FORUM broj 135-6 by FORUM

Dojdovme na srpsko derexe Godina IV broj 135-136 25.4.2008. cena 50 denari

Skap pazar na [e}erinska Vo novi izbori so stari ~ekori:

Edno napred, tri nazad! Vistinata za helikopterite:

Letalata najmoderni, pilotite nedoobu~eni

Na Veligden vo Zrze

Sodr`ina

TIHUVAWE VO ZRZE

SOBRANIETO POD RENDGEN

VRA]AWE NA IDNINATA

Intervju

Politika 14 DOJDOVME NA SRPSKO DEREXE 18 VO NOVI IZBORI SO STARI ^EVLI 22 SKAP PAZAR NA [E]ERINSKA 25 HELIKOPTERITE NAJMODERNI, PILOTITE NEDOOBU^ENI

45 VELE SAMAK, MINISTER ZA STRANSKI INVESTICII: KAPITALOT I STRANSKITE BRENDOVI OBEZBEDUVAAT STABILNOST

Kultura

30 DVA MILIONA EVRA VO BUNAR

49 PAVLINA PROEVSKA, DIREKTORKA NA MAKEDONSKIOT SOVET NA UMETNOSTITE VO WUJORK: OTPAKUVAM LAGI [TO I SE ZAKANUVAAT NA MAKEDONIJA

32 SO INOVATIVNOST DO SVETSKI USPEH

56 SREDBA VO OBLACI

33 DESET ^EKORI

@ivot

35 ALKALOID NAJTRGUVAN

62 [PATIM OD LETEVCI

Ekonomija

67 SOLUNSKITE "GEMIXII" I GOCE DEL^EV

Svet 38 KRUG

72 VELIGDEN OD NA[ETO DETSTVO

39 EVREJSKATA DR@AVA GO SLAVI 60-TIOT RODENDEN

74 RASPETIJA

Pomo{nici na glavniot urednik Aleksandar Jankovi} (grafika/dizajn) Sa{ko Ratkovi} (media proekti) Vlatko Galevski (kultura/`ivot)

Glaven i odgovoren urednik Slobodan ^a{ule Zamenik na glavniot urednik Bratislav Ta{kovski

Redakcija Irena Radovanovi}, Katerina Ne{kova (politika), Serjo`a Nedelkoski (hronika), Petre Dimitrov, Andreja Serafimovski (ekonomija), Sla|an Penev (nadvore{na politika), Stojan Sinadinov, Ana Vasilevska (kultura, umetnost), Vasko Markovski, Rexep Pampur (`ivot)

Dizajn Jasmina Arsova Zoran Gulevski Dopisnici Kostas Kalergis (Atina) Stojana Georgieva (Sofija) Ilinka Iqoska (Pri{tina) Boris Kam~ev (Sankt Peterburg) Fotografija Milan Strezovski

Lektor Violeta Karaxovska-Stojanova Izdava Forum plus DOOEL. „Ilindenska“ 9, 1000 Skopje R. Makedonija tel: 02 / 32 30 940 32 30 941 faks: 32 30 942 e-mail: info@forum.com.mk

SLED

NIOT

BROJ

NA " F

ORUM

" }E I

ZLEZ E

NA 9 M

Nata{a KOSTOVSKA

Upravitel Davor Pa{oski Marketing Elefterija Ilievska Administracija Julija Petrovska Pe~ati Grafi~ki Centar Skopje

Dojdovme na srpsko derexe Godina IV broj 135-136 25.4.2008. cena 50 denari

Skap pazar na [e}erinska Vo novi izbori so stari ~ekori:

Naslovna stranica: A. Jankovi}

Edno napred, tri nazad! Vistinata za helikopterite:

Letalata najmoderni, pilotite nedoobu~eni

Na Veligden vo Zrze

Pretplata Za Makedonija: 2.400,00 denari godi{no (plus po{tenski tro{oci), 1.350,00 den. za {estmese~na pretplata (plus po{tenski tro{oci) Na smetka: Forum plus - DOOEL. Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210060041050180 so naglasok: (Godi{na pretplata) Za stranstvo: 90 evra godi{no (plus po{tenski tro{oci za soodvetnata zemja). 55 evra za {estmese~na pretplata na smetka: Forum plus - DOOEL Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210300000299595 Swift: TUTNMK22, IBAN code MK 07 210300000299595 (Godi{na pretplata)

ÇETìÇ¡æ¿ ç¡ àÇOTéT

ĦĬ ĳĲĵĤĮķĦĤ ĨĲĥĴĩĨĲĜĨĩ www.thy.com ww w ww w...th tth hy. y.co com m

ĵŒņŉŖőŌŜŖņŒ ĵŒ ĵ Œņ ņŉ ŉŖőŌŜŖņŒ ŖőŌŜ Ŗő ŌŜŖŖņ ņŒ ŋń ŋń ŎŗŏŖŗŔń Ŏŗŏ ŗŏ ŏŖŗ Ŗŗ ŗŔń Ŕń Ō ŌőŘŒŔŐńŚŌŌ ŌőŘ Ō őŘŒŔ őŘ ŒŔŐ ŔŐń ŐńŚŌŌ ŚŌ ŌŌ ĵŎŒœŬŉ,Ķŉŏ: Ķŉŏ 27 914, key ĵŎŒœ ĵŎ ŒœŬŉ Ŭŉ,Ķŉŏ: ŉ,Ķ ,Ķŉŏ ŉŏ: 02 ŉŏ: 02 32 32 2 7 914 914 14, www.goturkey.com www. ww w.go gotu turrk ey.c ey.c com om uskupkulturtanitma@hotmail.com ussku u sku upkul pkultu pk urttan a itma iittma@ ma a@ @h hot o ma maill.c co om m

VOVEDNIK ristijanstvoto e nezamislivo bez Voskresenieto! Bi rekol, nevozmo`no. Dve iljadi i osum leta opstojuva so svoite ~ovekoqubivi vrednosti, najva`nata od niv sopstvenosta vrz izbraniot pat i `rtvata za nea. Vo Voskresenieto na Velikiot den, go praznuvame triumfot na porazenite. Denot na trudot e so nas vek i nekolku decenii! Opstojuva kako bunt ~ovekovite vrednosti, tie istite od pred 2008 godini, da stanat stvarnost. ^ovek na ~oveka da ne bide rob, edna od dvete rizi da mu se dade na bli`niot, povtorno se praznuva pobedata na porazenite. Da ne bide: nivno e carstvoto nebesko, ovozemnoto go zagubija.

SLOBODAN ^A[ULE

Obata me|nika na zapadnata civilizacija, minaa niz ~udni stranpatici, koga vo ime na ~ovekoqubieto se gasea `ivoti, koga vo ime na idninata se gube{e dene{ninata...

Gi nadminavme porevawata, veruvaj}i vo krevawata, uporni vo prostumot da izgradime kako ^ove~ka rasa, nov doblesen svet. Makedonija ova prestapno leto Gospodovo slavi Veligden i Prvi maj, edno podrugo, vo niza. Vedna{ potoa trga niz u{te edna proverka predvreme i vo nevreme na na{ite krevki demokratski vrednosti, vtemeleni vrz ekumenskite pridobivki na hristijanstvoto i borbata za ~ovekovi i rabotni~ki prava.

Vo pra{awe e u{te eden, zaedni~ki ispit na zrelosta. Treba da poka`eme deka umeeme da razlikuvame va`no od prioritetno, da sfatime deka bez vrednosti nema opstojba, nema identitet, nema ime. Bez dr`ava, nema vrednosti!

Izborite kako najva`nata alatka na demokratijata, poredok daleku od idealniot - a takov nema - se krupen predizvik za site op{testva na slobodni gra|ani, duri i za onie najiskusnite. Za nas, predvremenite izbori se i me|nik. Od ishodot na 1 juni }e zavisi nakade }e pojdeme. Ona {to sega, koga natprevarot po~nuva ve}e da gi pokaùva svoite berbatni konturi, e va`no da se ima predvid e: odlukata na gra|anite iskaàna na izborite e suverena, spored toa legitimna sĂ¨ dodeka na drugo glasawe ne se smeni! Pravcite na na{iot Ă´d se legitimni, no spored prosudbata na tie {to }e gi ìveat posledicite, tie }e bidat korisni ili {tetni. Ona {to sega mora da go sfatime e od razlikata da ne se pravi pizma, koja brgu prerasnuva vo {izma, a taa nosi strav i beznadie. Ottuka do bezumieto na krizite i konfliktite e samo ~ekor!

Toga{ zagubenoto sega, }e stane nenadomestlivo, }e bide trajna podloga za u{te pogolemo zaostanuvawe. Ubeden sum deka gra|anite }e znaat kako da postapat na izborite. Ne sum siguren dali istata zrelost }e ja delat i tie {to pretendiraat da gi vodat. Krupna gre{ka }e bide ako vetuvaweto za rabota se svede na egzistencijalna bitka, pa da ja prokockame dràvata za 200 evra dràvna plata! U{te pokrupna gre{ka }e e ako site kinisame vo odbrana na na{eto drevno ime - od nas samite! Kone~no, ako padneme na ispitot da odrìme fer i slobodni izbori, }e ni se slu~i da nĂ¨ smestat vo serijata dràvi-apsurdistani. Vo na{iot slu~aj bidej}i od imeto na demokratijata, so demokratskata alatka izbori, }e ja urnisame tokmu demokratijata.

Bez demokratija nema dr`ava, bez funkcionalna i slobodna dr`ava nema tvore{tvo i vrednosti, nema stabilnost, nema bezbednost, nema prosperitet - nema idnina! Nema identitet, so ili bez ime! F

^estiti praznici 25 april 2008

PATUVAWE NIZ VREMETO

25 april 2008

PI{UVA: VLATKO GALEVSKI SNIMIL: ANDON DAV^EV

Edno od mo`nite idejni re{enija za vozobnovuvawe na ~elniot del od pe{terskata crkva

agareto kroce i poskoklivo ja ka~uva{e ugornicata po kamenitata pateka, za koja ne treba{e mnogu znaewe za da se zapameti. Edinstvenata koja vode{e do pe{terata. Dobroslav iljada pati go minal ovoj pat, no denes nekako pote{ko se spravuva{e so zdivot. Zastana malku da po~ine, a magareto go ostavi da prodolì. Sedna na edna penu{ka i podzamiàno pogledna kon dolinata. Mu se stori magliva i pokraj pladnevnoto sonce. Si go vrati zdivot i prodolì so ka~uvaweto. Silnata èd mu gi su{e{e usnite, no znae{e deka vrutokot nad pe{terata e blizu. ]e se nazrza voda, }e ja izbri{e potta i }e go uspokoi srceto... No}ta pa|a{e do`d, {umole{e gorata no v mugri sè stivna i se osvetli. Mirisa{e na koprivi i nane. Dobroslav stana so molitven blagoslov za{to znae{e deka }e najde pe~urki i polàvi, pa poita kon korijata da bere. Na vra}awe, so nate`natata od lisi~ara i ku}arkari torba, pak mu se zema zdivot. Odmora{e dva-tri pati pred da stigne do pe{terata i poglednuva{e kon neboto. Mol~elivo upatuva{e molitva Bog da mu dade sila da ja odnese hranata do doma. Popladne, si misle{e, koga }e se izbistri potokot, }e pojdam i po rak~iwa... Molitva i rabota, takov be{e sovetot Bo`ji.

Tihuvawe vo Zrze 25 april 2008

Klekna pred oltarot i progovori: “Pomogni mi, Boè, da trpam i da Ti blagodaram za Tvojata blagost”. Srceto mu be{e stisnato, no du{ata i mislata mu bea ra{ireni sè do {irokata Heraklejska dolina. Se obide da gi povika vo se}avaweto svoite dale~ni predci. Kako li ovde se ìveelo pred 1000 godini?! A znae{e deka i toga{ ovde imalo ìvot, nekoi drevni ìteli se pokaàa na podot od pe{terata. Sobra sila, dojde do jaèto i se izjazi do svojata }elija. Be{e vreme za molitva, za tihuvawe... Brat mu Dragoslav be{e kova~. Mu trebaa dva dena dodeka so natovarenata maska da se vrati od iskopot na èlezna ruda. Koga stigna do pe{terata, Dobroslav go nema{e. Po suvarki i pe~urki e, si pomisli. Se pomoli i se fati za rabota. Treba{e da se razgori ogni{teto, da se topi rudata, da se leat potkovi za magareto i maskata, da se napravat novi vagani i tepsii... Se za~udi {to Dobroslav ne e vraten od {umata. Izleze pred pe{terata, pogledna naokolu i toga{ vide deka jaèto od }elijata na brat mu e podignato. Toa zna~e{e deka Dobroslav e gore. Go povika, no toj ne se javi. I povtorno mu go izgovori imeto, no odgovor nema{e. Go zema ~ingelot za ~istewe na oxakot, go 9

PATUVAWE NIZ VREMETO povle~e jaèto i se iska~i gore... Docna vo no}ta, za da ne istine sosema, ja is~isti toplata zgura od ogni{teto i otide da go zakopa brata si. Glasini doa|aa od poleto, od seloto. Temni oblaci nadvisnale i nad korijata i nad oranicite. Nekoja tu|a sila gazi preku brazdite, preku me|ite, so sekiri i kopja, natrapnici so ~udni kapeli i grdi surati. Dragoslav go zgasna ogni{teto, gi sobra alatkite i zastana pred oltarot. â&#x20AC;&#x153;Samo Ti, Boè, moè{ da go spasi{ ova tvoe zdanie. Samo Ti }e frli{ zaborav nad nego i samo Ti povtorno, a }e znae{ koga e toa, }e frli{ svetlina vrz nego. ûvaj gi, Boè, potomcite od dolinata, za vekovi nanapred, pa koga }e dojde vreme otvori im ja pe{terata, za da vlezat i da prodolàt da go slavat tvoeto ime i krstot tvojâ&#x20AC;&#x153;. Re~e taka Dragoslav i zamina. A Bog ja slu{na negovata molitva od svetata pe{tera, pu{ti vetri{ta i do`dovi, izroni karpi i zaviori pesoci, pa go pokri pe{terskiot hram vo bezvreme. Ja zatvori svetlinata vo vekovna ti{ina i spokoj. Od karpite mirisa{e nane i kopriva. Istiot onoj miris koj pred osumstotini ili iljada godini mu gi drazne{e nozdrite na otec Dobroslav, a potoa mu go gree{e grloto so topliot ~aj napraven od niv. Otec Kliment nĂ¨ pre~ekuva pred manastirskite porti so nasmevka i blagost. Cre{na, breza i orev so rasko{ni kro{ni i neverojatna visina pravat pogolemiot del od trevnikot da bidat pod senka. Ti{inata e prviot vpe~atok. Se slu{a samo zrzaweto na vodata od vrutokot i zrzaweto od p~eli na rascutenata cre{na. Slatko od smokvi i studena voda za dobredojdovte. Go zapoznavam Branislav Risteski, arheologot koj pred tri nedeli otpo~na so rabota na pe{terskata crkva. Na{iot doma}in, Episkopot Heraklejski Kliment, so vidliva vozbuda zboruva za otkritijata vo pe{terskata crkva, za posvetenosta na Branislav i negoviot tim kon rabotata, no ve}e sledniot moment vo negovata intonacija se nasetuva zagriènost bidej}i bez dopolnitelni finansii od dràvata rabotite nabrgu }e moraat da bidat prekinati. Do koga, ne se znae. Vo presret na Veligden, ova e vistinski dar Bo`ji. Otec Kliment i Branislav ne go krijat voodu{evuvaweto od soznanieto deka pod sega{nata crkva Sv. Preobraènie i manastirot Zrze, ~ija starost datira od 14 vek, dolu vo samite karpi postoel ìvot i crkovna aktivnost, dva veka porano. Kako iskopuvaweto odi kon dolnite katovi od pe{terata, mo`no e da se dojde i do desettiot vek. Va`no e da se kaè deka po{irokiot lokalitet e vistinsko arheolo{ko azno so naodi od bronzenoto doba, eneolitot, ranata antika i sredniot vek, vre-

25 april 2008

meto na Justinijan. Isklu~itelno zna~ajno delo vo crkvata e ikonata “Isus Hristos” od zografot mitropolit Jovan od 1393 g. kako i “Bogorodica Pelagonitisa” od 1422 g. na jermonah Makarie. Pomalku ili pove}e ovie podatoci se poznati, no li~no, ne moèv da se ottrgnam od fascinacijata za bigorskata crkva, za nejzinata trokatna prirodna konstrukcija. Za ume{nosta na na{ite drevni predci da go so~uvaat sopstvenoto spokojstvo, prilagodlivi da ìveat vo ekstremno skromni uslovi, a sepak da tvorat i veruvaat. Na maliot, primitiven oltar so gr~ko i staroslovensko pismo e zapi{ano: “Spomni si Gospodi za ~edata tvoi Dobroslav i Dragoslav, 1368 g”. Toa e nivnoto ogni{te, duhovnata spirala na univerzumot. Tie, i onie koi im prethodele, bile prvite hermenevti, raskaùva~i i objasnuva~i na postapkite na lu|eto, traga~i po vistinskoto bogopoznanie. Odedna{ istorijata stanuva sega{nost.

1. Kambanarijata, orevot, trevnikot i ribnikot, ambient vo koj se tihuva 2. Vo podno`jeto na kulata e bigorskata karpa so pe{terata 3.Otec Kliment prika`uva za raboteweto vo kova~nicata 4. Oltarot na koj se ispi{ani imiwata na otcite Dobroslav i Dragoslav 5. Se kopa sé podlaboko, kon desettiot vek 6. ]elijata na isposnikot Dobroslav

Petrificirana istorija. Vo pe{terata gi prepoznavame nivnite naviki, rabotni i molitveni, krstovite vreàni na kamen, doznavame za Sv. Trpeza i trpezarijata na qubovta (bogoslu`ba i hrana), kade spiele... pod podot e kosturnicata kade po~ivaat koskite na asketite, a gore, rasko{nata apsida iskitena so negibnati pe{terski ukrasi, kako tuka da prebivale nekoi nestvarni no prisutni alhemi~ari na prostorot i vremeto. Kova~nica, furna, lo ì{te, kamara, pe~ka... Dali moème da pretpostavime kako }e izgleda Zrze po 1.000 godini? Dali }e ni bide vdahnata onaa ista pnevma koja im bila vdahnata na Dobroslav i Dragoslav pred 10 veka? F

7 Ovde bile Sveta Trpeza i trpezarijata na qubovta 7

25 april 2008

MISLA ZA RAZMISLA

PI{UVA: DU{KO KRALEVSKI

a Sredno Vodno ima edno mesto {to se narekuva [este ê{mi. Tuka ima i restoran so istoto ime, ima i planinarski klub, a se zabeleùva i ~e{mata so {est ~epurki koi se, ne znam kolku stari, no i ponatamu ubavi. Za àl, ve}e podolgo vreme - niz niv ne te~e VODA. Samata planina Vodno se vika taka poradi vodite koi nekoga{ gi imalo mnogu, no i taa vo posledno vreme sè pove}e stanuva "suva rida bez voda". Koga na Vodno }e pominam pokraj bezvodnite ~e{mi, si velam: "[to im vredi {to se tolku ubavo napraveni, na a~ik mesto postaveni, so ubavo ime proslaveni, koga nema voda vo niv. Zarem ne }e be{e poarno da ne bea {est ~e{mi, duri nitu edna ~e{ma da ne be{e, ami malo izvor~e od koe }e izvira ~ista voda studena. A vaka..." [este ê{mi me potsetuvaat na na{eto slavno kulturno i duhovno nasledstvo. Pred svetot se falime deka sme sonarodnici i naslednici na Filip i Aleksandar, na Samoil i Radomir, na Kiril

ca im se vo stranstvo, {to tie ne mora da ja delat ovaa na{a neizvesna sudbina. Stravot i nedoverbata vo sebe e siguren dokaz kolku ni e mala verata. Mo`eme da se deklarirame vaka ili onaka, da pretendirame deka sme naslednici i sledbenici na ovaa ili onaa slavna li~nost, no samata nedoverba vo sebe, poka`uva deka sme kako onie {est ~e{mi na Vodno, niz koi prestanalo da te~e voda. Pra{awe za mozgawe: Kakva e vrskata pome|u Makedonija i Kina? Kinezite go izmislile poznatiot Kineski yid, a nie poznatata gatanka: "Yid yidosano, var varosano, nigde yirka ni proyirka, {to e?". Zatoa denes ni se ~ini kako da sme kako zayidani od site strani. Odgovorot na gatankata, toa i decata go znaat e - JAJCE (koe e i glavniot simbol za Veligden), no dali nekoga{ sme se zapra{ale kako se ~uvstvuva pileto vo jajceto duri da se ispili? Neli e toa pritisnato i zayidano od site strani, nigde yirka ni proyirka, nigde pomo{ od nikogo, no pileto, sepak, so svoeto

Nigde yirka, ni proyirka... i Metodij, na Kliment i Naum, na Goce i Jane, na ênto i Panko, na Van|a i majka Tereza... No, dali go imame nivniot duh vo sebe? Denot na koj treba da izleze ovoj tekst, me potsetuva na mojata prekrasna mlada prijatelka Irena, koja sega e na postdiplomski studii. Taa pred nekolku godini diplomirala na Pravniot fakultet tokmu na Veliki Petok. Ne me iznenaduva ova sovpa|awe, za{to ovaa slepa devojka svojata Golgota prethodno ja imala pominato. So vera, qubov i nade` te{kiot krst so godini go nosi na ple}i, a prodolùva hrabro i dostoinstveno da go nosi i ponatamu. So duhot {to go ima, taa dokaùva i pokaùva deka e sledbenik Hristov i naslednik na site onie hrabri istoriski li~nosti, spomnati pogore. A nie? Na Veliki Petok, kako i na drugite Veliki hristijanski praznici, mediumite ni gi polnat u{ite so edni te isti prikazni, za golemiot podvig Hristov, za Negovata najgolema `rtva za nas, za Voskresenieto... i na mnogumina ova ve}e im stanuva zdodevno. Edno te isto, toa pa toa! Mene mi se dopa|a onaa prikazna koga brot~eto na koe se nao|ale Isus i Negovite u~enici, go zafa}a bura. Hristos mirno si spiel (vo Evangelieto po Mar-

25 april 2008

Kade {to ima strav, tamu nema vera. - Gandi ko e navedeno duri i konkretno - na pernica) vo zadniot del od brodot, kako ni{to da ne se slu~uva. Ispla{enite u~enici dotr~ale do Nego i Go razbudile vikaj}i: "U~itele, zarem ne Ti e grià {to }e zagineme?" Isus se razbudil i im zapovedal na vetrot i na branovite: "Smirete se!". Vetrot naedna{ zaprel i nastapila dlaboka ti{ina. Potoa im se obratil na u~enicite: "Zo{to se ispla{ivte? Zarem nemate vera?" A tie tolku bile ispla{eni, {to eden na drug si govorele: "Koj e Ovoj komu i vetrovite i branovite Mu se pokoruvaat?!" Eh, kolkumina od nas bi sakale, (a kolkumina moàt) na svoite razbranuvani misli i emocii ednostavno da im kaàt: “Smirete se!” I tie da se smirat. Mudrosta veli: "Bidete kako kaj~e - vrz vodata, no ne dozvolete vodata da vleze vo kaj~eto - za{to }e potonete". Denovive okolu mene kaj lu|eto zabeleùvam strav i zagriènost za na{ata sega{nost i idnina. Nekoi odat dotamu, {to im zaviduvaat na bli`nite ~ii de-

klun~e }e go probie yidot i }e izleze vo nov ìvot. A kako se ~uvstvuva eden pijan Makedonec koj teteravej}i se, se vra}a doma vo niedno vreme. Po pat se fa}a za eden trkalezen stolb. Drèj}i se za stolbot po~nuva da se vrti, no kako i da se svrti, stolbot sekoga{ e pred nego. Ne nao|aj}i izlez, vo eden moment prestra{eno izvikuva: "POMOOO[, JAS SUM @IV ZAYIDAN!" Da gi sporedime dvete situacii: kakvo iskustvo ima pileto vo razre{uvawe sli~ni situacii? I re~isi sekoga{ uspeva da go najde edinstveniot moèn izlez. A pijaniot, treba samo da se odvoi od stolbot i da trgne vo koja i da e nasoka, no ne uspeva, bidej}i misli deka e "ìv zayidan". Pileto kako i sekoe ìvo su{testvo ima instinkt na preìvuvawe i na samoodrùvawe, a pijaniot - na destrukcija i samouni{tuvawe. Ne slu~ajno se veli: “Od pijaniot i budaliot bega”. Ovoj, vtoriov, kolku i da e maloumen, go ima prvi~niot instinkt za samoodrùvawe. Re{enieto na na{iot problem e mnogu ednostavno: najprvo samite da se otreznime i prestra{ime, za da prestaneme da izbirame pijani i prestra{eni voda~i koi nè pravat "ìvi zayidani", kakvi {to se i tie samite. F

Politika

FOTO: ANDON DAV^EV

BOLKA I PREBROJUVAWE, NOVA ETAPA VO NA[IOT MAZOHIZAM

Listata zemji od Zapaden Balkan koi se kolebaat okolu nivnata perspektiva {to katadnevno gi spomnuva evrokomesarot za pro{iruvawe Oli Ren, kade {to gra|anite bukvalno se prebrojuvaat dali se za Evropa ili za izolacija, se pro{iruva i so Makedonija.

Dojdovme na srpsko derexe M

akedonskiot narod mo`e da razbere {to e dobro za nego, samo otkako }e go zdoboli. Za `al, istorijata na na{iot

25 april 2008

PI{UVA: ATANAS KIROVSKI

narod sekoga{ e potvrda na ovaa bolna vistina. Sekoga{ docnime so vistinskite i kompromisnite odluki, obi~no otkako }e gi propu{time {ansite za najdobriot kompromis i otkako }e nè poniàt dovedeni na samiot rab na opstanokot na nacijata. Toga{ kaj makedonskiot narod se probuduva onoj ìlav nagon za samoodrùvawe {to ni pomogna da opstoime vo site premre`ja i nasproti site negirawa i obidi za asimilacija niz sive ovie vekovi. Bezmalku e neverojatno kako sè u{te nemame razvieno instinkt i kapacitet da gi presretneme i re{ime problemite pred da nè udrat so seta svoja silina, pred da nè zdoboli, pred da nè poniàt. Odime do krajni granici so svojata destruktivna tvrdoglavost i ni treba eden silen udar v yid, za da se otreznime i osvestime. Bi sakal da veruvam deka vetoto vo Bukure{t koe do nas stasa vo najstra{nata forma, formulirano vo zavr{niot dokument kako veto od Severnoatlantskata alijansa, a ne samo od Grcija, }e nè otrezni. Sè do te{kiot poraz vo Bukure{t, lu|eto veruvaa deka treba da se igra tvrdo, deka moè da ne pravime nikakov kompromis za imeto, a sepak da staneme ~lenka na NATO i da dobieme datum za pregovori so EU. Nekoi sè u{te mislat deka vetoto "}e im se zavrtelo kako bumerang na Grcite" i oti ne smeeme da popu{time, a oti sepak na kraj }e izlezeme kako pobednici. Za toa nemaat argumenti, ama imaat dobra volja i verba... Vistinskoto pra{awe e dali vetoto vo Bukure{t be{e dovolna doza bolka i dovolno katastrofalen poraz za da se otreznime ili treba vistinski da nè zdoboli vo forma na celosna izolacija od Evropa i ostatokot od svetot, vo forma na minimalni stranski investicii, siroma{tija i glad, neizvesnost za opstanokot na dràvata, opasnost od konflikt i podelba.... Ona {to dava nade` se poslednite istraùvawa na javnoto mnenie koi pokaùvaat deka brojkata od 95 otsto gra|ani na Makedonija koi bea protiv promena na imeto vo zamena za ~lenstvo vo NATO vo mart, vo april spadna na 60 procenti. Takva rapidna promena na razmisluvaweto na naselenieto od celi 35 procenti, za samo eden mesec, dosega ne e zabeleàna, a sigurno e vo tesna korelacija so instiktot na Makedonecot za opstanok.

obi~no ne se lekuvaat so sol, no nejse, ova e ìlav narod i toa sepak }e go izdrì. Ona {to ve}e stanuva nepodnoslivo e {to i po 17 godini samostojnost Makedonija nikako da stane demokratska dràva vo soglasnost so modernite evropski i civilizaciski tekovi kade {to lu|eto rastovareni od istoriskite i egzistencijalni pra{awa }e glasaat vrz osnova na sovremeni ekonomski i demokratski programi. Vo izbornata kampawa, nema nikakvo somnenie, }e dominira krajna isklu~ivost od tipot: ili NATO ili izolacija, ili kompromis ili propast, ili }e go zadrìme imeto ili }e nè snema, ili "na{ata opcija" ili predavstvo na dràvnite i nacionalnite interesi. Te{kata artilerija na retorikata ve}e po~na da se vadi. Ekspremierot Vlado Bu~kovski pobara sozdavawe "antifa{isti~ka koalicija". Ako ova e samo voved vo retorikata so koja }e se diskvalifikuvaat politi~kite rivali od 11 maj natamu, koga e i oficijalniot start na izbornata kampawa, nema dilema deka }e se upotrebat najte{kite mo`ni navredi za politi~kite oponenti kade {to zborovite od tipot predavnik i platenik }e bidat "mal Diznilend" vo sporedba so formite na navreda koi doprva }e bidat osmisleni vo partiskite {tabovi. Vo ovoj kontekst zvu~i sosema deplasiran, pa duri i pomalku sme{en dogovorot {to go postignaa liderite na ~etirite najgolemi partii pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na dràvata, vo

RETORIKA Vlasta se obide da go re{i problemot so raspi{uvawe predvremeni izbori, iako i samata e svesna deka toa ne e iqa~ot za na{ata bolka za{to ranite

25 april 2008

Mitovi i prebrojuvawa

ekot na kampawata da ne se zloupotrebuvaat za izborni celi pra{awata od vrven nacionalen prioritet kako {to e imeto. U{te istata ve~er be{e jasno deka ispolnuvaweto takov dogovor e apsolutno nevozmo`no i nerealno, i ne samo {to toa pra{awe }e se upotrebuva, tuku najverojatno }e bide osnovniot lajt-motiv na ovaa izborna kampawa. PREBROJUVAWE Gra|anite na Makedonija podeleni me|u dvata glavni tabora ~ii konturi otsega se nayiraat - "patrioti" i "antiizolacionisti" - na izborite zakaàni za prvi juni }e se prebrojuvaat. Koj za {to e. @alno e {to se dovedovme do vakov tip dilemi. So godini im se ~udevme na Srbite od kade ja iznao|aat seta onaa avtodestruktivna energija i nesposobnost da gi prepoznaat za nas tolku jasnite interesi na Srbija i regionot, zarobeni od nekoe slepilo na inaetewe {to na kraj dovede i do bombardirawe na nivnata dràva. Niv i toa ne gi osvesti dokraj. Na 11 maj, Srbite po kojznae koj pat se prebrojuvaat - dali se za Evropa, ili za nekakov Istok. Zasega evropskata opcija kaj na{ite severni sosedi pobeduva za vlakno. No, ovojpat listata zemji od Zapaden Balkan koi se kolebaat okolu nivnata perspektiva i koi katadnevno gi spomnuva evrokomesarot za pro{iruvawe Oli Ren, kade {to gra|anite bukvalno se prebrojuvaat dali se za Evropa ili za izolacija, se pro{iruva i so Makedonija. Dojdovme na srpsko derexe, nè fati "poàreva~ki sindrom". I zgora na toa, spakuvano vo ilexiska oblanda. Premierot najavuva nekakva si koalicija za "patriotska i evropska Makedonija". Ako rastel na asfaltot po skopskite maala, bezdrugo }e znael deka ne moè i ~ift i tek da bide tvoe. Toa, vpro~em, se pokaà vo Bukure{t i tuka nema golema mo`nost za izmama. Od druga strana, vo SDSM treba da bidat povnimatelni vo retorikata. Razbirame deka e kampawa, deka ovie izbori se od izvonredna va`nost za idninata na Makedonija, ama ako ve}e se dovedovme vo situacija da se prebrojuvame, pa ne mora i dokraj da se navreduvame. Nitu vo Makedonija vladee fa{izam, nitu onie {to ne se za nivnata opcija se fa{isti. Naprotiv, nema somnevawe deka antidemokratski e da gi etiketirate onie {to razmisluvaat poinaku od vas. ]e pominat i ovie izbori, da se nadevame vo najdobar red. Lu|eto }e treba i natamu da ìveat zaedno. Moèbi ne e lo{o toa da se zeme predvid, koga }e se preteruva vo kampawata, {to li~i deka e neizbe`no. F

Po~ituvani, So cel navremeno i transparentno informirawe na politi~kite partii za predvidenite aktivnosti na na{iot nedelnik vo odnos na sledeweto na Parlamentarnite izbroi 2008 godina bi sakale da Ve izvestime deka za vreme na predizbornata kampawa NID Forum Plus }e izdade tri broja od nedelniot magazin FORUM i toa na slednite dati: - Forum broj 137 na 16.05.2008 god. - Forum broj 138 na 23.05.2008 god - Forum broj 139 na 30.05.2008 god. G-din Slobodan Чa{ule kako glaven i odgovoren urednik na nedelnikot Forum specijalno za Parlamentarni izbori pokraj redovnite aktivnosti povrzani so sledewe na izborite predvide voveduvawe na dve novi rubriki vo nedelnikot “Vs” i “Dvojno intervju” i toa vo site tri broevi, a so cel na site u~esnici na parlamentarnite izbori da im se dade mo`nost da gi prezentiraat svoite izborni programi. Vo rubrikata “Vs” predvideno e dvajca politi~ki protivnici da sporat na pra{awa koi me|usebno gi postavuvaat, dodeka vo rubrikata “Dvojno intervju” pra{awata gi postavuva redakcijata na FORUM.

