Šuštarček 2010 by Gašper Furman

ŠUŠTARČEK ŠOLA TISOČERIH TALENTOV 2010/2011

OSNOVNA ŠOLA ALOJZIJA ŠUŠTARJA

ŠUŠTARČEK JE VEDNO Z MENOJ. VSAK DAN GA PRINESEM V ŠOLO. VSAK DAN GA PO ŠOLI ODNESEM DOMOV.

MOJE IME: _________________________________________________ ROJEN/A SEM: _______________________ RAZRED: _____________________________ NASLOV: ___________________________________________________ TELEFON MOJE MAMI: ______________________________________ TELEFON MOJEGA OČETA: __________________________________ NAJRAJE IMAM: ___________________________________________

OŠ ALOJZIJA ŠUŠTARJA Ustanovitelj : LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA

ZAVOD SV. STANISLAVA ŠTULA 23, 1210 LJUBLJANA ŠENTVID

http://os.stanislav.si os@stanislav.si št. TRR: 0292 2001 3951 214, N O V A L J U B L J A N S K A B A N K A Direktor Zavoda sv. Stanislava: dr. ROMAN GLOBOKAR Ravnateljica: dr. MARINA RUGELJ Šolski kaplan: MARTIN ZLOBKO Svetovalna služba: SIMONA PRAZNIK, dr. MIRJAM ČEBULC Knjižničarka: LIDIJA JEROMEN Poslovna sekretarka: METKA PIRŠ Vodja vzdrževalcev: ANDREJ ŠEGA Odgovorna zdravnica: ALEKSANDRA ŠKULJ dr. med. Odgovorna za prehrano: MINKA NAHTIGAL

TELEFON ZAVOD - hišna centrala

01/ 58 22 200 24 ur na dan

TAJNIŠTVO OŠ

01/ 58 22 225 od 7.30 do 9.00

RAČUNOVODSTVO

01/ 58 22 208 od 7.00 do 8.00

SVETOVALNA SLUŽBA KNJIŽNICA

URADNE URE

od 13.00 do 14.00 od 14.00 do 14.30

01/ 58 22 101

od 13.00 do 14.00

01/ 58 22 233 od 7.00 do 8.00

ostalo na spletni strani

FAKS

01/ 58 22 155

ZD ŠENTVID

01/ 58 37 444

Drag otroci, spoštovani starši! V knjigi Boža Rustja Zgodbe s semeni upanja lahko preberemo tole zgodbo: James Garfield, ki je postal dvajseti predsednik ZDA, je bil nekaj let ravnatelj kolidža v Ohiu. Nekoč se je oče mladega fanta, ki se je hotel vpisati v šolo, zelo pritoževal nad dolgotrajnostjo in zapletenostjo postopkov. »Ali ne bi mogli vpisa poenostaviti in študija skrajšati?« Garfield mu je odgovoril: »Mislim, da bi to lahko storil, toda odvisno je, kaj želite, da bi postal vaš sin. Ko Bog želi ustvariti hrast, si vzame sto let časa, ko pa želi ustvariti bučo, mu zadostujeta dva meseca.« V teh letih, dragi otroci, si nabirate znanje, tkete prijateljstva in razvijate svoje talente na najrazličnejših področjih. Vse to zahteva določen napor. Pot, ki jo morate prehoditi, je samo vaša in nihče ne mora stopati po njej namesto vas. Starši in učitelji vam lahko le pomagamo, stojimo ob strani in vas opogumljamo, da boste pogumno korakali naprej, novim ciljem naproti. In to bomo z veseljem storili.

Marina Rugelj, ravnateljica

DUHOVNOST

V NAŠI ŠOLI JE KAPELA, VEČNA LUČKA V NJEJ GORI. TJA GREM JEZUSU ZAUPAT SVOJE DROBCENE SKRBI. Berta Golob

Osnovna šola Alojzija Šuštarja je katoliška osnovna šola. Njen značaj se odraža na različnih ravneh v vsakodnevnem in letnem programu: • začetek in konec vsakega šolskega dne izročimo Bogu; • za vse otroke je obvezen šolski predmet spoznavanje vere v prvih dveh triletjih oz. vera in kultura v zadnjem triletju; • za vsak razred je oblikovan dvodnevni program skupnega bivanja otrok, učitelja in šolskega kaplana; • oblikovanje šolskega leta se ravna tudi po praznikih v cerkvenem koledarju; • občasno je za otroke pripravljeno njim primerno bogoslužje.

Naša šola je prostor, kjer želimo živeti skupaj, biti navzoči drug za drugega in se podpirati v odnosu z Bogom. Človek je celostno, večplastno bitje, ne le telesno in duševno, temveč tudi duhovno. Slednje zajema predvsem vprašanja smisla življenja. Želimo podpirati duhovni razvoj otrok, da bi prišli do odgovorov na najpomembnejša življenjska vprašanja. Šolsko okolje želimo oblikovati na podlagi krščanskih vrednot. Spoštljiv, iskren in odkrit odnos do drugih je pogoj, da lahko vsak doživlja srečo in zadovoljstvo in se odpira za Boga. Šolsko kulturo naj bi zaznamovala strpnost in sprejemanje drugačnosti tudi religiozne.

