Oddih, Januar 2015

Priloga Dnevnika, letnik VII, št. 1, januar 2015

Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 28.–31. januar 2015, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele

www.visitljubljana.com 2 oddih

Turizem potrebuje enotno in kakovostno promocijo Spoštovani turistični delavci, turisti, popotniki in vsi, ki vam je mar za turizem, lepo pozdravljeni!

N

a prehodu v novo leto si po navadi zaželimo veliko dobrega, uspešno delo in poskušamo narediti presek prejšnjega leta. Lahko rečemo, da je kljub že kar večletni krizi v gospodarstvu turizem pri nas deloval dokaj stabilno. Predvsem pri tujih prihodih in nočitvah smo bili uspešni. Velika večina se lahko pohvali s povečanjem števila nočitev, predvsem tujih, rad pa bi izpostavil Ljubljano, ki je presegla milijon nočitev.

Turistični delavci z rezultatom seveda nismo najbolj zadovoljni, saj imamo v strategiji turizma jasno zapisane cilje. Zato je prav, da se vprašamo, kako konkurenčen je sploh naš turizem in kaj lahko vsi skupaj storimo za povečanje konkurence, kakovosti in prepoznavnosti.

Na vse to vpliva veliko dejavnikov. Sam bi izpostavil povečanje konkurenčnosti, ugodno poslovno okolje in učinkovito ter inovativno trženje.

Ravno slednje je izredno pomembno, prvi korak pa bo zagotovo ponovno vzpostavljena samostojna turistična organizacija, ki bo z dovolj velikim proračunom skrbela za povečanje ugleda in prepoznavnosti Slovenije ter slovenske turistične ponudbe. Pri tem pa moramo sodelovati vsi segmenti v turizmu.

Sodelovanje na različnih sejmih in predstavitvah v tujini ter doma je prvi pogoj za dobro promocijo in trženje. Prva priložnost je letošnji turistični sejem Alpe-Adria: turizem in prosti čas, ki bo potekal na Gospodarskem razstavišču od 28. do 31. januarja v Ljubljani. Poleg preostalih se bo na sejmu predstavilo tudi več kot 100 turističnih društev. Delovanje civilnega dela turizma se v zadnjem času sicer zapostavlja, zdi pa se mi pomembno izpostaviti, da tudi prostovoljci naredijo veliko za prepoznavnost in promocijo našega turizma. Ne nazadnje so prav turistična društva prva oblikovala turistično ponudbo Slovenije.

Sejem, ki je pred nami, je priložnost za promocijo, pogovor, izmenjavo izkušenj ...

Obiščite ga!

Vsem bralcem priloge Oddih želim veliko lepega, prijetnih trenutkov, izkušenj in predvsem dobrega turističnega navdiha.

Peter Misja Predsednik Turistične zveze Slovenije Predsednik odbora za turizem pri Skupnosti občin Slovenije

oddih 3

Kazalo 5

8

17

25

28

34 Sejem Alpe-Adria Turizem in prosti čas

Priloga Oddih Izdajatelj: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Uprava Dnevnika, d. d.: Bojan Petan Datum izdaje: januar 2015 Število tiskanih izvodov: 47.000

4 oddih

Urednik priloge: Vito Avguštin Tehnična ureditev in oblikovanje: Janez Štembergar Pomočnik direktorice za trženje: Domen Rant Trženje: Melisa Hadžalić Bešić Jezikovni pregled: Danilo Mencej Priloga GR: Marjana Lavrič (urednica), Milena Pelipenko

Sejemski katalog strani 45 - 66

Fotografija na naslovnici: Stanko Gruden Fotografije: dokumentacija Dnevnika, dokumentacija GR Ljubljana, Turizem Ljubljana, Wikipedia, Planinska zveza Slovenije, osebni arhiv Slavko Mežek, osebni arhiv Anuška Cerovšek Beltram, Turizem Ljubljana, dr. Janez Bogataj, PR hotel Aleksander, osebni arhiv Jure Ušeničnik Schifferstein, osebni arhiv Tomaž Marinko, HTZ, Naravna termalna zdravilišča Slovenije.

Tisk: SET – podjetje za usposabljanje invalidov, d. d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje

Utrip prestolnice

Dobra glasba na gradu, okusi Ljubljane v 60 gostilnah

Duša Podbevšek - Bedrač

»Ljubljana je prijazna turistom. O tem sem se prepričal med tridnevnim potepom po mestu, ki je najlepše na svetu. Da je najlepše, so mi povedali gostoljubni in družabni domačini, ki sem jih spoznal na Šuštarskem mostu...« S takšnimi vtisi je odpotoval nazaj v rodno deželo Šved Jens Olafsson. »Tromostovje je posebnost v svetovnem merilu,« je bil navdušen nemški turist Hans Bauhgartner. »Ljubljana ponuja veliko več kot zgolj staro mestno jedro,« je zapisala poljska blogerka Kamila Napora. »Tokrat mi ni uspelo odstreti vseh tančic veličastne Ljubljane, ki me je očarala. Zato se bom še vrnila,« se je pred vrnitvijo v Rim zaobljubila Ana Collina.

Vse več turistov obiskuje našo metropolo, vse več se jih zadovoljnih vrača. Minulo leto je Ljubljana zaključila z rekordno turistično bero – gosti so ustvarili že dober milijon nočitev, kar je za šest odstotkov več kot leto prej, v dobrih desetih letih pa je nočitve podvojila, saj jih je 2003 zabeležila nekaj več kot 444.000. Dnevna potrošnja je narastla na skoraj 133 evrov, ocena splošnega zadovoljstva obiskovalcev pa je na petstopenjski lestvici znašala 4,5. Utrip

Ljubljane s pomembnimi časovnimi mejniki v razvoju od mostiščarjev do sodobne evropske prestolnice je živahen 356 dni v letu, prireditve v ospredju z dve tisočletji staro rimsko zgodbo so se vrstile druga za drugo. In po vsem tem ne preseneti, da je založnik popotniških biblij Lonely Planet Ljubljano uvrstil na drugo mesto najbolj zanimivih evropskih destinacij v letu 2014.

Zelena prestolnica Evrope

Prav nič ne pretiravamo, če menimo, da Ljubljana doživlja turistični razcvet. Po optimističnih napovedih se zna zgoditi, da bo letos gostila še več turistov, ki bodo ustvarili še več kot dober milijon nočitev.

Koliko je šele dnevnih gostov. Ve se, da zelo veliko. V poletnih sobotah in nedeljah pripelje iz Kopra goste z ladij za križarjenje tudi po enajst avtobusov na dan na ogled mesta. »Natančnega podatka o dnevnih gostih žal nimamo, ker enostavno ni instrumenta za merjenje,« pravi Petra Stušek, vršilka dolžnosti direktorice zavoda Turizem Ljubljana.

In kar posebej šteje – Ljubljana je junija lani v Köbenhavnu prejela prestižni naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Stroga ocenjevalna žirija je bila navdušena nad trajnostnim napredkom, ki ga je Ljubljani uspelo doseči v dobrih desetih letih. In tako se je postavila ob bok mestom, ki so

do zdaj prejela ta naziv: Stockholm, Hamburg, Votorio-Gasteiz, Nantes, Köbenhavn. Za letos pa ga je osvojilo britansko mesto Bristol. »Ljubljana se je s prejemom naslova zelene prestolnice Evrope pomembno usidrala na zeleni evropski zemljevid tistih mest, ki se zavedajo pomena okoljske in družbene trajnosti. Val zanimanja za Ljubljano se vztrajno povečuje, kar dokazuje, da je vedno bolj vidna, da se uspešno krepi blagovna znamka mesta in s tem povečuje njegova vrednost, kar je pomembno s turističnega in vlagateljskega vidika,« poudarja Špela Golčer iz zavoda Turizem Ljubljana.

Po poteh Maksa Fabianija

Tudi letošnje leto bo sila pestro in za turiste vabljivo in zanimivo. Poseben poudarek je namenjen znamenitemu arhitektu Maksu Fabianiju in secesiji. »Arhitektovo 150. obletnico rojstva promoviramo v tujini in spomnimo, da je bil eden od najpomembnejših urbanistov v mogočni avstro-ogrski monarhiji in hkrati eden od najvplivnejših arhitektov na prelomu 20. stoletja«, je dejala Petra Stušek. Zvrstilo se bo veliko prireditev pod naslovom Fabianijevo leto 2015, največja Fabianijeva razstava bo v mestni hiši, organizirani so vodeni ogledi po njegovih arhitekturnih znamenitostih. oddih 5

Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele

Ljubljana ima od nekdaj specifično kulinarično podobo, saj leži na stičišču različnih kultur, na kar spomni Petra Stušek. Turisti so namreč vse bolj zvedavi, kje bi lahko pokusili značilne ljubljanske in slovenske dobrote. Zato jim je na voljo turistični vodič Okusi Ljubljane, v katerem je med drugim več kot 60 ljubljanskih restavracij, ki v svojih lokalih ponujajo tipične ljubljanske jedi. Voden kulinarični potep po Ljubljani pa ponuja priložnost, da spoznajo tradicionalne slovenske jedi. »Obiščejo različne ljubljanske restavracije, kjer pokušajo najbolj znane slovenske jedi, kot so kranjska klobasa, ljubljanski piščanec, idrijski žlikrofi, bujta repa in različne sezonske dobrote«, našteje Petra Stušek.

Naloga – navduševati Petra Stušek: »Da beležimo takšne rezultate in da je Ljubljana mesto, ki navdušuje, je potrebnega zelo veliko trdega dela! Naša naloga je – navduševati!« 6 oddih

Načrti župana Hribarja se uresničujejo

»Grad bi uredil in ga spremenil v center kulturnega dogajanja v mestu, svoje mesto bi našli tu muzeji in galerije, lepi gostilniški prostori, velike dvorane za shode in plese. Na grad bi dal napraviti tudi dvigalo. In grad bi bil vselej dobro obiskan.« Tako je med drugim leta 1905 zapisal takratni župan Ivan Hribar. In načrti tega za Ljubljano izjemnega župana so že v veliki meri uresničeni. Ljubljanski grad, ki letos praznuje 110. obletnico, od kar je prišel iz državne v mestno last, je lani obiskalo 1,130.000 obiskovalcev, nanj pa se jih je z vzpenjačo povzpelo 318 .000, kar je za dobrih 16 odstotkov več kot leto prej. In turisti, zagrizeni obiskovalci gradov po Evropi, vedo povedati, da jih je malo s tako pestrim programom prireditev, kot jih ima ljubljanski grad.

Pester umetniško-kulturni program je tudi v letošnjem letu obarvan glasbeno, začel se bo v prihodnjem mesecu, in sicer s prvim nastopom odličnega vokalista in pianista Uroša Perića. »Nove glasbene generacije bomo spoznali na prvem

grajskem tridnevnem glasbenem festivalu pod naslovom Muzika Fest, ki nam bo med drugim predstavil glasbeno skupino Muff,« pravi Janja Rozman Raubar z ljubljanskega gradu.

V poletnih mesecih se bo v grajskem parku utaboril srednjeveški tabor.

Stanovska dvorana pa bo spet gostila priljubljene in odlično obiskane grajske plesne večere. Ples bo tudi na pustno soboto in to v maskah, kakopak. V okviru tradicionalnih dogodkov se bodo odigrale zgodbe grajske trte, potomke najstarejše trte na svetu iz Maribora, torej spomladanski rez trte v aprilu, trgatev v oktobru in martinovanje. Pa obujanje pomladi na gregorjevo, veselo bo na jurjevanju, ljubitelji filma bodo spet lahko uživali v letnem kinu – Film pod zvezdami. Razstavam in muzejem se bo spomladi pridružil Lutkovni muzej s celostnim prikazom stoletne dediščine in zgodovine slovenskega lutkarstva. V juniju, juliju, avgustu in septembru pa bodo turiste in meščane lepe Ljubljane ob sobotah iz grajskega razglednega stolpa pozdravili piskači natanko ob 11.30.

131 turističnih vodnikov V Turizmu Ljubljana imajo registriranih 131 turističnih vodnikov z licenco Mestne občine Ljubljana. Prav zdaj poteka natečaj za 50 novih vodnikov. Turisti lahko izbirajo med petnajstimi različnimi programi vodenj in kar šestnajstimi jeziki. Vodeni ogledi, ki potekajo peš, z vzpenjačo ali kolesom, so zeleni in imajo nizek ogljični odtis. Program Zelena Ljubljana obiskovalce med drugim popelje v največji ljubljanski park Tivoli, ki meri približno 5 kilometrov, in botanični vrt, ki deluje že od leta 1810, v njem pa je več kot 4500 podvrst in oblik rastlin.

Zeleni prstan, dolg 35 kilometrov Špela Golčer: »V Ljubljani se k turizmu ne pristopa z vidika množičnosti, temveč z zavedanjem, da je vsa Slovenija skupaj z Ljubljano butična destinacija, v kateri je relativna neokrnjenost naravnega okolja konkurenčna prednost. Ljubljana je mesto z zeleno dušo, ki ima za skoraj tri četrtine površine mestne občine zelenih območij in gozdnih površin. Ima edinstven Zeleni prstan ali Pot ob žici (Pot spominov in tovarištva), ki je dolg 35 kilometrov.

oddih 7

TravelStarter

Inovativna turistična ponudba Direktorica in solastnica potovalne agencije STA potovanja Anuška Cerovšek Beltram je že od zapisana turizmu. Z njo smo se pogovarjali o njenih potovanjih in tudi edinstveni slovenski turistično-popotniški inovaciji, imenovani TravelStarter. »Potovanja so del mojega življenja. Ne predstavljam si, da ne bi vsak nekajkrat na leto sedla na letalo ali se odpeljala kakšni novi dogodivščini naproti. Ljudje smo narejeni za to, da hodimo in odkrivamo svet, pa naj bodo to domači, lokalni kotički, ki jih je v Sloveniji res veliko, ali oddaljene, eksotične lokacije.

Menim, da s tem ko odkrivaš ljudi in tuje kraje, razširiš svoje poglede in spoznaš, da je svet ena velika mavrica, da ni samo enega načina, kako živeti, delati in razmišljati,« pravi Anuška Cerovšek Beltram.

Kje ste bili nazadnje?

Jeseni smo se z družino odpravili na Japonsko. Ko začneš potovati, si vedno narediš seznam krajev in držav, ki si jih želiš obiskati, in Japonska je eden izmed takih ciljev. Vsi popotniki jo imamo na seznamu, vendar jo skušamo prihraniti za malo bolj odrasle dni. Meni je to željo še povečal film Izgubljeno s prevodom z Billom Murrayjem in Scarlett Johansson in kar videla sem se, kako se potepam po ulicah Tokia in kjotskih templjih.

Ne morem sicer reči, da sem uspela Japonsko doživeti na hollywoodski način,

saj sva z možem s seboj vzela še sedemletno hči Avo in štiriletnega Tristana. Z otroki je potovanje seveda malce drugačno. Nočnega življenja v Tokiu, nekajurnega srkanja zelenega čaja in namakanja v njegovih znamenitih toplicah ni bilo na našem urniku, smo pa doživeli marsikaj drugega. Japonski sistem železnic omogoča hitre premike med velemesti in to smo dobro izrabili.

Poskrbela pa sva tudi, da med obiske raznoraznih templjev in znamenitosti umestimo še Disneyland, Legoland in nacionalni otroški muzej. Vsi smo bili navdušeni.

Se spomnite svojega prvega potovanja?

Moja prva potovanja so bila povezana s plavalnim klubom. To so bila predvsem potovanja po bivši Jugoslaviji – Beogradu, Sarajevu, Splitu ... Kot osemletnica sem prvič živela pri družini v Beogradu in ji skušala pojasniti, kaj si želim za zajtrk.

Spomini iz srednje šole so vezani na potovanja po Evropi, potovanja z zelo tanko denarnico in brezskrbnim tavanjem po ulicah Pariza, Londona in Dublina.

Prava potovanja pa so se začela med študijem na fakulteti. Delo v ZDA z mesecem dni potepanja po Vzhodni obali in popotniški potep po državah Srednje Amerike so bila moja prva prava potovanja.

Kdaj in zakaj se je začela oblikovati vaša zamisel pomagati tako tistemu, ki ponuja turistično storitev, kot tudi tistemu, ki bi jo potreboval?

Pred leti sem začela raziskovati fenomen množičnega financiranja. Načina, ki

omogoča posameznikom, da se ognejo bankam in s pomočjo množice pridobijo finančna sredstva ter ob tem tudi testirajo in promovirajo svoj izdelek, storitev ali idejo. Najprej smo hoteli narediti Kickstarter za potovanja in popotniške podvige ter izpostaviti nek trajnostni koncept, a je kmalu postalo jasno, da želimo predvsem pomagati lokalnim skupnostim, ki delujejo na področju turizma. Tako je nastal TravelStarter, platforma za množično financiranje izključno za projekte, povezane s turizmom. Idej in projektov, ki potrebujejo dodatna sredstva, je veliko, na drugi strani pa je tudi veliko popotnikov, ki radi podprejo lokalno zgodbo in v tem vidijo priložnost, da pomagajo uresničiti inovativno ponudbo na neki destinaciji.

Kaj je bistvo te novosti? Kako bi pojasnili princip delovanja tega modela?

Novost naše platforme je, da povezuje tri udeležence: projekte, podpornike projektov, ki ne gleda na to, kaj dobijo, podprejo projekt, ker jim je všeč ideja, in svetovne popotnike, ki so jim všeč ponujene popotniške nagrade, tako imenovani »travel rewardi«.

Lahko rečete, da se zamisel dobro razvija?

Zamisel se razvija po pričakovanjih.

Trenutno poteka osem pilotnih projektov: hostel v Cardiffu, francosko platformo za lokalne vodiče, glamping pri Toulousu, loft v predmestju Pariza, hišice na drevesu Raduha, kmečki turizem Na Poljani pri Škofji Loki in zeliščno sobo v dolini Soče.

Najuspešnejši je trenutno projekt iz Velike Britanije, za kar vidim dva vzroka.

Prvi je, da je angleška kultura je naravnana v doniranje za dober namen,

8 oddih

lastnik pa je tudi zelo dobro preučil delovanje množičnega financiranja. Na začetku je veliko odvisno od samega projekta. Treba je začrtati svoje marketinške aktivnosti in uporabiti svojo mrežo ljudi, preko katerih prideš do množice podpornikov.

Lahko navedete primer dobre prakse?

Primer dobre prakse je že na naši platformi, saj je hostel v Cardiffu zbral že več kot 80 odstotkov sredstev.

Kolikšno je tveganje vlagatelja? Ali obstaja možnost prevare in kako se zavarovati?

Platforme množičnega financiranja delujejo zelo transparentno. Poleg plačevanja s sistemom PayPal, ki omogoča, da tvoj vloženi denar ne pride takoj do lastnika projekta, temveč se zbira na računu in se šele, ko je projekt končan, prenese na lastnikov račun, so tu še drugi varnostni ukrepi oziroma varnostne stopnje. Lastnik projekta je povezan s svojimi osebnimi računi na vseh pomembnih socialnih mrežah, z njim pa smo v stiku preko Skypa in, če lokacija dopušča, tudi osebno. Objavi projekta sledi tudi ključen varnostni korak, ki pa naj ostane skrivnost. Tveganje je skratka minimalno.

V katerih državah oziroma mestih se torej ahko aktivno vključimo v organiziranje in oblikovanje svojega dopusta?

Trenutno projekti potekajo v štirih državah – Sloveniji, Hrvaški, Franciji in Veliki Britaniji, a kmalu pričakujemo še kakšno. Predvsem pa v tem vidimo možnost, da izpostavimo našo, slovensko inovativno ponudbo in spodbudimo Slovence, da spoznajo prečudovito državo na malo drugačen način.

Kdo so povpraševalci?

Menimo, da so naši povpraševalci malo izkušenejši popotniki ter ljudje, ki so nekako povezani s projektom in vidijo v njem možnost nekomu pomagati pri uresničevanju ideje.

Je ta model zanimiv tako za okolja, v katerem prevladuje množični turizem, kot tudi za okolja, kjer si tega ne želijo? Zdi se idealen za države, kot je naša.

Menim, da je zanimiv za prav vsa okolja, a morda res najbolj za države, kot so Slovenija, Hrvaška in recimo Portugalska ter države, ki so zelo povezane s turizmom, vendar nimajo ustrezne politike financiranja novih idej.

Kam se odpravljate v prihodnjih mesecih?

V prihodnjih mesecih bodo moja potovanja povezana predvsem z naravo dela, saj sem lastnica potovalne agencije STA potovanja in pred nami je kar nekaj sejmov in dogodkov. Poleti bo v prvem planu Grčija in bolj športno usmerjen dopust, saj z možem zelo rada kajtava, za jesen pa smo si spet zamislili Azijo, morda Tajsko ali Bali. Ne vemo še natančno, le povratno letalsko karto do Singapurja že imamo. vav

oddih 9

Nove smernice

Turizem doživlja korenite spremembe Jana Petkovšek Štakul

Če bodo želeli turistični delavci, predvsem pa njihovi vodje, slediti trendom na področju turizma in jih celo soustvarjati, potrebujejo nova znanja.

Potrošnik se je namreč tudi zaradi globalizacije in vse večje osveščenosti spremenil.

»Med vsemi panogami lahko v zelo kratkem času pričakujemo največje spremembe prav v turizmu,« je pred letom dni napovedal dr. Luiz Moutinho, profesor marketinga in mednarodni strokovnjak na področju turizma s Poslovne šole Adam Smith iz Glasgowa v svojem predavanju v Termah Tuhelj. V turizmu se namreč razvija povsem nov tip uporabnika in temu se morajo prilagoditi tudi turistični delavci.

Evropska unija sicer še naprej ostaja turistično najbolj zanimiva destinacija na svetu, saj beleži več kot polovico globalnih obiskov, pa vendar bo okrevanje te gospodarske panoge v Evropi, ki je celo tretja družbenoekonomska dejavnost v Evropi, trajalo dlje kot v drugih delih sveta. Evropa se sooča z globalno konkurenco sveta v razvoju, ki ponuja nove turistične destinacije, poleg tega se kupna moč prebivalcev s tega dela sveta, ki jih je tudi vedno več, krepi. Vse to napoveduje novosti tako v globalnem potrošništvu kot v marketinških prijemih in inovacijah. »Turizma ne bodo več nadzorovali zahodnjaki,« je prepričan dr.

Moutinho.

Drugačen potrošnik, novi izzivi

V turizmu se razvija povsem nov tip uporabnika in temu se morajo prilagoditi tudi turistični delavci. Na načrtovanje počitnic vedno bolj vpliva tudi potrošnikova okoljska osveščenost, s čimer se razvija nov tip potrošnika, ki mu materialne dobrine ne pomenijo več veliko, zahteva personalizirano ponudbo in avtentična doživetja. dr. Danica Purg, IEDC – Poslovna šola Bled 10 oddih

Globalna turistična konkurenca in spreminjanje uporabnika, ki se odmika od standardizirane paketne ponudbe storitve k personaliziranim storitvam, ki so vse bolj povezane z naravo in zdravjem, hkrati pomenita veliko priložnost za razvoj turistične panoge, ki pa tega ne more doseči brez ustreznega pristopa. Zato so na IEDC – Poslovni šoli Bled v sodelovanju s Termami Tuhelj razvili nov študijski program Sodobni trendi v menedžmentu turizma, ki ga bodo začeli izvajati sredi marca letos, potekal pa bo pet semestrov. »Upravljanje turizma torej zahteva izdaten menedžerski pristop s sodobnimi menedžerskimi znanji. Spremembe in nove usmeritve v okolju oblikujejo novega turističnega uporabnika, ki je zahtevnejši in bolj osveščen. Pristopi turistične panoge se morajo torej spremeniti,« poudarja dr. Danica Purg, dekanja in direktorica IEDC – Poslovne šole Bled, ki vse te spremembe vidi kot veliko priložnost za šolo, ki se je odzvala z novim študijskim programom.

V srednji in vzhodni Evropi do zdaj ni bilo izobraževalnih programov za vodstveni kader v turizmu. »Ker imamo na šoli izkušnje s podajanjem novih znanj na zahtevnem poslovnem nivoju z mednarodno razsežnostjo, je bila odločitev za pripravo programa Sodobni trendi v menedžmentu turizma razumljiva,« je pojasnila dr. Purgova.

Porabnik v središče postavlja samega sebe

In katere smernice morajo vodilni na področju turizma še posebej spremljati in se seveda nanje odzivati? Strokovnjaki opažajo povsem nove trende, kot so samostojno načrtovanje dopusta, izobraževalne počitnice in aktivne rekreativne počitnice. Na načrtovanje počitnic pa vedno bolj vpliva tudi potrošnikova okoljska osveščenost, s čimer se razvija nov tip potrošnika, ki mu materialne dobrine ne pomenijo več veliko, zahteva personalizirano ponudbo in avtentična doživetja. »Po drugi strani pa vedno več ljudi potuje, kar je posledica globalizacije, internetnih zmožnosti in poenostavitve logističnih storitev. To so le nekatera gibanja, ki pomembno vplivajo na turistični sektor in so po mnenju strokovnjakov s tega področja indikatorji naraščajoče potrebe po dodatnem izobraževanju strokovnih delavcev,« poudarja dr. Danica Purg.

Program Sodobni trendi v menedžmentu turizma je namenjen menedžerjem, ki delajo v turizmu, predstavnikom turističnih organizacij in strokovnjakom s področja turizma, predstavnikom vladnih organizacij in uradov, ki delajo in odločajo o razvoju turizma, podjetnikom, ki gradijo lasten turistični posel in želijo nadgraditi svoje znanje, se seznaniti z novimi trendi in kako jih upravljati.

Program je torej namenjen tudi strokovnjakom v vladi, saj sta turizem kot gospodarski sektor in vlada, ki ureja to področje, postavljena pred enake izzive. »In konkurenčnost Slovenije lahko izboljšata samo skupaj,« izpostavlja dr.

Purgova.

Ključen je pogled naprej

Študij bo potekal modularno v petih delih. Prvi se torej začenja sredi marca letos. Pomembno je, da študij slušatelje

usmerja v razmišljanje naprej, v smislu, da »spoznajo nove trende v turizmu in oblikujejo nove«. Zato bodo med obravnavanimi temami tudi napoved in prihodnje strategije, virtualne tehnologije ter vodenje sprememb in trajnostni razvoj organizacijske odločnosti.

Slušateljem bodo tako v Termah Tuhelj kot na IEDC – Poslovni šoli Bled predavali odlični predavatelji. IEDC je sklenil partnerstvo s Termami Tuhelj, ker so jih prepoznali za kakovostnega partnerja, ki ima pomemben vpliv na razvoj turizma na Hrvaškem in razvejeno mrežo kontaktov s turističnimi organizacijami. »Je tudi zanimiva turistična destinacija, ki postavlja nove standarde in razvija novo ponudbo celoletnega turizma,« poudarja direktorica IEDC – Poslovne šole Bled.

Slušatelje bo tako usmerjalo in spodbujalo debato med njimi 12 tujih profesorjev. Ob dr. Moutinhu bodo slušatelji virtualne tehnologije obdelovali s profesorjem Dimitriosom Buhalisom z Univerze v Bournemouthu v Veliki Britaniji, inovacije v turizmu bodo spoznavali ob pomoči Anne-Mette Hajalager iz Danske, Scott McCabe s Poslovne šole v Nottinghamu bo predaval, kako pritegniti deležnike v turizmu, z Ronaldom Balalntynom z Univerze Glasgow bodo predelali trženje v turizmu,

med drugimi bosta predavala tudi dr.

Nicholas Wake s Poslovne šole Warwick ter Danny Szpiro s Poslovnega inštituta Jack Welch v ZDA. »Vodilo študija, ki ga ponuja IEDC – Poslovna šola Bled, je osredotočenost na znanje in ideje, ki so poglavitne za uresničevanje novih vizij in preboj na trgu. Želimo, da bi bili naši udeleženci po končanem študiju sposobni ne samo slediti trendom, pač pa jih ustvarjati.

Pomembno pa je, da jim študij pomeni

tudi okrepitev njihove socialne mreže.

Vzpostavitev stikov in povezovanje je izjemno pomembno, zlati v poslovnem svetu. Poznanstva in vezi, ki jih vzpostavimo med daljšim in intenzivnim študijskim sodelovanjem, so lahko nekaj posebnega, če jih znamo vzdrževati,« poudarja dr. Purgova.

Na njihovi šoli so do zdaj študirali študenti iz 75 držav, povezani so v alumni klube v 15 državah, kar je velik potencial za sodelovanje, učenje in posel.

Učite se od svetovno priznanih strokovnjakov v enem specializiranem izobraževalnem programu Pospešite vaše karierne priložnosti v turizmu in nadgradite svoje vodstvene sposobnosti Razširite svojo poslovno mrežo iz širše regije srednje in vzhodne Evrope

V sodelovanju z:

SPOZNAJTE NOVE TRENDE V TURIZMU IN USTVARTE NOVE Izobraževanje za karierno napredovanje v TURIZMU

Več informacij: 04 5792 500 www.iedc.si/ampt; ampt@iedc.si

TEČAJI S PODROČJA TURIZMA t t t t t

Marketinško upravljanje v turzimu Upravljanje procesov v turizmu Inovacijsko upravljanje v turizmu Vključevanje deležnikov v turizem Strategije eTurizma

POSLOVNI IN VODITELJSKI TEČAJI t t t t

Stranke in trgi Razvoj kominukacijskih spretnosti Trajnostna organizacijska odlika Vodenje sprememb

oddih 11

Počitnice

Dopust v zimskih in pomladnih mesecih Zadnja leta so zime vedno bolj muhaste, vreme pa nepredvidljivo.

