Tenstan krompir 2

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

R K AN

T S EN

T

Uvodnik Pred vami je nova, druga številka našega in vašega Tenstanega krompirja. Veseli nas, da ste prvo številko tako dobro sprejeli, nam pa je to dalo novega navdiha za zbiranje materiala in ustvarjanje številke, ki jo imate pred seboj.

Spet je nova, sveža, polna zanimivih člankov, idej, nasvetov, raziskovanj in popotovanj. In kar je najpomembnejše – vaša je. Uživajte!

TENSTAN KROMPIR

R I P OM

JEDILNIK APERITIV

3

HLADNA PREDJED

5

JUHA

8

TOPLA PREDJED

9

SORBET

11

GLAVNA JED

13

SLADICA

17

KAVA

18

1

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

JEDILNIK APERITIV: Novice in novičke HLADNA PREDJED: Szia! Popotnik, Berlin JUHA: Brucovanje TOPLA PREDJED: AEHT Copenhagen 2003 SORBET: Morje v mojih ušesih GLAVNA JED: Intervju z Mojco Jošt, Intervju z Tonijem Smolejem SLADICA: Kulinarično ocenjevanje študentske ponudbe KAVA: Gremo na ABSOLVENTSKI IZLET, Foto reportaža

EZ

N LE

I N

2

V I Ž

A

BR

U

N E Č

!

A!

Ja trapast kane, sam če pa mau resn pokunštvate pa kr drži. Ker živlene ne pomen samo še saf‛r ampak tud‛ mnogo lepih trenutkov, ki se med seboj dopolnjujejo in se povezujejo v eno celoto. Prav tako je z našim življenjem in delom na šoli. Mau je treba pomigat pa je prav lepo.

Pozabite na vsa zgodnja jutra ko ustajate in se raje spomnite na množico vaših zalimanih sotrpinov ki jim je prav tako težko kot vam.

Ne pozabite tudi mi smo med njimi. Po prvem odmoru si lahko polepšate dan in si ga naredite zanimivejšega že s prvo kavo v šolskem kafiču.

Udeležujte se predavanj,vaj, potopisnih predavanj in uživajte življenje. Nanj glejte kot na največjo investicijo svojega življenja in ga izkoristite v vseh možnih pogledih.

Niste sami in gremo naprej!

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Novice in novičke GTZ BLED

ADIO VEČERI

Študentje 2. letnika so aktivno sodelovali na 50. Gostinsko – turističnem zboru, ki se je letošnje leto odvijal na Bledu. Delali so na različnih lokacijah, kjer so skrbeli za informacije, vstopnice ter postrežbo in prehrano gostov. Prav tako se je na GTZ – ju predstavljala tudi naša šola z atraktivno predstavitvijo »Ko boš prišel na Bled…«.

Gledalce je očarala študentka Maja Založnik s prekrasnim glasom. V taktih starih uspešnic so se odvrtele slike iz življenja študentov in šole. Za piko na i pa je poskrbel tudi bivši študent Aleš Petek, večkratni državni prvak v flairtending-u, z atraktivnim mešanjem pijač.

Vsi študentje si za sodelovanje zaslužijo le pohvale!

Tudi letošnje študijsko leto bomo popestrili z adio večeri ali tako imenovanimi popotniškimi predavanji. Izkušnje bodo z vami delili mladi in stari popotniki, vi pa ste vabljeni v njihovo družbo. Ne potrebujete potnega lista, letalske vozovnice ali denarja. Naj bo to Finska, Tajska, Amerika, Kanada, Nepal, Argentina, Islandija, Mehika, Južnoafriška republika, Škotska …, nikoli vam ne bo dolgčas. Potujte z nami!

ANIMACIJA Združenje animatorjev Slovenije je vikend v oktobru preživelo na animacijski delavnici »Dobra volja je najbolja!« v Kranjski Gori.

Animatorji iz cele Slovenije so dva dni aktivno sestavljali programe animacije za turistično področje Gore in jezera, kjer animacija žal še ni del stalne turistične ponudbe hotelov. Prav tako so spoznavali lepote kraja ter se tudi sami preizkusili v plesih, telovadbi, sestavljanju skečev in oblikovanju pripomočkov za animacijo. Animatorji se bodo ponovno dobili pred pričetkom poletne sezone, poudarek pa bo na turističnem področju Zdravilišča.

TENSTAN KROMPIR

ŠOLSKI CAJTNG Še vedno vabimo vse, ki bi radi sodelovali pri šolskem časopisu, da se nam pridružite.

Potrebujete predvsem dobro voljo in kanček novinarske žilice. Vabljeni vsi talenti, takšni ali drugačni. Javite se nam na:

student@vgs-bled.si

3

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

PROJEKTI Šolski projekti so del študijskih obveznosti na naši šoli. Letošnje leto bodo študentje 2. letnika sodelovali na naslednjih projektih: Otvoritev restavracije Center Lesce, Dedek Mraz, Country večer, Tiha večerja, Pustovanje, Multivizijska večerja, Svečana večerja AEHT, Gala Bled 2004 ter Podelitev diplom.

Vsi projekti bodo izvedeni v sklopu predmetov KOD, SOD in DTD za ciljno publiko. Študentom želimo veliko uspehov pri izvedbi!

tekmovanje in organizacija resnično všeč, naslednje leto spet pridemo in skušamo priti na sam vrh.

EVROPSKI BOŽIČ V SENIGALIJI Študentje smo se od 12.- 18. decembra udeležili srečanja z imenom Božič v Evropi, ki ga je organizirala Hotelska šola Panzzini, ki je prav tako članica v Združenju evropskih hotelskih in turističnih šol - AEHT. Tam smo predstavljali tradicionalno božično hrano in običaje Slovenije. Slovenska hrana je bila ostalim prebivalcem Evrope zelo všeč, tako da je bila naša stojnica ena izmed bolj obiskanih. Ideja same prireditve je spoznavanje tradicij posameznih evropskih narodov, za katero menimo, da je odlična. Imeli smo se lepo, navezali pa smo tudi mnogo stikov z študenti ostalih držav, ki se izobražujejo za poklic v naši branži.

TEKMOVANJE V OKRAŠEVANJU BOŽIČNE SMREKICE Pisal se je decembrski dan, 29., ko smo se polni novih idej in oboroženi z božičnimi okraski odpravili v prelepo bohinjsko dolino. V Soteski smo takoj vedeli, da smo skoraj na koncu sveta, saj nas je namesto trave pozdravil prvi sneg.

Namenjeni smo bili v Kulturni dom Jožeta Ažmana, kjer nam je bohinjski LTO priredil nepozabno popoldne. Udeležili smo se tekmovanja v krašenju božičnega drevesca.

Naša »lepotica« nas je že nestrpno pričakovala.

Borili smo se proti desetim ekipam, večinoma iz bohinjskega konca. To, da so ideje kar padale pri vseh ekipah, je bilo jasno že na začetku.

V zvokih Žiga benda smo uspeli okrasiti naše drevo - z vejic so viseli pribor, krožniki in kozarci. Da je bila slika popolna, smo pred drevescem postavili še božične pogrinjkedarilca.

Osvojili smo 5. mesto, ker pa nam je bilo 4

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

SZIA. POPOTNIK !

Tako grozni, kot so bili v sredini temnih let Evrope vpadi konjenic iz Azije na območje današnje Madžarske, se grozno sliši tudi madžarski jezik, ki je praktično nerazumljiv večini ljudi. Z izjemo ene ključne besede.

Szia, ki pomeni čao, živjo ali adijo, se na Madžarskem izgovori kot »see ya« (op. prev.: Se vidimo!).