UČITELJICE IN UČITELJI U Č I T EL J I C E I N UČITELJI 1. A

K A R M EN K R ANJEC K A T J A Š T EM BERGER

1. B

M A R I J A K U ŠAR M A R T I N A F ER L A N KAVČIČ

2. A

H EL EN A H O RVAT

2. B

PET R A T U RK

3. A

K A T A R I N A R U PA R MARINKO

3. B

A N D R EJ A P ERDIH

4. A

PET R A ER J AVEC

5. A

D R A G I C A R A D OJEVIČ

GOVORILNE URE

mag . I R EN A D EMŠAR M A T E V Ž B OLTA L U CI J A T O M A Ž IN KERN OPB

S I M O N A CEPIN U R O Š K ER M AVT Š PEL A F U R MAN T A N J A S U H ADOLC

SPOZNAVANJE V ER E

M A R T I N Z L OBKO

A N G L EŠ Č I N A

H EL EN A M L AKAR

GLA S B E N A V Z G O J A P EV S K I Z B O R

N A D J A J A N EŽIČ

P L ES

H EL EN A R O ZMAN

ŠPO R T N A V Z G O J A

UROŠ KERMAVT

PREDMETNIK P R E D M ET I / R A Z R E D S PO Z N A V A N J E V ER E

S L O V EN Š Č I N A

5,5

M A T EM A T I K A

A N G L EŠ ČI N A

1,5

S PO Z N A V A N J E O K O L J A

DRUŽBA

N A R A V A I N T EH N I K A

2,5

3,5

GLASBENA VZGOJA

1,5

LIKOVNA VZGOJA

Š PO R T N A V Z G O J A

2,5

RAČUNALNIŠTVO

RAZREDNE URE

0,5

SKUPAJ

DNEVI DEJAVNOSTI D EJ A V N O S T I / R A Z R ED

KULTURNI DAN

NARAVOSLOVNI DAN

Š PO R T N I D A N

R O ČN E S PR ET N O S T I

DAN ZDRAVJA

D R U Ž I N S K I D N EV I

ŠOLA V NARAVI

S K U PA J

Agencija za šport Ljubljana organizira: • 10-urni brezplačni tečaj prilagajanja na vodo za učence 1. razreda • 20-urni brezplačni tečaj plavanja za učence 3. razreda Učenci razredne stopnje se bodo pri športni vzgoji pripravljali za osvojitev športne značke Zlati sonček in Krpan V 5. razredu organiziramo šolo v naravi. V Pacugu bodo letovali od 6. do 10. septembra 2010.

VRSTA DEJAVNOSTI

KDAJ

KAJ OZ. KJE

6.-10. 9. 2010

PACUG

KULTURNI D N EV I

NA R A V O S L O V N I D N EV I

ŠP O R T N I D N EV I

D N EV I ROČNIH S P R ET N O S T I

DA N Z D R A V J A DRUŽINSKI D N EV I ŠO L A V N A R A V I

ŠOLSKI DAN OD-DO

D EJ A V N O S T I

6.30 - 7.30

JUTRANJE VARSTVO

7.30 - 7.50

ZAJTRK

8.00 - 12.30

PO U K Z O D M O R I , M ALICO, ZBOROM IN PLESOM

12.30 - 13.00

KOSILO

13.00 - 13.15

PR O S T I Č A S

13.15 - 14.00

D O M A ČE N A L O G E

14.00 - 14.45

KROŽKI

15.00 - 15.15

PO P O L D A N S K A M A L ICA

15.15 - 16.00

U S M ER J EN ČA S

16.00 - 17.00

VARSTVO

URNIK OD-DO

PON

TOR

SRE

Č ET

P ET

DOPOLNILNI IN DODATNI POUK Dopolnilni pouk obiskujejo učenci z učnimi težavami celo leto ali občasno. Dodatni pouk je namenjen učencem, ki se želijo seznaniti s snovjo na višji, zahtevnejši ravni.

PREDMET

UČITELJ

ČAS

KRAJ

TEKMOVANJA Učenci se bodo lahko udeležili naslednjih tekmovanj: Kenguru, Računanje je igra, tekmovnje iz slovenščine, plesno tekmovanje, Vesela šola, Bistroum tekmuje in različna športna tekmovanja. Sodelovali bodo tudi na literarnih in likovnih natečajih.