V nobenem primeru tega dejstva niso veseli v zimskošportnih središčih, saj najprej trepetajo in čakajo, kdaj bo končno snežilo ali pa bo vsaj tako mrzlo, da bodo lahko vključili snežne topove, nato pa se tresejo, ker ne vedo, kdaj bo prišla odjuga in jim odnesla dobiček, smučarjem pa sanje.

Slovenski šolarji bodo imeli zimske počitnice v drugi polovici februarja, v Avstriji in od nemških dežel nam najbližji Bavarski pa različno – od začetka pa tja do 20. februarja. Samo upamo lahko, da bo snežna odeja dovolj debela in bodo otroci uživali na snegu v sankanju, smučanju, deskanju...

V precejšnji prednosti so v teh bolj kot ne zelenih zimah visokogorska smučišča,

12 oddih

ampak ne pri nas. V tujini so tovrstni zimski centri z zagotovljenim snegom, urejenimi smučišči in izjemno bogato dodatno ponudbo vso zimo polni, pri nas pa nekateri niti odprti niso, na primer visokogorski Kanin.

Sicer bo v naslednjih mesecih kar nekaj priložnosti za krajši oddih – poleg šolskih počitnic se bliža tudi pustni čas, kmalu bo tu gregorjevo, ko se ptički ženijo, pa tudi valentinovo, nekakšen ameriški nadomestek gregorjevega, ki pa zaradi močne marketinške akcije vse bolj uspeva. Še malo pa bodo tu velikonočni prazniki, od njih do prvomajskih počitnic oziroma za šolarje prostega zadnjega tedna v aprilu pa tudi ni tako daleč.

Tudi zato, ker so zadnje zime vse manj bele, se vedno več ljudi odloči, da se bodo za konec tedna ali pa kakšen teden odpravili v eno od slovenskih naravnih termalnih zdravilišč, ali pa se odločijo za izlet ali oddih na obali, kjer so temperature vedno še bolj prijazne kot drugod, saj so večino zime zadnja leta kar spomladanske.

Slovenske terme in zdravilišča vsekakor prinašajo pestro paleto možnosti, kako preživeti počitnice, naj gre za mlade, stare, družine ali pare. V vseh centrih ponujajo posebne pakete za valentinovo, zimsko idilo, ugodnosti v času zimskih šolskih počitnic, bliža se velika noč, tu so velnes paketi ter posebne cene za upokojence in še marsikaj.

Slovenska zdravilišča in terme imajo poleg velnes ponudbe s široko paleto savn, masaž, negovalnih in zdravilnih programov tudi veliko posebnosti.

Terme Čatež

Terme Čatež ponujajo zdravljenje pri revmatičnih boleznih, stanjih po operacijah, boleznih prebavil, nevroloških in ginekoloških boleznih.

Terme Čatež so z enim največjih termalnih vodnih parkov v Evropi izjemno privlačna družinska turistična destinacija 365 dni v letu z možnostjo bivanja v hotelih, apartmajih, Gusarskem zalivu ali Indijanski vasi. Gostje lahko uživajo v vodnih atrakcijah bazenov, se sproščajo v

Zimski oddih v Kranjski Gori Kranjska Gora je s ponudbo smučišč, aktivnosti na snegu ter bogato hotelsko in velnes ponudbo idealna destinacija za družinske počitnice. V hotelih Hit holidays Kranjska Gora so tudi za letošnjo zimo pripravili pestro ponudbo paketov, ki vključujejo tudi smučarsko vozovnico, sezono pa boste lahko zaključili z že vsem poznanimi Boom počitnicami ali posebno akcijsko ponudbo Smučam brezplačno. Ne zamudite pa Družinskega dne 14. februarja z Romano Kranjčan in številnimi drugimi nastopi.

Kontaktni podatki: www.hitholidays.si info@hitholidays-kg.si Telefon: 04 588 44 77 Modra številka: 080 88 30

'5 Ė5 ) 5

,> U 339 € 357 €

5 že od do 13.2.201 .2015 že od vnic a 14.2. – 28.2 4 dnevna smučarska vozo on + 5 x pol penzi vs top v savno + kopanje 2x no biva brezplač otrok do 6.leta bi so jni dvopostel cena na osebo v

Več informacij na: info@hitholidays-kg.si, www.hitholidays.si

oddih 13

velnes centrih ali se preskusijo v številnih športih.

Terme Dobrna

Termalna voda je primerna za ginekološka in urološka obolenja ter revmatična obolenja in zdravljenje poškodb gibalnega sistema. Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, voda s temperaturo pri izviru od 35 do 36 stopinj Celzija pa blagodejno zdravilno vpliva na vse vrste ženskih bolezni.

Terme Dolenjske Toplice

Zdravilišče za revmatična obolenja, osteoporozo in ginekološka obolenja. Že v času avstro-ogrske monarhije so veljale za ene uglednejših toplic, s sodobno ponudbo zdravstvenih in velnes storitev pa so tudi v današnjem času privlačen cilj gostov iz vse Evrope.

Thermana Laško

Zdravilišče za programe fizioterapije in rehabilitacije. Skrivnostna moč laških termalnih vrelcev je bila poznana že starim Rimljanom. Od takrat je termalna voda iz Laškega številnim ljudem pomagala ponovno vzpostaviti ravnovesje v telesu in ohraniti dobro počutje.

Zimske počitnice za šolarje v Avstriji: 9. 2.–14. 2.: Gradiščansko, Koroška, Solnograško, Tirolska in Predarlberško 2. 2.–7. 2.: Spodnja Avstrija in Dunaj 16. 2.–21. 2.: Zgornja Avstrija in Štajerska Zimske počitnice za šolarje v Nemčiji: 16. 2.–20. 2.: Bavarska

14 oddih

Terme Lendava

Zdravilišče za revmatična obolenja, opekline, po poškodbah gibalnega sistema in za obolenja perifernega živčevja.

Zdravilišče odlikuje edinstvena fosilna, zdravilna termomineralna voda, kopanje v njej pa lajša tegobe, ki jih prinesejo leta.

Terme 3000 Moravske Toplice

Zdravilišče za revmatska obolenja, bolezni dihal in kože, rehabilitacijo po poškodbah na lokomotornem sistemu. Pred skoraj 50 leti so namesto nafte našli črno geotermalno vodo, kopanje v njej pa osveži organizem, izboljša prekrvavitev in zmanjša živčno napetost.

Terme Olimia Podčetrtek

Zdravilišče za revmatska obolenja, kožne bolezni, arterijske obtočne motnje, po poškodbah kosti in mišic, periferno živčevje. Terme Olimia ležijo v Obsotelju, v osrčju Kozjanskega. Po ustnem izročilu so zdravilno vodo iz teh krajev poznali že Kelti in Rimljani.

Terme & Welness LifeClass Portorož

Zdravilišče za bolečine v hrbtenici, križu in sklepih, center za sprostitvene, lepotne in terapevtske namene. Portorož je že v 13. stoletju slovel kot zdraviliški kraj. Takrat so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca z morsko vodo in slanico zdravili revmatizem, čezmerno telesno težo in vodenico.

Terme Ptuj

Zdravilišče za rehabilitacijo revmatičnih in degenerativnih obolenj, poškodbe lokomotornega sistema, nevrološke in menedžerske bolezni. Terme Ptuj so ene

Zimske počitnice od 14. 2. do 21. 2. za vse šolarje iz območij: • koroške regije • podravske regije • pomurske regije • savinjske regije • spodnjesavske regije Zimske počitnice od 21. 2. do 28. 2. za vse šolarje z območij: • gorenjske regije • goriške regije • notranjsko-kraške regije • obalno-kraške regije • osrednjeslovenske regije • zasavske regije • občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel

najmlajših term v Sloveniji in domujejo v najstarejšem slovenskem mestu, njihova posebnost pa je termalni park.

Zdravilišče Radenci in Terme Banovci

Zdravilišče za bolezni srca in ožilja, ledvic, sečnih poti, revmatičnih obolenj in motenj gibalnega sistema ter bolezni presnove.

Podzemno brbotanje je leta 1833 slišal tudi študent medicine Karel Henn, ki se je po temeljnih analizah vode vrnil v Radence kot zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. V neposredni bližini Zdravilišča Radenci ležijo Terme Banovci, kjer vas hotel in hotelsko naselje Zeleni gaj pričakujeta sredi neokrnjene narave, daleč stran od industrijskih središč.

Zdravilišče Rogaška Slatina Zdravilišče za bolezni prebavnega sistema, metabolične in menedžerske bolezni.

Rogaška Slatina s 400-letno tradicijo je danes znana po največjem medicinskem centru v Sloveniji s celovito ponudbo za zdravje in lepoto.

Talaso Strunjan Zdravilišče za bronhialno astmo, po poškodbah na prsnem košu in pljučih, revmatska obolenja in osteoporozo. Talaso Strunjan temelji na uporabi različnih elementov morja: obmorski klimi, morski vodi, blatu in algah ter morski soli.

Terme Šmarješke Toplice Zdravilišče za rehabilitacijo bolezni srca in ožilja ter športnih poškodb. Sodobno termalno zdravilišče, znano po vrhunskih zdraviliških storitvah in izbrani ponudbi

najsodobnejših storitev medico velnesa pa tudi športnih ter sprostitvenih aktivnosti.

Terme Topolšica Zdravilišče za zdravljenje dihal, lažjih oblik kroničnih bolezni srca in ožilja, stres.

Topolšica z naravnimi danostmi pooseblja vse tisto, kar potrebujeta telo in duša sodobnega človeka.

Terme Zreče Zdravilišče za poškodbe gibal, revmatizem, motnje perifernega krvnega obtoka in obolenja perifernega živčevja. Z blago srednjegorsko klimo in neskončnimi možnostmi za šport in rekreacijo skupaj s termami ponuja dopolnitev turistične in zdraviliške ponudbe v vseh letnih časih. (vav) Vir: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč

oddih 15

16 oddih

Na dopust na Hrvaško

Vedno bolj privlačna predsezona Ivan Botteri

Na Hrvaškem, predvsem ob njihovem morju, nekaj pa v gostoljubnih slavonskih ravnicah, hrvaškem Zagorju in Medžimurju, letuje približno polovica Slovenk in Slovencev, kar je najbrž svojevrsten svetovni fenomen. V zadnjih letih pa se vztrajno veča tudi število turistov v pred- in posezoni, kar je seveda posledica dejstva, da vsako leto povečujejo in širijo ponudbo, organizirajo prireditve, fešte, dogodke. Na naslednjih nekaj straneh bomo pogledali, kaj se turistom obeta letos. Če vam domačini otoka Rab skromno pripomnijo, da za to sezono niso zgradili nobenega novega hotela, to še ne pomeni, da ne bo nobenih novosti, ki bodo pritegnile turiste na oddih in sprostitev.

Rab je relativno blizu, iz katerega koli kraja Slovenije se da pripeljati na otok dokaj hitro, predvsem zaradi kar številnih trajektov, po novem pa bo ta kvarnerski otok dosegljiv tudi po zraku, čeprav nimajo letališča. S hidroletalom bo mogoče v 45 minutah prispeti iz Raba v Split ali v 37 minutah v Zagreb. Do poletja pa bodo

možni poleti tudi od Raba do Pulja, otoka Hvar, Zadra in italijanske Ancone.

Letalski zračni prevoznik, nemški European Coastline Airlines, načrtuje letalske povezave med hrvaškimi otoki in obalo na hrvaški in italijanski strani Jadranskega morja. Za otok Rab je to velika pridobitev, pa tudi cene so sprejemljive: od Raba do Splita stane na primer letalska vozovnica stane 50 evrov. V mestnem rabskem pristanišču je postavljen ponton za vstop v letalo, predvideni pa so tudi panoramski poleti in posebej organizirani poleti za poroke.

Kot že omenjeno, novih hotelov letos na Rabu ne bo, bo pa nekaj obnovljenih: obnovili bodo hotel Padova, ki bo potem dobil 4 zvezdice, prav tako pa tudi avtokamp Padova 3, kjer bodo na urejenih parcelah ustrezni priključki za vodo in elektriko. O novih pridobitvah poročajo tudi iz Resorta Lando Kampora – na novo bo postavljenih 11 mobilnih hišic, obloženih s kamnom in sodobno opremo, vključno s klimatskimi napravami. Poleg tega se lahko pohvalijo z dvema ogrevanima bazenoma, otroškim igriščem, wi-fi območjem, restavracijo in koktajl barom.

Za turiste, ki želijo dopust preživeti aktivno, so letos postavili dodatne oznake ter uredili pohodne in kolesarske poti in planinsko stezo. Predstavnik Turistične skupnosti mesta Rab Luka Perčinić je pojasnil: »Vse to je na novem zemljevidu otoka z aplikacijo, ki s pomočjo pametnega

telefona točno določa vaš položaj. Naj povem, da bo letos kar nekaj športnorekreacijskih tekmovanj na teh rekreativnih stezah: aprila bo prek Raba potekala dirka Štirje otoki, v maju maraton, v začetku junija triatlon, oktobra pa tek Rab Trekk.« Iz pregleda letošnjega dogajanja naj za ljubitelje karnevalskega vzdušja omenimo, da bo 2. februarja oblast prevzel meštro karnevala, 6. februarja bodo izbirali kraljico, sledile pa bodo številne pustne veselice in povorke na vsem otoku. Na koncu bodo na trgu svetega Kristofora sodili Juri Piškancu, ki bo končal v morju.

Pa nadaljujmo pregled dogajanja: 24. in 25. aprila bo razstava Rab Nautic Passion, sledili bodo dnevi špargljev, maj pa se bo začel z dnevi jadranja. Za turiste bo zanimiva kolesarska tura Odkrivamo Rab, ki bo 3. maja, na dan mesta Rab, 9. maja, pa bo na glavnem trgu viteški turnir rabskih lokostrelcev. Prireditev se bo seveda zaključila z ljudsko fešto. V dneh za tem se bodo vrstile folklorne prireditve in mini fjera rabskih srednjeveških obrti, na koncu pa bo 16. maja festival otoške jagnjetine.

Junija je napovedanih več festivalov, od izdelave peščenih skulptur na Rajski plaži v Loparju do folklorno glasbenih prireditev Rabska zvona – noči Ivana Rabljana, festivala ob odprtju kopalne sezone, Krompir festa, ki bo od 22. do 28. junija, in slovesnega odprtja Rabskih glasbenih večerov. Seveda bodo v poletnih mesecih premnoge prireditve in lokalne fešte – na primer festival sambe, pa velika rabska oddih 17

fjera, ki se bo 27. julija zaključila z viteškim turnirjem, ognjemetom in slavjem do jutra.

Avgusta na otoku prirejajo Fiesto salse oziroma tekmovanje v kuhanju omake, poletne glasbene festivale in veliko ribiških fešt, folklornih nastopov in srednjeveških iger.

Dobrodošli v hiši in konobi pršuta na Krku Slovenski turisti se na Krku počutijo kot doma, dobra avtocestna povezava in most oglas-dnevnik-1901.pdf 1 19.1.2015. 10:37:43 pa otok še dodatno približata. Kljub temu

18 oddih

boste lahko vedno znova odkrili še nekaj novega. V hriboviti vasi Vrh tako družinska mesarija Žužić ponuja pokušino v Hiši pršuta s konobo – zaščiteni krčki pršut ima nekaj lastnosti dalmatinskega, nekaj pa kraškega oziroma istrskega pršuta, njegova glavna značilnost pa je sušenje na burji, ki je v tem kraju močna v zimskem času. V konobi vam bodo postregli domače stare jedi, na primer šurlice (podobne cmokom) s pršutom in divjačino. Tudi letos bo v začetku avgusta na glavnem trgu v mestu Krk mednarodno tekmovanje v rezanju pršuta. Lani je ekipa Dnevnika ob podpori

in navijanju številnih slovenskih turistov zasedla izjemno drugo mesto v rezanju pršuta iz krčkih hiš pršuta Nono in Žužić.

Prenovljeni avtokamp Krk v lasti Valamarja ponuja zdaj ogrevani bazen, velnes oazo, igrišča in otroška zabavišča, hobi klub za starše in športne terene. Vse to je med na novo posajenimi 300 oljkami, ponašajo pa se tudi z biološkim prečiščevanjem odpadnih voda.

Ob 111. obletnici turizma v Baški so odprli, uredili in označili učno pot od Baške do Zaroka in Batomalja – za šest kilometrov dolgo pot z desetimi informacijskimi in razglednimi točkami ter obnovljenimi pastirskimi kamnitimi kočami boste porabili dve uri in pol. Naj omenimo še pravo osvežitev starega blišča, obnovo stoletne palače Heritage, ki bo kot družinski hotel odprta do začetka glavne sezone. Že v predsezoni je v Baški cel kup atraktivnih dogodkov: aprila Pohodniški teden, pa Mesečev pohod, pa tek štirih otokov (Krk, Rab, Cres, Lošinj), gorska kolesarska dirka s startom v Baški na Krku in ciljem v Malem Lošinju. Sledila bo rekreativna dirka po lunini stezi. Maja pričakujejo močno slovensko udeležbo, ko bo prvič organizirana tridnevna Treking liga za turiste, rekreativce in športne amaterje pod strokovnim nadzorom

hrvaških in slovenskih atletov. Tekmovalci bodo imeli poseben popust za bivanje v Hotelih Baška.

V Vrbniku so se domislili projekta Popij in pojej, ki se bo začel konec julija s Festivalom žlahtine in dnevom odprtih vrat lokalnih vinskih kleti in ob zaključku molže ovc pred odhodom na pašo. Julija bo teden »šurlica« – gre za sodelovanje turistov v izdelavi te domače jedi v več različicah in omakah, kar bo seveda treba pokusiti. Ob koncu avgusta bodo še Dnevi vina otoka Krk, predstavili pa se bodo še drugi znani hrvaški vinarji.

V Punatu, ki ga sicer krasi otoček z samostanskim biserom, so se domačini domislili podvodnega gusarskega parka.

Tam je lahko vsak potapljač in si pet metrov pod morjem ogleda »zaklade«. Za obnovljene pešpoti in kolesarske steze je Turistična skupnost Omišalj letos objavila nov pregleden zemljevid. Pri sosedih v Malinski - Dubašnici pa so se lotili obnove družinskega hotela Vila Rova. Končali naj bi v maju, ko naj bi zaključili tudi gradnjo družinskega hotela Margaret in odprli prav posebno tematsko pot o divjadi v stoletnih hrastovih gozdovih na otoku.

V Malinski bo od maja do septembra kar pet ribiških fešt oziroma veselic, začelo pa se bo 3. maja z lokalno frtaljo s tisoč jajci, pršutom in divjimi šparglji. Na fešti sira 14. maja bodo prikazali stare običaje in jedi z domačim ovčjim sirom. Dva dni v maju bo prireditev Rock na morju s hrvaškimi in avstrijskimi rock skupinami. Srečanje bikerov bo 23. maja, zadnjega dne v maju pa bo rekreacijska tura za vse generacije po vaseh te občine.

V občini Dobrinj bo na prvi dan v maju prav posebna peš učna pot, v dneh za tem pa se bodo zvrstile kolesarske ture in 20 kilometrov dolg pohod Po poteh Dobrinjštine. Direktorica Turistične skupnosti otoka Krk Majda Šale je še posebej opozorila, naj s pomočjo pametnih telefonov preverjamo tekoče informacije o dogodkih: »Zavedamo se, da so slovenski turisti zelo aktivni turisti, in prepričana sem, da se z vse širšo mrežo rekreacijskih poti približujemo njihovim željam.«

odprt prvi hostel na opatijski rivieri Link, v katerem pričakujejo obisk mladih skozi vse leta. V Lovranu je odprta tudi prva (brezplačna) polnilnica za električne avtomobile.

Reka in okolica vse leto živijo za karnevalske dneve

V predsezoni je na območju Reke daleč najbolj zanimiv Reški karneval. Prav vsak dan bodo v pustnem času na Reki in v okoliških krajih pustna rajanja, povorke, prireditve in zabave. Omenimo samo dve, ki bosta v središču mesta: 7. februarja bo otroška karnevalska povorka, 15. pa mednarodna karnevalska povorka.

Reka že postaja popularna po dnevih gastronomije, ko po ugodnih cenah pripravljajo in ponujajo stare lokalne jedi: v aprila in maja beluše, maja in junija sardele, septembra bo teden kalamarov in fig, decembra pa polenovke in čokolade.

Na otoku Susak prvi hotel

V Lošinju je končana obnova hotela Bellevue, ki zdaj s petimi zvezdicami ponuja velnes, notranji in zunanji bazen z ogrevano morsko vodo... Dalibor Cvitković iz Turistične skupnosti mesta Mali Lošinj nas je opozoril: »Te dni je končana ureditev Sprehajališča vitalnosti, 7 kilometrov dolge pohodne poti z izredno lepimi razgledi, številnimi informacijskimi tablami, speljane skozi borov gozd od Malega do Velega Lošinja.

Družina Kostelac pa je odprla prvi hotel v zgodovini otoka Susak. Hotel Sansegus ne ponuja veliko, vsega pet sob, a vsaka je posebna, tako kot vsak dan ob pestri ponudbi domačih starih jedi, kot so recimo ravioli v omaki s pršutom in žajbljem.

Naj rekreativce opozorimo še na organizirano kolesarsko transverzalo v Gorskem Kotarju. Ima sedem etap, od 28 do 43 kilometrov, skupno 260 kilometrov.

Več na spletni strani: www.en.gorskikotarbike.com.

Istra postaja aktivna celoletna destinacija

Od dogodkov najprej omenimo soboto, 7. februarja, ko se bo v Pulju ob 9.30 začel karnevalski sprevod od Karoline do Portarate, kjer bo karnevalska veselica.

Posebno doživetje bo ponudil Festival Visualia v začetku maja, v prvi polovici junija pa bodo atraktivni dnevi antike: rimski sejem, rimska gastronomija, borbe gladiatorjev v areni, tabor gladiatorjev... V Pulju se obenem počasi odstirajo skrivnosti nekdanjega vojaškega oporišča: v bližini dvojnih vrat je odprt eden od številnih podzemnih predorov, zgrajen v obdobju avstro-ogrske vojaške in civilne uprave. Predor z 2,5 metra visokimi in tri do šest metrov širokimi hodniki je dolg 400 metrov in ima osrednjo dvorano.

Sicer je Pulj tradicionalno mesto filmskega festivala, čeprav je mestece Motovun na slikovitem hribu v notranjosti Istre

Opatiji se vrača cesarski blišč v sodobni preobleki

Letos v Opatiji pričakujte v Gastro svetu popularne kavarne hotela Continental sladki kot domačih sladic, tradicionalno oštarijo in pivnico, Juicy&Champagne Bar, kotiček za pokušino pršuta, sirov, oljčnega olja in namazov. Ob sprehajališču Lungo mare je zgrajen nov štirizvezdični hotel Royal, notranjost pa je urejena po željah igralcev šaha, bridža, sudokuja in podobnih iger kot tudi za udobno branje knjig. Pred veliko nočjo pričakujejo otvoritev hotela s štirimi zvezdicami Navis v Preluku pri Opatiji, v Lovranu pa je že

oddih 19

doživelo še večji mednarodni sloves v svetu filma. Motovun film festival je vsako leto v zadnjem tednu julija. Ko smo vprašali direktorico turističnega urada Motovun Ivo Jeletić, kaj bi lahko bilo razen filmskega festivala zanimivo za turiste, nas je presenetila: »Za nas in za vas je zelo zanimiva vas Kaldir. To je izrazito sadjarski kraj, kjer je zato tudi festival sadja, ponujajo pa tudi različne marmelade, sokove in seveda sadjevec. V Kaldiru je znan oljkar Cesar in vinarji Bevenuti, Tomaz in Ritoša.« Od dogodkov v predsezoni je Iva Jeletić opozorila na festival Veli Jože: »Festival bo 5. in 6. maja v starem mestnem jedru, ko se bomo vrnili v srednji vek in se na poseben način povezali z velikani, gastronomijo, kulturo, pisatelji in glasbo.« Turistična skupnost Vrsar bo letos po besedah njihove predstavnice Tine Slamardo v začetka maja v Limskem kanalu postavila naprave za vadbo na bike stezi. Na plezalnih smereh v tem kanalu bo

20 oddih

označen pristop, obnovljena bodo prijemala za sidranje. Maja se lahko udeležite rekreativne kolesarske poti Limes Slow Bike v dolžini 15 kilometrov iz Vrsarja skozi Limski kanal, pragozd Konti proti Kloštru in potem nazaj v Vrsar.

Svetivinčenat, majhno mestece v notranjosti Istre, pa ponuja prav posebne dogodke – julija bosta tam festival sira in izbor naj koze Istre ter festival plesa in neverbalnega gledališča. Avgusta bo prireditev Čarovnice Mare – Istra inspirit s srednjeveško večerjo, vsekakor pa ni skrivnost, da bo v kaštelu MorosiniGrimani (v njem so posneli TV-serijo Borgia) od začetka julija odprt srednjeveški tematski park, kjer bodo prirejali viteške borbe, lokostrelske tekme in tekme v metu kopja, razstavljena bodo bodala in drugo staro orožje, tudi najstarejši benečanski top.

Fažana, znana kot izhodišče za plovbo na Brione, je manj znana kot Velika šola soljenja sardel. Mala ribiška akademija, ki združuje lokalne ribiče in osnovno šolo, prireja maja prvi del Male ribiške akademije Sardela. Po končanem šolanju v soljenju sardel bo lahko vsak udeleženec svoj sod sardel odnesel domov in ga po treh mesecih prinesel nazaj na ocenjevanje in izbor najboljše soljene sardele.

Tekmovanje je brezplačno, lahko pa

sodeluje 70 ekip in skupno 150 učencev ali tekmovalcev.

Vesna Ferenc, direktorica turistične skupnosti severozahodne Istre (Umag, Novigrad, Buje in Brtonigla), nam je predstavila veliko dogodkov, ki bodo razveseljevali turiste, med katerimi so slovenski med najštevilčnejšimi. Od 16. februarja do 22. marca bodo dnevi istrskih školjk. V Brtonigli bo konec februarja Brtonigla Adventure Trek nad dolino Mirne skozi gozd in oljčne nasade, sočasno pa bo potekal Choco&Wine fest v kulinarični povezavi vina, čokolade, sira in medu. Sredi marca bo mednarodna kolesarska dirka skozi Istro, sledile pa bodo rekreativne kolesarske dirke Umag Bike in kulinarični dogodki: Šparugada, Sardelfest in Večer novigradske kapešante.

Za konec se ustavimo še pri največji pridobitvi hrvaške turistične ponudbe: aktivnemu turizmu se vrača celoten otok.

Gre za Sveti Nikola pri Poreču. Uradno je to Valamar Isabella Island Resort s štirimi zvezdicami, odprtje pričakujejo začetku maja. Na otoku je prepovedana vožnja z avtomobili, zato morate prevozno sredstvo pustiti na rezerviranem parkirišču ob obali.

Do otoka vas bodo nato brezplačno prepeljali z ladjico, ki vozi vsake pol ure. To je šele začetek, saj vas na otoku čakata razvajanje in udobje na najvišji ravni.

Banka Koper 2. istrski maraton

Aprila nas čaka istrski maraton

Drugi istrski maraton bo na sporedu v nedeljo, 12. aprila 2015. Letos organizator pričakuje 600 maratoncev, 1500 polmaratoncev in 1200 rekreativcev, ki bodo tekli na deset kilometrov dolgi progi. Tokrat se je maraton iz Kopra preselil v Izolo, prihodnje leto bodo tekači spoznavali lepote Pirana.

V

želji, da bi organizatorji enega najlepših tekov pri nas – istrskega maratona – približali širši skupini tekačev, so šli s prijavninami, ki so jih odprli že v začetku decembra lani, tekačem zelo na roko. Cenovno najbolj ugodne predprijave, trajale so do 16. januarja, je izkoristilo že nekaj več kot tisoč tekačev. Zamudniki lahko zdaj izkoristijo naslednje obdobje prijav (cena 30 evrov), ki bo trajalo do sredine, torej do 17. marca, nato pa bo do konca marca še

zadnji rok prijav, do katerega organizator upa, da bo prijavljeno predvideno število tekačev.

Teklo se bo ob morju in v zaledju

Istrski maraton zagotovo velja za enega najlepših, zaradi številnih vzponov pa tudi težjih maratonov pri nas. Trasa proge je razgibana, eden težjih izzivov pa tekače zagotovo čaka pri Pacugu, kjer se bodo maratonci spopadli s 300-metrskim 15odstotnim vzponom. Sicer pa bodo tekači maratonske preizkušnje svoj tek začeli in ga tudi končali v Izoli. Od tu bodo tekli proti Kopru, kjer se bodo usmerili nazaj na Parencano in skozi izolski predor do Strunjana, levo pred podhodom in strunjanskim avtokampom skozi predor Valeta, levo po Senčni poti proti Luciji in proti portoroški marini, naprej do Bernardina in ob morju do Fornač, vse do Pirana. Na Tartinijevem trgu se bodo mimo Benečanke vzpeli do obrežja proti Fiesi in od tu naprej skozi Pacug po gozdni poti proti Strunjanu in nato po Parencani proti Izoli po isti poti kot prej, vendar v nasprotni smeri.