Moj povratek iz tako imenovanih držav »Vzhodne Evrope« je svež in vedno znova me presenečajo hitre spremembe v tem delu sveta. Ostanki komunizma so le še ničvreden kič, ki krasi nekaj »komunističnih« tematskih parkov in restavracij. Rdeče zvezde in Stalinovi spomeniki so le še del preteklosti.

Nova generacija mladih, angleško govorečih vodnikov več kot očitno izpodriva staro rusko šolo in z velikim navdušenjem tujcem prikazuje življenje v tem delu sveta.

V maju 2004 bo 10 novih držav stopilo v Evropsko Unijo kot enakovredne članice tistim »bolj razvitim« državam. Vendar pa velja poudariti, da se bo v tem trenutku tudi geografski center Evrope avtomatično preselil iz Bruslja v Prago. Tako bodo v letu 2004 vse te »vzhodnoevropske« države spet postale del Centralne Evrope – kar so že bile pred »železno zaveso«. Domačini se zavedajo, da se bo treba spoprijeti z novimi evropskimi pravili, kar bo v veliki meri spremenilo tradicijo. Že en sam primer nam pove dovolj – pravijo, da je po higienskih standardih EU v pravilniku zapisano, da kuhana hrana ne sme biti postrežena več kot dve uri kasneje. Češki kuharji se pritožujejo, da bodo zato njihove najboljše jedi postale ilegalne. Vse češke specialitete so namreč okusnejše naslednji dan. Kar spomnite se na razne mineštre, golaže in sarme, kdaj so najbolj okusni?

Domačini so zaskrbljeni, da bo Bruselj prevzel preveč kontrole, vedo pa, da bo potrebno sprejemanje kompromisov. Tudi s strani čeških kuharjev.

Za popotnike vzpon Vzhodne Evrope pomeni drugo priložnost za oživitev starih, dobrih dni evropskega turizma – polnega barv, presenečenj in izzivov. Medtem ko bankomati od Barcelone do Berlina pridno izplačujejo eure, se ob prestopu vzhodne meje še vedno plačuje s kronami, zloti ali forinti.

Ob raziskovanju mest, ki so leta in leta živela v komunističnem režimu, boste srečali spremenljive domačine, intelektualne duhovnike, hitre, umazane in poceni tramvaje, skrivnostne simbole za moške in ženske toalete in nove prehrambene avanture. Medtem ko je v Zahodni Evropi halucinogeni absinth prepovedan in medeno žganje postreženo le na banketih turističnih gradov, sta oba klasičen zvarek Češke. Otroci se še vedno brezskrbno podijo po ulicah, babuške pečejo krofom podoben kruh in cigani plešejo na uličnih vogalih. Vedno, ko vodim moje skupine

TENSTAN KROMPIR

5

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 po teh prekrasnih deželah, je edina pritožba navdušenih turistov ta, da bi jim morala prej povedati, naj vzamejo s seboj več filmov za fotoaparat. In to je prava vrsta turistične pritožbe – vsaj zame.

Navkljub romantiki starega sveta je po praktičnosti novi svet na prvem mestu – z mlado, angleško govorečo generacijo in internet cafeji na vsakem vogalu. Cene so še vedno sprejemljive: vrček najboljšega piva v Evropi lahko dobite že za 100 SIT, zvrhan krožnik pirošk (op. pisca: poljski ravioli) za 200 SIT, na koncertu klasične glasbe v eni od neštetih palač pa uživate že za manj kot 2000 SIT. Izkoristite, dokler vse to še traja!

SZIA. Tina

BERLIN Berlin leži na območju, ki zgodovinsko ni bil del Nemčije. Samo ime prihaja iz besedice »brl«, kar v slovanskem jeziku pomeni močvirje. Slovani so v tem delu sveta živeli vse do 1000 n.št., danes pa imamo tu še nekaj živečih manjšin. Vendar pa so Germani počasi zavzemali območje na vzhodu, prišli so vse do Baltika, Češke, Slovaške, Madžarske, Transilvanije, Hrvaške in Slovenije. Celo do Rusije jim je uspelo priti. Vendar pa so bili vsi ti Nemci po 2. svetovni vojni izključeni iz teh delov sveta. Velik del vzhodne Evrope ima še vedno germansko govoreče korenine, Nemčija pa je edini prostor, kjer Germani še vedno živijo.

Berlin ni imel razloga, da postane pomembno mesto. Ne leži na strateškem mestu, temveč na močvirnatem območju in je bil v zgodovini večkrat uničen do tal. Vendar pa je bil

6

TENSTAN KROMPIR

Berlin glavno mesto Prusije, regije, ki ji je vladala družina Hohenzollern. Ti so imeli v rodu sposobne voditelje, ki so se zanimali za osvajanje ozemelj. Zgradili so svojo vojsko in s pomočjo kanclerja Bismarcka, čigar geslo je bilo »kri in železo«, Prusijo spremenili v najmočnejšo državo germanskega imperija.

Umetniki niso želeli priti v Berlin. Tudi glasbeniki so ga sovražili. Prav tako pisatelji, kot npr. Goethe. Berlin je bil vojaško mesto, polno barak in vojašnic. Unter den Linden, največja ulica v Berlinu, je bila namenjena paradam.

Berlin je bil zgrajen v vojaške namene, vojna pa ga je vedno znova uničila. Zato v Berlinu ni nobenih starih stavb več. 30 – letna vojna, 7 – letna vojna in 2. svetovna vojna, vsaka je skoraj zravnala mesto.

V sredini 18. stoletja se je Nemčija združila okoli Prusije, Berlin pa je postal glavno mesto Nemčije. Mesto je obogatelo z vladnimi in vojaškimi pogodbami – pridobili so električni kabel, telefone, vlake, orožje in težko strojništvo. Po združitvi, v času germanskega imperija, med leti 1871 in 1914, to je v času cesarja Viljema, so se odločili za velike cerkve in jih nekaj tudi zgradili – med njimi

Spominsko cerkev. Njihov arhitekturni okus ni bil najboljši, tako je eden izmed znamenitih nemških zgodovinarjev dejal, da je »prav Spominska cerkev edina zgradba, ki je bila izboljšana s pomočjo bomb in ognja«. V tem času so se odločili, da potrebujejo tudi nekaj kolonij in so jih dobili. Potrebovali so nekaj umetnosti, zato so nemški arheologi iz Grčije prinesli Pergamonski oltar. Okrog leta 1920 je bilo v Berlinu kratko obdobje ustvarjalnosti TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 – leta kabareta, razni eksperimenti v glasbi, arhitekturi, vizualni umetnosti.

Med hladno vojno je vzhodni Berlin dobil kar nekaj denarja za razvoj umetnosti in glasbe. Zgodovinsko pa Berlin ni bil nikoli mesto umetnosti in glasbe. Niti mesto odlične arhitekture, kulture ali hrane. Bil je preprosto vojaško, industrijsko in administrativno mesto.

Nemčija je sedaj bolj ali manj miroljubna

država, vloga vojske je izgubila svoj pomen.

Berlin je zopet postal glavno mesto, vendar brez parad po ulicah mesta. Berlin danes je mesto prihodnosti. In to je več kot le kliše. Berlin je eksperiment. Je mesto, ki se vedno spreminja. Tu se gradi nova Nemčija.

Zgradili so že nov parlament. Nove pisarne.

Nove železniške postaje. Berlin je še vedno na pol ruševina. Kakšen bo njegov izgled, ko bodo gradnje končane? Prav to je mesto za vprašanja glede prihodnosti Nemčije in Evrope. Berlin ni London ali Pariz, torej mesto s tisočletno tradicijo in odlično arhitekturo.

