Tenstan krompir 1

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

TENS TAN K ROMP IR JEDILNIK APERITIV

03

HLADNA PREDJED

06

JUHA

08

TOPLA PREDJED

10

SORBET

13

GLAVNA JED

14

SLADICA

17

KAVA

20

ZA POKUŠINO Koncno je luc sveta ugledala prva številka našega cajt’nga. V veselje nam je, da ga držite v rokah in ga imate namen tudi prelistati, s cimer se boste napili novih novic, ki se odvijajo na šoli in so povezane z nami in našim izobraževanjem. Upamo, da bo zadostil vaši kulinaricni lakoti in potovalni mrzlici, ne pozabite pa, da tudi mi orjemo ledino na tem podrocju, zato ne bodite prevec kriticni in svoje komentarje zlijte na list in nam jih posredujte v nabiralnik pri referatu. Da ne bomo prevec dolgovezili, vam ponujamo naslednji jedilni list.

TENSTAN KROMPIR

1

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

JEDILNIK APERITIV: Dobrodošli na prijazni šoli; Novicke; Biti študent na Bledu; HLADNA PREDJED: Svet na dlani; JUHA: EYOF in šahovska olimpiada; Praga; TOPLA PREDJED: Intervju z Leo Dabic; Fora v levo; SORBET: Kaj vas osrecuje na delovnem mestu; Recept; GLAVNA JED: Izpiti; Delo preko študentskega servisa; SLADICA: Piknik; Mehika; KAVA: Pet najpopularnejših študentskih transportnih sredstev; Pocitniška misel

2

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

DOBRODOŠLI NA PRIJAZNI ŠOLI Znašla sem se na poti, na katero niti najmanj nisem mislila zaviti in pristala v stavbi, ki jo je kot osnovnošolka

obiskovala že moja babica. Stavba je prenovljena, moderna, sodobno opremljena, zanimiva, mlada, ravno prav velika, polna presenecenj in novih izzivov. V središcu Bleda, ob glavni cesti, za ogromno zelenico stoji naša šola - VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED. V njej srecaš vse vrste ljudi. Od zagnanih, kreativnih, delavnih, do zasanjanih, takih, ki pridejo le na vsake toliko malo pogledat, ce šola še stoji, takih, ki se jim žura takrat kot tebi in takih, ki se radi sprehajajo ob lepem vremenu. Dosti je tudi takih, ki uživajo v timskem delu in jih ni strah soociti se z novimi, drugacnimi izzivi.

Priznam, da moj prvi cilj ni bil študij na omenjeni šoli. Bil mi je izhod v sili. Alternativa. Ker mi plan A ni uspel, ker pravijo, da je vsaka stvar, ki se ti zgodi v življenju, za nekaj dobra, zavoljo moje male vraževernosti in predvsem, ker verjamem v usodo - to se pravi štirje nakljucni razlogi, da sem sebe našla ravno tu, kjer sem. In ni mi žal.

Zadeva je povsem drugacna kot študij na velikih fakultetah, kjer si le uboga številka. Ne boste verjeli. Tu imate tudi ime in priimek! Študij je nadgrajevanje srednjega strokovnega izobraževanja in predstavlja najvišjo možno strokovno izobrazbo na podrocju gostinstva. Cilj VGŠ je, postati center gostinsko turisticnega izobraževanja pri nas. Lokacija je prava, študentje in predavatelji dovolj ambiciozni, zagnanosti je zadosti, torej…

Želimo si doseci mednarodno primerljivost, saj se vkljucujemo v mednarodne povezave v okviru programa Leonardo Da Vinci, kjer sodelujemo s podobnimi šolami po Evropi. Dokaz temu je tudi tesno sodelovanje s šolami na Danskem, Ceškem, v Avstriji, Švici, Dubrovniku in Franciji. Z leti se bo sodelovanje lahko samo še okrepilo. Poleg tega študentje lahko nadaljujemo s študijem tudi preko luže v New Yorku, pa tudi v Švici in na nekaterih visokih šolah po Sloveniji. Študij na VGŠ traja dve leti, razpisana sta dva programa - gostinstvo in turizem. Poleg rednega študija je razpisanih nekaj mest za tiste, ki želijo študirati izredno.

Predmetnik nam ponuja znanje s podrocja tujih jezikov, ekonomije, geografije, vodenja, prava, kuharstva in strežbe, gastronomije in dopolnilnih turisticnih dejavnosti.Študentje svoja znanja lahko pokažemo in dopolnimo s sodelovanjem na razlicnih projektih (srecanje šestnajstih predsednikov, EYOF- olimpijsi festival evropske mladine, šahovska olimpiada, ipd.) in na ekskurzijah v sklopu šole. Vse skupaj utegne biti prav zanimivo.

Malce manj zanimiva je morda naša prelepa zelena uniforma, vendar se tudi te z lahkoto navadiš.Svet se torej vrti v pravo smer tudi z našo pomocjo. Pridi in nam ga pomagaj zavrteti tudi ti.

TENSTAN KROMPIR

3

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

NOVICKE

NOVI DIPLOMANTI

ANIMATORJI SLOVENIJE – 25. aprila 2003 bo letošnja podelitev diplomskih nalog novim ZDRUŽIMO SE! organizatorjem poslovanja v V zacetku marca je v Portorožu turizmu in gostinstvu. Letos bo potekala prva delavnica Združenja diplomo prejelo kar 95 študentov. animatorjev Slovenije. Za vikend V izbranem ambientu, z izbranim se nas je 24 nadebudnežev programom, jedaco in pijaco smo spremenilo v majhne otroke, ki so prepricani, da bodo z veseljem se igrali, smejali, ucili, ustvarjali in stopili novim zmagam naproti. telovadili in to kar cel vikend. To je bil tudi vikend novih, zanimivih idej, nasvetov in druženja. Tudi sklepanja novih prijateljstev. Ce bi se nam radi pridružili tudi vi, se nam javite na elektronski naslov : smiljan@radio-viva.com LUKSEMBURŽANI OBISKU

NA

Na Bledu so se v preteklih dneh mudili študentje iz Luksemburga.

Po ogledu šole, hotela Astoria ter blejskega simbola – otoka s cerkvijo in zvonckom želja, so se rodila nova znanstva. Zvecer smo jih pogostili z obilno »Slovensko vecerjo« in zanimivim programom.

Obiskal jih je dedek, ki jim je pripovedoval legendo o potopljenem zvonu; študentje so uživali ob predavanju norega profesorja in se še bolj zabavali ob preizkusu znanja njihove profesorice; še sam kuhar – žongler nam je prikazal nekaj spretnosti. S skecem »Nekega lepega soncnega dne« in slovensko pesmijo smo se s študenti odpravili še na raziskovanje nocnega življenja Bleda. Po uradnih podatkih se je zabava razcvetela do zgodnjih jutranjih ur.

4

GALA BLED Po enoletnem mrku naše prireditve smo letošnje leto zopet sklenili moci. Gala Bled 2003 bo! Lokacija prireditve, ki bo potekala 10. maja 2003, bo Grand Hotel Toplice, VCASIH SI MISLIM, DA SVA SI EN DRUGEMU ZRCALNA PODOBA- ENAKA, A VENDAR DRUGACNA. TI ME DOPOLNJUJEŠ, TI ME IZPOLNJUJEŠ, TI ME NAREDIŠ BOLJŠEGA, TI SI MI SONCE IN LUNA, TI SI MI VSE.

gostje pa zelo eminentni. Tematike še ne izdamo, a smo kljub temu prepricani v uspeh naših študentov.

Zagotovo pa bo zanimivo!

(A)DIO VECERI

ZABAVA OB ZAKLJUCKU ŠTUDIJSKEGA LETA V sredini meseca junija bomo organizirali zakljucno zabavo za vse profesorje in študente na zelenici pred našo šolo. Pri izvedbi VEŠ, KAKŠNA JE RAZLIKA MED TEBOJ IN UTRINKOM? KO VIDIM UTRINEK, SI NEKAJ ZAŽELIM, KO PA VIDIM TEBE, SE MI ŽELJA URESNICI.

zabave bi potrebovali tudi vašo pomoc, zato vse interesente vabimo, da se oglasijo na e-mail: studentje@vgs-bled.si ali da oddajo svoje ideje in predloge v nabiralnik pri referatu. Vseh idej bomo veseli!

POVABILO K SODELOVANJU PRI NASTAJANJU NAŠEGA CASOPISA Luc je ugledala prva številka našega casopisa, da pa ne bo zadnja, vabimo k sodelovanju vse zagnane študente, vse pisateljske duše, in vse, ki imate kaj povedati, pa ne veste, kje bi to storili. Javite se nam na gornji e-mail ali pa nas poišcite na šolskih hodnikih.