Tako kot že lani organizator 2. istrskega maratona Banka Koper tudi letos napoveduje dogodek, ki bo povezal šport in turizem ob slovenskem morju. Tek bo med drugim povezal izolsko zaledje in Obalo, saj bo začetek desetkilometrskega teka v Kortah, od koder bo trasa vodila proti

Šaredu, kjer bo veliko ravnine ter en krajši klanec. Od Šareda pa se bo pot rekreativnega teka samo še spušča proti Izoli. »Z istrskim maratonom namreč ne želimo predstaviti zgolj Obale, ampak tudi notranjost, torej zaledje Istre,« je odločitev o startu rekreativnega istrskega maratona, ki je primeren tudi za družine, komentirala Marijani Sikošek, predavateljica na portoroški Turistici in predsednica društva Istrski maraton. Kot je ob predstavitvi projekta dejal Igor Kolenc, župan občine Izola, bo to vsekakor eden najlepših panoramskih tekov v Sloveniji, pa tudi za maratonce in polmaratonce bo poskrbljeno. »Izola bo skupaj z organizatorji poskrbela za dovolj parkirnih prostorov, slačilnic, toaletnih prostorov in vsega drugega, tako da se bodo športniki pri nas počutili kar najbolje. V teh dneh pričakujemo vsaj 10.000 obiskovalcev,« je še povedal izolski župan.

Organizator športnega dogodka, ki mu bo na pomoč priskočilo tudi več sto prostovoljcev, pričakuje tudi letos mednarodno udeležbo tekačev. Že lani so tako gostili veliko Italijanov in tekačev s Hrvaške, še vedno pa bo zagotovo največ Slovencev, ki bodo znali izkoristiti odlično klimo, ki jo Obala aprila ponuja ne le maratoncem, temveč tudi tistim športnikom, ki znajo izkoristiti in združiti šport in zabavo. (vl)

oddih 21

Sodelovanje in infotočke na meji s Hrvaško

Čezmejni projekt (ne)znano zamejstvo

Slavko Mežek, (Ne)znano zamejstvo, Kultura-natura.si

Pobudo za čezmejni projekt (Ne)Znano zamejstvo je že leta 1996 dal gorenjski kulturnik Slavko Mežek, leta 1997 pa je bil tudi formalno ustanovljen ob pomoči Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Turistične zveze Slovenije (Gosttur Maribor, 1997). Odgovornost in skrb za razvoj ter preživetje projekta je kmalu v celoti prevzela čezmejna ustanova – fundacija Poti kulturne dediščine - PKD Slovenija, ki v tem poslanstvu vztraja še danes.

22 oddih

V osnovnih in srednjih šolah, pa tudi pri številnih odraslih ciljnih skupinah (npr. pedagoški kolektivi, ljudske univerze, svetovalne službe, občine) so priljubljeni in cenjeni izleti oziroma ekskurzije (Ne)znano zamejstvo med Trstom, Gorico, Celovcem in Monoštrom. Doslej so jih izpeljali že blizu 650, oblikovanih in preizkušenih pa je dvajset različnih tematskih poti. Popotovanja po Tržaškem, Goriškem, Benečiji, Reziji, Kanalski in Ziljski dolini, Rožu, Celovcu z okolico, Podjuni, po slovenski okolici avstrijske Radgone, Porabju in tudi na Hrvaškem odkrivajo tako slovensko kot multikulturno bogastvo križišča evropskih kultur in jezikov, na katerem živimo. Pri izvajanju programov sodeluje 250 večinoma prostovoljnih sodelavcev, društev, kulturnih in gospodarskih organizacij.

Udeleženci v neposrednem stiku z domačini doživljajo bogato kulturnozgodovinsko in naravno dediščino ter spoznavajo aktualen družbeni, kulturni in gospodarski utrip med Slovenci v čezmejnih pokrajinah. Projekt (Ne)znano zamejstvo tako bogati skupni slovenski prostor tudi z razstavami, dogodki, sejemskimi predstavitvami, medijskimi zapisi, radijskimi in televizijskimi oddajami, s predavanji, strokovnimi usposabljanji, koristnimi informacijami in čezmejnimi projekti. Sodeluje na različnih tematskih posvetih, srečanjih Slovencev z vsega sveta, strokovnih srečanjih

narodopisnih institutov doma in v tujini, na kulturnih, izobraževalnih in turističnih srečanjih, sejmih, v zadnjem času pa se krepi tudi obujeno sodelovanje s soustanoviteljem – Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Letos se bomo še posebno posvetili Slovencem na Hrvaškem, pa tudi čezmejnemu prostoru ob hrvaški meji na obeh straneh.

Slovenci na Hrvaškem

Ko govorimo o zamejstvu in zamejskih Slovencih, se pogosto omejujemo le na tiste v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V zadnjem času se polni tudi slika prisotnosti slovenske avtohtone manjšine na Hrvaškem, da o močnih kulturnih centrih – društvih v velikih mestih od Zagreba do Dubrovnika, sploh ne govorimo. Slovencev, ki živijo in ustvarjajo na Hrvaškem, je pravzaprav osupljivo veliko in so nekakšen živi most med državama sosedama.

Projekt (Ne)znano zamejstvo se v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu tako prav s sejmom Alpe-Adria TIP 2015 širi tudi na Hrvaško.

Tako bo v petek, 30. januarja, prav poseben dan: Slovenci na Hrvaškem – Dober dan, sosed! To bo celodnevna predstavitev na stojnici, sicer pa bodo to priložnost izrabili tudi za pobudo: ko bo padla tudi schengenska meja, naj današnje mejne postaje – carinarnice

postanejo infotočke sosedskega čezmejnega prostora. Tako bi zaokrožili informacijski prstan okoli Slovenije, pa še sosedje se bodo lahko predstavili tako nam kot množicam turistov.

Med sosedi ob hrvaški meji – Štrigova in Razkrižje

Primerov dobrih praks je kar nekaj, mogoče nekoliko izstopa bogato sodelovanje dveh sosednjih občin – slovenskega Razkrižja in hrvaške Štrigove.

Občini sta v želji po razvijanju dobrih medsosedskih odnosov med prvimi podpisali sporazum o obmejnem sodelovanju. Občini imata ustanovljeno Turistično cono Razkrižje-Štrigova, ki pa zaradi strogih mejnih režimov žal še ni v celoti uveljavljena. Kljub temu v zadnjem času intenzivno vlagata v povezan razvoj turizma. Projekt načrtno servisirata in razvijata sosednja turistično-informacijska centra – TIC. V Občini Razkrižje je nastal projekt Razkriški kot, ki je smiselno povezal vse turistično zanimive točke v celovit turistični produkt. Uspešnost tega projekta nedvomno dokazujejo veliko število turistov, ki obiščejo kraj, pa tudi prejeta priznanja, na primer priznanje Naša Slovenija – Kultura-natura.si, Turistična zveza Slovenije ...

V Občini Štrigova so nosilci razvoja tako imenovane Medžimurske vinske ceste, ki so del projekta Medžimurje malo. Druga oblika turizma, na katero stavijo v občini Štrigova, pa je lovski turizem. Obema občinama so skupne tudi številne kakovostne turistične in športne prireditve. Omenimo na primer Tek prijateljstva, katerega proga poteka po ozemlju obeh občin, s tem da sta start in cilj eno leto na slovenski, drugo leto pa na hrvaški strani.

Med prireditvami je najbolj odmevno tradicionalna romanje, srečanje ob vsakoletnem velikem šmarnu 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja.

Prireditev z naslovom Pozdrav jeseni, ki poteka v vinorodnem Šprincu tik ob državni meji, pa se vedno prične s povorko cvetja iz slovenske in hrvaške smeri, sledi ji sveta maša z blagoslovom cvetja pri kapelici v Šprincu, nadaljuje pa se s kulturnim programom nastopajočih iz obeh strani meje ter se konča z vinogradniškimi igrami in družabnim srečanjem. Ta dan je na tem območju tudi dan odprte meje.

Izjemno dobro sodelovanje se kaže tudi pri skupni organizaciji prireditev, kot so Mednarodni spust murskih ladij, Štrigovske noči, humanitarna prireditev Brez meja - za sočloveka, Festival amaterskih pevcev Pomurje-Međimurje, pa še kaj bi se našlo. Vsekakor je bilo nepozabno ob vstopu Hrvaške v Evropsko

unijo, ko sta obe občini združili moči in na meddržavnem mejnem prehodu Gibina organizirali prireditev, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi. Prireditev sta povezovala župana sosednjih občin Stanislav Rebernik in Stanko Ivanušič.

Sodelovanje občin se kaže tudi na področju partnerstva pri razpisih za pridobitev evropskih sredstev za uresničitev različnih potreb.

Infotočke (ne)znano zamejstvo v obmejnih poslovalnicah

O življenju, delu in mnogostranskih kulturnih, gospodarskih, turističnih in drugih potencialih naših rojakov onkraj nekdanjih meja Slovenci torej premalo vemo, saj nam doslej trajno dosegljivega in uporabnega sistema informiranja še ni uspelo vzpostaviti.

Projekt (Ne)znano zamejstvo v sodelovanju s Kompas MTS, d. d., ob pomoči Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zato vzpostavlja dvaindvajset obmejnih informacijskih točk, namenjenih informiranju, druženju in povezovanju Slovencev z obeh strani nekdanjih meja. Pa ne le to, informacijske točke bodo koristno povezovalno izhodišče tudi za prebivalce, turiste iz sosednjih držav in svetovne popotnike.

Izkoriščena bo ustrezna, celo strateška geografska lega poslovalnic podjetja Kompas Shop., nekdanjih brezcarinskih prodajaln, katerih vrata so odprta vse dni v letu. Slovencem od tu in tam, pa tudi drugim prebivalcem sosednjih držav ter tujim turistom bo s tem preprosto in učinkovito olajšano spoznavanje Slovenije brez meja, poleg tega pa bodo dobili tudi gostoljuben prostor za vsakodnevno druženje in jezikovno interakcijo. Seveda pa je v vseh infotočkah, torej obmejnih poslovalnicah družbe Kompas MTS, že

Spoštovani obiskovalci sejma Alpe-Adria Turizem in prosti čas!

Ko se boste sprehajali med stojnicami slovenskih ponudnikov, ne pozabite, da se Slovenija ne konča na njenih mejah.

Tržaška, Goriška, Benečija s Terskimi in Nadiškimi dolinami, Rezija, Kanalska dolina, Koroška – Ziljska dolina, Rož, Podjuna, avstrijska Štajerska, Porabje, Istra, Kvarner, Gorski Kotar, Medžimurje in tako naprej, vse to so območja, na katerih živijo in ustvarjajo avtohtoni Slovenci, s slovenskim jezikom, kulturo in imeni.

Projekt (Ne)znano zamejstvo vas bo popeljal skozi te čudovite, zanimive in premalo znane kraje, ki jih pri raziskovanju Slovenije brez meja preprosto ne smete več izpustiti.

V obmejnih regijah sosednjih držav živi več kot 150.000 Slovencev. Danes meja ni več: naši prvi sosedje so slejkoprej – Slovenci. Združuje nas skupna evropska družina, skupen kulturni prostor in skupno, tudi gospodarsko in turistično sodelovanje.

Raziščite naše zamejstvo! Naj ne bo več neznano, ampak povezano z matično domovino, predvsem pa vedno prisotno v vaših srcih, glavah, razmišljanjih in – popotovanjih.

Gorazd Žmavc Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu oddih 23

zdaj možno dobiti inforazglednice projekta (Ne)znano zamejstvo z najpomembnejšimi informacijami in povezavami.

Informacije: Čezmejni projekt (ne)znano zamejstvo Kultura-natura.si, Kropa 72, 4245 Kropa tel. 04/533 61 20, 070 554 232 e-pošta: info@kultura-natura.si, pkdslovenia@gmail.com www.Kultura-natura.si

Nova revija Kultura-natura.si in nov projekt: mladi – skrbniki dediščine

Gibanje Kultura-natura Slovenija se vztrajno razrašča v opazno in dejavno nevladno organizacijo, ki se odločno in uspešno zavzema za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Zares širok krog sodelavcev je gibanje pridobilo s posrečeno pobudo za vsakoletno podeljevanje »dediščinskih« priznanj Naša Slovenija. Z njimi simbolično nagrajujejo prizadevanja posameznikov, društev in neformalnih civilnih pobud pri ohranjanju

24 oddih

in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Na osnovi vsakoletnih razpisov je od leta 2009 do leta 2014 gibanje prejelo 230 nominacij v štirih kategorijah, priznanja pa je prejelo šestdeset nagrajencev iz Slovenije in zamejstva.

Na sejmu Alpe-Adria bo v četrtek, 29. januarja, predstavilo prvo številko tematske revije Kultura-natura.si. Ta bo na področju skrbi za našo skupno dediščino skušala povezati »bazo« in (pre)pogosto odmaknjeno, v kabinete zaprto kulturnonaravno-varstveno stroko. V reviji bodo poljudno-strokovno ozaveščali, spodbujali, raziskovali, priporočali in hvalili vse tisto, kar je ali kar bi bilo lahko koristno ter grajali neodgovorne prakse.

Druga pobuda »Mladi – skrbniki dediščine« pa je namenjena mladim, ki jih dediščina ne zanima le zaradi prepoznavne preteklosti, ampak tudi in predvsem zaradi obetavne prihodnosti, ki jih mnogotera izročila dediščine ponujajo za novo ustvarjalnost, izzive, delo, dodano vrednost in preživetje.

Tako bodo mladi iz Kamne Gorice in Krope v skrbništvo prevzeli staro kovačnico – ključavničarsko delavnico, ki jo je Fundaciji za razvoj Lipniške doline zapustil njen (so)ustanovitelj, žal že pokojni Valentin Šparovec. V živo bodo prikazali svoja (kovaška) znanja ter predstavili svoje videnje ponovnega rojstva in razvoja opuščene delavnice.

Čezmejni festival otroških iger ringaringaraja

Živimo v času računalnikov, mobilih telefonov, i-Padov, agresivnih medijev, virtualnih »resnic«… V času, ki otrokom krade otroštvo in družinam čas za

druženje, sanjam prostor za sanjanje.

Otrokom je treba vrniti igre in igrarije – (stari) starši jih še pomnijo.

Zato se je gibanje za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kulturanatura.si v sodelovanju z Društvom prijateljev otrok in mladine – DPOM Kropa odločilo nagovoriti vrtce, šole, stroko, starše, predvsem pa otroke s pobudo za beleženje, raziskovanje, ohranjanje, predvsem pa oživljanje (starih) otroških gibalnih, rajalnih, kratkočasnih iger in dejavnosti v skupnem slovenskem kulturnem, etničnem, nenazadnje tudi otroškem slovenskem prostoru. Strokovno izhodišče projekta je priročnik Gibalne in rajalne igre (založnik PKD, 2002; avtorica prof. Gordana Schmidt in njeni študenti), pa tudi druga dosegljiva strokovna tematska literatura.

Na sejmu Alpe-Adria bo tako v soboto, 31. januarja, svojo pot nadaljeval potujoči čezmejni festival otroških rajalnih, gibalnih in drugih prostočasnih iger Ringaringaraja. Ob pomoči vzgojiteljic, učiteljic, mentorjev in staršev bodo sodelovali otroci iz zamejstva in Slovenije.

Na igrišču ob odru se bomo ob 11. in 16. uri poigrali, in to po slovensko kot tudi v jezikih naših sosedov.

Ob tej priložnosti bo izšel ponatis popularnega priročnika Gibalne in rajalne igre za otroke, ki ga bo moč na sejmu tudi kupiti.

Informacije: Društvo prijateljev otrok in mladine – DPOM Kropa, Kropa 72, 4245 Kropa tel. 04/533 61 20; 041 716 865; 070 554 232 e-pošta: info@kultura-natura.si; pkdslovenia@gmail.com www. kultura-natura.si

15 let akcije Slovenija kolesari

Nedeljski kolesarji na Barju

Projektni svet za kolesarjenje in turizem pri Turistični zvezi Slovenije Besedilo in foto: Tomaž Marinko

Akcija Slovenija kolesari letos že petnajsto leto zapored razvija in povezuje kolesarske in turistične partnerje. Za to je bilo treba imeti jasno vizijo, hkrati pa verjeti in zaupati vase, v sodelavce in v to, kar počnemo.

človeških virov in kadrov ter oblikovanje destinacijskih turističnih produktov.

Spodbudili pa smo tudi množico podobnih ustvarjalcev, ki sicer vsak na svojem področju išče svoje poti in izzive, vendar dajejo kolesarjenju in turizmu celovito sliko turistične ponudbe.

Kolesarji in športni delavci se vse bolj zavedajo turističnega pomena kolesarstva, prav tako pa tudi turistični delavci pomena športa in kolesarjenja.

Namen projekta Slovenija kolesari ostaja tudi v jubilejnem letu 2015 isti – Slovence in Slovenke želimo povabiti k rednemu ukvarjanju s športom in s tem aktivni preventivni skrbi za zdravje in negovanja aktivnega načina življenja. Še bolj kot doslej pa bomo gradili na razpoznavnosti akcije in njeni pripadnosti, s tem pa ustvarjali še boljše razmere za njeno večplastno in kakovostno izpeljavo.

Kolesarjenje je izbrano kot priljubljena množična rekreativna dejavnost, s katero se ukvarja vse več Slovencev in je obenem dobrodošla alternativa sodobnemu načinu transporta.

Kolo ne povzroča negativnih vplivov na okolje, naraščajoča ekološka ozaveščenost pa naravnost kliče po izgradnji varnega kolesarskega omrežja. Če smo v začetnem obdobju akcije še želeli kolesarje varno spraviti na naša cestišča, potem lahko po petnajstih letih trdimo, da nam je uspelo ustvariti množično gibanje, k akciji pa pritegniti različne partnerje za izgradnjo kolesarskega omrežja, evidentiranje kritičnih mest za prometno varnost, izobraževanje

Mladi na poligonu spretnostne vožnje

Povsod, kjer so organizatorji uspeli povezati turistične in športne delavce v skupnih akcijah, prireditve uspevajo in so praznik lokalne skupnosti, rezultat pa so stalne izgrajene kolesarske povezave, zanimive tudi za turistično ponudbo.

Današnji turist potrebuje zanimiv, prijeten, zdrav in ekološko neoporečen turistični proizvod, izbrane prireditve pa omogočajo udeležbo vsem družinskim članom in starejšim starostnim

oddih 25

kategorijam v kakovostni zapolnitvi prostega časa.

Uveljavitev Slovenije kot turistične dežele doma in v svetu med drugim pogojuje tudi celovita in kakovostna ter z razvojnimi trendi usklajena turistična ponudba. Strateški interes države se je z razvojnim načrtom in usmeritvijo turizma doslej že nekajkrat jasno izražal, to pa je bil tudi eden tistih motivov, ki smo jim športni in turistični delavci med drugim sledili v vseh teh zadnjih petnajstih letih svojega delovanja. Le da doslej brez znatnih državnih sredstev, brez katerih nekateri v tej deželi ne naredijo nič. Morda pa moramo svojo inovativnost za nadaljnji trajnostni športni turizem organizatorji prireditev in aktivnosti v bodoče iskati tudi z načini pridobivanja državnih in evropskih sredstev.

Da je Slovenija skriti biser za ljubitelje kolesarstva in so to pristno in raznovrstno deželo s kolesa spoznali bolj izbranci kot pa koristniki kolesarskih produktov, verjetno ni treba posebej poudarjati. V petnajstih letih zbrana najboljša doživetja in trase z akcij Slovenija kolesari bodo v vodiču Po najlepših kolesarskih poteh akcije Slovenija kolesari letos dodana vrednost v slovenski turistični ponudbi, ki naj bi pokazala vrednost celovite ponudbe, delovanja bonitetnega sistema in rezervacijskega sistema ter povezovanja.

Arhitekturni krog po Ljubljani leta 2011

26 oddih

Starodobniki v Rogaški Slatini pred dobrimi tremi leti

Turizem je resna gospodarska panoga, ki povezuje, ustvarja celostno podobo okolja ter zrcali identiteto družbe, kulture in prostora. Turizem je tudi generator razvoja v okolju, saj generira visoko stopnjo znanja in strokovnosti, inovativnosti in kreativnosti. Športni turizem je pomemben del turistične ponudbe in predstavlja možnosti tudi za valorizacijo obstoječe športne

infrastrukture in naravnih danosti ter turistične infrastrukture.

Da smo neprepoznavni in imamo neustrezen imidž; da nimamo nacionalne turistične organizacije; da nimamo online rezervacijskega sistema; da nimamo e-znamke; da smo gradili infrastrukturo, ne pa tudi izobraževanja, zaradi česar je razvoj razpršen in napačno reguliran, vsekakor pa neprofesionalen; da smo zamudili z ustanavljanjem regijskih destinacijskih organizacij in je slovenski turizem nepovezan in zato tudi neučinkovit; da blagovna znamka ni ustrezno podprta .... Vse to so samo nekatera izhodišča, ki za uspešnost turizma potrebujejo jasne odgovore. Čeprav ugotavljamo statistično rast turistične dejavnosti, pa je dejansko stanje zaskrbljujoče. Vprašanje je tudi, če merimo prave dejavnike uspešnosti ali pa se s statistiko samo opravičujemo, ker nismo naredili vsega, kar bi lahko.

V petnajstih letih akcije smo dokazali, da z gibanjem Slovenija kolesari uspešno gradimo slovensko turistično blagovno znamko. Letošnje organizirano sodelovanje na sejmu TIP-a na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo tudi izziv združevanja vsebin in partnerjev v destinacije, enotno delovanje vseh javno-zasebnih in društvenih prizadevanj za odličnost turizma v Sloveniji. Dvajsetletno delovanje projektnega sveta za kolesarjenje in turizem pa morda lahko pomeni tudi strnitev znanja in izkušenj v smeri zastavljenih prioritet in ciljev. S projektom za projektom bi tudi scenarij za prihodnost slovenskega turizma dobil svoj smisel.

Zadnjih pet let in načrti Če je bilo leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, smo si v letu 2010 vzeli čas za desetletni jubilej akcije. Novo desetletno obdobje akcije Slovenija kolesari smo začeli z obeležitvijo evropskega leta prostovoljstva. Po mnenju Sveta Evropske unije je prostovoljstvo ena ključnih razsežnosti aktivnega odnosa državljanov in demokracije, s katero se uresničujejo vrednote solidarnosti in nediskriminacije. Med cilji evropskega leta prostovoljstva 2011 je bila zato tudi vzpostavitev boljšega okolja za društveno in družbeno vlogo civilne družbe, za okrepljeno vlogo pristojnosti številnih prostovoljcev, za kakovost prostovoljnega dela, za skrb za priznanje prostovoljnega dela in za ozaveščanje javnosti o koristih ter pomenu prostovoljstva. Razvita civilna družba ne pomeni nič drugega kot uspešno delovanje države.

Pogledi turističnih delavcev na gospodarsko stanje turizma so bili v letu 2012 sila negotovi in gospodarsko stanje še posebej ni šlo na roke turizmu. Še vedno je bilo premalo zavedanja, da gostje potrebujejo krajše in cenovno ugodnejše aranžmaje, da je izvenpenzionska ponudba pri nas draga, da je ponudba razdrobljena in da v turističnih destinacijah še vedno ni povezovanja. Za pomembnejšo vlogo športnih in turističnih delavcev v tej turistični zgodbi se moramo še vedno boriti.

Od začetka leta 2013 smo bili v slovenskem gospodarskem prostoru bogatejši za novo institucijo, ki naj bi naredila korak naprej pri doseganju večje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Z delom je začela Javna agencija Spirit Slovenije. Z združitvijo institucij JAPTI, STO in TIA je tako nastala agencija, ki naj bi za slovensko gospodarstvo pomenila zagotavljanje podpore na usklajen, pregleden in celovit način.

Kot rdeča nit se v letih iskanja prave organiziranosti turizma v Sloveniji tudi v letu 2014 vlečeta ugotovitvi, da je zavedanja, da turizem v Sloveniji postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost, vse več, zgolj deklarativna podpora turizmu v politiki in družbi pa se počasi odmika resnim pristopom in strateškim načrtom ter da uveljavitev Slovenije kot turistične dežele doma in v svetu med drugim pogojuje tudi celovita in kakovostna ter z razvojnimi trendi usklajena turistična ponudba. Potrebujemo samo še zavedanje, da vsega tega brez društvenega dela športnih in turističnih delavcev ne bi bilo.

Za uspešno nadaljevanje akcije Slovenija kolesari smo zato tudi za leto 2015 in naslednja leta pripravili nekaj ukrepov poslovnih politik, ki dograjujejo sistem aktivnosti tudi za nadaljevanje: evidentiranje in dokumentiranje prirediteljev, kolesarskih povezav in valorizacija športnih objektov v vsakdanje življenje, sodelovanje, ozaveščanje in izobraževanje, trženje in promocija akcije in posameznih prireditev, trajnostni razvoj dejavnosti in produktov, kakovost delovanja kolesarskoturističnega bonitetnega sistema in njegovih partnerjev, razvijanje informacijskega povezovanja, razvoj poslovnega okolja in infrastrukture ter razvoj delovanja deležnikov organizacijskega odbora in odnosov navzven. oddih 27

Planinska zveza Slovenije

120 let zgodovine in za stoletje načrtov

U

rednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan pravi, da se prve številke, ki jo je prebral, ne spomni več, da pa je rasel skupaj z revijo, saj je bil nanjo naročen že oče, ki je bil aktiven predvsem na področju varovanja narave. »Pozneje sem se nanj naročil tudi sam.

Takrat sem ga začel redno prebirati in brskati tudi po arhivih. Najbolj pa sem se mu posvetil v času, ko sem se pripravljal na urednikovanje in sem sistematično prelistal vse letnike ter mnogo starih člankov še enkrat prebral,« je povedal Vladimir Habjan, s katerim smo se pogovarjali ob neverjetni 120-letnici te planinske publikacije.

Ste si takrat mislili, da boste čez leta to revijo urejali?

Kje pa, tega si nisem predstavljal nikoli.

Sem pa sodeloval s predhodnim urednikom, novinarjem Marjanom Raztresnom, ki sem mu nosil svoje članke in fotografije, v nekem obdobju pa sem se mu tudi ponudil, da bi me sprejel v uredniško ekipo, ki pa v praksi ni delovala. Mene je namreč uredniško delo zanimalo že takrat in sem si tako želel pridobiti izkušnje.

Po izidu moje prve knjige ter po več objavah v Planinskem vestniku in še nekaterih drugih revijah pa sem nepričakovano dobil vabilo vodstva Planinske zveze. Tema sestanka me je res šokirala: bilo je vabilo za urednika Vestnika. Časa za odločitev sem imel en teden, a že takoj sem vedel, da take ponudbe ne smem zavrniti. Tako sem postal osmi urednik po vrsti. Začetna leta so bila težka, po več kot desetletju pa smo že uigrana ekipa, ki se že pomlajuje. Še hranite v uredništvu prvo številko, ki je izšla pred 120 leti?

Na Planinski zvezi, ki je izdajatelj, so shranjeni vezani letniki vseh dosedanjih izdaj, tudi prva. Precej publikacij so pred leti zaradi stiske s prostorom prenesli v Mestno knjižnico Ljubljana.

Nastanku Planinskega vestnika je najbrž botrovalo več vzrokov – od domoljubja do potrebe po strokovni publikaciji.

Razlogov za začetek izhajanja je bilo več, verjetno pa je bil najmočnejši motiv prebujanje narodne zavesti, saj so Nemci segali po naših gorah. Drugi razlog je bila potreba po glasilu, ki bi bralcu ponudilo splošne informacije, uporabne nasvete ter ga seznanjalo z delovanjem planinske organizacije. Pozneje je imelo glasilo oziroma revija v različnih zgodovinskih obdobjih različen pomen in poslanstvo.

Se lahko na kratko sprehodite prek nekaterih pomembnih dogodkov, mejnikov v življenju Planinskega vestnika?

28 oddih

Mejniki so lahko zgodovinski: pred prvo svetovno vojno, med vojnama, po drugi svetovni vojni, po osamosvojitvi Slovenije.

Lahko so mejniki obdobja urednikovanja urednikov. Teh je bilo v 120 letih zgolj osem, pri čemer beleži največ letnikov Tine Orel, kar trideset. Mejnik bi lahko bile tudi barve, od leta 2001 je revija v barvni tehniki, pa tudi format, saj ga je naše uredništvo leta 2010 povečalo na približno velikost A4. Pred tem je bil manjši, takšne velikosti kot je na primer National Geographic.

V kolikšni nakladi izhaja danes?

Zadnja leta je izhajal v nakladi dobrih 6000 izvodov, vendar bo letos zagotovo prišlo do zmanjšanja. Vzrok je odločitev Planinske zveze, da naročnina ne bo več del članarine. To bo po naših predvidevanjih pomenilo osip za vsaj tisoč do dva

tisoč naročnikov, natančnejše številke pa bodo znane šele po nekaj mesecih.

