GORIŠKI MUZEJ - katalog razstave by fotem

FLUVIO FRIGIDO CASTRA FLOVIUS AJDOV©»INA

Vodnik in katalog stalne arheološke razstave Goriškega muzeja na Prešernovi 24 v AjdovšËini

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

VSEBINA

Predgovor .......................................................................5 Prazgodovinsko naselje ...............................................7 Zgornja Vipavska dolina in Ajdov©»ina v rimski dobi............................................9 PROMET ............................................................................10 VIRI . ..................................................................................13 ZGODOVINA RAZISKOVANJ ...............................................21 OBZIDJE IN STOLPI .............................................................29 POKOPALI©»A ...................................................................38 PRVA NASELITEV RIMLJANOV OB HUBLJU ........................... 41 SVETI©»E ...........................................................................42 TERME ...............................................................................44 ATRIJSKA HI©A IN ZGODNJESREDNJEVE©KO SELI©»E . ....................................47 STAROSLOVANSKO POKOPALI©»E ....................................50 KATALOG ..........................................................................55 ARHEOLO©KA NAJDI©»A V ZGORNJI VIPAVSKI DOLINI ..............................................80 ZGODOVINA RAZISKOVANJ 1945—2013 ................................... 82 LITERATURA ......................................................................86

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

PREDGOVOR

Minilo je desetletje, odkar je v AjdovšËini postavljena na ogled razstava ≈Fluvio frigido — Castra — Flovius — AjdovšËina«, posveËena rimskodobni etapi v rasti tega zanimivega in privlaËnega mesta v Vipavski dolini. V Sloveniji ni malo krajev, katerih korenine segajo v Ëas rimskega imperija, najpomembnejši med njimi so npr. Ljubljana, Celje, Ptuj … pa tudi AjdovšËina. Tu je obzidni obroË mogoËne trdnjave, ki je nekoË stala na sotoËju Hublja in LokavšËka, krojil rast in razvoj mesta; le-to je vse do današnjih dni ohranilo podobo njenega talnega zarisa. VeliËino te trdnjave je v AjdovšËini še vedno mogoËe v polnosti doživeti, ponekod v vsej mogoËnosti, drugod okrnjeno ali celo skrito, v nekaterih delih tudi na novo odkrito in obnovljeno. Tu se je mesto vraslo v zidovja preteklosti, ni pa jih zaradi lastne širitve izniËilo in zabrisalo. Ta preplet preteklosti in sedanjosti je bil in je najbrž še vedno videti kot ovira v razvoju mesta, bila pa je premalo uporabljena kot privlaËna prednost AjdovšËine, posebej dandanes, ko sta Evropa in svet na široko razprta in so poti sprošËene, tudi tiste, ki pripeljejo pod še vedno ohranjeno in vidno obzidje antiËnih Kaster. Z razstavo o njej si je Goriški muzej poleg prednostno domoznanske naravnanosti zamislil tudi razpiranja tovrstnih poti in z njo pripomoËi k veËji prepoznavnosti trdnjave Kastra v domaËem okolju, na Slovenskem in tudi zunaj meja naše domovine, saj si AjdovšËina takšno veljavo zasluži. O Kastrih, trdnjavi z mogoËnim obzidjem in štirinajstimi stolpi, še ne vemo vsega, pravzaprav je naše védenje o njej komajda zadostno. Staro mestno jedro in obzidje s stolpi skrivajo še marsikatero sporoËilo o njeni usodi in življenju v njej, zato velja z vsem antiËnim premoženjem znotraj AjdovšËine pa tudi zunaj njenih obzidanih meja skrbno ravnati. S tem namenom je bila razstava zamišljena tudi kot uËilnica, v kateri domaËini spoznavajo in dojemajo vrednosti svojega mesta ter s ponosom sprejemajo dejstvo, da so njegovi temelji oprti na trdnjavi iz prvih stoletij po Kristusu, ki je bila v prelomnih Ëasih rimske države del njene obrambe na vzhodnih pristopih v Italijo, matico imperija, in da sta prav tu, ob Mrzli reki (Hubelj — Vipava) Teodozij in Evgenij septembra leta 394 bíla trd in neizprosen boj za cesarski prestol in usodo cesarstva. Torej se je tudi tu krojila Evropa. Razstava zaobjema vse dosedanje védenje o trdnjavi, njeni zunanji podobi in notranjem ustroju, in to je še nedokonËana podoba antiËnega mesta, ki jo bodo nova odkritja spreminjala in dopolnjevala. Takšno zagotovo je bilo odkritje staroslovanskih grobov v ©turjah ob cerkvi sv. Jurija. Ti so prvo neposredno priËevanje o naselitvi naših slovanskih prednikov v ta del Vipavske doline. Novi naseljenci, ki so sem prišli v 9. stoletju, so se ustavili pred takrat še mogoËnim in strašljivim obzidjem trdnjave onstran Hublja. V njem so videli delo Ajdov, bajnih bitij, poganskih velikanov in po njih so razvalino tudi poimenovali. Razstavo — njene snovalce je slovensko Muzejsko društvo nagradilo z Valvazorjevim priznanjem — je oblikovala arhitektka Evita Lukež, sam katalog pa je nadgradnja razstave. Z njim potuje zgodba trdnjave Kastra v svet in iz njega vabi pod njeno obzidje nove vedoželjne. V njem so zapisane tudi vse novosti, ki jih je o antiËni AjdovšËini od odprtja razstave navrglo preteklo desetletje. V zamudi torej ni niË zamujenega! Drago Svoljšak

