DROBTINICE
21. GEOGRAFSKI RAZISKOVALNI TABOR V ZASAVJU Iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost Slika 1: Zaključek družbenogeografske ekskurzije na revitaliziranih območjih (foto: Klara Čevka).
Kdaj: 7.–15. julij 2018 Kje: občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi Koliko: 19 Društvo mladih geografov Slovenije je letos organiziralo 21. geografski raziskovalni tabor, ki je potekal od 7. do 15. julija 2018 v Zasavju, natančneje na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Moto tabora se je glasil Iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost. Poleg štirih organizatorjev se ga je udeležilo še 15 študentov geografije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
je bila seveda namenjena posavskim gubam, s čimer smo se ukvarjali tik pred malico na najvišji točki Zasavja. Nazaj grede nas je pot vodila skozi Čebulovo dolino, koder smo se vrnili do Dobovca, od tam pa v Zagorje, kjer smo ekskurzijo zaključili na lokaciji saniranega plazu na jalovišču Ruardi.
Prvi dan popoldne smo se vsi sodelujoči na taboru zbrali v Podružnični osnovni šoli Alojza Hohkrauta v središču Trbovelj, ki je za naslednji teden postala naš dom. Sledil je geografski spoznavni večer, ki ga je zmotilo le spremljanje nogomet- Slika 2: Uživanje ob razgledu na vrhu Kuma (foto: Klara Čevka). nih tekem na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Tretji dan je potekala družbenogeografska ekskurzija, kjer smo pozornost preusmerili na nekdanje Drugi dan tabora smo začeli spoznavati proučeva- premogovništvo, po katerem je Zasavje najbolj preno območje skozi fizičnogeografsko ekskurzijo pod poznavno. Sprva smo si ogledali rudarska stanovanvodstvom profesorja dr. Karla Natka. Iz doline Save ja v rudarski koloniji Njive v središču Trbovelj, ki je del smo se odpravili do naselja Dobovec, kjer smo pus- razstave Zasavskega muzeja. Sledil je ogled Rudnika tili avtomobile in se peš povzpeli na vrh Kuma. Med Trbovlje - Hrastnik, v katerem smo se zaradi iztirjenega potjo, predvsem pa na samem vrhu smo poslušali o vlaka zadržali dalj časa od predvidenega. Po končageomorfoloških, geoloških, bioloških in pedoloških nem ogledu rudnika je vodenje ekskurzije prevzel značilnostih o zasavski regiji. Posebna pozornost profesor dr. Simon Kušar, ki nas je najprej odpeljal 49