Komercijalno reklamirawe 1. Zakup na reklamen prostor 2. Sledewe i informirawe od predizbornata kampawa (PR tekstovi) Za komercijalno reklamirawe vo na{iot nedelnik va`e~ki e aktuelniot cenovnik. Za zakup na reklamen prostor vo site izdanija na FORUM za vreme na predizbornata kampawa predvideno e odobruvawe na soodvetni popusti. Za site dopolnitelni informacii kontaktirajte ja na{ata redakcija na 02 32 30 940. So po~it,

Kolumna Bratislav TA[KOVSKI

LUPA ]e se udira na partiskite talambasi, }e se me{aat vojvodi so falangisti, }e se skorivaat duhovi i mitovi. ]e se kolnat vo ideologii i legendi doma, odnosno pred bira~ite, a od druga strana pred svetot i stranskite ambasadori }e se iska`uva "cvrsto" uveruvawe deka nie ne sme takvi, deka sme evropocentri~ni, no sega morame da bideme takvi bidej}i se izbori. Pa koj razbere, neka tolkuva kako saka, no kampawata }e bide em evropska, em patriotska

itam, slu{am, gledam i ne moàm da poveruvam. Opozicijata, preku voinstveniot povik na svojot dov~era{en pretsedatel Bu~kovski, premol~eno se soglasuva vlasta vo Republika Makedonija da ja osvojuva so "antifa{isti~ka koalicija". Ne znam kade i vo {to vidoa fa{izam na{ite opozicioneri za tolku revolucionerno da se soglasat na edna takva ideolo{ka "ofanziva". Od eden porane{en premier da se izre~e takva te{ka blasfemija, a negovata partija na pres-konferencija da ĂŹ dade "pas" na gluposta, samo zaradi ednonaso~na (dis)kvalifikacija na politi~kiot protivnik; vo najmala raka e krajno nepromisleno i strate{ki kontraproduktivno. Nepromisleno e poradi ideolo{kiot "paralelizam" koj nu`no proizleguva od edna takva politi~ka ostrina. Odnosno, ako sega{nata makedonska opozicija, spored ideolo{kata matrica leva, se soglasuva so Vlado Bu~kovski da otvori "antifa{isti~ki front" - toga{ e sosema logi~no, imaginarniot protivnik, koj bi trebalo ideolo{ki da e "desno", kako kontraofanziva vo toj konflikt, da se povika na sprotivna politi~ko-odbranbena linija nare~ena - "antikomunisti~ka koalicija". Vo edna takva atmosfera, vo toj "paralelizam" od pizmi, omrazi i sprotistaveni ideologii, site povikuvawa za demokratski pridobivki, nacionalni i dràvni interesi, strategii za imeto na dràvata, identitetot i za fer i civilizaciski izbori, pa|aat vo voda. Povtorno, vpro~em kako i na site dosega{ni izbori, }e imame "vkopani" partizani i komiti i sekako predavnici i patrioti. Se razbira, gledano poedine~no, ednonaso~no prepoznatlivo - kako {to sakaat da poglednat od partiskite {tabovi. Vtoriot moment na nepromislenosta e {irokiot propaganden efekt {to taa (gluposta) kako predizborniot proglas, nare~en "antifa{isti~kata koalicija", moè da ja done-

se. Ako opozicijata, preku takvata poraka, seriozno misli da gradi doverba kaj glasa~ite, toga{ navistina e haoti~na i neseriozna. Od edna pri~ina najmalku - za aktuelnata vlast vo Republika Makedonija, na parlamentarnite izbori vo 2006 g. glasaa okolu 300.000 makedonski gra|ani. Dali ovie gra|ani treba da bidat motivacija ili predmet za "eliminacija" na eventualnata "antifa{isti~ka koalicija", samo poradi nivnata iskaàna i potvrdena volja? Tretiot element na politi~ka lesnotija na SDSM se èlbite i himni~nite àlopojki, sekoga{ koga tie ne se na vlast vo Republika Makedonija da ima fa{izam!? Za ova politi~ko ludilo prili~no e pi{uvano, no kako dijagnoza nikoga{ ne e otpove}e da se prepovtori. I kone~no, za strate{kata kontraproduktivnost na ovaa falinka. Zamislete vakov slogan: "Za evropska Makedonija so antifa{isti~ka koalicija". Glupav e, sme{en i neevropski definitivno. Od drugata strana vlasta, odnosno VMRO-DPMNE, nikako da ispliva od moreto rebusi koi samata si gi postavuva. Sekojdnevno dodavaat novi. Najnoviot, vo forma na kontraodgovor na premierot Nikola Gruevski do opozicijata, e deka negovata partija na vonrednite parlamentarni izbori }e nastapuvala so "evropsko-patriotska" koalicija. [to zna~i toa, samo moè da pretpostavuvame. ]e se udira na partiskite talambasi, }e se me{aat vojvodi so falangisti, }e se skorivaat duhovi i mitovi. ]e se kolnat vo ideologii i legendi doma, odnosno pred bira~ite, a od druga strana pred svetot i stranskite ambasadori }e se iskaùva "cvrsto" uveruvawe deka nie ne sme takvi, deka sme evropocentri~ni, no sega morame da bideme takvi bidej}i se izbori. Pa koj razbere, neka tolkuva kako saka, no kampawata }e bide em evropska, em patriotska. Malku trkalezno, no taka e: Minatata nedela od na{ata tatkovina so prekrasni vpe~atoci si zamina germanskiot pretsedatel Horst Keler. Toj ni pora~a - na Republika Makedonija mestoto ĂŹ e vo Evropa i nie treba da storime sĂ¨ toa mesto da go zasluìme. Site znaeme {to zna~i taa poraka i kako treba da se razbere. No, vrvot na vlasta, odnosno vrvot na partijata na vlast, o~igledno misli poinaku. Toj veli: Da, taka e, no nie, sepak, sakame pokraj Evropejci da si bideme i anti~ki!? I tuka povtorno imame prekin vo transmisijata na dobrite èlbi, bidej}i na{eto bleferstvo e nadvor od granicata na dobroto diplomatsko odnesuvawe i e mnogu pogolemo od realnosta i razbirawata na Evropa. Koj razbral - razbral; izbira~kiot karvan ve}e vrvi. Golemiot limen baraban silno e~i. Site vetuvaat deka }e bidat pobednici. Opozicijata saka da bide istovremeno evropejska i antifa{isti~ka, a vlasta vmrovska - evropejska i patriotsko-anti~ka!!! Epten trkalezna rabota. F

Trkalezna rabota

25 april 2008

Politika EDEN NAPRED, TRI NAZAD! Makedonskite partii svoite staro-novi programi }e gi fokusiraat na ~etiri temi: ekonomskite pra{awa, EU-integracijata, bezbednosta i nekoi emotivni pra{awa povrzani so imeto i identitetot. Redosledot kaj albanskite partii }e bide: NATO, Kosovo i realizirawe na majskiot dogovor i na kraj ekonomskata strategija. Glasa~ite, pak, se naviknati na izbori partiite edno da pi{uvaat, drugo da zboruvaat, a treto da pravat

o stari programi vo novi papki i so nekolku vidoizmeneti paroli i slogani, partiite }e apliciraat za glas na makedonskite gra|ani na pretstojnite izbori na 1 juni. Iako na izborite tie }e ubeduvaat deka imaat novi proekti za makedonskata ekonomija i nova strategija za evroatlantskite integracii, analizite poka`uvaat deka ovie izbori nema da donesat spektakularni vetuvawa od koi Makedonija }e stane "raj". Ona {to e sigurno e deka izborite formalno }e predizvikaat odlo`uvawe na rokovite za dobivawe pokana od NATO i datum za pregovori so Evropskata Unija. So stari paroli vo novi rabotni pobedi

Vo novi izbori Vo pamfletite so izbornite programi kaj makedonskiot blok prvi }e bidat ispi{ani ekonomskite i socijalnite proekti, potoa sleduvaat vetuvawata okolu dobivaweto datum za pregovori so Evropskata Unija, kako i reformite {to treba da se dovr{at. Treta tema vo izbornite programi }e bidat viziite za bezbednosta vo koi }e dominira pra{aweto okolu priznavaweto na Kosovo i pokanata za NATO, a na kraj }e bidat na~nati i nekoi emotivni pra{awa, kako onie za imeto, me|uetni~kite odnosi, identitetot.

Kaj albanskiot blok partii, temite }e bidat gore-dolu isti, no so razli~en redosled. Kaj niv prioritet broj eden }e bide ~lenstvoto vo NATO i priznavaweto na Kosovo, potoa realiziraweto na majskiot dogovor, a na kraj i ekonomskata strategija. Za desniot blok predvoden od VMRODPMNE, izbornata programa ja izrabotuva Zoran Stavrevski, pomognat od amerikanskite partneri na ovaa partija, Me|unarodniot republikanski institut. Programata na SDSM ja podgotvuvaat vnatre{ni kadri. Amerikanski

eksperti }e ĂŹ pomagaat i na DPA. Od pomalite partii, programa edinstveno }e napi{e NSDP, dodeka VMRO-Narodna partija, Nova alternativa, Liberalnata partija, LDP i Slobodnite demokrati }e odat so platformi, a ako dogovorat da napravat treta opcija na makedonskata politi~ka scena, }e izlezat i so zaedni~ka platforma. MAKEDONCITE ZA IMETO, ALBANCITE ZA KOSOVO, SITE ZA NATO Vo realnosta, izbornite programi i par-

25 april 2008

PI{UVA: KATERINA NE[KOVA svojot nacionalen identitet. Ovojpat pra{aweto za "imeto" }e bide lajt-motiv na site izborni programi, pa duri i kaj albanskite partii. Za prvpat vo istorijata na Republika Makedonija partiite }e imaat razli~ni stavovi za evroatlantskite integracii. Vpro~em, i vo najavata za nastap na izborite, site partii bez razlika na toa dali }e odat sami ili, pak, }e koaliciraat, ve}e koristat retorika na "pro" i "kontra" stavovi za NATO i EU. "Partiite i ponatamu }e imaat konsenzus za toa deka strate{ka opredelba na dràvata e dobivaweto pokana od NATO i datum za pregovori so EU. Dosega ima{e konsenzus i okolu toa kako da se dojde do ovie celi. Sega pristapite }e bidat sosema poinakvi", predupreduva Vladimir Misev, izvr{en direktor na Institutot za demokratija. SDSM vo svojata programa }e odi na toa deka NATO i EU se edinstvenite prioriteti koi }e ĂŹ donesat stabilnost na dràvata. Sega{nata opozicija }e igra na kartata deka vlasta ne ja vnela dràvata vo NATO iako za toa imala {ansa. Za razlika od niv, aktuelnata vlast }e insistira na toa deka blokadata na parlamentot go zako~ila usoglasuvaweto na zakonite so evropskata legislativa. Nedobivaweto na pokanata od NATO, na povr{ina }e go izvadi pra{aweto okolu imeto. Vpro~em, i samiot Nikola Gruevski ja najavi povrzanosta na ovie dve temi: "Denovive slu{am po mediumite deka na slednite izbori se najavuvaat dve koalicii, ednata evropska, drugata patriotska. ]e se formira i treta koalicija koja }e bide i evropska i patriotska, koja }e ja predvodi VMRO-DPMNE

ba da se soo~i i so onie 90, t.e. 83 procenti od gra|anite koi veruvaat vo NATO", analizira Misev. Iako ne e prv prioritet, "imeto" }e bide del i od izbornite programi na albanskite partii. "Partijata, no i jas, li~no, smetam deka kade {to ima prostor za pregovori, treba da se pregovara vo delot na pridavkata koja treba da se dodade na Makedonija, bez pritoa da se pomine crvenata linija na nacionalniot identitet. Ako ni bide dozvoleno da bideme pohrabri, }e ĂŹ ispratime pozitivni signali na Grcija", otkriva Musa Xaferi del od strategijata na DUI. Albanskite partii na svoite glasa~i }e im vetuvaat prvo vlez vo NATO, potoa priznavawe na Kosovo i pobrzo realizirawe na "majskiot dogovor". "NATO e prv prioritet, poprioriteten i od pra{awata za 'majskiot' dogovor. Do fevruari 2009 g. }e mora da se dobie pokana od NATO, da se priznae Kosovo, oti toa }e dovede do stabilnost vo dr`avata. Taka }e se sozdadat uslovi i za realizirawe na ekonomskite programi", veli Xaferi. EKONOMSKATA PROGRAMA VO PODGOTOVKA Za razlika od partiite, ona na {to insistiraat makedonskite gra|ani e ekonomska programa so socijalni paketi. "Spored poslednite ispituvawa na Institutot za demokratija, duri 60 procenti od elektoratot na izbori odlu~uva vo zavisnost od ponudenata ekonomska programa. Bezbednosta i me|uetni~kite odnosi se odlu~uva~ki samo kaj 5 proceni od gra|anite. Ne gledam pri~ina da ne bide taka i na ovie izbori",

so stari ~evli tiskite prioriteti }e bidat sosema poinakvi od napi{anite. Ovie izbori }e se razlikuvaat od poslednite vo 2006 g. vo koi kaj makedonskiot elektorat za prvpat imaa prednost programskite, a ne emotivnite poraki na partiite. Celiot dekor pred izborite: protestite za imeto, nedobivaweto pokana za NATO poradi gr~koto "veto", izdavawe zabavni pesni so patriotska sodr`ina, navestuva deka ovie izbori pove}e }e nalikuvaat na onie vo 90-tite godini koga Makedonija stanuva{e nezavisna dr`ava i koga treba{e da go izgradi

25 april 2008

za pobrz vlez vo EU i NATO i koja }e gi {titi nacionalnite interesi", izjavi Gruevski. Spored ekspertite, otvoraweto na pra{aweto za "imeto" }e bide lo{o za makedonskite glasa~i, oti tie }e bidat staveni vo nezavidna pozicija "da se borat so veternici". "Otvoraweto na pra{aweto za imeto }e bide opasno za nacionalnite interesi. Toa e me~ so dve ostrici. Ako premierot insistira na tvrd stav vo odnos na imeto, makedonski gra|ani }e si re~at deka go so~uval imeto, no istovremeno }e tre-

veli Misev. Tokmu zatoa, na eden mesec pred izborite, sĂ¨ u{te ne se celosno napi{ani partiskite programi. VMRO-DPMNE vo svojata programa }e ja istakne uspe{nata borba protiv korupcijata, poka~uvaweto na platite na dr`avnata administracija i za namaluvaweto na danocite. SDSM, pak, }e gi naglasi zgolemuvaweto na inflacijata, zgolemenite ceni, kako i nere{avawe na problemot so nevrabotenosta. F

Kolumna MIROGLEDI

Prof. d-r Zvonimir JANKULOSKI

Velat deka e podobro da veruva{ otkolku da odrekuva{. Za{to, na{iot um bil konstruiran na na~in da bide afirmativen. No, ona {to nie go vikame racionalni osnovi na na{ite veruvawa i o~ekuvawa, ~estopati se ekstremno iracionalni obidi da gi opravdame na{ite instikti. Moèbi gre{am. No, dali go ~uvstvuvate tivkoto nezadovolstvo koe tlee vo dràvava? Razo~aruvaweto. Rezigniranosta. Prazninata koja gi ispolnuva va{ite ìvoti. @elbata da napu{tite sè, da ostavite sè zad sebe i ednostavno da is~eznete. Nekade, {to podaleku od ovde. Kako {to re~e edna moja prijatelka: sakam barem za moment da ìveam vo nekoja zdodevna dràva. ûvstvuvate kako tranzicijata poleka ve zamoruva. Vi go tro{i ìvotot. A nemate drug. âsovnikot ot~ukuva edno isto vreme. Zastanat nekade vo devedesettite. Moèbi stanuva zbor za moja pogre{na percepcija, preterana senzibilnost. No, odamna ve}e ne gledam nasmeani lica

eformite se svedoa na zborovi bez akcija, politikata - na prazni vetuvawa, demokratijata - na beskraen eksperiment. Izborite se svedoa na natprevar za prvo vrabotuvawe. Sè se ispome{a. Po~navme da proizveduvame {kart vo enormni koli~estva, koj se trupa li trupa vo op{testvoto. [kart vo naukata, vo obrazovanieto, vo zdravstvoto. [kart vo administracijata, vo novinarstvoto, vo slobodnoto mislewe. Ki~ vo kulturata i umetnosta. ûvstvuvate kako se zagaduva ambientot vo koj ìveete i rabotite, a nemate na~in da go spre~ite toa. Vi go tro{i kislorodot. Sè pote{ko di{ete, a premnogu ste osameni za da go smenite toa. Posakuvate kone~no svetloto vo tranzicioniot tunel da bide izlezot, a ne u{te eden voz koj gi pregazuva va{ite nadeì, premnogu pati pregazeni vo izminative sedumnaeset godini. Na Makedonija ì se nudea klu~evi koi ne moèa da otvorat niedna vrata, ì se nudea politi~ki avtopati koi nè dovedoa vo ovoj }or-sokak, ì se nude{e eden izbor koj ne be{e izbor. Ostanavme na istiot pat duri i toga{ koga ne nè odnese nekade. Na Makedonija ì se nude{e mnogu, a dobi re~isi ni{to. Uspe{nata prikazna nadvor, ja doìveavme kako neuspe{en eksperiment doma. Premnogu la`ni vetuvawa, premalku realni ostvaruvawa.

Sedumnaeset godini stanavme zalo`nici na lu|e bez vizija za nejzinata idnina i na{ata idnina kako nejzini gra|ani. Na lu|e koi svesno odbija da kreiraat ambient na ednakvi mo`nosti za site. Na lu|e koi ne sakaa da gi otstranat pre~kite kon individualniot uspeh na poedincite. Ne vidov deka nekoj vo politikata be{e rakovoden od principot na zaedni~koto `rtvuvawe za dobroto na site. Osven od svoite li~ni interesi. Ne se otkaàa od pomalata korist za sebe, vo polza na pogolemata korist na narodot. Ne gledam progres, ne moàm da vidam pozitivni dinami~ki promeni vo op{testvoto koi svojata sila ja crpat od bogatstvoto na razli~nostite na poedincite i svesta na poedinecot kako generator na ovie promeni. Ambientot koj me opkruùva reproducira nevrabotenost, kriminal, korupcija, otu|ena vlast, razo~aruvawe, malogra|anski mentalitet, poltronstvo, politi~ko profiterstvo: so eden zbor ekonomsko, politi~ko i duhovno propa|awe. Vo ovaa dràva nè nau~ija da ìveeme vo strav i o~ekuvawa. ]e nè ima, }e nè nema. Za politi~ki potrebi. ]e nè bide, ne }e nè bide. Povtorno za politi~ki potrebi. Otsekoga{ sum odbival da bidam manipuliran i zastra{uvan. Odamna prestanav da se poistovetuvam so tolpata. So onie tipovi koi vikaat doma, a nadvor se tivki. Hrabri vo tolpata, osameni vo stravot. Da bidam patriot i predavnik za ednokratna upotreba. Da bidam del od onie na koi im teknuva na Makedonija samo pred izbori. Se obiduvate da izgradite li~en, a ne grupen portret. Za àl, nikoj pa ni jas ne moàm da odam nad limitite na mojot karakter. No, zatoa ne sakam da go izgubam pravoto da bidam razli~en, za{to ja gubam privilegijata da bidam sloboden. I veruvajte, nemam problem so hrabrosta da napravam promeni. Pa i vo mojot ìvot. Samo imam eden problem. Dali nekoj gleda deka site zaedno poleka ja gubime idninata? Zaglaveni vo minatoto? Mislam ne. Dodeka svetot odi napred, nie sè u{te se zanimavame so samite sebe. Sega pove}e odo{to koga bilo porano. Taka e koga se nema vizija za idninata. Koga sè e improvizacija vo op{testvoto. Koga svesno kreirate ambient vo koj treba da bidat slu{nati rabotite koi nekoj posakuva da bidat kaàni. Zatoa razo~aruvaweto e pogolemo. Zatoa èlbata da zaminete e posilna. Moèbi porano toa go smetav za kukavi~lak. Otkaùvawe od borbata. Denes, pove}e ne. Poznavav mnogumina koi ne do~ekaa da go vidat izlezot od tranzicioniot tunel. êkaa i ne do~ekaa. U{te kolku }e ima takvi. Zatoa, prestanav da gi osuduvam site koi baraat izlez od razo~aruvaweto. Koi se obiduvaat da gi sostavat izgubenite delovi od svojot ìvot vo tranzicijata. Moèbi nekade na drugo mesto. Gi gledate li kowite po ulicite na Skopje? Decata-pita~i na semaforite? Fantomskite zgradi, sè u{te nezavr{eni, vo koi se vseluvaat i ìveat lu|e, ku~iwata skitnici, bezdomnicite, dupkite po ulicite? Ja ~uvstvuvate li siroma{tijata po ulicite, vo domovite, armijata nevraboteni? Poglednete gi licata na lu|eto koi ve opkruùvaat. Tie najdobro govorat za toa kade sme i kade stignavme. Posle sedumnaeset godini demokratija. Pak na po~etok. F

Pak na po~etok

25 april 2008

Politika ^UDNI POTEZI NA [E]ERINSKA

Za da ja napravi {irokata koalicija, [e}erinska popu{ti pred barawata na partnerite. Taa pravi sè za da pobedi, oti ako izgubi na 1 juni, }e treba da si zamine od liderskata pozicija...

Skap pazar

a proslavata na 17-godi{ninata na SDSM koja se odrà vo Kavadarci, Radmila [e}erinska mu pora~a na Nikola Gruevski deka na 1 juni }e go porazi zaedno so nejzinata {iroka koalicija - Front za Evropa. [e}erinska se odlu~i predizbornata kampawa da ja po~ne od êtvrtata izborna edinica kade {to be{e nositel na lista vo 2006 g. i obezbedi vlez na sedum pratenici vo parlamentot, {to vo SDSM ì go smetaat za golem uspeh oti ovaa partija mnogu slabo stoi vo ovoj region. I nejziniot prethodnik Vlado Bu~kovski na prethodnite izbori startuva{e od êtvorkata, no za razlika od [e}erinska toj trgna od Strumica, kade {to gi fale{e uspesite na Zoran Zaev. Ako se zeme predvid noviot slogan Idninata pred nas i povtoruvaweto na frazite od prethodnite izbori - Napred, a ne nazad, se dobiva vpe~atok deka [e}erinska ja kopira kampawata od 2006 g. i najverojatno ne e podgotvena za izbori. Prisustvoto na Branko Crvenkovski i \or|i Spasov vo Kavadarci, od mnogumina e protolkuvano deka [e}erinska ne moè sama da gi ubedi glasa~ite da glasaat za nea, tuku è treba pomo{ od poavtoritetni lica vo partijata. Taa e svesna deka ako gi izgubi ovie izbori, }e treba da si zamine i od sega{nata funkcija. No, od dosega{noto nejzino dejstvuva-

we poznata e po toa {to ne se otka`uva duri i koga e svesna deka gubi. Koga partijata treba{e da go izbere naslednikot na Crvenkovski, [e}erinska i pokraj toa {to znae{e deka Bu~kovski pobedi u{te vo prviot krug, bara{e da ima vtoro glasawe i misle{e deka so nejzinite glasovi i na Tito Petkovski, koj be{e tretiot kandidat, }e go pobedi Bu~kovski. No, ne uspea. Nejzinata upornost se gleda i na ovie izbori na koi vleguva vo skap pazar so nejzinite koalicioni partneri. Od {este izborni edinici, [e}erinska otstapuva dve prvi mesta za NSDP i za LDP. Na Tito Petkovski mu e ponudeno da bide nositel vo Tretata izborna edinica. Pojdovnata cena na NSDP e sedum zagarantirani mesta vo parlamentot, tolku kolku {to osvoi na minatite izbori. LDP bara od SDSM da mu obezbedi pet mesta za pratenicite koi bea vo prethodniot sostav, a Jovan Manasievski se spomnuva kako nositel na listata vo [estkata. No, ova sè u{te ne e utvrdeno. Drugi nositeli }e bidat Jani Makraduli vo Petkata, Igor Ivanovski vo ^etvorkata, za Dvojkata od SDSM najavuvaat iznenaduvawe, a [e}erinska vo Prvata izborna edinica. No, ova sè u{te ne e utvrdeno. Osven so ovie dve partii, vo koalicijata }e vleze tretiot pat na \or|i Orov~anec, koj go so~inuvaat partijata na Qup~o Jordanovski, liberalite na Stojan Andov, Esad Rahi} , Zoran Vitanov so del od SPM, a ne e is-

klu~eno i u~estvoto na VMRO-Narodna. GRUEVSKI RAS^ISTUVA Za razlika od [e}erinska koja koalicira so site {to }e ì prijdat, pretsedatelot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski, koj e ubeden deka }e go osvoi mnozinstvoto, na ovie izbori saka da ras~isti so politi~arite koi sakaat da se provle~at preku negoviot visok rejting i so neistomislenicite koi bea del od koalicijata Za podobra Makedonija, kako na primer so liberalite na Stojan Andov. Ovie izbori }e zna~at i kraj na kakva bilo sorabotka me|u VMRO-DPMNE i VMRO-Narodna. Imeno, pretsedatelot na VMRO-Narodna, \or|i Trendafilov, se sretnal so Gruevski i mu predlo`il pojdovnata to~ka za eventualna koalicija da bidat poslednite parlamentarni izbori, a toa zna~i {est zagarantirani prateni~ki mesta. Gruevski go odbil baraweto na Trendafilov i mu rekol deka tie nema {to pove}e da baraat na politi~kata scena. Mu sugeriral partijata da se samoraspu{ti. Od druga strana, del od ~lenovite na VMRO-DPMNE koi se vo partijata od nejzinoto formirawe i voedno nejzini finansieri, nezadovolni od tretmanot koj go imaat, najavuvaat zaminuvawe od mati~nata partija vo VMRO-Narodna. Partijata na Trendafilov ve}e pregovara so tretiot pat na Orov~anec koj

25 april 2008

PI{UVA: IRENA RADOVANOVI]

Kolku treba da se plati

Posledniot udar za Georgievski

}e koalicira so SDSM. Dokolku ne uspeat pregovorite, VMRO-Narodna e podgotvena i sama da odi na izbori i se nadeva deka }e osvoi tri mesta, dve sigurni vo Tretata izborna edinica. Ovie izbori najverojatno }e zna~at kraj i na karierata na Qub~o Georgievski koj, spored partiski izvori, nema da se najde na listite, a navodno i Trendafilov ne bil raspolo`en da go kandidira neformalniot lider na VMRO-Narodna. No, sĂ¨ u{te ne e jasno dali ambicijata na Georgievski e da bide pretsedatelski kandidat vo 2009 g. Osven VMRO-Narodna, Gruevski preku mediumite re~e deka odbil mnogu partii koi mu se nudele za koalicioni partneri. Za sega ja potvrdi sorabotkata so Mite Kostov od Partijata na Vlasite i

Pavle Trajanov od DS. Se o~ekuva da prodol`i negovoto prijatelstvo so Qubisav Ivanov-Yingo, so Ivan Stoiqkovi} i Kenan Hasipi. Kako nositeli na koalicijata Za podobra Makedonija, vo domenot na {pekulaciite se spomnuvaat Zoran Stavreski vo Dvojkata, Vlatko \or~ev nositel vo Tretata izborna edinica ili, pak, vo ^etvrtata edinica, Mile Janakievski vo [estkata, a Gordana Jankulovska vo Pettata izborna edinica. Vo Prvata izborna edinica Gruevski }e se sudri so [e}erinska. Na predvremenite izbori se o~ekuva glavnata bitka da se bie vo albanskiot kampus. Nositel vo [estata izborna edinica koja go opfa}a Tetovskiot i Gostivarskiot region }e bide Menduh Ta-

~i, koj }e gi izmeri silite so liderot na DUI, Ali Ahmeti. Od partijata na Ahmeti najavija deka }e ponudat novi kadri za vo parlamentot. Na primer, Rafiz Aliti i Fazli Veliu pove}e nema da bidat del od Sobranieto. Od DUI najavuvaat deka na ovie izbori nema lesno da se pomirat ako Gruevski povtorno odlu~i da koalicira so DPA, koja spored procenkite }e osvoi pomalku mandati od partijata na Ahmeti. Vo albanskite krugovi se zagri`eni od mo`niot rasplet na nastanite i velat deka ako pominat so pet `rtvi, }e bide dobro. Ne treba posebno objasnuvawe {to }e zna~i ova za Makedonija ako e poznato deka na{eto evrointegrirawe }e zavisi od toa kolku fer i demokratski }e bidat ovie izbori. F

Gra|anite protiv izbori, VMRO-DPMNE vodi

pored anketata napravena od Centarot za istra`uvawe i kreirawe politika, re~isi polovna od anketiranite gra|ani se izjasnile protiv predvremeni izbori. Vo anketa sprovedena na 12 i 13 april na tema â&#x20AC;&#x153;Predvremeni izbori vo Makedonijaâ&#x20AC;? ispitani se 1.100 lica od razli~na etni~ka i polova pripadnost, od koi 66,6 otsto Makedonci, 25,4 otsto Albanci, 3,7 otsto Turci i 4,3 otsto od drugite nacionalnost. Od niv 47,4 otsto se izjasnile deka se protiv predvremeni izbori, 38,6 otsto se izjasnile

25 april 2008

deka se za predvremeni izbori, a 14 otsto od ispitanicite nemale stav. Gra|anite se izjasnuvale i za koja partija bi glasale na izborite. Spored rezultatite, 23,7 otsto bi glasale za VMRO-DPMNE, 12,3 otsto za SDSM, 9,7 otsto za DUI, 6,9 otsto za DPA, a dodeka 18 otsto se izjasnile deka nema da glasaat za nitu edna politi~ka partija. Sledej}igiovierezultati,potvrdadobivaatnovinarskite istra`uvawa i opservacii na Forum, deka nitu elektoratot, nitu najgolemiot broj partii ne se podgotveni za predvremeni izbori.

Politika PI{UVA: SERJO`A NEDELKOSKI

KADE E VISTINATA?