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

Prazgodovinsko naselje Zgornja Vipavska dolina v prazgodovini Vipavska dolina se kot 40 km dolgo korito med Krasom, Trnovskim gozdom, Goro in Nanosom zajeda od SoËe v gorato celinsko notranjost Slovenije. Na zahodu je πiroko odprta proti morju in v prostrano Furlansko niæino, na vzhodu pa se v zavetju Nanosa sklene ob podnoæju ilirsko-italskih ali postojnskih vrat. Od morja jo dosegajo in preplavljajo tople sape in jo odevajo z mediteranskim navdihom, razpoznavnim v podnebju, podobi pokrajine in znaËaju ljudi. Podnebju svoje dodaja πe silovita burja, vipavska znaËilnost, ki se buËno spuπËa Ëez ostri rob Podrte gore ter z viπav »avna in Nanosa. Geografska lega in podnebne razmere v dolini so pogojevale naseljevanje in æivljenje v njej. Prva zaradi njenih prometnih prednosti in prehodnosti, druge zaradi gospodarskih moænosti. Najstarejπa doslej znana poselitev zgornje Vipavske doline je seliπËe iz konca starejπe kamene dobe (okoli 10.000 let pr. Kr.), odkrito v dolinskem dnu pod griËem Zemono. Stalno pa je dolina poseljena od sredine 2. tisoËletja pr. Kr. Takrat so, v srednji in pozni bronasti dobi, ob karavanski poti, ki je povezovala Podonavje in severno oglavje Jadranskega morja (Caput Adriae), na strateπkih vzpetinah po obrobju doline zaæivela utrjena naselja — gradiπËa, npr. nad HraπËami pri Podnanosu, na Sv. Pavlu nad Planino, na Starem gradu pri Vipavi, v dolini Bele pri Sanaborju, na GradiπËu pri AJDOV©»INI, na GradiπËu nad Slokarji ali na Sv. Pavlu nad Vrtovinom. Bronastodobni prebivalci pa so æiveli in predvsem gospodarili tudi po plodnem dnu doline (Zemono, Log) ali pa se zadræevali v posveËenih jamskih prebivaliπËih (LonËena jama v masivu Nanosa). V zadnjem predkrπËanskem tisoËletju je tudi zgornja Vipavska dolina ozemeljsko in etniËno sodila v krog posoπkih æeleznodobnih kultur in ljudskih skupnosti: starejπe venetsko obarvane svetolucijske, katere srediπËe je bilo na Mostu na SoËi, in mlajπe idrijske, poimenovane po najdiπËu Idrija pri BaËi, iz Ëasov, ko so v srednji Evropi prevladovali Kelti. Prvi na Vipavskem pripadata utrjeno naselje na GradiπËu nad HraπËami in ægani grobovi iz Podnanosa, drugi pa verjetni rudarski zaselek in kultno mesto v KovaËevπah in nekaj posamiËnih priËevanj s Sv. Pavla nad Planino. Kot poroËa grπki geograf Strabon (okoli 63 pr. Kr.—okoli 20 po Kr.) so tisti Ëas tu æiveli Karni, okoli Nanosa, antiËne Okre, pa Subokrini.

Prazgodovinska naselbina - GradišËe (©kolj) Æe v srednji in pozni bronasti dobi, med sredino 2. tisoËletja pr. Kr. in okoli 900 pr. Kr., se je od Razdrtega navzdol v Vipavsko dolino spustila pot, ki je povezovala tudi naselja po dolini in se je Ëez SoËo iztekla v severno zaglavje Jadranskega morja (Caput Adriae). Po njej so od okoli 1100 pr. Kr. dalje in vse do antike od Baltika k Jadranu tovorili tudi dragoceni jantar. Zato se zanjo uporablja tudi naziv ≈jantarska« pot ali cesta. Med naselji ob njej je bila tudi utrjena vas na GradiπËu (©kolj, 232 m) severno od AJDOV©»INE. Za naselje so takratni prebivalci izrabili naravno dobro zavarovan skalni osamelec, ki ga na vzhodni strani obliva Hubelj, na juæni pa LokavπËek. Samo na severni strani platoja, kjer je bil dostop nanj s poboËij Gore lažji, so naselje dodatno utrdili s suho grajenim obrambnim zidom. Ta je danes razpoznaven v okoli 140 m dolgem in najveË 2 m visokem, z grmiËevjem poraπËenem nasipu. Sredi ©kolja je obseæen kal, naravni vodni zbiralnik, ki je morda bil v rabi æe v Ëasu prvih naseljencev. Okoli kala so arheologi izkopali obilico Ërepinj lonËenega posodja, ki je poleg ostankov obrambnega obzidja in toponima ≈gradiπËe« edini priËevalec bronastodobne vasi, prvega in najstarejπega doslej znanega naselja na oæjem mestnem obmoËju danaπnje AJDOV©»INE.

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

Pogled na GradiπËe (©kolj) iz zraka. S krogom je oznaËeno obmoËje arheoloπkih izkopavanj pri vodnem kalu, s puπËico pa poloæaj obrambnega obzidja prazgodovinskega naselja.

Pogled na GradiπËe (©kolj) z vzhodne strani

Pogled na GradiπËe (©kolj) z juæne strani

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

Zgornja Vipavska dolina in Ajdov©»ina v rimski dobi O

R A

CARNIUM Kranj

so n

S ?

AJDOV©»INA S U

B O

R I N

Tima vus T imav a

NAUPORTUS Vrhnika

TERGESTE Trst

R UN D

Cor cor

as ka

Lugeon Cerkniπko jezero

IC S

mio

Riæ

ana

AEGIDA Koper

A I R

aπ a

T SS U

Ars ia

TARSATICA Reka FLANONA Plomin

I O

E S

S M

Colapis Kolpa

PARENTIUM PoreË

COLAPIANI

PIQUENTUM Buzet

a N i ngus M ir

LONGATICUM Logatec

For

C A

tu s c or i N a up lja n Lju b

RA OC

Sa va

us Sa v

EMONA Ljubljana

FLUVIO FRIGIDO

Frigidus Hubelj-Vipava

AQUILEIA Oglej C

MB IS

FORUM IULI »edad

i us S oË a

Zgornja Vipavska dolina je priπla v vplivno obmoËje in nato pod oblast Rima v obdobju po utrditvi rimske oblasti v severovzhodni Italiji, ki jo zaznamuje ustanovitev Akvileje leta 181 pr. Kr. V okvir rimske dræave je torej spadala æe okroglo stoletje in pol v pozni republikanski dobi in nato Ëez celotno poltisoËletno cesarsko dobo do propada zahodnega rimskega cesarstva leta 476. Ob dejstvu, da se je antiËni upravni red ohranil tudi πe v treh nasledstvenih dræavah, ki so vsaka po nekaj desetletij gospodarile temu podroËju (Odoakrovo kraljestvo med 476 in 489, kraljestvo Vzhodnih Gotov od 489 do okoli 540 in bizantinsko ali vzhodnorimsko cesarstvo od okrog 540 do 568), velja kot mejnik v antiËni zgodovini tega obmoËja πele pohod Langobardov v Italijo leta 568 ali pa celo πele prvi vpadi Slovanov in Avarov proti italskemu prostoru okrog leta 600. AntiËna zgodovina Zgornje Vipavske doline z njeno osrednjo naselbino na tleh danaπnje AjdovπËine, poπtno postajo in kasneje pomembno trdnjavo obsega torej obdobje veË kot sedem stoletij. Poselitev in prometne smeri v 2. in 1. stoletju pr. Kr. Deloma temelji na Strabonovem poroËilu. RdeËe Ërte oznaËujejo poti, ki jih omenja Strabon, modre prikazujejo plovne reke, oranæne pa kaæejo verjetne prometne povezave.

Po Atlasu svetovne zgodovine, DZS, Ljubljana 1988.