Ce še ne veste, vsake toliko casa organiziramo vecere z diapozitivi in predavanji o razlicnih deželah po svetu. Vedno poizkusimo tudi najbolj tipicno pijaco s tega podrocja. Imeli smo že potopisno predavanje o Mehiki in Avstraliji.

Naslednje predavanje bo o Butanu.

Vabljeni.

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

BITI ŠTUDENT NA BLEDU – ENA TA KRITICNA Povedali so nam, da nam blejska višja strokovna šola za gostinstvo in turizem ponuja nešteto možnosti za pridobivanje znanja, izpopolnjevanje, nadgrajevanje, možnosti zaposlitve,……………………….

Bled pa nam s svojo precudovito okolico ponuja veliko število klopic ob jezeru, lepe parke, posejane s pasjimi drekci, in prazne, nezanimive, dolgocasne in vecinoma podobno urejene lokale. Pa ne bi bili gostinci to, kar smo, ce ne bi vedno znova z upanjem v oceh vstopali v bare in se po vsej sili trudili, da bi bilo dobro.

Pa ni. In zakaj se ne znorimo vsaj ob cetrtkih, ko so na programu študentski žuri v diskoteki, v centru Bleda, pod stopnicami (ne bomo omenjali imen) desno? Zato ker se neverjetno, ampak resnicno zapira že ob 23:00, vcasih pa je odprta celo do 00:00 ure zjutraj in ker vedno vrtijo isto glasbo in tudi ob milih prošnjah, nas, zabave željnih študentov, ne sprejemajo naših CD-jev.Kruto smo razocarani!

Rešilno bilko smo našli v privatnih študentskih žurih, pa tudi za te smo se morali krvavo bojevati. Nekateri so se morali veckrat seliti, da bi lahko imeli obiske. Ali je res nenormalno, tukaj na Bledu, da se med seboj obiskujemo, ali pa da soseda prileti mimogrede na kavico? Nekaterim so bile te naravne cloveške navade odvzete, saj je lastnike sob to zelo motilo. Naj smo bili tihi in pridni, vedno je bilo narobe. In tukaj smo, na Bledu, med mrkimi obrazi, med ljudmi, ki se držijo svojega doma in ne marajo veseljakov. S tem pa ne blatimo vseh ljudi, ampak samo tiste, ki so tecni. In vseeno smo se znašli. Imamo žure in to glasne, zelo glasne, ker smo našli nekaj sorodnih duš, željnih zabave. Še kar nekaj casa bomo ostali tu, za nami bodo prišli še drugi, še hujši, še bolj nadležni in vi blejski stanodajalci boste z nostalgijo v srcih pomislili:«Le kje je sedaj generacija 2002/2003, oni so bili ta tihi«!

TENSTAN KROMPIR

5

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

SVET NA DLANI&KORISTNI NASVETI O OBVLADOVANJU POBESNELE KAMELE IN SRECANJU Z NLP-jem Potovanja v zadnjem casu vse bolj in bolj zaznamujejo naša življenja. Naj vas opomnim, da bo do leta 2020 po svetu potovalo 1,6 milijarde turistov, ce podatki iz predmeta ekonomika turizma ne lažejo in ce mi je v glavi ostalo vsaj še nekaj koristnih stvari. Se pravi, bežite, hitite in si poišcite košcek sveta, katerega ni videl še nihce

pred vami. No ja, to bo morda malce težje, kot si predstavljate, saj je dobršen del sveta že odkrit. Saj veste, toplo vodo so že zdavnaj odkrili, to pa ne pomeni, da ste jo odkrili vi, kar pa zopet ne pomeni, da vam ni treba odkrivati necesa že odkritega. Zato je moj predlog, da svojo željo po potovanju, ki jo skrivate nekje globoko v sebi, spravite na plan. Uresnicite to, kar se vam je vcasih zdelo nemogoce in za kar navsezadnje sploh niste imeli volje uresniciti, pa ceprav ste si to želeli. Ni vam bilo do brskanja 6

po svetovnem spletu, ceš tako ali tako nikoli ne najdem nicesar, kar hocem, saj je cisto prevec informacij, ali pa se sprehoditi do najbližje potovalne agencije.

Nisem svetovna popotnica in nimam nekih velikih potovalnih izkušenj, sem laicna popotnica in nocem vam soliti pameti, vendar želim, da poizkusite odkrivati svet, ki nam je vsem takooo dalec, pa vendarle tako blizu. Saj vem, razlogov, da se odpravite oziroma ne odpravite na potovanje, je vec.«Nimam denarja, doma mi težijo, morm popedenat šolo, vojna v Iraku, požari v Avstraliji...«in še in še bi lahko naštevali. Vendar, ce se sklicujete na takšne in drugacne stvari, boste za zmerom ostali priklenjeni na svoj stol in svet opazovali le po Discovery kanalu.

Nic manj, kot je razlogov, potovati ali ne, je tudi destinacij in možnosti, s katerimi lahko zadovoljimo svoje potrebe. Samo malce pogledamo okrog sebe in povsod lahko zasledimo vabljive ponudbe, ki nas kar vlecejo in govorijo PRIDITE PRIDITE… Oko se nam, vsaj študentom, ustavi na ceni. Recem vam, to sploh ni problem. Letalska karta, nahrbtnik na ramena, pa gremo.

No ja, nekaj denarja vseeno morate vzeti s seboj, ce ne denarja, s seboj lahko vzamete financno dobro podprtega fanta/dekle, si sposodite kreditno kartico staršev, moledujete pri stari mami, naj vendarle odtrga nekaj pokojnine za dobro svojih vnukov, se ?zapufate? pri stricu ali naredite nekaj sto

placanih delovnih ur… Kaj drugega vam ne ostane, razen, opa, ce oropate banko. Vendar bodite skrajno previdni. Saj vem, da se boste znašli.

Vendar pa verjemite, nikoli vam ne bo žal denarja, ki ste ga porabili na potovanju. To je preizkušnja za cloveka, to so bogate izkušnje, katere boste znali ceniti in se boste iz njih kaj naucili, to je cista uživancija,- nekje dalec na drugem koncu sveta gledate, ZAKAJ SI ŽENSKE ZJUTRAJ POMANEJO OCI? ZATO KER NIMAJO JAJC, DA BI SE POPRASKALE.

kako bo sonce potonilo v morje J. Si še vedno želite potovati?

Velikokrat se hote ali nehote soocimo s situacijo, v kateri pa ne poznamo primerne rešitve.

Zatorej se znajdemo vsak po svoje.

Vcasih prav, vcasih pac narobe, pomembno pa je to, da si izkušnjo zapomnimo in po tem, ko je že zdavnaj prepozno, išcemo alternativne odgovore, kako bi stvar izpeljali bolje. Ljudje, željni potovanj, tukaj je nekaj nasvetov, ki bi vam utegnili priti prav, ko se boste znašli v zagati, katere ni moc preprosto rešiti.

V opozorilo naj vam bo, da so to situacije, ki bi vam le s težavo prekrižale pot J. HAVE FUN.

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 KAKO OBVLADATI kamela skuša obrniti glavo. Med tem neljubim dogodkom se lahko POBEGLO KAMELO?? kamela veckrat premisli in tece · malo na levo malo na desno, pa Kot prvo, najvažnejše in sploh: · Ohranite mirno kri-kot zopet naprej…, Kaj ji pa moremo, ubožici? Prav gotovo se bo cez ponavadi.

Kamela ni tako trmoglava žival kot nekaj casa utrudila in se usedla. konj. Drži, da, ko je potrebno, Takrat ravnamo enako kot v zgoraj prehodi ogromno kilometrov, opisanem primeru. vendar, ce tece, se kaj hitro utrudi. Obilo kaskaderskih užitkov.

Obicajno lahko naletite na dve vrsti KAJ STORITI, DA VAS NE UGRABI NLP? Videnja in srecanja neznanih letecih predmetov so v današnjem casu, ce ne drugega, vsaj v modi.

Znano je, da se vecina videnj zgodi na podeželju, dalec MOJI PSIHOFIZICNI KONSTALACIJI SE MANIFESTIRA ABSOLUTNA DOMINACIJA POZITIVNIH ASPEKTOV TVOJEGA INDIVIDUMA… PO DOMACE POVEDANO… RAJCAŠ ME

vpreženih kamel. Take z vpreženim oglavnikom ali pa take z nosnim jermenom. Ce je vprežena z nosnim jermenom, morate biti z njo silno previdni, ce že ona ni z vami (!!), saj ji z mocnim potegom lahko raztrgate nos. Potem boste šele divjali, juhej! Skratka, jermen vam pri ustavljanju ne bo prav nic pomagal.