Vo Dogovorot me|u makedonskata vlada i izraelskata kompanija ne e vklu~ena obukata za koristewe na ILS-sistemot

Helikopterite

najmoderni, pilotite nedoobu~eni

stragata za sekoja vozduhoplovna nesre}a e kompleksna i dolgotrajna aktivnost. Utvrduvaweto na pri~inite e mnogu polesno koga komisijata raspolaga so podatoci od uredot koj gi snima podatocite (flight data recorder), t.n. crna kutija. Dokolku ne postoi snimen materijal za komunika-

25 april 2008

cijata me|u ekipaòt, kako i za podatocite za letot na helikopterot do momentot na nesre}ata, istragata e ote`nata i te{ko e da se utvrdat pri~inite so stonastotna sigurnost. Iako be{e poso~uvano deka gre{kata leì kaj nea, od Elbit sistemi, izraelskata kompanija koja ja izvr{uva modernizacijata na helikopterite na ARM, veruvaat deka komisijata profesionalno i odgovorno ja ima analizirano sekoja poedinost {to moè da ima kakva i da e povrzanost so nesre}ata i vrz

Po tragi~nata nesre}a na helikopterot na Armijata na Republika Makedonija, vo koja, za `al, zaginaa edinaeset lica, pred oficijalno da bide prezentiran izve{tajot za pri~inite na padot na vozduhoplovot, ve}e se poso~uvaat vinovnici. Naviknati pri vakvite slu~ai od pove}e strani da se vme{aat razli~ni interesi, a visinata da ostane nekade "pome|u", Forum se obrati do izraelskata firma koja ja vr{e{e nadgradbata na helikopterite i {to be{e poso~ena kako edna od mo`nite pri~ini za katastrofata kaj Petrovec

Politika

baza na toa e napravena soodvetna rekonstrukcija na tragi~niot nastan. Od tamu dodavaat i deka dodeka ne se prezentira oficijalen izve{taj, sekoe poso~uvawe na vinovnik ili vinovnici e neseriozno i neodgovorno.

Od Elbit sistemi tvrdat deka makedonskite helikopteri se so najsovremena oprema spored standardite na NATO

ZO[TO BILA PROMA[ENA MAR[RUTATA ZA SLETUVAWE? O~ekuvano za na{ite priliki, vo mediumite se iznesuvaat mnogu {pekulacii za pri~inite na nesre}ata. Vo posledno vreme kako glavna pri~ina se naveduva neispravnosta na instrumentot "SANDEL", a so toa i navodite deka helikopterot se urnal poradi sistemska gre{ka na uredot koj e del od modernizacijata na letalata. Elbit kategori~no go otfrli ova tvrdewe, bidej}i spored nivnite pokazateli integracijata e uspe{no zavr{ena, a seto toa uredno e zavedeno. Tie tvrdat deka site otstapuvawa koi se voo~eni na testiraweto na novovgradenite sistemi se oficijalno evidentirani i otstraneti. Vo konkretniot slu~aj, duri i eventualno da postoela gre{ka na kursot (koja prvo treba da se dokaè) prezentirana na displejot "SANDEL", ekipaòt lesno moèl da se rakovodi so sporeduvawe na kursot od ìromagnetniot kompas (RMI) {to go imaat na raspolagawe. Toa zna~i deka pilotot lesno moè da go vidi problemot i soglasno toa da primeni soodvetno re{enie. Dokolku, pak, odlu~il da odi vo procedura za instrumentalno sletuvawe so neispraven podatok za kurs, koristej}i go rezervniot instrument (RMI) za doa|awe na to~kata od koja vozduhoplovot se vodi so pomo{ na sistemot za instrumentalno sletuvawe (ILS), neophodno e na displejot da ima podatoci za otstapuvawata na helikopterot vo odnos na linijata koja treba da ja sledi, za da moè bezbedno da sleta bez vidliv kontakt so zemjata. Za ova postoi poseben senzor koj dava digitalen prikaz na instrumentot (lokalajzer i glajdpad), a na {to ne vlijae senzorot koj dava podatoci za kursot. Kako {to doznavame, napravenata rekonstrukcija za nesre}ata pokaùva deka pilotot dvapati ja proma{il mar{rutata za sletuvawe, odnosno od odredeni pri~ini ne vlegol vo snopot {to go zra~i radarot, {to spored nekoi stru~waci ne zna~i

deka instrumentot ne raboti. Vo ovoj slu~aj, kako {to velat ekspertite, edinstvena ispravna postapka e prekinuvaweto so obidite za prizemjuvawe so pomo{ na sistemot za instrumentalno sletuvawe (ILS), dodavawe sila i preminuvawe vo re`im na ka~uvawe so cel

Dokolku, pak, ekipa`ot ne e sertificiran za instrumentalno letawe, sigurnosta na sletuvawe spored ovaa procedura e rizi~na. Od Elbit sistemi velat deka se podgotveni da se stavat na raspolagawe na javnosta vo imeto na vistinata. No, od druga strana, iznenaduva i javnosta ja intri-

gira faktot {to do denes Elbit oficijalno ne e povikan da dade svoe viduvawe za pri~inite na nesre}ata, za razlika od site drugi involvirani strani. PRI^INITE ZA NADGRADBA NA HELIKOPTERITE

izleguvawe od oblaci i prodolùvawe na letot vo vizuelni uslovi. Procedurata naloùva ekipaòt da e prinuden da primeni ILS samo dokolku stanuva zbor za kompletna prekrienost so oblaci vo po{irokiot region okolu aerodromot ili ima nedostig na gorivo ili, pak, seriozen otkaz koj naloùva itno sletuvawe. Toa zna~i deka dokolku vozduhoplovot e kompletno upravliv, neodgovorno e da se smeta deka klu~nata pri~ina e tokmu pogre{niot podatok za kursot na vozduhoplovot.

Kako {to ukaùvaat na{ite sogovornici, prikaznata za proektot kako proma{ena investicija moè da mine kaj gra|anite samo dokolku ednostrano i dozirano im se prezentiraat informaciite. So opremata koja se vgraduva na helikopterite se ovozmoùva zgolemuvawe na operativnite mo`nosti, ostvaruvawe na barawata za kompatibilnost so NATO-standardite, zgolemuvawe na bezbednosta pri letaweto i kvalitetot na treningot. So ova se prodolùva i vekot na letalata. Strate{ka opredelba na Makedonija e integrirawe vo NATO, a gledano hronolo{ki, kako rezultat na toa bilo pobarano od Elbit da se podgotvi paket koj }e odgovori na toa. Definiraweto na potrebite na VING-ot, na opremata za modernizirawe, kako i ocenuvaweto i korekciite na paketot od Elbit go napravile Voenoto vozduhoplovstvo i General{tabot, a potoa e odobreno od politi~-

25 april 2008

kiot vrv. Odlukata za nadgradba na starite helikopteri e rezultat na buxetskite ograni~uvawa da se kupat novi, pri {to nov helikopter so istata nadgradba od poslednata tehnolo{ka generacija na Elbit, {to sega ja imaat makedonskite vozduhoplovi, ~ini 50 do 60 milioni dolari. Spored sogovornicite, vakvata modernizacija ovozmo`uva so skromni sredstva da se dobijat vrvni performansi na helikopterot. Kako edna od

pri~inite za {pekulaciite koi se javija kaj doma{nata javnost e Dogovorot za modernizacija. Sekako, poradi dosega{noto iskustvo vo ovoj sektor, koga naj~esto stanuva{e zbor za finansiski dubiozi. Na na{eto pra{awe {to sodrì spomenatiot Dogovor za modernizacija, od Elbit odgovorija deka se podgotveni da odgovorat samo dokolku za toa dade soglasnost makedonskata Vlada, bidej}i stanuva zbor za dogovor zad koj stoi dràvata. Tie velat deka obvinuvawata deka sĂ¨ {to e vgradeno na vozduhoplovite e mnogu skapo i natplateno, ne moè da se dokaùva so ednostavno sporeduvawe so firmi koi nemaat napraveno nitu edna poseriozna modifikacija ili so proekti koi vo svojata sodrìna ne se kompariraat. Od Elbit ni be{e poso~eno i deka vo javnosta se prezentiraat i navodno poevtini paketi, no ne se odi so stru~na analiza za da moè da se napravi realna sporedba i da se oceni uspe{nosta na proektot. A, spored niv, diletantskite obvinuvawa go dostignuvaat svojot vrv so tvrdeweto deka helikopterot MI-24 ima pomala borbena efikasnost po modernizacijata. Od Elbit uveruvaat deka helikopterot MI-24 e najmalku

25 april 2008

dvojno poefikasen; vleguva vo klasata na najsposobnite borbeni helikopteri koi se dizajnirani za vojuvawe vo 21 vek. Ekonomi~nosta na proektot e vo toa

no}no vizuelno letawe (ANVIS/HUD24), bila predvidena obuka na piloti. Taka, obu~eni se trojca piloti instruktori, za {to se izdadeni i soodvetni

ZA ELBIT SISTEMI Elbit e grupacija koja proektira, testira, sertificira i proizveduva najrazli~na visokosofisticirana voena oprema. Proizveduva i integrira sistemi za potrebite na kopnenata vojska, mornaricata i avijacijata. Ovaa izraelska firma e lider i vo kreiraweto efikasni sistemi za kontrola i za{tita na dr`avni granici i strate{ki objekti na dr`avni i privatni institucii. Elbit sistemi ispora~uva oprema za site najgolemi proizveduva~i na voeni vozduhoplovi: Eurokopter, Agusta-Vesland, Bel Tekstron, Lokid Martin, Boing i Sikorski. Najsofisticiraniot helikopter na dene{nicata AH-64 Apa~i ima centralen kompjuter koj go pretstavuva "srceto" na vozduhoplovot tokmu od Elbit. Ima i mnogu drugi sistemi koi se isto taka delo na firmata. Na unikatniot voen vozduhoplov koj e voedno i helikopter i avion, proizvod na kompanijata Bel Tekstron imenuvan kako V-22 Osprej, vgradeni se displei na Elbit koi se primarni pri upravuvaweto, t.n. glas kokpit. Elbit e vklu~en i vo mnogu aktuelni razvojni proekti, pred sĂŠ na amerikanskata armija (noviot borben avion F-35) no i na mnogu drugi, kako, na primer, modernizacijata na helikopteri od tipot blek houk na turskata armija itn.

{to za samo 10-15 otsto od vrednosta na nov borben helikopter se modernizira eden MI-24. [este iljadi modernizirani helikopteri niz cel svet od strana na Elbit sistemi, od koi 4.500 otpa|aat na helikopteri na armijata na SAD, za izraelskata firma se najdobriot dokaz za kompetentnosta, kvalitetot i konkurentnite ceni. Vo odnos na obvinuvawata, pak, deka Elbit se sluì so koruptivni metodi za da dojde do nekoj biznis, tie gordo poso~uvaat na izborot na amerikanskiot institut "Etisviar" kade {to Elbit sistemi e prvorangirana kompanija za "najdobra eti~ka programa na stranski vladin izveduva~" vo SAD za 2008 g. Vo izborot u~estvuvale iljada stranski kompanii koi rabotat vo SAD, a nivniot izbor na prvoto mesto smetaat deka e dovolen dokaz za kvalitetot {to go pruàat, pri {to upatuvaat deka pove}e informacii moè da se dobijat na internet-stranicata www.ethisphere.com PILOTITE BEZ SERTIFIKAT ZA INSTRUMENTALNO LETAWE Kako {to spomnavme, Dogovorot me|u Vladata i pretstavnicite na izraelskata firma predviduval i obuka na makedonskite piloti za koristewe i na novata tehnologija. Vo ramkite na prvata faza, so koja e izvr{eno opremuvaweto na helikopterite so sistem za

sertifikati za no}no vizuelno letawe. Vtorata faza e so sosema poinakov karakter i navleguva vo ona {to zna~i kreirawe nov koncept za upotreba na helikopterite zaradi efektivno koristewe na novata oprema. Toa e obvrska na komandata na VING-ot, bidej}i problematikata e kompleksna i korisnikot na helikopterite najdobro znae kako da go redefinira upotrebuvaweto, {to podrazbira izrabotka na novi standardni operativni proceduri. Tie proceduri ne se zna~ajni samo od aspekt na efikasnosta, tuku i poradi bezbednosta pri letaweto i eksploatacijata na novite sistemi. Od tie pri~ini vo vtorata faza vo kontekst na obukata na pilotite se predvideni kursevi za teoretsko zapoznavawe so novite sistemi i nivno koristewe. Sprovedenite laboratoriski obuki i kursevi imaat cel da ja olesnat upotrebata na opremata vo vozduh, a ne pilotite da se steknat so leta~ki ve{tini. Od Elbit potenciraat deka letaweto vo slo`eni vremenski uslovi, kakvi {to vladeele nad Petrovec koga se slu~i katastrofata, e kompleksno pra{awe koe ne e tretirano vo Dogovorot. Vo konsultaciite so odgovornite od VING-ot, pred potpi{uvawe na Dogovorot, tie velat deka ne e insistirano na obuka za koristewe ILS, so obrazlo`enie deka ne e prioritetno i deka so obukata }e se odi ~ekor po ~ekor, odnosno }e se razgleda mo`nosta za realizacija na obuka vo sopstvena organizacija, taka {to do denes ne e sprovedena obuka za instrumentalno letawe so helikopteri vo VING-ot i nitu eden makedonski pilot na helikopter nema licenca za instrumentalno letawe. F

ODDELNO Kako se pribliùva nekoj od golemite hristijanski praznici, taka sekoj ~ovek, bez razlika na negovata religioznost - zna~i, bez razlika dali e ateist ili ne - razmisluva za vrednostite {to religijata mu gi pruà na ~oveka, za nejzinite izvori i za nejzinite funkcii, za nejzinata smisla, kako i za nejzinata priroda. Ne mora da se ima osobeni poznavawa od filozofijata, za da se dojde do zaklu~okot deka religijata, me|u drugoto, e izdi{ka na potisnatoto i nesre}no su{testvo; deka e du{a na bezdu{en svet komu, tokmu zatoa, mu e potrebna du{a; deka religijata pretstavuva sve~eno nadopolnuvawe na nedostatocite na ovozemskiot ìvot; deka e... Vo momenti na taga i osamenost, vo momenti na beznade` i o~aj, religijata mu pruà na ~oveka ~uvstvo na sigurnost i na smislenost. Ednostavno, taa ne e, nitu smee da se smeta za golo praznoverie, za ne~ie orudie so ~ija pomo{ nekoj nekogo saka da go drì vo pokora; deka e, so drugi zborovi, opium za narodot. Naprotiv, taa gi ublaùva negovite maki i, ublaùvaj}i gi, se javuva kako svoeviden anestetik, kako opium na narodot, a ne kako opium za narodot

Mali potsetuvawa pred Veligden

red nekolku dena, kojznae po koj pat, go posetiv Mileniumskiot krst na vrvot od Vodno i povtorno ja vidov grdata slika vo koja se nao|a: zapo~nat i nedovr{en, opkruèn so otpadoci i so rasfrlani, nepovrzani elektri~ni kabli koi nalikuvaat na otvoreni arterii na ne~ij ogromen organizam. Vo su{tina, jas ne sum vernik. Ako sum vernik, toga{ veruvam deka Bog ne postoi, bidej}i ako postoi mnogu ne{ta {to se slu~uvaat ne bi se slu~uvale, kako {to i mnogu ne{ta {to ne se slu~uvaat bi se slu~uvale. No, seedno na toa, gletkata {to ja gledam pred i okolu Mileniumskiot krst me voznemiruva, ne moèj}i da ja razberam nesfatlivata indiferentnost kon ona {to so tolkava nade` i qubov be{e sozdavano. Na po~etokot, koga se javi idejata za negovata izgradba, bev protiv negovoto izdigawe. KOJ BEGA OD GRI@ATA ZA KRSTOT Pri~inite bea brojni. Prvo, smetav deka vo vreme koga makedonskiot narod e vo vojna, ili se nao|a na rab od vojna, koga vo Makedonija ima{e iljadnici vnatre{no raseleni lica (vsu{nost, begalci), kako rezultat od terorot na ONA, deka vo takva situacija e neumesno, duri deka e nevkusno da se izdvojuvaat tolkavi sumi za negovata izgradba, namesto da se prenamenat za zgriùvawe na makedonskite begalci, za makedonskite sira~iwa i bezdomnici. Vtoro, smetav deka krst so tolkavi dimenzii e neprimeren kako za duhot na izvornoto hristijanstvo, taka i na pravoslavieto na koe mu e nepoznata monumentalnosta. Site na{i zna~ajni sakralni objekti se so mali dimenzii, po~nuvaj}i od crkvata Sv. Spas vo Skopje, pa do Sv. \or|i (selo Kurbinovo), vo koja se naslikani edni od najubavite freski na ovie prostori i koi, spored brojni istori~ari na umetnosta, pret-

25 april 2008

Prof. d-r Qubomir CUCULOVSKI

stavuvaat svoevidno predvestie na renesansata vo Evropa. Naj~esto, makedonskite pravoslavni crkvi se so mali dimenzii, tihi i povle~eni, vo koi ~ovek moè da ostane samiot so sebe i so Boga, bez kakvi bilo posrednici ili nepotrebna pompeznost. Tokmu vo ovoj duh, Isus im se obra}a na svoite apostoli: “A koga se moli{, ne bidi kako licemerite, {to sakaat da stojat po sinagogite i raskrsnicite za da se molat i da se pokaùvaat pred lu|eto. Vistina vi velam deka tie ve}e si ja dobile svojata nagrada. No ti, koga se moli{, vlezi vo svojata skri{na soba i, otkako }e ja zatvori{ vratata, pomoli Mu se na tvojot Otec, Koj e vo tajnost, i On, Koj gleda tajno, }e te nagradi javno”. (Mat. 6: 5-6) Sepak, kako rezultat na ne~ii ambicii, grandiozniot Krst se izgradi. Zna~i, deteto se rodi. I kolku {to, moèbi, be{e gre{ka negovata izgradba, tolkava }e bide i gre{kata da se ostavi samiot na sebe, prepu{ten na vremeto i nevremeto, bez kakva i da e grià za nego, bidej}i edna{ rodenoto dete mora da se neguva. Zatoa i me pogoduva zapu{tenosta vo koja Krstot se nao|a, kako {to me pogoduva i sistematskoto odbegnuvawe da se prifati griàta za nego: sekoj govori za nego, no nikoj ne saka da se griì za nego. Toa govori za hipokrizijata vo koja se nao|a makedonskoto op{testvo, od koe ne e isklu~ena nitu MPC - barem del od nea. Se govori, bez tronka pretpazlivost kon vistinata, kako vo prethodniot socijalisti~ki sistem Crkvata bila zapostavuvana, duri deka bila i potisnuvana od strana na dràvata, bez da se vodi smetka za Isusovoto predupreduvawe: “Ne sudete, za da ne bidete sudeni; oti so kakov sud sudite, so takov sud }e bidete sudeni; so kakva merka merite, so takva i }e vi se meri”. (Mat. 7:1) EDNA MERKA ZA SITE Zo{to tolku mnogu insistiram i potsetuvam na ovie ne{ta? Insistiram i potsetuvam zaradi samata vistina, zaradi samite fakti koi govorat ne{to drugo od ona koi nekoi se obiduvaat da go plasiraat kako edinstvena vistina. Imeno, faktite go kaùvaat slednovo. Prvo, vo 1959 g., po celi dva veka, MPC se steknuva so svoja avtonomija, me|utoa vo ramkite na Srpskata pravoslavna crkva (SPC). Osum godini potoa, na 17 juli 1967 g., Svetiot sinod vo Ohrid ja proglasuva avtokefalnosta na MPC, odvojuvaj}i ja celosno od pazuvite na SPC. Zna~i, celosnoto osamostojuvawe na MPC se ostvaruva za

25 april 2008

vreme na socijalizmot. Vtoro, za vreme na vladeeweto na komunistite prvpat se preveduva Noviot zavet na ~ist, kodificiran makedonski jazik. Potoa, se preveduva i Stariot zavet. Zna~i, tokmu vo toj period celosno se preveduva Biblijata na sovremen makedonski jazik. Poto~no, vo 1990 g. Biblijata prvpat e celosno izdadena na sovremen makedonski literaturen (kodificiran) jazik. Treto, vo toj period zna~i, vo periodot na vladeeweto na komunistite - se otvora prvoto bogoslovsko sredno u~ili{te, pod imeto Makedonska pravoslavna bogoslovija

Sv. Kliment Ohridski vo Skopje, odnosno vo Dra~evo. Nekolku godini potoa, vo 1977 g. vo Skopje se formira Pravoslavniot bogoslovski fakultet Sv. Kliment. Mati~nata komisija za sozdavaweto na ovoj fakultet be{e sostavena od profesori od Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, kako i od ~lenovi na MANU, me|u koi bea i akademicite Petar Ilievski i Haralampie Polenakovi}. So formiraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet se sozda vaat site neophodni uslovi za vospituvawe visokoobrazovani sve{teni lica vo Makedonija, kako nu`na zamena na dotoga{nata praktika makedonskite sve{tenici da se obrazuvaat nadvor od svojata zemja, Makedonija. êtvrto, Soborniot hram Sv. Kliment Ohridski po~nuva da se gradi na po~etokot od sedumdesettite godini od minatiot vek. Dovolno e pred sebe da se imaat samo prethodnite fakti za da moè slobodno da se problematizira tezata spored koja od 1945 g., pa sè do osamostojuvaweto na Republika Makedonija (1991 g.) pravoslavieto, kako i religijata voop{to, bile potisnuvani i zabranuvani od strana na biv{iot reìm. Natamu, bez osobeno preteruvawe, moè da se konstatira deka sve{teni~kiot kadar vo toj period imal mnogu pogolema materijalna sigurnost (plata, socijalno, zdravstveno i penzisko osiguruvawe) otkolku denes. Ednostavno, faktite govorat ne{to drugo od ona {to nekoi se obiduvaat da go nametnat kako edinstvena vistina. So ova ne sakam da se stavam vo nekriti~ka odbrana na toga{niot reìm, nitu da go osuduvam sega{niot. Jas sakam samo da potsetam na nekoi ne{ta, kolku tie ne{ta da ne padnat vo zaborav, bidej}i zaboravot nikade ne vodi. Se razbira, nitu toga{, kako ni sega, rabotite vo i okolu Crkvata ne bile sovr{eni, bidej}i edinstveno Gospod, ako go ima, e sovr{en. Zatoa, sovr{enosta i bezgre{nosta da mu ja ostavime nemu, oti nie sme samo lu|e so site nedostatoci i ograni~enosti. êstitaj}i im go Veligden na site vernici vo Republika Makedonija, sakam u{te edna{ da naglasam deka ovoj tekst ne go napi{av nekogo da osuduvam, u{te pomalku nekogo da osudam, nitu da opravdam, tuku samo da potsetam na nekoi ne{ta i toa vo duhot na Isusovoto predupreduvawe: “Ne sudete, za da ne bidete sudeni; oti so kakov sud sudite, so takov sud }e bidete sudeni; so kakva merka merite, so takva i }e vi se meri”. I, u{te edna{, ~estit praznik na site hristijani, seedno kade i da se! F

Ekonomija

Dva miliona evra vo bunar Pred pet godini Dràvniot zavod za geodetski raboti potpi{a dva dogovora so Norve{kiot razvoj na registri AS, so {to startuva{e proektot e-katastar. Norveànite so dogovorite treba{e da ispora~aat kompleten hardver i softver i da se pridrùvaat do dogovorenoto. No, balkanskata primitivna naivnost na na{ata institucija isplivala na povr{ina: vo navedenite dogovori stoi klauzula deka DZGR ima isklu~iva obvrska redovno da gi pla}a pristignatite rati za realizacija na dogovorite, bez kakvo bilo pravo da prestane so pla}awe i da bara ot{teta dokolku Norveànite ne gi ispolnuvaat dogovorenite obvrski. A, se slu~ilo tokmu toa!

FOTOGRAFII: ANDON DAV^EV

E-KATASTAR, E, E, E, E, E...!

o januari 2005 g., vo kumanovskiot Sektor za premer i katastar, toga{niot premier Vlado Bu~kovski, na sve~en na~in, kako {to toa se pravi po pravilo kaj nas, prese~e crvena lenta, so {to go ozna~i po~etokot na proektot e-katastar. Vo Izve{tajot na Ovlasteniot dràven revizor za 2006 g., pi{uva deka vo toj period, od toga{niot direktor na Dràvniot zavod za geodetski raboti (DZGR), Bisera Jakimovska, bil potpi{an Protokol za finalna isporaka na modul 3, bez da bide izvr{eno testirawe, so {to neosnovano ovozmoìl pla}awe nadomest za licenca za sistem {to ne e vo

funkcija, osven sekako crvenata lenta vo Kumanovo. Dopolnitelniot izve{taj na specijalno oformenata rabotna grupa, isto taka, definiral deka modulot 3 ne e primenliv za upotreba! Svedocite na nastanite velat deka Bu~kovski bil prili~no lut poradi seto ova, pa vo edna prilika duri im se razvikal na negovite od kabinetot: "[to pravite majmun od mene!" BALKANSKA PRIMITIVNOST Genezata na ovaa finansiska dubioza po~nala vo noemvri 2003 g. koga DZGR sklu~il dva dogovora so Norve{ki razvoj na registri AS od Oslo: Dogovor za licencirawe i Dogovor za razvoj i implementacija na sistemot za elektronski katastar.

Neras~istenite imotno-pravni odnosi se najgolemiot problem na doma{nite i na stranskite investitori

25 april 2008

PI{UVA: MILAN AXIEVSKI

Spored predvidenoto, reformite vo Katastarot treba da zavr{at slednata godina. Dali vakvi i nekoi novi dubiozi }e go zako~at ovoj proces?

Vo katastarskata javnost ovoj zafat e poznat kako proekt MANOR, so ~ija realizacija trebalo da se postigne: elektronska arhiva, e-katastar na nedvi`nosti, on-line pristap do grafi~kite i tekstualnite podatoci za nedvi`nostite i interoperativna ramka za e -povrzanost so finansiskite i dano~nite organi, statistikata, notarite i drugi. MANOR e imeto na firmata-}erka na Norve{kiot razvoj na registri AS. Preku nea Norveànite trebalo da ispora~aat kompleten hardver i softver za prakti~na realizacija na dogovorenoto. No, balkanskata primitivna naivnost isplivala na povr{ina: vo navedenite dogovori stoi klauzula deka DZGR ima isklu~iva obvrska redovno da gi pla}a pristignatite rati, bez kakvo bilo pravo da prestane so pla}awe i da bara ot{teta, dokolku Norveànite ne gi ispolnuvaat dogovorenite obvrski. A, se slu~ilo tokmu toa! Dràvniot revizor obvinuva deka gornite dogovori se sklu~eni so direktno spogoduvawe, sprotivno na Zakonot za javni nabavki, koj za vakov zafat predviduva zadolìtelen javen tender. Dali i kolku e ostvarena celta na proektot MANOR, go pra{avme aktuelniot direktor na DZGR, Qup~o Georgievski: "Proektot docni so svojata implementacija i obvrskite ne se ispolneti vo soglasnost so vremenskata ramka {to e utvrdena vo dogovorot, poradi {to pobaravme negova kompletna revizija, kako od doma{nite ovlasteni institucii,

25 april 2008

taka i od me|unaroden konsultant. I od dvete instanci se dobieni naodi {to uka`uvaat na golem broj nepravilnosti. Me|unarodniot konsultant be{e izri~it deka proektot ne e vo soglasnost so potrebite na DZGR i so sovremenite katastarski informacioni sistemi: necentraliziran sistem, bez predviden elektronski potpis, nedostapna veb-prezentacija na podatoci preku internet, nedostig na soodvetna dokumentacija, ne e predvideno izvorniot kod da bide ispora~an na DZGR, zatvoren sistem za nadgradba, bez mo`nost za transfer na podatoci so drugi (idni) nacionalni bazi na podatoci, bez transakciski mehanizmi za nadvore{ni korisnici itn. IZLEZ Po vakvite soznanija, DZGR pismeno ja izvestil Vladata i Ambasadata na Kralstvoto Norve{ka, kako i Svetskata banka. Vo nao|aweto izlez od ovaa sostojba, a vrz osnova na odluka na Vladata od septemvri lani, pokraj DZGR se vklu~eni i Javnoto pravobranitelstvo, Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Se traga po najbezbolniot na~in za raskinuvawe na Dogovorot za licencirawe i Dogovorot za razvoj i implementacija na sistemot za elektronski katatstar. Dali vo toa }e se uspee, nikoj ne se osmeluva da prognozira, zatoa {to vo me|uvreme se slu~ile ~udni me{etarski raboti. Imeno, Norve{kiot razvoj na re-

gistri AS od Oslo vo januari 2005 g. se preimenuval vo Dominikans Fordring AS, a tri meseci potoa bila pokrenata postapka za negova likvidacija. Vo oktomvri istata godina e izbri{an od Registarot na trgovskite dru{tva vo Norve{ka. Vo me|uvreme, vo mart 2005 g. bil potpi{an dogovor pome|u DZGR i Dominikans Fordring AS za prenos na nivnite me|usebni prava i obvrski na MANOR DOO Skopje, {to nelegalno postoel zatoa {to negovata firma-majka ve}e bila vlezena vo likvidacija. Kolku pari se dosega plateni za ova eproma{uvawe? Spored finansiskata evidencija vo DZGR, prvata rata e platena vo oktomvri 2005 g. i dosega se plateni 8 rati vo vkupen iznos od 380.000 evra, no vnimavajte, parite legnale na smetkata na firmata Exportfinans ACA Oslo, koja voop{to ne figurira vo dogovorite, no Bisera Jakimovska dala pismena soglasnost parite da zavr{uvaat tamu! Zaklu~okot na Dràvniot revizor neka bide poenta na ovoj tekst: "Kako rezultat na sklu~en dogovor bez sistemska specifikacija, koja bi odgovarala na fizibiliti-studijata za e-katastar, a vrz prezentiranata dokumentacija, se zaklu~uva deka lesno bi moèlo da se slu~i DZGR da ima obvrska da plati vkupno 2.054.000 evra na Exportfinans ACA, po sudski spor i kamata poradi nenavremeno pla}awe na pristignatite rati, no za tie pari }e dobie nekompleten e-katastar, koj ne }e moè da se implementira!" F

ISKUSTVO "Osnova za pokaàniot interes za sorabotka so Norve{kiot razvoj na registri AS od Oslo e {to firmata bila izveduva~ na sistemskite re{enija za implementacija i formirawe na Centralniot registar na Republika Makedonija. Soglasno Zakonot za centralniot registar, taa institucija i Dràvniot zavod za geodetski raboti se upateni na sorabotka i razmena na podatoci, {to podrazbira kompatibilnost na IT-sistemite", e odgovor {to Forum go dobi od DZGR na pra{aweto: Zo{to tokmu Norveànite bile izbrani so direktna spogodba, a ne so javen tender?

NOV IKT-SISTEM Pou~ena od ova gor~livo iskustvo, Vladata na RM vo septemvri lani, so poseben Zaklu~ok, go zadol`i Dr`avniot zavod za geodetski raboti da otpo~ne so implementacija na proekt nasloven "Razvoj na nov centraliziran katastarski sistem", so {to treba da otpo~ne realizacijata na eden od proektite {to se predvideni so novata IKT-strategija usvoena vo maj 2007 g.

Ekonomija

Biznis

SIVUS

So inovativnost do svetski uspeh

akedonskata informati~ka industrija prodol`uva da bide generator na poleto na inovativnosta i kreativnosta. Svetskite trendovi vo koristeweto na vrvnata informati~ka tehnologija denovive bea prezentirani na Denovite na inovativnosta, manifestacija koja godinava se oganizira{e za prv pat od strana na lokalnata kancelarija na Majkrosoft. Na{ata najgolema softverska kompanija Sivus ja pretstavi novata tehnologija za kreirawe napredni aplikacii, ~ij proizvoditel e Majkrosoft. Sa{ko Celakovski, rakovoditel za razvoj na softverski proizvodi vo Sivus, istakna deka strate{ka zalo`ba na kompanijata e zlatnoto partnerstvo so Majkrosoft za da se ima pristap do najnovite re{enija koi gi proizveduva ovoj svetski gigant. Toj go potencira{e fokusot kon kreativnosta vo kompanijata kade {to so upotreba na razli~ni metodi na intersekciska razmena se doa|a do novi proizvodi. "Poznati se primerite kako so gri`a za inovativnosta mali kompanii prerasnale vo golemi korporacii. Denes internetot so 1,5 milioni korisnici vo svetot e najgolemoto pole za inovacii", veli Celakovski. Neodamna inovatorite od Sivus dobija Prva nagrada na evropskiot konkurs za inovativni re{enija. Nagradeniot Dejan Anevski ima{e prezentacija na inovacijata i vo Las Vegas, SAD. Pred nekolku dena Sivus be{e prisuten i na rabotilnicata "Strategija za e-biznis vo Makedonija", organizirana od proektot ELISA, namenet za podobruvawe na pristapot do znaewata za informati~koto op{testvo na malite i sredni pretprijatija vo Jugoisto~na Evropa. Celta na rabotilnicata be{e produktivno koristewe na e-biznis praktikite i pristapot do globaliziranata digitalna ekonomija niz sorabotka na akademskite i biznis-zaednici. "Veb 2 e noviot trend na poleto na inovacijata. Internetot e sega alatka za

Kancelarijata na Razvojniot centar na Sivus vo Ni{, Srbija

Na{ata najgolema softverska kompanija Sivus ja pretstavi novata tehnologija za kreirawe napredni aplikacii, ~ij proizvoditel e Majkrosoft. Neodamna inovatorite vo Sivus dobija Prva nagrada na evropskiot konkurs za inovativni re{enija inovirawe. Postojat korisni~ka i inovativna inovacija koi imaat svoi specifiki. Vo momentov se slu~uva demokratizacija na inovacijata, odnosno sekoj korisnik ima pristap do alatki za inovacii", veli Aleksandar Blagoevski - Trazof od oddelot za proda`ba i marketing na Sivus.