Zgornja Vipavska dolina z antiËnim predhodnikom danaπnje AJDOV©»INE je kot sestavni del severovzhodnega italskega upravnega obmoËja, najprej v 10. regiji (Regio X) in nato v provinci Venetia et Histria s srediπËem v Akvileji (Aquileia — Oglej) bila vkljuËena v rimsko dræavo, ki je segala na vzhodu do vzhodnega Balkana in spodnje Donave. Tako kot celotno oglejsko obmoËje je bila deleæna hitrega razvoja v zgodnji cesarski dobi, pozneje pa je bila tudi priËa vsesplošni krizi, stagnaciji in padcem. Kot pomembna postojanka ob cesti, ki je vodila iz Akvileje v srednje Podonavje in na Balkan, je bila navzoËa celi vrsti pomembnih dogodkov, ki so pretresali rimski imperij, kot so bili na primer državljanske vojne in premiki velikih armad vzdolæ omenjene cestne povezave, πe posebej v 3. in 4. stoletju, ali veliki vdori barbarov proti Italiji, na primer Kvadov In Markomanov v letih 167 in 168 ali πe veËkrat v drugi polovici 3. stoletja.

X. REGIJA

V dobi najveËjega vzpona v prvih desetletjih 2. stoletja je bilo rimsko cesarstvo ogromna dræava na tedaj gospodarsko in kulturno najbolj razvitih delih treh kontinentov. Raztezala se je od severne Afrike in Britanije na zahodu do Kavkaza in severne Mezopotamije na vzhodu, od Rena, Donave in Transilvanije na severu do Sahare in zgornjega Egipta na jugu. Imela je tisti Ëas okoli 100 milijonov prebivalcev, ki so pripadali jezikovno, kulturno in nasploh civilizacijsko zelo razliËnim ljudstvom, vendar pa sta v njej izrazito prevladovali dve kulturni in jezikovni prvini: latinska - tedaj vodilna v dræavnih strukturah, v upravi, sodstvu in politiki - na zahodu in grπka na vzhodu. Mnoæica ostalih ljudstev je bila primorana prilagoditi se eni ali drugi vodilni prvini in sprejeti latinski ali grπki jezik kot jezik uprave, pa tudi knjiæevnosti in viπje kulture.

V obdobju postopne federalizacije rimske dræave in odtujevanja med njenim vzhodnim in zahodnim delom v 4. stoletju je antiËna AjdovπËina kot del Italije s svojo izpostavljeno lego proti Iliriku delila usodo celotnega obmoËja med Beneπkim in jugovzhodno Panonijo.To obmoËje je postalo najpogosteje bojiπËe v celi vrsti bitk in spopadov med vzhodnim in zahodnim delom cesarstva. Pomembnejπi spopadi na tem obmoËju so potekali leta 316, 340, 351—352, 361, 388 in, kot najpomembjejπi in najbolje poznan, leta 394. Slednji prav v zgornji Vipavski dolini, v neposredni bliæini AJDOV©»INE, ko je v bitki ≈pri Frigidu« (Vipava — Hubelj) cesar Teodozij premagal zahodnega proticesarja poganske usmeritve Evgenija. V tej bitki je izbojeval eno od odloËilnih zmag krπËanstva v antiki in obenem za daljπi Ëas reπil idejo cesarstva, ki se je po usodni delitvi dræave v naslednjem letu ohranilo na zahodu πe osem desetletij, na vzhodu pa πe veË kot eno tisoËletje. Bitka pri Frigidu je napravila izjemen vtis na sodobnost in na naslednja stoletja, saj se od okrog dvajsetih omemb Zgornje Vipavske doline v antiËnih virih petnajst nanaπa na poroËila o tej bitki.

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

Poleg AJDOV©»INE so Rimljani v Zgornji Vipavski dolini æiveli πe v utrjenem naselju na Sv. Pavlu nad Planino, Sv. Pavlu nad Vrtovinom, v naseljih ob cesti, kakrπni sta bili v Selu ali v Vipavi, in v kar πtevilnih zaselkih po obrobju doline. ©e vedno pa ostaja zagonetno bojno polje velike bitke pri Frigidu (Vipava — Hubelj) leta 394 nekje med AJDOV©»INO in Vrhpoljem. Arheoloπko dokazano je tudi seliπËe, ki so si ga v ruπevinah Kaster v petem ali nekaj kasnejπih stoletjih uredili bodisi romanizirani staroselci bodisi Langobardi kot predstraæo na vzhodnih pristopih v svoj Ëedadski dukat. Za Ëas, ko so rimskemu imperiju vladali Vzhodni Goti (494—553) in njihov kralj Teoderik Veliki, sporoËa rimski uradnik Kasijodor tudi ime prebivalcev Vipavske doline. To je bil rod ali pleme Lukristanov, ki so po kraljevem ukazu vzdræevali cesto po dolini in skrbeli za nemoten potek prometa, posebej poπtnega. Zgornja Vipavska dolina s trdnjavsko naselbino CastrA je bila v naslednjih dveh stoletjih priËa pohodom razliËnih ≈barbarskih« ljudstev v Italijo: Zahodnih Gotov v letih 402, 405 in 408, Hunov leta 459, Vzhodnih Gotov leta 489 in kot zadnjih Langobardov leta 568. Ni pa se ohranilo nobeno pisno poroËilo, ki bi osvetljevalo takratne dogodke pod obzidji Kaster in v njihovi okolici. Izjema je opis bitke ≈pri Floviu« med Langobardi in Avari leta 664 v Zgodovini Langobardov Pavla Diakona. Kot naselbina na mejnem obmoËju, na katerem so se od zaËetka 7. stoletja dalje spopadali Langobardi iz Furlanije z novimi vzhodnimi sosedi Slovani in Avari, so CastRA neznano kdaj in v neznanih okoliπËinah zamrla. Najzgodnejπa slovanska naselja so v dolini izpriËana πele od 9. stoletja dalje: Batuje — Sv. Jurij, Vrtovin — ©ateji. GrobišËe s slovanskimi najdbami, odkrito v ©turjah, na vzhodnem bregu Hublja pa kaže, da so se Slovani naselili tudi ob ruševinah Kaster. Sama lokacija naselbina glede na trenutno stanje raziskav še ni znana.