Najbolje da se oklenete kameljega vratu in tesno stisnete kamelo z nogami in se je držite, dokler se ne bo utrudila. Takrat bo sedla na tla in pojavila se bo odlicna priložnost, da naredite divjanju konec. Previdno se spravite z njenega hrbta in jo obenem držite za vajeti, da vam slucajno zopet ne podivja Pri vpregi z vajeti, jo skušajte povleci v tisto smer, v katero TENSTAN KROMPIR

·

stran od blešcecih luci in blizu · vojaških objektov. Najveckrat se pojavljajo v poletnih mesecih, okrog 9.00 zvecer, z drugim vrhuncem okrog 3.00 zjutraj.

Pomembno je, da kamorkoli greste, vzamete s seboj · fotoaparat. Navsezadnje, nikoli ne veste, kaj vas caka na poti. Vsako videnje NLP-ja morate prijaviti.

Tocen datum, ura in približen opis le tega so podatki, ki jih bodo od vas zahtevali na policijski postaji in morda tudi pri psihiatru.

Kolikor je meni znano, so skorajda vsa vesoljska bitja prijazna in od nas nic nocejo.

Normalno pa je, da se ustrašimo, ce jih zagledamo. · Strah je obcutek, ki ga pred vesoljcem nikakor ne smemo

pokazati, saj ga takoj zaznajo in potem se lahko prenaglijo.

V tem casu si izbrišite iz glave vsa temna razmišljanja, nasilje in jezo, kajti vesoljci berejo vaše misli. Nikar si ne slikajte prizorov, kot so stopanje v leteci krožnik, analne preiskave in podobno, saj jih

to vzpodbudi, da vam želje uresnicijo.

Bitjem odlocno povejte, naj vas pustijo pri miru. Ce pa ste bolj korajžne sorte, jim dajte vedeti, da ste njihov prijatelj.

(Možnost, da vas razumejo, je odvisna od vaše iznajdljivosti).

Ce to ne zadošca, si predstavljajte samega sebe, obdanega s šcitom bele svetlobe nekje na varnem.

Nekatera bitja bodo to morda razumela telepatsko.

Zadnje dejanje je fizicni upor.

Najobcutljivejši del so ponavadi oci-CE JIH LE NAJDETE.

7

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

EYOF 2003 IN ŠAHOVSKA OLIMPIADA Od 25. do 31.1. 2003 je na Bledu potekala olimpiada evropske mladine. Mladi športniki iz cele Evrope so se borili za odlicja v zimskih panogah, od smucanja do umetnostnega drsanja in hokeja.

Mi, študentje drugega letnika, pa smo spet dobili izjemno priložnost, sodelovati pri tako veliki prireditvi. Z vsemi izkušnjami, ki sem si jih pridobila na šahovski olimpiadi, sem se sama pri sebi pocutila pripravljeno, še vedno pa nisem vedela, kako bo vse skupaj potekalo. Teden prej smo štiri študentke pomagale v LTO Bled pri pripravah in zdelo se nam je, da se bomo res že vsega navelicale, preden se bo olimpiada sploh zacela.

Po prvem pravem dnevu pa nas je vse prevzel športni duh. Navijale smo za slovensko mladino in doživele enega izmed najlepših obcutkov, ko smo na podelitveni oder peljale naše športnike, ki so si priborili medalje. Nisem si mislila, da bom kdaj tako zelo ponosna, ko se bo ob zvokih himne dvigala naša zastava.

8

Na protokolarnih sprejemih sem znova spoznala, da so tudi ljudje na najvišjih položajih samo ljudje.

Bili so res zadovoljni z delom nas, študentov.

Izkazali smo se na vseh podrocjih, tako turisti kot gostinci. Od strežbe, kuhinje, osebnih asistentov držav, protokola do info tock.

To pa ni bila naša prva izkušnja z organizacijo velikih tekmovanj.

Bled je bil v casu od 25.10 do 11.11. 2002 organizator šahovske olimpiade in sicer kar 35. po vrsti. To je bila prva olimpiada na slovenskih tleh in je bila izziv mišljenju, pomnjenju in samodisciplini. Bila je pomemben dogodek za promocijo Slovenije v svetu. Tudi s pomocjo nas, študentov drugega letnika, je minila brez vecjih težav in mislim, da si je tudi vecina šahistov zapomnila, kje leži naša država.

Delo na olimpiadi se nam je štelo v obvezno opravljanje prakticnega izobraževanja. Študentje smo bili v pomoc kuhinjam in strežbi pri pripravi in postrežbi obrokov, prav tako pa smo skrbeli za informacije tekmovalcem, ki smo jim jih posredovali na info tockah. Glavno prizorišce šahovskih dvobojev je bila ledena dvorana, študentje pa smo tam pomagali varnostni službi, v garderobah, VIP prostoru in v tajništvu glavne pisarne.

Toliko pomembnih prireditev in toliko priložnosti, ki smo jih dobili v tem šolskem letu, ni pravzaprav pricakoval nihce od nas. Študentje smo svoje delo opravljali korektno. To so pokazale pohvale, odnesli pa smo tudi izkušnje, ki nam bodo pomagale pri našem poklicu.

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

PRAGA Neverjetno, kaj lahko nekaj let suverenosti prinese.

Praga je bila vedno cudovita, a v tistih starih, komunisticnih casih nic kaj zabavna. Sedaj je tudi to.

Ulice so polne mladih ljudi, ki z optimisticnim korakom stopajo v prihodnost. Stalinova leta so za njih že zdavnaj odšla. Praga je glavno mesto Ceške republike. Je edino mesto, ki ga bombe v nemirnih letih niso niti enkrat prizadele – prav zato je tudi najbolje ohranjeno mesto v Evropi z vzdevkom zlato mesto tisocerih stolpicev. Vse do leta 1800 je bilo mesto razdeljeno v štiri obzidane dele, delila jih je reka Vltava: Hradcani – grad, od koder so stoletja vladali ceški kralji in odlocali o zgodovini mesta in države; Mala Strana – cetrt pomembnežev, ki so želeli biti blizu gradu in vladarjev; Stare Mesto – s cudovitim mestnim trgom, cerkvijo, astrološko uro; Nove Mesto – center sodobnosti in kraj vseh ceških druženj (od revolucij do padca komunizma do zmage hokejske reprezentance na OI v Naganu).

prevzeli in zasedli deželo. Praga je ušla bombam 2. svetovne vojne, ni pa ušla hudemu in strogemu režimu, ki je vojni sledil – komunizmu.

Komunisticni režim je državi vladal 40 let. Prvi vecji upor leta 1968 je bil strt, glavna akterja Dubcek in Havel pa zaprta. Vendar pa so 20 let kasneje množicne demonstracije na tem trgu trajale kar dva tedna.

Demonstranti so vihteli kljuce, kar je pomenilo, da komunizem mora oditi. In uspelo jim je. Leta 1989 je Vaclav Havel na tem istem trgu oznanil padec komunizma in zaprisegel kot novi predsednik države.

Tri leta po tem sta na svojo lastno pot po mirni poti odšli tudi Ceška in Slovaška. Vedelo se je, da nikoli ne bo vec tako, kot je bilo. In prav je tako.

Vse od padca komunizma se zdi, da je mesto v velikem razcvetu, vse žari, vsepovsod je polno

Sredi tega mesta smo se znašli tudi mi. Odkrivali smo cudovite moderne fasade, na ulicnih vogalih sta nas spremljala Mozart in Vivaldi, lokalne gostilne pa so nas kar vabile na njihovo odlicno pivo. energije in vec optimisticnih ljudi, ki lahko potujejo, nimajo omejitev in so svobodni kot pticki na milem Sv. Venceslav bo v tem nebu. Ti ljudje danes uživajo v vsakdanjem, skoraj odlomku glavna osebnost. brezskrbnem življenju in velikokrat zavijejo tudi na Po njem je najvecji trg tudi dobil ime. Domacini ga pivo, ceško specialiteto ter obenem eno izmed glavnih imenujejo dobri kralj. Njegov spomenik pa je danes ceških atrakcij. Pravijo, da je bilo pivo pred 19. glavno zbirališce ceške mladine. Prispeval je k temu, stoletjem precej težje kot danes. Hkrati z zacetkom da so Evropejci zaceli šteti Cehe za civilizirane ljudi industrijske revolucije pa so ljudje poleg redne službe in ne za barbare. Prav do današnjega dne je Venceslav imeli še druga opravila in so si zaželeli bolj lahkega simbol ceškega nacionalizma. Njegov trg je piva. Tako so takrat v državi zaceli proizvajati najpomembnejši v državi, saj služi kot zbirališce »lager«. Uspešni so še danes. prebivalcev vedno, kadar je treba skupaj povzdigniti Praga je polna umetniških in zgodovinskih glas. spomenikov ter nepozabnih razgledov, zato se nam V zacetku 19. stoletja je bilo konec vladanja kraljev porodi želja, da bi se vanjo še vracali, eni zaradi zlatih in njihovih družin. Zacenja se nacionalna zgodovina. stolpicev, zanimive umetnosti, drugi zaradi ljudi ali S koncem 1 svetovne vojne so postali zgodovina tudi enkratnega piva. Na zdravi!