Berlin je mesto, za katerega še ni jasno, kakšen izgled bo imelo in prav sedaj ima možnost, da si izoblikuje nov obraz.

Tina

7

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

BRUCOVANJE Pa smo le dočakali četrtek, 23.10.2003.

Dočakali smo dan B, dan, ki smo ga vsi bruci težko čakali. To je bil dan brucovanja! Kakšna šola, kakšna predavanja, govoril se je sam o tem, kdo gre na brucovanje pa zakaj ne! Seveda pa s(m)o imel najbolj zagreti že dopoldansko ogrevanje po blejskih lokalih. Zvečer pa smo dobili krila, bili smo glavni, saj je bila to noč BRUCOV in BRUCK. Vsi popularni blejski lokali so bili polni študentov, ki so vestno kršili Kebrov in še kateri zakon. EDINO PRAVILNO. Kamorkoli si prišel, si dobil v roke flašo s sumljivo vsebino. Dobil si vse od vodke, viskija pa do najcenejšega vina. Najboljša mešanica pa je bila zagotovo mešanica rdečega vina in viskija. Morte probat. Bruci pač ne bi bli bruci, če ne bi točno ob 20h vsi naivni zmrzovali in čakali bus, ki ga ni bilo. Okoli pol devetih so se primajali veterani, ki so nam z nedolžnimi obrazi zatrjevali, da oni nimajo nč z zamudo busa. Recimo, da smo jim vrjel. So pa nekateri veterani delovali zelo nestabilno, kot da so iz strahu pred bruci prehitro eksal borovničke.

Ampak njihov strah je bil upravičen, saj smo bili bruci tisto noč nepremagljivi. Med vožnjo so si bruci in veterani grozili, kdo bo koga bolj napil, ampak na konc smo bli pa itak vsi pod dozo. Ampak vsa naša moč je izginjala, bližje ko smo bili vhodu v Svinjak. Na vhodu sta bili dve gorili zadolženi, da so bili vsi popisani ter da je vsak dobu štempelj ali dva direkt na čelo. Nato si vstopil, se postavil v vrsto in si lahko sam še poslušal zvoke, ki so bili podobni bruhanju,pluvanju... Poslušaš, ko 8

prideš na vrsto, ti pa nč več ni jasn. Nasmejani veterani ti ponudijo aperitivček, v katerem je bil tudi prigrizek. Sliši se dobro, blo je pa nadpovprečno zanič. Ko si eksov tista 2dl zvarka, si samo molil, da ni bilo tisto ogrevanje z viskijem, vodko in vinom zastonj. Res noben ni hotu razkazovat vsebine svojga želodca drugim. Ko smo to preživel, pa so sledile še batine. Mogl smo se sklont, ampak to je blo itak sam zato, da so se lahko tipi nagledal ženskih ritk.

Potem pa se nam je le odprla pot na žur.

D.J je nekaj časa ogreval folk, nato pa se je začel program, ki so nam ga pripravili veterani. Pripravili so nam igre, ki so bile duhovite in zabavne. Le udeleženci (tipi) iz prve igre smo se »malo« ustrašili za svoje premoženje. Ni ravno lahko čakat, da se ti punca vrže na balon, ki ga držiš med nogami, kajti vsak balon enkrat poči. Sicer pa, koga je pa to sploh brigal? Nobenga. Važn da so ble nagrade hude, pa da je bla publika dobra. Okol polnoči je zmanjkale elektrike in nekateri so to izkoristili za zbliževanje (bolj fizično, kot umsko), merjenje jezikov ter delanje rožic.

Tisti, ki pa so ugotovili, da slabo prenašajo alkohol, so od žalosti kar zaspali.

Najbolj zanimiva igra večera je bila zagotovo tista, pri kateri so morale tri skupine vsaka zase sestaviti čim daljšo verigo iz oblačil.

Absurd pri tej igri je bilo dejstvo, da so bili člani zmagovalne skupine najbolj oblečeni. Sej ne da na kej namigujem, važn, da je bil žur.

Nekateri bruci so se odločili, da bodo celo brucovanje samo pili in nič žurali in so bili zato stalni obiskovalci WC-jev, kjer so zelo prizadevno klicali jelene. Če pa nisi imel kej delat, si se preprosto usedel in si lahko gledov, kako nekateri sodelujejo pri vlečenju ustnic, sesanju, delanju flekov in podobnih slastnih stvari. Pa še različne tehnike si lahko primerjal. Od osladne nežnosti pa do tega, kok ugrizov prenese njegova koža oziroma tehnika. Vsi bruci smo tudi slovesno prisegli, na kar smo zelo ponosni, saj so zaprisege zelo mamljive. Na koncu uradnega dela pa sta dve žiriji izbrali miss in mistra VSŠGT BLED. Miss je postala simpatična, TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 očarjiva in vedno nasmejana žurerka SANELA DURAKOVIĆ. Kolegi jo kličejo 90-60-90.

Mister pa je postal NEJC REKAR, kateremu ne majka dosti pa ga bodo vse predavateljice posvojile za tehnika, saj brez njega ne bi mogle predavati. Potem pa je sledil odklop še tistih, ki so ves program pripravili in ga vodili. Pa ne pravim, da so bili med vodenjem trezni.

Edina negativna stvar brucovanja, če se temu lahko tako reče, je bil prehiter odhod avtobusa proti Bledu. Stvar bi lako podaljšali vsaj za eno uro. Ko smo se naslednji dan pogovarjali o brucovanju, smo bili istega mnenja: BILO JE HUDO! Pa čeprav se nekateri nič ne spomnijo, drugi doživljajo občasne prebliske, nekaterim drugi povedo, kakšne scene so delal, eni pa so bili trezni. Če vrjameš, da je bil kdo trezen, pol bom jest po končani šoli direktor Golf hotela.

Vsa čast pa gre 2. letnikom, ki so nam pripravili fenomenalen in nepozaben večer z veliko zabave, smeha in nagrad. Zdaj vemo, da pri brucovanju ne gre samo za brezmejno pitje alkohola. Zdaj smo eno stopničko višje na poti k zrelosti.

BILO JE NEPOZABNO (pa čeprav so se veteranke delale hard to get) VETERANI HVALA VAM!!!

Sebastjan

TENSTAN KROMPIR

AEHT - Copenhagen 2003 Dne 15. 10. 2003 smo Vaša knjižničarka Mojca, gospa pomočnica ravnatelja Jana Špec, gospod ravnatelj Janez Šolar, Grega Kren, Marjana Jankovič, Jani in moja malenkost z letalom ob 7:30 zjutraj poleteli proti danski prestolnici na Evropsko tekmovanje gostinskih in turističnih šol.

Po dveurnem letu, ki je bil prečudovit, smo lahko opazovali celo Evropo, saj je bil dan popolnoma jasen in še posebej zanimiv za tiste, ki smo prvič leteli, smo le prileteli na copenhagensko letališče, ki je po mojih ocenah kar šestnajstkrat večje od našega brniškega.

Po opravljenih postopkih na letališču in po manjših zapletih z letalsko karto, ki smo jo pozabili na letalu, smo šli na železniško postajo pod letališčem in se odpeljali v center mesta, od tam pa šli nekaj metrov peš do našega DGI Bayern hotela. To je hotel s štirimi zvezdicami in z manjšim športnim centrom. V sklopu hotela je tudi telovadnica, v kateri smo vsi tekmovalci (bilo nas je 550 z vsemi profesorji in spremljevalci) imeli kosila in večerje. Že prvi dan po kosilu smo tekmovalci odšli na sestanek z drugimi udeleženci, da smo dobili v ekipo še po dva tekmovalca. Ker jaz svojih tekmovalcev nisem našel na prvem sestanku, saj so prispeli pozneje kot jaz, sem moral še na en sestanek po večerji. Seveda je bila z menoj Mojca, ki nam je pomagala pri komuniciranju z ostalimi tekmovalci, saj vsi niso znali angleško. So pa zato znali francosko, ta jezik pa obvlada naša Mojca, in to zelo dobro.