Prezentiraj}i ja implementacijata na najdobrite praktiki, Trazof naglasi deka fokusot e kon internet-trgovijata preku veb-stranici. Posetitelite bea zapoznaeni i so koristeweto na najdobrite e-biznis tehnologii i praktiki na pove}e makedonski kompanii od bankarsko-finansiskiot sektor vo zemjava. Kompanijata Sivus e osnovana vo 1999 g. vo Skopje. Osnovna dejnost ĂŹ se inovacii vo sferata na IT-uslugi, realizacija na proekti od oblasta na telekomunikaciite i informatikata, proizvodstvo i razvoj na softver. Sivus ima dolgogodi{no iskustvo vo pru`awe delovni re{enija, integracija i realizacija na proekti za klienti kako Tele 2, Erikson, Volvo, Ford. Ima tri razvojni centra i devet kancelarii, vo Indija, [vedska, Letonija, Wujork, Boston, SAD, Amsterdam, Holandija, Srbija i Makedonija. Vkupniot broj vraboteni e pove}e od ~etiristotini. Andreja SERAFIMOVSKI

25 april 2008

ANALIZA

CAVEAT EMPTOR

Janko TRENKOSKI

Izborite, iako vo pogre{en provle~e eden nov Zakon moment, nosat mo`nost za da za rabotni odnosi. Istise debatira okolu biznis-priot treba{e da re{i mnooritetite na na{ata dràva. gu raboti vo biznisot od Xejms Karvil, koj kako sovetaspekt na zgolemena fleknik i strategist na Bil Klinsibilnost vo vospostavuton, vo vreme na izborite vo vaweto na rabotnite od1992 g. koga soparnik mu bil nosi, a so toa i namaluXorx Bu{ Postariot, vleguvawe na nevrabotenosta. va vo istorijata na politiApsoluten neuspeh! Makekata vo SAD so poednostavudonija ima antibiznis vawe i lasersko fokusirazakon koj gi zgolemuva trowe na celite na kampawata, {ocite za rabota. Ako dostavaj}i samo tri: Promena, bro se se}avam, glasaweto ili isto pa isto(Change vs. mona toj zakon be{e proslare of the same); Ekonomijata e vuvano od strana na sinbitna, glup~o (Itâ&#x20AC;&#x2122;s the economy, dikatite. Taka ne se stastupid); Ne go zaboravaj zdravnuva atraktivna biznisstvoto (Donâ&#x20AC;&#x2122;t forget health destinacija, koga sindicare). Vo toj stil, od ekonomski katite ja vodat biznisaspekt, vo Makedonija e povo postsociXejms Karvil vleguva vo istorijata na po- politikata trebno da se posveti ogromno jalisti~ka ekonomija. litikata vo SAD so poednostavuvawe i la- Privatizacija i dereguvnimanie na slednite 10 ~ekori: sersko fokusirawe na celite na kampawata. lacija. Vo kontekst na reRe{i go imeto. Ova e apsoluna site otvoreVo toj stil, od ekonomski aspekt, vo Make- {avaweto ten prioritet broj eden, toa na ni temi so makedonskite Aldonija e potrebno da se posveti ogromno vni- banci, treba da se insisite ni e jasno. Vo prvite 3 meseci o~ekuvame ogromen nastira na umna privatimanie na dolunavedenite 10 to~ki por od na{ata vlada da se zacija na {to e mo`no najde kompromis prifatliv za pove}e dràvni kompanii. dvete strani. Ne moè Makedonska po{ta da bide damping za Re{i gi Albancite. I ova e vrabotuvawe partiski kadkompromis {to mora da se nari, na primer. Prodajte pravi. O~igledno e deka apegi site udeli na dràvatitite na Albancite postojata vo Makedonski teleno se zgolemuvaat i pokraj Ohkom, a privatizirajte deridskiot dogovor. Dali Allovi od MEPSO, aerobancite }e ni priredat izdromite i Vodovod i kanenaduvawe, ne{to sli~no nalizacija preku Berzata. kako Grcite so imeto, koga posle 17 godini pregovaraDoma{na energija. Nedowe za imeto vsu{nost se postigot na elektri~na enerkaùva deka nitu edno ime ne gija i haosot vo ovoj seke re{enie? Na sli~en na~in, se ra|a stravot deka i tie tor e eden od pogolemite neuspesi na Vladata. Dolgoro~no na{i sogra|ani rabotat na druga agenda. Koja i da e agenre{enie mora da ima. Ne sum siguren deka zakonot {to ~edata, da ja znaeme denes. ka za glasawe e najdobroto re{enie. Trgovskiot deficit e tuka i boli. Ima li takov ma` {to }e Ne se me{aj vo biznisot. Zada~ata na sekoja vlada e da gi napravi ne{to okolu ova pra{awe? Ovoj antologiski sozdava pravilata na igra i da gi izramnuva terenot, no ne problem se zgolemuva i pretstavuva zakana za na{ata i da se natprevaruva. Postojat nekoi adolescentni potrebi dràva. Vo ekspanzija na kreditno zadolùvawe na nasena nekoi lu|e vo Makedonija koga }e dojdat na vlast da ni polenieto od nad 40% na godi{no nivo, rekordno se zgokaùvaat kolku gi biva za biznis. lemuva uvozot, a so toa i dolgovite na dràvata. Od druga Ne kradi. Korupcijata i sudstvoto ostanuvaat rak-rani na strana, privatnite transferi kako tampon za dupkata vo na{eto op{testvo. Vo isto vreme, se pojavuvaat somnitelni platniot bilans se zabavuvaat i nivniot rast e samo tenderi i netransparentni dilovi so privatniot sektor. 10%. Ako ve}e davame subvencii, tie treba direktno da se Toa e najgolemoto predavstvo za eden politi~ar. povrzani so izvoz. Vo edna prigoda, pred nekolku godini Namali ja administracijata i izgubi go rejtingot. Makedood Carinskata uprava pobarav lista na top-100 izvoznici. nija e zemja koja {to treba da ima konkurentna prednost vo Me izvestija deka toa e tajna. Ne sum siguren dali ne{to se odnos na svoite sosedi. Taa prednost ja gledam vo mala i susmenilo vo Carinata vo odnos na izdavawe informacii, perefikasna administracija. Kaj nas, za àl, dràvniot no uveren sum deka nie treba da gi slavime na{ite top-100 aparat ima samo eden pat - nagore. Taa brojka od nad 100 sekoja godina, so javno deklarirawe na nivniot pridones iljadi lu|e treba da se prepolovi. za na{ata blagosostojba. Samo taka moème da gradime duh Vizi za site. Makedonija ne e del od biznis-svetot i tro{ona izvozno orientirana ekonomija. cite za vodewe biznis se ogromni. F Nov zakon za rabotni odnosi. Sostojbata so nevrabotenite i statistikata e ka{a-popara. Vo 2004 g. vo Makedonija se http://mkbiz.blogspot.com/

Deset ~ekori

25 april 2008

Ekonomija

Berza

MINATATA NEDELA

oliti~kata neizvesnost od pretstojnite vonredni parlamentarni izbori i lo{ite vesti okolu razre{nicata so imeto ne ostavaat prostor za optimizam kaj investitorite. Raspoloènieto i kaj doma{nite i kaj stranskite investitori, prisutni na na{iot pazar, sĂ¨ u{te e promenlivo, tu gore tu dolu, kako i dijagramot na indeksot. Korekcijata na pazarot i natamu e so isto tempo. Analogno na site ovie simptomi, razbirlivo e opa|aweto na prometot. Minatata nedela vkupnata suma od trguvawe iznesuva 259,15 milioni denari, {to pretstavuva pad od 21,70% vo odnos na prethodnata nedela. Najgolem del od prometot, 74,30%, se realizira na Oficijalniot pazar vo vrednost od 192,56 milioni denari, dodeka Redovniot pazar u~estvuva{e vo vkupniot promet so 16,62%. Bez razlika na procentot, vkupniot promet na ovoj pazar vo iznos od okolu 43 milioni denari pretstavuva duri 121% porast vo odnos na prometot realiziran na Redovniot pazar vo prethodnata nedela. Prviot den od nedelata go odbeleà trguvaweto so akcijata na Komercijalna banka, no, za àl, taa ja spu{ti vrednosta na MBI-10 za 4,5%. Prometot realiziran so ovaa akcija u~estvuva{e so 38% vo dnevniot, poradi {to nejzinoto ogromno vlijanie vlijae{e i vrz padot na indeksot. I vtornikot pomina so re~isi identi~na slika na ponedelnikot. Edinstvena razlika be{e promenata na dominantniot u~esnik na pazarot. Alkaloid ja prezede roljata od Komercijalna banka. Cenovnite nivoa na akciite na Oficijalen pazar prodolìja da pa|aat, no so pomal intenzitet od ponedelnikot. Vrednosta na MBI-10 se spu{ti za 1,63%, {to pretstavuva zna~ajno namaluvawe na intenzitetot na korekcijata koja go trese pazarot. Vsu{nost, toa {to prviot den go stori Komercijalna banka na MBI-10, vo vtornikot go napravi akcijata na Alkaloid. Klu~en ~initel koj predizvika pad na MBI-10 be{e akcijata na Alkaloid koja ja spu{ti svojata prose~na cena za 1,5%, {to

Alkaloid najtrguvan Farmacevtskata kompanija ostvari promet od 36,8 milioni denari

be{e pribli`no ednakvo na nivoto so koe padna i MBI-10. Akcijata na Alkaloid vo prometot vo klasi~no trguvawe na Oficijalniot pazar u~estvuva{e so 40%. Tokmu ovoj parametar sam po sebe dovolno govori za toa kolku e slab pazarot, kolku se siroma{ni ponudata i pobaruva~kata. Po nekolkudnevnata agonija na pazarot, MBI-10 vo sredata uspea da zabele`i porast i da povrati 0,8% od vrednosta koja silno ja gube{e poslednive nekolku denovi. Najgolemo u~estvo vo prometot, na tretiot den od nedelata, ostvari akcijata na Makpetrol so realizacija od 9,8 milioni denari, daleku pred prometot koj se realizira{e so akciite na drugite kompanii. Pretposledniot den pomina bez posebna inercija. Skromen promet kako i prethodniot den od 32,6 milioni denari vo klasi~no trguvawe so ak-

FORUM PROGNOZIRA I ovaa nedela pomina vo o~ekuvawe, bez zna~ajni ispadi, no i bez euforija. Edinstvena nade` vleva porastot na vrednosta na indeksot kon krajot na nedelata, no niskiot dneven promet ne dava prostor za kojznae kakva trka vo tekovnava nedela, u{te pove}e {to }e imame eden den pomalku trguvawe poradi Veligden. Ekonomskite parametri sĂŠ u{te ne se staveni vo igra. Pazarot e povr{en, a i ponudata i pobaruva~kata inertni i so mnogu nizok intenzitet. Nema dvi`ewa. Koj kaj se zatekol, miruva... No, pazarot si e pazar, nitu investitorite mo`at vo nedogled da taktiziraat i da ~ekaat, a nitu prodava~ite, barem onie pomalite, nema da miruvaat. Panikata i presmetkite }e stapat na sila. Na Berzata Ă¨ treba ke{. Samo taka }e se razmrda pazarot. Patem, sega navistina e pogoden moment del od za{tedite da se stavat vo akcija na oploduvawe, da se investiraat vo kupuvawe na najpopularnite akcii na na{iot pazar.

25 april 2008

cii i krajno niska likvidnost na pazarot. Vo taa ramka MBI-10 porasna duri za 4,4% i zatvori na vrednost od 5.760 indeksni poeni. Najgolem promet na pazarot povtorno postigna akcijata na Makpetrol so promet od 9,9 milioni denari. Petokot, pak, ima{e pogolema ponuda, a pomala pobaruva~ka, {to dovede do blag pad na cenite na najgolem del od trguvanite akcii na Oficijalniot pazar. So promet od samo 18,2 milioni denari vo klasi~no trguvawe, indeksot povtorno be{e vo nadolen pravec, MBI-10 padna za 1,17%. Petokot go odbeleà blok-transakcijata na Evropa od Skopje, vo koja se prodadoa 5.735 obi~ni akcii vo vrednost od 23,5 milioni denari ili po edinstvena cena od 9.900 denari za akcija. Za toa kolku be{e slab pazarot zboruva i podatokot {to celiot ostvaren promet na Oficijalniot pazar be{e pomal od ovaa transakcija. Najgolem broj transakcii koi vidno se oddeluvaat od drugite akcii vo tekot na izminatata nedela beleàt Alkaloid - 188, Granit - 110 i Makpetrol. Alkaloid se najde i na ~elnata pozicija me|u 10-te najtrguvani akcii po realizacija na najgolem promet. Akcijata na Alkaloid vo izminatata skromna nedela iako beleì pad na prose~nata cena od re~isi 10% sepak ostvari najgolem promet od 36,8 milioni denari. So re~isi 10 milioni pomalku na vtora pozicija po najgolem promet se najde Makpetrol so 26,8 milioni denari i pad na prose~nata cena od 10,34%. Vo nizata na najtrguvani se nao|a i Komercijalna banka so promet od 25,4 milioni denari i pad od okolu7% na prose~nata cena. Vo tekot na izminatata nedela najgolem pad na poslednata vo odnos na po~etnata cena beleì Prilepska pivarnica so minus 16,71%, pad od minus 12,43% beleì akcijata na Replek, dodeka pad od 10% imaat i @ito Vardar od Veles i Strumica Tabak. Najgolem porast vo ovaa letargi~na nedela beleì ADG Pelagonija od 21,43% i Inter tran{ped od 19,6%. Pozitivna promena od 12,43% ima Fer{ped, potoa Kiro ]u~uk od 11% i Telekom i Ar~elor mittal (HRM) od nad 9%. F

Ekonomija

Biznis svet RUSKI BOGATA[I Najbo gatiot Rusin, Oleg De ripaska, vo dru{tvo na ruskiot pretse datel Vladi mir Putin

Milijarda ne e dovolna za da bidete me|u najbogatite

a ~elo na ova rangirawe, koe tradicionalno go sproveduva amerikanskiot magazin Forbs, se najdoa dvajca milijarderi koi se zbogatija od biznisot so metali. Oleg Deripaska, sopstvenik na United Company RUSAL , e prv so bogatstvo od 28,6 milijardi dolari, 11,8 milijardi pove}e otkolku {to imal lani. Toj od ~elnata pozicija go simna sopstvenikot na fudbalskiot klub ^elzi, Roman Abramovi}, koj padna na tretoto mesto. Vtor e Aleksej Morda{ov, sopstvenik na Severstal, najgolemiot ruski proizvoditel na ~elik, koj godinava bogatstvoto go zgolemil duri za 12,4 milijardi dolari i sega ima 24,5 milijardi dolari. Abramovi} "te`i" samo 24,3 milijardi dolari. Vladimir Lisin, sopstvenik na ~eli~arnica-

25 april 2008

Milijarda dolari pove}e ne se dovolni za da se najdete na popisot na najbogati Rusi. Deset ruski milijarderi ne se najdoa na listata na Forbs na najbogati sto Rusi. Za kontirawe na ovaa lista potrebni se najmalku 1,1 milijarda dolari ta Novolipetsk, e na ~etvrtoto mesto so bogatstvo od 23,9 milijardi dolari. RUSIJA VTORA VO SVETOT PO MILIJARDERI Vo Rusija denes ima 110 milijarderi, duri 60 pove}e od lani. Za vlez na ovaa lista

FIZI^AROT KOJ GO PRIDOBI PUTIN Trieset i devetgodi{niot fizi~ar Oleg Deripaska e so poteklo od jugot na Rusija. Kako i mnogu drugi mladi i poznati Rusi, vo osumdesettite se naso~il kon trgovijata so metali, osobeno so aluminiumot. Zapo~nal so trgovija, a potoa stanal generalen direktor na eden od najva`nite aluminiumski kombinati vo svetot. Postepeno ja prestrukturiral vo celost ovaa industrija vo Rusija, najnapred vo sorabotka so drugi oligarsi kako {to se Boris Berezovski i Roman Abramovi}. Proletta 2007 g., toj go povlekuva posledniot poteg vo ovoj proces, prezemaj}i ja kontrolata na svojot posleden ruski konkurent, grupata Sual, {to }e go napravi Rusal prv svetski proizvoditel na aluminium. Rusal deneska vredi okolu 30 milijardi dolari, a Deripaska kontrolira 66% od nego. Imaj}i na raspolagawe golemi rudarski akcii vo Avstralija i vo Gvineja, toj postepeno gi pro{iri aktivnostite i kon drugi poliwa kako {to se grade`ni{tvoto, avtomobilskata industrija, vozduhoplovstvoto... Otkako e na vrvot so svoeto vlijanie vo Rusija (zatoa {to e eden od retkite oligarsi komu mu uspea da ja pridobie doverbata na Vladimir Putin), sega ~eka pogodna prilika da se prefrli vo Evropa. Vpro~em, ~esto se sre}ava vo London i vo Pariz, kade {to ima ku}i.

lani bea potrebni 600 milioni dolari, a godinava pragot e 1,1 milijarda dolari. Najgolemoto bogatstvo e koncentrirano vo metalurgijata, finansiite i nedvi`nostite. Rusija po brojot na milijarderi se nao|a na vtoroto mesto vo svetot, nadminuvaj}i ja Germanija i zaostanuvaj}i samo zad SAD. "Za osum godini stabilen stopanski rast, brojot na dolarskite milijarderi od nekolkumina se zgolemi na stotina. Spored nivniot broj, Rusija sega e na vtoroto mesto po SAD", veli direktorot na ruskata slu`ba za presmetki i pla}awe Sergej Stepa{in. Na ~elo na listata na zemji so najgolem broj milijarderi se SAD so 469 bogata{i. Rusija vo svetski ramki predni~i i po bogatstvoto na pratenicite i senatorite. Me|u niv ima duri 12 milijarderi. Vkupniot imot na dvanaesettemina se procenuva na 41 milijarda dolari, a na prvo mesto e Sulejman Kerimov, ~len na Gorniot dom vo parlamentot i sopstvenik na kompanijata Nafta Moskva. Spored amerikanskiot magazin Forbs, negovoto bogatstvo se procenuva na 17,5 milijardi dolari. Vtoroto mesto go zazede biznismenot Gleb Fetisov. Negovoto bogatstvo e proceneto na 3,9 milijardi dolari. Toj e najgolemiot akcioner na bankata Moj bank Novosibir i e senator od Voronje{kata oblast. Na tretata pozicija e pratenikot na Dolniot parlamentaren dom, Andrej Sko~, so imot vreden 3,3 milijardi dolari. F

Svet Geopolitika

Krug Navodnoto kr{ewe na ~ovekovite prava od strana na Peking, Va{ington go koristi kako pretekst da ni{ani na Kina PI{UVA: EMILIJA GELEVA

ajavite na Kina deka ima namera da go napu{ti dolarskiot sistem na ~uvawe na svoite rezervi predizvika naglo pa|awe na Dau Xons industriskiot indeks i gi zgolemi stravuvawata vo svetot za stabilnosta na amerikanskata valuta. Direktorot na Centralnata banka na Kina, Ksiu Xian, izjavi deka negovata zemja planira pogolemiot del od 1,4 trilioni dolari nacionalni valutni rezervi od dolari da gi prefrli vo postabilni valuti kako {to se evroto ili kanadskiot dolar. Po ova, amerikanskiot dolar padna na rekordno najnisko nivo vo odnos na drugite valuti, najnisko od koga i da e vo odnos na evroto, britanskata funta i kanadskiot dolar. Ova e najverojatno samo blago predupreduvawe za SAD od strana na Kina. Imeno, bezredijata vo Tibet kako kampawa protiv kineskoto politi~ko rakovodstvo, se rezultat na dlaboko zamisleni geopoliti~ki celi. Voenite planovi na SAD-NATO-Izrael protiv Iran se vo naprednata faza na gotovnost. Od svoja strana, pak, Kina ima ekonomski vrski i dogovor za dolgotrajna bilateralna voena sorabotka so Iran. Plus, Kina e isto taka sojuznik na Rusija, Kazahstan, Kirgizija, Taxikistan i Uzbekistan vo [angajskata organizacija za sorabotka kade {to Iran od 2005 g. ima status na nabquduva~, a ve}e podnese i barawe za ~lenstvo. POLITIKA NA OSLABUVAWE NA KINA Vo kontekst na amerikanskite planovi za napad na Iran, SAD nastojuvaat da gi oslabnat i sojuznicite na Iran, glavno Rusija i Kina. Vo slu~ajot na Kina, Va{ington se obiduva da gi naru{i

vrskite na Peking so Teheran, kako i iranskoto pribliùvawe do [angajskata grupa za sorabotka ~ie{to sedi{te se nao|a vo Peking. Kina e sojuznik na Iran. Zatoa Va{ington navodnoto kr{ewe na ~ovekovite prava od strana na Peking go koristi kako pretekst da ni{ani na Kina. So isklu~ok na nejzinata severna granica koja se grani~i so Rusija, Mongolija i Kazahstan, Kina e zaobikolena od amerikanski voeni bazi. SAD voeno se prisutni vo Ju`noto Kinesko More i vo Tajvanskiot Tesnec, na Korejskiot Poluostrov i vo Japonskoto More, kako i vo srceto na Centralna Azija na zapadnata granica na Kina. Soglasno politikata na oslabuvawe na Kina so krajna cel za nejzino raspar~uvawe, Va{ington gi poddrùva secesionisti~kite dvièwa i vo Tibet i vo zapadniot avtonomen region Ksinxiang - Ujgur koj se nao|a na granicata so severoisto~en Pakistan i so Avganistan. Me|utoa, imaj}i predvid deka Kina so eden poteg moè da predizvika raspa|awe na amerikanskata ekonomija, te{ko e da se zamisli deka SAD }e moàt nepre~eno da gi prodolàt vakvite politiki sprema Kina. I ne se zagrièni samo investitorite poradi padot na dolarot i jakneweto na evroto, {to, pak, gi namaluva izvoznite kapaciteti i stabilnosta na ekonomijata na EU. Nedamna i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi im se pridruì na onie koi ja povikuvaat administracijata na Xorx Bu{ da deluva vo pravec na stabilizirawe na dolarot. “Ako ne sme vnimatelni, monetarniot ras~ekor moè da nè vturne vo ekonomska vojna. Site }e bideme nejzini `rtvi”, izjavi Sarkozi. VOJNA KAKO IZLEZ I britanskiot premier Gordon Braun, koj denovive ja napravi svojata najva`na poseta na Va{ington, {to poradi sovpa|aweto so posetata na rimskiot papa na Va{ington ne dobi golem tretman, se obide da gi ubedi amerikanskite bankari (na specijalen sostanok so elitata na Vol strit) da gi is~istat svoite aktuelni zagubi. Britanskite banki ne sakaat da im se odlevaat pari i se pla{at deka najlo{oto doprva doa|a

koga amerikanskata ekonomska i finansiska kriza so seta svoja teìna }e go pogodi London. Vo britanskiot pe~at provejuvaat ocenkite deka samo najgolemite neprijateli moèa da mu ja isplaniraat posetata na premierot Braun na Va{ington istovremeno so onaa na papata koj celosno go pokri prestojot na Gordon Braun. Bez ogled na toa, izve{taite ukaùvaat deka i britanskiot premier Braun i Papata Benedikt XVI gi predupredile privrzanicite na voeni opcii vo Va{ington za namerite da se predizvika vojna vo svetski ramki, vo {to SAD spored mnogu ocenki go baraat izlezot od svojata sè poseriozna ekonomska sostojba. Papata, isto taka, malku ja nalutil administracijata na Bu{ baraj}i pozitivni odnosi so Rusija i ne ja prifatil pokanata na Belata ku}a za ve~era. Na drugiot kraj od svetot, ruskiot pretsedatel Putin za prvpat ja poseti Libija pri {to ve}e ja zapo~na svojata premierska agenda. Na Libija ì go otpi{a dolgot od 4,6 milijardi dolari, a za vozvrat so Gadafi potpi{aa ogroBojko Borisov men dogovor za ekonomska sorabotka i zdelki za ruskite kompanii. Putin be{e i prviot stranski lider so koj se sretna noviot (po tretpat) italijanski premier Berluskoni, koj gi naglasi ekonomskite vrski me|u dvete zemji, gordeej}i se so faktot deka Italija sega bila ~etvrta po golemina kako ekonomski partner na Rusija. Za toa vreme na Balkanot, edna navodno evropska zemja Grcija prodolùva so besmislen spor, izigruvaj}i kuma za ime na sosedna dràva koja e priznata od pove}e od 120 zemji pod ustavnoto ime Republika Makedonija. Imaj}i ja predvid prezafatenosta na svetot so “vistinski raboti”, moè da se o~ekuva deka Grcija nabrgu }e bide zaboravena i ostavena da si se vrti sama vo svojot nacionalisti~ki anahronizam. F Zabele{ka od Glavniot urednik: Redakcijata na Forum ne gi deli sekoga{ mislewata na analiti~arite i kolumnistite {to gi koristat stranicite na spisanieto kako most do javnosta, no sekoga{ }e pravi napor tie da bidat dostapni na uvid i prosud.

25 april 2008

Izrael

Evrejskata dràva go slavi 60-tiot rodenden Najgolemite dostignuvawa na dràvata vo nejzinata {estdeceniska istorija se isklu~itelno uspe{nata apsorpcija na imigrantite, visokiot tehnolo{ki razvoj i opstanokot na dràvata pokraj tolku mnogu neprijateli

r`avata Izrael }e go slavi svojot 60-ti rodenden na 8 maj. Glavnoto moto na proslavata za koja izraelskata vlada izdvoi okolu 28 milioni dolari e “Sila za izraelskite deca”. No, spored ona

Oficijalno logo na proslavata na 60 - tiot rodenden na Izrael

{to moè da se pro~ita vo izraelskite vesnici, na gra|anite na Izrael ne im e mnogu do slavewe. Edna ponova studija pokaà deka sekoe treto dete vo Izrael ìvee vo siroma{tija, a se tvrdi i deka denot na nezavisnosta }e pomine vo atmosfera na ogor~enost, depresija i javno sprotistavuvawe za tro{ewe mnogu pari za proslavi. Iako se smetaat za voeno nadmo}na nacija, Izrael-

25 april 2008

cite se demoralizirani poradi neuspehot do`ivean pred dve godini vo kratkata vojna vo Liban, kako i poradi nemo`nosta da se stavi kraj na raketnite napadi od Gaza koi traat ve}e sedum godini. Sepak, vladata }e se obide da im ponudi na svoite 7,2 milioni gra|ani nastan koj }e ja istakne nacionalnata gordost i }e gi naglasi najgolemite dostignuvawa na dr`avata vo nejzinata {estdeceniska istorija - isklu~itelno uspe{nata apsorpcija na imigrantite, vi-

sokiot tehnolo{ki razvoj i, sekako, opstanokot na dr`avata pokraj tolku mnogu neprijateli. Ostatokot od svetot }e ima mo`nost u{te edna{ da se potseti na unikatnosta na evrejskata nacija koja ostvari silen identitet po nekolku mileniumi stradawa, kako i da se istakne silata na veruvaweto na Evreite kon Boga (vo nivniot monoteizam, Bog ima specijalen odnos kon Evreite, kako kon izbran narod) i kon tatkovinata (koja ja narekuvaat “vetenata zemja”). F

Pozna~ajni nastani od istorijata na Izrael: 1947 - Rezolucija na Asamblejata na ON so koja se sozdade plan za podelba na Palestina na dve dr`avi, edna evrejska, a drugata arapska. Arapskata liga go otfrli ovoj plan.

Dejvid, od strana na egipetskiot pretsedatel Anvar el Sadat i izraelskiot premier Menahem Begin pod medijatorstvo na amerikanskiot pretsedatel Ximi Karter.

1948 - Proglasuvawe na nezavisnosta.

1982 - Izrael intervenira vo Gra|anskata vojna vo Liban, za da gi David Ben Gurion ja pro1948-49 - Vojna uni{ti bazite od glasuva nezavisnosta na Izrael za nezavisnost koi Palestinskakoja zavr{i so ta osloboditelpobeda na izraelna organizacija ja skite sili nad arapskite sosedi i napa|a teritorijata na Izrael. so pro{iruvawe na teritorijata na evrejskata dr`ava von granici1987 - Prvata intifada, palestinte definirani so rezolucijata na ON. sko vostanie protiv izraelskata vlast. 1949 - Izrael se za~lenuva vo ON. 1993 - Dogovor vo Oslo pome|u Ji1960 - Izraelskata razuznava~ka cak Rabin i Jaser Arafat, so koj agencija Mosad go otkri i go zaro- izraelskata vlada i Palestinskabi “arhitektot na holokaustot” Adolf ta osloboditelna organizacija zaAjhman vo Buenos Aires i go preneemno go priznavaat pravoto na pose vo Izrael, kade {to be{e osuden stoewe na Izrael i na Palestinsna smrt. kata vlast vo Zapadniot Breg i Pojasot Gaza. 1967 - [estdnevnata vojna protiv Egipet, Jordan i Sirija, po koja Iz- 1994 - Miroven dogovor pome|u rael gi okupira Zapadniot Breg, SiIzrael i Jordan. naj, Golan i Pojasot Gaza. 1995 Atentat vrz Jicak Rabin od 1972 - Operacija “Bo`ji gnev”, so strana na ultradesni~arski Evrein. koja po naredba na vladata se vr{at atentati vrz odgovornite za 2000 - Vtorata intifada, po neusmasakrot vrz izraelskite reprepehot na pregovorite pome|u Jazentativci na Olimpiskite igri ser Arafat i Ehud Barak. vo Minhen. 2005 - Izraelsko povlekuvawe od 1973 - “Jom Kipur” vojna protiv Gaza. Egipet i Sirija za teritoriite vo Sinaj i Golan. 2006 - Napad vrz Liban, po kidnapiraweto na izraelski vojnici od 1979 - Izraelsko-egipetski mirostrana na libanskata militantna ven dogovor, potpi{an vo Kemp grupa Hezbolah.