Katere so bile glavne teme zadnjih nekaj številk?

Vsak mesec v temi meseca v več člankih predstavimo določeno planinsko tematiko. Januarja smo pisali o Slovenski šoli v Nepalu, natančneje v Manangu, za gradnjo katere je dal pobudo legendarni Aleš Kunaver. Decembra je bila tema miti in legende v gorah, pisali smo na primer o Bohinjskem trikotniku, kjer so se dogajale nepojasnjene nesreče. Novembra so bile tema živali naših gora. Lani smo pisali še o alpinističnih šolah, endemičnem cvetju slovenskih gora, o na novo odkritih zgodovinskih dejstvih vojašnice pod Triglavom, o geologiji Alp, nacionalnem boju, ki se je nekoč dogajal v naših gorah, o zdravilnih gorskih rastlinah, visokogorskih jezerih, Drenovcih in planinskih znamkah.

Kar pestra paleta tem.

Koliko čas imate kot alpinist in gorski reševalec za hojo v hribe za lastno dušo?

Vedno več, saj pri alpinistični šoli pomagam le še občasno, reševalnih intervencij pa je kakšno leto več, kakšno pa tudi manj.

Kje ste bili nazadnje? Kateri vrh je 'padel' oziroma katera stena?

Zadnji vrh je bil Zadnjiški Ozebnik, dvatisočak v Trenti, in to v snegu. Bolj za kondicijo kot za kaj drugega. Je bil pa prekrasen dan in odličen razgled. Zadnja stena je pozno jeseni, že malce v snegu, padla v dolini Belega potoka v Zahodnih Julijcih, ko sem splezal Vzhodno rampo v Krniški špici, sestopil pa po isti smeri s spusti po vrvi. Kot aktivni gorski reševalec moraš biti v stalni fizični in psihični pripravljenosti.

Kaj obetate naročnikom letos, ob 120. obletnici revije? Žal ne bo tako slovesno kot pred desetimi leti, ko smo imeli v Cankarjevem domu slovesno akademijo. Izdali smo novo naročilnico, pripravljamo prenovljeno zloženko, plakat in devet panojev, pingvinov, kot jim rečemo, na katerih bo s krajšimi besedili in slikovnim materialom predstavljena vsebina revije. To razstavo bomo potem selili po Sloveniji.

V začetku februarja bomo v Slovenskem planinskem muzeju pripravili okroglo mizo, na kateri bodo zanimivi sogovorniki izpostavili vlogo revije v slovenskem kulturnem prostoru. V februarski izdaji revije bo tema meseca daljši članek, kjer smo povzeli zgodovino revije. Tako kot vsa leta doslej pa bomo seveda tudi to leto skrbeli za vedno nove zanimive teme, pogovore, predstavitve gora in drugo vsebino, s katero vedno znova presenečamo naše bralce. vav

Projekt planinske vasi V okviru sejma Alpe–Adria Planinska zveza Slovenije vabi na predstavitev primera dobre prakse pri uresničevanju določil Alpske konvencije na področju turizma.

Predstavitev avstrijskega projekta Planinske vasi bo v četrtek, 29. januarja, ob 13. uri v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Projekt, ki ga bosta predstavila Christina Schwann in Roland Kals, je v Avstriji vzbudil veliko zanimanja in je danes vanj vključenih že več kot dvajset gorskih vasi.

Zaradi pozitivnega odmeva se zanj zanimajo tudi na Bavarskem, v manjšem obsegu pa so se že vključili tudi na Južnem Tirolskem v Italiji. Izjemno uspešen primer dobre prakse želi Planinska zveza Slovenije podrobneje predstaviti tudi v Sloveniji, saj ocenjuje, da imamo pri nas na tem področju velik potencial.

Avstrijska planinska zveza je v Avstriji eden izmed najpomembnejših dejavnikov turizma v alpskem prostoru, ki si nenehno prizadeva, da bi pri razvoju gorskih območij dosledno upoštevali vsebine protokola Turizem Alpske konvencije, predvsem da bi v večji meri dajali prednost kakovosti razvoja pred masovnim turizmom.

Skupaj z avstrijskim zveznim ministrstvom za kmetijstvo, vode in okolje je Avstrijska planinska zveza vzpostavila projekt Planinske vasi. Ta pod pokroviteljstvom Alpske konvencije v krajih s planinsko tradicijo razvija trajnostne oblike turizma v skladu z naravnimi danostmi, vaško kulturo in kompetencami na področju planinske dejavnosti. Vse to seveda v te kraje privablja številne pohodnike, plezalce, planince, turne smučarje in druge, ki za svoje dejavnosti ne potrebujejo veliko turistične infrastrukture.

Po posebnih kriterijih izbrane gorske vasi, ki so vključene v ta projekt, so jedro trajnostnega razvoja turizma, ki lahko – skladno z naravnimi danostmi in lokalnimi vrednotami na področju kulture in okolja – ponudi visokokakovostno storitev za ciljno skupino turistov. Dejavnost teh gorskih središč temelji na samoodgovornosti in suverenosti ter odgovornem odnosu – tako prebivalcev kot gostov – do gora. oddih 29

Ribištvo

Ljubljana je lahko na svojo reko ponosna Borut Jerše je ribič že od nekdaj. Dolga leta je bil tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije, zdaj je njen častni predsednik. Ribolov mu pomeni predvsem sprostitev, uživanje v naravi, opazovanje življenja v vodi in ob njej, spreminjanja letnih časov. »Ob vodi začutiš, da si del narave, z njo se spojiš, čas se ustavi. Ko spoznaš skrivnosti muharjenja, čudoviti svet žuželk in rib, te ta lepota tako prevzame, da to postane življenjska filozofija, način življenja,« je na začetku pogovora povedal Borut Jerše.

Kolikokrat ste šli v zadnji sezoni na ribolov, muharit? Žal samo trikrat. Starejši ko postajam, težje se odločam za ribolov. Poleg tega sem pred 15 leti tudi odkril lepoto kmetovanja, tako da zdaj veliko prostega časa preživim na njivi, pridelujem zelenjavo, zelišča, začimbe. Zelo rad grem tudi na travnik, v gozd, nabirat zdravilna zelišča in gobe. Mi je pa muharjenje še vedno zelo pri srcu, tako da moram iti letos večkrat.

Koliko rib ste v zadnji sezoni potegnili iz vode in nesli domov?

Iz vode sem potegnil kakšnih 10 rib, v glavnem potočnih postrvi, lipanov in šarenk. Ne spomnim se, kdaj sem domov odnesel zadnjo ribo, že dolgo časa vse spuščam. Z leti se ti razvije poseben odnos do ujete ribe, občuduješ njeno lepoto, boj, zato jo raje vrnem nazaj v vodo.

So lanske naravne katastrofe vplivale na ribe, ribištvo…

Lanske naravne katastrofe, predvsem poplave, so poleg velike gmotne škode prebivalcem povzročile tudi veliko škode na ribjem življu. Tako so bili na območju ribiške družine Kostanjevica na Krki

30 oddih

Ščuka, 95 cm, iz središča Ljubljane (Trnovo). Ribič Daniel Dalien Vignjević. Foto: Damjan Tomič

zaradi visokih vod in zemeljskih plazov v potokih Lačni potok, Sušica, Studena in Obrh skoraj popolnoma uničeni vložki avtohtone potočne postrvi v zadnjih dvajsetih letih. O podobni nesreči na svojih vodotokih in ribnikih poročajo ribiči RD Laško in RD Šempeter, kjer je visoka voda odplaknila in uničila občutljive mladice iz gojitvenih potokov in vališča laških ribičev.

V Pomurju pa je visoka voda reke Mure prizadejala največ škode na gramoznicah, ki so v bližini reke. Na pleča ribičev je ponovno naloženo veliko breme in kot že tolikokrat doslej se bomo tudi tokrat z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom trudili popraviti škodo na ribjem življu.

Upamo pa in apeliramo, da bo država kot lastnica vseh vodotokov nam ribičem le priskočila na pomoč in ustrezno zmanjšala vrednosti letnih koncesijskih dajatev za prizadete ribiške družine, ki bodo sicer zelo težko zagotovile financiranje hkratnih obveznosti poribljavanja prizadetih vodotokov in plačevanja dajatev državi.

Ribiči najbolje veste, kako je ob vodi?

Ribiči smo pristojne ministre in državne uradnike že večkrat opozarjali na potrebo po bolj premišljenem prostorskem

načrtovanju in zagotavljanju poplavne varnosti. Ob tem želimo jasno povedati, da se ne strinjamo z dosedanjo prakso sanacij vodotokov in poplavnih območij, ki za rešitev težav ponuja le kanaliziranje vodotokov, ustvarjanje golosekov na brežinah in oblaganje teh s kamenjem.

Ne glede na obliko konkretnih protipoplavnih rešitev pa bomo ribiči vedno podpirali sonaravno urejanje vodotokov, ki bo upoštevalo zaščito človeškega premoženja in tudi bioloških potreb vodnih in obvodnih organizmov.

Tak način protipoplavnega načrtovanja bo po našem mnenju dolgoročno v korist vsej državi in njenim prebivalcem, ljudem in številnim živalskim vrstam, s katerimi se Slovenija lahko za zdaj še pohvali.

Kaj pravzaprav v resnici pomeni skrb za ohranitev avtohtonih vrst rib?

Ribji živelj v slovenskih vodah je zelo raznovrsten. Posebej so pomembne avtohtone, domorodne ribje vrste. Te so po eni strani veliko naravno bogastvo naših voda, po drugi strani pa so zelo cenjene tudi med športnimi ribiči.

Njihovega izjemnega pomena se ribiči dobro zavedamo, zato jim posvečamo posebno pozornost in si skupaj z ljubitelji

narave stalno prizadevamo, da bi ohranili njihov ugoden stalež.

Opažamo, da se zaradi raznovrstnih dejavnikov številčno stanje na primer domorodne potočne postrvi vse bolj zmanjšuje. Skrb vzbujajoče je tudi stanje populacij platnice in donavske podusti, ki sta zaradi svojega načina bivanja in migracij v manjše vodotoke med drstitvenim obdobjem še posebej ogroženi zaradi regulacij, onesnaževanja, gradnje novih HE in vpliva plenjenja ribojedih ptic. Zato so se na Zavodu za ribištvo Slovenije odločili pripraviti posebno publikacijo, ki je namenjena kar najširšemu krogu bralcev, še posebej pa želijo z njo nagovoriti mlade.

Kljub vsem težavam pa ribičem še vedno uspeva poskrbeti za zadovoljiv stalež sulca, največjega slovenskega salmonida. Seveda se ob vprašanju staleža sulca pojavlja vprašanje o nadaljnji primernosti njegovega habitata ob napovedani širitvi verig novih HE na srednji Savi, ki je danes glavno območje z zdravo populacijo sulca pri nas. Ob slabih življenjskih pogojih nobena še tako dognana umetna vzreja ne bo pomagala dolgoročno ohraniti sulca kot vrste, zato ribiči vztrajajo, da se dosledno spoštujejo določila in zaveze evropske vodne direktive o prehodnosti voda in

programa Natura 2000 o zaščiti vrst in habitatov, med katerimi je tudi sulec.

dosti denarja. Mislim pa, da bi lahko ribolovni turizem še bolje izkoristili.

Smo med deželami, v katere si ribiči želijo priti?

Slovimo kot država, ki ima razmeroma dobro očuvano naravo, čiste vode in dober stalež rib v njih. V slovenskih sladkih vodah živi več kot 90 vrst rib. Od teh je 33 trajno zaščitenih vrst, okoli 20 pa je zanimivih za športni ribolov. Še v zgornjih, izrazito postrvjih revirjih je poleg postrvi že nekaj spremljevalnih vrst.

V pasu lipana in nižje pa ribji svet obsega pet do deset, marsikje tudi več ribjih vrst.

Običajna naseljenost je med 200 do 400 kilogrami rib na hektar, marsikje tudi več, kar dokazuje dobro gospodarjenje z ribjimi populacijami.

Slovenija in njene reke ter jezera so zelo priljubljen cilj ribičev iz vsega sveta.

Ribolovni turizem je nedvomno ena od najvišjih oblik turizma v Sloveniji. Posebej velja to za muharjenje, to je lov z umetno muho. Slovenija na majhnem geografskem prostoru razpolaga z zelo veliko pestrostjo različnih ribolovnih voda. Na svetovnem ribiškem zemljevidu imamo pomembno mesto, ribiči pri nas ostanejo v povprečju več dni in so pripravljeni potrošiti kar

Še beseda ali dve o urbanem ribolovu.

Vse evropske države si prizadevajo, da bi bile njihove reke čim bolj čiste. Vsi so ponosni, če so v njihovih rekah ribe. Spomnimo se, kako so bili ponosni Londončani, ko so objavili, da so v Temzi sredi Londona spet lososi. Münchenčani so zelo ponosni, da lahko sredi mesta lovijo sulce. Tudi Ljubljana je med tistimi redkimi srečnimi prestolnicami, kjer v reki Ljubljanici, ki teče skozi naše mesto, še živijo te velike in plemenite ribe. Ribiči jih lahko ujamejo tudi v središču Ljubljane, pod Tromostovjem, Zmajskim mostom ali pri Plečnikovih stopnicah v Trnovem. Tega večina Ljubljančanov in Slovencev sploh ne ve, zato smo se odločili, da jim s projektom Urbani ribolov – Ljubljanica s pritoki to čudovito reko predstavimo. Pa ne le Ljubljančanom, to želimo sporočiti vsej ribiški in najširši javnosti. Ja, Ljubljana je lahko na svojo reko ponosna, zato želimo ves sklop aktivnosti v zvezi s projektom Urbani ribolov v Ljubljanici in njenih pritokih povezati s promocijo turizma v Ljubljani in ga vključiti v sklop aktivnosti Ljubljana – zelena prestolnica Evrope 2016. vav

Ugodnost za družine: V času zimskih šolskih počitnic (14.2.–1.3.2015) en otrok do vključno 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama biva brezplačano!

Zimski oddih na morju, v hotelu Delfin v Izoli S 1.2.2015 svoja vrata ponovno odpira hotel Delfin.

Otvoritev sezone z akcijskimi cenami!

UPOKOJENCI Polni penzion Polpenzion OSTALI GOSTJE Polni penzion Polpenzion

1.2.–28.2. 1.3.–31.3. 1.4.–23.4.

2015 2015 2015 41 39 € 43 41 € 45 44 € 36 34 € 38 36 € 40 39 € 44 €

46 €

49 €

39 €

41 €

44 €

Ceno so v EUR na osebo na dan. Doplačila: enoposteljna soba 11,00 EUR, turistična taksa 1,27 EUR. Popusti: Upokojenci, ki so članu društva, kluba in aktiva upokojencev, imajo 10% popusta na penzionske storitve. Otroški popusti.

T 05 660 74 00 rezervacije@hotel-delfin.si www.hotel-delfin.si

oddih 31

Urbani ribolov

Ne spreminjamo filozofije, temveč jo dopolnjujemo

V

zadnjih letih se vse več mest upravičeno hvali s skrbjo za okolje in recimo dokaj čisto vodo rek, ki tečejo skozi njih. Rezultat te skrbi je tudi pojav tako imenovanega urbanega ribolova. o katerem smo se pogovarjali z ribičem Juretom Ušeničnikom Schiffersteinom.

Vode so tudi v naših mestih so vedno bolj čiste. Kdaj se je urbani ribolov začel pri nas?

Najprej bi vseeno rad povedal, da se s trditvijo, da se kakovost voda v središčih slovenskih mest izboljšuje, ne strinjam v celoti. Vsekakor obstajajo reke, katerih ekološko stanje se izboljšuje, a ostajajo tudi težave, mimo katerih ne moremo – onesnaževanje s hišnimi in industrijskimi odplakami, neuporaba čistilnih naprav, zasoljevanje, pretirano sekanje obrežne vegetacije, ki vodi v pregrevanje vode in podobno.

Urbani ribolov ni posledica morebitnega dviga kakovosti voda v mestnih središčih, niti ni zadnja modna muha. Pri urbanem ribolovu gre za to, da ribiči sprejmejo ribolov v urbanem okolju kot nekaj lepega in posebnega ter ga doživljajo kot žlahtno zlitje bogate kulturne in naravne dediščine, ki sta v Sloveniji izjemni. Vsaj v Ljubljani in njeni okolici ima urbani ribolov že kar stoletno tradicijo, vendar lahko

o pravem urbanem ribolovu govorimo šele zadnjih nekaj desetletij. Člani ribiških družin Vrhnika, Barje, Dolomiti in Vevče, to je ribiških družin, ki gospodarijo z reko Ljubljanico in njenimi pritoki, so večinoma pristaši urbanega ribolova. Na območju Ljubljanice in njenih pritokov je prisotnost urbanega močno zaznavna, zato je tu doživljanje ribolova malce drugačno kot v »divjini«.

Koliko vas je, ki se navdušujete nad urbanim ribolovom, in kje je urbani ribolov najbolj razvit?

Nad urbanim ribolov se v Sloveniji navdušuje več tisoč ribičev, pravih zagrizencev pa je več sto. Bolj razvit je sicer urbani ribolov v tujini, kjer je sprejemanje ribičev kot del urbanega življenja na višjem nivoju, je bolj naravno. Toda vsaj v središču Ljubljane se navedeno močno izboljšuje, podobno pa je verjetno tudi v Mariboru, na Ptuju in v drugih urbanih območjih po Sloveniji.

Ribiči smo in bomo del urbanega, zato ribolov v mestnem središču ni nič nenavadnega in lahko kvečjemu popestri dogajanje. Ne smemo pozabiti, da so bile reke izjemno pomembna mesta za srečevanje, stičišča, in to zavedanje lahko pomagamo promovirati tudi ribiči. Vsekakor pa je urbani ribolov primeren za tiste

Sulec, ujet na Špici, blizu središča Ljubljane.

ribiče, ki jih ne motijo zvedavi pogledi mimoidočih domačinov in turistov.

Metrski sulec iz središča Ljubljane (Tromostovje), 103 cm. Ribič Luka Žlebnik. Foto: Miha Lampe

32 oddih

Pa je v Ljubljanici kaj omembe vrednega, takega, zaradi česar bi se šli urbani ribolov?

Kar se urbanega ribolova tiče, ima Ljubljana izjemen potencial. Med stoletnimi palačami in vilami živijo velike ščuke, domorodne platnice, mrene, kleni, podusti, drobne zelenike … Ne le ribiči, ampak vsi prebivalci Ljubljane in Slovenci smo lahko ponosni, da je Ljubljana verjetno edino glavno mesto na svetu, kjer v reki, ki teče skozenj, še živijo sulci, veliki salmonidi, ki smo jih ribiči poimenovali kralji voda in tudi postavili v grb Ribiške zveze Slovenije. Urbani ribolov je na Ljubljanici možen poleti in pozimi, z obale in s čolna, samostojno ali z ribiškim vodnikom. Kakovost vode je zadovoljiva.

sredi mestnega središča izstopa s črnimi ali zelenimi oblačili.

Kakšne možnosti ima ta zvrst ribolova – kakšni so trendi in kakšne napovedi?

Predvidevamo, da bo urbani ribolov postal zanimiva oblika preživljanja prostega časa, a le za tiste, ki že lovijo ribe, pa še to v omejenem obsegu. Na urbani ribolov gledamo kot na posladek, in ne kot na glavno jed. Ribiči se odločajo za ribolov v mestu, ko jih je več skupaj, da združijo ribolov z dobrim kosilo, ali pa jim je popestritev ribolova v divjini. Urbani ribolov je načeloma tudi udobnejši od ribolova v divjini, zato je zelo primeren za začetnike in otroke.

Ali morda prinaša tudi nevarnosti in negativne pojave?

Pri ribolovu velja pravilo, da so aktivnosti na lastno odgovornost. Urbani ribolov na Ljubljanici in njenih pritokih sicer ne bi prenesel množičnosti, a se tega niti ni bati. Konec koncev smo upravljavci, ribiške družine, neprofitna društva in delujemo v javnem interesu. Naš namen torej ni finančne narave, temveč skrb za vodotoke in ribe. Je pa seveda lahko urbani ribolov dobra popestritev obstoječe turistične ponudbe.

Ribič Luka Žlebnik. Foto: Luka Demšar

Urbani ribolov nekako spreminja filozofijo zadrtih muharjev in ljubiteljev narave.

Kakšna je vaša filozofija?

Urbani ribolov ne spreminja filozofije muharjev, temveč jo dopolnjuje. Sam sem muhar, a vseeno obožujem urbani ribolov.

Nič ni lepšega kot med poslavljanjem vročega poletnega dne spustiti se s čolnom do Tromostovja in na umetno muho uloviti in izpustiti nekaj domorodnih platnic, ki tehtajo kilogram do kilogram in pol, privezati čoln na primerno mesto ter s prijatelji oditi na najboljšo kavo v mestu?

Urbani ribolov je način življenja in za seboj tudi potegne določen slog. Krapolov je bolj stacionaren tudi v urbanem okolju, a v osnovi poteka podobno. Ljubljanica je za ščukolov oziroma vijačenje zelo primerna. Ribiška oprema je danes lahko zelo diskretna in sploh ni nujno, da ribič

Kdaj ste bili nazadnje v vlogi urbanega ribiča?

V vlogi urbanega ribiča sem skoraj vedno, ko se odpravim na ribolov. Zakupljen imam namreč revir Ljubljanica, ki poteka po središču Ljubljane. Tam pozimi lovimo sulce, prijemljejo pa tudi velike ščuke in številne belice – platnice, podusti, mrene in tako naprej. vav

Sulec, ujet v spodnjem toku Ljubljanice pri Mostah. Foto: RD Vevče

oddih 33

Mednarodni strokovni sejmi okusov

Zaradi krize se vračamo h kuhinji naših babic »Udeležba naše nacionalne in mladinske ekipe na svetovnem kulinaričnem tekmovanju v Luksemburgu ni ostala neopažena s strani svetovne konkurence.

34 oddih

Vedno več ekip si vzame čas in opazuje naše delo ter podrobno preučuje krožnike in sestavine. Videli smo tudi že kopije naših zadnjih krožnikov. Prav tako pa so bili dobro obiskani treningi obeh ekip, na katerih smo širšemu občinstvu predstavili tekmovalna menija in pilili še zadnje podrobnosti,« je poudaril podpredsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije

Tomaž Vozelj, ko je govoril o dogodkih v lanskem letu.

Mislim, da se kultura prehranjevanja pri nas kljub krizi vsako leto vidno izboljšuje – lokalne sestavine za jedilnike niso več modni, ampak zavesten trend, ki ima vse več pristašev.

Kultura prehranjevanja se vedno začne in konča za domačo mizo. Na načine kuhanja vsekakor vplivamo tudi profesionalci, malo pa nam pri tem pomaga celo kriza, zaradi katere smo se zopet začeli vračati h koreninam, h kuhinji naših babic. Te so znale uporabiti, kar je zraslo na domačem vrtu.

Uporaba lokalno pridelanih živil je pomembna za razvoj podeželja, po drugi strani pa sveže živilo, ki zraste v bližini kuhinje, z okusom in svežino z lahkoto preseže vse eksote. A pomembna je tudi sezonska kuhinja in z njo povezana prehrana, saj ob različnih letnih dobah človeški organizem potrebuje različno prehrano.

Ocenjevanje oziroma tekmovanje je nekakšen pregled stanja na določenem področju. Najprej poglejmo sladoledarje – kateri so vodilni v svetu in kje smo mi?

Priprava sladoleda je, tako kot vsaka druga stvar, ki jo želiš narediti dobro, cela znanost. Brez sosedskih nasvetov seveda tudi tu ne gre. Pravijo, da je najboljši italijanski. Tudi ameriški ni slab, a kaj ko so ga tja zanesli Italijani. Mi ne zaostajamo dosti za sosedi, marsikatera obrtna delavnica jih tudi že prehiteva, predvsem pa se pozna, da v Sloveniji cenimo sveže pripravljen sladoleda iz prvovrstnih sestavin.

Pica je ena najbolj razširjenih jedi, saj jo dobimo v domala vsakem kotičku našega planeta. Kje se v Sloveniji lahko naučimo pice peči tako, da bi se lahko udeležili tekmovanj?

V Sloveniji do letošnjega leta nismo imeli posebne šole za picopeke in je bilo to prepuščeno iznajdljivosti posameznika, z marcem pa bo v prostorih Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije pričela delovati šola pice pod mentorstvom italijanske akademije za pico.

In kdo bo picopeke ocenjeval?

Picopeke bodo ocenjevali Gianni Calaon, inštruktor iz Accademia Group s.r.l., Enrico Fama, lastnik in direktor Accademia Group s.r.l., Eduardo Mainardi, direktor podjetja Mainardi food s.r.l., predsednik Društva picopekov Slovenije Boris Sardot in eden izmed članov Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije.

Bo, tudi letos pripravljamo tekmovanje za najboljšo jed slovenskih restavracij. Z njim želimo javnosti predstaviti kuharski poklic in izpostaviti slovenske kuharje, po katerih slovijo posamezne restavracije, obiskovalcem sejma pa omogočiti neposredno spremljanje profesionalne priprave jedi.

Bo tudi letos pripravljeno tekmovanje v pripravi slovenske jedi à la carte?

Se morda spomnite katere od inovativnih jedi z lanskega tekmovanja?

oddih 35

Dokler ne bomo izboljšali prehranjevanja za domačo mizo, ne moremo pričakovati, da bodo velike porcije mesa in krompirja izginile z jedilnikov. Kuharji želimo v prvi vrsti ustreči gostu.

Na poklicni poti do chefa je veliko čeri, na katerih lahko obetavni kuharski mojstri nasedejo za kratek ali daljši čas. Kaj jim svetujete?

Predvsem morajo imeti jasen cilj, ki ga želijo doseči. Če je le možno, naj v mladosti zamenjajo čim več kuhinj in s tem tudi načinov kuhanja. Seveda tudi v tujini. Vsekakor pa naj vedo, da je priprava obroka tako v vrtcu kot vrhunski restavraciji zelo zahtevna naloga. Še zlasti v vrtcu, kjer se oblikujejo prvi okusi in bodoči poznavalci kulinarike.

Kaj pa vi? Kaj vas čaka v letošnjem letu in kaj od pričakujete od njega?

Tako kot zadnjih nekaj let se takoj po sejmu okusov začno sklepne priprave na Slanikovo pojedino, tej sledi izbor najboljšega kuharja južne Evrope v Sarajevu, od tam pa grem na srečanje kuharjev v Črno goro. Po njem se pričnejo s priprave na kuharsko olimpijado, ki bo prihodnje leto v Erfurtu. Moja pričakovanja so velika in upam, da nam bo šlo vse po načrtih ter da mi bo ostalo še nekaj časa za učenje in družino. vav V spominu mi je ostala odlična kombinacija jagenjčkovih zarebrnic z gomoljno zelenjavo v maslu s timijanom in kombinacijo čebule ter suhih sliv s pikantno noto čilija.

Priprava slovenske jedi à la carte – kljub vsemu gre za umetnost. Na kaj je komisija pozorna, kaj ocenjujete?

Komisija mora najprej pregledati, ali se je tekmovalec držal pravil in prinesel ustrezno obdelana živila, temu sledi pregled dela v kuhinji in ustreznosti recepture. Ker je priprava časovno omejena – gostje namreč neradi čakajo – se meri tudi čas. Ko se jed servira, se pogleda še postavitev na krožniku in ravnovesje sestavin. Seveda na koncu odloči okus, ki prinese tudi največ točk.

Kako ocenjujete splošno kakovost hrane v restavracijah in gostilnah – česa manjka, kaj bi bilo treba spremeniti, na kaj paziti?

Splošna kakovost hrane v slovenskih restavracijah je dobra. Kot sem že omenil, pa se prehranskih navad učimo za domačo mizo, zaradi česar so kuharji v dilemi – je treba res v vsaki restavraciji pripravljati pice in dunajske zrezke za vse, ki niso vajeni ali si česa drugega ne želijo.

36 oddih

Delavnice izdelave sladoleda Letošnje delavnice izdelave sladoleda bodo potekale pod okriljem svetovno priznane ustanove Carpigiani Gelato university, katere člani so vrhunski mojstri sladoledarstva in slaščičarstva. S svojimi delavnicami in tečaji so prisotni že na petih svetovnih celinah. Delavnice na letošnjem sejmu bo vodil Cristian Bonfiglioli, ki vodi tečaje v šoli Carpigiani Gelato University v Bologni in po vsem svetu.

Delavnice bodo potekale vse dni sejma, in sicer od srede, 28. januarja, do sobote, 31. januarja, po različnih urnikih. Potekale bodo v angleškem in italijanskem jeziku.

Udeležba na delavnicah je brezplačna, vsak udeleženec pa bo prejel diplomo s potrdilom o udeležbi in bon s popustom za udeležbo na seminarju, ki ga organizirajo v Bologni.

Slaščičarske delavnice La Ganache Kulinarični mojster slaščičar francoske šole Naser Gashi je ustanovitelj prvega francoskega slaščičarskega izobraževanja in celovite ponudbe zelo okusnih in prefinjenih posladkov v Sloveniji.