TEKMOVANJE

DNE

MOJ REZULTAT

DODATNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST

PEVSKI ZBOR X

FOLKLORA DRAMSKI KROŽEK

RECITATORSKI KROŽEK X

PRAVLJIČNI KROŽEK

MENTOR/ICA

NADJA JANEŽIČ

HELENA ROZMAN

DRAGICA RADOJEVIČ

KATARINA RUPAR

KARMEN KRANJEC X

LIDIJA JEROMEN

PETRA TURK

MLADI ZNANSTVENIKI

MATEVŽ BOLTA

USTVARJALNE DELAVNICE I

HELENA HORVAT

KNJIŽNIČARSKI KROŽEK X

NOVINARSKI KROŽEK

USTVARJALNE DELAVNICE II OBLIKOVANJE GLINE I

DOMAČA LEKARNA ŠIVANJE

IRENA DEMŠAR X

ŠAH

IRENA DEMŠAR SIMONA CEPIN

PETRA ERJAVEC

MARINKA KUŠAR

ANDREJA PERDIH

ŠTUDENT

MARTINA FERLAN KAVČIČ

ŠPORTNA ABECEDA

KATARINA JERŠE

NOGOMET

UROŠ KERMAVT

ROKOMET

UROŠ KERMAVT

DVORANSKI HOKEJ

UROŠ KERMAVT

GIMNASTIKA

KATARINA JERŠE

KOŠARKA

ROK VIRAG

LIDIJA JEROMEN

ODBOJKA NEMŠKE URICE 1

ŽIVLJENJE V NARAVI VRTNARSKI KROŽEK

LUCIJA KERN TOMAŽIN

OBLIKOVANJE GLINE II ŽIVLJENJE V NARAVI

MIRJAM LINDIČ

NEMŠKE URICE 2

PETER PRAŠNIKAR

FRANCOSKE URICE

DAŠA OBERČ DEŽELAK

MOJE DODATNE DEJAVNOSTI DAN

14.00-14.45

15.00-16.00

OD-DO

PON. TOR. SRE. ČET. PET.

Učenci bodo v Zavodu lahko obiskovali: • glasbeno šolo, • baletno šolo, • plezalno šolo, • šolo tenisa, • verouk.

REDOVALNICA REDOVALNICA

OCENE V 1. POLLETJU

OCENE V 2. POLLETJU

ZAKLJUČNA OCENA

S PO Z N A V A N J E V ER E S L O V EN Š Č I N A M A T EM A T I K A A N G L EŠ ČI N A DRUŽBA NARAVA IN T EH N I K A GLASBENA VZGOJA LIKOVNA VZGOJA Š PO R T N A V Z G O J A R AČUNALNIŠTVO

BRALNA ZNAČKA NAVADNA EKO SLOMŠKOVA ANGLEŠKA

OPRAVLJENA DNE

PODPIS UČITELJA

ŠOLSKI PROJEKTI VEDENJSKO – KOGNITIVNA METODA PISANJA IN BRANJA bo potekala že drugo leto. V 1. razredu bomo preko zbirke grafomotoričnih vaj, ki jih je izdalo društvo Bravo, razvijali finomotorične spretnosti, pravilen položaj telesa, koordinacijo oči in rok ter pravilno držo svinčnika. V 2. razredu bomo pri učencih z metodami branja povečali (obdržali) njihovo motivacijo za branje, pridobivali bodo na hitrosti in natančnosti prebranega, s tem pa povečali tudi razumevanje prebranega, ki je končni cilj v 2.razredu. VODJA PROJEKTA: Marija Kušar SHEMA ŠOLSKEGA SADJA se financira iz evropskih skladov. Učence želimo spodbuditi k zdravemu prehranjevanju. Ob svežem sadju in zelenjavi, ki ju učencem ponudimo ob vključitvi naše šole v shemo šolskega sadja, spoznavajo okuse, pozorni so na vonj in barvo, na različne velikosti in oblike, na »poškodbe« pridelkov zaradi drugih živih bitij ali vremenskih pojavov. Ob tem jih ozaveščamo o pomenu kvalitetnejših pridelkov, saj je pot »od vrta do mize« kratka in posledično pridelki niso umetno zaščiteni proti gnitju, poškodbam. Pridelke nam dobavljajo lokalni pridelovalci (iz Savelj, Kleč, Ježice) sadja in zelenjave. VODJA PROJEKTA: Marija Kušar ŠOLSKI RIBNIK Učenci bodo preko celoletnega spremljanja življenja ob in v ribniku, spoznavali živa bitja, pogoje za življenje in medsebojno povezanost vseh živih bitij v naravnem okolju. Ozaveščali bodo vpliv človekovih dejavnosti na okolje in živa bitja v njem. VODJA PROJEKTA: Marija Kušar BRALNI NAHRBTNIK

Projekt Bralni nahrbtnik je namenjen sistematičnemu spodbujanju družinskega branja in razvoju bralne kulture. V bralnem nahrbtniku je pet knjig za učence in ena za starše. Skupaj s starši jih učenci doma preberejo, se pogovarjajo o prebranem, svoja razmišljanja, doživetja in vtise o prebranih knjigah pa lahko po želji tudi narišejo ali zapišejo v priložen »bralni zvezek«. Vsak petek izštejemo enega učenca, ki odnese bralni nahrbtnik domov in ga prinese naslednji četrtek nazaj v šolo. VODJA PROJEKTA: Lidija Jeromen