PROMET Ceste Rimljani so svoj imperij prepredli z gostim cestnim omreæjem in povezali z njim vse njegove dele. Po pomenu so se rimske ceste delile na javne ceste (viae publicae), vojaπke ceste (viae militares) in stranske ceste (viae vicinales). Za rimske ceste je znaËilno, da so potekale v ravni Ërti, kjer pa je bilo to potrebno, so jih veπËe prilagodili zahtevam zemljiπËa, npr. v goratem svetu. Na moËvirnih tleh so cestiπËe debelo nasipali, ponekod so ceste tlakovali, reke so premoπËali z mostovi, grebene z vseki in tuneli. Javne ceste so bile πiroke od 3,60 m do 6 m, temu je bila na vsaki strani dodana πe 0,60 m πiroka peπpot. Gradnjo cest in promet po njih ter druga s cestami povezana pravna vpraπanja so urejali zakoni. Od cesarja Avgusta (27 pr. Kr.—14 po Kr.) naprej so za ceste skrbeli posebni uradniki. Ob cestah so stala poËivaliπËa (mansiones) in cestne postaje — prepregaliπËa (mutationes) s prenoËiπËi za popotnike in hlevi za vpreæno æivino. KlasiËna shema preseka rimske ceste: 1 gremium — s peskom utrjeni gradbeni jarek 2 stratumen — prodne oblice, debelina okoli 0,30 m 3 rudus — droben gramoz, vËasih pomeπan z apnom, debelina okoli 0,25 m 4 nucleus — plasti peska razliËnih granulacij, debelina okoli 0,25 m 5 pavimentum — cestni tlak iz velikih obdelanih kamnov 6 crepidines — cestni rob, tudi ploËnik 7 cestni jarek Nasutij je bilo za okoli en meter ali 3 Ëevlje (Ëevelj = 296 mm). 6

4 3 2 1

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

Po Vipavski dolini je tekla glavna cestna povezava med severnim Jadranom in Podonavjem. Njeno traso so arheologi ugotovili na veË mestih, pogosto pa jo oznaËujejo globoko v skalnato osnovo vrezane kolesnice ali znaËilna ledinska imena, npr. rimska cesta.

Rimski potovalni voz na nagrobniku iz Viruna, Gosposvetsko polje na Koroπkem

V skalnato osnovo vrezane kolesnice na trasi rimske ceste v Batujah

Rimska cesta v skalnatem svetu, Garmisch-Partenkirchen Cestno omreæje na sedanjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

Primer tlakovane rimske ceste, Via Appia v Rimu

TEURNIA Sv. Peter v Lesu

FLAVIA SOLVA Lipnica SANTICUM Beljak

VIRUNUM Gosposvetsko polje

COLATIO Slovenj Gradec

CARNIUM Kranj

ATRANS Trojane

POETOVIO Ptuj

CELEIA Celje

FORUM IULI »edad

CASTRA AJDOV©»INA

NAUPORTUS Vrhnika

EMONA Ljubljana

ACERVO IvanËna Gorica NEVIODUNUM Drnovo PRAETORIUM LATOBICORUM Trebnje

AD PIRUM Hruπica

AQUILEIA Oglej TERGESTE Trst

SISCIA Sisak TARSATICA Reka

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

Miljnik

Loka

v[;e

Hubelj

Vzdolæ cest so Rimljani od republikanske dobe naprej postavljali miljne kamne. To so bili do 3 m visoki kamniti stebri, na katerih je bila v rimskih miljah (1 milja = 1480 m) navedena oddaljenost kraja, kjer so stali, od mesta, iz katerega je cesta krenila. Na miljnikih so bili ponavadi poleg osnovnega sporoËila tudi drugi podatki, tako o gradnji ali popravilih ceste, ob kateri so stali, o vladarjih, ki so takπna dela omogoËili ali so vladali takrat, ko so miljnike postavili. Ti podatki omogoËajo natanËno Ëasovno umestitev postavitve miljnikov in cestarskih del.

Lavri;ev trg

MILJNIK

Miljnik iz AJDOV©»INE je stal ob glavni cesti, ki je povezovala Akvilejo, danaπnji Oglej, z Emono na tleh danaπnje Ljubljane. Postavili so ga v Ëasu med 1. majem leta 305, ko sta Konstancij Klor in Galerij postala avgusta in sta imenovala Valerija Severa in Valerija Maksimina Daia za cezarja, in 25. julijem leta 306, ko je Konstancij Klor umrl. Najbræ je bila na njem oznaËena tudi oddaljenost Kaster od Akvileje, ki je po takratnih izmerah znaπala 36 milj. Miljnik so æe Rimljani med eno izmed obnov vgradili v trdnjavsko obzidje. Naπli so ga leta 1908 pri gradnji vodovoda na vogalu hiπe ©tefana ©tekarja.

Kraj najdbe miljnika

Na miljniku iz AjdovπËine je ohranjen del napisa, in sicer: DD(ominis) NN(ostris) FL(avio) VAL(erio) CONSTANTIO ET GALERIO VALERIO MAXI MIANO INVICTIS AVGG(ustis) ET VALIRI(i)S SEVERO ET MAXI MIN(o nobil)ISSIMIS CAESS(aribus) . . ., kar pomeni, da so ga postavili Za naπih vladarjev Flavija Valerija Konstancija in Galerija Valerija Maksimijana, nepremagljivih Avgustov, in Valerijev Severa in Maksimina, najodliËnejπih Cezarjev . . . Miljnik z napisom, kopija, viš. 54,0 cm, pr. 38,5 cm, original hrani NMS

©tekarjeva trgovina in stanovanje med gradnjo leta 1914

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

VIRI Rimskodobno naselje na tleh danaπnje AJDOV©»INE poimensko omenjata dva rimska itinerarija, to so seznami cest in postaj, kjer so za popotnike bila preskrbljena prenoËiπËa ter izmena vpreæne in tovorne æivine. Omenjena je na Tabuli Peutingeriani, karti antiËnega sveta, in v delu Pavla Diakona Zgodovina Langobardov v opisu bitke pri Floviu med Langobardi in Avari. Posredno pa o njej priËajo tudi πtevilni antiËni viri, ki opisujejo bitko pri Frigidu, z omenjanjem reke Frigidus (Hubelj — Vipava). Trdnjava Castra je upodobljena v antiËnem priroËniku Notitia dignitatum. V Antoninovem itinerariju je postaja Fluvio Frigido vpisana med Akvilejo in Longatikom, na Tabuli Peutingeriani pa med Akvilejo in postajo in Alpe Iulia na Hruπici. Njen nastanek je povezan s spremembo cestne trase v Ëasu vladanja cesarja Avgusta (27 pr. Kr.—14 po Kr.), ko so Rimljani opustili pot Ëez prazgodovinski prelaz Okro pod Nanosom (Razdrto) in cesto Akvileja—Emona speljali naravnost Ëez prelaz na Hruπici (Ad Pirum) ter tako skrajπali Ëas potovanja za en dan. Postajo so poimenovali Fluvio Frigido po reki Fluvius Frigidus (Mrzla reka), ob kateri je stala. PoËivaliπËe s prenoËiπËi (mansio Fluvio Frigido) je prvo znano ime za naselje v ajdovski ravnici, v sotoËju Hublja in LokavπËka, na stiËiπËu lahko prehodnega dolinskega dna s prometno teæko obvladljivim predalpskim viπavjem. Prav na to dejstvo opozarja pripis ob postaji mutatio Castra v Jeruzalemskem itinerariju. Z izgradnjo trdnjavskega naselja ob koncu 3. stoletja, ki je bilo tudi cestna postaja za preprego (mutatio), so Rimljani naselju spremenili ime v Kastra, v pomenu moËno utrjeni kraj. Ime zanj se πe v tretji obliki — FloviUS, tudi izpeljani iz imena reke Fluvius Frigidus, pojavi v opisu bitke med Langobardi in Avari leta 664.

