EOL 166 / februar 2022 / LOGISTIKA
ELEKTRIFIKACIJA PROMETA foto: arhiv podjetja
Pri prodaji električnih vozil Slovenija zaostaja za EU Ko smo leta 1991 razglasili samostojno Slovenijo, smo vsi pričakovali, da bomo v 30 letih postali Švica na južni strani Alp, pa smo žal od tega cilja vsako leto bolj oddaljeni. Energetska transformacija, kamor spada tudi promet, je le eno od mnogih področij, kjer zaostajamo za zadanimi cilji. Elektrifikacija prometa se je v Sloveniji začela zelo obetavno pred dobrimi 10 leti. Takrat smo sledili sicer počasni elektrifikaciji osebnih vozil v EU in se uvrščali v zgornjo polovico, sicer za skandinavskimi državami, vendar pred večino naših sosed, celo pred Italijo (v % od prodanih novih vozil). ANDREJ PEČJAK
Ta trend se je pred leti obrnil, elektrifikacija pa je v zadnjih dveh letih obstala na približno 3 % prodanih EV od vseh prodanih vozil. V velikem delu Evrope se je prodaja električnih vozil začela zelo povečevati (Nemčija npr. 13,6 % čisto električnih vozil v letu 2021, letna rast 83,6 %). Slovenija je pristala na repu skupaj s še nekaterimi državami JV Evrope, po katerih se nikoli nismo hoteli zgledovati.
Andrej Pečjak
Zakaj je tako in zakaj tudi tukaj drsimo proti robu EU? Če bi naštel glavne razloge, bi poudaril sledeče:
večini. Rezultat ni izostal. V enem tednu so prodali celotno količino namenjeno Sloveniji (137 vozil v 2020). Podobno so naši kupci reagirali na ugodnega e-golfa (322 vozil), žal pa se je proizvodnja teh vozil končala. Nadomestili so jo dražji modeli serije ID. Žal je trg rabljenih električnih vozil v EU (kjer Slovenci radi kupujemo) še v povojih. Zaradi počasne dobave novih so rabljena vozila pogosto celo dražja od novih. Večina bolj premožnih državljanov je pri nas še vedno naravnana na veliko cilindrov in bencinskih hlapov, podobno kot je to v ostalih balkanskih državah.
1. V Sloveniji je kupna moč primerljiva z manj razvitimi državami EU, cenejši električni avtomobili pa so s trga večinoma izginili pred dvema letoma. Proizvajalci so se večinoma odločili za izdelavo vozil zgornjega srednjega in visokega razreda, to je od 45.000 € pa do 150.000 €. To pa je cena, ki je večini Slovenk in Slovencev nedosegljiva. V začetku leta 2020 je bil na voljo VW e-up z dometom preko 200 km za 12.500 € z odbito subvencijo, to pa je tista cena, ki je dosegljiva
2. Drugi razlog je povezan s prvim. Gre za mačehovski odnos odločevalcev do elektrifikacije prometa. Subvencije so se od januarja 2020 znižale iz 7.500 € na 4.500 €. Kar je najhuje, je to, da je subvencija omejena na maksimalno 20 % nabavne cene vozila. S tem so najbolj zarezali v skupino kupcev s plitvejšimi žepi, ki kupujejo cenejša vozila (npr. e Twingo), kjer niso več upravičeni do polne subvencije. Videli bomo, kaj prinaša nova spodbuda za pravne osebe, kjer
je omogočeno vračilo DDV tudi za osebna vozila, če so ta električna. Zaenkrat je en del še nejasen. Ve se le to, da subvencije za pravne osebe ni več, ni pa še pojasnila, če se bo smelo vozila, ki bodo kupljena z odbitim DDV, uporabljati ob plačilu bonitete tudi v privatne namene. Morda bo ob izidu članka to že pojasneno, vendar moramo vedeti, da na trg slabo vpliva, če se odločitve sprejemajo čez noč in potem dopolnjujejo za nazaj.
Subvencije so se od januarja 2020 znižale iz 7.500 € na 4.500 €. Kar je najhuje, je to, da je subvencija omejena na maksimalno 20 % nabavne cene vozila. 3. Splošna družbena klima ni ravno naklonjena brezogljični energetski transformaciji in posredno tudi elektrifikaciji prometa. Odločevalci večinoma delujejo le na verbalnem in deklarativnem nivoju. Mediji pogosto
57