EVROPSKA VAS Projekt Evropska vas spodbuja osnovnošolce iz vse Slovenije, da na izviren način preko raziskovanja, razgovorov, intervjujev, delavnic, pripravi predstavitvenih materialov spoznajo članice Evropske unije in njihove značilnosti. Projekt spodbuja medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost in spoznavanje drugih narodov ter hkrati zavedanje lastne identitete. Projekt se predstavi ob dnevu Evrope na kulturni javni prireditvi. VODJI PROJEKTA: Petra Turk, Karmen Kranjec SODELOVNJE S ŠKOTSKO OSNOVNO ŠOLO IZ MESTA AYR V projekt sodelovanja s škotsko osnovno šolo iz mesta Ayr bodo v šolskem letu 2010/2011 vključeni učenci 3. B razreda pod mentorstvom profesorice Petre Turk in profesorice Katje Dragar. Projekt smo začeli v lanskem šolskem letu in ga z isto skupino nadaljujemo. Učenci si izmenjujejo pisma in slikovna gradiva na različne teme. Škotski učenci so nam predstavili svoje družine, šolske uniforme, narisali in napisali, kako preživljajo svoj prosti čas. Naši učenci so jim prav tako predstavili svoje družine, narisali, kako preživljajo svoj prosti čas in naredili so tudi veliko knjigo Slovenije, kjer so predstavljene znamenitosti Slovenije od geografskih do kulinaričnih posebnosti naše države. VODJI PROJEKTA: mag. Katja Dragar, Petra Turk OPRAVLJANJE MEDNARODNO VELJAVNIH IZPITOV IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA V sodelovanju z jezikovno šolo Mint bomo v šolskem letu 2010/2011 našim učencem omogočili, da lahko opravljajo mednarodno veljavne preizkuse znanja angleščine za otroke, ki jih pripravlja Cambridge ESOL pod okriljem Univerze Cambridge. Učenci bodo lahko opravljali preizkuse znanja angleščine na treh stopnjah med 7. in 12. letom starosti. VODJA PROJEKTA: mag. Katja Dragar EVROPSKI SONČNI DNEVI Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence. (Tone Pavček) V mednarodnem projektu Evropski sončni dnevi sodelujemo že tretje leto. Preko likovnih, glasbenih, literarnih in gibalnih dejavnosti odkrivamo in ozaveščamo pomen sonca za življenje vseh živih bitji. Naravoslovne delavnice otrokom omogočajo raziskovanje in analiziranje različnih možnosti uporabe sončne energije. Želimo biti pogumni kot sonce, ki vedno znova vzhaja in nas razveseljuje. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani: http://www.ape.si/wwwesd/ index.htm VODJA PROJEKTA: Karmen Kranjec

PROJEKT PASAVČEK Ker smo ugotovili, da se veliko naših učencev v šolo vsak dan vozi v avtomobilu, smo se odločili, da bomo začeli s projektom PASAVČEK. Gre za projekt, ki skrbi za varnost v cestnem prometu. Z njim želimo otroke in starše spodbuditi k pravilni in redni uporabi otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov. Projekt bo potekal tudi v šolskem letu 2010/11. Vanj bodo vključeni učenci obeh prvih razredov. Otroci bodo preko igre, raznih likovnih »ustvarjalnic«, pogovora in demonstracij spoznavali, zakaj je potrebno sedeti v varnostnem sedežu in vedno uporabiti varnostni pas. Tudi na najkrajših vožnjah. Preko otrok pa bomo poskusili nagovoriti tudi starše, saj so žal otroci še vedno najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki v avtomobilu. Zato ne pozabimo: RED JE VEDNO PAS PRIPET. VODJA PROJEKTA: Helena Horvat KOLESARSKI TEČAJ- usposabljanje za vožnjo kolesa V 10. starostnem letu učenec praviloma že zna predvidevati potek dogajanj, znanje povezovati s prakso ter ocenjevati pojave, kot so hitrost, oddaljenost, reakcijski čas, zavorna pot, osvetljenost, vidnost, tehnična urejenost in posledice ravnanja v prometu. To so lastnosti, pomembne za samostojno, varno vključevanje otroka s kolesom v promet. V tem starostnem obdobju naj bi večina učencev, po uspešnem preizkusu znanja in praktičnih sposobnosti (kolesarski izpit), pridobila izkaznico za samostojno vožnjo s kolesom v javnem prometu.

Skupna naloga šole in staršev oziroma skrbnikov je, da v okviru zakonskega določila presodijo, kdaj je učenec telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo s kolesom v cestnem prometu. Starši oziroma skrbniki učenca soglasje potrdijo s podpisom na kolesarski izkaznici.

Učenec postopno spoznava promet v šolskem okolju in pravila, ki urejajo odnose med udeleženci v prometu. Program usposabljanja za vožnjo kolesa obsega teoretično in praktično usposabljanje. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita sledi vožnja s kolesom na poligonu. Ko učenec dokaže, da obvladuje kolo in je njegova vožnja dovolj varna, dobi nepotrjeno kolesarsko izkaznico, ki jo podpiše eden od staršev (skrbnik). Učenec jo vrne koordinatorju prometne vzgoje in šele takrat se lahko nadaljuje praktični del usposabljanja - praktična vožnja v prometu. Zaključek usposabljanja je samostojna vožnja v prometu. Učitelji ali zunanji sodelavci na kontrolnih točkah ocenjujejo ustreznost kolesarjenja posameznikov in pišejo zapisnik. Koordinator prometne vzgoje s pomočjo zapisnikov preveri, kako so učenci opravili vožnjo. VODJA PROJEKTA: mag. Irena Demšar

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG Zdrav življenjski slog je program na državni ravni, v katerega so vključeni otroci v času, ki je namenjen interesnim dejavnostim. S programom otroke spodbujamo k oblikovanju zdravega življenjskega sloga, ki ni vezan samo na kakovostni in tekmovalni šport. Program Zdrav življenjski slog predstavlja krožišče športnega udejstvovanja otrok, saj se imajo otroci možnost spoznati in si pridobiti širša znanja športnih panog, ki so razvite v njihovem lokalnem okolju in se jim za ukvarjanje s športom ni potrebno odločiti za kakovostni in vrhunski šport, a vendar jim je tudi ta opcija ves čas odprta. VODJA PROJEKTA: Katarina Jerše, Uroš Kermavt