3. stoletje

Antoninov itinerarij Itinerarium Antonini Antoninov itinerarij je seznam poπtnih postaj, noËiπË, izmen in mest, nekakπen vozni red z navedenimi vmesnimi razdaljami na cesti Mediolanum (Milano)—Aquileia (Aquileia — Oglej)—Sirmium (Sremska Mitrovica) in dalje proti Egiptu. Nastal je konec 3. stoletja na podlagi zemljevida iz Ëasa vladarja Antonina Karakale (211—217). Po njem je itinerarij dobil ime. Postaja Fluvio Frigido (AJDOV©»INA) je v itinerariju umeπËena med mestom Akvileja (Aquileia civitas), danaπnjim Oglejem, in poËivaliπËem Longatiko (Longatico mansio), danaπnjim Logatcem. Od Akvileje do postaje Fluvio Frigido je 36 rimskih milj, od tod do Longatika pa 22 milj. Ena milja meri 1480 m.

AntiËni kraj

Danaπnji kraj

Concordia civitas

Concordia

Aquileia civitas

Aquileia — Oglej

Fluvio Frigido

AJDOV©»INA

Longatico mansio

Logatec

Hennoma civitas

Ljubljana

Adrante mansio

Trojane

Celeia civitas

Celje

Ragundone

Sp. Gruπovje

Patovione civitas

Ptuj

Aqua Viva

Petrijanec

in dalje do Sirmija

Sremska Mitrovica

Razdalja v miljah

PreraËun v kilometrih

m.p. XXXI

= 45,88 km

m.p. XXXVI

= 53,28 km

m.p. XXII

= 32,56 km

m.p. XVIII

= 26,64 km

m.p. XXV

= 37,00 km

m.p. XXIIII

= 35,52 km

m.p. XVIII

= 26,64 km

m.p. XVIII

= 26,64 km

m.p. XX

= 29,60 km

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

V nekaterih grobovih so bile ob straneh pokojnika spoštljivo zložene kosti pokojnika iz starejšega groba, ki je bil uniËen z novo grobno jamo. V grobnih jamah so bili ob okostjih tudi posamezni kamni, obiËajno ob straneh. Ti so bili vanje namenoma položeni, morda kot del obloge. V nekaterih primerih je bil kamen položen za vzglavje ali pa je bila grobna jama pri glavi obložena z veË kamni. V veË primerih je bil pokojnik pokopan na deski ali pa je bil z desko pokrit.

Grob 23

Grob 7, 13, 18

Cerkev ©tursko slovansko pokopališËe je povsem primerljivo s slovanskim pokopališËem v Batujah okoli cerkve sv. Jurija iz 9. stoletja. Podobni sta si tako po razvršËenosti in usmeritvi grobov kot po naËinu pokopa, tudi v grobovih najdeni predmeti so si podobni. Vse to pokopališËi datira v isto obdobje. Morda je bilo slovansko pokopališËe v ©turjah prav tako razmešËeno okoli cerkve, ki je stala na prostoru današnje cerkve sv. Jurija. To možnost posredno nakazuje tudi patrocinij šturske župne cerkve.

Slovanka in Slovan; rekonstrukcija noše na osnovi grobnih pridatkov

FLUVIO FRIGIDO • CASTRA • FLOVIUS • AJDOV©»INA

KATALOG

Kratice ohr. — ohranjen(a) rek. — rekonstruiran(a) dol. — dolžina viš. — višina vel. — velikost šir. — širina deb. — debelina pr. — premer inv. št. — inventarna številka GM — Goriški muzej Nova Gorica NMS — Narodni muzej Slovenije NK — NumizmatiËni kabinet ZVKDS OE NG — Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije ObmoËna enota Nova Gorica Vse mere so v centimetrih (cm).

Prazgodovina Vitrina 1 Arheološke najdbe z GradišËa (©kolja) Rekonstrukcija prazgodovinske posode iz pozne bronaste dobe. Odlomki keramiËnega posodja: dno, ustje, ostenje, ostenje z okrasnimi rebri, držaji; inv. št. GM P 3033, GM P 3040, GM P 3052, GM P 3053, GM P 3081, GM P 3086—GM P 3089, GM P 3112, GM P 3131, GM P 3135, GM P 3147, GM P 3179/2, GM P 3179/3, GM P 3233/1, GM P 3242, GM P 3247, GM P 3255, GM P 3258, GM P 3260, GM P 3261, GM P 3266, GM P 3267, GM P 3299/1, GM P 3299/2, GM P 3299/3, GM P 3299/4.

Zahodno pokopali©»e Rimski nagrobniki Nagrobna plo©»a Taroka Briscinija TAROCO BRISCINIUS TROPI .F(ilius) .IUS (s)IT SIBI PONERE .TITULUM ET INPERAVIT ARBITRATU RUFI .L(ucii) .L(ucii) .FILIORUM QUARTAE .FREIAE .M(arci) .F(iliae) NURU .SUAE .INPE(n)SA .SUA Tarokon Briscinij (ali morda Taron Kobriscinij), Tropov sin, je ukazal in zapovedal sebi postaviti nagrobnik po razsoji Rufa in Lucija, Lucijevih sinov. Svoji snahi Kvarti Freji, Markovi hËeri [je dal vklesati napis] na svoje stroπke.

Kamnit nagrobnik z napisom, zahodno pokopališËe, vogalni JZ-stolp, vel. 1,21 × 0,55 × 0,20 m, kopija, original hranijo v Pokrajinskem muzeju (Musei Provinciali) v Gorici, prva polovica 1. stoletja.

Nagrobna kapelica Tita Azinija

T(itus) .ASINIUS . L(ucii) .F(ilius) .PATER .

SESSIDENA .C(ai) .F(ilia) . MAXUMA MATER .

ASINIA .T(iti) .L(iberta) GRATA

OËe Tit Azinij, Lucijev sin.

Mati Sesidena Maksuma, Gajeva hËi.

Azinija Grata, Titova osvobojenka.

Kapelica, v kateri so prvotno bili πe kipi pokojnikov, je stala na grobni parceli, v kateri so bili pokopani druæinski poglavar, oËe Tit Azinij, njegova æena, mati Sesidena, ki je bila iz Gajevega rodu in pa nekdanja Azinijeva suænja Grata. Del kamnite nagrobne edikule, zahodno pokopališËe, vogalni JZ-stolp, ohr. vel. 1,07 × 0,24 × 0,33 m, kopija, original hranijo v Pokrajinskem muzeju (Musei Provinciali) v Gorici, konec 1. stoletja pr. Kr.

