GOODLIFE 52, zima/winter 2020 by GOODLIFE magazine / revija

Letnik 12, Ĺ tevilka 52 ZIMA 2020

po vsebini

Letnik 12 | Številka 52 | Zima 2020

»Vsaka kriza je dober trening za prožnost, agilnost in iznajdljivost«, je Živi M. Brecelj v Intervjuju povedal Janez Škrabec, direktor podjetja Riko.

DUEL . Rober Lešnik vs. Jure Miklavc, industrijska oblikovalca

KREATIVCI . Zoltan Istvan, transhumanist: V roki imam vgrajen majhen čip

POD ŽAROMETI . Starodobniki, avtoikone

NA NOŽ . Kulinarične dobrote Janeza Bratovža, JB

UM-NO . Peter Stanković, FDV: Korona delitve in vprašanje svobode

POBEG na Fidži . Otočje nasmehov

DOBRO MESTO . Buenos Aires . Barbara Čeferin, fotografinja in lastnica Galerije Fotografija

8 8

INTERVJU . Janez Škrabec, Riko . “Svet kot globalna vas? Utopija”

PLATNO . Andrej Mercina, arhitekturni biro Triiije

ŠKARJE . Andrea Rosso, oblikovalec in kreativni direktor znamke Diesel: Prihodnost mode je zelena

Goodlifestyle.si

generali.si

Uredniška beseda

Sam doma L

etos je marsikaj drugače. Življenje se je zaradi pandemije koronavirusa obrnilo na glavo. Vsi govorijo samo še o tem. Ves svet. Saj, če ti gre še tako na živce, se tej temi malodane ne moreš upreti. To je prva in zadnja novica.

Zdaj vse skrbi, med drugim, kakšni bodo božični in novoletni prazniki. Kako drugačni bodo. Ja, seveda bodo drugačni, a zdaj je pomembno, da smo zdravi, da ostanemo zdravi in da pazimo na bližnje, da tudi oni ostanejo zdravi. Trgovci nas že nekaj tednov z vso močjo bombardirajo, kje kupiti hrano, kaj in po koliko, da bomo založeni za praznike. Te reklame se mi ne zdijo potrebne, tako ali tako nakupujemo samo še hrano. Seveda je dobro, da so vsaj te trgovine odprte, da vsaj trgovci delajo, poleg zdravstvenega osebja, novinarjev, gradbincev … A moti me, da se ljudje obremenjujejo, kakšni bodo prazniki. Ne bo konec sveta, če bodo eno leto bolj skromni, če bomo morda le v zelo ozkem krogu sorodnikov ali le s partnerjem. Priznam, lahko sem tudi sam doma, če ne gre drugače. Vedno me je namreč zanimalo, kako bi se imel sam s sabo na zadnjo noč v letu. Mislim, da bi preživel … in se celo zabaval. Pa ne gre za egoizem, morda je ta grenkobni čas, v katerem smo se znašli, priložnost, da znamo biti tudi sami s sabo, če ne gre drugače. Marsikaj novega lahko izvemo o sebi … in o drugih okoli nas.

J A K , E V A Č E RD VDUŠUJE A N VAS

V vsakem primeru, dragi bralci, srečno in zelo zdravo leto 2021. Foto: Matevž Kostanjšek

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 52, zima 2020 Dobro življenje Goodlifestyle.si, info@goodlife.si

Ne pozabi na vznemirjenje Novi Tiguan

Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Alenka Birk, Mitja Bokun, Aleš Čakš, Kaja Komar, Leja Kovačič, Manja Kovačič, Teotim Logar, Živa M. Brecelj, Peter Stanković, Miran Varga Lektura: Simona Fortuna Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I design Naslovnica: Mitja Bokun Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno.

o, j a n z o op r b o d i te. pnik e o v t s s a a n z še j aši l n o s b j a ite a v č n š i o j b i Ker o d ali onu a p k i o n k p h vam la vojega zasto te s i č i l k o P . i s . i l a r gene

Markanten in brezčasno eleganten. Novi Tiguan vznemirja z osupljivimi linijami in dinamičnim prednjim delom. Z inovativno tehnologijo, ki je enostavna za uporabo, pa poskrbi, da bo vsaka vožnja nepozabna.

E S V E T I N E OM

Emisije CO2: 140−119 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,8−4,5 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,03−0,0237 g/km. Število delcev: 0,00499−0,00001x1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana in navedena oprema je na voljo opcijsko. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana.

www.volkswagen.si

VW_Oglas_NoviTiguan_Dizajn_140x90.indd 1

25/11/2020 14:33

Goodlifestyle.si

Karla P. zastopnica

P M A KER N

intervju

Svet kot globalna vas? Utopija Janez Škrabec • podjetnik, mecen, diplomat Piše: Živa M. Brecelj • Foto: osebni arhiv

Direktor Rika, enega najuspešnejših slovenskih podjetij, je pri petnajstih letih začel pogledovati proti takratni Sovjetski zvezi, prve posle tam sklenil že leta 1989 in se kmalu povzpel med najbolj ugledne slovenske podjetnike. Janez Škrabec je diplomirani ekonomist, podjetnik, mecen, diplomat (častni konzul Maroka in Belorusije v Sloveniji), predavatelj, prejemnik več nagrad ter eden uspešnejših in bogatejših Slovencev. Estet, ki verjame, da umetnost povezuje, tudi v poslovnem svetu. Kaj počnete zdaj, ko se je svet spet postavil na glavo? Vsem nam, ki delamo v gospodarstvu ali podjetništvu, se je svet že tolikokrat obrnil na glavo, da to za nas ni nič novega. Nove so okoliščine. Trudim se, da zagotavljam pretočnost časa oziroma normalnost delovanja, kolikor je pač mogoče. To se mi zdi danes izjemno pomembno. Prosti in delovni čas sta pri meni zelo prepletena. V Riku veliko delamo. V teku imamo nekaj pomembnih in kompleksnih projektov, nekaj na obzorju, oboje pa terja velik angažma ne glede na stanje, v katerem smo. Vsekakor pa precej berem, telovadim in hodim. Ne potujem več dosti, a sem se pomiril s tem. Dnevi so polni, morda drugače kot prej, težko pa rečem, da mi je dolgčas. Kaj pogrešate in čemu se ne morete odpovedati? Najtežje se odpovem optimističnemu pogledu na svet in dobrim odnosom, tako na osebni kot poslovni ravni. Pogrešam druženje. Rad sem namreč v družbi navdihujočih in zanimivih ljudi.

Goodlifestyle.si

Kje je za vas meja med »potrebujem« in »želim«? Moja odgovornost je, da zadovoljujem nujne pomanjkljivosti, ki se kažejo kot potrebe, in hkrati generiram tudi želje. Želja namreč spodbuja ambicijo, tisto notranjo luč, ki nas pelje naprej do novih ciljev. Mejo zabrisujem, raje se osredinim na jasnost uvida, odgovornost in kritičnost do svojega dela.

višjo stopnjo ugleda kot na zahodu, kar pa je pri taki poslovni dejavnosti, kot je Rikova, zelo pomembno. Po drugi strani pa smo z leseno gradnjo bolj zanimivi na zahodu. Najprej iščem podobnosti in sorodnosti. Stavim na ekonomsko upravičeno in kakovostno ponudbo, profesionalni odnos, korektnost, spoštovanje, ne glede na to, s kom imam opravka. Šele nato prilagodim dikcijo specifičnostim.

Nekoč ste dejali, da vas je »naredila« Rusija. Kaj pa vam je dala Slovenija?

Gledate na svet globalno ali menite, da so meje kulturno -zgodovinsko pogojene?

Res je, v Rusiji sem začel in ostril svojo podjetniško pot, vendar mi je Slovenija dala najboljše mogoče izhodišče in še vedno mi nudi daleč najboljše zavetje.

Pred leti me je navdušila študija Pankaja Ghemawata, ki je empirično dokazoval, da je svet kot globalna vas velika utopija, saj imamo vitalne in žive odnose tako na zasebni kot tudi poslovni in državni ravni predvsem v svoji regiji oziroma s tistimi, s katerimi smo zgodovinsko ali kulturno bolj povezani. Digitalizacija je v zadnjem desetletju spet malo bolj »poploščila« svet, a vseeno mislim, da še vedno živimo, mislimo, delujemo lokalno oziroma regionalno. Smo »glocal«. In ja, vsekakor še vedno verjamem v kulturno-tradicionalni kontekst.

Menite, da Slovencu lažje uspe na vzhodu ali zahodu? Kako v posel pritegniti vzhodnjaka in kako zahodnjaka? Odvisno, kako zasnuješ svojo poslovno zgodbo in v kakšnih razmerah. Opredeljevati se za to je danes preveč enoznačno. Če uporabim zgolj Rikov primer: z inženiring dejavnostjo zagotovo na vzhodnih trgih, kjer imamo Slovenci še vedno veliko

»Kot inženiring podjetje pokrivamo tudi gradbeno področje, tako da arhitekturi bolj sledimo in jo uresničujemo, kot da bi jo snovali.«

Zavezani tudi umetnosti in kulturi. Ste mecen, podpirate študente in raziskovalce, staro družinsko hišo Škrabčevo domačijo ste prenovili v muzejsko-kulturno ustanovo, ste pokrovitelj več domačih in tujih kulturnih prireditev. Na eni strani ste uspešen podjetnik, ki sklepa milijonske posle, na drugi živite vzporedno z umetnostjo in svoje uspehe delite s kulturniki. Se vam zdi, da dober podjetnik ne more uspešno delovati brez ljubezni do umetnosti in zavedanja o kulturi? Poznam številne uspešne podjetnike, ki se recimo bolj posvečajo športu ali drugim področjem, jaz pa si ne predstavljam delovanja brez stika z umetnostjo in kulturo. Ne le zaradi estetskih

KBM

PA K E T

IUM N O VE

M RE

MESECEV BREZPLAČNO ZA NOVE IMETNIKE PAKETA

»Vsaka kriza je dober trening za prožnost, agilnost in iznajdljivost.« užitkov, ki mi jih nudita, predvsem zato, ker mi ostrita pogled na svet in širita obzorje, mi omogočata razumevati svet, kakršen je in kakršen bi lahko bil.

Kako globoko se ukvarjate z arhitekturo in obliko? Nekoč ste namreč dejali, da ste predvsem podjetnik in večine svojih visokotehnoloških projektov niti ne razumete.

Zagotovo. Vsaka kriza je dober trening za prožnost, agilnost in iznajdljivost. Vsekakor pa bom na to vprašanje lažje odgovoril čez nekaj časa in z malo odmika.

Kakšen svet bi si želeli?

Ker sem bolj kot tehnološki zanesenjak trgovec. Veliko bližje mi je marketing kot proizvodnja. V Riku imamo vrhunsko ekipo inženirjev, ki morajo razumeti svoje področje. Njim prepuščam tehnološke rešitve, moja naloga pa je umeščanje tega v tržne koncepte. Če parafraziram očeta industrijskega dizajna Raymonda Loewyja, mi je najljubša oblika dizajna vzpenjajoča se krivulja prodaje naših izdelkov. Arhitektura in oblikovanje imata namreč zelo utilitarni namen. Če etičnih konceptov ne podrejata splošnemu okusu, preideta v lasten presežek. Kot inženiring podjetje pokrivamo tudi gradbeno področje, tako da arhitekturi bolj sledimo in jo uresničujemo, kot da bi jo snovali. Seveda pa se jo trudimo reflektirati, saj je del našega posla in tudi naših življenj.

Vsaka kriza prinaša tudi priložnosti, a smo danes s temi možnostmi precej omejeni. Svet se seli na splet, pa vendar tam verjetno ni prostora za vse. Podjetniki so se morali čez noč znajti in popolnoma prevetriti svoje delovanje in ponudbo. Kaj jim torej poleg spletne prodaje in omejenih spletnih storitev še ostane?

Nekateri arhitekti menijo, da arhitektura ne odslikava več družbeno pomembnih tem. Kaj pomeni arhitektura danes in katere družbene teme so najpomembnejše?

