Pogovarjali smo se
INTERVJU Z ALEŠEM GRLJEM Poleg tega sem se nekoliko privadil tudi razvoju spletnih aplikacij za prikazovanje prostorskih podatkov. Te potem uporabljamo za prikazovanje posnetkov in kazalnikov. Ukvarjam se z GIS, daljinskim zaznavanjem in geomorfologijo, delam doktorat, kajak in eno svojo aplikacijo, tečem, ko nisem v karanteni, tudi hodim v hribe in jame (JK Železničar), in po novem sem tudi tajnik Ljubljanskega geografskega društva. 2. V začetku septembra sta bila v vesolje izstreljena prva slovenska satelita. Pod enega od njiju je podpisan Center odličnosti VesoljeSI. Kaj satelita pomenita za Slovenijo? Satelita sta predvsem izkaz znanja in sposobnosti na področju vesoljske tehnologije. Pomenita, da so v Sloveniji podjetja in ustanove, ki znajo to tehnologijo razviti, kar je seveda drugače kot satelit samo sestaviti. S tem se je povečala prepoznavnost sodelujočih, po mojem mnenju predvsem znotraj Evropske vesoljske agencije. S tega vidika sta satelita naložba, ki odpirata vrata potencialnim novim investicijam. Oba sta namenjena opazovanju Zemlje, z njima imamo sedaj dva nova vira daljinsko zaznanih podatkov in ogromno možnosti za njihovo uporabo ter za raziskave novih možnosti uporabe.
Slika 1: Aleš Grlj (foto: Peter Gedei)
V luči sredice, ki je namenjena daljinskemu zaznavanju, smo k intervjuju povabili geoinformatika in fizičnega geografa Aleša Grlja, asistenta na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Beseda je tekla predvsem o nedavno izstreljenih prvih slovenskih satelitih Trisat in Nemo-HD, pri katerih je tudi sam sodeloval. 1. Poznamo vas zgolj iz fakultetnih klopi, vendar to ni vaše edino delovno mesto. Se nam lahko na kratko predstavite, kje ste zaposleni in s čim se ukvarjate? Poleg izvajanja vaj na Oddelku za geografijo sem zaposlen še na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in na Slovenskem centru odličnosti za vesoljsko znanost in tehnologije (Vesolje-Si). Na Inštitutu sodelujem kot asistent na Oddelku za daljinsko zaznavanje. Center odličnosti in Inštitut sta v bistvu zelo povezani entiteti, zato se moje delo v okviru obeh ne razlikuje dosti. Večinoma sodelujem na projektih, povezanih z uporabo daljinsko zaznanih podatkov za zaznavanje in proučevanje suše. Večinoma za obdelavo satelitskih posnetkov, zajetih z optičnimi senzorji, izračun kazalnikov suše, integracijo v časovne vrste ter izboljšanje ločljivosti podatkov.
3. Satelita bosta prve posnetke predvidoma začela pošiljati v roku treh mesecev. Komu bodo satelitski posnetki služili in kako pogosto jih posamezni satelit pošilja? Natančnih specifikacij za Trisat ne poznam. NemoHD je trenutno v fazi kalibracije naprav na satelitu. Za posnetke to pomeni, da se proučujejo optimalni parametri senzorja in programov za popravke posnetkov. Navadno ta faza traja tri mesece, lahko pa tudi več časa. Ko bo to zagotovljeno, bodo posnetki služili vsem možnim aplikacijam opazovanja Zemlje. Glede na ločljivost in kanale, ki jih nudi glavni senzor, so posnetki najbolj uporabni za opazovanje rastlinstva in raznih anomalij, ki se pojavljajo na površju Zemlje. To so lahko poplave, plazovi, požari, razlitja, spremljanje razvoja suše ali pa pojavljanje škodljivcev v gozdu. Taki
52