Prvi dan smo šli kmalu spat, saj nas je naslednji dan čakalo tekmovanje. Takoj po zajtrku sem odšel na sestanek z mojo skupino iz kuharstva, srečali pa smo se tudi s skupino iz strežbe, ki je posredno tekmovala z nami, saj je postregla naše jedi postregla komisiji. Napisali smo jim meni, se malo pogovorili in odšli proti prostorom za tekmovanje. Tekmovanje se je pričelo. Bilo je super, bil sem brez treme in vse mi je šlo po načrtu, tako kot sem si zamislil.

Tekmovanje je kmalu minilo. Saj zdelo se mi je tako, pa čeprav smo tekmovali tri ure.

Po tekmovanju smo odšli do hotela. Ko sem prišel v sobo, sem še enkrat dobro premislil, 9

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 kaj vse sem počel na tekmovanju. Nato sem se preoblekel in odšel v center mesta, kjer sem poslikal nekatere zanimive stvari, naprimer mestno hišo in muzej. Nato sem počasi vrnil na večerjo, saj sem bil pošteno lačen. Po večerji je bila zabava, pijača je bila zastonj, glasbo smo imeli, saj nam jo je DJ vsak večer vrtel, zato nismo potrebovali čisto nič drugega kot kakšno soplesalko, ki pa se je tudi takoj našlo. Naslednji dan se je naša šola predstavila na sestanku kot država, ki bo naslednje leto gostila to tekmovanje. Bilo je fascinantno, udeleženci so pričeli snemati našo predstavitev, slikati, ploskati, skratka, bili so popolnoma navdušeni nad Bledom in našo državo, saj niso pričakovali takšne lepote, in verjamete ali ne, v tistih trenutkih so mi iz ponosa na našo državo stopile solze v oči.

Nisem bil edini, prav vsi smo bili ganjeni. Po predstavitvi smo se vrnili v hotel, kjer smo se še malo zabavali, po kosilu pa smo odšli na izlet z vlakom v mesto Malmö na Švedsko.

Peljali smo se čez največji viseči most na svetu, občutek je bil prekrasen, mesto je prečudovito in nastalo je kar nekaj lepih slik.

Ko smo se vrnili, smo odšli na večerjo brez profesorjev, saj so bili povabljeni na večerjo v neko italijansko restavracijo. Pri tem smo se ga pošteno nacukali, vendar je bil vseeno to večer, ki ga bomo težko pozabili. Naslednji dan je bil izlet v Kristajanijo. Popolna beda!

Dan smo preživeli tako, da smo se sprehajali po centru mesta, kjer smo nakupovali. Vse je bilo “full” drago. Zadnji večer smo imeli je bila razglasitev rezultatov. Na žalost nismo dobili nobenega priznanja. Malo smo bili razočarani, pa smo se vseeno kmalu razvedrili, saj je važno sodelovati, ne pa zmagati. Večer je hitro minil zato smo šli kar kmalu spat, saj smo morali naslednji dan zgodaj vstati. V nedeljo smo vstali ob sedmih zjutraj, po zajtrku pa kar takoj na vlak in na letališče, saj je bil polet za vrnitev domov že ob 10:30. Ko smo se čekirali na letališču, smo imeli še eno uro prostega časa, ki pa je kmalu minila. Odleteli smo proti Muechnu, kjer smo čakali na letalo tri ure.

Tudi to letališče je ogromno, saj ima kar pet nadstropij, so bile tri ure premalo, da bi vsega pregledali. Odšli smo na letalo in poleteli proti domu. In tako je minilo naše potovanje.

10

V imenu vseh tekmovalcem bi se radi zahvalili vsem mentorjem, ki so nam stali ob strani in pomagali pri pripravi. Še posebej bi se rad zahvalili gospodu ravnatelju in gospe pomočnici ravnatelje za to, da so nam omogočili odhod na to tekmovanje, pa tudi za njuno podporo in tople besede. Tudi naši Mojci bi se radi zahvalil za prevajanje in urejanje papirjev za tekmovanje. Vsem iz srca najlepša hvala za vse.

Blaž

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Morje v mojih ušesih Kaj lepšega se ti lahko zgodi kot to, da te zjutraj zbudi zvok morja. S svojimi valovi, ki izgledajo kot nekakšne podaljšane roke nepretrgoma boža obalo in te vabi, da okusiš svežino, da te objame in vzame nepotrebne misli na obveznosti. To je pravi odklop od resničnega življenja, prepuščanje nečemu, kar ti ni dano, da okušaš vsak dan. Prav poseben občutki te navdajo, ko pomisliš na svoj domači kraj poznega septembra, ko je jesen že dodobra potrkala na vrata, ti pa še vedno čutiš sladkosti poletja. S tem se lahko primerjajo le ure italijanščine. Vendar pa si po koncu ure še vedno v predavalnici, v nasprotju z mojo zgodbo, v kateri se počasi začneš zavedati, da si nekje daleč in da bo, ko boš stopil ven iz bungalova, pred tabo sinje morje, bela plaža in kokosova palma, pod katero najdeš zavetje pred vročim soncem.

Prva stvar, ki jo narediš: smukneš v kopalke, zaviješ ruto okrog pasu, narediš deset korakov in že stojiš v morju. Ne preostane ti nič drugega kot to da zajameš zrak in se potopiš v modrino. Morda se sliši nekoliko klišejsko, vendar je okolje podobno, kot na karticah, ki si jih kot mali otrok dobival po pošti od prijateljev svojih staršev. Na Tajskem se nalezeš tajskega načina življenja. Počasni tempo in brezčasnost. Naj se sliši še tako lepo, to verjetno ni življenje, na katerega bi se z lahkoto privadila. Vse lepo ima svojo minljivost, predvsem ko spoznaš slabe strani peščenih plaž. Pa ne da bi mi mivka pokvarila moj oddih in brezkrbno poležavanje. Kje pa.

TAJSKA, DEŽELA NASMEHOV IN KAJ SE SKRIVA ZA NJIMI Na enomesečnem potovanju je seveda nuja, da obiščeš tudi kakšen otok. Koh Samui, otok na jugovzhodni obali Kraljevine Tajske. Koh, kar v tajskem jeziku pomeni otok, imenujejo tudi otok kokosovih palm. Le teh je v zadnjem času vedno manj, nadomeščajo jih objekti za turistične namene. Izgleda kot da bo čez nekaj let otok po vseh koncih nasičen s turisti.

TENSTAN KROMPIR

Tajska bo, po mojem mnenju, počasi izven mode kar se potovanj tiče. Prenasičena s turisti, skomercializirana, onesnažena, vsiljiva, vendar še vedno zelo poceni, je svoje vrhunce v zgodovini turizma že preživela. O tem pričajo stari, nekoč mondeni hotelski resorti, guest housi, ki so sedaj namenjeni low bouget popotnikom. Pa vendarle niso izgubili upanja. Nič jih ne ustavi od tega da gradijo, nadgrajujejo, podirajo in znova popravljajo.

Ko takole klepetaš z domačini, se pritožujejo nad sezono in upajo na boljši naslednji mesec.