Smotrno je, da kapitaliziramo adute, ki smo si jih ustvarili na trgih, kjer smo že tradicionalno prisotni. Zato nas strateško novi trgi ne zanimajo. Enako velja za dejavnosti iz energetike, okoljevarstva, logističnih sistemov, gradbeništva in tehnološkega inženiringa, kjer imamo veliko priložnosti. Stavim pa na nov pristop, na digitalizacijo. V Riku bomo na tem področju v prihodnje izboljševali interne dispozicije, digitalne procese pa že integriramo v svoj inženiring program in usmeritve.

Če imam občutek, da ga lahko tudi jaz, četudi z drobnimi potezami in malimi odločitvami, spreminjam na bolje, sem lahko v spokojnem razmerju z obstoječim svetom. S Philippom Starckom, enim največjih in najbolj genialnih oblikovalcev vseh časov, ste zasnovali serijo montažnih hiš P.A.T.H., ki jih postavljate tako rekoč po vsem svetu. Kako sta se našla in začela sodelovati? Philippe Starck dobi na svojo mizo res veliko pobud za sodelovanje, vendar naše ni bilo nikoli med njimi. Pri snovanju hiše P.A.T.H. by Starck with Riko je bil namreč on tisti, ki nas je povabil k sodelovanju. Zanesljivo se je prej dobro prepričal o naših zmogljivostih, denimo v projektu lesenih vil The Lakes by Yoo, kjer je sodeloval kot oblikovalec, mi pa smo jih gradili. Prepoznal nas je kot pravega partnerja za koncept hiše, ki si jo je zamislil. Tako se je začelo. Je bilo to sodelovanje plod umetniške dodane vrednosti in sinergije med vama ali ste računali predvsem na to, da boste s pomočjo njegovega imena vstopili na nove trge in pridobili novo ciljno skupino naročnikov? Vse to in še več. Philippe Starck je živa legenda, ki je dobesedno oblikovala in preoblikovala našo vsakdanjost. Biti v stiku s takim ustvarjalnim umom je izjemno navdihujoče, pa tudi velik izziv. K sreči nas ni zaneslo in smo ves čas ostajali trezni. Zvezdniško ime nas ni zasvojilo, temveč še bolj izostrilo v iskanju tržnih potencialov ter multipliciranih učinkov.

Zagotovo bodo na to vprašanje veliko bolje odgovorili filozofi ali arhitekturni teoretiki. Povsem jasno pa je, da smo v arhitekturi prišli do svojevrstnega paradoksa, saj moramo bivališča, ki smo si jih izmislili zato, da bi nas zavarovala pred okoljem, prilagoditi tako, da bodo varovala okolje pred nami. Menim, da arhitektura ne reflektira le podnebnih sprememb, temveč tudi demografske spremembe in izzive, ki jih prinašajo migracije. Morda se to za zdaj dogaja še »na robu«, prehod v mainstream ali večjo uporabo oziroma komercializacijo pa se začne ravno od tam. Še lani ste menili, da je zadnja kriza opolnomočila slovensko gospodarstvo za delovanje tudi v bolj negotovih časih. Kaj pravite na to danes?

Odlično vprašanje. Z njim se vsako jutro zbudim. Nimam magične in univerzalne formule, vem pa, da moramo vsak dan raztezati svoje možnosti. Predvsem takrat, ko živimo v udobju in izobilju. Na katere nove trge ali dejavnosti stavite?

Učimo se od najboljših, pravijo. Kaj bi danes svetovali podjetniku, ki ga je prizadela kriza, ali komu, ki je ostal brez dela? No, da ne bi kdo mislil, da sem bil prikrajšan za neuspehe ali poglede v prepade. Prav zato tudi nerad svetujem in delim kakršnekoli nasvete o tem. Podjetništvo je namreč življenjska opredelitev, ki zahteva veliko predanosti, vztrajnosti in ponižnosti pred uspehi ali neuspehi.

Kot celovite storitve Paketa Premium Nove KBM: Premium osebni račun z ekskluzivnim paketom storitev za dnevno upravljanje financ. Osebni bančnik, dosegljiv vsak delavnik od 8. do 20. ure: v poslovalnici, na daljavo ali na vašem delovnem mestu. Prioritetna obravnava in diskretnost v ločenem poslovnem prostoru. 360-stopinjsko finančno svetovanje s pregledom osebnih financ, analizo stanja in finančnim načrtom. Dodatne ugodnosti in Premium doživetja. Preverite vse prednosti vrhunskega paketa in pogoje za pristop pri osebnih bančnikih na naši spletni strani. nkbm.si/paket-premium

Goodlifestyle.si

SALON

ZAČUTI. URESNIČI. DELI.

Izbor: Alenka Birk Foto: Teotim Logar Zorn Podlaga: instaset.eu RDEČILO ZA USTNICE CHANEL ROUGE

NAROČI KARTICO NA:

ALLURE VELVET, V IZBRANIH PARFUMERIJAH IN DROGERIJAH

IZVLEČKOM CBD ŠVICARSKEGA IZVORA HEALTHY HAIR MY BOUCLÉ, MYBOUCLE.COM

CC K MEJ REMA C ENI PRA LAIR ER ZNI BOR ČN ERB I IZD IAN ORI AJI AN. , 45 SI ML,

ZKO

ŠN KO I LIFT ING ŽO PU SE RE WE GO RUM Z BSH L A DD OP. AFR IVIN NORM OD ALN E 24 ITA OD KA CO A SM FRO O SU ETI HO DI CS .CO TA, M

R KO AZKO ŽO ŠN WE PURE O LE P BS HO GOL OTN DD OO P.A IV FRO LJE DIT INE 2 Z 4 K A SU AC AA HO OS ME F TIC ROD IT S.C OM A, 100% NARAVNA NEGA LASIŠČA Z ORGANSKIM

YSL SE, FUM AH TEN PAR ERIJ M IN SKI ROG RFU ŽEN IN D E PA AH UD ERIJ E EA LIBR ARFUM P NIH

BRA

I OV BD C SN I O OM DN ČK É, VO VLE CL NA IZ OU IM Y B BE LU NSK , M ’S GA RA OM VE O R LO O IZV LE.C T M I C AN N GA U IK RAV KE BO S Y BR M NA AR LU % VIC 00 Š

AR GA NAR A NO VO VNO OD OL JE I – Z ŠAVL ME JEN DIŠ LV ITA AVO O .SI ŠM AR NIC E

www.dinersclubgoodlife.si 041 682 261

V IZ

SET IZDELKOV COMFORT ZONE MUST HAVE KIT (LOSJON ZA TELO Z AMARANTOVIM OLJEM, 24-URNO KREMO ZA VLAŽENJE KOŽE, KREMO S PREBIOTIKI IN MARULA OLJEM, KREMO Z ARCHILIFT TEHNOLOGIJO TER KREMO Z ANTIOKSIDANTI), V IZBRANIH KOZMETIČNIH SALONIH

PA RFU M EL UM V OL J IÈR E S U ZA PA TE R L LO CC KLIN O IN L GE ITA DIT ASE NE .SI ION , 50 M

HRANLJIVO ZAŠČITNO OLJE, OBOGATENO Z ANTIOKSIDANTI IN OLJEM TULSI 10.0 TULSI BOOSTER, SKIN REGIMEN, V IZBRANIH KOZMETIČNIH SALONIH

S IAL NT SE A ES PR VE PO HA EGA RA, NS P K ME ANS A PO GI RE ASM KEG ), T KIN EM H NS A I OM ES VC ITJ LEČK TASM IGO LON BR A V IND IH S ZA Z IZ OM ET E ČK IVJIM IČN IS LE T ITJ ILN BR Z IZV IN D ZME AŽ ZA ČE KO VL A EL UID FL (G PIN ANIH Š R ZB VI IN

MASLO ZA TELO 100% SPA NOURISH GOLD AFRODITA, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM

LA 0% N JŠ AN AR JE AVE O N TE R Z BČU IZD E A T PO KA LEK MU MIRJ NEU Z OR GA SC AN GO D N J LE & J E IN JA U SKIM SP OI T MY NT LOŠ RUJ IZVL EČ BO REL NO ENI IEF UC BO H M KO M LE MY IŠI LJ C .C OM BO ŠE P C IN BD ZA UC OČ SK L UT LÉ , JE EPO V

RAZKOŠNI DARILNI SET ZA NEGO TELESA PURE GOLD 24 KA AFRODITA (OLJNI GEL ZA PRHANJE & KOPEL IN LOTION ZA TELO), WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM

Goodlifestyle.si

OBROČNA PLAČILA DO 36. OBROKOV PLAČILA PREK SPLETA IN V TUJINI DO 12. OBROKOV BREZPLAČNO TURISTIČNO ZAVAROVANJE ZA VES SVET BREZPLAČNI VSTOP V LETALIŠKE SALONE PO SVETU

platno

Empatija do ljudi sem na koncu, če sploh, v minimalne nove intervencije. Tako zdaj poteka še zadnji manjkajoči del prenov, nabrežje Gradaščice vzdolž Eipprove ulice.«

Arhitekt Andrej MerCiNa

Ko sem poleti zavila na sladoled ob Gradaščici in občudovala drugačno, bolj neobdelano, »art in chic« kavarno s skodelicami naših babic, se nisem mogla načuditi, da je tudi to Lolita, a tako drugačna kot slaščičarna na Cankarjevem nabrežju. Po odgovore sem se obrnila na Andreja Mercino in njegov biro TRIIIJE, ki je zasnoval obe Loliti. Arhitekt je iskriv sogovornik in prodoren mislec, ki verjame, da so pristni in dobri odnosi s stranko tisti, ki ustvarijo najboljše projekte. Pomembnost kakovosti bivalnega okolja

Andrej Mercina • arhitekturni biro TRIIIJE Piše: Kaja Komar . Foto: Taja Košir Popovič in osebni arhiv

Šele ko smo bili zaradi pandemije v zadnjih mesecih prisiljeni ostati doma, je veliko ljudi dodobra spoznalo svoj dom, njegove prednosti in pomanjkljivosti. Večina nas je želela še kakšen kvadratni meter več, ne le v hiši, stanovanju, ampak tudi na vrtu, balkonu, terasi. Že res, da je irska pisateljica Cecelia Ahern zapisala, da dom ni prostor, temveč občutek, a vendar se zdi, da tudi fizični okvir, v katerem imamo ta občutek, ni tako nepomemben, kot smo morda mislili še pred letom 2020. »Kot arhitekt sem poklican, da snujem fizični kontekst doma, osebno pa mi je popolnoma jasno, da moj dom določajo osebe, s katerimi ga soustvarjam,« verjame tudi Mercina, a v istem hipu doda, da se iz lastne izkušnje zaveda pomembnosti fizičnega okolja.

»Kot otrok sem imel namreč srečo, da sem odraščal v čudovitem okolju majhne, eksperimentalne hiše, ki jo je zasnoval moj stari oče Ilija Arnautović v začetku 60. let skupaj z arhitektom Milanom Miheličem.« Nič nenavadnega torej, da je zdaj v tej eksperimentalni hiši naseljen biro TRIIIJE, v katerem ekipa snuje prav tako unikatne projekte za naročnike z vsega sveta. »Ta kukon kakovostnega oblikovanja, napolnjen s čudovitimi ljudmi, umetninami, vonjavami in

vrtom, pa čeprav vse odmerjeno v sila majhnem merilu, je položil temelje mojemu današnjemu razmišljanju.« Z velikim spoštovanjem do prednikov je Mercina leta 2007 izdal monografijo Arhitekt Ilija Arnautović, Socializem v slovenski arhitekturi, in dobil Plečnikovo odličje, s strokovnim pojasnilom, da dokumentacija in izborni komentarji k delu enega protagonistov srečnega obdobja slovenske arhitekture šestdesetih let razkrivajo pomembnost tega dela arhitekture v slovenskem in mednarodnem prostoru. Z arhitektom sva se strinjala, da to ni bilo le »srečno obdobje slovenske arhitekture«, temveč tudi čas drugačne arhitekture.

