Tenstan krompir 5

že

že

skupaj

skupaj

R I P ROM

K N A T S

TEN

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 TENSTAN KROMPIR November 2006

1

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

Spoštovane študentke, spoštovani študentje!

Spet je pred vami nov obrok Tenstanega krompirja. Zadosti slan in vroč pa tudi ravno prav je začinjen. Preden pa vam zaželimo obilo užitkov ob branju, naj vas spomnimo tudi na to, da se leto počasi izteka. Ne pozabite si vzeti časa za svoje prijatelje, odprite svoja srca in svoje dragocene trenutke sreče delite z njimi. Skratka, poskrbite, da bo vaše življenje vaših 5 minut!

Saj veste… Za vsakogar pride čas, ko mora zavihati rokave in na vrh svojega seznama obveznosti uvrstiti sebe!

Vaši krompirjevci

KAZALO Že 10 let skupaj - Gala Bled 2006 AEHT 2005 - Kemer Mladinsko barmansko tekmovanje - Prešov Evropski božič - Funado Barmansko tekmovanje - Podebrady 2. pokal G&T Bled Gostinsko turistični zbor 2006 - Čatež AEHT 2006 - Killarney OVSE - Ljubljana, december 2005 Pri Jožovcu z Natalijo Spomini na študentska leta Spomini na izobraževanje na VSŠGT Bled Brucovanje 2005 Študentske žurke v Piramidi Univerziada Poletno delo v ZDA Intervjuji: Matej Selan Anže Kolenc Aleš Petek Pesniški kotiček

3 4 5 6 6 7 8 9 11 11 12 12 13 13 14 15 17 20 21 23

ČASOPIS ŠTUDENTOV VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Mentorica: Tina HITI Računalniška podpora: Sašo Gašperlin in Luka Šolar Lektoriranje: Silva Praprotnik

2

TENSTAN KROMPIR

že

skupaj

ŽE 10 LET SKUPAJ - GALA BLED V soboto, 8. aprila 2006, je bila v Grand Hotelu Toplice tradicionalna Gala prireditev, ki so jo organizirali študentje 2. letnika pod vodstvom svojih mentorjev. Na prireditvi so študentje prikazali znanje, ki so ga pridobili v času dvoletnega šolanja na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled. Vsako leto je izbrana posebna tematika, v okviru katere se odvija celotna prireditev.

Letošnja Gala prireditev je bila posvečena 10. obletnici blejske šole in so jo naslovili z »Že 10 let

skupaj«. Študentje se po dolgem razmisleku niso odločili za presek 10 let, temveč so gostom želeli prikazati študentsko življenje, kot ga doživljajo sami.

Vodja celotnega projekta Gala Bled 2006 je bil študent gostinske smeri Rok Kerin, ki je skrbel za nemoten potek celotnega večera. Njegova izredna pridnost in mirnost v napetih trenutkih sta bili pohvale vredni. Vodja kuhinje Klemen Vider pod vodstvom mentorice Nikice Zorč in njene asistentke, Antonije Zvonke Kopina, je poskrbel za gurmanske užitke gostov – hrana se je lepo dopolnjevala z vinom in celotno zgodbo večera. Študent Martin Škufca pod vodstvom mentorja Marijana Lebarja je bil odgovoren za banketno postrežbo kuhanih jedi in vina. Zanimivost večera je bila verjetno postrežba glavne jedi pred gosti - prvi krožnik si je naložil direktor šole, gospod Janez Šolar. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na študente smeri turizem, ki so pod vodstvom Saše Gašperlina in pod mentorstvom Tine Hiti pripravili glasbeTENSTAN KROMPIR

ni večer, o katerem se je še dolgo govorilo. Preprosta zgodba o študentskem življenju, začinjena z ljubezensko zgodbo, se je ves večer razvijala ob spremljavi slovenske glasbe. Zgodba je malo spominjala na znani film Briljantina, zaljubljenca Janez in Jana pa sta gostom obudila spomin na

prelepe in brezskrbne študentske dni. Nastop je popestril tudi prvi šolski ansambel: pevka Lidija Pajek, basist Uroš Zupan, kitarist Marko Lavrič ter bobnar Matej Selan so nas vse zelo prijetno presenetili, njihov glasbeni talent pa vsekakor obeta – nekateri izmed njih so tako ali tako že uveljavljeni slovenski glasbeniki. Omembe vreden je bil tudi prelep laserski napis na skali Blejskega gradu, ki je prenekateremu gostu vzel sapo.

Da bi bilo vse še lepše in boljše, smo v letošnjem letu k sodelovanju pritegnili tudi bivše diplomante šole: Edo Halačević, Matevž Strajnar, Igor Jagodic, Robert Omerzel, Gregor Šilc in Katja Pretnar so s svojimi bogatimi izkušnjami pristopili na pomoč študentom.

Prireditve so se udeležili izbrani gostje s področja gospodarstva, profesorji šole in ostali zaposleni na šoli, predstavniki Bleda, bivši diplomanti in sponzorji. Prav slednjim gre iskrena zahvala za vsa sredstva, brez katerih bi projekt težko izpeljali.

Ob koncu prireditve so se nam v celotni zasedbi pokazali vsi sodelujoči študentje in njihovi mentorji. Vsi so sijali od ponosa, še najbolj direktor

3

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

Janez Šolar in njegova pomočnica Jana Špec, ki je tudi zaključila prireditev, in sicer z besedami: »Ponosni smo, da ste naši študentje in da smo mi lahko vaši predavatelji.« Študentje so zrasli od ponosa in se v naslednjih dneh gostom takole zahvalili: »Šolsko življenje je kot skladba, v kateri se mešajo črne in bele note, da dobimo lep akord. Hvaležni smo Vam, da ste nam namenili nekaj dragocenega časa in nam dopustili, da smo lahko te lepe akorde delili z Vami.« Nasvidenje čez eno leto.

Kaja Kristan Tina Hiti

AEHT 2005 - KEMER, TURČIJA Generacija študentov v letu 2003/04 je imela na začetku študijskega leta možnost preizkusiti svoje sposobnosti pri organizaciji konference AEHT, saj je v Slovenijo prišlo skoraj 700 študentov in njihovih mentorjev iz cele Evrope. Organizirati tako veliko prireditev je bilo zelo naporno. Letos pa smo se nekateri udeležili podobne prireditve, na kateri je bilo že vse pripravljeno.

Letošnje AEHT tekmovanje je bilo v Turčiji, v prelepem, zelenem, mirnem, z gorami obdanem vročem Kemru. Skupaj s štirimi predavatelji in še dvema študentoma, Rokom Kerinom in Rokom Perom, smo iz Celovca poleteli proti sredozemski Turčiji, kjer so nas čakali prijazni turški študentje. Po enourni vožnji z letališča Antalya smo prispeli v luksuzni hotel, na lokacijo, kjer se je pripravljalo tekmovanje v sedmih različnih kategorijah: strežba, kuharstvo, slaščičarstvo, barmanstvo, recepcija, promocija in animacija.

Po dezinfekciji s turškim rakijem, na račun hotela seveda, so nas odpeljali po hotelih. Ob prihodu v sobo sem opazila, da je pripravljena za dve osebi.

Vesela sem bila, saj sem kmalu dobila cimro – sosedo Avstrijko.

Naslednji dan je bil organiziran: najprej kopanje, nato sprehod do centra Kemra. Se čudno sliši, 4

kajne, s predavatelji pohajkovati po mestu? Ja, in priznati moram, da je bilo luštno, saj so bili sproščeni, nekateri z veliko več energije kot mi, pa vendar, bilo je prijetno.

Kmalu je sledila razglasitev parov oziroma skupin za tekmovanje. Sama sem tekmovala v animaciji, kjer sem skupaj s študenti iz Finske, Nizozemske in Turčije zbirala ideje za predstavitev Turčije.

Kup smeha in zgodbic med delom ni manjkalo. Resnično smo se ujeli. Če se spomnim, smo dejansko ob vsem tem, kar smo delali, uživali. Če je že prišlo do nesoglasja pred tekmovanjem, smo se takoj zavedli, da tvorimo celoto, da smo mi štirje celotna ekipa. To je tudi namen tega tekmovanja – druženje, druženje in še enkrat druženje.

Po tekmovanju smo se vsi skupaj, tekmovalci, spremljevalci, mentorji in predavatelji dobesedno zleknili na leseno ploščad nad morsko gladino ter lovili sončno energijo pred odhodom v hladno Evropo.

Zvečer nas je čakala gala večerja s podelitvijo nagrad in medalj za odlično opravljena dela. Slovenija je imela čast odnesti kar dve medalji. Moja skupina je dosegla TRETJE MESTO v animaciji, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor pa je osvojila prvo mesto v promociji. Dvojno veselje za nas!!! Sicer pa so se vsi študentje resnično trudili… in domov odnesli življenjske izkušnje.

Tudi organizatorji, ki so nam dejansko 24 ur stali ob strani in nam bili vseskozi na razpolago, so za nas pripravili prijetne družabne dneve: organizi-

rali so nam koncerte, turo skozi Antalyo v antične Perge, nato Aspendos, ki s ponosom vabi v najlepše rimsko gledališče, ter na našo zadnjo točko, v mesto Side, kjer se razvaline starega mesta mešajo z novogradnjami.

Nakupi na tem koncu so obvezno povezani z barantanjem in če smo bili pri tem uspešni, so nam še prodajalci čestitali. Občutek je bil enkraten!

Tekmovanje v okviru AEHT je prava stvar za vsaTENSTAN KROMPIR

že kega študenta, ki si želi druženja, spoznavanja različnih ljudi, zabave, ker to je to. Vsak bi moral težiti k temu, da dobi priložnost sodelovati na tekmovanju AEHT in se tudi truditi ter dokazati svoje sposobnosti. Zato so projekti, ki jih organizirajo študentje VSŠGT Bled, idealna priložnost.

Ob tej priliki bi se rada najlepše zahvalila mentorici Tini Hiti za hiperaktivnost na vseh projektih, direktorju, g. Janezu Šolarju, pomočnici direktorja, ga. Jani Špec in predavateljema, ga. Nikici Zorč ter g. Marijanu Lebarju za podporo na tekmovanju, kolegoma Roku Kerinu in Roku Peru pa hvala za družbo. Res sta najboljša, pa veliko uspehov jima želim še naprej.

We should circle with our glasses sometimes, don´t you think, guys?

Sanela Zeković

MLADINSKO BARMANSKO TEKMOVANJE PREŠOV, SLOVAŠKA Dne 15.novembra 2005 se je v mestu Prešovu na Slovaškem odvijalo mladinsko evropsko barmansko tekmovanje. Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled sva zastopala Klemen Pirman in Boštjan Medvešček. Obiskujeva prvi letnik, smer gostinstvo in sva do sedaj že dosegla nekaj spodbudnih rezultatov.

Na tekmovanju je bilo zastopanih 43 šol iz 6 različnih držav, skupno 86 tekmovalcev. Na tekmovalnem odru je bilo hkrati 10 tekmovalcev, od katerih jih je pet tekmovalo, pet pa se jih je pripravljalo na nastop. Sodniki so nas ocenjevali po strogem IBA pravilniku. Tekmovalci smo si kljub natrpanemu urniku imeli čas izmenjati izkušnje in navezati prijateljske odnose med seboj.