Svet

Panorama SAD - IRAN

Povtorno voeni zakani

protivno na zacvrstenoto uveruvawe deka administracijata na Xorx Bu{ nema da se osmeli vo poslednite meseci od svojot mandat da go napadne Iran, nekoi mediumi od SAD tvrdat deka voeniot napad e sè u{te vo igra. Spored magazinot Wusmaks, koj va`i za blizok do amerikanskite voeno-razuznava~ki strukturi, takvata opcija e mnogu verojatna po poslednata poseta na

VLADIMIR PUTIN

rvata istoriska poseta na eden ruski pretsedatel na Libija zavr{i so desetici potpi{ani deklaracii i dogovori od strana na liderite Muamer Gadafi i Vladimir Putin za anga`man na ruski korporacii vo libiskata xamahirija. Taka, Ruskite èleznici i Gasprom }e izveduvaat infrastrukturni i energetski proekti. Odnosno, }e se gradi èlezni~ka pruga vo dolìna od 550 kilometri, proekt vreden 2,5 milijardi dolari, a ruskiot energetski xin potpi{a dogovor za sozdavawe zaedni~ka kompanija so libiskata Nacionalna naftena kompanija. Celokupnata vrednost na site potpi{ani dogovori e 10 milijardi dolari. No nekoi ruski nabquduva~i smetaat deka Rusija ne dobila premnogu od ovie zdelki bidej}i Moskva mu veti na Tripoli otpi{uvawe na dolg od 4,5 milijardi dolari, ceh na polkovnikot Gadafi i negovata socijalisti~ka zemja od vremeto na Studenata

BUGARIJA

ugarskiot premier Sergej Stani{ev po~na konsultacii za rekonstrukcija na Vladata otkako Evropskata Unija se zakani so sankcii poradi slabite rezultati na negovata vlada vo borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal. Spored analiti~arite, reformite vo Bugarija se zabaveni po vlezot vo EU vo 2007 g., a popularnosta na vladeja~kata partija, Bugarskata socijalisti~ka partija (BSP), e padnata na mnogu nisko nivo. Se smeta deka vo korenot na problemot se vrskite na vrvnite pretstavnici na vlastite i na sudstvoto so kriminalnite grupi, vr-

amerikanskiot potpretsepokaùva i toa {to komandidatel Dik êjni na Bliskirot na amerikanskite sili ot Istok, koja se slu~i vo na Bliskiot Istok, admiravtorata polovina na mart. lot Vilijam Falon, si podPo ovaa poseta Izrael ja nese ostavka vo mart, koga vo organizira{e najgolemata mediumite izlegoa inforvoena ve`ba vo svojata ismacii deka ne se soglasuval torija, a ministerot za inDik êjni i Xorx Bu{ so strategijata na pretsedafrastruktura Binjamin telot Bu{ za Iran i ne sakal Ben-Eliezer go predupredi Teheran deka da bide vo sinxirot na komandi koga }e dokolku ja napadne evrejskata dràva, }e dojde naredba za po~etok na napad vrz sledi silna reakcija so koja }e bide uniIslamskata Republika. Spored nekoi ra{tena iranskata nacija. Ovaa voena ve`zuznava~ki izvori, na koi se povikuva ba, vo koja bea vklu~eni i podgotovki za Wusmaks, administracijata vo Va{ingnapadi od hemiski i biolo{ki oru`ja, ton sega go otfrla izve{tajot na Naciopredizvika ostar odgovor od Sirija, koja nalnoto razuznavawe od dekemvri minago obvini Izrael deka se podgotvuva za tata godina, vo koj se tvrde{e deka Iran vojna, pa duri i navede deka taa bi po~naja zaprel programata za nuklearno oru`la vo periodot pome|u 1 maj i krajot na juni. je u{te vo 2003 g. F Deka rabotite se dviàt vo toj pravec

Obnova na starite prijatelstva

Vladimir Putin i Muamer Gadafi

vojna. Za vozvrat, Tripoli veti deka za istata suma }e nabavi nova ruska voena tehnika. So ogled na nekoi pomali nedoski koi traat u{te od vremeto na vladeeweto na Komunisti~kata partija i sovetskite tajni slu`bi. Obelodenuvaweto na takvite vrski dovede i do ostavka na ministerot za vnatre{ni raboti Rumen Petkov, koj va`e{e za eden od najmo}nite lu|e vo t.n. stara garda na BSP. Toj prizna deka se sretnal so voda~ite na podzemjeto vo 2006 g., no deka toa go napravil so dobra namera - da gi zamoli da prekinat so me|usebno ubivawe vo klu~niot period za dr`avata vo presret na pristapuvaweto kon EU. Isto taka, Petkov be{e pod pritisok od EU poradi obelodenetite razuznava~ki informacii vo koi se tvrdi deka mafija{kite strukturi do{le do posed na “strogo doverlivi“ dokumenti od MVR. Poradi toa pretstavnicite na

razbirawa za zdelki od po~etokot na 90tite, vredni stotici milioni dolari (modernizacija na raketni sistemi, voeni avioni Il-76 i edna podmornica od tipot Badr), stornirani otkako na Libija ì bea vovedeni sankcii, Moskva ima namera da go otpi{e dolgot toga{, koga }e dojdat pari od nabavkata na voenata tehnika. Po poseta na Libija, Putin “namina” do Sicilija, na gosti kaj staronoviot italijanski premier Silvio Berluskoni, da mu ~estita za pobedata na izborite. Berluskoni mu napravi golema ~est na Putin i go pre~eka “stariot drugar Vladimir” ka~uvaj}i se vo trupot na avionot na ruskiot pretsedatel. Potoa dvajcata zaminaa vo edna od najpoznatite i najrasko{ni vili na najbogatiot Italijanec - vilata ^artoza na bregot na Tirentskoto More. “Naskoro }e staneme kolegipremieri”, ka`a Berluskoni, potenciraj}i ja va`nosta na nivnata sredba, 11-ta po red, a posledna na Putin vo svojstvo na ruski pretsedatel. F B.K.

Slab politi~ki sistem Unijata se zagri`eni deka dokumentite {to im gi dostavuvaat na bugarskite kolegi bi mo`ele da dojdat vo racete na kriminalcite. Inaku, denovive od Bugarija stignaa vestite za ubistva na eden poznat avtor na knigi za mafijata i na eden menaxer na energetska firma so kontroverzno minato. Vo juli, EU }e go ocenuva napredokot na Bugarija i se o~ekuva deka }e bidat vovedeni nekoi drasti~ni merki kon nejziniot slab politi~ki i sudski sistem. F

25 april 2008

“NIE IMAVME KORIST OD EDNA RABOTA, A TOA E NAPADOT VRZ KULITE-BLIZNA~KI I VRZ PENTAGON, KAKO I OD AMERIKANSKATA BORBA VO IRAK.” BENJAMIN NETANJAHU, VODA~ NA IZRAELSKATA PARTIJA LIKUD, VO PREDAVAWE NA UNIVERZITETOT BAR ILAN, TVRDEJ}I DEKA

TAJM GO SPOREDUVA GLOBALNOTO ZATOPLUVAWE SO GOLEMATA DEPRESIJA, SO TRKATA ZA OSVOJUVAWE NA VSELENATA I SLI~NI PREDIZVICI PO KOI AMERIKANSKATA KULTURA IZLEGUVALA POSILNA, NUDEJ}I NA~INI KAKO DA SE POBEDI I VO OVAA MODERNA VOJNA. F

AMERIKANSKOTO JAVNO MNENIE STANALO MNOGU POPOZITIVNO KON IZRAEL PO TERORISTI~KITE NAPADI OD 11 SEPTEMVRI. F

WU STEJTSMEN PI{UVA ZA KRIZATA SO HRANATA VO SVETOT KOJA DOVEDE DO POSKAPUVAWE NA OSNOVNITE PREHRANBENI PRODUKTI NA SITE KONTINENTI, PORADI {TO MILIONI LU|E SE SOO~ENI SO GLAD, DODEKA VO ISTO VREME BOGATITE ZEMJI GI KORISTAT HRANLIVITE RASTENIJA ZA PROIZVODSTVO NA BIOGORIVA. F

PANORAMA GI ANALIZIRA REZULTATITE OD POSLEDNITE PARLAMENTARNI IZBORI VO ITALIJA ZAKLU~UVAJ}I DEKA BERLUSKONI NIKOGA{ NE OSTVARIL TOLKU GOLEMA POBEDA PORADI {TO SE O~EKUVA DEKA NEGOVATA VLADA }E BIDE SILNA. F

Avtor: Xef Staler

NACIONAL JA NUDI VERZIJATA NA MO}NIOT HRVATSKI NOVINSKI IZDAVA~ IVO PUKANI} ZA OBIDOT ZA ATENTAT VRZ NEGO VO ZAGREB I ZA SLU~UVAWATA KOI MU PRETHODELE NA TOA. F Avtor: Rajner Ha~feld

“DOKOLKU NA KRAJOT NA PRETSEDATELSKIOT MANDAT MI BIDE POSTAVEN USLOVOT DA SE OPREDELAM POME|U EVROPSKATA IDNINA I INTEGRITETOT NA ZEMJATA, JAS }E GO IZBERAM INTEGRITETOT NA ZEMJATA.” BORIS TADI}, PRETSEDATEL NA SRBIJA, VO INTERVJU ZA BELGRADSKIOT NEDELNIK STANDARD, KONSTATIRAJ}I DEKA NEMA MO`NOST EU DA Ì POSTAVI USLOV NA SRBIJA DA GO PRIZNAE NEZAVISNO KOSOVO, BIDEJ}I I VO SAMATA UNIJA IMA DR`AVI KOI NIKOGA{ NEMA DA GO PRIZNAAT NEZAVISNO KOSOVO. F 25 april 2008

STANDARD NA SVOJOT STOTI BROJ JA OBJAVUVA LISTATA NA 100 NAJMA`I VO SRBIJA VO 2008 G., NAPRAVENA SO GLASAWE NA ~ITATELITE, A NA ~IE ~ELO SE NAO|A TENISEROT NOVAK \OKOVI}. F

Kolumna PRO ET CONTRA

Prof. d-r Ganka CVETANOVA

Izgleda deka treba{e da ni se slu~i nedobivaweto pokana za ~lenstvo vo NATO, poto~no edno od najnepovolnite scenarija za Makedonija, pa duri toga{ i mediumite i politi~kite eliti da se setat deka vo na{ata dràva postoi edna cela plejada eksperti koi - dokolku bea konsultirani navreme - moèa da go dadat svojot pridones ne samo vo evroatlantskite integracii, tuku i vo kreiraweto edna dolgoro~na dràvna strategija

o denovite pred, za vreme i po zavr{uvaweto na samitot vo Bukure{t, vo makedonskite mediumi se pojavija bezmalku stotici pravnici, istori~ari, politikolozi, sociolozi, univerzitetski profesori, analiti~ari, novinari itn, itn... Site so svoi stavovi i viduvawa za aktuelnite sostojbi i procesi. Nekoi od niv so dijametralno sprotistaveni pozicii, no barem javnosta ima{e mo`nost da gi slu{ne. Se tolkuva{e bukvalno sĂ¨ vo vrska so na{ite napori i zalo`bi za za~lenuvawe vo NATO-alijansata. [to i kolku sme napravile, {to i zo{to ne sme napravile, {to }e zna~i za nas vlezot vo NATO, a {to - nedobivaweto pokana. Se razbira, edna od neizbe`nite i najeksploatiranite temi be{e ve~no aktuelniot problem so Grcija i na{eto ustavno ime, koj za vreme na samitot vo Bukure{t go doìvea svojot klimaks. Pa taka, javnosta - blagodarenie na mediumskite nastapi i ukaùvawata na golemiot broj eksperti (naj~esto najavuvani kako politi~ki analiti~ari, iako li~no pretpo~itam da gi narekuvam eksperti) - stana svesna deka pra{aweto za nepriznavaweto na na{eto ustavno ime e vsu{nost mnogu posu{tinsko i podlaboko. Stana svesna deka vo zadninata na ova pra{awe se krie nepriznavaweto na makedonskiot identitet i makedonskiot jazik kako najzna~ajna odrednica na na{iot kulturen identitet. Duri sega stana svesna za pra{aweto na makedonskoto malcinstvo vo Grcija, negovata istorija i izvr{eniot egzodus vrz nego. Na javnosta kone~no ĂŹ stana jasno zo{to Grcija uìva tolku silna poddr{ka od najvlijatelnite evropski dràvi i od kade proizleguva nejzinata dobra pozicioniranost. Po{irokata javnost sfati deka Grcija

e vsu{nost tvorba na starata Evropa i stana svesna za nejzinite vrski so evropskite monarhii. No, za àl, seto toa post festum, ili najblago re~eno - koga rabotata ve}e be{e zavr{ena. Vo Makedonija postoi dolgogodi{na tradicija na neiskoristuvawe na znaeweto na ekspertite i nivnite poznavawa od konkretnite sferi vo koi tie deluvaat, istraùvaat i sozdavaat. Mnogu malku se koristat vo kreiraweto na javnite i dràvnite politiki, a u{te pomalku pri kreiraweto na na{ata dràvna strategija (dokolku voop{to ja imame), kako i pri definiraweto na kratkoro~nite i dolgoro~nite prioriteti vo ramkite na istata. Mnogupati dosega ja imam slu{nato zabele{kata deka makedonskite intelektualci potfrlija vo siot ovoj period na demokratizacija na dràvata. Deka ednostavno gi nema. Deka ne se pojavuvaat vo javnosta, ne kritikuvaat, ne ukaùvaat, ne sakaat vlasta da im zabeleì. To~no e deka nivniot glas ne sekoga{ be{e prisuten vo javnosta. No, to~no e i toa deka ne be{e prisuten zatoa {to verojatno nitu nekoj gi pra{uva{e, nitu, pak, nekoj saka{e da gi slu{ne. Verojatno gi pra{uvaa i sakaa da gi slu{nat edinstveno mislewata na konformistite. A onie drugite mnogu lesno moèa da padnat vo nemilost. Pa zatoa, golem broj od niv prodolìja da rabotat i deluvaat sekoj vo svojata oblast i sfera na interes, no ne ~uvstvuvaa potreba da se eksponiraat vo javnosta so rezultatite od svojata rabota, mislewata, ocenkite i procenkite za sevkupnite sostojbi vo dràvata. Posledicite od vakvata sostojba gi ~uvstvuvame denes, a gi po~uvstvuva i dràvata. Golem broj makedonski umovi se odleaja od dràvata. A kako i nema, koga nikoj ne gi esapi. Za razlika od nas, gr~kata dràva nekolku godini nanazad vodi ofanzivna kampawa, pritoa angaìraj}i go siot svoj intelektualen i akademski potencijal kako na doma{en, taka i na me|unaroden teren. Ovaa negativna praktika vo Makedonija ne e nitu nova, nitu nepoznata. Trae ve}e so godini. Na krajot, kako sprotiven i pozitiven primer }e ja poso~am ulogata na eden od najvlijatelnite sociolozi na dene{nicata Entoni Gidens i negoviot anga`man vo politi~ki, no i dràvni celi. Vaì za vistinski reformator i izgotvuva~ na politi~kata platforma i programata na britanskite laburisti. Ovoj vode~ki sociolog, istovremeno be{e angaìran i kako sovetnik na Toni Bler. Se se}avate, onoj Toni Bler, koj posle pove}e od decenisko vladeewe na torievcite ne samo {to ja prezede izvr{nata vlast, tuku i ĂŹ obezbedi na svojata partija tri mandati vo kontinuitet. Blagodarenie na anga`manot i reformata na Entoni Gidens. F

Post festum

25 april 2008

Intervju

Vele SAMAK, minister za stranski investicii

Kapitalot i stranskite obezbeduvaat

stabilnost Pred zapo~nuvaweto na intervjuto so eden od prvite ministri za stranski investicii, nevoobi~aen gest. Ministerot Samak ja pro{eta ekipata na Forum niz negoviot kabinet i ni go pretstavi svojot tim: â&#x20AC;&#x153;Bez niv, jas sum ni{to. Tie rabotat pove}e i od meneâ&#x20AC;?. Vedna{ vi stanuva jasno deka imate rabota so ~ovek koj ima originalen pristap vo svoeto rabotewe, vo {to se uverivme i dodeka go pravevme negovoto prvo intervju za Forum

Forum: Vo poslednive nekolku godini postojano ni be{e potencirano deka vlezot vo NATO }e ni donese pove}e investicii. [to }e se slu~uva sega, otkako vo Bukure{t ne dobivme pokana za vlez vo Alijansata? Samak: Od site moi diskusii so stranski biznismeni denovive i od porano, kako i od analizite za dvi`eweto na stranskite investicii vo zemjite od regionot i od Isto~na Evropa pred i po vlezot vo NATO i Evropskata Unija, mo`e da se zaklu~i deka ovaa odluka nema drasti~no da gi promeni rabotite. Jas, li~no, do sega imav nad dveste sostanoci so kompanii od pove}e zemji. Pra{aweto za NATO, kako nekakov uslov za investirawe, nikade ne be{e otvoreno. Nema dilema deka ~lenstvoto vo NATO e pozitivna rabota za Makedonija. No se slu~i toa {to se slu~i.

FOTO: MILAN STREZOVSKI

brendovi Moàm da kaàm deka nie, kako dràva, moè da se pofalime deka imame i politi~ka i ekonomska stabilnost. Pra{aweto za NATO nema{e i nema da ima golemo vlijanie vrz stranskite investicii. Na Makedonija, investitorite gledaat dolgoro~no. Tokmu iskustvoto na isto~noevropskite zemji pokaùva deka kaj niv najgolemite investitori vlegle na pazarot godini pred nivniot vlez vo NATO ili EU. Makedonija se nao|a vo mnogu pospecifi~en region otkolku opkruùvaweto na zemjite od Isto~na Evropa. Nevleguvaweto na Makedonija vo NATO, od mnogu doma{ni i stranski eksperti be{e protolkuvano kako opasnost po stabilnosta na regionot. Kolku vakvite tezi }e ni na{tetat? Specifi~nosta na prikaznata e takva,

25 april 2008

RAZGOVARAL: PETRE DIMITROV

{to saka Makedonija. Kade odi, {to saka da bide za deset, za dvaeset, za sto godini. Makedonija e `elna za lideri koi }e ja postavat taa vizija i zada~a i }e gi nosat gra|anite napred. Od taa vizija }e se postavat i konkretni zada~i i barawa do dijasporata. Frustracijata vo dijasporata be{e od nepostoeweto vakov stav od tuka. Ne treba da imame zabludi deka postojat silni lobi-grupi na drugi zemji vo SAD, na primer, osven se razbira izraelskoto. Gr~koto lobi vo SAD e mit. Argumentot e najgolemata negova slabost. Tie sekoga{ pa|aat na argumentot. Na ovaa funkcija ste re~isi dve godini. Kolku ste zadovolni od toa {to go srabotivte? Jas sum zadovolen. Sepak, ne dojdov vo zemja vo koja sè e idealno. Dojdov so realni i skromni o~ekuvawa. Pozicijata na minister mene, li~no, ne me definira. Jas ja vidov ovaa pozicija pred sè kako na~in da ì pomognam na Makedonija. Ova e prva moja rabota ovde i sum sre}en {to e povrzana so biznis, a ne so politika, iako izvr{uvam politi~ka funkcija. Dobiv odvrzani race da ja izvr{uvam rabotata so deloven pristap. Ne da prezentiram verbalni govori, tuku da nastapuvam so konkretna ponuda. Jas ja nudam realnata slika za Makedonija i nejzinite delovni mo`nosti. E sega, reakciite na kompaniite so koi dosega sme razgovarale se razli~ni. Nekoi na kraj }e vi ka`at deka seto ova e super, no vo sledniot period ne planiraat investicii nikade ili, pak, deka Makedonija ne im e vo plan. No, sepak, se otvoraat pove}e vrati, dobivame preporaki za drugi kompanii... Posebno sum sre}en {to dobivame komplimenti za seriozniot pristap po pra{aweto na investiciite.

kako {to nekoi t.n. eksperti sakaat da si ja prika`at, baraj}i vo nea opravduvawe za odredeni li~ni demagogii. Treba da bideme vnimatelni so daruvaweto na titulata ekspert. Mnogu malku od tie t.n. eksperti imaat kontakt so delovnata zaednica. Makedonija ima svoi aduti koi se va`ni za investitorite. Tuka, prvenstveno, mislam na tro{okot za rabotna raka koj e nizok i predvidliv. Odlukata nekoj da investira, zavisi pred sè od faktori od vakov tip i od drugi delovni parametri. Smetam deka samiot kapital obezbeduva stabilnost. Utre toj }e reagira kaj svoite politi~ari i }e bara od niv poradi investiciite vo Makedonija, taa da bide stabilna i da dobie politi~ka poddr{ka. Ekonomskiot kapital vo nekoi momenti mo`e da ni donese pogolema stabilnost i od NATO za{to ni

25 april 2008

dava ekonomska fleksibilnost. Jas ne predviduvam krah na makedonskata ekonomija po nikoja osnova. Kolku predvremenite izbori }e go razni{aat kontinuitetot na politikata za privlekuvawe investicii? ]e ima odreden kontinuitet. Izborite }e zavr{at brzo. Nema da ima podolga nestabilnost. Za mene ne e sporno dali novata vlada }e se vrati na nekoi reformi i kolku }e se zavr{at onie {to se zapo~nati. Stabilnosta e vo kontinuiranite reformi. Na ovaa pozicija dojdovte od stranstvo. ^uvstvoto ovde e deka ne sme videle nekakva korist od makedonskata dijaspora, ni po politi~kite, ni po ekonomskite pra{awa. Problemot e vo nedefiniraweto na toa

Kolku se frustrirate koga nekoi pregovori nema da fini{iraat so odluka za investirawe? Ne bi rekol deka stanuva zbor za frustrirawe. Mojata glavna cel be{e i e ne samo da sozdadam pozitivna svest za Makedonija, kako mo`na destinacija za investirawe, tuku i da donesam nekol

Makedonija ima svoi aduti koi se va`ni za investitorite. Tuka, prvenstveno, mislam na tro{okot za rabotna raka koj e nizok i predvidliv. Odlukata nekoj da investira, zavisi pred sé od faktori od vakov tip i od drugi delovni parametri

Intervju

ku konkretni proekti, {to e najte{kiot proces. Od toj aspekt jas sum zadovolen. Eve, konkretno so Xonson Meti, iako odlukata be{e donesena po cela godina ubeduvawe. Ne sakam da sozdavam fama so koi sè firmi sum imal sredbi, koi od niv ja posetile zemjava. Problem e vo o~ekuvawata od toa, a i se navleguva vo delovno ~uvstvitelni informacii. So mojot kabinet uspeavme da realizirame nekolku proekti vo koi se vklu~i i Makedonija. Sega sme vo finalni pregovori so francuska kompanija so koja pregovarame od minatiot april. Odlukite za investirawe ne se donesuvaat preku no}. Ova e te{ka i kompleksna rabota koja bara trpenie i seriozen pristap. Ima{e dva-tri slu~ai koga so kompaniite stignavme do finalna faza, pa tie otkaùvaa. Koga raboti{, normalno e ne{to i da izgubi{. Te{ko e da se postigne zabrzuvawe vo grinfild-investicii, tie se najte{kata rabota. Mnogu od kompaniite so koi sme kontaktirale ni velat Makedonija e super zemja, no baraat da im kaème koja firma da ja kupat tuka, ili vo koja firma da investiraat bidej}i nemaat iskustvo da gradat od nula, tuku sekoga{ kupuvale. Po vakvite pregovori gi kontaktirame doma{nite kompanii i im gi prenesuvame tie informacii. Moite o~ekuvawa se sekoga{ realni. Smetam deka pove}e treba da se pottiknuvaat i doma{nite investicii. Na edna stranska investicija treba da ima desetpati pove}e doma{ni investicii. Kolku se pottiknuvaat doma{nite investicii? Se ima ~uvstvo kako tie da se zapostaveni vo polza na stranskite ? Toa e mit. Nemame nekoi posebni beneficii za stranskite investitori. Sè {to vaì za niv, vaì i za doma{nite. Edinstvenata razlika se beneficiite vo slobodnata ekonomska zona Skopje, koja ne e zatvorena i za doma{nite, dokolku stanuva zbor za grinfild-investicija so strate{ki stranski partner. Komunikacija Vlada-doma{en biznissektor sekoga{ deluvala ra{timano. Se soglasuvam deka nivoto na komunikacija ne sekoga{ bilo dovolno, soodvetno kako i zaemnite o~ekuvawa. Ima u{te mitovi koi treba da se sru{at, kako {to e, na primer, tvrdeweto deka dava~kite na rabotodavcite za plati se mnogu golemi. Jas gi sporediv so dava~kite vo Isto~na Evropa, po {to zaklu~iv deka ne e taka. Treba da se sledat poseriozno firmite vo Makedonija koi imaat potencijal, izvozen i proizvodstven. I tie da se promoviraat kako aspekt na politikata za privlekuvawe investicii. Takviot pristap }e ni ja olesni rabotata i nam, bidej}i pokaùva deka imame seriozni doma{ni igra~i, pokaùvame kakva e atmosferata za vodewe biznis, mo`nosta za partnerstvo. Od druga strana, doma{nite firmi ne treba da ~ekaat na Vladata i treba organizirano da nastapuvaat na stranskite forumi, saemi i delovni krugovi.

25 april 2008

Koi ni se prednostite, a koi nedostatocite? Tro{ocite za rabotna sila, koi se sporeduvaat so onie vo Kina i vo Indija, i fiskalnite beneficii se sekako na{ite klu~ni prednosti, a voedno i pozicijata do regionalnite i evropskite pazari. Prednost ni e i toa {to sme zemja so najmlada populacija vo Evropa. Nedostatok ni e {to sme sepak mala zemja, pomala duri i od nekoi evropski gradovi, pa te{ko vleguvame vo kalkulacii za mnogu proekti. Slabost ni e i nedefiniranata idnina na investicionata politika, koja ne ni e odnapred opredelena za po{irok krug beneficii, {to sozdava neizvesnost vo komparaciite kaj firmite. Zatoa, na Makedonija ì trebaat “svetle~ki kuli“, ogromni investicii na svetski giganti koi }e nè osvetlat pred celiot svet i }e ovozmo`at navalica. Sega konkurirame za proizvodstvo na avtomobili kaj germanski brend. [ansite ni se mali, no dadovme sè da bideme najdobri. Tuka ne se {tedi. Alabama go dobi Mercedes vo 1993 g. na takov na~in i zapo~na neviden razvoj. Koj e podobar minister za stranski investicii: Vie ili Ta{kovi}? Koj donese pove}e investicii? Toa treba da go pra{ate na{iot rabotodavec. Promocijata na prvite promotori za stranski investitori zavr{i skandalozno. Ima li partiski pritisoci za postavuvawe odredeni lu|e vo va{iot kabinet? Vo mojot kabinet, nikoj osven jas ne odlu~uva koj }e bide vraboten. Za da nekoj raboti kaj mene, preku rigorozni intervjua se meri negoviot potencijal, analiti~kite sposobnosti, proda`nite kvaliteti, po{irokoto znaewe i sposobnosta za u~ewe novi materii. Treba da se ima predvid deka izborot

na lu|e za menaxer ili lider e najva`na karakteristika i mo`e da bide najskapa gre{ka. Spored rezultatite, mislam deka imam eden od najdobrite timovi tuka. [to }e rabotite vo novata vlada, dokolku VMRO-DPMNE pobedi na pretstojnite izbori? Bi vodele nekoe drugo ministerstvo? Vo ovoj moment glavna zada~a mi se tekovnite proekti. Za ponatamu sum otvoren da razgleduvam sekakvi ponudi. So resornite ministerstva ne bi {pekuliral. Bi sakal toa {to sum go zapo~nal, eventualno da go zavr{am. Ima li ova ministerstvo dovolno sredstva za realizacija na site planovi i idei? Ministerstvoto e bez resor i nema sopstven buxet. Site sredstva ni gi odobruva Generalniot sekretar. Taka se struktuirani rabotite. Situacijata ne e idealna, no ima podobruvawe. Mediumite ve proglasija za najbogat minister, po gre{kata na Antikorupciskata komisija vo va{iot anketen list. Kolku ste realno, materijalno bogat? Imam investirano vo nekolku penziski fondovi i raspolagam so minimalen ke{. Toa i go napi{av vo anketniot list. Tamu imav navedeno deka poseduvam i avtomobil, no ve}e go prodadov za da podmiram tekovni tro{oci. Jas sum vo finansiski minus ovde. So familijata go prifativme toa, go znaevme odnapred. Ne dojdovme vo Makedonija za da se zbogatime. Mlad sum i }e imam u{te mnogu mo`nosti, blagodarenie na moeto rabotno iskustvo da zarabotam. Finansiskoto `rtvuvawe za mojata dr`ava ne mi e problem. Vrednosta na vakviot tip patriotizam mnogu se ceni vo svetskiot biznis. F

Kultura RAZGOVARALA: ANA VASILEVSKA FOTO: MILAN STREZOVSKI

INTERVJU

PAVLINA PROEVSKA, DIREKTORKA NA MAKEDONSKIOT SOVET NA UMETNOSTITE VO WUJORK

Otpakuvam lagi {to ì se zakanuvaat na Makedonija

Kultura Promocija i afirmacija na makedonskata kultura vo Amerika e pri~inata vo 1991 g. Pavlina Proevska da go inicira sozdavaweto na Makedonskiot sovet na umetnosti vo Wujork. Ovaa asocijacija e rakovodena od odbor vo koj ~lenuvaat vidni Amerikanci so ili bez makedonsko poteklo kako Majk Zafirovski, Tom Spirof, Vilijam Hensi, a na veb-stranicata na Sovetot se staveni linkovi od zna~ajni makedonski umetnici, me|u koi Kiro Urdin, Igor To{evski i Duke Bojaxiev. Vo izminative godini Sovetot realiziral pove}e proekti vo polza na makedonskata kultura i postojano istraùva za da go najde idealniot na~in za prezentacija na Makedonija, preku nastani i proekti koi }e imaat dolgotrajno informativno vlijanie vo Amerika. Denovive Proevska e dojdena vo svojata matica od koja se oddale~ila pred pove}e od tri decenii, za da gi finalizira podgotovkite na golemata izlo`ba na makedonski narodni nosii koja }e se slu~i idnata godina vo Muzejot za folklor i umetnost vo Santa Fe, vo dràvata Novo Meksiko (New Mexico). Prestojot, me|u drugoto, }e go iskoristi za da najde doma{ni umetnici na koi }e im ovozmoì profesionalna promocija vo Wujork. Zasega e poznato deka }e se obide da gi izveze Atanas Botev i Robert Dandarov. Osnovnata dejnost so koja se zanimava Proevska e filmskata produkcija, pa moèbi naskoro }e zapo~ne i filmski proekt za makedonska prikazna so globalen kontekst. Multidisciplinarnata profesionalnost na Proevska e proizvod na nejzinoto obrazovanie. Taa diplomirala novinarstvo vo Amerika, pa potoa specijalizirala odnosi so javnost (public relation) vo Pariz. Rabotela vo amerikanskiot televiziski kanal Si-Bi-Es, sĂ¨ do 1986 g. koga oformila svoja producentska ku}a. Na po~etokot na na{iot razgovor se povika na sentencata na filozofot Volter, deka istorijata e paket od zbir odnapred spakuvani lagi, na koja taa replicira deka saka da otpakuva barem nekolku od istoriskite lagi koi ja zagrozuvaat nejzinata tatkovina.

Forum: Makedonskiot sovet na umetnosti go formiravte za da ja afirmirate makedonskata kultura vo SAD. Dali smetate deka Makedonija pravi dovolno za da ja prezentira svojata kultura vo svetot i voedno da se sprotistavi na silnite propagandni lagi koi gi plasiraat nejzinite neprijateli? Proevska: Tokmu poradi faktot {to smetam deka Makedonija ne pravi dovolno ili barem ne go nao|a vistinskiot na~in za da lobira vo svetot preku svojata kultura, go oformiv Makedonskiot sovet na umetnostite vo Wujork. Motivirana sum da gi otpakuvam istoriskite lagi {to se kreirani za da go osporat na{eto postoewe i kako dràva i kako narod. Sfativ deka Makedoncite odamna go napravile pogre{niot ~ekor koga ne se grièle za dokumentirawe na svojata istorija. So toa ostavile {iroko pole po koe igra fudbal koj }e stigne i ja potturnuva topkata na istorijata tamu kade {to mu odgovara. Taa odgovornost e kolektivna. Nie ne razbirame kolkava e mo}ta na dokumentacijata na kulturnoto nasledstvo i zatoa sega nemame mo} na odbrana na dokumentite. Na primer, da go zememe Marko Cepenkov: negovite zapisi se univerzalno filozofski, no nikoj ne se setil kako takvi da mu gi pretstavi na svetot. Ne znam dali nie ne znaeme, ili dali ne sme zabeleàle kako drugite go pravat toa ili, pak, imame vroden samodestruktiven element vo na{ata kolektivna slika. I sega treba da odime po svetot i da gi kupuvame kulturnite nasledstva koi odovde bile iznesuvani. Toa e ogromno tro{ewe energija i sredstva. ...no sepak, imame kulturni centri niz svetot i primenuvame sovremeni metodi vo odnosite so javnost. Zo{to smetate deka toa nema efekt? Vo edna prigoda vo Wujork, mu sugerirav na aktuelniot premier Nikola Gruevski deka vo makedonskiot jazik nema soodveten prevod na toa {to ozna~uva public relation, odnosi so javnost ne go ozna~uva istoto. Ako pojdeme od toa deka nie ne razbirame to~no {to zna~i toa, normalno deka ne moète pravilno da go primenuvate. Se razbira deka i kulturnite centri si imaat svoja uloga, no ne se dokraj na visina na zada~ata. Ne e dovolno samo da se organiziraat nastani ako za niv ne se primeni agresiven marketing. Koj e efektot od toa {to nekoja izlo`ba vo Wujork }e ja vidat dvaesetina Makedonci. Na umetnicite im se pravi lo{a usluga ako nivnata izlo`ba ne e kvalitetno plasirana. Voobi~aeno se nosat nekolku nivni platna, ne im se organiziraat sostanoci so proda`ni agenti, kontakti so galerii, seto toa pominuva bez izdràni monografii, a za objavi vo vesnicite da ne zboruvame. Zatoa, Sovetot }e se obide prestojot na umetnicite Atanas Botev i Robert Dandarov da ne bide protokolaren, tuku polezen. Ako tie uspeat, }e uspee i Makedonija.