Na sejmu bo vodil brezplačne slaščičarske delavnice, ki se bodo odvijale vse dni sejma od 10. do 12. ure. Teme posameznih delavnic so: čokoladni sufle (sreda, 28. januarja), makroni s karamelo (četrtek), jagodna torta (petek) in spet čokoladni sufle (sobota).

Vsak dan od 12.30 do 16.30 se bodo odvijale tudi plačljive slaščičarske delavnice. Cena posamezne je 65 evrov, vsak udeleženec pa bo prejel tudi potrdilo o udeležbi in recept.

Tema prve, ki bo v sredo, 28. januarja, bodo makroni, teme četrtkove torte, tema petkove sladice v čašah in sobotne spet makroni. Šola pice Šola pice bo pripravljena na prvi dan sejma in bo potekala pod okriljem priznane Akademije

picopekov iz Italije s svojim najvidnejšim članom, trikratnim svetovnim prvakom Giannijem Calaonom ter na novo ustanovljenega Društva picopekov v sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije.

Predstavitev svetovno znanih sladic De Riso G. Salvatore de Riso je kuharske izkušnje nabiral v kuhinjah najboljših hotelov na obali Italije (Amalfi). Njegova strast, ki se je rodila leta 1989 v rokodelski delavnici v Tramonti na obali Minori, je priprava slaščic De Riso, ki jih izvaža po vsem svetu. Uvrščajo ga med najboljše italijanske slaščičarje, saj je dobil naziv slaščičar leta 2010/11. Leta 2014 je prejel naziv kralj panetona.

Predstavitev sladic De Riso bo v petek, 30. januarja.

Priprava veganskih jedi Na delavnicah Slovenskega

Chef Tomaž Vozelj

veganskega društva bodo zdrave sestavine rastlinskega izvora združili v okusne, hitro pripravljene in cenovno dostopne jedi, ki se jih lahko brez slabe vesti najemo do sitega. V soboto, 31. januarja, bodo pripravili veganske palačinke s čokolado, zdravo zelenjavno pico, hrustljavi čips iz ohrovta in presni jabolčni zavitek, obiskovalci pa bodo lahko iz prve roke izvedeli tudi, kako jesti zdravo, poceni in do okolja prijazno.

oddih 37

Kulinarika

Regionalne jedi in sestavine, predstavljene na sodoben način Pred slabima dvema letoma je vodenje hotela, čudovitega dvorca s petimi zvezdicami v Rogaški Slatini, prevzel Martin Šabec, ki si je pred tem izkušnje nabiral tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

Kljub svoji mladosti in več kot uspešni karieri je še vedno poln načrtov in optimizma, a vseeno ostaja trdno na tleh.

V ekipo ga je povabil chef Borut Jakič, ki je med najbolj zaslužnimi za uspeh vse bolj priljubljene restavracije Donatela, in z obema smo se pogovarjali o tej prav posebni restavraciji.

Včasih je veljalo, da so hotelske restavracije ne le drage, ampak tudi slabe. Gospod direktor, navedite nam vsaj tri pomembna dejstva, ki pričajo, da to za vašo restavracijo ne velja.

Martin Šabec: Restavracija Donatela je v zadnjem letu naredila velik napredek, kar se tiče prilagoditve cen, zato poleg hotelskih gostov gosti tudi vse več splošne javnosti. Menimo, da je naša ponudba dostopna vsem, ki cenijo raznolikost okusov in drugačnost. Trditev, da so hotelske restavracije slabe, za nas vsekakor ne drži, saj naša kuhinja deluje pod poveljstvom enega izmed najboljših kuharjev v Sloveniji, človeka, ki je mladinsko kuharsko reprezentanco popeljal do številnih odličij. Za kakovost se pri nas ni treba bati. Sicer pa izjemno kuharsko ekipo odlično dopolnjujejo tudi natakarji, ki do potankosti poznajo čarovnije, ki se dogajajo v kuhinji, prav tako pa znajo svetovati, s katero žlahtno kapljico popestriti kosilo ali večerjo.

Kako pomembna je dobra restavracija za hotel?

Martin Šabec: Zelo. Restavracija je zagotovo eden ključnih delov hotelskega kompleksa. Je prostor, v katerem se ljudje zbirajo in družijo, v katerem nastajajo novi spomini. Dobro počutje in zadovoljstvo gostov naše restavracije je zato za nas zelo pomembno.

Je bila zato ena od prvih nalog, ko ste pred slabima dvema letoma prevzeli vodenje hotela, kadrovska okrepitev hotelske kuhinje?

38 oddih

Martin Šabec: Seveda. Restavracija je bila namreč namenjena predvsem hotelskim gostom in temu primerna je bila tudi kadrovska podpora. Zadnje leto pa delamo na tem, da je restavracija odprta in dostopna tudi širši slovenski javnosti.

Verjamemo sicer, da bo preteklo še veliko vode, preden bomo dosegli optimalno število sodelavcev, saj bo do njene polne prepoznavnosti potrebnega še nekaj časa.

Na koga izmed tistih, ki ste jih pripeljali, ste najbolj ponosni?

Borut Jakič: Ponosen sem na vse, ki so danes del naše kuharske ekipe, kajti le kot ekipa lahko dosežemo cilje, ki si jih zastavimo. Vsekakor pa vsi sledimo viziji in se vsak dan trudimo, da bi gostom ponudili to, kar iščejo.

Seveda so v hotelih visoke kategorije poleg že kar samoumevne kakovosti jedi na jedilniku izjemno pomembni tudi vizualna estetika prostora, oblikovanje krožnikov, šarm pogrinjkov in umetnost serviranja.

Martin Šabec: Menim, da prvi del trditve ne drži. Za to, da bo v slovenskih hotelih nekaj samoumevno, bo treba še veliko vlagati, in to tako v izobraževanje kadra

kot tudi v poznavanje smernic visoke gastronomije. Šele tako bomo vrnili sloves hotelskim restavracijam, da bo takšen, kot je denimo v Italiji in Avstriji. In to seveda ne pomeni, da morajo cene segati v nebo. Preostalo pa je v samem bistvu enako prvemu. Brez prijetnega, dovršenega prostora, ličnega krožnika in predvsem primerne postrežbe in skrbi za gosta še tako vrhunska jed izgubi svoj namen in pomen.

Restavracijo hotela Aleksander ste poimenovali Donatela. Zakaj?

Martin Šabec: Zakaj? Mar otroku, ko se rodi, ne damo imena? Kar je brez imena, je tudi brez osebnosti. Z imenom smo želeli restavraciji dodati vrednost in jo umestiti na kulinarični zemljevid Slovenije. K sodelovanju smo povabili prof. dr. Janeza Bogataja, ki nam je velikodušno pomagal pri izbiri, za kar smo mu iskreno hvaležni. Ime Donatela izraža povezavo s krajem, je pomenljivo in hkrati tudi všečno.

Je iz ust natakarjev že pred naročilom hrane, še kdaj slišati vprašanje: »Družba, prinesem belega ali rdečega?«

Borut Jakič: Mislim, da so ti časi že zdavnaj mimo. Natakarji in kuharji moramo sodelovati, se poslušati in predvsem pridobivati znanje o tem, kako spojiti vino s hrano. Kulinarika in vino hodita z roko v roki.

Povejte nam, kaj gostom največkrat priporoči chef.

Borut Jakič: Najbolj ponosni smo na sezonsko svežino lokalnih sestavin, ki jih prepletamo v kombinacije okusov in jih svojim gostom ponudimo tako, da jim še dolgo ostanejo v spominu.

Je jedilni list sezonski, se bo spomladi spremenil?

Borut Jakič: Jedilni list se nenehno spreminja. Sledimo tako letnim časom kot tudi kulinaričnim trendom, ponudbo prilagajamo tudi potrebam in željam gostov, a hkrati ohranjamo tudi tradicijo ter stremimo k temu, da jo prepletamo s sodobnimi kulinaričnimi pristopi.

Je bilo za chefa iz Primorske težko preklopiti na štajerske okuse?

Borut Jakič: Nikakor. Prav veselil sem se, da se bom seznanil z lokalno štajersko kuhinjo, pa tudi z zagorsko, saj je vpliv

hrvaškega Zagorja v kulinariki zelo prisoten.

Slišati in tudi opaziti je, da ste pri sestavi jedilnika sodelovali s prof. dr. Janezom Bogatajem.

Martin Šabec: Drži. Dr. Bogataj je na osnovi Borutovega predloga jedilnika oblikoval zgodbo, skozi katero se bo gost sprehodil, ko bo v roke vzel jedilni list.

Lahko bi rekli, da bo gost ob prebiranju zgodbe, zapisane na papirju, razvajal svoje brbončice.

Kolikor poznamo chefa Boruta Jakiča, se ne bo nikoli odpovedal iskanju in raziskovanju. Je kulinarika, značilna za območje Rogaške Slatine, za vas še dovolj velik izziv?

Borut Jakič: Vsako novo poglavje je nov izziv. Kljub majhnosti Slovenije je njeno bogastvo kulturne dediščine, sem seveda štejemo tudi kulinariko, neizmerno in še ne povsem raziskano. Vsak dan znova odkrivam, kako brezmejni so lahko okusi in njihov preplet.

Kaj bi moral gost, ki vas bo obiskal v tednu odprtih vrat v februarju, obvezno poskusiti?

Dediščina okusov.

Donatela se predstavi.

Borut Jakič: Na teden odprtih vrat toplo vabim vse, ki bi radi poskusili regionalne jedi in sestavine, predstavljene na sodoben način. Za glavno jed vam bomo ponudili jelena izpod Boča, začinjenega z vonjem smrekovih vršičkov, ajdove njoke, pečeno peso in črno trobento. Glavni sestavini sladice bosta kozjansko jabolko in skuta, drugo pa naj ostane prijetno presenečenje.

Včasih se zatakne pri ceni. Lahko navedete ceno vašega menija ali posameznih jedi?

Borut Jakič: Gostom vedno priporočamo, naj se prepustijo šefu kuhinje, ki jim bo sestavil meni s tremi ali petimi krožniki.

Za sedem krožnikov po izboru šefa kuhinje pa cena dosega največ 65 evrov.

Ali obstaja še kakšna unikatna posebnost, zgodba, ki bo obiskovalcem restavracije Donatela za vedno ostala v spominu?

Borut Jakič: Zagotovo je to kristalni meni, ki temelji na lokalnih živilih in je postrežen na kristalu podjetja Steklarna Rogaška. Ta meni je nastal v sodelovanju z njo. Seveda pa smo ponosni tudi na karto vod, ki vsebuje lokalne vode in izbor drugih slovenskih in tujih vod. vav

Od 30.1. do 8.2.2015 4-hodni meni z lokalno vinsko spremljavo. Že od 32 € po osebi!

Rezervacije na 03 81 22 800 www.donatela.si

Hotel Aleksander Zdraviliški trg 3 3250 Rogaška Slatina

Tel. 03 812 28 00

www.hotel-aleksander.com

oddih 39

Lanski dobitnik Jakoba

Vpliv Odprte kuhne na kulinarično okolje Miha Štamcar

Kljub temu, da zimski čas ne omogoča obratovanja Odprte kuhne, se okoli najpopularnejšega kulinaričnega projekta v prestolnici dogaja marsikaj.

mojstrih izdali knjigo s preprostim naslovom Odprta kuhna. V njej so zbrali recepte jedi, ki so v dveh letih delovanja projekta postale največje uspešnice.

Mimogrede, simpatične fotografije iz obeh sezon Odprte kuhne je poslikal Jaka Birsa. Knjigi so dodali tudi praktičen zemljevid, na katerem so označene lokacije sodelujočih restavracij s podatki.

Za ljubitelje tovrstnega druženja, naj samo omenimo, da je kuharsko knjigo mogoče kupiti za 25 evrov v knjigarnah Mladinske knjige, Modrijana, Felixa, DZS

odprtost tudi z vsebino, ki je kulinarično multikulturna, saj ob jedeh 24 gastronomskih regij Slovenije predstavlja in ponuja tudi jedi drugih kulturnih okolij.

Naj na tem mestu citiramo odziv očeta in direktorja projekta Liorja Kochavya, ki je poudaril, da je bil eden od ciljev projekta ponuditi najboljšo in pestro ponudbo hrane na enem mestu, hkrati pa pripraviti dogodek, ki bo namenjen vsem, tako domačim kot tujim obiskovalcem. Ni dvoma, da jim je uspelo, bi lahko rekli.

Knjiga in nagrada za odprte kuharje

Že kar nekaj časa je minilo, odkar so se lahko Ljubljančani in turisti ob petkih družili na Pogačarjevem trgu, kjer ima svoje mesto Odprta kuhna. Gre za to, da se ta kulinarični prireditveni prostor odpre, ko ga začnejo greti prvi spomladanski sončni žarki, stojnice in kotle pa pospravijo oktobra.

A kljub temu, da se ljudstvo lačno razmeroma poceni in na licu mesta pripravljene hrane že nekaj časa ni družilo, so jim zavzeti in nedvomno podjetni organizatorji pripravili dve presenečenji. Najprej so o petdesetih gostilnah, restavracijah in kmečkih turizmih ter samostojnih kuharskih

Direktor projekta Lior Kochavy

in Mohorjeve družbe. Da boste imeli kaj početi do pomladi, ko se bodo stojnice spet napolnile …

Druga reč, ki se je zgodila organizatorjem je mednarodna nagrada Jakob, ki so jo prejeli na uradnem odprtju sejma AlpeAdria: Turizem in prosti čas. Natečaj je zapovedoval »inovativne primere pozitivne urbane ulične prehrane v turizmu« in posebna komisija pod vodstvom kulinaričnega etnologa Janeza Bogataja s članoma Jožkom Sirkom (edinim Slovencem, ki ima Michelinovo zvezdico) in Lojzetom Wieserjem (zamejskim založnikom in gastrozofom) ni dvomila o zmagovalcu.

Ocenili so, da projekt Odprta kuhna predstavlja izredno inovativen in originalen način ponudbe v okviru ulične prehrane. Presegel je vsa pričakovanja, tako glede obiska kot tudi pestrosti ter kakovosti. Povedali so tudi, da je pomembna sestavina Odprte kuhne njena

40 oddih

Moderna kulinarika Ljubljane

Po drugi strani pa je moč zapisati, da je Odprta kuhna s svojim konceptom vplivala na marsikatero lokal ali gostilno v Ljubljani. O čem govorimo? Gre za način prehranjevanja, ki v ospredje postavlja manjše in zanimivejše obroke, ki so primerno cenejši. O natančnih vplivih na gostov žep na tem mestu ne bomo govorili, a podobna zgodba majhnih in posebnih obrokov se je začela dogajati v marsikaterem delu našega glavnega mesta.

Takole na hitro lahko omenimo bistro Tabar, ki je filozofije Odprte kuhne, združene s kraško kuhinjo in vplivi španskih tapas velemojstrov prenesel v svoj moderno oblikovan lokal v stari Ljubljani. V podobno igro, a z drugimi sredstvi je treba uvrstiti še nekaj lokalov, ki ponujajo kosila treh jedi, s ceno med devetimi in petnajstimi evri. Da ne bi naštevali vseh, naj omenimo avtorsko

Ludo, francosko slovenski Vander in Asovo depandanso Aperitivo.

Malo, zanimivo in poceni, bi lahko na hitro komentirali ter dodali, da se navade Slovencev in Ljubljančanov tudi zaradi projektov, kot je Odprta kuhna, počasi spreminjajo. Konkretne porcije poenostavljenih jedi, ki naj bi predstavljale nekakšno namišljeno slovensko zgodovino počasi izginjajo. Ali še bolje, prilagajajo se sodobnim trendom in potrebam meščanov in turistov, ki ne delajo (več) ne na polju, ne v rudnikih.

Jote je le še za žlico ali dve. Zrezke, ki bahavo gledajo čez robove krožnikov je zamenjal košček dobro pripravljenega mesa, kilogram polente je zdaj le še žepna priloga k jedem.

Ne gre pozabiti, da ni nič drugače z vinom, in tudi v tem primeru gre Odprta kuhna v korak s časom. Namesto litrskih steklenic neprepoznavnih vin neznanih vinarjev so na stojnice prinesli steklenice najboljših slovenskih vinarjev (nekaj je tudi tujih), ki jih po razmeroma ugodnih cenah dobite na kozarec.

Je pa težko natančno povedati, kdo je bil prej. So bili prej omenjeni ljubljanski lokali in njihove ideje ali je bila prej Odprta kuhinja. Če malce poenostavimo, bi lahko rekli, da se vse skupaj ujema s

tistim, kar v svetu imenujejo street foot (ulična hrana) in je v zadnjih letih dobilo nove razsežnosti tako v razumevanju hrane kot tudi razumevanju urbanih teritorijev. In morda ni popularno govoriti, a tudi kriza je ljudstvo prisila k drugačnemu prehranjevanju.

Naj na koncu poglavja omenimo še prodajo kulinaričnih izdelkov za domov, ki je trend v gostilnah pri nas in v bližnji Italiji. Te namreč svoje izdelke na koncu kosila ponudijo v svojih trgovinicah in tudi na mnogih stojnicah na Pogačarjevem trgu je podobno.

ulici, tudi zaradi restriktivnih tobačnih zakonov.

V Trstu in Vidmu je takšnih lokalov nekaj desetin in zvečer okoli sedme, osme ure je njih skoraj ni moč dobiti mize ali mesta za šankom, celo na pločniku so pozicije »razprodane«. Hkrati so v našem Trstu v zadnjem času odprli tudi nekaj lokalov, kjer se hvalijo z lokalno, tržaško hrano, v samem centru pa imajo celo gostilnico z očitnim imenom 0 km, kjer okoli dveh zjutraj postrežejo mlečne izdelke, ki jih pripeljejo bližnji kmetje s tržaškega Krasa.

Mesto je torej povezano s tradicijo in svojim zaledjem, lokali pa vseeno živijo s svojimi mestnimi ulicami, ne odrezani od njih.

Podobno kot Trst ali Videm napreduje tudi kulinarična Ljubljana in eden od centrov njenega napredka je postala Odprta kuhna, še posebno zato, ker uspe povezati najboljše pri nas. Konec koncev je le malo gostincev iz osrednje Slovenije, ki še niso sodelovali na petkovih stojnicah. Pa naj gre za ekološko kuhinjo gostilne Repovž ali za našega v tujini najbolj opevanega vinarja Movio, naj gre za mednarodne kuhinje Italije, Balkana in Azije ali za najbolj enostavno slovensko domačo ponudbo.

Sodobna mesta in prepoznavnost hrane

Če kritiki in žirije Odprti kuhni namenjajo skoraj samo pohvale, je treba na tem mestu vseeno povedati, da se v zadnjih letih po različni kulinariki prepozna skoraj vsa mesta v naši okolici.

Je že tako, da je blizu ena najpomembnejših kulinaričnih držav, Italija, kjer vse bolj stavijo na vinoteke s poceni, a kakovostnimi lokalnimi vini in zastonjske prigrizke (pršut, sir, olive …).

Prigrizki morda niso primerljivi s tapasi, vendar svojo vlogo vseeno dobro odigrajo.

Velik del dogajanja v vinotekah poteka na

oddih 41

Prof. dr. Janez Bogataj, predsednik komisije za nagrado jakob

Nove interpretacije lokalnih in regionalnih jedi Marjana Lavrič

Danes je celotno svetovno turistično prizadevanje močno povezano tudi z odkrivanji lokalne in regionalne kulinarike, ki si prizadeva ohraniti biotsko različnost, trajnostni in sonaravni razvoj.

S

vetovni turisti spet odkrivajo kulinarične vrednote letnih časov, lokalna kulinarična znanja, predvsem pa okuse, ki izhajajo iz lokalno pridelanih živil. Ponovno odkrivamo bogastva prehranskih kultur, ki so nam jih zapustili naši predniki. Vendar ne kot neke vrste prehranski muzej ali gledališče prehranske zgodovine, ampak kot izzivalna izhodišča za odkrivanje in ustvarjanje novih ustvarjalnih možnosti.

Priprava in uživanje jedi se povezujejo z vsakdanjiki in prazniki, šegami in navadami, skozi jedi in jedilne obroke spoznavamo posamezna okolja in njihove prebivalce. Ob vsem tem si pridobivamo nova znanja, torej se bogatimo!

Letošnja tema natečaja za nagrado jakob kar najbolje zajema kombinacijo bogatega etnološkega izročila, kot so prazniki, šege in navade, z jedmi ob takšnih priložnostih. Če se ozremo na mesece pred nami (od konca januarja), katere značilne lokalne

Profesor Janez Bogataj

42 oddih

Goveji rep, Restavracija Strelec, Ljubljanski grad, Foto: Janez Bogataj

jedi lahko povezujemo na primer s kurentovanjem, postnim časom, veliko nočjo, jurjevanjem?

Za odgovor na vaše vprašanje je potreben krajši uvod. Tematiko letošnje nagrade jakob smo izbrali že lani, torej takoj po podelitvi lanske nagrade. Odločitev ni bila težka, saj se danes tudi v svetovnem merilu vedno bolj spogledujejo s prehransko kulturno dediščino, ki mnogim kuharjem pomeni odlično izhodišče za inovativne rešitve posameznih jedi in jedilnih obrokov. Izhodišče, ki je lahko motivirano z dediščino tehnologije priprave posamezne jedi, njenim oblikovanjem ali postavitvijo v okvire določenega prehranskega ciklusa. Za slednjo veljajo pravila štirih letnih časov. Pred letom dni je na primer izšla odlična knjiga svetovno znanega kuharja Hestona Blumenthala, ki predstavlja prav ta pristop.

Torej, tako kot vse stvari na tem svetu, se tudi prehrana spreminja. In poleg raznih novodobnih globalnih neumnosti ter raznih enodnevnih teženj (v Sloveniji temu

pravijo trendi) se vedno bolj oziramo tudi v zasnove in sisteme, ki jih je zgodovina že dobro preverila. In če se vrnem k vprašanju, popolnoma logično je, da je prehrana povezana tudi s posameznimi prazniki, s sistemom šeg in navad, za katere je v preteklih obdobjih zgodovinskega razvoja veljalo pravilo ali kar letni ritem izmenjujočih se lakot in obilja. Danes sicer veliko govorimo o revščini, ki pa pogosto ni povezana predvsem z lakoto, saj so se tudi pojmovanja revščine spremenila.

Kulturna dediščina prehranjevanja in praznovanj pokaže zelo premišljen sistem, ki je temeljil na človekovi povezanosti z naravo (seveda ne s tržnimi znamkami!), vsem tistem, kar danes imenujemo vzdržno in sonaravno. Vsi ti pojmi v sodobnosti poskušajo delovati kot nekakšne obveze ali zapovedi, žal pa ne kot pravila našim ravnanjem. Prazniki, ki so pred nami, so tako rekoč šolski primeri teh razmerij. Pustni čas ali karnevalsko obdobje, ki je pri nas danes zelo skrajšano,

ponuja značilne jedi, ki pa se morajo prilagajati današnjim prehranskim načelom.

Ne potrebujemo več toliko pivnikov za čezmerne količine alkohola, ki je bil nekoč v pustnem času močno prisoten. Pust napoveduje tudi zadnjo priložnost za koline, največji posvetni praznik slovenskega človeka. Za pustom seveda sledi daljše postno obdobje, bolje rečeno je sledilo.

Ob njegovem zaključku z velikonočnim časom je bila tako spet priložnost za praznično obilje, ki so si ga nekateri v tehnološkem smislu ustvarili z zakolom prašiča ter pripravo mesnih izdelkov (na primer šunke, krače...) že v predbožičnem ali pustnem času. Pomlad sicer napoveduje Jurij, čeprav je bilo ponovno rojevanje narave povezano z več prazniki. Med njimi je bilo na primer valentinovo ali gregorjevo. Oba praznika sporočata tudi vrsto zanimivih prehranskih sporočil. A kaj, ko smo glede valentinovega prevzeli najbolj globalne neumnosti, gregorjevo pa se je zaradi daljšanja dneva in krajšanja noči zožilo na simbolno spuščanje osvetljenih plovil po rekah in potokih.

Kaj je še posebej značilno za bogastvo slovenske prehranske kulture?

Moj odgovor je po navadi zelo kratek: Značilnost prehranske kulture Slovenije je njena velika lokalna in regionalna različnost. Kulinarična formula Slovenije pravi: Imamo eno jed, ki se različno imenuje, in imamo več različnih jedi z istim imenom.

Kdor to spozna in predvsem razume, razume tudi celotno slovensko kulinariko in je nanjo ponosen. Danes se tudi v Sloveniji srečujemo s kopiranjem globalnih in drugih vzorov v prehrani. Vendar tukaj je bistvena ena sama črka, če jo znamo pravilno postaviti. Namreč, ni problem kopiranja, ampak predvsem kapiranja!

Seveda je značilnosti gastronomske kulture Slovenije še več. Med njimi naj omenim na primer to, da imamo 24 gastronomskih regij, torej območij z nekaj ali več značilnimi jedmi, ki imajo na določenem območju svojo največjo koncentracijo. Prav to pestrost in različnost naše gastronomske podobe in piramide bi morali tudi v prihodnje še bolj razvijati, tudi s pristopom in predvsem filozofijo, ki je izhodišče tudi letošnji nagradi jakob. To nam bo tudi v prihodnje omogočalo naše razpoznavno gastronomsko in kulinarično bogastvo, ne pa prazno govoričenje, da na primer ni več daleč čas za Michelinove zvezdice tudi v Sloveniji in podobno. Tak miselni preskok so seveda že davno naredile države, ki danes veljajo za vodilne kulinarično gastronomske velesile v Evropi.

Kaj je značilno za sodobne interpretacije lokalnih tradicionalnih jedi? Jih lahko predstavite z nekaj primeri dobre prakse?

Kranjska klobasa s figami, kozjim sirom in medom, Hiša kulinarike Jezeršek Foto: Janez Bogataj

Za sodobne interpretacije tradicionalnih lokalnih in regionalnih jedi je značilnih več sestavin ali poti. Prvi pogoj je seveda najprej njihovo poznavanje, tudi razumevanje v času in časih, ko so bile še aktivno vpete v vsakdanje in praznične prehranske sisteme. Ta vidik je zelo pomemben, saj nam omogoča, da razumemo spreminjanje funkcije jedi glede na čas, prostor in družbeno skupino, za katero so bile značilne. Predvsem pa moramo videti v posameznih jedeh veliko zakladnico (tradicionalnih) znanj. Z njihovim prevrednotenjem ali nadgradnjo lahko pridemo do novih rešitev. Pri tem pa seveda pazimo, da ohranjamo istovetnost, torej razpoznavnost jedi. Če sestavine jabolčnega zavitka ali štrudlja le vržemo v mešalnik in naredimo neko kašasto jed, to seveda ni več jabolčni zavitek. Zato moramo taki novi jedi poiskati tudi ustrezno poimenovanje. V tem primeru bi zelo težko govorili o interpretaciji.

V Sloveniji imamo seveda vrsto pozitivnih primerov. Ko smo načrtovali monografijo o kranjski klobasi, smo posameznim kuharskim mojstrom in mojstricam svetovali prav izhodišče v interpretativni smeri in nastala je zares zanimiva, ustvarjalna in inovativna paleta jedi. Poznam tudi primere odličnih interpretacij, na primer Vodnikovih pršutnih »bandelcev«,

pa ljubljanskega štruklja iz leta 1868, bohinjske torte, govejega repa s praženim krompirjem in prilogo. Nekatere tradicionalne jedi nastopajo tudi v novih vlogah in povezavah. Tak primer je na primer loška medla, odlične so rešitve z masovnikom in še bi lahko našteval. Seveda pa se moram na tem mestu vrniti k temeljnemu pogoju: to je temeljitemu poznavanju prehranske dediščine ter pravi, premišljeni strategiji na področju njenega inovativnega interpretiranja. Ta proces pa bi se moral začeti že v času izobraževanja. Toda to je že drugo vprašanje.

Nagrada jakob za leto 2015 Nagrada jakob za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe-Adria za leto 2015 je bila letos razpisana na temo Sodobne interpretacije kulturne dediščine lokalnih in regionalnih jedi. V turistični ponudbi je torej postavila v ospredje prav sodobne interpretacije kulturne dediščine ter lokalno in/ali regionalno v kulinariki. oddih 43

Doživite Škofjo Loko v času Škofjeloškega pasijona

M

arca in aprila letos bo na ulicah in trgih Škofje Loke po šestih letih ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon, ki je razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.

Ustvarja ga čez 1000 prostovoljcev, med njimi tudi okoli 80 konjenikov, ki jih žene požrtvovalnost, da na trgih Škofje Loke uprizorijo biblijsko zgodbo,

ki jo je davnega leta 1721 zapisal pater Romauld Marušič. V času uprizoritev mesto poleg predstave vabi z dodatno tematsko povezano ponudbo spominkov, kulinarike ter ogledov. Vstopnice za Škofjeloški pasijon so na voljo prek Eventim-a, zaključene skupine pa naj kontaktirajo Pisarno za Škofjeloški pasijon na: info@pasijon.si

Edinstvena zgodba in sporočilo

Škofjeloški pasijon prikazuje biblijsko zgodbo nastanka človeštva. Začetek zgodbe v raju gledalca povabi k razmišljanju o njegovem izvoru, pa tudi minljivosti in krhkosti. Namen predstave je, da gledalca navduši s svojim obsegom, bogatim jezikom, igro, starim narečjem in kostumi – hkrati pa nas s svojim sporočilom tudi pomiri in usmeri na dobro stran življenja.