Boštjan Medvešček je glede na število doseženih točk dosegel bronasto, Klemen Pirman pa srebrno medaljo.

skupaj »RED ROSE« - kategorija brezalkoholni cocktail 2 cl MONIN GRANADINE – sirupa 1 cl MONIN CRANBERRY -sirupa 2 cl limetinega naravnega soka 1 cl MONIN PEACH - sirupa doliv ananasovega soka – CAPPY 100% Recepture: KLEMEN PIRMAN »NESKONČNOST ali INFINITY« 2,5 cl PLUM VODKA 45% - RUDOLF JELINEK 2 cl MONIN YELLOW BANANA - LIQUEUR 2cl MONIN TRIPLE SEC CURACAO- LIQUEUR 0,5 cl MONIN CINNAMON - sirupa doliv ananasovega soka – CAPPY 100% »SUMMER WAVE«- kategorija brezalkoholni cocktail 5 cl PINEAPLE JUICE – CAPPY 100% 1 cl MINT sirupa 2 brizga STRAWBERRY sirupa dolijv breskovega soka – CAPPY 45% Zahvaljujeva se mentorju, g. Petru Mihelčiču, in g. Miranu Šoberlu ter Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled, da so nama omogočili to poučno izkušnjo.

Klemen Pirman Boštjan Medvešček

Recepture: BOŠTJAN MEDVEŠČEK »ZELENI VAL« 3 cl PLUM VODKA 45% -RUDOLF JELINEK 2 cl MONIN BLUE CURACAO - LIQUEUR 1 cl MONIN COCONUT – sirupa 1 cl MONIN ALMOND – sirupa doliv ananasovega soka– CAPPY 100%

TENSTAN KROMPIR

5

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

EVROPSKI BOŽIČ FUNDAO, PORTUGALSKA Od 2. do 7. decembra 2005 je na Portugalskem potekalo vsakoletno srečanje učencev turističnih in gostinskih šol, ki so članice združenja AEHT. Na to srečanje smo se odpravili tudi trije študentje in ena študentka naše šole. Naše običaje ob praznovanju božiča smo predstavljali Špela Žemlja, Aleksander Zakovšek, Jure Levstek in Sašo Gašperlin, na Portugalskem pa sta nas spremljala mag. Milan Krišelj in knjižničarka Mojca Jošt.

Prišel je težko pričakovani 2. december in letalo je v zgodnjih jutranjih urah z Brnika poletelo proti Frankfurtu in od tam v Lizbono. Z letališča smo odšli na tamkajšnjo gostinsko in turistično šolo, kjer smo počakali, da smo se zbrali vsi udeleženci tega srečanja, nato pa smo v zgodnjih večernih urah odpotovali proti Fundau, saj nas je čakalo dolgih 6 ur vožnje. V Fundao smo prispeli okoli 23. ure in se takoj namestili v sobe ter zaspali kot ubiti.

Naslednjega jutra je bilo potrebno pripraviti stojnico, na kateri nas je pričakal namesto naše novoletne jelke novoletni borovec. Jelk v tistih krajih pač ni, zato smo se morali sprijazniti s tem. Naši sosedi na stojnicah so bili Avstrijci, s katerimi smo navezali dobre prijateljske odnose.

Na splošno smo na tem srečanju dobili kar nekaj novih prijateljev in lahko si predstavljate, kako nam je bilo zadnji dan, ko smo odhajali domov.

V naslednjih dneh smo morali pripraviti predstavitveno točko za vse udeležence. Pripravili smo točko, v kateri smo pripovedovali, kako s(m)o Slovenci praznovali božič pod komunizmom. Uvodnik smo povedali v angleškem in francoskem jeziku, zaigrali pa smo v slovenščini. Le zakaj bi se sramovali lastnega jezika?

Predzadnji večer smo pripravili evropski bife – vi6

soška pečenka, krhljeva voda, krompirjevi svaljki, narezek …

Zadnji dan pa je sledilo pospravljanje stojnic in daljši izlet. Ogledali smo si vas v kamnu ter neko rimsko naselbino, zvečer pa je sledila gala večerja, na kateri smo strnili vse vtise z našega bivanja na Portugalskem.

V zgodnjih jutranjih urah smo se poslovili od naših novih prijateljev in odpotovali v Lizbono, kjer smo se vkrcali v letalo in polni vtisov zapustili to prelepo deželo.

Letošnjo prireditev bo gostil švedski Orebro, prihodnje leto pa bo srečanje potekalo na Semmeringu v Avstriji.

Sašo Gašperlin

BARMANSKO TEKMOVANJE PODEBRADY, ČEŠKA

Dne 8. marca 2006 je v mestu Podebrady na Češkem potekalo mladinsko evropsko barmansko tekmovanje, katerega glavni sponzorji so bila podjetja Bacardi, Martini in Monin.

Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled sva zastopala Klemen Pirman in Rok Kerin. Obiskujeva prvi in drugi letnik gostinstva in sva do sedaj že dosegla nekaj vzpodbudnih rezultatov.

Na tekmovanju smo najprej pisali test v angleščini. Namen testa je bil oceniti naše znanje o poznavanju pijač, nato pa smo morali v štirinajstih minutah pripraviti pet fancy long drinkov in pet soft drinkov. Tekmovanje je bilo zelo napeto, saj je bila konkurenca zelo močna, sodniki pa so nas ocenjevali po strogem IBA pravilniku. Kljub natrpanemu urniku smo si tekmovalci uspeli izmenjati mnoge izkušnje in navezati prijateljske stike med seboj.

Rok Kerin je glede na število doseženih točk zasedel 9., Klemen Pirman pa 15. mesto, dobil pa je tudi prvo nagrado za najlepše ime koktajla, ki je bil v harmoniji zmešano pijačo in dekoracijo.

Rok Kerin Klemen Pirman Mentor: Peter Mihelčič

TENSTAN KROMPIR

že

skupaj

2. POKAL G&T - BLED V okviru praznovanja ob 10. obletnici ustanovitve Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, smo 10. maja 2006 na Bledu organizirali drugo študentsko barmansko tekmovanje. Letos smo želeli tekmovanje tudi mednarodno obarvati, zato smo k sodelovanju povabili tudi druge evropske študente in predavatelje.

Tekmovanja se je udeležilo 14 tekmovalcev iz skupno petih držav (Češka, Slovaška, Italija, Hrvaška in Slovenija), in sicer iz šol, ki so članice Mednarodnega združenja hotelirskih in turističnih šol – AEHT.

Tekmovanje, ki se je pričelo že v zgodnjih jutranjih urah in končalo pozno popoldan, je bilo razdeljeno v tri sklope. V dopoldanskem delu so se študentje najprej preizkusili v teoretičnem poznavanju s področja barmanstva, kasneje pa so v parku pred šolo tekmovali v kreiranju in pripravi mešane pijače (kategorija degestivni cocktail), ki se je z okusom morala harmonično usklajevati z najbolj znano blejsko sladico – kremno rezino.

Pri pripravi te pijače se je najbolje odrezal Rok Kerin, Rožle Repanšek je zasedel 2. in Klemen Pirman 3. mesto. Vsi trije so študentje VGŠ Bled.

Pri pripravi mešane pijače pa je bila tehnično najbolj podkovana študentka, in sicer Michaela Škrabská iz Prešova na Slovaškem.

Po mnenju udeležencev, gledalcev in naključnih mimoidočih je bil najbolj zabavni del tekmovanja v popoldanskem času, ko so se študentje pred hotelom Park pomerili v hitrostni postrežbi pijač.

Da naloga ne bi bila prelahka, pa so se morali soočiti s številnimi ovirami na progi. Najbolj spretni pri premagovanju ovir na poti so bili: Andrej Mis (VGŠ Bled), ki je zasedel prvo mesto, Klemen Pirman (VGŠ Bled) je bil drugi, tretje mesto pa je zasedel Anže Kristan (Srednja gostinsko-turistična šola Radovljica).

TENSTAN KROMPIR

Da proga ni bila tako lahka, kot se je sprva zdelo, so ugotovili tudi mentorji ter predstavniki sponzorjev, ki so po koncu rednega dela tekmovanja pokazali svojo dobro voljo in se, bolj za šalo kot zares, prav tako pogumno soočili z ovirami. Skupaj so ugotovili, da pregovor »Kjer je volja, je tudi pot« še kako velja.

Na podlagi rezultatov posameznih tekmovalcev smo razglasili tudi najboljšo šolo, in to je bila Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, druga je bila šola iz Češke, študentje iz Slovaške pa so osvojili tretje mesto.

Zvečer je bilo v zraku čutiti napetost, saj so študenti s svojimi mentorji mrzlično čakali na razglasitev rezultatov. Z dobro voljo in vztrajnostjo so dokazali, da so zmagovalci prav vsi, vendar pa po vrhu lahko posežejo le najboljši.

Gospod Janez Šolar, direktor šole organizatorice, ter pomočnica direktorja, ga. Jana Špec, sta skupaj s sponzorji podelila priznanja in pokale tistim, ki so se na tokratnem študentskem barmanskem tekmovanju najbolje odrezali.

Tekmovanja pa seveda ne bi izpeljali brez pomoči sponzorjev. To so bili Coca Cola HBC d.o.o., Sava Hoteli Bled; Hotel Park, Regal GH d.o.o. ter Santomas, ki se jim prisrčno zahvaljujemo za pomoč in sredstva.

Drugo študentsko barmansko tekmovanje za pokal G&T smo torej uspešno izpeljali, sedaj pa kličemo le še: »Na dober mix do naslednjega leta!« Kaja Kristan Peter Mihelčič, vodja tekmovanja

7

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

1. mesto Rok Kerin »MADAGASCAR« 3 cl Vanilla de Madagascar Marie Brizard 2 cl sladka smetana Ljubljanske mlekarne 1 cl Galliano Liqueur 1 cl karamel sirup Riemerschmid dekoracija: karamelna skorjica

GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR 2006 - ČATEŽ Od 9. do 11. oktobra 2006 se je v Čatežu odvijal gostinsko-turistični zbor. Višjo strokovno šol za gostinstvo in turizem Bled smo zastopali Klemen Pirman, Benjamin Rezar, Tomaž Pečnik in Rok Per. Obiskujemo drugi letnik smer gostinstva in smo že do sedaj dosegli vzpodbudne rezultate.

Udeležil sem se tekmovanja v pripravi mešanih pijač. Tekmovalci smo opravili preizkus iz strokovnega poznavanja pijač, pripravo klasičnih koktajlov po pravilni recepturi. Na zadnje pa smo morali pripraviti lastno kreacijo. Prejel sem zlato medaljo v kategoriji »tekmovanje barmanov«.

priprava: v ročnem mešalniku 2. mesto Rožle Repanšek »RUNI« 1,5 cl Cacao Blanc Marie Brizard 1,5 cl Cafe Marie Brizard 2 cl Black Batida Mangaroca 1 cl sladka smetana Ljubljanske mlekarne 1 cl lešnikov sirup Riemerschmid dekoracija: mešano sadje priprava: v ročnem mešalniku

»EXOTIC THERME« 2 cl Balanttine‛s Whisky 2 cl Archers Peachl 1 cl Apricot Brandy 1 cl limoninega sirupa doliv ananasovega soka Klemen Pirman

3. mesto Klemen Pirman »CREAM ISLAND« 2 cl Vanilla de Madagascar Marie Brizard 2 cl Creme de Banane Maria Brizard 1 cl Rum Superior Bacardi 1 cl sladka smetana 0,5 cl cimetov sirup Riemerschmid dekoracija: mačehin cvet, beljakove kroglice

8

TENSTAN KROMPIR

že

skupaj

Pri pripravi jedi pred gostom se je prav tako udeležilo nekaj zelo izkušenih slovenskih tekmovalcev, ki pa so morali pripraviti predjed (čas priprave 10 minut), glavno jed (12minut) ter sladico (10 minut). Sodniki so ocenjevali oddani zahtevek za vsa živila; ocenjevali so tudi tehnično delo, okus ter izgled končnega izdelka in predstavitev jedi. Za izvedbo te naloge sem prejel zlato medaljo.