»Delni odvzem popolne svobode gibanja, ki smo mu priča, je samo bolj jasno, predvsem pa širše družbeno pokazal, kako zelo pomembna je kakovost bivalnega okolja. Ljudje so spet odkrili balkone, zelenice v neposredni okolici stanovanjskih naselij … In za vse te prvine se moramo v prvi vrsti zahvaliti arhitekturi izpred 30 let in več, dosti manj tej zadnjih desetletij. Kolikokrat iz laičnih ust slišim, da sodobne tlorisne zasnove stanovanj ne dosegajo funkcionalnosti stanovanj izpred desetletij, kaj šele presegajo, in še manj kakovost in velikost zunanjih ambientov, parkov, igrišč,« je kritičen Mercina. Empatija do človeka in okolja Biro TRIIIJE je v preteklem desetletju uresničil številne projekte na slovenskem, evropskem in arabsko-indijskem trgu. Niso prenavljali le stanovanj in interierjev, uredili so tudi nabrežje Ljubljanice, znanega dela Plečnikove vodne osi v Ljubljani. »Prenavljanje Plečnikove dediščine je prav posebna naloga, v kateri so vse sile usmerjene v odkrivanje originalne zasnove in šele pov-

Goodlifestyle.si

Medsebojno spoštovanje naročnika in arhitekta

Zanimivi projekti v tujini pripeljejo do projektov v Sloveniji, dva med njimi se zdita še najbolj poPravo nasprotje je bilo urejanje parka sebna: dom filozofa Slavoja Žižka Buraydah v savdski pokrajini Al Kain zapori na Dobu. »Omenjanje sim, kjer ni bilo izrazitega, karakterobeh v isti sapi je kar nekoliko hunega okolja. »A treba je zgolj dovolj morno,« se arhitekt nasmeji moji dolgo iskati in odstirati, pa vedno misli. »Knjige, knjige in knjige je najdemo referenčno točko, odskobilo vodilo v prvem projektu, pri čišče za oblikovanje v prostorskem drugem pa iskanje ravnovesja med kontekstu.« V Kuvajtu, sosednji držaaktom odvzema svobode in arhivi Savdske Arabije, je biro na željo tekturnimi elementi, ki podpirajo vplivne kuvajtske družine Al Marzoprocese resocializacije zaprtih.« uq zgradil mošejo v spomin na njihoLetos poleti se je kljub težki situvega tragično umrlega sina, trenutno Vizualizacija nastajajočega bistroja v centru aciji za gostince odprla nova Loliimajo tam aktiven le manjši projekt. Ljubljane pod okriljem ta na Eipprovi ulici v Ljubljani, ki Zdi se, da so raznolika kulturna okolja arhitekturnega biroja Triiije je nekakšna alternativna različica botrovala k raznovrstnim projektom, bolj »ženske« Lolite v Filipovem a Mercina nerad primerja in tehta dvorcu v središču Ljubljane. »Inrazlične kulture, še manj izpostavlja terierji Lolit nastajajo v sodelorazlike. »Zame so vsa okolja, v katerih vanju z Dado in Branetom Jerovnastajajo naši projekti, enakovredna, škom, lastnikoma Kaval Groupa. tudi po zahtevnosti. Pablo Picasso, 1944, avtor: Fundacija Henri Cartier To je pomembno izpostaviti, saj verjamem, da takšno oblikovanje Ker naš modus operandi temelji na -Bresson/ Magnum Photos lahko nastane samo v tako tesni empatiji do ljudi, ki jih srečujemo, in navezi in brezmejnem medsebojskupnega okolja, so specifike ne glede nem spoštovanju, ki zaznamujeta na geografske razdalje povsod.« naše prijateljevanje. Lolite imajo v sebi vedno nekaj provokativneV Indiji, ki so jo osvojili z vilo za zaga in veliko lokalno specifičnega,« sebnega naročnika in nebotičnikom izpostavi Mercina. Nova Lolita s Mitth v Puni, jih tradicionalna introje belih francoskih vrat (trojna dijska ureditev prostorov – vastu ni simbolika biroja TRIIIJE) preseutesnjevala. »Vastu in tudi lokalne neča z izrazitim arhitekturnim preference glede gradbenih materiapristopom. »V več kot dvesto let lov, ki smo jih kar najbolj upoštevaSlaščičarna in kavarna Lolita na Eipprovi v Ljubljani star objekt na Eipprovi, nekdanjo li, so nam dejansko pomagali, da se konjušnico z izrazito masivnimi projekt korak za korakom vrašča v lokalno okolje. Vse to je še kako dobrodošlo!« Nič drugače ni bilo pri urejanju zidovi in oboki, smo vstopali senzibilno. Ti zidovi so imeli svojo zgodoposlovnih prostorov družbe Philip Morris in črno-belih interierjev 16 trgo- vino, ki je nismo želeli izgubiti. Vsi naslednji koraki, verjamem, da tudi vin modnega guruja Karla Lagerfelda po svetu. »Če je jasno izražena želja po intervencije Jaše, so nekako logične posledice tega pogleda.« Nova Lolita nadgrajevanju obstoječe identitete, kot je bilo v primeru Philip Morris, smo je postala umetniška platforma, »work in progress«, delo v nastajanju, pri pri zelo jasnih omejitvah, znotraj katerih je treba biti preklemansko iznajdljiv, katerem sodeluje vizualni umetnik Jaša Mrevlje Pollak. »Močna likovdomiseln, da najdemo še neodkrite potenciale in jih oblikujemo v novo pro- na ekspresija je nedvomno prisotna pri obeh Lolitah oziroma bo rdeča storsko identiteto.« Takšen je bil tudi začetek pri Lagerfeldu, do katerega je, kot nit tudi vseh prihodnjih lokacij. Lolita namreč postaja franšiza.« Je pa je povedal v televizijski oddaji Prava ideja!, pravzaprav prišel prek klepeta »ob trnovska še toliko bolj poseben projekt za Mercino, saj je korak k bolj pohani piški« z Ljudmilo Novak, takratno ministrico za Slovence v zamejstvu trajnostnemu oblikovanju in projekt, ki je prišel ob pravem času. »Želel in po svetu. »Ko je bila posodobljena podoba Lagerfeldovih trgovin enkrat ja- bi si, da bi epidemija pomenila še en korak k prepoznavanju pomena trajsna, je ponavljanje dosti preprostejše, kar je tudi primarna logika franšiz ali nostnih posegov v prostor, ki so vedno lahko samo večplastni, senzibilni in prežeti z zdravo kmečko pametjo.« sorodnih modelov.«

Andrej Mercina je po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani nabiral izkušnje v birojih na Dunaju in v Londonu, nato se leta 2005 vrnil v Ljubljano in v želji, da nadaljuje družinsko arhitekturno tradicijo, ustanovil biro TRIIIJE arhitekti. Zaradi širitve svojega dela in projektov v tujino je dodal izpostavi še v Münchnu in Dubaju, svoj biro pa preimenoval v TRIIIJE. V zadnjih 15 letih je biro prejel več nagrad in priznanj, nastali so odmevni projekti, interieri trgovin Karla Lagerfelda (Pariz, Dubaj, München, Sankt Peterburg), Vila Bhise (Pune, Indija), mošeja v Kuvajtu, interier inovativnih pisarniških prostorov PMI Headquarters, obe kavarni Lolita v Ljubljani …

Goodlifestyle.si

ŠKARJE »Kmalu bo napočil trenutek, ko bomo navdušili v trajnosti.«

točka za zmago. Preprostost, ki jo premore s kompleksnostjo skrite konstrukcije kot v inženiringu: izčiščenost izhaja iz vrečke sesalnika in dodaja nov pogled: iz ploščatega postane napihnjeno. Ključno vodilo pri ustvarjanju je: bodi preprost z zelo kompleksno tehnično izdelavo.«

Zelena modna prihodnost Andrea Rosso, oblikovalec in kreativni direktor znamke Diesel Piše: Alenka Birk · Foto: arhiv ITS

Radoveden, dinamičen in realist, se opiše v treh besedah. Italijanski modni oblikovalec in licenčni kreativni direktor znamke Diesel, njihov ambasador za trajnost in ustanovitelj blagovne znamke Myar, je imel prvi šivalni stroj pri dvajsetih.

Dieslovo nagrado, 10.000 evrov in šestmesečno pripravništvo na njihovem sedežu v Italiji, je osvojila Izraelka Noa Baruch. Andrea vprašam, kako ocenjuje ustvarjalnost letošnjih finalistov in novo Dieslovo pripravnico. »Prijavilo se je veliko zanimivih mladih talentov. Dieslovo nagrado smo podelili Noi zaradi njene vizije in predstavite denima. Na moderen način je poudarila široka ramena. Prepričala nas je z uporabo grafične tehnike, ki kot trajnostni potisk daje materialu 3D-vizijo. To tehniko, ki je trajnostno naravnana, tudi sicer uporabljamo pri Dieslu in prav zdaj se veliko ukvarjamo s trajnostnim pristopom.« Kako so mladi talenti upoštevali trajnost v modi? Andrea: »Šolsko znanje ima pomembno vrednost. Danes se lahko od otrok veliko naučimo o trajnosti,« pove in v smehu doda: »Star sem že in jim že lahko rečem otroci. Več se lahko naučimo od njih o trajnosti kot pa od naših staršev.«

ndrea ima znan priimek, saj je njegov oče Renzo Rosso, genij džinsa, kot ga je poimenovala svetovno znana publicistka in novinarka Suzy Menkes, ter predsednik in ustanovitelj modne skupine OTB, ki ima v lasti več modnih znamk (Maison Margiela, Viktor & Rolf, Marni) in med njimi tudi Diesel. Pa nič zato, Andrea v modni industriji deluje že precej dolgo. Poleg sodelovanja z Dieslom, ki je po vsem svetu izvozil filozofijo denima, strast do starodobnih vojaških oblačil izraža v vsakodnevnem oblačenju in pri blagovni znamki Myar, ki je anagram angleške besede army (vojska), začenši z njegovima inicialkama, in kaže sodoben pogled na preteklost. Bil je žirant letošnjih nagrad ITS (International Talent Support) – mednarodne modne platforme v podporo mladim talentom, ki se vsako leto zgodi v Trstu (letos po spletu).

Dieslovo načelo trajnosti

»Januarja 2021 bomo na trg poslali novo trajnostno strategijo Diesla. Obsega štiri stebre, vsak pokriva drug del modnega segmenta, ki se nanaša na delovno silo, dobavno verigo in razvoj izdelkov glede podnebnih vprašanj. Vse to so zelo dolgi in nujni procesi. Zaradi želje implementiranja trajnostnega pristopa je treba dobro poznati dobavno verigo, da se dosežejo standardi podjetja. To traja dolgo. Najprej je treba oceniti vse informacije. Predstavljajte si kup excelovih tabel v velikosti ene sobe, kjer je v milimetru 5000 besed. Toliko dela je! Vendar raje prosimo dobavitelje za certifikate materialov, kot da se ukvarjamo z regulacijami na tem področju. Eksperimentiramo s tem, kot tudi z novimi načini varčevanja z vodo. Ker je naša proizvodnja povezana z bombažem, je poraba vode velika. Voda je naš ključni element. Tudi dobavitelje prosimo, naj varčujejo z njo. To je nekaj izmed pristopov, ki jih ubiramo. Zavzeto jih uresničujemo, vse smo podrobno preučili, zdaj moramo promovirati to gibanje, da bi dosegli naš namen. Nekaj rezultatov bo vidnih že v kolekciji 2022,

Srečava se virtualno, on v svoji Dieslovi pisarni, jaz v udobju svojega doma. Vsak dan sodeluje z ožjo ekipo osmih ljudi, v širšem obsegu jih skupaj dela okoli 40 v velikem odprtem prostoru na sedežu podjetja v italijanski Vicenzi. Andrea se ukvarja z licenčnim delom: parfumi, očali, urami, potovalnimi torbami in sodeluje z drugimi blagovnimi znamkami. »Pri nas imamo unikaten jezik za vse, kar proizvajamo, ne glede na to, ali gre za tkanino ali les, oblikovalski jezik je isti.« ITS 2020: »Here We Belong«