Habsburžani, samostojna država Ceškoslovaška pa je bila proglašena prav na tem trgu. Samostojnost je na žalost obstala le 20 let, saj so leta 1939 nacisti 9 TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

INTERVJU Z LEO DABIC Predstavljamo vam osebo, ki vam je najbrž bolj poznana s televizije kot pa iz šolskih hodnikov.

Kdo si?

Lea Dabic Od kod?

Po novem z Bleda. Tocnega naslova ne želim izdati zaradi morebitnega kaljenja mirnega družinskega življenja.

Rojstni dan?

10. junij vsako leto

pa nastopam tudi v superveleslalomu in smuku ter v kombinaciji (smuk+ slalom).

Najljubše smucišce v Sloveniji in v tujini?

Slovenija: Vogel in Kranjska Gora Tujina: St. Moriz, Nassfeld, Kromplatz Kateri uspeh ti v dosedanjem življenju najvec pomeni?

Gotovo je to uvrstitev na olimpijske igre, saj je to cilj vsakega športnika. Na tekmi na OI sem imela malce nesrece, saj sem izpadla. V casu našega

gostovanja na OI je ravno prišlo do teroristicnega Kaj pocneš?

Sem clanica Smucarskega kluba Bled in B napad na dvojcka, zato je bil povsod kaos. reprezentantka slovenske državne reprezentance v alpskem smucanju in študentka prvega letnika VGŠ.

Discipline, v katerih tekmuješ?

Najraje vozim veleslalom, vendar ga treniram najmanj; moja paradna disciplina je slalom, poleg tega 10 TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 Opiši nam, prosim, kakšni so odnosi med sotekmovalkami (domacimi in tujimi) v svetovnem pokalu, glede na to, da veliko casa preživite skupaj?

Globoke prijateljske vezi med tekmovalkami so redke zaradi smucanja samega, saj je to zelo tekmovalno individualen šport. Z vsemi tekmovalkami pa hote ali pa tudi nehote pride do kolegialnih odnosov, saj vecino leta preživimo skupaj.

Tvoje preživljanje casa se najbrž mocno razlikuje od prostega casa povprecnega študenta in sedaj te prosimo, ce nam ga podrobneje opišeš?

V mesecu avgustu zacnem z individualnimi suhimi kondicijskimi treningi, to pomeni odbojka, tenis, nogomet, tek,… Glede na to, da sem z Bleda in da imamo možnost tudi kopanja v jezeru, jaz te možnosti ne izkorišcam.

Kako pa izgleda tvoj šolski dan?

Moram povedati, da ce pridem v šolo sredi šolskega leta, se pocutim kar malo izgubljeno, saj se ne morem takoj vkljuciti v snov zaradi zaostanka, ki se mi ustvari v casu moje odsotnosti, zato snov raje sama predelam doma.

Tudi ti imaš najbrž obdobja slabih dni. Kako preženeš iz sebe slabo voljo?

Ce sem slabe volje zaradi dolocenih stvari, npr. zaradi medsebojnih odnosov prismucanju, se usedem in premišljujem. Drugace pa novo energijo naberem tako, da potrošim slabo. Ponavadi s športom.

Kaj bi nam Lea pripravila, ce pridemo k njej na obisk?

Toaste ha, ha. No, ja, mogoce bi vam skuhala kakšno dobro pašto!

Katero podrocje sveta bi rada obiskala?

Zelo si želim iti v Afriko. Moja velika želja, ki bi jo rada nekoc uresnicila, je vožnja po safariju!

S prvimi snežnimi treningi zacnem v septembru na ledenikih v Švici. Od takrat pa do konca tekmovalne sezone v mesecu marcu vecino casa preživim v krajih, kjer so temperature pod ledišcem, razen seveda v hotelih. Nastopam v svetovnem pokalu in pa tudi na FIS tekmah. To so tekme nižjega ranga in so namenjene kaljenju mladih in perspektivnih smucarskih šampijonov. V celoti moja sezona traja do meseca junija, julij pa je mesec, ko se lahko popolnoma posvetim sebi in šoli.

Povej nam, kako ti uspe v enem mesecu opraviti vecino šolskih obveznosti?

Ko imam smucarsko sezono, sem odsotna zaradi treningov in tekem, tako da moram v poletnem casu nadoknaditi vso zamujeno snov. Takrat vecino casa preživim za šolskimi knjigami.

TENSTAN KROMPIR

11

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

FINTA U LEVO Preberi naslednji sestavek samo enkrat.

Si voznik avtobusa s petindvajsetimi potniki. Na prvi postaji izstopi pet potnikov, vstopi jih deset. Na naslednji postaji vstopi dvanajst potnikov, štirje izstopijo. Na naslednji vstopita dva in šest jih izstopi. Na naslednjih treh postajah izstopi skupno deset potnikov, vstopijo štirje. Avtobus potem zapelje na koncno postajo, kjer izstopijo vsi.

Odgovori na vprašanja, ne da bi pogledal gornji sestavek: 1. Kaj misliš, kako se bo glasilo prvo vprašanje?

2. Kolikokrat se je avtobus ustavil na postajališcih?

3. Kako je bilo ime vozniku?

1. pojasnilo: Vecina ljudi pricakuje vprašanje: »Koliko ljudi je izstopilo iz avtobusa?« Vprašanje ni takšno, vendar ste ga verjetno pricakovali in si pripravili odgovor nanj. V mislih se nam je oblikovalo možno vprašanje in smo se osredotocili predvsem na ta vidik besedila. Ce ste pricakovali odgovor 29, premislite še enkrat, saj so izstopili vsi z voznikom vred!!

2. pojasnilo: Vecina ljudi bo odgovorila pravilno - po razmisleku. Prejšnje vprašanje je bilo dobro opozorilo, zato ste prišteli tudi koncno postajališce.

3. pojasnilo: Imate vse podatke, ceprav znajo le redki takoj odgovoriti na vprašanje!! J

12

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

KAJ VAS NAJBOLJ OSRECI NA VAŠEM DELOVNEM MESTU? Med šolskimi uslužbenci smo malce povprašali, katere so stvari, ki jim polepšajo dan, jih osrecijo in osrecujejo. Dobili smo zanimive odgovore, ki vam jih, dragi bralci, z veseljem posredujemo. Vaša, sicer neobvezna, naloga pa je, da jih vsaj malce vzamete resno in ljudem, ki se trudijo za vas, vsaj malo polepšate dan.

Našega gospoda HIŠNIKA TONIUJA najbolj osrecuje delo. Da dela za nas, da kopira. Rad ima, da imajo študentje voljo do ucenja, veliko novih idej, da pišemo seminarske naloge.. da smo zaposleni, »ne pa da pred šolo kadimo.« Sem si rekla, da se bo proracun kopirnice zihr povecal.J Gospoda RAVNATELJA, ki je tako ali tako skoraj vedno

nasmejan, osrecuje to, da vidi, da imajo študentje pošten odnos do dela, do sebe in do šole.

Gospodu predavatelju mag. PETER MARKICU boste dan polepšali s tem, da boste poslušali in sodelovali pri njegovih vajah. To res ni težko.

Gospa tajnica MILENA PETEK je skromna, ampak to, kar si želi ona, verjamem, da marsikomu polepša dan. Nasmeh in lep pozdrav sta že dovolj, pravi, da se njen dan lepo zacne.

(Nasmeh v tajništvu vam prinaša plus tocke.)

Naklonjenost in veselje predavateljice JANE ŠPEC si lahko pridobite s prihajanjem na njena predavanja in sledenje le tem.

Da turizem sprejemate kot bodocnost in poklic. Jaz pa vem, da predavateljico neznansko razveseli, ko vidi polno

predavalnico uniformiranih študentov. Kaj ni res?

Da se študentje ne držijo tistega, kar je napisano na vratih referata, nepoštenost in da zahtevamo nekaj, cesar nam ona ne more dati - to so stvari ki razžalostijo gospo PETRO POLAJNAR v referatu ??. Vse ostalo, lahko sklepamo, jo razveseljuje. Jaz verjamem, da bomo našli pravo frekvenco, na kateri bomo vsi srecni.

