Promocija
OKOLJE / EOL 166 / februar 2022
ZA MANJ ZAVRŽENE HRANE
foto: MP produkcija
54
Kako se lotiti izziva na izobraževalnih ustanovah? Po podatkih Statističnega urada (SURS) je v letu 2020 vsak Slovenec zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kar je kilogram več kot v 2019. K povečanju količin zavržene hrane je med drugim zagotovo pripomogla tudi epidemija, a obenem si ne smemo zatiskati oči, da ta problem obstaja že vrsto let. Odgovornost za izboljšanje situacije na tem področju je na vseh nas – posameznikih, podjetjih in celotni družbi. Eden od pomembnih virov zavržene hrane so tudi izobraževalne ustanove, kjer je podjetje Lidl Slovenija skupaj s programom Ekošola pred leti zasnoval projekt Hrana ni za tjavendan. Projekt je danes na šolah postal že pravo gibanje in s kontinuiranim izvajanjem poskrbel, da se je količina zavržene hrane marsikje bistveno zmanjšala.
Podelitev najboljšim ustanovam 2019
Projekt Hrana ni za tjavendan je v tem šolskem letu v slovenskih vrtcih in na osnovnih ter srednjih šolah zakorakal v osmo sezono. Njegov ključni namen je na eni strani ozaveščanje in izobraževanje otrok in mladostnikov o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane, na drugi strani pa tudi ustanovam ponuditi orodja za sistemsko reševanje te problematike, posledično zmanjšati stroške ter razbremeniti osebje. Projektu se skozi leta pridružuje vedno več izobraževalnih ustanov, letos že kar 160 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. To pomeni, da v tem trenutku v projektu sodeluje več kot 5.000 otrok in okoli 200 mentorjev.