Oktobra se je s svojimi deli na letošnji devetnajsti ediciji ITS 2020 z naslovom Here We Belong (Sem pripadamo) v neposrednem prenosu na digitalni platformi predstavilo 23 finalistov. V predstavitvah z modnimi filmi pa ni šlo samo za zgodbo, temveč za zbirko zgodb, stkanih v narativno teksturo. Dobitnik nagrade OTB, Irec Andrew Bell, je prejel 10.000 evrov in ponudbo za pripravništvo pri eni izmed blagovnih znamk iz skupine OTB. »Njegova eleganca konstrukcije nas je najbolj očarala. Ob konstrukciji izdelka je treba podložiti ramenski del in biti pozoren pri konstrukciji blaga – on je to skril in dodal eleganco, kar je bila ključna

Goodlifestyle.si

zagotovo pa več v sezoni 2023/24.« Dodaja še: »Ne morem verjeti, kako hitro dobavitelji napredujejo v tehnologiji. Diesel veliko vlaga v tehnologijo, hitro se premikamo naprej, čeprav se tega še ne vidi. Kmalu bo napočil trenutek, ko bomo navdušili v trajnosti.« Trg narekuje eko modo

Kako je svetovni trg sprejel nove Dieslove eko izdelke? Andrea: »Bolje ko nam gre sporočanje naše vizije, bolj jo trg sprejme. Moram povedati, da kupec narekuje in pove, ali je izdelek pravi ali ne. Zavedamo se njegovih želja, ki so zelo natančne. Za rezultat potrebujemo nekaj časa, ker kupec nima znanja o tehnični plati, to je nekaj, kar mora s promocijo razložiti blagovna znamka. Mnenja so lahko različna, dejstva pa ne. Rajši imam znanost kot kemijo. Resnično verjamem v tehnološki sistem.« Zagotovo je v njem tudi malce modnega vizionarja. Pove mi, da si za modno prihodnost želi predvsem, da produkcija postane bolj zelena. Mi pa ob tem razkrije še nekaj – nov pogled na uniseks modo. »Morate razumeti, da je nošnja večjih konfekcijskih številk zelo pametna. Dejstvo, da obe,

ženska in moška postava, lahko nosita isto številko XL, je neverjetno. Namesto desetih številk je treba izdelati le eno in vsi so zadovoljni. Ni ključ v tem, da tako postanete bolj ženstveni ali nasprotno, v pristopu inženiringa je to bolj priročen sistem, ki bi ga moralo usvojiti vsako podjetje. Čudovito in tehnično, če pomislite na evolucijo blagovne znamke, ne samo glede sloga, ampak zaradi tehnične revolucije ene konfekcijske številke moda postane veliko bolj zanimiva. Gre za diferenciacijo v barvah, kombinacijah, izrezih.« Vojaški vintage

Ne bi pričakovali, ampak džins ni njegov najljubši material. »Najljubša kategorija so hlače, nato jakne, zasvojen sem z vojaškimi vintage oblačili in oblačili iz druge roke. Vsi oblikovalci delamo enako: ko se lotimo raziskave, se ozremo na vojaška oblačila. Vojaško področje pozna vse, kar zadeva funkcionalnost, dimenzijo žepov, materiale, barve, tehnične podrobnosti, oblikovanje, prilagoditve.« In katero barvo džinsa bomo nosili prihodnje leto? Andrea namigne: »Moder odtenek, samo to lahko povem.«

Goodlifestyle.si

DUEL

Med zmenkom in detektivskim delom Jure Miklavc in Robert Lešnik • Industrijska oblikovalca Piše: Leja Kovačič • Foto: osebni arhiv

Jure je industrijski oblikovalec, ki vodi svoj studio in predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Robert vodi center za oblikovanje zunanjosti osebnih vozil pri Mercedes-Benzu. Prvi živi v Sloveniji, drugi v Nemčiji. Ne poznata se osebno, in ko smo se dogovarjali za intervju, se je zdelo, da nimata veliko skupnega, a spletni pogovor je razkril, da še zdaleč ni tako. Ali kot bi rekel Jure: »Ko se oblikovalci zberemo na kupu, govorimo isti jezik.« Jure: Vodenje projektov, sistemske rešitve, upravljanje z identiteto, s tem se ukvarjava oba, tudi metodologija je verjetno podobna. Mi v studiu sicer delamo zelo raznovrstne projekte, a vsem je skupno, da je vsaka nova naloga nekaj med zmenkom in detektivskim delom. Najprej ugotavljaš, ali je med nami in naročnikom sploh kemija, potem je treba določeno področje zelo hitro zelo podrobno spoznati in poiskati dobre rešitve. Robert: Moja žena je modna oblikovalka in pogosto mi reče, da sem »fahidiot«, da ne znam delati nič drugega kot avtomobile. (smeh) V tem poslu sem že 22 let, a mi še nikoli ni bilo dolgčas. To je dober znak. Kar počnem, je zelo zaprto in tajno, oblike vozil, ki se bodo vozila po naših cestah, so zavite v tančico skrivnosti, zato si ljudje morda ne predstavljajo, kaj pravzaprav počnem. Mislijo, da rišem avtomobile in pika. A jaz skorajda

nikoli več ne sedim in rišem, vodim reči, skrbim, da z ekipo dosežem rezultate, prodajam ideje. Pravzaprav sem igralec, ki mora prepričati druge. Za vse se moraš boriti, tudi če delaš pri Mercedesu. Ostati v Sloveniji ali oditi v tujino?

Robert: Ko sem bil star toliko, kot je zdaj moj šestnajstletni sin, smo imeli telefon z vrtljivo številčnico, potem je Iskra naredila telefon s tipkami in tisti v ulici, ki ga je imel, je bil frajer. Mi smo doživeli ta velikanski napredek tehnologije, moj sin pa si sploh ne more predstavljati, da je obstajal čas pred internetom. Ko sem bil star 22 let in sem moral iti v tujino, če sem hotel študirati avtomobilsko oblikovanje, je bilo to res nekaj posebnega, danes pa je povsem običajno. Vsakemu mlademu rad rečem: nimaš še družine, pojdi za dve leti na Kitajsko. Jure: Še zlasti pri oblikovanju je tako, da je v stroki treba delovati globalno. Jaz sem v karieri najprej delal za lokalna podjetja, potem za podjetja, ki so tržila izdelke na svetovnem trgu, in takrat sem spoznal tujino. Ko sem pozneje začel sodelovati s podjetji iz tujine, mi zato ni bilo težko, počutil sem se povsem domače. Robert, te lahko nekaj vprašam? Mercedes velja za zelo nemško podjetje, koliko ljudi, ki delajo s teboj, je Nemcev in koliko tujcev?

Oblikovalec nisi od devete do pete ure, oblikovalec si vsak dan ves dan. To je pogled na svet, pri katerem hočeš ves čas vsako stvar razumeti in jo še malo izboljšati. Zato se v prostem času raje povsem odklopim. Takrat vozim motocikle na dirkališčih, saj le tedaj ne mislim na oblikovanje. JURE

Goodlifestyle.si

Vedno sem mislil, da me navdihujejo potovanja. Priletiš v Peking na letališče, vsi gledajo dol, jaz pa gor, da vidim, kako je hala postavljena. Dolgo sem mislil, da je to moj glavni vir navdiha, zdaj zaradi koronavirusa potovanj ni, meni pa navdiha še ni zmanjkalo. ROBERT

Robert: Med oblikovalci je polovica Nemcev, drugo polovico sestavljamo preostali. Jaz sem edini Slovenec, sicer je tu še en modelar, a ne zna slovensko, njegovi starši so prišli sem kot »gastarbajterji«. A jaz sebe ne vidim tako, mislim, da sem na začasnem delu v tujini. Spomnim se ljudi, ki so nekoč hodili v Nemčijo delat, ne pa živet. Vsako marko so vložili v hiše v domovini. Jaz živim drugače, moja žena je Nemka, moja družina je v Nemčiji. No, če še nekaj dodam k odgovoru na tvoje vprašanje, lahko povem, da je višje v hierarhiji še vedno daleč največ Nemcev. Ko smo imeli nedavno sestanek vodstva, je bilo od desetih ljudi tam devet Nemcev. In jaz. (smeh) Jure: Ko hodim po svetu kot član žirij za mednarodne oblikovalske nagrade, kot je red dot, vedno ugotovim isto: ko se oblikovalci zberemo na kupu, govorimo isti jezik. Navade, kultura, hrana, všeč so nam enake reči. Tisti avto, ki je videti kot bodibilder

Jure: Naš poklic je vse manj podoben temu, kar si ljudje predstavljajo, vse bolj pomembni so raziskovanje, strategija, upravljanje in določevanje izhodišč. Ozkega oblikovalskega dela je čedalje manj, drugega pa čedalje več. Seveda so se spremenila tudi orodja, ki pospešijo oblikovalske faze. Midva z Robertom živiva v odličnem času, od svinčnika sva prišla do 3D-tiska, 3D-skeniranja in še marsičesa. Privilegij pa je tudi, da ti v vsakem podjetju pokažejo vse tehnologije, drugim to skrivajo, oblikovalci pa imamo navadno dostop do vsega. Robert: Jaz ljudi ločujem na tiste, ki so kreativni, in one, ki niso. Ni pomembno, ali si oblikovalec, glasbenik, pisatelj … Nočem zveneti vzvišeno, a večina sploh ni kreativna. Če ljudi prosiš, naj opišejo svoj sanjski telefon, tega ne bodo znali, znajo samo izbrati med desetimi telefoni. Marsikdo rad pokritizira kak avto in reče, da mu sprednji del ni všeč, ne zna pa povedati, zakaj bi ga izboljšal in kako. Pa saj ni treba, da govoriš kot avtomobilski oblikovalec, lahko govoriš kot na primer moja žena, ki terensko coupe vozilo opiše z besedami: tisti avto, ki je videti kot bodibilder s širokimi rameni in majhno glavo. (smeh) Jure: Oblikovalci imamo to sposobnost, da lahko napovedujemo prihodnost. Kar mi trenutno delamo, se bo uresničilo čez dve leti ali tri. Tako vplivamo na družbo. Na splošno ljudje težje pogledajo v prihodnost. Če bi jih pred prihodom avtomobila vprašali, kaj si želijo, bi rekli, da bi radi hitrejšega konja. Po navdih kar pred vrata

Jure: Ideje črpam iz opazovanja narave, ljudi, tehnologije, odnosa med ljudmi in predmeti. Oblikovalec nisi od devete do pete ure, oblikovalec si vsak dan ves dan. To je pogled na svet, pri katerem hočeš ves čas vsako stvar razumeti in jo še malo izboljšati. Zato se v prostem času raje povsem odklopim. Takrat vozim motocikle na dirkališčih, saj le tedaj ne mislim na oblikovanje. Robert: Jaz na vse pozabim med smučanjem. Sicer ne smučam veliko, ko sem bil še mlad, pa sem bil petdesetkrat na leto na Pohorju, sem le Mariborčan. (smeh) Glede navdiha pa sem nekaj o sebi spoznal zdaj v času koronavirusa. Vedno sem mislil, da me navdihujejo potovanja. Priletiš v Peking na letališče, vsi gledajo dol, jaz pa gor, da vidim, kako je tista hala postavljena. Dolgo sem mislil, da je to moj glavni vir navdiha, zdaj zaradi koronavirusa potovanj ni, meni pa navdiha še ni zmanjkalo. (smeh) Vsak dan lahko odkriješ kaj novega. Pri nas pri Mercedesu ravno gradijo sosednjo stavbo in pred nekaj dnevi so postavili skelet okoli nje. Ko smo se nedavno pogovarjali, kako vgraditi naslednje generacije senzorjev v avtomobile, sem se spomnil na ta skelet. Torej mi ni bilo treba leteti v Peking. (smeh) Velikokrat se spomniš tudi kakšne podobe iz filma. Ko si ga gledal, se tega nisi zavedal, šele čez leta se je spomniš in ti ponudi rešitev.

Goodlifestyle.si

Kako je doma, kako v pisarni?