Kulinarika in spominki

Uprizoritev Škofjeloškega pasijona bo spremljala pestra dodatna ponudba. Poleg spominkov, ki jih bo izbrala posebna komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja, bo na stojnicah na Cankarjevem trgu moč okusiti tradicionalne loške postne jedi. Novost letošnje kulinarične ponudbe pa bodo tudi okusi iz Svetega pisma.

Tematski ogledi zanimivosti

Vabljeni, da obiščete Škofjo Loko v času Škofjeloškega pasijona od 21. marca do 12. Aprila 2015.

Več informacij na www.pasijon.si

44 oddih

V kapucinski knjižnici si lahko ogledate stalno razstavo ter faksimile rokopisa Škofjeloškega pasijona. Loški grad z muzejem varuje naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je ena najlepših srednjeveških cerkva na Slovenskem, nahaja pa se v vasici Crngrob nedaleč od Škofje Loke. Že od srednjega veka dalje je priljubljena romarska točka.

oddih 45

Zveza Alpe-Jadran Katalog in sejem razstavljavcev Alpe-Adria:

Skupne priložnosti Saša Kek, Skupnost občin Slovenije

Delovna skupnost Alpe-Jadran je jeseni 2011 uradno potrdila sejem za osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran.

Z

veza Alpe-Jadran je mreža, vzpostavljena za pospeševanje medregionalnega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran. Sedež omrežja je v Celovcu ob Vrbskem jezeru pri uradu koroške deželne vlade. Članice zveze, s pomenljivo kratico AAA (Alps Adriatic Alliance), so Slovenija, ki jo po pooblastilu Vlade RS zastopa Skupnost občin Slovenije, tri avstrijske dežele, Koroška, Štajerska in Gradiščanska, madžarska Vas ter šest hrvaških županij, Istra, Medžimurje, Varaždinska, Krapinsko-Zagorska, Karlovška, Koprivniško-Križevska ter Virovitiško-Podravska.

Zveza Alpe-Jadran želi danes s svojimi aktivnostmi, ki jih izvaja v interesu prebivalstva, prispevati h gradnji mirne, skupne, demokratične, pluralistične in trajnostne Evrope. Zaradi svojega zemljepisnega položaja in svojih gospodarskih in kulturnih potencialov si nenehno prizadeva na področjih svojega delovanja z intenzivnim sodelovanjem, usmerjenim v projekte, okrepiti povezanost med sodelujočimi regijami, deželami, občinami, institucijami in ustanovami civilne družbe.

Predhodnica zveze je bila Delovna skupnost Alpe-Jadran, ustanovljena leta 1978 v Benetkah. Ustanovne članice so bile: Bavarska, Furlanija - Julijska krajina, avstrijska Koroška, Hrvaška, Gornja Avstrija, Salzburg (aktivna opazovalka), Slovenija, avstrijska Štajerska in Benečija. S podpisom skupne izjave predsednikov regionalnih vlad, Republike Slovenije in Republike Hrvaške, so se neformalni prijateljski odnosi med mejnimi regijami spremenili v formalno organizacijo z jasno določenimi nalogami in cilji.

Skupnost občin Slovenije in AAA

Vlada Republike Slovenije je dne 21. novembra 2013 sprejela sklep, s katerim je Skupnost občin Slovenije pooblastila za predstavljanje Republike Slovenije v Delovni skupnosti Alpe-Jadran. Na Brdu pri Kranju je 25. aprila 2014 potekalo 1. zasedanje skupnega odbora Slovenija-Koroška. Plenarno zasedanje je na slovenski strani vodil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, na koroški pa deželni glavar Koroške dr. Peter

46 oddih

Kaiser, posvečeno pa je bilo dogovoru o področjih sodelovanja med vladama. V okviru dogodka sta takratni predsednik Skupnosti občin Slovenije, Anton Štihec, in deželni glavar Koroške, dr. Peter Kaiser, slavnostno podpisala ustanovno listino Zveze Alpe-Jadran.

V fazi usklajevanj o novi ureditvi AAA je bila na predlog zunanjega ministrstva sprejeta pobuda, da Slovenija prevzame koordinacijo tematske kontaktne točke za turizem.

Kaj je tematska kontaktna točka (TCP)?

Pravilnik za organizacijo in delovanje AAA kot cilj TCP opredeljuje vzpostavitev tematskega omrežja med deležniki na različnih ravneh ter podporo, pripravo in izvajanje skupnih projektov. TCP so na razpolago vsem deležnikom v omrežju za nasvete v zvezi s podporami, iskanjem partnerjev in kot osrednja informacijska točka in komunikacijska platforma. V dogovoru s članom omrežja TCP je lahko javna ali privatna ustanova, ki ima vsebinske, kadrovske, finančne in organizacijske pogoje za celovito izpolnjevanje nalog.

Skupnost občin Slovenije in turizem

Tematska koordinacijska točka za turizem je svoje delo začela v Podčetrtku 22. in 23. septembra lani, ko so se sestali člani za turizem pri Zvezi Alpe-Jadran in drugi deležniki turističnega sektorja na ustanovnem sestanku in delavnici. Izoblikovana je bila skupna vizija: »Alpe-Jadran je svetovno prepoznana regija z visoko kakovostjo raznolike in trajnostne turistične ponudbe, temelječe na svojem naravnem in kulturnem bogastvu. Regija je dobro usklajena, med seboj povezana, s turizmom pa ponuja visoko kakovost življenja svojim prebivalcem in obiskovalcem.« Izhajajoč iz skupno oblikovane vizije ter želja in potreb udeležencev so kot rezultat dela izoblikovane projektne pobude, kot so mreženje mladinskih hotelov, konjeniških turističnih produktov, avtentičnih vasi, kolesarskih čezmejnih poti, kulturnih dogodkov in z vinom povezanih turističnih produktov. Kot horizontalna ukrepa sta se zapisala razvoj blagovne znamke Alpe-Jadran skozi dobre prakse in čezmejne javne prometne povezave.

Saša Kek

V okviru Skupnosti občin Slovenije deluje tudi komisija za turizem, katere članice in člani so iz občin, LTO, RDO in razvojnih agencij. Komisiji predseduje župan turistične občine Podčetrtek Peter Misja.

Delovna skupina spremlja zakonodajne novosti, ki vplivajo na delo s področja turizma v lokalnih skupnostih. Opozarja resorno ministrstvo na težave, ki se pri izvajanju posameznih določb pokažejo na terenu.

Tako je komisija opozarjala na težave sobodajalcev, na neurejenost predpisov z vidika zidaniškega turizma, lani pa ji po večletnih prizadevanjih uspelo prepričati vlado, da višino točke turistične takse po desetih letih vendarle uskladi z rastjo življenjskih stroškov.

Priložnosti turizma na območju Alpe-Jadran

Skupnost občin Slovenje je tudi članica mreže NALAS, ki združuje 16 asociacij, ki predstavljajo skoraj 9000 lokalnih skupnosti, direktno izvoljenih od 80 milijonov pre-

Turizem in prosti čas bivalcev jugovzhodne evropske regije.

V središču NALAS so delovne skupine, ki združujejo strokovnjake iz regije, kompetentne predstavnike asociacij in zaposlene v občinskih upravah. Tako te skupine tvorijo strokovnjaki in zaposleni iz prvih vrst ter prebivalci, ki se neposredno soočajo s posledicami in izzivi, ki prihajajo iz politik in zakonov posameznih držav. SOS aktivno sodeluje v delovni skupini za trajnostni turizem, namenjeni za spodbujanje razvoja turizma v jugovzhodni Evropi, ki temelji na načelih trajnosti. Naloga delovne skupine je spodbujati trajnostno turistično politiko, upravljanje in poslovanje, spoštovanje in varovanje okolja in biotske raznovrstnosti ter socialno vključenost, medtem ko ustvarjanje zaposlitev prispeva k socialno-gospodarski rasti. Delovna skupina s pomočjo slovenske strokovnjakinje Jane Apih pripravlja praktični vodnik za občine in upravitelje turističnih destinacij na poti k trajnostnemu turizmu. Vodnik temelji na treh že uveljavljenih orodjih, trajnostnem načrtovanju turizma za lokalne skupnosti, na sistemu evropskih indikatorjev za trajnostni turizem na ravni destinacij (ETIS) in na orodju za globalno oceno trajnostnega turizma (GSTR).

Iz samega geografskega prostora izhaja obilo priložnosti za razvoj turizma, saj to okolje ponuja veliko raznovrstnost primarne turistične ponudbe, ki je glavni pogoj za razvoj drugih dejavnosti. S povezovanjem ponudnikov iz različnih regij znotraj prostora Alpe-Jadran se turistom lahko ponudi več različnih doživetij, kar tudi prispeva k večji konkurenčnosti celotnega področja. S povezovanjem med regijami pa se ustvari višja dodana vrednost samih turističnih

proizvodov. Tu imamo predvsem v mislih pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, vinske in gastronomske poti, romarske poti in podobno. Ne nazadnje tudi Evropska unija spodbuja oblikovanje čezmejnih turističnih proizvodov, kar je bil primer enega zadnjih razpisov programa COSME. Drugačno organiziranost in sistemsko ureditev turistične dejavnosti v sosednjih državah pogosto omenjamo, ko smo v težavah.

Ko propada turistična infrastruktura in z njo turistična dejavnost v kraju, ko se jezimo na neprijavljene goste ter nemoč vzpostavitve učinkovitega nadzora, ko je premalo sredstev za nacionalno promocijo, ko vzpo-

stavimo destinacijske organizacije, pa ne vemo, kako naj se financirajo v prihodnje…

Ob takšnih težavah največkrat kažemo s prstom čez mejo, kako pa lahko to rešijo v Avstriji ali na Hrvaškem. Obe državi sta turistično bolj razviti državi po samem obsegu dejavnosti, Avstrija pa je na vrhu še po konkurenčnosti. Priložnosti so torej tudi v tesnejšem sodelovanju in izmenjavi praks na institucionalni ravni in posledični krepitvi kompetenc in usposobljenosti kadrov, ki bodo turističnemu gospodarstvu omogočili bolj spodbudno poslovno, organizacijsko in sistemsko okolje.

oddih 47

Katalog razstavljavcev Dobrodošli! Tu smo: Alpe-Adria Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Sodobni odklop Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča

Plesna šola Marais, Pariz. Vanjo vstopajo vsak večer iz delovišča velemesta – pisarn, delavnic, ateljejev, agencij, prodajaln, salonov… – Parižani različnih starosti, zato da bi zaplesali.

Flamenko, orientalski ali ciganski ples, tango, indijski bollywood…

Za nekaj ur se potopijo skozi glasbo, gib, morda tudi jezik v druge kulture sveta. V njih se reprogramirajo, stopijo in stalijo ostaline dneva, izrazijo sebe in prerojeni odidejo v nov dan.

Tokio. Letališče Nareda ali Harito.

Leti v za Japonce sanjsko Evropo. Za povprečno štiri do sedem dni. Ne bistveno več. V Slovenijo, kot kažejo podatki, za nekaj manj kot dan in pol…

Obrobje prestolnice, vašega kraja… – Šmarna gora ali vaš bližnji hrib. Nordijska hoja, tek.

Reka, jezero, bajer – deska in veslo. Hribi in gore – pohodne palice in čevlji. Podeželske poti in steze – kolo. Širno nebo – letalo in zmaj… In mi. Ob robu dneva, za konec tedna… Izlet, oddih. Za nekaj ur, za nekaj dni. Zaveza z naravo in s samim seboj. Da se spet najdeni, umirjeni in sproščeni vrnemo nazaj.

48 oddih

Kaj je skupno vsem trem skicam sodobnega človeka? Odklop! Premik v drug in drugačen kontekst. V njemu tujo kulturo sveta, ki je, če se le da, povezana z doživetji v neokrnjeni naravi in z rekreativnim gibanjem. Teh je za prebivalce Slovenije in turiste od blizu in daleč v izobilju! Tako rekoč na vsakem koraku.

Aktivno

Prav za to je aktivni turizem kot skupni imenovalec večine Slovencev vseh generacij v ospredju letošnjega sejma.

Se še spominjate plezalne stene, s katero so lani sodelovali gorski reševalci v skupnem nastopu Planinske zveze Slovenije? Obiščite njihov razstavni prostor, na katerem se predstavljajo gorski reševalci, gorski vodniki, Slovenski planinski muzej, CIPRO Slovenija in drugi.

Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih in varnih telesnih aktivnosti in idealna oblika rekreacije, pri kateri ohranjamo vzdržljivost in telesno kondicijo. Je enostavna, prijetna in primerna za vse starostne skupine. Vse, kar potrebujete, je veliko dobre volje, palice za nordijsko hojo in dobrega učitelja. Pridružite se mu na sejmu na brezplačnem predstavitvenem tečaju te priljubljene oblike rekreacije v naravi.

Vabljeni, da spoznate kolesarske poti ob 15-letnici akcije Slovenija kolesari. GIZ Pohodništvo in kolesarjenje predstavlja najboljše prakse, od kolesarskih poti in kolesarjenja na Koroškem, na mariborskem Pohorju, v Bohinju do nove daljinske kolesarske poti Trans Slovenija kot podaljška znane kolesarske poti Trans Alp. Kolesarsko društvo Rog predstavlja maraton Franja in Giro Rosa, največjo in najtežjo žensko etapno dirko. Začetek Gira v Ljubljani daje tako prireditvi kot mestu še toliko večji pomen.

Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije ter Zveza za športni ribolov na morju Slovenije predstavljajo športni

ribolov na rekah, jezerih in v morju v Sloveniji. Pri njih izveste vse o ribolovni opremi za ribolov na morju, za muharjenje, na ogled je demonstracija vezave umetnih muh in predstavitev preparatov sladkovodnih rib.

Pomerite se v igri golfa na golf stezi Turističnega društva Kamniška Bistrica, ki na sejmu predstavlja Golf turnir Kamnik.

Odlična priložnost za družinski obisk sejma je Ringaraja – festival čezmejnih otroških iger, ki vas vabi zadnji dan sejma s pestrim programom starih otroških gibalnih, rajalnih, kratkočasnih iger in dejavnosti v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru. Na njem sodelujejo otroci iz Ljubljane, drugih krajev Slovenije in iz zamejstva ter njihovi vzgojitelji oziroma mentorji.

Adrenalinsko, ekstremno, urbano

Kot novost pa so letos v ospredju še zlasti za mlajšo populacijo atraktivni ekstremni ali adrenalinski športi, kot so vodozmajarstvo/kitesurfing, deskanje na reki/riversurfing, deskanje na snegu/snowboarding, jadranje na deski/windsurfing, deskanje na vodi/wakeboarding, SUP (stand up paddling)/šport, pri katerem stojimo na deski in veslamo, adrenalinsko spuščanje po jekleni vrvi/ziplining, hoja po gurtni/slacklining, padalstvo, ter urbani športi, skatanje/deskanje na štirih kolesih, rolanje, BMX-kolesarjenje ter vojaški način vadbe/boot camp in drugi.

Zabavno! Preizkusite se in pridite po nasvet iz prve in prave roke, saj so vse dni sejma posebej za vas na voljo učitelji in trenerji raznih društev s predstavitvami, uvodnimi tečaji in drugimi informacijami.

Za popestritev je na sejmu letos prvič tudi komisijska prodaja rabljene športne opreme (windsurfing, kitesurfing, wakeboarding, SUP, padalstvo, potapljanje na vdih, snowboard, skate) v organizaciji športnega društva Alive. Več informacij najdete na www.alive.si.

Inovativno, sonaravno, trajnostno

Med slovenskimi razstavljalci je mogoče najti vse pomembne protagoniste v turizmu, od Javne agencije Spirit Slovenija, turističnih agencij do Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Turizma Ljubljana, Združenja turističnih vodnikov Slovenije, podjetij in institucij, ki se ukvarjajo s turizmom, ter raznih lokalnih društev, ki poskrbijo za to, da je na sejmu živo, pestro, zeleno, okusno in zabavno. Prav prek njihovih predstavitev je mogoče spoznati pisano kulturno in etnološko izročilo slovenskih pokrajin, tudi v zamejstvu, kot sestavni del turistične ponudbe.

Planinska zveza Avstrije je skupaj z avstrijskim zveznim ministrstvom za kmetijstvo, vode in okolje vzpostavila projekt »Planinskih vasi«, ki pod pokroviteljstvom Alpske konvencije v krajih s planinsko tradicijo razvija trajnostne oblike turizma v skladu z naravo, harmonično vaško kulturo in drugimi sinergijami. Izbrane gorske vasi predstavljajo jedro trajnostnega razvoja turizma. Dejavnost teh gorskih centrov temelji na samoodgovornosti in suverenosti ter odgovornem odnosu tako prebivalcev kot gostov do gora. Danes je v projekt vključenih že več kot dvajset gorskih vasi.

Sektor za turizem Javne agencije Spirit Slovenija na razstavnem prostoru I feel Slovenia kot inovativno slovensko turistično ponudbo predstavlja prejemnike nagrad sejalec in snovalec leta 2014. Mogoče pa si je tudi ogledati, kako se bo Slovenija predstavljala na svetovni razstavi Expo Milano 2015.

Turizem Ljubljana se predstavlja z aktivnostmi na področju kulinarike in športa ter z izleti za individualne goste in skupine, tako v Ljubljani kot v regiji osrednja Slovenija. Na kulinaričnem področju se predstavljata projekta Okusi osrednje Slovenije in Okusi Ljubljane s študenti BIC Ljubljana ter kulinarični ogledi. Na športnem področju je poudarek na aktivnostih, kot so golf, kolesarstvo, pohodništvo, ribištvo in tek.

Posebna pozornost je namenjena predstavitvi Zelene prestolnice Evrope 2016.

Predstavljajo se tudi tuje destinacije, od daljnih Indije, Tunizije, Nepala in Grčije do bližnjih turističnih ponudnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Vojvodine, Bosne in Hercegovine.

Velik poudarek pa sejem tudi letos namenja informiranju, druženju in povezovanju ljudi in krajev z obeh strani nekdanjih in sedanjih meja, pa tudi njihovi predstavitvi drugim. V

sodelovanju z Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se predstavljajo ljudje in kraji ob slovenskohrvaški meji. Hrvaška turistična skupnost Ljubljana pa vam skuša skupaj s Turistično skupnostjo mesta Buje približati turistične in razvojne projekte severozahodnega dela Istre. Vabljeni tudi na degustacijo vin, oljčnega olja in drugih dobrot iz tega klasterja.

Lokalno, okusno, sodobno

O tem, da je Gospodarsko razstavišče konec januarja tudi v znamenju kulinarike, priča še sinergija turističnega sejma s Sejmom okusov Gast&expo Primorskega sejma, zato lahko oba sejma obiščete z eno vstopnico.

Kulinarična je tudi letošnja tema nagrade za odličnost in kakovost v turizmu, naše nagrade Jakob, ki tokrat povezuje lokalno kulinarično tradicijo z odkrivanjem praznikov, šeg in navad s sodobnim, inovativnim navdihom.

Dobrote slovenskih pokrajin že tradicionalno na sejmu ponujajo lokalna turistična društva Turistične zveze Slovenije, ki tudi zaplešejo in zaigrajo v prijetnem ozračju Steklene dvorane.

Regionalna destinacijska organizacija predstavlja katalog Okusi Gorenjske značilnih jedi Gorenjske in seznam

ponudnikov na Gorenjskem, kjer te jedi ponujajo.

Na sejmu pa je poskrbljeno tudi za spoznavanje novih specialnih vrst piv Pivovarne Laško. Vabljeni na vodene degustacije preverjenih imen v novih različicah in nove recepture.

Vklop za nove priložnosti

Sejem je torej prerez turistične ponudbe z aktivnim, »pomlajenim«, zato tudi sodobnim akcentom na aktivnem turizmu. Vabljeni, da si ga ogledate v družbi turističnih vodnikov. Regijski kontekst pod okriljem Zveze Alpe-Jadran pa sejem postavlja v širši kontekst. Od leta 2011 je sejem Alpe-Adria uradno osrednji turistični dogodek v prostoru Alpe-Jadran. Kredibilna priložnost torej, da vsa stanovska, strokovna in druga prizadevanja, ki jih že zdaj spodbujamo na sejmu s številnimi srečanji, okroglimi mizami in posveti o razmerah v slovenskem turizmu in širše, dobijo ustrezen in dovolj tehten pomen prav na sejmu. Naj se prav tu ustvarja platforma za odmevne unikatne zgodbe, naj se snujejo skupni čezmejni projekti dobrih praks povezovanja za skupno promocijo na oddaljenih trgih, za tiste turiste iz Japonske, Kanade, Avstralije idr., ki se radovedno odprti podajajo v sanjsko Evropo. Tudi v mojo in vašo deželo!

oddih 49

Ne spreglejte!

S turističnimi vodniki po sejmu

Že veste, kateri tip turista ste in kaj iščete? Še iščete svojo podobo turista?

Oddahnite si!

Usmerili vas bomo.

Podrobnejši program sejma:

www.alp eadria-tip.si

50 oddih

popotniške avanture

počitnice po destinacijah

aktivni oddih

izleti

oddih 51

Novost letošnjega sejma

Adrenalinski, ekstremni in urbani športi

Zipline

»Plezanje po pustolovskem parku v krošnjah dreves s pogledom na smaragdno reko Sočo ter 300-metrski Flying fox z levega na desni breg reke Soče sta enkratna izkušnja, ki jo priporočam vsakomur, ki ima le kanček pustolovskega duha v sebi. Čeprav mi v

okviru svojega dela. Vsakokrat mi požene kri po žilah. Je edinstvena izkušnja, ki upravičeno nosi ime »spust poguma«.

Zaradi visoke stopnje varnosti in enostavnosti izvajanja je primerna za vse starostne skupine. Še zlasti se v parku zabavajo družine in različne skupine

(vrtci, šole, društva, delovni kolektivi), ki si pri premagovanju ovir medsebojno pomagajo in se obenem nasmejejo svoji nerodnosti.« Robert Krkoč, lastnik in inštruktor v Soča fun parku

Vodozmajarstvo/kitesurfing »Občutek breztežnosti in svobode.

Sam si na vodi, letiš dobrih deset metrov nad vodo in za trenutek pozabiš na vse. Kot da se je svet ustavil. Tišina. Adrenalin.

Hkrati pa ta šport za sabo potegne še veliko stvari, kot so dobra družba, eksotične destinacije, aktivno preživljanje prostega časa in veliko zabave.« Miha Lenasi Kiteskul šola kajtanja

52 oddih

Jadranje na deski/windsurfing »Nekomu, ki ni še nikoli poskusil windsurfati, je težko ali celo nemogoče opisati občutke, ki jih windsurfanje ponuja. Kdor se s tem ukvarja, pa točno ve, o čem govorim. Delno lahko to opišem z užitkom, adrenalinom, doživljanjem hitrosti, akcije in podobno, a gre še za veliko veliko več.« Žiga Hrček, windsurfer Quiksilver Windsurf šola

Deskanje/surfanje »Ocean mi daje edinstveno energijo, ki jo z besedami težko opišem. Tu ni pretvarjanj, sem le jaz in val, ki mi vsakič daje nove izkušnje. Surfanje ni le šport, je način življenja.« Tine Škrbec, surfer Manawai Surf šola

Deskanje na vodi/wakeboarding »Z moje perspektive je wakeboardanje svet potovanja, druženja in novih izzivov, kjer lahko preizkušam svoje meje in sem kreativna.« Naja Puhan

Potapljanje na vdih

, kajtar

»Vso življenjsko pot podrejam potapljanju in se preživljam kot profesionalni inštruktor potapljanja na vdih in podvodnega ribolova. Ves prosti čas, ko ne poučujem novincev, pa namenim podvodnemu ribolovu, treningom, tekmovanjem, organizaciji potapljaških dogodkov in promociji potapljanja na vdih v Sloveniji.« Jure Daić, vodja aktivnosti, aktualni državni rekorder in prvak v potapljanju na vdih ter prvi Slovenec, ki se je na vdih potopil globlje od 100 metrov

oddih 53

Adrenalinski, ekstremni Kataloginrazstavljavcev urbani športi

Jadralno padalstvo in zmajarstvo »Jadralno padalstvo je šport, s katerim si utreš pot pod nebo na najlažji možen način. S pomočjo šolanja si hitro pripravljen, da z razmeroma lahko opremo zajadraš med oblake in ptice. Za tiste, ki pa bi ta šport samo okusili, je tukaj tudi tandemsko letenje, kjer s pomočjo izkušenih pilotov izkusiš, kaj pomeni letenje pod oblaki.« Matjaž Klemenčič, mednarodno uveljavljeni jadralni padalec in zmajar

Rolkanje/skating »Skate je zame najboljši šport, ker se občutek ob 'sfuranem' triku, ki si ga prej vadil in vadil, ne more primerjati z ničemer. Všeč mi je tudi raznolikost tega športa, saj pri vseh možnih variacijah trikov, izzivov nikoli ne zmanjka. Veliko mi pri tem športu pomeni tudi druženje s prijatelji.« Kristijan Peklar, skejtar, Urban Roof

54 oddih

BMX »BMX mi pomeni več kot šport, predstavlja mi sprostitev, svobodo in osebno rast. Občutek napredovanja ob 'odfuranih trihih' je najboljši, všeč mi je pa tudi, ker se ob tem družim s prijatelji.« Matej Žan, kolesar BMX, Urban Roof

Komisijska prodaja rabljene športne opreme ŠD Alive organizira na sejmu Alpe-Adria komisijsko prodajo rabljene športne opreme (kite, wake, windsurf, snowboard, sup ...), ki po potekala po načelu: prinesite svoje rekvizite v ŠD Alive, ŠD Alive jih za vas predstavlja in prodaja na sejmu, za vsak prodan izdelek se odbije komisijska provizija, ki je določena v splošnih pogojih komisijske prodaje.

Več informacij: www.alive.si. oddih 55

Spremljevalni program Katalog razstavljavcev Sreda, 28. januar tečaj hoje po gurtni (slackline) 10.00–11.00 • razstavni prostor – Plezalni center Ljubljana • Stebrna dvorana Organizator: Društvo Balansa in Plezalni center Ljubljana navdihujoč in inteligenten – turizem v regiji alpe-jadran

The Alps-Adria tourism spirit and smart tourism-from sustain… agility, stock up on life, flex living and the proximity locus to wellpitals, eco-fit resorts, dreamscapes and hol-life retreats

10.30–12.00 • dvorana Povodni mož 3 Organizator: IEDC – Bled Poslovna šola (Luiza Moutinho)

o vizijah in potrebnih ukrepih za hitrejši razvoj slovenskega turizma Pogovor z Zdravkom Počivalškom, ministrom za gospodarstvo 13.00 • dvorana Povodni mož okusite nepozabno – vodene degustacije specialnih vrst piv 11.00 in 16.00 • razstavni prostor Pivovarna Laško • dvorana A2 Organizator: Pivovarna Laško predstavitev izdelovanja prtičkov in nastop ljudskih godcev 13.00–14.00 • razstavni prostor TD Suha krajina • dvorana C Organizator: TD Suha krajina novinarska konferenca kompas novo mesto 11.15–11.45 • Povodni mož 3

predstavitev projekta okusi gorenjske 11.00–12.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: RDO Gorenjska trening nordijske hoje 12.00–13.00 • zbor pred stojnico Pulz Šport, Stebrna dvorana Organizator: Pulz Šport predstavitev info točk (ne)znano zamejstvo – slovenija brez meja 14.00–15.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Pot kulturne dediščine – PKD okrogla miza: tujci na lastni zemlji 14.00–15.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije projekt mladi turistični vodnik 16.00–17.30 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Turistična zveza Slovenije skate delavnica 17.00–18.00 • razstavni prostor Urban Roof, Stebrna dvorana Organizator: Urban Roof festival več znanja, več turizma Dvorana C • glavni oder 11.00–11.15 • otvoritev festivala 11.00–16.00 • ocenjevanje stojnic 16.00–17.00 • usklajevanje ocen in izpis priznanj 18.00 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, nagrad

56 oddih

Četrtek, 29. januar gostologija – veda o gostu 10.00–11.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Zavod za razvoj kakovostnih storitev v turizmu HotelHelp.si metaiskalnik kot novi trend v spletni turistični panogi 11.00–12.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Trivago in Fijet Slovenija – društvo turističnih novinarjev Slovenije okusite nepozabno – vodene degustacije specialnih vrst piv 11.00 in 16.00 • razstavni prostor Pivovarna Laško • dvorana A2 Organizator: Pivovarna Laško kako z e-mail marketingom in ux do več gostov?

