21. GEOGRAFSKI RAZISKOVALNI TABOR V ZASAVJU Iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost

Slika 1: Zaključek družbenogeografske ekskurzije na revitaliziranih območjih (foto: Klara Čevka).

Kdaj: 7.–15. julij 2018 Kje: občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi Koliko: 19

Društvo mladih geografov Slovenije je letos organiziralo 21. geografski raziskovalni tabor, ki je potekal od 7. do 15. julija 2018 v Zasavju, natančneje na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Moto tabora se je glasil Iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost. Poleg štirih organizatorjev se ga je udeležilo še 15 študentov geografije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prvi dan popoldne smo se vsi sodelujoči na taboru zbrali v Podružnični osnovni šoli Alojza Hohkrauta v središču Trbovelj, ki je za naslednji teden postala naš dom. Sledil je geografski spoznavni večer, ki ga je zmotilo le spremljanje nogometnih tekem na svetovnem prvenstvu v Rusiji.

Drugi dan tabora smo začeli spoznavati proučevano območje skozi fizičnogeografsko ekskurzijo pod vodstvom profesorja dr. Karla Natka. Iz doline Save smo se odpravili do naselja Dobovec, kjer smo pustili avtomobile in se peš povzpeli na vrh Kuma. Med potjo, predvsem pa na samem vrhu smo poslušali o geomorfoloških, geoloških, bioloških in pedoloških značilnostih o zasavski regiji. Posebna pozornost je bila seveda namenjena posavskim gubam, s čimer smo se ukvarjali tik pred malico na najvišji točki Zasavja. Nazaj grede nas je pot vodila skozi Čebulovo dolino, koder smo se vrnili do Dobovca, od tam pa v Zagorje, kjer smo ekskurzijo zaključili na lokaciji saniranega plazu na jalovišču Ruardi.

Tretji dan je potekala družbenogeografska ekskurzija, kjer smo pozornost preusmerili na nekdanje premogovništvo, po katerem je Zasavje najbolj prepoznavno. Sprva smo si ogledali rudarska stanovanja v rudarski koloniji Njive v središču Trbovelj, ki je del razstave Zasavskega muzeja. Sledil je ogled Rudnika Trbovlje - Hrastnik, v katerem smo se zaradi iztirjenega vlaka zadržali dalj časa od predvidenega. Po končanem ogledu rudnika je vodenje ekskurzije prevzel profesor dr. Simon Kušar, ki nas je najprej odpeljal

Slika 2: Uživanje ob razgledu na vrhu Kuma (foto: Klara Čevka).

do Termoelektrarne Trbovlje. Tam smo spoznali, kakšne spremembe je družbi prineslo zaprtje rudnika, na katerega se je navezovalo še veliko dodatnih dejavnosti. Ekskurzijo smo zaključili na revitaliziranih območjih v okolici naselja Praprotno in kopa Ojstro.

Od ponedeljka do petka je delo potekalo v sklopu štirih delavnic, vsaka posebej se je ukvarjala s tematiko, aktualno za proučevano območje. Prva delavnica se je osredotočila na dnevno mobilnost prebivalcev Zasavja. Udeležence je zanimalo predvsem, kam prebivalstvo dnevno migrira, da opravi različne (prostočasne) storitve, ter kje se zaposluje in šola, saj so predpostavljali, da se zaradi pomanjkanja delovnih mest v regiji mnogo takšnih opravil opravi tudi zunaj nje. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil anketni vprašalnik, ki je bil večinoma sestavljen že pred začetkom tabora in je bil v času tabora dostopen na spletu. Člani delavnice so pridobili 250 odgovorov, z njihovo pomočjo pa je bilo ugotovljeno, da prebivalci Občine Zagorje migrirajo predvsem proti Ljubljani, Občine Hrastnik pa proti Celju. V primeru Občine Trbovlje sta omenjeni mesti precej bolj enakovredno zastopani. Vse tri občine so se izkazale za območja, kjer za vse človekove potrebe ni poskrbljeno, saj se prebivalci večinoma vozijo na delo ali v trgovino tudi zunaj regije.

Tema druge delavnice so bile spremembe poškodovanosti gozdov zaradi deindustrializacije, ta tema je bila nekoliko bolj usmerjena v uporabo geografskih informacijskih sistemov. Študentje so se osredotočili na spremembe poškodovanosti gozdov v zadnjih desetletjih, ki so jih spremljali tako, da so opravili analizo satelitskih slik izbranega površja. V okviru hiperspektralnih posnetkov s satelitov tipa Landsat so študentje lahko izračunali vrednosti NDVI (normiran diferencialni vegetacijski indeks) za daljše obdobje. Da delo ne bi bilo samo kabinetno, so se študentje odpravili tudi do zasavskih gozdarjev, s katerimi so se pogovorili o izsledkih svoje raziskave in njihovem mnenju o opaženih spremembah v zasavskih gozdovih. V preteklosti močno poškodovana območja so si ogledali tudi na terenu, kjer so ugotovili, da močno poškodovanih dreves, ki na določenih območjih v preteklosti že niso rasla, dejansko ni več. Najde se le še ostanke pogozdovanja, do katerega je zaradi »požgane« vegetacije prišlo v 1980. letih. Takšne rezultate so potrdile tudi satelitske slike, ki so dokazovale, da je do večjih sprememb prišlo predvsem na območjih, ki so bila v preteklosti popolnoma degradirana zaradi rudarstva in na katerih je bilo opaženo močno pogozdovanje.