Nagrobnik Antonija Valentina ANTONIO .VA[len] TINO .PRINCI[PI] LEG(ionis) .XIII GEM(inae) INT[eR] FECTO .A LATRO[nI] BUS . IN ALPES .IUL[ias] LOCO QUOD .APELLA TUR .SCELERATA ANTONIUS .VALEN TINUS .FILIUS .PAT[RI]

Sin Antonij Valentin [je dal postaviti nagrobni spomenik] oËetu Antoniju Valentinu, poveljniku 13. legije Gemina, ki so ga v Julijskih Alpah, na kraju, ki se imenuje Preklet, ubili razbojniki.

Oddelki 13. legije Gemina so nadzorovali nevarni odsek ceste Akvileja — Emona v hruπiπkih gozdovih in okoli trdnjave Ad Pirum v okviru posebnega vojaπkega obmoËja v Julijskih Alpah, imenovanega Praetentura Italiae et Alpium, ki so ga Rimljani zasnovali za obrambo Italije v Ëasu vpadov germanskih Kvadov in Markomanov v drugi polovici 2. stoletja. Poveljnika so v hruπiπkih gozdovih umorili razbojniki, ki so bili strah in trepet popotnikov in vojakov skozi ta gorati, gozdnati in kraπki svet med Vipavsko dolino in Ljubljansko kotlino. Pokopali pa so ga na zahodnem pokopaliπËu Kaster. Kamnit nagrobnik, zahodno pokopališËe, vogalni JZ-stolp, vel. 1,24 × 0,60 × 0,15 m, kopija, original hranijo v Pokrajinskem muzeju (Musei Provinciali) v Gorici, 2. stoletje.

NAGROBNIk PUBLIJA PUBLICIJA URSIONA P(ublius) .PUBLIC(ius) .URSIO V(ivus) .S(ibi) .F(ecit) .ET CONIUGI .kARISS(imae) VOLTILIAE .SATUNN[AE ?] DUm .SALTUS .PUBLICOS .CURO .D[E] CIDI .HOC .IN .PRI VATO .AGELLO.

Publij Publicij Ursion je dal postaviti (nagrobnik) sebi in najdraæji soprogi Voltiliji Satuni. medtem ko sem (prej) skrbel za javne gorske paπnike, (zdaj) poËivam na tej majhni zasebni parceli.

na zahodnem grobiπËu naselja in cestne postaje mansio FlUvio Frigido skupaj z æeno pokopani Publij Publicij Ursion je bil za æivljenja Ëuvaj in oskrbnik lastniπko nerazdeljenega gorskega sveta (saltus publici), primernega za paπo, seËnjo lesa, oglarjenje in za lov. srenjska zemlja rimskih kasTer bi lahko bila na gori, med Colom in Predmejo. odlomek kamnitega nagrobnika z napisom, zahodno obzidje, vel. 41 × 30 × 16 cm (prvotne mere 1,22 × 0,44 m), inv. št. gm a 3981, druga polovica 2. stoletja.

Vitrina 2 Grob 8 1. Steklen enoroËajni vrËek, viš. 15,4 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 428. 2. Steklena Ëaša, viš. 10,5 cm, pr. ustja 8,8 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 427. 3. KeramiËna oljenka peËatnega tipa s sledjo gorenja, izdelana v domaËih delavnicah, rek. dol. 10,4 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 426.

4. Masiven bronasta prstan z razširjenim osrednjim delom, šir. 2,2 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 424. 5. Bronasta fibula s ËebuliËastimi gumbi, dol. 7,9 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 425.

1 4

»ebuliËaste fibule so v pozni antiki služile kot znamenje oficirskega stanu. Nosili so jo na desnem ramenu, kjer je spenjala vojaški plašË.

Grob 5 6. Delno ohranjeno bronasto zrcalo, ki je bilo prvotno reliefno okrašeno na zadnji strani, rek. dol. 15, 5 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 400. Zrcalo je bilo najverjetneje priloženo truplu pokojnice, skupaj z njim sežgano na grmadi in uniËeno skoraj do nerazpoznavnosti.

Grob 1 7. DvoroËajni keramiËni vrËek, viš. 18,0 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 392. Iz uniËenih grobov zahodnega pokopališËa. 8. Zapestnica iz dvojne zvite bronaste žice z nesklenjenimi konci, rek. pr. 6,7 cm, inv. št. GM A 2002.

9. Bronasta zapestnica s presegajoËimi, ovitimi konci, pr. 6,3 cm, inv. št. GM A 2001. 10. Jantarni prstan s podobo psa, viš. 3,6 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 429.

Izjemno velike jantarne prstane, ki so jih izdelovali iz baltiškega jantarja v akvilejskih delavnicah, so si ženske natikale bodisi med spanjem bodisi so jih mrtve nosile v onostranstvo. Jantar, za katerega so verjeli, da ima dušo, je odganjal hudobne duhove in branil duše speËih in umrlih, upodobljen pes pa je najzvestejši spremljevalec živih in mrtvih.

1.-2. STOLETJE Vitrina 3 1. Steklena skodela z okrasom plastiËnih reber, Mirce, viš. 8,5 cm, pr. ustja 19,3 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 610. 1

Steklene skodele z okrasom plastiËnih reber so znaËilne za pozno prvo in drugo stoletje n. št. Stekleno posodje, ki je nekoË veljalo za dragocenost, so z izumom steklopihaških tehnik zaËele proizvajati številne delavnice rimskega imperija, med najbližjimi so bile akvilejske. Znano je, da so že tedaj steklarji zbirali po mestih Ërepinje razbitega posodja, jih pretapljali in stekleno maso ponovno uporabljali v proizvodnji.

2. KeramiËna Ëaša tankih sten, Atrijska hiša, viš. 6,4 cm, pr. ustja 11,2 cm, inv. št. GM A 1961. Keramika tankih sten Rimljani so pili vino, razredËeno z vodo ali mešano z medom. Pili so tudi mošt, napol prevret sadni ali grozdni sok. Cenjena so bila grška vina pa tudi italska in galska. Na Krasu so pridelovali izvrstni vinum pucinum. Vino so prevažali v amforah, premazanih s smolo, ki je vinu dajala znaËilen grenko-trpek okus. RazliËne pijaËe so postregli v zanje primerni pivski posodi. V zgodnji antiki so še zelo redko in dragoceno steklo nadomešËale lonËene Ëaše in skodelice zelo tankih sten, ki so bile oblikovno posnetki srebrnih pivskih servisov. 3

3. KeramiËni kuhinjski lonec, Mirce, viš. 15,5 cm, pr. ustja 13,7 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 611. LonËeno posodje LonËeno posodje Rimljanov se po naËinu in kraju uporabe deli na kuhinjsko in namizno. Kuhinjsko posodje so uporabljali za shranjevanje hrane, za pripravljanje in kuhanje jedi. Jedi in pijaËo so postregli v posebnih lonËenih servisih. Gospodinjstva so se z lonËenino oskrbovala pri domaËih lonËarjih ter z uvoženimi lonËenimi izdelki iz Italije, Galije in severne Afrike. Posebej cenjeno je bilo rdeËe, blešËeËe lošËeno namizno posodje, t. i. terra sigillata, ki je bila posnetek dražjega kovinskega posodja. 4. KeramiËna skodelica z reliefnim okrasom, terra sigillata, Atrijska hiša, rek. viš. 6,4 cm, rek. pr. ustja 15,1 cm, inv. št. GM A 1962. 5. KeramiËna Ëaša, ki je najverjetneje služila za pitje, Mirce, viš. 9,2 cm, pr. ustja 8,5 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 608.