OGLAS: PRODAM KRAVO TDI, POGON 4x 4, KLIMA, SERVO ROGOVI, CENTRALNO MOLZENJE IN ABS ZAVORE. UGODNO PRODAM ALI MENJAM ZA KONJA, KI TO BERE.

RECEPT: KAKO OSVOJITI ŠTUDENTA/KO SESTAVINE: 3 roke, hiter in spreten jezik, nelogicno razmišljanje in carski praženec Navodila za pripravo: Študenta/ko, ki po možnosti sedi pred tabo med predavanji clovek osvoji z praskanjem, cohanjem, masiranjem in drgnjenjem, za kar potrebuješ tri roke.

Hiter in spreten jezik ti pride prav, ko moraš študenta/ko…

ZAKAJ BLONDINKA ŽVIŽGA, KO GRE NA MALO POTREBO? DA VE, KATERE USTNICE MORA OBRISATI

TENSTAN KROMPIR

RAD BI BIL KAPLJICA TVOJE KRVI, DA BI TEKEL PO TVOJIH ŽILAH IN ŠEL V TVOJE SRCE, DA BI VIDEL,

nagovoriti, da ne bo pomote, pri cemer ni najbolje, da zardevaš, jecljaš, skomigaš z rameni ali se pretvarjaš, da si nekaj, kar nisi.

Jezik ti scasoma pride prav tudi pri drugih opravilih, kot so lizanje, cuzanje, oblizovanje… sladoleda in nekaterih bonbonov (haha).

Nelogicno razmišljanje: oz. študentu nelogicno mišljenje zacne študent uporabljati pri dekletu, do katerega cuti, da mu pomeni nekaj vec, s katero bi se lahko celo… pogovarjal. Pri tem

pomembnem koraku v študentovem življenju, ko se zacne z dekletom… pogovarjati, pa naj študent zacne uporabljati CARSKI PRAŽENEC. Pa pridno študirajte!!

HOTEL SEM TI POSLATI NEKAJ PAMETNEGA, LEPEGA, SEXI, STRASTNEGA,… AMPAK SE NE MOREM STISNITI NA EKRAN

13

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

IZPITI Ker so izpiti tudi na naši šoli tako imenovano »nujno zlo«, ki je potrebno za napredovanje v višji letnik, in ker vecino študentov pred in v casu le teh zagrabijo razlicni simptomi treme in obcutka neznanja, smo se odlocili, da vam ponudimo preventivno »zdravilo« za boljše študijske uspehe in posledicno z njimi tudi lepše poletje.

Izpiti so preverjanja, kjer lahko preverimo poklicno usposobljenost ljudi z oceno.

ZAKAJ SO POMEMBNI? Ker javnost upraviceno pricakuje, da so si ljudje iz dolocenih poklicev pridobili usposobljenost z izpiti iz razlicnih med seboj povezanih predmetov (zamislite si, da vas rentgensko slika radiolog, ki mu manjka izpit iz anatomije?? ).

Poleg tega je tako,da vecina delodajalcev vidi v izpitnih dosežkih dragocen kazalec kandidatove primernosti za delovno mesto.

Opravljeni izpiti nam tudi krepijo našo samozavest, saj sposobnost, da znamo premagati izpitni pritisk, kaže na to, da se bomo verjetno znali spoprijeti tudi s stresnimi situacijami, ki jih prinaša življenje.

NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠE UCENJE IN LAŽJE OPRAVLJANJE IZPITOV Najpomembnejša stvar pri ucenju je dolocitev tehnike. To je zelo individualna stvar, saj se razlikuje od posameznika do posameznika. Vseeno pa lahko na podlagi vsaj dvanajstletnih izkušenj ucenja lahko vsak sam doloci, kdaj je najbolj produktiven (zjutraj, zvecer,…), ali se lažje uci sam ali v skupini, iz knjige ali iz lastnih zapiskov ipd. To so kljucni dejavniki za to, da bomo dosegli svoj cilj, to pa je uspešno opravljen izpit.

Pomembno je tudi, da pod besedo ucenje razumemo samo tisti cas, ko smo z mislimi pri stvari (razmišljamo, sprašujemo,…). Razmišljanje o ostalih stvareh v tem casu prestavimo na pozneje.

Najbolje je, ce se ucimo sproti, saj lahko svežo snov predelamo hitreje kot staro (npr. prva predavanja).

Ker pa vsi dobro vemo, da je to skoraj nemogoce, je 14

dobro, ce se na izpit zacnemo pripravljati vsaj dober teden dni pred njim, ne pa zadnji ali predzadnji dan.

Kvaliteto ucenja si lahko izboljšamo z razlicnimi nacini memoriranja, npr. ucenje s pomocjo miselnih vzorcev, zapisovanje kljucnih besed na rob zvezka ali knjige in pa s podcrtovanjem. Le to mora biti pravilno, kar pomeni, da se ga lotimo pri prvem branju in da ne podcrtamo vec kot 20% snovi. Seveda podcrtujemo snov, ki se nam zdi najbolj pomembna.

Pomembno je tudi to, da knjigo podcrtamo sami, ker nam že podcrtana knjiga ne koristi prav veliko.

Tudi tehnika branja knjige je pomembna, saj študijska knjiga ni kot roman, ki ga preberemo do zacetka pa do konca, je strokovno gradivo, ki se ga je najpametneje lotiti tako, da najprej pregledamo kazalo in povzetke.

Druga pomembna stvar so zapiski predavanj, ki se med seboj razlikujejo. Vedno pa je tako, da se dajo dobiti zelo kvalitetni zapiski od sošolcev in ti so nam lahko dobra osnova za ucenje.

Pomembni so tudi povzetki, ki nam potem, ko snov že dokaj obvladamo, omogocijo, da prihranimo cas pri ponavljanju.

Dober nacrt ucenja nam omogoca, da ne pridemo v casovno stisko. Ko prvic pregledamo celotno snov, si jo razdelimo na posamezne dele in si jo razporedimo po dnevih. Pametno je vkljuciti tudi cas za sprostitve in odmore; zadnji dan pred izpitom pa naj bo namenjen izkljucno ponavljanju. Paziti moramo na to, da posamezen del ucenja ni krajši od 45 minut, saj se dobro poglobimo v ucenje šele po prvih 10 minutah. Odmori med posameznimi deli naj ne bi bili daljši od 10 minut.

Za kvalitetno ucenje je zelo pomembno sprošcanje, ki pa ga ne prinesejo kava, caj, alkohol ali pa kakšne druge substance, ampak spanje, svež zrak, hoja, tek, ipd.

KJE SE UCIMO? Izbira prostora, kjer se bomo ucili, lahko v precejšnji meri vpliva na naš uspeh na izpitu. Najbolj primeren je miren, prezracen in ne pretopel prostor, ki je dobro osvetljen.

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 Prehrana Težka hrana je za prebavni sistem napor in je velikokrat vzrok za to, da se pocutimo zaspani in nerazpoloženi. Veliko pametneje je, ce pred ucenjem uživamo lahko hrano (solato ipd.); zjutraj pred izpitom pa na primer žitarice in sadje.

Alkohol Alkohol zmanjša delovanje vseh funkcij, med njimi tudi funkcijo sposobnosti presojanja. Svetujemo vam, da med resnim ucenjem opustite pitje alkohola. Tudi pred izpitom ga ne uživamo, saj že pod blagim vplivom alkohola ne moremo pokazati vseh sposobnosti, ki jih imamo.

Spanje Potreba po spanju nam z leti upada, vendar vecina odraslih potrebuje približno osem ur spanja na dan, da v polni meri obcutijo njegov blagodejni vpliv. Za dobro spanje potrebujemo udobno posteljo, pravšnjo sobno temperaturo, pomembno pa je tudi to, da je prostor dobro prezracen.

izpitom in narašca do nekaj minut pred izpitom, potem pa zacne upadati. Poznamo vec tipov bojazni: - custveno (napetost, strah, obup) - miselno (ne (z)morem) - fiziološko ( povecan utrip in dihanje, potenje) - socialno ( kaj bodo ob neuspehu rekli starši, sošolci) Najlažje te bojazni odpravimo z uspešnim ucenjem, ustrezno izpitno taktiko, razgovorom, sprostitvijo,…

KAJ DELAMO MED IZPITOM Najprej se na list podpišemo. Potem pozorno preberemo navodila. Rešujemo primerno hitro. Po navadi je tako, da je prvi odgovor, ki ga napišemo, pravilen ali vsaj najbližji pravilnemu, tako da ne priporocamo popravljanja odgovorov, razen kadar nismo popolnoma prepricani o pravilnosti tega.