Kakov e va{iot vpe~atok okolu informiranosta na Amerikancite za makedonskata kultura? Pred da po~ne rabotata na Sovetot, napraviv eden videospot nasloven Kade se nao|a Makedonija? Odgovorite na anketata {to ja sprovedov dadoa o~aen rezultat. Nikoj ne mo`e{e nitu geografski da ja odredi Makedonija. Se iznenadiv koga eden Afrikanec, taksi-voza~, mi re~e deka znae za Makedonija, kako del od Jugoslavija. Problemot e {to nie, naj~esto, makedonskata kultura vo Amerika im ja promovirame na Makedoncite {to `iveat vo etni~kite geta i sĂ¨ se vrti okolu na{ite crkvi koi se nao|aat vo predgradijata. Tie lu|e se tolku naviknati na me|usebna promocija, {to zaboravaat deka nema cel vo toa da se u~ime samite za na{ata kultura. Koi proekti na Sovetot bi gi izdvoile? Kako {to minuvaat godinite, i Sovetot u~i na svoite gre{ki. Na po~etokot se obidovme so pe~atewe edna publikacija za koja pi{uvaa vidni makedonski intelektualci i istata ja distribuiravme na mnogu adresi. Toga{ sfativ deka bugarskoto lobi e mnogu silno i ~esto pre-

25 april 2008

so Aleksandar Krapovski. I toa dojde i pomina. Mojata agenda ne e da go u~am makedonskiot narod koja e negovata kultura, tuku toa da go transferiram na amerikanskiot narod. Vo toj kontekst, sakam Amerikanka od Brodvej da dojde i da ispee makedonska pesna, zna~i sakam nekoj da ja prepoznae mojata kultura, inaku samo promocija ne e promocija. Nema permanenten efekt. Toga{ odlu~iv deka e najpametno da se rabotat proekti so traen rezultat. Koga razbrav za `ivotot na makedonskiot pisatel Stojan Hristov, ja dokumentirav negovata prikazna za makedonskata emigracija vo koja se objasnuva del od na{ata istorija. Toj dokumentarec be{e namenet za nacionalnata televizija Pi-Bi-Es, koja ja gledaat intelektualci. Alternativa bi bilo da se napravi simpozium za Stojan Hristov na koj }e dojdat dvajca lu|e. Gradot Dover vo 2006 g. dobi spomenik na Hristov na ~ija plo~a pi{uva deka toj e Makedonec. Toa }e ostane kako traen zapis vo slednite 500 godini.

zentiralo delovi od makedonskata istorija kako svoi. Po dve godini stana jasno deka ova informativno spisanie ~esto zavr{uva nepro~itano, pa se obidovme so manifestacii. Organiziravme i rabotni ru~eci na pove}e ambasadori vo SAD vo hotelot Plaza vo Wujork. Iako presti`en nastan, sĂ¨ zavr{uva vo tie nekolku ~asa. Istoto be{e i so koncertite so Stra{o Temkov i

Dali i izlo`bata (so va{a donacija) vo Santa Fe e del od va{ata agenda za traen zapis na makedonskata kultura? Izlo`bata e definitivno mega-proekt so koj }e ja otvorime stranicata za trajni zapisi na makedonskata kultura i istorija. Na Muzejot vo Santa Fe mu donirame 30 narodni nosii od Makedonija. Muzejot se obvrzuva da gi ~uva, da napravi monografija {to }e ja distribuira vo site muzei vo Amerika i izlo`bata }e trae pove}e od polovina godina. Ovoj muzej go posetuvaat okolu 100.000 lu|e godi{no. Zamislete samo deka tie nosii }e vleguvaat i vo razli~en tematski koncept na Muzejot i vo idnina. Smetam deka donacijata za izlo`ba e fantasti~en na~in da ostavime traen beleg. Koga gi napraviv prvite kontakti so Muzejot, tie mi rekoa deka vo depoto imaat nekoi par~iwa obleka od makedonskiot folklor. Be{e ta`no da se vidi deka nekoi od par~iwata gi prodavale na{ite ~lenovi na Tanec. Pretpostavuvam deka toa go napravile za bedni pari. Toj muzej e tret za etnografija i tekstil vo Ame-

rika, zaedno so onoj vo Los Anxeles i vo Va{ington. Tie prifatija trajna donacija od 250.000 dolari. Znam za nekoi slu~ai koga Makedonija vloùvala vo sli~ni monografski edicii koi bile poklonuvani na ambasadori, a naj~esto zavr{uvale vo smetot na hotelskite sobi. Normalno deka toa ne bil prakti~en podarok i voedno ne pridonesuval za makedonskata kultura. Silinata na ovoj proekt e {to ima trajna promocija koja }e ìvee bez ogled na toa {to }e se slu~uva so Makedonija vo idnina. Velite i filmot ne nĂ¨ promovira soodvetno. Kako profesionalec vo filmskata rabota, {to mislite deka mu nedostasuva na makedonskiot film? Tuka ima prekrasni epski temi {to treba da se vizueliziraat. Smetam deka lu|eto {to kaj nas se zanimavaat so film ne razmisluvaat dovolno za goleminata na temata. Tie razmisluvaat so mali prikazni {to sakaat da gi kaàt na toj na~in i mislat deka }e napravat individualen beleg. Filmot ne treba da se pravi za sebe, tuku za publikata. Ima golem film, na primer vo prikaznata na Kiraca Visul~eva. Taa e Frida Kalo na Balkanot, a preku nejzinata prikazna }e se raskaè i makedonskata prikazna. Makedonskiot terorizam bil vo svojstvo na patriotizam, a znaeme deka svetskiot e ekonomski ili religiozen. Treba da gi nau~ime Grcite za na{ata istorija, preku film {to go }e go napravi Holivud. Nie vo filmovite tretirame nekoi konfuzni odnosi, beda i siroma{tija, {to e mnogu pogre{no. Generalniot problem e vo scenarijata. Moèbi e potrebno da se organiziraat letni seminari za da se nau~i ne{to okolu scenarijata. Potoa, ne mi jasno zo{to Filmskiot fond transparentno ne gi obelodenuva ~lenovite na komisijata {to }e gi ~ita scenarijata. Sekoj avtor ima pravo da znae koj i so kakov kredibilitet go ocenuva negovoto delo. I kone~no, mora da se razmisluva za distribucijata, najva`no e sredstvata da se vra}aat nazad vo kasata. A, od Makedonija da izleguva toa {to e lirsko i son~evo. F

BARBARA SUMBERG, KURATOR ZA NARODNI NOSII VO MUZEJOT NA SANTA FE Dojdov vo Makedonija za da nau~am ne{to pove}e za pretstojnata izlo`ba koja }e se slu~i vo Santa Fe. Primarniot interes na na{iot muzej e vrskata me|u umetnosta i folklorot. Posetitelite preku na{ite izlo`bi na narodni nosii moàt da sogledaat mnogu od kulturata na eden narod. Na primer, na odnosite me|u maìte i ènite, potoa navikite. Oblekata moè da dade mnogu nasoki za na~inot na ìvot i kulturolo{kite naviki na eden narod. Najprvo, nosiite se prekrasni kako vizuelno ostvaruvawe, no etnolo{kata vrednost e izrazena preku boite, na~inot na tkaewe. Barem {to se odnesuva do toa, makedonskite se isklu~itelno bogati. Prestojot vo va{ata zemja }e go iskoristam da nau~am {to e mo`no pove}e i da ja nadgradam mojata profesionalnost, a se razbira i dokolku e mo`no da vospostavime nekoj most na sorabotka so va{ite muzei. Iako gr~kata zaednica e mnogu silna vo Santa Fe, nema zo{to da imame problemi so nea bidej}i ova ne e politi~ka, tuku kulturna promocija na edna zemja.

25 april 2008

Kultura GODINA NA JAZIKOT

Se lepi so lepilo

o sekoj jazik, sledstveno i vo makedonskiot jazik, postojat na~ini kako se obrazuvaat zborovite. Vo naukata za jazikot ovaa disciplina se narekuva zboroobrazuvawe. Zboroobrazuvaweto vo makedonskiot jazik, glavno, go prou~uva na~inot na obrazuvawe novi zborovi od postojnite zborovi vo makedonskiot jazik i prilagoduvaweto na tu|ite zborovi vo na{iot jazik. Toa zna~i, me|u drugoto, deka se izveduvaat novi zborovi od ist koren so pomo{ na pretstavki, na nastavki ili kombinirano: so pretstavki i so nastavki i sl. (Vidi: Kiril Koneski, Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik, Bona, Skopje, 1995, ponatamu: Koneski K., 1995.) Na{eto vnimanie go privle~e obrazuvaweto na zborot lepaci. Ovoj zbor e upotreben vo edna reklama na pretprijatieto Korni od Skopje. Imeno, oglasuvaj}i gi svoite proizvodi vo eden dneven vesnik, spomenatoto pretprijatie, pome|u drugoto, zabele`uva deka ima „naj{iroka ponuda na site vidovi plo~ki, sanitarni uredi, lepaci i pomo{ni sredstva“. Zo{to se zaprevme na zborot lepaci od reklamata na pretprijatieto Korni? Nam ni pravi vpe~atok toa {to ovoj zbor ne e obrazuvan na soodveten na~in. Proveruvaj}i go zborot lepaci vo Re~-

25 april 2008

PI{UVA: VASIL DRVO[ANOV

nikot na makedonskiot jazik so srpskohrvatski tolkuvawa, vo izdanie na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov od Skopje vo 1961-1966 godina, od sostavuva~ite: Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin i Trajko Stamatoski, pod redakcija na Blaè Koneski, konstatiravme deka ovoj zbor ne e notiran kako makedonski zbor. Zborot lepaci, koj pretstavuva mnoìnska forma od zborot lepak, e registriran vo Srpskohrvatsko-makedonskiot re~nik od \. Milo{ev, B. Grui}, M. ]orveziroski, B. Blagoeski i A. Xukeski, pod redakcija na Krum To{ev, vo izdanie na Makedonska kniga od Skopje, objaven vo 1984 godina. Imeno, na stranicata 154, zborot lepak od srpskiot i hrvatskiot jazik e preveden na makedonski so zborot lepilo. Zborot lepilo e zabeleàn vo Re~nikot na makedonskiot jazik. Vo prviot tom, na stranicata 383, od spomenatiot re~nik, zborot lepilo e predaden so srpskohrvatskite tolkuvawa lepak, lepilo. Zborot lepilo e potvrden i vo Pravopisniot re~nik na makedonskiot literaturen jazik od Kiril Koneski, vo izdanie na Prosvetno delo od Skopje, {to izleze vo 1999 godina, na stranicata 203. [to zna~i seto toa? Toa kaùva deka zborot lepilo so zna~ewe 'materija {to sluì kako sredstvo za vr{ewe dejstvo' e izveden od nesvr{eniot glagol lepi so nastavkata -ilo (Koneski K., 1995: 52). Ponekoga{ tie nastavki se sovpa|aat vo srodnite jazici, kakvi {to se srpskiot i makedonskiot. No, vo konkretniot slu~aj, kako {to moè jasno da se vidi, nastavkata -ak vo zborot lepak ne se sovpa|a vo dvata jazika. Vo makedonskiot jazik so nastavkata -ilo e izveden zborot lepilo. Toj zbor e standarden. Toa ni go potvrduvaat konsultiranite re~nici. Zna~i, se lepi so lepilo. Ottuka, vo spomenatata reklama na pretprijatieto Korni od Skopje, treba da bide napi{ano deka toa pretprijatie ima „naj{iroka ponuda na site vidovi plo~ki, sanitarni uredi, lepila i pomo{ni sredstva“. Sekoja reklama, objavena vo pi{uvanite mediumi, treba da bide napi{ana na makedonski standarden jazik. F (Avtorot e univerzitetski profesor)

Kultura

Scena R

100 - stota kniga na Aleksandar Kujunxiski

zdava~kata ku}a Antolog od Skopje neodamna ja objavi zbirkata 100 od Aleksandar Kujunxiski (1946, Peh~evo), pisatel za deca i za vozrasni, humorist i satiri~ar. Naslovot na knigata ima dvojna simbolika: toa e stota objavena kniga od bogatiot

tvore~ki opus na ovoj na{ pisatel koj dolga niza godini dejstvuva vo oblasta na literaturata kako samostoen umetnik, a voedno go ozna~uva i brojot na pesnite {to se pomesteni vo nea. Imeno, vo ovaa prva kniga od novopokrenatata biblioteka Cre{a na izdava~ot Antolog mo`e da se pro~itaat 100 haiku pesni, 100 tristi{ija, kako {to veli avtorot, â&#x20AC;&#x153;mali zborovni buket~iwa probliknati pod mototo: Imam mnogu za ka`uvawe, zatoa pi{uvam kratkoâ&#x20AC;?. Pokraj golemiot broj knigi so raskazi, pesni, humoreski, noveleti, epigrami, aforizmi, ske~ovi, drami, piesi, skazni, basni, gatanki i brzozborki, Alek-

3+3

NADE TALEVSKA,

sandar Kujunxiski e eden od sostavuva~ite na antologiite Knigata dno nema (antologija na narodni pogovorki i poslovici od celiot svet) i Vekov e trkalo (antologija na izreki, aforizmi, krilatici, maksimi, mudri, pou~ni i duhoviti misli od poznati i nepoznati li~nosti), dodeka negovata zbirka za deca od predu~ili{na i pomala u~ili{na vozrast Sakam kniga dosega e publikuvana na 6 jazici: makedonski, albanski, turski, srpski, romski i vla{ki, a vo podgotovka e nejzinoto objavuvawe na u{te 5 jazici. Inaku, vo zbirkata e vklu~ena i kompletnata bibliografija na avtorot, a sodr`i i fotobiografski zapisi. F

PEJA~KA

(STRINGS BAND)

@enskoto pismo na Nikolova

ratkata zbirka raskazi Leva komora na Olivera Nikolova (izdanie na Templum, Skopje, 2008 g.) e me|u najdobrite zbirki raskazi {to se pojavile na makedonski jazik vo izminative dvaesetina godini. Stanuva zbor za vrvna literatura: fascinira nejzinata zbienost, stegnatost, edna re~isi poetska pregnantnost, no koja su{tinski e nepretenciozna. Odmerenosta i suptilnosta na izrazot na Nikolova go dostignuvaat nivoto na edna zgusnata elegancija (ona {to makedonskata proza mnogu retko go postignuva oti glavno e epski razdrdorena i glavno mo{ne deskriptivna). Vtorata va`na pri~ina zo{to knigava e svoeviden nastan za makedonskata literatura e poradi toa {to nie re~isi i nemame `ensko pismo, osven vo retki fragmenti. A Leva komora ne samo {to e odli~na literatura, tuku e i sna`no naglasena himna na `enskosta, ne{to {to o~ajni~ki nedostasuva vo patrijarhalnata i vo mnogu ne{ta anahrona makedonska proza. F

Zabavno spoeni stilovi Kako funkcionirate kako grupa i koj e muzi~kiot stil koj osobeno go preferirate? Kako grupa funkcionirame odli~no, imame ogromna doverba i po~it me|u sebe, sekoj od nas ima svoi posebni kvaliteti i svoja uloga vo bendot. Poznavame mnogu razli~ni muzi~ki stilovi koi vkusno gi spojuvame vo edna prekrasna celove~erna zabava, osobeno {to gi svirime site najgolemi hitovi od nekolku dekadi nanazad.

Ima mnogu ènski vokali vo Makedonija, no malku od niv peat vo nekoj bend. Kolku peeweto vo pridru`ba na muzi~ki sostav pridonesuva da dojdat do izraz tvoite peja~ki kvaliteti? Peeweto so grupa, vo ìvo, mnogu pove}e pomaga da dojdat do izraz glasovnite mo`nosti, no i da se dorazvijat moite muzi~ki kvaliteti, bidej}i so no}nite svirki se zdobiva pove}e iskustvo, otkolku, na primer, na festivalite, so peeweto na plejbek. Moème li da o~ekuvame samostoen muzi~ki nastap ili snimawe pesna (spot)? Normalno e deka planiram, a moèbi i rabotam na toa... Neka ostane malo iznenaduvawe! Vo momentov sum koncentrirana na mojot nastap na Evrovizija, kako pridruèn vokal na Tamara, Vr~ak i Adrijan. F R.P.

25 april 2008

2 0 0 8

Prvite gosti od Turcija i od Slovenija

odgotovkite za pretstojniot izbor za pesna na Evrovizija, {to treba da se odrì na 23. i 24. maj godinava vo Belgrad, sè pove}e se intenziviraat. Vo ovoj period, na{ite i ostanatite godine{ni evroviziski pretstavnici gostuvaat vo zemjite od regionot, pretstavuvaj}i gi svoite pesni na publikata i na mediumite. Vo tek se i neoficijalnite glasawa na evroviziskite fanovi preku internet, kako i predviduvawata za idniot pobednik. Vo Skopje ve}e se pretstavija evroviziskite pretstavnici na Turcija i na Slovenija. Od Turcija pristigna grupata Mor ve otesi, eden od najpoznatite turski rok-sostavi koi imaat i zna~ajna me|unarodna kariera. Po nivnata promotivna evroviziska turneja vo Grcija, Albanija i Makedonija, tie prodolùvaat vo Portugalija, Ukraina i Gruzija. Nivniot posleden album be{e prodaden vo pove}e od 300 iljadi primeroci, a poznati se i kako avtori na filmska muzika. êtiri nivni pesni se pojavija i F

I L M S K I

Mor ve otesi (Turcija)

na promotivnoto cede vo fevruarskoto izdanie na poznatiot muzi~ki magazin Roling stoun. Nivnata tema Lud ve}e se “vrti” po evropskite radiski i TV-stanici, a pesnata e golem hit vo nivnata zemja. Pred makedonskite novinari se pojavi i Rebeka Dremeq, pretstavni~kata na Slovenija, isto taka mnogu popularna vo svojata zemja, porane{na mis, a svojata pesna Neka te zeme |avolot }e ja pee na slovene~ki jazik. Na sredbata so novinarite prisustvuvaa i na{ite pretstavnici za Evrosong 2008, Tamara, Adrijan i Vr~ak, pa taka, pobednicite od ovie tri zemji imaa mo`nost da se zapoznaat, edni na drugi da gi pretstavat svoite pesni, a za razlika od Rebeka, i turskite i na{ite pretstavnici svoite pesni }e gi peat na angliski jazik. Vo me|uvreme, za pesnata {to }e nè pretstavuva na Evrosong se pojavi i verzija na angliski, albanski i turski jazik.

Iako muzikata treba da bide nadvor od politikata, sepak ovaa tema ne moè{e da bide izbegnata, osobeno po samitot na NATO vo Bukure{t, kade {to Makedonija iako ne ja dobi tolku posakuvanata pokana za ~lenstvo vo ovaa mo}na organizacija, ne se zaboravi na golemata poddr{ka tokmu od Turcija i od Slovenija, taka {to na{ite gosti od ovie zemja bea pre~ekani so vistinska euforija od novinarite. Vo prijatnata i ubava prijatelska atmosfera koja se sozdade po oficijalniot del so pres-konferencijata, i Slovenkata i Turcite gi otpeaja svoite pesni vo ìvo pred novinarite i publikata {to ja so~inuvaa evroviziski fanovi. Nastapot be{e dokompletiran i so mini-koncertot na turskata grupa ve~erta vo diskotekata B2. Za razlika od minatite godini, koga pesnite prvpat moèa da se ~ujat direktno, vo tekot na evroviziskata ve~er novata praktika e promovirawe na site u~esnici, so {to publikata ve}e ima mo`nost da gi opredeli svoite favoriti, {to pretstavuva prednost za glasaweto na finalnata ve~er. Ostanuva samo da ja do~ekame prvata polufinalna ve~er i da vidime dali Makedonija }e uspee da se plasira pome|u prvite deset, za nastap na finaleto na 24 maj vo Belgrad. F Rexep PAMPUR

F E S T I V A L

BLIFF za prvpat

d 2. do 9. maj vo Bawa Luka, Bosna i Hercegovina, za prvpat }e se odr`i me|unaroden filmski festival (Banja Luka International film festival). Na negovata programa treba da se najdat stotina naslovi od evropskite i svetski kinematografii. Prv ~ovek na festivalot e Irena Ta{kovski (producentka i predava~ na Filmskata akademija vo Praga), a patron na festivalot e poznatiot akter Lazar Ristovski. Interesno za BLIFF e toa {to, barem spored najavite, od edna relativno za~maena sredina, u{te pred prvoto izdanie vedna{ se katapultira vo eden od pobogatite i pozna~ajni festivali vo regionot, so konekcii so ostanatite relevantni festivali i buxet na koj doma{nite manifestacii mo`at da mu pozavidat. Natprevaruva~kata

25 april 2008

Eden od adutite na festivalot: Esma Rexepova

dimenzija na BLIFF e smestena vo tri kategorii: novite svetski dolgometra`ni igrani ostvaruvawa, dolgometra`ni dokumentarni i studentski filmovi. Na BLIFF premierno }e bidat prika`ani filmovite koi bile nagradeni na vode~kite svetski festivali, me|utoa nema da bide zanemarena nitu dokumentaristikata, pa taka kako ekskluziven naslov za prvoto izdanie se najavuva pobednikot na Sandens festivalot, Durakovo na Nino Kurtaye, kako i adutot na amsterdamskiot dokumentaristi~ki festival, Sami me|u 4 yida. Revijalnata programa na festivalot

sodrì ~etiri dela. Vo Film i smea }e bidat prikaàni sedum nesekojdnevni sovremeni komedii od razni krai{ta na svetot, so fokus na naslovi koi retko pristignuvaat na redovna programa, kako Povratna ambalaà na Jan Sverak i nam dobro poznatiot [ampionite na [utka na Aleksandar Mani}. Vo delot @eni-reìseri }e bidat prikaàni naslovi na èni-avtorki, a del od niv }e bidat i prisutni na debatite so publikata. ]e bide pretstaven ruskiot film po povod stogodi{ninata od za~etokot na ovaa kinematografija, a programata Mir i tolerancija sodrì nekolku naslovi koi originalno ja tretiraat ovaa tematika. Me|u niv e i naslovot Ciganski karavan na Jasmin Delal, vo koj pokraj Xoni Dep se pojavuva i Esma Rexepova, koja, pak, na praznikot \ur|ovden }e odrì koncert vo Bawa Luka. BLIFF treba da ima i bogata edukativno-profesionalna programa so rabotilnici i seminari pod vodstvo na eminentni predava~i, a se o~ekuva i prisustvoto na studenti i profesionalci od akademiite vo regionot (BiH, Srbija, Hrvatska, Makedonija, Kosovo...). F

Kultura

RECENZIJA

PI{UVA: ILIJA UPALEVSKI

Sredba vo oblaci Kon premierata na monopretstavata Obla~na ispoved; tekst: Tomislav Osmanli; re`ija: Dean Damjanovski; dizajn: Filip Jovanovski; muzika: Venko Serafimov. Igra: Dragan Spasov - Dac

o edno od retkite tolkuvawa na svoite sliki (konkretno na slikata Sinot na ~ovekot - poznatiot nadrealisti~ki prikaz na ~ovek vo dolgo crno palto, so crvena vratovrska i lice pokrieno so golemo zeleno jabolko), Rene Magrit veli: “Bidete zadovolni {to jabolkoto pokriva samo del od negovoto lice. Zna~i, mal del od va{eto qubopitstvo e zadovoleno. Ama ne celoto. Za{to, zad sekoj objekt se krie eden nevidliv del. Zad sekoe vidlivo se krie ne{to nevidlivo koe ~ovek kopnee da go vidi. Nieden objekt ne e ona {to na prv pogled izgleda deka e”. Ovaa negova kratka izjava, koja nesomneno vo sebe go sintetizirala siot kopne` na nadrealizmot da se “otpatuva“ otade pojavnoto, da se vozbudi svetot so novi, senzacio-

nalni sredbi na razli~ni su{tini, entiteti vo edinstven umetni~ki izraz, mi se zavrti vo glavata koga go poglednav plakatot za najnovata premiera na Dramskiot teatar, pretstavata Obla~na ispoved. A, na nego, citirana slikata na Magrit, samo na mestoto na zelenoto jabolko, liceto na Dragan Spasov - Dac. A, toa {to naslovot na ovaa pretstava po inercija me potseti na poznatata poema na Majakovski Oblak vo pantaloni, i {to Spasov ja posveti ovaa pretstava na svojot neodamna po~inat tatko, akterot Stevo Spasov, toa go razbrav kako fakt deka, na zabavata na umetnosta sekoga{ imalo pove}e dobredojdeni otkolku neposakuvani gosti. Reìserot Dean Damjanovski ovaa monodrama ja nare~e monopretstava. ôvek normalno moè prvin da pomisli deka ovoj poteg e obid pretstavata da se

olabavi od problemati~nite kvaliteti na monodramata kako ànr, koj neretko se prifa}a kako odbivno, nepopularno, zdodevno mesto za ne~ija akterska lebedova pesna. Ama koga ja gledate ova pretstava, razbirate deka toj termin za nea e apsolutno soodveten. Za{to, Obla~na ispoved ne e obi~na monodrama vo koja akterot treba da nè ubedi deka ona {to toj go znae i umee ne e slu~ajnost, tuku realnost. Taa e seriozno osmislena sloùvalka, vo koja sekoj del, sekoj nejzin aspekt (tekstot na Tomislav Osmanli, reìjata na Damjanovski, igrata na Spasov, scenskiot dizajn na Filip Jovanovski, muzikata na Venko Serafimov) e to~no na ona mesto na koe treba da bide. Kone~no, Obla~na ispoved e monodrama koja raspolaga so integritet na seriozno teatarsko iskustvo. Tekstot na Osmanli se zanimava so temata za ~ovekovoto dostoinstvo i integritet. Oblakot e znak za vremenskata distanca od koja se rekapitulira eden ~ove~ki ìvot, no i simbol za kopneòt po slobodata i dostoinstvoto, za idejata da se ostane so krenata glava pred sopstveniot ìvot. Dragan Spasov - Dac na malata scena, vo tri kvadratni metri, igra dva teksta. Eden koj mu e predodreden, neizbeèn, avtorski, i u{te eden koj e isklu~itelno intimen, neverbalen, akterski. Prviot go slu{ate, a vtoriot go nasetuvate. Bez nekoj pogolem napor, bez improvizacii, bez nekoja potreba za konstanten flert so publikata, a so odli~no ~uvstvo za razli~nite akterski izrazni sredstva, Spasov lesno vleguva vo site potrebni transformacii na likot i na prikaznata. Taka kreira edna koherentna, interesna akterska slika koja sovr{eno se vklopuva vo odli~no osmisleniot scenski i reìserski koncept. Reìjata na Damjanovski koja ja otvora vratata na metaforata (koja, na primer, od dva golemi beli balona pravi: gradi na èna, oblaci, du{a), scenata na Filip Jovanovski koja ja prevzema “realnosta” na Magrit, muzikata na Serafimov koja se dviì od lirizam do narativnost, na najdobar moèn na~in ja oblikuvaat kreacijata na Spasov, vo edno navistina ubavo teatarsko iskustvo. Za kraj, }e si dozvolam jas da ve pokanam na ovaa zabava. Garantiram prijatna edno~asovna sredba. F

25 april 2008

@ivot NEPOZNATA MAKEDONIJA

PI{UVA: VASKO MARKOVSKI SNIMIL: MILAN STREZOVSKI

Sobranieto pod rendgen

Vo prazni~niot veligdenski dvobroj Forum ve vodi na pro{etka niz prostoriite na makedonskiot parlament

@ivot

inuvate pokraj Sobranieto i se pra{uvate kade e taa i taa prostorija {to ja znaete od televizija, od vestite za sednici na sobraniskite komisii, od prenosite na sednicite na parlamentot. Vi se slu~uva da se pra{uvate {to ima zad vratata od koja izleguvaat pratenicite od sobraniskata sala? Qubopitni ste od kade doa|aat pratenicite koga se simnuvaat po skalite pokraj sinoto platno za davawe izjavi? Ovojpat re{ivme da vi go preneseme toj del od nepoznata Makedonija, na{ata rendgen-snimka na zgradata na Sobranieto, smetaj}i deka najzgoden period da go napravime toa e periodot od samoraspu{taweto na prethodniot do konstituiraweto na idniot sostav na parlamentot. DOM NA DVE INSTITUCII Zgradata na Sobranieto, kako {to ni objasni na{iot vodi~ niz zakonodavniot dom, arhitektkata Biljana Ivanovska, bila izgradena vo 1938 g., po proekt na ~e{kiot arhitekt Viktor Hudak, kako sedi{te na toga{nata lokalna uprava, Vardarskata banovina. Toga{ bile izgradeni centralnata sala za sednici i petoagolnikot, kompleks od nekolku me|usebno povrzani zgradi koi formiraat objekt vo forma na nepravilen petoagolnik, so vnatre{en dvor vo sredinata. Od osloboduvaweto po Vtorata svetska vojna do osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 g. vo objektot bile smesteni i Pretsedatelot na Republikata i Izvr{niot sovet, Sobranieto i Vrhovniot sud. Od osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo zgradata se smesteni dve institucii - Sobranieto i Pretsedatelot na Republika Makedonija. Zgradata e sostavena od prizemje i dva kata. Prizemjeto e sostaveno od sve~en del i prostoriite vo koi se smesteni sobraniskite slu`bi. Najgolemiot del od prostoriite na prviot kat gi koristi Pretsedatelot na Republikata, a tuka se smesteni i kabinetite na Pretsedatelot, potpretsedatelite i generalniot sekretar na Sobranieto. Na vtoriot kat se kancelariite na pratenicite, na prateni~kite grupi i na del od slu`bite na Sobranieto. Od izgradbata vo 1938 g. do denes se napraveni nekolku rekonstrukcii i dogradbi na objektot, a neodamna be{e promoviran proektot za nadgradba na Sobranieto za eden kat. Pred nekolku godini vo site delovi na Sobranieto bea postaveni specijalni platformi i liftovi, so koi zakonodavniot dom stana celosno pristapen za lu|e vo koli~ka.