PREDJED: za osnovo je bila uporabljena dimljena postrv na posteljici s sesekljanim radičem ter mladim kravjim sirom, povrhu tega pa še sesekljana čebula prelita z bučnim oljem. Za piko na i pa sem dodal še črno redkev v kombinaciji s sladko smetano.

GLAVNA JED: osnova je bila jagenjčkova popečena zarebrnica na ovoju stročjega fižola s kmečkim pršutom ter korenčkovimi krilci.

SLADICA: osnova so bili repki gamberov v omaki vinskega šodoja z čokoladnimi ostružki ter metino aromo.

Benjamin Rezar

AEHT 2006 - KILLARNEY, IRSKA Svoj prostor v zgodovini AEHT (Evropske zveze hotelskih in turističnih šol) si je letošnje leto prislužila dežela zelene pokrajine, slikovitih pašnikov, vijugastih rek in keltskih korenin – Irska.

Mesto Killarney, eno najlepših krajev Irske Republike, je bila gostitelj 19. letne konference AEHT za preko 600 udeležencev, od tega 278 študentov iz 34 držav in le predstavljamo si lahko, koliko idejam, kreativnosti in znanju smo bili priča ob samih tekmovanjih.

Irci so se izkazali za odlične gostitelje in ni čudno, da za največjo privlačnost Irske veljajo prav TENSTAN KROMPIR

njeni prebivalci. Zmes prijaznosti, dobrovoljnosti, pronicljivosti, šarma in sproščenega odnosa do življenja je bilo moč občutiti že ob sami otvoritveni slovesnosti, ki je bila prepletena z živahno glasbo in plesom. Vsemu temu pa smo bili priča tudi tekom konference. Študentje so tekmovali v 9 kategorijah, pri čemer so bile zastopane tudi slovenske barve predstavnikov dveh šol.

Za Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled so tekmovali trije študentje, ki so prav vsi dosegli zavidljive rezultate. Benjamin Rezar je pod mentorskim vodstvom Marijana Lebarja v strežbi dosegel fantastično 1. mesto. Kaja Kristan se je preizkušala v kategoriji »turizem« in

pri tem zasedla odlično 3. mesto. Po mnenju strokovnjakov ter predsednika komisije v tekmovanju »barmanstva«, Petra Mihelčiča, pa se je izkazal tudi Klemen Pirman, ki je bil najboljši v strokovni pripravi pijač. Zadovoljstvo in veselje ob doseženih rezultatih pa so izrazili tudi direktor blejske šole in njegova pomočnica, Janez Šolar in Jana Špec, ki so med tekmovanji spodbujali svoje študente s pozitivnimi besedami, zato jim gre nameniti veliko zahvalo.

Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor pa so zastopali: Tea Kozar (recepcija); Drejc Pečečnik (barmanstvo); Zlatko Kekec (slaščičarstvo), ter mag. Helena Cvikl, direktorica mariborske višje šole in predavateljica Mojca Polak, ki prav tako zaslužijo vse čestitke.

Uradni del 19. AEHT konference se je končal z gala večerjo in podelitvijo priznanj ter medalj najboljšim. Za vse tiste, ki so nestrpno pričako-

9

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

vali razglasitev, so bili to trenutki, ki jih ni lahko opisati. V zraku je bilo čutiti napetost, pomešano z mnogimi utrinki in vtisi preteklih dni. Vsi, ki so se udeležili tekmovanja, so bili zmagovalci, četudi se morda sliši kot prazna in prevečkrat izrečena fraza. Zmagovalci so bili zato, ker so bili del tega posebnega dogodka ter hkrati tudi zato, ker so teh nekaj dni odprtih src in dobrih misli doživljali nova spoznanja in sklepali nova prijateljstva.

Tovrstni dogodek je pripomogel k razvoju profesionalnosti in samozavesti vseh udeleženih študentov, hkrati pa so dobili priložnost za utrjevanje kulturnih vezi med državami, med posameznimi šolami ter priložnost za rojstvo in uresničevanje novih idej na področju turizma. Torej lahko rečemo le: »Go raibh maith agat, Éire!« (Hvala, Irska!)

Kaja Kristan,študentka II. letnika VGŠ Bled

10

TENSTAN KROMPIR

že

skupaj

OVSE - LJUBLJANA Od 5. do 6. decembra 2005 se je v slovenski prestolnici odvijal 13. ministrski svet o evropski varnosti OVSE, na katerem so se zbrali delegati z vseh kontinentov. Konferenca, ki je potekala na gospodarskem razstavišču, je trajala tri dni.

Glavna tema pogovorov je bila varnost v svetu ter gospodarski in socialni problemi. Za varnost okoli gospodarskega razstavišča je bilo dobro poskrbljeno. Zaprli so del Ljubljane, na okoliških stolpnicah pa je bilo možno opaziti tudi policiste in ostrostrelce. Priprave na konferenco so se za Slovenijo verjetno začele že pol leta pred konferenco, za študente višje šole za gostinstvo in turizem Bled pa tri dni prej.

Imeli smo organiziran avtobusni prevoz do GR in nazaj. Vsak, ki je imel kakršnokoli funkcijo na konferenci, je moral imeti na vidnem mestu akreditacijo. Študentje smo imeli za vsak dan določen urnik dela (večinoma cel dan), razdeljeni smo bili po skupinah, v kateri je vsak opravljal svoje delo kar se da dobro. Naloga študenta je bila, da je točen, urejen in profesionalen. Skupine so opravljale dela, kot so sprejem delegatov, deljenje akreditacij, organizacija bilateralnih srečanj, fotokopiranje dokumentov, strežba uslužbencev protokola, skrb za red in čistočo...

Na začetku je bilo zelo zanimivo, saj še nikoli nis-

mo bili tako varovane osebnosti. Ko smo prispeli pred dvorane, ki so bile med seboj povezane, so nas pregledovali enega za drugim, hodili smo skozi detektor kovin vsakič, ko smo zapustili dvorano zaradi kakršnekoli potrebe. Tudi za prehrano je bilo dobro poskrbljeno, saj so nam na Brdu vsak dan pripravili svež suhi obrok, ki smo se ga vedno znova razveselili. Hrane je bilo dovolj, saj je skoraj vsak dan kakšen suhi obrok ostal. Motilo pa me je, da ravno delegati niso imeli nobene kulture do hrane, ki je bila brezplačna, saj sem večkrat opazil odprt sendvič, ki je bil mogoče samo okušen, v košu za smeti.

TENSTAN KROMPIR

Delo je bilo precej utrujajoče, vendar pa nas je reševalo to, da smo bili večinoma dobre volje in smo delo vzeli kot nekaj dobrega in koristnega za Slovenijo. Na žalost pa do podpisa končne skupne deklaracije o varnosti na ljubljanski konferenci ni prišlo.

Mi smo vseeno s ponosom svoje delo opravili zelo dobro in s tem naredili naši šoli še večji sloves, hkrati pa sami pri sebi prišli do spoznanja, da se s politiko ne bomo ukvarjali. Vsaj jaz ne. Samo pomislite, kako bi lahko pomagali slovenskim družinam, ki so na robu preživetja, s porabljenimi 500.000.000 tolarji!!!

Mitja Bernot

PRI JOŽOVCU Z NATALIJO »Dva policaja, dva iz naš‛ga kraja, včeraj radovedno sta vprašala me…« Ste si mogoče že kakšen petek, ob 20. uri zvečer, vzeli čas in si na RTV SLO 1 ogledali narodno-zabavno oddajo »Pri Jožovcu z Natalijo«?!

Ja, verjetno si mislite: »Pa kva je s` tabo, to je oddaja za očke in mamice ter za dedke in babice«.

No, naj vam povem, da zadeva sploh ni taka. Že kar nekaj časa v tej oddaji sodeluje tudi naša šola, oziroma naši študentje. In kakšna je njihova naloga? Čisto preprosta.

V vsaki oddaji, ki se snemajo ob ponedeljkih, torkih in sredah, sodelujejo trije animatorji in deset statistov. Kaj pravzaprav počnejo?

Poskrbijo za dobro vzdušje v Avsenikovi dvorani v Begunjah, ploskajo, plešejo, vriskajo, skratka, »majo se fajn«.

Poleg vsega tega moške oči lahko čisto od blizu opazujejo »prepovedano« Natalijo in njene prekrasne »oči«, ženske pa na skrivaj razpravljajo o tem, kako čudovito in sexy oblikovan »hrbet« ima voditelj mladih talentov, Andrej.

Avsenikova dvorana je torej obarvana z mladimi in malo manj mladimi nasmehi. Ko pa se na plesišču vse to med seboj pomeša, ko se iz nasmejanih ust zaslišijo vriski, ko roke kar same od sebe začnejo ploskati in ko telo začne poplesavati v ritmu valčka ali polke… Takrat se začne »taprava fešta«, vse skupaj pa izgleda kot mavrica iz pravljice. Po oddaji v Avsenikovi gostilni obvezno sledi kakš11

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

na beseda in kozarček z vsemi sodelujočimi. Ekipa RTV in seveda Natalija so enkratna družba, zato je počutje fantastično. Nič nas ne ustavi, da kakšne ne zapojemo in malo pokramljamo v družbi Grega Avsenika, enega izmed sinov Slavka Avsenika. Na vse to smo lahko še kako ponosni.

Skratka, vsem, ki vam narodno zabavna glasba še ni segla do srca, predvsem pa do srbečih pet in še ni zamajala vašega telesa v poskočnih ritmih, svetujem, da čimprej priplešete v Avsenikovo dvorano v Begunje ali pa si oddajo ogledate vsaj doma na kavču pred televizijo.

Jujujujujuhuhu!

Mislim, da sem izbrala pravi študij, saj mi pri mojem delu zelo koristi.

Alenka Kovač

KiMy

SPOMINI NA ŠTUDENTSKA LETA Že iz otroških dni sem rada potovala. Vedno sem spoznala nove prijatelje, se naučila nove igre in besede.

Mislim, da me je želja po spoznavanju novih kultur, obenem pa seveda tudi jezikov pripeljala do srednje turistične šole. Izbira višje šole za gostinstvo in turizem pa je bilo le nadaljevanje in nadgradnja mojih ambicij.

Predmeti so bili zanimivi in uporabni, še posebej pa so mi ostale v spominu ekskurzije.V Karlovyh Varyh smo imeli študentje evropskih držav predstavitev božičnih običajev in božično zakusko, tipično za vsako državo. Na potovanju v Milano pa smo študentje prevzeli organizacijo; vse od najema avtobusa, rezervacije sob, vodenja, do večerne animacije. Med seboj smo se morali povezati in si pomagati, tako sva se s Simonom (možem), tudi bolje spoznala in zaljubila. Ta romantika in najini enaki cilji so naju pripeljali na današnjo pot.

Pri delu, ki ga opravljam, so mi zelo koristile tudi osnove kuharstva in strežbe, saj gresta gostinstvo in turizem z roko v roki. Še posebej pomembni se mi zdita motivacija in animacija tako gostov kot zaposlenih v našem hotelu.