Vzroke za njihove pritožbe sem iskala v različnih vzrokih - sars, terorizem, monsunsko obdobje. Vseeno se mi je zdelo, da sem srečavala neomejeno število turistov in ob tem sem si zastavljala vprašanje, kako mora oz. je moralo biti v visoki sezoni. Najbrž tako, kot če bi sestavili mravljišče iz ljudi. No, potem to ne bi bilo več mravljišče ampak Tajska!

Kljub mojim skromnim popotniškim izkušnjam lahko zatrdim, da je Tajska svojevrsten fenomen. “Kar ti srce poželi, to se na Tajskem dobi,” je bil moj pregovor. Vsak dan, ob vsaki uri in skoraj povsod so ti na voljo poceni prenočišča, hrana, prevoz, informacije, oblačila, dekleta… za smešno nizke cene.

Vendarle so Tajci preračunljivi kot le kaj. Zato previdnost pri sklepanju kateregakoli posla ni nikoli odveč. Naivni lahko kaj hitro ostanejo brez denarja.

V SOJU BLIŠČA Ko si pod vplivom mirnega in spokojnega dneva privoščim nočni obisk mesta Lamai na otoku Samui, ki podnevi deluje kot vsako obalno mestece, je zadeva ponoči popolnoma drugačna.

Trgovine z razno navlako, menjalnice, turistične biroje nadomestijo lokali, ki se odprejo, ko noč pade na mesto. Bledoličneže v kopalkah nadomestijo čokoladna dekleta vabljivih oblin in zapeljivih nasmehov, prijateljice noči.

V mislih na obisk mesta sem imela pohajkovanje,klepetanje s prijatelji in kakšno pivo, dobila pa sem nož v moje srce. Nevajena pogledov na priletne, plešaste, zavaljene, 11

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 perverzne gospode, v njihovih rokah pa mladoletne dekličce v minikrilu in z majico, ki več odkriva kot skriva, je bil gnusen, pa vendar popolnoma običajen za Tajsko. Del turistične ponudbe. Sex turizem je pravi biznis, ki zaslužek prinaša le nekaterim. V mislih imam gospode zvodnike. Ni legalen posel, a državni organi na eno oko mižijo. Nekje sem celo zasledila, da delujejo skupaj s policijo. Torej, policija pod krinko ravno tako trguje z dekleti.

Nekateri od tega živijo in ne vstavi jih niti kuga 20.stoletja. Dekle lahko kupiš za 500 bathov (dobrih 3000 sit), če si mlad, poskočen in vsaj malce vizualno privlačen moški.

Tajke, tako pravijo, niso zmožne ljubiti, vendar se odlikujejo po svoji prebrisanosti.

Največkrat se stvari vrtijo okoli denarja. Ne potrebujejo dosti. Če jo moški lahko finančno podpira, je to dovolj. Kupček denarja in pripravljena naj bi bila delati to, kar moški želi.

Dan, teden, morda tudi več mesecev. Vendar previdno, nikoli ne veš, kdaj je tvoje dekle, s katero že nekaj časa deliš stanovanje, ljubica

bogatega američana, ki jo zalaga z denarjem in priložnostno obiskuje! Ne pravim, da so vsa dekleta taka, vendar srečuješ tudi take primere.

Glavna ulica, ki vodi skozi mesto Lamai, je polna open-air hišic, ki spominjajo na naše jurčke, postavljene na različnih prireditvah in podobnih lokalov, kjer je na sredini mali oder in barska palica, ob kateri se zvijajo dekleta. Eden zraven drugega so postavljeni na kakih 200 metrih vzdolž ulice. Ne smemo pa zgrešiti še stranskih ulic. Izza šanka se smejijo dekleta, ki te vabijo, da prisedeš in poklepetaš z njimi. Moški spol je seveda bolj na udaru kot ženski, pa vendar tudi do žensk niso hladne!!

Mogoče sem izbrala napačen termin ali pa se ljudje morda ne odločajo več za takšno vrsto zapravljanja denarja, ker je veliko deklet je samevalo. Če si razočaran v ljubezni, lahko najdeš oporo ravno na tak način. Usedeš se v lokalček, naročiš pijačo in poklepetaš z dekleti.

Velika možnost je, da porabiš precejšnje vsote denarja , saj plačuješ tako zase, kot za novo pridobljene prijateljice na drugi strani šanka (punce ne pijejo soka!!). Če si želiš osebnega stika, se za ceno domeniš kar za šankom, kjer tudi poravnaš vse stroške.

Sprehod skozi taka in podobna mesta je turistična atrakcija. Za moj svet nekaj čisto novega. To ni kulturna dediščina, naravna znamenitost. To je življenje, ki ga živijo na drugem koncu sveta. Ljudje so drugačni, bolj sproščeni. Konzervativnosti skorajda ne poznajo. V družbo so sprejeti tako homoseksualci, transeksualci, transvestiti,..in vsi ki so v starem svetu še vedno kamen spotike in povod za nasilje.

Prostitucija je socialni problem, s katerim se ne srečujejo samo Tajci. Na Tajskem je “uradno” 75.000 prostitutk, “neuradno”pa okrog milijona. Dekleta prihajajo iz nižjega sloja populacije. Domačim zamolčijo od kod dobivajo denar, saj je to sramotna oblika služenja. Najznačilnejša laž je, da so zaposlene kot natakarice. Žalostni, vendar resnični način preživetja. Različni smo in ravno te razlike nas dopolnjujejo in ustvarjajo ravnovesje.

No, ko smo hodili dalje po ulici, nas ustavi gruča

12

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Intervju z Mojco Jošt Za vse bralce Tenstanega krompirja smo pripravili INTERVJU Z GOSPO MOJCO JOŠT, našo knjižničarko, z namenom, da jo še bolje spoznamo!

pretirano načičkanih deklet, ki pravzaprav niso prava dekleta, ampak preoblečeni fantje s silikonskimi prsmi in nas vabijo na LADYBOYS KABARE. Jaz sem za. Primejo me pod roke in počutim se tako žensko. Že sedim za mizo in se nasmiham, ko do mene pride natakarica prijetnega videza. Moški seveda. Ampak to je že popolnoma druga zgodba. ;) Kejt

Ime in priimek?

Mojca Jošt Srednješolska in višješolska izobrazba?

Po končani kranjski gimnaziji sem študirala knjižničarstvo in angleščino na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Kakšno bi bilo za vas najboljše delovno mesto?

Najraje ne bi delala nič, ker pa na žalost moram, bi bila telefonski informator ali pa informator v splošno izobraževalni knjižnici.

Bi delali v Narodno univerzitetni knjižnici?

Ne, ker se mi zdi preveč tehnično kompleksna in se mi zdi, da izgublja stik med knjigo in bralcem.

TENSTAN KROMPIR

13

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 Menite, da je slovenske literature s področja gostinstva in turizma dovolj?

Ne, tovrstne literature je absolutno premalo.

Vaša najljubša knjiga je?

Maratonec, avtorja W. Goldinga, ampak je ne priporočam.

Se vam zdi, da si lahko ljudje s knjigo povečujemo svojo splošno razgledanost?

Da, vendar v določenem obdobju v določeni meri. Potrebno je najti ravnovesje med knjigami in resničnim življenjem.

Povejte nam, prosim, svoja opažanja o tem, po kakšni literaturi segajo študenti? Je to samo gradivo za izdelavo seminarskih nalog ali si študentje izposojajo čtivo tudi zato, da bi se še česa novega naučili?