Parlamentarna sala

Foaje 2

PARLAMENTARNA SALA Najpoznatata prostorija vo Sobranieto

25 april 2008

Stru{ka soba

e Salata 1, vo koja se odrùvaat sobraniskite sednici. Prvpat bila renovirana vo 1954 g., a dene{niot izgled go dobila so rekonstrukcijata vo 1999 g. Enterierot go krasat ~etirite mozaici nad vratite od koi vleguvaat pratenicite i pretstavnicite na vladata, izraboteni od makedonskiot mozai~ar, profesor Gazanfer Bajram. Nad zadniot kraj na salata e smestena galerijata, na koja ima posebna loà za Pretsedatelot na Republikata, koja so poseben hodnik e direktno povrzana so negoviot kabinet. Od galerijata sednicite gi sledat i novinarite, snimatelite i fotoreporterite, a na sve~enite sednici tamu se smestuvaat pretstavnicite na diplomatskiot kor. Od posetata doznavme deka niz vratata oddesno, gledano nakaj govornicata, se stignuva do prvoto foaje na parlamentarnata sala, a drugata vrata, od levata strana, vodi do vtoroto foaje, koe e edinstvenata prostorija vo koja e dozvoleno pu{eweto. Ovaa prostorija, kako {to ni potvrdija i lu|eto od sobraniskoto obezbeduvawe, vaì za prostor vo koj ne vaàt partiskite razliki, vo koja pratenicite znaat da go zapalat luleto na mirot duri i po èstoki sprotivstaveni diskusii zad vratata, vo salata za plenarni sednici. VLADINA SALA Vedna{ zad vtoroto foaje e smestena Vladinata sala, nameneta za sostanoci na Vladata za vreme i vo funkcija na odrùvaweto na sednicite na parlamentot. TV-gleda~ite ja znaat prostorijata kako mesto za sednici na Sovetot za bezbednost i za sredbi na Pretsedatelot na dràvata so stranski gosti. Fotoreporterite i vnimatelnite ~itateli }e zabeleàt deka lu|eto {to se fotografirani vo ovaa prostorija naj~esto izleguvaat so crveni o~i poradi sepcifi~noto osvetluvawe vo salata. SALA 2

Ohridska soba

Prvoto ne{to {to vi pa|a na pamet koga }e ja vidite ovaa prostorija e deka mnogu ve potsetuva na Parlamentarnata sala pred renoviraweto vo 1999 g. - istite stolici, istite klupi, ista masa za pretsedatelot. Salata e izgradena vo 1954 g., kako sala za vtoriot dom od nekoga{noto trodomno sobranie i e smestena vedna{ zad Salata 1. Gra|anite ja pametat kako sala za komemorativni sednici ili za seminari za makedonskite pratenici. Planirano e salata vo idnina da bide pretvorena vo sobraniska biblioteka. â&#x20AC;&#x153;Sepak, planirame da go za~uvame avtenti~niot izgledâ&#x20AC;?, ni re~e Ivanovska. SVE^EN DEL Otkako gi zaokru`ivme Parlamentarnata sala i prostoriite okolu nea, ve vodime inspirirani od edna druga perspektiva. Ovojpat namesto preku TV-ekranite, vleguvame niz glavniot vlez vo zgradata. Ako nekoga{ ste se pra{ale

25 april 2008

@ivot

dali lu|eto {to protestiraat pred Sobranieto se svrteni lice v lice kon lu|eto {to re{avaat za nivnata sudbina odgovorot e to~en! Toa go doznavme zapoznavaj}i go sve~eniot del na parlamentot, odnosno delot od petoagolnikot vedna{ zad glavniot vlez. Vedna{ zad vratite ve pre~ekuva edna mnogu poznata slika - sobraniskiot hol ili prostorot {to go znaeme kako mesto za slikawe semejni fotografii na novoizbranite vladi, skalite so gardistite {to stojat zad Pretsedatelot na dr`avata dodeka dava izjava so stranski kolega ili, po ta`nite momenti od istorijata, koga zad niv stoe{e odarot na pokojniot pretsedatel Boris Trajkovski ili pokojniot premier Nikola Kqusev. KRISTALNA SALA Ovaa sala, narekuvana i kako Sve~ena sala, e pove}enamenska prostorija i naj~esto se koristi za sve~eni ve~eri

Kristalna sala

vistinskiot izbor - enterierot na ovaa sala ne ve ostava ramnodu{ni, so garancija }e ve napravi potolerantni i pokonstruktivni. No, na krajot na krai{ tata, sĂ¨ zavisi od softverot - od lu|eto {to bile na sostanokot i od nivnite politi~ki celi. STRU[KA

Sve~eno foaje

ili golemi konferencii {to gi organiziraat Pretsedatelot na dràvata ili Pretsedatelot na Sobranieto. TV-gleda~ite go prepoznavaat kako prostorot vo koj se dodeluvaat golemite dràvni nagradi. Gledano odnadvor, od @ena park nakaj Sobranieto, sve~enata sala e vo delot me|u glavniot vlez i desniot kraj na objektot. Imeto Kristalna, kako {to naj~esto se narekuva, salata go dobila po golemite lusteri {to se izraboteni so kristali Svarofski. Salata e izgradena vo 1954 g. vo vnatre{niot dvor na Sobranieto. Dene{niot izgled enterierot go dobil so rekonstrukcijata vo 2001 g., a od neodamna prostorot go krasi i reljefot vo drvo Serdarot izraboten od akademskiot skulptor Boro Mitri}eski. Od nekoga{niot enterier ostanale golemite ogledala, postaveni po celata povr{ina na leviot yid, koi vaàt za najkvalitetnite ogledala {to se vgradeni vo Republika Makedonija voop{to. â&#x20AC;&#x153;Jas mislam deka ova e najubavata sala vo Makedonija voop{to. Takvo ne{to ne sum sretnala vo nitu eden hotel, vo nitu

edna institucija. Lusterite i akustikata se posebna prikaznaâ&#x20AC;?, ni re~e arhitekt Ivanovska. Onie {to doa|aat prvpat vo salata, kako {to ni re~e Ivanovska, naj~esto nasednuvaat na opti~kata iluzija deka prostorot prodolùva zad ogledalata. OHRIDSKA Sledej}i gi sobraniskite sednici ~esto slu{ame deka bil odràn koordinativen sostanok na Pretsedatelot na Sobranieto so pretsedatelite na prateni~kite grupi, deka na koordinacija bilo dogovoreno toa i toa. Ova e salata vo koja se odrùvaat koordinativnite sostanoci i e edna od najvpe~atlivite sali vo zakonodavniot dom. Takviot epitet go zasluùva poradi ekskluzivniot enterier izraboten od dlaboka rezba, a imeto go dobila spored majstorite-rezbari koi bile od Ohrid. Smestena e na desniot kraj od zgradata, gledano od @ena park. Onoj {to odbral tokmu ovoj prostor da bide mestoto za zakopuvawe na voenite sekiri na politi~ki rivali go napravil

Na drugiot kraj od frontalnata fasada na Sobranieto e smestena prostorija {to e svoevidno ogledalo na Ohridskata sala. I Stru{kata sala, kako i Ohridskata, imeto go dobila spored majstorite {to ja izrabotile. Ovaa prostorija naj~esto se koristi za sredbi na stranskite gosti {to se vo oficijalna poseta na Sobranieto so pretstavnicite na prateni~kite grupi. Nejzinite rezbi, za razlika od rezbite vo Ohridskata, ne se tolku spektakularni, no sovr{eno odgovaraat na edna druga namena na prostorijata, koja se koristi i za kus odmor na stranskite gosti me|u protokolarnite aktivnosti. Minimalizmot na enterierot sovr{eno odgovara za sreduvawe na mislite, a ednostavnite fotelji se sovr{eno udobni za mal odmor. PRO[ETKA BEZ KRAJ @elbata da vi preneseme kolku {to e mo`no pokompletna rendgen-snimka na zgradata na Sobranieto, sepak mora da si gi postele nozete kolku {to e dolga ~ergata na prostorot {to e predviden za ovaa reportaà. Ostavame za drugpat da vi raskaème ne{to pove}e za Spomen sobata so glavnite dokumenti za dràvnosta od Kru{evskiot manifest do denes, za Banket salata so isklu~itelno vrednite umetni~ki sliki od prvata i vtorata generacija makedonski slikari, za Ustavnata sala koja e edna od salite {to naj~esto ste gi gledale na televizija, ili za Maliot sve~en salon vo koj Pretsedatelot na dràvata gi prima akreditivnite pisma od novite ambasadori i koj vaì za edna od najtivkite sali vo Sobranieto. F

25 april 2008

@ivot TELEVIZIJA Popularnosta na TV-serijata ]e se vratat {trkovite poka`uva deka ni{to ne uspeva kako uspehot, a ponekoga{ i znaeweto

iqarskiot odnos kon kopanite, tutunot, politikata i novinarite povremeno go navlekuva odiumot na javnosta, posebno onaa t.n. stru~na; zatoa, pak, izborot i plasmanot na del od seriskata programa na A1 pokaùva deka, makar i so zadocnuvawe, moè da se vidi i ne{to vredno vo ponudata na doma{nite televiziski programi. Ona za zadocnuvaweto se odnesuva na odli~niot serijal 24 so tajniot agent Xek Bauer (vo interpretacija na Kifer Saterlend), koj na svetskiot TV-pazar se emituva ve}e osma sezona, a kaj nas {totuku zavr{i so emituvawe prvata. No, ovie redovi pove}e se inspirirani od serijata ]e se vratat {trkovite, ~ie emituvawe ne samo {to e aktuelno so nejzinoto proizvodstvo (dobro, bi rekle cinicite, sepak stanuva zbor za soseden, srpski trejdmark), tuku i za svoeviden is~ekor od voobi~aenoto tvrdewe deka, sepak, ima nade` i ovaa publika da gleda dobri TV-proizvodi. Da vidime kakov. Najmalku se raboti za toa deka ]e se vratat {trkovite e onoj pateti~en zaedni~ki imenitel koj, ete, povtorno go “obedinil“ eksjugoslovenskoto televizisko gledali{te, bidej}i serijata ima golema popularnost na celiot Zapaden Balkan (patem, otkupena e re~isi za cela Jugoisto~na Evropa, plus Rusija i Turcija). Najmalku: istiot toj prostor, neskromno kaàno, e relativno mal za da bide nekakov reper za novoroden kvalitet. Stanuva zbor, mnogu pove}e, za produkciskiot i estetskiot is~ekor koj proizleguva od staromodniot pristap na eden televiziski serijal: ako saka{ da e pove}e od dobar, snimaj go kako film!? Prviot simptom deka e taka govori faktot {to iako vo [trkovite nastapuvaat dobro poznati akterski faci od srpskoto glumi{te, kaj publikata ve}e se odoma}ineti imiwata - ili, podobro re~eno, prekarite - na nivnite likovi. Toa zna~i deka koga Dragan Bjelogrli}, akter so prili~no zavidna celoluidna metraà i desetici ulogi, po [trkovite stanal Ekser za gleda~ite, ve}e e reperot za sigurna “implementacija” na principot na funkcionirawe na TV-serijalot (princip koj postoi od prvi~nata “podelba na trudot” me|u filmot i televiz-

25 april 2008

PI{UVA: STOJAN SINADINOV

Vra}awe na idninata

Nikola \uri~ko, Dragan Bjelogrli} i Mira Bawac vo ]e se vratat {trkovite

ijata, a teoretski go voobli~il Mar{al Makluan so negovoto razbirawe na mediumite). Istoto e i so Dule Pacov (Sr|an Todorovi}), [vaba (Nikola \uri~ko), Batri} (Nikola Kojo), Rada (Mirjana Karanovi}), Ro|o (Boris Komneni})... No, i obratno: ovaa serija e odli~na bidej}i od relativno nepoznatiot akter Bojan Dimitrievi} go sozdade Pikac, neverojatno simpati~niot xanak (narkoman), po ~ija (TV) smrt àlat site ovde{ni fanovi na [trkovite. Potoa, dopolnitelnite informacii vo pe~atenite mediumi velat deka [trkovite e dolgopodgotvuvan i, gore-dolu, generaciski proekt na idejni sodru`nici, vo koj ni{to ne e ostaveno na slu~ajniot sled na okolnostite koi, od nekoj izgovor, ~esto znaele da bidat zatskrieni bidej}i, neli, se raboti za televiziska serija vo koja moè - duri i dnevno!? da se menuvaat rabotite. Nikako. Iako e rabotena spored prvi~nata ideja na Dragan Bjelogrli}, negoviot brat Goran (producent na serijata) i Branimir Brstina (inaku, go igra Milenko, likot koj e najzagrièn za otsustvoto na {trkovite vo, inaku, bogatata so niv ramnica), storijata za modernata migracija na relacija grad-selo (od Belgrad vo seloto Baranda) voop{to ne bi gi poprimila ovie dimenzii na prikazna za ultimativniot no, i univerzalen - eskapizam bez reìserskata vizura na Goran Gai}. Koj e toj i zo{to e tolku biten?

Filmofilite }e se setat na negoviot pridones vo nekoga{ kultniot omnibus Kako propadna rokenrolot od po~etokot na devedesettite godini (ima u{te eden celove~eren film, Video Jela, zelen bor), no vistinskata dimenzija na negovoto avtorsko portfolio moè da se razbere samo so potsetuvaweto na dolgometra`niot dokumentarec Lajbah: Pobeda pod sonceto od 1988 g. Avtor koj uspeal da gi “prevede” Lajbah na filmska sintaksa, i toa uspe{no, nepravedno dolgo otsustvuval od srpskata kinematografija. No, dotolku polo{o za taa i “bliskite” kinematografii: Gai} go odìvea negoviot eskapizam minatava decenija i pol, no, sprotivno na balkanskata malodu{nost, rabotej}i holivudski reklami. Ah, da: moèbi sporedno, no ne i nebitno, vo (bra~na) pridru`ba na Mira Furlan, sè u{te ubava i sè u{te so raste~ka kariera (serijalot Izgubeni e pove}e od dovolen kredit za kariera od svetski format). Na krajot, no i mnogu bitno: kolku {to produciraweto na serija od 25 epizodi ne e mo`no bez precizen kalkulator, tolku i otsustvoto na (avtorska) kalkulacija se pokaùva niz namerno izmenetata numeracija na epizodite. Izgleda neobi~no, no [trkovite se odbrojuvaat nanazad: hronolo{ki prvata epizoda e ozna~ena kako 25, vtorata - 24 itn. E, toa e ve}e ~ekor napred. F

@ivot SREDBA NA VRVOT

[patim od Letevci Odedna{ na vrvot se najdovme jas i [patim. Bursa legna me|u nas sledej}i go sekoe moe dvièwe. Toga{ [patim mi ja pokaà prugata pokraj Vardar i mi raskaà za ogromnata me~ka koja neodamna bila zgazena od vozot. Mi re~e: "Ne pla{i se, ovde vo visinite site sme na{i". Potoa od vnatre{niot xeb na guwata izvadi eden star vesnik i mi ja pokaà negovata omilena literatura - nekrolozite

edelnoto pretpladne nĂ¨ ne zadrà doma. So dvajca prijateli re{ivme da otideme do Katlanovo i od tamu da fatime po selata i ba~ilata za da gi razgledame stadata ovci i bulucite kozi. Se upativme po stariot pat i od kaj klu~kata za Katlanovska bawa svrtevme desno so namera da otideme najprvo do Ko`le. Popatno zastanavme vo Blace, za da go vidime mestoto kade {to neodamna padna helikopterot na ARM. Prijatelite, inaku edniot po poteklo od Ko`le, mi kaàa deka samo za malku helikopterot moèl da padne vrz nekolku selski ku}i. Ne sakam ni da pomislam {to }e se slu~elo toga{. No nejse, Bog neka gi prosti site koi ìvotite gi ostavija tuka.

Nie odime natamu. Po krivulestiot pat stignavme vo Ko`le i se upativme na krajot od seloto, so namera da gi najdeme golemite stada kozi koi tuka se prisutni, no bevme razo~arani. Sme do{le mnogu docna, epten gradski ni rekoa, bidej}i stadata od rano izutrina se na pasewe po vrvovite. ]e se vratat duri pred zajdisonce. Taka na{ata sredba so kozite od Ko`le ne se ostvari. Zatoa preminavme na planot "B". Re{ivme da otideme na drugiot kraj od seloto, da go ostavime xipot kaj crkvata i ottamu pe{ niz ubavata katlanovska zemja, po planinskite srtovi da se upatime kon seloto Letevci. Tamu, spored zborovite na prijatelite imalo isto taka kozi i jariwa, a popatno so sigurnost }e na~ekame i nekoe stado ovci. Taka i se slu~i. Crkvata Sv. Spas vo seloto Ko`le ostana zad nas. Se upativme kon padinite od kade se gleda{e P~iwa i poleka so interesen razgovor "debatirav-

25 april 2008

PI{UVA: BRATISLAV TA[KOVSKI

me" za najnovite politi~ki slu~uvawa. [to da se pravi - od politika ni vo planina ne moè{ da pobegne{. Po dobri ~etiriesetina minuti patuvawe i "bistrewe politika" niz planinata, slu{navme deka kon nas se dobliùva lave`. Straoten. Nabrgu toj be{e pred nas, ogromno ku~e se pojavi na bregot i taka zapenaveno se podgotvuva{e da nè napadne. Se ispla{iv. Vo mojot ìvot sum videl golemi ku~iwa, no takvo dosega ne. Dragi i Ilija, moite sopatnici, se podgotvija za odbrana, zemavme stapovi i ~ekavme. I toga{ koga o~ekuvavme napad, vo vozduhot zgrme naredbata: "Stoj! Stoj, da ne si mrdnal!". Na toj grom-glas pesot zastana zakopan samo na desetina metri od nas. Odedna{ site ~ekavme {to }e se slu~i. ]e ima li napad? Toga{, od zad prnarot, se pojavi visok ma` nagrnat so guwa. Vo opinci, so volneni pantolani i {areni ~orapi vrz niv. Kako od filmovite. Vo racete ima{e golem stap. Zastana, mu dade znak na pesot i toj otr~a do nego. Toga{ ja podigna rakata i povtorno svika: "Stoj, koj ide?". Potoa go povtori pra{aweto u{te posilno. Nie se poglednavme i Dragi mu odgovori: "Na Ordan od Ko`le, vnukot so drugarite! Me ~u?" Po ova kratko, no efektno zapoznavawe toj sleze dolu. Dojde sosema blizu, nè iz-

ne ku~ka. Za celo vreme ku~eto vrte{e okolu nas i mo~a{e, odnosno ja obeleùva{e teritorijata. Po zapoznavaweto sednavme da poprikaème. Toj krst-noze, nie isposednati po trupci i kamewa. Koga mu objasnivme {to ni e namerata, ni kaà deka ni{to nema od toa. Ako sme do{le da barame jare ili jagne za Veligden, ovaa godina sme poranile, bidej}i podmladokot e sè u{te mnogu mal, a i ne sme go taksale navreme. A tuka, vo carstvoto na [patim i Bursa, ni{to nema bez dogovor. Jok. A nie samo mol~ime. Gledame, odedna{ se najdovme sred stotici ovci, kozi, jagniwa i jariwa. Dojdoa i drugite pesovi, no Bursa im dade znak da si bidat mirni. Toga{ [patim me ponudi so cigara i od koga go odbiv, go zapo~na sledniot dijalog so mene: "A ti, ti si novinar, neli?" Mu odgovoriv: "Da, nekoj mora i toa da bide". Potoa [patim prodolì: "A pi{uva{ za politika?" "Da", potvrdiv. Po toj voved [patim stana, mi prijde i predloì da odime gore na vrvot za ne{to da mi kaè. Na ostanatite im re~e: "Da ne se pla{ite, ako ne pravite pakost i ne kradete nekoe jare, ku~iwata nema da ve jadat". Odedna{ na vrvot se najdovme jas i [patim. Bursa legna me|u nas sledej}i go sekoe moe dvièwe. Toga{ [patim mi ja

merka i, gledaj ~udo, vedna{ go prepozna Dragi. Re~e: "Aj majkata, ti navistina si bil na Ordana, bre". Potoa nè pogledna site i go pra{a Dragi koi sme. Dragi odgovori deka sme negovi prijateli, a za mene, koj |avol mu treba{e, ka`a deka sum novinar. Toga{ se ispozdravivme i planinecot ni ka`a deka se vika [patim i deka e ov~ar. Ni go pretstavi i pesot, re~e deka se vika Bursa i deka e car na Katlanovo. Krsten e po gradot vo Turcija i sosema e neva`no {to toj e pes, a

pokaà prugata pokraj Vardar i mi raskaà za me~kata koja neodamna bila zgazena od vozot. Mi re~e: "Ne pla{i se, ovde vo visinite site sme na{i". Potoa od vnatre{niot xeb na guwata izvadi eden star vesnik i mi ja pokaà negovata omilena literatura - nekrolozite. Po izvesna pauza, prodolì: "Slu{aj novinar, jas tuka, vo planinata, mnogu sakam da ~itam za lu|eto {to umrele". So prstot mi poso~i nekolku nekrolozi koi bea posebno obeleàni. Edniot go po-

25 april 2008

znaval, a za drugite dvajca, bidej}i umrele mladi, mnogu àlel. Isto taka àlel {to negovite ne objavuvale nekrolozi za nivnite umreni. Me pogledna i povtorno me ponudi so cigara, no se sepna: " Aj tugo, sum zaboravil, ti novinar, a ne pie{ tutun?" "Ne pijam", mu odgovoriv i za prvpat go poglednav poubavo. Izgleda{e sme{en vo negovata nadmenost, posebno koga dva-tripati se izvrte so levata raka za da vidam deka na pojasot ima "zbroevka". Potoa stana i taka, kako "pobednik", me pra{a: "A vo politikata, so koj si od tvoite?" Mu replicirav: "So moite". Mi ja sfati ironijata i se nasmea. Samo re~e: "Ja majkata, bre". Toga{ i jas se vpu{tiv vo debatata na vrvot. Go pra{av: "[patim, a ti, pokraj toa {to ~ita{ koj umrel i kako i koga, vo kogo veruva{ vo politikata. A?" Toj se zavrte okolu sebe, so rakata povtorno mi go pokaà mestoto kade vozot ja zgazil me~kata, ja simna guwata i odgovori: "Mene vlasta, ovaa mojata, mi e semejstvo, dale~no ama svoi sme. Onie drugite, ka~acite, hi~ ne gi sakam. Koga be{e borbata, im dadov sto ovci da me ostavat na rahat. Ni gi vidov vi{e, a i ne sakam da gi gledam. Me razume{?" "Da, da, vo potpolnost te razbiram", mu odgovoriv i se obidov da go svrtam muabetot na druga tema. No, ne mi ode{e lesno. [patim prodolì: "Prijatele, ovde nema va{i i na{i, ovde na vrvot sme site isti. Taka treba i dole da bide. [to se veli, da si jademe eden od drug. Jas da jadam od tvojot leb, ti od mojot. Me razume{?" "Apsolutno [patim, no kolku e toa mo`no?" Mi odgovori: "Mogu~e ja novinar, da zna{ da je mogu~e. Ako ja ovde sum na{ol mir so Bursa, koj ne znae da zbori, i so vuci i me~ki, toga{ vie dole ako sakate moète za sè da se dogovorite. Dali me razume{?" Ne mu odgovoriv, tuku poglednav na ~asovnikot i napraviv gest deka morame da si odime. [patim stana i mi re~e: "Aj, so zdravje, danas si do{ol apansas. Tako ne moè. Jagnite se mladi, jarite epten, i ne biva da gi vadam od cicka. A, novinar, i denot ne ti e u{te (misle{e na Veligden). Da mi dojde{ pred \ur|ovdan, pa da ti dadem mlado za merak. Da go pamti{ [patim. Slobodno, jer ovde smo site na{i, a i Bursa sega te zapoznal. Dali me razume{ sega?" Potoa stana i zamina. Kako po komanda site pesovi go sledea i go sobraa stadoto za nazad. Ne se svrte nitu edna{. Jas se simnav kaj prijatelite. Tie odmoraa vo zeleniloto. Ilija me pra{a: "[to tolku muabet ima{e?" "Za jagniwata i volcite", mu odgovoriv. Po ova sleduva{e kusa retrospektiva na mojot razgovor so [patim, a vo dale~inata se slu{a{e samo laveòt na Bursa i klopotarcite na ovnite koi se oddale~uvaa. Poleka po istiot pat se vrativme nazad. Me|u na{ite. F

@ivot

EROTIKON Z

PI{UVA: SOFI O.

[to da vi kaàm, me puknaa reklamite za zdrav …: zdrav ìvot, zdrava hrana, zdrava voda, zdrava kosa, zdravo telo, zdravo zdravje... Se obolev! Najseriozno. Dodeka ne mi tekna deka i jas moàm ne{to „zdravo“ da plasiram: zdrav seks! 25 april 2008

naete sigurno za site onie tekstovi koi kru`at po internet okolu toa kolku redovniot seks pomaga za dobro zdravje i sli~no. E, re{iv malku da se pozanimavam so niv. Taka, vo eden od niv stoi deka ~inot na seksot e „vol{ebna formula za ubav i mlad izgled“. Bre! Dobro. Navistina odli~no se ~uvstvuvam po seriski orgazam. I opu{tena sum i o~ite mi svetat, ama ne znaev deka toa mi ja zatega ko`ata okolu u{ite. Zna~i, nemalo potreba od lifting. A toa {to vo }o{iwata na o~ite mi se pravat crti~ki, ne se br~ki? Ma-ne-ma-vrska! Ili, recepturata za „~est seks“, pa ne e va`no so kogo. Po taa teorija, emociite se izli{ni, duri i im {tetat na korisnite efekti na seksualnite izla~uvawa. Vo

Recep turi za seks, zdravje i ubavina ovoj slu~aj seksot se izedna~uva so fitnes: prazni i relaksira, plus jakne muskuli (e, da mi e da znam koi?). Zna~i, batalete vqubuvawe koe samo ve ko~i odma, uraaa na prviot batka ili mome, i nemate gajle. E, toa {to po ~inot }e se ~uvstvuvate kako da ste se protrqale od taraba, ma-ne-ma-vrska! A koli~inata? Ste zabeleàle deka site redovno prepora~uvaat „da trae {to podolgo“? Se setiv deka pred nekoe vreme ja gledav emisijata na Sawa Doleàl so gospodinot Komaja, ili kako ve}e se vika, dojden vo studioto so svoite èni i deca, i koj zboruva{e kolku dolgo mu „trae“ ~inot. Iskreno, ne znaev {to mi e posme{no. @enite koi me ubeduvaa od ekranot deka im e super, na site pet so samo eden ma`, ili toj, onaka suv i so |a-

volski pogled, deka site gi saka i podednakvo im se „dava“. Sakav da go pra{am, {topericata kaj site li mu tika-taka isto ili ima raspored so to~na saatnica zaka~en nad nosot, da znae na koja ì e redot? Ne. Ne moè nikoj da me ubedi deka moè{ sto lu|e da saka{ na ist na~in i vo isto vreme. Da. Go sakam maòt mi i si gi sakam prijatelite. Ama so prijatelite ne odam vo krevet i na kraj pamet ne mi pa|a da uìvam so niv vo seks-}ef! Zamislete si kako mu kaùvam na mojot drag gospodin soprug: „Prosti mili~ok, so Pero mi e terminot ve~erva, kaj tebe sum utre“, a toj sre}eeeen i me ~eka 24 ~asa so „stanat“ od radost {to „utre }e mu dojdam“! Pa tipkata od narodnata {to ja izvisil doti~niot poradi „sitniot vetrec i rosa“ ne mu prosti, a kamoli jas poradi druga moma vo sosednata soba?! Ma-ne-ma-vrska! Ili isposednatite i kako vosok mirni èni koi so ~udno blaèni muciwa vospevaa deka „silno go qubat“ i kako „zablesnati od taa qubov“, i~, ama i~ ne bile qubomorni! A?! Mi se pojavuva mene pomlada 10 godini doma i jas ne sum qubomorna? I toj go deli svoeto vreme me|u mene i nea (duri e pove}e so nea, deka nova kako igra~ka) i jas ne sum qubomorna? Vi se molam! Jas razlikuvam bolna od normalna qubomora. Znam {to zna~i koga nekoj ne ti dava ni da di{e{, a kamoli da bide{ ona {to si, ama znam isto taka deka nedostatokot ili potisnuvaweto na ovaa emocija koga onoj/onaa po koj/a ti gori srceto e so drug/a e i nevozmo`no i koga-toga{ }e vrodi so sosem fino psihi~ko oboluvawe. No, da se vratam na temata. Zna~i, spored tezata deka „dolìnata na ~inot e va`na za mlade{ki izgled“, ovoj Komaja }e treba{e da izgleda ne kako egipetski podgoren papirus, tuku kako ogledalo! A veruvajte mi, doti~niot e i stari~ok i br~kosan. Xabe site svetski zaja~ici najmil moj Buda-Hefner, koga u{te malce sè {to }e moè{ e samo da gleda{ kako èni~kite ti se „raduvaat“ so qubovnici, a od gledawe narodnata vika „air nema“, a kamoli zdravje ili podmladuvawe. Mane-ma-vrska! E da, dragi moi, stareeweto e priroden proces. Br~ka ili dve tuka ili tamu, stoma~e koe ne se povlekuva ni so najstroga dieta, celulit i pokraj sto kila ma~kawe. Ama znaete {to? Epten mi e milo. I pivskoto me{e na maòt mi i negovite podo~nici, zatoa {to: go poznavam, me saka, me gali i me te{i, me smeta za poèlna so site moi „navedeni detali“ i mu nedostigam koga me nema. E, ima li poubavi pri~ini za seks? Pa, kolku saka neka trae! Ta ne sme maratonci da merime. ]efot e vo „zaedno sami“, a dali so ~inot }e se izgubi i nekoe kilo, komu mu e gajle koga ima{ nasmevka od u{e do u{e - e tuka e i ubavinata i mladosta i zdravjeto. F

Va{a, zaqubena Sofi.