NAŠA MALA KNJIŽNICA Projekt vabi k nepozabnemu odkrivanju domišljijskega sveta, ki ga ponujajo knjige. Učenci se na kreativen in zabaven način ukvarjajo z branjem, s knjigami, njihovimi junaki in avtorji. Rešujejo različne didaktične naloge, ki spodbujajo branje in razmišljanje o knjigah ter se zabavajo ob bralnih pustolovščinah. Z izdelki, ki jih izdelajo na temo knjig, sodelujejo tudi na nagradnem natečaju. VODJA PROJEKTA: Matevž Bolta

ČISTI ZOBKI Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, pri katerem sodelujejo starši, otroci, učitelji ter zdravstveni delavci pomaga doseči naš cilj, to je zdravje ust in ustne votline. Da bi imeli otroci lepe in zdrave zobe, jih skupaj skušamo na redno čisčenje pridobiti s tekmovanjem. Kako? Vsak mesec nenapovedano pregledam zobe naključno izbranim otrokom. Vsak otrok s čistimi zobmi prislužili razredu 1 točko. Na šoli zmaga razred, ki zbere največ točk. Tekmovanje je enostavna oblika vzgoje otroka za redno in natančno ustno higieno. Za projekt na naši šoli skrbi gospa Marta Peklar.

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRIL

MAJ

JUNIJ

JUTRANJE VARSTVO V jutranjem varstvu, ki se začne ob 6.30, se ob različnih družabnih igrah in glasbi sproščamo, družimo in počasi prebujamo. V knjižnici si izposojamo knjige, ob četrtkih pa uživamo ob poslušanju pravljic. Ko se nam ob pol osmih prebudijo želodčki, odidemo na zajtrk in ob osmih smo pripravljeni na nov delovni dan.

ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA Po končanem pouku se večina učencev vključi v podaljšano bivanje. Skupaj z učitelji gredo najprej na kosilo. V času, ki je namenjen samostojnemu učenju, učenci delajo domače naloge, oblikujejo učne navade, navajajo se na učenje in pisanje naloge vsak dan ob istem času, spodbujamo jih tudi k lepo oblikovanim domačim nalogam. Učitelj z individualnim delom učencem pomaga pri reševanju težav in usmerja njihovo delo. Ob 14h se mnogi učenci vključijo v interesne dejavnosti. Zaradi pestrosti in raznolikosti krožkov lahko učenci razvijajo mnoge talente in vsak učenec lahko najde nekaj zase. Pri interesnih dejavnostih učence spodbujamo k ustvarjalnosti na likovnem, športnem, glasbenem, literarnem in drugih področjih. Učenci, ki niso vključeni v krožke, imajo ta čas namenjen prosti igri, kjer si aktivnosti lahko izbirajo sami. Največkrat aktivnosti potekajo na šolskem igrišču ali v razredu v obliki različnih iger (športnih, družabnih iger, iger z žogo, s kartami …). Ob družabnih igrah učenci razvijajo socialne spretnosti. Nekateri otroci odidejo domov po končanih krožkih, po druge pa pridejo starši do 17h, ko se zaključi varstvo. Učitelji se zavedamo pomembnost celovitega otrokovega razvoja, zato se nam zdi pomembno sodelovanje med razrednikom, učitelji podaljšanega bivanja, starši in svetovalno službo.

ŠOLSKA KNJIŽNICA »Knjižnica je zakladnica, katere vrata so vedno odprta vsem, ki so željni znanja.« Šolska knjižnica je kulturni prostor, namenjen učenju, branju, iskanju in izposoji gradiva ter pridobivanju informacij. Ob vpisu v šolo postane vsak učenec član šolske knjižnice in dobi knjižnično izkaznico, s katero si lahko brezplačno izposoja knjižnično gradivo. Izposoja gradiva poteka v skladu s knjižničnim redom in urnikom knjižnice, ki je objavljen na spletni strani. Učenec si lahko naenkrat izposodi največ 3 knjige. Izposojevalni rok je 14 dni. Gradivo je mogoče enkrat podaljšati, če to ni gradivo za domače branje. Iz knjižničnega reda: • v knjižnici se lahko učim, pišem domačo nalogo, rišem, rešujem knjižne uganke ... in najdem svoj mir med knjigami. • V knjižnici veljajo ista pravila vedenja kakor v učilnicah. • Do konca šolskega leta moramo učenci vrniti izposojeno gradivo. V okviru knjižnice potekajo tudi bibliopedagoške ure, projekti za spodbujanje branja (bralni nahrbtnik), bralne značke (navadna, eko, Slomškova, angleška), pravljica za dobro jutro, predstavitve novih knjig, knjižne uganke meseca … Knjižnica je za izposojo odprta vsak delovni dan po šolskem koledarju; in sicer vsako jutro med 7.00 in 8.00 uro, urnik knjižnice po pouku pa je objavljen na spletni strani in oglasni deski knjižnice. KNJIŽNICO VODI: Lidija Jeromen.