Od 5 do 10% študentov si sposoja literaturo tudi z namenom, da bi se še dodatno česa naučili, ostali pa samo takrat, ko literaturo potrebujejo za izdelavo seminarskih nalog ali pa za pripravo na izpit. Moti me, da študentje tako malo posegajo po revijah, kot so National Geographic, Horizont, ipd. »Folk je zadet«, ker ne izkorišča vseh možnosti, ki so jim na razpolago.

Kako je internet vplival na poseganje po knjigah?

Zelo, tudi sama stvari najprej preverim na internetu, ko pa se zgodi, da strežnik na šoli ne dela tako, kot bi moral, se takoj obrnem na knjige.

Kakšni se vam zdijo pogoji za delo na VGŠ?

Pogoji za delo se mi zdijo odlični, vendar menim, da je šola že kar predobro opremljena.

Kako bi opisali vaš odnos s študenti? Kako se razumete z njimi?

14

Moram reči, da sem se pred leti bolje razumela z njimi. Za to pa obstajata dva razloga; prvi je ta, da so študentje postali bolj neprijazni ali pa sem postala neprijazna jaz.

Imate kakšen hobi?

Ne, nič posebnega. Rešujem križanke, igram loto, že zelo dolgo, in sicer zato, ker upoštevam misel Edvarda Kardelja še iz časov socializma, da je vsak svoje sreče kovač. Rada poslušam tudi dobro glasbo, kot npr. Janis Joplin, Enyo, Jaques Brell, CCR. Ste tudi predstavnik šole za mednarodno sodelovanje. Povejte nam kaj več o tem!

Sodelujemo z drugimi šolami, izobraževalnimi organizacijami, zvezami šol ipd. Največ sodelujemo s šolami iz Češke in Avstrije.

Poskušam delati na področju večje izmenjave študentov, prakse v tujini ter poiskati najboljše (najcenejše) možnosti nadaljevanja študija v tujini!

Bili ste tudi na oddaji Lepo je biti milijonar.

Zanima nas, koliko denarja ste zaslužili?

Dva milijona, seveda morate od tega odšteti še 25% davka.

Kakšne so vaše ambicije?

Rada bi uživala sadove svojega dela. Na tem mestu bi rada dodala še to, da sem na VGŠ dobila tudi tržni pogled na življenje.

Kakšno je vaše mnenje o vodstvenem kadru?

Glej vprašanje o študentih.

Kakšno je vaše mnenje o sodelavcih?

Glej vprašanje o vodstvenem kadru.

Na koncu bi vas radi poprosili še za misel, ki bi jo vi namenili našim bralcem?

Life, sucks, shit happens, but you never know!

Hvala lepa Grega

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Intervju s Tonijem Smolejem Poznate ga iz šolske kopirnice, da pa bi ga spoznali še bolje, smo posebej za vas, cenjeni bralci in bralke Tenstanega krompirja, pripravili INTERVJU Z GOSPODOM TONIJEM SMOLEJEM.

Kakšno je vaše delovno mesto na VGŠ?

Sem tehnični vzdrževalec.

Kakšni se vam zdijo pogoji dela na VGŠ?

Pogoji dela na VGŠ so odlični in prav nobene stvari ne pogrešam.

Kaj še delate, ko niste v službi?

Od leta 1970 se ukvarjam z alpinizmom in sem bil do leta 1975 aktiven alpinist. Osvojenih imam 30 štiritisočakov na področju Alp, največ v Švici in Franciji.

Povejte nam, katera gora vam je najbolj pri srcu v Sloveniji in katera v tujini?

TENSTAN KROMPIR

V Sloveniji mi je pozimi najljubši Kanjavec, ta je v Julijskih Alpah, kjer zelo rad turno smučam, poleti pa mi je všeč hoja po brezpotjih masiva Kukove špice in Oltarja.

V tujini mi je pozimi najbolj pri srcu Marmolada, poleti pa masiv Mont Blanca.

Vemo,da ste tudi zelo aktivni v Gorski reševalni službi Slovenije. Povejte nam kaj več o tem!

Leta 1982 sem postal načelnik GRS Radovljica, bil sem tudi v podkomisiji za opremo in pa štiri leta v izpitni komisiji. Sedaj sem že dve leti načelnik GRS Slovenije. Mandat traja štiri leta in ko se mi izteče, mislim, da ne bom ponovno kandidiral.

Kakšne so naloge in obveznosti načelnika GRS Slovenije?

Sem prvi in zadnji mož te organizacije.

Odgovoren sem za 700 reševalcev iz cele Slovenije. Rad bi še povedal, da imamo pri nas 17 reševalnih postaj GRS. Poleg tega sem zadolžen tudi za vse finance in administracijo, ki je v kakršnikoli povezavi z GRS. Kako poteka delo v primeru, da pride do nesreče v gorah?

Najprej poškodovanec, oziroma kdo drug obvesti Center za obveščanje na številko 112, ta center naprej obvesti tisto reševalno postajo, ki je pristojna za področje, kjer se je nesreča zgodila. Za vsako akcijo obvestijo tudi mene.

Koliko intervencij pa se zgodi v enem letu?

Letos smo imeli do sedaj 250 akcij, pri tem je bilo 20 smrtnih žrtev.

Se število planincev iz leta v leto povečuje, zmanjšuje ali ostaja enako? Število planincev ostaja enako, letos je bilo 30 nesreč manj kot lani, povečuje pa se število smrtnih žrtev, predvsem zato, kjer ljudje hodijo po brezpotjih, neurejenih poteh in pa zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti.

Katere pa so najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo?

Največ je zlomov in pa poškodb glave.

15

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 Zakaj menite, da je tako?

Med drugim tudi zaradi stare in slabe opreme, ki je neprimerna glede na zahtevnost ture.

Kako pa je z uživanjem alkohola v gorah?

Veliko planincev uživa alkohola v gorah?

Uživanja alkohola ni več toliko, kot ga je bilo nekoč. Letos smo imeli šest akcij ki so bile posledica uživanja alkohola.

Ali je posredovanje GRS pri reševanju ponesrečencev brezplačno?

Da, reševanje je brezplačno, razen v primeru, ko se je nesreča zgodila zaradi uživanja alkohola. Takrat imamo pravico izstaviti zahtevek za povrnitev stroškov.

Koliko pa znašajo stroški reševanja?

akcij, najmanj jih je pa tam, kjer je manj hribov in gora ter posledično tudi manjši obisk planincev. Letos je to GRS Maribor.

Se ukvarjate še s kakšnim hobijem?

Da, rad tečem in turno smučam. Na smučišče se ne odpravim nikoli.

Za konec bi vas radi poprosili še za nasvet, kam in kako naj se v hribe odpravijo naši bralci? Če niso prav posebej izkušeni, bi jim svetoval izlete tam nekje do 1000 metrov nadmorske višine (hribi, ki ste jih obiskali v okviru uvodnih dni). Uporabljajo naj dobro opremo (čevlji, hlače, nahrbtnik,…) in se o poti vnaprej pozanimajo. Obenem bi jim rad zaželel tudi obilo užitkov v hribih in gorah.

Hvala lepa!

Grega

Če je reševanje klasično, se zaračuna samo kilometrina reševalcev in pa dnevnica v višini 1200 SIT. V primeru, da je v reševanje vključen tudi helikopter, pa stane ena ura letenja 400.000 SIT, v to pa je zajeta cena posadke helikopterja, zdravnika in reševalca letalca.

Koliko časa v povprečju traja ena reševalna akcija?

Približno eno uro in dvajset minut.

Kolikokrat sta pri akcijah potrebna tudi zdravnik in helikopter?

Prisotnost helikopterja je približno v 45% primerov, medtem ko je zdravnik prisoten v približno 70% primerov. Na tem mestu bi rad tudi povedal, da imamo trinajst usposobljenih zdravnikov za helikoptersko reševanje, sedemnajst pa je operativnih zdravnikov.

