POBEG v Oman . O, man, Oman

O, man, Oman!

SIPINE PUŠČAVE VAHIBA

Da, prav tako bi lahko vzkliknil navdušen turist, na katerega bi ta država na Srednjem vzhodu naredila vtis. Ima morje, gore in – v nasprotju s Slovenijo – večino leta zelo prijazne temperature zraka in morja.

Zima je najprimernejša za obisk Omana, saj turistična sezona traja od novembra do marca. V tem času so ravno pravšnje temperature – od 20 do 30 stopinj Celzija čez dan v obmorskih predelih, kdor pa se bo povzpel na katero od bolj opevanih gora države, naj s seboj vsekakor vzame tudi kakšen toplejši kos oblačila.

RENT-A-CAR JE SKORAJ NUJA

Oman ni le glavno mesto Muškat. Pa že to je kar razpotegnjeno, zato si velja omisliti rent-a-car, če ne želimo biti omejeni na vožnjo s taksiji ali sicer poceni javnim prevozom. Prometa je tudi v sezoni manj kot v Sloveniji, zato vožnja ne bi smela predstavljati večjih težav, le navigacijo si priskrbite (vnaprej). Cene za izposojo vozil nižjega do srednjega razreda se gibljejo od 40 do 60 evrov na dan, a če se nameravate odpraviti v gorate predele (Džebel Šams), boste nujno potrebovali štirikolesno gnano vozilo, katerega dnevni najem je pogosto dražji od stotaka. In še fan

DEŽELA PRIJAZNIH LJUDI

Piše: Miran Varga · Foto: Miran Varga

tastična novica za vse, ki se radi vozijo – liter bencina v Omanu stane le slabega pol evra.

BREZ PRAVIH SPECIALITET

Omanska kuhinja ne pozna klasičnih specialitet, je pa res, da lokalna kulinarika ni za vsakogar. A kdor ima rad humus ali falafel ter mu zelenjava in meso nista tuja, bo povsod našel kaj zase. V obalnih predelih velja preizkusiti morsko hrano, sam sem bil navdušen tudi nad kameljim mesom izpod peke, vsekakor pa so ena boljših stvari ob vsakem obroku sveže iztisnjeni sokovi – vsaka restavracija jih ponuja vsaj pol ducata. Ker gre za tipično arabsko državo, alkoholnih pijač ne boste našli na policah trgovin (kupite jih na letališču na poti v Oman), za turiste jih ob zelo skromni ponudbi nudijo le nekateri hotelski bari. Cene zelo nihajo glede na lokacijo, povprečno pa boste za kosilo odšteli od pet do 15 evrov na (lačna) usta.

KAJ OBISKATI?

Vsekakor mesto Muškat, Veliko mošejo in opero. Tudi tržnice (zlasti ribje ali živalske) so v vseh mestih posebno doživetje, ki ga nikakor ne gre izpustiti, saj postrežejo s pisanimi barvami, vonjavami in izdelki vseh vrst in oblik. Pa še vrhunsko priložnost za barantanje boste imeli. Večina mest premore tudi trdnjave, ki so zelo lepo urejene (Nakhal, Nizva, Rustak, Ibri). Med obvezen obisk bi uvrstil še Bima Sinkhole, ki je pravzaprav ogromna kotanja, napolnjena z vodo, v kateri lahko plavate, in želvji rezervat v mestu Ras Al Jinz, kjer boste z nekaj sreče na obali ponoči lahko opazovali valjenje jajc velikih zelenih morskih želv – vsekakor nepozabna izkušnja.

RAJSKIH PLAŽ NI

Če boste brali kakšne starejše opise potovanj po Omanu, boste lahko zasledili tudi omembe rajskih plaž. Sam besede rajsko vsekakor ne enačim z besedo umazanija, zato so mi

še tako naravno lepe plaže ob človeški nemarnosti, ki je je prav v obalnih predelih Omana (vsaj na severu) nerazumljivo veliko, velikokrat dale misliti. Tudi plaže, kjer ni tipičnih ribiških kolib, so pogosto polne smeti. Kako lahko država ali mesto ne poskrbita za ureditev obalnega dela, če lahko v tistem trenutku nekaj sto metrov stran uživam v pogledu na hortikulturno urejeno krožišče, za katero se zdi, da bolj sodi na posestvo kakšnega plemiča? Da, v 16-dnevnem potovanju po Omanu sva s partnerico kljub na trenutke kar pretiranemu trudu in iskanju našla natančno eno čisto plažo. Plačljivo, se razume. Ampak najino »EU-plažo«, kot sva jo ljubkovalno poimenovala, sva zato večkrat obiskala. Namig: Capital Area Yacht Club. Dopuščam pa možnost, da je na jugu Omana (vse) drugače, denimo v okolici mesta Salala. Kar je pravzaprav škoda, saj velja, da je morje v Omanu toplo vse leto in zato tudi primerno za kopanje.