UČBENIŠKI SKLAD V sklopu šolske knjižnice deluje tudi učbeniški sklad. Za izposojo učbeniškega kompleta je potrebno izpolniti naročilnico in plačati 15% izposojevalnine. Učenci morajo vse izposojene učbenike oviti (ne v samolepilno folijo), z njimi primerno ravnati in jih ob izteku šolskega leta vrniti v knjižnico. Za izgubljen ali poškodovan učbenik je potrebno poravnati ustrezno nadomestilo v skladu s Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov. SKLAD VODI: Lidija Jeromen

SODELOVANJE S STARŠI Želimo si tesnega sodelovanja s starši, saj vemo, da le sprotno seznanjanje z učnim in vsakršnim drugim napredkom otroka vodi do zadovoljivih rezultatov. Pričakujemo, da boste starši sodelovali pri posameznih aktivnostih na šoli, ki jih bomo organizirali za vas oz. v sodelovanju z vami, in so v dobro otrok.

SREČANJA ZA STARŠE • 22. september – uvodno srečanje; • 9. februar – srečanje ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja; • 18. maj – srečanje pred koncem šolskega leta. GOVORILNE URE Vsak učitelj ima govorilno uro v dopoldanskem času, ki je objavljena na oglasni deski in na spletni strani. Govorilne ure v popoldanskem času bodo 13. oktobra, 24. novembra, 19. januarja in 16. marca, 13. aprila. Za dopoldansko in popoldansko govorilno uro je možen tudi individualen dogovor z razredničarko. ŠOLA ZA STARŠE Tudi letos organiziramo šolo za starše. Srečanja bodo predvidoma ob ponedeljkih v prvi polovici šolskega leta. Šolo bo vodila Darja Burgar. Povabili bomo pa še druge predavatelje. DRUŽINSKI DNEVI Za vsak razred bodo enkrat letno za konec tedna organizirani družinski dnevi. Tako nadomestimo pouka prosta dneva: 24. december in 22. april. Družinske dneve pripravijo razredne učiteljice s šolskim kaplanom. V soboto pridejo po otroka starši. Datumi so razvidni v šolskem koledarju. DEJAVNOSTI IN PRIREDITVE Starši ste lepo vabljeni na dejavnosti, ki jih bomo pripravili za vas: • 12. november – slavnostna akademija ob prazniku sv. Stanislava • 14. - 17. december – predbožično srečanje; • 23. marec – praznovanje očetovskega in materinskega dne; • 8. maj – koncert zborov v Cankarjevem domu; • 23 junij – Alojzijev dan.

SKLAD ZA POMOČ DRUŽINAM V Zavodu sv. Stanislava že več let deluje Sklad za pomoč družinam. Pomagamo s sredstvi, ki jih darujejo dobrotniki. V Sklad za pomoč družinam lahko darujete kot fizične ali kot pravne osebe. Družinam pomagamo pri plačilu prispevka za nadstandardne dejavnosti v šoli. Pri podeljevanju denarnih pomoči družinam se upoštevajo: • nizek osebni dohodek na družinskega člana; • družine z več otroki; • učni uspeh in nadarjenost; • oddaljenost od šole. Za dodatna pojasnila nam pišite ali nas pokličite: • sklad@stanislav.si • tel: 01/58 22 208 Alojzija Čebulj, tajnica sklada • tel: 01/58 22 212 mag. Tone Česen, ravnatelj sklada

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA • BI RAD/A SAMO Z NEKOM POKLEPETAL? • IMAŠ TEŽAVE V ŠOLI? • SE TEŽKO UČIŠ IN NE VEŠ, KAKO BI SE LOTIL UČENJA? • SI NADARJEN? • IMAŠ TEŽAVE S PRIJATELJI, S SOŠOLCI, Z ODRASLIMI? Potem v šoli poišči vrata z napisom šolska svetovalna služba in obišči šolsko psihologinjo. Tu boš lepo sprejet, zato kar pogumno! Šolska svetovalna služba pa ni namenjena samo učencem, ampak tudi učiteljem in staršem. Kadarkoli lahko pokličete, ali pošljete elektronsko sporočilo na elektronski naslov ali se dogovorite za osebno srečanje. Šolska psihologinja se z bodočimi učenci sreča že pred vstopom v šolo, jih spremlja skozi celotno osnovno šolo in jim ob koncu devetletke svetuje in jih usmerja v nadaljnje šolanje. Sodelovanje staršev je vedno zelo zaželeno. Delo šolske psihologinje opravljata Simona Praznik in dr. Mirjam Čebulc.

PREHRANA Šola za učence organizira štiri obroke prehrane na dan. Učenci malicajo v matičnih razredih, zajtrkujejo in kosijo pa v jedilnici. Pred obroki si umijejo roke in se zahvalijo za hrano. Starši lahko odjavijo prehrano za svojega otroka v primeru bolezni ali druge odsotnosti od pouka za naslednji dan od 7.30 do 8. ure, in sicer po telefonu (01) 582 22 25 ali osebno v računovodstvu. Odjavljena prehrana se obračuna v naslednjem mesecu. Plačilo prehrane je možno preko položnice ali trajnika.

