MITO GEGIČ Mejno in vmesno | Határ és köztes
Mito Gegič: 06:58 PM 2014, akril, lepilni trak na platnu / akril, ragasztószalag vásznon, 97 x 116 cm
Mejno in vmesno
Határ és köztes
Mito Gegič se v svoji specifični slikarski tehniki posveča raziskovanju prenosa digitalne oblike v materialno (umetniško) formo. Raziskovanje fenomena medsebojnosti se ne odraža le v tehniki, ampak tudi v vsebinskem smislu, saj ga ob tem zanima tudi gledalčev odnos do motivov, ki jih upodobi na slikah. Gegič gledalcu jasno postavi vprašanje: ali se v ustreljeni srni odraža grozota pobijanja ali pa je upodobljena le minljivost življenja. Za obe trditvi obstajajo objektivni argumenti, zaradi česar je meja med njima zelo tanka. Ta meja je za človeka vmesni prostor obstoja: prostor, v katerem ni slabega ali dobrega, levega ali desnega, grdega ali lepega. Je prostor, ki dejansko ne obstaja, saj človek, hote ali nehote, izbere tisto, kar pravzaprav vidi pred sabo. Ta odločitev ni vedno zavestna, saj ob prvem pogledu na sliko dobimo t. i. prvotni vtis, ki je pogojen z našo duhovno eksistenco. Duhovna eksistenca je plod naše kulture, sociološkega okolja, prepričanja, razmišljanja itn. To, kar vidimo, oz. kako vidimo, je odraz našega notranjega jaza.
Mito Gegič sajátos festészeti technikája a digitális forma anyagi (művészi) formába való átvitelének a feltárására irányul. Az összefüggések feltárása nemcsak a technikában, hanem a tartalomban is tükröződik, hiszen a nézőnek a festményein ábrázolt motívumokhoz való viszonya is érdekli. Gegič egyértelmű kérdést tesz fel a nézőnek: vajon a lelőtt őz a gyilkosság borzalmát tükrözi, vagy csak az élet mulandóságát ábrázolja? Mindkettő mellett objektív érvek szólnak, ezért nagyon vékony a határvonal a kettő között. Az ember számára ez a határ a létezés köztes tere: egy olyan tér, amelyben nincs rossz vagy jó, bal vagy jobb, csúnya vagy szép. Egy olyan tér, amely valójában nem létezik, mert az ember akarva, akaratlanul eldönti, hogy mit lát maga előtt. A választás nem mindig tudatos, mert amikor először nézünk egy képet, adott a szellemi létünk által kondicionált, úgynevezett kezdeti benyomásunk. A spirituális létezés kultúránk, szociológiai környezetünk, hitünk, gondolkodásunk stb. terméke. Amit látunk, vagy ahogyan látunk, a belső énünk tükörképe.
Vmesni prostor pri Gegiču ni le fiktivni pojav, saj je upodobljen tudi na njegovih slikah v obliki praznih polj, ki so rezultat njegovega tehničnega izražanja v slikarskem mediju. Njegov ustvarjalni proces je inovativen in ima naslednje faze: Najprej prelepi platno s samolepilnim trakom, na katerega naslika podobo, ki jo poišče na spletu. Dobljeno sliko nato razreže na trakove in jih ponovno sestavi na novem nosilcu, a med trakovi pušča večja ali manjša (vmesna) prazna polja. Čeprav dobimo popolnoma novo sliko, prepoznamo tudi prvotno podobo, ki je nikoli nismo videli. Gre za čudno asociativno igro možganov, pri kateri smo sposobni sestaviti neko sliko, ki nam je znana, a je nikoli nismo videli. Lahko bi rekli, da gre za déjà vu občutek, vendar naši možgani »spomin« sestavijo sami. Zanimiva razlaga déjà vu občutka se pojavi v kultnem filmu Matrica, kjer ga razložijo kot napako v sami matrici oz. v virtualni projekciji. V trenutku, ko se protagonisti srečajo z znanim občutkom, ki ga navadno vzbudi neka videna slika, podoba (v Matrici je bila ta slika črna mačka), se dejansko srečajo z realnostjo v fiktivnem okolju. Ta realnost pa ima svojo vizualno podobo. Pravzaprav tudi Mito deluje podobno, saj v svoje dokončne slike skrije podobe iz realnosti. Nenazadnje je vsak trak nosilec vizualne informacije, vendar sam po sebi nima pomena, podobno kot je bila matrica upodobljena iz simbolov, ki so bili organizirani v zelene stolpce. Mito Gegič se v svojih delih dotika tudi aktualnih družbenih vprašanj, predvsem človeške osamljenosti v naraščajoči populaciji. Njegova dela izžarevajo osamljenost in prepuščenost, kar je zanimivo iz motivičnega aspekta, saj so upodobljeni motivi vezani na lovstvo. Predvsem živali, ki jih slika, imajo dvojni pomen: po eni strani uprizarjajo človeka samega, po drugi strani pa človekovo vedenje do narave. Gegič svojega mnenja v teh slikah ne izraža stoično, zaradi česar je nemogoče ugotoviti, kakšen je njegov odnos do obravnavane tematike. Pravzaprav ostane v vmesnem prostoru, ki meji na vse možnosti. Atilla Pisnjak
Mito Gegič: You Complete Me 2016, akril, lepilni trak na platnu / akril, ragasztószalag vásznon, 125 x 124 cm