6. Ulit bronast zvonec, v tlorisu kvadratne oblike z visokim veËkotnim locnjem in železnim kemblom, Mirce, viš. 6,6 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 619. 7. KeramiËna skleda, terra sigillata, Mirce, viš. 9,2 cm, pr. 27,6 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 609. 8. KeramiËna skodelica z apliko rozete in maske, terra sigillata, Mirce, viš. 3,5 cm, pr. ustja 7,5 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 606.

9. KeramiËna skodelica z izvihanim ustjem, terra sigillata, Atrijska hiša, viš. 3,7 cm, pr. ustja 9,8 cm, inv. št. GM A 1967. 10. KeramiËna oljenka s peËatom ATIMETI, Mirce, dol. 10,3 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 605. 7

Podobne oljenke peËatnega tipa so izdelovali v severni Italiji konec 1. stol. n. št. Na spodnji strani je odtisnjeno ime lastnika delavnic. 11. Zgornji del, disk keramiËne peËatne oljenke, Mirce, dol. 9,3 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 612. Takšne so uporabljali v 2. stol. n. št.

12. Železen roËaj z zavihanimi konci, verjetno del hišne opreme, morda pohištveni roËaj, Mirce, dol. 14,6 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 621. 13. Dno stekleniËke iz zelenkastega stekla okrašenega z reliefno podobo mladeniËa in napisom ANTINOOS ob robu, Mirce, ohr. šir. 5,1 cm, inv. št. ZVKDS OE NG Ajd. 617. MladeniË je bil ljubljenec cesarja Hadrijana (117—138) in je v veri, da bo na ta naËin podaljšal cesarju življensko dobo, napravil samomor. Cesar je za njim globoko žaloval vse do svoje smrti in ukazal okrasiti z Antinoosovimi kipi mnoge mestne trge in parke po celem cesarstvu. V Egiptu je bilo v mladeniËev spomin ustanovljeno mesto Antinoopolis. Z njegovo podobo so okraševali tudi steklarske izdelke.

9. Bronasta ostroga z železnim trnom, Atrijska hiša, ohr. dol. 10 cm, inv. št. GM A 1292. PoznoantiËna vojska je imela moËno konjenico, da se je v nevarnosti lahko hitro gibala iz enega na drugi konec cesarstva. 10. Železen nož, Atrijska hiša, ohr. dol. 11, 3 cm, inv. št. GM A 1341.

11. Železen nož, Atrijska hiša, ohr. dol. 10 cm, inv. št. GM A 1310. 12. Železen nož, Atrijska hiša, ohr. dol. 9,4 cm, inv. št. GM A 1267. 13. Delno ohranjeno železno suliËno kopito, Atrijska hiša, ohr. dol. 14 cm, inv. št. GM A 1334. 14. Železna suliËna ost, Atrijska hiša, dol. 14,4 cm, inv. št. GM A 1338. 15. Železna suliËna ost, Atrijska hiša, dol. 15 cm, inv. št. A GM 1339. 16. Železna ost, najverjetneje del kopja ali piluma, Atrijska hiša, ohr. dol. 10 cm, inv. št. GM A 1343. 17. Železen izstrelek za katapult, antiËne oblegovalne naprave, Atrijska hiša, dol. 9 cm, inv. št. A 1256. 18. Odlomek železne suliËne osti, Atrijska hiša, ohr. dol. 7 cm, inv. št. GM A 1355. 11

19. Železna pušËiËna ost, najverjetneje del s svincem obtežene konice, t. i. plumbata, zelo priljubljeno poznoantiËno orožje, Atrijska hiša, dol. 5,9 cm, inv. št. GM A 1274. 20. Železna pušËiËna ost, Atrijska hiša, dol. 6 cm, inv. št. GM A 1340. 21. Železna pušËiËna ost, Atrijska hiša, dol. 4,4 cm., inv. št. GM A 1200. 22. Delno ohranjeno železno konjsko obuvalo, t. i. hiposandal, Atrijska hiša, ohr. dol. 19,2 cm, inv. št. GM A 1351. 23. Delno ohranjeno železno konjsko obuvalo, t. i. hiposandal, Atrijska hiša, ohr. dol. 18 cm, inv. št. GM A 1352. Po mnogih raziskavah sodeË v rimskem Ëasu še niso poznali podkev. 13 12

17 16

2006 Vzdolž severne in vzhodne cerkvene ograde cerkve Janeza Krstnika, Cesta 5. maja do stavbe Pošte, Zahodno pokopališËe. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Nova Gorica. (34, 37) Podaljšek izkopa v cesti severno od stavbe Pošte. Parc. št. 461 in 463/1 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Nova Gorica. (39) Severni del zahodnega obzidja ob stolp 4. Parc. št. 509/1 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Nova Gorica. (40) Goriška in GregorËiËeva ulica, Cesta 5. maja in Lokarjev drevored. Kanalizacija. Parc. št. 475 in 477, 460/1 in 464/1 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Nova Gorica. (34, 37, 38)

GRADI©»E 6

2007 Goriška cesta. Parc. št. 460/1 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Nova Gorica. (38)

2008 Vilharjeva ulica 8. Parc. št. 599 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, OE Nova Gorica (Tomaž Fabec). (41)

2009

FLUVIO FRIGIDO CASTRA FLOVIUS

©ibeniška ulica 2a. Parc. št. 532 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, OE Nova Gorica (Tomaž Fabec). (42) Grajski vrt. Parc. št. 626 k.o. AjdovšËina. Arheološke raziskave - Otmar KovaË s.p. (43)

2010 Stanovanjski objekt MekiÊ. Parc. št. 532 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, OE Nova Gorica. (42) Stanovanjska hiša GaliÊ. Parc. št. 518/2 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, OE Nova Gorica. (44)

2011 Stanovanjska hiša Prosen. Parc. št. 515 in 516 k.o. AjdovšËina. Zavod za varstvo kulturne dedišËine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, OE Nova Gorica. (25)

