POROČILO O GEOGRAFSKEM VIKENDU

Slika 1: Skupinska slika udeležencev dogodka (foto: Jasna Sitar, 2018)

Kdaj: 2. – 4. marec 2018 Kje: Čepovan Koliko: 20

Prvi vikend v marcu, med 2. in 4., je bil rezerviran za srečanje mladih geografov treh različnih slovenskih fakultet. Tako smo se srečali geografi Filozofske fakultete v Ljubljani in Mariboru ter Fakultete za humanistične študije v Kopru. Kraj našega srečanja je bil taborniški dom Čepovan, ki je približno 25 kilometrov oddaljen od Nove Gorice in dobrih 10 kilometrov od Tolmina.

Namen našega srečanja je bilo druženje, povezovanje in spoznavanje. Slednje je potekalo tudi skozi »geografsko igro«, v okviru katere je moral vsak udeleženec pokazati prebivališče svojega soseda na zemljevidu. Za nekatere je bil to izjemno trd oreh, saj se na začetku še nismo poznali, kaj šele vedeli za prebivališče drug drugega. Vsaka oseba se je nato predstavila in povedala nekaj o sebi – toliko stavkov, kolikor listov je utrgala z rolice papirja. Večerni del petka se je s tem končal in nastopila je težko pričakovana veselica z norim vzdušjem, ki je trajala do jutranjih ur.

Povsem razumljivo je, da ima vsaka fakulteta tudi svoje geografsko društvo, v katerega so včlanjeni mladi geografi. V soboto dopoldne se je vsaka fakulteta predstavila, tako da so novi člani povedali, zakaj so se včlanili v društvo ter kaj pričakujejo od njega, starejši pa so govorili o svojem počutju in dejavnostih društva.

Slika 2: Druženje (foto: Jasna Sitar, 2018)

V nadaljevanju smo se razdelili v štiri skupine, v katerih so bili člani različnih fakultet. Vsaka skupina je imela nalogo, da predstavi najboljše možno ponovno srečanje geografov treh fakultet. Prva skupina je predlagala pohodništvo in kolesarjenje od Maribora do Kopra, pri čemer bi se s kolesi oziroma peš odpravili po raznih poteh od Štajerske do Primorske, druga projekt »Vseslovenske brbončice«, v okviru katerega bi okušali različne slovenske dobrote in na tak način spoznavali pestro slovensko kulinariko, tretja je predlagala geografsko sankanje, četrta pa geografsko fešto. Popoldanski del sobote je minil ob lahkotnem sprehodu okoli (praznega) jezera v Mostu na Soči. Imeli smo čudovito priložnost opazovati prazno jezero reke Soče, ki se v takšni preobleki pojavi le vsakih 40 let ali več. Za nameček je bila okolica »pocukrana« s snegom, kar je poskrbelo za še lepši vtis. Sprehodili smo se tudi po Mostu na Soči, čemur je sledil obisk Modreja s čajem, ki ga je skuhala prijazna mama koprske geografinje.

Večerni del sobote je bil – tako kot večer prej – rezerviran za veselico, ki so jo spremljale številne alkoholne pijače in je trajala do zgodnjih nedeljskih ur. V nedeljo dopoldne smo pospravili za seboj in se odpravili domov.

Matej Knez, matejknez52@gmail.com