Jure: Nekaj let sem živel v neprenovljeni hiši, da sem ugotovil, kakšne so moje potrebe in v kakšni hiši bi rad živel. Podobno je bilo s studiem. Tam smo zdaj vsi v enem prostoru, kar olajša komunikacijo, naša zgradba je med samimi zasebnimi hišami, in ker nismo želeli izstopati, so arhitekti stavbo potopili pod nivo tal. Ko greš mimo, studia sploh ne vidiš, hkrati je rešitev zelo trajnostna. Svojo okolico torej želim vedno urediti tako, da je funkcionalna in estetsko zadovoljujoča, seveda pa ne sme manjkati prava vsebina. Rad imam čiste prostore, ne maram navlake. Studio tako deluje kot prazen okvir, ko pride projekt, ga povsem napolnimo s tem, stene in mize postanejo projekt. Ko se konča, vse pospravimo in začnemo znova. Robert: Moje okolje je bilo zelo odvisno od življenjskega obdobja. Ko sem študiral, sem noči preživel v šoli. Po diplomi sem začel delati in po večerji sem šel s prijatelj na kako pijačo, tudi takrat sem bil malo doma. Živel sem za službo in bolj malo me je zanimalo, kakšen je moj najeti dom. Ko si starejši, pa postane zasebno življenje vse bolj pomembno in temu sledi želja, da imaš dom, kakršnega si želiš. Imam srečo, da imava z ženo podoben okus, morda ne glede cene, glede oblik pa. (smeh) Ona izbere tri predloge in skoraj gotovo izberem enega od njih. V službi pa sem kar pedanten. Na moji mizi so vsi dokumenti pravokotno zloženi. Vsak del mize je rezerviran za določene reči, in če kdo kaj premakne, dam to hitro nazaj. Jure: Pri meni je enako. Na mizo gledam kot na plakat, ki ga je treba oblikovati, vse mora biti smiselno urejeno. Obiskovalci smo pač vajeni sestavljati celote, malenkosti nas zmotijo in seveda smo takšni tudi v življenju. Robert: V naši kuhinji nič ne stoji na pultu. Ko kuhamo, je posoda zunaj, ko ne, ne boste videli kozarcev na pultu in ponev, ki visijo s sten. Jure: Mislim, da bi uživala, če bi prišla na obisk drug k drugemu, tudi pri nas doma je podobno. (smeh) Med karanteno sva s partnerico prenovila teraso. Ko sva dobila domov lonce za rože, sva potrebovala en teden, da sva se zedinila, kako jih bova razporedila. A to ni napor, to je užitek.

KREATIVCI

»V roki imam vgrajen majhen čip« imeli dostopa do nje. To ni le scenarij iz znanstvenofantastičnih filmov, upam, da se ne uresniči. Druga skrb je, da bi izdelali umetno inteligenco, ki bo inteligentna vsaj toliko kot mi sami in bo proti temu, da jo nadziramo. To se mi sicer zdi malo verjetno. Potem me skrbi še, kako se bodo posamezne države in vlade odzvale na nadgrajevanje ljudi, pa vpliv avgmentacije na povečanje neenakosti med ljudmi … Skratka, veliko je skrbi in neodgovorjenih vprašanj. Menite, da bi moralo biti nadgrajevanje ljudi v prihodnje regulirano? Kdo naj bi skrbel za regulacijo?

Zadnja leta ste predvsem v vlogi napovedovalca prihodnosti. Ste pa tudi podjetnik. Kako lahko napovedovanje prihodnosti spremenite v bogastvo – in zaslužite milijone dolarjev? (Smeh.) Kot podjetnik sem deloval v gradbeništvu, tam je denar. Kot futurist še nisem veliko zaslužil, so pa drugi, predvsem podjetja, ki delajo radikalne stvari, denimo razvijajo zdravila, rešitve, ki nadgrajujejo in opolnomočijo ljudi. Sem zagovornik politik, pristopov in tehnologij, ki nadgradijo človeka, da postane boljši.

Zoltan Istvan je ustanovitelj in vodja gibanja Transhumanist Piše: Miran Varga · Foto: osebni arhiv

veka ter človeške izkušnje. Zanimajo nas ogrodja, kot so eksoskeletoni, pa avtonomna vozila, čipi, ki povežejo možgane z računalniškim oblakom, skratka vse, s čimer lahko postanemo boljši, precej boljši. Lahko transhumanizem poskrbi, da bo svet boljši? Prepričan sem o tem. Tudi znanost si že od nekdaj prizadeva za to, znanstveniki napovedujejo, da bomo živeli dvakrat dlje. Razvili so veliko cepiv in zdravil, lahko odpravimo veliko težav, ki pestijo človeka. Transhumanizem je v tem pogledu radikalna znanost, saj zagovarja robne tehnologije, s katerimi je mogoče doseči, da bomo ne le kar najboljše različice sebe, temveč tudi da ne bomo tako hitro umrli, da bomo manj trpeli …

Kako bi transhumanizem razložili laiku?

Kar zadeva nadgradnje ljudi – vas kaj skrbi, da bi šlo kaj narobe?

Transhumanizem je družbeno gibanje, ki zagovarja rabo tehnologije za spreminjanje in nadgrajevanje člo-

Skrbi me veliko stvari. Predvsem to, da ne bi superbogati vzeli avgmentacije človeka za svojo in drugi ne bomo

Goodlifestyle.si

V roki imam majhen čip, vgraditi sem ga dal že pred petimi leti, zato je z današnjega vidika zastarel in bi ga moral z operacijo nadgraditi, a še vedno ga uporabljam tako rekoč vsak dan – za odklepanje vrat mojega doma, vžig avtomobila, trgovanje s kriptovalutami. Je moj univerzalen ključ in identiteta, ni mi treba več nositi ključev s seboj. Novejši čipi pa so še boljši, ne zamenjajo le ključev, temveč tudi denarnice, kartice …

Osebno sem proti regulaciji, ne maram je, ker zavira inovacije. A se hkrati zavedam, da gre za močne transformativne procese in posege, zato bi nekaj regulacije vendarle moralo biti. Predvsem tako, da to, kar bomo naredili sebi, ne bo škodovalo drugim. Prepričan sem, da bodo vlade držav glede tega želele in tudi dobile besedo ter možnost odločanja o tem, kaj bo prav in kaj ne.

Je v tem naša prihodnost?

Pravzaprav bi morali za ljudi pripraviti nekakšna pravila po vzoru Asimovih zakonov za robote?

Z vstavljanjem vedno več tehnologije v naša telesa verjetno obstaja tudi grožnja, da bi nas kot ljudi lahko »pohekali«?

Prav imate, takšna pravila bi bila najboljša. Sicer pa bi morali razvoj tehnologije prepustiti trgu, tako bo največ inovacij in najboljših rešitev. Nadgrajevanje posameznikov namreč pomaga tudi tistim, ki so danes za marsikaj prikrajšani – samo pomislite, kako bi se izboljšalo življenje invalidov. Medtem ko bi »normalne« ljudi naredili še močnejše, boljše …

Veliko ljudi skrbi prav to, kar ste omenili. To je, kot bi kdo prisluškoval najinemu pogovoru. Mogoče sicer je, a se v praksi redko zgodi. Kibernetska varnost je pomembna. In je hkrati kompromis. Vedno nas bo skrbelo za varnost in zasebnost, a bodo tudi varnostni mehanizmi, ki nas bodo ščitili, vedno boljši. To, da bi komu nekdanje dekle na daljavo ugasnilo srčni spodbujevalnik, je zelo neverjeten scenarij.

Kaj pa vojska? Prepričan sem, da obstajajo težnje po supervojakih.

Zoltan Istvan je multipraktik. Futurist, ki je kandidiral tudi za predsednika ZDA in bil šesti, je prepričan, da smo ljudje lahko še veliko boljši, predvsem s pomočjo tehnologije.

Če so moje informacije točne, imate tudi vi vgrajen podkožni čip. Kaj ta počne?

»Sem zagovornik politik, pristopov in tehnologij, ki nadgradijo človeka, da postane boljši.«

O supervojakih se govori že desetletja. Pri čemer je zanimivo, da celo znotraj vojske ZDA obstaja gibanje, ki nasprotuje nadgrajevanju vojakov. Ne maramo tega, da ljudje izgubljajo življenja. Kiborgi, gnani z umetno inteligenco, pa so »pogrešljivi«, saj nimajo zavesti. Prav možno je, da bodo prihodnje vojne avtomatizirane. Upam, da bo v vojnah umrlo čim manj ljudi. Poleg tega danes bitke bijemo predvsem v digitalnem svetu. Google in druga tehnološka podjetja imajo stike z vojsko. Vsekakor zagovarjam pristop, da mora v tem »poslu« ostati dovolj zasebnih podjetij, da ne bo vse prepuščeno le vojski.

Menite, da bi bilo dolgoročno mogoče napredne tehnologije uporabiti za znatno izboljšanje človeškega intelekta in fiziologije? Bi lahko v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti na primer živeli na Luni ali Marsu? Vsekakor. To je možno že danes. Težava je v tem, kako ljudi spraviti tja. Nismo še našli racionalnega načina transporta, bi pa lahko živeli na mesecu ali Marsu. Države nočejo vlagati velikanskih sredstev v raziskovanje teh možnosti – vesolje je veliko. Počasi začenjajo tudi zasebna podjetja razmišljati v tej smeri, ne zgolj za vesoljski turizem, saj vemo, da so na drugih planetih različni zanimivi viri, denimo minerali. Transhumanizem se razvija prav zaradi kapitala, ki ga je na tem področju vse več. Podjetja služijo s tem, ko ljudje bijemo boj proti staranju, to skrbi za napredek.

Goodlifestyle.si

Ni nujno. Mogoče sploh ne bomo potrebovali podkožnih čipov, saj nas bodo kamere in sistemi takoj prepoznali – v trgovini bomo le pobrali izdelke s polic in odšli skozi vrata, zaledni sistem pa nam bo pobral denar z našega tekočega računa.-

Kdo pa vodi v dirki za transhumanizem in kdo bo v njej zmagal?

Uf, že več kot deset let se ubadam s tem vprašanjem. Moram priznati, da so nekoč v tej dirki vodile ZDA, danes pa je v ospredju Kitajska. Razlogov za to je več, a poglavitni je vera. Američani so veren narod, 85 odstotkov ljudi ima krščansko ozadje. Kitajci so precej manj verni, zato imajo manj zadržkov in skrbi. Vera je proti transhumanizmu – Kitajcev to ne skrbi, zato hitreje razvijajo stvari. Razviti svet predvsem njegova kultura zavira pri tem, da bi postali kiborgi. Kdo bo zmagal? Če bi moral staviti, bi dejal, da bo zmagovalka Kitajska. Ima ogromno znanstvenikov in treba je priznati, da so bolj disciplinirani kot zahodni strokovnjaki, tudi delajo bolj zavzeto. Kaj sploh še ostane drugim? Inoviranje. Svet bo v prihodnosti lovil novo ravnotežje, novo globalno ureditev. Brez skrbi, tudi Evropa ali ZDA ne želita, da jima tempo razvoja (in vse drugo) narekuje kdo drug. Da bi zaostajali ali bili podložni, posebej »komunistom«, je za nas nepredstavljivo. In prav ta strah nas sili v inovacije. V splošnem velja, da so ljudje za transhumanizem, tudi če ga podrobneje ne poznajo. In bodo v prihodnje volili radikalce, ker so ti pot do sprememb. Gospodarstveniki se že dolgo zavedajo dejstva, da če nekaj razviješ in si na trgu prvi, imaš veliko prednost. Predvsem pa ne gledaš nazaj. Loviti je vedno težje. Kitajci pa imajo že danes gensko spremenjene otroke ...