Kje v Sloveniji se dogaja največ nesreč?

Največ nesreč je seveda v Julijskih Alpah, letos je na primer GRS Tolmin imela že 40 16

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Kulinarično ocenjevanje študentske ponudbe HOTEL ASTORIA

Ob visoki ceni študentskega bona za Hotel Astoria sprva pomislimo, da bo študentsko kosilo res vredno tega denarja. Da bomo segli po gurmanskih užitkih v prijetnem ambientu.

Da bo dobro vzdušje in dobra glasba.

Da, mogoče je, vendar pa pretiran optimizem ob pogledu na ceno ni zaželen. Na izbiro sva imela dva menuja: Goveja ali porova juha Ocvrt oslič s slanim krompirjem Piščančji paprikaš z zelenimi rezanci Solata Kosilo ponujajo od 12:00 do 14:00 ure in to je izgovor za skoraj izropan solatni bar, saj sva prišla ob 13:45. Tudi ob prošnji, naj nama pripravijo željeno solato, v kuhinji nisva bila uslišana. Hrana je bila okusna, tudi porcija je nekako povprečna. Nedopustno pa je to, da sva dobila vsako jed hladno. Sladica je bila nekakšno pecivo. Meniva, da je bilo nekaj v zvezi s pšeničnim zdrobom in višnjami na kakavovem pecivu. Zaradi starosti pa ni bilo natančno določljivo. Postregla naju je študentka, gospodična Ulaga, zelo prijazna, ustrežljiva in komunikativna.

Restavracija je urejena in na splošno prijetna, glasba pa srednje depresivna.

Astoria je primerna zaradi svoje bližine VSŠGT-ja in hitre postrežbe, ki pride prav, kadar smo šolsko nadlegovani tudi popoldne.

TENSTAN KROMPIR

Vredna cene bona pa ni, saj v drugih gostilnah ponudba ni nič slabša za precej nižjo ceno.

Parkirati se načeloma ne da, mogoče pa je, če ne nasedate grožnjam šole. Zakaj mi ne smemo parkirati pred hotelom, ko kosimo, saj smo gostje hotela?

Toaletni prostori so zelo urejeni in čisti, tja se z veseljem vračamo.

Astoria pa ima en minus; NIMA RESTAVRACIJE ZA KADILCE!!!

Ne vem, kako to sprejemejo gostje, ki so kadilci, nekadilci nam privoščijo, mi pa se počutimo diskriminirane. Lahko bi se potrudili in odprli kotiček za privržence tobaka.

Sabina

PIVNICA AVGUŠTIN

Pivnica Avguštin je zagotovo dober prijatelj nam študentom. Za dobro ceno bona se dobi lepo dnevno kosilo, ki ga sestavljajo: Juha ali sladica Dve ali tri različne glavne jedi s prilogo in solato In sladica, kljub juhi, če ima Grega dober dan Kadar ima Grega super dan, pa tudi šilce močnega 17

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 Meniji so vedno raznovrstni in okusni, porcije pa močne. Če ste izbirčni in vam nič od ponujenega ne ugaja, lahko izberete klasiko: Dunajski in ocvrt krompirček Ocvrt sir in ocvrt krompirček Študentje se običajno posedemo v zadnji prostor (kjer lahko upravljamo s stolpom), od koder imamo ob lepem vremenu čudovit pogled na širne planjave Jelovice, Pokljuke, Savske doline ter znamenite Julijske Alpe in na našega očaka Triglava.

Postrežba je na vrhuncu, ko streže Grega, ki ga imamo vsi brezmejno radi. Je pravi človek za nas študente, saj nas vedno zabava s svojimi zanimivimi inserti iz vsakdanjega življenja.

Drugi člani strežnega kolektiva Avguštin pa nimajo tega tako željenega smisla za humor.

No, vsaj ne še.

Tudi s parkiranjem ni težav, saj se vedno najde kakšna luknja, kamor lahko vtaknemo pločevino.

Toaletni prostori so zelo urejeni in čisti, med opravljanjem WC opravil se lahko zabavate z branjem reklam na steni ali vratih. Avguštin je zelo primeren za nekadilce, saj imajo zelo lepo razstavno restavracijo, v kateri lahko sedite na “ta boljših stolih”. Tudi v drugih dveh restavracijah se počutimo prijetno, saj imajo dobro prezračevanje.

Avguštin je nekakšen »meeting point« nas študentov, saj ponavadi zasedemo polovico prostora. Tam se zve, kaj je bilo in kaj še bo.

Zadovoljni smo s hrano, s cenami, z ambientom in z Grego.

Gremo na ABSOLVENTSKI IZLET Vsi se zavedamo naših dolžnosti in navsezadnje smo zadosti stari, da lahko sprejemamo življenjsko pomembne odločitve in za to tudi odgovarjamo.

Ker smo tudi kot bruci prisegli, da bomo vestno uveljavljali svoje in tuje pravice ter bolj ali manj opravljali vse nujno zlo, povezano s šolo, si bomo morali vzeti čas in resno premisliti o pomembni zadevi, ki se imenuje ABSOLVENTSKI IZLET. Ja, itak, da gremo!!! Kam pa??? Ma nima veze, sam, da bo good!!! Kdo pa gre??? Valda, da gremo vsi!!! Kdaj pa gremo??? Čimprej stari, čim prej!!! Zakaj pa gremo??? Da-a!!! Zato ker je po zakonu treba, ker mormo it!!! Zato, ker bo to najtežji izpit, ker je težko non-stop pit in ostat na nogah, ker je težko ne bruhat, medtem ko tvoj želodec doživlja alkoholno revolucijo, ker je težko obdržat hlače na riti, ko so vsi striktno proti temu, ker smo gostinci in turisti in je naše poslanstvo spoznavati tudi tujo gostinsko in turistično ponudbo. In še zato, ker smo mladi in je to TO!!!

Sabina in Anže

Destinacija tako ali tako ni pomembna, kamor koli bomo šli, bo »ludo i nezaboravno«!

Problem, ki ga je treba reševati že od samega začetka, pa je » Kako bomo šli na absolventski izlet?« Ne gremo peš in ni se nam treba odpravit že ta teden, in ne, ni treba že pakirat.

18

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004 Moramo samo razmisliti, kako doseči popoln užitek brez slabe vesti.

Problem se ponavadi pojavi, ko dotična oseba (študent) joka in teži vsem okoli sebe, da ne more iti, ker nima denarja. Potem dva tedna pred odhodom s svojo strašno agonijo in blazno trpečim ksihtom starše prisili, da vzamejo kredit, ker on/ona grozi s samomorom, če ne bo doživela absolventa. Dva dni pred odhodom z blaženim obrazom prileti do organizatorja in vriska: »Jest grem tud, jest grem tud«!!!!!

In končni udarec, težji psihični zlom, ko mu/ji

Nikoli ni prepozno! Začnite se učiti, hodite na vaje, delajte seminarske! Mi to zmoremo, lahko se rešimo vseh ali pa vsaj večine izpitov!

Varčevati lahko začnemo že danes ali pa vsaj v bližnji prihodnosti. Pijemo lahko slabše in cenejše pijače ter pri tem mislimo, kaj vse bomo pili na absolventu in nobena žrtev ne bo pretežka. Prosimo vse bližnje in daljne sorodnike za prispevke, saj razumejo, da je študentska težka. Razprodajmo svojo sobo, najbolj zdravo je spati na trdi podlagi.