Motivacijo sem si izbrala tudi za diplomsko nalogo, pri kateri mi je bil v veliko pomoč z nasveti in predlogi moj mentor magister Peter Markič.

Motivacijo se trudimo uporabljati tudi v praksi.

Zaradi oddaljenosti našega hotela od večjih mest morajo naši gosti imeti močno motivacijo za obisk. Zato jim poleg hrane nudimo tudi raznovrstno športno animacijo: rafting, lokostrelstvo, tenis, namizni tenis, kolesarjenje, paintball, adrenalinski park in team building z igrami Petra Klepca.

12

Posebno animacijo imamo za mlajše, saj organiziramo šole v naravi, turistične tabore, gospodinjske dneve, tehnične in naravoslovne tabore, kjer spoznavajo naravno in kulturno dediščino Osilniške doline, organiziramo jim razne športne dejavnosti, delavnice izdelovanja rož iz papirja, peko kruha in pripravo jabolčnega soka od nabiranja jabolk do stiskanja soka, večerno animacijo z zabavnimi igrami in disko glasbo.

SPOMINI NA IZOBRAŽEVANJE NA VGŠ BLED Za študij na Višji strokovni šoli na Bledu sem se odločila 23 let po končani srednji šoli. Odločitev za študij je bila težka, saj me je skrbelo, kako mi bo uspelo uskladiti službo, družino in studijske obveznosti.

Na šolo sem prišla z veliko željo po znanju in pri tem imela res srečo. Padla sem v skupino študentk in študentov, ki smo se imenitno ujeli, si pomagali in se spodbujali. Pri študiju nas je vseskozi spodbujala tudi imenitna ekipa predavateljev na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu. Študijsko okolje je bilo sijajno, profesorji zelo prijazni, pozitivno in motivacijsko usmerjeni.

Kako pridobljena znanja uporabljam pri svojem delu?

Znanja in izkušnje, ki sem si jih pridobila med študijem na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, veliko uporabljam pri svojem delu. Zaposlena sem v Službi bolniške prehrane in dietoterapije Klinični center. V centralni kuhinji bolnišnice vsak dan pripravljamo hrano za 1500 bolnikov in preko 40 različnih diet in njihovih kombinacij, ki se med seboj razlikujejo tako po sestavi, kot tudi po načinu priprave in omejitvah hranilne vrednosti.V centralni kuhinji je zaposlenih 137 delavcev različnih profilov. Ker opravljam delo namestnika vodje centralne kuhinje, so sposobnosti organiziranja, komuniciranja, vodenja, motivacije zaposlenih na prvem mestu. Pri mojem delu je pomembno tudi to, da dobro poznam vse vrste diet, ki jih je veliko, da poznam načine priprave dietnih jedi, da znam svetovati pri pripravi dietnih jedi. Občasno kontroliram tudi temperature hrane na oddelkih bolnišnice in v kuhinji med samim procesom razdeljevanja obrokov hrane.

TENSTAN KROMPIR

že

skupaj

Opravljam tudi razna administrativna dela, kot so naročanje zalog čistil, vodim razne HACCP-evidence, sodelujem pri strokovno najzahtevnejših delih v kuhinji in podobno. Pri vsem tem si veliko pomagam tudi z znanji in izkušnjami, pridobljenimi med študijem, saj sem si pridobila tudi širšo razgledanost in veliko novih zamisli.

Kaj bi svetovala sedanjim in bodočim študentom na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu?

Mlajšim generacijam predvsem to, da je izobrazba zelo pomembna, da čim prej končajo študij in se zaposlijo. Moji generaciji, torej tistim, ki so se za študij odločili, ko so že malo v letih, pa, da se vztrajnost izplača. Kljub večjim obveznostim in natrpanemu urniku, ko enkrat prideš do cilja, je zadovoljstvo veliko. Mene osebno je uspeh motiviral in tako sem se takoj po končanem študiju na Bledu odločila za študij na Visoki šoli za turizem v Portorožu. Trenutno sem absolventka in pišem diplomo.

Senja Čoralić

BRUCOVANJE 2005 No, pa je le prišel tisti četrtek v mesecu oktobru, ki smo ga vsi težko čakali, tako bruci kot veterani. Bruce je zanimalo, kakšno mučenje jih čaka, nas veterane pa je bolj zanimalo, kako se bodo bruci izkazali.

Dobili smo se v Javi in že ob popolni udeležbi ugotovili, da bo žurka nepozabna. Ob prihodu je vsakega novopečenega študenta in študentko čakal vroči stol in šiba (upam, da ritke niso preveč trpele) ter »welcome drink« za tolažbo. Kmalu je bil prostor poln ožigosanih, a vendar nasmejanih obrazov brucev in bruck in pa veselih veteranov.

Ob super glasbi, ki jo je vrtel DJ Casper, se je žurka začela.

Program sta vodila Mare in Kimy, ki sta zaradi super vzdušja ostala brez hlač in pa tudi brez glasu.

Mare je res dokazal, da obvlada štango, menim pa, da mnogo bruck še sedaj ne more pozabiti njegovih sexy rdečih boxaric. Priznam, meni ne gredo iz glave! Seveda so se bruci morali izkazati v raznih igrah, pri katerih so bili kar precej uspešni.

In če hočeš postati študent naše šole, moraš dati tudi prisego.

Bruci so padli na kolena, okoli njih pa so se zbrali veterani, ki so poskrbeli, da je prisega potekala nemoteno (»auč«). In so prisegli… »… dajem častTENSTAN KROMPIR

no brucevsko prisego, da se bom ravnal po zgledu najboljših veteranov, da bom spoštoval njihova slavna dejanja…« Poleg vsega tega smo izbrali tudi »miss in mistra štange«, ki sta si svoj naslov morala priboriti s plesom na štangi. Imen ne bomo izdajali, ker javnost baje preveč pritiska nanju, agenti iz raznih barov pa kar ne nehajo klicariti. Cena slave pač.

Dogajale so se same dobre in lepe stvari, verjamem pa tudi, da je pri vsem tem preskočila tudi kakšna iskrica. Saj veste, na kaj ciljam?!

No tako, bruci so preživeli brucovanje, veterani smo bili zadovoljni z izidom, bruci pa baje tudi.

Hmmm… Zanima me samo še, kdaj bodo bruci pripravili kakšno žurko v čast veteranom?! Skrajni čas bi že bil, da nam povrnete našo dobroto.

En lep pozdravček!

KiMy

ŠTUDENTSKE ŽURKE V PARAMIDI Saj vsi vemo, da študentje ne moremo samo študirati in vsako sekundo biti zvesti naši »najboljši prijateljici« knjigi. Ne, ne… Treba ga je »srat«, dokler si še mlad! In vsi vemo, da je najboljše, kar se nam lahko zgodi, to da pridemo v šolo in zaslišimo: »Ej, žurka bo!« Le kaj bi mi študentje brez naše Piramide ter nasmehov prijaznega osebja?

Saj si sploh ne upam predstavljati začetka dneva brez jutranje kavice.

No in tako kot vsako leto, ga študentje zažuramo 13

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

v vaši in naši Piramidi. Boško in Klavdija poskrbita za podaljšanje delovnega časa (kadar se žura, spanja pač ne poznamo), ter se nam s Silvijo pridružita na žurki. Špela in Alja pa ponavadi delata in to res delata, »švicata«. Noč je naša in kdor ne zdrži do konca (je pussy), pade na izpitu. A seveda, tudi žurke so pogoj za opravljen izpit.

Noč ne mine brez plesa, petja, piva, dcl rdečega in kakšnega nagajivega pogleda. Če samo pomislimo, kaj vse smo doživeli na teh žurkah…, koliko rojstnih dni praznovali, kdaj tudi kakšno pivsko

tortico razrezali (kajne Peco?), koliko puščic vrgli in koliko golov dali… Resnično nepozabno! Seveda upamo še na veliko takih skupnih užitkov.

V žurkah smo res najboljši, vsi za enega in eden za vse! »Tko kukr prav`jo… Glavn`, da se druž`mo!« Mejte se radi!

KiMy

UNIVERZIADA Lanska letna univerziada, že 23. po vrsti, je potekala med 11. in 21. avgustom v turškem mestu Izmir. To je bil največji športni dogodek v preteklem letu, na katerem je sodelovalo skoraj devet tisoč športnikov. Za varnost in dobro počutje je bilo poskrbljeno, saj je za športnike skrbelo enako število prostovoljcev. Slovenci smo se tekmovanja udeležili s 43 športniki, našo šolo pa sem v lokostrelstvu zastopal jaz, Matej Povž. Že samo otvoritvena slovesnost je bila spektakularna predstavitev njihove zgodovine, podprta z vso sodobno tehnologijo in se lahko povsem kosa z otvoritvijo olimpijskih iger. Nastanjeni smo bili v t.i. univerzitetnem mestu, ki je bil zgrajen prav za to priložnost. Poleg blokov je kompleks vseboval tudi poštni urad, trgovine, frizerski salon, pralnico, atletsko progo, fitnes halo, internet točke, 14

TV sobe, videoigrice in druge gostilniške igre ter ogromno samopostrežno restavracijo. Kako veliko je bilo »mesto«, pove dejstvo, da smo za prevoz iz enega dela mesta v drugega uporabljali avtobuse, minibuse in kombije. Organizatorji so se zelo potrudili in nam vsak večer pripravili tradicionalne večere z njihovimi glasbeniki. Vrhunec pa je bil koncert zmagovalke eurosonga 2003, Sertab Erener.

Za varnost je bilo dobro poskrbljeno, saj je kompleks obdan z dvojno visoko bodečo mrežo, med katerima je bilo približno kilometer razdalje. Ta pas je noč in dan nadzorovala oborožena policija.

Kot smo ugotovili tudi na lastni koži, vsa stvar le ni bila tako brezpredmetna, saj so že nedaleč od vhoda vladala drugačna nočna pravila.

Kakor smo bili že poprej opozorjeni, turške gostoljubnosti se ne da zlahka rešiti. Tako je bil že nakup nekaj piv pravo adrenalinsko dejanje, saj nas je iz temačnih ulic na vsakem koraku spremljal kakšen nov lokalni prebivalec, za katerega namene nismo vedeli. Zadeva ni bila tako nedolžna. Še preden smo se približali prodajalni, nas je spremljalo kakih 20 – 30 neznancev. Na koncu se je vse dobro izšlo. V trgovini so nas kar konkretno namazali s turistično maržo, nekaj piv smo razdelili turškim prijateljem (za spremstvo) in komaj je ostalo kaj za nas. V kratkem času je policija pregnala domačine in le nekaj najbolj vztrajnih je z njimi lahko spregovorila kakšno besedo. Domačini in policija tam živijo na bojni nogi in nemalokrat prihaja do incidentov. Če gre verjeti trditvam domačinov (vsekakor jim gre), so prav v Izmirju doma najlepše ženske v Turčiji, in če k temu prištejemo še lepo število športnic ter neverjetnih 45 °C, potem veste, da je bilo zares vroče. Proste dni smo izkoristili za obisk bazarja in si vselej privoščili kakšen kebab.

Poleg vročine nas je spremljal močan veter in tekmovalni pogoji so bili sila neugodni. Tekmovanje sem v močni konkurenci zaključil na 19. mestu, kaj je izredno lep rezultat zame. Naslednja poletna univerziada bo leta 2007 v Bangkoku, dve leti kasneje pa bo gostitelj Beograd.