@ivot STARINARNICA “BALKAN”

PI{UVA: ATANAS ^UPOSKI

Solunskite “gemixii” i Goce Del~ev “]e se molam pred Boga da uspeat va{ite atentati”

a 28 april 1903, pristani{teto vo Solun. Pavel [atev, so 11 kg dinamit za{ien na dnoto na kuferot, pred da se ka~i na francuskiot parahod Gvadalkivir, otide do carinarnicata dr`ej}i zapalena cigara v usta, za vo slu~aj da go otkrijat, vedna{ so cigarata da go zapali fitilot na dinamitot. “Bujrum efendi”, mu re~e na carinikot, otvoraj}i go kuferot. Carinikot gi vide ko{ulite nafrleni zgora i ne re~e ni{to. [atev se ka~i na parahodot. Vo glavata mu se vrte{e razgovorot so Goce Del~ev, pred nekolku meseci vo Sofija, vo hotelot Batenberg, kade, piej}i crno pivo pome{ano so rakija, muabetea za atentatite na “evropskite kapitali”. “Doa|am od imeto na moite drugari, nie se odlu~ivme za dinamitni atentati. Ne doa|am kaj tebe za da mi dade{ soglasnost, tuku samo za da te izvestam”, mu re~e [atev. Del~ev se nasmevna i mu odgovori: “Po du{a jas sum anarhist i }e se molam pred Boga da uspeat va{ite atentati i va{ata rabota”, a potoa mu dade 250 liri, predupreduvaj}i go da ne brzaat so atentatite. [atev nema{e pove}e vreme za mislewe. Go izvadi dinamitot od kuferot, go namesti na skri{no mesto blizu do ma{inite na parobrodot i so cigarata go zapali. Vedna{ se oddale~i, no po samo pet ~ekori dinamitot silno grmna i napravi dupka vo koritoto na brodot, koj po~na da tone. Nastana panika me|u patnicite. Sepak, so spasuva~kite ~unovi site bezbedno stasaa do bregot, kade se be{e sobrala masa narod. Me|u patnicite be{e i [atev. 29 april 1903, nave~er, Solun. Konstantin Kirkov vrza 2 kg “melinit” na `eleznite cevki niz koi vrvea voda i gas, pod mostot kaj @elezni~kata stanica. Go zapali dolgiot fitil, sleze od mostot i se oddale~i. Se slu{na eksplozija i site svetilki vo Solun zgasnaa. Dodeka ode{e, Kirkov spokojno si ja pot25 april 2008

svirnuva{e pesnata koja vo Veles, za raspustot, ja ve`ba{e na cigulka i na flejta. Koga zgasnaa svetilkite, Ordan Pop-Ordanov - Orceto, sleze vo podzemniot hodnik koj go kopaa celi tri godini, prvo od “berbernicata” na Vlado Pingov, a potoa i od “bakalnicata” na Marko Bo{nakov, pod vrevlivata ulica Kolombo, nasproti Bank Otoman. Pred da go zapali fitilot pomisli na ubavata êhinka Marija, kelnerka vo kafe-{antanot Palais de cristale vo Carigrad, koja dinamitot mu go predava{e nemu, a toj go ispra}a{e vo Solun, spakuvan vo tene}eni kutii na dnoto na buriwata polni so sardeli. Orceto go zapali dolgiot fitil, izleze od bakalnicata i se ka~i na gorniot kat na bankata da mu kaè na semejstvoto na direktorot, koe ìvee{e tamu, vedna{ da izbega zatoa {to za pet minuti bankata }e letne vo vozduh. Vo letniot teatar Alhambra, kraj moreto, Milan Arsov zapali bomba so dolg praskav fitil, dodeka publikata rakopleska{e, raduvaj}i se na gasneweto na svetilkite. Vlado Pingov frli bomba pred samata vrata na Topaana, no od kasarnata istr~a askerot i go zastrela. Georgi Bogdanov frli bomba pred prozorcite na gr~kata kafeana Noija. Kosta Kirkov poleka stasa do Grand hotel i frli bomba pred hotelot. Koga svetilkite zgasnaa, Ilija Tr~kov frli dve bombi na glavnata ulica, kade {to minuva tramvajskata pruga. Dimitar Me~ev - Me~eto frli dve bombi pred hotelot Egipet. Me~ev i Tr~kov se pribraa vo ku}ata vo koja ìveeja i od prozorcite, podnavednati, frlaa bombi. Askerot do zori puka{e po prozorcite, a otkako ja frlija poslednata bomba, Me~eto i Tr~kov pregrnati, se ispravija, za da se izloàt na istrelite. 30 april 1903, popladne, Solun. Orceto si spomna za sopstvenata deviza: “Koj misli da ìvee, i~ neka ne se angaìra”, od balkonot gi isfrli site bombi kon askerot i samiot se zastrela. Vo ~ar{ijata nastana panika. Ba{i-

bozucite zaklaa sedumdesetina Makedonci i nekolkumina Evrei i Grci, a zaptiite pretepaa i zatvorija okolu 2.000 Makedonci. 1 maj 1903, utroto, Solun. Kosta Kirkov, oble~en vo novi ali{ta, so cilinder na glava, se upati kon Telegrafskata stanica, so namera da isprati “telegrama”. Straàrot, izvinuvaj}i mu se na gospodinot, saka{e da go pretrese. Kirkov toga{ ja izvadi bombata, no straàrot be{e pobrz i mu go zari {tikot vo gradite. Pred da ispu{ti du{a, Kirkov si spomna: “Drugari, koga odime pokraj moreto, gledame kako gemixiite se borat za da gi doteraat gemiite do bregot. Da se pretstavime i sebesi za onie {to na otvoreno more gi vloùvaat site sili i svojata polna verba deka gemijata }e ja izvle~at na bregot”. Ottoga{, eden so drug se vikaa “gemixija”. Del~ev se seti na poslednata sredba so Orceto. Go ubeduva{e da gi odloàt atentatite, no temperamentnoto mom~e resko mu odbrusi: “Kolku pi{toli imate, tolku imame, pa da vidime”! Za da go uspokoi, mu dade “crven fitil”, kapsuli, petardi i kutija praskav barut. Sega ima{e golema maka, kako da se izvle~e od blokiraniot Solun? Se prepravi vo selanec, ja mina blokadata, vo seloto Dutli gi presoble~e selskite ali{ta, ja oble~e “gorskata ode`da”, se vooruà so negoviot nagan revolver i vernata manlihera i se upati kon Banica. 4 maj 1903, utroto, Banica. Iljaden asker napadna i kur{um go pronià Del~ev. Del~ev se svitka, no drug kur{um go pronià vo srceto i toj padna vrz pu{kata, nazemi, pome{e~ki, so glavata navalena kon levoto ramo. Re~isi cel den i cela no} komitite skr{eni od àl go gledaa vojvodata, legnat kako ìv, so glavata navednata kon zemjata, nebare pla~e nad sudbinata na Makedonija. Pri pretresot po bitkata, kaj Del~ev askerite najdoa zemjopisna karta i upatstvo za urivawe prugi. F

@ivot EX CATEDRA

April prelean so mese~ina stana u{te samo da se umre!" Taa negova re~enica mi se vgnezdi vo mislite i otkako site drugi misli gi isfrli kako {to podmetnato pile od kukavica gi isfrluva piliwata doma}ini, ostana tamu zafa}aj}i go celiot prostor samo za sebe, vo tekot na nekolkute naredni denovi. Ne ja zaboraviv do denes. Be{e sredinata na april. Onaa godina koga od Ponikva, Ko~ansko, po {irokite srtovi

na Osogovijata izlegov na Carev Vrv (2084), pa preku Kalin Kamen, prikve~er, kako ptica padnav vo dvorot na manastirot Sv. Joakim Osogovski. Velam - "padnav kako ptica", zatoa {to vo tekot na celiot toj den nezaboravno patuvawe po rabot od neboto, imav nesopirlivo ~uvstvo deka sekoj sleden ~ekor }e se vivnam, }e otskoknam od trevata i }e poletam! Ne znam kako ne mi izniknaa krilja od ramenata. Be{e prva no} na polnata mese~ina. Ako po visokite pasi{ta ima{e odvaj po nekoja od prvite jagliki, a minatogodi{na-

25 april 2008

PI{UVA: FERID MUHI]

ta treva be{e polegnata i bukite ne gi bea pu{tile ni prvite pupki, vo okolinata na manastirot me pre~eka vistinski banket na rascvetanost, rascutenost, nakitenost; rasko{nata sve~enost na svetot na bilkite, {totuku po~nuva{e - kako vo ~est na Veligden {to se nabli`uva{e. Pomisliv deka sega, namesto da go zavr{uvam patuvaweto, bi trebalo da sum na izleguvawe: filosofot, kako i filosofijata, se ptici koi poletuvaat otkako denot }e zavr{i! Ja zbiraat seta mudrost na izminatiot den (godina, stoletie, epoha!) i ja prenesuvaat do onie retki {to se budni, im ja soop{tuvaat na malkumina {to imaat u{te tolku sila da slu{aat! MITSKO SREDI[TE A manastirot Sv. Joakim Osogovski nikoga{ pojasno ne mi se vide kako mitsko sredi{te na prvata duhovnost: ako nekade, nekoga{ imalo mesto od koe poteknale site idni gradovi, ako lu|eto, xinovite, samovilite, bogovite ili samiot Gospod go izgradile proto urbanoto jadro, matica na, i matrica za megapolisite na idninata - toa moralo da bide na vlakno isto takvo kakvo {to taa ve~er izgleda{e manastirskiot kompleks so te{kata vlezna porta, so visokite yidovi, kaldrmata {to izmazneto svetka{e, so konacite, prelean so aprilska polna mese~ina!

25 april 2008

Ve~erav so toj ~ovek. Drugi gosti nema{e. Sve{tenikot - legendarniot dedo Traj~e - pojde na spiewe, a nie ostanavme da sedime i da se "vinom, solzom zemnom, krepime" - ne znam poubav i poto~en opis na toj ~in od ovaa re~enica na Platnarot - kr{nata mi pobratima! ôvekot zasluùva{e da se preskokne sonot i da se probdee no}ta. Gi kaùva{e moite misli {to gi mislev dodeka cel den, sam no ni za mig osamen, razgovarav molkoma so neboto i so planinata. No toj gi kaùva{e vo definitivni, sovr{eno precizni formulacii, kako da ja ima pred o~i seta onaa difuzna, neprecizna me{avina od misli, emocii, nasetuvawa i bladawa, niz koi jas samo se dobliùvav i se oddale~uvav od tie re~enici, kako vo mermer kle{ani, so topeno zlato pe~ateni. "ôvek ne moè da bide sam. Sam - toa zna~i da si dvajca so Gospod!" Taka po~na na{iot razgovor. Deka prekrasniot april e najsurov mesec, i deka od negovata ubavina {to nesopirlivo, navrapito nadoa|a i te podzema, srceto pulsira rastrepereno do uàs, kako na vrvot od iglata, go imav slu{nato ve}e od Eliot. To~no taka biduva sekoj april: gi gleda{ rascutenite cre{i, praski, sekoe Bo`jo ovo{je, go naslu{nuva{ {umot na trevata od pod zemjata i na sokovite vo steblata - i sekoj mig o~ekuva{ od silnoto vozbudeno srce da {ikne krv koga iglata }e ja probie tenkata opna vo koja e obvitkano i srceto i tvojot treper - i }e se izleat, sose tebe, vo taa pomamna aprilska dro~nost. Imav neverojatno avtenti~no ~uvstvo deka ~ovekot gi znae site moi misli - deka mu e poznato sè {to nekoga{ sum go rekol ili pomislil, storil, no isto taka i ona - {to sum propu{til da go storam. Na{iot ìvot ne go odreduva samo ona {to ni se slu~ilo i {to sme go storile; ona {to ne ni se slu~ilo i ona {to ne sme go storile, isto tolku e va`no, ako ne i pova`no i povlijatelno! Toj kako da go znae{e i ednoto i drugoto - storenoto i nestorenoto, nekolkute moi dobivki i beskrajnata niza na moite zagubi. Vo niedna doba, po~na da kaùva: "Ve}e sum videl sè. Navistina be{e umen onoj {to rekol: 'Koj go videl dene{niot den, videl sè'. Ja vide mugrata, i eve, ja vide no}ta; go vide sonceto kako izgreva i go vide kako zajde; nekoi se zasakaa, nekoi se zamrazija; nekoi se sretnaa, nekoi se razdelija; nekoi ku}i se izgradija, nekoi ku}i se urnaa denes..." I otkako nekoe vreme mol~e{e, ja izre~e onaa re~enica: "Ostana u{te samo da se umre!" Velat deka postojat dve mudrosti: mudrosta na denot i mudrosta na no}ta. Ne znam kako ovoj ~ovek izgleda{e dewe, no mudrosta mu be{e no}na. Izlegov na ~ardakot od konakot. April prelean so mese~ina se prostira{e preku celiot svet. Koj znae{e da go vidi na vistinski na~in, vide sè, i za nego, vo ovoj svet, ve}e nema-

{e {to da se gleda. Koga se vrativ vo odajata, ~ovekot go nema{e. PATOT NA STARIOT LISEC Mnogu odamna, od eden planinar slu{nav deka star lisec nikoga{ ne se vra}a po istiot pat po koj do{ol. Ottoga{, taa misla ja prifativ kako pravilo, i ja povtoruvav, nebare nekoja intimna praznoverno inspirirana mantra, i od planinata nikoga{ ne se vra}av po istiot pat po koj dojdov. Bidej}i tainstveniot sogovornik go nema{e ni utroto, a dedo Traj~e ni{to ne znae{e, ili ne saka{e da mi kaè za nego, pomisliv deka celiot razgovor treba da go smetam za moja halucinacija. Mi se stori deka i sredbata i razgovorot bi moèl da gi izbri{am, ako se vratam po istiot pat, duri, ako e mo`no, po istite stapki; preku Kalin Kamen, na Carev Vrv, pa po {irokite ple}i na Osogovo, nazad do pojdovnata to~ka - do Ponikva. Vo nekakva sosema iracionalna inspiriranost, bev cvrsto ubeden deka razgovorot samiot sum go izmisluval po pat dodeka doa|av i deka sosema logi~no lesno }e go izbri{am od se}avawe, odej}i po istiot pat, kako {to ~ovek koj ne saka da go najdat, gi bri{e svoite tragi vo snegot, vra}aj}i se do mestoto od koe tragite po~nale. Prikve~er, stasav do privatnata love~ka kafeana na Ponikva. Rasko{niot april, prelean so polnata mese~ina, svete{e na ju`nite padini od Osogovo. Na tivko, blago veter~e, lebde{e cvetot od ovo{kite, bes{umno kako krupni snegulki. Dolu trepkaa svetlata na Ko~ani. Proto-urbisot na Sv. Joakim Osogovski ve}e po~na da se razmnoùva. Vo kafeanata sede{e samo eden gostin, svrten so grbot kon vlezot. Za mig samo se zaprev i potoa vedna{ izlegov nazad vo no}ta. Koga stasav vo Ko~ani, za malku }e me fate{e polno}. Do denes se pra{uvam dali be{e istiot toj tamu, vo taa kafeana!? I ako be{e, kako znae{e deka }e dojdam? I osobeno - koj be{e toj? Ako voop{to be{e nekoj, ako ne be{e moja halucinacija? Tajnite mesta vo planinata, kolku i da slu{av za niv, a mnogu takvi mesta i posetiv, nikoga{ ne dozvoliv da me opsednat, ni da me podzemat so svojata magneti~na aura. Mislam deka gi ima onolku kolku {to ima tajni vo sekoj ~ovek. Onoj {to gi bara, }e gi najde. Ako ne gi najde toj, tie }e go najdat nego. Toj, pak, {to ne gi bara, nikoga{ nema da doznae deka voop{to gi imal. Verojatno, najblisku do nekoja svoja tajna, {to treba{e da ostane neotkriena, bev tokmu vo sredbata so toj neobi~en, tainstven sobesednik. Mnogupati vo planinata, gledav pravo vo o~i na smrtni opasnosti, no sekoj april, koga e polna mese~ina, vo mislite mi doa|a toj i toga{ ne znam dali sum odbegnal kobna zakana koga onaa no} sum go prodolìl patot za Ko~ani, ili sum propu{til nekoe golemo prosvetluvawe. F

@ivot @IVOT NA TRKALA Ne~istiot Hari Bob Vilson, soobra}aen policaec vo slu`ba na Nejzinoto Viso~estvo, e sopstvenik na nov rekord. Vo period od samo pet ~asa toj uspeal da “fati” 329 voza~i za brzo vozewe i da ja zbogati dr`avnata kasa za 20.000 funti (30.000 evra).

skata Unija na sekoi 36 sekundi se slu~uvala soobra}ajna nezgoda. Kako naj~esti pri~initeli se poso~uvaat lo{ite vremenski uslovi, temnite utra, stresot, pijanite voza~i i zamorot.

Germanija ja “{i{na” Anglija

Sudir na sekoi 36 sekundi Spored prvi~nite statisti~ki podatoci, vo 2006 g. na teritorijata na Evrop-

Germanskiot pazar e broj eden za kabrioleti vo Evropa. Ovaa titula se preseli vo kontinentalna Evropa blagodare-

nie na 78.375 prodadeni kabrioleti vo Germanija, {to e za 2.547 avtomobili pove}e od dosega{niot dolgogodi{en lider, pazarot vo Anglija.

Razmislete dobro koga brzate Dokolku voza~ite se pridru`uvaat do prose~na brzina od 120 km/~ na avtopatite, emisijata na jagleroddvooksid }e se namali za dva miliona tona godi{no!

Lend rover i jaguar se selat vo Indija!

red Veligdenskite praznici zavr{en e avtomobilskiot transfer na godinata. Ford motor kompani prodolùvaj}i so svojot plan za osloboduvawe od neprofitabilnite ~lenki na svoeto semejstvo, “gi omaì“ dvete britanski }erki. Pri~ina za slavewe imaat roditelite i na nevestite i na mladoènecot. Ford inkasira 2,3 milijardi dolari, {to e pove}e od o~ekuvanoto, a kompanijata Tata e zadovolna od mirazot {to go donesoa dvete nevesti. Imeno, Tata ve}e podolgo vreme se obiduva da stane vaèn igra~ vo svetot na avtomobilite, za {to bea neophodni tehnologija i razvojna programa. Indiskata kompanija ima 50% udel od pazarot na tovarni vozila vo Ju`na Azija i 20% od pazarot na patni~ki avtomobili vo Indija. Ambiciite na Tata zapo~naa so flertot so Fiat, so kogo ima vaè~ki dogovor za delovno-tehni~ka sorabotka, osobeno so Alfa romeo za izrabotka na terenecot kamal. Pretsedatelot na upravata na Tata, Ratan Tata, po povod potpi{uvaweto na kupoproda`niot dogovor izjavi deka gi po~ituva lend rover i jaguar i deka so site sili }e se trudi da go so~uva nivnoto nasledstvo preku koe }e ja gradi svojata idnina. Sepak, od 2,3 milijardi dolari na smetkata na Ford }e legnat 1,7 milijardi, a 600 milioni kompanijata }e uplati vo penziskite fondovi na svoite vraboteni po barawe na sindikatite.

Ratan Tata ja zgolemuva svojata imperija. Vo svojata kruna gi vgradi britanskite lend rover i jaguar. Ovojpat Indija ja osvojuva Britanija!

Zamislete, kutrite rabotnici nema da dobijat nitu po kanta sirewe, a kamoli

ponekoja polutka za Prvi maj! [to ti e trul kapitalizam?! F

25 april 2008

PI{UVA: KRUMISLAV BARZOV

LAMBORGINI GALARDO LP560-4

Razulaveniot bik ja ora koridata

alardo LP560-4 e naslednik na najuspe{niot model na site vremiwa na Lamborgini, diablo 4. Otkoga zapo~na proizvodstvoto vo novata fabrika vo 2003 g. smestena vo Santa Agata Boloweze, okolu 7.100 primeroci na galardo ja napu{tija monta`nata lenta. Imeto LP560 go dobi spored mo}noto srce, a toa e noviot V10 motor od 5,2 litri koj ispora~uva 560 ks pri 8.000 vrteì vo minuta. Ova pretstavuva zgolemuvawe na silata za 40 kowi vo odnos na prethodniot galardo dodeka teìnata e namalena za 20 kilogrami. Vakviot priod go podobri odnosot na teìna i

sila koj sega iznesuva 2,5 kilogrami po ks! Toa ovozmo`uva sekavi~ni zabrzuvawa. Od stoe~ka pozicija do stotka potrebni se samo 3,7 sekundi, 11,8 sekundi

Panorama za koja voza~ot treba da izbroi 290.000 evra. Onie koi ne sedat vnatre, podzinati, besplatno }e sonuvaat za vakov yver! 25 april 2008

se dovolni za dostigawe 200 km/~, a maksimalnata brzina e 325 km/~. Vo Lamborgini se posebno gordi na noviot sistem za direktno vprskuvawe na gorivoto koj ovozmoùva 18% smaluvawe na potro{uva~kata na sekoga{ èdniot bik. Inènerite od Santa Agata isto taka gi podobrija upravlivosta, trakcijata i stabilnosta na golemi brzini. Redizajniraniot pogon na site trkala i optimiziranata aerodinami~nost se dokaz za ovie tvrdewa. Paralelno so mo}nite performansi se istaknuva inovativniot dizajn so modifikacija na klasi~nite i prepoznatlivi linii za koi moè da se iskomentira deka se mo}na elegancija definirana na posebno agresiven na~in. Eden od najprepoznatlivite elementi na dizajnot na Lamborgini e zadniot del kade {to dominira novorazvieniot difuzor za vozduh koj zaedno so mazniot pod pridonesuva za izvonrednata stabilnost i podobrena aerodinami~nost za 31% vo odnos na prethodnikot. So smaluvawe na teìnata, upotrebata na polesni materijali i kompaktnite dimenzii, Galardo e ekstremna sportska ma{ina. Permanentniot pogon na site trkala i mo}niot motor nesomneno deka }e gi isprovociraat konkurentite, a u{te pove}e mu{teriite so mnogu dlabok xeb. F

@ivot

Skopje kakvo {to ne go poznavate

Veligden od na{eto detstvo Koga denes si gi zamisluvam tesnite soka~iwa vo predzemjotresno Skopje, mi se pristoruva kako tie da se prepolni so {areni lu{pi i ostatoci od iskr{eni jajca. So niv, vsu{nost, poplo~eno e celoto na{e detstvo

V Za vreme na veligdenskite praznici se ode{e vo poseta od dvete strani na Vardar

o Evangelieto spored Matea, postoi edno vpe~atlivo poetsko mesto, svrzano so voskresnuvaweto na Isus. Se slu~uva ~udoto na voskresnuvaweto, a prethodno "Angel Gospodov sleze od neboto", i otkoga sednuva na grobot, preku edna naglasena ekspresivna slika, se opi{uva negoviot izgled: "Liceto mu be{e kako molwa, a ali{tata - beli kako sneg". Taa boja na molwata i ognot, a od druga strana ~istotata, belinata, se vpe~atoci koi trajno se nosat vo sebe kako ne{to {to e natprirodno, neobi~no ili prazni~no. No, na{ite prvi vpe~atoci svrzani so

praznuvaweto na Veligden ne se sekoga{ od tekstovite od Biblijata, tuku od ne{to drugo {to ne e te{ko da se pogodi: veligdenskite jajca! Kolku radost i trpenie be{e potrebno da se do~eka denot koga moè{e da se posegne po pletenata ko{nica polna so {areni jajca. A, mnogu ne{ta svrzani so praznikot glavno se vrtea okolu - bojata. Vo skudnite vremiwa ne be{e ednostavno da se dojde do varzilo, a se upotrebuvaa najrazli~ni "metodi" za bojadisuvawe, na primer so bojata za farbawe ali{ta ili ednostavno jajcata se varea so lu{pi od kromid so {to dobivaa òlta boja. A, potoa nivnite {ari se oblikuvaa vo najrazli~ni formi so pomo{ta na razni trevki, pred sĂ¨ detelina. Pritoa, jajcata moraa dobro da se vrzat vo krpa ili ~orapa. VISTINSKI MAJSTORI Za dobivawe posebna cvrstina na jajceto, postoeja mnogu finesi i suptilnosti vo koi bea upateni samo vistinskite majstori. Na primer: koga drvenite jajca stanaa banalni i lesno prepoznatlivi, se prejde na druga, specijalna tehnika. Taa se sostoe{e vo eden interesen potfat: so igla, mnogu precizno i vnimatelno se dupnuva{e lu{pata i se prave{e otvor vo ìvoto jajce za da se izvadi negovata sodrìna, a potoa isto taka precizno i vnimatelno da se napolni so te~en gips! Za vakvite majstorii i glavnite majstori, sigurno bi moèlo da se napi{e cela edna studija. Kr{eweto so jajca be{e poseben ritual, moèbi pove}e otkolku {to e toa deneska. No, maalskite fraeri i zaka~kovci ne po~ituvaa nikakov ritual, ako toj ne be{e povrzan so nekoja dobivka, so nekoj }ar. Skr{enoto jajce e }areno jajce i se slu~uva{e onoj koj gubi, po tri-~etiri pati da odi do doma i da se vra}a sĂ¨ dodeka pletenata korpa so jajca na kredenecot ne ostane{e sosema prazna! Taka, koga denes si gi zamisluvam tesnite soka~iwa vo predzemjotresno Skopje, mi se pristoruva kako tie da se prepolni so {areni lu{pi i ostatoci od iskr{eni jajca. So niv, vsu{nost, poplo~eno e celoto na{e detstvo. Sepak, glavniot ritual zapo~nuva{e vo nedelata nautro. Vo pretpladnevnite ~asovi, ~isti, promeneti vo nova obleka, so tatkovcite, verojatno i vo toa ima nekoe pravilo, odevme od stariot do noviot del na Skopje. Odevme kaj strikovcite i strinite, kaj tetkite i bratu~edite koi ìveeja vo @elezni~kata naselba, vo zgradata vo koja se nao|a{e pasaòt Aoresti ili kaj crkvata Sv. Konstantin i Elena. I sekade

25 april 2008

PI{UVA: DANILO KOCEVSKI

Malite skopski park~iwa bea idealno mesto za “kr{ewe” so vapsanite jajca

isto. Zaedno so jajceto dobivavme i ponekoja pari~ka! Sepak, so netrpenie o~ekuvavme povtorno vo uli~kite da zapo~ne kr{eweto, spored strogiot sistem od koj ne smee da se otstapuva. Se udira vrv so vrv, gazer so gazer. So neskr{enite jajca povtorno vrv so vrv, gazer so gazer. PLURALISTI^KI VREMIWA Vo ovie na{i pluralisti~ki vremiwa koi denes gi ìveeme, bi trebalo da se kaè u{te ne{to {to od dene{en aspekt bi moèlo da bide posebno zanimlivo, pa duri i neverojatno. Imeno, "partijcite" ne vapcuvaa ili ne smeeja da vapcuvaat jajca, a stravot kaj nekoi be{e golem da ne se doznae deka takviot obi~aj e prisuten i vo nivnite domovi. No, obi~aite i tradicijata glavno nosea pobeda nad strogite pravila koi gi nametnuva{e partijata. A, toa zna~i: ili tatkovcite se pravea deka ni{to ne zabeleùvaat {to se slu~uva ili, pak, majkite ve{to i tajno si ja vr{ea svojata rabota. A, doa|a{e i do vakvi tragikomi~ni situacii. Se se}avam na razgovorot so eden moj prijatel pred pove}e godini koj nekoga{ rabote{e vo visoka dràvna ustanova. Toga{, na pra{aweto od kade doa|a, odgovori: "Od disciplinska komisija!". "Zo{to?" A toj: "Poradi veligdenskite jajca!". Go pra{uvam: "Vi gi

25 april 2008

Za vreme na ateizmot be{e zabraneto vapsaweto jajca

najdoa vapcanite jajca na rabota?". Mi veli: "Ne, ni gi najdoa lu{pite!" I lu{pite mo`ea da bidat krunski dokaz. Kako i da e, bojata na Veligden zasekoga{ ostana vo nas!

Crvenata boja, za{to vistinskoto vapcawe e samo so crvena boja, a sè drugo e dojdeno podocna. No, zarem crvenata boja ne be{e i bojata na partijcite? Da, no ve}e od poodamna zapo~naa da ni se me{aat boite. F

VERA I UMETNOST d neod edna oanonime e i t raspe a golemite torijata n s ovoto Hrist vite temi tnici vo i ostoi sliminlioznati ume e~isi ne p t na Isusoni i p e{tvoto. R al motivo en kreatina ~ov j go odbegnako sopstv prosvekar ko aspetie, k ig na li~no su{tinavoto r n i kako m knuvawe vo ajven ~iwe i proni . lemi m tluva postoeweto erija na gomo mikron ta na aa mala galavuvame sa la posveteVo ov , vi pretst alerija de stovoto stori eativnata g ieto na Hri od kr predve~er Reljef vo drvo, ni na esenie. F nepoznat avtor, voskr

RASPETIJA

Okolu 430 g. British museum, London

Tempera na drvo, majstor od Sen Fransi, 1260-72 g. National gallery, London

Crno mastilo na svila, Francuska {kola, 1375 g. Louvre, Paris

Rafael, Maslo na drvo, 1503 g. National gallery, London

Diego Velaskez, Maslo na platno, 1631 g. Prado, Madrid

Oto Diks, Maslo na platno, 1948 g. Hessisches Landesmuseum, Darmstadt

Eugen Delakroa, Maslo na platno, 1855 g. National Gallery, London

Pol Gogen, Maslo na platno, 1889 g. Albright-knox art gallery, Buffalo

Salvador Dali, Maslo na platno, 1951 g. Saint Mungo museum of religious life and art, Glasgow

@ivot

Ogledalo na VIP Gligor Ta{kovi}: O maj Gad... OOOO, wu investicija u na{a zemja, oooo!!!!

E, da beee... jas }e gi vapcuem, taa ~e gi kr{i

^estiti praznici

Rada: Aj be, da se mewame so jajcata ?

a. jankovi}

Grujo: Sea {o... pak li ~e staa{ amandmani ili ~e se kr{ime?

@ivot

Finesa odeka postojam jas, ja nema smrtta. Koga }e dojde smrtta, }e me nema mene. So ovaa paradigma od svetot na antikata, moème da svrtime eden krug niz izminative dve - tri iljadi godini, i da se fatime na jadicata na onaa rezignirana vozdi{ka od Stariot zavet, deka ni{to novo pod sonceto – nema! Pra{aj ja nebeskata ptica, i }e ti kaè; gu{terite }e ti objasnat, i morskite ribi..., mu be{e re~eno na Jov, ne tolku mnogu odamna, Gospod znae. (Jov 12, 7-8) [to e toa novo {to go donese Hristos doa|aj}i na ovoj svet? Kolku sme nie doma}ini, a kolku gosti vo nego, za da moème da go smetame za svoj (dom), vo ovaa ili onaa uloga? Tie ne se od svetot, kako i Jas {to ne sum od nego (Jovan 17,16)... Toa {to go razlikuva hristijanstvoto od sè ostanato, e karakterot na otkrovenieto (απο – καλυψις, re-velation). Moème da go sporeduvame so drugite religii, moème da gi izu~uvame dogmite i kanonite, no ona {to e presudno e Samiot Bog da ni se otkrie vo srceto, da ni ja otkrie tajnata na Svoeto prisustvo vo nas samite. Ova otkrovenie za prisustvoto potoa ja menuva na{ata svest vo politikata na doìvuvaweto. Na primer, procesot na soznavaweto, dobiva druga dimenzija. Od aspekt na pravoslavnata duhovnost, pogolema va`nost ima ne da znaeme, tuku da se zdobieme so li~no iskustvo. Vkusete i videte, e liturgiskiot povik za stanuvawe edno so Bog po blagodat, pri {to i nie samite, i svetot vo koj ìveeme doìvuvaat dramati~en presvrt! Ne doznavame za Boga zaradi na{ite soznajni napori, tuku prosto zaradi toa {to On posakal da ni ja otkrie tajnata na sopstvenoto prisustvo vo svetov. Znaeweto stanuva odnos, stanuva qubov. Bog se pokaà lice vo lice, a ne vo zagatki (Broj, 12, 8). Ova otkrovenie go menuva sostavot na na{eto srce. Toa stanuva dom Bo`ji, ìveali{te za

SESTRA MAKRINA

Ne vkusuvaj, ne dopiraj: tuka e mo`nosta na svesnata qubov, qubov postojano raste~ka, {to go osloboduva ~ovekot od egoisti~nata naslada ne samo so drvoto na poznanieto, tuku so site drvja, ne samo so plodot, tuku so celiot predmetno-setilen svet, {to go zapaluva ~ovekot samo so radosta za Boga, a zaedno so nego, i celata vselena. (Vladimir Loski) ôve~kata priroda na Hristos be{e nalik na mamka na jadicata na negovoto boèstvo. \avolot se nafrli na `rtvata, no jadicata go probode: toj ne moè da go progolta Boga i umira. (Sveti Grigorij Niski)

Lice vo lice Den na voskresenieto e, da se prosvetlime so praznikot, da se pregrneme eden so drug, da gi nare~eme bra}a i onie koi nè mrazat, da prostime sè so Voskresenieto, postapuvaj}i taka da zapeeme: Hristos Voskresna od mrtvite, so smrtta smrtta ja uni{ti, i na site vo grobovite `ivot im podari. Hristos Voskresna! (Sveti Jovan Damaskin) Onoj, Kogo seta vselena ne go sobira, mesto poskapoceno od siot kosmos za kogo Hristos veli deka vo nego nema kade glavata da si ja potsloni! Gospod go odbral srceto na ~ovekot, nasproti milionite galaksii, yvezdeni pateki i kakvi ti ne saganovi ravenki, vo nedopren mir rasposlani niz beskrajot! Kolku samo ponekoga{ studeniloto na toj mir izgleda prokleto nedostapna alternativa za ~udesniot mete` na na{ava male~ka planeta! Jas Sum Voskresenieto i @ivotot; koj veruva vo Mene, i da umre, }e `ivee! (Jov. 11,25) Objavata za voskresenieto e taa novost {to Hristos mu ja donese na svetot. Da ne be{e voskresenieto, na{ata vera }e be{e zaludna (1Kor. 15, 17). Prvoto voskresenie za ~ovekot e Pokajanieto. Toa e sredba na ~ovekot lice

vo lice so Boga, pri {to vo ~ovekot povtorno oìvuva se}avaweto na Rajot, pozicijata na Adam pred padot vo grev i razdelbata od Boga. Na nekoj na~in se prise}avame koi sme, i tolku blisko ni prozvu~uva mojseevoto ehjeh a{er ehjeh! JAS SUM ONOJ KOJ SUM! Dodeka filosofot od stariot svet ja odbegnuva smrtta, i zaradi eden arhai~en strav pred nejzinata zagatka, ne doa|a na zakaànata sredba so nea, i so toa svoeto postoewe go sveduva samo na prestojot na zemjava, Hristos stanuvaj}i ôvek, postrada za na{ite grevovi i umre so krsna smrt, sè so edna cel: da ja pobedi smrtta! So smrtta smrtta ja uni{ti! I ni daruva @ivot ve~en. Spored Sveti Isak Sirin, edinstven golem grev e da bideme bes~uvstvitelni za ~udoto na Hristovoto Voskresenie. Navistina voskresna! F

25 april 2008