MOJI OBROKI URA ZAJTRK

7.30

MALICA

9.30

KOSILO

12.30

POPOLDANSKA MALICA

15.00

PON

TOR

SRE

ČET

PET

Ministrstvo za šolstvo in šport bo v šolskem letu 2010/11 dodelilo splošno subvencijo v višini dveh tretjin cene šolske malice vsem učencem OŠ; dodatno subvencijo v višini ene tretjine cene šolske malice pa tistim učencem, katerih dohodek (izražen v odstotkih povprečne plače v RS, ki je napisan v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka) ne presega 30 % povprečne plače v Sloveniji. Prav tako lahko v izjemnih primerih, (dolgotrajna bolezen ali smrt v družini, nenadna izguba zaposlitve ter naravne in druge nesreče) šola ob soglasju Centra za socialno delo določi učencu dodatno subvencijo. Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo v višini cene kosila, če je v odločbi za dodelitev otroškega dodatka ugotovljeni dohodek na družinskega člana do vključno 5 %. Na vse obroke se prijavite na predpisanem obrazcu, na katerem tudi označite, katere subvencije želite uveljavljati, dobite oz. oddate pa ga pri šolski psihologinji ali v tajništvu šole.

KAJ NAREDIM, ČE ... ... SEM POZABIL COPATE? Ne hodi bos. Copate si lahko sposodiš pri razredničarki. ... SEM ZAMUDIL ZAČETEK POUKA? Opraviči se učitelju in povej, zakaj si prišel prepozno k pouku. ... NIMAM DOMAČE NALOGE, PRIPOMOČKOV ZA DELO? Če si nalago pozabil ali si imel tehten razlog, da si brez nje prišel v šolo, se v začetku ure opraviči učitelju. Nalogo opravi do prihodnje ure. ... NE RAZUMEM RAZLAGE? Povej učitelju, rad ti bo pomagal. Snov ti bo še enkrat razložil in te povabil k dopolnilnemu pouku. Seveda pa se moraš potruditi tudi sam. ... SE NE POČUTIM DOBRO? O svojem počutju takoj obvesti učitelja ali koga drugega od strokovnih delavcev. Brez njihove vednosti nikoli ne zapusti šole! ... SEM ZBOLEL? Spomni starše, da obvestijo o tem razrednika in odjavijo malico ali kosilo. Ne pozabi pravočasno prinesti razredničarki opravičila! ... SEM IZGUBIL ČEVLJE, KLJUČE? Izgubo takoj sporoči v tajništvo. ... MORAM NUJNO TELEFONIRATI STARŠEM? To boš lahko storil v tajništvu šole.

NAVODILA ZA USPEŠNO UČENJE KAKO POSTANEM BOLJ USPEŠEN V ŠOLI?

• • • • • • • •

Redno obiskujem pouk. Vedno nosim s seboj vse šolske potrebščine. Sodelujem pri pouku in pozorno poslušam učiteljevo razlago. Zapišem si, kar učitelj narekuje ali napiše na tablo. Redno pišem domače naloge in skrbim za urejenost zvezkov. Zapiske doma dopolnim z izpiski iz učbenika. V šolskem učbeniku ne podčrtujem. Spat grem ob primerni uri, da sem naslednje jutro spočit.

KAKO SE LOTIM UČENJA? Učim se vedno v istem prostoru. Ta naj bo dobro osvetljen, prezračen in ne pretopel. Miza naj bo pospravljena, na njej pa le potrebščine za tisti predmet, ki se ga trenutno učim. Učenja se lotim vedno ob istem času in ne odlašam z njim. Določim si, koliko časa se bom učil do odmora. Najpozneje po 45 minutah lahko napravim odmor, ki naj bo dolg od 5–15 min, ne več. Ura je lahko na vidnem mestu. V odmoru malo telovadim, spijem kozarec vode, po potrebi prezračim. Po odmoru snov ponovim, nato se grem učit novi predmet. Sčasoma lahko predvidim, koliko časa bom potreboval za učenje in si lahko bolje organiziram svoj čas. Pri učenju besedila (npr. pesmi) si lahko pomagam z ilustracijami, ki izražajo pomen besed. Risbice mi pomagajo priklicati besede. Pri pesmici »Čuk se je oženil« npr. narišem čuka kot ženina. Bolj je smešna risbica, bolj si jo bom zapomnil.

Snov se lahko učim tudi tako, da: • na hitro pregledam vsebino in tako dobim o njej neko predstavo; • nato vsebino razdelim na manjše smiselne dele; • natančno vse preberem, zraven lahko podčrtam ključne besede, delam zapiske, miselne vzorce ... • obnovim, kar sem prebral; • ponovim in povežem s tem kar sem se že naučil pri tem in drugih predmetih. Obstajamo različni tipi ljudi: eni si lažje zapomnijo, če glasno ponavljajo, drugi, če si zapisujejo; tretji se morajo med ponavljanjem sprehajati po sobi … Premisli, kako si najlažje zapomniš in se uči na način, ki ti najbolj pomaga.

KAKO SI NAUČENO NAJBOLJ ZAPOMNIM?

• • • • • •

Vedno naredim kratke povzetke ali miselne vzorce. Temeljito in glasno preberem težke odlomke. Pojasnim si težke besede (uporabim slovar, vprašam učitelja, starše). Čim več si poskušam predstavljati v mislih. O snovi se pogovarjam skupaj s sošolci. Vsak dan načrtujem učenje za naslednji dan in se držim načrta.

“Prebral sem in sem pozabil, videl sem in sem si zapomnil, naredil sem in znam.”

Konfucij

HIŠNI RED Učenci in starši vstopate v šolo skozi glavni vhod mimo sprejemnice. Pouk se začenja ob 8. uri. Učenci prihajate v šolo vsaj 10 minut pred začetkom pouka. Tisti otroci, ki pridete v šolo prej, lahko na pouk počakate v jutranjem varstvu, ki je organiziran od 6.30 ure zjutraj. Pouk se začne in konča s pogovorom v krogu.