Tretja skupina se je ukvarjala z osamelim krasom v Zasavju. Tega najdemo v številnih predelih Slovenije, vendar je v raziskovanju pogosto zapostavljen. V Zasavju ga najdemo predvsem v više ležečih delih hribovja, kjer se pojavljajo karbonatne kamnine, ki so bile premaknjene zaradi tektonike in erozije. Cilj delavnice je bil opredeliti osameli kras in s študijo zasavskega primera poskusiti opisati vlogo, ki jo osameli kras igra v različnih slovenskih regijah. Študentje so poskusili sistematično opisati osameli kras in identificirati vse kraške geomorfološke elemente takšnega površja, pri čemer so si pomagali predvsem s terenskim delom. Med pripravami na terensko delo pa so študentje poizkusili tudi avtomatsko klasifikacijo geomorfoloških oblik s pomočjo geografskih informacijskih sistemov. Skupina je ugotovila, da je osameli kras zelo težko natančno opredeliti, saj se na različnih območjih pojavlja v različnih pojavnih oblikah. Kljub temu se je na različnih kraških območjih znotraj treh proučevanih občin pojavljal kras, ki je tvoril značilne kraške površinske oblike; predvsem vrtače, našli pa so tudi zatrep, velike skale, ki so posledice kraškega reliefa in podobno. Ugotovili so, da so jame na tem območju majhne.

Revitalizacija degradiranih površin v Zasavju je bila tema zadnje delavnice, v okviru katere so si udeleženci ogledali območja, za katera se je v preteklih izvedenih raziskavah ugotovilo, da so izgubila

Slika 3: Skupinska slika s Perkmandljcem (foto: zaposleni v rudniku Trbovlje-Hrastnik)

svojo prvotno funkcijo – to so t. i. funkcionalno degradirana 'razvrednotena' območja (FDO). Takšnih površin je na območju zasavskih občin veliko, kar je predvsem posledica industrijsko-rudarske preteklosti in propada te dejavnosti v regiji. Za pregledana degradirana območja so udeleženci delavnice podali predloge za novo namembnost površin in objektov, da bi se ta zopet začela dejavno uveljavljati. Natančneje je bilo pregledanih 44 lokacij, ki so se raztezale od Čemšeniške planine do Hrastnika. Predlogi študentov so temeljili na izsledkih ankete, ki jo je izvedla delavnica o mobilnosti prebivalcev Zasavja. Iz anket so razbrali, kaj prebivalci potrebujejo, kaj pogrešajo in katere storitve in dejavnosti si želijo v svoji bližini. Predlogi študentov so bili zasnovani tudi na primerih dobrih praks iz Slovenije in tujine. Za šest konkretnih lokacij so udeleženci delavnice podali natančnejše predloge za ponovno uporabo trenutno degradiranih območij.

Za zaključek geografskega tabora so bili izsledki vseh delavnic predstavljeni na javni predstavitvi, ki je potekala v soboto v Mladinskem centru Zagorje ob Savi. Da ne bi bilo raziskovalno delo edino, kar bi udeleženci odnesli s tabora, smo si prosti čas zapolnili na druge načine. Ko smo bili v šoli, v kateri smo bili nastanjeni, smo obdarovali skritega prijatelja in na enak način prejemali darila, nasmejali smo se ob posrečenih izjavah, prebranih v taborskem dnevniku Novice iz 3 krasnih, in glasovali za Knapa dneva. Novice iz 3 krasnih so izhajale vsak dan zjutraj in so obravnavale aktualne dogodke tabora. V novicah so udeleženci puščali sporočila za svojega skritega prijatelja in izjave, ki so se nam najbolj vtisnile v spomin. Objavili smo tudi slike iz prejšnjega dne, zanimive prispevke in povzetek prejšnjega dne. Udeleženci so vsak dan glasovali za Knapa dneva, to je bila oseba, ki je na udeležencih pustila najboljši vtis. Knap dneva je bil vsak dan drug udeleženec, vsak knap pa je bil tudi obdarjen. V petek, 13. julija, smo si ogledali Steklarno Hrastnik, ki predstavlja enega največjih naslednikov industrijske preteklosti regije, hkrati pa je tovarna tudi eden večjih zaposlovalcev v regiji. Že pred tem pa smo v baru ob nogometnem igrišču kluba Rudar pospremili pot Francije in Hrvaške v finale svetovnega prvenstva v nogometu. Verjetno ni treba posebej poudariti, da so predvsem ob uspehu kockastih nekateri prebivalci Trbovelj padli v evforijo.

Slika 4: Presenečenje za udeležence, obisk steklarne Hrastnik (foto: vodička po steklarni).

Klara Čevka klara.cevka@gmail.com

Adam Gabrič adam.gabric@gmail.com