Pametno je tudi imeti doloceno taktiko pri opravljanju izpita, kot na primer: -

PRIPRAVE NA IZPIT Vsak izpit je edinstven, tako da jih ne moremo posploševati. Najvecje razlike so med ustnimi in pisnimi izpiti. Pri pisnem izpitu, ko ga preberemo, rešimo naloge, ki so nam najlažje, potem pa postopno prehajamo na vse težje naloge. Za ustni izpit pa se pripravljamo že med ucenjem, in sicer tako, da snov ponavljamo glasno in tako formuliramo odgovore, ki jih bomo uporabili tudi na izpitu. Glasno ponavljanje je zelo priporocljivo tudi pri ucenju jezikov. Študij planiramo tako, da ga zakljucimo en dan pred izpitom. Zadnji dan porabimo izkljucno za ponavljanje, 12 ur pred izpitom pa se ne ucimo vec.

Takrat se sprostimo s sprehodom v naravo.

Pripravimo si vse potrebne pripomocke. Na izpit pridemo dovolj zgodaj.

IZPITNA BOJAZEN

-

-

izkoristimo izkušnje prednikov in se pozanimamo o posameznih predavateljevih lastnostih in znacilnostih njegovega izpita vedno pojdimo na prvi izpitni rok. Dobro je, da se držimo skupine in da izpite opravljamo istocasno kot sošolci. Delni izpit pa si predstavljajmo kot placilo na obroke.

Ce si lahko sami izberemo vrstni red vprašanj na ustnem izpitu, zacnemo s tistim, ki ga najbolje obvladamo (da naredimo dober vtis), kot drugega odgovarjamo najšibkejšega in zadnjega tistega, ki ga znamo srednje

Seveda obstajajo tudi ilegalni nacini opravljanja izpita, vendar je »plonkanje« bolj laganje samemu sebi kot pa profesorjem, staršem ali sošolcem.

Upamo, da smo vam prihranili kakšno mucno izkušnjo v zvezi z izpiti in upamo, da boste vse izpite opravili uspešno, kar bo v zadovoljstvo vam in tudi nam.

To je normalen pojav pred izpitom. Je dobra, saj nam pomaga, da smo bolj aktivni. Ce smo popolnoma sprošceni in brez treme, nam to ne prinaša koncentracije. Obicajno se pojavi teden dni pred TENSTAN KROMPIR

15

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

NEKAJ NAPOTKOV ZA DELO PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA Vsakomur izmed nas prija kakšen tolar v žepu, in ker imajo tudi naši domaci financni ministri omejene možnosti financiranja, mame in ati mnogo vnukov, kriterijev za dodelitev štipendije pa ne izpolnjujemo, je najboljša rešitev naše lastno delo. Študentje v casu študija svoje delo najveckrat opravljamo preko študentskih servisov, saj je rednih študentov, ki so tudi redno zaposleni, zelo malo ali pa kar skoraj nic.

Ker poleti nimamo veliko študijskih obveznosti, imamo dovolj casa, ki ga lahko porabimo za delo in si s tem posledicno privošcimo pocitnice v kateri izmed turisticnih dežel. Radi bi vas seznanili z nekaterimi znacilnostmi, pogoji in obveznostmi za delo preko študentskega servisa.

Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo študentski servisi: - posredovanje zaposlitve - posredovanje dela, ki vkljucuje tudi zacasna in obcasna dela dijakov in študentov - posredovanje in zagotavljanje delovne sile - izdelava zaposlitvenega nacrta za brezposelne osebe in še kaj

Zacasno se lahko delo posreduje tudi osebam, ki so se med šolskim letom vrnile s služenja vojaškega roka oz. še niso bile napotene na služenje vojaškega roka in bodo pridobile status študenta šele s pricetkom novega šolskega leta in osebam, ki obdržijo pravico obiskovanja predavanj in opravljanja izpitov, vendar najdlje eno leto po izgubi statusa študenta, ampak ne vec kot enkrat v casu študija (pavzerji) ter osebam, starim 15 let, ki so zakljucile osnovno šolo v tekocem šolskem letu in bodo pridobile status dijaka s

pricetkom novega šolskega leta (npr. ponavljalci osmega razreda osnovne šole).

Za delo v tujini lahko študentski servis na podlagi Osebe, za katere lahko študentski servis opravlja posebnega pooblastila ministrstva za delo, družino dejavnost: in socialne zadeve napoti dijake ali študente k Servisi lahko opravljajo dejavnost za delojemalce, delodajalcem v tujini. državljane Republike Slovenije, za tujce brez slovenskega državljanstva, ki so pridobili delovno Napotnice: dovoljenje. Študentski servis lahko posreduje delo dijakom in študentom na podlagi napotnice. Obvezni podatki IM NOT TELLING YOU JUST SOME na napotnici so: WORDS WITHOUT MEANING. YOU - naziv oz. ime študentskega servisa, kjer se izdaja napotnica ARE MY SANITY, AND YOU ARE MY - zaporedna številka napotnice COMMONESS. I LOVE YOU- FOR - naziv in sedež narocnika REAL - ime, priimek, rojstni datum, številka osebnega dokumenta napotene osebe (študenta) - naziv izobraževalne organizacije - vrsta dela, ki ga bo opravljal študent - datum pricetka in koncanja dela Posredovanje dela za dijake in študente: Študentski servis lahko opravlja dejavnost - rok placila racuna posredovanja zacasnih in obcasnih del za dijake in - rok nakazila prejemka študente le za osebe s statusom dijaka ali študenta. - datum in kraj izdaje napotnice Potrdila o vpisu dijakov ali študentov mora hraniti za tekoce šolsko ali študijsko leto.

16

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 -

opozorilo delodajalcu, da je dolžan ob pricetku dela izrociti dijaku oziroma študentu en izvod napotnice

Za osebe, ki nimajo statusa dijaka ali študenta (pavzerji, glej zgoraj), se izdaja napotnica le na podlagi potrdila zavoda za zaposlovanje, da oseba ni vpisana v evidenco brezposelnih oseb in na podlagi ustreznih dokazil izobraževalne organizacije.

Napotnica mora biti izdelana v štirih izvodih, od katerih enega, potrjenega od delodajalca, prejme ob pricetku dela dijak oziroma študent.

Casovna veljavnost napotnice: Napotnica se izdaja le za isto osebo pri istem delodajalcu za obdobje najvec 90 dni. Pomemben podatek je tudi datum ali rok veljavnosti napotnice

(ne sme presegati 90 dni) in podatek o statusu dijaka ali študenta za tekoce šolsko ali študijsko leto.

Upamo, da smo vam vsaj malo prikazali potek dela študentskih servisov; gornji clanek je povzet po Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti študentskih servisov, tako da smo vam posredovali podatke iz prve roke. Ce boste prišli do drugacnih informacij, vam svetujemo, da se posvetujete z odgovornimi osebami. Želimo vam veliko uspeha in denarja v poletnih mesecih, da si boste lahko uresnicili vse želje.

UTRINEK S PREDAVANJA PO MEHIKI Za vse tiste, ki niste uspeli priti na naše krstno 13.00 Agua Azul predavanje o Mehiki, vam ponujam utrinek s tega Tu si Mehicani dajo duška s kopanjem v precudoviti predavanja. Skupaj se bomo podali v svet Lacanja. turkizno modri reki, ki se tako imenuje prav zaradi svoje barve (azul – moder). Naš vodnik nam je »Proti jutru smo se odpravili na pot. Seveda nas je predlagal plezanje po slapu. Sprva je to videti precej po dobrem mesecu Mehike že prijela tamkajšnja ekstremno, toda ko enkrat stopiš na kamne, vidiš, navada, imenovana »mexican time«: vse, kar pocneš, da ni tako grozno. Razgledi so naravnost božanski. delaj pocasi in z rahlo zamudo. Tako smo petnajst minut po šesti zjutraj po mehiškem casu odrinili. 16.00 Misol-Ha Cakala nas je velika pustolovšcina, ki smo se je veselili Rekli smo mu kar mehiška Savica. Gre za velikanski že kar nekaj casa – odhod v džunglo in življenje z slap, ki se spušca cez skalni greben. Poleg njega rase Lacandonci, edinimi še živecimi potomci Majev. gromozansko drevo – nihce ne ve, koliko let je že tam. Voda je res osvežilna, skoki adrenalinski.

