FORUM 139 by FORUM

Privilegiite gi finansiraat izborite Godina IV broj 139 23.5.2008. cena 50 denari

Izb ori 2008:

Stravot so najgolem rejting

Vetuvawa: }e staneme li Singapur? Pa|a blefot na Del Ponte

Qube i Johan

na sloboda!

Sodr`ina

VO RM SE ZAGROZENI ^OVEKOVITE PRAVA

NE ZJAPAJTE TAKA ROMANTI^NO!

Politika

LEGENDATA POVTORNO VO MAKEDONIJA

15 KUPUVAWE PRIVILEGII

43 IVAN STOILKOVI], PRETSEDATEL NA DEMOKRATSKATA PARTIJA NA SRBITE VO MAKEDONIJA: VMRO-DPMNE IMA[E SLUH ZA NAS

20 QUBE I JOHAN NA SLOBODA!

Kultura

10 DOBRA STRATEGIJA, LO[A KAMPAWA

Ekonomija 26 MAKEDONIJA ]E STANE SINGAPUR 33 AKCIITE NA KOMERCIJALNA POVTORNO NAJTRGUVANI

Svet 35 KONTRASTITE NA AZISKITE TRAGEDII 36 SRBIJA: ZATEZNI KAMATI

42 IZET MEXITI, GRADONA^ALNIK NA OP[TINA ^AIR: DPA UPOTREBUVA NASILSTVO ZA[TO NIKOGA[ NE POBEDILA

Pomo{nici na glavniot urednik Aleksandar Jankovi} (grafika/dizajn) Sa{ko Ratkovi} (media proekti) Vlatko Galevski (kultura/`ivot)

53 PRIKAZNATA [TO JA NEMA 55 @IVOTOPISOT NA DEDO MI

@ivot 64 NAJMALIOT MUZEJ NA SVETOT 70 AKVADUKTOT - EDNO OD SKOPSKITE ^UDA

Izborni intervjua

Glaven i odgovoren urednik Slobodan ^a{ule

51 PETAR SELEM, RE@ISER: SO RASPADOT NA VREDNOSTITE NEMA SOGLASNOST

Redakcija Irena Radovanovi}, Katerina Ne{kova (politika), Serjo`a Nedelkoski (hronika), Petre Dimitrov (ekonomija), Sla|an Penev (nadvore{na politika), Stojan Sinadinov, Ana Vasilevska (kultura, umetnost), Vasko Markovski, Rexep Pampur (`ivot) Dizajn Jasmina Arsova Zoran Gulevski

76 OGLEDALO 78 FINESA Dopisnici Kostas Kalergis (Atina) Stojana Georgieva (Sofija) Ilinka Iqoska (Pri{tina) Boris Kam~ev (Sankt Peterburg) Fotografija Milan Strezovski Lektor Violeta Karaxovska-Stojanova

Izdava Forum plus DOOEL. „Ilindenska“ 9, 1000 Skopje Republika Makedonija tel: 02 / 32 30 940 32 30 941 faks: 32 30 942 e-mail: info@forum.com.mk Upravitel Davor Pa{oski

Nata{a KOSTOVSKA

Privilegiite gi finansiraat izborite

Marketing Elefterija Ilievska Administracija Julija Petrovska

Godina IV broj 139 23.5.2008. cena 50 denari

Izb ori 2008:

Stravot so najgolem rejting

Vetuvawa: }e staneme li Singapur? Pa|a blefot na Del Ponte

Qube i Johan Pe~ati Grafi~ki Centar Skopje

na sloboda!

Naslovna stranica: A. Jankovi}

Pretplata Za Makedonija: 2.400,00 denari godi{no (plus po{tenski tro{oci), 1.350,00 den. za {estmese~na pretplata (plus po{tenski tro{oci) Na smetka: Forum plus - DOOEL. Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210060041050180 so naglasok: (Godi{na pretplata) Za stranstvo: 90 evra godi{no (plus po{tenski tro{oci za soodvetnata zemja). 55 evra za {estmese~na pretplata na smetka: Forum plus - DOOEL Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210300000299595 Swift: TUTNMK22, IBAN code MK 07 210300000299595 (Godi{na pretplata)

VOVEDNIK

SLOBODAN ^A[ULE

oèbi dostagata, sigurno burbateweto i definitivno stravot stojat zad u{te eden fenomen po koj ovie izbori }e bidat zapameteni, analizirani i pou~ni: kako nikoga{ dosega gra|anite odbivaat da kaàt {to mislat! Duri 900 lica od vkupno 1.200 potencijalni ispitanici odbija da bidat anketirani. Da se razbereme, ne samo {to ne sakaat da se izjasnat, tuku ako moè izborive so seta parafernalija, nasilstvo i balkanski folklor so pukawe, peewe, so blago, so kroce i malku }otek da bide {to podaleku od niv. Anketite, me|utoa, se pravat. Tuka doa|ame do u{te eden fenomen, koj moè isto taka da im ste`ne na ovie izbori. Tie gra|ani {to se nafa}aat da odgovorat se opredeleni. Ottamu, soodnosot me|u partiite i li~nostite {to tr~aat po na{iot glas ostanuva nepromenet od anketa do anketa. Vakviot vko~anet premer na javnosta sozdava virtuelna pretstava za soodnosot na silite, za vrednosta na izbornite ponudi, za performansite na li~nostite. Nema da bide bez odraz vrz onie {to doprva treba da se re{at {to }e pravat na ovie izbori i kako. ]e glasaat li, ili ne, i ako se opredelat, za kogo.

[to e toa {to se slu~uva kaj nas i so nas?

23 maj 2008

Koga bi mo`ele, a treba i najverojatno }e se nafatime na takvo ispituvawe, no po izborite koga stravot od Golemiot brat - bez ogled na toa od koja strana e - }e stivne, nu`no e da se napravi prodlabo~ena anketa za pri~inite poradi koi na{ite gra|ani sega ve}e otvoreno ne sakaat da zboruvaat za svojata politi~ka nasoka, za razlika od tradicionalnoto odnesuvawe: edno mislat, drugo zborat, treto pravat!

Tie {to }e se re{at da gradat kariera vo biznisot na PR - odnosi so javnosta - ubeden sum seriozno i poprodlabo~eno }e se nafatat so prou~uvaweto na ovoj fenomen. Sekako, vo sredi{teto na nivnata nau~na istraga }e bide vlijanieto na dostagata, burbateweto i stravot vrz odbivaweto da se spodeli misleweto i toa vo vreme koga vo svetot lu|eto po samoto glasawe otvoreno ka`uvaat za kogo se opredelile. Ne samo na anketarite na samiot izlez na glasa~koto mesto, tuku i pred kamerite na televiziite! Za Forum, gledano otkoso i vo o~ekuvawe na toj prosud na pove{tite, kombinacijata od dosadata do taga, dostagata i burbateweto od politikata percipirana kako konjunkturno prostituirawe, za~ineta so pove}esloen strav: strav od bezidejnost do besperspektivnost, strav od represalii, ~ii bilo, i egzistencijalniot strav da se ostane bez `iveja~ka, od atavisti~kiot strav od nasilstvoto koe ni stana izboren folklor, e vo momentot â&#x20AC;&#x153;ponudataâ&#x20AC;? so najgolem rejting me|u gra|anite! Toa ne zboruva dobro za makedonskata demokratija, lo{o ja ocenuva na{ata politika, a site nĂ¨ smeta za nedozreani postkomunisti~ki kreposni gra|ani.

Prosto e neverojatno kolku mo`e ni~kosanoto poimawe na demokratijata da bide pogubno po samata demokratija! F

ÇETìÇ¡æ¿ ç¡ àÇOTéT

ĦĬ ĳĲĵĤĮķĦĤ ĨĲĥĴĩĨĲĜĨĩ www.thy.com www www. ww w..th .thy. thyy..co th com

ĵŒņŉŖőŌŜŖņŒ Ř ĵŒņŉŖ ĵŒ ņŉŖőŌŜŖņŒ ņŉ ŖőŌŜ Ŗő ŌŜŖŖņ ņŒ ŋń ŋń ŎŗŏŖŗŔń Ŏŗŏ ŗŏŖŗ ŖŗŔ Ŕń ń Ō ŌőŘŒŔŐńŚŌŌ Ōő őŘ ŘŒŔ ŒŔ Œ ŔŐń ŐńŚŌ ŚŌŌ ĵŎŒœŬŉ,Ķŉŏ: 27 914, ĵŎŒœ ĵŎ ŒœŬŉ ŒœŬŉ Ŭŉ,Ķŉŏ: ŉ,Ķ ,Ķŉŏ ŉŏ: 02 02 32 32 2 7 914 914 14, www.goturkey.com ww w ww w..go .go gottu urkey rke rk eyy.c .co om m uskupkulturtanitma@hotmail.com usku us usku kupk pkul pkul ultu turt rtan anittma ma@h @ho otttma ma m ailil.c com om

IZBOREN BAROMETAR Stravot so najgolem rejting Agenciite za ispituvawe na javnoto mislewe vo Makedonija se na dobar pat da ne go pogodat izborniot rezultat na ovie izbori. Za toa ima golema pri~ina. Poto~no, golem broj gra|ani odbivaat da u~estvuvaat vo telefonskite anketi, no i anketarite na teren se soo~uvaat so sli~en problem. Poslednoto ispituvawe na Agencijata Rejting za

potrebite na Forum, napraveno vo periodot od 16. do 18 maj, pokaà deka vo prosek na sekoi 200 anketirani lica po izborna edinica ima od 130 do 150 gra|ani koi odbivaat da u~estvuvaat vo vakov vid anketi. Osobeno e golem brojot na odbivawata me|u Makedoncite. Moè da se pretpostavi deka stanuva zbor za op{ta odbojnost kon politikata i kon partiite, za opadnat ugled na agenciite od ovoj vid vo Makedonija ili, pak, moèbi za strav kaj eden del od naselenieto da go soop{tuva svoeto izborno opredeluvawe, koga vo pra{awe e anketirawe po telefon. Ako stanuva zbor za ova poslednoto, toga{ e mo`no deka me|u onie {to prifa}aat da bidat anketirani e pogolem brojot na onie koi se ubedeni deka nivnoto izborno opredeluvawe ne moè da im donese nekoja neprijatnost. Istraùva~ite vo takvi slu~ai prognoziraat pobeda na partiite od vlasta, no se slu~uva taa da ne bide tolku golema kolku {to prognozirale agenciite ili, pak, toa voop{to da ne se slu~i, kako {to neodamna toa be{e primer vo Srbija. Nezavisno od sè, agenciite za ispituvawe na javnoto mislewe gi objavuvaat svoite prognozi i ja sta-

23 maj 2008

vaat na proverka svojata sposobnost za merewe i prognozirawe na izbornite rezultati. Kampawata ne donese ni{to novo vo raspolo`enieto na glasa~ite. Taka, spored anketata na Agencijata Rejting, prvata nedela od izbornata kampawa ne donese su{testveni izmeni vo rejtinzite na partiite i koaliciite vo Makedonija. Na pra{aweto: Za koja partija ili koalicija }e glasate na izborite za pratenici {to }e se odr`at na 1 juni, dobieni se odgovori kako vo tabelata. Ovaa sostojba na fiksirani rejtinzi na partiite i koaliciite se ~ini normalna ako se ima predvid odgovorot

na pra{aweto koe glase{e: Kolku od kampawata }e zavisi va{ata odluka za kogo }e glasate? Na ova pra{awe duri 71,4 otsto od anketiranite Makedonci odgovorija deka od kampawata }e zavisi mnogu malku ili voop{to nema da zavisi za kogo tie }e glasaat, a takov odgovor dale i 59,4 otsto od anketiranite Albanci. F

Proces za maltretiranite od GP “Mavrovo” Vo Osnovniot sud Skopje 1 po~nuva procesot za slu~ajot maltretirani rabotnici na GP Mavrovo. Toa e prviot od ~etirite ha{ki slu~ai podignati za zlostorstva protiv ~ove{tvoto od 2001 g. Na materijalot sodr`an vo ova dosie rabotea dvajca obviniteli, a Osnovnoto javno obvinitelstvo ne otstapuva od svojot stav izgraden u{te vo vremeto koga ova dosie be{e isprateno vo Hag, a od tamu vrateno pred makedonskite sudovi i dosega se preveduva{e. Slu~aite “Rakovodstvo na ONA“, “Lipkovska brana“ i “Kidnapiraweto na 12-temina makedonski gra|ani“ sè u{te se

UREDUVA: SERJO`A NEDELKOSKI

preveduvaat. Za slu~ajot “Maltretirani rabotnici na GP Mavrovo“, u{te pred negovoto ispra}awe pred Ha{kiot tribunal bea pritvoreni [kodran Idrizi i Fadiq Ferati. Izet Mexiti, {ef na izborniot {tab na DUI, partija koja se povrzuva so slu~ajot „Rakovodstvo na ONA“, za ova odgovori na pra{awata na Forum: Denovive e otvoren procesot za eden od ~etirite “ha{ki slu~ai” koi go zadiraat i rakovodstvoto na ONA, a nekoi od nego denes se vo DUI. Kako go komentirate ova? “Smetam deka toa ne e vo polza na site gra|ani na RM. I kako gra|ani, a osobeno kako politi~ki subjekti, treba da bideme opredeleni da gledame napred, a ne da se potsetuvame na 2001 g. Smetame deka so Zakonot za amnestija se zatvorija tie pra{awa i ne e vo interes da se navra}ame na raboti koi }e nè vra}aat nazad i mo`e da predizvikaat drugi nesakani posledici. A i Ha{kiot tribunal go ka`a svoeto.” Zna~i li toa deka DUI nema da reagira dokolku Sudot vo Hag donese osloboditelni presudi za Q. Bo{koski i J. Tar~ulovski? “Toa e rabota na Ha{kiot tribunal. Toa e me|unarodna pravna institucija so golemo renome i tie }e odlu~at. Malku e va`no koj }e bide stavot na koja i da e politi~ka partija vo odnos na toa”. F

Da se povle~e od upotreba Enciklopedijata MI-AN Profesorite po istorija od Tetovskiot univerzitet smetaat deka vo Enciklopedijata MI-AN e falsifikuvana istorijata na albanskiot narod i dejnosta na, kako {to velat tie, najsvetlite figuri, kako {to se Skenderbeg i Majka Tereza. “Vo Enciklopedijata nema nitu eden to~en podatok. Ako Enciklopedijata ne bide povle~ena od upotreba do septemvri, nie }e objavime na{e izdanie so to~ni podatoci za albanskata istorija i Albancite. Vo MI-AN -ovata Encikopedija napi{ano e deka Majka Tereza ima vla{ko poteklo, {to ne e to~no. Taa bila Albanka. Za Skenderbeg ispu{tile da napi{at deka bil Albanec pravoslaven. Vostanieto vo 1913 g. ne bilo makedonsko, tuku albansko. Sekoja to~ka vo Enciklopedijata {to se odnesuva na na{ata istorija e nevistinita. Za Albancite napi{ale deka se naselile vo Makedonija, Crna Gora i na Kosovo. No, fakt e deka Makedoncite i Srbite se okupatori na albanskite teritorii”, veli profesorot po istorija Vebi Xemaili. F

Politika POLITI^KI ADVERTAJZING ILI KI^

Dobra strategija,

lo{a kampawa Startuva{e golemiot cirkus. Se nao|ame na sredinata od politi~kata kampawa za predvremenite parlamentarni izbori koi }e se odr`at na prvi juni. Obi~nite gra|ani kampawata ja do`ivuvaat kako dosadna i ve}e videna parada na ki~ot, vo koja otsustvuvaat kreativnosta i vozbudata. No, vo seta {arenolikost od spotovi, slogani, bilbordi, politi~kite partii se obiduvaat da ispratat odredeni poraki do glasa~ite, koi imaat razli~ni nivoa i aspekti, a za koi pobaravme da ni gi tolkuvaat specijalisti od oblasta na advertajzingot

23 maj 2008

PI{UVA: ATANAS KIROVSKI

oliti~kata kampawa od aspekt na strategiite na partiskite {tabovina dvete golemi koalicii se odviva vo ramkite na o~ekuvanoto, iako rezultira so nekoi fenomeni koi se iznenaduva~ki. Vladeja~kata koalicija predvodena od VMRO-DPMNE ja zadr`a prepoznatlivata portokalova boja {to ja nametna kako imix na prethodnite izbori i ja otpo~na kampawata vo stilot: veteno - ostvareno. Aspektot na pozitivna kampawa na koja se re{i vladeja~kata koalicija, iako se o~ekuva{e kaj niv da dominira narodwa{tvoto i patriotizmot, za Sa{o Pe{ev, direktor na advertajzing-kompanijata Wu moment, specijalist za strategii vo kampawi, e dobar strategiski izbor. STRATEGIJATA â&#x20AC;&#x17E;Vladea~kata partija, kako {to znam od lu|e bliski do niv vklu~eni vo kampa-

Sonceto e ubav simbol koj mo`e da se upotrebi na mnogu na~ini i e simbol na Makedonija. No na~inot na koj Koalicijata za Evropa go upotrebuva i vizuelno, i vo komunikacijata, ne e posebno dobro obraboten kako simbol

wata, ima{e dilema dali da vodi patriotska kampawa, odnosno dali da se izleze na izbori so patriotska poraka ili mnogu pove}e da se obrne vnimanie na nekoi nivni postignuvawa vo prethodniot mandat. I verojatno preovlada odlukata deka mnogu pove}e imaat {to da kaàt i }e pridobijat pove}e glasa~i so edna takva strategija, {to mislam deka e pravilno bidej}i nivnoto glasa~ko telo e standardno stabilno i so patriotska kampawa }e osvojat ne{to {to e ve}e osvoeno. Neopredelenite glasa~i koi se okolu 40 otsto moè da se pridobijat so druga, pozitivna kampawa kakva {to ja vodat. Spored toa, od strate{ki agol mislam deka e dobro {to ne vlegoa vo patriotska kampawa, iako na mitinzite se slu{aat mnogu od tie poraki koi se dogovorija da ne gi upatuvaat edni kon drugi, kako imeto na primer. Me|utoa, generalno, vodat pozitivna kampawaâ&#x20AC;&#x153;. Vo kampawata na opoziciskata koalicija Za evropska Makedonija, predvodena od SDSM, o~ekuvano dominira sinata boja, a sosema neo~ekuvano kako simbol na koalicijata i kampawata e patriotskiot simbol sonceto. Isto taka, sosema o~ekuvano od opozicija e {to kaj niv preovladuva negativnata kampawa. No, mo`no li e SDSM vo rok od nekolku dena negativna kampawa da anulira edna permanentna kampawa {to ja vodi vladata od samiot po~etok na nejziniot mandat? Pe{ev ja komentira i nivnata strategija: â&#x20AC;&#x17E;Vo opoziciskiot blok, isto taka vrz osnova na razgovori so lu|e bliski do niv, znam deka bea vo dilema kakva strategija da odberat. Na nekoj na~in gi zateknaa izborite, iako dolgo se najavuva{e i se {pekulira{e vo javnosta deka }e ima vonredni izbori. Vo taa smisla imaa dilema dali da vodat liderska kampawa, koja spored mene be{e potrebna da ja vodat poradi toa {to imaat nov lider. Taa treba{e mnogu pojako i povidlivo da kaè koi se nejzinite stavovi i {to bi napravila ako dojde na vlast. Me|utoa, dali od strav deka nema da uspeat da vodat liderska kampawa ili imaa dilema okolu harizmati~nosta na niv-

Patkata so porakata deka na lagata i se kratki nozete, za stru~wacite e najinteresnata kampawa na ovie izbori 23 maj 2008

Politika

nata liderka, se re{ija za negativna kampawa. Toa strate{ki ne e pogre{no, osobeno za opozicija toa e dozvoleno da go raboti, no ne sum siguren deka }e im dade premnogu rezultati bidej}i neopredelenite glasa~i o~ekuvaat od novoto vodstvo na opoziciskata partija da pokaè {to bi napravilo i ne e dovolno samo da napadne {to lo{o pravi vlasta“. Kako {to nabliùva denot na izborite, a èstinata na kampawata dobiva vo intenzitet, poleka se izmestuva i generalnata slika za strategiite na {tabovite. SDSM sè pove}e ja forsira liderskata kampawa na Radmila [ekerinska, so osoben akcent na sraboteniot pra{alnik za EU kako vicepremier za evrointegracii i nejziniot kapacitet da sorabotuva so evropskite partneri na Makedonija. So taa cel se pu{taat i spotovi od zapadni politi~ari so levi~arska proviniencija koi so pofalni zborovi govorat za [ekerinska. Ovaa strategija ja prifati i vladeja~kata VMRO-DPMNE, koja duri nosi i italijanski politi~ari od partijata na Berluskoni na predizbornite mitinzi. No, dodeka poentata kaj [ekerinska e jasna - SDSM nosi uspeh vo evroatlantskite integracii i toa im e prioritet, kaj VMRO-DPMNE ovoj koncept ne e dokraj razraboten, so ogled na popularnosta na partijata kaj elektoratot koja e konstantna so meseci, a koja, me|u drugoto, proizleguva i od imixot koj saka da go pretstavi Gruevski kaj gra|anite deka nema namera da bide servilen kon strancite, osobeno ne za nacionalni pra{awa. OTSUSTVO NA DEBATA Od strate{ki aspekt, i kako politi~ki fenomen, bezdrugo najinteresna e frlenata rakavica na Radmila [ekerinska kon Nikola Gruevski za predizboren duel. Fajterskiot nastap na [ekerinska so li~na poraka: „]e ti objasnam, Nikola, koga saka{ i na koja televizija saka{“, nema somnenie }e ima efekt. Toa go vnesuva i onoj dopolnitelen gladijatorski element na izborite kaj sekoga{ za seir gladniot makedonski gra|anin i pomalku nè vra}a vo 1998 g. i TV-duelot na dvajcata dosega najharizmati~ni politi~ki lideri - Branko Crvenkovski i Qub~o Georgievski, koga vo duelot bea vneseni i emotivni i li~ni diskvalifikacii. Seirxiite uìvaa vo toj spektakl koj be{e vistinski policiski ~as, a izleznosta na tie izbori be{e ubedlivo najvisoka. Nikola Gruevski, pak, stana premier, odbegnuvaj}i soo~uvawe so negoviot toga{en oponent Vlado Bu~kovski, so obra-

STANISLAV PETKOVSKI, PSIHOLOG

Analiza na fenomenite vo predizbornata kampawa od psiholo{ki aspekt Forum: Kakvi se porakite koi politi~kite partii gi ispra}aat preku mediumite? Porakite i sloganite se ednostavni, razbirlivi, kako {to i nalikuva na reklama na proizvod. Vo ovoj kontekst, sega{nite paroli i slogani se ~udni, osobeno onie na opozicijata. Na primer, vo boite koi SDSM gi koristel dosega dominirale sinata, belata, òltata, delovi od sivata i mali delovi od crvenata. Sega koalicijata nare~ena SONCE, deluva kako “Kupuvajte makedonski proizvodi”, ili kako na{eto zname, {to e zbunuva~ki. Glasa~ite koi glasale za niv }e imaat problem, osobeno toa se odnesuva za neupatenite glasa~i. Mislam deka vo predizbornata ikonografija na SDSM sè u{te ima perseveracija (povtorno i povtorno edni isti “raboti”). Imeno, ova potsetuva na eden nekakov si briselski diplomat koj pred referendumot za teritorijalnata podelba, na na{iov narod mu pokaùva{e {to e napred, {to e nazad; i toa so plasti~en ~asovnik. Ova se pokaà mnogu frustrira~ki za lu|eto koi ja sledea TV-programata. Makedonija znae! e prenaglasen slogan koj e upaten na toa potencijalnite Makedonci da se setat na ona {to treba da go glasaat. Moèbi po mene prili~no ubedliv i priroden slogan e posvetenosta i fotografijata na zgradata od vladata nave~er kade {to se gleda deka svetlata se zapaleni, {to ukaùva na posvetenosta. Mislam deka prerodba kako metafora koja se koristi vo kampawata e premnogu golem zbor. Najposle i pogolemiot del od lu|eto ne go razbiraat vistinskoto zna~ewe na zborot. Vo su{tina, od psiholo{ki aspekt, e povtorno ra|awe, vo krajna linija ra|awe od pepelot {to asocira na Feniks. Toa bi bila porakata koja po sè izgleda e prejaka i omnipotentna. Kako go tolkuvate visokiot stepen na agresivnost {to se manifestira vo predizbornata kampawa? Agresivnosta koja se manifestira vo predizborieto e samo odraz (ili simptom) na na{ava dràva vo koja nasilstvoto i agresivnosta nitu se sankcionirani, nitu se suprimiraat. Kaj nas, zna~i kako dràva koja ima{e amnestija na nasilstvata koi bea vo 2001. i koja na kraj “mora{e” da prifati deka, vsu{nost, toa nasilstvo ne bilo nasilstvo, deka taa agresija bila borba za prava i sl., ostava dlaboki tragi vo na~inot na ureduvawe i ishodot na odnosite me|u gra|anite vo R. Makedonija. Taka, ovde ne stanuva zbor za nasilstvo kako incident, tuku agresivnosta e doktrina kako vid dominacija. Kako go tolkuvate fenomenot koj otkriva golema doza na politi~ka infantilnost, a se odnesuva na toa {to incidentite se smiruvaat samo koga strancite }e gi ukorat partiite. Na {to se dolì taa zavisnost i potreba od vnimanie od stranskite diplomati? Ednostaven e fenomenot deka, dokolku nekoj se odnesuva nesoodvetno, samo {to }e go zamolat za t.n. soodvetnost, istovremeno }e bide vo centarot na vnimanieto kako golem faktor. Potoa, smiruvaweto e lesen na~in za steknuvawe konstruktivnost vo izborite (ili dijalogot).

zlo`enie deka ne mo`e da im dava ot~et na gra|anite bidej}i ne bil na vlast. No, so ogled na faktot {to od samiot po~etok na mandatot negovata vlada postoja-

no vodi kampawa posvetena na toa {to i kako srabotuva, ovojpat nema izgovor. Ako bide izbran za premier , a go odbegne soo~uvaweto, }e bide prviot make-

Samodoverba vo vreme na kriza 23 maj 2008

Politika

donski premier {to dva pati dobiva izbori, a odbegnuva duel so rivalot. Dali gra|anite }e gledaat TV-duel, }e re{at {tabot na VMRO-DPMNE i PR-konsultantite. Spored na{ite informacii, me|u lu|eto koi go sovetuvaat Gruevski ima podeleno mislewe dali treba da se prifati frlenata rakavica. Ekspertite od ovaa oblast smetaat deka vo vakov duel Radmila nema {to da izgubi, naprotiv moè samo da dobie, i velat deka dokolku tie bi ja vodele kampawata na Gruevski, ne bi mu dozvolile da izleze na duel koj bi moèl da mu napravi od gotovo - veresija. Od druga strana, pak, ako Gruevski odbegne duel, del od gra|anite moè toa da go protolkuvaat kako strav od soo~uvawe, a elektoratot ne qubi da go dava vodstvoto na lideri koi nemaat re{itelnost. Inaku, otkako e dojden na vlast, vo televiziskite nastapi Gruevski edinstveno se pojavuva na „negovi“ televizii, so novinari koi se otvoreno i totalno opredeleni za negovata opcija i od toj aspekt aktuelniot makedonski premier voveduva novi standardi na vladeewe, koi od eti~ki i demokratski aspekt se mnogu grdi. No, so ogled na negoviot kontinuirano enormno visok rejting, od politi~ki i strate{ki aspekt negovite postapki se opravdani za{to vo politikata, kade {to celta gi opravduva sredstvata, sè e dozvoleno, ako javnosta toa go odobruva. KREATIVNIOT ASPEKT Kampawata {to ja vodi vladeja~kata koalicija e relativno skromna kampawa od

finansiski aspekt. Toa povtorno ne e vo ramkite na ona {to im e zakonski dozvoleno so buxetot, no e skromna od aspekt na finansiite i resursite so koi raspolagaat. Od kreativen aspekt, stru~wacite smetaat deka e mnogu polo{a od nivnata prethodna kampawa koga se trudea da vnesat posve`i idei i koja vizuelno be{e podobra. No sega vladeja~kata partija verojatno se ~uvstvuva i premnogu sigurna vo pobedata i nema potreba ne{to premnogu da napravi i da ka`e. I vo dobra i vo lo{a kampawa, vo VMRO-DPMNE smetaat deka tie povtorno }e bidat pobednici i zatoa verojatno ne vleguvaat vo pogolemi rizici i vo kreativna smisla ne pravat ni{to {to bi bilo poradikalno i odat na bezbedna varijanta na kampawa. Vizuelno golemi izmestuvawa nema nitu kaj opozicijata. Imaat nekolku pozitivni stereotipni bilbordi, a negativnite, kako {to velat eksperti „kreativci“, se lo{o dizajnirani. Filip Unkovski, menaxer na Futura 2/2, ni go komentira kreativniot aspekt na kampawite: „Ne znam dali poradi kratkiot rok za podgotovki, no stanuva zbor za dosega najlo{o i najbezli~no pretstavuvawe na partiite. Vo vizuelniot aspekt na pretstavuvawe (TV, print, autdor) ima re{enija koi se bez kakva bilo marketing-strategija i bez elementarni dizajnerski poznavawa. Blago re~eno, katastrofa. Ima i takvi koi se vodat po nekoi voobi~aeni standardi karakteristi~ni za politi~ka kampawa i koi imaat nekakva strategija, me|utoa bez

sveìna vo pretstavuvaweto. Ne{to {to ve}e sme go videle. So eden zbor, estetika re~isi da nema voop{to. Nitu, pak, mo} na ubeduvawe. Mislam deka nikoj ne gi gleda ovie pretstavuvawa ili ako nekoj gi gleda, toga{ toa e nezna~itelen broj lu|e koi ve}e znaat za kogo }e glasaat. Mislam deka kampawata nema mnogu da vlijae vrz finalnite rezultati od izborite“. Za Sa{o Pe{ev, edinstveniot detaq {to zasluùva vnimanie od kreativen aspekt e patkata koja pora~uva deka na lagata ì se kratki nozete. „SDSM imaat eden interesen del od strategijata so edna patka koja treba da upati poraka za li~nost od drugata strana koja ne{to vetila i ne ispolnila. Prvpat nekoj se obiduva da vnese poinakov neklasi~en element. Ne znam dali taa kampawa ima nekoj poseben pozitiven odek, no e mnogu porazli~na i posveà od toa {to se rabotelo dosega. Mislam deka toa e pod vlijanie na stranskite PR-konsultanti koi verojatno mnogu pohrabro gi teraa da vlezat i vo negativna kampawa i voveduvawe takvi elementi vo kampawata“. BROJKITE Golemiot patuva~ki cirkus, mitinzite, sredbite so glasa~ite i vo najzafrlenite sela, spotovite, reklamite, bilbordite, plakatite... seto toa se pravi so edna cel - da se podobrat rejtinzite, da se zgolemat brojkite. Kampawite glavno se posvetuvaat na neopredelenite glasa~i, koi tradicionalno go re{avaat pobednikot na izborite i so nivniot daden glas fluktuiraat od edna do druga politi~ka opcija, za razlika od onoj del od stabilnoto glasa~koto telo od po nekoi 200.000 glasa~i {to i dvete golemi partii go imaat. No, ovojpat ne e taka. Razlikata me|u dvete dominantni koalicii e tolku visoka, {to kampawata verojatno ne moè mnogu da promeni. Poznato e deka razlikite koi moàt da se napravat vo predizborna kampawa ne se dviàt pove}e od 5 do 10 procenti, a spored poslednite anketi prednosta na VMRO-DPMNE nad SDSM e mnogu ubedliva. Ona {to e najinteresen fenomen vo ovaa kampawa e {to brojot na neopredelenite glasa~i raste kako {to se nabliùva denot na glasaweto i taa brojka iznesuva re~isi 40 procenti. Obi~no, kako {to startuvaat kampawite i kako {to dobliùva denot na izborite, brojot na neopredelenite se namaluva, no ovojpat taa brojka raste. Kaj opozicijata se nadevaat deka tokmu neopredelenite moè da dovedat do presvrt vo posleden mig, kako na neodamna odrànite izbori vo Srbija. No za da se slu~i takvo ne{to, {to e malku verojatno, neopredelenite najprvin treba da izlezat i da glasaat. Vo ambient na politi~ko sivilo i generalna neubedlivost na partiskite programi i potro{enite partiski vojnici, izleznosta verojatno }e bide niska, {to bez somnenie }e ì odi vo prilog na vladeja~kata partija. F

Instrumentalizacija na procesot 14

23 maj 2008

Politika MATNO FINANSIRAWE NA POLITI^KITE PARTII

PI{UVA: BORJAN JOVANOVSKI

Vo ovie dvaesetina dena }e se potro{at, za makedonski uslovi, astronomski 10 milioni evra. Od kade se tie pari? Od ~ii xebovi doa|aat? Ova se pra{awa na koi odgovorite vo edna normalna demokratija mnogu lesno }e gi dobiete, kako od onie koi gi davaat, taka i od onie koi gi dobivaat. No, kaj nas ne e taka!