Mito Gegič: L'Etat, c'est moi 2014, akril, lepilni trak na platnu / akril, ragasztószalag vásznon, 40 x 50 cm
A köztes tér Gegič munkásságában nem csupán fikció, mivel az a festményein üres mezők formájában is megjelenik, amelyek a technikai kifejezésének eredményei a festészet médiumában. Innovatív alkotási folyamata a következő lépésekből áll: először egy vásznat beborít ragasztószalaggal, és erre egy interneten talált képet fest. Ezt követően ezt a képet csíkokra vágja, és egy új hordozón újra összerakja, de a csíkok között kisebb-nagyobb (köztes) üres helyeket hagy. Bár egy teljesen új képet kapunk, felismerjük az általunk sosem látott, eredeti képet is. Ez az agy különös asszociációs játéka, amikor képesek vagyunk összerakni egy számunkra ismerős, de soha nem látott képet. Mondhatnánk, hogy ez egy déjà vu érzés, noha az agyunk maga építi fel az „emléket”. A déjà vu érzés egy érdekes magyarázata a Mátrix című kultikus filmben fordul elő, ahol azt a mátrix vagy a virtuális vetítés hibájaként magyarázzák. Abban a pillanatban, amikor a főszereplők egy ismerős érzéssel találkoznak, amelyet általában valamilyen látott kép vált ki (a Mátrixban ez a kép egy fekete macska volt), valójában a valósággal találkoznak egy fiktív környezetben. Ennek a valóságnak viszont megvan a maga vizuális képe. Mito hasonló módon dolgozik, végleges festményeiben a valóság képeit rejti el. Végül is, ahogy a mátrixot is zöld oszlopokba rendezett szimbólumokkal ábrázolták, minden egyes csík vizuális információ hordozója, de önmagában nincs jelentése. Mito Gegič alkotásai aktuális társadalmi kérdésekkel, különösen a növekvő népességben tapasztalható emberi magányossággal is foglalkoznak. Művei magányt és elhagyatottságot sugároznak, ez motivációs szempontból érdekes, mivel az ábrázolt motívumok a vadászathoz kapcsolódnak. Különösen az általa festett állatoknak van kettős jelentésük: egyrészt magát az embert, másrészt az ember természethez való viszonyát ábrázolják. Gegič ezeken a festményeken nem fejezi ki sztoikus véleményét, így lehetetlen megállapítani a témához való viszonyulását. Valójában minden lehetőség határán, egy köztes térben marad. Pisnjak Atilla
Foto: Mito Gegič
Mito Gegič se je rodil leta 1982 v Ljubljani. Leta 2002 zaključil splošno gimnazijo na Ptuju in se vpisal na slikarski oddelek Akademije za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom prof. Emerika Bernarda. Od 2005 predstavlja svoja dela na skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu. Istega leta je prejel nagrado ALUO za posebne umetniške dosežke na področju slikarstva. Leta 2008 je diplomiral, leta 2016 pa zaključil slikarsko specialko na ALUO. Je dobitnik velike nagrade na mednarodnem festivalu Ex tempore (Ptuj, 2013) in prestižne beneške nagrade Arte Laguna Prize, Arsenale, 2014. Danes živi in ustvarja v Škofji Loki.
Mito Gegič 1982-ben Ljubljanában született. 2002-ben a ptuji általános gimnáziumban érettségizett, majd beiratkozott a Képzőművészeti és Design Akadémia Festészeti Tanszékére, ahol Emerik Bernard professzor volt a mentora. 2005 óta – itthon és külföldön – csoportos és egyéni kiállításokon mutatja be az alkotásait. Ugyanebben az évben a festészet területén elért különleges művészi eredményeiért elnyerte a Képzőművészeti és Design Akadémia díját. 2008-ban diplomázott, majd 2016-ban elvégezte a Képzőművészeti Akadémia festő szakát. Elnyerte az Ex tempore Nemzetközi Fesztivál (Ptuj, 2013) nagydíját, valamint a rangos velencei Arte Laguna-díjat (Arsenale, 2014). Ma Škofja Lokában él és alkot.
MITO GEGIČ Mejno in vmesno / Határ és köztes
Organizator / Szervező: Galerija - Muzej Lendava / Galéria - Múzeum Lendva Banffyjev trg 1 / Bánffy tér 1., SI 9220 Lendava / Lendva T: +386 (0)2 578 92 60 E: info@gml.si galerijamuzej.lendava
Sinagoga Lendava / Zsinagóga Lendva 14. 10. 2022–14. 1. 2023 Izdala in založila / Kiadó: Galerija - Muzej Lendava / Galéria - Múzeum Lendva Za založnika / A kiadásért felel: Dubravko Baumgartner Besedilo / Kisérőszöveg: Atilla Pisnjak Prevod / Fordítás: Jolanda Harmat Császár (magyar) Jezikovni pregled / Lektorálás: Manca Noč Oletič (slovenščina), Annamária Gróf (magyar) Fotografija / Fotó: Mito Gegič Grafično oblikovanje / Grafikai terv: Dubravko Baumgartner Tisk / Nyomda: Digifot, Lendava
www.gml.si
S podporo / Támogatók:
Na naslovnici / A borítón: Mito Gegič: Waiting and wanting and waiting 2015, akril, lepilni trak na platnu / akril, ragasztószalag vásznon, 305 x 188 cm