Matej Povž

TENSTAN KROMPIR

že

skupaj

POLETNO DELO V ZDA Že od nekdaj sem imela željo, da bi poletje preživela nekje na tujem, združila delo in zabavo, spoznala nove prijatelje, novo kulturo. Po naključju me je pot zanesla na STA Ljubljana, na agencijo, ki mi je izpolnila dolgoletne sanje!

Potovalna agencija (med drugim) ponuja dva programa, ki sta namenjena tako študentom kot neštudentom, torej tistim, ki imajo v sebi nekaj potovalne žilice, imajo željo spoznavati tuje kulture ter združiti delo in zabavo in tako preživeti nepozabno poletje čez lužo.

1. PROGRAM: POLETNI KAMPI V ZDA Camp Counselors USA je program, ki je namenjen mladim, ki bi poletje radi preživeli v enem izmed tipičnih ameriških kampov za otroke in se družili ter spoznali ljudi iz celega sveta. Poleg tega pa je to idealna priložnost, da pobližje spoznate ameriško kulturo in si tako tudi izboljšate znanje angleškega jezika in pridobite nova poznanstva izven meja Slovenije.

Na tisoče ameriških otrok, starih med 6 in 16 let, preživi poletne počitnice v kampih. Tam se zabavajo, učijo novih športnih veščin, hodijo na izlete, skratka, preživljajo nepozabno poletje. V ZDA je okrog 10.000 poletnih kampov, ki se nahajajo ob večjih jezerih, rekah, nekateri tudi ob morju.

Kaj študenti delajo v kampu?

•Mentor za specifično (športno) aktivnost (Special Counselor) Zahtevana je usposobljenost oziroma spretnost na specifičnem področju: tako si na primer lahko plezalni učitelj, ki vodi to aktivnost čez cel dan in si tako odgovoren za animacijo posameznih skupin otrok, ki se te aktivnosti udeležijo.

•Splošni (športni) mentor (General Counselor) Tovrstni mentorji potrebujejo nekaj izkušenj z TENSTAN KROMPIR

otroki, saj praktično z njimi preživijo celo poletje. Tako so odgovorni za skupino otrok (običajno v paru z ameriškim counselorjem), ki jih tako vodita iz ene aktivnosti na drugo, skupaj hodijo na izlete, se zabavajo.

•Dodatna pomoč (Support Staff) Program je namenjen študentom, ki dela z otroki niso vajeni oziroma tistim, ki jim angleščina ni preveč domača. Sem spadajo delo v kuhinji, pisarniška dela ali druga priložnostna dela, ki so v kampu neizogibna.

Izbirati je možno med različnimi tipi kampov, in sicer so to splošni kampi, privatni, kampi za skavte, tabornike, religiozni kampi, kampi za otroke s posebnimi potrebami, ipd., Omenjeni kampi so lahko bolj športno orientirani ali pa so bolj umetniško naravnani.

V ZDA je možno odpotovati že konec maja, delo pa traja približno dva meseca ali več. Po končanem delu se večina študentov s prisluženim denarjem odpravi na potovanje po ZDA, ki je samo še pika na i nepozabnemu poletju preko oceana.

2. PROGRAM: POLETNO DELO V ZDA Program Work Experience USA omogoča mednarodnim študentom obiskati in spoznati ZDA na zelo svoboden, avanturističen način ter z najmanjšimi možnimi stroški. Program tako tudi slovenskim študentom ponuja možnost, da združijo delo, popotovanje in zabavo! Omogoča maksimalno 4-mesečno delo na številnih lokacijah po ZDA, predvsem v storitvenem sektorju, kamor pridejo študenti iz celega sveta, zato je delo toliko bolj zabavno in ne pretežko.

Omenjeno delo ti tako ponudi neprecenljive delovne ter življenjske izkušnje, absolutno izboljša znanje angleškega jezika. Na ta način si tako sam financiraš 5-mesečno bivanje in potovanje po ZDA ter postaneš samostojen.

Katera dela lahko izberem?

Najpogostejša so tipična dela v turističnem sektorju: obalna mesteca, nacionalni parki, kazinoji, restavracije, hoteli, ranči, zabaviščni parki…

Omenjena podjetja zaposlujejo tudi do 4000 študentov s celega sveta (ZDA, Anglija, Rusija, Nemčija, Avstralija, J Amerika, Italija, Hrvaška, Slovenija, …). V tem primeru ti delodajalca najde agencija oziroma ti ponudi spisek delodajalcev (Placement opcija). Kdor pa si želi opravljati druge vrste specializiranih del, si lahko izbere »Independent opcijo« in si tako lahko sam najde delodajalca.

15

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

Izbiraš lahko: • lokacijo dela, • vrste del, ki si jih pripravljen(a) sprejeti v ZDA, • lahko delaš skupaj s prijateljem/prijateljico, • možnost prebivališča pri delodajalcu.

Bivanje, hrana in zaslužek v ZDA? V večini primerov ti delodajalec sam najde prebivališče, nekateri zraven nudijo tudi do 3 obroke na dan ali pa pri hrani nudijo popuste. Cena bivanja je nekje med 15 in 100 USD na teden. Ob minimalni urni postavki 5,15 USD v 4 mesecih (16 tednov po 40 delovnih ur) zaslužek znaša 3.296 USD, kar je cca. 660.000 SIT. Sicer pa je povprečna urna postavka 7,25 USD, bivanje pa v povprečju stane 50 USD na teden. Hrana in življenje v ZDA za 4 mesece pa na teden znašata povprečno 150 USD. Seveda je možno opravljati tudi nadure, v gostinstvu so na primer napitnine obvezne, zato je zaslužek toliko višji, ipd.

Vse dodatne informacije o sami prijavi ter s tem povezanimi pogoji na www.staljubljana.com.

MOJA IZKUŠNJA… Sama sem dve poletji zapored preživela v enem izmed tipičnih ameriških kampov v državi Wisconsin, na meji z Minnesoto, kjer sem doživela nepozabnih 10 tednov.

Najprej sem se čez lužo odpravila v začetku junija 2004. Na letalu sem bila še z enim Slovencem, s katerim sva se takoj ujela. Letela sva z Brnika do Budimpešte, kjer sva nekajurno čakanje izkoristila za ogled mesta. Nato pa končno New York, mesto, ki se ob Atlantskem oceanu bohoti v vsej svoji veličini. V trenutku pristajanja na JFK letališču se je pred menoj odvijal film. Povsod visoke stolpnice, ulice polne ljudi in rumenih taksijev, ogromno nakupovalno središče, mesto svetlobnih napisov, mesto, ki ima svoj čar. Noč sem preživela na Columbian university na Manhattnu, kjer smo naslednji dan imeli tudi sestanek, in kjer smo pridobili vse potrebno za potovanje do kampa.

Prve dni kampa smo imeli neke vrste usposabljanje, kjer so nas seznanili s pravili. Sicer pa je vse bolj ali manj potekalo skozi igro. Bil je to teden, ko smo se imeli priložnost spoznati, se navajati na drugo klimo in okolje. Omenjeni teden smo zaključili s 3-dnevnim izletom, in sicer smo odšli na plezanje ob jezero Superior na sever države. Po desetih dneh šolanja smo bili tako pripravljeni na prvo skupino otrok. Delo je ves čas potekalo v parih, zato skupine nihče ni vodil sam, kar je bilo nam tujcem v veliko pomoč. Dvakrat dnevno smo imeli različne športne aktivnosti, ki smo jih za16

ključili z večernimi zabavnimi igrami ali pa smo se zbrali ob ognju, kjer je bila kitara obvezna ali pa smo se smejali raznim skečem, ki so jih uprizorili otroci in vzgojitelji.

Kamp mi je tako ponudil možnost, da sem se preizkusila v različnih športih, ki se jih pred tem nisem še nikoli lotila. Tako sem se soočila s športnim plezanjem, jahanjem, adrenalinskim parkom, lokostrelstvom, jadranjem itd. Imeli smo različne tematske dneve in večere. Raznovrstnih vlog nam tako ni manjkalo. Hodili smo tudi na večdnevne izlete, kjer sem spoznala Ameriko v pravem pomenu besede. Poleg ameriških študentov sem spoznala mlade iz celega sveta in med nami so se spletle močne prijateljske vezi. Z nekaterimi od njih sem se po koncu potovanja odpravila tudi na popotovanje po ZDA, ki mi je ostalo v lepem spominu.

8000 prevoženih kilometrov… od Chicaga do Kalifornije

Po končanem delu v kampu sem se avgusta 2005 odpravila na enomesečno potovanje po ZDA. Potovala sem še z enim Avstralcem ter dvema Škotinjama, s katerimi smo skupaj delali čez poletje.

Posebnih planov na začetku nismo imeli, vedeli smo le, da želimo priti v Kalifornijo.

Veliko Američanov, ki študirajo po različnih ameriških državah, nas je povabilo, da jih obiščemo, kar smo s pridom tudi izkoristili. Najeli smo avto in se odpravili najprej proti vzhodu do Chicaga, ki je drugo največje mesto v ZDA. Ogledali smo si znamenitosti, si privoščili pijačo v 95. nadstropju druge najvišje stavbe v mestu in poizkusili posebno chicasko pico in hot dog z dodatki, ki so specialiteta Chicaga. Po dvodnevnem raziskovanju mesta smo pot nadaljevali do Kansas City-ja in naprej do Kolorada, države, ki je znana po tem, da premorejo 300 sončnih dni na leto. Nekaj dni smo preživeli pri kolegu v mestu Boulder, ki je obdano z gorami, ki presegajo 3000 m. Ogledali TENSTAN KROMPIR

že smo si tudi nacionalni park, kjer smo se z avtom pripeljali do višine 3500 m. Moram reči, da sta bila občutek in razgled fenomenalna, malce tudi omotična, saj je višina naredila svoje� Prav v Koloradu pa so se naše poti s Škotinjama razšle, tako da sva pot do Arizone nadaljevala sama. Ogledala sva si Grand Canyon, kjer narava dela svoje čudeže. Globok je cca. 1600 m, od tam pa se odpira neverjeten razgled na reko Kolorado, do katere je 8 ur hoje v eno smer. Malce sva se »sprehodila« naokoli in bila priča res lepim razgledom na skalovje, ki se bohoti v vsej svoji veličini. Po celodnevnem pohajkovanju po kanjonu sva pot nadaljevala do Las Vegasa, mesta gamblinga, ki predstavlja svet v malem. Obisk tega mesta bi priporočala vsakomur, saj je to mesto, ki nikoli ne spi, kjer so igralnice odprte dan in noč, je mesto, kjer ti zares nikoli ni dolgčas!

Po dvodnevni zabavi in neprespani noči naju je pot pripeljala do končnega cilja, Kalifornije. Dan sva preživela v Yosemite parku, kjer sva kampirala na 1500 m nadmorske višine. Že sam prihod v kamp je bil strah vzbujajoč, saj so že na recepciji povedali, da je potrebno vso hrano spraviti v posebno omaro, ker se medvedi ponoči prosto sprehajajo po kampu, saj iščejo hrano. Nekako nisem bila več prepričana, ali bi tam še rada prespala ali bom noč rajši preživela v »udobnem« sedežu avtomobila daleč stran od omenjenih medvedov. Na koncu je obveljala prva in sva prespala kar v kampu v šotoru. Medveda sicer nisem niti slišala, kaj šele videla, so se pa temperature ponoči spustile pod ledišče. O kakšnem poletju ni bilo niti sledu, zato sva že zgodaj zjutraj zapustila prizorišče in se odpeljala poletju naproti, na sever Kalifornije v vinsko deželo h kolegici iz kampa. Tam sva doživela prijetno presenečenje, saj omenjena kolegica stanuje v hiši ob jezeru, kar je bila idealna priložnost za nekajdnevno poležavanje na soncu, torej za počitek v pravem pomenu besede!