12.00–13.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: mag. Simon Meglič, Potnik.si mednarodno srečanje turističnih vodnikov regije alpe-jadran 12.00–15.00 • dvorana Povodni mož 4 Organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije predstavitev avstrijskega projekta planinske vasi 13.00–15.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Planinska zveza Slovenije okrogla miza turistična taksa in drugi sistemski viri financiranja 14.00–16.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Gospodarsko razstavišče v sodelovanju z v Univerzo na Primorskem,

Vabljeni, da si podrobnejši program ogledate na spletni strani www.alpeadria-tip.si

Fakulteto za turistične študije – Turistico; okroglo mizo bo vodila izr. prof. dr. Maja Uran Maravić, prodekanja, Fakulteta za turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem predstavitev nove revije kultura – natura.si in predstavitev projekta mladi – skrbniki dediščine 14.00–15.00 • dvorana Povodni mož 3 Organizator: Gibanje Kultura Natura Slovenija predstavitev malega kraškega maratona 15.00–16.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Zavod za šport, turizem in prosti čas. kolesarjenje po sloveniji – predstavitev dobrih praks 16.00–17.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Pohodništvo&kolesarjenje GIZ v podčetrtek grem – nastop ansambla toplar 17.00–18.00 • dvorana C, glavni oder Organizator: TD Podčetrtek spoznavna delavnica jadralnega padalstva 16.00–17.00 • zbor na razstavnem prostoru Niceclouds.si Organizator: Niceclouds.si trening nordijske hoje 17.00–18.00 • zbor pred stojnico Pulz Šport, Stebrna dvorana Organizator: Pulz Šport

bmx delavnica 17.00 – 18.00 • razstavni prostor Urban Roof; Stebrna dvorana Organizator: Urban Roof

Petek, 30. januar

tečaj hoje po gurtni (slackline) 16.00–19.00 • razstavni prostor – Plezalni center Ljubljana • Stebrna dvorana Organizator: Društvo Balansa in Plezalni center Ljubljana

ustvarjanje unikatnih zgodb turističnih društev 10.00–14.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Turistična zveza Slovenije

otroška folklorna skupina 16.30–16.45 • dvorana C, glavni oder Organizator: TD Moravče in OŠ Jurija Vega Moravče

okusite nepozabno – vodene degustacije specialnih vrst piv 11.00 in 16.00 • razstavni prostor Pivovarna Laško • dvorana A2 Organizator: Pivovarna Laško

pogovor s pastirjem iz velike planine o njegovem delu ter nagradno vprašanje 17.00–17.30 • dvorana C, glavni oder Organizator: TD v Kamniku

predstavitev klasterja severozahodne istre 12.00–14.00 • dvorana Povodni mož Organizator: Hrvaška turistična skupnost in TZM Buje

trening nordijske hoje 17.00–18.00 • zbor pred stojnico Pulz Šport, Stebrna dvorana Organizator: Pulz Šport

(ne)znano zamejstvo – slovenci na hrvaškem 14.00–15.00 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Pot kulturne dediščine – PKD Slavko Mežek skupina mlada zarja 15.30–16.00 • dvorana C, glavni oder Organizator: TD Kopanj spoznavna delavnica jadralnega padalstva 16.00–17.00 • zbor na razstavnem prostoru Niceclouds.si Organizator: Niceclouds.si

oddih 57

domačija jurjevič kostel – domača glasba 13.30–13.45 • dvorana C, glavni oder Organizator: TŠD Kostel predstavitev osnov kajtanja 13.00–14.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Kiteskul surf tečaj 14.00–15.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Manawai

osnove potapljanja na vdih 17.00–18.00 • dvorana Povodni mož 3 Organizator: H2O TEAM, Jure Daić skate delavnica 17.00–18.00 • razstavni prostor Urban Roof, Stebrna dvorana Organizator: Urban Roof skriti kotički provanse in anglije 17.00–18.30 • dvorana Povodni mož 2 Organizator: Potnik.si bootcamp trening 18.00–19.00 • Povodni mož 3 Organizator: Matej Cankar, Fitzone ogled najboljšega wakeboard filma v letu 2014: shredtown: drop the gun in predstavitev wakeboardinga 18.00–19.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Slingshot

ustvarjanje unikatnih zgodb turističnih društev 10.00–14.00 • dvorana Povodni mož Organizator: Turistična zveza Slovenije tečaj hoje po gurtni (slackline) 10.00–12.00 in 16.00–18.00 • razstavni prostor – Plezalni center Ljubljana • Stebrna dvorana Organizator: Društvo Balansa in Plezalni center Ljubljana okusite nepozabno – vodene degustacije specialnih vrst piv 11.00 in 16.00 • razstavni prostor Pivovarna Laško • dvorana A2 Organizator: Pivovarna Laško skate delavnica 11.00–12.00 • razstavni prostor Urban Roof • Stebrna dvorana družinski dan: čezmejni festival otroških iger ringaraja 11.00–12.00 in 16.00–17.00 • dvorana C, glavni oder Organizator: Društvo prijateljev otrok in mladine – DPOM windsurfing od a do ž 11.00–12.00 in 16.00–17.00 • dvorana Povodni mož 3 Organizator: Quiksilver winsurf šola sup – stand up paddling 12.00–12.30 in 17.00–17.30 • dvorana Povodni mož 3 Organizator: Standuppadler.si

Sobota, 31. januar konferenca planinskega gospodarstva 09.00–14.00 • dvorana Povodni mož 4 Organizator: Planinska zveza Slovenije posvet: organiziranje “naj pot” v podoče 10.00–13.00 • dvorana Povodni mož 1 Organizator: Turistična zveza Slovenije, Zavod za gozdove in Pohodništvo in kolesarjenje GIZ

58 oddih

cagov fant – folklorna skupina zala 12.30–13.00 • dvorana C, glavni oder Organizator: TD Žirovski Vrh trening nordijske hoje 13.00–14.00 • zbor pred stojnico Pulz Šport, Stebrna dvorana Organizator: Pulz Šport predstavitev renesančnih in srednjeveških plesov in ljudskih pesmi 13.00–13.30 • dvorana C, glavni oder Organizator: TD Suha krajina

tematske pohodne poti v sloveniji, razglasitev naj regionalna pot 2014 14.00–15.00 • dvorana C, glavni oder Organizator: Turistična zveza Slovenije in Pohodništvo in kolesarjenje GIZ bootcamp trening 14.00–15.00 • Povodni mož 4 Organizator: Matej Cankar, Fitzone bmx delavnica 15.00–16.00 • razstavni prostor Urban Roof; Stebrna dvorana Organizator: Urban Roof laponska in islandija – potopisno predavanje med ognjem in snegom 15.00–16.30 • Povodni mož 2 Organizator: Potnik.si skate delavnica 17.00–18.00 • razstavni prostor Urban Roof, Stebrna dvorana Organizator: Urban Roof

oddih 59

Katalog razstavljavcev agencija oskar, d.o.o.

Gregoričeva ulica 7, 4000 Kranj, Slovenija Tel. 04/201 43 38, faks 04/201 43 31 E-pošta: info@agencija-oskar.si, Spletni naslov: www.agencija-oskar.si Agencija Oskar je turistična agencija z vsebino! Naša posebnost so naše dežele. Od Azije, Evrope, Afrike in Amerike … nič nam ni tuje. Naše največje bogastvo pa so naši potovalni načini, ki mehko in prijazno vpenjajo sopotnika v dežele, da postanejo del njih – in takrat šele lahko potovanje po tujih deželah postane naložba v večjo kvaliteto življenjskega potovanja.

agenzia turismo friuli venezia giulia Via Carso 3, IT - 33052 Carvignano del Friuli, Italija Tel. +39 011 664 4439 E-pošta: info@turismo.fvg.it Spletni naslov: www.turismo.fvg.it Dežela Furlanija - Julijska krajina ponuja nepozabne počitnice: Lignano Sabbiadoro in Gradež z laguno, zasneženi smučarski centri, bogata kultura in umetnost ter kulinarična ponudba z odličnimi vini.

agni, d.o.o.

Jezero 141, 1352 Preserje, Slovenija Tel. 051/206 692 E-pošta: info@agni.si Spletni naslov: www.agni.si Kamini na biomaso Rika

G.P.O Box No: 4546, Kathmandu Nepal, Nepal Tel. +977-1-4700715, faks +977-1-4700970 E-pošta: alpinetravel@wlink.com.np, Spletni naslov: www.traveltrek.asia Predstavitev Nepala

avstrijsko veleposlaništvo gospodarski oddelek Nazorjeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/513 97 70, faks 01/513 97 80 E-pošta: ljubljana@advantageaustria.org, Spletni naslov: www.advantageaustria.org/si/Oesterreichin-Slowenien.sl.html Na sejmu se predstavljajo: A&O Hotels and Hostels, Graz Tourismus und Stadtmarketing GmbH, Hotel City, Villach, Hotel Czerwenka, Zöbern, Museumshighlights Wien,

Zdraviliški turizem Počitniški resorti Turistične kmetije Kampi Avtodomarski turizem Zimski turizem Poletni turizem Križarjenja Luksuzni turizem Ekoturizem Zavarovanja v času počitnic

60 oddih

Aktivni oddih

Slovenian traveller je turistična revija, ki sodobnemu popotniku ponuja zanimive in koristne informacije o najlepših in najzanimivejših domačih in svetovnih destinacijah.

fitzone funkcionalni center, d.o.o. destinacija posavje - regionalna razvojna agencija posavje Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško, Slovenija Tel. 07/488 10 47, faks 07/488 10 50 E-pošta: sanela.halilovic@rra-posavje.si, Spletni naslov: www.posavje.com Posavje je prostor naravnih lepot, kulturnih znamenitosti, kulinarike in vina. Spoznajte različne možnosti aktivnega oddiha v naravi, okusite vrhunska vina, obiščite zanimive kraje, saj je Posavje polno priložnosti!

destination kathmandu vacations Thamel-16, satghumti (Paknajol), NP - 19090 Katmandu, Nepal Tel. +977/1 426 9218, faks +977/1 437 4919 E-pošta: destinationktm@gmail.com Spletni naslov: www.himalayatri.com Z nami obiščite Nepal, Indijo, Butan in Tibet.

Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica, Slovenija Tel. 04/532 02 00, faks 04/532 02 11 E-pošta: zalozba@didakta.si, Spletni naslov: www.didakta.si Pri založbi Didakta izhaja tudi prva slovenska turističnopopotniška revija Svet in ljudje z reportažami iz Slovenije in tujine. Odprite si svet!

duem studio, d.o.o.

Barvarska ulica 7, 2000 Maribor, Slovenija Tel. 068/637 194 E-pošta: duem.studio.doo@gmail.com Prezentacija in prodaja unikatnih ortopedskih vložkov za čevlje

fabrika, založništvo, d.o.o. slovenian traveller Tbilisijska ulica 57/b, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/617 280 E-pošta: info@sloveniantraveller.com, Spletni naslov: www.sloveniantraveller.com

Golf Kolesarjenje Pohodništvo Planinarjenje Plezanje Jadralno padalstvo Konjeništvo Vodni športi (surfanje, rafting,

smučanje na vodi, kanjoning) Adrenalinski turizem Jahanje Jahting Lov Ribolov Izobraževanje

V dolini 30, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 031/345 898.

E-pošta: info@matejcankar.com, Facebook: Fitzone Functional Training Naša filozofija je spodbujanje vsestranskega športnika. Z nami boste doživeli odličen funkcionalni trening v dvorani in pod milim nebom, se zavihteli na kolo, tekli čez drn in strn, se naučili voziti kajak, teči na smučeh, smučati, plezati in tudi zdravo jesti. Tu se srečajo znanje, strokovnost in pozitivna energija.

fly fly travel, d.o.o.

Knez Mihailova br. 30/2, RS - 11000 Beograd, Srbija Tel. +381/0112185-616 E-pošta: office@flyflytravel.com, Spletni naslov: www.flyflytravel.com Flyfly travel je vodilni ponudnik letalskih vozovnic na Balkanu, ki razvija prihodnji in odhodni turizem.

gebetsroither international gmbh

didakta, d.o.o.

alpine explore nepal (p.) ltd

Počitnice

TG Tourismusgemeinschaft Mölltaler Gletscher OG, Tourismusregionalverband Hochsteiermark, Zotter Schokoladen Manufaktur GmbH, Avstrija je dežela naravnih lepot, bogate kulturne dediščine, kulinaričnih dobrot in prijaznih gostiteljev. Je dežela, ki ponuja nešteto možnosti za aktiven oddih in razvajanje. Avstrija. Pridite in zaživite!

Izleti

Kulturni turizem Zgodovinski turizem Turizem v mestih Festivalski turizem Muzeji in galerije Naravni parki Vinski turizem Etnoturizem

Gebetsroitherweg 1, AT - 8940 Weißenbach/Liezen, Avstrija Tel. +43/3612 26300, faks +43/3612 263004 E-pošta: office@gebetsroither.com, Spletni naslov: www.gebetsroither.com Počitnice v naših mobilnih hiškah in karavaning v najlepših evropskih kampih

gibanje kultura-natura slovenija Kropa 72, 4245 Kropa, Slovenija Tel. 04/533 61 20, 070/554 232 E-pošta: info@kultura-natura.si, info@kultura-natura.si, pkdslovenia@gmail.com Spletni naslov: www.kultura-natura.si Gibanje Kultura-Natura Slovenija, gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine: čezmejni projekt (Ne)znano zamejstvo Slovenija brez meja (Slovenci na Hrvaškem; v sodelovanju z Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu RS), Mreža infotočk (Ne)znano zamejstvo (v sodelovanju s poslovalnicami Kompas MTS), projekt Mladi - skrbniki dediščine, Društvo prijateljev otrok in mladine - DPOM Kropa, čezmejni festival otroških iger Ringaringaraja

Nakupovalni turizem Igralniški turizem Zabaviščni parki Vodni parki Gostišča Šole v naravi Taborništvo

Potovanja– mladinski turizem

Avanturistični turizem Verski turizem Treking Fotosafari Kavčanje

giz slovenska zelenjava Plemljeva ulica 2, 1210 Ljubljana - Šentvid, Slovenija Tel. 059 070 851 E-pošta: info@gizslovenskazelenjava.si Spletni naslov: www.gizslovenskazelenjava.si Promocija uživanja sveže zelenjave in informiranje potrošnikov o pomenu uživanja zelenjave za zdravje.

Program Sveže in naravno je sofinanciran s prispevkom Evropske Unije in Republike Slovenije

hrvaška turistična skupnost, zavod za promocijo turizma Gosposveska 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/230 74 00, faks 01/230 74 04 E-pošta: info@hts-slovenija.si Spletni naslov: www.hrvatska.hr Na sejmu se predstavljajo: Valalta Naturist Rovinj (Cesta za Valaltu-Lim 7, HR - 52210 Rovinj, valalta@valalta.hr, www.valalta.hr) Jadrolinija Rijeka (Riva 16, HR - 51000 Rijeka, passdept_h@jadrolinija.hr, www.jadrolinija.hr ) Hrvaška slovi po neokrnjeni naravi. Bogato razčlenjena jadranska obala je bila razglašena za eno izmed obal z najčistejšim morjem. Hrvaška ponuja pestro izbiro možnosti za tiste, ki iščejo zabavo in pustolovščine, kot tudi za turiste, ki si želijo mir in sprostitev.

iedc, d.o.o.

Prešernova cesta 33, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/57 92 530 E-pošta: vera.pasynkova@iedc.si Spletni naslov: ww.iedc.si IEDC Poslovna šola Bled ponuja različne izobraževalne programe: seminarje, Executive MBA, doktorski študij, programe po meri za podjetja in specializiran program na področju menedžmenta v turizmu.

india tourism frankfurt Basler Strasse 48, DE - 60329 Frankfurt, Nemčija Tel. +49/69 2429490, faks +49/69 242949 77 E-pošta: info@india-tourism.com Spletni naslov: www.incredibleindia.org Predstavitev turistične ponudbe Indije

inštitut za ekonomska raziskovanja pionir, d.o.o.

Obrtniška ulica 1, 8210 Trebnje, Slovenija Tel. 040/631 665 E-pošta: info@apartmajidirekt.com Spletni naslov: www.apartmajidirekt.com Obiščite turistični portal ApartmajiDirekt.com, preverite proste namestitvene zmogljivosti ter rezervirajte svojo najljubšo turistično destinacijo.

inštitut za slovensko kulturoistituto per la cultura slovena Liessa 3, IT - 33040 Grmak/Grimacco (Udine), Italija Tel. +39/0432 727 490 E-pošta: isk.benecija@yahoo.it Spletni naslov: www.mismotu.it Mi smo tu ... Pridi v Furlanijo, v kraje pod Matajurjem, Mužci, Kaninom in Mangartom, kjer ohranjamo slovenske korenine in besedo ter si prizadevamo za obogatitev in povezovanje čezmejnega prostora. Imeni Beneška Slovenija ali Benečija zaznamujeta območje vzhodne Furlanije, kjer živijo Slovenci Videmske pokrajine. Ozemlje se razteza vzdolž slovenske meje od Julijskih Predalp do gričevnatega sveta vzhodne Furlanije in Čedada ter zajema Nadiške doline, Tersko in Karnajsko dolino ter Rezijo, vključuje pa tudi nekatere gorske vasi v občinah Neme, Ahten, Fojda, Tovorjana in Prapotno. Slovensko govorijo tudi v Kanalski dolini, in sicer v občinah Trbiž, Naborjet-Ovčja vas in Tablja.

InYourPocket Drenikova ulica 33, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 030/ 316 602 E-pošta: slovenia@inyourpocket.com Spletni naslov: www.inyourpocket.com/slovenia InYourPocket so mednarodni turistični vodiči, ki bralcu ponujajo informacije, potrebne za odkrivanje mesta.

Mesečno izdajamo vodiče za mesta po Sloveniji, izdali pa smo tudi že prvo knjigo o Sloveniji.

Trnovski pristan 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/283 54 66, faks 01/283 20 95 E-pošta: info@infoterra.si Spletni naslov: www.darilonarave.si Konoplja je ponovno odkrita rastlina neštetih dobrih lastnosti. S popolnoma naravno kozmetiko in dodatki k prehrani iz naše blagovne znamke Darilo narave bo vaše telo dobilo najboljše, kar potrebuje za lepoto navzven in notranjo harmonijo.

Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 059/071 883 E-pošta: jana.knific@kartografija.si Spletni naslov: www.kartografija.si Kartografija je uveljavljena znamka svežih, preglednih in vsebinsko bogatih kart in zemljevidov ter didaktičnih iger za otroke. Program stalno dopolnjujemo z novimi izdelki.

Naša prednost je izdelava kart po naročilu.

kiteskul - športno društvo sportpoint Kopališka cesta 2, 4240 Radovljica, Slovenija Tel. 041 672 744 E-pošta: jbernik@gmail.com Spletni naslov: www.kite.si Ekipo Kiteskul povezuje predvsem strast do vetra, morja in aktivnega preživljanja prostega časa. Šolo kajtanja Kiteskul sta leta 2010 ustanovila Jernej Demšar in Janez Bernik, njeni inštruktorji pa si nabirajo kajtarske izkušnje že vse od leta 2003. Inštruktorji imajo certifikate IKO ali pa so v postopku njihovega pridobivanja.

kompas novo mesto, d.o.o.

Novi trg 10, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 15 30, faks 07/393 15 39 E-pošta: kompas.nm@siol.net Spletni naslov: www.kompas-nm.si Organizacija izletov za upokojence, kolektive, vinogradnike, čebelarje, gasilce, konjenike, pohodnike, ljubitelje glasbe in zgodovine, šolske skupine, delavnice, programi za team-building, splavarjenje po reki Krki, drugačna praznovanja, posebni programi ob 650-letnici Novega mesta

mestna občina ptuj itrk, poslovne rešitve in storitve, d.o.o.

Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 05/777 41 03 E-pošta: info@9bot.si Spletni naslov: www.9bot.si Električna vozila, dvokolesa, samostabilizacijska vozila

javni zavod za turizem novo mesto infoterra, d.o.o.

kartografija, d.o.o.

Glavni trg 7, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 92 64 E-pošta: marko.habjan@novomesto.si Spletni naslov: www.visitnovomesti.si Novo mesto z okolico je prava zakladnica arheološke ter druge kulturnozgodovinske in naravne dediščine.

Značilni sta njegova slikovitost in raznolikost – bogati gozdovi, reka Krka, številni vinogradi z zidanicami, gradovi, cerkvice, zanimiv podzemni svet ter naravni vrelci v zdraviliščih, ki že dolgo let dokazujejo svojo zdravilno moč.

Mestni trg 1, 2250 PTUJ, Slovenija Tel. 02/748 29 99, faks 02/748 29 98 E-pošta: optuj@ptuj.si, Spletni naslov: www.ptuj.si, www.ptuj-tourism.si Na sejmu se predstavljajo: Mestna Občina Ptuj RDO Sp. Podravje (Ptuj-Ormož) TIC Ptuj Turistično društvo Ptuj ponudniki turističnih storitev Turizem v spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega trga, znan po odmevnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski in enološko-kulinarični ponudbi. Območje je uveljavljeno tudi kot športnorekreacijsko in sprostitveno središče. Spodnje Podravje, gledano s turistične perspektive, odlikujeta velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi goricami, Halozami ter Dravskem in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.

Tone Fornezzi »Že res, da se trenutno cenijo naftni derivati, kar pa še ne pomeni, da bi se odrekli kolesu. Kolo je tovarna za zdravje, in če nočete, da bi dohtarji letali za vami z injekcijami kalija, urno na bicikl. Vsakomur je življenje gala, ki redno vrti pedala! Več pa na sejmu Alpe–Adria. V turizmu je prosti čas najbolj fleten na Gospodarcu!«

oddih 61

Katalog razstavljavcev manawai Calle El Hiero 43, 35660 Corralejo, Fuertaventura, Španija Tel. 031/850 120 E-pošta: manawai@gmail.com Spletni naslov: www.manawaisurf.com Fuerteventura je otok sonca, vetra, neskončnih plaž, peščenih sipin in vulkanov. V mestu Corralejo je šola deskanja na valovih Manawai surf, ki poteka na različnih lokacijah po vsem severnem delu otoka. Ni važno, ali si popoln začetnik ali pa si se deskanja na valovih že učil, učitelj se bo prilagodil tvojim potrebam in stopnji znanja.

Pod budnim očesom naših inštruktorjev boš spoznal ta šport v teoriji in praksi prav tam, kjer surferji preživimo največ časa – na plaži! Šola Manawai surf ima profesionalno licenco APSO, je članica Surf zveze Slovenije in Mednarodne surf zveze.

monolit, d.o.o.

Letališka cesta 33d, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/546 67 60, faks 01/546 67 70 E-pošta: info@monolit.si Spletni naslov: www.monolit.si Podjetje Monolit se predstavlja z mobilno izletniško aplikacijo Monolit2go, ki vključuje več kot 2500 planinskih, pohodnih, kolesarskih in turističnih poti na območju celotne Slovenije. Vse poti, na enem mestu, na eni karti.

nacionalni park krka, javna ustanova Trg Ivana Pavla II. br. 5, HR - 22000 Šibenik, Hrvaška Tel. +385/22 201 774, faks +385/22 336 836 E-pošta: silvija.caleta@npk.hr Spletni naslov: www.npkrka.hr Nacionalni park Krka predstavlja izjemne naravne lepote in številne kulturne in zgodovinske spomenike in arheološke najdbe.

nlb vita, življenjska zavarovalnica, d.d.

Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/476 58 00, faks 01/476 58 18 E-pošta: info@nlbvita.si, Spletni naslov: www.nlbvita.si Življenjska zavarovalnica NLB Vita, d. d., vas vabi na razstavni prostor, kjer boste lahko sklenili zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini NLB Vita Tujina in tako poskrbeli za brezskrbno potovanje in počitnice v tujini.

neretva kiteboarding - g&d, d.o.o.

Podbrezje 251, 4202 Naklo, Slovenija Tel. 041/574 040 E-pošta: domensi@gmail.com Spletni naslov: www.neretvakiteboarding.com

Kite šolo Neretva kiteboarding smo ustanovili pred štiri leti z namenom, da bi skupaj v čim večjem številu prepotovali svet in pri tem nadgradili tako svoje znanje kot tudi znanje svojih učencev. Ob vsem tem želimo pridobivati izkušnje, nova spoznanja in ustvarjati zanimive zgodbe in spomine. Inštruktorji šole Neretva kiteboarding svoje znanje in izkušnje nadgrajujejo iz dneva v dan in imajo tudi certifikate IKO ali pa so v postopku njihovega pridobivanja.

odprta kuhna - olam, d.o.o.

Bazoviška cesta 7a, 6210 Sežana, Slovenija Tel. 041/968 491 E-pošta: info@odprtakuhna.si Spletni naslov: www.odprtakuhna.si Odprta kuhna je priljubljena prehranska tržnica, ki vsak petek od marca do oktobra med svoje stojnice na Pogačarjev trg v Ljubljani privablja številne gurmane in kulinarične (avan)turiste.

olimpijski komite slovenije – združenje športnih zvez Celovška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/230 60 04, faks 01/230 60 22 E-pošta: info@olympic.si Spletni naslov: www.olympic.si Brez nas ni športa. Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je slovenska krovna športna organizacija, ki skrbi za mnogotere dejavnosti, povezane s športom.

Pokriva tudi področja športa za vse, kjer povečuje tudi njegovo prepoznavnost in dostopnost do podatkov o športno-rekreativnih dogodkih ter športni vadbeni ponudbi. Sodelovanje s Športno zvezo Ljubljane in Javnim zavodom za šport Slovenije – Planica je uporabnikom ustvarilo dva nova medija: spletni in mobilni Infosport.si.

Ta bo javnosti prvič predstavljen na sejmu Alpe-Adria – Turizem in prosti čas. Na naši športni infotočki v dvorani B2 bomo pripravljali nagradne igre za obiskovalce, vsak dan pa nas bodo obiskovali vrhunski športniki. Vabljeni tudi vi!

pivovarna laško, d.d.

Trubarjeva 28, 3270 Laško, Slovenija Tel. 03/734 80 00, faks 03/573 18 17 E-pošta: info@pivo-lasko.si Spletni naslov: www.pivo-lasko.si Okusite nepozabno! Tradicija, znanje in vizija ponuditi potrošniku najkakovostnejše pivo, so le osnova pri razvoju specialnih vrst piv Skupine Laško, v katerih vsak najde kanček sebe. Pokusite tudi vi preverjena imena v novih različicah in nove recepture!

planinska zveza slovenije Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 56 80, faks 01/434 56 91 E-pošta: info@pzs.si Spletni naslov: www.pzs.si Na sejmu se skupaj s PZS predstavljajo: GDL Gorska reševalna zveza Slovenije GRS postaja Ljubljana Planinska društva Slovenski planinski muzej Mojstrana Združenje gorskih vodnikov Slovenije Planinska zveza Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z aktivnim življenjem v naravi in gorskem svetu.

pohodništvo in kolesarjenje, giz Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/646 566, faks 04/574 35 48 E-pošta: info@hiking.si Spletni naslov: www.hiking-biking-slovenia.com Pohodništvo&kolesarjenje je združenje specializiranih namestitev za pohodnike in kolesarje. Hoteli, penzioni in apartmajske hiše ponujajo pohodnikom in kolesarjem prilagojene možnosti bivanja. Združenje skrbi za razvoj pohodništva in kolesarjenja kot turističnih produktov in ju promovira v tujini.

posredništvo radiostezija simonovi čaji milan kalinić, s.p.

Celovška cesta 264, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/793 108 E-pošta: kalinic.milan888@gmail.com Čaji, olja, glina, kreme, predstavitev magnoflex.

potnik.si (e-revija za potnike) Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš, Slovenija Tel. 041/376 669 E-pošta: simon@prvak.si Internet naslov: www.potnik.si Obiskovalci sejma ob vstopu prejmejo darilni kupon v vrednosti 20 evrov. Ta kupon lahko unovčijo na razstavnem prostoru Potnik.si in tako eno leto brezplačno prejemajo revijo Potnik.si.

potovalna agencija trud Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/360 28 20 E-pošta: trud@trud.si Spletni naslov: www.trud.si Potovanja agencije Trud vas udobno vpeljejo v dežele po vseh celinah sveta. Vabijo vas severnoameriška pronicljivost, temperament latinske Amerike, neverjeten

Nina Tanhofer, standuppaddler.si »Če ste vedno sanjali o tem, da bi izlete združili z aktivnostjo, aktivnost s sproščanjem po stresnem delovniku in sproščanje s popolnoma novimi doživetji v objemu narave, če bi radi doživeli nekaj novega, drugačnega in navdušujočega, potem je prava aktivnost za vas. SUP – Stand Up Paddling je v tujini ena izmed najhitreje rastočih oblik rekreacije na vodi. Stojimo in veslamo … Gre za kombinacijo aktivnosti in odkrivanja skritih kotičkov naravnih lepot. In ker jih Slovenija premore veliko, smo se odločili, da vam ponudimo možnost, da jih doživite z nami. Težko opišemo občutke, ki jih nudi tiho drsenje po vodni gladini, po rečnih rokavih, do ločja na robu jezera, pod krošnjami dreves, skozi katere nas božajo sončni žarki in pod mogočnimi klifi na domači obali. Vse to morate preprosto doživeti … Ekipa Standuppaddlerja se veseli, da vas lahko popelje na čisto posebno in nepozabno doživetje, ki vam lahko zelo hitro zleze pod kožo.«

62 oddih

živalski svet Afrike, arabska gostoljubnost in azijska milina.