Koi se tajnite finansieri na ovie skapi kampawi?

Kupuvawe privilegii

ra{aweto na politi~kiot konsenzus pome|u politi~kite partii u{te dolgo }e bide problem za realizacija na strate{kite interesi na dr`avata. Da bide ironijata pogolema, toj konsenzus }e se pronajde to~no tamu kade {to ne treba. Vo slu~ajov stanuva zbor za zakonskite normi i tehnologijata na finansiraweto na kampawite na politi~kite partii. Pretpostavuvam mnogumina se pra{uvaat kolku li ~ini ovaa, denovive aktuelna, agresija vrz va{ite setila koja ve odvra}a od pomislata da vklu~ite TV ili da otvorite vesnik. Po konsultaciite koi gi napravivme so eksperti vo ovaa oblast, stasavme do brojka od barem tri i pol milioni evra za kampawa na politi~ka grupacija kakva {to denovive

23 maj 2008

ja sledime. Spored ovaa aproksimativna matematika, vo ovie dvaesetina dena }e se potro{at, za makedonski uslovi, astronomski 10 milioni evra. Od kade se tie pari? Od ~ii xebovi doa|aat? Ova se pra{awa na koi odgovorite, vo edna normalna demokratija, mnogu lesno }e gi dobiete, kako od onie koi gi davaat, taka i od onie koi gi dobivaat. No, kaj nas ne e taka! Vo dvata izborni {taba na dvete najgolemi koalicii, ako gi pra{ate od kade se parite, barem onie odgovornite za komunikacija so javnosta }e vi re~at deka toa ne e tajna, no deka odgovorot sĂ¨ u{te go nemaat. Velat, }e sme go dobiele koga }e zavr{at izborite. Taka be{e i vo minatiot izboren ciklus, no odgovor ne dobivme. DOKAZITE IGNORIRANI Edinstveno {to gi potvrdi somne`ite za toa deka se slu~uva ne{to matno vo

partiskite tefteri be{e izve{tajot na Dràvniot zavod za revizija koj konstatira{e deka nedostasuvaat dokumenti za del od napravenite transakcii. Javno prijavenite potro{eni sumi pari ne korespondiraa nitu so logikata na zdraviot razum, a kamoli so pazarnite ceni na uslugite koi se koristeni. Branislav Gulev od Dràvniot zavod za revizija veli: "Fakt e deka site smetkovodstveni transakcii iskaàni preku vodeweto na finansiskite izve{tai, re~isi na site politi~ki partii, osobeno kaj golemite, ukaùvaat na edna pretpostavka deka site transakcii ne se evidentirani vo nivnite finansiski izve{tai, taka {to osobeno ako imame predvid deka sekoja izborna kampawa e mnogu skapa rabota, mislam deka na{ata pretpostavka sepak se bazira na edna kvalifikacija deka ovie iznosi {to se iskaàni i obelodeneti vo na{ite izve{tai sepak se potceneti, od-

Politika

nosno se iskaàni vo pomali iznosi od ona {to e potrebno za izvr{uvawe edna izborna kampawa, osobeno kaj golemite politi~ki partii". Izve{tajot na revizorite napraven po izborite vo 2006 g. ostana so malo vnimanie od mediumite i, {to e postra{no, celosno izignoriran od nadle`nite organi koi, normalno, treba{e da postapat po somneìte do koi dojdoa revizorite za toa kako bea finansirani izbornite kampawi. Dosledni na, za interesot na gra|anite, cini~niot konsenzus, politi~kite partii vo nitu eden moment ne pomislija da si prefrlat za o~iglednite finansiski malverzacii na ~ii tragi poso~i revizijata. "Za àl, site dosega{ni vladi samo deklarativno se zalagaa za voveduvawe transparentnost vo finansiraweto na izbornite kampawi, no nitu edna od niv ne prezema konkretni aktivnosti vo ovaa nasoka. Koga se usvojuva{e Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, materijata za finansirawe na kampawite be{e izostavena, so izgovor deka za toa treba da se donese poseben zakon. Koga se nose{e Izborniot zakonik kako kodificiran zakonski tekst, ne postoe{e podgotvenost da se razgovara za ova pra{awe, a istoto navodno be{e zapo~nato, no ostana nedovr{eno vo tekot na mandatot na poslednata vlada", veli Sla|ana Taseva, pretsedatelka na Transparentnost - nulta korupcija. GENERATOR NA KORUPCIJA Dijagnozata postavena od ekspertite vo ovaa oblast brzo be{e prepoznaena od Evropskata komisija koja, pak, ĂŹ da-

Sla|ana Taseva: Politi~kata korupcija e mnogu opasna

de visok prioritet na ovaa tema vo spisokot doma{ni zada~i koi Makedonija }e treba da gi zavr{i dokolku ima seriozni aspiracii da stane ~lenka na EU. Ovoj problem ne slu~ajno be{e lociran vo izve{tajot na EK vo delot posveten na borbata protiv korupcijata. Vo otsustvoto na transparentnost na finansiraweto na kampawite se prepoznava glavniot generator na korupcijata i hroni~noto koruptivno odnesuvawe na politi~kite eliti. Faktot {to partiite gi krijat tragite na izvorite na finansii za nivnite kampawi kako zmija nozete, jasno upatuva na zaklu~ok deka motivite na tajnite finansieri i sodrìnata na dogovorite koi partiite gi sklu~ile so tie finansieri se daleku od legalni i u{te pomalku motivirani od verba vo nekoja ideologija ili vrednostite koi taa ideologija gi promovira. Na pra{aweto upateno do Darko Aleksov, prviot ~ovek na nevladinata MOST koja pedantno go sledi sekoj izboren proces, za toa koi se motivite na donatorite koi partiite gi krijat od javnosta, dobivme vakov odgovor: "Nekoi od niv o~ekuvaat podobra idnina, a nekoi si go kupuvaat lo{oto minato". Natamu, pokonkretni objasnuvawa za motivite na donatorite dobivme od pretsedatelkata na Transparentnostnulta korupcija, Sla|ana Taseva. "Tuka nie go doveduvame celiot sistem pod pra{awe, onie koi pomognale vo izbornite kampawi, koi{to gi zadolìle onie {to ja imaat vlasta, postojano da vra}aat za uslugata, dali }e bide preku intervencija vo sudstvoto, dali }e bide preku intervencija vo Sobranieto da se donese odreden zakon, dali }e bide na drug na~in, preku dodeluvawe tenderi, preku zajaknuvawe na sorabotkata ili vloùvawe pove}e sredstva, na koj bilo na~in moè da se vozvra}a uslugata, a so toa se doveduvaat vo neramnopravna polo`ba site ostanati. So toa se zagrozuva demokratijata, so toa se zagrozuva vladeeweto na pravoto. Zatoa velime deka korupcijata vo politikata e isklu~itelno opasen fenomen, isklu~itelno opasen generator na korupcijata, vo op{testvoto voop{to", veli Taseva. Ovie pretpostavki u{te dolgo nema da moème da gi potkrepime so konkretni dokazi, no, od druga strana, ako ne e taka pobednicite na ovie izbori, a niv neka im se pridruàt i porazenite, neka povelat da nĂ¨ demantiraat so toa {to, prvo, bezuslovno na revizijata }e ĂŹ gi objasnat site detali i nelogi~nosti vo nivnite esapi; i vtoro, so toa {to vedna{ }e iniciraat donesuvawe poseben zakon za finansirawe na izbornite kampawi. Nade` deka toa skoro }e se slu~i re~isi i nema, osobeno ako se zeme predvid faktot {to partiite koi denovive se kolnat vo nivnata ~esnost ve}e go pogazija zakonski utvrdeniot prag od eden i pol milioni evra za izborna kampawa. F

23 maj 2008

Politika INTERVJU: BORIS DITRIH, HOLANDSKI POLITI^AR

Makedonija se zagrozeni

~ovekovite prava Boris Ditrih e eden od prvite holandski parlamentarci koj otvoreno se deklarira{e kako homoseksualec i glaven promotor na zakonot koj ovozmo`i sklu~uvawe gej-brakovi. Od holandskata publika e izbran za najvlijatelniot gej vo Holandija. Od 2003. do 2006. be{e lider na partijata D 66, koja be{e del od holandskata vladina koalicija i be{e ~len na Komitetot za kontrola na razuznava~kite slu`bi

Forum: Vo Makedonija ste po povod 17 maj, me|unaroden den posveten na borbata protiv homofobijata. Kakvi se Va{ite vpe~atoci? Vidliva li e homofobijata vo na{ata realnost? Boris Ditrih: Nie imavme konferencija na tema Homofobija na Policiskata akademija, i ona {to go smetam za izvonredno e {to pove}eto od u~esnicite se izjasnija deka im se potrebni pove}e informacii na ovaa tema, no i deka ne bi sakale da diskriminiraat nekogo poradi negovata seksualna opredelba. Sepak, nie postojano slu{ame storii na lezbejki i gej-ma`i koi ednostavno ne se osmeluvaat da se proizjasnat vo vrska so svojata seksualnata orientacija od strav deka }e bidat diskriminirani. Od strav deka }e im se sudi i od roditelite i od rodninite i od okolinata. Ili, od druga strana, tie se na mnenie deka koga edna{ }e se pojavat na rabota i }e se deklariraat kako homoseksualci, vo momentot }e bidat otpu{teni zatoa {to rabotodavecot ne bi sakal nekoj takov da raboti za nego. Zna~i, ovde ima diskriminacija, i toa mnogu. Tokmu zatoa e mnogu va`no parlamentarcite i liderite da najdat na~in da gi za{titat pripadnicite na gej-zaednicata. Kakva be{e reakcijata od strana na lu|eto od Policiskata akademija, ako se ima predvid deka pripadnicite od policijata i ne se ba{ najavangardnata 23 maj 2008

RAZGOVARAL: BORJAN JOVANOVSKI zaednica vo zemjava? Dobro go sostavivte ova! Vo pove}eto zemji policijata e naj~esto konzervativna i reagira prili~no upla{eno na novite dvièwa i malcinskite grupi. Vo ovoj slu~aj, bi rekol deka e izvonredno {to studentite od Akademijata se otvoreni. Tie navistina velea: "Nie ne sakame da diskriminirame. Nie bi sakale da imame pove}e kontakti so tie lu|e". No, povtorno problemot e vo toa {to lezbejkite i gej-maìte ne ja priznavaat seksualnata orientacija poradi stravot od osuda. Vo Makedonija ima samo nekolku lu|e koi javno se izjasnile, a ostanatite koi se homo se pla{at da mu kaàt na ostatokot od svetot. Sepak, studentite od policijata rekoa i priznaa deka sakaat da znaat, no i naglasija deka im e potrebna kontinuirana programa vo nivnite edukativni centri po ova pra{awe. Koj e najgolemiot problem koj bi sakale da go potencirate vo odnos na ovaa debata? Znaete {to e problemati~no? Vo samata publika na konferencijata ima{e homoseksualci. Za vreme na pauzata tie mi pristapija, no eksplicitno me zamolija nikako da ni gi spomenuvam na konferencijata. Do niv sedea nivnite kolegi koi ne znaat za nivnata seksualna orientacija. Taka, tie se ~uvstvuvaat osameno i izolirano da zboruvaat i za seksualnosta generalno, pla{ej}i se nekoj da ne ja otkrie nivnata seksualnost. Mnogu mi be{e te{ko da gledam kako se borat so toa. Od druga strana, ovaa debata e po~etok na edna konfrontacija, po~etok na edna druga dolga debata. I se nadevam deka vo bliska idnina }e ima mnogu seminari po ova pra{awe, a mediumite }e izvestuvaat za toa. Kako ja ocenuvate zakonskata ramka vo odnos na pravata na ovaa malcinska grupa? Eden va{ profesor kaà deka site zakoni se vo red, dokolku se implementiraat i se koristat. I problemot e toj. No, potreben e nov zakon za nediskriminacija vo koj }e bide vklu~ena i seksualnata diskriminacija. Za{to, mnogu e poinaku koga postoi zakon - toga{ lu|eto }e si re~at: ne diskriminirame, takvi se pravilata - i poinaku }e se odnesuvaa. A vladata sekako treba da gi povede lu|eto vo ovaa nasoka. Sekako, osven ovoj, potreben e u{te eden zakon koj EU go bara od Makedonija, a toa e Zakonot za zlostorstva od omraza. I ne mislam na fizi~ko nasilstvo, tuku na govorot na omraza koj mora da se zabrani. Vakov zakon za vakvi dela ednostavno mora da se implementira. Taka lu|eto }e treba da podnesuvaat individualni slu~ai, a potoa }e se nabquduva rabotata na policijata i na javnoto obvinitelstvo. 23 maj 2008

Koja e Va{ata ocena, generalno, za po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo Makedonija? Znaete, Makedonija saka da stane ~lenka na EU, a tamu se dostignati nivoa na visoki standardi po pra{aweto za ~ovekovite prava. Taka i novite ~lenki mora da gi zadovolat kriteriumite. Veruvaweto na Hjuman rajts vo~ e deka ~ovekovite prava se univerzalni, za sekogo i za sekade vo svetot. Ovie kodeksi ednostavno mora da se po~ituvaat. A nie smetame deka Makedonija ne e podgotvena za vlez vo EU, za{to tuka se zagrozeni ~ovekovite prava. I pritoa ne mislam samo na seksualnata orientacija, tuku i na etni~kite konflikti, a vaèn del e i nekorumpiranosta na zakonodavstvoto. I sekako, zakonite koi mora da bidat implementirani. Ima mnogu doma{ni zada~i koi treba da se srabotat, no ima perspektiva. Zna~i, najprvo Makedonija mora da se oslobodi od tabuata za da vleze vo EU. Homoseksualnosta e eden od tie tabua. Kako lider na politi~ka partija koja be{e del od vladinata koalicija i kako pratenik, bevte ~len na parlamentarniot Komitet za kontrola na razuznava~kite slu`bi. Ovoj vid parlamentarna kontrola vrz rabotata na razuznava~ite e te{ko da se zamisli kaj nas. Bi sakale li da ni objasnite kako funkcionira ovoj mehanizam vo Holandija? Ova e mnogu te{ka tema. Moàm da re~am deka sekoj parlament si ja kontrolira svojata razuznava~ka slu`ba. No, vo prirodata na rabotata e deka sĂ¨ e strogo doverlivo bidej}i stanuva zbor za ìvot ili smrt, za terorizam. Taka, sekoja zemja ima izgradeno svoja nabquduva~ka strategija vo odnos na ovoj problem. Ovaa agencija izrabotuva godi{en izve{taj i vo nego pred parlamentot prezentira {to sĂ¨ se rabotelo. Kako znaete deka prezentiraat ba{ sĂ¨? Tie ne prezentiraat sĂ¨. Se diskutira zad zatvoreni vrati za{to odevme vo mnogu specifiki, kako teroristi~ki zagovori i slu~ai koi gi imalo vo Holandija. Nam, kako ~lenovi na parlamentot, ne ni e dozvoleno da vidime nekoi odredeni slu~ai bidej}i se spomenuvaat imiwata na izvorite i nekoj moè da bide ubien poradi toa. No, zatoa imame taen tim za nabquduvawe koj e sostaven od eden porane{en parlamentarec, eden porane{en javen obvinitel, javen obvinitel i sudija. Tie moàt da vlezat vo zgradite na razli~ni slu`bi i da gi dobijat site dokumenti. Ako vidat ne{to neispravno ili deka ne se rabotelo vo soglasnost so zakonot, tie }e dostavat parlamentarno pismo vo koe }e potvrdat deka bile svedoci na nivnata rabota, no deka ne gi znaat specifikite na slu~ajot, osven {to znaat deka ne{to ne e v red. Toga{ }e sledi razgovor i debata vo Komitetot za kontrola na razuznava~kite slu`bi. F

Politika PA\A BLEFOT NA DEL PONTE Iako odbranata smeta deka gi pobila site to~ki od obvinitelniot akt i o~ekuva osloboditelna presuda za Bo{koski i za Tar~ulovski, vo Makedonija postoi stravuvawe od politi~kata motiviranost na Tribunalot koj treba dvajcata obvineti da gi prika`e kako zlostornici koi ubivale borci za ~ovekovi prava...

Qube i Johan na sloboda!

~ekuvame osloboditelna presuda. Iako Obvinitelstvoto ne uspea da ja doka`e odgovornosta na Bo{koski, sekoga{ ostavam eden ili dva procenta Sudot da misli poinaku. Veruvam vo ona {to gi iznese odbranata pred Sudotâ&#x20AC;?, izjavi za Forum advokatkata Edina Ra{idovi}. Dali Sudot vo Hag }e donese pravedna presuda, odnosno osloboditelna, ili politikata }e vlijae vrz kone~niot stav na Sudskiot sovet, se pra{awata {to se

postavuvaat vo makedonskata javnost po zavr{uvaweto na sudskiot proces protiv Qube Bo{koski i Johan Tar~ulovski, koi Ha{koto obvinitelstvo gi tovari za ubistvo na sedum civili, uni{tuvawe 14 ku}i i maltretirawe okolu 100 `iteli na Quboten. Kako pozitiven signal za donesuvawe osloboditelna presuda se smeta niskata kazna {to ja pobara Obvinitelstvoto od Sudskiot sovet za dvajcata obvineti - 12 godini za Bo{koski i 15 godini za Tar~ulovski - ako e poznato deka za prethodnite obvineti Tribunalot bara{e kazna od 30 i pove}e godini. Vo prilog na obvinetite se smeta i toa {to im be{e dozvoleno da mu se obratat na

Tribunalot, {to ne be{e praktika za prethodnite obvineti. No, pokraj optimizmot deka Bo{koski i Tar~ulovski }e dobijat osloboditelna presuda, vo Makedonija postoi mislewe za politi~kata motiviranost na Tribunalot koj tre ba da gi prika`e dvajcata obvineti kako odgovorni za vr{ewe zlostorstva nad â&#x20AC;&#x153;borcite za ~ovekovi pravaâ&#x20AC;&#x153;. TEKOT NA SUDEWETO Vo o~ekuvawe na presudata na Ha{kiot tribunal vo vrska so procesot protiv Bo{koski i Tar~ulovski, koja treba da bide izre~ena kon krajot na juli, vo Makedonija postojat razli~ni mislewa 23 maj 2008

PI{UVA: IRENA RADOVANOVI]

okolu mo`nata sodrìna i eventualnata kazna. No, i pokraj razli~nite mislewa, preovladuva vpe~atokot deka procesot pokaà deka obvinenieto be{e na stakleni noze i dokolku Sudskiot sovet se re{i za osuditelna presuda, }e mu treba golema mudrost istovremeno da go za~uva svojot avtoritet i da najde seriozno obrazloènie za kaznata, smetaat mnogumina. Toa {to e jasno posle edna godina od procesot e deka vo tekot na 12 avgust 2001 g. vo Quboten imalo sedum `rtvi, a o~ekuvawata deka procesot moèbi }e rasvetli del do nastanite vo Quboten padnaa vo voda. Ostanaa tvrdewata na Obvinitelstvoto deka site ubieni bile nevooruèni civili i tvrdewata na odbranata koja ukaùva{e deka sekoja od `rtvite vsu{nost pukala vrz edinicata na Tar~ulovski. Odbranata na Bo{koski uspea da gi dovede pod somnevawe duri i onie tvrdewa na Obvinitelstvoto koi se smetaa za mnogu cvrsti. Na primer, verzijata za ubistvo na Rami Jusufi, koe se slu~i na 12 avgust 2001 g. Na tvrdeweto deka toj spiel i poradi vrevata izlegol do vleznata vrata od ku}ata, pri {to ladnokrvno bil ubien, be{e sprotivstaveno tvrdeweto deka Jusufi u{te od 5 ~asot nautro bil aktiven, deka imal u~estvo vo organiziraweto na otporot vo seloto, deka poradi toa go trgnal na sigurno svoeto semejstvo, osven roditelite, i deka negovoto zaginuvawe voop{to ne e takvo zlostorstvo kako {to izgleda{e pri objavuvaweto na obvinenieto. Onie {to go sledea procesot moèa da vidat deka odbranata uspea da go otfrli sekoj fakt koj obvinitelot Den Sakson go iznesuva{e, odnosno na videlina izleze deka svedocite laàt, a i deka nekoi od niv se sorabotnici na stranski razuznava~ki slu`bi (Germanecot Ku~). Svedo~eweto, pak, na vrabotenite vo MVR pomogna da se objasni kako funkcionira pravniot sistem vo Makedonija. Procesot pokaà deka ne postoi mo`nost so sigurnost da se utvrdi kako zaginale sedumte `rtvi vo Quboten. Ostana na sudiite da ja cenat mo`nata vina na Tar~ulovski za toa dali sedumtemina bile nevini `rtvi ili zaginale vo prestrelki (osven slu~ajot so Atila ]aili koj umrel vo bolnica). No, obvinenieto be{e razni{ano koga treba{e da se dokaè zo{to, koga ve}e go gonat Bo{koski za neprezemawe merki za sankcionirawe na zlostornicite, na istata klupa ne se i istra`niot sudija i obvinitelot koi vo toa vreme bile nadle`ni za Skopje, oti MVR vo Makedonija e samo eden od organite koi imaat nadle`nost vo goneweto storiteli na krivi~ni dela i deka za gonewe posledniot zbor go imaat Obvinitelstvoto i sudstvoto, a ne policijata. Spored obvinitelot Den Sakson, Bo{koski imal obvrska da gi istraì zlostorstvata i 23 maj 2008

Obvinitelniot akt na Karla Del Ponte - visi.

trebal da gi kazni poedincite, a “nema kredibilen dokaz deka toa go storil”. Ra{idovi} koja go zastapuva Bo{koski uka`a deka “Makedonija go uredila sistemot na gonewe i kaznuvawe poedinci spored koj istragata e vo racete na istra`niot sudija, a ne na ministerot na policijata“. Spored branitelot na Tar~ulovski, “nema dokazi deka obvinetiot komanduval so edinicata koja izvr{ila napad na Quboten, nitu dokazi deka izdal kakva bilo naredba i deka imal kontrola vrz operacijata vo seloto“. Ulogata na Tar~ulovski, koja spored odbranata mu ja dodelil pretsedatelot na Makedonija, bila “da ja sledi situacijata”, a ne da pomaga i poddr`uva operacija vo Quboten”, tvrdi branitelot Antonio Apostolovski. PODELENI MISLEWA Odbranata smeta deka gi pobila site to~ki od obvinitelniot akt, a po izre~uvaweto na presudata se o~ekuva mnogu raboti da bidat pojasni vo odnos na toa kako se odnesuvale odredeni li~nosti vo Makedonija, odnosno nivnoto pomagawe ili odmagawe na celiot proces. “O~ekuvam osloboditelna presuda. Od

Sudskiot sovet ni be{e ovozmoèno da gi ispra{uvame svedocite vo fer vremenski period. Postoe{e aktivna sorabotka so Obvinitelstvoto koe pravovremeno gi dostavuva{e dokazite. Toa se dokazi koi moàt da dovedat do osloboditelna presuda soglasno ~len 66 od Pravilnikot na Ha{kiot tribunal. Sudiite se dovolno seriozni da presuduvaat pravi~no i vo soglasnost so pravoto. Tie se nad politikata“, veli advokatot na Tar~ulovski, Apostolovski. Toj upati blagodarnost do Vladata, osobeno do ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska i ministerot za pravda Mihajlo Manevski, koi im ovozmoìle pristap do site arhivi. I semejstvoto na Bo{koski o~ekuva osloboditelna presuda. “Nivnoto obvinenie se potpira na za{titen svedok koj laè{e”, veli soprugata na Bo{koski, Violeta. Za razlika od optimizmot na odbranata i na najbliskite na obvinetite, profesorite \or|e Marjanovi} i Nikola Matevski se skepti~ni vo pravi~nosta na Sudot. “Nema{e seriozno obvinenie. Me|utoa, ve}e odamna sme na~isto deka toj sud e politi~ka, a ne pravna instanca. [to }e se slu~i kone~no, za kogo }e se odredi da bide pobednik, dali za onie {to napa|aa ili onie {to branea? Jasno e deka ednite bea borci za ~ovekovi prava i toa nikoj ne moè da im go odzeme oti }e padne vo voda Ohridskiot dogovor i toa e rabota {to treba da se zeme predvid. Toa se pri~inite poradi koi mi e strav za Bo{koski i Tar~ulovski. Tie se osudeni lu|e koi gi zagrozile ~ovekovite prava“, veli profesorot Marjanovi} koj dodade: “Koga politikata vleguva vo sudnicata, pravdata izleguva niz prozorecot”. I profesorot Matovski stravuva od politi~kata motiviranost na Tribunalot i pretpostavuva deka e mo`no kaznata za obvinetite da se poklopi so nivniot pritvor vo [eveningen, odnosno 4 godini, zatoa {to ako se donese osloboditelna presuda, Ha{kiot tribunal bi trebalo da im isplati golema ot{teta na nepravedno obvinetite. “Sovesno ja organizirale odbranata za da pobijat deka Qube Bo{koski ima komandna odgovornost. No, daleku poefikasno bi bilo koga Bo{koski i Tar~ulovski samite }e napravea analiza na dokazite i da se sprotivstavat na istite. Postoi teza deka pokojniot pretsedatel Boris Trajkovski ja naredil taa akcija. No, kolku toa }e se dokaè, ne znam. So svedo~eweto na svedocite se pobija nekoi dokazi“, veli profesorot Matovski, spored kogo ne moè da se pravi paralela so Ramu{ Haradinaj koj go oslobodija, bidej}i toj i prethodno ima{e privilegiran tretman vo postapkata. F

Искушение на четири тркала Epica дизел со 150КС веќе од 19,850 евра (1,230,700 ден.)

EPICA

Epica привлекува внимание со нејзиниот прекрасен дизајн и елеганција, а штом ќе седнете зад воланот ќе бидете

изненадени од неверојатно тивкиот мотор. Тоа е автомобил кој просечно троши 6,11 литри на 100 километри и нуди богата основна опрема која вклучува клима-уред, ABS, 10 воздушни перничиња, електрични прозори и ретровизори, CD/MP3, кожен менувач и управувач со контроли за аудио системот, 16-инчни тркала од лесна легура и многу повеќе. Дали сте подготвени?