Polna energije sva se po nekaj dneh odpravila naprej na znano »Highway 1«, cesto, ki je speljana ob Tihem oceanu in tako ponuja čudovite razglede na peščene plaže. Lahko rečem, da je bilo to zame najlepši del potovanja, saj sem imela priložnost videti neverjetne sončne zahode, ogromne valove, kjer so svoje sposobnosti preizkušali surferji in pa neokrnjeno naravo, ki je pravi balzam za oči.

Tukaj so se najine poti za nekaj časa razšle, tako da sem od Santa Barbare naprej potovala sama, in sicer do Los Angelesa, kjer sem se srečala s kolegico, ki tam dela in živi. Odšli sva na ogled Hollywooda in Beverly Hillsa in na Venice beach, kjer se razprostirajo dolge peščene plaže. Skratka, Kalifornija je izpolnila vsa moja pričakovanja…

TENSTAN KROMPIR

skupaj

Za konec lahko povem le to, da je bilo poletje v ZDA nepozabno, bila je to izkušnja, ki si jo človek zapomni za celo življenje. Priporočila bi jo vsakomur…

Urša Petrič

INTERVJUJI MATEJ SELAN - ANAVRIN

Matej Selan je 24 letni Ljubljančan, bobnar pri skupini Anavrin in študent drugega letnika, smer turizem, na Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled.

Mladi najbrž vsi poznajo vašo skupino, ki ste jo v avgustu leta 1999 poimenovali Anavrin.

Vse se je začelo na pobudo Damirja (vokal) in pa tebe. Kako se počutiš kot začetnik danes 7 članske skupine? Kakšni so bili vaši začetki?

S pevcem Dadotom sva se spoznala na morju v Medulinu leta 1998. Po enem letu sva se odločila skupaj ustvarjati glasbo. Čeprav sem v prejšnem bendu igral bas kitaro, sem le to prodal Dadotu (Dado je sprva pri Anavrinih pel in hkrati igral bas kitaro) in se odločil naučiti igranja bobnov. Že v samem začetku sva hotela ustvarjati lastne komade in občasno igrati priredbe tujih bendov.

Kmalu sta se nama pridružila kitarista Marko in Aleš in zasedba je bila popolna. Vsaj tako smo mislili. Kmalu se nam je pri enem komadu (Ogenj) pridružil saksofonist Grega in naša »družina« se je spet povečala. Vse skupaj je temeljilo na prijateljstvu. Kamorkoli smo šli, smo šli skupaj – vsak vikend ven žurat, poleti na morje, za novo leto v tujino, igrat nogomet proti Siddharti, Big foot mami, na razne izlete… Ko je moral Aleš zapustiti skupino zaradi težav s sluhom, se nam je 17

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

pridružil Anže iz znane slovenske glasbene družine. Neprestano smo delali komade in vsi singli iz plošče Juice! so nastali v začetnem obdobju – Mi laže v obraz (2001), Pri filozofiji (2001) in Ogenj (1999). Ko je leta 2002 prišel v skupino Bernard (profesionalni studijski basist), se je Dado predal samo petju. Začeli smo se pripravljati na prvenec in precej bolj resno zastavili cilje. Vaje 4x tedensko, skrb za image, performance, pojavljanje v medijih, iskanje založbe…

Kot eden od ustanovnih članov skupine se počutim odlično, saj imam do celotnega projekta poseben odnos. Kdor je prišel v skupino naknadno, nikoli ne bo mogel čutiti enako, saj ne more vedeti, koliko truda in časa je šlo za celotno stvar.

Vaša skupina je usmerjena bolj na rock sceno, pa me zanima, če se uporablja kakšen točno določen izraz za to zvrst vaše glasbe? Zanima me tudi, kdo piše besedila za vašo skupino?

Posebnega izraza za našo zvrst glasbe ni. Se pa naša zvrst glasbe nagiba k modernemu »new age« rocku. Vsekakor pa so zraven primesi funka, grunge-a, punka, metala in urbanega popa. Besedila večinoma piše pevec Dado, ki najbolj ve, kako se kakšna beseda zlije z glasbo. Smo pa aktivni tudi ostali. Na plošči Juice! je prisotnih 6 ali celo 7 avtorjev besedil, kaj je precej zanimivo. Najprej nastane glasba, nato besedila. Glede na tematiko glasbe se potem besedilo tudi prilagodi (vesel, temačen,… komad). Tudi glasbo pišemo vsi, zato so si tudi komadi zelo različni - 7 članov, 7 različnih okusov…

Anavrin je nazaj prebrana beseda Nirvana. Kje ste dobili idejo za tako ime skupine?

Na samem začetku, ko smo imeli prvi (ne)uradni koncert in smo si morali izmisliti ime, je kitarist Marko na svoji majici narobe prebral ime Nirvana in vsem se je zdelo ime zanimivo. Sčasoma se je tudi prijelo, saj si ga je vsak zapomnil, tudi če si ga ni hotel. Čeprav ste mlada skupina, pa imate vseeno za seboj že kar nekaj lepih dosežkov, med katerimi je tudi uvrstitev na festival Rock Otočec 2002, in sicer kot prvouvrščeni na izboru za neuveljavljene skupine v ljubljanskem klubu Hound Dog. Bi mogoče izpostavil še kakšnega, ki je skupino še posebej zaznamoval ali pa takega, ki se je tebi najbolj vtisnil v spomin?

Vse te nagrade in priznanja so nam v začetnem obdobju dali še dodaten motiv za delo. Vsekakor bi rad omenil izid prvenca Juice!, ki je prelomnica v našem ustvarjanju. Izdali smo komade, ki izhajajo 18

iz prvega obdobja ustvarjanja (1999-2003), in so zato primerni naši takratni starosti in najstniški razigranosti, sedaj pa gledamo v svet bolj zrelo in tudi druga plata bo bolj »zrela«. Eden večjih dogodkov v naši zgodovini je bil nastop v Križankah septembra 2004 z Big foot mamo. Vsekakor nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Polne Križanke, večina obiskovalcev poje tvoje komade – sanje vsakega glasbenika. Sodelovali smo tudi na mednarodnih natečajih Monfalcone 2004 v Italiji in Newcommer 2005 v Avstriji. Posebej uspešni smo bili v Avstriji, saj nam je strokovna žirija dodelila 5. mesto med 100 prijavljenimi bendi iz srednje in južne Evrope. Igranje v tujini ti razširi obzorja. Spoznali smo evropski profesionalizem, odnos organizatorjev prireditve do bendov, kvalitetno ozvočenje in odlični stage managenent.

Začetek leta 2003 je bil za vašo skupino še posebej pomemben, saj ste imeli možnost posneti prvenec s 14 skladbami… prvenec, slikovito in osvežilno poimenovan Juice!, kar pomeni tudi začetek preboja vaše skupine na glasbeno sceno, vse skupaj pa ste podkrepili s singlom “Mi Laže V Obraz”, za katerega je posnet tudi videospot v režiji Janija Černeta. Kako se spominjaš tistih trenutkov, ko ste se trudili, da bi vam vse to uspelo in potem trenutkov zmagoslavja, ko ste posneli, kar ste si želeli?

Vsekakor je bilo to najbolj delavno leto doslej.

Skoraj vsak dan (pol leta) vožnja v studio v Kranj, kjer smo pod taktirko producenta Mateja Wolfa snemali in aranžirali komade. Vložili smo ogromno truda, časa in nenazadnje tudi denarja. Prvi videospot pa je zgodba zase. Da bi scena delovala čimbolj prepričljivo, smo raztrgali ogromno plakatov in jih lepili na stene na prizorišču snemanja.

TENSTAN KROMPIR

že Stena je imela površino cca. 350 kvadratov, en košček plakata pa nekaj kvadratnih centimetrov.

10 oseb je delalo 5 dni po cele dneve, da smo prekrili celotno steno. Tu lahko omenim kolege, ki so se takoj odzvali prošnji in priskočili na pomoč.

Spot smo snemali 6 ur in v rekordnem času smo uspeli posneti odlične kadre, ki jih je nato Jani Černe zmontiral v dinamičen moderen spot.

Kot član vedno bolj uveljavljene skupine si najbrž deležen tudi kakih oboževalk…Te to kaj moti? Je težko biti študent in medijsko znana osebnost hkrati?

Oboževalke vsekakor so, ampak v Sloveniji je vse drugače kot v tujini. V Ameriki bi po enakem procentu prodanih CD-jev imel vilo, nekaj športnih avtomobilov in precej zelencev na računu. Tu je vse drugače. Majhen trg, majhni koncerti in malo denarja. S tem orisom stanja slovenske glasbene scene je pogojeno tudi zvezdništvo. Vsem si na očeh kjerkoli, delaš povsem navadne stvari (kot navadni »smrtniki«), kot so fax, služba,...tako da ne moreš biti zvezda in v Sloveniji tega naziva ni, čeprav se imajo nakateri za zvezde. Če omenim Siddharto (ki si zasluži zvezdniški status) – člani benda vozijo povprečne evropske avtomobile, živijo pri starših, kdorkoli želi spregovoriti z njimi, so dostopni v Orto baru…V očeh oboževalk in oboževalcev si vseeno »zvezda«, ker delaš nekaj bolj atraktivnega od povprečnega prebivalstva in se pojavljaš na odrih, oddajah, revijah. Vemo pa, kako se pride v medije. Z denarjem ali pa vezami.

Jaz se nimam za zvezdo, dokler se mi ne bo klanjalo vsaj 1 miljon ljudi. Ne, ne vem sploh, če sem tak človek, ki bi mu zvezdniški status odgovarjal.

Glasbo delam zaradi sebe in jo delim z ljudmi, ki jim je všeč. Nočem vtikanja v zasebnost in imam rad svoj mir.

13.11. se vam je z malo sreče in malo (ne) znanja uspelo prebiti v drugi krog “Glasbenega dvoboja” v oddaji “Tistega lepega popoldneva” na TV SLO1... V živo pa ste tam zaigrali tudi št. 8 na plošči Juice! “Kot 2 otoka”. Torej, čakate 2. krog, ki bo januarja prihodnje leto, zato veliko sreče tudi takrat. V oddaji ste tokrat premagali skupino Tabu. Vidite v njih kako konkurenco oz. ali obstaja v Sloveniji kakšna skupina, ki za vas predstavlja konkurenco?

Glede glasbenega dvoboja… Upam, da v naslednjem krogu dobimo KOCKO in se pošteno pomerimo�. V Sloveniji je mnogo odličnih bendov, ki so nam na nek način konkurenca. Kar pa seveda ni slabo, saj le konkurenca pripomore h dvigu kvalitete glasbene scene v Sloveniji. Veliko sta za ohranitev

TENSTAN KROMPIR

skupaj

in promocijo rocka naredili skupini Siddharta in Big foot mama, za kar smo jim hvaležni vsi mladi bendi.

Večina slovenskih glasbenikov svojo glasbo poživi tako, da si za izvajanje svojih skladb izbere znane slovenske pevke. Ste vi že premišljevali o tem in za koga bi se odločili?

Potihem smo že razmišljali o kakšnem gostovanju uveljavljenega moškega ali ženskega vokala.

Vendar smo se nato odločili za legendo slovenske narodnozabavne glasbe - Lojzeta Slaka, ki je na diatonično harmoniko zaigral v komadu Ogenj.