8.30 Ruševine Tonina – Rock House (skalnata 18.00 Pot proti vasici Lacanja hiša) Po mehiško je bil muzej na delovni dan zaprt – zaradi Nazadnje smo le na poti v džunglo, založeni za nekaj sprejemnih izpitov za nove sodelavce. Nekaj sto dni s hrano, pijaco in dobro voljo. Pot se vlece mimo metrov hoje nas je pripeljalo do res cudovitih ruševin. dolge ravnine, kjer nam jo prekriža nekaj top Zacenjale so se z igrišcem za »pok-a-tok«, znamenito (mehiških ležecih policajev). Nekateri so vecji in daljši igro Majev, kjer so zmagovalce castili tako, da so in jim recejo vibradores (prav zaradi ucinka, ki ga jim vzeli življenje. Vsaka piramida se zacne z vhodom pustijo). Vojska in kontrole potnih listov so zaradi skozi labirint, ki predstavlja podzemlje. Tu se ruševine gverilcev na vsakem koraku, vendar nam gre z tudi odprejo. Na levi strani so živeli revni, na desni lokalnim vodnikom kot po maslu. Pa tudi nic kaj pa bogati. Nad labirintom je imel prostore poglavar, sumljivi Slovenci nismo. Koncno prispemo na cilj. še više je bil observatorij. Luknje v stenah so bile Ocarani smo nad vasico in njenim poglavarjem nekakšen prazgodovinski »interfon«. Razgled z vrha Vincentom. V trenutku dobimo hamake (visece mreže) in sobo (majhno kolibo iz lesa brez vrat). Ob je cudovit. vprašanju, kje je stranišce in kje prha, nas je poglavar 17 TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 odpeljal do reke – naše nove umivalnice in nato še do stranišca, ki je bilo za mehiške razmere presenetljivo urejeno. Po vecerji smo se prepustili zvokom džungle in požirku pepsikole.

7.30 Nov dan Sploh nisem mogla verjeti, da se v viseci mreži spi tako udobno. Tudi vstajanje ni bilo pretežko, še posebno, ker nas je cakal dober zajtrk – prvi pri Lacandoncih. Yaxchilan so bile nove ruševine, ki smo se jih odpravili raziskat ta dan. S colnom smo se odpeljali po reki Usumacinta, ki meji z Gvatemalo, in najvelicastnejše ruševine so bile v dobri uri pred nami. Verjetno so poseben pecat na nas pustile prav zato, ker smo bili edini turisti: nobene gnece, nobenega prerivanja, le mi in cudovita pokrajina okoli nas. Glasovi džungle so res nekaj neverjetnega.

Sprostitev za dušo in srce. Najbolj ocarani smo bili na observatoriju, najvišji tocki ruševin, od koder sega razgled cez obronke džungle. Tu se slišijo žvižgaci, opice s prav posebnim zvokom, ki so nam za nekaj

casa prignale strah v kosti. Zibale so se po drevesih seiba –to je sveto majevsko drevo, ki predstavlja štiri strani neba in središce. Ko potrkaš nanj, zadoni, uporabljali bi ga lahko za bobne.

A najlepše nas je še cakalo. Ob prihodu v Lacanjo so se otroci odlocili, da nas, nadobudne turiste, odpeljejo v pravo džunglo. Naši vodniki Vincent Kim, Kajum in Gabriel Paniagua so bili enkratni. Ceprav so imeli komaj 12 let, so nam prikazali vse lepote njihovega »malega vrta«. Kaj vse bi dala, da bi tudi jaz imela tako krasen vrt – kaj vrt, celo džunglo!

Pot se je zacela z obvezno opremo (maceto) in velikansko kolicino pršila proti insektom, ki jih je na tone. Hodili smo mimo tisoce dreves, rastlinja, živali, rek do cilja – enkratnega slapa v popolnoma neokrnjeni naravi sredi »kdo ve kje«. Od navdušenja nad tolikimi lepotami smo kar skakali. Otroci so bržkone menili, da se nam je zmešalo – prvinska narava v tako velicastni podobi. Na koncu nas je ujel dež, a ne tak, kot ga poznamo pri nas. V džungli te 18

dve dežni kaplji zmocita do kosti. Vendar nam je bilo vseeno; preganjali smo se kot majhni otroci, ko dobijo novo igraco. Navdušenje je bilo neizmerno – kako tudi ne, saj smo kar obleceni in obuti skakali po rekah in divjali po blatnih stezicah prej narejene poti. Kako si bomo obleko oprali, nismo niti pomislili, ob prihodu v vasico pa smo se kar obleceni vrgli v reko in stvari še nikoli niso bile tako ciste.

Zvecer nam je poglavar Vincent pokazal, kaj pocnejo v prostem casu. Ogrlice, pušcice za loke in razne uporabne stvari, ki jih izdelujejo, so nas naravnost ocarale. In mir v vasici tudi.

Po dolgem dnevu dogodivšcin smo z družino povecerjali in se poglobili v pogovor o potovanjih, o Sloveniji, o Mehiki. Ljudje so tako preprosti, tako lepo jim je. Ob misli, da bomo kmalu odšli iz tega cudovitega kraja, me je kar zmrazilo: »Ce bi se dalo ustaviti cas in ostati tu, kjer je svet tako lep, kjer je življenje tako preprosto in kjer vse skrbi izginejo…«

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

A VEŠ, UN PICNIC Bilo je nekega lepega popoldneva, ko nas je par inteligentnih pomislilo: »Kaj pa, ce b mi nardil en picnic?« In stekla je akcija v domaci hiši na Bledu, kjer se pecejo pizze, igra monopoli ali riziko, in posluša glasbo zelo na glas. Prvotni nacrt je bil en cist u easy vecer, s parimi kotletki in litrco rujnega. Ker pa sta sodelovali tudi dve gobcni, je zadeva dobila popolnoma novo razsežnost. Stvar sva vzeli v svoje roke in zaceli terorizirati znane in neznane. Bilo je veliko telefoniranja, dretja, težkih besed, obupovanja in proti koncu mocno navdušenje. Ko so zacele

sestavljen iz belega kruha, cebule, ajvarja, gorcice in paradižnika.

Ljubiteljem dobre kapljice smo za aperitiv ponudili domac dolenjski šnopcek, okusno hrano pa so lahko poplaknili s tridesetimi litri dolenjskega vina, desetimi litri vipavskega sauvignona, in oseminštiridesetimi

prilivati finance, se je naš mali picnic razbohotil na…………

Misija picnic se je s polno paro zacela razvijati magicnega cetrtka, 27. marca leta 2003. Pobudniki smo se odpravili v shopping in žicali prodajalce za študentski popust. In kakšna sramota, Mercator nas sploh ni imel za mar!! Zelo pa smo bili navdušeni nad mesarijo v kompleksu Union, kjer so nam dali poleg popusta še šest mini klobas! Res smo vam globoko hvaležni!!!! Že zgodaj dopoldne smo zaceli pripravljati res veliko hrane. Kulinaricne dobrote smo razvili iz 28 kotletkov, 4 pišcanckov in enega pišcanca, cca 5 kg pleskavic, veliko cebule, paradižnika, gorcice, ajvarja in 15 kg belega kruha. Vegeterijanski menu pa je bil TENSTAN KROMPIR

litri Dobrovoljcka. Za izbircne je bilo poskrbljeno s petimi platoji kozoroga, litrom res poceni whiskya, parimi litri Coca cole in Fante in z enim likerjem neznanega izvora, vendar pa dobrega okusa in žlahtne arome. Destinacija je bila »Bife pod Ribensko goro«, urejen picnic prostor z zunanjo kuhinjo, igrišcem za nogomet, rocnim nogometom, jezerom za romantike in še in še. Tam nas je pricakala upraviceno zaskrbljena ga. Cvetka in nam dolocila meje. Mize in klopi so nas že vabile na kozarcek, saj smo se vsi 19

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 strinjali, da »prazna vreca ne more stat pokonci«. Po pol ure peke smo z obžalovanjem morali odstraniti našega pekaca, ker je krepko prestopil mejo dovoljene alkoholiziranosti. Na sreco smo dobili enkratno zamenjavo, ki je še naprej skrbela, da nismo prehitro komirali. Zabava se je razvnela, nekateri so se igrali

Mi pa se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli in vsem, ki z žogo, drugi so izzivali plasticne nogometaše, par ste se celo leto urili v pitju, da bi cim dlje zdržali; in se jih je prilepilo na hladilnik in žar, nekaj pa se jih je naj vam povem, da ste vsi zmagovalci in naj vsi vedo, igralo mamice in ocije. Bilo nas je cca 40 glav, od teh da ni NOBEDEN zakomiral!!!!!!!!! nekaj ne naših in nekaj drugih letnikov. Proti veceru smo si izmenjavali kozarcke, švic, slino in nekateri tudi spermo (se je govorilo po faxu).

Pa naj je bilo, kar je bilo! Važno je, da je bilo fino in da smo dobili kar nekaj pohval in zahval.

PET NAJPOPULARNEJŠIH ŠTUDENTSKIH TRANSPORTNIH SREDSTEV 1. DVE NOGI: Podarila nam jih je mati narava.