Premišljenim potovalnim načrtom dodamo udobno namestitev in ugodne letalske povezave, jim primešamo znanje odličnih vodnikov ter začinimo z zmernimi cenami.

Svet je na vaši dlani!

pulz šport, d.o.o.

Podmilščakova 36, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel, 040/810-669 E-pošta: info@pulzsport.si Spletni naslovi: www.pulz-sport.si, www.nordijskahoja.com, www.teknasmuceh.si, www.plavanje.org, www.treningteka.com, www.shapesports.co.uk

quiksilver windsurf šola - agencija multipraktik, nina tanhofer, s.p. in rajdlajf, žiga hrček, s.p Nina Tanhofer, s.p., Ročinj 102, 5215 Ročinj Rajdlajf, Žiga Hrček, s.p, Knezova 14, 1000 Ljubljana Tel 040 566 551 E-pošta: info@windsurfer.si Spletni naslov: www.windsurfer.si, www.standuppaddler.si Šolo Quiksilver windsurf sta leta 2006 ustanovila znana slovenska jadralca na deski Nina Tanhofer in Žiga Hrček, v letih pa so se jima pridružili prijatelji, najboljši slovenski jadralci na deski in do danes je ekipa nenehno rasla.

Skrbno izbrana skupina entuziastov na kampih zagotavlja prijetno vzdušje, dopolnjeno z visoko mero strokovnosti in težnjo k napredku. Vsak zase dodajajo edinstvenost doživetju jadranja na deski in delijo svoje izkušnje in znanje z vsemi, ki postanejo del naše zgodbe.

razvojno informacijski center bela krajina Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, Slovenija Tel. 07/305 65 30, faks 07/305 65 31 E-pošta: info@ric-belakrajina.si Spletni naslov: www.belakrajina.si Sproščanje ob reki Kolpi - EDEN 2010, naravna in kulturna dediščina, kolesarske in pohodniške poti, belokranjska vina in kulinarika, tradicionalne prireditve, turistične kmetije in kampi ob reki

ribiška zveza slovenije Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/256 12 94, 041/738 849, faks 01/256 12 95 E-pošta: info.rzs@ribiska-zveza.si, Spletni naslov: www.ribiska-zveza.si Ribiška zveza Slovenije predstavlja 64 članic – ribiških družin. Osrednje geslo letošnjega nastopa skupaj z Zavodom za ribištvo Slovenije bo: Zaščita domorodnih ribjih vrst slovenskih celinskih voda. Na sejmu se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z varovanjem voda, upravljanjem z ribjim življem in ribolovom na rekah

in jezerih Slovenije. Kot novost bo predstavila urbani ribolov na Ljubljanici in njenih pritokih.

rozman bus rozman janez, s.p.

Lancovo 91, 4240 Radovljica, Slovenija Tel. 04/531 52 49 E-pošta: rozmanbus@siol.net Spletni naslov: www.rozman.si Izleti po Sloveniji in tujini, dopusti in počitnice na morju – Dugi otok in Murter, zdravstveni in zobozdravstveni turizem v Bosni in Hercegovini, toplice v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem

rra koroška - regionalna razvojna agencija za koroško regijo, d.o.o.

Meža 10, 2370 Dravograd, Slovenija Tel. 059/085 190, faks 059/085 191 E-pošta: info@rra-koroska.si Spletni naslov: www.koroska.si Predstavitev celovite turistične ponudbe Koroške, ki obsega območje Mežiške, Dravske in Mislinjske doline ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. Raznovrstne možnosti za poletne in zimske aktivnosti v naravi. Doživetja neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine. Počitnice na podeželju. Priprave športnikov.

rra mura, d.o.o.

Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota, Slovenija Tel. 02/536 14 61, faks 02/536 14 65 E-pošta: roman@rra-mura.si, Spletni naslov: www.rra-mura.si Na sejmu se predstavljajo: Hotel Diana, Radenci in Banovci Kultprotur, Gornja Radgona LTO Prlekija, Ljutomer Občina Tišina, Tišina RGT, d.o.o., Polana Sava Turizem, d.o.o., Moravske Toplice Turistična kmetija Dervarič, Kopriva ZRP Pomelaj, z.o.o., Lendava ZUKD Grad, Grad Vabljeni v sončno Pomurje, kjer bomo razvajali vse vaše čute in si boste lahko aktivno odpočili. Kolesarske poti vam ponujajo odlično izhodišče za zdravo in aktivno preživljanje počitnic. Po aktivnem dnevu se lahko razvajate v termalnih vodah in velneških centrih ter prepustite kulinaričnim užitkom.

satura, d.o.o. – revija horizont Radvanjska cesta 112, 2000 Maribor, Slovenija Tel. 02/331 27 58 E-pošta: urednistvo@revijahorizont.com Spletni naslov: www.revijahorizont.com Horizont revija za potovanja in turizem bralcem predstavlja zanimive kotičke v Sloveniji, Evropi in svetu.

sava turizem d.d.

Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 02/512 22 00, faks 02/548 16 07 E-pošta: info.shr@sava.si Spletni naslov: www.sava-hotels-resorts.com Sava Hotels&resorts – Hoteli, wellness, vodni parki: Bled, Terme 3000, Radenci, Lendava, Ptuj, Banovci

slovenske alpe gorenjska regionalna destinacijska organizacija gorenjska Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/578 05 00, faks 04/578 05 01 E-pošta: info@slovenian-alps.com Spletni naslov: www.slovenske-alpe.si Na sejmu se pod znamko Slovenske Alpe – Gorenjska predstavljajo: Občina Bled Občina Bohinj Občina Cerklje na Gorenjskem Občina Gorenja vas – Pm Občina Gorje Občina Jesenice Občina Jezersko Občina Kranj Občina Kranjska gora Občina Naklo Občina Preddvor Občina Radovljica Občina Šenčur Občina Škofja Loka Občina Tržič Občina Železniki Občina Žiri Občina Žirovnica Triglavski narodni park Slovenske Alpe. Gorenjska. Razgibana pokrajina, ki z visokimi vrhovi povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poti, ki povezujejo ljudi. Z vsakič drugačnimi zgodbami.

Vabljeni na obisk!

skupina vrtovi panonski, z.o.o.

Plese 9a, 9000 Murska Sobota, Slovenija E-pošta: info@zelena-tocka.si Spletni naslov: www.zelena-tocka.si Zelena točka – trgovina s slovenskimi pridelki in izdelki.

Izdelki odražajo višjo kakovost, kratke transportne poti in slovensko poreklo.

Viki Grošelj, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik »Sreča je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti.« (L. N. Tolstoj) »Moderni človek zaradi svojega načina življenja vse bolj izgublja prvinski stik z naravo. Ohranjanje tega stika, spoštovanje naravnih zakonitosti, varovanje njenih neokrnjenih predelov so neprimerljivo pomembnejši kot histerično pehanje za navideznim, materialnim udobjem. Virtualna resničnost nikoli ne bo mogla nadomestiti osebne izkušnje, ki nam jo ponuja neokrnjena narava v vseh pojavnih oblikah. Misel velikega Tolstoja, izrečena pred več kot sto leti, tudi danes ne bi mogla biti času primernejša.

Zato jo lahko razumemo tudi kot vabilo v svet narave, ki nam s svojo univerzalnostjo, pestrostjo in izjemnostjo v naša življenja prinaša same presežke. Samo odpraviti se moramo na pot …« foto: Arne Hodalič

oddih 63

Katalog razstavljavcev spirit slovenija, javna agencija Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/589 85 00 E-pošta: info@slovenia.info Spletni naslov: www.spiritslovenia.si Na stojnici I Feel Slovenia se pod okriljem Sektorja za turizem javne agencije Spirit Slovenija predstavlja inovativna slovenska turistična ponudba. Obiščite nas v Marmorni dvorani in odkrijte drugačna doživetja!

Smo največje slovensko potapljaško društvo, ki se ukvarja s potapljanjem na vdih in podvodnim ribolovom.

Organiziramo celoletne treninge v bazenu na enajstih lokacijah po vsej Sloveniji, v poletnih mesecih pa organiziramo društvene tabore ob morju. Izvajamo tečaje potapljanja na vdih in podvodnega ribolova v vseh večjih slovenskih krajih. Vse aktivnosti vodi Jure Daić, aktualni državni rekorder in prvak v potapljanju na vdih ter prvi Slovenec, ki se je na vdih potopil globlje od sto metrov.

terme čatež, d.d. stal, d.o.o.

Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/439 16 99, faks 01/439 16 95 E-pošta: vanja@stapotovanja.com Spletni naslov: www.stapotovanja.com Agencija, poznana po ugodnih letalskih vozovnicah in prenočiščih, poskrbi za vaša poslovna in zasebna potovanja. Večletne izkušnje s področja avanturističnih potovanj dopolnjuje s poletnimi otroškimi kampi in jezikovnimi tečaji

šd alive Runkova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 031/560 070 E-pošta: info@alive.si, Spletni naslov: www.alive.si ŠD Alive se ukvarja z organizacijo Alivecamps windsurfing in surfing kampov v poletni sezoni, telesno pripravo športnikov in rekreativcev s programom Alivetraining in organizacijo športnih dogodkov Alive events.

soča fun park proaktiv sport d.o.o.

Cesta IX. Korpusa 58a, 5250 Solkan, Slovenija Tel. 040/377 477 E-pošta: info@socafunpark.si, Spletni naslov: www.socafunpark.si Pustolovski park Soča fun park se nahaja ob Soči v Solkanu (1km od Nove Gorice). Je edinstven park v Sloveniji, v katerega se dostopa s plovbo z raftom po Soči.

Ponaša se s štirimi progami z 48 elementi ter 300 m Flying foxom 40 metrov nad reko Sočo, imenovanim spust poguma. Zaradi svoje lege v bližini morja in blagega mediteranskega podnebja omogoča obisk skoraj vse leto.

Primeren je za obiskovalce vseh starosti.

športno društvo h2o team Frankolovska ulica 1, 2000 Maribor Tel. 031 827 392 E-pošta: jure@h2oteam.com, Spletni naslov: www.h2oteam.com

Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, Slovenija Tel. 07/49 36 700, faks 07/49 35 005 E-pošta: info@terme-catez.si, Spletni naslov: www.terme-catez.si Na sejmu se predstavlja: Zavod za mladino in turizem Brežice Terme Čatež, največje termalno turistično središče, ponujajo bogato ponudbo vodnih programov in zabave s počitnikovanjem v hotelih in apartmajih na kar štirih lokacijah – na Čatežu, Mokricah, v Kopru in v Marini Portorož. Privoščite si avanturistične počitnice v indijanski vasi ali gusarskem zalivu na Čatežu, razvajajte se v velneških centrih, sprostite v Savna parku, preizkusite v igri golfa, izberite med vrsto ponujenih športnih aktivnosti ali izpeljite uspešni poslovni dogodek! Na stojnici se jim bo pridružil Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, ki bo predstavil dodatno turistično ponudbo v občini Brežice.

Turistična organizacija Vojvodine promovira turizem v Vojvodini: vinske poti, aktivne počitnice, kulturno dediščino, mestni oddih, Donavo, Petrovaradinsko trdnjavo, samostane, salaše, čarde in najboljši glasbeni festival v Evropi – Exit.

turistična skupnost federacije bih Branilaca Sarajeva 21/III, BA - 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina Tel. +387/33 252 928, faks +387/33 252 901 E-pošta: media@tourism.ba Spletni naslov: www.bhtourism.ba Na sejmu se predstavljajo: Turistična skupnost Federacije BIH, Turistična skupnost Hercegovsko-neretvanskega kantona, Turistična skupnost kantona Sarajevo, Turistična skupnost Unsko-sanskega kantona, Turistična skupnost Zeniško-dobojskega kantona.

turistična kmetija tonin Puče 48, 6274 Šmarje, Slovenija Tel. 031/599 094 E-pošta: tonin.pucer@gmail.com Spletni naslov: www-kmetija-tonin.com Turistična kmetija Tonin leži v majhni istrski vasi Puče, v osrčju slovenske Istre. Kmetija, kategorizirana s tremi jabolki, razpolaga z dvema apartmajema in prostorom, v katerem lahko pogosti najavljene skupine.

terme snovik - kamnik, d.o.o.

Molkova pot 5, 1241 Kamnik, Slovenija Tel. 01/834 41 00, faks 01/834 41 36 E-pošta: info@terme-snovik.si Spletni naslov: www.terme-snovik.si Do okolja in družin prijazne terme le pol ure vožnje od Ljubljane. Termalna voda za kopanje in pitje. Bivanje v apartmajskem naselju (74 apartmajev in 30 sob). Raj za potepanje po naravi!

turistična organizacija v tuniziji / predstavništvo v avstriji Opernring 1/R/109, AT - 1010 Dunaj, Avstrija Tel. + 43/1/585 34 80, faks + 43/1/585 34 80 18 E-pošta: office@tunesieninfo.at Spletni naslov: www.tunesien-info.at Neskončne plaže, kultura, golf, talaso, bazarji, sredozemska kuhinja … Naj vas navdihne raznolikost Tunizije! Vse informacije, ki jih potrebujete za popoln izlet.

turistična organizacija vojvodine Bulevar Mihaila Pupina br. 6, RS - 21000 Novi Sad, Srbija Tel. +381/21 452 910, faks +381/21 420 758 E-pošta: office@vojvodinaonline.com Spletni naslov: www.vojvodinaonline.com

turistična zveza slovenije Miklošičeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 16 70, faks 01/434 16 80 E-pošta: info@turisticna-zveza.si, Spletni naslov: www.turisticna-zveza.si Pod okriljem TZS se predstavlja več kot sto lokalnih turističnih društev, ki na stojnicah predstavljajo svojo dejavnost in ponudbo ter skrbijo za živahno sejemsko vzdušje. Obiskovalci se radi pomudijo pri njih in še zlasti uživajo v pokušnji izvrstnih kulinaričnih lokalnih posebnostih, ki jih na stojnicah društev ne manjka.

Na sejmu predstavljajo: Samostojna turistična društva: Društvo za ohranjanje dediščine Društvo za ohranjanje Lokavškega izročila - Doli Društvo za razvoj podeželja Laz Etnografsko društvo Cigani Dornava Kulturno turistično društvo Sveti Vid Turistično društvo Bohinj Turistično društvo Dravograd Turistično društvo Kamniška Bistrica Turistično društvo Kanja Trzin Turistično društvo Korada Deskle - Anhovo Turistično društvo Kurešček Turistično društvo Moravče Turistično društvo Mozirje

Markus Müller, vodja promocije v Irskem inštitutu za ribištvo in priznan pisec v številnih specializiranih muharskih revijah »V sklopu Irskega inštituta za ribištvo – Inland Fisheries Ireland skrbim za promocijo ribolova na Irskem po vsej Evropi. Predstavljamo se na vseh pomembnih ribiških sejmih po Evropi. Poznam vse najboljše muharske vode širom sveta. Muharil sem že na večini vaših muharskih rek, ki jih dobro poznam. Težko je še kje najti tako lepe reke, bogate z ribami, kot jih imate v Sloveniji. Posebej cenim muharjenje na potočne postrvi, soške postrvi in lipane. Pri srcu so mi tako vaše alpske kot kraške vode. Najraje lovim na Unici, ki je ena najboljših lipanskih voda v Evropi, poseben biser pa je tudi bližnji Obrh.«

64 oddih

Turistično društvo Podčetrtek Turistično društvo Rekreatur Turistično društvo Žetale Turistična zveza Medvode: Športno turistično društvo Sora Turistično društvo Dragočajna – Moše Turistično društvo Goričane-Vaše Turistično društvo Hraše Turistično društvo Katarina Turistično društvo Pirniče Turistično društvo Smlednik Turistično društvo Zbilje Turistično društvo Žlebe – Marjeta Zavod za šport in turizem Medvode Turistična zveza Velenje: Društvo zeliščarjev Velenje M-TIC Vinska gora Turistična zveza Mladinski odbor Velenje Turistično društvo Revivas Škale Turistično društvo Šalek Turistično društvo Šentilj Turistično društvo Šmartno ob Paki Turistično društvo Velenje Turistično društvo Vinska gora Turistična zveza Gornjega Posočja Društvo Baška dediščina Razvojno društvo Breginjski kot Turistično društvo Most na Soči Turistično društvo Šentviška planota Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine Turistično društvo Bučka Turistično društvo Mokronog Turistično društvo Suha krajina Turistično društvo Trebnje Turistično društvo Zagrad Štajerska turistična zveza Občinska turistična zveza Maribor Turistično društvo Destrnik Turistično društvo krajanov Planica Turistično društvo Polenšak Turistično društvo Selnica ob Dravi Turistično društvo Središče ob Dravi Turistično društvo Starše Turistična zveza Slovenska Bistrica Turistično društvo Breza Pragersko Gaj Turistično društvo Cokla Tinje Turistično društvo Jelka Šmartno na Pohorju Turistično društvo Kočno Turistično društvo Lipa Kebelj Turistično društvo Lucija Križeča vas Turistično društvo Makole Turistično društvo Oplotnica Turistično društvo Samostan Studenice Turistično društvo Štatenberg Turistično društvo Viničar Zgornja Polskava Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska KETŠD Alojz Mihelčič Harije Turistično društvo Bloke Turistično društvo Brest Brestovica Turistično društvo Loška dolina in Zavod Grad Snežnik Turistično društvo Menišija Turistično društvo Pivka in Park vojaške zgodovine Pivka Turistično društvo Postojna Turistično društvo Prem

Turistična zveza TIC Nova Gorica Turistično društvo Lokovec Turistično društvo Nova Gorica Turistično društvo Solkan Turistična zveza Od Turjaka do Kostela Turistično društvo Kočevje Turistično društvo Ribnica Turistično športno društvo Kostel Pomurska turistična zveza Goričko drüjštvo za lepše vütro Kulturno turistično društvo Puconci Kulturno turistično društvo Vaneča Kulturno turistično društvo Dolina Turistična zveza Lendava vabi Turistično društvo Beznovci Turistično društvo Mala Nedelja Turistično društvo Negova - Sp. Ivanjci Turistično društvo Šalamenci Turistično kulturno športno društvo Pečarovci Zveza kulturnih in turističnih društev občine Puconci Turistična zveza Grosuplje Turistično društvo Šmarje Sap Turistično društvo Županova jama Št. Jurij Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje Občinska turistična zveza Brežice Turistično društvo Bizeljsko Turistično društvo Dobova Turistično društvo Kapele Turistično društvo Sromlje Občinska turistična zveza Krško Turistično društvo Brestanica Turistično društvo Lovrenc Raka Turistično društvo Senovo Turistično hortikulturno društvo Zdole Občinska turistična zveza Ivančna Gorica Turistično društvo »Publius Maximius« Valična vas Turistično društvo Ambrus Turistično društvo Grča Turistično društvo Ivančna Gorica Turistično društvo Krka Turistično društvo Muljava Turistično društvo Polževo Turistično društvo Stična Turistično društvo Šentvid pri Stični Turistično društvo Višnja Gora Turistično društvo Zagradec Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib Gorenjska turistična zveza Turistično društvo Brezje Turistično društvo Dovje Mojstrana Turistično društvo Jezersko Turistično društvo Kranjska Gora Turistično društvo Zasip Turistično društvo Železniki Turistično društvo Žiri Turistično društvo Žirovski vrh Turistična društva občine Šentjur Društvo Izviri Dobrina Turistično društvo Gorica pri Slivnici Turistično olepševalno društvo Ponikva Turistično olepševalno društvo Šentjur Poleg predstavitve turističnih društev bo na sejmu prvi dan, 28. januarja, tudi srednješolski festival Več znanja za več turizma na aktualno temo Zgodbe turizma. Na njem

se bo z zgodbami iz domačih okolij predstavilo 39 srednjih šol iz vse Slovenije in tujine. Zgodbe bodo predstavili na stojnicah v hali C, kjer bo tudi tekmovanje. Začelo se bo ob 10., trajalo pa bo do 18. ure, ko bodo najboljšim podeljena priznanja. Teden pred začetkom sejma (od 21. do 28. januarja) bo moč njihove turistične spote že všečkati na Facebooku TZS. Vabljeni k ogledu in všečkanju!

turizem ljubljana Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/306 45 83, faks 01/306 45 94 E-pošta: info@visitljubljana.si, Spletni naslov: www.visitljubljana.si Osrednja Slovenija je najbolj prepoznavna turistična regija v Sloveniji, ki svojo privlačno turistično ponudbo gradi po trajnostnih načelih. Identiteto ji daje edinstven preplet privlačne avtentičnosti zelene okolice in kreativne prestolnice, ki nosi laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

Na sejmu se predstavljajo: Avantcar Ljubljana BIC Ljubljana DOD Gradež DPŽ Velike Lašče Green Embrace Iška Adventure Občina Brezovica občina Dobrepolje Občina Domžale Občina Kamnik Občina Medvode Občina Polhov Gradec Občina Šmartno pri Litiji Občina Trzin Občina Velike Lašče Občina Vrhnika Roundabout RRA LUR Slovenia Explorer TD Trzin Kanja Timing ljubljana Turistična zveza Občine Lukovica Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Zavod Parnas v sodelovanju z DPŽ Dobrepolje Struge Zavod Trubarjevi kraji Velike Lašče Zavod za turizem in šport Kamnik

uvala poljana, d.o.o.

Rujnica 9/a, HR - 51550 Mali Lošinj, Hrvaška E-pošta: info@poljana.hr Spletni naslov: www.poljana.hr Kamping Village Poljana se nahaja na otoku Lošinju v Kvarnerju. Je idealno mesto za preživljanje sproščujočih počitnic v naravi, kjer ponujamo namestitve v mobilnih hiškah, bungalovih in kampiranje.

Miha Jurečič, trener, Pulz šport »Čeprav se zdi nordijska hoja enostavna oblika vadbe je pomembno, da jo izvajamo pravilno. Pri Pulz športu se zavedamo, da je pravila tehnika nordijske hoje ključ, do zdrave in uspešne vadbe. Lepo vabljeni, da se nam pridružite na kratkem, 45-minutnem tečaju, kjer vas bomo naučili osnove vseh tehnik nordijske hoje, vas sproti popravljali in vam pokazali tudi kakšno koristno vajo za moč. Da bodo vaši koraki pravilni, bodo poskrbeli Pulzovi izšolani inštruktorji. Za tečaj potrebujete le primerno obutev – športne copate in dobro voljo, za vse ostalo, bomo poskrbeli mi.«

oddih 65

Katalog razstavljavcev urban roof – center urbanih športov Ulica Milana Majcna 6, 1000 Ljubljana Tel. 059 924 163 (Urban Roof) in 040 533 234 (Ana) E-pošta: info@urbanroof.si Spletni naslov: www.urbanroof.si Pod Urbano streho vas pričaka pokrit skate park, plezalna stena in plesna dvorana. Pod vodstvom izkušenih športnih učiteljev izvajamo tečaje rolanja, rolkanja, bmxkolesarjenja, skiroja, plezanja, tečaje hip-hopa in breakdancea. Možna je tudi rekreativna vadba na vseh omenjenih površinah.

Poleg rednih programov organiziramo tudi športne dneve, tekmovanja, športne motivacijske delavnice, praznovanja rojstnih dni, kampe, izlete, športne počitnice, počitniška varstva za otroke, delavnice urbane kulture ter druge dogodke.

val navtika, d.o.o.

Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 040/324 326 E-pošta: exclusive@val-navtika.net Spletni naslov: www.val-navtika.net Val navtika je prva slovenska navtična revija in je po 24 letih daleč najbolj brana tovrstna edicija v Sloveniji.

zalaegerszegi vásár kft »5 poštnih kočij« Ságodi Iparterület 807/15., HU - 8900 Zalaegerszeg, Madžarska Tel. +36/92 510 205, faks. +36/93 510 205 E-pošta: info@zegfair.hu, Spletni naslov: www.zegfair.hu »5 poštnih kočij« je inovativen območni turistični razvojni program. Program čezmejnega sodelovanja SlovenijaMadžarska 2007–2013

Partnerji sejma

66 oddih

zavod za kulturne prireditve in turizem celeia celje Krekov trg 6, 3000 Celje, Slovenija Tel. 03/428 79 30, faks 03/428 79 31 E-pošta: zavod.celeia@celje.si, Spletni naslov: www.celeia.info Dežela Celjska je idealno turistična destinacija za vse, ki iščejo dobro počutje. Pridite k nam in raziščite naše gradove, muzeje, obiščite turistične kmetije ali si privoščite oddih v zdraviliščih.

zavod za kulturo škofja loka Mestni trg 26, 4220 Škofja Loka, Slovenija Tel. 051/335 543 E-pošta: info@pasijon.si, Spletni naslov: www.pasijon.si Škofjeloški pasijon, največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji z biblijsko vsebino, bo zopet uprizorjen v marcu in aprilu 2015. Doživite ga skupaj z nami. Več na www.pasijon.si.

zavod za ribištvo slovenije Spodnje Gameljne 61a, 1211 Ljubljana - Šmartno, Slovenija Tel. 01/234 34 00, faks 01/234 34 05 E-pošta: info@zzrs.si, Spletni naslov: www.zzrs.si Zavod za ribištvo Slovenije se predstavlja s svojim strokovnim delom na področju sladkovodnega ribištva.

Osrednji moto letošnjega nastopa, skupaj z Ribiško zvezo Slovenije, bo: Zaščita domorodnih ribjih vrst slovenskih celinskih voda. Predstavili bodo strokovno delo na področju upravljanja s slovenskimi domorodnimi ribjimi vrstami v celinskih vodah, s poudarkom na sulcu in potočni postrvi ter projekt Riba-park.

zavod za šport, turizem in prosti čas sežana Kosovelova ulica 5, 6210 Sežana, Slovenija Tel. 05/731 01 28, E-pošta: tic.sezana@visitkras.info Internet naslov: www.visitkras.info, www.sport-sezana.com

Na sejmu se predstavljajo: Kobilarna Lipica Občina Divača Občina Hrpelje-Kozina Občina Komen Občina Miren-Kostanjevica Park Škocjanske jame Kras, ki zažari v vsej svoji lepoti v podzemlju, in Brkini s prečudovitimi razgledi na terasaste sadovnjake. Peš, s kolesom ali na hrbtu lipicanca, po kraški vinski cesti v dobro gostilno, na pršut in teran.

združenje turističnih kmetij slovenije Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje, Slovenija Tel. 03/491 64 81, faks. 03/491 64 80 E-pošta: ztks@siol.net Spletni naslov: www.turisticnekmetije.si Predstavitev ponudbe slovenskih turističnih kmetij in ponudbe na podeželju

združenje turističnih vodnikov slovenije Alešovčeva ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 040/527 145, E-pošta: info@slovenija-vodniki.si Spletni naslov: www.slovenija-vodniki.si Združenje turističnih vodnikov Slovenije združuje vodnike, ki vodijo skupine domačih in tujih turistov po Sloveniji in tujini.

zveza za športni ribolov na morju slovenije Cesta Zore Perello-Godina 3, 6000 Koper - Capodistria, Slovenija Tel. 031/760 115 E-pošta: egon.brecelj@zsrm-slo.org Zveza za športni ribolov na morju Slovenije predstavlja svojo dejavnost, povezano s športnim ribolovom na morju v Sloveniji, in ribolovno opremo za ribolov na morju.

oddih 67

3 Do 2 ottrro oka ka bre ezplaÄ?no zplaÄ?no 3 Za abava bava za ma ale le in velike

Zimske poÄ?itnice 13.02. do 01.03.2015

3 noÄ?i

dodatna noÄ?

Hotel Livada Prestige*****

230 â‚Ź

77 â‚Ź

Hotel Ajda****

189 â‚Ź

63 â‚Ź

Hotel Termal****

162 â‚Ź

54 â‚Ź

Terme Ptuj

Grand Hotel Primus****s

209 â‚Ź

4 noÄ?i = 209 â‚Ź (ned - Ä?et)

ZdraviliĹĄÄ?e Radenci

Hotel Radin****

162 â‚Ź

54 â‚Ź

Hotel Izvir****

159 â‚Ź

53 â‚Ź

Hotel Lipa***

142 â‚Ź

43,50 â‚Ź

Apartmaji Lipov gaj***

132 â‚Ź

39,50 â‚Ź

Hotel Zeleni gaj***

177 â‚Ź

51 â‚Ź

Hotelsko nas. Zeleni gaj***

162 â‚Ź

43 â‚Ź

Terme 3000Moravske Toplice

Terme Lendava

Terme Banovci

VkljuÄ?eno: namestitev s polpenzionom v dvoposteljni sobi, neomejeno kopanje v bazenih hotela (tudi na dan odhoda), animacijski program ... Vse podrobnejĹĄe informacije dobite na spletni strani: www.shr.si

68 oddih

02 512 22 00

• Otroke lahko na naĹĄih destinacijah ah iz bazenov prikliÄ?ejo ejo zgolj raznolike prikik ikupne in navihane maskote ter domiĹĄljijski liki. • Ko se otroci malo posuĹĄijo, Ĺže ustvarjajo in se zabavojo pri ĹĄtevilnih delavnicah, zabavnih igrah in pustolovĹĄÄ?inah, ki jih vodijo animatorji polni idej. • StarĹĄi se lahko posvetijo sebi, sprostitvi v savnah ali na masaĹžah ter ĹĄportnim aktivnostim.

rezervacije@shr.si www.shr.si