Prijetno nas je presenetil in se odzval našemu povabilu.

Finale festivala mednarodnih razsežnosti (Newcomer 2005) je za vami. Izmed vseh prijavljenih skupin iz osrednje Evrope, ki jih je bilo okoli 100, ste v finalnem izboru po mnenju strokovne žirije dosegli odlično 5. mesto, Anej pa je prejel nagrado za najboljšega basista celotnega festivala. Vas je ta dosežek še dodatno »navdihnil« za nove podvige?

Vsaka nagrada, priznanje nam da nov zagon. S 5. mestom smo dobili potrditev za dosedanje delo in željo, da delamo še boljše komade ter da drugo leto pridemo na tem natečaju še kakšno stopničko višje.

Zadnje čase imate gotovo kar precej koncertov.

Lahko omeniš nekaj večjih, ki se bodo zgodili v nadaljnjih mesecih?

Koncerti so zaenkrat v dogovoru. Datumi bodo znani kmalu, saj se pričakuje turneja ob izidu novega spota in singla. Več na www.anavrin.net Za konec pa nam zaupaj svoj moto in kako ti uspe združevati študij in glasbeno skupino?

Moj moto je: »Kar delaš, delaj temeljito. Temeljito in s srcem.« Kar se pa tiče kombinacije študija in faxa lahko rečem, da mi nekako uspeva združevati oboje. Vendar pa imam zelo malo časa zase. Vsak dan na Bled in nazaj (cca. 2h vožnje), 6 ur faxa, nato pridem domov, nekaj pojem, peljem psa. Sledi vsaj 3h vaje z bendom in kratek spanec. Vsak dan enako. Med vikendi pa so koncerti, prihodi domov v zgodnjih jutranjih urah, spanje…

Vsekakor je veliko podrejanja ciljem in odrekanja. Tudi poleti med počitnicami imamo kolektivni dopust 2 tedna, nato pa vsakodnevne vaje… Vse to kaže na to, kako resno smo zastavili naše glasbeno udejstvovanje.

Hvala Mateju za te odgovore ter še veliko uspe19

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

hov v prihodnje. Vsem oboževalcem pa sporočam, da si še več aktualnih podatkov o skupini Anavrin lahko preberete na njihovi spletni strani www. anavrin.org/, Tam boste našli tudi nekaj njihovih singlov, kot mobitelove uverture.

ANŽE KOLENC - KOCKA

Anže Kolenc je 22 letni član skupine Kocka, prihaja iz Kranjske Gore in je prav tako tudi študent drugega letnika, smer turizem, na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled.

Vsem že zelo dobro poznana hip hop skupina Kocka je nastala leta 2000. Vse se je začelo, ko sta se začela sestajati in ustvarjati skupaj Sharks (Anže) in Chorchyp (Denis). Anže, kako se počutiš kot začetnik danes 6 članske skupine? Vas je trenutno 6 ali 7 članov? Kakšni so bili vaši začetki?

Kot prvo se ne počutim, oziroma se ne počutiva kot začetnika, sva pa vesela, da sva se takrat dobila in povabila se ostale...Članov je 6 valda...

Dejstvo pa je, da se z managerjem tako dobro razumemo kot med sabo in ZATO MORDA VČASIH VTIS, KOT DA NAS JE RES 7.

pomen?

Ker nas je 6... Tako ima vsak svojo številko, poleg tega ima vsak svojo osebnost in ideje, ko smo skupaj, pa delujemo kot celota - kocka!

Vsak izmed članov si piše svoja besedila sam, produkcija pa je delo Zepa #1. Vsak član je svoj človek, ko pa ste skupaj, skušate delovati čim bolj enotno. Poleg velikega števila koncertov po Sloveniji, na katerih ste nastopali ali jih organizirali (organizirali so jih predvsem na Bledu in v Kranjski Gori), ste posneli tudi dokumentarni dvd film. Veliko ste in še vedno sodelujete z reperji iz Slovenije in Hrvaške, ki ste jih spoznali na koncertih. … Anže, se je poleg študija težko zbrati in pisati še svoja besedila? S katerim reperjem ste najbolje sodelovali?

Ma, za vse se najde čas. Pravijo, da tam, kjer je volja, je tudi pot, res je, poleg tega pa imam sošolke in sošolce, ki mi “pomagajo” na faksu z raznimi zapiski, itd... Vsi, s katerimi smo sodelovali, so bili zelo fer do nas in z vsakim je bilo delati nekaj posebnega in nenazadnje tudi veliko priznanje. Vsaka čast vsem! Nimam posebnega favorita, mi je pa v čast, da sem sodeloval s takimi imeni!

Vaš prvenec je album Alea Iacta Est – v prevodu Kocka je padla (založba White Nigga, 2004), ki je vsem že precej dobro poznan. Šli ste naprej in od sredine decembra je na prodajnih policah že vaš drugi album Gremo naprej. Je bilo naporno priti tako daleč?

Ja precej, lagal bi, če bi rekel, da ne! Je težko, samo treba se je boriti za to, v kar verjameš, mi smo verjeli in evo, dva albuma, 4 spoti... Super, splačalo se je, oz. se splača!!!

Vaša skupina je usmerjena predvsem na hip hop sceno, včasih pa je slišati kritike, da to, kar delate vi, niti ni hip hop. Kako odgovarjate na take komentarje?

Nekateri bolj impulzivno kot drugi...; Joke, Itak je največ teh očitkov iz ust tistih, ki jim nikakor ne uspe, so pa glasni, takrat in tam, ko to ni potrebno. Ravno sekiramo se ne, delamo, kar delamo in to je HIP HOP.

Čeprav ste mlada skupina, imate vseeno za seboj kar precej pohvale vrednih dosežkov.

Bi mogoče izpostavil par najlepših in kakšnega, ki je tebi največ pomenil? Kakšni so bili občutki, ko ste se uspeli prebiti na MTV? Meni osebno je veliko pomenilo, ko me je k sodelovanju povabil KOSTA...Kar se tiče skupine, je velik uspeh že to, da smo se sploh prebili na sceno, vse skupaj mi pomeni ogromno in res bi težko kaj posebno izpostavil. MTV?! Občutki so super, nikoli si ne bi predstavljal. Res ne!

Kocka ste poimenovali skupino. Je bilo to zgolj zato, ker vas je bilo 6, da bi bil vsak član pod eno številko ali pa ima beseda za vas globlji

Kot član vedno bolj uveljavljene skupine si najbrž deležen tudi kakih oboževalk…te to

20

TENSTAN KROMPIR

že kaj moti? Je težko biti študent in medijsko znana osebnost hkrati?

Ah... So, itak so, in me nikakor ne motijo. Ne, ne, ni težko, itak je zajebancija.

Kot si že sam malo prej omenil, ste posneli že štiri videospote in vse pod okriljem mladega kranjskega režiserja Mitje Okorna. Zadnji je še posebej zanimiv – črno beli Gremo naprej.

Za njegov celovečerec ste posneli tudi spot Tu pa tam in istoimenski film je te dni prejel zlato rolo. Ste ponosni na ta dosežek Mitje, saj ste bili tudi sami del te ekipe? Kako je sodelovati s tako mladim režiserjem?

Kot prvo VSAKA ČAST Mitji Okornu, res si zasluži vse to, česar je sedaj deležen in še mnogo več! Resno! Je super režiser in z njim delati je res vsakič sproti dogodivščina! Tu pa tam kakšni konstruktivni sporčki, rezultat pa ......do jaja!!

Večina slovenskih glasbenikov svojo glasbo poživi tako, da si za izvajanje svojih skladb izbere znane slovenske pevke. Za vami je že sodelovanje z Žano, ki je trenutno zelo aktualna slovenska pevka. Ste razmišljali še o kakem sodelovanje s slovenskimi ali tujimi »divami« in za koga bi se odločili?

Ja... Kaj jaz vem, sodelovanja so res kul. Nismo pa še ne vem kako resno premišljevali na kakšen način in s katero bi si res želeli sodelovati! Jih je preveč! Missy Elliot, Gwen Steffani, Alicia Keys...

Precej jih je!

Zadnje čase imate gotovo kar precej koncertov.

Lahko omeniš nekaj večjih, ki se bodo zgodili v nadaljnjih mesecih?

Težko bi sedaj govoril za vnaprej, so pa aktualni koncerti vedno objavljeni na naši spletni strani www.kocka-hiphop.net/ .

Za konec pa nam zaupaj svoj moto in kako ti uspe združevati študij in glasbeno skupino?

Moto. Ta moment bi rekel GREMO NAPREJ!!!NI NEVEM KAKŠNIH PROBLEMOV, JE PA RES, DA BI VČASIH KJE MANJKAL (VAJE), PA NE SMEM! Hvala Anžetu za te odgovore ter veliko uspehov še v prihodnje. Vsem oboževalcem pa sporočam, da si še več aktualnih podatkov o skupini Kocka lahko preberete na njihovi spletni strani www. kocka-hiphop.net/

TENSTAN KROMPIR

skupaj ALEŠ PETEK

Aleš Petek je 27 letni večkratni državni prvak v barmanstvu. Leta 2004 je na svetovnem prvenstvu v Las Vegasu dosegel 9. mesto. Doma je z Bleda in je bil pred leti prav tako študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu – 2. generacija študentov v smeri turizem.

Aleš, kdaj si odkril, da si še posebej nadarjen za barmanstvo?

Ob delu v šanku v Restavraciji Camping Bled sem pričel razmišljati, da bi iz šankista naredil nekaj več. Ob podpori staršev, prijateljev in gospe Slave Zavodnik, ki me je ravno takrat učila strežbo v srednji šoli, sem lahko hitro napredoval. Obiskal sem tečaj društva barmanov, potem pa so se vrata kar sama odpirala.

Nam lahko poveš, kakšni so bili tvoji začetki v svetu barmanov?

Vsak začetek je težak in tudi pri meni ni bilo izjeme. Predvsem je pomembno, da delaš, kar ti je res všeč in tako lahko premagaš prve korake. Pred prvim tekmovanjem me je prvič in zadnjič obiskal moj takratni mentor. Ni mi kaj dosti povedal in pokazal, mi je pa vlil voljo do dela in po prvem nastopu na Pokalu Bleda leta 1997 sem komaj čakal na naslednje tekmovanje, čeprav sem takrat ob rezultatih kraljeval na listi med zadnjimi tremi tekmovalci.

Nekaj let nazaj si bil tudi sam študent naše višje šole na Bledu… Bi lahko rekel, da ti je praktično usposabljanje, vključno z izpiti na tem faksu, kaj pomagalo do teh velikih dosežkov?

Na žalost so trdo vsakodnevno delo v gostinstvu v poletnem času, priprave na svetovna prvenstva v jesenskem obdobju in priprave na državna prven21

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006

stva v aprilu botrovali izgovorom in pomanjkanju časa, zato me še vedno čakata dva izpita. Vendar mi je kljub temu študij dal veliko. Predvsem so to predmeti, ki se med seboj dobro dopolnjujejo in tako postavijo piko na i srednješolskemu gostincu. Ko sem obiskoval turistično smer, sem podrobneje spoznal še drugo plat gostinsko turistične zgodbe, ki mi v življenju in ob mojem delu zelo koristi.. Če se ne motim si bil petkratni državni prvak v kategoriji freestyle? Kako ti uspeva biti in ostati najboljši?