ГОЛЕМ ПЛУС. www.gm-chevrolet.com.mk

Ауто ЦЕМ, Автопат Скопје-Тетово, Тел: (044) 35 33 30 Аутомакедонија, Скопје,16 Македонска бригада бб, Тел: (02) 3103 150, (2) 3103 260 Салон Битола, Грчки Пат бб, Битола, Тел: (047) 224 915, (047) 202 919 Старт доо, Охрид, Свети Еразмо бб, Тел: (046) 27 02 70 Авто Куќа, Автопат Скопје – Куманово, Тел: (02) 25 80 888, (02) 31 34 010 Олимпиа Моторс, Скопје, Качанички пат бб, Тел: (02) 26 00 303

Kolumna MIROGLEDI

Prof. d-r Zvonimir JANKULOSKI

(Poso~uvaweto so prst na nekogo e nepristojno i zakanuva~ko) Izgleda deka vo hierarhijata na vrednosniot sistem vo dr`avava povtorno, kako mnogupati dosega, go zaboravivme ~ovekot i negovata sloboda, reafirmiraj}i ja za negova smetka dr`avata i sè ona {to taa pretstavuva

a àl, makedonskata dràva ne e sozdadena na temelite na individualizmot. Sozdadena e od onie koi veruvaa deka dràvata e pred i nad poedinecot i zatoa e potrebna konstantna korekcija i nadzor na negovoto odnesuvawe, preku mo}ta i silata so koja raspolaga taa, gasnej}i ja na toj na~in ~ovekovata individualnost. So godini politikata preku dràvata gi naso~uva na{ite ìvoti, ni kaùva {to e dobro, {to e lo{o, kako da go ìveeme sopstveniot ìvot i dali sme gi postignale celite koi tie ni gi opredelile kako korisni i dobri. Ako ne, tuka e prstot da me opomene, vo ime na dràvata, deka ako ne se odnesuvam vo soglasnost so pravilata koi gi zacrtala, taa e tuka za mene, da me podu~i kako da go napravam toa pravilno. Da me disciplinira za moe dobro i vo ime na mojata blagosostojba. Nemam ni{to protiv prstot. Imam protiv toa {to e naso~en kon mene. I kon site drugi. Toa go ra|a animozitetot kon prstot, za{to sè po~nuva so nego. Od ~inot na va{eto ra|awe, preku va{eto vospituvawe i obrazovanie, prstot e prisuten da opomene, obvini, osudi i podu~i. Da disciplinira. Ako se se}avate, prstot ja opredeli i sudbinata na porane{na Jugoslavija. Vo ime na prstot se raspadna dràvata, se ubivaa lu|e, se raseluvaa familii, se gorea gradovi i sela. Sè vo ime na prstot, koj treba{e da bide opomena do onie koi vo toa vreme se odnesuvaa sprotivno od ona {to dràvata go opredeluva{e kako dobro i dozvoleno. Opomena koja se realizira preku nasilstvo i krv. Se nadevam deka na{ite politi~ki lideri ja znaat simbolikata na prstot koga go poso~uvaat kon nas. Obvinuvawe i osuda. Dali dràvata saka da mi kaè deka ne sme uspeale? Kako narod i kako poedinci. Deka sme gubitnici. Poso~uvaj}i go prstot na nas nè obvinuva za ona {to nie ne sme go napravile za dràvata. A ne za ona {to dràvata ne uspea za sive godini da go napravi za nas. Definitivno mislam deka ne znaat koja e simbo-

likata na prstot. Zatoa i odbivam da prifatam paternalisti~ka dràva. Dràva koja }e mi kaùva kako da go ìveam mojot ìvot. Zo{to da ne gi ostavime lu|eto so nivnite ìvotni alatki? Zo{to treba da se gu{i nivnata sloboda da izberat ìvot vo soglasnost so sopstvenite mo`nosti i sopstveniot vrednosen sistem koj izbrale da go sledat? Vistina e deka ìvotot ne e sekoga{ lesen. Ne e bunar na èlbi vo koj treba da frlite pari~ka za da vi se ostvarat. No, zatoa e va{. Vie ste tie koi ste li~no odgovorni za toa dali }e bide uspe{en ili neuspe{en. Dràvata e tuka da kreira ambient vo koj }e moè da gi ostvarite svoite potencijali i da ja razigrate svojata kreativnost. No, dràvata ne smee da se pretvori vo èlboteka koja }e gi ispolnuva va{ite èlbi i }e gi ispravi va{ite gre{ki sekoga{ koga nema da uspeete. Dràvata ne smee da se pretvori vo bezbedna destinacija vo koja }e ja akomodirate svojata nesposobnost da se nosite so predizvicite koi gi generira ìvotot, {to mnogumina go pravat vo momentov. Gledam sè pove}e intelektualnite evnusi (koi, za volja na vistinata, se nakotija vo posledno vreme) kako maftaj}i so prstot mi nudat intelektualno ropstvo, za smetka na politi~kata i socijalna beda na duhot koja ja promoviraat. Vrednosniot sistem {to go nudat e karikaturalna slika na na{ata malogra|an{tina, na ~evlite ostaveni nadvor pred stanovite, zaedno so kesite |ubre, psovkite za dobar den i plukanicite za dobra ve~er. Zatoa, mora da imate dovolno li~na hrabrost da kaète deka ne ste podgotveni da ja platite taa cena koja vi se nudi za smetka na gubewe na svojata individualnost. Zatoa jas, a ne tie, imam animozitet kon prstot. Voobi~eno prstot sekoga{ e sleden so prazna retorika. Ni na{iov slu~aj ne e isklu~ok. Gledaj}i go prstot od bilbordite, sè pomalku veruvam deka uspeavme da kreirame sistem na vladeewe {to }e go minimizira me{aweto na vlasta vo na{ite sekojdnevni ìvoti i }e gi maksimizira individualnite inicijativi. Deka demokratijata vo Makedonija }e go dobie onoj nu`no potreben li~en pe~at na gra|aninot. Ovaa dràva odamna prestana svojata sila da ja crpi od bogatstvoto na razli~nostite na poedincite i svesta za gra|aninot kako generator na pozitivnite promeni vo op{testvoto. Moèbi zatoa da pi{uvam za slobodata sè pove}e mi stanuva tovar otkolku zadovolstvo na otkrivawe. Zatoa, dosta mi e od pokaùvaweto so prst na nekogo. Namesto toa, na{ite politi~ari mora da se soo~at so odgovornosta za re{avawe na problemite, a ne da ja baraat na drugo mesto. I kaj drug. Gra|anite }e znaat da gi nagradat onie koi se vistinski posveteni na baraweto zaedni~ki re{enija za problemite koi nè pritiskaat. Mislam deka vo momentov ni treba drug prst za pokaùvawe. Pokazalec svrten nagore. F

Li~en pe~at

23 maj 2008

ODDELNO ^estopati se se}avam na eden prastar vic od vremeto na SSSR. Vo vicot se raska`uva kako gra|aninot Ivan Ivanovi~ dobil na podarok luksuzna “lada“, koja li~no mu bila predadena od drugarot Gromiko, na Nevskiot prospekt vo Leningrad. Naskoro, stignuva “mala“, re~isi “bezna~ajna“ korekcija na plasiranata informacija. Spored nea, ne stanuvalo zbor za gra|aninot Ivan Ivanovi~, tuku za Petar Petrovi~; nastanot ne se slu~il vo Leningrad, tuku vo Moskva; ne se rabotelo za luksuzna “lada“, tuku za luksuzen velosiped, koj na Petrovi~ ne mu bil podaren, tuku odzemen; i, {to e najbitno, toa ne go storil drugarot Gromiko, tuku li~no drugarot Bre`wev. Ina ku, sè drugo bilo “to~no“

ekoj }e pra{a koja e smislata ili celta - {to posle tolku decenii potsetuvam na ovoj ve}e podzaboraven vic. Odgovorot e ednostaven: celta ne mi e da potsetam na nekoi damna izminati vremiwa i situacii, tuku da potsetam deka tie vremiwa i tie situacii, kako i sli~nite na~ini na odnesuvawe, nikoga{ ne zaminale, nitu, najverojatno, nekoga{, seedno

Humanost i vetuvawa

koga, }e zaminat, bidej}i ja ~inat su{tinata na golemite sili i dràvi. Ovoj manir na odnesuvawe denes e moèbi poprisuten od koga i da e. Toa najdobro se gleda koga licemerno vi nudat i vetuvaat sè i se{to, za na kraj da sfatite deka ste ostanale so prstot vo ustata. Se se}avam kako pred neceli desetina godini toga{niot premier na Republika Makedonija, g. Qub~o Georgievski, bez kakov bilo takt mu ponudi na generalot Vesli Klark da se ~uvstvuva vo Makedonija ne kako gostin, tuku kako doma}in. Vo ovaa “doma}inska“ ponuda, vo ovoj gest na iskrivokol~eno sfateno gostoprimstvo, vo duhot na petvekovnoto gostoprimstvo kon Otomanskata imperija, se krie priprostata, naivna “lukavost“ deka so dobar doma}inski gest moè da se kupi naklonosta i qubovta na mo}nite. Izminaa ottoga{, kako {to rekov, desetina god-

ina, a Makedonija ne e nitu vo ~ekalnicata na NATO ili vo predvorieto na t.n. evroatlantski strukturi! Kako i da e, generalot Vesli Klark non{alantno gi razgleda makedonskite voeni objekti i potencijali, se pro{eta niz zemjata, odnesuvaj}i se kako hazjain na tu|o stopanstvo. Nekade vo toa vreme, Republika Makedonija stana svoevidna logisti~ka baza za napadite na NATO vrz Sojuzna Republika Jugoslavija. Me|u drugoto, nivnite avioni se polnea so gorivo nad makedonskata teritorija. Velea deka na{ata poddr{ka nikoga{ nema da ja zaboravat i deka za nea }e sme bile bogato nagradeni. Potoa, dojde do begalskata kriza od Kosovo. Pove}e od 300.000 begalci se najdoa na makedonska teritorija. [tedro bea vetuvani donatorski konferencii, na koi }e ni bile dodeleni, kako {to tvrde{e me|unarodniot faktor, okolu 250 milioni dolari. Kolku {to moàm da zabeleàm, sè u{te ni gi dodeluvaat, nikako ne moèj}i da gi dodelat, bidej}i serioznite lu|e, so serioznite raboti, seriozno postapuvaat i odlu~uvaat. No, zatoa, lesno dozvolija agresija od protektoratot Kosovo, promovi- raj}i gi, preku no}, bandite i ubijcite (terminologijata e na lordot Xorx Robertson) vo borci za ~ovekovi prava. Taka, postepeno, dojde do i do Ramkovniot dogovor, do radikalna promena na Ustavot, do teritorijalna podelba na Republikata, a na{iot najgolem i najveren strate{ki sojuznik, SAD, me|u poslednite nè priznaa pod ustavnoto ime i toa prigodno, za ednokratna upotreba - neposredno pred referendumot za Zakonot za teritorijalna podelba na Republika Makedonija. Nakuso, mnogu raboti vetija i mnogu od vetenite raboti ne gi ispolnija. Se razbira, kako {to e red, toa go napravija so mali korekcii: namesto integracija vo evroatlantskite strukturi, do~ekavme veto na samitot vo Bukure{t; namesto vetenata materijalna i finansiska pomo{, dobivme binacionalna dràva, so site pridru`ni elementi za pobezbolna fe deralizacija; OMO-Ilinden se zabranuva vo Republika Bugarija, dodeka Republika Grcija tivko voveduva blokada. No, nekoi velat deka ne ~ini ~ovek da se àli bidej}i stara e vistinata: podobro ne{- to, otkolku ni{to, makar toa ne{to bilo ni{to. Ako nekoj predupredi deka ni{toto e ni{to i deka ne moè, kolku nekoj i da se trudi, da bide ne{to, vedna{ mu se prilepuva etiketata na nazaden element koj ja turka dràvata kon minatoto; deka e antievropski orientiran; deka e zgazen od istorijata, otfrlen na buni{teto od istorijata. Seto toa se pravi na prigodno organizirani diskusii, na ne23 maj 2008

Prof. d-r Qubomir CUCULOVSKI

kakvi si platformi i sl. Ednostavno, sè e kako nekoga{ - vklu~uvaj}i ja i terminologijata - samo {to e malku polo{o. Me|utoa, Boè moj, ne moè da bide podobro, ako ne{to prethodno ne e polo{o, bidej}i nema dobro bez zlo. Vo imeto na pravi~nata raspredelba, nam ni ostanuva zloto, dodeka dobroto go zemaat tie za da moàt so dobro da ni voz- vratat. [to da se zboruva: pred na{i o~i se slu~uva ~ista dijalektika, od koja, za da bide ~ista, e is~istena sekoja dijalektika. Istite dene{ni hazjani stojat zagrièno, bi moèlo da se kaè i revoltirano, pred ne~ove~nata nepopustlivost na voenata hunta vo Burma, dene{en Mjanmar. So Burma nekoga{ rakovode{e U Nu, eden od osnova~ite na Dvièweto na nevrzanite. Potoa, na vlast dojde Ne Vin i negovata voena hunta, koja oficijalnoto ime Unija na Burma, go promeni vo Mjanmar. Kako {to e red, vladite na golemite sili (SAD, Kanada i Velika Britanija) ne go priznavaa novoto ime. Vo ovaa smisla, i Burmancite, isto kako i Makedoncite, imaat sli~na sudbina -

se nao|a vo humanitaren haos: nedostig od hrana i medicinski sredstva, higienska zagadenost koja lesno mo`e da prerasne vo epidemija... Svetot stoi zbunet pred upornoto odbivawe na mjanmarskite voeni vlasti da im dozvolat na humanitarnite organizacii da vlezat vo zemjata. Prifa}aat materijalna pomo{, me|utoa ne i lu|e. “Me|unarodnata zaednica“, ispolneta so qubov i razbirawe za stradnite, po~nuva da negoduva zo{to ne ì se dozvoluva da vleze vo pogodenata zemja. Tvrdoglavite i nehumani generali smetaat deka so vleguvaweto na humani-

lijardski sumi za vojnata vo Irak ili Avganistan, svetskata javnost ima mo`nost da gi vidi stradawata na lu|eto od ovie zemji, kako i od Afrika ili Azija. [to napravija ovie svetski organizacii za tragedijata vo Ruanda od 1994 godina? Okolu milion lu|e bea masakrirani vo plemenskite sudiri me|u mnozinskite Huti i malcinskite Tutsi, pred o~ite na onie koi se sega tolku zagri`eni pred sudbinata na gra|anite na Mjanmar. Ili, {to na-pravi svetot protiv vistinskata epidemija na HIV vo Afrika? Mo`ebi tokmu dosega{noto iskustvo sozdava takvi monstrumi kakvi {to se vlastite vo Mjanmar, bidej}i eden monstrum sozdava drug monstrum; edno lo{o iskustvo, drugo lo{o iskustvo; edno neispolneto vetuvawe, trajna nedoverba. Nakuso, hipokrizijata ne sozdava prijatelski ~uvstva. Tokmu vo ovoj kontekst treba da se razgleduva o~igledniot evroskep- ticizam, kako i rezervite kon NATO {to postojat kaj golem del od makedonskiot narod, kako i kaj

otpor kon nivnoto slu`beno ime. Me|utoa, Obedinetite nacii ja prifatija nekoga{na Burma kako Mjanmar, po~ituvaj}i gi svoite principi spored koi sekoja vlada ima pravo slu`beno da se imenuva kako {to }e odlu~i. Me|utoa, ona {to vaì za Mjanmar, odnosno Burma, ne vaì za Republika Make- donija. Toa govori deka Republika Makedonija, od svoite “strate{ki sojuznici“, e tretirana duri pod nivoto na zemja vo koja vladee voena diktatura. Sepak, da se vratam na aktuelniot problem. Vo Mjanmar se slu~i uàsna prirodna katastrofa - vo nevremeto {to ja zafati ovaa zemja zaginaa, spored nekoi procenki, stotina iljadi gra|ani. Zemjata

tarnite ekipi bi bile zagrozeni suverenitetot i slobodata na zemjata. Ne znam na {to to~no mislat, no mo`ebi se povikuvaat na “strani~nite” funkcii {to gi imaat del od humanitarnite organizacii, seedno dali se od hristijanska ili islamska proviniencija, koi rabotej}i za prijatelot mnogupati rabotat za neprijatelot. Prilog pove}e kon somne`ot za “humanosta“ na humanitarnite organizacii e faktot {to pogolemiot del od svetot e straden za elementarni ne{ta, me|utoa “me|unarodnata zaednica“ i nejzinite humanitarni organizacii pravat malku da se nadmine situacijata na beda. Dodeka SAD odvojuvaat nesfatlivi mi-

del od makedonskite intelektualci. Voop{to ne stanuva zbor za iracionalna nedoverba, u{te pomalku za ksenofobi~nost i navodna `elba za samoizolacija, kako {to se obiduvaat ovie pojavi da gi protolkuvaat nekoi novostokmeni “intelektualci“ i “eksperti“ od sekakov vid. Ako sakaat nekogo da go ubedat vo ne{to, moraat samite vo toa da bidat ubedeni; ako sakaat da ja ka`at vistinata, toga{ treba da gi razgleduvaat faktite od site mo`ni strani bidej}i ednostranoto gledawe e samo prigodno gledawe. F

23 maj 2008

Ekonomija POLITI^KATA VIZIJA ZA EKONOMIJATA VO 2012.

Makedonija }e stane Singapur Singapur: edna od najrazvienite svetski ekonomii

Kako i na sekoi dosega{ni izbori, ~as deklarativno, ~as realno, politi~kite partii vetuvaat rozova ekonomska idnina za makedonskite gra|ani. Mnogu investicii, novi rabotni mesta, vistinska decentralizacija na lokalnata vlast, pogolemi plati, podobri uslovi za vodewe biznis... No, kako i sekoga{ vo svoite programi i obra}awa do gra|anite zaboravaat ili ne sakaat da go presmetaat i politi~kiot rizik, od koj nikako ne uspevame da se oslobodime, a koj spored prognozite, }e ni di{e vo vrat i vo slednite ~etiri godini

ismo od idninata. Makedonija 2012 g. Zaklu~no so pretposledniot mesec od godinata, vkupnite stranski investicii se iska~ija na 500 milioni dolari. Zbirno vo poslednive ~etiri godini (2008-2012 g.) stranskite investicii iznesuvaat pove}e od 2 milijardi dolari. Svetskiot IT-gigant Majkrosoft po ednogodi{no nategawe mesecov kone~no objavi deka otvora svoj pogon vo digitalniot grad Future, lociran vo blizina na Tetovo,

koj po~na so rabota pred dve godini. Spored site proekcii, i godinava kako i minatata }e ja zavr{ime so rast na ekonomijata od 7 procenti. Ekspertite predviduvaat deka slednata godina najverojatno }e imame rast pogolem za 1 procent. Ubavi vesti i od Agencijata za vrabotuvawe. Vo noemvri godinava brojkata na nevraboteni iznesuva okolu 180 iljadi. Samo vo poslednive dve godini nevrabotenosta se namali za 35 procenti. Od Op{tina Veles soop{tija deka otkako pred tri godini gi dobija nadle`nostite za rakovodewe so grade`noto i zemjodelskoto zemji{te, ostanale bez zemji{te. Pove}e od 30 procenti od zemji{teto e prodadeno na

23 maj 2008

PI{UVA: PETRE DIMITROV

Ostanuva matno dali vo slednive ~etiri godini kone~no }e imame politi~ki konsenzus i za ekonomijata

stranci, a ostatokot e izdaden pod koncesija na 99 godini. Spored procenkite na zdru`enieto na op{tinite, ZELS, so vakov problem naskoro }e se soo~at i op{tinite Strumica i Gevgelija. Od Narodna banka velat deka, kako i vo prethodnite dve godini, 2012 g. }e ja zavr{ime so inflacija od okolu 3 procenti. A pak, avtorot na tekstov koj kone~no sfati deka nema pari vo novinarstvoto (osven ako ne si go prodade peroto na oligarsite i politi~arite), me|u dilemata dali da kupi {eeset kravi i da se zanimava so eden od najprofitabilnite biznisi vo zemjava, kravarstvoto, ili da zeme kredit za samovrabotuvawe i da si otvori

23 maj 2008

PR-agencija, se re{i za treto. Ja prifati ponudata da bide marketing-menaxer vo negoviot favorit, {vedskata kompanija za proizvodstvo na mebel Ikea, koja otvori svoja fabrika vo slobodnata ekonomska zona Skopje 2 pred dve godini. Site ekonomski eksperti se soglasuvaat so edno: Makedonija so ekonomskite parametri gi nadmina svoite modeli Singapur i Estonija. Rastot na BDP vo Singapur vo 2012 g. }e bide kako {to proektira{e britanskiot magazin Ekonomist pred ~etiri godini - 5 procenti, a vo Estonija - 5,4.

ROZOVI PROEKCII Vaka rozovo izgleda ekonomskata vizija na vode~kite politi~ki partii za 2012 g., proektirana vo nivnite ekonomski programi koi gi nudat za vonrednite parlamentarni izbori vo juni. Ekspertite koi zaedno so Forum gi analiziraa nivnite ekonomski programi, poso~uvaj}i gi svetskite iskustva (Estonija, Singapur, Hong Kong, Saudiska Arabija), velat deka pogolem procent od ovie ekonomski scenarija se realni, samo problemot e vo toa {to stanuva zbor za Makedonija koja e vo sosema poinakvo opkru`uvawe. Biten moment na koj zaboravile politi~kite

Ekonomija

partii vo svoite proekcii e presmetuvaweto na politi~kiot rizik. "Koj garantira deka politi~kata situacija }e bide stabilna vo slednite ~etiri godini? Ako treba da sudime spored dosega{niot tek na izbornata kampawa, koga puka koj }e stigne, Makedonija se odale~uva nanazad i od toa {to go ima denes. Globalnite proekcii velat deka ni se zakanuva svetska recesija najgolema vo poslednive trieset godini. Trendot na rastewe na cenite na hranata, energensite i naftata nema da zapre do 2010 g. Partiite zaboravile

da go presmetaat i ovoj rizik. Efektite od vakviot trend ve}e nagolemo gi po~uvstvuvavme vo prvite meseci od godinava", poso~uvaat ekspertite. Deka ni{to ne e sigurno, se uveri i Forum dodeka ja podgotvuva{e ovaa analiza. Otkako najgolemite opoziciski partii vo poslednata vlada, DUI i SDSM, ni gi prezentiraa svoite ekonomski merki, gi pra{avme dali }e dadat poddr{ka i }e se borat hrabro i bez potkleknuvawe za ispolnuvawe na svoite ekonomskite prioriteti ako po izborite ostanat vo opozicija. Ne dobiv-

me odgovor. Zna~i li toa deka povtorno }e imame opstrukcii vo Sobranieto? Deka politi~kite prioriteti i nadmudruvawa pak }e bidat dominantni i vo slednite ~etiri godini? Ne pomalku zna~ajno za ekonomijata vo slednive ~etiri godini }e bide i sudbinata na Makedonija po pra{aweto za vlez vo NATO i EU. Vo ovie glavni prioriteti e nepo`elno i ponatamo{noto izbegnuvawe na vistinsko re{avawe na albanskoto pra{awe. F

[TO SE NUDI? Vo prodol`enie sleduvaat top-pette ekonomski prioriteti na najgolemite makedonski partii - SDSM, VMRO-DPMNE - i najgolemata partijata na albanskata zaednica vo Makedonija - DUI. I pokraj insistiraweto da gi dobieme ekonomskite prioriteti na DPA, po edna nedela dogovarawe i pregovarawe, ne dobivme odgovor. Vo najgolemiot del ekonomskite merki koi se nudat na ovie izbori ne se ni{to novo {to ne ni bilo veteno od porano.

Zemji{teto za op{tinite SDSM, koja stoi zad ekonomskata programa, zaedno so svoite partneri od koalicijata Sonce se za formulirawe sosema nov koncept na dràvniot buxet. Nivnata ideja e toj da bide vo funkcija na pottiknuvawe na razvojot na ekonomijata so fokus na javnite investicii. So namaluvaweto na pridonesite na platite na vrabotenite za edna tretina vo funkcija na namaluvawe na cenata na rabotnata sila, SDSM o~ekuva neprijavenite rabotnici da bidat prijaveni, da se namali sivata ekonomija i da se otvorat novi rabotni mesta. Dodeluvaweto na 3-5 lokacii vo sekoja op{tina po cena od 1 evro za metar kvadraten na doma{ni kompanii za investicii vo proizvodstveni pogoni e u{te eden od adutite na ovaa koalicija. So ovaa merka tie o~ekuvaat otvorawe minimum novi 50 rabotni mesta. Kako i drugite politi~ki partii, i ovaa koalicija igra na kartata zemjodelstvo. So pla}awe 50 procenti od pridonesite na sekoj registriran zemjodelec vo prvite tri godini, o~ekuvaat sozdavawe uslovi za samovrabotuvawe, no i za iskoristuvawe na pretpristapnite evropski fondovi. Glaven adut im e decentralizacija na zemjodelskoto i na grade`noto zemji{te i maksimalno iskoristuvawe na ovie dva najgolemi makedonski resursa vo funkcija na ekonomskiot razvoj na dràvata. "Stanuva zbor za sosema realni merki za koi ne se potrebni nekoi posebni postapki, a koi zaedno so drugite merki i instrumenti od na{ata programa }e ovozmoàt pobrz ekonomski razvoj, re{avawe na problemot so nevrabotenosta i iskoristuvawe na zemjodelstvoto kako najva`na ekonomska granka vo dràvata, posebno vo uslovi na globalna pobaruva~ka na hrana", veli potpretsedatelot na SDSM, Zoran Zaev. 23 maj 2008

Nevrabotenost od 17 procenti "Silnata ekonomija e osnova za sĂŠ. Osnova za kreirawe rabotni mesta. Osnova za podobar ìvoten standard za da moàt lu|eto da imaat dostoinstven ìvot i so optimizam da gledaat na idninata. Osnova za pove}e sredstva za zemjodelstvoto, moderna infrastruktura, kvalitetno obrazovanie, dostapni zdravstveni uslugi, sigurna mreà na socijalna za{tita, novi kulturni objekti, pove}e sredstva za bezbednost i sigurnost na gra|anite. Zatoa, prodolùvame so podobruvawe na ambientot za rabota na privatniot sektor", veli ~lenot na Izvr{niot odbor na VMRO-DPMNE, Zoran Stavreski, objasnuvaj}i gi nivnite ekonomski prioriteti, zad koi stojat u{te nekolku partii vo koalicijata Za podobra Makedonija. Za razdviùvawe na biznisot planiraat poznati merki, kako neodano~uvawe na reinvestiranata dobivka, najniski ramni danoci vo Evropa od 10 procenti, no i novi merki kako {to se: poniski pridonesi za edna tretina i novi 50 reformski merki za natamo{no podobruvawe na biznis-klimata. Spored niv, toa }e ovozmoì zgolemuvawe na doma{nite i na stranskite investicii, porast na proizvodstvoto i na izvozot, kako i sozdavawe novi rabotni mesta. "Na{ata cel e stapkata na nevrabotenost vo periodot od 2008-2012 g. da se prepolovi, odnosno da ne bide povisoka od 17 procenti", veli Stavreski. Vo prioritetite od energetikata spa|a realizacijata na nekolku krupni proekti: êbren i Gali{te, Bo{kov Most, gasifikacija na Makedonija. Planiraat i modernizacija na patnata infrastruktura, a ne go zaboravaat i zemjodelstvoto za koe planiraat 460 milioni evra subvencii.

Dve milijardi dolari investicii Na ovie izbori, za prvpat i DUI stava akcent na ekonomijata. Musa Xaferi, ~len na pretsedatelstvoto na ovaa partija, veli deka i na prethodnite izbori imale ekonomska programa, no deka mediumite ne ja tretirale. Interesno e {to nivnata ekonomska programa e mnogu bliska do taa na VMRO-DPMNE. Planiraat isto nivo na stranski investicii, 2 milijardi dolari za slednite ~etiri godini, godi{en rast na ekonomijata od 6 do 8 procenti, a glavni sektori na koi se potpiraat se energetikata, telekomunikaciite, IT i zemjodelstvoto. Kako, vpro~em, i VMRO-DPMNE. Eden e glavnite aduti im se obezbeduvawe 100 iljadi novi rabotni mesta. "Na{ite proekcii se mnogu realni. Samo od energetskite proekti }e se obezbedat investicii od 700 iljadi do 1 milijarda dolari. Se planira i iznajmuvawe na aerodromite, se planiraat infrastrukturni proekti. So razvojot na familijarnite biznisi, proektite za samovrabotuvawe i drugi aktivni merki o~ekuvame vrabotuvawe na 25-30 iljadi godi{no. Ne mislam na vrabotuvawa vo administracijata", veli Xaferi. Kako i SDSM, i tie ja potenciraat decentralizacijata na lokalnata vlast preku zgolemuvawe na delot koj go dobivaat op{tinite od DDV do 10 procenti, kako i op{tinsko upravuvawe so polovina od danokot na dohod. Kako i drugite politi~ki partii, i DUI vo svojata ekonomska programa nudi i ponekoj biser. Partijata }e se zalaga za "instalirawe eden mobilen i internet-operator koj pove}e }e se fokusira vo Zapadna Makedonija. Istovremeno, operatorot }e bide stimuliran da go ukine roamingot me|u Makedonija, Kosovo i Albanija". Ostanuva otvoreno pra{aweto koj operator }e ima finansiska isplatlivost da vodi vakov biznis.