POD ŽAROMETI

Starodobniki: avtoikone S katerimi oldtajmerji je naložba zagotovljena? Piše: Miran Varga Foto: arhiv proizvajalcev

Drži, sodobni avtomobili so zanesljivejši, udobnejši, čistejši, varnejši, varčnejši, hitrejši, bolje vodljivi in večinoma cenejši za nakup. So boljši v skoraj vseh pogledih. A kljub temu imajo tudi klasični avtomobili svoje zveste stranke in trg. Kako je to mogoče? Starodobniki so bili izdelani v nekem drugem času. Času, ki ga niso obvladovali računalniki, roboti in težnje po visoki učinkovitosti ter absolutni natančnosti. Prav tako nimajo »programirane« življenjske dobe, zato so tudi dočakali spoštljivo starost. In tako smo pri njihovem največjem adutu: videzu in obliki. Klasični avtomobili so bili ustvarjeni v analognem svetu, kjer so oblikovalci s svinčnikom in papirjem ustvarjali elegantne oblike in tekoče linije, ki jih računalniška programska oprema, ki jo uporabljajo sodobni avtomobilski oblikovalci, skorajda ne pozna več. Današnji prestižnejši starodobniki so pogosto videti kot dragi prototipi. In ker številnim starodobnikom cena ne le ne pada, temveč celo narašča, jih nekateri ljudje vidijo tudi kot naložbeno priložnost.

Za stara vozila pogosto slišimo, da so jama brez dna. A velja tudi nasprotno. Nekaterim modelom cena zgolj narašča in nikakor niso za smetišče. A če bi bili ti avtomobili dobri, bi jih menda še vedno izdelovali, mar ne?

Mercedes-Benz W124

Mercedes-Benz razred E Prvi primerki Mercedes-Benzovega razreda E morebiti niso lepotci, ki bi osvajali na prvi pogled (v ta namen se ozrite proti modelom z oznako SL), a generacija, ki jo poznavalci poznajo pod kratico W124, na starodobniški avtomobilski sceni začenja pridobivati občudovalce. Gre za prvo generacijo vozil, ki je nosila oznako razred E. Ta so si hitro pridobila sloves skoraj brezhibne zanesljivosti; na internetu boste našli ogromno člankov o tem, kako so ljudje z njimi prevozili po več kot milijon kilometrov, o njihovi trdoživosti prikimavajo tudi mehaniki. Še več, v Nemčiji utegnete še danes videti kakšnega W124, ki opravlja tlako kot vozilo v taksi službi. Že prvi razred E je bil nadpovprečno varen, prestal je test trka v betonsko ogrado s hitrostjo 50 km/h, Mercedes pa je poskrbel, da je zdržal trke spredaj in zadaj in precej večje obremenitve od takratnega varnostnega testa Euro NCAP. Za dober primerek bo treba nameniti vsaj pet tisočakov, zelo verjetno pa je, da se bodo W124 v prihodnje (le) še dražili. Cena: od 5.000 evrov

Mercedes-Benz je pionir avtomobilskih inovacij in napovedovalec avtoprihodnosti. Z vlaganjem v razvoj električnih vozil in napovedjo elektrifikacije vseh modelov do konca naslednjega desetletja je znova pokazal moč razvoja in inženirsko doslednost. Leto 2021 bo pri Mercedes-Benzu v znamenju elektrike. V Sloveniji bodo na trgu tri nova električna vozila: EQC, EQA in EQV. EQC je prvi model iz družine polno električnih Mercedesovih avtomobilov z oznako EQ. Je tehnološko dovršeno vozilo z dvema elektromotorjema s skupno močjo 300 kW, uporabnim 500-litrskim prtljažnikom, kar 450 kilometri dosega in pospeškom, primerljivim z Mercedesovimi AMG-ji. V kratkem bo zapeljal na slovenske ceste. A. Č.

Letos je minilo 65 let od predstavitve citroëna DS 19 na pariškem avtomobilskem salonu. Za tiste čase futuristični in popolnoma galski citroën DS pa navdušuje še danes. Je nekakšna avtomobilska ikona, saj je njegov prihod odjeknil kot atomska bomba (analogija velja še za čas, ko so bile atomske bombe »kul«). DS je najbolj tehnično nadarjen avtomobil svojega časa, bil je kakovosten in sodoben. Preziral je vse, kar je dišalo po predvojni zasnovi. Prinesel je velika, izpostavljena kolesa, nizko streho, močna ramena in veliko kroma, notranje udobje pa je bilo na ravni razkošne dnevne sobe – pred desetletji je bil videti, kot da je ušel iz znanstvenofantastičnega filma. Njegovi žarometi so znali svetiti v ovinek, hidropnevmatsko vzmetenje pa je omogočalo tudi vožnjo po treh kolesih (in enostavn(ejš)o menjavo predrte pnevmatike) in dokončno zaslovelo po tem, ko je v takšnem avtomobilu francoski predsednik preživel atentat in pobegnil napadalcem. Njegovo udobje vožnje je še danes merilo za vsa vozila. Citroën DS je dobesedno pionir sodobnega avtomobilizma, zato ne preseneča, da ob vsaki okrogli obletnici njegove cene zelo poskočijo.

Citroën DS

Cena: od 15.000 evrov

Jaguar XJ-S

Ford mustang

Jaguar XJ-S

Porsche 924

Cena: od 15.000 evrov

Goodlifestyle.si

Mustang je ameriška klasika, ki je upravičeno postala legendarna. Ne glede na to, ali iščete model s trdo streho ali kabrioleta (ti so še precej dražji), z avtomobilom, ki je lastnoročno ustvaril nov razred tako imenovanih pony-car ameriških športnih vozil, ne morete zgrešiti. Markanten, z dolgim sprednjim delom in kratkim zadkom, je pravi mustang opremljen tudi z osemvaljnim motorjem in avtomatskim menjalnikom, ki še danes zagotavljata udobno vožnjo, hkrati pa ju upoštevaje visoko starost (50 let in več, saj so prve modele predstavili

Goodlifestyle.si

Kot naslednik legendarnega modela E-type je jaguar XJ-S vsekakor luksuzna križarka. Izdelovali so ga med letoma 1975 in 1996, a so njegove cene šele pred kratkim začele naraščati, tudi zaradi dejstva, da so imeli nekateri modeli vgrajen vrhunski zmogljiv dvanajstvaljni motor (V12), o katerem lahko v današnjih vozilih le še sanjamo. Ne glede na to, ali je nabiral avtocestne kilometre ali pa svoje mišice razkazoval na podeželskih cestah, je ta Jaguarjev podcenjeni, a elegantni športnik zelo dobra naložba. A pozor, poiščite čim bolj ohranjenega, po možnosti primere s konca 80. let. Cena: od 10.000 evrov

Ford mustang

Mercedes-Benz EQC, prvi mercedes nove dobe električne mobilnosti

leta 1964) krasita precej zanesljivo delovanje in sprejemljivo vzdrževanje. Poskočni žrebec na maski bo torej še dolgo galopiral, dokazal je že, da je zanesljivo preživel test časa in je kot dobro vino – s starostjo je še boljši (in dražji).

Citroën DS

Porsche 924

Ta starodobnik ima zanimivo zgodovino. Rodil se je kot plod sodelovanja med Volkswagnom in Porschejem, le da je tovrstno vozilo predstavil le zadnji: leta 1975 kot vstopni model v svet športnih vozil, a je bil sprejet z mešanimi občutki. Kritiki so se obešali na ne prav zares zmogljiv motor in zunanjo podobo, ki se je oddaljila od čistokrvnih športnih porschejev z oznako 911. Prijel se ga je tudi vzdevek porsche za reveže in se ga drži še danes. A cene lepih primerkov, predvsem tistih z najzmogljivejšim motorjem in oznakama turbo ali S, ki sta vozno več kot kos vozilom današnjega časa, že desetletje vztrajno naraščajo. Cena: od 10.000 evrov

Več kot osupljiv Novi Arteon in Arteon Shooting Brake Lepota ima več obrazov. Ko združimo najsodobnejše tehnologije in vrhunski dizajn, dobimo Arteon in Arteon Shooting Brake. Dva avtomobila za vse, ki si želijo, da je vsak njihov dan poseben.

Emisije CO2: 143−107 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,0−4,9 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0386−0,0319 g/km. Število delcev: 0,00464−0,00001 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana in navedena oprema je na voljo opcijsko. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. www.volkswagen.si

KOŠARICA

SVETIL O CH ERRY OBLIK V ZLA OVAL TI RAZ KE NIK LIČIC E ZUP I A NC, Q 690 EV E EBOO ROV QEEBO O.CO M

Izbor: Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev UHANI CAPRI DROPS FREY WILLE KOLEKCIJA HOMMAGE À VINCENT VAN GOGH SHOP.FREYWILLE.COM

S-BEN RCEDE NA ME K A J JENA A USN 8 EVRA E.SI ŽENSK 2.005,2 MERC OCOM T U .A OVINA E-TRG

srčno predani

ČLANSKA IZKAZNICA ZA NAJVEČJO SVETOVNO CONCIERGE DRUŽBO QUINTESSENTIALLY LETNA ČLANARINA OD 3.375 EVROV (3.000 FUNTOV) WWW.QUINTESSENTIALLY.COM

Najboljši ponudnik lokalnih izdelkov*

LJČEK METU N E T E ŽAM BBANA E & GA DOLC ROV 185 EV OM TCH.C FARFE

LOČNEK

COFFE2G O MERCEDE S-BENZ 42,14 EVR A E-TRGOV INA. AUTOCO MMERCE.S I

PREVLEKE ZA BLAZINE IN RJUHE ALESSIOCASA, 32 IN 40 EVROV IG: ALESSIOCAKS, WWW.KAR=IN.SI

LESENO BOŽIČNO DREVO IZDELANO V SLOVENIJI MERKUR 129,90 EVRA WWW.MERKUR.SI/NOVOLETNI-TRENDI

* Po tržni raziskavi Valicon 2020

Za domače le domače, ki je pri nas označeno z rdečim srčkom. Če iščete posebno darilo, ki prinaša edinstven občutek, je pristno, uporabno in okusno, povrhu pa še dobro dene in ima lepo sporočilo, ga najdete med izdelki v liniji lokalnih izdelkov Radi imamo domače.

ŠKORNJI IZ USNJA PARIS TEXAS 739 EVROV FARFETCH.COM

SLADKA KOŠARA GODIVA HOME FOR HOLIDAYS CENA PO P0VPRAŠEVANJU MERRIT.SI

RAZVEDRILNA IGRA MONOPOLY MERCEDES-BENZ 105,49 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

Goodlifestyle.si

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

Najbolj srčno darilo

NA NOŽ

Račka tudi decembra JB Janeza Bratovža Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv JB

Janez Bratovž (tudi za december) svetuje: Račje bedro z mlinci, rdečim zeljem in pomarančno marmelado Sestavine: 4 račja bedra ½ kg račjih kož in kosti 6 dkg račje masti 1 čebula polovica pomaranče 1 dcl belega vina (sladko) 1 dcl voda sol žlička medu Mlinci: 10 dkg moke 4 rumenjaki 8 dkg ocvirkov 1l vode sol

Rdeče zelje: polovica glave rdečega zelja 8 dkg račje masti 1 čebula 4 dkg okroglozrnatega riža 1 žlica marelične marmelade 1 dcl rdečega vina 3 dcl vode sol Pomarančna marmelada: 2 bio pomaranči 10 dkg sladkorja 5 dkg pektina

Postopek Raca Če imamo celo raco, ji odstranimo bedra in prsi. Kar ostane, drobno razsekamo in porabimo za omako. Račjo kožo in kosti dobro opečemo na račji masti v kozici. Kosti vzamemo iz kozice in opečemo še račja bedra, ki smo jih prej solili. Vzamemo jih iz posode, vrnemo v posodo kosti, dodamo čebulo in pomarančo ter še enkrat pražimo približno 10 minut. Zalijemo z vinom in vodo. Bedra damo na kosti in vse skupaj postavimo v segreto pečico na 170 °C za 45 minut. Med pečenjem polivamo z omako. Po 30 minutah vzamemo tri žlice omake, jo premešamo z medom in premažemo račja bedra. Pečemo še 15 minut. Ko so bedra pečena, jih postavimo na toplo, omako pa precedimo.