Zajtrk je za naročnike ob 7.30 v jedilnici. Učenci oblačila in obutev shranjujete v garderobah pred razredom. V šolo ne nosite denarja in drugih dragocenih stvari (mobitelov, fotoaparatov, nakita ...). V primeru, da določen dan potrebujete mobitel, ga ne puščajte v garderobi. Shranite ga pri učitelju. Učenci v šolskih prostorih in v notranjem atriju nosite šolske copate. Zunaj šole ste obuti v čevlje. Za red in varnost na hodnikih skrbijo dežurni dijaki iz gimnazije. Malica je v glavnem odmoru v razredu. Prineseta jo reditelja. Pomaga dežurni učenec iz gimnazije. Pri malici je prisoten učitelj. Reditelj poskrbi za red in čistočo v razredu.

V razvedrilnem odmoru po malici se učenci lahko družite na hodnikih, v atriju, v igralnici, na šolskem dvorišču ali v telovadnici pod nadzorstvom dežurnih učiteljev. Pouka in učnih dejavnosti ne zapuščajte predčasno. Po pouku je kosilo v jedilnici. Pri kosilu so prisotni učitelji z oddelka podaljšanega bivanja.

Vse obveznosti opravljajte pravočasno. Z domačimi nalogami ne odlašajte, predvsem pa jih izdelujte sami. Starši, ki prihajate v šolo po otroka, počakajte pred učilnico. Prosimo, da prihajate ob dogovorjenem času. Pri večdnevnih dejavnostih upoštevajte pisna navodila, ki jih dobite od vodstva šole in učiteljev spremljevalcev. Dijakom gimnazije zadrževanje brez razloga na hodnikih osnovne šole ni dovoljeno. Obiskovalci lahko gredo v času pouka skozi hodnike osnovne šole samo v spremstvu dežurnega dijaka.

PRAVILA LEPEGA VEDENJA V šoli, zunaj šole in doma se držimo napisanih in nenapisanih pravil lepega vedenja. Učitelji, vzgojitelji in starši se bomo trudili, da bo čim več pravil prešlo med nenapisana pravila, ki jih poznamo kot dobre navade.

SMO SPOŠTLJIVI • V šoli se pozdravljamo s pozdravi »Dobro jutro«, »Dober dan«. • Učitelje vikamo in zaposlene nazivamo z gospod učitelj, gospa učiteljica, gospa ravnateljica, gospod hišnik, gospa kuharica ... • Smo prijazni in si prizadevamo za dobro počutje vsakega. • Pogovarjamo se spoštljivo in ne kričimo. • Drugim ne storimo tistega, česar ne želimo, da drugi storijo nam. • V kapeli se vedemo spoštljivo. • Po hodnikih hodimo umirjeno, brez tekanja, prerivanja in nasilnega vedenja. • Pred kosilom se zahvalimo za hrano. S hrano ravnamo spoštljivo.

SMO REDOLJUBNI • K pouku prihajamo točno. Če zamudimo pouk, se opravičimo učitelju. • Redno prinašamo šolske potrebščine, pišemo domače naloge in opravimo tudi druge obveznosti in dolžnosti, ki jih naroči učitelj.

• Skupaj z reditelji in učitelji skrbimo za red v razredu in povsod na šoli. • Pred jedjo si umijemo roke. • Pri malici sedimo za mizo in jemo nad prtičkom. Ostanke hrane odnesemo na za to pripravljeno mesto ali damo v vrečko in pospravimo v torbo. Malicamo le v dogovorjenem času in prostoru. • Hrano smemo prenašati po šoli le, če je pospravljena v vrečki ali v torbi.

• Odpadke zbiramo ločeno. • Na stranišču pazimo na red in čistočo. S papirjem, vodo, elektriko ravnamo varčno. • Po pouku razred pospravimo.

SMO ODGOVORNI • Pomagamo sošolcem in sošolkam, ki so v težavah in potrebujejo našo pomoč. • Če opazimo sošolca, ki se obnaša neprimerno ali dela škodo, ga opozorimo. Če opozorilo ne zaleže, prosimo za pomoč učitelja. • Vse probleme rešujemo sproti. Če imamo težavo, se posvetujemo z učiteljem.

• Pri pouku sodelujemo in sledimo navodilom učitelja. Učenca, ki pri pouku ovira delo sošolcev in učitelja, lahko učitelj pospremi na razgovor k svetovalni delavki ali k ravnateljici. Zamujeno uro učenec nadoknadi v dogovoru z učiteljem. • Skrbno ravnamo z vsemi dobrinami.

KIMAVEC VRLINA MESECA PO N ED EL J E K

3 0 . 8.

TOREK

3 1 . 8.

S R ED A

1. 9.

p r v i šolski dan b l a g oslov otrok s p r e jem prvošolčkov

ČE T R T E K

2 . 9.

o t v o ritev razstave i l u s t ratorke I r e n e Gubanc ob 18. uri f o t o grafiranje razredov

PET EK

3 . 9.

f o t o grafiranje razredov

SOBOTA

4. 9.

NEDELJA

5. 9.

A n g e lska nedelja

PRIJATELJSTVO

SEPTEMBER 2010 VRLINA MESECA PO N ED EL J E K

PRIJATELJSTVO

6 . 9.