ANALIZA

Oliver KOSTURANOV

Vo poslednive meseci Postojat pove}e pri~islu{am i ~itam anani za vakvata sostojba. lizi od razli~ni doPrvo, prirodnite rema{ni ekonomski eksursi se ograni~eni (zasperti za vra}awe na toa i skapi), no na dolg ruskata ekonomija na rok sekoga{ se nao|a algolema vrata. To~no e ternativa na toa prideka vo poslednite nerodno bogatstvo (za nafkolku godini rastot na tata, gasot itn.): istoto bruto-doma{niot pro}e se proizveduva na izvod na ovaa dràva druga lokacija (ako e od 8-9% e me|u najgoletoa hrana), ili istoto }e mite vo svetot. No, prase proizvede na drug al{aweto e na {to se dolternativen na~in. No, ì toj rast, kolku e zdrav jas bi sakal da se zadri dali vakviot razvoj àm na onie koi se naj}e dade kvalitetni reporazitelni. Voobi~azultati na dolg rok? Ne eno dràvite koi kree ni{to novo ako se kairaat golemo dràvno è deka razvojot na rubogatstvo od izvoz na skata ekonomija se zasvoite prirodni resursnova na zgolemeniot si (kako rezultat na zgoizvoz na prirodni relemena svetska pobarusursi (glavno nafta i va~ka za toj resurs vo gas) koi vo uslovi na kombinacija so nekolrast na svetskite ceni kukratno zgolemena cena ovie resursi, davaZemjite ~ija{to izvozna strategija e zas- na), ja zaspivaat i paraat neverojaten priliv kreativnata novana isklu~ivo ili vo golema mera na niv- liziraat na sredstva vo naciomo} na svojot narod. Donata konkurentska mo} izrazena vo prirod- kolku ova se slu~uva vo nalnata ekonomija. No, ajde da gi vidime svetno bogatstvo (surovini, klima, lokacija i dràva vo koja pretskite iskustva, odnosimalo i socijalissl.) ne dobivaat kvalitet na dolg rok. Na- hodno no {to se slu~uva{e vo ti~ko dràvno uredumesto da stanuvaat bogati, tie stanuva- vawe, toga{ sostojbata minatite dekadi kaj drugi dràvi vo sli~ni at posiroma{ni. Od druga strana, sosema so kreativnosta e u{te vakvi situacii. KupovAko ja pogledsprotivno e vo slu~ajot na razvienite eko- polo{a. nata mo} po glava na ìnete momentnata ruska nomii (SAD, Germanija, Japonija, Velika Bri- gordost za nivniot kamtel e mnogu niska, bez golemi izgledi toa da tanija, [vajcarija, Francija, Kanada, [ved- bek {to se zasnova na izse promeni vo mnogu na prirodni resurska i dr.). Izvoznata strategija na ovie zem- voz dràvi (kako na prisi (namesto na izvoz na ji ne e zasnovana na izvoz na prirodni resur- pamet), smetam deka na mer: Bolivija, Argentina, île, Venecuela, si, tuku na izvoz na proizvodi i uslugi so do- dolg rok nema da se sluKolumbija, Ekvador itn.) ~i ni{to kvalitetno. dadena vrednost koi vo minatite 50-ina Na{iot narod }e kaè godini svojata izvozna "gotovoto se tro{i": bostrategija glavno (70%) gatstvoto preku razli~ja baziraa na izvoz na prirodni resursi. So drugi zboni vidlivi i nevidlivi kanali }e dojde do odreden rovi, moè da se zaklu~i deka zemjite ~ija{to izvozmal broj lu|e (t.n. oligarsi) koi potoa patriotski i na strategija e zasnovana isklu~ivo ili vo golema nemilosrdno }e go tro{at na mnogu produktivni promera na nivnata konkurentska mo} izrazena vo priekti, kako na primer kupuvawe ostrovi, fudbalski rodno bogatstvo (surovini, klima, lokacija i sl.) ne klubovi, zemja i vikendi~ki na Azurniot i Crnogordobivaat kvalitet na dolg rok. Namesto da stanuvaat skiot breg, skap nakit, zabava i sl. Da ne propu{tam bogati, tie stanuvaat posiroma{ni. Od druga strana, da kaàm deka del od bogatstvoto ve}e se tro{i i }e prososema sprotivno e vo slu~ajot na razvienite ekonodolì da se tro{i za voeni celi, bidej}i, neli, mora da mii (SAD, Germanija, Japonija, Velika Britanija, [vajse vrati ruskiot sjaj kako nekoga{. So drugi zborovi, vrecarija, Francija, Kanada, [vedska i dr.). Izvoznata meto }e si projde, bogatstvoto }e se potro{i, odrestrategija na ovie zemji ne e zasnovana na izvoz na den broj lu|e }e uìvaat, a ruskiot narod }e si ostaprirodni resursi (tuku na izvoz na proizvodi i uslune povtorno siroma{en, a ekonomijata ponatamu nekongi so dodadena vrednost), pri {to samo mal del od svokurentna. Mladite lu|e koi navreme }e uvidat deka nejot izvoz (20%) go so~inuval izvoz na prirodni resurma mesto za niv vo takva sredina, }e si zaminat vo drusi. Kako rezultat na toa, kupovnata mo} e mnogu povisogi dràvi koi }e go iskoristat nivniot pamet i na dolg ka od onaa na nerazvienite zemji, a od godina vo godirok }e pridonesat drugi dràvi (namesto Rusija) da na istata se zgolemuva. imaat u{te pogolema kupovna mo} i bogatstvo. F

Nema razvoj zasnovan na izvoz na prirodni resursi

23 maj 2008

Ekonomija

Berza MINATATA NEDELA

Akciite na Komercijalna povtorno najtrguvani Najgolemo iznenaduvawe priredi softverskata kompanija Idevelop

inatata trgovska nedela po~na so promet od 21 milion denari vo klasi~no trguvawe so akcii na Oficijalniot pazar i so pad na vrednosta na MBI-10 za 0,4 procenti. Na Redovniot pazar koj realizira{e vrednost od 3,2 milioni denari, najgolemo u~estvo vo prometot ostvari akcijata na Idevelop so realizacija od 1,38 milioni denari za istrguvani 15.700 akcii. Novina na pazarot, ako mo`e taka da se re~e, pretstavuva interesot za kupuvawe obvrznici od prvata, vtorata, tretata, ~etvrtata i pettata emisija. Baranata koli~ina kumulativno na site ovie obvrznici iznesuva{e pove}e od 190.000 evra. I vo vtornikot prodol`i pobaruva~kata za obvrznici na Oficijalniot pazar. Na ovoj pazaren segment pobaruva~kata zna~ajno ja nadmina ponudata, a od ponudenite obvrznici se realiziraa 1,7 milioni denari od vkupniot promet od 34,9 milioni denari ostvaren na Ofi-

cijalniot pazar. Na Redovniot pazar prometot iznesuva{e pet milioni denari, od koi 2,46 milioni denari povtorno bea vo realizacija na skopskata ITfirma Idevelop. Vo sredata pazarot ostvari skromni 17,4 milioni denari. Od toa Oficijalniot pazar ostvari 13,7 milioni denari vo klasi~no trguvawe so akcii, a obvrznicite ostvarija okolu 0,5 milioni denari. Vo ~etvrtokot prometot vo klasi~no trguvawe be{e zna~ajno ponizok od prethodnite denovi i iznesuva{e okolu 8,5 milioni denari. Na Redovniot pazar be{e ostvaren promet od 2,2 milioni denari. Petokot zavr{i so promet od ne{to pove}e od 20 milioni denari i pad na MBI-10 od 1,05 %. No, na posledniot trgovski den od minatata nedela slede{e i edna dobra vest za investitorite - najavata na Telekom deka }e deli dividenda od 58 denari (bruto) za minatata godina. Najavata vedna{ se reflektira{e na cenata na akcijata koja trgna od 598 denari i se zatvori na 650 denari. Po vakvoto redosledno dnevno trguvawe pove}e od o~igledno e deka i vo tekot na nedelata {to ostana zad nas duri 81 procent od transakciite se slu~ija na Oficijalniot pazar, na Redovniot pazar otpa|aat 12,68 procenti, a 6,34 procenti se realiziraa

FORUM PROGNOZIRA Izminatata nedela, kako {to predvide i Forum, interesot go svrte akcijata na Idevelop Skopje, skopska kompanija za proizvodstvo na softver. Taa bezmalku se trguva{e site pet dena i realizira{e prometot od 4,67 milioni denari i porast na cenata vo petokot vo odnos na ponedelnikot od 3,41 procenti (iako na momenti akcijata se trguva{e i po cena od 96 denari). U{te eden moment go odbeleà minatonedelnoto trguvawe: objavata na Makedonski telekomunikacii za isplata na dividenda za 2007 g. vo iznos od 56,71 denar po akcija. Vesta predizvika razdviènost na Berzata, pa samo vo petokot taa realizira{e promet od dva miliona denari (vkupniot nedelen promet be{e 3,4 milioni denari). Ostanuva faktot deka ovaa akcija }e go zadrì vnimanieto i vo tekot na nedelava i }e ja zgolemi svojata cena za u{te nekoj procent. I sekako, ne gi zaboravajte na{ite kompanii od dvata makedonski indeksi i MBI-10 I MBID. Sepak, finansiskite rezultati {to tie gi prikaàa, a i ona {to nedelava se slu~uva{e na Berzata, dava nade` deka pazarot na kapital zema zamav vo nagorna linija.

23 maj 2008

STEIERMARKISCHE JA KUPUVA INVESTBANKA Vesta deka stranska banka e zainteresirana za Investbanka, kompanija koja se nao|a na pazarot na superkotacija, e top-tema na nedelata. Menaxmentot na bankata objavi deka se vo intenzivni pregovori so avstriskata Steiermarkische. Avstrijcite se zainteresirani da kupat 100 procenti od Investbanka. Spored oficijalnite informacii, vo prviot paket }e vlezat najverojatno 80 procenti od kapitalot na bankata. Akciite }e se prodavaat po cena od 151 evro za akcija, a avstriskata banka e podgotvena da plati 38,5 milioni evra za da ja dobie strate{kata kontrola vrz Investbanka. Steiermarkische e osnovana vo 1825 g. so sedi{te vo Grac, Avstrija. Taa e vtora najgolema ~lenka na Austrian servings benks grup, upravuvana od Erste bank AG, koja pak poseduva 25 procenti od Steiermarkische. Zaklu~no so 31 dekemvri minatata godina, bankata ima vkupen kapital od okolu 12,2 milijardi evra, 170 ekspozituri i okolu 1.650 vraboteni vo Avstrija. Investbanka e osnovana vo 1992 g., a raspolaga so vkupen kapital od okolu 105 milioni evra, 21 ekspozitura niz zemjata i pove}e od 150 vraboteni.

so blok-transakcii. Vkupniot promet na pazarot na kapital minatata nedela iznesuva{e 139,81 milioni denari, {to pretstavuva 5,46 procenti zgolemuvawe vo odnos na nedelata pred nea. Vo grupata najtrguvani akcii treta nedela po red dominira{e akcijata na Komercijalna banka koja ostvari ubedlivo najgolem promet - 21,372 milioni denari. Daleku zad nea se rangira{e akcijata na Alkaloid so promet od 12,330 milioni denari. Za razlika od prvata, ovaa akcija zabeleà pad na nedelna osnova od 2,37 procenti. Na vrvot na najtrguvani hartii od vrednost se najde dràvnata obvrznica za denacionalizacija RM DEN02 koja ostvari promet od 22,639 milioni denari. Isto taka, vo ovaa grupa se najde i obvrznicata za devizni vlogovi, iako so zna~itelno pomal promet od 3,456 milioni denari. Najgolem porast od 46 procenti zabeleà akcijata na bitolskata fabrika Ilinden. Na Redovniot pazar porast zabeleà i Makedonski telekom od 10,17 i ICN Farm od 8,33 procenti. Najgolem porast na Oficijalniot pazar beleì Mako{ped so nad 11 procenti i Vinarskata vizba Tikve{, ~ii akcii porasnaa za 5,26 procenti. Najgolem pad minatata nedela zabeleàa akciite na èlezarskite kompanii. Inter tran{ped opadna za 11, Arcelormittal (CRM) beleì pad za 9,17, a Arcelormittal HRM za 6,6 i R@ Institut opadna za 4,76 procenti. F

Svet Burma i Kina

RAZLIKI VO VOZDUHOT

Kontrastite na aziskite tragedii Dvete prirodni katastrofi vo Dale~niot Istok pokaàa dve razli~ni reakcii na dvata dràvni sistema koi na Zapad se gledaat kako avtoritarni reìmi PI{UVA: SLA|AN PENEV

okraj dol`noto vnimanie koe svetot go pokaà kon posledicite od razorniot ciklon koj na 2 maj go zafati jugoisto~niot del na Burma i od stravi~niot zemjotres od 12 maj vo kineskata provincija Se~uan, na povr{inata izlegoa i razli~nite reakcii na vlastite vo ovie dve aziski dràvi. Ironi~no, neprikladnoto spravuvawe so katastrofata vo Burma napravi kineskoto spravuvawe da izgleda impresivno. STRAV OD HUMANITARNA INTERVENCIJA Burmanskite odbivawa da se primi me|unarodna pomo{ i da se dozvoli vlez na stranski humanitarci vedna{ po udarot od ciklonot, be{e odraz na stravot deka katastrofata }e bide iskoristena za da se infiltriraat zapadni agenti na teritorijata na Burma. Voenata hunta koja e na vlast vo Burma tvrde{e deka moè da se spravi so posledicite bez pomo{ od strana i odolgovlekuva{e so dozvolata za priem na medicinski lica od stranstvo, kako i za priem na sekakov vid humanitarna pomo{. Vlastite ne odgovaraa na telefonskite povici na generalniot sekretar na ON, Ban Ki-Mun, koj denovive li~no pristigna vo Burma, a najmo}niot voda~, generalot Than [ve, tvrdoglavo gi odbiva{e duri i ponudite na sosedite so koi negoviot reìm ima prijatelski odnosi, kako Kina, Indija, Tajland i Banglade{. Na paranoi~nata vlast pova`no ĂŹ be{e da ima golem broj vojnici na grani~nite premini na koi se obiduvaa da vlezat stranskite novinari, otkolku

23 maj 2008

na pogodenoto podra~je. A, najva`no be{e da se odrì zakaàniot referendum za noviot ustav, so koj e predvideno zacvrstuvawe na sega{nata vlast. Koga denovive kone~no be{e dozvolen pogolem pristap za stranska pomo{, po sostanokot na regionalnata organizacija na zemjite od jugoisto~na Azija, ASEAN, brojot na `rtvite dostigna do 80.000, a pove}e od 50.000 se vodat kako is~eznati. FASCINANTNA PR-REAKCIJA Za razlika od burmanskoto bavno i tainstveno spravuvawe so posledicite od ciklonot, kineskata reakcija na zemjotresot be{e brza i transparentna. Kineskite dràvni mediumi postojano izvestuvaa za sostojbite od pogodenoto podra~je, a kineskiot premier Ven Xijabao stigna vo pogodenoto podra~je samo nekolku ~asa po katastrofata i vedna{ izjavi deka Kina }e prifati me|unarodna pomo{. Kineskata vojska brzo reagira{e i golem broj vojnici stignaa na mestoto na katastrofata, borej}i se so lo{ite vremenski uslovi za da se obidat da gi spasat iljadnicite lu|e zarobeni od urnatinite i da se minimiziraat `rtvite koi do sega dostignaa do brojkite od okolu 40.000 zaginati, a okolu 30.000 se vodat kako is~eznati. Ako pred samo nekolku nedeli kineskite vlasti gi izbrkaa site stranski novina-

Novinarot na Bi-Bi-Si, Pol Danahar, koj izvestuva{e od mestoto na nastanite vo Burma i vo Kina, gi opi{uva razlikite vo vozduhot nad pogodenite podra~ja. Toj veli deka mirisot na smrtta gi razlikuva dvete katastrofi. Vo Burma, dve nedeli po nastanot, neprijatnata rea na raspa|awe vedna{ udira v lice, prekrivaj}i gi site oseti, a telata na po~inatite od ciklonot dobivaat vnimanie samo od pticite. Vo Kina, pak, vozduhot mo`e da se vdi{e, bidej}i â&#x20AC;&#x153;smrtta e izmetenaâ&#x20AC;?, a trupovite se sobrani i pogrebani. Pet dena po zemjotresot vo Se~uan imalo tolku mnogu kamioni so pomo{ i zalihi, {to ne mo`ele da se prebrojat. A vo Burma, pak, izvestuva~ot na Bi-Bi-Si izbrojal samo dva kamiona.

ri od Tibet, sega bez problemi im se izdavaat dozvoli na site koi se zainteresirani da izvestuvaat od mestoto na nastanot. Svetot kako da zaboravi na tibetskite protesti, a vnatre vo Kina se demonstrira{e nevideno nacionalno edinstvo. Patem, stivnaa i antizapadnite izblici na kineskite nacionalisti, koi osobeno agresivno se manifestiraa vo tekot na patuvaweto na olimpiskiot fakel niz pogolemite svetski centri. So toa kineskite voda~i napravija fascinantna PR-reakcija koja pretstavuva celosen kontrast na reakcijata na zemjotresot vo kineskiot grad Tang{an od 1976 g. koga najmalku 250.000 lu|e zaginale, no toga{ nitu se objavuvale informacii za nastanite, nitu se prifa}ala stranska pomo{, nitu bil proglasen den na àlost. Moèbi ova }e bide najdobrata lekcija za reìmot vo Peking deka praktikata na krieweto na lo{ite vesti e poneisplatlivo otkolku otvoraweto kon svetot. I toa osobeno pred nastanot so koj sakaat pred celiot svet da go pokaàt svojot isklu~itelen progres Letnite olimpiskite igri vo Peking. F

Svet Srbija na Zapad

Zatezni kamati Podelbata na “srpska Evropa” i “evropska Srbija” kaj gra|anite se notira kako najlo{ata mo`na nacionalna podelba, postra{na od onaa na partizani i ~etnici, ili yvezda{i i partizanovci

Boris Tadi}

NACIONALNA [IZOFRENIJA

PI{UVA: STOJAN SINADINOV (OD BELGRAD/BAWA LUKA)

o tamu kade {to se srpskite grobovi, do tamu se granicite na Srbija”, glase{e instantiziranata parola od samiot kraj na osumdesettite godini, so koja toga{nata politi~ka elita, re~isi redum sostavena od intelektualci~lenovi na Srpskata akademija na naukite i umetnostite, se obiduva{e da izigruva srpsko geografsko dru{tvo (so pro~ueniot Memorandum na SANU kako politi~ka platforma na koja doskokna Slobodan Milo{evi}). Vo toa dru{tvo ~lenuva{e i akademikot Qubomir Tadi}, koj nekolku godini podocna se ograduva{e od tie idei. Denovive negoviot sin Boris Tadi}, na rabotno mesto pretsedatel na Republika Srbija, se obiduva nekako da ja materijalizira parolata za “Evropska Srbija” i da ì dodeli mandat na negovata Demokratska partija, koja osvoi najmnogu glasovi na parlamentarnite izbori pred desetina dena, no koalicioniot “zagovor“ na [e{eqovite radikali (Tomislav Nikoli}), srpskite demokrati (Voislav Ko{tunica) i Milo{evi}evite socijalisti (Ivica Da~i}) ima dovolen kapacitet, ako ne da go vrati Kosovo vo Srbija, toga{ da ja vrati Srbija barem u{te nekolku godini nanazad. Parolata od po~etokot na tekstov ja ima{e namerno pothranuvanata megalomanija za “srpska Evropa”, t.e. Golema Srbija: edna generacija podocna (Q. Tadi} i B. Tadi}) “evropska Srbija” sè u{te se opi{uva samo kako nade`, edinstvena i za slednata generacija Tadi}i, me|u drugite...

“Golemite temi se minato”, izjavi pred izborite vo Srbija kako gostin na Hrvatskata televizija akterot Branislav

Vo Sinodot na Srpskata pravoslavna crkva glavnata borba za naslednik na bolniot patrijarh Pavle se vodi me|u mitropolitite od crnogorskite i od bosanskite eparhii koi, poleka, ostanuvaat bez pastva

Le~i}, koj neretko prethodnive dve decenii be{e “konferansie” na prodemokratskite protesti i mitinzi. No, tokmu ovie izbori ukaàa na edna tema koja vo slednive meseci, ili moèbi samo nedeli, }e ja pokaè goleminata: toa e podelbata na “srpska Evropa” i “evropska Srbija” kaj gra|anite na polovina. I toa bukvalno to~no na polovina, {to vo komentarite se notira kako najlo{ata mo`na nacionalna podelba, postra{na od onaa na partizani i ~etnici, ili yvezda{i i partizanovci. Toga{ ne se znae ne samo koj vladee, tuku, u{te pove}e, ~ija e odgovornosta. Taa postojano prisutna ideolo{ka i nacionalna {izofrenija go sozdava skitaweto okolu vistinskite prioriteti na srpskata politika. Od edna strana, so site sili i malkute preostanati prijateli vo svetot, Srbija se obiduva da “zavladee” na Kosovo barem niz “izgovorot” za kulturno-duhovno nasledstvo na taa teritorija; od druga, pak, malkute sovremeni kulturni projavi, kako noviot filmski festival vo Bawa Luka, centarot na “srpskiot Zapad” (Republika Srpska), vo belgradskata matica pomina ne nezabeleàno, tuku krajno ignorantski. Ako predve~erjeto na formal-

no-pravnoto gubewe na Kosovo be{e ispolneto so povremenoto aktivirawe na srpskoto Kosovo tokmu so najavite za barawe sli~en status i za Republika Srpska - pokraj ve}e odamna oficijaliziranite relacii na nivo na specijalni odnosi i sl. - se ~ini deka edna{ razbudenata Srbija (no, ne onaa od bilbordite so takva poraka, potpi{ana od radikalite) vistinski }e ja sfati onaa Wego{eva sentenca (Gorski venec) za blagosta na ~a{ata so med, no otkako prethodno bila ispiena ~a{ata so pelin. GROBARI OD ISTOKOT Toa zna~i deka nepovratnoto dr`avno preinstitucionalizirawe na “srpskiot Zapad” - Srbite vo BiH, nezavisna Crna Gora, nezavisno Kosovo - doprva }e ispra}a nepodmireni smetki so zatezni kamati kaj “grobarite” na “srpskiot Istok” (R. Srbija). Vo Sinodot na Srpskata pravoslavna crkva - inaku, eden od nekoga{nite “tri stolba na srpstvoto”, pokraj SANU i FK Crvena yvezda - glavnata borba za naslednik na bolniot patrijarh Pavle se vodi me|u mitropolitite od crnogorskite i od bosanskite eparhii koi, poleka, }e ostanuvaat bez pastva, a pred izvesno vreme pretsedatelot na pretsedatelstvoto na BiH, Haris Silajxi}, ja problematizira{e licencata na SPC za rabota na teritorijata na BiH... Ma~nite pregovori za formiraweto na novata srpska vlada vo belgradskiot pe~at iznedri luciden naslov deka taa Vlada se ni{a na Ivica (se misli na Da~i}, ~ija partija gi ima presudnite glasovi vo parlamentot). Toj naslov duri e i optimisti~ki: pesimistite se prisetuvaat deka opisot na prethodnoto rabotno mesto na dolgogodi{niot v.d. pretsedatel na Radikalnata partija ([e{eq sè u{te pra}a opravdanija za otsusutvo od Hag) glasel - upravnik na gradski grobi{ta! F

23 maj 2008

Kolumna Xejson Miko

OD STRANA

Poetot Robert Luis Stivenson edna{ napi{a deka vinoto e poezija vo {i{e. Dokolku toa e vistina, a veruvam deka e, toga{ cela Makedonija e poezija, napi{ana nadolgo i na{iroko

red nekoja nedela patuvav vo centralniot vinski region na Makedonija i probav vino vo dve vinarii, Grkov i Tikve{. Isto taka, stanav ~len na Makedonskiot vinski klub na nivnoto degustirawe vino kade {to i doznav deka Makedonija ima 64 vinarii. Go znaevte li toa? Vooruèn so ova novosteknato soznanie i zasilen od degustacijata, moàm besramno da im dadam besplatna pres-konferencija i promocija, so toa {to }e ve pottiknam da im se pridruìte na slednata degustacija na 5 juni vo restoranot Imes i da se za~lenite vo ovoj klub. Doznajte pove}e na www.mwc.org.mk

Grkov e mala vinoteka i nova vinarija koja{to proizveduva tri organski vina i se nao|a na natopenite so sonce branovidni ridovi blizu Krwevo, na 30 kilometri pro{etka od Kavadarci. Patot dotamu moè da potrae, no prekrasniot pogled na regionot so zeleni ridovi i uredno odrùvanite lozja gi o~ekuva posetitelite. Patot dotamu navistina vredi, a gletkata i sosema novata vinarija vklu~uvaj}i ja i prijatno osveùva~kata vizba vi stojat na raspolagawe za degustacija. Pobarajte go nivnoto novo vozbudlivo kuve (me{avina od nekolku sorti), koe treba da se pojavi vo prodavnicite vo sledniot mesec-dva. Tie, isto taka, gi proizveduvaat vol{ebnite kaberne soviwon i pino noar. Tikve{ pak, od druga strana, e dobro poznat so svojata vinarija locirana vo centarot na Kavadarci i proizveduva okolu 28 vidovi vino i rakija, kako i {ampawsko, iako zakonski bi trebalo da go nare~am penlivo vino, poradi Francuzite. Koga doma{nite investitori M6 go kupija pred nekolku godini, tie vetija deka }e go pretvorat od poznata dràvna institucija koja proizveduva relativno dobri vina, vo svetski poznata privatna vinarija koja proizveduva i mnogu pitki trpezni vina, no, isto taka, i ekskluzivno dobieni vina so vrven kvalitet. Otkako investiraa milioni evra vo nova oprema i objekti, so stru~no znaewe od stranstvo, sopstvenicite sozdadoa vinarija na koja Makedonija moè da bide gorda i koja izvezuva vino ne samo vo svetot, tuku i vo Makedonija.

Nivnata vizba i restoranot vo podrumot pretstavuvaat umetni~ko delo sami po sebe i ja imaa ~esta da bidat doma}ini na grupa amerikanski kongresmeni koi gi posetija koga vinarijata prvpat se otvori, vo mart. I dodeka go ~itate ova, vinarijata na Tikve{ ima postaveno ogromen {tand na presti`niot Me|unaroden saem za vino vo London, kade {to se prodava odli~no vino, i na toj na~in ja prenesuvaat sĂ¨ pouspe{nata prikazna, a toa e - Makedonija. Na Saemot tie so gordost }e se pofalat so svojata nova linija kuvea, a vie naskoro }e moète da gi kupite istite vo prodavnicite niz Makedonija. Ne moàm da ne istaknam deka {tandot na vinarijata Tikve{ e pogolem od {tandot za cela Grcija, koj vsu{nost delumno e finansiran od nivnata vlada. Moèbi degustacijata na vina sĂ¨ u{te ne e vo moda vo Makedonija, no mora da stane. Mora da se sozdade javno privatno partnerstvo me|u centralnata vlast, lokalnite vlasti, vinskite i turisti~ki zdruènija, vinariite, restoranite, kafuliwata, hotelite, hotelskite prodavnici i transportniot sektor, so cel da im se dade mo`nost na Makedoncite i na stranskite posetiteli da go vkusat najdobroto od Makedonija. Vladata moè da pomogne so infrastruktura, pati{ta, voda, struja i osobeno so patokazi, kako na primer: â&#x20AC;&#x153;Dobredojdovte vo zemjata na makedonskoto vinoâ&#x20AC;&#x153;, so dopolnitelni patokazi koi upatuvaat kon sekoja od vinariite. Privatniot sektor moè da go napravi ostanatoto - otvorawe mali i ubavi hoteli so vinski vizbi, odli~ni restorani i kafuliwa, patni karti i bro{uri koi }e bidat ednostavni za orientacija (na soodvetnite jazici) i lesno dostapen transport. Vinariite, sekako, }e prodolàt da bidat pri~ina seto ova da se slu~i. Makedonija ima nacionalno bogatstvo vo svoeto vino i lozarskite podra~ja. Vsu{nost, moàm da predvidam deka vo rok od 10 godini, dokolku pravilno se postapuva, Makedonija }e bide poznata vo svetot i kako destinacija za vino i kako zemja kade {to se proizveduvaat karakteristi~ni pitki vina i isklu~itelni doma{ni proizvedeni vina so poznato poteklo... i seto toa edna vo sredina koja, iskreno re~eno, pretstavuva Toskana na Jugoisto~na Evropa. A sega, qubezno ve molam da me izvinite, moram da otvoram edno {i{e najdobro makedonsko vino, da pu{tam cede od Paolo Konte, da ja poglednam kartata na Makedonija i da napravam plan kako da kupam lozje.

Vinoto nacionalno bogatstvo na Makedonija

23 maj 2008

Xejson Miko e odli~en poznava~ na vinoto i u`iva koga gi probuva najdobrite makedonski vina. Toj ve povikuva da patuvate pove}e niz zemjata, da ja vkusite Makedonija i da im ka`uvate na drugite za toa. Ova se negovi li~ni stavovi. F

Svet

Panorama "NEKOI VERUVAAT DEKA BI TREBALO DA PREGOVARAME SO TERORISTI I RADIKALI, KAKO DA IMA NEKOJ GENIJALEN ARGUMENT KOJ }E GI UVERI DEKA CELO VREME GRE{ELE." F XORX BU{, PRETSEDATEL NA SAD, PRI OBRA}AWETO VO KNESETOT ZA VREME NA ODBELE`UVAWETO NA 60-GODI{NINATA OD SOZDAVAWETO NA DR`AVATA IZRAEL, ALUDIRAJ}I NA POVICITE NA PRETSEDATELSKIOT KANDIDAT BARAK OBAMA ZA PREGOVORI SO IRAN.

AMERIKAN PROSPEKT TVRDI DEKA IAKO REPUBLIKANSKIOT KANDIDAT ZA AMERIKANSKI PRETSEDATEL XON MEKKEJN IZJAVUVA DEKA JA MRAZI VOJNATA, TOJ E NEJZIN NAJSTRASEN PROMOTOR I JA SMETA ZA NAJBLAGORODEN AMERIKANSKI POTFAT. F

KURIER INTERNASIONAL SE ZANIMAVA SO "BAVNOTO SAMOUBISTVO" NA LIBAN, KADE {TO SITUACIJATA JA KONTROLIRA VODA~OT NA MILITANTNOTO DVI`EWE HEZBOLAH, HASAN NASRALAH, KOJ SO POMO{ NA IRAN I SIRIJA VO SEKOE VREME MO`E DA GO DESTABILIZIRA CELIOT REGION. F

Avtor:Majkl Lejn

ESPRESO GO ANALIZIRA SKANDALOZNOTO UPRAVUVAWE SO JAVNATA ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI, KOJA I POKRAJ ARMIJATA OD POVE}E OD 13 ILJADI VRABOTENI I NAD 43 ILJADI SORABOTNICI, KUPUVA ODNADVOR RE~ISI EDNA ~ETVRTINA OD PROGRAMATA. F

Avtor:Ximi Margiles

"KOGA }E MU GO VRATI{ MANDATOT NA NARODOT, SLU{AJ {TO }E TI KA`E NARODOT. A NARODOT NIKAKO NE TI REKOL 'TELEFONIRAJ VO HAG I PONUDI MU NA [E{EQ MESTO VO VLADATA, SAMO ZA DA JA SPASI{ SVOJATA FOTELJA'." F BORIS TADI}, PRETSEDATEL NA SRBIJA, VO INTERVJU ZA VESNIKOT DANAS.