anez Bratovž je eden najboljših kuharskih mojstrov pri nas. V prvih letih obstoja naše mlade države je oral ledino slovenske visoke kuhinje in začetki niso bili najlažji. Dokler ni njegove restavracije JB v Ljubljani obiskal takratni predsednik vlade Janez Drnovšek – in se vanjo vrnil še isti dan. Med drugim je Bratovž zašel v molekularno kuhinjo, a ugotovil, da je najboljše tisto, kar je bolj preprosto in naravno, pripravljeno iz lokalnih in sezonskih sestavin. Njegove jedi temeljijo na odnosu med štirimi osnovnimi elementi: zemlja, voda, zrak in ogenj. V tem najde grenkobo, v zemlji sladkost, v vodi slanost, v zraku kislost - in na krožniku skladnost. Zgodba skoraj tri desetletja stare restavracije, ki je svojo pot začela v Domžalah, je tudi zgodba družine Bratovž, plod predanosti, sodelovanja in spoštovanja, tako do kuharskega poklica, sodelavcev kot do gosta. Pri jedi

so najpomembnejši surovine in njihov prvinski okus, ki mora ostati ali ga celo poudarijo z različnimi kuharskimi tehnikami. Jedi v JB so izčiščene, na krožniku ni veliko sestavin, a jed je pripravljena premišljeno, da se okusi in teksture ujemajo. V njihovi kuhinji nastaja vse, kar gre na krožnike, od kruha, grisinov do špagetov, njokov in vse do slavnih raviolov. JB Restavracija in glavni kuharski chef Janez Bratovž sta bila prva iz Slovenije uvrščena na lestvico 50 najboljših restavracij na svetu. Bratovž je v preteklosti delal, stažiral in gostoval tudi pri velikih chefih, kot so Alain Ducasse (Monte Carlo), Enrico Cerea (Da Vittorio, Bergamo), Elena Arzak (San Sebastian), Christian Cabalier (Apetit, Zagreb), Peter Kelly (XO, New York), Fabrice Vulin (Caprice, Hongkong), Syoji Hirota (Seiyo Ginza Hotel, Tokio).

Mlinci Iz moke, rumenjakov in soli naredimo rezančevo testo. Pol ure ga pustimo, da počiva, nato ga tanko razvaljamo. Zrežemo ga na večje kose in jih popečemo na vroči plošči. Če tega nimamo, lahko na ponvi. Testo naj bo dobro pečeno z obeh strani. V posodo damo sol in vodo, zavremo in dodamo mlince. Kuhamo 10 minut. V ponvi segrejemo ocvirke, dodamo mlince in manjšo zajemalko vode, v kateri so se kuhali mlinci. Še malo pokuhamo, da voda izpari. Rdeče zelje Rdeče zelje na drobno naribamo. V posodi segrejemo račjo mast, dodamo sesekljano čebulo in stekleno popražimo. Dodamo narezano zelje in riž, solimo in pražimo 5 minut, nato zalijemo z vinom in vodo. Dobro premešamo, posodo pokrijemo in kuhamo 20 minut. Med kuhanjem večkrat premešamo, in če izpari preveč vode, je še malo dolijemo. Ko je zelje kuhano, dodamo marelično marmelado in dobro premešamo. Marmelada Celi pomaranči kuhamo v vodi 35 minut. Nato ju vzamemo iz vode, ohladimo, prepolovimo in očistimo pečk. Polovice z lupino vred zrežemo na manjše kose, damo v kozico ter dodamo mešanico sladkorja in pektina. Kuhamo pol ure, nato zmeljemo, da dobimo gladko marmelado. Pustimo, da se ohladi.

Peci, ustvarjaj, uživaj Prazniki so tu. Z začimbami in začimbnimi mešanicami Kotányi je peka pravi užitek: uživaj v doma pripravljenih medenjakih, jabolčnem zavitku, kuhanem vinu in še mnogo več. Poišči praznične recepte na kotanyi.com www.kotanyi.com •  kotanyi.si

Goodlifestyle.si

UM-NO

Korona delitve in vprašanje svobode Piše: Peter Stanković*

adnjič je v družbi beseda nanesla na leve in desne, partizane in domobrance. V razpravi je prevladalo mnenje, da bi lahko Slovenija te delitve, ki izhajajo še iz druge svetovne vojne, končno presegla. S tem sem se strinjal, a sem opozoril, da stvari žal niso tako preproste. Pa ne toliko v tem, da bi bilo to delitev nemogoče preseči: težava je, da si pri preseganju delitev ponavadi predstavljamo, da bo sledilo obdobje harmonije, ko se bomo začeli ljudje med seboj razumeti, spoštovati in podobno, kar pa je iluzija. Znani francoski filozof Gilles Deleuze je na primer prepričljivo pokazal, da so različna nasprotja za družbo konstitutivna. V praksi to pomeni, da je delitev na leve in desne seveda mogoče preseči, vendar zgolj tako, da se bodo pojavile nove delitve, ne nujno manj destruktivne od prejšnjih. »Negativna svoboda« V pandemiji koronavirusa lahko nekaj tega že vidimo. Med najbolj glasnimi nasprotniki ukrepov za zajezitev širjenja virusa, ki posegajo v posameznikovo svobodo (nošenje mask, prepoved druženja, zapiranje regij …), lahko na primer najdemo tako posameznike iz skrajne desnice (neoliberalci vseh vrst) kot tudi skrajne levice (anarhisti, anonimusi …). Kar je zanimivo, a vseeno ne povsem presenetljivo. Oboji namreč izhajajo iz tradicije političnega liberalizma, ki je utemeljen na premisi negativne svobode, kjer je svoboda opredeljena kot odsotnost kakršnega koli omejevanja od zunaj (od drugih ljudi, države). Te nenavadne povezave pričajo, da politični prostor ideološko nikakor ni strukturiran kot preprosta daljica, ki bi potekala od

leve proti desni: v resnici gre za kompleksno geografijo političnih idej, ki lahko hitro proizvedejo tudi povsem nove delitve (v tem primeru zagovorniki proti nasprotnikom ukrepov). Sam se v obdobju koronavirusa nagibam k prepričanju, da se je treba v nekaterih okoliščinah kakšnemu kosu svoje svobode tudi odreči. Do neke mere iz praktičnih razlogov, do neke mere pa tudi iz povsem načelnih, v prvi vrsti prepričanja, da je posameznikova svoboda, ki jo danes jemljemo kot samoumeven ideal, v resnici vse prej kot nedolžen koncept. »Liberté, égalité, fraternité« Prvič, svoboda se je kot politična vrednota pojavila šele z vzponom meščanstva v 17. in 18. stoletju, ko je to zahtevalo odpravo različnih omejitev, ki jih je postavljal fevdalni red (davki, mitnine, omejitve trgovanja, cehovski privilegiji, državni monopoli, odsotnost politične reprezentacije). Svoboda je torej pojem, ki ga ne moremo razumeti brez zgodovinskega konteksta interesov meščanskega razreda po osvobajanju od fevdalnih omejitev, kar se je kmalu pokazalo tudi v praksi. Spomnimo se: geslo francoske (meščanske) revolucije je bilo liberté, égalité, fraternité: svoboda, bratstvo, enakost. Ti ideali so pomembni, toda med seboj ne nujno kompatibilni. Če namreč delujemo po načelu svobode, lahko delamo, kar hočemo, to pa med drugim vključuje tudi svobodno podjetništvo, kjer lahko svoje delavce plačujemo, kakor pač želimo – morda tudi zelo slabo. To se je v meščanski družbi tudi začelo dogajati, tako da je novi družbeni red mnogim (delavci, brezposelni, danes prekarci) prinesel še manj bratstva in enakosti, kot so ju imeli prej. In nasprotno: ideala bratstva in enakosti sta v zgodovini pogosto pomenila omejevanje svobode (o čemer priča izkušnja socialističnih družb, ki brez omejevanja

Zadržan sem zgolj do vrednote posameznikove svobode, ki je pogosto v ozadju nasprotovanja ukrepom. Gre namreč za ideološko obremenjen in vsebinsko pogosto tudi zelo problematičen koncept, s katerim bi veljalo ravnati zelo previdno. *Peter Stanković je redni profesor na katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

svobode podjetništva, govora, pogosto tudi gibanja niso zmogle). Vsebinsko gledano je torej v jedru modernosti nasprotje med svobodo na eni strani in bratstvom in enakostjo na drugi, pri čemer se seveda lahko intimno odločimo za eno ali drugo opcijo, bi pa bilo verjetno vseeno dobro, če bi se zavedali, da nobena ni povsem nedolžna.

NAROČNINA JE LEPO DARILO.

In drugič, na bolj konkretni ravni je osebna svoboda ideološka podstat brezobzirnemu individualizmu, ki se je uveljavil v modernih družbah: potrošništvu, tekmovalnosti, odsotnosti empatije, zanimanju za zgolj lastne cilje in užitke, ekološki malomarnosti, sebičnemu žongliranju z ljubezenskimi partnerji … Seveda ima individualizem tudi dobre strani, vseeno pa tudi v tem primeru ne gre za povsem neproblematičen ideal.

Izkoristite posebno ponudbo za letno naročnino in podarite svojim bližnjim več sproščujočega in kakovostnega branja.

Z vsem tem seveda ne želim povedati, da podpiram čisto vse ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, ki jih pripravlja naša vlada. Zadržan sem zgolj do vrednote posameznikove svobode, ki je pogosto v ozadju nasprotovanja tem ukrepom. Gre namreč za ideološko obremenjen in vsebinsko pogosto tudi zelo problematičen koncept, s katerim bi veljalo ravnati zelo previdno. Oziroma bi ga bilo nujno dopolnjevati z njemu vsaj v kakšnem pogledu nasprotnimi vrednotami bratstva in enakosti, da ne rečem – solidarnosti.

Kontaktirajte nas in poslali vam bomo lični darilni bon. Posebne ugodnosti veljajo za obstoječe in tudi nove naročnike, ki boste letno naročnino za leto 2021 plačali do vključno 28. 12. 2020.

080 11 99 // narocnine@delo.si // info.delo.si/etrafika

Goodlifestyle.si

POBEG

Fidži - otočje nasmehov

»Bula!« so me ob prihodu prijazno pozdravili domačini, ki svoj raj na zemlji rade volje delijo s turisti. In ko rečem raj, prav nič ne pretiravam: turkizno morje, bel pesek, živobarvne ribice, sonce in viseče mreže. In v raju čas teče drugače. Domačini temu pravijo »Fiji time« (fidžijski čas) - nikomur se nikamor ne mudi, pomembni so pozdravi in topli nasmehi, druženje ob kavi, skupen obrok in klepet. Toplina tamkajšnjih prebivalcev je nekaj, kar res izstopa, in na Fidžiju sem se zares počutila dobrodošlo in varno.

olgo sem bila prepričana, da je Fidži en sam otok, in ne arhipelag z več kot 330 otoki. Največji med njimi je Viti Levu z glavnim mestom Suva na jugu. Iz novozelandskega Aucklanda sem z Air New Zealand za dobrih 300 evrov letela v Nadi na zahodu, od tam pa na jug vozi avtobus Suva express, ki se ustavi pri vseh letoviščih ob obali.