Njihova uporaba je zelo preprosta, ceprav izpit traja ponavadi eno leto. Bistvo je v tem, da nogi izmenicno premikamo levo in desno naprej ali nazaj. Posledicno z njima ustvarjamo gibanje, ki ga imenujemo hoja. Je najcenejša oblika premikanja, le malo pocasna je. Zelo je uporabna pri menjavi lokacij gostinskih obratov in zelo priporocljiva po odhodu iz njih.

2. BICIKEL: Zanj je kriv homo sapiens, cigar ime nam ni znano, saj je odkril sedmo cudo, ki se mu rece kolo. Ce pritrdimo dve kolesi na okvir in mu dodamo še ustrezno pogonsko sredstvo (glej prvo tocko), dobimo visokotehnološko napravo, ki se ji rece bicikel. Je najboljša oblika premikanja, saj nam omogoca skrb za svoje telo. Stroški »nakupa« so minimalni, saj ga za mestno rabo 20

lahko sestavimo iz delov na kakšnemu smetišcu ali pa ga podedujemo od stare mame ali ata.

Njegova uporabnost je mocno odvisna od letnega casa in pa od trenutnega vremena, zelo prav pa pride v poletnih mesecih.

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 3. MOTORNO KOLO: Tehnologija je skozi leta tako napredovala, da so naši stari ocetje pritrdili motor na že prej spoznan bicikel in tako smo dobili napravo, ki nam omogoca premikanje brez uporabe tako »dragocene« lastne energije.

Slabost kolesa z motorjem je v tem, da je njegovo gibanje odvisno od fosilnih goriv (zmanjkalo jih bo cez 50 let), za katera se že sedaj bije vojna.

4. OSEBNI AVTOMOBIL (beri VSAJ OSEM LET STARA KRIPA): To je zelo moderen izdelek, star komaj dobrih 100 let, pa vendar je prav tako pomemben kot npr. pivo ali pa zobna šcetka.

Praoce avtomobila je bil rojen v Nemciji. Je naprava s kar štirimi kolesi, motorjem, krmilnim sistemom in vsem ostalim, kar spada zraven (volan, »legen zici«, dišeca smrekica, ipd.).

Skratka, med študenti zelo priljubljen produkt naših prednikov. Njegov namen je vsestranski.

Vožnja sošolk, bujenje sosedov s preperelim izpušnim sistemom, primerjanje obvladanja tehnike vožnje z Mihaelom Schumacherjem,…

Najbolj priljubljene znamke avtomobilov so: YUGO- to je produkt države, v kateri smo se vsi rodili in se po tehnološki izpopolnjenosti skoraj lahko kosa z motorno kosilnico. Njegove karakteristike so naravnost fantasticne, saj ima visoko izpopolnjen bencinski motor s kar 45 ali pa 55 lipicanci pod pokrovom, individualno rocno pomikanje prednjih oken za voznika in sovoznika, prvovrstni volanski obroc, menjalnik s prestavno rocico, dva sedeža in celo eno klop. Na voljo je TENSTAN KROMPIR

v kar petih barvah, ki so visoko obstojne in je kot tak predmet velikega zavidanja vseh sošolcev.

RENAULT 4 ali po domace KATRCA- to je sedmo cudo iz dežele lepih deklet, parfuma in dobrega vina (ne, ne, ni Slovenija, Francija je).

Je avto, ki je starejši od vseh nas, zatorej je pojem modrosti in udobja. Pohvali se lahko z intelektualnim motorjem, ki razume cloveški glas, saj ga je treba vsake toliko casa ustno pohvaliti in poprositi, naj še zdrži kakšno leto ali pa vsaj do vrha klanca z naklonom ne vec kot 12%. Za Katrco je znacilna prvovrstna vidljivost v dežju, saj vidiš to, kar pobrišeš sam. V tem pogledu se lahko primerja samo s tanki, ki so namenjeni pridobivanju ozemlja po vsem svetu. Njen nagib v ovinkih je odlicen in daje obcutek plovbe po razburkanem morju, zato ob nakupu dobite škatlico tablet proti slabosti zastonj. O vzdržljivosti blažilnikov ne bi govoril, ker se lahko o njej pozanimate pri sošolkah.

21

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003 Avtomobili, katerih letnik izdelave je malo mlajši 5. Seveda pa v 21. stoletju obstajajo tudi alternative oblike transportiranja študentov in so najveckrat od letnika naših staršev, prihajajo vecinoma iz povezane z retoricnimi sposobnostmi nemško govorecih dežel, bolj natancno iz posameznika. Vsem so zelo poznane fraze kot: Nemcije. To so razni MERCEDESI, - Ejga, stari, a me potegneš do kafane?

BMWJI, OPLI, FORDI ki so v casu »flower - Mami, a mi prosm posodš auto,……..sej sem powerja« pomenili luksuz, sedaj pa so le še se ucu? spomin na mladost naših ocetov in so v veliko - ta mala, a si loh sam za pou urce auto veselje Petrolu, saj so lastniki le teh najboljše sposodm ,….bom prec nazaj? stranke prodajalcev naftnih derivatov.

Le te nam z malo truda omogocijo, da pridemo do avtomobila, katerega tehnika meji že na znanstveno fantastiko in s tem postanemo na hard frajerji s fotrovim bavarcem.

Lahko pa uporabimo telesne okoncine, kot so visoko dvignjen palec desne roke (dekleta pa tudi spodnje okoncine), da ustavimo nasproti vozecega lastnika jeklenega konjicka in ga poprosimo, ce nas zapelje na študentski žur. Želimo vam cim manj nepricakovanih postankov na slovenskih cestah, cimvec prijetnih sopotnic in lepo ter prijetno poletje z vašim jeklenim konjickom.

22

TENSTAN KROMPIR

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

POCITNIŠKA MISEL Potovati pomeni intenzivno živeti – potovanja nam namrec prinašajo najvec užitkov na minuto in so ena izmed zadnjih virov legalne pustolovšcine. Potovati pomeni biti svoboden. Je odmor, ki ga vsi potrebujemo. Ali si lahko potovanje privošcimo, je samo stvar prioritet. Potujemo lahko preprosto, varno in udobno – pa nam zato ne bo potrebno izprazniti cele denarnice. V velikih primerih velja trditev, da vec denarja, kot ga zapravimo za potovanje, ustvari le vecji zid med nami in ciljem našega potovanja. Svet je kulturni karneval in kmalu ugotovimo, da so najboljše igre zastonj in najboljši sedeži najcenejši. Manj denarja, kot ga imamo na razpolago za potovanje, pomeni le to, da smo bližje zemlji, srecanju in komunikaciji z ljudmi. Nikoli seveda ne smete žrtvovati spanja, prehrane, varnosti ali cistoce, da bi privarcevali nekaj denarja. Raje uživajte ob lokalnem življenju kot pa v dragih restavracijah. Ce na potovanju še niste doživeli magicnega trenutka, je nekaj narobe z vami. Ce vam kraj ni všec, mogoce veste premalo o njem. Išcite resnico. Spoznajte turisticne zanke. Dajte kulturi priložnost in ji odprite vrata v svoje misli in srce.

Opazite drugacne stvari, vendar jih ne opredelite na boljše ali slabše. Vsaka kultura ima svoj car. Seveda pa je s potovanji isto kot z življenjem, polno je tako vzponov kot tudi padcev. Bodite strastno pozitivni in vojaško optimisticni. Ce vam nekaj ni všec, spremenite svoje mišljenje. Potovanja zasvojijo. Ko enkrat zacneš, ne moreš vec nehati. Z njimi lahko seveda postaneš tudi precej srecnejši. Vendar pa se je potrebo zavedati tega, da je zemlja dom 6 bilijonom ljudem, ki so vsi enako pomembni. In ne glede na to, kje in odkod ste, prav nihce ne bi z veseljem menjal svojega potnega lista z vašim. Vsi so in smo ponosni na to, od kod prihajamo. Potovanja širijo naša obzorja, pomagajo nam razumeti in upoštevati drugacne kulture, drugacne ljudi. Prav tako potovanja spreminjajo ljudi, saj nam širijo perspektivo in nas ucijo novih nacinov merjenja kakovosti življenja.

Potovati res pomeni živeti! Resnicno živeti.

TENSTAN KROMPIR

23

G&T Bled Leto 2003, številka 1 April 2003

FOTO ARHIV

Šef kuhinje: Grega Šilc Šefica strežbe: Katja Pretnar Sommelier: Tina Hiti Turisticni vodniki: Teja Bochl, Katarina Avšic, Janez Ocepek- Cepo, Sabina Bašic Glavna preizkuševalka: Silva Gomzi Praprotnik Tehnicna podpora: Luka Šolar

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršen koli nacin pomagali pri izdaji našega cajt’nga.

24

TENSTAN KROMPIR