23 maj 2008

SLOBODNA BOSNA PI{UVA ZA SRPSKO-HRVATSKOBOSANSKOTO BRATSTVO I EDINSTVO VO KRIMINALOT, OTKAKO HRVATSKATA POLICIJA, ISTRA`UVAJ}I GO EDEN OD NAJGOLEMITE GRABE`I, DO{LA DO FRAPANTNI SOZNANIJA ZA POVRZANOSTA NA KRIMINALNITE GRUPI OD PORANE{NA JUGOSLAVIJA. F

STANDARD KOMENTIRA DEKA PREGOVORITE ZA SOZDAVAWE NA NOVATA SRPSKA VLADA IZGLEDA KAKO "STISKAVAC" VO KOJ EVROPEJCITE I PATRIOTITE NAMESTO OKOLU POLOVINATA, SE OBIDUVAAT DA GO FATAT ZA VRAT VODA~OT NA SOCIJALISTITE IVICA DA~I}. F

Kolumna PRO ET CONTRA

Prof. d-r Ganka CVETANOVA

Sosema na mesto e konstatacijata deka politi~kata stabilnost vo dr`avata pretstavuva osnoven preduslov za nejziniot kako ekonomski, taka i sevkupen razvoj. Vo sovremenite parlamentarni demokratii, vo ~ii redovi spa|a i makedonskoto op{testvo (spored modelot na politi~koto ureduvawe, se razbira), politi~kata stabilnost se obezbeduva preku brojot na pratenicite vo zakonodavnite domovi, odnosno preku stabilno parlamentarno mnozinstvo. Ottuka proizleguva i potrebata, no i apelot na VMRO-DPMNE za osvojuvawe na 60-ina prateni~ki mandati na ovie predvremeni izbori. Potreba za stabilno parlamentarno mnozinstvo kako pretpostavka i preduslov za politi~ka stabilnost, a ne kako nekoi {to go protolkuvaa apelot, `elba za totalitarno vladeewe i ednoumie

su{nost, samoto raspi{uvawe na predvremenite izbori proizleze kako rezultat na nedovolnoto parlamentarno mnozinstvo, koe, pak, pretstavuva{e pri~ina za politi~kata nestabilnost i zastojot na reformite vo dr`avata. Denovive, na spotovite na platenata politi~ka programa, imavme mo`nost da se potsetime kako opozicijata, koristej}i gi postoe~kite parlamentarni mehanizmi, sekoga{ koga kvorumot be{e na potrebnata gra- nica ja napu{ta{e sobraniskata sala, so {to doa|a{e do zastoj na rabotata na Sobranieto. Se potsetivme, poto~no DPA - koaliciskiot partner na VMRODPMNE, nĂ¨ potseti deka bukvalno "ja legnale vladata na kolena" poradi {to, vsu{nost i uspeale da gi realiziraat site nivni barawa. Se potsetivme i na ucenite na NSDP. I seto toa samo poradi nedovolnoto parlamentarno mnozinstvo. Ete zatoa e potrebno golemo parlamentarno mnozinstvo. Za da se donesuvaat brzi i izdr`ani odluki vo klu~nite momenti. Odluki koi nema da

bidat predmet na uceni i pazarewa. Potrebna e, se razbira, i seriozna opozicija koja nema edinstveno da ja opstruira i kritikuva rabotata na vladata, tuku }e bide nejzin vistinski korektiv. So vizija i programa. Ne{to {to, za àl, ne go vidovme vo izminative dve godini, a nekako ne go gledame nitu vo izbornava kampawa. Sepak, poradi u~estvoto na ~ovek-partiite na izbornite listi, i toa na pozicii so koi im e zagarantiran vlezot vo Sobranieto, sekoga{ postoi opasnost od nivno "prebegnuvawe" vo odredeni situacii i rasitnuvawe na mnozinstvoto, kako {to, vpro~em, i se slu~uva{e vo sive ovie godini. Izumot be{e na SDSM. Ne go patentiraa, se razbira, no zatoa, pak, go preto~ija vo zakonsko re{enie so {to mu dadoa praven legitimitet. Negativnite konsekvenci mnogu nabrgu gi po~uvstvuvaa i tie samite, koga del od nivnite pratenici preminaa vo drugi politi~ki partii. [to bi rekle, so svoj kamen po svoja glava. No, tuka nema prostor za kakva bilo satisfakcija, nitu pak za gledawe seir. Be{e promovirano, no i nabrgu prifateno parlamentarnoto prebegnuvawe, ili, u{te poprecizno kaàno, parlamentarnoto {etawe od edna vo druga politi~ka partija. Velam mnogu nabrgu, samo poradi toa {to {etaweto, ili preminuvaweto od edna na druga strana, se pokaà kako mnogu vnosen biznis i na~in na prodolùvawe na sopstvenata politi~ka i parlamentarna kariera. Me|u drugoto, ova pretstavuva i izigruvawe na demokratskite principi i voljata na gra|anite koi, vo soglasnost so Ustavot na RM, se i nositeli na suverenitetot na dràvata. Kako takvi, poto~no kako nositeli na suverenitetot, gra|anite na neposredni izbori se onie koi go davaat mandatot na pratenicite, a ottuka i legitimitetot da deluvaat vo ramkite na opredelena politi~ka partija. Onaa partija za koja se opredelile gra|anite. Zna~i, tokmu tie, gra|anite, go davaat i zemaat mandatot na pratenicite, a ne kako {to pred nekoj den izjavi liderkata na opozicijata deka pred dve godini "tie, SDSM, im ja dadoa dràvata na vmrovcite". Ovaa izjava otkriva seriozen defekt vo konkretnata politi~ka matrica i pretstavuva signifikanten pokazatel za na~inot na koj odredeni politi~ari gi doìvuvaat i tolkuvaat demokratskite principi na koi po~iva ovaa dràva. Za da ne{to dadete, pred sĂ¨ treba da go poseduvate. Ili, vo stilot na ve}e spomenatata liderka na opozicijata, nikoj, ama ba{ nikoj ne ja poseduva ovaa dràva, osven, se razbira, nejzinite gra|ani kako nositeli na suverenitetot na R. Makedonija. Barem taka pi{uva vo Ustavot. F

Stabilnost, a ne ednoumie

23 maj 2008

Izbori 2008 INTERVJU: Izet MEXITI, gradona~alnik na Op{tina ^air

Ivan STOILKOVI], pretsedatel na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija

RAZGOVARAL: SERJOÀ NEDELKOSKI Forum: Nasilstvata, po kuso zati{je, prodolùvaat. Svedoci sme, ako ne na najbrutalni, ama sigurno na najbrojni incidenti? Mexiti: Ako hronolo{ki se sledat izborite, }e se zabeleì deka sekoga{ koga DPA e na vlast i sekoga{ koga ima pristap do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, se slu~uvale vakvi predizborni nasilstva. Ovojpat toa kulminira{e so atentatot vrz pretsedatelot na DUI, g. Ali Ahmeti. Ako se vratime u{te ponazad, vo periodot koga DUI i ne postoe{e, }e ja potsetam javnosta deka na izborite vo 1999 g. ima{e `rtva, predizvikana od lu|e na DPA. Slu~ajno ili ne, tokmu vo Kondovo be{e ubien Fatmir Jakupi, od strana na isti vakvi kriminogeni grupi na koi o~igledno nekoj im dava politi~ka poddr{ka. Ona {to e indikativno - i toga{ i sega - e {to ovie grupi ne samo {to imaat politi~ka, tuku imaat za{tita i od MVR. Ne velam od celoto ministerstvo, tuku od odredeni strukturi vo nego. Ne se soglasuvam so konstatacijata deka samo sega ima incidenti so ovaa èstina, niv gi imalo i vo minatoto. Za ova obvinuvate, takov e i op{tiot vpe~atok vo javnosta, deka incidentite gi provocira DPA. [to bi bil nivniot motiv?

So {efot na izborniot {tab na DUI razgovarame za incidentite me|u albanskite partii, za nivnata programa i za otvoraweto na "ha{kite slu~ai" pred makedonskite sudovi I na ova pra{awe bi se navratil na predistorijata na slu~uvawata, na samoto formirawe na DPA. Za{to, otkako se formirani kako politi~ka partija, tie nikoga{ ne izvojuvale pobeda kaj albanskiot elektorat. Tie dvapati bea del od vlasta, i {to isto taka e indikativno, i dvete vladi na Georgievski i na Gruevski ne uspeaja da go isturkaat celiot mandat, bidej}i DPA go nema{e legitimitetot od albanskata zaednica. Toa be{e i pri~inata da nema stabilna vlada, da ne postojat stabilni institucii na dràvata koi }e moàt normalno da funkcioniraat i da gi izveduvaat reformite. Pri~inata zo{to ovojpat u{te od samiot po~etok na kampawata odat èstoko, smetam deka proizleguva od toa {to DPA sakaat da gi zapla{at glasa~ite Albanci. Toa e poraka do niv, so cel

FOTO: MILAN STREZOVSKI

DPA upotrebuva nasilstvo za{to nikoga{ ne pobedila

izleznosta na izborite da bide {to pomala bidej}i na{iot politi~ki protivnik u{te otsega znae deka nema {to da bara kaj albanskite glasa~i. So provociraweto incidenti za da se namali izleznosta, DPA vsu{nost saka i razlikata da bide {to pomala, a toa bi im posluìlo kako argument da bidat del od novata vlada. Se razbira, ova {to go govoram se temeli na provociranite incidenti dosega. Sekako, go izdvojuvam najte{kiot incident - atentatot vrz g. Ahmeti, {to e najgolema mo`na provokacija za koja i da e politi~ka partija, atentat vrz nejziniot lider. Spored nekoi anketi DUI ima golema prednost pred DPA, no spored drugi partijata na Menduh Ta~i ima pogolem rejting od va{iot. Kade leì pri~inata za vakvite golemi razliki: vo razli~nata metodologija ili vo izborot na ispitanicite? Odgovorot leì vo va{eto pra{awe. Kako novinari, nitu vie moète da gi zapametite imiwata na agenciite vo ~ii anketi e DPA. Stanuva zbor za agencii koi se nepoznati i onamu kade {to navodno funkcioniraat, vo slu~ajov vo Slovenija i vo Kosovo. Interesno e {to

23 maj 2008

tokmu ovie agencii koi nemaat svoi pretstavni{tva vo Republika Makedonija gi prezentiraat anketite na koi vodi DPA. Li~no, smetam deka vo niv ne veruvaat nitu nivnite ~lenovi, moèbi veruva nekoj od partiskoto vodstvo na DPA za koi mislam i deka se nara~ateli na anketite. Vo albanskiot pe~at ve}e ima{e koi se linkovite na g. Xaferi so g. [keqzen Mali~i i so navodno istraùva~kiot centar vo Qubqana. Vistinata e deka sepak vo nitu edna anketa izgotvena od relevantni institucii kakvi {to se IRI, Galup..., DPA nema visok rejting, pa duri i kaj onie doma{ni institucii koi{to moèbi sakale na nekoj na~in da im pomognat, no sepak ne go prezemale rizikot da gi {teluvaat rezultatite. Vie ste ubedeni vo pobedata kaj albanskiot del od elektoratot. Dali povtorno }e insistirate da vlezete vo vladata, ako re~isi sigurniot pobednik kaj Makedoncite, VMRO-DPMNE, ne vi ponudi? Kakvi ~ekori }e prezemete kako partija? Nie nekolkupati dosega go povtoruvavme stavot deka mora da se po~ituva voljata i izborot na glasa~ite Albanci. Se nadevame deka ovojpat nema da se povtori istata gre{ka. Toa voop{to ne e vo interes na gra|anite na Republika Makedonija. Osobeno ne zatoa {to pretendirame {to pobrzo da staneme ~lenka na NATO i na EU. A bez stabilna vlada, bez stabilni institucii koi mo-

`at da prezemat odgovornost, ne mo`eme da o~ekuvame prosperitet. Ako se povtori 2006 g., odnosno ignoriraweto na pobedata na DUI kaj albanskite glasa~i, }e imame povtorno nestabilna vlada i institucii. Vpro~em, kako rezultat na takvata situacija, dojde do predvremeni parlamentarni izbori po inicijativata na DUI, prvpat vo istorijata na pluralisti~ka Makedonija. Dali DUI bi prifatila da vleze vo vlada vo koja bi bila i DPA, bidej}i od VMRO-DPMNE naglasuvaat deka taa e niven tradicionalen partner od albanskiot kampus? Smetam deka e rano da vlezeme vo takvite kombinatoriki. Moram da go naglasam na{iot stav deka DUI nema nitu strate{ki, nitu tradicionalen partner vo koja i da e makedonska partija. Na{iot edinstven partner se na{ite glasa~i, od koi najgolemiot del se vo albanskata zaednica, nivnata volja i nivnite interesi. Nie politi~ki }e se borime da se formira vlada od pobednicite vo dvete zaednici. Vo {to ja gledate razlikata me|u ponudata na DUI i ona {to go nudi DPA? Na ovie izbori odime so kombinirana strategija, bidej}i nie se nao|ame vo opozicija. Na{a be{e inicijativata da se urne vladata. Nie u{te edna{ }e gi potsetime gra|anite deka za izminatite 18 meseci DPA nema napraveno nitu eden konstruktiven ~ekor vo pol-

za na albanskata zaednica. Naprotiv, ima stagnacija vo implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor. Ottamu, nie kako opoziciska partija treba{e da ĂŹ nametneme agenda na vladata, {to be{e storeno so majskiot dogovor, {to e glavniot prioritet na na{ata kampawa, i so postavuvawe takva dinamika na nivno ostvaruvawe, kakvo {to be{e vo vremeto na na{iot 4-godi{en mandat. Nie nudime re{enija za problemite {to gi ma~at i Albancite i pomalite etni~ki zaednici: pravi~nata zastapenost, vrabotuvawata voop{to, nivnata realizacija vo kulturata, socijalnata sostojba... Ne otstapuvame od barawata za slu`bena upotreba na albanskiot jazik i na albanskoto zname. Spored nas, vedna{ treba da sledi priznavaweto na nezavisnosta na Kosovo. Osven ova, nie imame odli~na programa vo koja davame re{enija za golem broj problemi na site makedonski gra|ani, so golem akcent na ekonomskite pra{awa. Pokonkretno, nie }e ja re{ime nevrabotenosta, kako eden od najgolemite problemi, so otvorawe 100.000 novi rabotni mesta vo tekot na idnite 4 godini. Nudime i investicii i proekti koi }e go zabrzaat procesot na ekonomskiot razvoj vo cela Makedonija, preku zajaknuvawe na procesot na decentralizacijata za koj cenime deka e od interes za site gra|ani. Sekako, na{iot prioritet e najskoroto vleguvawe na RM vo NATO i vo EU i stabilnosta na dr`avata. F

VMRO-DPMNE

ima{e sluh za nas

FOTO: ANDON DAV^EV

Tvrdam deka koalicijata "Za Makedonija zaedno" na SDSM e edna od najdobrite politi~ki idei, no taa ideja ostana nedogradena. Pomalite etni~ki zaednici koi bea del od ovaa koalicija vidoa deka ne stanuva zbor za iskrena namera da se podobri nivnata polo`ba, tuku deka stanuva zbor za koalicija koja nĂ¨ do`ivuva kako dekor 23 maj 2008

RAZGOVARALA: KATERINA NE[KOVA Forum: So ogled na toa {to ste kandidat za pratenik na pretstojnite parlamentarni izbori, kakvo e Va{eto mislewe za nasilstvata i incidentite koi se slu~ija vo tekot na izbornata kapmawa? Stoilkovi}: Mislam deka adresata okolu nasilstvata e pogre{na bidej}i partijata nikoga{ ne bila del od problemite koi se slu~uvale vo izborniot proces, no sekako deka kako partija imame mislewe za poslednite incidenti {to se slu~ija vo zapadniot del na Republika Makedonija. Objektivnoto politi~ko razmisluvawe poka`uva deka toa {to se slu~uva{e ne e slu~ajno.

Izbori 2008

VO PRODAVNICITE NA GERMANOS MOBILNIOT HTCS 730

Sekoj onoj {to posegnuva po demokratijata na nasilen na~in, }e mu se vrati nazad vo najnegativna smisla. Od taa to~ka ne samo {to silno go osuduvame toa {to se slu~i, tuku predupreduvame deka takvite incidenti }e ja ~inat mnogu skapo RM i nejzinite gra|ani. Vo slu~aj da padne senka na izborniot proces, se vra}ame nekolku ~ekori nanazad za{to eden od uslovite da gi dobieme pregovorite so Evropskata Unija e da organizirame fer i demokratski parlamentarni izbori. Prethodniot mandat bevte del od koalicijata "Za Makedonija zaedno" predvodena od SDSM, sega ste del od koalicijata "Za podobra Makedonija". Kako dojde do ovie radikalni promeni? Jas sĂ¨ u{te tvrdam deka koalicijata "Za Makedonija zaedno" e edna od najdobrite politi~ki idei vo RM, no taa ideja ostana nedogradena i ne doìvea realizacija. Pomalite etni~ki zaednici koi bea del od ovaa koalicija vidoa deka ne stanuva zbor za iskrena namera da se podobri polo`bata na pomalite etni~ki zaednici, tuku deka stanuva zbor za koalicija koja pomalite etni~ki zaednici gi doìvuva kako dekor. Vo momentot koga rasporedot na politi~kite sili stana takov da moème da gi postavime svoite barawa, a toa be{e koga od na{ite glasovi zavise{e Badenterovoto mnozinstvo, vidovme vo su{tina koj e iskren da gi realizirame vakvite prava. Se razbira deka razgovorite koi vo taa prilika se otvorija so VMRO-DPMNE ne bea an blok prifa}awe na na{ite barawa, tuku bea razgovori koi traeja pove}e od polovina godina. Toga{ Vladata sfati deka pravata na pomalite etni~ki zaednici se brana koja }e ja spre~i dezintegracijata na RM po nacionalna osnova, }e go spre~i sozdavaweto dvonacionalna dràva kade nie, kako pripadnici na pomalite etni~ki zaednici, bi bile zbri{ani. Za volja na vistinata, samo VMRODPMNE pokaà volja za ova. Imame dogovor so VMRO-DPMNE deka vo narednite ~etiri godini mandat, dokolku ja dobie doverbata na gra|anite, }e se angaìra vo ostvaruvaweto na na{ite barawa, a toa e izmena na izbornoto zakonodavstvo i da se donese zakon za ~ovekovi i malcinski prava. [to od va{ite partiski i programski zalo`bi e vneseno vo programata "Prerodba vo sto ~ekori - nadgradena i pro{irena"? VMRO-DPMNE nĂ¨ povika na razgovor za predizborno koalicirawe i bara{e od nas poddr{ka na programata "Prerodba vo sto ~ekori - nadgradena i pro{irena". Taa poddr{ka e nedvosmislena i ve}e dogovorena. Ova osobeno zatoa {to na site vo Makedonija im e potrebna ekonomska programa, a

23 maj 2008

taa prvi~no ne be{e realizirana poradi kusiot vremenski period. Od druga strana, nie kako politi~ka partija - sledej}i gi trendovite vo politikata, no i za da ostaneme samostoen politi~ki subjekt - si imame svoja programa vo koja se navedeni nekolku prioriteti i se nadevam deka za onoj del od temite za koi nemame po{iroka soglasnost so VMRO-DPMNE, vo tekot na mandatot i taa }e bide obezbedena. Dali ste u{te na stavot Makedonija da igra pretpazlivo vo odnos na priznavaweto na nezavisnosta na Kosovo? Na{ata pozicija e deka Republika Makedonija treba da bide maksimalno vozdràna vo odnos na toj politi~ki proces. Prvo, zatoa {to sme sosed na Republika Srbija, a vtoro, pokraj site ostanati optovaruva~ki elementi, kako {to se Povelbata na OON i Dogovorot za granici me|u RM i Srbija od 2001 g., i poradi me|unarodnoto pravo, koe vo sporot so imeto i toa kako }e ni treba i nam. Zna~i, Republika Makedonija ne treba da vleze vo krugot na dràvite koi ednostrano }e go priznaat Kosovo, u{te pove}e {to i anketite pokaùvaat deka mnozinstvoto gra|ani se protivi na vakvoto ednostrano priznavawe. Ako se slu~i toa, toga{ so pravo }e se postavi pra{aweto kogo pretstavuvaat politi~arite koi }e donesat takva odluka. No, dlaboko sme svesni za realnosta vo koja ìveeme i za pritisokot {to go pravat SAD. Kakvi se poziciite na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija vo odnos na sporot so imeto, imaj}i predvid deka dvete najgolemi koalicii najmnogu se sprotivstavuvaat po ova pra{awe? Pripadnicite na pomalite etni~ki zaednici bea staveni vo najnepovolna pozicija vo odnos na pra{aweto so imeto, a toa e dali da bideme solidarni so makedonskiot narod, ili, od druga strana, da bideme sou~esnici vo borbata me|u dvete najgolemi politi~ki partii. Nie ja izbravme pozicijata da bideme solidarni so makedonskiot narod. Toa zna~i deka }e go poddrìme sekoe re{enie {to toj }e go poddrì, no i vo negovite napori da istrae vo borbata za svojot identitet. Ne moème da dademe odgovor kakov treba da bide dogovorot pome|u RM i Grcija, no edno e jasno - deka nema brzi re{enija. Da ima{e brzi re{enija, referencata nema{e da trae 17 godini namesto predvidenite tri meseci. A vtorata rabota e deka site re{enija }e treba da zavr{at na referendum bidej}i narodot treba da odlu~i za toa {to }e bide negovo ime i negova sudbina. Ne moè da se vetuvaat brzi re{enija i poradi faktot {to Grcija insistira na edno ime i za vnatre{na i za nadvore{na upotreba. F

KANCELARIJA [TO JA NOSI[ VO SVOJOT XEB! Posledno tehnolo{ko ~edo {to izleze od laboratoriite na Majkrosoft i koe za kratko vreme stana ultrapopularno za onie {to sakaat postojana, stabilna i najbrza internet-konekcija kade i da patuvaat vo svetot, e mobilniot telefon HTCS730.

Poradi negovite mo}ni kapaciteti za lesno koristewe elektronska po{ta, prebaruvawe veb-sajtovi i mo`nosta za otvorawe i rabota na dokumenti so pomo{ na Microsoft Office Mobile, go narekuvaat "xebna kancelarija"! Negovata funkcionalnost kombinirana so bleskaviot kompakten i moderen dizajn go napravi eden od najprakti~nite telefoni na na{iot pazar na mobilna telefonija, kade {to go donese Germanos. Sudej}i i spored odli~nite tehni~ki karakteristiki na HTCS730, kako {to se fle{-memorija od 256 MB, Bluetooth i Wi-Fi kamera so 2 megapikseli za video i fotozapisi i sekundarna kamera za ostvaruvawe videopovici, mu se predviduva bleskava idnina na ovoj telefon! Prakti~nosta i memoriskite karakteristiki na mobilniot telefon stanuvaat sĂ¨ poneophodni za moderniot ~ovek. Na toa se dol`i bogatata i raznovidna ponuda na bloothooth i memoriski proizvodi vo prodavnicite na Germanos.

Kultura RAZGOVARALA: ANA VASILEVSKA FOTO: MILAN STREZOVSKI

INTERVJU: FOLTIN, MUZI^KA GRUPA

Ne zjapajte taka romanti~no!

ku SMS i navistina sum fasciniran kolku lu|eto mo`at da bidat romanti~ni i ne`ni dodeka gi tipkaat porakite. Pa, nezavisno od toa {to ma{inata e medium {to gi prenesuva ~uvstvata, taa qubov lu|eto gi pravi da bidat opieni, da kopneat i kone~no da bidat sre}ni. Nekoj se se}ava na qubovta, nekoj ja bara, nekoj ne e svesen deka ja ima. Ova e u{te eden obi~no neobi~en muzi~ki izraz {to go vospeva ~ove~koto.

kata, toj sekade e sli~en. Sekade dobivame energija koja odnovo ni dava sila da prodolìme so ovaa rabota. No, za nekoi ne{ta sme vo pravo ako re~eme deka nadvor nè po~ituvaat pove}e od tuka. Toa se odnesuva na organizaciskite aspekti i dogovori. Od strancite nikoga{ ne dobivame prazni vetuvawa, nitu pak pravime kvazidogovori. Kaj nas ~esto nè tapkaat po ramo, a ne go ispolnuvaat vetenoto. Pece N.: Znaete, nema kameri {to moàt da gi zabeleàt solzite, koga vo Pariz, Napoli ili Viena publikata go skandira imeto na na{ata zemja, samo zatoa {to im se dopa|a va{ata muzika. Taa radost ~esto se pretvora vo gor~i-

na koga doma ostanuvame nadvor od dràvnite agendi koga treba da se prezentira na{ata kultura. Kakva evolucija doìvuva Foltin, i vo sodrìnska i vo tehni~ka smisla? Goce: Evolucijata e prirodna bidej}i sme vo postojana potraga ili eksperiment so muzi~kata forma. Vo toj proces u~estvuvame site oddelno. Site sme razli~ni, taka {to dodeka se artikulira seto toa nikoga{ ne sme svesni {to }e izleze na krajot. Kolku ovoj album ima rast vo odnos na prethodnite, voop{to ne razmisluvame. Neguvame nekonvencionalna muzika za koja upotrebuvame i akusti~ni i elektronski instrumenti i efekti. Moè da se kaè deka na{iot razvoj e i postojano navra}awe na srabotenoto i sekoga{ ~ekor napred od nekoja ad hok inspiracija. Interesno e toa {to site koristime razli~en instrumentski medium i toa se filtrira preku realizacija na nekoja pesna. Pece T.: Sekoja kreacija po~nuva od apsolutna ti{ina. Taa ti{ina potoa ja nadopolnuvaat razli~ni atmosferi, doìvuvawa, ~ove~ki interakcii. Nie kako sun|eri go vpivame na{eto intenzivno sekojdnevie, a na kraj gi zemame instrumentite v race. Vo ~asovite koga gi spojuvame iskustvata, stignuvame do toj neprikosnoven fluid od koj se ra|a muzikata na Foltin. Naglasivte deka noviot album e posveten na qubovta. Kako bi ja opi{ale novata muzi~ka artikulacija na Foltin? Branko: Koga }e se prisetam na kontinuitetot na temite vo albumite na Foltin, bezdrugo site se povrzani so qubovta. Toa e na{iot lajtmotiv bidej}i sme senzibilni lu|e. Sum svedo~el na mnogu qubovni poraki razmeneti pre-

23 maj 2008

Iako e te{ko da se definira va{ata muzika, dali moè da se kaè deka kompletno go napu{ta tradicionalniot ritam ili, pak, go osovremenuva i go smestuva vo golemoto globalno more? Pece N.: Vo eden na{ album se obidovme da gi obrabotime site globalisti~ki ili antiglobalisti~ki temi davaj}i odgovor na pra{aweto {to sme, koi sme i kade odime. Jasno e deka doa|ame od Makedonija i dovolen e samo eden udar so rakata vrz tapanot za da ne moème da ja sokrieme na{ata makedon{tina. Vo sekoj slu~aj, se trudime da dademe po{iroki viduvawa na muzikata od ovaa po~va. Istokot i Zapadot se kr{ele tokmu tuka i ponekoga{ sme nesvesni kakvi vlijanija od svetskiot folklor ima vrz na{iot, kako {to sme sigurni deka na{iot folklor ima golemi vlijanija vrz svetskata muzika. Formiraweto na urbanata kultura e proces vo koj ima mnogu kulturolo{ki vlijanija. I kaj belite hiphoperi se zabeleùvaat afrikanski vlijanija, kaj U2 - irskite. Pece T.: Odgovorot na pra{aweto za definicijata na Foltin bi bil ednostaven. Tokmu kako {to veli Breht vo pretstavata za koja rabotevme: "Ne zjapajte taka romanti~no!" Ako treba da zboruvame za vlijanija, tie ni doa|aat od razli~ni muzi~ki ikoni: Dejvid Silvijan, Rejdiohed, Toking heds, Xon Luri, Tom Vejts, Toma Zdravkovi}... I so seta specifi~nost i potreba od muzi~ki eksperimenti, nao|ate li dovolno kulturolo{ki emancipirana po~va da izdrìte vo Makedonija? Pece N.: Izdràvme li? Toa e sè u{te otvoreno pra{awe koe si go postavuvame sekoe utro. Treba u{te mnogu ne{ta da se slu~at za da go dobieme vistinskiot fidbek. Dosega nè odrà èlbata da se pravi toa {to se saka. Makedonija ima poinakva tradicija na kulturolo{ka emancipacija od nekoi zemji vo regionot. Nie nikoga{ ne sme proizvele nekoe art-jadro {to moèlo da bide silno. Vo tie ramki, mnogu umetnici sami si go nao|aat patot i sopstveniot auditorium. Foltin ima mo}na misla koja moè da prodre do evropskata i svetskata misla. Emancipacijata e dotolku pogolema, kolku {to na umetnicite im se ovozmoùva da izleguvaat od svojata zemja. Toa podocna se reflektira vo pozitivno iskustvo koe se prenesuva vo mati~nata zemja. F

Kultura Grupata Foltin, ~ii nastapi sekoga{ se nepovtorlivi kreacii, svoeto petto izdanie koncertno }e go promovira idnata nedela (vo vtornik) na scenata na Univerzalnata sala vo ramkite na festivalot OFF-fest. Ovaa muzi~ka formacija koja intenzivno pi{uva i izveduva noti i za teatarski pretstavi (~esto gostuva na muzi~ki i na teatarski festivali nadvor od granicite) minatata nedela vo poln sostav se sobra vo meze-barot Sopotsko na promocija na novoto cede so neobi~en naslov "Ova transplantirana ma{ina za ~ukawe dosega ne tipkala qubovno pismo". Muzi~kiot zapis, koj e prvo izdanie na Kulturno-informativniot centar, sodr`i 22-minutna kompozicija podelena vo pet temi. Albumot go potpi{aa Branislav Nikolov (vokal, gitara), Pece Nikolovski (klarinet), Pece Trajkovski (digitalen akordion), Goce Jovanovski (bas) i Slav~o Jovev (tapani). Na albumot gostuva slovene~kiot muzi~ar Marijan Stani~

etorkata doa|a od gradot na konzulite, a sekade kade {to nastapuva e uspe{en ambasador na makedonskata kultura. Nivnata muzika e nevozmo`no da vleze vo kakva bilo definicija i da se pomesti vo nekoj muzi~ki stil, no tokmu nepredvidlivata i eufori~na atmosfera koja ja sozdavaat na nastapite e magijata na Foltin. Kako {to kritikata se obide da formulira: muzi~ki identitet izgraden od anglomakedonskiot hibrid {to pretstavuva sinteza me|u Istokot i Zapadot. Vo svoite pesni upotrebuvaat i spontano esperanto, ne{to kako fonetska imitacija na {panskiot, portugalskiot, francuskiot i romanskiot jazik. Tie sebesi se opi{uvaat kako psevdokabare. Grupata postoi od 1995 g. i vo diskografi-

jata ĂŹ se vbroeni albumite Out Re-Mer, Archimed, Donkey Hot, Lo-lee-ta-too. U{te pred desetina godini, vo edno intervju mi rekoa deka ne se sigurni kako }e plovat, no sigurni se deka }e odat na vrvot. I sega, pozreli, so seriozna biografija zad sebe, stojat na istiot stav. So harizma {to ja so~inuvaat site oddelno, kako organizam sostaven od pet elementi, gi imaat site preduslovi da stignat kade {to trgnale, no neophodna im e poddr{ka za da ne se slu~i od ambasadori da se prestorat vo pe~albari.