Rajski preplet oceana in starodavnih tradicij

Otočje za vse okuse

Piše: Manja Kovačič · Foto: Manja Kovačič

Čeprav Fidži slovi po luksuznem turizmu in letovišč ne primanjkuje, sem se odločila za bolj »backpackersko« in finančno dostopnejšo različico ter izbrala Endless Summer Fiji Surf and Yoga na Koralni obali. Bungalovi pod palmami, bazen, bar s koktajli in pogled na peščeno plažo - razkošja vsekakor ni manjkalo. No, wc in tuš sta bila na prostem, sobo sem si delila s še enim dekletom, a to me niti najmanj ni motilo. Vsako jutro sveže sadje in odlična kava, precej podobna turški, tečaj joge, kosilo, za katero smo izbirali med domačimi dobrotami in zahodnjaško klasiko, popoldne tečaj deskanja. Kokos ali avokado za malico - nabrali smo ga kar sami. Predvsem avokado, ki je rastel za glavnim poslopjem, smo z ogromnega drevesa klatili z dolgo palico. Plodovi so bili tako veliki, da smo si po trije razdelili enega.

pajkova lilija

Endless Summer Fiji, ki je sicer v lasti Avstralcev, sodeluje z domačimi ribiči in kmeti v notranjosti otoka in dolini Sigatoka ter tako zagotavlja sveže sestavine lokalnega izvora. Všeč mi je bil vroč čips iz kasave - krompirju podobne korenovke, ki raste po vsem otoku in je osnovni del njihove prehrane - in mahi mahi, vrsta globokomorske ribe, ki jo pripravijo na žaru. Na obred kave, ki ni kava Počasi smo se spoprijateljili z domačini, zaposlenimi na recepciji in v restavraciji. Vedno so nasmejani, dobre volje in tako so nas en večer povabili v sosednjo vas na kavno ceremonijo. Kava ni dejansko kava, ampak obredni napitek iz korenine yaqona. Gre za blago narkotično in pomirjevalno pijačo, ki jo postrežejo v veliki skupni skledi kot del tradicionalne slovesnosti, najpogosteje ob sprejemu gostov v vas, pomembnih priložnostih in spravi. Sedli smo na tla v krogu okoli sklede in slovesnost se je začela z dejansko izdelavo kave. Korenino pretlačijo in nato položijo v krpo in zmešajo z vodo. Končni rezultat je rjavkasto obarvana tekočina, ki jo precedijo in je tako pripravljena za pitje. Videti je, in mnogi bi se strinjali, da se tako tudi okusi, kot luža. Ima trpek grenak okus, a pusti precej prijeten otopel občutek na ustnicah in jeziku. Podajali smo si skodelico iz kokosove lupine, klepetali, domačini so peli in igrali na kitaro. Kdo ali kaj bo za večerjo? Eden od gostiteljev, Dreu, ki dela za fidžijsko televizijo, nam je povedal, da poleg angleščine, ki se je učijo od prvega razreda osnovne šole, na Fidžiju večina prebivalcev govori lokalni jezik. Naučili smo se, da je komaj s krščanstvom prišla tudi pisana beseda. Prvi misijonarji so na otok stopili okrog leta 1830. In nekatere izmed njih so domačini tudi pojedli. Da, prav ste prebrali - kanibalizem ima tam dolgo zgodovino. Fidžijski plemenski poglavarji so jedli meso svojih sovražnikov kot sredstvo moči, nadzora, maščevanja in način žalitve. Dandanes je Fidži večinoma krščanska država, zadnja starodavna izročila pa živijo s spominki v obliki ročno izdelanih kanibalskih lutk iz kokosovih lupin, lesenih vilic, s katerimi so uživali meso, ter v ogledih jame Naihehe, kjer je živelo zadnje znano pleme kanibalov.

Fidži je raj tudi za deskarje.

Goodlifestyle.si

Sadja ni nikoli dovolj …

Zen

Ko se čas ustavi …

Pogovor o burni zgodovini in kar nekaj šal na ta račun so privedli do dogovora za tradicionalno večerjo pri eni izmed družin. Gre za lovo, obrok, pripravljen v tako imenovani podzemni pečici. V zemljo izkopljejo luknjo in jo prekrijejo z vročimi kamni. Nanje nato naložijo v bananine liste zavitega piščanca, ribe in korenovke ter jih pokrijejo z zemljo. Obrok se kuha več ur. Luksuz ni v luksuzu

Čeprav sem uživala, bi se, če bi še enkrat odpotovala na Fidži, izognila letoviščem in najela avto, spala v hostlih in lokalnih nastanitvah ter preizkusila lokalne restavracije in tržnice s hrano. Letovišča v zahodnjaškem slogu pač niso najboljša izbira, če želite otočje in prijazne domačine zares spoznati.

Kanibalizem na Fidžiju Prvi misijonarji so na otok stopili okrog leta 1830. In nekatere izmed njih so domačini tudi pojedli. Da, prav ste prebrali - kanibalizem ima na Fidžiju dolgo zgodovino. Fidžijski plemenski poglavarji so jedli meso svojih sovražnikov kot sredstvo moči, nadzora, maščevanja in način žalitve.

Po poteh Toma Hanksa

S Crusin Fiji sem se odpravila na enodnevni izlet na manjša otočja na zahodu. Vodnik Tuks mi je pojasnil, da gre za družinsko podjetje in da so lastniki sami skrbno izbrali otočke, plaže in lagune, kamor vodijo turiste. Na izlet smo se zjutraj odpravili iz pristanišča Denarau in obšli skupino otokov Mamanuca. Nekateri otoki so le bela izboklina na obzorju, drugi so poraščeni z bujnim zelenjem, spet tretje prekriva rožnat pesek. Ne vem, koliko plaž in lagun smo videli, a ena je bila lepša kot druga. Ustavili smo se na enem izmed otočkov in raziskovali pisan podvodni svet. Sledil je postanek na otoku Modriki, kjer je bil posnet v filmu Brodolom (Cast Away), v katerem igra Tom Hanks.

Večerji se nisem pridružila, ne zato, ker bi se bala, da bom sama na meniju, ampak ker sem se odločila, da zadnja dva dni potovanja le izkusim »pravi« luksuz. Prestavila sem se v Shangri-La's Fijian Resort & Spa, ki je na zasebnem otoku Yanuca in ima skoraj 500 sob, pet zvezdic, številne bazene, restavracije, salone z masažami in kdove kaj še. In po pravici povedano, razen velikosti razlika z nastanitvijo na Koralni obali niti ni bila tako opazna. Razen v cenah seveda - koktajl za 30 fidžijskih dolarjev (12 evrov), kosilo z ribo za 33 dolarjev (13,5 evra), pri čemer mnogi zaposleni ne zaslužijo niti tri dolarje na uro - minimalna urna postavka namreč znaša 2,3 dolarja. Država sicer ureja cene za domačine, na eni izmed tržnic sem lahko domače specialitete dobila le za nekaj centov, a turisti načeloma plačaDOMAČINKA mo precej več.

Za dobrih 70 evrov, kolikor je stal izlet, smo imeli na voljo neomejeno količino piva, vina in brezalkoholnih pijač. Postregli so nam tudi z odličnim kosilom iz lokalnih dobrot - veliko sadja in zelenjave in seveda ribe.

Na pot katalogoma Mediteran in Jadran 2021 Kompas praznuje 70 let svojega obstoja. Spominjamo se naših skupnih poti od Putnika do danes in ugotavljamo, da ljubezen do ustvarjanja najlepših počitnic in potovanj nikoli ne mine, da je strast, ki nas povezuje, vedno enako goreča in da je skupaj z vami, dragi naši sopotniki, ustvarjanje doživetij zares imenitno in vedno navdihujoče. V vseh teh letih smo izdali nešteto katalogov, ki smo jih vsako leto znova pripravljali skrbno, inovativno, v želji, da predstavimo kaj novega, da doživimo kaj posebnega in da raziskujemo ta naš svet na tisoč in en način, skupaj z vami, in vedno s kompasom. Danes vas vabimo k odpiranju ponudbe za leto 2021, predstavljamo kataloga Mediteran in Jadran 2021, ki smo ju pospremili na pot z mislijo, da »prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj« (E. Roosvelt). Naš 70-rojstni dan praznujemo skupaj z vami. Pripravili smo nagrado v vrednosti 5.000 EUR za najboljšo potovalno in/ali počitniško zgodbo, vsak mesec pa bomo prve rezervacije tistega meseca obdarili s PRESENEČENJI, ki jih pripravljamo skupaj z našimi spoštovanimi partnerji. Seveda je najpomembnejša ponudba, ki, kot vedno, misli na vse, od družinsko razigranih počitnic v Kompasovih klubih do mirnejših za seniorje, zaljubljenih za pare, pa za tiste, ki radi uživajo v kulinariki in okušajo nove jedi ali raziskujejo in so vedno aktivni, skratka, ponudba je za vse generacije in vse okuse. Lepota izbranih destinacij je neskončna, vaša izbira pa vedno najboljša. Posebej bi vas radi opozorili, da smo se zavezali k trajnostnemu turizmu, zato v Kompasu katalogov ne tiskamo več, hkrati pa se trudimo vključiti vse več trajnostnih destinacij in nastanitvenih kapacitet. Digitalni mini vodniki vas bodo spremljali na mediteranske destinacije, to je posebno darilo vam za naš rojstni dan. Ostanite z nami naš sopotnik tudi v prihodnje. Prelistajte kataloga, posvetujte se in odločite, vse drugo pa prepustite nam na poti uresničitve vaših sanj. Ker je prihodnost na strani tistih, ki verjamejo v lepoto svojih sanj. Z vami že #Kompasovih70 let

Goodlifestyle.si

Več na www.kompas.si

DOBRO MESTO

Buenos Aires Za Barbaro Čeferin je prestolnica Argentine tisto posebno mesto. Foto: arhiv gostje in Shutterstock Morda se je spomnite kot dolgoletne fotografinje in urednice fotografije pri reviji Jana. Barbara Čeferin ima zdaj že vrsto let svojo Galerijo Fotografija v Stari Ljubljani. V njej razstavljajo in prodajajo priznani domači in tuji fotografi, navdušence nad fotografijo pa v prodajni galeriji čakajo tudi nadvse izbrane knjige o tej umetnosti. V Buenos Airesu je bila Barbara sicer samo enkrat, a jo je z močno energijo, v kateri je začutila vso mešanico kultur priseljencev, ki so v mestu našli svoj novi dom, popolnoma očarala. A. Č.

CMY

3 Moj naj predel je ...

Najlaže se je gibati …

V mestu je treba nujno videti …

Gurmanske poslastice so …

Najznamenitejši hotel v mestu …

Posebnost mesta pa je ...

… vsekakor vse jedi iz mesa, saj velja, da je argentinsko meso nekaj popolnoma drugega, kot ga poznamo pri nas. Kdor ne mara mesa, mu asado in vse argentinske mesne poslastice nič ne pomenijo. Tem priporočam empañadas.Za sladko pa brez dvoma izberem dulce de leche.

… La Boca. Ob našem obisku je bila sicer polna turistov, ki so želeli videti in doživeti avtentičnost življenja priseljencev v novi svet pred sto leti in več, a zdelo se je, da prebivalcev navzočnost množic ne moti preveč in da se duh preteklega časa še vedno vije med ulicami La Boce.

4 … kot obiskovalka vedno karseda hodim peš, tako smo tudi v Buenos Airesu, ki smo ga z družino obiskali pred nekaj leti, hodili večinoma peš. Za daljše razdalje pa smo imeli avto.

… Palacio Duhau - Park Hyatt Buenos Aires v predelu Recoleta, na Avenidi Alvear. Je impresivna kombinacija starega in modernega s prav tako navdušujočo umetniško zbirko.

… Teatro Colón, kultno gledališče, katerega arhitektura me je navdušila. In knjigarno El Ateneo Grand Splendid, nekdanje gledališče, ki so ga v knjigarno preuredili na začetku 21. stoletja.

… večkulturnost. Zelo se čuti vpliv evropskih priseljencev, Špancev in Italijanov, pa tudi Slovenci imamo močno skupnost; nekateri njeni člani so se s svojim delom zapisali v zgodovino mesta. Denimo arhitekt Viktor Sulčič, čigar delo sta, ob soavtorstvu sodelavcev arhitektov, Joséja Luisa Delpinija in Raúla Besa, tudi znameniti nogometni stadion La Bomboñera (Boca Juniors) in tržnica Abasto (pozneje preurejena v nakupovalno središče).

Goodlifestyle.si

Among 1% of the best business schools worldwide.

030 714 714 Nakup lahko opravite tudi od doma po telefonu!

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Aleja • Ljubljana: Supernova Mercator Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi • Ljubljana: Müller BTC • Domžale: Müller • Velenje: Müller • Ptuj: Müller • Kranj: Qlandia • Kranj: Müller • Maribor: Europark Maribor: Gosposka ulica 11 • Murska Sobota: Müller Lendavska ulica • Novo mesto: Qlandia • Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter Koper: Čevljarska ulica 35 • Koper: Planet Koper • Portorož: Obala 14 b • Nova Gorica: Qlandia • Spletna trgovina: www.loccitane.si