DUEL
Izjemna kondicija slovenskih filmarjev NATAŠA BUČAR IN DANIJEL HOČEVAR O SLOVENSKEM FILMU Piše: Leja Kovačič • Foto: Željko Stevanić, Urška Boljkovac
Direktorica Slovenskega filmskega centra in producent, ki se je podpisal pod mnoge filmske uspešnice, že takoj opozorita, naj od njiju ne pričakujemo večjih nestrinjanj in napetega Duela. Oba namreč trdita, da se slovenski film po nekaj težkih letih pobira in da je ustvarjalnost naših filmarjev na vrhuncu, kakršnega nismo videli že dvajset let. Ko bi le to spoznali tudi odločevalci.
Nataša: Trenutno smo na vrhuncu filmske ustvarjalnosti. Slovenski film je v tridesetletni zgodovini preživel kup kriz, ena največjih je bila leta 2020, ki je poleg koronavirusa prineslo še težave s financiranjem. V tem poslu ostajajo le najbolj vztrajni ljudje, zato bomo letos v kinu gledali deset slovenskih filmov, snemali goro filmov, dosegamo tudi velike mednarodne uspehe. Ustvarjalnost brsti in vse, na kar čakamo, so dodatna finančna sredstva, da bi končno lahko ustvarjali filmsko umetnost, kakršna se spodobi za sodobni čas. Na tako majhnem trgu, kot je naš, brez državne pomoči filmska industrija ne more živeti. Če lahko uporabim metaforo, bi rekla, da je filmska ustvarjalnost v osmem mesecu nosečnosti, v kakšen svet se bo rodila, ali bo imela dovolj podpore, da bo preživela, tega pa tako kot pri rojstvu otroka tudi v naši situaciji ne vemo. Danijel: Avdiovizualna ustvarjalnost oziroma industrija pri nas je trenutno res na enem od vrhuncev. Vidimo kup mladih ustvarjalcev, ki so ali pa bodo posneli svoj prvi celovečerni film, hkrati pa je tu velika skupina že priznanih ustvarjalcev. Ta vrhunec lahko primerjamo s časi pred dvajsetimi leti, ko smo imeli uspešne avtorje in filme, ki
so prejemali nagrade na velikih festivalih. Je pa to finančno zahtevna industrija, vse evropske države, z največjimi na čelu, se zavedajo, da brez javne podpore ne gre. Po drugi strani pa lahko prinaša tudi velike finančne donose. Tik pred koronakrizo smo naredili študijo in z njo dokazali, koliko ta industrija vrne v gospodarstvo. Med epidemijo so se v številnih evropskih državah začeli tega zavedati in zato v to veliko vlagajo. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so mladi talenti že krasni, a vsak mora narediti tudi svoj drugi film, ne le prvega, in to mu lahko omogoči zgolj stabilen sistem, ki vključuje tako javno financiranje kot financiranje na trgu. Pri nas se žal vrtimo v krogih, pridemo na visoko raven, potem pa spet pademo, predvsem zaradi nerazumevanja politike, ki ne prepozna, da je to pomembno. Vidijo nas kot potratneže, ne vidijo pa vsega, kar lahko ta industrija prinese. Vsa naša prizadevanja v zadnjih letih so bila usmerjena v to, da jim pokažemo, da se splača. Nataša: Sem optimistka in verjamem, da lahko ta sektor v prihodnjih desetletjih postane izjemno pomemben. V preteklih letih smo začeli spodbujati tudi velike tuje produkcije, na primer Amazon, da pridejo snemat v Slovenijo. Nimamo torej le potenciala v ljudeh, temveč tudi v naravi in snemalnih lokacijah. Tujci z veliko denarja lahko pridejo sem, ta denar zapravijo, za seboj pa ne pustijo tovarne olj, kot se dogaja s kakimi drugimi tujimi investicijami. Pri tem smo bili v zadnjem času dokaj uspešni, pri nas so na primer snemali Naomi Watts in drugi veliki zvezdniki. Trideset odstotkov denarja, ki ga prinesejo tuje produkcije, gre v prenočitve in prevoze, v turistične zmogljivosti, še dodatnih deset odstotkov se porabi za stroške prehrane, restavracije in kateringe. Velik del denarja torej ne gre neposredno v umetnost in njene ustvarjalce, temveč gospodarstvo. Ko gre za tuja vlaganja v avdiovizualni sektor, se to najbolje vidi.
»Pri nas se žal vrtimo v krogih, pridemo na visoko raven, potem pa spet pademo, predvsem zaradi nerazumevanja politike, ki žal ne prepozna, da je film pomemben.« DANIJEL
14
Goodlifestyle.si