Forum: Kolku vreme go podgotvuvate noviot album? Pece N.: Re~isi dve godini. Toj do`ivuva{e mnogu transformacii. Posvetivme podolgo vreme za da ja zaokru`ime celinata na ovaa prikazna. Otkako imavme celosen konsenzus deka sme go napravile vistinskoto, za sre}a dobivme i poddr{ka za negovo izdavawe. Kulturno-informativniot centar ni izleze vo presret i navistina sme mu mnogu blagodarni za toa. [to se odnesuva do na{ata produktivnost, taa nikoga{ ne e sporna, no site znaeme kolku e te{ko sekoja kreacija da stigne do finalen proizvod za koj trebaat nekakvi sredstva.

me kako èlba da ĂŹ se pomogne na makedonskata kultura. Nie nikoga{ ne sme proklamirale nekoi politi~ki stavovi, a umetni~kiot izraz ni e naso~en vo sosema drugi temi i konteksti. Sepak, po 10 godini intenzivno tvore{tvo, 5 izdanija, nastapi niz Evropa i nekolku nagradi, moè slobodno da kaème deka sme del od makedonskoto kulturno nasledstvo. Slobodna procenka e dali nekoj }e saka ili nema da saka da go poddrì toa {to nie go rabotime. êsto gostuvate na me|unarodni festivali. Moète li da go sporedite tretmanot {to go imate tuka i nadvor? Pece T.: Vo odnos na priemot od publi-

Sepak KIC e dràvna institucija, koja za prvpat se zanimava so muzi~ki izdanija. Kolku ovaa sorabotka za vas zna~i pogolema sigurnost so izvesna poddr{ka od dràvata, no i kolku ve obvrzuva ili povrzuva so izvesen politi~ki kontekst? Pece N.: Pa, ne znam drug na~in kako nekoja umetnost, koja ne moè da se hrani so populisti~ki sponzori ili tipuvawe so SMS-operatori, moè da opstane. Nam KIC ni podade raka, za {to sme navistina blagodarni. Poddr{kata ja razbira-

23 maj 2008

Kultura INTERVJU: PETAR SELEM, RE@ISER

RAZGOVARALA: LILJANA MAZOVA

So raspadot na vrednostite nema soglasnost Prof. d-r Petar Selem (Split, 1936 g.) e univerzitetski profesor, teatarski reìser, pisatel i teatrolog, aktuelen umetni~ki direktor na Hrvatskoto narodno kazali{te vo Split. Reìral sedumdesetina dramski i operski pretstavi vo Hrvatska, vo Moskva, Wujork, Oslo, Salcburg, Luksemburg... U~estvuva na nau~ni sobiri niz celiot svet, pi{uva za razni spisanija vo svetot, rakovodi so najugledni me|unarodni teatarski asocijacii i proekti, objavil 12 knigi so teatrolo{ki temi, ogledi i esei, a poslednata 13-ta, Doba na reìjata, vo izbor i podgotovka na d-r Jelena Luìna, na makedonski jazik ja objavi izdava~kata ku}a Matica makedonska vo Skopje, so finansiska pomo{ na ministerstvata za kultura na Hrvatska i na Makedonija i na gospodin Trifun Kostovski. Knigata be{e promovirana vo ponedelnikot, na 19 maj, vo prisustvo na avtorot na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Selem vo momentov e sovetnik vo Hrvatskiot sabor i pretsedatel na Odborot za obrazovanie, nauka i kultura ze samo eden tekst - zapis za reìjata na mene osobeno dragata pretstava Gor~liva, gor~liva mese~ina od Paskal Brukner vo Teatarot ITD vo Zagreb.

Forum: Va{ata kniga Doba na reìjata e prva koja Ve pretstavuva pred makedonskata publika, na makedonski jazik. Kakov e Va{iot stav za toa kolku taa, iako e rabotena inspirativno i pri izborot i pri prireduvaweto, Ve otkriva pred makedonskiot ~itatel? Selem: Knigata navistina e inspirativno rabotena, izborot e izvonreden, raboten e so jasni kriteriumi. Gi obedinuva trite lica na moeto deluvawe vo teatarot: kriti~arskoto koe mi e odamna minat period, eseisti~koto koe{to povremeno mi se javuva i denes, i na krajot reìserskoto koe gi odbeleùva ovie triesetina godini od mojata rabota, se razbira najmnogu niz reìserski zapisi. Kolku izborot e dobar svedo~i i faktot deka na moe insistirawe vle-

23 maj 2008

Ova e Va{a vtora so ist naslov (i na makedonski i na hrvatski jazik) {to, sekako, e eden vid kuriozitet: prvata Doba na reìjata e pe~atena vo Zagreb vo 2002 g., a vtorata sega, vo Skopje. Iako se razli~ni po sodrìnata i po celta, koe e doba na reìjata, imaj}i predvid deka reìjata ne moè da se nau~i, ili kako {to velite Vie, teorijata ne moè presudno da ĂŹ pomogne na reìjata? Zo{to Doba na reìjata, zo{to naslovot se povtoruva vo dve moi knigi koi ne se so istovetna sodrìna? Naslovot ima i po{iroko, ama i li~no zna~ewe. Po{iroko zatoa {to mislam deka po vremeto na pisatelot, po vremeto na artistot, vremevo {to go ìveeme, so site negovi dobri i lo{i strani, e vreme vo koe reìjata sepak najmnogu go odbeleùva teatarskiot ~in. Li~no, toa e period {to vo mojata umetni~ka biografija presudno e odbeleàn so reìja. A {to se odnesuva do teorijata, ne bi rekol deka taa ba{ so ni{to ne moè

da ĂŹ pomogne na reìjata. Sekoe znaewe, pa i teoriskoto, navistina e korisno. Kolku ~ovekot pove}e znae, toa na vakov ili onakov na~in se odrazuva vo negovata rabota. Mislev samo da kaàm deka po pat na teorija ne moè da se nau~i reìja. Rabotej}i so godini trpelivo i nastoj~ivo, formatiravte svoj sistem. Na {to stoi toj? Auuu, pa Va{eto pra{awe me potsetuva na Sistemot na Stanislavski. [egata nastrana, mislam deka vo mojata rabota navistina postojat niz vremeto cvrsto izgradeni jadra, ne{to {to ne bi moèlo da se nare~e sistemsko. Terminot premnogu definira i ograduva, pa zatoa e podobro da se kaè deka toa e edno posebno ~uvstvuvawe na svetot i teatarot, vo koe tie dva poima se nadopolnuvaat. Moèbi moè da se govori za opredelena mantra, nekoja forma koja postoi vo mene, vo mojata svest i vo moite ~uvstva, koja na opredelen na~in se usvituva i me predupreduva: ova e dobro, ova ne e dobro; ova vredi, ova ne vredi. Ne stanuva zbor za vkus, tuku za ne{to mnogu podlaboko vo koe se prepletuvaat tolku

Kultura

i raznorodni iskustva koi vo haoti~nata informacija {to ni ja dava svetot ili koja ja proizveduvame nie samite, vnesuva odreden red. Mantra, zna~i red. Vam ednakva strast Vi se i dramata i operata. Ne pra{uvam koja, kako i zo{to, tuku kakva e nivnata harmonija? Da, strasno gi sakam i dramata i operata, i od nitu edna za ni{to ne bi se otkaàl. Po splet na okolnosti vo posledno vreme pove}e rabotam opera, ama nema da ja zanemaram dramata. Vsu{nost, sekoga{ stanuva zbor za drama - vo operata sekoga{ baram i nao|am drama, pa duri i vo onie operi vo koi se ~ini deka e nevozmo`no da se najde. Vo hrvatskata kniga Doba na reìjata imate eden moj zapis za Verdieviot Trubadur, opera koja se smeta kako sosema oddale~ena od kakva bilo dramska logika, pa tuka moè da se vidi kako i vo takvo opersko delo moè da se najdat mo{ne silni dramski nukleusi, pa i nekoi vozbudlivi arhetipi. Ama kako {to vo operata baram i nao|am drama, i vo dramata baram i nao|am muzika. Muzikata e va`na sostojka vo site moi dramski reìi. Da re~eme, vo reìjata na Bruknerovata Gor~liva, gor~liva mese~ina, muzikata e dramski agens. Prednost na dramskata reìja e {to sami si go odreduvate vremeto, koe vo operata e zadadeno, ama zatoa muzikata samata vo sebe sodrì dragocen dramski pottik.

zanimavam podolgo vreme. No, vo moite eseisti~ki zapisi sekoga{ postoi i nekoja kriti~ka naznaka. Nekoj otpor ili nekoe nesoglasuvawe. Se somnevam deka takvoto pi{uvawe moè bitno da go menuva svetot na teatarot ili presudno da vlijae na nego. Na toa vlijaat drugi trendovi. Koga zapi{uvam takvo ne{to, toa go pravam isklu~ivo od nekoja vnatre{na potreba, od nekoj sopstven nagon kon redot i smislata, pa moèbi i so onaa priprosta primisla: ete, neka ostane zapi{ano. Za sebe tvrdite deka nikoga{ ne ste se umorile od reìja, deka, prakti~no, retko ~uvstvuvate zamor na probite. Efros veli: "Probata, qubov moja". [to e za Vas probata? Zadovolstvoto od probata ne se iskaùva. Toa e vistinskiot mig za koj vredi da se pravi teatar, mig koga rabotite "{to poblisku do yvezdite", kako bi rekol [ekspir vo Romeo i Julija, poleka poprimaat telo i oblik, odnosi, materijalnost i stvarnost. Vo toj proces sekako ima ne{to mnogu erotsko. Se budi strasta, se slu~uva ispolnuvawe, zgusnato ja ~uvstvuvate i ubavinata i ma~ninata na ìveeweto. Gi izramnuvate sudbinite, sebesi se zalagate niz drugite. Jasno, vo toa e vklopena i ma~ninata na somneòt, teskobnosta na proveruvaweto. Zna~i, sosema se soglasuvam so naslovot na mene dragata mi kniga na Anatolij Efros, Probata, qubov moja.

Paralelno se zanimavate so kritika i eseistika, iznesuvaj}i gi svoite cvrsti

Mo`e li so re`ijata da se vodi bitka protiv zloto na globalno nivo, ona zlo

stavovi. Kolku tie go menuvaat svetot na teatarot ili kritikata e donkihotovska bitka so veternici? So kritika, ako mislite na tekovno ocenuvawe na teatarski pretstavi, ne se

koe ima sĂ¨ pogrozen lik? So re`ijata mo`e samo da se svedo~i deka so zloto, so grozite, so raspadot na vrednosti, nema soglasnost. Treba da se sozdava paralelen svet koj ne }e

moè da bide imun na ona {to nĂ¨ okruùva ama koj, kolku toa i da zna~i pretenciozno, }e bide zasolni{te na nade`ta. Poradi toa se zgrozuvam od reìseri koi sakaat da go provociraat gleda~ot i po mo`nost da go isteraat od teatarot. Ne, ne treba nikoj da se provocira, lu|eto treba da se privlekuvaat vo teatarot, smetaj}i na ona {to vo niv e najdobro i najblagorodno. Na koe nivo, spored Vas, e scenskata umetnost vo Hrvatska? Ova go pra{uvam zatoa {to vo kontekstot so nastanite na Balkanot vo koi e i kulturata, teatarot permanentno trpi i uporno opstojuva so dva ~ekora napred eden nazad? Situacijata, nakuso, e promenliva: vo operata e mo{ne dobra, dobra e i vo baletot, a vo dramata - koga kako. Problem na hrvatskiot teatar e relativnata oskudnost na reìseri vo dramata, kadar {to bi moèl sigurno i sovremeno da ostvaruva temelen repertoar. Ne e slu~ajno {to ovaa sezona vo Dramskiot teatar Gavela nema nitu eden hrvatski reìser, a i na drugi mesta stranci sozdavaat klu~ni proekti. Ne sum protiv razmeni so svetot, naprotiv - stanuva zbor za nesrazmernost. Bi trebalo da se povede podolga rasprava koj e vinoven za ova, kolku e vinovna zagrepskata Akademija za dramski umetnosti. Za mene e najbitno, nasproti sĂ¨, {to teatarot vo Hrvatska ima publika i deka taa e zaslu`na za onoj ~ekor napred koj, sepak, se slu~uva. Vo Skopje bevte i vo april, vo ramkite na Va{iot politi~ki anga`man. Ne Ve pra{uvam kako zaedno Vi odat teatarot i politikata, me interesira kolku e mo`no da se prodlabo~i tradicionalnata sorabotka me|u kulturite na Hrvatska i na Makedonija na site nivoa i osobeno na teatarsko. Dali ste zadovolen od ona {to od Hrvatska se plasira vo Makedonija i obratno, i na {to Vie bi insistirale? Da, bev vo Skopje vo delegacijata na Hrvatskiot sabor, ama i toga{, pokraj politi~kata, ima{e i teatarska pri~ina. Imeno, pretsedatelot na Saborot Luka Bebi}, slu~ajno vo moite race ja vide tuku{to objavenata kniga Doba na reìjata, a go spomnavme i negoviot makedonski homolog Qubi{a Georgievski, prekrasen teatarski reìser i moj drag prijatel. Taka, vo sprega me|u politi~koto i teatarskoto, se najdov vo delegacijata vo Skopje. [to se odnesuva do kulturnata sorabotka, za nea sesrdno se zalagam. I vo biv{ata dràva go cenev makedonskiot teatar i negovata sinteza za izvorni nacionalni obele`ja i silniot modernitet. Slu{am deka Neni Delmestre napravila kaj vas dobra pretstava, na Splitsko leto gostuva va{ teatar. Zna~i, rabotite se dviàt, a nema pri~ina taka i da ne se prodolì, pa i u{te pove}e da se pro{iri i intenzivira. Li~no, toa sekoga{ sesrdno }e go pottiknuvam. F

23 maj 2008

Kultura PI{UVA: JELENA LU@INA

LI^NA BIBLIOTEKA

Prikaznata {to ja nema Luan Starova (1941, Pogradec, Republika Albanija), prozaist, poet, eseist, univerzitetski profesor (po literatura), diplomat, ~len na MANU... Vo slu~ajot, mislam, zadol`itelno treba da se dopi{e i: sin, soprug, tatko, dedo, prijatel...

osema sum ubedena deka vo migot koga go pi{uval svojot prv roman - denes ve}e legendarnite Tatkovite knigi, objaveni 1992 godina - Luan Starova duri i ne sonuval oti raboti na prviot tom od svojata idna romaneskna serija, {to podocna samiot }e ja nare~e Balkanska saga. Vo izminative {esnaesetina godini ovaa saga za negovoto emigrantsko balkansko semejstvo postapno se razvivala, za da doturka, sega-zasega, do devettata po red kniga. Spored simbologijata, devet, kako posleden vo nizata broevi, ednovremeno go najavuva i krajot (na eden ciklus, period, etapa...) i po~etokot (premin na nekoe novo ili poinakvo ramni{te, navleguvawe vo nekoja nova faza ili avantura...). “Kako posledniot broj od pojavniot svet, devet ja otvora fazata na transmutacijata. Toj go ozna~uva krajot na ciklusot, zavr{uvaweto na patot, stegawe na jamkata”, veli respektivniot @an [evalie, porane{en direktor na UNESKO i prireduva~ na mo`ebi najpoznatiot re~nik na simboli objaven dosega. Site {to sukcesivno sme ja ~itale ovaa dolgove~na, obemna (pove}e od 2.200 pe~ateni stranici) i (bezdrugo!) “samoraste~ka” Balkanska saga na Luan Starova - }e potsetam samo na nekolkute nejzini naslovi, pove}epati nagraduvani i preveduvani na pove}e jazici: Vremeto na kozite (1993), Ateisti~ki muzej (1996), Patot na jagulite (2000), Ervehe (2005)... - ve}e vo tekot na pro~itot na prvite stranici od nejzinoto devetto “prodol`enie” vedna{ }e ja

23 maj 2008

Nekolku zbora za neobi~niot roman na Luan Starova

detektirame razli~nosta. Imeno, ovoj roman so jungovski intriganten naslov Potraga po Elen Lejbovic bezmalku e sosema divergenten, sosema poinaku strukturiran i razvivan, ta duri i pi{uvan na na~in sosema poinakov od onoj {to gi determinira site negovi prethodnici. ]e se osmelam da kaàm deka ovoj neobi~en roman, osven {to spontano, bezmalku neosetno ja rekapitulira prethodnata osumtomna niza ispi{ana i objavena pome|u 1992 i 2005 g., funkcionira i kako svoevidna formalna/ànrovska incizija vo karakteristi~nata (predominantno narativna) tekstura na koja Starova nè “sviknal” so/niz svoite dosega{ni knigi. Ovojpat, pi{uvaj}i za Elen Lejbovic, toj re{ava da ja ignorira svojata prepoznatliva raskaùva~ka matrica, optiraj}i za sosema poinakva romaneskna forma: epistolaren roman. Vo slu~ajov, vakvata “staromodna” forma (mo{ne popularna, na primer, vo osumnaesettiot vek!) avtorot ne ja izbral zatoa {to taka posakal ili re{il, tuku zatoa {to ne moèl da ja odbegne. Bidej}i taa go izbrala nego, a toj, za sre}a (ili od nemajkade), sosema ì se prepu{til. Menuvaj}i go, zaradi Elen Lejbovic, modelot na svoeto “voobi~aeno” (ras)kaùvawe, Luan Starova - moèbi i nesakaj}i? - pokaàl deka e ne samo kadaren, no i apsolutno podgotven za nekoi mo`ni (poinakvi, posmeli, poradikalni...) naratolo{ki presvrti i iznenaduvawa, so koi }e nè zaskokotka vo tomovite {to doprva }e gi pi{uva. Romanot Potraga po Elen Lejbovic nesomneno e napi{an nadvor ili nastrana od strategijata spored koja bil razvivan proektot nare~en Balkanska saga. Toj nastanal sosema “neplanski”, sam od sebe, kako vid kolateralna pridobivka (“posledica”) od knigite {to mu prethodele. Kako i tie, i toj e “obvitkan” vo vistinskata prikazna koja

Potraga po Elen Lejbovic, epistolaren roman, izdanie na Matica (340 str.), neobi~en, neo~ekuvan, vo makedonskata kni`evnost sosema redok romanesken `anr

ima debeli vrski so dvete avtorovi biografii: gra|anskata i tvore~kata. Prikaznata zapo~nuva vo oktomvri 1999 g. koga na Starova mu stasuva pismo isprateno od nepoznatata ~itatelka, Elen Lejbovic. Zaintrigirana od negovite dve knigi objaveni vo francuskiot prevod (Tatkovite knigi i Vremeto na kozite), od nivnite o~uduva~ki prikazni, od “na~inot na koj vie go oìvuvate ovoj svet na kozi i knigi” (str. 10), ovaa èna mu pi{uva na avtorot deka e voshitena od eden svet {to dotoga{ i ne pretpostavuvala deka e moèn: onoj na negovite roditeli. I na nivnata silna a tivka qubov, koja su{testveno gi odbeleìla ìvotite na nivnite deca... Luan Starova priznava deka ova pismo zna~e{e presvrt vo negovata epistolarna kultura i iskustvo, makar {to za toa ne bil svesen vo migot koga go dobil. Na Elen Lejbovic ì odgovoril duri po {est meseci, zapo~nuvaj}i ja korespondencijata vnimatelno, duri i konvencionalno. Vo narednive dve i pol godini, pisatelot i negovata decentna ~itatelka nikoga{ ne se sretnale (taa im se izmolknuvala na negovite obidi za direkten kontakt na site mo`ni na~ini!), ama razmenile okolu stotina pisma. Nejzinite sè po~esti (gi ima pove}e) i pospontani, negovite podolgi i “politerarni”: toj kako da nastojuva da ja impresionira i so toa da ja zadrì, pla{ej}i se deka }e ja snema... Na Badnikovata ve~er vo 2002 g. toa i se slu~uva: gospo|a Lejbovic mu go ispra}a poslednoto pismo, is~eznuvaj}i od negoviot ìvot sosema... Po {est godini dvoumewe i nespokoj, Starova re{ava svojata korespondencija so Elen Lejbovic da ja prestori vo sosema neobi~en roman: spontan, intenziven, emotiven, isklu~itelno li~en, istkaen od iskrenost i od dobrina. Silno koli~estvo dobrina! F

Kultura STARINARNICA “BALKAN“

PI{UVA: ATANAS ^UPOSKI

@ivotopisot na dedo mi

“Najgolemi neprijateli na Makedoncite se [opjeto (Bugarite), Kosorite (Srbite) i najpodlite me|u niv Lisjacite (Grcite)“

ojot dedo Atanas Tomov ûposki (jas sum krsten po nego, a obajcata sme krsteni po aleksandriskiot patrijarh sveti Atanasij Veliki, doma{niot patron na ûpovci) e 90-godi{en star ~ovek, koj denovite gi minuva so ~itawe i pi{uvawe. Vo 2001 g., vo 50 primeroci, nameneti samo za bliskite rodnini i prijateli, toj ja objavi memoarskata proza Mojot ìvotopis, kade hronolo{ki gi opi{a nastanite koi go obeleàa negoviot ìvot. Istovremeno, negovite spomeni pretstavuvaat i mikroistorija na Makedonija vo 20 vek. Vo Mojot ìvotopis se opi{ani semejnoto rodoslovie, negovoto kuso detstvo pominato vo rodnoto Lazoropole, smrtta na obata roditela, prestojot so {arplanincite i jagniwata na ba~ilata i ~iflikot na ûpovci, finansiskiot krah na familijata, zaminuvaweto na pe~alba vo Belgrad na 13-godi{na vozrast, kade {to prestojuva desetina godini, {koluvaweto vo “Trgova~ka akademija“, vojni~kite denovi vo “Kraqeva garda“, germanskata okupacija na Belgrad, germansko-bugarskata i italijansko-albanskata okupacija na Makedonija, kade {to se vra}a na po~etokot na vojnata, prestojot vo Sofija, rabotata vo Skopje, denovite vo logor vo Bugarija, krajot na vojnata, rabotata kako na~alnik na Oddelenieto za demografska statistika vo Vladata na NRM, apseweto, prestojot vo Istra`niot zatvor vo Skopje, dvegodi{niot prestoj na Goli Otok, isku{enijata po vra}aweto, rabotata vo nekolku trgovski pretprijatija vo SRM, penzionerskite denovi i obnovuvaweto na rodnata ku}a vo Lazoropole, kade i nastana Mojot ìvotopis. Providenieto na dedo mi tri pati mu go spasilo ìvotot: prv pat za vreme na napadot na Hitlerova Germanija na Kralstvoto Jugoslavija, koga eden nervozen kralski oficer sakal da go strela za {pionaà, vtoriot pat vo Belgrad, koga Germancite besele “sto za eden Germanec” i tretiot pat pred porazot na Germanija, koga zato~en vo zatvorot Idrizovo go ~eka strelaweto rano nautro, a go spasuva eden Grk socijalist, germanski oficer, komu dedo mi nabrgu mu se revan{ira, izvlekuvaj}i go od obra~ot na partizanite, napraven okolu germanskite ko-

23 maj 2008

loni vo povlekuvawe. Sepak, edna epizoda od Mojot `ivotopis privlekuva osobeno vnimanie. Vo 1942 g. dedo mi se obidel da prenese deset koli `ito od bugarskata okupaciska zona, od bitolskoto selo Gneotino, od semejniot ~iflik, vo italijanskata zona, kade {to pripadnalo Lazoropole i kade {to go o~ekuvalo gladnoto semejstvo. Na “granicata“, iako gi poseduval site potrebni dozvoli, eden bugarski fetfebel mu

go zaplenil `itoto zatoa {to odbil da mu dade mito. Ogor~en od postapkata, dedo mi oti{ol da ja bara pravdata vo Sofija, kade se zapoznal so direktorot na Makedonskiot nacionalen institut, generalot vo penzija Kosta Nikolov. Avtoritetniot general so~uvstvuval so makata na mladiot Makedonec i se obidel da mu pomogne niz lavirintite na ministerstvata za zemjodelie, jurisdikcija, finansii, vo Upravata na mitnicata, a otkako site mnogu qubezno se proglasile za nenadle`ni, generalot pobaral audiencija i kaj carot Boris. Na zaka`anata data, dedo mi i generalot se upatile vo luksuzniot carski dvorec, no i ovojpat pravdata ne ja na{le, zatoa {to a|utantot na carot, izvinuvaj}i se, mu soop{til na generalot deka carot moral itno da zamine na lov so germanskiot ko-

mandant na Balkanot - generalot Ler. Vidno razo~aran od odnosot na bugarskite avtoriteti, ostareniot general go povikal dedo mi vo kancelarijata vo Makedonskiot nacionalen institut i se ispovedal pred nego: “Atanas, ti vide i razbra {to pravat ovie [opje, ovie porobiteli na Makedonija. Jas sum Kosta Petrov Nikolov, od selo Evla, Resensko. Dojdov ovde, vo Bugarija, kako i mnogumina drugi, pa duri niz taa zabluda deka Bugarite }e ni pomognat da ja oslobodime Makedonija, jas dojdov do ~in general na bugarskata vojska. Sega sum vo penzija, ìvotot sum go pominal, pa ako saka{, pojdi vo policija i kaì im, no edno znaj - deka ni Bugarite, ovie [opje, niti Kosorite, nema da vi pomognat da ja dobiete slobodata, ako sami ne se izborite. Sega e vremeto da zeme{ pu{ka v race i do kaj }e vidi{ [opje, Kosori i Lisjaci - udrite, za{to tie vi se najgolemi neprijateli. Ako sega ne ja izvojuvate slobodata na Makedonija, nikoga{ pove}e ne }e ja dobiete. Makedoncite ne se Bugari, ne se nitu Srbi, ni Grci. Nie sme narod so posebna istorija, koja, za àl, ne ja znaeme. @al mi e {to ostarev, a da bev pomlad nema{e da bidam tuka - i jas }e bev v {uma i }e se borev. Toa i ti i tvoite drugari treba da go storite. Znaj deka ìtoto nikoga{ nema da go dobie{, pa duri i da gladuva tvojata familija, za{to ovie [opje, ovie tu|i slugi se dojdeni da ja pqa~kaat Makedonija, kako {to do v~era ja pqa~kaa i Srbite i zapomni deka najgolemi neprijateli na Makedoncite se [opjeto (Bugarite), Kosorite (Srbite) i najpodlite me|u niv - Lisjacite (Grcite)”. Dedo mi go poslu{al sovetot na generalot. Po vra}aweto vo Skopje se vrabotil vo “B’lgarski dràvni èleznici“, vedna{ se povrzal so makedonskite partizani i im go dal tajniot vozen red na germanskite transportni vozovi kon Ka~ani~ka Klisura, {to rezultiralo so prvata partizanska diverzija protiv okupatorskite vojski, u{te pred da “puknat prvite pu{ki“ vo Prilep i Kumanovo. Za ova, se razbira, bil soodvetno nagraden od Bugarite, koi poradi nedostatok na dokazi go ispratile na “samo“ ednogodi{na prinudna rabota vo logor vo Bugarija, a po vojnata bil “nagraden“ i od svoite soborci, so dvegodi{no “letuvawe na Havaite“. F

Kultura

Scena I

Pet novi problesoka

enovive vo izdanie na Kulturnata ustanova Blesok od pe~at izlegoa novite zbirki poezija na Stevo Simski, Risto Lazarov i Aleksandra Dimitrova, zbirkata filmski scenarija na Tomislav Osmanli, a vo izdanie na Nezavisni pisateli na Makedonija i zbirkata poezija na Igor Isakovski. Naslovena kako Likovi od me|uvreme, knigata na Osmanli gi sodr`i filmskite scenarija Po povod Manaki (monta`no scenario za persifla`en igrano-dokumentaren kinokola`), scenarioto za TVfilm Strmoglavi i scenarioto za igraniot film i TV-serija Angeli na otpad. Izminative 14 godini spored ovie scenarija bea realizirani proektite A