Leta 2004 sem petič zapored osvojil naslov, v letošnjem letu pa me je premagal moj učenec. Malo je imel tudi sreče, da mi je ponagajala obleka, vendar nič zato. Čeprav se to smešno sliši, sem bil njegovega uspeha skorajda bolj vesel, kot če bi zmagal sam. Marsikdo, ki mi nasprotuje, bi rekel, no spet Petek, tako pa sem doživel dvojni uspeh.

Pri tem naj še omenim, da sem tudi v klasiki že osvojil 2. in 3. mesto na državnem prvenstvu. Za recept ostati najboljši pa tako kot povsod velja samo eno, POTREBNO JE TRENIRATI. Znano nam je, da svet barmanstva pozna več kategorij. Po čem se ločijo, v katerih tekmuješ ti in katera kategorija je po tvojem mnenju najbolj zanimiva, najtežja?

Na grobo bi najprej ločili dve. Atraktivno mešanje, o katerem smo ravnokar govorili, in pa klasično mešanje. Klasika se potem deli na prav vse skupine mešanih pijač, ki ste se jih učili v šoli.

Res da je najbolj poznano klasično tekmovanje v long drinkih, after dinner in before dinner, samo v Radovljici smo imeli tudi tekmovanje v vročih in brezalkoholnih cocktailih. V začetku prihodnjega leta pa nameravam v Radovljici organizirati tekmovanje v brezalkoholnih frapejih za tekmovalce do 20 let in v situacijskem cocktailu za tekmovalce nad 20 let. Povabil bi tudi vaše študente, da se udeležijo tega tekmovanja. Zanimivost in težavnost pa sta odvisna od vsakega posameznika, njegovega karakterja in videnj. Dejansko pa je več treninga v atraktivnem mešanju. Za velika mednarodna tekmovanja in svetovno prvenstvo potrebuješ od 3 do 4 ure treninga dnevno 5x na teden, za klasično mešanje pa se je potrebno pripravljati 1 mesec po 1 uro dnevno. Seveda je odvisno od posameznika, kakšen rezultat si želi. Glede na spektakel je zanimivejše atraktivno mešanje, glede na stroko pa klasično, zato je treba znati združevati zabavo in dober cocktail.

Za tabo je tudi kar nekaj svetovnih prven22

stev…Jih lahko našteješ vsaj nekaj? Katero ti je ostalo v najlepšem spominu?

Rio de Janeiro, Bled, Sevilia, Las Vegas. Prav gotovo Las Vegas, kamor bom še enkrat šel pokazat, kaj znam in si iz oči izvajalca podrobneje ogledal skrivnosti show biznisa.

Slovenija te pozna kot mladega, energičnega barmana, ki zna kot za šalo po zraku metati led, steklenice in ostale pripomočke. Koliko vaje je potrebno za take spretnosti?

V enem tednu vas pripravim, da lahko že nekaj stvari pokažete v vašem baru. V mesecu vas brez sramu peljem na povprečno tekmovanje, za dobro uvrstitev pa boste morali trdo delati dve leti.

Zasledila sem, da imaš poleg vsega še šolo oz. nekak tečaj za bodoče barmane. Lahko poveš kaj več o tem, kako poteka, kje, koliko časa, za koga je primerno, koliko stane in kje se lahko vpišemo na tak tečaj?

Po letošnjem državnem prvenstvu in ob misli na nekatere stvari, ki so se dogajale z atraktivnim mešanjem, se mi je zazdelo, da Slovenija rabi nekoga, ki bi v tej smeri skrbel za mlajše, jih poučeval, organiziral tekmovanja in jih vodil v tej smeri. To ne pomeni, da sem prenehal s tekmovanji in nastopi, sem se pa resnično posvetil učenju.

Tako sem v Ljubljani nasproti Mercator centra v Šiški odprl šolo za barmane, pod imenom Barman trening center. Namenjen je tečajem in pa vsakodnevni vadbi za tiste, ki nimajo primernega prostora v stanovanju. Tečaj traja 16 ur in je razdeljen na 3/3. Prvi del je namenjen osnovam mešanja, klasičnemu mešanju, sestavljanju cocktajlov in spoznavanju skrivnosti klasičnih barskih veščin. V drugih dveh tretjinah pa se tečajniki naučijo rokovati s stvarmi in metati kozarce, ročne mešalnike, led, steklenice in napol polne steklenice, saj je najpomembneje, da barman zna prikazati atraktivnost med samim delom.

Si član Društva barmanov Slovenije. Kakšno odgovornost ti predstavlja to članstvo? Koliko članov šteje drušvo in kako se pridobi tako članstvo? Član društva sem že od leta 1997 in sem trenutno tudi v izvršnem odboru. Prav gotovo je to določena odgovornost, saj me ves čas spremlja želja po izboljšavah in dvigu kakovosti barmanstva, pa tudi, da bi nas ljudje še bolje spoznali in kar je najpomembneje, da bi se barmani dobro počutili v svojem poklicu, v društvu in da bi čimbolj zadovoljili svoje stranke.

TENSTAN KROMPIR

že Energični polnozaposleni Aleš je tudi član atraktivne barmanske skupine »Leteče flaše«.

Deluje skupina pod tvojim okriljem in kaj vse vsebuje program vaše skupine? S kom je treba navezati stik za sodelovanje z vami?

Pred šestimi leti sva z Urošem Ambrožičem ustanovila atraktivno barmansko skupino Leteče Flaše. On se je po dveh leti popolnoma predal športu, jaz pa barmanstvu. V tem času so fantje prihajali in odhajali, a trenutno naša skupina šteje 5 članov. Ob meni so še Aleš Prestor, Rok Dobnikar, Uroš Eržen in Rok Čoga. Naše delovanje se kaže predvsem v Cocktail cateringu, bar showu, udejstvovanju in organizaciji tekmovanj v atraktivnem mešanju. Jaz pa sem kontakt za sodelovanje tako z vidika storitev kot tudi sodelovanja pri delu.

Kot večkratni državni prvak v barmanstvu, ki se lahko pohvali še z drugimi lepimi dosežki, si najbrž deležen zanimanja kakih oboževalk. Imaš morda kak naslov, spletno stran, kjer tvoji oboževalci/ke lahko zvedo kaj več

skupaj

o tebi?

Predvsem formalna spletna stran je pod naslovom www.cocktail.si, ki predstavlja moje delo in pove, s čim se ukvarjam. Če pa koga kaj zanima, če želi kakšno pomoč, nasvet glede barmanstva, me vedno lahko vpraša na gosttus@email.si .

Za konec pa nam zaupaj še svoj življenjski moto. Kaj je tisto, kar te ohranja kot dobrega, spretnega in iznajdljivega barmana, da smo nate lahko ponosni vsi Slovenci?

Delati tisto, kar človeka veseli, imeti svoje cilje in sanje, tako da ob tem, kar delate, uživate.

Hvala Alešu za te odgovore ter veliko uspehov še v prihodnje.

Vsem oboževalkam pa sporočam, da si še več aktualnih podatkov o Alešu Petku lahko ogledate na www.cocktail.si .

Lp, Anita

PESNIŠKI KOTIČEK V DOBREM IN V ZLU Noč je padla, ni te tu, le šum vetra in kriki nekih ljudi.

Ljudi, ki jih ne poznam, v mestu, kjer ugasnil je še zadnji trenutek mojih sanj.

Noč je vroča a zame hladna. Čutim dežne kapljice, ki ne vidijo jih vsi, razen tistih, ki pogledajo v moje objokane oči. Šla sem, da lahko bi te pozabila, da lahko bi svojim sanjam sledila.

Pa vendar zaman, opažam, da hudo sem se zmotila. Strah me je tega, v kar sem se podala, a brez skrbi, ne bom ti pokazala, da kdaj sem zajokala.

Nepoznane obraze srečujem iz dneva v dan, ni te tu, da objameš me preko ram, ni te tu, da mi pomagaš preživeti, sama morala bom potrpeti.

S solzami v očeh vetru šepetam, naj pošlje ti moj nasmeh, naj seže preko te daljave, naj poljubi te namesto mene, naj obriše te dolge korake krvave.

Odšla sem, da bi te pozabila, da nazaj srečna bi se vrnila, da v meni ne bi bilo več tega presnetega nemira.

Namen je bil zaman, sedaj šele spoznala sem, da večno te bom ljubila.

Vem, ne bi smela, vendar nisem kriva, usoda sama je tako hotela.

Kot galeb sem, ki nima kril in ne more poleteti, na dnu sem, a moram živeti.

Trudim se, iz dneva v dan. Sem kot večni popotnik, ki ne najde svojih sanj.

Bitka je izgubljena, ladja za vedno potopljena.

Le prihodnost pluje tam nekje po morju, vidi se najino ime, tam nekje na obzorju. Preteklost je izbrisana, sedanjosti ni, upanje za naju ostane le še v prihodnosti. Postala sem močna, dalje zmogla bom sama.

Za tebe vedno bom tu, zapri oči… Tukaj sem, v dobrem in v zlu.

TENSTAN KROMPIR

23

G&T Bled Leto 2006/07, številka 5 November 2006 POKOPANI RAJ Kje je tisti nasmeh, ki včasih prebudil je strast v mojih očeh?

Nasmeh, ki vlival mi je upanje v samotnih nočeh?

Kje je tista dlan ob kateri sem lahko v sanjah zaplavala daleč stran?

Dlan, ki od slabega vodila me je drugam?

Kje so tiste oči, iz katerih sijali so se pravi biseri?

Oči, ki gledale so v prihodnost in mi vlivale moči?

Kje je tista oseba, ki nekoč pomenila mi je vse?

Oseba, ki ni poznala odgovora ne?

Izgubila se je… izgubila v množici ljudi, zlomila se je… kot se zlomi vžigalica, ki še tli.

Da jo sedaj iščem, bilo bi zaman, odšla je drugam in nihče ne ve kam.

Le v mojem strtem srcu je ostala, dnevna doza nikotina je postala.

Kot narkoman sem, ki to osebo potrebuje, kot dozo za življenje, zadovolji pa se samo z injekcijo, na kateri piše hrepenenje.

Pojdi, naj izbrišejo se koraki tvoji.

Pojdi, da lahko pridejo na plan trenutki moji.

Ne vračaj se in ne oziraj se nazaj, v sebi pokopala sem tisti raj.

Tisti raj, v katerem sem živela, dokler prevare nisem dojela.

Potihoma skrila sem te na dno svojega srca, tam boš ostal, oporo za novo pot mi dajal.

Mlada sem še, smerokaz kaže mi življenje, zapustila bom pot smrti in ubila to trpljenje.

Bodi srečen, kjer si in izbriši vse spomine, živi s tem, da vse lepo enkrat mine!

že

skupaj AKTIVNOSTI V LETU 2006 OB 10. LETNICI ŠOLE PRIREDITVE:

TEKMOVANJA ŠTUDENTOV:

14. februar - Slovenski večer v Beogradu 8. april - Gala bled 2006 11. april - prireditev ob 10. letnici šole in odprtje prenovljenega hotela Astoria 21. april - podelitev diplom 24. november - srečanje diplomantov 5. december - posvet ob povezovanj izobraževanja in dela ter Srbski večer v Astoriji

8.marec - barmani, Podebrady, Češka 16.marec - barmani Novara, Italija 10.maj - 2. pokal G&T, Bled 10.oktober - Gostinsko turistični zbor Čatež 7.-12. november - konferenca i n tekmovanje AEHT, Killarney, Irska 12.-16. december - Evropski Božič, Orebro, Švedska

24

TENSTAN KROMPIR