PUŠČAVA IN REČNE STRUGE

Ko se naveličate obalnih predelov, je čas, da zavijete v puščavo Vahiba – do njenega roba se pripeljete brez težav, za pot v notranjost ali celo prečkanje nje pa boste potrebovali vozilo s pogonom 4x4. Midva sva se odločila prespati na robu

LOKALNA KULINARIKA: OD HUMUSA DO

KAMELJEGA MESA

puščave, imeti večerjo v beduinskem slogu in se z domačini zapeljati na vožnjo po sipinah. Nepozabno. »Morje« iz peska ima svoje čare.

Nujen obisk v Omanu so tudi vadiji – obiščite Vadi Šab, Vadi Bani Khalid, Vadi al Arbejin ter Vadi Gul (arabski Veliki kanjon). Gre za rečne struge, ki nudijo idilično kopanje ob zanimivi vegetaciji. Na poti do vadijev boste lahko ugledali številne znamenitosti pa tudi datljeve palme ter nasade banan. Večkrat sva ustavila ob cesti in opazovala kamele, posebno tiste z mladiči.

NEKONFLIKTNI ISLAM IN PRIJAZNI DOMAČINI

Prebivalci Omana so večinoma zelo prijazni in gostoljubni do turistov, tudi tisti, ki od njih nimajo neposrednega zaslužka. V državi, ki šteje štiri milijone duš in pol, je glavna vera ibadski islam, ki velja za nekonfliktno – vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi verami iz muslimanskega sveta. Je pa treba drugačno vero in običaje spoštovati, na kar na številnih turističnih točkah opozarjajo tudi večjezične table; na primer ne smeš se kopati gol, še več, oblečeno moraš imeti tudi majico s kratkimi rokavi. Domačini večinoma nosijo dolga bela oblačila, na glavi pa različna pokrivala, medtem ko so ženske skoraj brez izjeme odete v črne halje in imajo z ruto prekrit obraz – vsaj na javnih krajih. V tem pogledu gre za tipično muslimansko državo, zato tudi turistkam priporočajo, da nosijo dolge hlače ali krilo in vsaj tričetrtinske rokave.

KOTANJA Z VODO - BIMMAH SINKHOLE

VELIKA MOŠEJA

NASVETI

V NAVEZI Z »LOKALCI« DO BOLJŠIH CEN

Potovanje po Omanu ne sodi med cenejše, saj so cene večinoma primer

ljive z Ljubljano, pri čemer utegnejo biti prenočišča na posameznih krajih

v sezoni celo zelo zasoljena. Že tradicionalno je ena cenovno najugodnej

ših možnosti za obisk Omana let z družbo Turkish Airlines, ki večkrat le

tno ponuja akcije cene letov iz Ljubljane ali Zagreba v Muskat, pri čemer

se cena povratne letalske vozovnice z vključeno prtljago giblje od 350 do

400 evrov. V ceno potovanja velja vračunati še vizum, ki ga je treba uredi

ti na spletu pred potovanjem in stane slabih 50 evrov na osebo.

Eden večjih izdatkov v Omanu bo vsekakor prenočišče. Že res, da

»beznice« najdete tudi za 30 evrov na noč, a so cene urejenih hotelov kaj

hitro stotaka in več. Kraj nastanitev velja dodatno preveriti tudi z Google Street View, da se izognete marsikateri zadregi. Midva sva enkrat spala

v povsem novem hotelu, ki pa je bil ujet med vrsto drugih stavb v ulici,

rezervirani pretežno za avtomobilske salone in servise. Edino okno je

gledalo v steno sosednje stavbe … Je pa Oman raj za vse, ki obožujejo

kampiranje, saj je »divje kampiranje« dovoljeno po zakonu. Če se vam da

s seboj tovoriti opremo za kampiranje (ali pa jo kupiti v Omanu), boste

lahko zelo veliko prihranili – a verjetno tudi spali med smetmi. Gosto

ljubje domačinov velja uporabiti še za nasvete glede prehrane, obiskov

znamenitosti, nakupov – kaj hitro vam utegnejo organizirati kaj ugodnega

in nepozabnega. Je varno? Vsekakor, niti za sekundo se v Omanu nisva

počutila ogrožena in lahko potrdiva trditev, da upravičeno velja za naj

varnejšo državo na Arabskem polotoku.

Družinska ekološka kmetija

Čas se ustavi, še posebej v majhnih vaseh, kakršna je Truške, kjer ima svoj dom družinska ekološka vinogradniška kmetija Rodica. »V vasi smo doma odlični kmetje, vinogradniki, oljkarji, čebelarji, imamo lepe apartmaje in srčne gostitelje, tartufarje in tartufe ter nekaj več kot 120 čudovitih ljudi,« radostno pove mladi vinar Aleš Rodica.