S T E R F E S T

2 0 0 8 ,

vo reìja na Dimitrie Osmanli, Maja Mladenovska i Aleksandar Rusjakov. Staìraj}i za svetec na Isakovski e negova 11-ta knièvna objava: po nekolku razli~ni ànrovski formati, Isakovski ovde se pretstavuva so 36

T R U M I C A

Bezgrani~ni filmski vidici

a pretstojnoto izdanie na internacionalniot filmski festival Asterfest vo Strumica, koj od 28 do 31 maj po ~etvrti pat se odrùva vo znakot na nezavisnite avtori od Jugoisto~na Evropa, }e bidat prikaàni pedesetina filmovi od blizu trieset dràvi. Pokroviteli na godine{niot Asterfest se Filmskiot fond i Sobranieto na Strumica, a generalen sponzor e Kosmofon. Partneri vo realizacijata na Asterfest }e bidat NUCK Anton Panov i NU Muzej Strumica. Asterfest, pod mototo Bezgrani~ni filmski vidici, e edinstven festival vo regionot koj studiozno i kontinuirano se zanimava so profilot na kratkiot igran i dokumentaren film. Vpro~em, minatata godina, kako platforma na Asterfest be{e inicirana mreàta na Tiveriopolskata filmska alijansa koja, me|u drugoto, ovozmoùva i me|ufestivalska i koprodukciska razmena na kratki i dokumentarni dela pome|u 15 dràvi. I godinava programski }e se kombiniraat enterierni, no i eksterierni prostori koi se povrzani so kulturnoto nasledstvo na strumi~koto podnebje. Ve~ernite proekcii }e se odvivaat vo NU Anton Panov i Staroto zabavi{te (nekoga{no evrejsko {kolo), dnevnite pro-

qubovni pesni sozdadeni vo periodot od 1995 do 2001 g., a zbirkata e pro{arana so crte`i na Miroslav Masin. Novinarot, eseist i poet Risto Lazarov vo novata zbirka Srede objavuva po sedum pesni vo sedum ciklusi nasloveni

mocii vo hotelot Ilinden, a edna ve~er }e ima proekcija i vo fascinantniot ambient na anti~kata Terma vo Bansko. Godinava dobitnik na edinstvenoto priznanie Aster za visoki dostignuvawa so svojot avtorski opus vo kinematografijata na Jugoisto~na Evropa e hrvatskiot reìser Lordan Zafranovi}, koj po emigriraweto od svojata zemja, eden period prestojuva{e vo Pariz, a sega ìvee i raboti vo Praga. Negoviot portret }e se odrì vo dvorot na manastirot Vequsa. Kako i prethodnite godini, }e ima sedum programski kategorii: kompeti-

tivnata Asterdoks (za kreativni dokumentarci), Edna èna - eden film, Meri-Dions, Posveti, Muvilend (koja ovaa godina e rezervirana za Romanskata kratka filmska forma), Balkanska fikcija, kako i kratkiot blok od ponovata makedonska produkcija so delata na mladite Marija Ap~evska, Frosina Naumovska, Sa{a Stani{i}, Filip Jovanovski i dr. Isto taka, }e ima i nekolku animirani filmovi, kako i dela na na{i avtori koi tvorat nadvor, kako na primer Ilija Piperkoski i Irena Paskali. Dopolnitelni naslovi od revijalnata video i TV-produkcija }e bidat prikaàni na lokalnite televiziski stanici vo Strumica, dodeka trae festivalot, a }e bide dostapno i DV-kat~eto za promocija i marketin{ko zapoznavawe so interesni naslovi od informativnata of-programa. Na krajot od festivalot, za najdobrite dokumentarci }e bidat dodeleni Zlatna, Srebrena i Bronzena Potkovica, kako i specijalniot Star Proektor. Godinava novitet }e bide voveduvaweto na nagradata za najdobar kratok igran film, a }e bide dodeleno i priznanie za film od programata Muvilend. Najgolemiot broj stranski filmovi premierno se prikaùvaat vo Makedonija, a nekolku od niv doìvuvaat i balkanska premiera. Me|unarodna festivalska premiera na zatvoraweto na Asterfest }e ima filmot Skali na Ilir Harxi. Kako pretfestivalski voved za publikata na 27 maj }e bide prikaàn filmot Vistinsko ~udo na Lukas Nola so Rade [erbexija vo glavnata uloga. F

23 maj 2008

PODGOTVUVA: STOJAN SINADINOV O

Gejzer, Nesonica, @ednik, Gali~ica, Opir, Bajres i Argentinci. Poetot i raska`uva~ Stevo Simski, dobitnik na pove}e od deset nagradi, ovoj pat vo zbirkata Nederemeno oko objavuva pedesetina novi peewa - vo ciklusite nasloveni Zavesa na svedo{tvoto, Od Vavilon do ova zemnoto, Na{ite reki, Fusnoti na molkot, Gulabot taa, Kinval {to yve~i, Restot zad legnatata crti~ka dopolneti so glosar na poretko upotrebuvani zborovi (kako i toj vo naslovot). Mladata poetesa Aleksandra

Dimitrova, pak, po dve izdadeni zbirki poezija dosega, vo ovaa edicija se pretstavuva so novi peewa sobrani pod zaedni~ki naslov Bo`ica na podivenite ma~ki. ^etiriesetinata pesni se podeleni vo ciklusite so signifikativni naslovi: Opsesii, Sokrivawa, Kriknuvawa i Lutawa. F

MOJOT

RE`ISER

NOV FILM:

ILIJA PIPERKOSKI,

Vo noviot bran

enovive zavr{iv so snimawe na mojot najnov film, prviot od trilogijata na kratkometra`ni (road movie) filmovi koi me|usebno se povrzani i }e napravat eden srednometraèn film. Vo trite filmovi se zboruva za eden ist nastan koj se doìvuva razli~no (triler, komedija i drama). Vo sekoj od niv, pokraj la`nite nadeì i soni{ta na likovite, kako sodrìna se zboruva i za postkomunisti~kiot sistem vo Romanija, koj sĂ¨ u{te ne e zavr{en bez razlika na toa {to Romanija e vo Evropskata Unija. Se zboruva za toa kako denes u{te se ~uvstvuvaat gre{kite na prethodniot sistem i deka }e treba u{te mnogu godini da pominat, mnogu generacii da umrat, za barem malku da se zaboravat rabotite i tragite {to gi ostavi porane{noto ureduvawe. Raboti koi ni se pred o~i, a retko se zboruva za niv i za igrata na sudbinata koja }e napravi mnogu ìvoti zasekoga{ da bidat promeneti. Kako prviot, taka i ostanatite dva filma }e bidat snimani vo Romanija. Jas se potpi{uvam kako producent i reìser, a scenarijata se na dvajca mladi talentirani romanski scenaristi, Miruna Vasilesku i Aleksandru Ivanesku. Filmot se vika Chef de Chef - Luda zabava. So ogled na faktot deka denes ìveam vo sredina vo koja glaven trend na snimawe filmovi e Nouvelle Vague (Noviot bran ili Kinematografija na minimalizmot), toa zna~i deka i ovoj

S V R T

Eden seriozen crtan film Persepolis: animiran film (francusko-belgiska produkcija, 2007); scenario i re`ija: Marjane Satrapi, Vinsent Parono; glasovi na animacii: Katrin Denev, Kjara Mastrojani, Daniel Dario i Simon Abkarian

film }e bide sniman so karakteristikite na ova dvi`ewe. Najdobar primer e godine{niot kanski pobednik, romanskiot film 4 meseci, 3 nedeli i 2 dena. Kastingot na filmot, kako i celata tehni~ka ekipa, e odli~en. Vo filmot glumat nekolku akteri od mo`ebi najdobrata generacija romanski mladi akteri koi se pojavile dosega. Se o~ekuva premierata na filmot da bide nekade vo noemvri na nekoj od evropskite filmski festivali. Inaku, Nouvelle Vague e filmski pravec koj poteknuva od 50-tite i 60-tite godini na minatiot vek, pod vlijanie na italijanskiot neorealizam. Kako

pioneri na ovoj pravec vo filmskata umetnost se: @an-Lik Godar, Fransoa Trifo, Xon Ford, Alfred Hi~kok..., a od ponovata generacija re`iseri koi imaat vlijanie na ovoj pravec vo svoite filmovi se: Kventin Tarantino, Vong Kar Vai, Ves Anderson i dr. Interesno e da se napomene deka Tarantino mu go posveti filmot Reservoir Dogs na Godar i ja imenuva negovata produkciska kompanija A Band Apart inspiriraj}i se od eden negov film Bande a part. F

olgometra`niot animiran film Persepolis, koj ìrito na Kanskiot filmski festival go nagradi, a pred koj Amerikanskata filmska akademija ostana ramnodu{na, e ostvaruvawe koe so voodu{evuvawe moè da go prosledi generaciski razli~na publika. Eden od onie vizuelni â&#x20AC;&#x153;napadiâ&#x20AC;&#x153; za koi ne se potrebni milioni dolari i pateti~ni sentimenti za da vi go zadràt vnimanieto, da ve nateraat da razmisluvate i da po~uvstvuvate knedla vo grloto. Baziran e na avtobiografskata prikazna na Marjane Satrapi, iransko-francuska emigrantka, koja li~nata storija najpravo ja vtemeli vo strip. Filmot e raboten so ednostavni animaciski re{enija, krajno minimalisti~ki crte` i izvonredna interpretacija na glasovite od strana na vrvnata akterska ekipa. Osven crnobeliot crte`, delovi od naracijata se odvojuvaat i so boja. Izobiluva so {armantni i inteligentni re{enija, osobeno vo delot kade {to avtorkata minatoto go izdvojuva so poinakov crte`. Persepolis go sledi razvojot na malata Marjan, vo osumdesettite godini vo Iran, po islamskata revolucija. Sagata na edno gra|ansko semejstvo od Teheran koe se spravuva so reìmot na [ah i stravuva za edinstvenoto dete e prepoznatliva za urbanite semejstva koi minale niz represivni op{testva. Iako kritikata go oceni filmot kako antiiranski, vo su{tinata toj ja nadminuva istoriskata i prostornata odrednica. Marjane e dete so buntoven karakter, vospituvana vo kosmopolitski duh. Nejzinata odiseja vo potraga po li~nata sloboda i identitet }e ja vodi niz identifikacija so rokenrol zvukot, poto~no politi~kata anarhija }e ja zameni so intelektualna. I vo Avstrija, kade {to }e ja ispratat roditelite za da ja za{titat od vojnata, svoite prijateli gi nao|a vo alternativnite gradski krugovi. Iskreno, duri i drsko gi brani svoite stavovi i ja bara pravdata. Po dolgoto preispituvawe i sebespoznanie Marjane kone~no emigrira vo Pariz. Avtobiografijata na reìserkata e dokument za cenata na emancipacijata na edna li~nost i gluposta na voenite ideologii. Namesta duhovito i samoironi~no, ja tolkuva sopstvena adolescencija, no jasno ukaùva deka izborot na individualecot e beskraen bez ogled na grdite okolnosti. F A. VASILEVSKA

23 maj 2008

SEÑOR COCONUT AND HIS ORCHESTRA featuring ARGENIS BRITO

+ FOLTIN

27 МAJ Univerzalna sala, 20:30

Bileti vo proda`ba: JUGOTON, ^UV DE ^UV I UNIVERZALNA SALA

@ivot

ILE[ [PIC (1902 BUDIMPE[TA - 1961 SKOPJE)

PI{UVA: MILAN AXIEVSKI FOTOGRAFIJA: MILAN STREZOVSKI I ARHIVA

"Me uapsija doma i me sprovedoa vo Monopolot, a potoa so moite sonarodnici Evrei me ka~ija vo tovarnite vagoni. Poleka ja napu{tavme Makedonija. Gledaj}i niz procepite na vagonite, sfativ deka se dvi`ime kon Srbija. Neo~ekuvano, vozot zapre. Vidov deka sme vo Surdulica. Mene me izvlekoa od vagonot, a nekolku germanski oficeri me ka~ija vo avtomobil i me vratija, eve, vo Skopje!"

Legendata povtorno vo Makedonija 23 maj 2008

@ivot

rvi oktomvri, 1961 g. Nedela, rano popladne. Gradskiot stadion vo Skopje prepoln. Blizu 20.000 naviva~i na Vardar deliriumski slavat 3:0 protiv OFK Beograd na krajot od prvoto poluvreme.. Za da ostane vo Prvata fudbalska liga, Vardar mora da pobedi na ovoj natprevar. Dodeka gleda~ite eufori~no skandiraat: "Vardar! Vardar!", vo soblekuvalnata {efot na stru~niot {tab Ile{ [pic im dava instrukcii na fudbalerite kako postignatata prednost da ja so~uvaat vo prodol`enieto na natprevarot. Nervozen e i napnat, pret~uvstvuva deka ne{to }e trgne naopaku.

INFARKT-NATPREVAR Vo po~etokot na vtoroto poluvreme OFK Beograd postigna gol i namali na 3:1, a po kratko vreme postigna u{te eden, po {to rezultatot ve}e be{e 3:2! [pic naluten, nervozno stanuva od klupata, vika po igra~ite, publikata stravuva za krajniot ishod, a fudbalerite kako da imaat olovo vo nozete. Pali cigara po cigara. Na liceto mu se menuvaat crvenata nervozna i bledata stravi~na boja, vo gradite mu stana tesno... Dali sudijata naskoro }e otsviri kraj?! Koga ~ovekot vo crno duvna dolgo vo svir~eto i so rakata pokaà kon centarot, vo publikata eksplozija od radost i zadovolstvo. Fudbalerite ĂŹ otpozdravuvaat na publikata, a nikoj ne zabeleùva deka {efot na stru~niot {tab, Ile{ [pic, ne e na terenot. Vo trenerskata soba do soblekuvalnata, panika, turkanici, rastr~anost. Klubskite lekari na Vardar i OFK Beograd pravat bezuspe{ni napori da go reanimiraat bezìvotnoto telo na Vardaroviot tehniko {to leì na klupata. Golemoto sportsko srce ne moè{e da

Cel `ivot posveten na fudbalot Ile{ [pic

Koga igra Makedonija, site pati{ta vodat kon Gradskiot stadion

go izdrì nabojot na toj nokaut-natprevar. Odedna{, kako molwa, niz stadionot se pronese tragi~nata vest za nenadejnata smrt na Ile{ [pic. Radosnata euforija se pretvori vo nem molk, vo neveruvawe deka [pic ve}e go nema! Zgasna ìvotot na legendarniot Vardarov, Partizanov i jugoslovenski tehniko. No, legendata za Ile{, za ~ovekot, fudbalerot i trenerot, ìvee do na{i dni, a }e zaìvee i vo noviot filmski proekt na Darko Mitrevski - Treto poluvreme. * * * Edno utro, vo 1902 g., ungarskiot Evrein [pic ja otvori vratata od svojata ku}a i doìvea bajkovito iskustvo - na pragot leè{e ìvo i zdravo novoroden~e. Bebeto, koe go krstija Ile{, dobro napreduva{e kaj novite roditeli. Dobi vospituvawe vo duhot na tradicional-

niot judaizam, no vo detskata igra najmnogu ja saka{e topkata. Koga se zamom~i, po~na da igra fudbal na golemo igrali{te. Na 14-godi{na vozrast stana prvotimec vo Nemzeti, kade {to ostana deset godini. Potoa premina vo Ujpe{t. Tamu igra{e do 1934 g. Profesionalnata fudbalska kariera ja prodol`i vo [vajcarija: prvo Sent Galen, a potoa vo Grashopers. Po zavr{uvaweto na aktivnoto igrawe, [pic stana baran fudbalski ekspert. So splitski Hajduk postigna vidni uspesi vo ligata na Kralstvoto SHS, no blizinata na re`imot na Tretiot rajh vo Germanija, instinktivno go motivira da se preseli na jug. Vo 1938 g. dojde vo Skopje i go prezede trenerskoto kormilo na sportskiot klub Gra|anski, so koj vleze vo elitnata liga na stara Jugoslavija.

"MAKEDONIJA" ZA "OSLOBODITELITE" Bugarskata fa{isti~ka okupacija na del od Makedonija vo 1941g., go zamre sportskiot ìvot. No, za kratko: na 10 avgust vo kinoto Uranija (Kultura) e odràno osnova~koto sobranie na dotoga{nite skopski klubovi: Gra|anski, SSK, @SK - Pobeda, Jug i Slavija. Od najdobrite fudbaleri e formiran Sportskiot klub Makedonija, a za negov prv pretsedatel e izbran Dim~e Haxitomov. Imeto na klubot e izbrano za da im se dade jasno do znaewe na "osloboditelite" deka Makedoncite imaat svoja samobitnost, deka bugarskata {ovinisti~ka propaganda ne moè ni{to da stori protiv javnata i nedvosmislena manifestacija protiv poistovetuvaweto na Makedonija so Bugarija i na Makedoncite so Bugarite. Na osnova~koto sobranie na SK Makedonija, Ile{ [pic be{e izbran za tre-

23 maj 2008

ner na noviot klub so aklamacija. Kako sekoj Evrein, i [pic ja planira idninata. êsto na gradskite poljan~iwa ja nabquduva fudbalskata igra na decata i vr{i selekcija me|u niv. Taka sozdade ekipa koja napravi 'r{um vo elitnata fa{isti~ka bugarska fudbalska divizija. Na 31 maj 1941 g. Makedonija igra so bugarskiot klub SK 13 i pobedi so 6:1, a na revan{-natprevarot pak beleì pobeda so 7:4. Vo juni vo Skopje bea odigrani dva natprevara so prvakot na Bugarija @SK. Na prviot Makedonija pobedi tesno so 4:3, a na revan{ot samo nere{eno 1:1. Vo tekot na letoto, makedonskite fudbaleri gostuvaa vo Sofija i vo sredbite so najelitnite bugarski timovi postignaa golemi uspesi, {to za bugarskiot fa{isti~ki reìm be{e prili~no gor~livo soznanie: kako e mo`no "zaostanatite bra}a" koi tie gi "oslobodija", da se podobri od niv, makar vo fudbalot. U{te pote{ko im e soznanieto deka sredbite na nivnite klubovi so SK Makedonija gi nadminuvaat ramkite na sportski natprevar i stanuvaat otvorena manifestacija na otporot na Makedoncite protiv bugarskata fa{isti~ka okupacija. Zatoa Ile{ e pod budnoto oko na policijata. Im pre~i kako trener na SK Makedonija, no i kako Evrein. Mora da nosi òlta {estokraka yvezda, redovno da se javuva vo policijata, a najmalku tripati vo nedelata da ne patuva so klubot, {to prakti~no zna~i da ne bide trener na Makedonija. Ova vo klubot predizvika voznemirenost. Po mnogu nategawa, vo Sofija otpatuvaa dvajcata sekretari Micko Simeonov i Kiril Penu{liski, so pretsedatelot ing. Dimitar ^katrov, kaj toga{niot pretsedatel na Bugarskiot fudbalski sojuz, Ivan Batenbergski, koj gi prepora~a kaj na~alnikot na Oddelenieto za evrejski pra{awa pri bugarskoto MVR, kade {to fa{isti~kiot policiski oficer bil ubeden deka Ile{ [pic e, vsu{nost, dete bez prirodni roditeli, deka ne e "brsnato" t.e. obreàno, po {to bila dadena dozvola toj da ne bide obeleàn kako ostanatite Evrei, da moè da patuva so timot, no ne smee na natprevarite da izleguva na aut-linijata (!). Takvata mirna sostojba ne trae dolgo. Vo po~etokot na mart 1943 g. bugarskite fa{isti po~naa so sobirawe na site Evrei od Makedonija i Trakija zaradi nivna deportacija vo logorite na smrtta vo Polska i Germanija.

[pic. Ide za Nema~ku.Ubi{e [pic!" Vedna{ sfatija deka i trenerot na nivnata Makedonija e odnesen vo Monopolot so drugite Evrei. Ne ~ekaa nitu mig, tuku vedna{ se upatija vo arhitektonskoto biro na ing. ^katrov. Bez najava, vletaa vo negovata kancelarija. Mu je prenesoa vesta za apseweto na [pic. ^katrov vedna{ go krena telefonot i mu se javi na direktorot na bugarskata fa{isti~ka policija Asen Bogdanov, komu so visok ton mu re~e: "Asene, ovde e Dim~e. Apseweto i odveduvaweto na [pic go smetam kako atak vrz mene!". Otkako nemo go slu{na odgovorot, ja spu{ti slu{alkata, a na dojdencite im re~e: "Odete sega!". Neizvesnosta trae{e do ve~ernite ~asovi na toj 8 mart 1943 g. Malku po 20 ~asot, [pic se pojavi vo prostoriite

na klubot. Site se radosni, a toj, o~igledno vozbuden, no i sre}en, so nasolzeni o~i po~na da raskaùva: "Me uapsija doma. Me sprovedoa vo Monopolot, a potoa so moite Evrei me ka~ija vo tovarnite vagoni. Poleka ja napu{tavme Makedonija. Gledaj}i niz procepite na vagonite sfativ deka se dviìme kon Srbija. Neo~ekuvano, vozot zapre. Vidov deka sme vo Surdulica. Me izvlekoa od vagonot, a nekolku germanski oficeri me ka~ija vo avtomobil i me vratija, eve, vo Skopje!" Negovite posledni zborovi pri toa prodolùvawe na ìvotot bea deka e sre}en {to povtorno e me|u svoite: fudbalerite, ~lenovite na upravata, na SK Makedonija, naviva~ite na Makedonija. F

TEROR PO NEPRAVDA Na 29 mart 1942 g. na stadionot vo Skopje igraa SK Makedonija i Levski, natprevar za prvak na bugarskata fa{isti~ka fudbalska liga. Cel den vrne siten do`d, terenot e pokrien so voda. Makedonskite fudbaleri dominiraat na terenot i za kratko vreme ve}e e 2:0 za Makedonija. Pri eden kontranapad, fudbalerot na Levski, Stamboliev, {utira od dale~ina, topkata ja pogodi gredata i se odbi vo poleto. Bugarskiot sudija dosudi gol, po {to maSekoga{ kedonskite fudbaleri i site gleda~i po~naa so glasni so Makedonija - 2:0 protesti protiv takvata sudiska nepravda. Bugarskiot suprotiv Levski dija otsviri kraj! Gleda~ite skandiraat: "Makedonija!", "Makedonija!", "Makedonija!", po {to bugarskata fa{isti~ka policija po~na so pendreci da gi smiruva Makedoncite. Na pomo{ pristigna i okupatorskata vojska. Pred toj teror, begstvoto e vo Vardar, kade spas se bara vo preplivuvawe na rekata. Bugarskiot okupator so zagri`enost go sledi rastot na popularnosta na SK Makedonija. Zatoa, vo letoto 1943 g. izdade ultimativna naredba klubot da go SMENI IMETO! Otporot e golem, a odlukata na fa{isti~kata BFF e klubot da se degradira i da se natprevaruva samo na lokalno nivo! KOJ GO SPASI [PIC? Ing. Dimitar ^katrov i Dimitar \uzelov se najzaslu`ni za simnuvaweto na Ile{ [pic od vozot na smrtta. Tie, kako i pove}eto drugi makedonski intelektualci od toa vreme, kako ~lenovi na Makedonskata mladinska tajna revolucionerna organizacija od Viena od 1923 g., obedineti vo nivniot Gra|anski forum, ja priznavaa bugarskata okupatorska vlast, a protiv nea se borea so nena- silni sredstva. Zatoa, u`ivaa doverba kaj bugarskite policiski avtoriteti i imaa mo} da go spasat [pic od sigurnata smrt vo Treblinka. Komunisti~kite vlasti vo 1945 g., kako blagodarnost, gi proglasija za narodni predavnici i gi strelaa - izjavi za Forum Boris Pop-\or~ev, publicist i sportski istoriograf.

Boris Pop-\or~ev: MMTRO be{e makedonski patriotski forum

VISOKA KULTURA Tragite na evropskata kultura od Budimpe{ta, Cirih, Split... kaj [pic ne bea izbledeni. Vo Skopje toj otskoknuva{e od sredinata so svoeto odnesuvawe: visoka kultura, so fudbalerite i slu`ben i drugarski odnos, no nikoga{ ne intimen. Retko podviknuva{e, a koga toa go prave{e, be{e direkten i originalen: "Otvori pamet; misli vi{e; ne gledaj u nebo; ne pla{i se; ne budi kukavica; ne mora{ da da{ veliki gol, i mali va`i; igraj bez lopte!"

UBI[E [PIC!

I TO JE DISKUTABILNO

Utroto na 8 mart, vo kancelarijata na Kiril Penu{liski i Micko Simeonov, vo Gradskata op{tina na Ibni Pajko vleta, seta izbezumena, soprugata na [pic i na ungarsko-srpsko-makedonski po~na da vika: "Odnela policija moj [pic. Nema [pic ku}u. Policija uzela

Pogolemo dru{tvo vidni ~lenovi na FK Vardar sedat so [pic i sekoj nastojuva da pokaè kolku znae za fudbalot. [pic vo negov stil vadi cigara i, kako sekoj Evrein, kutijata skràvo ja vra}a vo xebot. Nekolkumina ~krapnuvaat so zapalkite da mu pripalat na avtoritetot, a Kiro Atanasovski-âkmak, glaven za finansiite vo Vardar, mu se obra}a na [pic: "Neli i jas sum isto upaten vo tajnite na fudbalot kako i drugite?" Vo negov stil, [pic kuso odgovori: "Malo, a i to je diskutabilno!"

23 maj 2008

@ivot PI{UVA. VASKO MARKOVSKI SNIMIL: ANDON DAV^EV

NEPOZNATA MAKEDONIJA Vikendi~kata na skopjanecot Mone Zlatev vo tetovskoto selo Xep~i{te na prv pogled po ni{to ne se razlikuva od sosednite ku}i. No, razlikata e ogromna - vo nea e smesten najmaliot etnolo{ki muzej na svetot, so pove}e od 1.150 predmeti vo 7,2 kvadratni metri

e se}avate li na migovite pominati vo podrumite na va{ite predci, razgleduvaj}i naokolu raznorazni predmeti, obeseni na klin~e, za koi moète samo da pretpostavuvate {to se i za {to sluèle? Vi teknuva li kolku dolgo moèa da traat takvite razgleduvawa, nebare ste pominale mali ve~nosti otkrivaj}i novi i novi prikazni vo predmetite {to nekoga{ sekojdnevno ste gi gledale vo prostoriite za dneven prestoj vo na{ite domovi? Takva vozbuda vo sebe krie vikendi~kata na skopjanecot Simeon Mone Zlatev, vo te-

23 maj 2008

Najmaliot muzej na svetot

tovskoto selo Xep~i{te, kade {to e smestena zbirka od 1.150 takvi predmeti na povr{ina od 7,2 kvadratni metri. MUZEJOT E VA[ Ni bea potrebni nekolku sredbi so Mone za da se nakanime da otideme da go vidime Najmaliot etnolo{ki muzej vo svetot, kako {to ja narekuva na{iot doma}in negovata zbirka. Takvata formulacija najprvin moè da vi izgleda pretenciozna ili nacional-romanti~arska, no dovolno e da go pre~ekorite pragot i barem malku da porazgovarate so doma}inot. Toa moè{e da se zabeleì u{te vedna{, na trgnuvawe od Skopje nakaj Teto-

vo, koga avtomatski im go pretstavivme na kolegite kako sopstvenikot na muzejot, na {to vedna{ reagira{e, krotko velej}i: â&#x20AC;&#x153;Ne, sopstvenici ste vie. Muzejot e va{, na va{ite predci. Jas sum samo slu~ajno ~ovekot koj trebalo da se griì za predmetite {to vi gi ostavileâ&#x20AC;?. Zbirkata e smestena vo edno sop~e i vo pretsobjeto vo prizemjeto na vikendi~kata na Zlatevi. Godinite ve}e go prepolnile prostorot so predmeti od doma}instvoto, semejnoto stopanstvo i socijalniot ìvot od pred na{ata era do 20 vek. Za moème da vlezeme, najprvin moravme da pri~ekame doma}inot da izvadi del od niv vo dvorot, formiraj}i postavka na otvoreno.

