OKOLJE / EOL 166 / februar 2022
CIRIL GLOBOČNIK / TRAJNOSTNI RAZVOJ V OBČINI RADOVLJICA
Težnja k nizkoogljični občini in k najboljšemu doma Občina Radovljica je močno vpeta v alpski prostor, zato ne preseneča, da tudi njihova vizija razvojnega programa do leta 2030 daje poudarek vrhunskemu alpskemu okolju, ki združuje bivanje z ustvarjalnim delom in zdravim življenjskim slogom. Kot pravi župan Ciril Globočnik, je med ključnimi strateškimi cilji trajnostno upravljanje prostora, narave in okolja. Želijo si postati nizkoogljična občina. Tudi z vlaganjem in razvojem trajnostne mobilnosti, kjer zmanjšujejo vsakodnevno odvisnost od avtomobila in vlagajo v nove kolesarske poti in pešpoti. Občane nenehno okoljsko ozaveščajo, pred petimi leti pa so pristopili tudi k mednarodni mreži Zero Waste. Pri turistični ponudbi dajejo poudarek lokalnemu okolju in lokalnim surovinam pod blagovno znamko Radol'ca. TANJA PANGERL
•
Prioriteta v razvoju Občine Radovljica je, da sledite usmeritvam trajnostnega razvoja – da bo prostorski razvoj uskladila z družbenim, gospodarskim ter kmetijskim razvojem v občini. Kako sledite tem strateškim smernicam in kako v to vključujete tudi gospodarske subjekte? Že v razvojnem programu do leta 2020 je bila v ospredju kakovost življenja občanov in turistična prepoznavnost občine. To smo zagotavljali s trajnostnim razvojem, v okviru katerega so bili izvedeni pomembni projekti, kot so energetske prenove šol in vrtcev v lasti občine, ureditev pomembnejših odsekov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in vodovodnega omrežja, novogradnja družbene infrastrukture - knjižnice, čebelarski center,
foto: arhiv občine
42
Ciril Globočnik, župan občine Radovljica
prizidki k vrtcu in zdravstvenemu domu -, načrten in ambiciozen pristop k promociji in razvoju turizma, številni ukrepi celostne prometne strategije, spodbude za prenove stanovanjskih objektov s statusom kulturne dediščine in drugo.
•
Pred kratkim ste sprejeli tudi nov razvojni program – kaj poudarjate? Vizija novega razvojnega programa do leta 2030, sprejet je bil v januarju, daje poudarek vrhunskemu alpskemu okolju, kjer preprosto združujemo bivanje z ustvarjalnim delom in zdravim življenjskim slogom. Med ključnimi strateškimi cilji je trajnostno upravljanje prostora, narave in okolja. Mislim na nadaljnjo izgradnjo okoljske in posodabljanje prometne infrastrukture, širjenje kolesarskega omrežja, spodbujanje občanov k večji rabi trajnostnih oblik mobilnosti in izkoriščanju energije sonca, tudi na podporo e-mobilnosti ter na zmanjševanje nastajanja odpadkov. S skupnimi prizadevanji prebivalcev, podjetji in drugih partnerjev bomo zmanjšali pritiske na okolje, ohranili naravne vire in težili k nizkoogljični občini. V novem obdobju bomo posebno pozornost namenili prevrednotenju prostorske politike s ciljem večje aktivne rabe kmetijskih zemljišč in lokalne samooskrbe.
•
V letu 2017 ste v Občini Radovljica sprejeli Celostno prometno strategijo, v ospredju sta razvoj urbane mobilnosti in vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema. V njej izpostavljate potrebo po izboljšavah na področju infrastrukture, predvsem za pešce in kolesarje. V katero prometno infrastrukturo vlagate in kakšni so vaši nadaljnji načrti na področju trajnostne mobilnosti? V infrastrukturo, namenjeno kolesarjem in pešcem, veliko vlagamo. Takšen projekt je kolesarska povezava med Radovljico in Lescami, ki smo jo zgradili v lanskem letu. Izkoristili smo čas, v katerem je bila zaradi nadgradnje zaprta železniška proga, in evropska sredstva, da smo ob cesti pod progo naredili dva podhoda s kolesarsko stezo in pločnikom. Letos nadaljujemo še z drugim odsekom manjkajoče kolesarske povezave v Lescah. Z državo smo sodelovali pri posodobitvi železniških postajališč in v Radovljici pri tem pridobili manjše parkirišče P&R. Projekt se nadaljuje z obnovo dveh železniških postaj v občini – Podnart in Lesce – Bled, kjer bo zgrajeno tudi dolgo pričakovano izvennivojsko križanje ceste in proge. Od sprejetja celostne prometne strategije smo samo za gradnjo nove infrastrukture za kolesarje in pešce namenili več kot 1,5 milijona evrov.