Skratka, potrudimo se in naj bo to šolsko leto uspešno za vse nas. Če bomo res pridni, bomo na EXTRA MAGAZINU, zihr!

Sabina

organizator pove, da je prepozno in da ne more iti, ker ni prej povedal!

Problem se pojavi, ko dotični osebi starši noč in dan grenijo s stavki, kot so : »Celo leto si imel čas, naredil/a si pa samo en izpit, nikamor ne greš!!!« ali »Saj greš lahko drugo leto, saj je vseeno, če gredo tvoji sošolci letos!« ali pa »Sosedov ima že diplomo in je dve leti mlajši od tebe, nad našo hišo si privlekel sramoto«! in najhujša: »Ustani, ura je že pet (zjutraj), začni se učit, izpit imaš čez dva meseca«!

Iz tega sledi: BOLJE PREVENTIVA KAKOR KURATIVA!!!

TENSTAN KROMPIR

19

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

BLED 2003

Zdaj smo tu in teden za tednom se vrača kot dobro kosilo, ki se po želodcu obrača.

Zrezki, piščanec pa je prazen kovanec.

Veliko je tu lepot, a težje je dobiti znanje zunaj vrat.

Pivo za pivom študent popiva, znanje pa se žalostno izliva.

Ko pa pride vikend, študij opustimo, in se ob dobrem žuru sprostimo.

Kaj pa pravi dober študent? »Učiti se, učiti se in nič piti.

Predavatelje spoštuj in med odmorom kuj ponovi snov, ki odvijala se je tu.

Doma pa nikar ne spi, ampak uči se, uči se ti<< Martin

20

TENSTAN KROMPIR

Iz vsebine SSKJ AUTOSTOP- merjenje hitrosti avtomobila s štoparico BUTELJKA- butelj ženskega spola BULDOŽER- žival, ki žre buldoge DROG- droga moškega spola FILOZOF- tovarniški delavec na oddelku za polnjenje zof GOLOTA- gol nogometaša po imenu Oto GORETI- živeti v stilu gore GRAFIKA- veda o grafih JEZA- ženski jez KOMAR- tisti, ki med prostim časom pada v komo KOZAREC- prebivalec Kozare KRAVATA- točno določena krava (krava, ta) KRIŽATI- reševati križanko KROMPIR- pivo iz kroma, kromatsko pivo KRETEN- prebivalec Krete KROŽNIK- objekt, ki kroži. Luna je primer krožnika, saj je naravni satelit, ki kroži okoli Zemlje MARKANTNOST- veda o nemški denarni valuti- marki DEM MEDVED- strokovnjak za med, glej tudi vseved MINISTER- tisti, ki nastavlja mine MOČERAD- tisti, ki ima rad moč. Zaradi izgovorjave je dodan samoglasnik e. Tako nastane iz močrad- močerad NADREJENI- tisti, ki so bolj rejeni od rejenih NALIVNO PERO- pero s katerim se nalivamo NASLONITI SE- poistovetiti se s slonom PALAČINKE- prebivalke palač PESNIK- zaboj za shranjevanje pese; primer: »Napolnili smo že dva in pol pesnika.« PIČKA- majhna pizza (vulgarno) PLEMENITOST- pripadnost nekemu plemenu PODJETNIK- ujetnik, ki spi pod jetnikom (zapornikom) POGODBA- dodatki ob koncu koncerta; glej tudi BIS POSLANEC- oseba, ki je posoljena POVODEC- objekt, ki plava na vodi PRAZNIK- del naprave za praznjenje, praznilka PRODAJALEC- zelo dober, izkušen (profesionalen) dajalec RIBEŽ- tisti, ki beza (lovi) ribe ROJSTVO- veda o obnašanju znotraj različnih rojev (roj čebel, kobilic) SADIZEM- sinonim za sajenje SAMORASTNIK- v prenesenem pomenu človek, ki hitro raste SANKCIJA- družabna igra s sankami SEKIRA- priprava za sekiranje SOKOVNIK- tisti, ki pomaga kovati, kuje, kuje z nami ali pa je kovačev asistent ŠVICAR- tisti, ki švica, se zelo poti TOČKA- manjša toča TOČAJKA- čajanka s točo TURIZEM- veda o turih VULKANIZER- človek, ki hipnotizira vulkane ZAPELJIVEC- tisti, ki prevaža osebe ali pa nas na hitro nekam zapelje (ang. taksist) ZASLON- stepska žival, ki neprenehoma skriva za slonom ZRAČNICA- zračnik ženskega spola

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Zapiski Muja s tečaja engleskog

Mnogo sam se sekirao - I AXED MY SELF VERY MUCH. Pričam sam sa sobom - I‛M TALKING ALONE WITH THE ROOM. Računaj na mene - CALCULATE ON ME. Čekanje u redu za hljeb - WAITING ALL RIGHT FOR BREAD. Ko te šljivi - WHO PLUMS YOU. Ko te šiša - WHO CUTS YOUR HAIR. Nosi se - CARRY YOURSELF. Tekuča pitanja - LIQUID QUESTIONS. Od malih nogu - SINCE THE LITTLE LEGS. Malo prije - SMALL BEFORE. More bre - SEA, BROTHER. Voditi računa - TO LEAD THE BILL. Samoubica - ONLY KILLER Napet sam - I‛M ON FIVE. Hajde da igramo karte - LET‛S PLAY TICKETS. Dijelim vase mišljenje - I DIVIDE YOUR OPINION. On je svjetla tačka - HE IS A BRIGHT FULL STOP. Spetljao se s njom - HE LOOPED HIMSELF WITH HER. Želim da se naslonim na tebe - I WISH TO ELEPHANT ON YOU. Sta ti pada na pamet - WHAT IS FALLING ON YOUR BRAIN. Pucali smo od smijeha - WE WERE SHOOTING FROM LAUGHTER. Pijan je ko majka - HE IS DRUNK AS A MOTHER. On je velika marka - HE IS A BIG STAMP. Iz čista mira - OUT OF CLEAN PEACE. Fotokopije - FOTO-WHO-DRINKS. Upala misica - THE INFALL OF A LITTLE MOUSE. Supruga - ARE-RAILWAY. Blago tebi - TREASURE TO YOU. Veni, vidi, vici - FADE, SEE, JOKES. Sve, što je izgubljeno, može se povratiti - EVERYTHING THAT IS LOST CAN BE THROWN UP. Pop-pjevac - PRIEST-SINGER. Sve je gore i gore - EVERYTHING IS UP AND UP. Sranje kroz gusto granje - SHITTING THROUGH A DENSE BUSH. Sarajevo - SARA IS AN OX. Dedinje - HE BELONGS TO GRANDFATHER Mali lošinj - LITTLE BAD CITY. Skoplje - CASTRATION CITY. Neda Ukraden - NO YES STOLEN. Ružica Sokić -LITTLE ROSE LITTLE JUICE. Slobodan Milošević - FREEMAN GENTLEFUCK. Alija Izetbegović - BUT I AND BROTHER-IN-LAW ESCAPE. Mirjana - PEACE I ON. Tugomir - SADPEACER.

21

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Foto reportaža

22

TENSTAN KROMPIR

Foto reportaža

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

23

G&T Bled Leto2003, številka 2 Februar 2004

Foto reportaža

Šef kuhinje: Grega Šilc Šefica strežbe: Katja Pretnar Sommelier: Tina Hiti Turistični vodniki: Anže Černe, Sabina Bašič, Sebastjan Jašar, Blaž Habjan, Martin Česen Glavna preizkuševalka: Silva Gomzi Praprotnik Tehnična podpora: Luka Šolar Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri izdaji našega cajt‛nga.

24

TENSTAN KROMPIR