@ivot

Gledaj}i gi predmetite od zbirkata se stavate sebesi na test po enciklopedisko znaewe

“Nie, Makedoncite, sme skromni. Nam ne ni prilega da se falime deka sme prvi vo ne{to ili deka imame ne{to {to e najgolemo vo svetot. Zatoa, imam èlba da vlezam vo Ginisovata kniga na rekordi so ne{to {to }e bide najmalo, so najmal etnolo{ki muzej na svetot. No, toa ne zna~i deka sme mali duhovno. êsto znam da im kaàm na posetitelite od stranstvo deka Makedonija i Makedoncite, moèbi se siroma{ni materijalno, no oti ne postoi merka {to }e ja izmeri na{ata duhovna golemina. Zatoa i vlezot e besplaten, od {to mnogu ~esto se iznenadeni stranskite posetiteli ne postoi ni merka {to }e ja izmeri na{ata duhovna golemina”, ni re~e Zlatev iznesuvaj}i vo dvorot nova tura iznenaduvawa. Muzejot, kako {to doznavme od razgovorot, dosega go posetile pove}e od 10.000 posetiteli od site krai{ta na svetot. MIRISOT NA ISTORIJATA êkaj}i ja sredbata so policite, imavme prilika da gi pro~itame iskustvata na posetitelite, od Amerika do Japonija, zapi{ani na desetina jazici, i pokraj rizikot tu|ite iskustva da vlijaat na na-

{ite vpe~atoci. Na stranicata {to ja otvorivme po slu~aen izbor, bea zapisite na [aun Morel od SAD, koja veli posetata na muzejot vo vikendi~kata na Mone Zlatev bila “sovr{ena prezentacija na makedonskoto gostoprimstvo”. Za Henri Mol od Los Anxeles, muzejot vo Xep~i{te e “prekrasno mesto {to site moraat da go posetat”. Me|u niv be{e i zapisot na Sara Duklas od Kalifornija, koja posetata na muzejot napravila po kojznae koj pat da sfati deka “ubavite ne{ta doa|aat vo mali paketi”, a eden od najvpe~atlivite zapisi be{e kusata re~enica na turski, zapi{ana od Xejlan od Skopje, koja veli: “Ovde istorijata ima miris”. Dvorot poleka se ispolni so postavkata {to poleka-poleka ja naredi na{iot doma}in. Na edniot kraj vo trevata ve}e be{e naredena mala odaja so sofra i trono`ci vrz crven tkaen kilim, a naokolu, kako mladi nevesti {to gi slu`at gostite, stoeja kukli oble~eni vo nosii. Na drugiot kraj - kompozicija od alatki za smolarewe, za vadewe smola od drvjata na francuski na~in. PRIBE@I[TE I INSPIRACIJA Pred da vlezeme, posakavme da ja dozna-

eme istorijata na muzejot. “Koga be{e vreme da biram profesija, mnogu sakav da se zapi{am na studii po etnologija. Vo toa vreme kaj nas nema{e takvi studii, pa re{iv da se zapi{am na arhitektura. Zavr{iv arhitektura, cel ìvot rabotev kako arhitekt, no etnologijata zasekoga{ mi ostana kako nemir, kako neostvarena èlba. A muzejot, po~na da se sozdava samiot. Sè po~na so nevestinskiot fustan na mojata majka i so predmetite {to gi najdov vo na{iot dom. Poleka-poleka zbirkata se zgolemuva{e, lu|eto {to mi se bliski doznaa za taa moja strast i ve}e po~naa samite da nosat sekoj po ne{to {to mu se na{lo vo podrumot. Me|u lu|eto {to znaeja za zbirkata ima{e novinari od Radio Tetovo i od niv dojde prvata ideja da po~nam javno da gi pokaùvam predmetite {to gi imav sobrano, velej}i deka zbirkata ve}e ja nadminala granicata na privatno zadovolstvo. Taka, po~naa da doa|aat novinari, po novinarite po~naa da doa|aat grupi u~enici, po niv strancite i, eve, do denes vo muzejot pominaa pove}e od 10.000 lu|e od site strani na svetot. “Tuka se ~uvstvuvam najdobro i tuka sum na{ol mir i spokojstvo sekoga{ koga mi bilo te{ko“, ni raskaà Zlatev. 23 maj 2008

@ivot

Gledaj}i gi predmetite od zbirkata se stavate sebesi na test po enciklopedisko znaewe

…iljadnici temi za razmisluvawe i iljadnici novi otkritija smesteni vo edno sop~e. Kako se narekuva ova, za {to slu`elo…

Za zbirkata {to ja sozdal vo poslednive 20 godini se objaveni pove}e od 60 reportaì vo mediumite vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji, a Najmaliot etnolo{ki muzej ve}e nekolku godini e destinacija {to se prepora~uva vo vodi~ot za zemjite od Zapaden Balkan na popularniot izdava~ Lounli planet. POKLONI SE I VLEZI Kone~no, dojde migot {to go ~ekavme so netrpenie, kako {to nekoga{ gi ~ekavme migovite da vlezeme vo podrumite na na{ite dedovci. Bidete podgotveni u{te od pragot za milion pra{awa {to }e si gi postavite gledaj}i gi predmetite: îja e ovaa stara ma{ina za pi{uvawe; {to li napla}al bakalot so ovaa fiskalna kasa od nekoe minato vreme; kakva li zdelka e ozna~ena so ovie to~ki i crti~ki na ovoj nekoga{en rabu{? Kakvi aberi mu prenesuval ovoj rotari telefon na nekoga{niot sopstvenik i za kogo bile naostreni ovaa kama, sabja, bajonet ili ova ov~arsko noè? Ni na kraj pamet ne bi vi padnalo deka ovaa bakarna sofra nekoga{ bila na dnoto na Dojranskoto Ezero, kade {to ja frlilo nekoe osmanlisko semejstvo napu{23 maj 2008

taj}i ja Makedonija. Svesni deka moè lesno da vi se slu~i da daldisate baraj}i gi odgovorite, se obiduvate so nova strategija - na primer, kakvi sè zvuci se krijat vo ovaa prostorija. I, povtorno trgnuvate kon nova beskrajnost - yvon~iwa, yvonci i praporci, stari gramofoni so ra~ka za navivawe, zurli, gajdarki, dvojnici, kaval, policisko svir~e, edno od mnogute radija lampa{i so gradovite ispi{ani na plo~ata za birawe ili telalski baraban od vremeto na Kralska Jugoslavija… - nova krajnost. Se obiduvate povtorno - na primer, da doznaete {to sè se ~uvalo vo sandacite za ~eiz vedna{ oddesno vo pretsobjeto, vo sandakot od 1896 g. obloèn so kamilska koà ili vo patniot drven kufer kojznae koga donesen od Amerika.. - povtorno se otkaùvate i povtorno po~nuvate od po~etok. “Ete, za toa vi zboruvav. Ovde si go nao|am mirot”, ni re~e Mone, kako da saka da kaè deka ne sme edinstvenite {to taka go doìvuvaat muzejot. I NAJMAL I POGOLEM Sredbata re{ivme da ja zavr{ime na masata vo dvorot, kaj knigata so vpe~at-

oci, aplikacijata za “Ginis” i devette etno-kalendari so sliki pod eksponatite vo muzejot {to gi objavil od 1999 g. do denes. Zboruvaj}i za odgovorot {to go ~eka od izdava~ite na Ginisovata kniga i za idninata na muzejot, ni otkri deka sledniot ~ekor za koj razmisluva e da obezbedi nov, pogolem prostor za izloùvawe na eksponatite. “Ovde e ve}e prepolno, no ne bi go rastural muzejot. So ili bez Ginis, toj ve}e si ja pokaà svojata teìna, so samoto toa {to go posetile 10.000 lu|e i {to ima zbirka so predmeti od pred na{ata era do 20 vek. Sepak, bi bilo podobro barem del od niv da bidat izloèni vo prostor kade {to }e moàt da di{at. Pa, na krajot na krai{tata, kako znam da se po{eguvam so prijatelite, Mone moè da si dozvoli luksuz da go ima i najmaliot muzej na svetot, no da ima i nekoj pogolem”, ni re~e. Za kraj re{ivme i nie da gi vneseme na{ite vpe~atoci vo knigata na posetiteli. Blokirani od ambicijata so {to pomalku zborovi da preneseme del od moreto vpe~atoci od toa {to go vidovme, najzgodna ni se vide edna misla na Van Gog, opi{uvaj}i ja slikata Evrejska nevesta od Rembrant: bi moèl da ja gledam zasekoga{ i da bidam sre}en. F

…iljadnici temi za razmisluvawe i iljadnici novi otkritija smesteni vo edno sop~e. Kako se narekuva ova, za {to slu`elo…

@ivot EX CATEDRA

Trkata so |avolot

e~nosta dolgo trae, osobeno pred kraj, vo zavr{nata faza. Mislam deka ima mnogu vistina vo ovaa mudrost. Najnapred, zatoa {to izgleda |avolski besmislena: kako moè ve~nosta, koja po definicija nema kraj, da stasa do "pred kraj", odnosno, vo "zavr{nata faza". No, nekade pro~itav i deka svetite knigi sekoe brzawe go smetaat za |avolska rabota. Po nekolku doìvuvawa, li~no sum ubeden deka biznisot so site vidovi trki, vo celiot svet, go vodi samiot Lucifer, i deka od organizacijata na trkite i mesteweto na rezultatite vo polza na svoite obloùvalnici, toj go zarabotuva najgolemiot del od kapitalot so koj gi finansira site svoi proekti.

Kako inaku da se razbere seop{tata zabluda, univerzalnoto ludilo so koe e obzemen svetot vo vrska so trkite!? Smislata na sekoja trka e za {to pokratko vreme da stasa{ do celta, vo sekoj slu~aj, da stasa{ prv, pred site drugi! I taka, cel ìvot se trka{. A smislata na ìvotot e {to podolgo da ja vozi{ taa relacija. Zna~i, nikako da ne brza{, osobeno da ne se trka{. Tuku, da gleda{ {to podocna da stasa{ do celta. No, ni{to ne pomaga. Site se trkaat so |avolot. So sedum godini se trka{ da bide{ najbrzo dete vo prvoto oddelenie; so petnaeset se trka{ za prvoto erotsko iskustvo; potoa se trka{ prv da zastane{ na svoi noze, prv da diplomira{, prv da se oèni{, prv da ima{ svoe semejstvo, da bide{ prv od site vo generacijata koj }e go napravi svojot prv milion dolari (ili evra,

seedno); se trka{ da bide{ prv vo sekoja trka, bidej}i i ìvotot e edna golema op{ta trka, neli taka, so i bez pravila, so i bez nagradi, so i bez mestenki (naj~esto so, no sekako, ima trki i bez mestenki)... so eden zbor, se trka{ vo edna golema trka sostavena od stotici mali trki, a krajot, ili celta na golemata trka e istata za site - smrtta! Ako vo glavnata trka nikako ne moè da se pobedi - imeno, vo trkata so ve~nosta! - edinstveno razumno re{enie e na krajnata cel da se stasa {to podocna! Mudrosta ne e da se bide prv. Mudrosta e vo taa trka da se bide posleden! Taa no} vo Detroit, vakvite misli ne mi pa|aa na um. Umot mi be{e obzemen samo od trkite. Ako ona {to te tera da se trka{ moè da se nare~e um! Se tr-

23 maj 2008

…iljadnici temi za razmisluvawe i iljadnici novi otkritija smesteni vo edno sop~e. Kako se narekuva ova, za {to slu`elo…

@ivot EX CATEDRA

Trkata so |avolot

23 maj 2008

PI{UVA: FERID MUHI]

ot ~ad od na{ite puri! Takvata splotenost na dvete misterii - onaa na ~adot kako kvintesencijata na ovoj svet (site ne{ta moàt da se razloàt vo ~ad, no ~adot se razloùva samo vo prazninata, vo sovr{enstvoto, vo ve~nosta, ili ako insistirate - vo ~istoto ni{to!) - i onaa na neodgatlivata enigma od koja e izlean kalapot na ènskoto telo - veruvajte mi, ne moè da se vidi dva pati vo ìvotot! Damite vo ovie klubovi imaat pravo da se napijat ~a{ka so nekoj od gostite - no samo tuka, na masata i samo tolku. Patricija dojde kaj nas. Kaj kogo drug moè{e da pojde, ako saka{e da bide razbrana vo seta svoja nesporedliva misterija? I koj drug na svetot, a ne samo vo eden takov provinciski grad kakov {to e Detroit, bi umeel da ja dolovi ~udesnata harmonija koja nejzinoto telo, vo sinestezija so siniot dim od purite, {totuku go ispi{a kako notniot zapis na najubavata verzija na "Rapsodija vo sino"!? Sprotivno na pravilata, Patricija soglasno na svoeto ime, navistina patriciski i aristokratski ni podari po eden rasko{en bakne` i vedna{ pra{a {to e toa tolku magi~no ("mexik") vo ~adot od na{ite puri, {to nejze ja navede ovaa no} da mu se predade na negoviot skrien vnatre{en ritam koj sosema ja ma|epsa ("mesmerajzd mi").

kav so site, vo sĂ¨, dewe i no}e. Kako i da e, bev da se vidam so eden star drugar, od Makedonija, koj ve}e desetina godini ìvee{e vo ovoj grad. Slednoto utro treba{e da zaminam za Florida (pak na nekakvi drugi trki, akademski, nau~ni, trki za kariera!) i mojot drugar predloì da se relaksirame vo eden od onie no}ni barovi so devojki {to tancuvaat "na cevka", {to velat prilep~anite. Ova go spomnuvam zatoa {to i mojot drugar be{e od Prilep. I taka, sedevme vo najdobrata loà, so ~a{ite polni kapetan "Xek Deniels" (silver selekt), obvitkani vo mirizliv, sin dim na kubanski puri (gi izvadivme banderolite poradi embargoto); dolu, na podiumot, niz suptilnoto lajt-{ou, golite tan~arki so vidni napori ja usoglasuvaa svojata nave`bana koreografija so ritamot na sosema bezli~na muzika, dopolnitelno sistematski rasipuvana od eden od onie muzi~ki bezdarnici nare~eni "dixej"-ovi. I toga{ se pojavi taa - Patricija! Svojata vrodena muzikalnost vedna{ ja demonstrira{e so toa {to namesto kon onie `r~kawa po gramofonot nare~eni muzika, gi prenaso~i kon sledewe na branuvawata na sveti-

23 maj 2008

"Draga Patricija - ĂŹ rekov - toa se na{ite puri. Ne postoi pozavodliv, nitu poblagosloven lek za ~ove~kata deprimiranost; ni{to drugo ne gi ohrabruva tolku efikasno prijatelstvoto i mirot me|u lu|eto, kako svetiot ~ad. A bez dobra pura, nema ni vistinski ~ad!" Re~e deka takov razgovor tuka ne vodi nikoj, zatoa znae deka ne sme od tuka, no ete, ne znae od kade sme. Od Makedonija, rekov, zemjata na Aleksandar d' Grejt; pretpostavuvam deka ne treba da objasnuvam zo{to go vikale "Veliki", nego a i nas, maìte makedonski, dodadov. I toga{ se slu~i: mislam deka tokmu na taa duhovita, da re~eme i to~na, pa sepak na rabot na estetski dozvoliva eksplicitnost izre~ena replika, se ozna~i startot na ednata od najbesmislenite trki vo mojot ìvot. Eden ~ovek, mlad, visok, krupen - pretpostavuvam i soodvetno silen - spastren kako za naslovna stranica na spisanieto Eboni (na klavijaturata na "stenvej" pijanoto, nie dvajcata bevme re~isi edinstvenite vo barot na koi se odnesuva{e delot ozna~en so "ajvori"), bez odvi{en protokol go izloì svojot predlog. Toj ne podnesuva bezobrazni lu|e, osobeno ne onie {to se bezobrazni vo prisustvo na negovata Patricija. No bidej}i e xentlmen i sportist, smeta za potrebno da ni dade

{ansa. So ogled na toa {to e posilen od nas dvajcata zaedno (podvle~e: "Evidentli!"), i toa vo site vidovi "mar{al arts" (demek, sportovi vo koi umetnosta e da go podue{ protivnikot od }otek), toj nema da ja koristi svojata fizi~ka nadmo}. Namesto toa, }e ni ostavi da re{ime koj od nas dvajcata }e se trka so avtomobil protiv nego. Neka re{i ma{inata i hrabrosta. Ako toj pobedi, toga{ svoera~no }e nĂ¨ promovira vo "umetnici mar{ali", i dvajcata! Ako izgubi, }e ni dozvoli i nie da se izgubime, bez zagubi! Nekolku negovi drugari stoeja okolu dodeka jas razmisluvav koja ma{ina da izberam: "dox vajper", crven kako krv od nosot, ili "ford kobra {elbi", sin kako ~adot od najdobrata kubanska pura - rezerva preembargo od 1959 g. I dvete zmii otrovnici imaa vo utrobata goltnato pribli`no ist broj kowi okolu 550. Se po~uvstvuvav kako Eva pred zmijata - samo {to ovie se zakanuvaa ne da me izbrkaat od rajot, tuku po itna postapka da me vratat vo nego! Vo popovolnata varijanta. Go izbrav dimot - "vajper" e koja bilo otrovnica, no "kobrata" si e kobra. Treba{e da vozime na eden pust pat, desetina milji kon eden polukruèn sviok ("ju t'rn") i potoa da se vratime. So ogled na performansite na "kobrata" i na "vajperot", pomisliv deka najumno }e bide da nagazam "do daska" i {tom }e ufrlam vo treta, vedna{ so seta sila da nagazam na sopira~ki, duri da ja krenam i ra~nata. Inaku, }e stasam do San Francisko. Izleze deka navistina morav da zapiram posle 3-4 km. Toj vode{e, 200-250 metri; jas si dadov malku vreme da go zapoznaam avtomobilot, so plan da se obidam da go iznenadam na vra}awe, otkako i patot }e go nau~am vo celost. Vidov kako naedna{ se zanese desno, pa levo, i potoa po~na da se prevrtuva. Zaprev do "vajperot" prevrten na pokrivot, dodeka sirenata silno svire{e: mojot rival, so gradite pritisnati od volanot, be{e vo besoznanie, i sega svire{e ozna~uvaj}i go krajot na u{te edna luda, glupava, odvi{na, apsurdna, besmislena trka so |avolot. Se pokaà deka so okolu 260 km udri vo ne{to pes, kojot, pronghorn antilopa, nikoga{ ne doznav - ja zagubi kontrolata i potoa "ostanatoto ne be{e ti{ina", {to bi rekol [ekspir, tuku svirka na sirenata. Ambulantnata kola go zatekna ìv. Po desetina dena, od Florida uspeav i da zboruvam so nego. Ednata noga }e mu ima problemi so drugata, taka re~e, za{to }e mora da se pomiri so toa deka }e ostane pokratka. Za sre}a, dodade, sĂ¨ drugo mu e dolgo kolku {to be{e. Osven umot, si rekov. Na site koi se trkaat. Oti umot na tie {to se trkaat e tolku kratok, {to tamu ve}e i nema {to da se skusuva. F

â&#x20AC;&#x153;BEZBEDENâ&#x20AC;? SUDAR

va e sudir, no za sre}a nevistinit. Zapoznajte se so Torn, najnovata kukla za ispituvawe sudiri koja ~ini 200.000 dolari. Ovaa kukla e sozdadena na fakultetot vo Detroit, eden od vode~kite ustanovi za biomehanika vo SAD, koj gi sproveduva kra{testovite za trka~kite vozila. Modernite kukli koi se koristat vo kra{-testovite treba da bidat precizni i konstruirani najblisku do ~ove~kiot organizam. Za da se uspee vo toa, se obrnuva mnogu vnimanie na razvojot, a vo isto vreme glavna cel na inènerite e da ja iskoristat kuklata za toa kako nastanuvaat povredite i kako da se izbegnat. Prvite kukli ne bile ni{to pove}e od vre}i so pesok vo forma na ~ovek koi samo ja simulirale teìnata vo vnatre{nosta na voziloto, no toa sega e smeneto. Dodeka cenata na Torn i nekoi od negovite sorabotnici ima predizvikano vistinski {ok, ima pri~ina za toa. Kuklite se prekrieni so meka guma koja simulira koà i mehani~kiot skelet na kuklata se odnesuva kako ~ove~ki kostur vo slu~aj na sudir. Sekako, elektronikata ni ovozmoùva kompjuterska informacija za podobruvawe na

23 maj 2008

PI{UVA: KRUMISLAV BARZOV

Kuklite gi za{tituvaat lu|eto avtomobilskiot dizajn i proizvodstvo za da se spasat pove}e ìvoti. Vo sudir, kade {to mehani~arite go merat zabrzuvaweto na glavata, iskrivuvaweto na gradniot ko{ i inercijata na vratniot del od â&#x20AC;&#x2DC;rbetot, ima parametri koi ukaùvaat dali moè da dojde do povreda. Toa se postignuva so razli~ni testovi, kako ovoj kade {to se koristat napredni nau~ni alatki koi ja simuliraat goleminata na inercijata koja moè da predizvika seriozni povredi vo slu~aj na nesre}a, osobeno pri golema brzina kaj modernite trka~ki vozila, no i kaj seriskite avtomobili. Informacijata {to se dobiva od kuklite e

vitalna i slu`i za usovr{uvawe na sigurnosnata oprema {to }e se aplicira vo idnite modeli. Novite porealni kukli mo`at da se koristat vo kompjutersko modelirawe koe }e ni dade slika {to se slu~uva pri vistinski sudir. Sigurnosnite uredi za testirawe kako ovie se edni od alatkite koi se koristat vo avtomobilskata industrija so edinstvena cel - da se podobri sigurnosta na patnicite. F

Vo postojana potraga po sovr{enstvo

Lexus e del od globalnata familija Toyota, koja zaedno so svoite partneri e svetski lider vo avtomobilskata industrija. Osnovan e vo ranite 80-ti, a lansiran vo 1989 g. Ottoga{ Lexus stana vistinski sinonim za kvalitet, luksuz i besprekornost, gri`livo sozdavan za onie koi se vo postojana potraga po izvondredni performansi i sovr{enstvo. Ovaa potraga po sovr{enstvo ne samo {to pridonesuva za zadovolstvoto pri vozeweto Lexus, tuku isto taka ja pobuduva potrebata da se poseduva vakov avtomobil. Su{tinata na dizajnerskata filozofija na Lexus e da sozdade superiorno, tehnolo{ki napredno vozilo, koe istovremeno }e bide sosema prilagodeno za negoviot korisnik. So vpe~atliv dizajn, so izvonredna umetni~ka linija, no sepak nepretenciozen. Vo fokusot na Lexus e da se sozdade avtomobil koj e potpren na isklu~itelno efikasno koristewe na materijalite za izrabotka i nivno vlijanie vrz okolinata. Se razbira, so postojano nadminuvawe na o~ekuvawata za isklu~itelni performansi, besprekoren luksuz, vrven kvalitet i vo postojana potraga po sovr{enstvoto. Filozofijata za sozdavawe na vozilata Lexus podrazbira i golema za{tita na prirodnite resursi, podobrena potro{uva~ka na gorivo i namalena emisija na gasovi. Lexus e pioner vo prezentirawe na hibridnite luksuzni modeli na avtomobili, kako i vo unapreduvawe na tehnologijata za reciklirawe. Metodite i tehnologiite za recikliraweto }e im ovozmoùvaat na Lexus avtomobilite do 2015 g. da postignat efektivnost od reciklirawe na 95% od upotrebeniot materijal za izrabotka na voziloto. IS Modelot IS ima vistinski dimani~en profil. Toa e soedinuvawe na mo}, ramnoteà i sofisticiranost. Najgolemoto dostignuvawe na IS e toa {to sekoj detaq e sostaven da sozdade kompaktna celina dopadliva za o~ite, no so fokus na negovite superiorni performansi. GS Modelite GS, pak, beleàt edna nova, poinakva era za Lexus. GS e dinami~en i eleganten, isklu~itelno privle~en i poinakov od drugite modeli. Toj e visokosofisticiran avtomobil koj budi novi na~ini na razmisluvawe za Lexus. RX RX e luksuzno vozilo so sportski karakteristiki. Ovoj avtomobil e postojano prisposobuvan i nadgraduvan za da ja zadrì taa visoka impresivna pozicija. LS Takanare~enite â&#x20AC;?flagshipâ&#x20AC;&#x153; vrvni modeli od asortimanot na LS-modelite na Lexus se kombinacija na najnapredna tehnologija i kvalitet na izrabotka so vrvna dizajnerska linija. Tokmu toa gi definira kako luksuzni limuzini.

SJAJ VO OBJEKTIVOT

LEB I CVE]E

ndrju Majdak, ukrainski emigrant vo Kanada, zapo~nal so fotografija od petgodi{na vozrast. Gi zapoznal site mo`ni tehniki i fotoaparati, od zenit do haselblad. Fotografijata mu e hobi i kariera istovremeno. Negoviot tematski spektar e mo{ne {irok: aktovi, moda, portretiâ&#x20AC;Ś i kako {to veli vo svoeto portfolio, se razbira fotografira i svadbi. Ovaa fotografija so naslov @ena i velosiped ja odbravme kako soodvetna na preminot od prolet kon leto. Kompozicijata e nenametliva, navidum ednostavna, no polna so `ivot i optimizam. Modelot zra~i so ne`nost i vnatre{na ubavina, a detalite, kako {to se cve}eto i bagetite, se dodatok koj ĂŹ dava dopolnitelna toplina na ovaa fotografija. F

ENDRJU MAJDAK

@ivot

Ogledalo na VIP Ali Ahmeti: Ta~i! Jas sum opremen. Za tv-duel...

sli~ki od na{iot dvor

a. jankovi}

Menduh Ta~i: Ve-tu-vam, sto hiqada zaposleni.... plus tri milijarde... eu...ne , dolara! A, za Ahmeti imam jedna poruka... Ostani kade {to jesi. U vojni muzej.

TRIMAKS Kartografija organizira izlo`ba na yidni istoriski karti vo golemi formati ISTORISKI KARTI Na{eto minato, sega{nost i idnina Mladinski kulturen centar 17.05 - 27.05.2008 godina, od 09:00 - 22:00 ~., sloboden vlez poddr`ano od Zdru`enieto na nastavnici po istorija www.trimaks.com.mk

@ivot

Finesa

PI{UVA: VLATKO GALEVSKI

Harlem

red okolu tri decenii globtroterstvoto za Makedoncite be{e vozmo`no i dozvoleno kako i za ostanatite gra|ani na svetot. Takvata privilegija duri i ne pretstavuva{e nekakov osoben ~in na zasluèna demokrati~nost, tuku ednostavno, moè{e da se patuva kade ti du{a saka, dokolku pari~nata aktiva be{e vo pozitiva. I taka, eden avgust, jas i mojot prijatel so isti inicijali kako i moite, sega ugleden makedonski diplomat, se upativme na ednomese~na pro{etka po isto~niot breg na SAD, od vodopadite na Nijagara do plaìte na Florida... ...Vo Va{ington iznajmivme eden bjuik, od golemite, kako skanija, so spoeni predni sedi{ta i rezervor od 100 litri gorivo. V.G. be{e navigator so avtokartata v race, a jas uìvav vo dozvolenite 50 milji na ~as na {irokiot avtopat kon Wujork. Vlezot vo Wujork od sever me potseti na ju`niot vlez vo Pri{tina. Blaga, prava ugornica od ~ij{to vrv puka pogledot na gradot. Jasno deka na vlezot vo Pri{tina nikoga{ ne sum zaprel poradi uìvawe vo panoramata. Pred Wujork zastanavme, go vidovme vo ìvo sè ona {to go znaeme od filmovite i vestite i na kartata ja fiksiravme

planiranata mar{ruta. Kopilotot V.G. me predupreduva deka pred da dojdeme do rekata Hadson, treba da svrtime desno, na Harlem Av. Jas vnimavam na patokazite i rabotam spored instrukciite. “Eve tuka desno... Harlem...“, diktira od kartata V.G. bez da podigne glava, kako onie sovoza~i od reli-avtomobilite..., “i sega samo pravo“. Mene pak, ova ne mi li~i na avenija, nekako, tesno, pa, nefrekventno, pa ~udni dotraeni fasadi, crni kesi so smet. Vozime ponatamu, semafor, stop. Na agolot na zgradata do nas pi{uva Harlem Str. E, dobro, sme ja utnale avenijata, sme go pogodile stritot. Slikite {to ponatamu se redat na beskrajno dolgata ulica se tokmu onie koi mislevme deka se {minka vo amerikanskite filmovi. Sfativ deka scenografijata e avtenti~na. Afroamerikanski batki i levo i desno i napred i nazad, odamna od vidokrugot na {ofer{ajbnata i retrovizorot si zamina posledniot bledolik... ...Semafor br 2. Crveno, a malku nad crvenoto tabla za basket, so obra~ i mre`i~ka, a okolu crvenoto, mladite idni globtrotersi ja tresat mre`i~kata. Otsprotiva, na trotoarot, pod senka, uredno zapalen avgustovski ogan, na koj nekolkutemina basket-mentori koi gi nadgleduvaat juniorite pod semaforot, vrtat nekolku ~ifta kolbasi. Se razbira, ne bez interesirawe gle-

daat vo bjuikot vo koj sedat dvajca so isti inicijali i so vidlivo bledi lica. Na semaforot se pali zelenoto svetlo, no xabe, bjuikot si prede, no ne smee da mrdne. Edno od slatkite mali globtroter~iwa, o~igledno navredeno i luto na ostanatite, vo znak na protest si sednuva na haubata na avtomobilot krsnoze i krsrace. Luto, ifrit. Kolbasi~arite glasno se smeat, malite basketxii se raspravaat, a “lutoto“ ni da mrdne od haubata. Pak crveno. Pak zeleno, pa crveno, a V.G. i V.G. so kiseli nasmevki na facite, boèm se zanele vo igrata i ne ja zabeleùvaat promenata na boite na semaforot. Edna idili~na harlemska slika na koja na site im e ubavo... Bjuikot (prethodno proveriv) ima{e edna takva odvratna mussirena, koja dokolku ja upotrebev, rizikuvav da ja naru{am sakralnosta na migot ili da go vangelosam lutoto angel~e od haubata. Se vozdràv da ne svirnam. Eden od “kou~ite” stana i dojde da go re{i sporniot moment, mu ja dodeli topkata na na{iot male~ok, u{te edna{ se podnavedna da ni gi vidi zelenite (od semaforska refleksija) lica i... “ja otvori rampata”, pominavme! Bez carina! ...Semafor br 3. Crveno. Semafor br. 4. Crveno. Se razbira, pogled levo i desno i na bjuikot “ne mu rabotat ko~nicite”. Na Harlem Str. e pomal rizikot da se pomine na crveno otkolku da za se zastane na crveno. Toa {to na prvoto svrtuvawe na levo, pa nadesno kon rekata Hadson nè zapre policija, ni izgleda{e kako vesela slu~ka. Od velelepniot Majkl Klark Dankan (onoj dobrodu{en gigant osuden na smrt vo filmot Zelenata milja) vo uniforma i so rejbanki minavme so opomena (kako stranci) koja glase{e”: “Vo dràvata Wujork e dozvoleno svrtuvawe nadesno i dokolku nema pomo{no zeleno svetlo, no vo Wujork Siti, toa e najstrogo zabraneto”, zavr{en citat. Popladneto gi posetivme ON. Sterilna i nevozbudliva zgrada. Osven kaznata za nedozvoleno parkirawe na slu`beniot parking na Lazar Mojsov, pretpostavuvam. Iako nemaat vrska so wujor{kiot Harlem, sè imam ~uvstvo deka }e se pomiram so mo`nosta da ne gi gledam Harlem Globtroters vo Skopje, denovive. F

23 maj 2008