Zgodba njihove ekološke kmetije je stara že več kot 20 let. »Naš nono Mario je umrl še pred trgatvijo leta 1998 in nona Maria je s predanostjo kmetijo vodila naprej, za vinograde pa sta poskrbela sinova. Tako je moj oče Marinko, sicer avtomehanik, dobil v skrb tisoč trt refoška.« Danes njegov oče in mama Suzana vodita vinogradniško družinsko kmetijo, v podjetje pa so vključeni tudi vsi trije sinovi. »Mama skrbi za finance, administracijo in očetu pomaga pri turizmu na kmetiji. Oče bdi nad vinogradi, kletjo in prodajo, jaz, srednji sin, gradim našo podznamko Rodica Spirits in skrbim za prodajo vina na terenu. Starejši brat Matic ni le odličen vinar, ampak tudi profesionalni plesalec latinskoameriških plesov, ki v New Yorku poučuje ples in skrbi za našo prodajo v ZDA, na našem najuspešnejšem izvoznem trgu. Tudi mlajši brat Rok, še sedmošolec, pomaga povsod, kjer domača roka pride prav.«

V SOŽITJU Z NARAVO

Vinogradi Rodice se razprostirajo na 15 hektarjih prvovrstnega »terroirja« Trušk. Posajenih je 60.000 trt, od tega je skoraj polovica refoška, tretjina istrske malvazije in manjši del istrskega muškata, nekaj tudi syraha in sivega pinota. Čeprav za ekološki vinograd ni splošnega pravila, prav tako se lahko ekološki vinogradi pri različnih vinarjih in v različnih vinorodnih območjih precej razlikujejo, je skupni imenovalec neuporaba sredstev za uničenje travne ruše, neuporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, sintetičnih fungicidov in insekticidov. »Ekološko

RODICA

Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Rodica

vinarjenje je za nas način dela v vinogradu in kleti, ki temelji na gospodarjenju v sožitju z naravo,« mi pove vinar, ki je ponosen, da so leta 2009 dobili certifikat ekološka kmetija. »Rodovitna zemljišča eocenskega fliša, na katerih smo zasadili trte, so bila zadnjih 50 let zaraščena in na njih se nikoli ni uporabljalo umetnih gnojil ali škropiv.«

V ospredju je vinograd, saj verjamejo, da je to osnova za vrhunsko naravno vino. »Ključno za naše vino je lega vinograda na 250 do 350 metrov nadmorske višine na južnih gričevnatih osončenih pobočjih, s prijetnim vetričem, ki suši vlago po deževjih. Skupaj s sredozemskim podnebjem omogoča idealne razmere za zdravo in dozorelo grozdje, ki potrebuje minimalno intervencije – škropljenje.« Njihove trte so gosto sajene, za večjo biodiverziteto vinogradi ostajajo zatravljeni, travo pokosijo šele v začetku poletja in jo uporabljajo za mulčenje v vinogradih. Tudi poleti jo pustijo visoko nekaj centimetrov, da v njej živijo živalce in mikroorganizmi za naravni ekosistem vinograda.

A tudi pri Rodici se zavedajo, da ni dovolj le delo v vinogradu, zato veliko časa namenjajo pridelavi in negi vina v kleti. »Uporabljamo tradicionalne metode predelave brez grobih tehnoloških posegov, pozorno spremljamo zorenje, vinu pa dajemo

dovolj časa, da se umiri, očisti in dozori. V najboljših letnikih dozorijo naša vina povsem naravno, brez uporabe enoloških sredstev, tudi brez dodatka žvepla.« To je sicer le nekajkrat v desetletju, ko je narava dovolj radodarna, da so letine pripravljene na dolgo življenje v steklenici linije Natur, brez dodatka žvepla, a polnega okusa in karakterja. Večino vin tudi macerirajo, bela od tri do 20 dni, črna pa od sedem pa do 90 dni.

REFOŠK, MALVAZIJA, TRAPA

Ekološka vina so drugačna, njihovi okusi so bolj polni, surovi, nefiltrirani, kar okušajo gostje na degustacijah na kmetiji, tematskih kulinaričnih delavnicah, porokah in drugih dogodkih v Truškah. »Moj favorit je refošk nature 2006. Poln, bogat, saden, nežen, z uravnoteženo kislino. Veliko vino, ki z vsako minuto dekantiranja preseneča z odkritji okusov,« o svojem najljubšem pove Aleš Rodica. In kaj predlaga za poletje? »Vsekakor našo istrsko malvazijo klasik 2017. Sveža in hkrati polna, tri dni macerirana, spontana fermentacija, šest mesecev zorenja v lesenih akacijevih sodih, leto v posodi iz inoxa, na finih drožeh. Stekleničena brez filtracije!« Pravi, da se odlično poda k ribjim jedem, testeninam, lažjim omakam.

Nov projekt pri Rodici so žganja, ki jih kuha mladi vinar. »Nono nam je zapustil kotel za žganjekuho in pri 15 letih sem prepoznal skriti potencial še v času, ko v istrsko trapo ni nihče verjel. Kot samouk sem se lotil žganjekuhe v stari garaži, leto za letom, z branjem in pomočjo mentorjev starešin pa sem izpilil in dodelal istrski tropinovec, ki mu domačini že od nekdaj rečemo trapa. Po letih staranja in dozorevanja je napočil čas, da ga ponudimo kupcem.« Lani so predstavili istrske ekološke žganice Rodica Spirits (trapa classic 2014, žižule classic 2014), pridelane iz najboljših tropin njihovega vinograda.