2012 Cerkev sv. Janeza Krstnika. Parc. št. 290 k.o. AjdovšËina. Avgusta d.o.o. (45) Stritarjeva 1a. Parc. št. 593/3, 593/4, 594 k.o. AjdovšËina. Avgusta d.o.o. (46) ©turje, severo-zahodno od cerkve sv. Jurija. Staroslovansko pokopališËe. Parc. št. 887 k.o. AjdovšËina. Avgusta d.o.o. (47)

MIRCE 31

©TURJE 38

Ajdovska arheoloπka obmoËja; Gradi©»e — prazgodovinsko naselje, rimskodobni naselji Fluvio frigido in Castra ob Hublju, Mirce — zaselek ali kmeËki dvor (vila rustika), ©turje — zaselek ali kmeËki dvor (vila rustika), sataroslovansko pokopališËe

GRADI©»E

©TURJE

MIRCE

LITERATURA

Arheološka najdišËa Slovenije, Ljubljana 1975, 120—121. BOSIO Luciano, La Venetia Orientale nella descrizione della Tabula Peutingeriana, Aquileia nostra, 1973, 37—83. Enciklopedija Slovenije I, Ljubljana 1987, 28—29. FAB»I» Viljem, Poizkus modularne rekonstrukcije poznorimske utrdbe Castra, Arheološki vestnik 48, 1997, 131—142. MARU©I» Branko, Kaj je Ortaona? V: D. MiheliË (ur.), Ad fontes: OtorepËev zbornik, Ljubljana 2005, 243—247. MIKL CURK Iva, CIGLENE»KI Slavko, VUGA Davorin, Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji, Ljubljana 1993. OSMUK Nada, AjdovšËina — Castra, Arheološki pregled, 1989, 125—127. OSMUK Nada, Obzidje rimske utrdbe Castra v AjdovšËini, Arheološki vestnik 41, 1990, 183—198. OSMUK Nada, Obnovljena antika v AjdovšËini — tri desetletja kasneje, Varstvo spomenikov 33, 1991, 115—127. OSMUK Nada, SVOLJ©AK Drago, ŽBONA TRKMAN BeatriËe, AjdovšËina — Castra, Ljubljana 1994. OSMUK Nada, AjdovšËina — Castra. Stanje arheoloških raziskav (1994), Arheološki vestnik 48, 1997, 119—130. PETRU Peter, Obnovljena antika v AjdovšËini, Varstvo spomenikov 10, 1965, 131—144. PETRU Peter, Novejše arheološke raziskave Claustra Alpium Iuliarum, Arheološki vestnik 23, 1972, 343—366. PETRU Peter, PoznoantiËna poselitev Slovenije, Arheološki vestnik 30, 1979, 359—367. PRÖTTEL Philipp M., Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis 7. Jahrhunderts n. Chr. im oberen Adriaraum und in Slowenien, Kölner Studien zur Archäologie der römischen Provinzen Band 2, 1996, 138—228, T. 20—26, 64, 67, 68.

SVOLJ©AK Drago, PosoËje v zgodnjem srednjem veku, Arheološki vestnik 21-22, 1970—1971, 153—162. SVOLJ©AK Drago, KNIFIC Timotej, Vipavska dolina, zgodnjesrednjeveška najdišËa, Situla 17, 1976. SVOLJ©AK Drago, ŽBONA TRKMAN BeatriËe, Novi napisi v PosoËju, Arheološki vestnik 37, 1986, 385—398. SVOLJ©AK Drago, PosoËje v bronasti dobi, Arheološki vestnik 39-40, 1989, 367—386. ©A©EL Jaroslav, PETRU Peter, Claustra Alpium Iuliarum I, Katalogi in monografije 5, Ljubljana 1971. VIDRIH PERKO Verena, ŽBONA TRKMAN BeatriËe, Aspetti ambientali e risorse naturali nell‘indagine archeologica: il caso della Valle del Vipacco e i suoi rapporti con l‘economia aquileiese, Antichità Altoadriatiche 58, 2004, 23—41. VIDRIH PERKO Verena, ŽBONA TRKMAN BeatriËe, Ceramic finds from AjdovšËina — Fluvio Frigido, an early roman road station and late roman fortress Castra. V: S. Ladstätter (ur.), Rei Cretariae Romanae Fautorum. Acta 39. Cogressus vicesimus quartus Rei Cretariae Romanae Favtorum. Namuri et duobus Lovaniis habitus MMIV, Abingdon 2005, 277—286. VIDRIH PERKO Verena, ŽBONA TRKMAN BeatriËe, Trgovina in gospodarstvo v Vipavski dolini in Goriških brdih v rimski dobi, Goriški letnik 30/31, Nova Gorica 2005, 17—72. VUGA Davorin, Vipavska dolina 1 — arheološki vodnik, Ljubljana 1984. ŽBONA TRKMAN BeatriËe, Memento, AjdovšËina — Castra — Fluvio Frigido, Goriški letnik 12/14, 1987, 315—319.

Vodnik in katalog stalne arheološke razstave Goriškega muzeja na Prešernovi 24 v AjdovšËini IZDAL IN ZALOŽIL Goriški muzej Kromberk — Nova Gorica zanj direktor Matjaž Brecelj UREDILI BeatriËe Žbona Trkman, Barbara Brezigar AVTORJA RAZSTAVE Drago Svoljšak, BeatriËe Žbona Trkman v sodelovanju z Nado Osmuk in Barbaro Brezigar AVTORJI TEKSTOV Drago Svoljšak, BeatriËe Žbona Trkman, Nada Osmuk, Barbara Brezigar STROKOVNI SODELAVCI dr. Rajko Bratož, dr. Peter Kos, dr. Marjeta ©ašel Kos, ddr. Verena Vidrih Perko OBLIKOVANJE RAZSTAVE Evita Lukež FOTOGRAFIJE Tadej Trkman, Kaja Trkman, Gorazd LemajiË, Carmen Narobe, Matjaž Prešeren, Jože Hanc, Fototeka Goriškega muzeja, Fototeka ZVKDS OE Nova Gorica, Fototeka Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Geodetska uprava Republike Slovenije REKONSTRUKCIJE, RISBE Jernej Hudolin, Mima Suhadolc, Klavdij Zalar, Katarina Brezigar, Janez Rupnik, Gregor Bajc KONSERVACIJA IN RESTAVRIRANJE GRADIVA Jana ©ubic Prislan, Peter Križman, Gorazd LemajiË KOPIJE NAGROBNIKOV Miran Pflaum LEKTORIRANJE Tjaša Žorž PRELOM, OBLIKOVANJE, GRAFI»NA ZASNOVA Tadej Trkman TISK A-media d.o.o., 2013 NAKLADA 500 izvodov FINANCIRALO Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije