Oddih januar 2014 by Gospodarsko razstavišče

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 1 /

/stembergarja 08:58:06

Priloga Dnevnika, letnik VI, št. 1, januar 2014

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 2 /

2 oddih

/stembergarja 08:58:06

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 3 /

/stembergarja 08:58:07

Pozdravljeni turistični delavci, izletniki, popotniki, turisti in vsi ljubitelji turizma Z velikimi pričakovanji in polni novih idej smo zakorakali v leto 2014. Vselej smo prepričani, da bo to leto boljše od prejšnjega. To želim vsakomur od vas in tudi slovenskemu turizmu ter celotnemu gospodarstvu. Januarja 2014 se v Sloveniji odvijata dva zelo pomembna in mednarodno priznana ter dobro obiskana turistična dogodka, to sta Conventa – kongresna borza jugovzhodne Evrope (ki poteka 22. in 23. januarja 2014) in turistični sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas (od 29. januarja do 1. februarja 2014). Oba dogodka sta zabeležena v koledarjih številnih turističnih ponudnikov iz različnih držav, ki so redni gostje. Na obeh dogodkih, ki vsako leto potekata na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se Slovenija predstavlja kot uspešna in privlačna turistična destinacija, kot odlična izbira za organizacijo poslovnih dogodkov ali preživljanje prostega časa. Lahko se pohvalimo, da smo destinacija, ki je primerna za različne ciljne skupine: za avanturiste, raziskovalce, poslovneže, popotnike, izletnike, družine in seniorje ter druge. Prav vsaka ciljna skupina lahko pri nas odkrije svoj priljubljeni kotiček in zanimive turistične produkte. Raznolika in privlačna naravna dediščina, bogata kulturna dediščina in pisana gastronomska ponudba, ki jih bogatijo zgodbe, so sestavine, ki jih poskušamo čim bolje oblikovati v uspešne turistične produkte in trajnostni razvoj turizma. Naša prizadevanja so usmerjena v ustvarjanje zanimive in konkurenčne turistične ponudbe ter zagotovitev ustreznega poslovnega okolja za uspešen razvoj turističnega gospodarstva. Glavni cilji pa so povečanje števila prihodov in prenočitev domačih ter tujih turistov in prilivov iz turizma. Turizem je eden največjih gospodarskih in družbenih fenomenov današnjega časa, saj posega na številna področja življenja. S svojimi raznolikimi ugodnimi vplivi na gospodarski, družbeni in socialni razvoj je ena najpomembnejših gospodarskih panog in eden glavnih dejavnikov nacionalnega in regionalnega razvoja. V času globalne gospodarske krize pa je tudi ena redkih gospodarskih dejavnosti s pozitivnimi kazalniki. Po podatkih Svetovne turistične organizacije je v letu 2013 potovala že milijarda ljudi. S sredstvi, namenjenimi promociji turizma in pospeševanju prodaje turistične ponudbe, bomo poskušali pritegniti številne potencialne obiskovalce iz bližnjih in bolj oddaljenih trgov. Pri obisku tujih turistov beležimo pozitivne rezultate tudi v obdobju svetovne gospodarske krize, medtem ko smo pri domačih turistih v zadnjem obdobju zaznali upad. Prepričan sem, da bodo tudi domači turisti odkrili številne možnosti za aktivni oddih ali ležerno preživljanje prostega časa v lepih kotičkih naše krasne domovine. Optimistično pričakujem statistične podatke o turističnem obisku in prilivih pri izvozu potovanj v letu 2013 in upam, da bo prekosilo doslej rekordno leto 2012. Ob koncu leta pa bomo skupno ocenjevali tudi letošnje leto, ki se je šele dobro začelo. Vsem bralcem priloge Oddih želim veliko pozitivnih izkušenj in prijetnih trenutkov ob ustvarjanju in odkrivanju slovenske turistične ponudbe. Prosti čas je dragocenost, zato ga čim produktivneje izkoristite v družbi svojih najdražjih in v svojem najljubšem okolju. mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo

Priloga Oddih Izdajatelj: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Uprava Dnevnika, d. d.: Bojan Petan Urednik priloge: Vito Avguštin Pomočnik direktorice za trženje: Domen Rant Trženje: Barbara Pučnik Fotografija na naslovnici: iStockphoto

Tehnična ureditev in oblikovanje: Janez Štembergar Jezikovni pregled: Marko Janša Priloga GR: Marjana Lavrič (urednica), Milena Pelipenko Fotografije: dokumentacija Dnevnika, arhiv Gospodarskega razstavišča, Thinkstockphotos, arhiv Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Zdenka Mihelič, Dokumentacija Planinske zveze

Slovenije, Dokumentacija HTZ, Inštitut za slovensko kulturo-Istituto per la cultura Slovena, Slovenski kulturni center-centro culturale sloveno, dokumentacija SPIRIT Slovenija, Stane Sršen - RTVS Tisk: SET – podjetje za usposabljanje invalidov, d. d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje Datum izdaje: januar 2014 Število tiskanih izvodov: 47.000

oddih 3

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 4 /

/stembergarja 08:58:07

Kazalo

5 - Pred novimi, še neizkoriščenimi priložnostmi – Spirit 8 - Planinstvo kot način življenja 15 - Bogata tradicija ribištva in vicev o ribičih 18 - Na tleh nekdanje Emone 20 - Vedno bliže kulinarično bolj razvitim sosedom 22 - Nagrada jakob – za odličnost in kakovost v turizmu 24 - Zimsko razvajanje v termah 31 - Mi smo tu… Pridi v Benečijo! 34 - Opatija je dama hrvaškega turizma 38 - Nova doživetja v turizmu Istre in Kvarnerja 42 - Letos ponovno sejem Vino Ljubljana 45 - Alpe-Adria: Turizem in prosti čas - Katalog 46 - Izkoristimo skupne priložnosti 48 - Na sejem po oddih zase 54 - Program sejma 60 - Katalog razstavljalcev

4 oddih

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 5 /

/stembergarja 08:58:07

Pred novimi, še neizkoriščenimi priložnostmi Lanska turistična sezona je znova presegla vsa pričakovanja in postregla z več kot ugodnimi rezultati. Kljub temu se naše turistično gospodarstvo sooča s precejšnjimi težavami zaradi lastniške strukture in finančnih obveznosti, ki turistične organizacije, predvsem hotele, naravnost dušijo. Toda pred letošnjo turistično sezono tudi ne manjka optimizma, ki ima glede na rezultate v zadnjih letih realno podlago. Pogovarjali smo se z vodjo sektorja za turizem SPIRIT Slovenija mag. Karmen Novarlič. Kako lahko ocenite leto, ki je za nami? Enajstmesečni začasni podatki SURS kažejo na še eno uspešno leto slovenskega turizma. Število nočitev ostaja na ravni lanskega rekordnega leta, prihodov turistov od januarja do novembra 2013 pa je bilo za dva odstotka več. Čeprav še vedno upada število domačih turistov in njihovih nočitev, je spodbudno, da na letni ravni raste število prihodov (4 odstotke) in nočitev (3 odstotke) tujih turistov. Med tujimi trgi tudi v letu 2013 po deležu nočitev na prvem mestu ostajata Italija (24 odstotkov) in Avstrija (23 odstotkov), sledijo Ruska federacija (9 odstotkov), Nemčija (6 odstotkov) in Hrvaška (6 odstotkov). V letu 2013 smo visoko rast števila turistov in njihovih prenočitev imeli iz čezmorskih držav, predvsem Kitajske (29 odstotkov več prihodov), Koreje (42 odstotkov več prihodov) in Brazilije (60 odstotkov). K dobremu turističnemu letu je zagotovo prispevalo tudi uspešno izpeljano evropsko prvenstvo v košarki Eurobasket 2013. Odlično izveden dogodek je bil potrditev, da Slovenija lahko gosti tudi največje in najzahtevnejše dogodke. Kaj pa finančni kazalniki? Ob uspešni statistiki s tujih trgov, ki jo beleži slovenski turizem tudi v času krize, tega ne moremo trditi za finančne kazalnike v slovenskem turizmu, ki vzbujajo zaskrbljenost v turističnem gospodarstvu. Gre torej za kompleksen problem, ki se odraža v manjših vlaganjih v posodobitve in nadaljnji razvoj turistične ponudbe. Manj intenzivna vlaganja v nadaljnjo rast in razvoj v

podjetjih pomenijo nevarnost za rast in razvoj celotne panoge, kar se bo srednjeročno in dolgoročno lahko negativno odrazilo pri zmanjšanju konkurenčnosti panoge. Ob tem za leto 2014 ostajajo odprti tudi izzivi konsolidacije lastništva slovenskih turističnih podjetjih in tujih neposrednih naložb. V letu, ki je za nami, si je slovenski turizem v razmerah vse ostrejše globalne konkurence prizadeval ohraniti in izboljšati svoj konkurenčni položaj na evropskem in mednarodnem zemljevidu.

Med našimi cilji je bil tudi v programu dela javne agencije SPIRIT Slovenija na področju turizma opredeljen cilj rasti števila prihodov in prenočitev tujih turistov v višini najmanj enega do dveh odstotkov in rast ali vsaj ohranitev števila prihodov in prenočitev domačih turistov. Predstavljanje Slovenije na oddaljenih trgih je zahtevno in drago, zato ste nadaljevali s prakso partnerstev? V letu 2013 smo naredili pomembne korake na poti utrjevanja in nadgradnje oddih 5

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 6 /

/stembergarja 08:58:07

Zavedamo se, da bo slovenski turizem tudi v letu 2014 deloval v zaostrenih gospodarskih razmerah doma in ob vse ostrejši globalni konkurenci iz tujine. Da bi dosegel ta cilj, sektor za turizem v letu 2014 k tržnokomunikacijskim aktivnostim pristopa inovativno in v skladu s sodobnimi trendi, pri tem pa stavi na konkurenčne prednosti naše dežele pred drugimi turističnimi destinacijami. Zelena, aktivna in zdrava Slovenija je tudi v letošnjem letu osnovna tematika, ki prežema vse naše aktivnosti. Zelena, aktivna in zdrava Slovenija je v samem vrhu koncepta piramide zgodb v slovenskem turizmu in podpira zgodbo »I FEEL SLOVENIA«, zgodbo znamke naše države in njene turistične ponudbe. V letu 2014 bomo številne aktivnosti izvedli na tradicionalno pomembnih trgih slovenskega turizma (predvsem na trgih sosednjih držav, kot so Italija, Avstrija, Hrvaška), da bi dvignili ugled Slovenije kot turistične destinacije. Turiste na teh trgih bomo z našimi tržnokomunikacijskimi akcijami spomnili, da je Slovenija bližnja destinacija s pestro ponudbo ter da lahko tudi pri ponovnem obisku destinacije doživijo kaj novega.

partnerskega sodelovanja tako s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi ključnimi partnerji kot tudi pri partnerskem sodelovanju zunaj naših meja. Pri zadnjem naj še posebej izpostavim partnerske promocijske aktivnosti s hrvaško nacionalno turistično organizacijo, kjer smo se v letu 2013 predstavili na več čezmorskih trgih, prvič tudi na brazilskem trgu, ki za slovenski turizem izkazuje velik potencial rasti in številne še neizkoriščene priložnosti. Sektor za turizem SPIRIT Slovenija je v preteklem letu k prvotnim sredstvom za promocijo Slovenije kot turistične destinacije v letu 2013 v višini 4,3 milijona

6 oddih

evrov med letom dodatno prejel še tri milijone evrov proračunskih sredstev. Sredstva smo uporabili koncentrirano na izbranih tujih ključnih in perspektivnih trgih s ciljnim nagovarjanjem opredeljenih potencialnih ciljnih skupin slovenskega turizma. Tako smo kljub vse ostrejši globalni konkurenci na izbranih tujih trgih konec leta zabeležili rezultate, s katerimi smo glede na vse ostrejšo konkurenco in zaostrene gospodarske razmere lahko zadovoljni. Kakšna so predvidevanja in pričakovanja za letošnje leto?

Načrtujete pa tudi večjo navzočnost na vzhodnoevropskih in azijskih trgih? V letu, ki je pred nami, bo vsekakor pomemben še aktivnejši prodor proti vzhodu. V letu 2013 smo visoko rast števila turistov in njihovih prenočitev zabeležili prav z vzhodnih trgov: Ukrajina, Rusija, Turčija, Azerbajdžan, Kazahstan ter čezmorske države, predvsem Kitajska (29 odstotkov več prihodov), Koreja (42 odstotkov) in Brazilija (60 odstotkov). Potencial rasti, ki ga potrjujejo ti pozitivni trendi, bomo tudi v letu 2014 izkoristili z osredotočenimi trženjskimi in promocijskimi kampanjami. Z nacionalnim letalskim prevoznikom in drugimi letalskimi prevozniki si intenzivno prizadevamo za odprtje dodatnih letalskih povezav, predvsem iz vzhodnoevropskih destinacij. Tako bo Adria Airways k obstoječim letom dodala dva nova, in sicer v Prago in Varšavo, v sektorju za turizem pa bomo seveda odprtje novih letalskih linij podprli s tržnokomunikacijskimi akcijami. Tudi v letu 2014 bomo izvajali aktivno partnersko sodelovanje, predvsem oglaševalsko sodelovanje, s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi ključnimi partnerji slovenskega turizma ter predvsem na bližnjih trgih ciljno nagovarjali z našimi najpomembnejšimi produkti oziroma destinacijami, izhajajoč iz strategije (kot je zdraviliški turizem, Julijske Alpe, Obala). Zavedamo se, da je

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 7 /

/stembergarja 08:58:07

Da, tudi v prihodnje bomo Ĺže zdaj odliÄ?no in uspeĹĄno sodelovanje slovenske in hrvaĹĄke nacionalne turistiÄ?ne organizacije na Ä?ezmorskih trgih nadaljevali in tudi nadgrajevali. V letu 2014 bomo tako izvedli skupne predstavitve in turistiÄ?ne delavnice Experience Croatia-Feel Slovenia na kitajskem, japonskem in juĹžnokorejskem trgu. Ne nazadnje se sodobni turisti ne ustavijo na mejah ene drĹžave, ampak Ĺželijo v Ä?im krajĹĄem Ä?asu izkusiti Ä?im veÄ?.

Mag. Karmen NovarliÄ?, vodja sektorja za turizem SPIRIT Slovenija

treba dvigniti tudi sploĹĄno prepoznavnost Slovenije. Prav to zgodbo pripoveduje in utrjuje tudi nova trĹžnokomunikacijska kampanja sektorja za turizem SPIRIT Slovenija â&#x20AC;&#x201C; kampanja, katere osrednji lik je trenutno najbolj prepoznavna slovenska smuÄ?arka Tina Maze. Zgodba kampanje izhaja iz krovne zgodbe naĹĄe drĹžave, zelene, aktivne in zdrave

Katere dogodke, obletnice, prireditve, na katere se bo navezovala letoĹĄnja turistiÄ?na promocija, je treba omeniti? Poleg osrednje tematike zelene, aktivne in zdrave Slovenije, ki je vodilna tematika vseh naĹĄih trĹžnokomunikacijskih aktivnosti in ob Ä?astitljivem jubileju naĹĄega glavnega mesta Emona 2000, naj omenim ĹĄe 100. obletnico prve svetovne vojne ter na ponudbo Poti miru od Alp do Jadrana, ki je povezana s tem jubilejem. Pred 100 leti je namreÄ? ob smaragdni reki SoÄ?i potekala soĹĄka fronta, ki danes Slovenijo in Italijo povezuje v Pot miru od Alp do Jadrana. Gre za turistiÄ?ni produkt, ki zajema ponudbo, ki smo jo pripravili skupaj s ponudniki iz Slovenije in Italije

ter zajema ĹĄtevilne namige za izlete, mreĹžo ponudnikov ter koledar dogodkov. LetoĹĄnja zima je, Ä?e neĹžno reÄ?emo, precej nenavadna. V dolinah, vaseh in mestih je toplo in skorajda spomladansko, vendar je tudi kar nekaj domaÄ?ih smuÄ?arskih srediĹĄÄ?, kjer je kljub vsemu dovolj snega. Res je, da dosedanje oziroma trenutne neugodne vremenske razmere na slovenskih smuÄ?iĹĄÄ?ih povzroÄ?ajo velike teĹžave tako upravljalcem kot tudi smuÄ?arjem. Trenutno obratuje osem smuÄ?arskih centrov, veÄ?ina z bistveno zmanjĹĄano zmogljivostjo. Kljub temu je ob lepem vremenu mogoÄ?e preĹživeti prijeten dan in tudi odliÄ?no smuÄ?ati na vsaj treh smuÄ?iĹĄÄ?ih. Na prvem mestu je vsekakor trenutno naĹĄe edino visokogorsko smuÄ?iĹĄÄ?e z naravnim snegom Vogel, pa tudi na Krvavcu in Rogli deluje veÄ?ina naprav, proge pa so urejene. Smuka je brez teĹžav moĹžna tudi na Krvavcu in na Rogli. Poleg teh treh smuÄ?arskih centrov naprave omejeno obratujejo tudi na Mariborskem Pohorju, predvsem na Arehu, Kopah, RibniĹĄkem Pohorju, Golteh, Kranjski Gori in na Treh kraljih. Seveda pa vsi upamo na Ä?imprejĹĄnji sneg in zagon naprav na vseh smuÄ?iĹĄÄ?ih. vav

1914 - 1918 2014 - 2018 100. OBLETNICA PRVE SVETOVNE VOJNE

PO POTI MIRU OD ALP DO JADRANA Slovenije, ki zdruĹžuje komuniciranje trajnostnega oziroma zelenega turizma v povezavi z aktivnim Ĺživljenjskim slogom.

organizacijo, kjer smo poleg trgov, kjer smo skupaj nastopali Ĺže v preteklosti, turistiÄ?no ponudbo obeh deĹžel pod skupnim sloganom ÂťExperience Croatia, Kateri so dogodki v lanskem letu, na katere Feel SloveniaÂŤ prviÄ? predstavili tudi ste ĹĄe posebno ponosni? brazilskim potencialnim poslovnim Veseli me, da smo v preteklem letu za 3UHG VWR OHWL Y Ä&#x2020;DVX SUYH VYHWRYQH YRMQH MH RE VPDUDJGQL UHNL 6RÄ&#x2020;L partnerjem. promocijo Slovenije kot turistiÄ?ne Veseli me tudi, da smo z angaĹžiranostjo SRWHNDOD VRĂĽND IURQWD NL GDQHV 6ORYHQLMR LQ ,WDOLMR SRYH]XMH Y 3RW PLUX destinacije v letu 2013 v viĹĄini 4,3 milijona vseh sodelavcev v celoti izvedli tudi evrov med letom dodatno namenili ĹĄe tri aktivnosti, zastavljene v programu dela 7XULVWLÄ&#x2020;QL SRQXGQLNL GRĂ§LYHWLM VR WR ]JRGRYLQVNR R]DGMH Y]HOL ]D WHPHOM milijone evrov proraÄ?unskih sredstev. 2013. REOLNRYDQMD QRYLK LGHM ]D RGGLK JRVWRY Veselijo me tudi nadaljnji koraki na podroÄ?ju partnerskega sodelovanja doma, 9HÄ&#x2020; LQIRUPDFLM QD ZZZ VORYHQLD LQIR VRFDSRYHM Nadaljnje sodelovanje v regiji se zdi zlasti pa zunaj naĹĄih meja. Pri zadnjem bi izjemno pomembno â&#x20AC;&#x201C; se bo ta praksa ĹĄe posebej izpostavila Ĺže omenjeno 3URMHNW 7 ODE MH VRĂ&#x20AC;QDQFLUDQ Y RNYLUX 3URJUDPD Ä&#x2020;H]PHMQHJD VRGHORYDQMD 6ORYHQLMD ,WDOLMD L] VUHGVWHY nadaljevala? (YURSVNHJD VNODGD ]D UHJLRQDOQL UD]YRM LQ QDFLRQDOQLK VUHGVWHY 9HÄ&#x2020; LQIRUPDFLM QD ZZZ WRXULVP ODE HX odliÄ?no sodelovanje s hrvaĹĄko turistiÄ?no 3URJHWWR 7 /$% Ă&#x20AC;QDQ]LDWR QHOOÂˇDPELWR GHO 3URJUDPPD SHU OD &RRSHUD]LRQH 7UDQVIURQWDOLHUD ,WDOLD 6ORYHQLD Â˛ GDO )RQGR HXURSHR SHU OR VYLOXSSR UHJLRQDOH H GDL IRQGL QD]LRQDOL

oddih 7

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 8 /

/stembergarja 08:58:07

Planinstvo kot način življenja Zdenka Mihelič

laninska zveza Slovenije je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih organizacij v Sloveniji in združuje skoraj 60.000 članov posameznikov in 284 planinskih društev in klubov, ki oskrbujejo 176 planinskih koč, bivakov in zavetišč ter z markacisti PZS prostovoljno skrbijo za več kot 9000 kilometrov planinskih poti, kolikor jih imamo v Sloveniji. Slovenci smo gorniški narod, to vedno znova dokazujejo navdušeni planinci in številčni podatki o obisku gora. Vsaj nekajkrat na leto se v hribe ali v gore

8 oddih

odpravi več kot 300.000 Slovencev, slovenske gore pa na leto obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev (domačih in iz tujine). Gore so naša največja športna dvorana, ki nas vabi in sprejema 365 dni na leto. Za nas planince ni slabega vremena. Vsak dan je primeren za hojo v hribih ali gorah, le primerno je treba biti opremljen ter izbrati za letni čas in vreme ter glede na svojo psihofizično pripravljenost primerno pot. Tradicija slovenske planinske organizacije – Planinske zveze Slovenije je dolga že več kot 120 let, saj je v letu 2013 prazno-

vala 120-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva, katere naslednica je Planinska zveza Slovenije. V jubilejnem letu 2013 smo praznovali tudi 60 let Slovenske planinske poti, ki je bila odprta 1. avgusta 1953 na pobudo Ivana Šumljaka kot slovenska planinska transverzala št. 1 od Maribora do Ankarana in je bila prva tovrstna vezna planinska pot v Sloveniji, Evropi in na svetu.

Prvi na svetu

Slovenska planinska pot v številkah: Odprta: 1. avgusta 1953, imela je 80 točk. Število točk: danes 75 kontrolnih točk. Dolžina poti: dolžina po reliefu 599 kilometrov, skupno vzpona 45,2 kilometra, skupno spusta: 45,5 kilometra. Ko planinci danes prehodijo Slovensko planinsko pot od Maribora čez Pohorje prek Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana oziroma Debelega rtiča ob Jadranskem morju in jih spremljajo rdeče-bele Knafelčeve markacije s številko 1, obiščejo 75 kontrolnih točk, se okrepčajo v 58 planinskih kočah, se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov, obiščejo pet slovenskih mest in dva muzeja (Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Bolnico Franja). Ena od točk na poti, Škocjanske jame, pa sodi v Unescovo kulturno dediščino. Žige si pohodniki odtisnejo v dnevnik s Slovenske planinske poti, za lažje načrtovanje pa si pot načrtujejo z Vodnikom Slovenska planinska pot, oboje lahko planinci kupijo v planinski trgovini na sedežu PZS (Dvorakova 9 v centru Ljubljane) in tudi na sejmu Alpe-Adria 2014 na Gospodarskem razstavišču.

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 9 /

/stembergarja 08:58:07

V enem zamahu, najhitreje ... Prijatelj, hodi počasi!

Ocene, v kolikšnem času je mogoče prehoditi Slovensko planinsko pot, so različne. Če bi zmerno hodili, bi jo prehodili v enem zamahu v 28 dneh. Najhitreje jo je v vsej zgodovini opravil oziroma pretekel leta 2013 Marjan Zupančič, ki je predhodni rekord iz leta 2012 – postavil ga je Klemen Triler – izboljšal za kar 1 dan in 1 minuto in zdaj znaša 7 dni 14 ur in 44 minut. Vendar ... Začetnik si na njej sistematično pridobiva gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Zato Slovenska planinska pot ni namenjena samo zbiranju žigov. Ivan Šumljak nam daje napotek: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!« Vsa dejavnost PZS temelji na prostovoljstvu, od vodnikov do markacistov, alpinistov, drugih kadrov in planinskih društev. Poslanstvo uresničujejo s poudarkom na varstvu gorske narave in narave nasploh ter na varnejšemu obiskovanja gora. Planincem in drugim ljubiteljem gora, ki niso vešči gibanja v planinah v zimskih razmerah in nimajo zadosti lastnih izkušenj, priporočamo, da se vključijo v planinska društva (trenutno jih je 284 po vsej Sloveniji, http://www.pzs.si/drustva.php) in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. Radi se tudi posvetujte v vodniki PZS, jih povprašajte za nasvet, povejte jim svoje izkušnje o hoji v gore pozimi. Vodnik PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda. Za vse ljubitelje gora pa PZS izdaja revijo Planinski vestnik, najstarejšo revijo na Slovenskem, ki še vedno izhaja vse od leta 1895.

bomo Slovensko planinsko pot, najstarejšo vezno planinsko pot v Sloveniji in na svetu, ogledali si boste lahko razstave o naši organizaciji, gorah in še več. Pred dvorano se boste lahko preizkusili na plezalni steni in se pogumno podali v višave, skupaj s partnerji, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije, CIPRO Slovenija, Slovenskim planinskim muzejem in Geodetsko družbo, pa smo pripravili kar nekaj zanimivih dogodkov, tudi nagradne igre, prvo predstavitev novitet, med njimi tudi prihajajočo Slovensko turnokolesarsko pot (po vzoru Slovenske planinske poti), prikaz gorskega reševanja iz stene in delavnice za otroke. Predstavili pa bomo tudi naše edicije Planinske založbe PZS, ki izdaja planinske zemljevide in vodnike, ki pokrivajo ves gorski svet Slovenije, ter strokovno in leposlovno literaturo.

Splošni koristni napotki za varnejše obiskovanje gora

Pred turo se vprašajmo: • Kako dobro sem pripravljen (psihično in fizično)? Je izbrana pot primerna zame? • Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi za desetkrat. Imam oblačila, ki me bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil? • Kakšna je nevarnost proženja snežnih plazov za območje, kamor se odpravljam? • Kakšna je izbrana pot? V katero smer bom hodil (sever, jug, vzhod, zahod)? Pripravite si načrt poti. Pot razdelite na manjše odseke, predvidite počitke in približni čas hoje. Ustvarite si sliko poti in jo prehodite v mislih.

Informacije na sejmu, plezanje na steni pred dvorano

Na sejmu Alpe-Adria vam bomo na našem prostoru (Marmorna dvorana – B2, pritličje) posredovali številne informacije o varovanju gorske narave in narave nasploh, o turnem kolesarstvu in turnem smučanju, varnejšem obiskovanju gora v zimskih razmerah, o naših planinskih kočah, od katerih so nekatere že pridno pridobile certifikat okolju prijazne planinske koče, letos pa bodo prve prejele tudi certifikat družinam prijazne planinske koče. Predstavili vam

oddih 9

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 10 /

/stembergarja 08:58:07

• Predvidevajte in si ustrezno načrtujte vaš izlet, pohod. • Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti, in pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje udeležencev ture. Še posebno pozorni bodite, če bolehate za kakršnimikoli kroničnimi boleznimi, alergijami ali ste srčni bolnik. Obveščanje: • O vsaki turi obvestite partnerja, prijatelja ali znanca. Obvestilo naj vsebuje podatke o nameravani poti, morebitne rezervne cilje in okvirni čas povratka. • Priporočljivo je, da za obveščanje uporabite poseben obrazec v tem razdelku Planinskega kažipota in ga pustite na vidnem mestu v avtu. • Vpisujte se v vpisne knjige na kočah in vrhovih, ki bodo v veliko pomoč gorskim reševalcem v primeru poizvedovanja.

Kako pa na turi?

Planinska zveza Slovenije W: www.pzs.si FB: http://www.facebook.com /PlaninskaZvezaSlovenije Twitter: @planinskazveza E: info@pzs.si

10 oddih

• Imam v nahrbtniku vse potrebne stvari za današnjo turo? • Kako daleč je in koliko časa bom potreboval za celotno pot? Na vrhu smo šele na polovici poti – naš cilj je varna vrnitev v dolino in domov. • Kako strm je teren? Ali ga bom moral prehoditi v ključih, za kar bom potreboval več časa (je pa manj utrudljivo)? • Kakšen je teren? Ali so na poti balvani, melišča? Ali je na poti rušje, ki me bo upočasnilo, ali ga bom lahko obšel? • Ali so na poti značilnosti, ki jih bom moral premagati: krnice, hudourniki, strmi skoki? Ali jih lahko obidem? • S katerimi nevarnostmi se na poti lahko srečam: prepadi, s travo poraščen svet, padajoče kamenje? • Kako hoditi? • Kakšen tempo ubrati? So z vami otroci?

• Začnite počasi, da se ogrejete in pripravite telo za več ur hoje. Izberite tako imenovani pogovorni tempo hoje. • Po kratki pavzi za slačenje (po pribl. 15. min hoje) poskušajte hoditi vsaj eno uro pred prvim počitkom. Med vsakim korakom iztegnite zadnjo nogo do konca in pri prenosu sprostite mišice. Uskladite dihanje s koraki. • Tempo hoje prilagodite najšibkejšemu udeležencu. • Izbirajte varna mesta za počitek, kjer ni nevarnosti zdrsa, padajočega kamenja, snežnih plazov in niso neposredno na soncu. • Zaščitite se pred sončnim sevanjem s kremo primernega faktorja, pokrivalom, kakovostnimi sončnimi očali ... • Na planinskih poteh, ki so izpostavljena možnosti padajočega kamenja ali trka z glavo v skalo, si obvezno nadenite čelado. Čelado uporabljajte tudi pri vzponih in sestopih na poteh, ki so speljane po meliščih. • Na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajte samovarovanje s pomočjo plezalnega pasu in varovalnega kompleta. • V primeru, da zaradi nepredvidene ovire na poti (poledeneli deli, strgana jeklenica, podor) ture ni mogoče varno nadaljevati, se pravočasno obrnite. Gora vas bo počakala. • Uživajte zadostne količine tekočine in hrane. Pijte večkrat in v majhnih količinah. Hrano kupite v planinskih kočah, saj se boste s tem izognili težkemu nahrbtniku. Med turo pa uživajte energijske ploščice ali sveže/suho sadje. • Med hojo vam ne sme biti prevroče. Uporabljajte aktivno perilo in oblačila iz sodobnih materialov, ki se prilegajo telesu, saj se boste s tem izognili tudi možnosti, da se kam zapnete in povečate

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 11 /

/stembergarja 08:58:07

Na Bovškem se skrivajo kotički in aktivnosti, ki čakajo, da jih doživite

a Bovškem se skriva nešteto koščkov rajske narave, ki jemljejo dih. Najlepše jih je raziskovati aktivno s pohodniškimi čevlji, s kolesa, z brzic smaragdne Soče, z jadralnega padala in še kako drugače. Med potepom si privoščite košček okusnega bovškega sira ali bovške krafe, polnjene s hruškami. Dediščino življenja med alpskimi vrhovi pa lahko doživite v vrvežu etnoprireditev, kot so Kmečke igre, Trentarski senjem ali Čomparska noč. Tudi za tiste, ki Bovec že poznate, ne zmanjka zanimivih kotičkov in aktivnosti: • kar dva zip-line parka, ki navdušujeta s spustom po jeklenici z vrhov v dolino, • skrivnostne energije Šunikovega vodnega gaja v dolini Lepena, • dediščina soške fronte v muzejih na odprtem: Ravelnik, Štoln ali Čelo, • dolina stoterih slapov v okolici Loga pod Mangartom, • alpski botanični vrt Alpinum Juliana med pohodom po Soški poti, ki pelje od izvira Soče mimo velikih korit do Bovca,

• zeleni odtenki tolmuna pod slapom Virje in z mahom pokriti kamni kraškega izvira Gljuna. Raziskovanja dolin navdiha pa ni nikoli konec. Doživite in okusite jih po svoje.

LTO Bovec/TIC Bovec Trg golobarskih žrtev 8, SI - 5230 Bovec Tel.: +386 (0)5 38 41 919 Faks: +386 (0)5 38 96 445 E-pošta: info@bovec.si, splet: www.bovec.si

oddih 11

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 12 /

/stembergarja 08:58:07

tveganje za padec. Izogibajte se bombažu, ki je hladen in slabo odvaja pot. • Uživanje alkohola in tobaka odsvetujemo! • V primeru nenadnega poslabšanja vremena si čim prej poiščite zavetje v planinski koči, bivaku ... Če to ni mogoče, sestopite z izpostavljenih grebenov. Ture ne nadaljujte. • Skupina ostane skupaj do konca ture.

oskrbujejo prostovoljno. Najdaljša, najbolj znana in najbolj priljubljena v Sloveniji je Slovenska planinska pot, ki je tudi prva vezna pot v Evropi in tovrstna na svetu. Po Sloveniji lahko izbirate tudi med kar 80 planinskimi veznimi potmi – obhodnicami, evropskima pešpotema E6, E7 in potjo Via Alpina, ki poteka od Italije čez Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Lichtenstein, Francijo, Švico do Monaka.

O varnejši hoji v gorah v zimskih razmerah

V zimskih dneh je planinski svet po navadi prekrit s snežno odejo. Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu. V zimskih dneh moramo biti pripravljeni na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost proženja snežnih plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, in seveda možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti/vrhov, pripravi in opremi. Upoštevajmo tudi, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem območju.

Najprimernejši čas za obiskovanje gora

To je vsak letni čas, le da izberemo primerne planinske, gorniške pohode in poti, prilagojene našim psihofizičnim sposobnostim in trenutnim vremenskim razmeram. Prav je, da se zavedamo, da je čar narave tudi v tem, da jo spoznavamo v vseh letnih časih. Tega se zaveda vedno več obiskovalcev gora, ki so aktivni v gorah skozi vse leto: hodijo, plezajo in smučajo v vseh letnih časih, tudi pozimi. S tem skrbimo tudi za stalno in redno športno aktivnost.

Po katerih planinskih poteh?

Možnosti je veliko, saj je v Sloveniji kar 1661 planinskih poti v skupni dolžini več kot 9000 kilometrov. Koliko pa je to kilometrov? Če si za primerjavo pogledamo vse slovenske državne ceste (avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste), hitro lahko ugotovimo, da je planinskih poti kar za polovico več. Neverjetno dejstvo, ki je osupljivejše tudi zato, ker vse planinske poti v Sloveniji naši markacisti

12 oddih

Obvezna oprema Kaj mora biti v nahrbtniku vsakega planinca ne glede na vrsto ture: • alufolija in bivak vreča • osebni komplet prve pomoči • čelna svetilka in rezervne baterije • mobilni telefon s polno baterijo • beležka in NAVADNI svinčnik • sveča in vžigalice v vodno neprepustni vrečki • železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen) Ne bo odveč opozoriti, da imejmo s seboj tudi toplo oblačilo ter kapo in rokavice, v hribih se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega. Pazite na težo nahrbtnika in uporabljajte moderne tkanine, ki zasedejo manj prostora in so lažje. S tem bo tura tudi prijetnejša. Ne varčujte pri nakupu čevljev.

Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah. Poleg tega pa še dobre zimske pohodniške čevlje (lahko tudi plastične ali turnosmučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostno osebno zaščitno obleko pred vetrom, mrazom in mokroto, dobro termoizolativno obleko, zaščito pred močnim soncem, dovolj rezervne obleke in zaradi zaprtosti koč tudi dovolj tople tekočine in hrane. Prav tako so obvezni cepin in dereze. Oboje se naučimo uporabljati. Cepin in dereze sodijo na turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere spreminjajo tako z višino kot s časom. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin (palice pospravimo ob nahrbtnik). Med obvezno opremo sodi tudi plazovni trojček: plazovna žolna, sonda in snežna lopata. Plazovno žolno, nameščeno na telesu pod zgornjimi plastmi obleke, imejmo na turi vedno priključeno (doma preverimo delovanje), sondo in lopato pa v nahrbtniku. Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj plazovni trojček ne zagotavlja preživetja pod snegom, veča pa njegove možnosti.

Hit Alpinea, Družba za turizem d.d., Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora Foto: Arhiv LTO Kranjska Gora

Kakšno opremo potrebujemo pozimi?

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 13 /

/stembergarja 08:58:07

ranjska Gora se pozimi spremeni v romantično vasico, kjer poleg aktivnosti na snegu lahko preživljate prijetne trenutke na dolgih sprehodih po prelepi naravi, v središčih dobrega počutja ter ob odlični hrani in pijači. Tudi hotelirji so že pripravljeni na prihajajočo zimsko sezono. V hotelih Hit holidays (Ramada resort Kranjska Gora, Kompas, Ramada Hotel & Suites Kranjska Gora, Špik in Alpina) in apartmajski hiši Vitranc so tudi za letošnjo zimo pripravili pestro ponudbo za preživljanje zimskih počitniških dni. Ponudbo smučišč v Kranjski Gori dopolnjujejo sankališča in drsališče ob hotelu Kompas. Ljubitelji teka na smučeh bodo navdušeni nad tekaškimi progami, ki vodijo celo v sosednjo Italijo. Novost v letošnjem letu pa je Ledeni park, kjer si bodo

Počitnice v Kranjski Gori obiskovalci lahko ogledali ledene skulpture junakov iz zgodb kar treh dežel. V hotelih Hit holidays Kranjska Gora, ki jih v večini najdete neposredno ob smučišču, so za letošnjo zimo pripravili bogato izbiro smučarskih paketov, ki vključujejo smučarsko karto: Smučanje v Kranjski Gori, paket all inclusive v Ramada Resort Kranjska Gora. Posebno privlačen je paket Tri dežele, saj omogoča smuko tudi v sosednjih Avstriji in Italiji. Končali pa boste sezono lahko z že vsem poznanimi Boom počitnicami ali posebno akcijsko ponudbo Smučam brezplačno. Ponudbo hotelov bogatijo kar štirje wellness centri. Tako se lahko prepustite spretnim rokam maserk, zaplavate v katerem od bazenov ali se ogrejete v savnah. Medtem bodo za najmlajše poskrbeli animatorji s tematsko obarvanimi delavnica-

mi, srečanja s Kekcem, mini klubom, mini diskom ter pohodi z baklami po zasneženi Kranjski Gori in okolici. Ponudbo petih hotelov ter apartmajske hiše poleg odličnih wellness storitev dopolnjuje tudi pestra kulinarična ponudba, ki se prepleta skozi hotelske restavracije, ponudbo na Snežni plaži, picerijo Napoli, Oštarijo in sklene s Sladko Julijo – lastno blagovno znamko sladkih pregreh v kavarni London. Kranjska Gora s svojo okolico ponuja res široko paleto možnosti za aktivna doživetja in je tako idealna destinacija za preživljanje nepozabnih trenutkov pozimi. www.hitholidays-kg.si info@hitholidays-kg.si T.: 04 588 44 77 Modra številka: 080 88 30

Zimske počitnice v Kranjski Gori Smučanje v Kranjski Gori Termin: 15.2.-1.3.2014

5 x polpenzion + 4 dnevna smučarska karta

Mini počitnice, maksi zabava bava va Hotel Špik****/*** Termin: do 2.-16.2.2014 014

Hit Alpinea, Družba za turizem d.d., Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora Foto: Arhiv LTO Kranjska Gora

že od

365 €

2 x polpenzion + 2 dnevna smučarska karta

k 1 otro tarosti s a t le do 6. biva O!

N PLAČ BREZ + l sk a te ta ho Boga imacija! an

že od

166 € Cene veljajo na osebo v dvoposteljni standard sobi! Velja za omejeno število sob.

* Smučišča: Osojščica/Gerlitzen, Badkleinkirchhenim, Katschberg, Trbiž - Višarje, Sella Nevea.

INFO: 04 588 44 77 info@hitholidays-kg.si www.hitholidays-kg.si

oddih 13

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 14 /

/stembergarja 08:58:07

Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi plazovne žolne ter izvesti praktične vaje lociranja zasutega v plazu. Dobro obvladovanje te opreme je bistvenega pomena pri njeni praktični uporabi in je od tega v veliki meri odvisen tudi naš uspeh ob morebitni nesreči s snežnim plazom. Z daljšim iskanjem zasutega v snežnem plazu je možnost njegovega preživetja veliko manjša. In katera plazovna žolna je najboljša? Vsaka, ki deluje brezhibno in jo znate uporabljati. Pomembno je tudi, da pred uporabo preverimo stanje opreme, ki je čez poletje nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči). Vsa oprema pa nam nič ne koristi, še več, lahko je tudi nevarna, če je ne znamo uporabljati. Zato je tudi tu zelo pomembno znanje – učenje in obnavljanje naučenega v praksi.

Kakšno težavnost poti priporočiti tistim, ki niso vešči planinskih pohodov v zimskih razmerah?

Planincem in drugim ljubiteljem gora, ki niso vešči gibanja v planinah v zimskih razmerah in nimajo zadosti lastnih izkušenj, priporočamo, da se vključijo v planinska društva in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. Radi se tudi posvetujte v vodniki PZS, jih povprašajte za nasvet, povejte jim svoje izkušnje o hoji v gore pozimi. Vodnik PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda s PD. Priporočamo pridobitev znanja o gibanju v gorah pozimi oziroma

14 oddih

obnovitev tega. Znanje dobite v planinskih društvih in njihovih planinskih šolah. Upoštevajte nasvete in opozorila. Svoje poti v gore vselej načrtujte in upoštevajte postopnost (od lažjih k težjim, od krajših k daljšim), pot ali vrh si izberite glede na vaše znanje, fizično pripravljenost in tehnično usposobljenost. Pa tudi sicer velja pravilo (razen če se priključimo vodeni skupini): nikoli se ne podajajmo na poti in vrhove, če jih nismo dodobra spoznali že v kopnih razmerah. Pozimi je pokrajina spremenjena, prekrita s snežno odejo, prav tako pot in markacije. Ob zimskih razmerah ni odveč še enkrat opozoriti: – Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami. – V gore, na svoje planinske poti se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati. – Preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo skupaj s snežno lopato in plazovno sondo tudi dosledno uporabljajte. – Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom. – Izbirajte poti, premerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu. – Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan. – Preverite odprtost planinskih koč (večina je pozimi zaprtih, sploh v visokogorju in sredogorju). – Pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajte vremen-

sko napoved za gore, kamor se odpravljate. – Upoštevajte podatke o višini snežne odeje, snežnih razmerah v gorah in stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov. – V gore ne odhajajte ob obilnejšem sneženju in vsaj tri dni po njem ter ob napovedanih otoplitvah. – Odpravite se v gore dovolj zgodaj. – O svojih poteh in načrtih obvestite domače. Vedno imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti – naš cilj je varna vrnitev domov.

Certifikati za 17 planinskih koč Certifikate okolju prijazna planinska koča in družinam prijazna planinska koča bo Planinska zveza podelila prejemnikom v soboto, 1. februarja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v času sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Certifikat okolju prijazna planinska koča bo prejelo pet planinskih koč, 12 planinskih koč pa certifikat družinam prijazna planinska koča. Zadnji, letos prvič podeljeni certifikat se podeljuje kočam, ki zagotavljajo družinam prilagojeno bivanje, to je kakovostno, varno in otrokom prilagojeno preživljanje prostega časa v gorskem okolju.

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 15 /

/stembergarja 08:58:07

Bogata tradicija ribištva in vicev o ribičih

Ribiči so lani praznovali 60-letnico Ribiške zveze Slovenije in 130-letnico organiziranega ribištva v Sloveniji. Ker je z ribiči povezanih nešteto vicev, smo sogovornika, častnega predsednika Ribiške zveze Slovenije Boruta Jeršeta, najprej povprašali, ali nam pove najnovejšega. »Vicev na račun ribičev in velikosti rib je zelo veliko. Nazadnje sem slišal tegale: Ribič pravi prijatelju, da je imel na zadnjem ribolovu veliko srečo. Ta ga vpraša, kaj je ujel. 'Velik star škorenj.' 'To pa ja ni nič,' mu odvrne prijatelj. 'Ampak v škornju so bile tri lepe postrvi!' mu zabrusi ribič.« Kje pa smo trenutno in kakšni so trendi glede članstva? Slovenci imamo dolgo in bogato tradicijo v organiziranem sladkovodnem ribištvu. Danes je Ribiška zveza Slovenije pomembna organizacija civilne družbe, ki združuje 64 ribiških družin, ki imajo od leta 2010 sklenjene koncesijske pogodbe z državo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših. Na osnovi ribiškogojitvenih načrtov ribiške družine skrbijo za stanje in ohranjanje rib v skoraj 94 odstotkih slovenskih voda, v šestih odstotkih pa Zavod za ribištvo Slovenije. Delujemo v javnem interesu na področju

upravljanja ribjega življa, ohranjanja narave in varovanja okolja. Z veseljem lahko ugotovimo, da se dviga raven strokovnega znanja ribičev in njihova naravovarstvena ozaveščenost. Trenutno je v ribiški organizaciji povezanih blizu 12.000 sladkovodnih ribičev. Stanje članstva je v zadnjih desetih letih približno enako, je pa res, da je bilo članov v devetdesetih letih preteklega stoletja že tudi več. Zavedamo se, da je povprečna starost članov razmeroma visoka, zato veliko naporov vlagamo v delo z mladimi ribiči. Njim posvečamo posebno pozornost in se trudimo, da bi jim posredovali čim več znanja, jih pritegnili v naše vrste in si tako postavili temelje za razvoj ribiške organizacije v prihodnje. Katere so ugodnosti članstva v ribiški družini? Ribiči, povezani v ribiških družinah, imajo tako obveznosti kot ugodnosti. Povezujeta jih ljubezen do voda, v katerih družina skrbi za upravljanje rib in kjer tudi lovijo, in medsebojno druženje. Kot člani ribiške družine opravijo veliko ur prostovoljnega dela na različnih področjih, od čuvajske službe, ribogojstva, strokovnega usposabljanja, dela z mladimi do varstva voda. Ugodnost pa je predvsem v

možnosti, da imajo popust pri nabavi ribolovnih dovolilnic. Na kaj ste od storjenega ali dogodkov v preteklem letu najbolj ponosni? Tudi v lanskem letu je bilo v ribiški organizaciji veliko narejena na različnih področjih. Veliko naporov smo vložili, da bi obvarovali naše vode pred nestrokovnimi in škodljivimi posegi vanje, pred uničujočim plenjenjem ribojedih ptic ter drugimi negativnimi vplivi na vode in življenje v njih. Po drugi strani pa je krovna organizacija posvetila veliko pozornosti strokovnemu usposabljanju vodstev v ribiških družinah in delu z mladimi ribiči. Če bi imeli čarobno palico – kaj in kako bi najprej uredili na področju ribištva? Ta trenutek bi bilo nujno doseči red, spoštovanje zakonov in strokovnost pri vseh vrstah posegov v vode, saj je stanje na tem področju zelo kritično. Čeprav Slovenijo tako evropska vodna direktiva kot naša zakonodaja zavezujeta, da vzpostavi ugodno stanje v naših vodah do leta 2015, smo žal še daleč od tega. V razvitih državah pospešeno izvajajo renaturacije uničenih vodotokov, pri nas pa še vedno marsikje grobo in nestrokovno posegamo vanje. oddih 15

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 16 /

/stembergarja 08:58:07

kilogrami rib na hektar, marsikje tudi več, kar dokazuje dobro gospodarjenje z ribjimi populacijami.

Borut Jerše

Količina oziroma naseljenost rib se v rekah in jezerih meri tudi s podatkom o kilogramih rib na hektar – kolikšna je ta številka za Slovenijo in nekatere pomembnejše reke in kaj ta pomeni oziroma ali gre za slabo ali dobro gospodarjenje z ribjimi populacijami? Populacije rib v slovenskih rekah in jezerih so zelo raznovrstne. V slovenskih sladkih vodah živi več kot 90 vrst rib, od teh je 33 trajno zaščitenih vrst, okoli 20 pa je zanimivih za športni ribolov. Še v zgornjih, izrazito postrvjih revirjih je poleg postrvi že nekaj spremljevalnih vrst. V pasu lipana in nižje pa ribji svet obsega pet do deset, marsikje tudi več ribjih vrst. Običajna naseljenost je med 200 do 400

Navedite nekaj kapitalnih ulovov v slovenskih rekah in jezerih? V slovenskih rekah in jezerih je mogoče ujeti tudi ribe velikanke. Za kapitalen ulov je poleg ribiškega znanja in izkušenj pomembno tudi to, da si ob pravem času na pravem mestu, da na pravi način vržeš v vodo pravo vabo in da imaš seveda obilo sreče. Za različne vrste rib so se izoblikovale najmanjše mere, od katerih se za posamezne ulove upošteva, da so kapitalni. Tako rekoč pri vseh ribolovnih vrstah rib v naših rekah in jezerih beležimo tudi številne kapitalne ulove. Leta 2005 je na primer Edo Januš v Savi ujel 135 centimetrov dolgega in 26,9 kilograma težkega sulca, leta 2009 je italijanski ribič Maurizio Maule ujel v Soči 120 centimetrov dolgo in 22,5 kilograma težko soško postrv, leta 2011 je Krištof Cuderman v Blejskem jezeru ujel 100 centimetrov dolgega in 30,7 kilograma težkega krapa, leta 2010 je Damjan Marinič v gramoznici Bunčani ujel 136 centimetrov dolgega in 52 kilogramov težkega tolstolobika … Z objavljanjem podatkov in fotografij v glasilu slovenskih sladkovodnih ribičev Ribič nastaja nekakšen kataster velikih rib, ujetih pri nas. Vaše mnenje, komentar in predlog rešitve glede velikega kormorana in drugih ribojedih ptic ter neustreznega sistemskega odziva države za dolgoročno razrešitev tega problema. Prepričan sem, da je treba problem rešiti dolgoročno. Ribe kot živalska vrsta so dokazano veliko bolj ogrožene od ptic. Ribiči se upravičeno borimo za njihovo zaščito, predvsem domorodnih ribjih vrst, ki so naše naravno bogastvo. Pričakujemo enakopraven, strokovno podprt dialog z drugimi naravovarstvenimi organizacijami, predvsem Društvom za opazovanje ptic Slovenije, ter strpno iskanje najboljših možnih rešitev. Ne moremo pristati na argument avtomatične vzpostavitve naravnega ravnovesja v naravi na dolgi rok, saj živimo v kulturni krajini, zato pričakujemo, da bo država sprejela ustrezen dolgoročni program zaščite rib pred ribojedimi pticami. Vaše stališče glede tujerodnih ribjih vsiljivcev in podobno problematičnih školjk? Gre za zelo resen problem, ki ga poznajo povsod po Evropi in tudi pri nas. V

16 oddih

preteklosti je bilo žal narejenih veliko napak pri nenadziranem vnosu nekaterih tujerodnih ribjih vrst k nam. Bojim se, da problema ne bo mogoče v celoti rešiti. V prihodnje pa moramo dosledno spoštovati strokovne programe upravljanja ribjih vrst in v največji možni meri popraviti napake iz preteklosti. Je res vse več ribjih bolezni zaradi vse toplejše vode tudi alpskih vodotokov? Res je, v zadnjem času opažamo tako pri nas kot v drugih alpskih državah povečano segrevanje vodotokov. V tem trenutku še ni dokazano, kako to vpliva na pojavljanje bolezni, tečejo pa tako pri nas kot tudi v tujini nekatere raziskave v to smer. V nekaterih alpskih rekah, denimo Savi Bohinjki, opažamo težave s potočno postrvjo, podobne probleme zaznavajo tudi v Avstriji in na Bavarskem. V okviru Združenja evropskih ribiških zvez, katere članica je tudi Ribiška zveza Slovenije, pripravljamo stališče o negativnih vplivih na vodotoke v področju alpskih držav. Pripravo stališča koordiniramo v Sloveniji, pri tem pa sodelujemo tudi z Zvezo ribiških organizacij na območju alpskih dežel ARGEFA. Vaša ocena turistične države, prijazne do ribičev in prihodnosti ribiškega turizma – v katero smer se razvija turistična ponudba oziroma v katero bi se morala, kaj bi morali še nujno postoriti? Slovenija in njene reke ter jezera so zelo priljubljen cilj ribičev iz vsega sveta. Ribolovni turizem je brez dvoma ena najvišjih oblik turizma v Sloveniji. Zlasti velja to za muharjenje, to je lov z umetno muho, pa tudi za druge oblike ribolova. Slovenija na majhnem geografskem območju razpolaga z zelo veliko pestrostjo različnih ribolovnih voda. Tuji ribiči so v veliki večini ljudje, ki spoštujejo naravo, je ne onesnažujejo in se do nje obnašajo spoštljivo. Pri nas ostanejo v povprečju več dni in so pripravljeni zapraviti kar veliko denarja. Mislim, da bi Slovenija lahko ribolovni turizem še bolje izkoristila. V strategijo razvoja slovenskega turizma smo sicer uspeli vključiti tudi ribolovni turizem, a država bi ga morala skupaj z ribiči še bolj promovirati na tujih trgih, skupaj s ponudbo drugih turističnih storitev tujim ribičem. Sem proti množičnosti v ribolovnem turizmu, tu je potrebna individualna obdelava gostov, ki jih poleg lepote naših voda in bogastva rib v njih zanimajo tudi druge reči, od kulinarike, vin do naravnih in zgodovinskih znamenitosti. lp

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 17 /

/stembergarja 08:58:07

Rudolfov splav, Novo mesto Kompas Novo mesto je najbolj inovativna turistična agencija v Sloveniji (nagrada STO). Kdo ne pozna njihovega Rudolfovega splava, Po poteh dediščine, Tematskih poti, zidanic, Matjaževe domačije… Lani so v Kompasu pripravili posebne programe za drugačna praznovanja različnih obletnic in jubilejev, letos pa so se posebej specializirali tudi za strokovna potovanja in izlete za različne ciljne skupine: vinogradnike, gasilce, čebelarje, konjenike, pohodnike, šolske skupine, ljubitelje glasbe, zgodovine… Zanimiva novost so posebni programi za kolektive in upokojence, v katerih

klasičnim izletom dodajajo posebne delavnice, ki jih izvajajo s priznanimi strokovnjaki. Tako boste kolektivi na celodnevnem izletu lahko spoznali tudi, kako se motivirati za delo in življenje v 21. stoletju, ali je stres naš sovražnik ali partner, kako upravljati s časom, kako uporabiti svoja čustva za dvig energije, čudežen vpliv zdrave prehrane… Tudi upokojenci bodo na teh izletih lahko razmišljali o zanimivih temah: Odpovejte se predsodkom staranja, Sožitje med generacijami… Omenjeni programi zagotovo predstavljajo zanimivo in dobrodošlo popestritev turistične ponudbe.

ZDRUŽITE KORISTNO S PRIJETNIM: IZLET + DELAVNICA za kolektive, različna društva, upokojence…

POSEBNI TEMATSKI IZLETI

ZA GASILCE, VINOGRADNIKE, ČEBELARJE, KONJENIKE, POHODNIKE, ŠOLSKE SKUPINE…

DRUGAČNA PRAZNOVANJA

Praznujte svoje obletnice in okrogle jubileje na drugačen, inovativen in doživljajski način, ki se ga bodo vaši najdražji še dolgo spominjali…

TEAM BUILDING PROGRAMI Za manjše in večje kolektive.

DRUGAČNA DOŽIVETJA

Posebni izleti, Rudolfov splav, Zgodba o Slaku na Rudolfovem splavu, Turizem v zidanicah, Zgodba o cvičku na Matjaževi domačiji, grajska zgodba na gradu Žužemberk in Struga, Osnovna šola Brihtna glava, Soseska zidanica, Skansen in Kartuzija Pleterje, ogled obore na Ruperč vrhu, park kozolcev Šentrupert, KP Kolpa – evropska destinacija odličnosti, muzeji, galerije, cerkve, samostani…

www.kompas-nm.si 00386 07 393 15 20

00386 07 393 15 30

kompas.nm@siol.net pas.nm@siol.net

oddih 17

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 18 /

/stembergarja 08:58:07

Na tleh nekdanje Emone

etos se bomo spomnili kar nekaj pomembnih okroglih obletnic, ljudi in dogodkov, ki so zaznamovali pripoved o človeštvu. Natančno sto let bo denimo minilo od začetka prve svetovne vojne oziroma od atentata na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu, pred 150 leti je umrla Prešernova muza Julija Primic in v Ljubljani je bila ustanovljena pivovarna Union, pred 200 leti

18 oddih

je umrl Immanuel Kant, pred tisoč leti je umrlega koroškega vojvodo Otona I. nasledil sin Konrad I., pred 2000 leti pa je bila zgrajena rimska Emona. Ljubljanska kotlina je bila sicer naseljena že v prazgodovini, čez njo pa so že v predrimskem obdobju potekale pomembne trgovske poti med Apeninskim polotokom, Baltikom in Balkanom. V drugi polovici 1. stoletja pred našim štetjem so ta del slovenskega ozemlja zasedli Rimljani in najverjetneje pod grajskim gričem ustanovili vojaško postojanko. Pomembno vlogo pri izbiri lokacije za gradnjo Emone je prav gotovo imela tudi takrat plovna Ljubljanica. Rimljani so nato na območju med Ljubljanico in Šišenskim hribom namensko (z željo, da bi utrdili zaledje po ilirskih vstajah) zgradili mesto s pravokotnim tlorisom in mogočnim kamnitim obzidjem ter na treh straneh z dvojnim vodnim jarkom, kar je imelo vse značilnosti rimskega kastra. Prvi prebivalci so bili priseljenci iz Italije in Galije, njihovi sužnji in odsluženi rimski vojaki. V Ljubljani se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov, povezanih z 2000-letnico Emone, in na to so se številni organizatorji in odgovorni pripravljali že precej časa. Med njimi je seveda tudi prva violina turizma v slovenski metropoli Barbara Vajda, direktorica Turizma Ljubljana: »Pravzaprav bo celotna letošnja ljubljanska turistična sezona v znamenju praznovanja 2000-letnice gradnje rimske predhodnice Ljubljane, to je Emone.«

Kaj se nam obeta? Kar veliko. Čaka nas prava serija razstav, dogodkov in doživetij, ki bodo spremljali ta pomembni jubilej. Vse to bo dopolnilo že tako pestro ljubljansko kulturno sezono, zato bo pomembna tudi s turističnega vidika. Ljubljana se bo tujim in domačim obiskovalcem predstavila kot turistična destinacija z antično tradicijo in pestrim kulturnim programom. Ko govorimo o turizmu, je Ljubljana že lani na turističnih sejmih opozarjala na letošnjo obletnico? V Turizmu Ljubljana smo si zastavili cilj, da praznovanje 2000-letnice Emone predstavimo kar najširšemu krogu potencialnih obiskovalcev Ljubljane, zaposlenim v turističnem sektorju in novinarjem. Zato smo 2000-letnico Emone izpostavil kot nosilno temo leta 2014 v Ljubljani in začeli dogodke ob jubileju že leta 2013 intenzivno promovirati na turističnih sejmih ter borzah v tujini. Poleg tega promocijo izvajamo z oglaševanjem v domačih in tujih medijih, pa tudi prek aktivnosti s področja odnosov z javnostmi, ki so usmerjene v izpostavljanje praznovanja 2000-letnice Emone. Število obiskovalcev vsako leto raste, s takšnimi prireditvami pa jih bo zagotovo še več? Po naši oceni je lani število nočitev v Ljubljani zraslo za rekordnih 11 odstotkov,

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 19 /

/stembergarja 08:58:08

Pester program bo gotovo privlačen za ljubitelje kulture in zgodovine, pa tudi za druge obiskovalce, ki Ljubljane še niso spoznali v luči njene antične preteklosti. Aktivnosti, ki jih izvajamo v Turizmu Ljubljane, so le del vseh, ki jih pripravljajo drugi zavodi in inštitucije v okviru Mestne občine Ljubljana, zato smo prepričani, da bo širok nabor dogodkov, razstav in delavnic ob jubileju pozitivno prispeval k prepoznavnosti Ljubljane v tujini in doma, k prepoznavnosti antične identitete mesta in seveda k povečanju obiska mesta pri tujih in domačih gostih.

Barbara Vajda

število prihodov gostov pa je bilo za devet odstotkov večje kot leto prej, v letu, ki je bilo do lani rekordno. Z intenzivno promocijo dogodkov ob praznovanju 2000letnice Emone seveda želimo v Ljubljano privabiti čim več obiskovalcev. Menimo, da je lahko program dogodkov ob praznovanju tega jubileja dodaten razlog za prihod gostov v naše mesto, pa tudi da bodo gostje v Ljubljani morda ostajali dlje.

na prostem pa bo prireditev Ave, Emona!, ki bo od 22. pa do 24. avgusta potekala na Kongresnem trgu. Na tridnevnem dogodku bomo doživeli vrnitev v antične čase z odigranimi bitkami, rimsko poroko, plesi, rimsko tržnico in še marsičim. Seveda vabim tudi vse vas, ki zdaj berete ta članek, da nas obiščete v Ljubljani ter spoznate in doživite Emono!

Seveda ne gre zgolj za promocijo, ampak tudi za izjemno zanimive projekte, pravzaprav že spektakle? Turizem Ljubljana pri praznovanju 2000letnice Emone seveda ne izvaja zgolj promocijskih aktivnosti, v projekt smo se vključili tudi kot nosilci nekaterih projektov, ki bodo omogočili, da bo Ljubljana v letih 2014 in 2015 zaživela po emonsko in da bodo obiskovalci Ljubljane Emono doživeli čim intenzivneje. Pripravili smo vodene oglede, ki jih bomo izvajali od začetka marca do konca septembra, na katerih bodo obiskovalci spoznavali ostanke Emone ter doživeli in okusili delček preteklosti. Vrhunec dogodkov

oddih 19

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 20 /

/stembergarja 08:58:08

Vedno bliže kulinarično bolj razvitim sosedom Predsednik društva slovenskih kuharjev in slaščičarjev Tomaž Vozelj se z nasmehom na ustih spominja pomembnejših dogodkov v preteklem letu: »Vsekakor bi izpostavil uspešno udeležbo na dveh tekmovanjih zunaj EU, do katerih smo morali dostopati z letalskim prevozom, kar je bil za nas kar obsežen logistični zalogaj. Do zdaj smo se udeleževali tekmovanj v EU in nanje potovali z najetimi kombiniranimi vozili in znanimi živili.« Glede na rezultate tekmovanj v hudi mednarodni konkurenci naši najboljši kuharji kotirajo zelo visoko, mogoče celo presenetljivo visoko. Kaj lahko rečete po tekmovanju v Dubaju, katere so naše prednosti in s katerimi slabostmi se bo treba še spopasti? Kot sem že omenil, imamo še nekaj težav z logistiko in poznavanjem živil, ki jih je mogoče dobiti na svetovnih trgih. Naše prednosti so predvsem v hitrem prilagajanju na nova delovna okolja, poznavanje klasične priprave živil in timski pristop. Seveda je treba omeniti, da je tekmovanje v Dubaju potekalo prvič na taki ravni in pravili igre. Vsa hrana, ki se je pripravila za hladno-topli bife, se je ponudila gostom. Način serviranja pa je za naše razmere malce nenavaden: vse jedi se

20 oddih

servirajo porcijsko v velikosti dveh do treh zalogajev. Za to seveda obstaja posebna servirna oprema. S takim načinom serviranja se pri nas samopostrežni bifeji še ne pripravljajo in smo zato imeli kar nekaj težav s treniranjem in spreminjanjem koncepta priprave. Veliko kuharjev je na zavidljivo visoki ravni – kaj pa kultura prehranjevanja v Sloveniji? Zadnjih deset let v Sloveniji opažamo veliko sprememb tudi za domačo mizo. Vse več gospodinj in gospodinjcev poskuša spremeniti zakoreninjene navade o klasičnem nedeljskem kosilu, s katerim seveda ni nič narobe, če bi bilo pravilno uravnoteženo. Vse več je vračanja v preteklost in obujanja enostavnih mesnih ali

zelenjavnih jedi na žlico ter povečana uporaba zelenjave ter različnih kaš. Z dvigom kakovosti v profesionalni kuhinji se ta pospešeno prenaša tudi v domače okolje, s tem pa so povezana vedno bolj zapletena vprašanja, kako pripraviti odlični jedilnik za povabljene prijatelje. Če bomo s tem tempom nadaljevali, se bomo kmalu približali kulinarično bolj razvitim sosedom. Na Gospodarskem razstavišču boste v okviru sejma Alpe-Adria organizirali ocenjevanje oziroma tekmovanje v različnih kategorijah. Bodo tudi letos na začetku na vrsti sladoledarji? Tudi letos bo izbor najboljšega pripravljalca sladoleda v Sloveniji. Tudi tu se kaže napredek in zadnja leta se v naših slaščičarnah pripravlja resnično odličen sladoled, prekosili smo učitelje z juga, ki so se zdaj prisiljeni učiti od nas, če želijo uspeti v poslu. Ali ni nekoliko nenavadno, da pri nas poteka tekmovanje v peki pic? Ni toliko nenavadno, če pogledamo, da imamo veliko picerij, v katerih dobimo vse od obloženega testa do pice. S tem tekmovanjem bi radi dvignili zavest in poznavanje priprave pice, da se tudi pri nas dvigne kakovost priljubljene jedi.

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 21 /

/stembergarja 08:58:08

Računamo, da se bo zmagovalec udeležil tudi svetovnega prvenstva v pripravi pice. Kot zanimivost: v Sloveniji ni šole, ki bi izobraževala picopeke. Lahko navedete zgolj nekaj osnovnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati pica, da sploh lahko pride na mizo ocenjevalcev? Poleg oblike in splošnega videza so pomembni še: struktura in debelina testa, oblikovan rob, obloženost, pečena – zapečenost, okus omake – paradižnik, pelati, kombinacija sestavin, rokovanje s sestavinami in testom pri obdelavi in seveda najpomembnejše, priprava testa. Tekmovanje v pripravi slovenske jedi a la carte je med drugim najbrž prava zakladnica inovativnosti – lahko navedete nekaj primerov, ki so vam ostali v spominu od lani? Tekmovanje v pripravi slovenske jedi a la carte je res posebno tekmovanje. Ocenjevalci dobijo v preizkušanje vse možne kombinacije, oblike in velikosti porcij. Nekateri kuharji pokažejo zavidljivo raven priprave in izvedbe, drugi poskušajo kombinacije, ki so jih nekje opazili, na ne najbolj posrečen način vključiti v svojo jed. Vsem tekmovalcem priporočam, naj raje poiščejo čiste linije in preproste kombinacije, ki omogočajo polnost osnovnih okusov živil. Če že moramo kombinirati sveže sadje in zelenjavo, naj bo v kontekstu jedi na krožniku, ne pa vsiljen element zaradi barve ali pač kakšnega drugega razloga. Dekoracija pa je že davno vključena v jed in ni več dodatek na robu krožnika. Tekmovanje v pripravi urbane hrane pa je kar velika novost? Tekmovanje je v sklopu predstavitve nagrade jakob. Mišljeno je, da se bodo kuharji predstavili v pripravi lokalnih in regionalnih jedi na način ulične priprave, s poudarkom možnosti ponudbe tudi na turistični ravni. Saj bi radi dvignili kulturo ulične prehrane in ji dodali nekaj pridiha domače hrane. Običajno namreč tujci razumejo burek in pleskavico kot slovensko jed. Lahko še zaupate nekaj letošnjih datumov, ki bodo pomembni za vaše društvo? Letos društvo v sodelovanju s partnerji organizira tri velika tekmovanja; prvo bo na sejmu, sledi Slanikova pojedina v začetku marca, oktobra pa Gostinskoturistični zbor. Sami se bomo udeležili evropskega kuharskega tekmovanja novembra v Luksemburgu, v pripravljalnem obdobju pa še tekmovanja v Sarajevu, to bo prihodnji mesec, marca v Celovcu in aprila v Budvi. vav

Dogajanje na sejmu

Razstavni program

• 4. odprto prvenstvo Slovenije v

• Hrana: meso in mesni izdelki,

izdelavi sladoleda Tekmovanje bo potekalo v četrtek, 30. januarja 2014, z začetkom ob 10. uri, izbrani okus: mlečna čokolada. 2. odprto prvenstvo Slovenije v izdelavi pice. Prvenstvo bodo tokrat razširili z mednarodno udeležbo. Nagrada jakob – za odličnost in kakovost v turizmu regije Alpe-Jadran. Tema nagrade jakob 2014: letošnji mednarodni natečaj se osredotoča na inovativne primere pozitivne urbane ulične prehrane v turizmu.

• •

mleko in mlečni izdelki, morska hrana, sadje in zelenjava, testenine, riž, soja, kruh, dodatki (začimbe, olja, kis, omake), zmrznjena in konzervirana hrana, čokolada in bomboni, žvečilni gumiji, prigrizki, juhe in jušni dodatki, golaž in kaše, gobe, namazi, deserti in kompoti, bio- in ekohrana, diabetična in dietetična hrana in druga hrana.

• Sladoled: izdelki, sestavine in

pripomočki za izdelavo sladoleda.

• Slaščičarstvo, pekarstvo, testenine in pice: izdelki, sestavine in pripomočki za izdelavo slaščic, kruha, testenin in pic.

• Slow food: nabor izdelkov slow food.

•Fast food: sendviči, burgerji,

hotdogi, pice, ocvrti krompirček in drugo.

• Pijača: brezalkoholne osvežilne pijače, alkoholne pijače, koktajli, sokovi in sirupi, voda, biopijača, dietični in vitaminski napitki ter druga pijača.

• Kava in čaj ter drugi napitki: kava 8. mednarodni strokovni sejem sladoleda Razstavljajo vodilna svetovna podjetja in blagovne znamke s področja proizvodnje sladoleda, predvsem iz dežele, od koder izvira – Italije. Na sejmu se bodo poleg tega predstavila tudi podjetja z opremo, dodatki, surovinami, izdelki in drugim. Sejem je znan po svoji kakovosti, pestrosti in bogati ponudbi sladoleda, saj na njem obenem potekajo številne brezplačne degustacije, kjer je predstavljena bogata in kakovostna ponudba sladoleda.

(prava, brezkofeinska, instantna in druge vrste kave in kavnih nadomestkov), čaji, kakav in vroča čokolada ter drugi napitki.

• Catering: nabor izdelkov in opreme catering dejavnosti.

• Oprema in stroji za hotele,

restavracije in druge gostinske objekte

• Oprema, stroji in pripomočki za

izdelavo hrane, oprema, stroji in pripomočki za izdelavo pijače, dekoracija, razsvetljava, čiščenje in urejanje okolice, pakiranje in točenje pijače, jedilni servisi, kozarci, vozila za prodajo. oddih 21

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 22 /

/stembergarja 08:58:08

Nagrada jakob – za odličnost in kakovost v turizmu regije Alpe-Jadran Mednarodna komisija vsako leto v skladu z zapisanimi merili izbere najboljšega, ki prispeva pomemben del v mozaik inovativnih turističnih prizadevanj regije Alpe-Jadran. Tema letošnjega mednarodnega natečaja za nagrado jakob je inovativni primeri pozitivne urbane ulične prehrane v turizmu. V te okvire uvrščamo inovativne oblike in načine ponudbe ulične prehrane, ki sodijo med svetovna prizadevanja, usmerjena proti agresivni globalni hitri ulični prehrani. V središču pozornosti so inovativni načini ponudbe lokalnih in regionalnih jedi, ki sooblikujejo prizadevanja za vzdržni in sonaravni razvoj, tudi na področju turistične ponudbe. V povezavi s tem se uveljavlja pojem tako imenovane pozitivne ulične prehrane, ki s svojimi zgodbami ne le nasiti, ampak tudi obogati z novimi okusi ter spoznanji o ljudeh, lokalnih in regionalnih kulturah.

Jakob 2013

Tema jakoba 2013 je bila inovativni in izvirni načini vključevanja nepremične kulturne dediščine v turizem. Dobitnik nagrade je bila Hiša presenečenj v Gmündu. Mednarodna komisija v sestavi članov: predsednik prof. dr. Janez Bogataj, preostala člana pa Joško Sirk iz Italije in Lojze Wieser iz Avstrije, je zapisala: »V prenovljenem srednjeveškem hospicu iz 12. stoletja je društvo Pankratium uredilo Hišo presenečenj, ki je izrazito inovativen primer vsebin za vizualno dojemanje tonov in zvoka z različnimi 40 vsebinami. Za njihovo uresničitev so vključili 40 umetnikov iz vse Evrope, ki so prispevali resnično inovativne rešitve za dojemanje zvočnega sveta. Hiša presenečenj tako

nagovarja različne starostne skupine in omogoča paleto doživetij.« Komisija je podelila posebno priznanje tudi Turističnemu rudniku v Mežici, ki ga lahko v podzemlju Pece spoznavamo s kolesarjenjem ali vožnjo s kajaki.

Jakob 2012

Prejemnika sta bila dva, najprej avstrijski Nature Park Zirbitzkogel-Grebenzen za projekt Naravni park v gibanju. Komisija je med drugim poudarila: »Pri projektu iz avstrijske Štajerske Nature Park in Motion lahko govorimo o izraziti inovativnosti, ki je povezana z osrednjo težnjo svetovnega turističnega razvoja, tj. sonaravni in trajnostni razvoj. Projekt je izredno kakovosten tudi z njegovo infrastrukturo in temelji na branju narave skozi kulturo branja. Komisija meni, da je to lahko dober vzorčni primer ne le za Avstrijo, ampak za celotno evropsko turistično prizadevanje.« Drugi nagrajenec pa je bil Sava Turizem Camping Bled za projekt Ekološka vasica gozdnih vil v Campingu Bled. Takole so ocenili člani komisije: »Projekt Ekološka vasica gozdnih vil v Campingu Bled pomeni inovativno ponudbo v siceršnji ponudbi kampov. Njegova inovativnost je v tem, da izvirajo hišice iz lokalne turistične dediščine (kultura, gozdarstvo) in da turistične vsebine (prehrana, higiena itd.) gradijo na lokalni kulturi. Posebna vrednost tega projekta je, da je bila turistična ponudba ustvarjena na razmeroma enostaven način, brez pretiranih milijonskih vlaganj. Rezultati pa so zavidljivo dobri.«

Jakob 2011

Prvo nagrado jakob so podelili za projekt Hotela Triglav Bled: Kuharska šola chefa Uroša Štefelina. Mednarodna komisija v sestavi članov: Joško Sirk, gostilničar in dobitnik Michelinove zvezdice iz sosednje Italije, Denis Ivošević, predstavnik Hrvaške, in Lojze Wieser, založnik in kulinarik iz Avstrije, in predsednik dr. Janez Bogataj, je svojo odločitev utemeljila takole: »Prejemniki prvega jakoba so z inovativnim projektom zadeli bistvo sodobnih regionalnih in lokalnih kulinaričnih nagovorov v turizmu. Ti so usmerjeni k mladim med 9. in 12. letom starosti, torej k bodočim potencialnim turistom.«

22 oddih

Člani mednarodne komisije: • prof. dr. Janez Bogataj predsednik • Joško Sirk, gostilničar in dobitnik Michelinove zvezdice iz Italije • Lojze Wieser, založnik in kulinarik iz Avstrije

»Tokrat smo izpostavili izjemno aktualno prizadevanje v svetovni gastronomiji in tudi turizmu. Kot alternativo vsem mogočim oblikam nezdrave hitre ulične prehrane (Fast Food) si v mnogih državah že intenzivno prizadevajo za t.i. pozitivno ulično prehrano, ki pomeni najrazličnejše načine in oblike ponudbe razpoznavnih ter zdravih lokalnih in regionalnih jedi na ulici. To je zelo veliko svetovno gibanje, ki poskuša približati prehranske vrednote vsem družbenim skupinam in predvsem v urbanih okoljih.« prof dr. Janez Bogataj, predsednik komisije

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 23 /

/stembergarja 08:58:08

oddih 23 ztks-29-185x245.indd 1

22.1.2014 15:00:02

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 24 /

/stembergarja 08:58:08

Zimsko razvajanje v termah

lovenske terme in zdravilišča vsekakor prinašajo pestro paleto možnosti, kako preživeti počitnice, naj gre za mlade, stare, družine ali pare. V vseh centrih ponujajo posebne pakete za valentinovo, zimsko idilo, ugodnosti v času zimskih šolskih počitnic, bliža se velika noč, tu so wellness paketi pa posebne cene za upokojence in še marsikaj. Podatek, da ponujajo več kot 10.000 ležišč v hotelih, apar-

tmajih in bungalovih, sam zase ne pove prav veliko, ko pa pogledamo cenike, iz katerih je razvidno, da gre za možnost izbire in da se vedno najde kaj tako za premožne kot tiste, ki nimajo na voljo prav veliko denarja, je slika nekoliko drugačna. Slovenska zdravilišča in terme imajo v resnici poleg wellness ponudbe s široko paleto savn, masaž, negovalnih in zdravilnih programov tudi veliko posebnosti,

odetih v različne podnebne značilnosti. Ležijo namreč na najrazličnejših koncih države, od morja do panonskih ravnic.

Terme Čatež

Terme Čatež ponujajo zdravljenje pri revmatičnih boleznih, stanjih po operacijah, boleznih prebavil, nevroloških in ginekoloških boleznih. Terme Čatež so z enim največjih termalnih vodnih parkov v Evropi izjemno privlačna družinska turistična destinacija 365 dni v letu, z možnostjo bivanja v hotelih, apartmajih, Gusarskem zalivu ali Indijanski vasi. Gostje lahko uživajo v vodnih atrakcijah bazenov, se sproščajo v wellness centrih ali se preskusijo v številnih športih.

Terme Dobrna

Termalna voda za ginekološka in urološka obolenja ter revmatična obolenja in zdravljenje poškodb gibalnega sistema. Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, saj se ponašajo z več kot 600-letno tradicijo – leta 1403 so vodo prvič uporabljali v zdravstvene namene. Srce zdravilišča je termalni vrelec v osrednjem delu Zdraviliškega doma. Voda s temperaturo pri izviru od 35 do 36 stopinj Celzija prihaja iz globine 1200 metrov in blagodejno zdravilno vpliva na vse vrste ženskih bolezni.

Terme Dolenjske Toplice

Zdravilišče za revmatična obolenja, osteoporozo in ginekološka obolenja. Že v času avstro-ogrske monarhije so veljale za ene uglednejših toplic, s sodobno ponudbo zdravstvenih in wellness storitev pa so tudi v današnjem času privlačen cilj gostov iz vse Evrope. Njihov razvoj je temeljil na lastnostih zdravilne termalne vode, ki je bila prvič analizirana leta 1777, prva kopališka stavba pa je bila sezidana že sredi 17. stoletja.

24 oddih

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 25 /

/stembergarja 08:58:08

Thermana Laško

Zdravilišče za programe fizioterapije in rehabilitacije. Skrivnostna moč laških termalnih vrelcev je bila poznana že starim Rimljanom. Od takrat do danes, ko se je Zdravilišče Laško razvilo v enega najsodobnejših središč zdravstvenega in wellness turizma, je termalna voda iz Laškega številnim ljudem pomagala ponovno vzpostaviti ravnovesje v telesu in ohraniti dobro počutje.

Terme Lendava

Zdravilišče za revmatična obolenja, opekline, po poškodbah gibalnega sistema in obolenja perifernega živčevja. Terme Lendava najdemo v mestu z več kot 800-letno tradicijo. Posebnost pokrajine in mesta je zdravilišče, ki ga odlikuje edinstvena fosilna, zdravilna termomineralna voda. Odkrili so jo po naključju leta 1965, ko je pri izkopavanju namesto nafte na dan bruhnila vroča voda. Čez čas so domačini ugotovili, da kopanje v tej vodi lajša tegobe, za katere pravimo, da jih prinesejo leta.

Terme 3000 Moravske Toplice

Zdravilišče za revmatska obolenja, bolezni dihal in kože, rehabilitacijo po poškodbah na lokomotornem sistemu. Na zelenih prekmurskih ravnicah na severovzhodu Slovenije so iskalci črnega

zlata pred skoraj 50 leti namesto pričakovane nafte našli črno geotermalno vodo. Ugotovili so, da je kopanje v njej osvežilo njihov organizem, izboljšala se jim je prekrvavitev, zmanjšala živčna napetost, njihova polt pa je na soncu hitro porjavela.

Terme Olimia Podčetrtek

Zdravilišče za revmatska obolenja, kožne bolezni, arterijske obtočne motnje, po poškodbah kosti in mišic, periferno živčevje. Terme Olimia ležijo v Obsotelju, v osrčju Kozjanskega. Po ustnem izročilu so zdravilno vodo iz teh krajev poznali že Kelti in Rimljani, vodo v zdravilne namene pa naj bi izkoriščali tudi pavlinci iz Olimja. Ta blagodejno deluje na revmatična obolenja, kožne bolezni, arterijsko obtočne motnje, stanja po operativnih posegih in poškodbah kosti ter mišic.

Terme & Welness LifeClass Portorož

Zdravilišče za bolečine v hrbtenici, križu in sklepih, center za sprostitvene, lepotne in terapevtske namene. Portorož je že v 13. stoletju slovel kot zdraviliški kraj. Takrat so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca z morsko vodo in slanico zdravili revmatizem, čezmerno telesno težo in vodenico. Sestavili so tudi že prvo metodologijo zdravljenja z na-

ravnimi zdravilnimi dejavniki iz Sečoveljskih solin. Tudi romarji so se zdravili tako, da so se mazali z blatom, se sončili in zatem kopali v solinski vodi.

Terme Ptuj

Zdravilišče za rehabilitacijo revmatičnih in degenerativnih obolenj, poškodbe lokomotornega sistema, nevrološke in menedžerske bolezni. Terme Ptuj so s svojimi 35 leti ene najmlajših term v Sloveniji in domujejo v najstarejšem slovenskem mestu. Njihova posebnost je termalni park – bazenski kompleks, ki ponuja več kot 4200 kvadratnih metrov vodnih površin.

Zdravilišče Radenci

Zdravilišče za bolezni srca in ožilja, ledvic, sečnih poti, revmatičnih obolenj in motenj gibalnega sistema ter bolezni presnove. Legenda pravi, da mineralni vodi v Zdravilišču Radenci utirajo pot pridni palčki pod zemljo. Podzemno brbotanje je leta 1833 slišal tudi študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev. Po temeljnih analizah vode se je vrnil v Radence kot priznani zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeškega v Rimu. Prvi gostje so zdravilišče obiskali že pred skoraj 130 leti, natančneje leta

oddih 25

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 26 /

/stembergarja 08:58:08

1882. V neposredni bliĹžini ZdraviliĹĄÄ?a Radenci leĹžijo Terme Banovci, kjer vas hotel in hotelsko naselje Zeleni gaj priÄ?akujeta sredi neokrnjene narave, daleÄ? stran od industrijskih srediĹĄÄ?.

ZdraviliĹĄÄ?e RogaĹĄka Slatina

ZdraviliĹĄÄ?e za bolezni prebavnega sistema, metaboliÄ?ne in menedĹžerske bolezni. RogaĹĄka Slatina je starodavni zdraviliĹĄki kraj s 400-letno tradicijo. Legenda pripoveduje, da je grĹĄki bog Apolon ukazal mitoloĹĄkemu krilatemu konju Pegazu, naj udari s kopitom ob tla. Na tem mestu je na dan privrel rogaĹĄki vrelec, vir zdravja in resniÄ?na boĹžja moÄ?. To zdravilno moÄ? donata Mg poznamo ĹĄe danes. Pravi razcvet je zdraviliĹĄÄ?e doĹživelo v drugi polovici 19. stoletja, ko so mondeni zdraviliĹĄki kraj obiskovale vladarske druĹžine in plemstvo iz vse Evrope. Danes je ZdraviliĹĄÄ?e RogaĹĄka poznano po najveÄ?jem medicinskem centru v Sloveniji s celovito ponudbo za zdravje in lepoto.

Talaso Strunjan

ZdraviliĹĄÄ?e za bronhialno astmo, po poĹĄkodbah na prsnem koĹĄu in pljuÄ?ih, revmatska obolenja in osteoporozo. Talaso Strunjan odlikuje izjemna lega tik ob morju in veÄ? kot tisoÄ?letje starih

solinah, kjer ĹĄe danes na tradicionalen naÄ?in pridobivajo sol. Zaliv je kraj naravnih posebnosti in morske blagodejnosti, ki so znaÄ?ilne za talasoterapevtske centre v pravem pomenu besede. Neposredna bliĹžina morja in njegovi blagodejni vplivi so namreÄ? v strunjanskem centru Krkinih term omogoÄ?ili razvoj celovitega pristopa talaso, ki temelji na uporabi razliÄ?nih elementov morja: obmorski klimi, morski vodi, blatu in algah ter morski soli.

Terme Ĺ marjeĹĄke Toplice ZdraviliĹĄÄ?e za rehabilitacijo bolezni srca in oĹžilja ter ĹĄportnih poĹĄkodb. Sodobno termalno zdraviliĹĄÄ?e, znano po vrhunskih zdraviliĹĄkih storitvah in izbrani ponudbi najsodobnejĹĄih storitev medico wellnessa, ponuja gostom ĹĄtevilne reĹĄitve, kako se izviti iz zaÄ?aranega kroga hitrega ritma vsakdana, in odgovore, kako poteĹĄiti hrepenenje po zdravju in sprostitvi. ZdraviliĹĄki del ponudbe dopolnjuje sodobni diagnostiÄ?ni center s ĹĄtevilnimi ambulantami in programi rehabilitacije ĹĄportnikov ter bolnikov s ĹĄportnimi poĹĄkodbami, uÄ?inkoviti in individualno naravnani programi ter storitve medicinskega wellnessa in pestra ponudba ĹĄportnih ter sprostitvenih aktivnosti.

Â&#x2019;Â&#x2018;Â?Â&#x17D;Â&#x192;Â&#x2020;Â&#x192;Â?Â&#x2022;Â?Â&#x2039; Ä Ä Â&#x192;Â&#x201D;Â?Â&#x2039; Â&#x2DC;Â&#x192;Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x2018; Â? Â?Â&#x192; Â? Â?Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x152;Â&#x2021; Â&#x2021; Â&#x2DC; Â&#x2DC; Â&#x153;Â&#x153;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2018;ÇĄ Â&#x2DC; Â&#x2DC; Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2018; Â&#x2020;Â&#x201D;Â&#x201D;Â&#x2014;Ä Â&#x201E;Â&#x2018;Ç¨ Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x201D;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2018;ĂŚÂ&#x17D;Â&#x2039;Â&#x2026;Â&#x192;ÇĄ Â&#x201E;Â&#x192;Â&#x153;Â&#x2021;Â?Â&#x2039; Â&#x153; Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x2DC;Â&#x192;Â?Â&#x2018; Â?Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x2022;Â?Â&#x2018; Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2018;ÇĄ Â&#x2013;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2DC;Â&#x192;Â&#x2020;Â&#x201E;Â&#x192;ÇĄ Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2021;Â&#x2022; Ç¤Ç¤Ç¤ Â?Â&#x2026;Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x2022;Â?Â&#x2021; Â&#x2026;Â&#x2021;Â?Â&#x2021;Č&#x20AC;Â?Â&#x192; Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2018;Č&#x20AC;Â?Â&#x192; Â&#x2020;Â&#x192;Â? Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x153;Â&#x2039;Â&#x2018;Â? ÍłÇ¤ Í´Ç¤ÇŚÍ´ÍşÇ¤ Í´Ç¤ Í´Í˛ÍłÍś Č&#x2039;Â&#x2DC; Â&#x2020;Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x152;Â?Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2039;Č&#x152; ÍľÍľ ÍłÇ¤ ÍľÇ¤ÇŚÍľÍłÇ¤ ÍľÇ¤ Í´Í˛ÍłÍś Č&#x2039;Â&#x2DC; Â&#x2020;Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x152;Â?Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2039;Č&#x152; ÍľÍˇ ÍłÇ¤ ÍśÇ¤ÇŚÍľÇ¤ ÍˇÇ¤ Í´Í˛ÍłÍś Č&#x2039;Â&#x2DC; Â&#x2020;Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x152;Â?Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2039;Č&#x152; ÍľÍş Ĺ˝Ć&#x2030;ĹŻÄ&#x201A;Ä&#x201C;Ĺ?ĹŻÄ&#x201A; ĹśÄ&#x201A; Ä&#x161;Ä&#x201A;ĹśÍ&#x2014; Ä&#x17E;ĹśĹ˝Ć&#x2030;Ĺ˝Ć?Ć&#x161;Ä&#x17E;ĹŻĹŠĹśÄ&#x201A; Ć?Ĺ˝Ä?Ä&#x201A;Í&#x2022; Ć&#x161;ĆľĆ&#x152;Ĺ?Ć?Ć&#x;Ä&#x201C;ĹśÄ&#x201A; Ć&#x161;Ä&#x201A;ĹŹĆ?Ä&#x201A;Í&#x2DC;

Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x17D;Â?Â&#x2039; Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x153;Â&#x2039;Â&#x2018;Â? ÍľÍş ÍśÍ˛ ÍśÍľ

Â&#x2019;Â&#x2018;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2021;Â?Â&#x2026;Â&#x2039;ÇĄ Â?Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x2018; ÂŤÂ&#x17D;Â&#x192;Â?Â&#x2039; Â&#x2020;Â&#x201D;Â&#x2014;ĂŚÂ&#x2013;Â&#x2DC;Â&#x192;ÇĄ Â?Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x192; Â&#x192;Â&#x17D;Â&#x2039; Â&#x192;Â?Â&#x2013;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x192; Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2018;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2021;Â?Â&#x2026;Â&#x2021;Â&#x2DC;ÇĄ Â&#x2039;Â?Â&#x192;Â&#x152;Â&#x2018; ÍłÍ˛ Î¨ Ç¤ Â&#x2013;Â&#x201D;Â&#x2018;Â&#x2026;Â&#x2039; Â&#x2020;Â&#x2018; Â&#x2DC;Â?Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2014;ÂŤÂ?Â&#x2018; Í¸Ç¤ Â&#x17D;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x192; Â&#x153; Í´ Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x2022;Â&#x17D;Â&#x2039;Â?Â&#x192; Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x192;Â?Â&#x192; Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x192;Â&#x152;Â&#x2018; Â&#x201E;Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x153;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x192;ÂŤÂ?Â&#x2018;ÇĄ Â&#x2018;Â&#x2020; ÍšÇ¤ Â&#x2020;Â&#x2018; Â&#x2DC;Â?Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2014;ÂŤÂ?Â&#x2018; ÍłÍ´Ç¤ Â&#x17D;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x192; Â&#x2019;Â&#x192; Â&#x2039;Â?Â&#x192;Â&#x152;Â&#x2018; ÍˇÍ˛ Î¨ Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x192;Ç¤ ÂŤÂ&#x192;Â&#x2022;Â&#x2014; Â&#x153;Â&#x2039;Â?Â&#x2022;Â?Â&#x2039;Â&#x160; ĂŚÂ&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2022;Â?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2019;Â&#x2018;ÂŤÂ&#x2039;Â&#x2013;Â?Â&#x2039;Â&#x2026; Č&#x2039;ÍłÍˇÇ¤ Í´Ç¤ÇŚÍ´Ç¤ ÍľÇ¤ Í´Í˛ÍłÍśČ&#x152; Â&#x2021;Â? Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x201D;Â&#x2018;Â? Â&#x2020;Â&#x2018; Â&#x2DC;Â?Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2014;ÂŤÂ?Â&#x2018; ÍłÍ´Ç¤ Â&#x17D;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x192; Â&#x2DC; Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2039; Â&#x153; Â&#x2020;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â?Â&#x192; Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x2022;Â&#x17D;Â&#x2039;Â?Â&#x192; Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x192;Â?Â&#x192; Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x192; , Ç¨ ÇŁ Í˛ÍˇČ&#x20AC; Í¸Í¸Í˛Íš ÍśÍ˛Í˛ ŕśˇ ÇŁ Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x153;Â&#x2021;Â&#x201D;Â&#x2DC;Â&#x192;Â&#x2026;Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x2021;ĚˇÂ&#x160;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2021;Â&#x17D;ÇŚÂ&#x2020;Â&#x2021;Â&#x17D;Ď?Â&#x2039;Â?Ç¤Â&#x2022;Â&#x2039; ŕśˇ Â&#x2122;Â&#x2122;Â&#x2122;Ç¤Â&#x160;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2021;Â&#x17D;ÇŚÂ&#x2020;Â&#x2021;Â&#x17D;Ď?Â&#x2039;Â?Ç¤Â&#x2022;Â&#x2039; 26 oddih

Terme TopolĹĄÄ?ica

ZdraviliĹĄÄ?e za zdravljenje dihal, laĹžjih oblik kroniÄ?nih bolezni srca in oĹžilja, stres. TopolĹĄica z naravnimi danostmi pooseblja vse tisto, kar potrebujeta telo in duĹĄa sodobnega Ä?loveka. Kraj ima veliko sonÄ?nih dni brez turobne megle. MoÄ? termalne vode so poznali Ĺže v 16. stoletju. Zdravilna voda, sveĹž gorski zrak in mnoĹžica sonÄ?nih dni so v preteklem stoletju privabljali v TopolĹĄico tudi gospodo z Dunaja in celotne Avstro-Ogrske.

Terme ZreÄ?e

ZdraviliĹĄÄ?e za poĹĄkodbe gibal, revmatizem, motnje perifernega krvnega obtoka in obolenja perifernega ĹživÄ?evja. V objemu bogatih gozdov zelenega Pohorja so se tam, kjer se gorska reka Dravinja umiri in ta svet poveĹže z Dravinjskimi goricami, razvile Terme ZreÄ?e, sodobne terme z odliÄ?nimi naravnimi danostmi. Le nekaj manj kot pol ure voĹžnje od tod leĹži priznano klimatsko zdraviliĹĄÄ?e Rogla, ki deluje od leta 1996. Z blago srednjegorsko klimo in neskonÄ?nimi moĹžnostmi za ĹĄport in rekreacijo skupaj s termami ponuja enkratno dopolnitev turistiÄ?ne in zdraviliĹĄke ponudbe v vseh letnih Ä?asih. Vir: Skupnost slovenskih naravnih zdraviliĹĄÄ?

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 27 /

/stembergarja 08:58:08

Pozimi si je treba nabrati moÄ?i za vse leto

etoĹĄnjo zimo je narava le malo kje mila z ljudmi. Nekatere je preizkuĹĄala z viharji in sneĹžnimi zameti, nas pa z milim vremenom. Zima bi morala biti Ä?as poÄ?itka in miru, Ä?as snega in mraza. Le takrat si namreÄ? ljudje naberemo dovolj moÄ?i in se uspeĹĄno regeneriramo, da lahko s pomladjo vzcvetimo v vsej svoji moÄ?i. Zato je v prihajajoÄ?em mesecu ĹĄe zadnja zlata priloĹžnost za globinsko polnjenje baterij. V Termah Olimia tako priporoÄ?ajo Zimsko razvajanje s prihrankom do kar 254 evrov za dve osebi. Gostje lahko bivajo v hotelu Breza**** ali Wellness hotelu Sotelia****, pri Ä?emer lahko svoj oddih nadgradijo z obiskom enega od tamkajĹĄnjih odliÄ?nih srediĹĄÄ? dobrega poÄ?utja. Vsekakor je zanimiva tudi ponudba njihovega hÄ?erinskega podjetja na HrvaĹĄkem â&#x20AC;&#x201C; Term Tuhelj, ki trenutno vabi goste v njihov novi hotel Well****, da doĹživijo Terme Tuhelj na poseben naÄ?in.

Oboje terme pa vabijo zlasti druĹžine na zimske poÄ?itnice v Ä?asu od 14. februarja do 2. marca 2014, kjer bodo poskuĹĄali vodno kraljestvo spremeniti v kraljestvo voda za otroke. Voda je osnovni element Ĺživljenja in sreÄ?anje z njo je eno najpomembnejĹĄih in obÄ?utljivih v Ĺživljenju. Poleg ugodne ponudbe bivanja v Termah Olimia in all inclusive paketa v Termah Tuhelj bodo otroci lahko uĹživali v ĹĄtevilnih ustvarjalnih delavnicah, pa

tudi drugih aktivnostih. PrivoĹĄÄ?ite si umik od vsakodnevnih obremenitev in uĹžijete potrebni mir ter dovolite telesu, da popolnoma obnovi svoje moÄ?i. Samo toliko moÄ?i, kot si je boste nabrali pozimi, boste namreÄ? imeli Ä?ez vse leto. VeÄ? informacij: www.terme-olimia.com www.terme-tuhelj.hr

ZIMSKE POÄ&#x152;ITNICE | 14. 2. â&#x20AC;&#x201C; 2. 3. 2014 Terme Olimia | DRUĹ˝INSKI PAKET 225,00 â&#x201A;Ź

od 168,75 â&#x201A;Ź

4 dni (3 noÄ?i)

Cena velja na osebo v dvoposteljni sobi v Hotelu BrezaÂ?Â?Â?Â? **En otrok do 11,99 let, v sobi z 2 odraslima osebama.

Terme Tuhelj | ALL INCLUSIVE PAKET

od 106,00 â&#x201A;Ź

3 dni (2 noÄ?i)

Cena velja na osebo v dvoposteljni Classic sobi v Hotelu WellÂ?Â?Â?Â? **1. otrok do 11,99 let, 2. otrok do 4,99 let, v sobi z 2 odraslima osebama.

PREVERITE PONUDBE NA SPLETU WWW.TERME-OLIMIA.COM ALI POKLIÄ&#x152;ITE: 03 829 7836

TIR AN A

NAJ NOFIRST N

C IĹ˝JE E

TE MINU 014 E J 2 POLET NI DO A PRIHR

30%

GAR NE

YHJD HJD Â? R Q M Q ND XJDË&#x2018; U Q QH G D M G 9VDN GDQ QHND N YVD

ZIMSK RAZVA O JANJE SP RIHRA NKOM D O 25 4

â&#x201A;Źoddih 27

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 28 /

/stembergarja 08:58:08

Terme Čatež – zimsko vzdušje in praznik ljubezni v zavetju toplih bazenov Valentin je tisti zapeljivec, ki poskuša bodisi na novo osvojiti kako srce bodisi ljubezen še močneje potrditi. Ob roži ali darilu je povabilo na ples odlična ideja. V Termah Čatež se bo na valentinov konec tedna plesalo in smejalo. Kot je povedala Nevenka Petan, se bo kar iskrilo po plesišču Hotela Terme, za kar bo že v petek, 14. februarja, poskrbela Katarina Venturini, za smeh pa kdo drug kot Denis Avdić in Vid Valič s komedijo Udar po moško le dan pozneje. V Termah Čatež se vam tako obeta idealen valentinov večer v družbi svetovno priznane plesne prvakinje Katarine Venturini v restavraciji Hotela Terme. Pričarajta si nepozaben večer – uživajta v kulinaričnih dobrotah, romantičnem vzdušju in plesni glasbi. Dogodek ima tudi letos dobrodelno noto, saj bodo del sredstev, zbranih s svečano večerjo, namenili šolski prehrani osnovnošolskih otrok. Že naslednji dan

28 oddih

pa ga vi lahko razveselite z obiskom komedije Udar po moško z odličnima slovenskima stand up komikoma Denisom Avdićem in Vidom Valičem. A ker vemo, da je ljubezen širok pojem, se bodo številni v tem času razvajali kar v krogu družine in praznik zaljubljenih združili s prihajajočimi počitnicami. Terme Čatež, ki so v novo leto 2014 vstopile z novim laskavim nazivom v sklopu akcije vodiča po mestih In your pocket – prvim mestom v kategoriji 'best thermal spa in Slovenia 2014', so izjemno privlačna počitniška izbira za vse družinske člane. Zimska Termalna riviera je pravi naslov za ljubitelje bazenov in številnih vodnih atrakcij: bazena z valovi, masažnih bazenov, steze za deskanje, toboganov in savn, privlačnih programov razvajanja v Savna parku. V centrih dobrega počutja pa bodo poskrbeli za nepozabne trenutke, zlasti če jih boste preživeli v družbi najdražjih.

V čateški termalni metropoli lahko odslej uživate še ugodneje, saj lahko vse do konca februarja kupite vstopnice za kopanje v Termalni rivieri pod ugodnimi pogoji v predprodaji.

Za vsakogar nekaj

Tudi letošnje zimske počitnice v Termah Čatež bodo nepozabne in zabavne. Poleg mini kluba in vodne aerobike bodo v zimski Termalni rivieri ves dan skrbeli za številne pestre aktivnosti. Že prvi konec tedna v februarja se bodo mali gusarji pomerili v iskanju gusarskega zaklada. Nikakor ne zamudite druženja z Indijanci 15. in 16. februarja ali škratovega živžava, ki bo 22. in 23. februarja v tropskem raju zimske Termalne riviere, vstopnice pa v času počitnic ne bodo višje, ampak bodo ostale cenovno enako privlačne kot v obdobju zunaj počitnic. Poleg mini kluba in vodne aerobike bodo Čatežu ves dan na voljo številne dodatne

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 29 /

/stembergarja 08:58:08

pestre aktivnosti: animacija na kar 600 kvadratnih metrov veliki ledeni nadkriti ploskvi, lutkovne predstave, ustvarjalne delavnice za najmlajše, programi razvajanja v Spa & Wellness centru … Izjemno privlačni so tudi njihovi počitniški paketi. Mini mini počitnice v Čatežu: prvi otrok do 12. leta in drugi otrok do 6. leta bivata brezplačno! Trije polpenzioni in 4 dnevi kopanja že za 180 evrov na osebo. Družine se pogosto odločijo tudi za bivanje v prijetno opremljenih apartmajih***.

in pomlajen videz brez kirurškega posega. Po pregledu pri zdravnici vam lahko opravijo glajenje dinamičnih gub v zgornji tretjini obraza ali z vnosom telesu lastne hialuronske kisline popravijo obliko ustnic, poudarijo brado, ličnice in spodnje čeljusti, lahko tudi popravijo obliko nosu. Z mikrodermabrazijo s curkom vode in kisikom, ki kožo temeljito očisti nečistoč, bo ta zopet sijoča in gladka.

Oaza dobrega počutja

Praznik zaljubljenih lahko preživite tudi na slovenski obali, v Aquapark Hotelu Žusterna, kjer so pripravili romantičen valentinov paket: 2 polpenziona in 3 dnevi kopanja za samo 176 evrov za oba. V Aquaparku Žusterni bo s svojimi aktivnostmi in dogodivščinami med počitnicami otroke razveseljeval klovn Berni, medtem pa se odrasli lahko razvajajo v edinstvenih rimsko-irskih kopelih. Zagotovo vas bo prepričal paket Zimske MINI MINI počitnice v Hotelu Žusterna***, kjer prvi otrok do 12. leta in drugi otrok do 6. leta bivata brezplačno! Trije polpenzioni in 4 dnevi kopanja že za 165 evrov na osebo.

Pozimi si običajno vzamemo čas zase in za razvajanje in v teh hladnih zimskih dneh še kako prija obisk savne. V čateškem Savna parku se lahko razvajate v osmih različnih savnah, treh solarijih in več bazenčkih. V njihovih wellness centrih poskrbijo za nepozabne trenutke sprostitve ter razvajanja telesa in duha. Novost v ponudbi Term Čatež je Lepotna postaja – ambulanta maloinvazivnih estetskih posegov v Spa & Wellnes centru, kjer vrhunsko osebje pod vodstvom priznane Tee Jedlovnčnik Štrumbelj, dr. med, spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, poskrbi za dobro počutje, lepotno nego

Živahen počitniški utrip na Obali

Zimska doživetja V TERMAH DOBRNA ZIMSKA IDILA

10 % popusta med tednom in brez doplačila za enoposteljno sobo. 2 x polpenzion, že od 77 EUR za osebo, hotel Park.

LEPO JE BITI UPKOJENEC

Brezplačno vas pripeljemo od vašega doma do Term Dobrna in nazaj.

VALENTINOVO Z DAVORJEM RADOLFIJEM

2 x polpenzion za dve osebi, že od 239 EUR, hotel Park . Vključena je Valentinova večerja v soboto, 15. 02. 2014, gost večera Davor Radolfi.

SPEED DATING

Spoznavanje za samske v Termah Dobrna. Vključeno: speed dating dogodek, druženje, večerja in cocktail zabava z animacijo. Obvezne prijave do 27. 01. 2014.

POPOLNA POROKA V TERMAH DOBRNA Terme Dobrna, t: 03 78 08 110, www.terme-dobrna.si

Za vajin neponovljivo in neprimerljivo čudovit dan.

oddih 29

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 30 /

/stembergarja 08:58:08

Želite smučati s 15-odstotnim popustom? Iz smučišča v terme Še namig za smučarske navdušence: shranite vstopnico za kopanje v zimski Termalni rivieri, saj lahko z njo uveljavite kar 15-odstotni popust pri nakupu dnevne smučarske vozovnice na smučišču Cerkno ali na ceno polpenziona v Hotelu Cerkno. Ob predložitvi računa za nakup smučarske karte na smučišču Cerkno (od 1. januarja 2014 dalje do konca smučarske sezone 2013/14) vam v Termah Čatež priznajo 20-odstotni popust na redne dnevne individualne cene nastanitve v apartmajih v času od 13. januarja do 25. aprila 2014 (izključen velikonočni čas od 18. do 21. aprila 2014).

Pust širokih ust V Čatežu bodo male in velike maske rajale na pustni torek in tudi na pustni vikend s Piko Nogavičko v čateški zimski Termalni rivieri. Vse maske pa bodo padle na preizkusu najpogumnejših, ki se bodo 29. marca pomerili na progi za deskanje. Več o dogodkih in novicah v Termah Čatež na www.terme-catez.si.

Tudi v letu 2014 bomo redno organizirali priljubljene odhode z avtobusom v znane vojvodinske toplice Kanjiža. Obiskovalci so nadvse zadovoljni z zdravstvenimi uslugami in toplim odnosom osebja. Mnogi odhajajo z nami po večkrat letno, saj so ugotovili, da čudeži ne pomagajo, pomaga pa Banja Kanjiža. V devetdnevnem paketu (osem prenočitev v hotelu Aquamarin 3*) vam naprej za ceno od ponujamo avtobusni prevoz, polni penzion, zdravniški pregled, najmanj tri terapije dnevno po priporočilu zdravnika, vodeni ogled mest Peč /H/, Subotica in Kanjiža, slovenskega predstavnika, osnovno turistično zavarovanje in vodenje na poti.

obolenji centralnega in perifernega živčevja. Voda ugodno vpliva tudi na kožo in pomlajuje. Masaže že za 10 evrov. Možnost plačila aranžmaja na več obrokov. Boljšo ponudbo boste težko našli! Termini: 8.–16- februar, 15.–23. marec in 10.–18. maj 2014 Odhodi: Krško, Novo mesto, Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota.

380 evrov

8271 Krško, Hočevarjev trg tel. 07/4921674 faks 07/49 01 085 GSM 041/684 320, 041/630 135 e-pošta: BooM@siol.net

www.boom.si 30 oddih

Izleti

V Banji Kanjiži pomagajo pri zdravljenju tistih, ki imajo težave s sklepi, hrbtenico, revmo ter

Potovanja

100 let zdraviliške tradicije v Banji Kanjiži

Prireditve

Letovanje

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 31 /

/stembergarja 08:58:08

Mi smo tu ... Pridi v Benečijo! Ime Beneška Slovenija ali Benečija zaznamuje območje vzhodne Furlanije, kjer živijo Slovenci videnske pokrajine. Ozemlje se razteza vzdolž slovenske meje od Julijskih Predalp do gričevnatega sveta vzhodne Furlanije in Čedada ter zajema Nadiške doline, Tersko in Karnajsko dolino ter Rezijo, vključuje pa tudi nekatere gorske vasi v občinah Neme, Ahten, Fojda, Tovorjana in Prapotno. Slovensko govorijo tudi v Kanalski dolini, in sicer v občinah Trbiž, Naborjet - Ovčja vas in Tablja. Ime Beneška Slovenija ali Benečija izhaja iz časov Beneške republike, ko so Nadiške doline, kjer so živeli večinoma prebivalci slovenskega rodu, dobile ime »Schiavonia Veneta«. Nato se je ime razširilo na bližnja slovenska območja »Serenissime« vse do Terske doline in Rezije. Beneški republiki so pripadali tudi kraji Breginj, Borjana in Livek, ki so danes v Sloveniji. Lega na skrajnem pasu vzhodne Italije – danes tik ob slovenski meji, do leta 1991 ob nekdanji Jugoslaviji, prej pa na meji z Avstro-Ogrsko – je močno vplivala na zgodovino Nadiških in Terskih dolin in jih označuje še danes, obenem pa je to območje že od rimske dobe naprej

predstavljalo povezavo med Furlansko nižino in Soško dolino ter naprej do Podonavja.

od Čedada do Kanalske doline, kjer še dandanes živijo prebivalci, ki govorijo slovenski jezik.

Legenda o kraljici Vidi

Avtonomija

Nadiške doline oblikujejo pahljačasto razporejeni grebeni hribov, nad katerimi se dviga Matajur, po katerem so šli Atila, Alboin in Rommel, in tokovi majhnih rek in potokov, ki se izlivajo v Nadižo. Ob reki je izpričano bivanje pračloveka, kot dokazujejo izkopavanja v jami pri Bjarču. Iz dobe barbarskih vdorov se je ohranila legenda o kraljici Vidi, ki govori o Atili in Hunih, ki so prišli prek Matajurja do Landarske jame, kamor se je kraljica zatekla skupaj s krajevnimi prebivalci, ter po obleganju brezuspešno odšli. Pričevanja govorijo tudi o Venetih, Keltih, Rimljanih in Langobardih, ki so leta 568 ustanovili v Čedadu svojo prvo kneževino. V naslednjem stoletju so se po poročilih Pavla Diakona v delu Historia Langobardorum Langobardi spopadli s Slovani v treh bitkah in bili dokončno poraženi v bitki pri kraju Laurana leta 720; po bitki so določili »Limes langobardorum« in od tedaj so se Slovani naselili na goratem območju, ki se razteza

Slovenci so uživali posebno avtonomijo v času oglejskega patriarhata (1077–1420) in pod Beneško republiko (1459–1797) v zameno za obrambo meje na petih mejnih prehodih: Podbonesec, Livek, Breg, Klinac in Sveti Miklavž. »Sosednje« so bile poseben upravni organ, »arengo« pa skupščina dekanov, predstavnikov 36 sosednih okrajev Landar in Mersa. Konec junija uprizorijo to skupščino ob prazniku špetrskega patrona v cerkvici svetega Kvirina, kjer so se v preteklosti zbirali predstavniki bank Landar in Mersa. Po padcu Beneške republike sta si sledili francoska in avstrijska oblast, leta 1866 pa se je prebivalstvo odločilo za priključitev k Italiji, upajoč, da bi pridobilo iste pravice, kot jih je imelo pod Beneško republiko. Prebivalstvo tega območja je bilo v resnici ločeno od preostalih slovenskih prebivalcev, Italija pa je izvajala močno asimilacijo z ustanovitvijo šolske mreže (leta 1877 je bilo namreč ustanovljeno v Špetru - takrat San Pietro oddih 31

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 32 /

/stembergarja 08:58:08

Člana folklorne skupine iz Rezije

Jabolka in kostanj

degli Slavi - italijansko učiteljišče). Proces italijanizacije je dosegel vrhunec v času fašizma s prepovedjo rabe slovenščine v javnosti in cerkvi leta 1933. Duhovnike, omenjene tudi v romanu Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac, ki govori o boju kaplana zoper zatiranje slovenskega jezika in kulture, so preganjali.

Vojne razdorov

Na življenje dolin sta vplivali svetovni vojni, in sicer leta 1917 preboj pri Kobaridu in ob koncu druge vojne rojstvo Jugoslavije z blokovsko delitvijo, ki je med ljudstvom povzročila nasprotja in diskriminacije ter nerazumevanja, ki so žal še danes navzoči. Med hladno vojno so vse tiste, ki niso zatajili svojega jezika in kulture, obtožili komunistične propagande. Nadaljevalo se je oviranje slovenskih duhovnikov. Po vojni se je število prebivalstva močno upadlo zaradi pomanjkanja gospodarskega razvoja in izseljevanja. Potres leta 1976 je po eni strani povzročil hudo škodo, po drugi strani pa prinesel kulturni prerod z ustanovitvijo številnih slovenskih društev na območju.

Domača beseda

Landarska jama, stopnišče: omenjajo jo že listine iz 9. stoletja, v njej je cerkev iz 15. stoletja, v jami pa naj bi živela bajeslovna bitja.

32 oddih

Že prej so delovala nekatera društva: leta 1955 ustanovljeno kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu ter Zveza slovenskih izseljencev, Center za kulturne raziskave v Bardu in kulturno društvo in zbor Rečan na Lesah, ki so nastali konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1950 je začel izhajati štirinajstdnevnik Matajur, ki ga je

nasledil tednik Novi Matajur, leta 1966 pa kulturno-verski list Dom. Po petdesetletnem delovanju v ljubiteljski kulturi od Kanalske doline do Rezije, od Terskih do Nadiških dolin, so Slovenci videnske pokrajine leta 2007 ob Prešernovem prazniku predstavili javnosti Inštitut za slovensko kulturo, ki je leto 2013 končal navdušujoče, z odprtjem Slovenskega multimedialnega okna – SMO v Špetru, ki je nastal v okviru evropskega projekta JezikLingua. Zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji iz leta 2001 je priznal prisotnost in pravice italijanskih državljanov slovenskega rodu tudi v videnski pokrajini. Z zakonom je bila podržavljena edina dvojezična šola s sedežem v Špetru, kjer pouk poteka v italijanščini in slovenščini. Ta deluje od leta 1984, ko je bilo prvič vpeljano poučevanje slovenskega jezika v Nadiških dolinah.

Meja ni več

Danes, ko je meja padla in so stiki in srečanja med ljudmi ob meji lažji, nas je v Nadiških dolinah okoli 7000 (leta 1951 nas je bilo 10.000 več) in skrb za ohranjanje in razvijanje tistega, kar nam je še ostalo, je velika. Tu delujejo številna društva in ustanove, ki s prireditvami in srečanji skrbijo za ohranjanje našega jezika in kulture ter tako ohranjajo žive vasi, kjer večkrat ni ostalo nobene druge možnosti za skupnostno življenje. Jezik, kultura, korenine so dodatna vrednost za gospodarski in družbeni razvoj skupnosti, kajti jezik je živ samo, če je živo območje, na katerem bivajo

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 33 /

/stembergarja 08:58:08

ljudje. Smo na poti, ne obotavljamo se in zavedamo se možnih izzivov, ki nas še čakajo.

Benečija – Nadiške doline

Na skrajnem severovzhodu Italije, ki se dotika slovenske meje, Nadiške doline ležijo dobesedno med Alpami in Jadranskim morjem. V Nadiških dolinah so se narodi, noše in jeziki križali skozi zgodovino, danes pa se zgodbe, znanje in okusi iz različnih tradicij v tem okolju močno prepletajo. Na tem zelenem otoku, skoraj pozabljenim in zato daleč od onesnaženja množičnega turizma, je mogoče vdihati stare ritme letnih časov in sprostiti se je skoraj dolžnost. Pravljična narava je prava duša teh krajev, kjer se je mogoče ukvarjati z različnimi aktivnostmi na odprtem (od trekinga do sprehoda, od plezanja do gorskega kolesarjenja) med travniki, gozdovi in potoki, kjer živijo krivapete (skrivnostne in modre ženske z nazaj obrnjenimi stopali) in druga bitja lokalne ljudske mitologije.

Sledi zgodovine

Med temi gorami se skrivajo sledi dolge zgodovine, ki je šla skozi Nadiške doline:

od prehoda Atile mimo Landarske jame do Langobardov, ki so v bližnjem Čedadu ustanovili prvo vojvodstvo v Italiji, od jarke prve svetovne vojne na Kolovratu do nematerialne, a kar otipljive železne zavese, ki se je zaprla po ozki Idrijski dolini. Bogata zgodovina in osrednji položaj Nadiških dolin sta oblikovala pravo multikulturo, ki se lahko okuša tako v jeziku (pisano beneško slovensko narečje) kot v pristni lokalni kuhinji, ki uporablja sezonska naravna živila (med sladicami omenimo tipično gubanco in štruklje). Razne lokalne tradicije in praznovanja, kot so barvani nediški pust, kresovi sv. Ivana ali Burnjak (festival kostanja), skupaj z mednarodnimi umetniškimi festivali, kot je Postaja Topolove-Stazione Topolò, oživljajo slikovite vasi Nadiških dolin. Inštitut za slovensko kulturo – Istituto per la cultura slovena /slovenski kulturni center – centro culturale sloveno via Alpe Adria, 69 33049 Špietar/San Pietro al Natisone 0039 0432 72 74 90

e-pošta: isk.benecija@yahoo.it www.mismotu.it Čezmejni projekt (Ne)znano zamejstvo (ekskurzije, predavanja, razstave, informacije) Kropa 72, 4245 Kropa 04 533 61 20; 070 554 232 e-mail: pkdslovenia@gmail.com koordinator: Slavko Mežek

Gubanca ima značilno obliko in je skupaj s štruklji ena tradicionalnih jedi Nadiških dolin. Sestavljena je iz sladko vzhajanega testa, nadevanega z mešanico orehov, rozin, pinjol, sladkorja, žganja in nastrgane limonine lupine.

Velika izbira 100-odstotno slovenskega mleka

veže mleko je kot napitek ali za pripravo najrazličnejših jedi zares nepogrešljivo. Če je izključno slovensko, odkupljeno pri domačih rejcih in pozorno obdelano, da ohrani vse dragocene lastnosti in sestavine, za povrh pa je še dalj časa obstojno, je še toliko bolj uporabno. V Mercatorju ponujajo zelo široko izbiro 100-odstotno pristnega slovenskega mleka in izdelkov iz njega. Na voljo je okoli 240 različnih vrst izdelkov iz slovenskega mleka in okoli 500 drugih vrst mlečnih izdelkov slovenskih proizvajalcev. Trajno mleko ZELENE DOLINE pa je nov izdelek na Mercatorjevih policah in edino trajno mleko izključno iz slovenskega mleka. Dodano vrednost mu daje še praktična embalaža s čepom, ki olajša odpiranje in zapiranje, mleko pa se enostavno prelije v kozarec ali skodelico in uporabi pri pripravi različnih kulinaričnih mojstrovin. Mleko je odkupljeno pri skrbnih domačih rejcih in ne vsebuje gensko spremenjenih

organizmov. S 3,5 odstotka mlečnih maščob se od svežega mleka razlikuje po daljši obstojnosti zaradi obdelave s kratkotrajnim nekajsekundnim segretjem mleka na visoko temperaturo. Mleko Zelene Doline tako ohranja vse dragocene osnovne sestavine mleka, saj ga še svežega hitro predelajo v gotove izdelke, za kar v Mlekarni Celeia potrebujejo le 24 ur.

Trajno mleko ZELENE DOLINE 3,5 odstotka m.m. • izključno slovensko mleko • brez prekuhavanja • brez gensko spremenjenih organizmov • ohranja vse lastnosti mleka • osvežujoč okus • zdaj v Mercatorju oddih 33

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 34 /

/stembergarja 08:58:08

Opatija je dama hrvaškega turizma

Turistična sezona na Hrvaškem je bila odlična, kar potrjujejo tudi številke. Zabeležili so namreč skoraj 13 milijonov prihodov in več kot 73 milijonov nočitev. Na področju prihodov turistov to pomeni šestodstotno povečanje, na področju nočitev pa štiriodstotno rast v primerjavi z letom prej. Direktor Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Goran Blažić poudarja, da je zlasti zadovoljen z rezultati na slovenskem trgu: »Obiskalo nas je skoraj milijon in 200.000 slovenskih gostov, ki so zabeležili 7,6 milijona nočitev, kar je tri odstotke več kot leta 2012.« Prvega julija se je Hrvaška pridružila EU – je imelo to kakšen vpliv na obisk tujih turistov na Hrvaškem? Pridružitev Hrvaške Evropski uniji je zagotovo pozitivno vplivalo na rezultate turistične sezone, čeprav moram reči, da prave in večje učinke pridružitve pričakujemo v letošnjem letu. Letos se bodo namreč v resnici odrazile prave prednosti vključitve v Evropsko unijo. Kakšna so pričakovanja za letošnjo turistično sezono? Glede na povedano pričakujemo seveda še eno rekordno sezono, ki bi lahko ob

34 oddih

drugih nespremenjenih pogojih pomenila korak naprej pri uresničevanju postavljenih ciljev hrvaškega turizma. No, poleg fizičnih kazalnikov so seveda precej pomembnejši finančni učinki oziroma povečanje turistične potrošnje, kar je naš cilj, čeprav gre za dolgoročen proces. Kot vse kaže, je povsem mogoče, da bo zaslužek na področju turizma v letu 2013 zelo blizu sedmim milijardam evrov, je pa res, da smo v strateške dokumente zapisali cilj, da bomo leta 2015 zaslužili več kot devet milijard evrov.

Zelo težko bi izpostavil najhitreje rastoča turistična območja v notranjosti, ker gre za dinamičen in uravnotežen razvoj. Naša metropola Zagreb postaja zelo pomembno poslovno, s tem pa tudi turistično središče in se zelo hitro razvija. Pomembni turistični projekti nastajajo na območjih Medžimurja, Zagorja, zagrebške regije, Like in Slavonije. Pri tem se opirajo na avtohtone vrednote, gastronomijo in vinarstvo ter na wellness in aktivni oddih ter počasi, a vztrajno osvajajo del domačega in tujega turističnega trga.

Naselja, mesta in turistična središča ob Jadranski obali so sinonim za hrvaški turizem – kolikšen delež zavzema ta tako imenovani obmorski turizem v okviru celotnega turizma? Povsem logično je, da je jadranska obala sinonim za hrvaški turizem in bo to ostala tudi v prihodnje. Vendar je na drugi strani res, da je ponudba v notranjosti države vse bolj zanimiva in bogata ter postaja vse pomembnejši del hrvaškega turizma. Obalni turizem še vedno pomeni približno 85 odstotkov celotnega turizma.

Navtični turizem je bil že do zdaj pomemben – kaj pričakujete po vstopu v EU, so že kakšni premiki? Navtični turizem je že od samega začetka eden naših najpomembnejših turističnih proizvodov. V strateških dokumentih mu namenjamo najvišje mesto, saj lahko Hrvaška na tem področju precej hitreje kot drugje udejanji svoje komparativne prednosti. Vendar je tudi res, da imamo na področju navtike še vedno precej neuresničenih možnosti, ki jim bomo v prihodnjih letih zagotovo namenili več pozornosti.

Katera območja so poleg priobalnih krajev naredila največje korake naprej v razvoju turizma?

Kvarner in Istra sta tudi zaradi bližine med najbolj obiskanimi območji pri

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 35 /

/stembergarja 08:58:09

slovenskih turistih. Lahko navedete nekaj podatkov za preteklo leto? Kvarner in Istra sta v resnici regiji, ki sta izjemno priljubljeni zaradi bližine, prav tako pa vse bolj tudi zaradi izvrstne turistične ponudbe, turističnih proizvodov, ki jih razvijajo. Lani je Istro obiskalo pol milijona slovenskih gostov oziroma zabeležili so tri milijone nočitev. Kvarner je obiskalo 300.000 slovenskih gostov, nočitev pa je bilo približno 1,8 milijona. Obe regiji sta lani v primerjavi z letom prej imeli boljše rezultate za dva do tri odstotke. Zadnja leta je Opatija ponovno hit med gosti iz Slovenije. S čim uspe vsako leto privabiti več gostov? Opatija je dama hrvaškega turizma, destinacija z najdaljšo turistično tradicijo na Jadranu, kraj, ki v zadnjih letih dobiva nov zalet. Ima vrhunske hotele in vrhunske storitve, številne zanimivosti in bogato turistično ponudbo, zlasti pa je treba omeniti izjemno gastronomijo. Poleg tega ima Opatija izvrstno klimo, izjemno lego in eno najlepših in najdaljših obalnih sprehajališč. Zato seveda ni prav nič čudno, da je pravi hit med slovenskimi gosti, ki so pravi poznavalci njenih prednosti in lepote. Kvarner in Istra sta idealni destinaciji za preživljanje krajših dopustov, podaljšanih koncev tedna ali nekajdnevnih izletov zunaj glavne sezone. Okrepiti pred- in posezonski obisk je bil tudi cilj turističnih delavcev – lahko uspehe podkrepite tudi s številkami o trendu pred- in posezonskih turistih? Podaljšanje sezone in več turistov v pred- in posezoni je vsekakor eden od strateških ciljev hrvaškega turizma. Hrvaška turistična ponudba v pred- in posezoni oblikuje vse več kakovostnih turističnih proizvodov in jih tudi okrepljeno promovira na tujih trgih. Moram reči, da se obisk turistov zunaj glavne sezone sicer iz leta v leto povečuje, vendar ne v tolikšnem obsegu, kot si želimo ali kot smo načrtovali. Katere nujne spremembe čakajo hrvaški turizem v prihodnjih letih, kam boste usmerjali pozornost in energijo? Hrvaški turizem se bo v prihodnjem obdobju usmeril predvsem v povečanje prometa v pred- in posezoni oziroma k podaljšanju sezone, prav tako pa tudi v povečanje dnevne porabe gostov in krepitev svoje nacionalne blagovne znamke, da bi kar najbolje izkoristili komparativne prednosti hrvaškega turizma. Želimo postati kakovostna turistična destinacija, ki bo delala vse leto in ki bo obenem razmišljala o zaščiti okolja in trajnostnem razvoju. Cilji in načini za uresničitev teh zadanih nalog so postavljeni v sprejeti Strategiji razvoja hrvaškega turizma v obdobju 2014–2020, ki je v določenem delu operacionalizirana v strateškem marketinškem načrtu za isto obdobje. Kaj lahko pričakujejo obiskovalci sejma v Ljubljani? Od prihodnjega tedna bo začela Hrvaška turistična skupnost z dinamičnimi promocijskimi aktivnostmi na slovenskem trgu. Sodelovali bomo na kongresnem sejmu Conventa, sledil pa bo nastop na turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Zelo pomembno se mi zdi, da je Kvarner partner sejma in da bo v soboto, 1. februarja, tudi poseben kvarnerski dan, ki ga bomo zaznamovali na prav poseben in več kot zanimiv način, na hrvaških stojnicah pa pričakujemo tudi obisk nove hrvaške veleposlanice v Sloveniji Vesne Terzić. Prvi dan sejma, torej 29. januarja, se bodo ob 13. uri predstavniki otoka Vir predstavili slovenskim novinarjem in touroperaterjem. Naslednji dan bo v dvorani Urška tradicionalna delavnica hrvaških in slovenskih turističnih delavcev, na njej pa bo njena direktorica Irena Peršić Živadinov uvodoma predstavila turistično skupnost Kvarner. vav

oddih 35

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 36 /

/stembergarja 08:58:09

POČITEK, ZABAVA IN REKREACIJA NA OTOKU R

Otok in mesto Rab

Hotel Padova 3*

Sončni otok Rab, biser hrvaškega Jadrana, je vsekakor treba odkriti. Spočijte se ob kopanju v čistem in toplem morju smaragdne barve ter v tišini borovcev na prostranih peščenih plažah z majhnimi zalivi. Uživajte v sprehodih in posebnem ambientu mesta Rab, ki slovi po svojih štirih zvonikih, v labirintu večjih in manjših ulic, ob katerih stojijo cerkve, spomeniki, palače rabskih patricijev, mestna loža, lepo urejeni trgi, trgovinice in umetnostne galerije, na promenadah ob morju in v nešteto restavracijah, ki ponujajo svežo ribo in domače specialitete, ter v kavarnah in na terasah za sproščanje in druženje.

Hotel ima 175 lepih in velikih sob z balkonom, gostom pa so na voljo notranji in zunanji bazen, masažni bazen ter center dobrega počutja. Hotel stoji v zalivčku nasproti mesta Rab in omogoča kopanje in sprehode po morski promenadi z razgledom na znane rabske zvonike. Center dobrega počutja, terasa za sončenje ter atraktivna zunanji in notranji bazen zagotavljajo obnovo energije, sprostitev in prijeten počitek.

Hotelsko in gostinsko podjetje Imperial, d.d. Poleg ugodne klime in naravnih lepot otoka Rab je vrhunska ponudba, oblikovana po meri turistov, razlog, da so hoteli in avtokampi družbe Imperial, d. d., nadvse zaželeno mesto za oddih.

Grand Hotel Imperial 4*

Posebna ugodnost: brezplačen prevoz z ladjico do plaž v Suhi Punti (od junija do septembra). En otrok do 5 let z dvema odraslima brezplačno. POLPENZION V DVOPOSTELJNI SOBI OD 35 EVROV NA OSEBO NA DAN OD 245 EVROV NA OSEBO NA TEDEN

Grand Hotel Imperial 4*

Grand Hotel Imperial 4* Hotel ima 134 sob in stoji na privlačnem mestu nad polotokom, s pogledom na staro mestno jedro Raba, obkroža pa ga sredozemski park Komrčar. Hotelske sobe so udobne in lepo opremljene, tiste na sprednji strani pa gostom ponujajo pogled na morje, park in del mesta Rab. Večina jih ima balkon. Hotel premore tudi eleganten in sodobno urejen center dobrega počutja. Novost v ponudbi: zunanji in notranji bazen! POLPENZION V DVOPOSTELJNI SOBI OD 42 EVROV NA OSEBO NA DAN OD 294 EVROV NA OSEBO NA TEDEN

36 oddih

Vaš gostitelj – Imperial d. d. Informacije in rezervacije – klicni center

Tel.: 00385 51 66 77 88 E-pošta: reservations@imperial.hr

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 37 /

/stembergarja 08:58:09

U RAB, V HOTELIH IN AVTOKAMPIH »IMPERIAL«

Hoteli San Marino ***

Oddih v avtokampu Padova III

Idealen kraj za preživljanje počitnic z otroki na znani peščeni Rajski plaži. Tu je moč najti vse, kar je potrebno za sanjski družinski dopust – udobno namestitev, široko ponudbo športnih aktivnosti, animacijski program, otroško igralnico ter številne možnosti zabave za vso družino. Posebna ugodnost je pijača pri večerji. En otrok do 5 let z dvema odraslima brezplačno v terminu do 13. 6. in jeseni od 13. 9. 2014 POLPENZION V DVOPOSTELJNI SOBI OD 29 EVROV NA OSEBO NA DAN OD 203 EVRA NA OSEBO NA DAN Posebna ponudba 7 = 6 in 14 = 12 velja za vse hotele! Velja za bivanje v času od 3. 5. do 7. 6. in od 13. 9. do 27. 9.

Mobilne hiše »Sun Roller Rab« Za ljubitelje kampiranja je avtokamp Padova III na peščeni plaži zaliva v bližini mesta Rab prava izbira. Poleg kopanja in sprehodov po morski promenadi vam ponuja udobne namestitve v novih in lepo urejenih mobilnih hišicah, postavljenih v senci borovcev nad morjem in plažo. NAJEM MOBILNE HIŠE ZA 4 DO 5 OSEB OD 50 EVROV NA DAN OD 350 EVROV NA TEDEN Posebna ponudba 7 = 6 in 14 = 12! Velja za bivanje v času od 17. 5. do 6. 6.

Hoteli San Marino 3*

Oddih in rekreacija na otoku Rab od 25. 4. do 4. 5. 2014 V času praznikov v Sloveniji, 27. aprila (dan OF) in 1. maja (praznik dela), ponujamo vsem zainteresiranim ugodno bivanje v enem od naših hotelov na otoku Rab s posebnim programom. Paketi 7, 5, 4 ali 3 prenočitev že za 125 do 345 eur Paketi vključujejo: • pijačo dobrodošlice, • polpenzion (zajtrk in večerja buffet), • ogled mesta Raba z vodičem, • sprehod do polotoka Frkanj, • sprehod do hriba Kamenjak z vodičem, • izlet z ladjo na otok Pag (velja le ob več kot treh prenočitvah). Več preberite na naših spletnih straneh, lahko pa nam tudi pišete.

Hotel Padova 3*

Hoteli San Marino 3* Naša ponudba in spletne rezervacije:

www.imperial.hr www.rab-camping.com

Dobrodošli!!

oddih 37

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 38 /

/stembergarja 08:58:09

Nova doživetja v turizmu Istre in Kvarnerja Ivan Botteri

Nam najbližji turistični regiji Istra in Kvarner sta v boju s konkurenco pripravili kar nekaj novosti, ki to leto obetajo nova in še privlačnejša doživetja, in to po njihovih besedah za približno enake cene kot lani. Te dni v bližini Novigrada, kot nam je razložila Vesna Ivanović iz Turistične skupnosti Istre, nastaja Aquapark Istralandia, ki bo, ko bo odprt predvidoma 1. junija, že postal družinska atrakcija. Čeprav okoli pet kilometrov oddaljen od istrske obale, bo zanimivi vodni svet ob vpadnici na istrsko avtocesto na ozemlju več kot 80 tisoč kvadratnih metrov ponujal različne atrakcije za otroke in starejše, za sprostitev in celo za adrenalinske izzive na 20 različnih toboganih in 1,2 kilometra magičnih cevi, pa tudi na posebnih cevastih zakrivljenih toboganih, imel bo izredno velik bazen z umetnimi valovi, kjer bo mogoče deskati in poskakovati po zračnih blazinah.

Atraktivni tartufon

Za vse generacije bo privlačen hidromasažni bazen na dve ravneh, s slapovi, klopcami in posteljami za sprostitev ter s posebno atrakcijo,

38 oddih

tartufonom, ki je pravzaprav replika v bližnji dolini reke Mirne najdene velikanske gobe tartuf, narejene v obliki vodnega vulkana, ki »bruha« gejzirje, meglo, fontane in slapove. Za najmlajše bo na voljo bazen z vodnim gradom, tobogani in različna igrala. Lahko bi še naštevali, kaj bo vse za zabavo na vodi, ki jo je mogoče nadaljevati in uživati tudi na suhem v latinskoameriških plesih, odbojki na mivki, nastopih čarodejev in različnih animacijah ter prireditvah.

Novo v Poreču

Tudi v Poreču je vedno kaj novega. Tokrat vas bomo popeljali do znanega hotela Valamar Zagreb, ob sami plaži v sredozemskem parku, ki bo letos dobil četrto zvezdico kakovosti. Hotel so obnovili v celoti, kar razkrivajo sodobna oprema sob in nov športni center, kjer je veliko novih igral in animatorski Maro klub za otroke. Na povečani terasi bo preurejena restavracija, kjer bodo gostje doživeli kuhanje v živo. Novosti so tudi na idiličnem otočku sveti Nikola pred Porečem, kjer bosta tudi hotela Fortuna Island in Isabella Castle obnovljena pričakala letošnje goste, poleg sob tudi z novimi bazeni in wellness

storitvami, kar bo prispevalo k vrhunskemu udobju v mirnem okolju otoka za uživanje brez hrupnega prometa. Moramo priznati, da se znajo turistično izkušeni in pridni Istrani prilagoditi gostom. V središču Poreča bodo v času glavne sezone odprli hostel Papalinna. To je pravzaprav ime majhne ribice, ki se pogosto dobi okusno ocvrta in zelo poceni v preprostih domačih lokalih. Hostel bo namenjen mladim turistom in zato so staro kamnito hišo iz leta 1885 na zunaj ohranili, v njej pa uredili za sodobno bivanje.

Redni gost je tudi Primož Kozmus

Na območju Pulja smo končno dočakali obnovo kompleksa hotela Belvedere, ki je zelo priljubljen med slovenskimi turisti. To bo velik zalogaj za hotelsko verigo Park Plaza. Do četrte zvezdice bo hotel Belvedere prišel s popolno prenovo 429 sob, z novo restavracijo s kihanjem v živo za 700 oseb in imel bo več novih dvoran za sestanke ter konference. V hotelu bo veliko vsebin za celoletno bivanje, kot so notranji bazen z morsko vodo, wellness center s savnami, sobami za masažo in

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 39 /

/stembergarja 08:58:09

whirpooloma, studii za fitnes in stezo za tekače. Letos bodo prenovili športna igrišča, plažo in teraso. V sezoni želijo privabiti družine, v predsezoni in posezoni pa športnike, predvsem atlete. Posebej so nam omenili, da so do zdaj v hotel Belvedere radi prihajali olimpijski športniki Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi slovenski olimpionik, metalec kladiva Primož Kozmus. Kamp Mareda pri Novigradu bo do začetka sezone dobil štiri zvezdice, ker povečuje kakovost, namestitvene zmogljivosti in bo obenem postavil še nove bazene med mobilnimi hiškami.

V Istri pestro vse leto

V Istri je veliko zanimivih lokalnih dogodkov vse leto. Najboljši pregled boste dobili na prenovljeni spletni strani Turističnega portala Istre(www.istra.hr). Tako bo 25. maja dan vina, ko bodo odprte vse istrske kleti, 26. do 28. junija bo festival ljubezni in erotike v Vrsarju, 28. do 31. avgusta evropsko prvenstvo mažoretk v Poreču pa še dnevi školjk od 10. februarja do 23. marca v Umagu, Novigradu, Brtonigli in Bujah. Na Kvarnerju se turistično leto začne s karnevalom, ki ima že neprekinjeno

večstoletno tradicijo. Karneval se uradno začne v petek, 24. januarja, ko župan Reke izroči ključe mesta kapitanu Reškega karnevala. Dogodki se bodo vrstili v več mestih: otroška karnevalska povorka v središču Reke 22. februarja, mednarodna karnevalska povorka na

Reki pa bo v nedeljo, 2. marca, ko zvečer zažgejo pusta in ga vržejo v morje.

Opatija vabi Spremembe lastništva v opatijski hiši Liburnia hoteli so povzročile zagon naložb na območju Opatijske riviere. V

www.tzg-rab.hr

Aktivne počitnice

Turistična skupnost mesta Rab tzg-raba@ri.t-com.hr t. +385 51 724 064 f. +385 51 725 057

oddih 39

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 40 /

/stembergarja 08:58:09

tem letu bodo popolnoma prenovili hotele Kvarner, Admiral in Villa Amalia v Opatiji ter romantične vile Atlanta, Elza in Belvedere v Lovranu. S tem bodo pridobili štiri zvezdice, ker bodo dosegli visok standard kakovosti udobja in občutek počitnikovanja v vzdušju zgodovinskega blišča mondene Opatije. Hotel Kvarner postaja del verige novega standarda remisens brand (zgodovinski blišč v sodobni opremi). Vse sobe so preuredili v tip »revital«, namenjene revitaliziranemu počitku. Vlasta Mastrović iz Turistične skupnosti Kvarnerja nam je povedala, da postaja Hotel Kvarner »butični hotel, namenjen predvsem parom ali manjšim skupinam, ki si želijo revitalizacije, kulture in gastronomije, značilne za Kvarner«. Nekaj posebno privlačnega se zdi očarljiva Villa Amalia, zgrajena že leta 1890, ko je gostila nemško cesarsko družino in potem vrsto znanih umetnikov, zdaj pa je znotraj obnovljena v najsodobnejši opremi elegantnega udobja. Družba Milenij hoteli bo do začetka sezone prenovila hotel in vile Royal, kjer bo 82 novih sob in nova večnamenska dvorana za tisoč oseb. Prav te dni potekajo zaključna dela pri prenovi kavarne Grand, ki bo imela gastroponudbo domačih slaščic, koktajlov, domačih prigrizkov ter pripravo čokolade v živo.

Prvi hostel na Opatijski rivieri

Velika pridobitev za mlajše goste bo preureditev lovranskega hotela Meriodional v prvi hostel na Opatijski rivieri, ki bo imel 111 dvoposteljnih in

triposteljnih sob, samopostrežno kuhinjo in pralnico za goste, tudi jedilnico in bar na razgledni terasi na vrhu zgradbe. V Opatiji je od lanske jeseni odprt prvi dizajnerski hotel Bevanda s petimi zvezdicami, ki je nastal na temeljih nekdanje slovite istoimenske restavracije. Ima samo deset sob, ki so jih poimenovali po desetih slavnih osebnostih, ki so v turistični zgodovini bivale in uživale na Opatijski rivieri, kot so Isidora Duncan, Albert Einstein, Gustav Mahler, Sergej Jesenin, Giacomo Puccini, James Joyce in drugi.

Razkošje na Lošinju

Veliko spremembo bodo začutili redni obiskovalci otoka Lošinj v uvali Čikat v visokem borovem gozdu. Hotel Bellevue bo presedlal z obstoječih treh na kar pet zvezdic. Omenimo, da je ta naložba vredna 22 milijona evrov in obsega luksuzno opremo sob, restavracije, notranjega in zunanjega bazena z morsko vodo, središča udobja, spa klinike z vrhunskimi lepotnimi in protistresnimi programi. V hotelu Punta bodo razširili »vitality« prostor, potem wellness in zgradili zunanji bazen v velikosti 600 kvadratnih metrov. V podmorju uvale Čikat je odprt zgodovinski park na globini od pet do 15 metrov z replikami topov iz XVI. stoletja, antičnih amfor in sider iz IV. in V. stoletja, beneških topov, orožij iz druge svetovne vojne, še posebno zanimiva je replika Apoksimena v naravni velikosti, postavljenih na ogled pod morjem v krogu okoli 300 metrov.

V Lošinju je na ogled tudi »zdravilišče« za ogrožene velikanske morske želve, in sicer v Institutu plavi svijet, ki nastaja v sodelovanju z Italijo in Slovenijo. Po zdravljenju želve spustijo na prostost in jih še naprej spremljajo prek satelitske navigacije. Za posebne želje gostov otokov Lošinja in Cresa bodo letos ponujali prevoze z letalom (za sedem potnikov) z Brnika ali iz Portoroža.

Ladja, ki je hotel Tudi Reka dobiva turistični videz. Te dni dokončujejo prvi botel (hotel ladja) na Hrvaškem. To je pravzaprav preurejena trajektna ladja Marina, zgrajena leta 1936 na Danskem, znana po dolgoletni plovbi med Benetkami, Puljem in Zadrom. Danes ima botel Marina 35 kabin (sob) za 112 gostov, od enoposteljnih do šestposteljnih. Ne manjka fitnes, za gurmane pa bo doživetje uživanje sredozemske hrane po starih receptih iz ladijske zgodovine Marine. O Kvarnerju bomo imeli te dni priložnost izvedeti veliko več na turističnem sejmu Alpe-Adria, kjer bo ta regija, do katere se lahko zapeljemo tudi s kolesom, predstavljena kot regijski partner. Leto 2013 je prineslo tudi lepe turistične kazalnike. Na Kvarnerju (otoki Cres, Lošinj, Rab, Krk, Crikveniška, Vinodolska, Opatijska riviera in Gorski Kotar) je počitnikovalo 2,2 milijona gostov, ki so ustvarili 12,5 milijona nočitev, med katerimi so 16 odstotkov nočitev ustvarili slovenski turisti.

Najboljši med najboljšimi Letos bo Turistična skupnost Kvarnerja predstavila izbrano skupino kakovostnih restavracij, ki so si s svojo izvirno domačo ponudbo prislužile naziv Kvarner gourmet: Bevanda in Laurus v Opatiji, Le Mandrać in Plavi podrum v Voloskem, Draga di Lovrana in Štanger v Lovranu, Johnson v Moščenički dragi, Kukuriku v Kastavu, Sabbia v Crikvenici, Rivica v Njivicah na otoku Krku ter Villa Barbat na otoku Rab. Kakovostne gostinske objekte na Kvarnerju lahko najdete v novi pregledni brošuri, v kateri je z oznako domačnosti hrane »Kvarner food« vpisanih za to leto 57 objektov. Ko bi začeli naštevati, koliko je novourejenih pešpoti in kolesarskih stez po Istri in Kvarnerju, bi nam to vzelo preveč prostora, velja pa opozoriti, da v vseh lokalnih uradih Turističnih skupnosti dobite brezplačni načrt stez za rekreacijo v naravi in še kup drugih turističnih informacij o kraju in regiji.

40 oddih

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 41 /

/stembergarja 08:58:09

ā Ǥ Prebudite svoje želje, dajte jim zalet!

.PHþNL WXUL]HP

.XOHQ

)RWR 'UDåHQ %RWD

5LPVNL GQHYL

'RPDþD KUDQD

9LQVND NOHW Y ,ORNX

5LPVNL GQHYL

1DURGQD QRãD

DOGAJANJA: •

47. KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV ŠOKAČKO SIJELO – “PRUŽILA SE ŽUPANJA KRAJ SAVE”; ŽUPANJA, 22. FEBRUAR DO 4. MAREC 2014,

•

8. FESTIVAL DOKUMENTARNEGA ROCK FILMA DORF 2014; VINKOVCI, 6. DO 9. MAREC 2014,

•

2. RIMSKI DNEVI; VINKOVCI, 23. IN 24. MAJ 2014. Turistička zajednica Vukovarsko-srijemske županije Glagoljaška 27, HR-32100 Vinkovci tel. + 385 (0)32 338 425 tel./fax. + 385 (0)32 344 034 mob. + 385 (0)98 269 034 turisticka-zajednica@vk.t-com.hr

www.visitvukovar-srijem.com

oddih 41

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 42 /

/stembergarja 08:58:09

Letos ponovno sejem Vino Ljubljana Na Gospodarskem razstavišču obujajo priljubljeno in ugledno prireditev Vino Ljubljana, in to z dvema dogodkoma: • Vino Ljubljana – 56. mednarodno ocenjevanje vin, od 27. do 29. junija • Vino Ljubljana – 50. mednarodni vinski sejem, od 4. do 6. septembra Vino Ljubljana – mednarodni vinski sejem je ena najstarejših sejemskih prireditev v Sloveniji. Prvi sejem so priredili že leta 1954 v Ljubljani, medtem pa je živel, se razvijal, odzival na razmere v vinogradništvu in vinarstvu, doživljal blesteče trenutke ter ponesel ime Ljubljane in Slovenije na vse celine.

Vino Ljubljana – tradicija in ugled Številni strokovnjaki menijo je, da Slovenija zagotovo potrebuje vinski sejem za ponovni prodor med pomembne svetovne vinogradniško vinarske države. Vinske sejme prirejajo pravzaprav vse evropske vinogradniško vinarske države. Vinski sejem, skupaj z vodilnim svetovnim ocenjevanjem vin, odličnimi slovenskimi vini in stoletno tradicijo vinske trgovine v Ljubljani, je prestolnici že leta 1987 prinesel tudi laskavi naziv mesto trte in vina. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani se je tako skupaj z mestom Ljubljano odločilo, da nadaljuje bogato tradicijo Vina Ljubljana.

42 oddih

Vinski sejem – za kulturo pitja

Osnovni elementi sejma so vino, kulinarika in gastronomija, gostinstvo in turizem ter kultura. V prepričanju, da mora sejem tudi v prihodnje ohranjati svoj mednarodni značaj, si bodo organizatorji prizadevali, da bodo k sodelovanju pritegnili širok krog vinarjev iz Slovenije, pa tudi iz tujine. »Zavedamo se, da mora biti sejem, če želi biti uspešen, pripravljen v tesnem sodelovanju predvsem s slovenskimi vinogradniki in vinarji. Skupaj z njimi želimo oblikovati takšno vsebino sejma, ki bo izpolnila njihova pričakovanja ter zadostila interese in želje vseh kategorij obiskovalcev, ki jim je prireditev namenjena,« je med drugim povedal Matjaž Kovačič, vodja prireditve Vino Ljubljana.

Sejem ima hkrati prodajni značaj

Sejem je namenjen poslovnim obiskovalcem in najširši javnosti: »Želimo, da bi obiskovalci lahko vsa vina pokusili in tudi kupili. Vinarji se bodo predstavljali po vinskih deželah prek vinskih cest, vinskega turizma in kulinarike. Na odprtju sejma bomo podelili tudi mednarodno nagrado jakob za najinovativnejši primer turistične ponudbe v vinorodnih deželah oziroma

državah. Vsako leto se bo na sejmu obširneje predstavila ena tuja vinogradniška in vinarska država kot partnerica.«

Pester in raznolik program

Ob sejmu za vinarje in enologe pripravljajo bogat strokovni program z mednarodno udeležbo. Posebno pozornost bodo posvetili področju vina in kulinarike, kjer bodo pripravili tematske posvete in predstavitve vina mladim. Sejem bo vsako leto v sozvočju s kulturnim dogajanjem v Ljubljani, pripravljajo pa tudi mednarodne natečaje, povezane z vinom in vinsko kulturo. Vinski sejem odpira svoja vrata na široko, tudi kot priložnost za srečanja in druženje vseh vinskih združenj ter drugih tematsko usmerjenih društev, katerih dejavnost je povezana z vinom. »Načrtujemo tudi dražbo arhivskih vin. Izkupiček bi namenili v humanitarne namene. Uvajamo pa tudi novost, Ljubljana Wine Challenge – izbor najboljšega vina določene sorte. Za leto 2014 smo izbrali sorto chardonnay. Vina na tem izboru bo ocenjevala posebna žirija, sestavljena iz mladih slovenskih enologov. Na posebnem ocenjevalnem prostoru bodo ocenjevali deset najboljših vin izbrane sorte tudi obiskovalci,« je še povedal Matjaž Kovačič.

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 43 /

/stembergarja 08:58:09

Odmev s Ptuja »To pobudo iskreno pozdravljam. Lahko bi ne nazadnje rekel, da bomo oživeli institucijo najstarejšega ocenjevanja vin na svetu, še več, gre za edino ocenjevanje, ki lahko podeli naslov vinu svetovni šampion. Takšna prireditev je nujna za slovensko vinarstvo, kajti s tem seveda na svetovni ravni dajemo jasno sporočilo, da smo ena tradicionalnih vinskih dežel. Nisem še povsem seznanjen z vsebino in načinom ocenjevanja kot ocenjevalec na mednarodnih ocenjevanjih, vendar lahko rečem, da je to ena boljših novic v letošnjem letu.« Bojan Kobal, Pullus Ptuj Odmev iz Goriških brd »Zelo smo veseli, da se vrača ocenjevanje, ki je bilo najbolj priznano ocenjevanje pod okriljem OIV iz Pariza, L'Organisation Internationale de la Vigne et du Vin, in ki je bilo hkrati tudi najstarejše ocenjevanje pod tem okriljem in je štelo zavidljivih 50 let. Zato je velika škoda, da se je to tradicijo prekinilo. Sami smo sodelovali vsako leto od našega prvega nastopa leta 1994, ko smo prejeli zlato medaljo leta za chardonnay, že leta 2000 pa šampion v kategoriji belih suhih vin. Nazadnje smo sodelovali leta 2005 in prejeli vrsto zlatih in srebrnih medalj, na kar smo ponosni. Da bi vrnili blišč in ugled ocenjevanju, moramo pripeljati v glavno mesto najboljše mednarodne ocenjevalce iz sveta in Slovenije,« so povedali Jakončič Marjan, Tibor in Tomaž iz kleti Piro v Brdih.

Vino Ljubljana Ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin Vino Ljubljana je najstarejše mednarodno ocenjevanje v Evropski uniji in na svetu. Za prvo moderno mednarodno ocenjevanje vin štejemo leto 1955, ko je ljubljansko dobilo tudi pokroviteljstvo Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV), ki ga je obdržalo vse do danes. Sčasoma je Vino Ljubljana postalo referenčno ocenjevanje vseh treh svetovnih organizacij, odgovornih za senzorično analizo vin, OIV, UIOE in VinoFed, in bilo vselej vzor vsem drugim razvijajočim se ocenjevanjem na svetu. Najvišja strokovna raven, dosledno strogo spoštovanje mednarodnih pravil je ljubljanskemu ocenjevanju prineslo najvišji mednarodni sloves in prepoznavnost na vseh celinah. oddih 43

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 44 /

/stembergarja 08:58:09

Mednarodno srečanje turističnih vodnikov Diana Ternav Združenje turističnih vodnikov Slovenije (ZTVS) bo letos že četrto leto zaporedoma sodelovalo z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana pri izvedbi sejma Alpe Adria turizem in prosti čas. Letošnje, lahko rečemo, že utečeno sodelovanje bodo turistični vodniki obarvali tako, kot je zanje značilno. Dan pred začetkom sejma je predviden redni zbor članov ZTVS, na katerem pričakujejo okoli 80 članov, ki jih bodo seveda na sejem še posebno toplo povabili. Med sejmom bodo nato različne in hkrati najavljene skupine šolarjev, študentov in drugih obiskovalcev vodili po sejmu. Vodenje po sejmu obiskovalcem razkrije osnovne podatke o sejmišču, predvsem pa jim ponudi osnovni vpogled v dogajanje. Tako lahko v družbi turističnega vodnika spoznajo različne razstavljavce in se pozneje odločijo, kaj jih bolj zanima in kaj manj, ter tako svoj obisk čim bolje izkoristijo. ZTVS bo za boljšo organizacijo imel tudi svoj pult, pri katerem bodo začeli vodenja, obenem pa bodo na tem pultu posredovali informacije različnim obiskovalcem.

Že četrto leto zaporedoma bodo organizirali tudi Mednarodno srečanje turističnih vodnikov regije Alpe-Jadran. Letos bodo način pridobivanja licenc za turistične vodnike in vsa pravila glede turističnega vodenja v njihovi državi predstavili gostje iz Madžarske. Trenutno je potrjenih že najmanj 35 turističnih vodnikov iz petih različnih držav, in sicer Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in seveda Slovenije. Pred dvema letoma so

Nepozabni oddih v deželi dobrega počutja, za raziskovalce zgodovine, za ljubitelje podeželja in aktivnega oddiha v naravi. DEŽELA CELJSKA je skupna turistična destinacija 21-ih občin Savinjske regije kjer je doma “ dobro počutje “. Zdravilna voda okoliških zdravilišč (Rimske terme, Rogaška Slatina, Terme Dobrna, Terme Olimia, Terme Zreče, Thermana Laško) je skupni imenovalec te destinacije v kateri boste našli najsodobnejšo zdraviliško infrastrukturo z vrhunsko welness ponudbo. Dobro počutje pa boste prav tako našli z raziskovanjem gradov, muzejev na prostem s poučnimi delavnicami, s pokušino izvrstne kulinarike domačih dobrot na turističnih kmetijah in v številnih domačih gostilnah kot tudi v adrenalinskih užitkih v naravi, ki jih ponujajo številne pešpoti, urejene kolesarske steze ter tako poletni kot zimski športni centri. Podrobne informacije o ponudbi destinacije Dežela Celjska: Zavod Celeia Celje – RDO DEŽELA CELJSKA Tel. 03 4287935 / 36 Krekov trg 3, 3000 Celje www.dezela-celjska.si, tic@celje.si

44 oddih

sejmu dodali še kanček strokovnosti, in sicer tako, da so prvič organizirali strokovna predavanja, ki ne zanimajo samo turističnih vodnikov, ampak so primerna za vse obiskovalce sejma. Do zdaj so organizirali že osem takšnih predavanj, za letos pa so predvidena še tri, in sicer Medkulturno sozvočje: ruski gostje v Sloveniji, Naturizem kot tržna niša in poslovna priložnost ter Praktično usposabljanje v tujini s sredstvi EU.

6SR]QDMWH '(æ(/2 &(/-6.2 Y 0DUPRUQL GYRUDQL

Prižrebajte si brezplačne oglede gradov, muzejev, kopanja in ostalih razvajanj v naši destinaciji! Akcijske cene za dnevne izlete v DEŽELO CELJSKO od 1 EUR dalje!

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 45 /

/stembergarja 08:58:09

oddih 45

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 46 /

/stembergarja 08:58:09

Katalog razstavljavcev Uvodnik

Izkoristimo skupne priložnosti Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani je čudovito izložbeno okno za dosežke in ogromni potencial v našem skupnem življenjskem prostoru. V svoji raznolikosti se predstavljajo Slovenija, Avstrija, Italija, Hrvaška in Madžarska. V okviru sejma želim izpostaviti nagrado Jakob, ki vsako leto podeljuje sijajno platformo inovativnim idejam in projektom. Vedno poudarjam, kako pomembno je mednacionalno sodelovanje, usklajevanje interesov in predstavitev skupnih prednosti na regionalni in medregionalni ravni. Sejem AlpeAdria v Ljubljani je za to odličen primer. Zgodovinski korak smo naredili novembra lani, ko smo Delovno skupnost Alpe-Jadran, ustanovljeno leta 1978, reorganizirali v Zvezo Alpe-Jadran. Tako se želimo še bolj ciljno približati ljudem, ki bi morali imeti koristi od Zveze. To so različni deležniki, organizacije, ustanove, društva ali nevladne organizacije. Kooperacijsko omrežje želimo razviti med drugim na področjih gospodarstva, športa, kulture in mladine. Projekti naj bi se razvijali tako, da bi bili večinoma financirani s sredstvi iz ustreznih programov Evropske unije. Zveza Alpe-Jadran trenutno združuje tri zvezne dežele Avstrije, Skupnost občin Slovenije ter več hrvaških in madžarskih županij. Zanimanje za vstop v Zvezo pa so že izrazile italijanska regija in še nekaj hrvaških županij. Kooperacijsko omrežje, sodelovanje znotraj regij Alpe-Jadran je bistveno, ker tako lahko pomembno prispevamo k oblikovanju nove podobe Evrope. Naj omenim tudi plodno sodelovanje med Koroško ter italijanskima regijama Furlanija-Julijska krajina in Benečija v okviru evroregij "Senza Confini/Ohne Grenzen – Brez meja".

46 oddih

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 47 /

/stembergarja 08:58:09

Turistična ponudba sejma po destinacijah: regija Alpe-Jadran in druge, bolj oddaljene destinacije

Povojna ureditev je razdelila Evropo na vzhod in zahod, na ideološko zasnovane različne zveze. Obstajali pa so vedno ljudje z vizijo, ki so vedeli, da imajo tudi vsi ti »-izmi« svoj konec. Kljub raznim oviram in mejam so ohranili stike drug z drugim. Tako od zgoraj razdeljena Evropa ni bila nikoli popolnoma izločevalna. Danes živimo v Uniji miru, ki nam vsem s svojo raznolikostjo ponuja ogromno priložnosti. To je tisto, kar želimo ljudem zasidrati v zavest. Dragocen delež prispeva tudi sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani. Zato bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji sejma. Razstavljavcem želim veliko uspeha, številnim mednarodnim obiskovalcem pa veliko zadovoljstva in nepozaben obisk sejma. Dr. Peter Kaiser Deželni glavar Koroške in predsednik Zveze Alpe-Jadran

oddih 47

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 48 /

/stembergarja 08:58:09

Katalog razstavljavcev Uvodnik

Oddahnite si! Tu smo: Alpe-Adria

Na sejem po oddih zase »SLOVENIJA. Zelena. Aktivna. Zdrava.«

ddih! Vsi ga potrebujemo. Ga tudi aktivno načrtujemo? V hribe? Na podeželje? Nekje ob vodi? Blizu ali dlje? Za dalj ali za manj dragoceno odmerjenega časa? Zgolj skok za dan, dva v eno izmed bližnjih dežel ali v daljne kraje za razkošnih x-dni? Pridite na sejem! Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je največja sejemska promocija turizma v Sloveniji, pa tudi osrednji tovrstni dogodek v regiji Alpe-Jadran. Letos se na sejmu predstavlja 282 turističnih ponudnikov iz 11 držav: Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Turčije, Tunizije, Nepala in Indije. Med slovenskimi ponudniki je mogoče najti vse pomembne protagoniste v turizmu, od Javne agencije SPIRIT Slovenija, turističnih agencij, Planinske zveze Slovenije, Turizma Ljubljana do Združenja turističnih vodnikov Slovenije ter prek 100 lokalnih društev Turistične zveze Slovenije. Zakaj na sejem? Ker je tu živo, pestro, zeleno, okusno in zabavno. In predvsem aktivno! Ker je tokrat v ospredju aktivni turizem: pohodništvo, tek in športni ribolov. Ker vas po sejmu usmerjajo ikone, ki ponazarjajo štiri tipe turista: t. i. počitnikarje, zasvojence z aktivnim turizmom, popotnike in izletnike. Ker so vam ikone v pomoč, da odkrijete optimalni kraj za svoj oddih ali počitnice. Ker vas do njega morda pripeljejo prav vodniki Združenja turističnih vodnikov Slovenije, ki svetujejo in vodijo po sejmu. Ker vam ga zagotovo najbolj očarljivo lahko razkrije le turistični ponudnik prav od tam.

48 oddih

Obiščite najboljše primere trajnostnega razvoja v turizmu, tj. ponudnike, ki nosijo naziv Evropske destinacije odličnosti – EDEN. V Sloveniji jih je kar pet. Vsaka izmed njih je skriti zeleni biser Slovenije: dolina reke Soče, Solčavsko, reka Kolpa, Idrija in Laško. Dolina reke Soče vas bo navdušila z adrenalinskimi doživetji na smaragdni reki, neokrnjenostjo Triglavskega narodnega parka in zgodbami prve svetovne vojne. Solčavsko, harmonija treh dolin, vas bo presenetila z eno izmed najlepših alpskih dolin v Evropi – Logarsko dolino in edinstvenimi doživetji na gorskih kmetijah. Reka Kolpa bo poskrbela, da se vas bodo zgodbe dotaknile – ena izmed najtoplejših rek, s številnimi živalskimi vrstami, ponuja raznotera doživetja, ravnodušni ne boste ostali niti ob belokranjskih pisanicah, vragu iz Bilpe in junijskem najstarejšem folklornem festivalu v Sloveniji – jurjevanju. V Idriji, ki jo najdete tudi na seznamu svetovne dediščine UNESCO, se po stoletjih preteklosti ozrite v nekoč drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Občutite izjemno tehniško dediščino, okus idrijskih žlikrofov in prefinjenost idrijske čipke. Zmagovalka v kategoriji dostopnosti, Laško, vas bo sprostila z naravno danostjo termalnih voda, wellness doživetji, apiterapijo in tradicionalno junijsko prireditvijo Pivo in cvetje, ki velja za največjo tradicionalno turistično prireditev v Sloveniji. Leta 2014 zaznamuje 100-letnica začetka 1. svetovne vojne. Takrat je ob smaragdni reki Soči potekala soška fronta, ki danes Slovenijo in Italijo povezuje v Pot miru od Alp do Jadrana. V sklopu evropskega projekta T-lab so skupaj s ponudniki iz Slovenije in Italije pripravili namige za oddih gostov. Srečajte zamejske Slovence iz Nediških in Terskih dolin ter iz Rezije. Poskusite njihovo gubanco, ki jo pripravljajo po tradicionalnih receptih svojih non. Spoznajte slovenske dežele pobliže, naravne lepote, njene reke in jezera, bogat podzemni svet, turistične kmetije, zidani-

ce na vinorodnih gričih, izvrstno kulinariko, zdravilišča, sprehajalne poti, urejene kolesarske steze, kulturno-zgodovinsko dediščino, spomenike in bunkerje, ostanke front in bojišč in rimskih naselbin, kot je častitljiva Emona. Postanite čebelar, vinogradnik, gasilec ali konjenik. Prisluhnite zgodbam domačinov in se preselite v drugi svet.

Čez mejo. In še dlje.

Na Hrvaško. Na bližnji Kvarner, eno najbolj priljubljenih turističnih regij za Slovence. V Gorski kotar, Opatijo in Crikvenico ali v urbano Reko, na kvarnerske otoke, na katero od številnih rekreativnih ali kulturnih prireditev. V značilne najboljše domače konobe in vrhunske restavracije za velike ljubitelje izbrane kulinarike. Na sejmu pa vas Kvarner kot regija partnerica v soboto vabi na lokalne specialitete in druženje ob glasbi. Izberite svojo destinacijo na Balkanu – Mostar in dolino Neretve, Sarajevo z okolico, srbska mesta ali podeželje … Doživite panonsko gastronomijo, ko jo ponujajo čezmejno območje regije Pomurje ter županiji Zala in Vas. Odkrijte Turčijo, deželo razkošne lepote in očarljivih nasprotij, čudovitih naravnih lepot in neverjetnih zgodovinskih prizorišč. Užijte orientalsko Sredozemlje na peščenih plažah Tunizije ter obiščite zgodovinska obeležja iz feničanske, kartaginske in rimske preteklosti, bazarje, mošeje in medine. Bi se povzpeli na mogočno Himalajo? Treking v Nepalu? Bi obiskali hinduistične templje in spoznali še druge priložnosti, ki jih ponuja ta popularna turistična destinacija? Vas mika v Indijo, ki se letos predstavlja prvič na sejmu?

Aktivni oddih

Turistična ponudba regije Osrednja Slovenija se predstavlja predvsem prek športnih aktivnosti in športnih prireditev. Od 28. do 31. avgusta 2014 bo v Ljubljani Svetovno prvenstvo za rekreativne kolesarje. 26. oktobra 2014 bo v Ljubljani najbolj množična tekaška prireditev v Slove-

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 49 /

/stembergarja 08:58:09

niji, Volkswagen 19. Ljubljanski maraton. V okviru Ljubljanskega maratona se bo promoviral tudi Run Alpe Adria Cup, saj je Ljubljana športno (tekaško) tesno povezana tudi s Trstom in Celovcem. Športno ponudbo za turiste predstavljajo tudi druge občine, ki tvorijo Osrednjeslovensko regijo, zato na predstavitvenem prostoru regije sodelujejo tudi predstavniki agencij Slovenia Explorer, Green Embrace, Roundabout, Vegov hram, Iška Adventure in informatorji iz drugih turističnih krajev v regiji. Okusite jedi, značilne za 26 občin Osrednjeslovenske regije, opisane v Kulinaričnem vodiču »Okusi Osrednje Slovenije – na sredini mize«. Na sejmu tudi povezujejo ponudnike izletov za individualne goste in skupine z organizatorji največjih športnih tekmovanj v Sloveniji, kot sta Ljubljanski maraton in kolesarski maraton Franja. Planinska zveza Slovenije na sejmu posreduje številne informacije o varovanju gorske narave in narave na sploh, o turnem kolesarstvu in turnem smučanju, o planinskih kočah PZS, od katerih so nekatere že pridobile certifikat Okolju prijazne planinske koče, letos pa bodo prve prejele tudi certifikat Družinam prijazne planinske koče. Spoznajte Slovensko planinsko pot, najstarejšo vezno planinsko pot v Sloveniji in na svetu. Na zunanji ploščadi GR pa se lahko preizkusite na plezalni steni in se pogumno podate v višave, v živo spremljate prikaz gorskega reševanja iz stene ali pa obiščete delavnice za otroke. Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije ter Zveza za športni ribolov na morju Slovenije predstavljajo športni ribolov na rekah, jezerih in v morju v Sloveniji. Pri njih izveste vse o ribolovni opremi za ribolov na morju, za muharjenje, na ogled je demonstracija vezave umetnih muh in predstavitev preparatov sladkovodnih rib ter predstavitev projekta Ribji park – ribiška učna pot. Vabijo nove člane, da se jim pridružijo, organizirajo nagradni kviz, ogled naravovarstvenega filma ter pokušino ribjih jedi.

Sledite program sejma

Na uradni otvoritvi prvi dan tako kot vsako leto podeljujemo nagrado Jakob za odličnost in kakovost v turizmu znotraj regije Alpe-Jadran. S partnerji sejma razvijamo strokovne vsebine, sejem ponuja priložnost za srečanja turističnih vodnikov in novinarjev. Vsak dan pa se odvije vrsta predstavitev za kar najširšo javnost. Vabljeni, da z eno vstopnico za oba sejma obiščete še Gast & Expo, mednarodni sejem gastronomije in gostinsko-hotelske opreme ter mednarodni sejem sladoleda, v organizaciji Primorskega sejma. Nepo-

zabna nam ostanejo turistična doživetja lahko prav zaradi okusne kulinarike in izbrane vrste vina. Zato z veseljem ob tej priložnosti še informacija, da letos ponovno obujamo Vino Ljubljana – prireditev, ki se jo zagotovo spomnite kot priljubljeni vinski sejem jeseni, pa tudi kot najstarejše mednarodno ocenjevanje vin spomladi. Sledite nam, nasvidenje spet na tem ali onem dogodku na Gospodarskem razstavišču! Mag. Iztok Bricl Direktor Gospodarskega razstavišča

oddih 49

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 50 /

/stembergarja 08:58:09

Katalog Ne razstavljavcev spreglejte! S turističnimi vodniki po sejmu Že veste, kateri tip turista ste in kaj iščete? Še iščete svojo podobo turista? Oddahnite si! Usmerili vas bomo.

Podrobnejši program sejma: www.alpeadria-tip.si

50 oddih

popotniške avanture

počitnice po destinacijah

aktivni oddih

izleti

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 51 /

/stembergarja 08:58:09

10-odstotni sejemski popust pri Kompasu Tradicija, izkušnje in zaupanje – turistično podjetje Kompas že več kot 60 let skrbi za odlične potovalne in počitniške izkušnje svojih kupcev. S svojim strokovnim znanjem, osebnim pristopom in posluhom za potrebe kupca smo na počitnice in potovanja popeljali prek 600.000 potnikov ter v zadnjem desetletju kar petkrat zapored prejeli znamko Trusted Brand. To je nagrada za najbolj zaupanja vredne blagovne znamke, ki jo vsako leto podeljuje revija Reader's Digest. S svojimi podjetji in predstavništvi je Kompas prisoten širom Evrope pa tudi v Rusiji, Južni Afriki in v ZDA. Zahvaljujoč široko razvejani mreži lastnih poslovnih

enot po Evropi ter dobrim strateškim partnerstvom lahko Kompas svojim poslovnim partnerjem in strankam nudi vrhunske turistične storitve najvišje kakovosti. Kompas svoje programe vsako leto predstavi v katalogih, ki prinašajo odlično in pestro ponudbo počitnic v Sloveniji in v tujini, potovanj v bližnje in daljne kraje, tečajev tujih jezikov, organizacije obiskov sejmov in poslovnih srečanj. Naši zadnji katalogi Jadran, Mediteran, Prvomajska potovanja in Tečaji tujih jezikov so prava poslastica za ljubitelje sončnih počitnic, potovanj in vse tiste, ki si želijo z znanjem tujih jezikov še bolj na široko odpreti vrata v svet.

Na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2014 smo pripravili pester program: potopisna predavanja, animacijo za otroke, kolo sreče, pokušino vin in druge zanimivosti. Z nakupom vstopnice za sejem ste si podarili tudi 10 € prihranka na programe, objavljene v katalogih Kompasa d.d. Obiščite nas na našem razstavnem prostoru v Marmorni dvorani - B2, št. 36,

ali pa v eni izmed naših poslovalnic, kjer bomo kompas usmerili v skladu z vašimi željami in potrebami.

oddih 51

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 52 /

/stembergarja 08:58:09

Katalog razstavljavcev Potnik.si – darilo popotnikom

Ga že imate?

Obiskovalci letošnjega sejma Alpe-Adria prejmete darilo v vrednosti 15 €, in sicer letno naročnino na najbolj brano slovensko potovalno revijo Potnik.si, ki beleži več kot 95.000 bralcev. Potnik.si združuje slovenske popotnike in popotniške navdušence, zato pridite na sejem Alpe-Adria od 29. januarja do 1. februarja in postanite del Potnik.si skupnosti brezplačno. Radi potujete? Razmišljate, kaj bo vaša naslednja destinacija?

Ni lažjega kot iz domačega naslanjača prebirati o svojih sanjskih destinacijah. Bralci Potnik.si vsak mesec prejmejo po elektronski pošti multimedijske potopise potovanj z različnih kontinentov in reportaže z bližnjih počitniških destinacij.

52 oddih

V njih vam slovenski popotniki in novinarji na privlačen način posredujejo svoja popotniška doživetja. Uživate lahko v multimedijskih prikazih potovanja, saj so potopisi polni fotogalerij in filmčkov. Na koncu pa vas čakajo tudi koristni nasveti za popotnike, ki se odločite za potovanje na destinacijo, opisano v potopisu.

Si razbijate glavo, kaj spakirati v svoje kovčke?

Ni hujšega, kot se na potovanju spomniti, da ste pozabili doma to in ono. Da se vam kaj takega ne bi več dogajalo, lahko na spletni strani http://www.potnik.si/potrebscine-zapotovanje.html uporabite zelo koristen interaktivni pripomoček za pakiranje »Seznam potrebščin za pakiranje«. Vi potem enostavno samo odkljukate, kaj boste od naštetega vzeli, in seznam izbranih potrebščin prejmete na svoj e-mail.

Islandija – dežela med ognjem in ledom

Peljite svojo boljšo polovico na Potnik.si potopisno predavanje in skupaj doživita eksotične, ekstravagantne in privlačne destinacije. Bralci Potnik.si revije dobivajo ekskluzivna povabila na potopisna predavanja in tudi posebne ugodnosti za počitnice in potovanja. Tokrat na sejmu Alpe – Adria pripravljamo za vas potopisno predavanje o Islandiji v petek, 31. 1.januarja, ob 16.00 uri (dvorana Urška 3). Damjan Končnik, direkor e-revije Potnik.si, je bil na Islandiji že 17 krat in jo ima v malem prstu. Pričaral vam deželo med ognjem in ledom. Več na http://www.potnik.si/potopisnopredavanje-o-islandiji.html Obiščite nas na razstavnem prostoru revije Potnik.si na sejmu Alpe Adria in se udeležite potopisnega predavanja o Islandiji.

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 53 /

/stembergarja 08:58:09

Parterji sejma

oddih 53

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 54 /

/stembergarja 08:58:09

KatalogProgram razstavljavcev sejma

torek, 28. 1. 2014 od 17.00 | dvorana Urška 3 Redni zbor članov Združenja turističnih vodnikov Slovenije

54 oddih

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 55 /

/stembergarja 08:58:10

sreda, 29. 1. 2014 14.00–16.00 | dvorana Urška 3 Okrogla miza: Novi izzivi slovenskega turizma Organizator: Fakulteta za turistične študije Turistica in Gospodarsko razstavišče

ob 11.00 | Steklena dvorana Uradna otvoritev sejma s podelitvijo nagrade Jakob

ob 19.00 | dvorana Galerija Lepotni izbor miss Alpe-Adria Opis: Izbor mednarodnega značaja, ki povezuje dežele Alpe in Jadrana in se odvija že vse od leta 1988. V okviru sejmu izbor slovenske predstavnice. Na izboru sodeluje dvanajst deklet, program povezuje Mojca Mavec. Zmagovalka večera se bo skupaj s prvo in drugo spremljevalko udeležila mednarodnega izbora Miss Alpe-Adria International, ki vsako leto poteka v eni izmed sodelujočih držav.

11.00–12.00 | dvorana Urška 1 Delavnica: Grška otoka Samos in Lesbos Organizator: Komas d. d.

12.00–13.00 | dvorana Urška 3 Predavanji: Kako z e –mail marketingom do več gostov? | UX v turizmu Kako spletno stran narediti uporabniku prijazno in prodajno uspešno? Organizator: mag. Simon Meglič, Potnik.si

13.00–14.00 | dvorana Urška 2 Novinarska konferenca Kompas Novo mesto 13.00–14.00 | dvorana Povodni mož Predstavitev otoka Vir Organizator: Hrvaška turistična skupnost

oddih 55

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 56 /

/stembergarja 08:58:10

KatalogProgram razstavljavcev sejma četrtek, 30. 1. 2014 9.30–13.00 | dvorana Urška 1 Zgodbe v slovenskem turizmu

11.00–12.00 | dvorana Povodni mož Potopisno predavanje o Islandiji

Organizator: SPIRIT Slovenija, javna agencija

Organizator: Kompas d. d.

• 9.30–9.35 | uvodni pozdrav mag. Karmen Novarlič, SPIRIT Slovenija • 9.30–10.00 | Kako nas dojemajo tuji turisti? Kratka predstavitev izsledkov raziskav v spletnem okolju leta 2013 ter nekaterih rezultatov zadnje ankete o tujih turistih v Sloveniji | mag. Maja Pak, SPIRIT Slovenija • 10.00–10.30 | Zakaj lahko slovenski turizem bolje prodamo z znamko I FEEL SLOVENIA? Predstavitev možnosti uporabe znamke I FEEL SLOVENIA, kje izgubljamo priložnosti, dodana vrednost uporabe krovne znamke, znamka kot krovna marela za zgodbe v slovenskem turizmu… | Andrej Pompe, Formitas • 10.30–11.30 | Zgodbe v slovenskem turizmu. Predstavitev piramide zgodb v slovenskem turizmu, s predstavitvijo zgodb na krovni ravni | Miša Novak, ALOHAS; dr. Janez Bogataj, Ines Drame • 12.00–12.15 | Primer dobre prakse: Zgodba o soli Jadran Furlanič, Portorož • 12.15–13.00 | Zgodbe v slovenskem turizmu Smernice za oblikovanje piramide zgodb na regijski in destinacijski ravni, smernice za razvoj zgodb ter uporabo zgodb kot strateško trženjsko in operativno komunikacijsko orodje, z razpravo | Miša Novak, ALOHAS; dr. Janez Bogataj, Ines Drame

56 oddih

11.00–16.00 | dvorani Urška 3 in Urška 4 Workshop hrvaških in slovenskih turističnih delavcev Organizator: Hrvaška turistična skupnost

13.00–14.00 | dvorana Urška 2 Sestanek s ponudniki regije Osrednja Slovenija Organizator: Turizem Ljubljana

14.00–15.00 | dvorana Povodni mož Potopisno predavanja o Dubaju Organizator: Kompas d. d.

14.30–16.30 | dvorana Povodni mož 4. Mednarodno srečanje turističnih vodnikov regije Alpe-Jadran Organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 57 /

/stembergarja 08:58:10

sobota, 1. 2. 2014 9.00–16.00 | dvorani Urška 3 in Urška 4 3. konferenca planinskega gospodarstva Organizator: Planinska zveza Slovenije Predavanja so brezplačna in namenjena vsem obiskovalcem sejma.

petek, 31. 1. 2014 10:30–11:30 | dvorana Urška 1 Predavanje: Medkulturno sozvočje: Ruski gostje v Sloveniji

Organizirano vodenje obiskovalcev po sejmu ves čas sejma, po določenem urniku. Poseben poudarek je na vodenju šolskih skupin.

Organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije

12:00–13:30 | dvorana Urška 1 Predavanje: Naturizem kot tržna niša in poslovna priložnost Organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije

14:00–16:30 | dvorana Povodni mož Posvet turističnih podmladkov TDO Organizator: Turistična zveza Slovenije

15:00–16:30 | dvorana Urška 1 Predavanje: Praktično usposabljanje v tujini s pomočjo sredstev EU Organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije

16:00–17:00 | dvorana Urška 3 Potopisno predavanje: Islandija – dežela ekstremnih naravnih kontrastov in veličastnih barv Organizator: mag. Simon Meglič, Potnik.si

oddih 57

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 58 /

/stembergarja 08:58:10

Katalog razstavljavcev Muharjenje v Sloveniji Muharil sem že po vsej Evropi, od Cipra do Španije in do najsevernejše točke na Norveškem. Toda ni ga kraja, ki bi ga lahko primerjal s Slovenijo. Čudovita pokrajina, smaragdne reke, polne krasnih pikastih postrvi in elegantnih lipanov, prijetni ljudje in dobra hrana. Vse skupaj sestavlja za ribiča, ki muhari, nebesa na Zemlji. Muharjenje v Sloveniji človeka zasvoji. Na dolgi vožnji domov, ko se vračam z ribiških počitnic, že razmišljam, kdaj bom šel spet tja. Pozimi preizkušam muhe in polnim z njimi škatle, da bom imel dovolj zaloge za prihajajoče ribiške počitnice v Sloveniji. Komaj čakam, da se bom spet odpravil na pot. Slovenija so sanje vsakogar, ki rad muhari. Jan Kamman, priznani pisec v specializiranaih muharskih revijah, Ribiška zveza Nizozemske Kapitalno amerikanko, ki je na sliki, je ujel na Savinji med svojim zadnjim bivanjem pri nas oktobra lani.

S kolesom v hrib Naravo obožujem! Pomirja me in osrečuje. Rada hodim, grem v gore, kjer se samo čudim lepoti narave. Obožujem naš Bovec in Sočo! Ko bom velika in imela dovolj denarja, si bom vsekakor privoščila kakšno večjo pustolovščino ali več! Tudi s prijatelji se pogosto družimo na izletih v naravi. Zdi se mi, da smo vsi pomirjeni, srečni in ni ga boljšega kot ležanje na plaži ob morju ali reki, si prepevati in smejati. Glede na to, da imam dolgo kolesarsko tradicijo v družini, me je malce sram, da se ne spomnim, na kateri kolesarski turi sem najbolj uživala. Kjerkoli v naravi je lahko zelo prijetno! Še posebej v mojih krajih (Plač, Svečina, Šentilj) – izziv za prave kolesarje. Vzponi so kar precejšnji. Smo pa veliko kolesarili iz Svečine na Vurberk! Vso srečo pri zadnjem vzponu. Pot nazaj je pa hitraaaaa ... Maja Keuc, pevka 58 oddih

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 59 /

/stembergarja 08:58:10

oddih 59

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 60 /

/stembergarja 08:58:10

Katalog razstavljavcev ADRIA PLUS, d.o.o. Novo mesto Podbevškova 13, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 53 02, Fax. 07/393 54 15 E-pošta: adria.holidays@adria-plus.si www.adria-holidays.net Če cenite, da zjutraj namesto v dvigalo stopite na svež zrak in si v naravi privoščite jutranjo kavo, zvečer pa se namesto v spalno vrečo zleknete v udobno posteljo, potem si oglejte našo ponudbo mobilnih hišic, avtodomov in jadrnic.

Na sejmu se predstavljajo: ALBATROS centro vacanze LIGNANO HOLIDAY

DESTINACIJA POSAVJE - REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE

Camping Sabbiadoro je idealen kamp za vaše počitnice z družino. Trinajst hektarjev borovega gozda in senčni park. Parcele za počitniške prikolice in avtodome so opremljene z vodo in kanalizacijo za vse vrste avtodomov. Omogočajo najem petih različnih vrst počitniških hiš. Zasebna plaža je primerna tudi za otroke. V naselju so trije bazeni, whirlpool, otroški bazen z vodo, igre in pololimpijski bazen. Celodnevni vstop v fitnes. ALBATROS centro vacanze - www.albatroslignano.it, LIGNANO HOLIDAY- www.lignanohliday.com

Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško, Slovenija Tel. 07/488 10 40, Fax. 07/488 10 50 E-pošta: sanela.halilovic@rra-posavje.si www.posavje.com

AGENCIJA OSKAR, d.o.o. Gregoričeva ulica 7, 4000 Kranj, Slovenija Tel. 04/201 43 38, Fax. 04/201 43 31 E-pošta: info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si Agencija Oskar je turistična agencija z vsebino! Bodisi na Vzhodu, v Afriki, Ameriki ali Evropi – naši potovalni načini vas mehko in človeku prijazno vpnejo v dežele, da za vedno ostanejo v vas!

ALPINE EXPLORE NEPAL (P.) LTD G.P.O Box No: 4546, Kathmandu Nepal, NEPAL Tel. +977-1-4700175, Fax. +977-1-4700970 E-pošta: alpinetravel@wlink.com.np www.traveltrek.asia Predstavitev Nepala.

BAIA HOLIDAY - POLJANA CAMPING – VILLAGE – RESORT Rujnica 9a, 51550 Mali Lošinj, CROATIA Tel.: 00385/51/231-726 Epošta: info@poljana.hr www.poljana.hr Počitnice na Hrvaškem in v Italiji. Informacije: info@baiaholiday.it, www.baiaholiday.it BEAUTY LINE TECHNOLOGY KFT. Garay u. 9., HU - 7623 Pécs, MADŽARSKA Tel. +36/20 999 7337 E-pošta: beautykft13@gmail.com

CAMPING SABBIADORO – AGRITURISTICA LIGNANO srl Via Sabbiadoro, 1, IT - 33054 Lignano Sabbiadoro, ITALIJA Tel. +39/0431 714 55, Fax. +39/0431 721 355 E-pošta: campsab@lignano.it www.campingsabbiadoro.it

60 oddih

Posavje je destinacija naravnih lepot, kulturnih znamenitosti, kulinarike in vina. Spoznajte različne možnosti aktivnega oddiha v naravi , okusite vrhunska vina, obiščite zanimive kraje, saj je Posavje polno priložnosti.

DIDAKTA d.o.o. RADOVLJICA DESTINACIJA DEŽELA CELJSKA Krekov trg 3, 3000 Celje, Slovenija Tel. 03/428 79 35, Fax. 03/428 79 31 E-pošta: tic@celje.si www.dezela-celjska.si Na sejmu se predstavljajo: GRAND HOTEL ZAGREB/SAVA OBČINA BRASLOVČE OBČINA CELJE OBČINA DOBJE OBČINA DOBRNA OBČINA KOZJE OBČINA LAŠKO OBČINA PODČETRTEK OBČINA POLZELA OBČINA PREBOLD OBČINA ROGAŠKA SLATINA OBČINA ROGATEC OBČINA SLOVENSKE KONJICE OBČINA ŠENTJUR OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINA ŠTORE OBČINA TABOR OBČINA VITANJE OBČINA VOJNIK OBČINA VRANSKO OBČINA ZREČE OBČINA ŽALEC RIMSKE TERME TERME DOBRNA, Dobrna TERME ZREČE, Zreče THERMANA LAŠKO, Laško Dežela Celjska je turistična destinacija enaindvajsetih občin, v kateri boste našli najsodobnejšo zdraviliško infrastrukturo z vrhunsko ponudbo storitev za dobro počutje. Obiščite gradove in muzeje na prostem s poučnimi delavnicami ter okusite izvrstno kulinariko domačih dobrot na številnih turističnih kmetijah in v domačih gostilnah. Predajte se številnim užitkom v naravi, ki jih ponujajo številne sprehajalne poti, urejene kolesarske steze ter poletni in zimski športni centri.

Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica, Slovenija Tel. 04/532 02 00, Fax. 04/532 02 11 E-pošta: zalozba@didakta.si www.didakta.si Del programa založbe DIDAKTA obsegajo monografije in potopisi. Založba Didakta izdaja tidi prvo slovensko turistično popotniško revijo SVET&LJUDJE – z reportažami iz Slovenije in tujine s koristnimi napotki za popotnike. ODPRITE SI SVET!

DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/589 82 26 E-pošta: info@kuharjislovenije.si www.kuharjislovenije.si Društvo kuharjev in slaščičarjev (DKSS) šteje več kot štiristo članov. Smo člani zveze WACS, v katero je vključenih 98 držav sveta. V aktivnosti DKSS se s Klubom mladih kuharjev vključujejo tudi mladi.

FABRIKA, ZALOŽNIŠTVO, d.o.o. - POTOVANJE V DVOJE Cesta 24. junija 25, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/617 280 E-pošta: sebajstjan@potovanjavdvoje.com www.potovanjavdvoje.com Potovanja v dvoje je turistična revija, ki sodobnemu popotniku ponuja zanimive in koristne informacije o najlepših in najzanimivejših domačih in svetovnih destinacijah.

HELLENIC INTERNATIONAL SRL Piazza Tommaseo 4, IT - 34121 Trieste, ITALIJA Tel. +39/040/363242, Fax. +39/040/7606145 E-pošta: info@hellenic.it www.hellenic.it Hellenic international je del skupine Grimaldi

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 61 /

/stembergarja 08:58:10

Group Company, ki so vodilni na področju ponujanja kontinentalnih linij. Ponujajo linije znotraj Grčije in mednarodne letalske linije med Italijo ter Grčijo.

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST Gosposvetska 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/230 74 00, Fax. 01/230 74 04 E-pošta: info@hts-slovenija.si www.hrvatska.hr Na sejmu se predstavljajo: CAMPING STRAŠKO – Hadria d.o.o. KAMP BI VILLAGE, Fažana JADROLINIJA LOŠINJSKA PLOVIDBA TURIZAM d.o.o. TURISTIČNA ZVEZA MESTA ZAGREB VALALTA NATURIST ROVINJ Hrvaška slovi po svoji neokrnjeni naravi. Bogato razčlenjena jadranska obala je bila proglašena za eno izmed obal z najčistejšim morjem. Hrvaška ponuja pestro izbiro možnosti za tiste, ki iščejo zabavo in pustolovščine, kot tudi za tiste turiste, ki si želijo mir in sprostitev.

INDIA TOURISM FRANKFURT Baseler Str. 48, DE - 60329 Frankfurt, NEMČIJA Tel. +49/69 2429490, Fax. +49/69 242949 77 E-pošta: info@india_tourism.com www.india_tourism.com Predstavitev turistične ponudbe Indije

INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO - ISTITUTO PER LA CULTURA SLOVENA Ul. Alpe Adria, 67a, IT-33049 S.Pietro al Natisone (Udine), ITALIJA Tel. +39/0432 727 490, Fax. +39/0432 727 450 E-pošta: isk.benecija@yahoo.it www.mismotu.it Na sejmu se predstavljajo: Etnografski muzej iz Barda Etnografski muzej iz Rezije Gostilna Sale e pepe, Hotel Al Vescovo Lokalna agencija Pro Loco Nediške doline Lokalna agencija Pro loco Prosnid Tipana Razpršeni hotel Tradicionalna pekarna Gubanca Giuditta Teresa MI SMO TU... Pridi v Furlanijo, v kraje pod Matajurjem, Mužci, Kaninom in Mangartom, kjer ohranjamo slovenske korenine in besedo ter si prizadevamo za obogatitev in povezovanje čezmejnega prostora. Imeni Beneška Slovenija ali Benečija zaznamujeta območje vzhodne Furlanije, kjer živijo Slovenci Videnske pokrajine. Ozemlje se razteza vzdolž slovenske meje od Julijskih Predalp do gričevnatega sveta vzhodne Furlanije do Čedada in zajema Nadiške doline, Tersko in Karnajsko dolino ter Rezijo, vključuje pa tudi nekatere gorske vasi v občinah Neme, Ahten, Fojda, Tovorjana in Prapotno. Slovensko govorijo tudi v Kanalski dolini in sicer v občinah Trbiž, Naborjet-Ovčja vas in Tablja. MI SMO TU in vas čakamo!

INTERNAUTICA – mednarodna razstava navtike Dunajska cesta 119, Ljubljana, Slovenija Tel. 01/56 55 126, faks. 01/ 56 55 076 E-pošta: internautica@internautica.net, Internetni naslov: www.internautica.net Internautica je največji slovenski sejemski navtični projekt, ki že devetnajst let zapovrstjo sledi intenzivni poti razvoja, odličnosti in visoki kakovosti. Osnovni namen prireditve je ponuditi ljubiteljem navtike čim bolj popoln pregled navtičnega trga v jadranski regiji in hkrati vsem zainteresiranim razstavljavcem zagotoviti najboljše možno okolje za razstavljanje svojih izdelkov in storitev. Letos bo Internautica od 7. do 11. maja v že dobro znanem in prijaznem okolju Marine Portorož.

InYourPocket Drenikova ulica 33, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 030/ 316 602 E-pošta: irena.jamnikar@inyourpocket.com slovenia.inyourpocket.com InYourPocket je licenčna revija - turistični vodič, ki bralcu ponudi informacije o hotelih, restavracijah, nakupovanju, kulturnih in športnih dogodkih, nočnem življenju ter drugih zanimivosti posameznega mesta. V letošnjem letu bo izdala tudi svojo prvo knjigo - SLOVENIA 2014.

Slovenija – idealna za tek Bilo bi pretirano reči, da je tek moje življenje. Nikakor ne živim za to, da bi tekel. Velja pa, da tečem zato, da bi lahko bolje živel. Se pravi bil (bolj) zdrav, odporen, čil, miren in sposoben premagati večje napore v siceršnjem življenju. Med tekom tudi delam, ko poslušam tuje dnevne informativne oddaje, hkrati pa razmišljam o svojem delu. Občasni maratoni ali polmaratoni pa niso cilji, ki posvečujejo tekaška sredstva, pač pa sredstvo, da imam pred seboj motivacijske cilje. V bistvu pa so seveda kilometri, pretečeni pred maratoni, pomembnejši od teh preizkusov, potovanja na prizorišča pa smiseln povod za družinski izlet. Tek je eden izmed najpopolnejših, najbolj praktičnih in najdostopnejših športov, pri čemer je razmerje med koristnostjo in stroški z naskokom najugodnejše. Slovenija je zaradi naravnih lepot in ugodnega podnebja izjemno primerna, tako rekoč idealna, za tek, zato je možnosti za izgovor malo. Vsekakor pa z ničemer ne kaže pretiravati, tudi s tekom ne. Igor Evgen BERGANT, televizijski novinar in voditelj, RTV SLO oddih 61

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 62 /

/stembergarja 08:58:10

Katalog razstavljavcev JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE d.o.o. Ulica Juša Kozaka 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/262 726, Fax. 01/519 87 84 E-pošta: janezlet@janez.si www.janezlet.si

KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. Novi trg 10, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 15 30, Fax. 07/393 15 39 E-pošta: kompas.nm@siol.net www.kompas-nm.si

Ukvarjamo se z letalskimi prevozi, panoramskimi leti, šolanjem pilotov in izposojo letal ter tako ustvarjamo ponudbo letalskih storitev, ki našim strankam ponuja doživetje in edinstveno preživljanje prostega časa.

Organizacija izletov za vinogradnike, čebelarje, gasilce, konjenike, pohodnike, ljubitelje glasbe in zgodovine, šolske skupine, delavnice za kolektive in upokojence, team-building programi, splavarjenje s Primičevo Julijo in Slakovo zgodbo, drugačna praznovanja.

JAVNI ZAVOD TRIGLAVSKI NARODNI PARK Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/578 02 00, Fax. 04/578 02 01 E-pošta: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si www.tnp.si

KOMPAS TURISTIČNO PODJETJE d.d. Pražakova 4, 1514 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/200 61 11, Fax. 01/200 64 34 E-pošta: info@kompas.si www.kompas.si

V Triglavskem narodnem parku poudarjamo, naj obiskovalci vstopajo v naravno okolje odprtega srca, naj ga doživijo in izkusijo varno in premišljeno, puščajo v njem zgolj svoje odtise in iz njega odnašajo lepe spomine. Da bo vaše doživljanje parka, hribov, lepih pogledov še lepše in varnejše, vas vabimo, da nas obiščete na sejmu TIP, na zunanji ploščadi (ob plezalni steni), kjer vam bomo od srede, 29. 1., do sobote, 1. 2., ob 11.00 uri pripravili predavanja o varni hoji v gore v vseh letnih časih (prikaz uporabe žolne, airbag, itd). Pridobili si boste lahko informacije o edinem narodnem parku v Slovenji, s pomočjo didaktičnih pripomočkov bodo otroci spoznali odtise živali in si pod lupo pogledali pravo snežinko.

JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO Glavni trg 7, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 92 64 E-pošta: marko.habjan@novomesto.si www.visitnovomesto.si Novo mesto z okolico predstavlja območje, ki je prava zakladnica arheološke ter druge kulturnozgodovinske in naravne dediščine. Značilna je njena slikovitost in raznolikost. Bogati gozdovi, reka Krka, številni vinogradi z zidanicami, gradovi, cerkvice, zanimiv podzemni svet ter naravni vrelci v zdraviliščih, ki že dolgo let dokazujejo svojo zdravilno moč.

KARTOGRAFIJA d.o.o. Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 059/071 883, Fax. 01/256 57 78 E-pošta: jana.knific@kartografija.si www.kartografija.si Kartografja je nova znamka svežih, preglednih in vsebinsko bogatih kart in zemljevidov. Program se stalno dopolnjuje z novimi kartami in turističnimi vodiči. Naša prednost je izdelava kart po naročilu.

62 oddih

Kompas vas v času sejma vabi, da se nam pridružite na našem razstavnem prostoru, kjer boste med prvimi izvedeli o vseh turističnih novostih ter najbolj ugodnih nakupih FIRST MINUTE počitnic na Jadranu in Mediteranu.

MESTNA OBČINA PTUJ Mestni trg 1, 2250 Ptuj, Slovenija Tel. 02/748 29 99, Fax. 02/748 29 98 E-mail:moptuj@ptuj.si www.ptuj.si, www.ptuj.info, www.visitptuj.eu Turizem v spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega tržišča, ki je znan po odmevnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski in enološko-kulinarični ponudbi. Območje je uveljavljeno tudi kot športnorekreacijsko in sprostitveno središče. Spodnje Podravje odlikuje, gledano s turistične perspektiva, velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi Goricami, Halozami ter Dravskem in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji. Na sejmu se predstavljajo : JAVNE SLUŽNE PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ RDO SP. PODRAVJE (PTUJ-ORMOŽ) TIC PTUJ TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ

MONOLIT d.o.o. Letališka cesta 33d, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/546 67 60, Fax. 01/546 67 70 E-pošta: info@monolit.si www.monolit.si

MONOLIT2GO je mobilna aplikacija, namenjena vsem, ki radi preživljajo čas v naravi, odkrivajo nove kraje in lepote Slovenije. Na enem mestu so združeni opisi in zemljevidi slovenskih planinskih, pohodnih in turističnih poti.

NORIK SUB d.o.o. Celovška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 07 53, Fax. 01/230 19 07 E-pošta: norik@norik-sub.si www.norik-sub.si Ponujamo potapljaške tečaje in izlete ter tečaje jamarstva. Prav tako ponujamo potapljaško, plavalno in jamarsko opremo. Zastopamo znamke Apeks, Bare, Baver, Beuchat, MTDE, Naturalshine in Suunto.

NUHANOVIĆ d.o.o. LUKAVAC – LUKAVAČKI SEJEM Sprečanska br. 1, 75300 Lukavac, Bosna in Hercegovina Tel. +387 35 574 700 E-pošta: lukavacki_sajam@yahoo.de www.lukavacki-sajam.com.ba Na sejmu se predstavljajo: TURISTIČNA SKUPNOST KANTONA SARAJEVO TURISTIČNA SKUPNOST UNSKO SANSKEGA KANTONA TURISTIČNA SKUPNOST ZENIŠKO - DOBOJSKEGA KANTONA

OBČINA BRDA Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih, Slovenija Tel. 05/335 10 30 E-pošta: tic@obcina-brda.si www.brda.si V TIC-u dobite informacije o kulturnih in naravnih znamenitostih, kolesarskih in peš poteh po Brdih. Najamete lahko e-kolo in električni skuter. Na voljo so še splošni prospekti o regiji.

OBČINA KOČEVJE Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje, Slovenija Tel. 01/893 82 20, Fax. 01/893 82 30 E-pošta: obcina@kocevje.si www. kocevje.si Kočevska predstavlja umik od vsakodnevnega rituala in večjih mest. Tu se ponujajo priložnosti za številne aktivnosti, kot so ribolov, kolesarjenje, pohodništvo in podobno.

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 63 /

/stembergarja 08:58:10

OBČINA RENČE – VOGRSKO in OBČINA ŠEMPETER - VRTOJBA Bukovica 48, 5293 Volčja Draga, Slovenija Tel. 05/338 45 00 E-pošta: info@rence-vogrsko.si www.rence-vogrsko.si www.kstm-sempeter-vrtojba.si Na sejmu se predstavljajo: KŠTM ŠEMPETER - VRTOJBA VALTER MLEČNIK IN MATJAŽ BAVDAŽ ALDO MOZETIČ IN VOJKO MOZETIČ IVO BRIC Občina Renče-Vogrsko leži na meji med Vipavsko dolino in Krasom. V čudoviti, neokrnjeni naravi živijo prijazni in preprosti ljudje, ki ustvarjajo svoje zgodbe – zgodbe iz doline. Le-te z veseljem delijo z vsakim, ki želi biti del njih. Mirno podeželsko okolje ponuja turistom raznovrstne možnosti za preživljanje kratkih počitnic. Tukaj se lahko odpravite na kratke pohode po okoliških hribih, urejenih poteh ali med vinogradi. Lahko se odločite za kolesarjenje ali jahanje. Ljubitelji zgodovine si lahko ogledate pokopališča, spomenike in bunkerje, kjer je potekala fronta med obema vojnama. Naravoslovci lahko uživate ob opazovanju raznovrstne vegetacije in živali v gozdovih. Ribiči imate na voljo možnost ribolova na reki Vipavi ali jezeru Vogršček. Za ljubitelje iger na srečo je igralni salon Paquito v Volčji Dragi. V Bukovici si lahko ogledate skromne ostanke starih

Rimljanov. Kjer Vrtojbensko-biljenski griči prehajajo v plodno ravnino, ki sta jo s svojimi rečnimi nanosi izoblikovali Soča in Vipava, ležita dva kraja, Šempeter pri Gorici in Vrtojba, ki skupaj tvorita občino Šempeter – Vrtojba. Območje, ki je bilo poseljeno že od rimskih časov dalje, nudi pestro izbiro aktivnega preživljanja počitnic v vseh letnih časih, saj je priložnosti za rekreacijo in izletniških destinacij toliko, da tudi najbolj aktivni ne morejo izkoristiti prav vseh.

Planinska zveza Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z aktivnim življenjem v naravi in gorskem svetu.

ORTO - NOVA d.o.o.

POMURJE. REJDNO DOBRO.

Lošinjska 16, HR - 51000 Rijeka, HRVAŠKA Tel. +385/51 829 600, Fax. +385/51 829 610 E-pošta: info@orto-nova.hr www.orto-nova.hr Zdraviliški turizem na področju dentalne medicine.

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 56 80, Fax. 01/434 56 91 E-pošta: info@pzs.si www.pzs.si

Na sejmu se predstavljajo: CIPRA Slovenija GDL GORSKO REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE GRS POSTAJA LJUBLJANA SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ MOJSTRANA ZDRUŽENJE GORSKIH VODNIKOV SLOVENIJE

Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota, Slovenija Tel. 02/536 14 61 E-pošta: info@rejdnodobro.si www.rejdnodobro.si Prekmurska gibanica. Rejdno dobro. Penina. Rejdno dobro. Prleška tünka. Rejdno dobro. Tikvin oli. Rejdno dobro. Gorički špricer. Rejdno dobro. Kolesarjenje. Rejdno dobro. Vulkanija. Rejdno dobro. Domači vrtanek. Rejdno dobro. Termalna razvajanja. Traminec. Rejndo dobro. Rejdno dobro. Pomurje. Rejdno dobro. Na sejmu se predstavljajo: Hotel Diana, Ljutomer Jeruzalem vabi, Ljutomer

Zmeraj, kadar sem v gorah, sem srečna Človek, ki se enkrat zapiše goram, jim pripada za vedno; resnično: ljubezen do gora ne more nikoli miniti ... In kot je neznani avtor dejal – to je najčudovitejša pripadnost in blaženo suženjstvo. Ko grem v gore, se v meni budi pričakovanje, tudi strahospoštovanje in neko tiho vznemirjenje – zopet grem tja, kjer sem jaz enostavno doma. Kjer vsak moj dih bije v naravnem tempu narave, kjer človek pristno drug drugemu pogleda v oči in mu drugače stisne dlan; kjer je človek brez pričakovanj vesel za drugega, ponosen nase, na vsak korak, tako zasluženi ponovno najlepši sončni vzhod, in kjer ostre raze grebenov, ko se jim približaš, oživijo s svojo mehkobo, kjer spoštovanje zaživi v tiho občudovanje gora, narave, stvarstva … Tudi v občudovanje naših markacistov, ki markirajo in vzdržujejo prek 9000 kilometrov označenih planinskih poti vse prostovoljno (med njimi tudi Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana in tiste, najzahtevnejše poti). In v veselje mi je, ko vodim planince po prelepih kotičkih gora, jih popeljem varno tja, kamor se morda sami ne bi podali … In najlepše je, ko si z goro sam ali v dvoje in ji šepneš – naslednjič zopet pridem, sprejmi me … Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, tudi vodnik Planinske zveze Slovenije (A, B, D kategorije) oddih 63

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 64 /

/stembergarja 08:58:10

Katalog razstavljavcev Kultprotur, Gornja Radgona LTO Prlekija Ljutomer, Beltinci, RGT d.o.o. – Lovenjakov dvor, Polana Turistična kmetija Drvarič, Kopriva Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Ljutomer Zvezda Turizem d.o.o. , Kopriva

POSREDNIŠTVO RADIOSTEZIJA SIMONOVI ČAJI MILAN KALINIĆ, s. p. Celovška cesta 264, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/793 108 E-pošta: kalinic.milan888@gpošta.com

ROKODELSKA AKADEMIJA 2

SATURA d.o.o.- REVIJA HORIZONT

Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, Slovenija Tel. 051/654 778 E-pošta: mateja.rus@verzej.si www.rokodelska-akademija.si

Radvanjska cesta 112, 2000 Maribor, Slovenija Tel. 02/331 27 58 E-pošta: urednistvo@revijahorizont.com www.revijahorizont.com

Poleg spoznavanja kulturnih in naravnih znamenitosti Pomurja ponujamo aktivno preživljanje počitnic z lokalnimi rokodelci. Svoje rokodelske spretnosti lahko preizkusite za lončarskim vretenom, skujete žebelj v kovačnici, si spletete košarico iz ličja ali preprosto ustvarjate po lastnem navdihu.

Horizont revija za potovanja in turizem, bralcem predstavlja zanimive kotičke v Sloveniji, Evropi in svetu.

Čaji, olja, glina, kreme, predstavitev magnoflex

POTNIK.SI POPOTNIŠKA REVIJA – Eprvak d.o.o. Slovenska cesta 34, 1234 Mengeš, Slovenija Tel. 070/555 98, Fax: 01/723 01 63 E-pošta: revija@potnik.si www.potnik.si Potnik.si je najbolj brana slovenska popotniška revija. V njej lahko preberete potopise, koristne popotniške nasvete in novice s sveta potovanj. Vsem obiskovalcem sejma podarjamo enoletno naročnino v vrednosti 15 EUR. Obiščite nas!

RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER BELA KRAJINA Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, Slovenija Tel. 07/305 65 30, Fax. 07/305 65 31 E-pošta: info@ric-belakrajina.si www.kolpariver.eu Destinacijo reko Kolpo – Eden 2010 boste spoznali v obliki treh turističnih produktov: »žuborenje narave«, »kolpske zgodbe« in » po reki dol, po bregu gor«. Več na www.kolpariver.eu

RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana, Slovenija tel: 01/256 12 94, 041/738 849, faks: 01/256 12 95 E-pošta: info.rzs@ribiska-zveza.si www.ribiska-zveza.si Na sejmu se predstavljajo: RIBIŠKA DRUŽINA BLED RIBIŠKA DRUŽINA IDRIJA RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO RIBIŠKA DRUŽINA TOLMIN Ribiška zveza Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z ribolovom na rekah in jezerih Slovenije, predstavitvijo muharjenja, vezave umetnih muh, trofejnih rib, predstavitvijo sladkovodnih ribjih vrst.

64 oddih

RRA KOROŠKA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA KOROŠKO REGIJO d.o.o. Meža 10, 2370 Dravograd, Slovenija Tel. 059 /085190, Fax. 059/085 191 E-pošta: info@rra-koroska.si www.koroska.si Koroška. Zakladnica presenečenj. Predstavitev celovite turistične ponudbe Koroške regije, ki obsega območje treh dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske, ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. Raznovrstne možnosti za poletne in zimske aktivnosti v neokrnjeni naravi. Pristna doživetja bogate kulturne dediščine. Počitnice na podeželju. Priprave športnikov. Na sejmu se predstavljajo: Geopark Karavanke GO TURIZEM, MUTA Javni zavod Dravit, Dravograd Javni zavod SPOTUR, Slovenj Gradec Javni zavod ŠKTM, Radlje ob Dravi Koroški splavarji, Muta Podzemlje Pece, TURISTIČNI RUDNIK IN MUZEJ, MEŽICA TURI, APARTMAJSKO NASELJE, RIBNICA NA POHORJU VABO, HOTELI IN GOSTINSTVO, SLOVENJ GRADEC – KOPE Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem

RRA NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE, d.o.o. Prečna ulica 1, 6257 Pivka, Slovenija Tel. 05/721 22 44, Fax. 05/721 22 45 E-pošta: info@rra-nkr.si www.zelenikras.si Zeleni Kras je kotiček, s katerim se je narava še posebej potrudila. Je pokrajina tipičnih kraških pojavov in dežela vznemirljivih zgodovinskih spomenikov ter pristnih ljudi. Obiščite nas in raziščite skrite bisere Zelenega krasa.

SAVA TURIZEM d.d. Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 04/206 60 21, Fax. 04/206 60 29 E-pošta: info.shr@sava.si www.sava-hotels-resorts.com V objemu termalnih in mineralnih voda, blagodejnih za zdravje in dobro počutje, vas v Sava Hotels & Resorts pričakuje raznovrstnost doživetij v vodnih parkih, sobivanje z naravo, razvajanje z vrhunsko kulinariko in aktivno preživljanje prostega časa.

SLOVENSKE ALPE - REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA GORENJSKA Cesta svobode 11, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/578 05 00, Fax. 04/578 05 01 E-pošta: info@dzt.bled.si www.slovenske-alpe.si Na sejmu se predstavljajo turistični ponudniki: OBČINA GORENJA VAS – POLJANE OBČINA KRANJ OBČINA PREDDVOR OBČINA ŠKOFJA LOKA OBČINA ŽIRI OBČINA BLED OBČINA BOHINJ OBČINA JESENICE OBČINA NAKLO OBČINA RADOVLJICA OBČINA TRŽIČ OBČINA ŽIROVNICA OBČINA GORJE OBČINA CERKLJE OBČINA JEZERSKO OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA ŠENČUR OBČINA ŽELEZNIKI TRIGLAVSKI NARODNI PARK SAVA HOTELI BLED SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA RADOVLJICA Slovenske Alpe. Gorenjska. Razgibana pokrajina, ki z visokimi vrhovi povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Reke in doline, ki povezujejo Alpe in Mediteran. Poti, ki povezujejo ljudi! Z vsakič drugačnimi zgodbami!

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 65 /

/stembergarja 08:58:10

SPIRIT Slovenija, JAVNA AGENCIJA Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/58 98 550 E-pošta: info@slovenia.info www.spiritslovenia.si V okviru razstavnega prostora I FEEL SLOVENIA se predstavljajo: Center RINKA Center za idrijsko dediščino Fundacija Pot miru Laško - Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško LTO Bovec RIC Bela Krajina Zelena vas Ruševec Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije skrbi za promocijo slovenskega gospodarstva, promocijo Slovenije kot turistične destinacije, razvoj podjetništva ter spodbujanje inovativnosti, tehnološkega razvoja, tujih investicij in internacionalizacije podjetij ter tako zagotavlja usklajeno, pregledno in usmerjeno podporo slovenskemu gospodarstvu.

TERME ČATEŽ d.d. Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, Slovenija Tel. 07/49 36 700, Fax. 07/49 35 005 E-pošta: info@terme-catez.si www.terme-catez.si Terme Čatež - največje termalno turistično središče - ponujajo bogato ponudbo vodnih programov in zabave s počitnikovanjem v hotelih in apartmajih na kar 4 lokacijah: v Čatežu, na Mokricah, v Kopru in Marini Portorož. Privoščite si avanturistične počitnice v indijanski vasi ali gusarskem zalivu v Čatežu, razvajajte se v wellness centrih, sprostite v Savna parku, preizkusite v igri golfa, izberite med vrsto ponujenih športnih aktivnosti ali izpeljite uspešni poslovni dogodek.

TERME SNOVIK - KAMNIK d.o.o. Molkova pot 5, 1241 Kamnik, Slovenija Tel. 01/834 41 00, Fax. 01/834 41 36 E-pošta: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si Okolju in družinam prijazne Terme. Le pol ure iz Ljubljane. Termalna voda za kopanje in pitje. Bivanje v apartmajskem naselju (74 apartmajev in 30 sob). Raj za potepanje po naravi.

E-pošta: bostjan@ribiskekarte.si www.ribiskekarte.si

Opernring 1/R/109, AT-1010 Vienna, AVSTRIJA Tel. + 43/1/585 34 80, Fax. + 43/1/585 34 80 18

Edinstvena platforma v 5 jezikih, ki omogoča spletno prodajo ribolovnih dovolilnic ter nudi največjo izbiro destinacij za ribolov v Sloveniji. Ekskluzivno nudimo enotne darilne bone za preko ribolovnih revirjev.

E-pošta: office@tunesieninfo.at www.tunesien-info.at

TOP LINE d.o.o. Portorož Obala 114, 6320 Portorož - Portorose, Slovenija Tel. 05/674 71 60, Fax. 05/674 70 29 E-pošta: rezervacije@benetke.com www.benetke.com GoOpti – nizkocenovni prevozi. Www.Benetke.com – enodnevni izleti z ladjo

TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER KOPER Titov trg 3, 6000 Koper - Capodistria, Slovenija Tel. 05/664 64 03 E-pošta: tic@koper.si www.koper.si Na sejmu se predstavljajo: MLADINSKO ZDRAVILIŠČE DEBELI RTIČ HOTEL HISTRIA Koper se obiskovalcu predstavi kot skrito mediteransko mestece, ki zavidljivo ohranja svojo bogato tisočletno zgodovino in nudi številne možnosti za aktivne počitnice, ki jim vselej dodajajo svoj navdih tudi številne prireditve.

TURISTIČNA ORGANIZACIJA HNK / HERCEGOVSKO-NERETVANSKEGA KANTONA Dr.Ante Starčevića bb, BA-88000 Mostar, Bosna in Hercegovina Tel. 00387/36 319 302, faks. 00387/36 386710 E-pošta: fortuna_ero@tel.net, ba www.fortuna.ba Predstavitev turistične organizacije Hercegovsko-neretvanskega kantona.

TURISTIČNA ORGANIZACIJA SRBIJE Čika-Ljubina 8, RS - 11003 Beograd, SRBIJA Tel. +381/11/655 71 00, Fax. +381/11/263 22 33 E-pošta: office@serbia.travel www.serbia.travel Predstavitev turistične ponudbe Srbije.

TERRA NULLIUS, SKUPINA ZA SPLETNO KREATIVNOST d.o.o. Ronkova ulica 18, 2380 Slovenj Gradec, Slovenija Tel. 040/465 606

Seznam turističnih zanimivosti v Tuniziji je veliko širši, kot bi pričakovali po njeni velikosti. Ponujajo obiske neskončno dolgih plaž in bazarja ter zanimivo kulturo in mediteransko kuhinjo. Naj vas očara raznolikost Tunizije. Pri nas lahko najdete vse informacije za popolno potovanje v Tunizijo.

TURISTIČNA ORGANIZACIJA V TUNIZIJI / PREDSTAVNIŠTVO V AVSTRIJI

TURŠKI KULTURNI IN TURISTIČNI URAD, PREDSTAVNIŠTVO V BEOGRADU Francuska 17/C3, RS-11000 Beograd, SRBIJA Tel. +381/11 334 90 41, Fax. +381/11 334 90 43 E-pošta: info@posetitursku.com www.posetitursku.com Turčija je država razkošne lepote in očarljivih nasprotij. Unikaten prostor, kjer bogata zgodovina sovpada z sedanjostjo. Turčija je dom čudovitih naravnih lepot, neverjetnih zgodovinskih prizorišč in svetovno znane gostoljubnosti. Vabimo vas, da izkusite umetnost potovanja. Odkrijte Turčijo. Dom počitnic. Vabimo vas, da postanete naši gostje!

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Miklošičeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 16 70, Fax. 01/434 16 80 E-pošta: tzs@siol.net Na sejmu predstavljajo: DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE DRUŠTVO ZA OHRANJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA - DOLI DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO SVETI VID OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA IVANČNA GORICA RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA PLISKOVICA ŠPORTNO-TURISTIČNO DRUŠTVO VINICA TURISTIČNO DRUŠTVO FARA, SP. IDRIJA TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN TURISTIČNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI TURISTIČNO DRUŠTVO KUREŠČEK TURISTIČNO DRUŠTVO LANTHIERI VIPAVA TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE TURISTIČNO DRUŠTVO PODČETRTEK TURISTIČNO DRUŠTVO REKREATUR TURISTIČNO DRUŠTVO ŠPARŽIN KORTE IZOLA TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽETALE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIRI TURISTIČNO ZDRUŽENJE DIVAŠKI PRAG TURISTIČNA ZVEZA GROSUPLJE TURISTIČNA ZVEZA MEDVODE ZAVOD ZA ŠPORT IN TURIZEM MEDVODE

oddih 65

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 66 /

/stembergarja 08:58:11

Katalog razstavljavcev TURISTIČNO DRUŠTVO HRAŠE TURISTIČNO DRUŠTVO SMLEDNIK TURISTIČNO DRUŠTVO ZBILJE TURISTIČNO DRUŠTVO GORIČANE-VAŠE TURISTIČNO DRUŠTVO PIRNIČE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽLEBE – MARJETA TURISTIČNO DRUŠTVO DRAGOČAJNA – MOŠE ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO SORA TURISTIČNO DRUŠTVO KATARINA TURISTIČNA ZVEZA VELENJE TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠALEK TURISTIČNO DRUŠTVO REVIVAS ŠKALE DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VELENJE TURISTIČNO DRUŠTVO VINSKA GORA M-TIC VINSKA GORA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTILJ TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA RAZVOJNO DRUŠTVO BREGINJSKI KOT TURISTIČNO DRUŠTVO MOST NA SOČI DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA TURISTIČNA ZVEZA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TURISTIČNO DRUŠTVO SUHA KRAJINA TURISTIČNO DRUŠTVO TREBNJE TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARJEŠKE TOPLICE TURISTIČNO DRUŠTVO BUČKA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTRUPERT ŠTAJERSKA TURISTIČNA ZVEZA OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR TURISTIČNO DRUŠTVO RAZVANJE TURISTIČNO DRUŠTVO SREDIŠČE OB DRAVI TURISTIČNO DRUŠTVO SELNICA OB DRAVI TURISTIČNO DRUŠTVO STARŠE TURISTIČNO DRUŠTVO OVTAR JARENINA TURISTIČNO DRUŠTVO POLENŠAK TURISTIČNO DRUŠTVO KRAJANOV PLANICA TURISTIČNO DRUŠTVO POHORJE TURISTIČNA ZVEZA SLOVENSKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO VINIČAR ZGORNJA POLSKAVA TURISTIČNO DRUŠTVO SAMOSTAN STUDENICE TURISTIČNO DRUŠTVO BREZA PRAGERSKO GAJ TURISTIČNO DRUŠTVO JELKA ŠMARTNO NA POHORJU TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTATENBERG TURISTIČNO DRUŠTVO LIPA KEBELJ TURISTIČNO DRUŠTVO ZELENA DOLINA POKOŠE TURISTIČNO DRUŠTVO COKLA TINJE TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICA TURISTIČNO DRUŠTVO LUCIJA KRIŽEČA VAS TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA TURISTIČNO DRUŠTVO POSTOJNA TURISTIČNO DRUŠTVO BREST BRESTOVICA TURISTIČNO DRUŠTVO BLOKE KETŠD ALOJZ MIHELČIČ HARIJE TURISTIČNO DRUŠTVO PREM DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA NARIN TURISTIČNO DRUŠTVO LOŠKA DOLINA TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNA ZVEZA TIC NOVA GORICA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPAS TURISTIČNO DRUŠTVO SOLKAN TURISTIČNA ZVEZA OD TURJAKA DO KOSTELA TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTEL

66 oddih

TURISTIČNO DRUŠTVO KOČEVJE POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA TURISTIČNO DRUŠTVO NEGOVA - SP. IVANJCI GORIČKO DRÜJŠTVO ZA LEPŠI VÜTRO TURISTIČNO DRUŠTVO LIPOVCI TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠOVCI ZVEZA KULTURNIH IN TURISTIČNIH DRUŠTEV OBČINE PUCONCI TURISTIČNO DRUŠTVO VERŽEJ TURISTIČNO DRUŠTVO BEZNOVCI KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO DOLINA TURISTIČNO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO PEČAROVCI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠALAMENCI TURISTIČNO DRUŠTVO PUCONCI TURISTIČNO DRUŠTVO VANEČA OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA BREŽICE TURISTIČNO DRUŠTVO BIZELJSKO TURISTIČNO DRUŠTVO DOBOVA TURISTIČNO DRUŠTVO SROMLJE TURISTIČNO DRUŠTVO KAPELE OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA KRŠKO THD ZDOLE OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA IDRIJA TURISTIČNO DRUŠTVO IDRIJA Predstavitev turistične in kulturne dediščine Slovenije. Na sejmu se predstavljajo turistične zveze in društva.

ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana-Šmartno, Slovenije Zavod za ribištvo Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z ribolovom na rekah in jezerih Slovenije ter predstavitvijo projekta RIBA PARK - Ribiška učna pot.

ZDRAVO POLJE, ZADRUGA ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO IN PRODAJO PRIDELKOV, z.o.o. Sneberska cesta 162b, 1260 Ljubljana - Polje, Slovenija Tel. 041/744 282 E-pošta: info@integrirana-pridelava.si www.integrirana-pridelava.si Promocija integrirane pridelave sadja in zelenjave.

ZDRUŽENJE TURISTIČNIH KMETIJ SLOVENIJE Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje, Slovenija Tel. 03/491 64 80, Fax. 03/491 64 80 E-pošta: ztks@siol.net www.turisticnekmetije.si Ponujamo počitnikovanje ali enodnevni oddih na turističnih kmetijah, v naravi in miru.

TURIZEM LJUBLJANA Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/306 45 83, Fax. 01/306 45 94 E-pošta: info@visitljubljana.si www.visitljubljana.si Osrednja Slovenija je najbolj prepoznavna turistična regija v Sloveniji, ki privlačno turistično ponudbo gradi po trajnostnih načelih. Identiteto ji daje edinstven preplet privlačne avtentičnosti zelene okolice in kreativne prestolnice, ki letos obeležuje 2000-letnico rimske Emone.

ZALAEGERSZEGI VÁSÁR KFT SÁGODI IPARTERÜLET 807/15., 8900 ZALAEGERSZEG, MADŽARSKA Tel. +36/92 510 205, Fax. +36/93 510 205 E-pošta: info@zegfair.hu www.zegfair.hu Predstavitev projekta »Doživetje panonske gastronomije«, ki se izvaja v okviru OP SI-HU 20072013. Poudarek je na predstavitvi razvitih gastronomskih produktov čezmejnega območja regije Pomurje in županij Zala in Vas za Pomlad 2012 – Panonski zakladi, Prebujanje pomladi, Čarovnije narave in Cvetoče žito. Svoj predstavitveni dan imajo naši partnerji iz Madžarske.

ZDRUŽENJE TURISTIČNIH VODNIKOV SLOVENIJE Alešovčeva ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija www.slovenija-vodniki.si ZTVS je stanovsko združenje turističnih vodnikov Slovenije. Turistični vodniki smo tisti del turistične ponudbe, ki veliko časa preživi z gosti, z našimi in tujimi turisti. Smo neke vrste turistični ambasadorji turističnih agencij in države na sploh. Kot že štiri leta doslej smo tudi tokrat z našimi vodenji po sejmu ambasadorji Gospodarskega razstavišča in sejma Alpe Adria, za katerega menimo, da je en pomembnejših turističnih dogodkov v Sloveniji. Obenem organiziramo zanimiva predavanja ter naše že 4. mednarodno srečanje turističnih vodnikov regije Alpe–Jadran.

ZVEZA ZA ŠPORTNI RIBOLOV NA MORJU SLOVENIJE Cesta Zore Perello-Godina 3, 6000 Koper, Slovenija Tel: 05/626 10 96, 041/664 663, E-pošta: egon.brecelj@zsrm-slo.org Zveza za športni ribolov na morju se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z športnim ribolovom na morju v Sloveniji, in predstavitvijo ribolovne opreme za športni ribolov na morju.

/stembergarja 08:58:11

Hoteli Bernardin d.d., Obala 2, 6320 Portorož

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 67 /

Največji bazenski kompleks z ogrevano morsko vodo na Slovenski obali

gremo na morje!

! !! Hotel Lucija 17. 2. – 3. 3.

za celo DRUŽINO

! !!! Hotel Salinera 17. 2. – 3. 3. ! !!! San Simon Resort 14. 2. – 3. 3.

90 € na dan

39,50 €

od po osebi na dan

44 €

od po osebi na dan

Bivanje 2 noči. GRATIS: 2 otroka do 12 leta Bivanje 3 noči. GRATIS: 1 otrok do 12 leta Bivanje 2 noči. GRATIS: 2 otroka do 12 leta

Preživite zimske počitnice na najlepših lokacijah slovenske obale. Izognite se snegu in mrazu, pri nas vas čaka pestro dogajanje. Bogata animacija za vso družino, vodni užitki v notranjih bazenih, ugodni otroški popusti ... vse to in še več za vaša najlepša zimska doživetja.

Pohitite! Rezervirajte zimske počitnice in prihranite! MODRA ŠTEVILKA: 080

22 80 www.bernardingroup.si oddih 67

Priloge 27.01.2014 Oddih 1 2014 stran 68 /

/stembergarja 08:58:11

2014.

ljeto u hrvatskoj Dalmacija, Istra, Kvarner, Hrvatska Kontinentalna

68 oddih

2014

GODINA PUTUJEMO S VAMA

jadran ška, BiH, Slovenija, Hrva donija Črna Gora, Make