Zvitica poletje 2012 by Henix Man

ZVITICA poletje 2012

NASLEDNJI TEČAJ CPP: ČRNOMELJ 29.06.2012 OB 18.00 URI PROSTORI AVTO ŠOLE (TEL. 041-722-873)

METLIKA 29.06.2012 OB 18.00 URI GASILSKI DOM METLIKA (TEL. 040-552-280)

TEČAJ JE ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE BREZPLAČEN

Nudimo številne ugodnosti, pokličite in se prepričajte.

KAZALO

ZVITICA poletje 2012 Klub belokranjskih študentov

Uvodnik

KBŠ se predstavi

Varčevalni ukrepi in mladi

Dogajalo se je

Čazakcija

odgovorni urednik: Tomaž Čurk

Mladinske pobude

oblikovanje: Jure Henigsman

Črnfest 2012

fotografije: Sandi Svetič Marko Butala Rok Žagar Jure Henigsman MC-BIT www.nevladnik.info

Študij v evropski metropoli

Napovednik dogodkov

Bazar nevladnih organizacij

tisk Tiskarna PRESENT d.o.o.

Zabavni kotiček

2012/3 600 izvodov cena 0€

uredništvo ZVITICE zvitica@klub-kbs.si www.klub-kbs.si opomba pred brajem: za morebitne slovnične napake odgovarja slovenski izobraževalni sistem! Želiš sodelovati pri ustvarjanju zvitice? Piši nam. zvitica@klub-kbs.si @ZVITICA, Črnomelj 2012

UVODNIK

Tomaž Čurk urednik

Poletje je že pred vrati in z njim čas, ko si bomo vsi študentje in dijaki nekoliko oddahnili od svojih šolskih obveznosti. Maturanti in maturantke bodo nestrpno čakali rezultate svojih pisnih izdelkov, študentje in študentke pa bodo ocenjevali svojo uspešnost na prvih dveh izpitnih rokih. Pa vendar poletje ne bo minilo v duhu šole oziroma fakultete, ampak bo služilo za pobeg od vsega tega. Vendar, kam bomo pa sploh pobegnili? Iz leta v leto od marsikoga slišim, da se pri nas poleti itak nič ne dogaja in da je vse mrtvo. Je že res, da javne institucije poleti bolj kot ne počivajo oziroma stagnirajo, vendar dogajanje v naših koncih bo tudi letos vse prej kot mrtvo. Če omenim samo kar štiri festivale, ki se bodo poleti odvili v naših koncih: EtnoFolkFest, Črnfest, Schengenfest in Teden kulture na Placu – to so festivali, ki bodo od doma zvabili še tako goreče privržence domačega naslonjača in učinkovite klimatske naprave. V razne druge, manjše projekte in dogodke raznih društev, ki se bodo zgodili skozi poletne mesece se sploh ne bom spuščal, saj si nisem dovolil dovolj prostora, da bi jih sedaj lahko našteval. Za številnimi od projektov oziroma dogodkov v naših krajih stojijo društva, ki se s svojim delovanjem skozi celotno leto trudijo popestriti

življenje in nekoliko povišati utrip Bele krajine. Marsikatero od teh društev stoji na mladih, ki so se odločili, da bodo svoj prosti čas posvetili temu, da ga krajšajo drugim. Prostovoljstvo oziroma delovanje v raznih društvih ali organizacijah je plemenita aktivnost, v katero pa se mladi (po mojem mnenju) vse manj vključujejo. Žal je tako, da so čari lastnega zaslužka ali pa popolnega brezdelja in čepenja za računalnikom ali televizorjem, pri mnogih ubili željo do kreativnega preživljanja prostega časa. Žal se vse manj mladih zaveda, da v današnjem času, ko smo priča razvrednotenju formalnega izobraževanja, postaja vse bolj pomembno tudi neformalno izobraževanje, prek katerega si lahko vsak pridobi sposobnosti in osvoji znanja, ki mu bodo prišle še kako prav kasneje v življenju. Vendar sedaj sem že malce zašel s prvotne teme. Če kaj pri nas deluje dobro, so to društva. Skupine ljudi, ki so pripravljeni nameniti svoj čas v dobro vseh. In dokler bomo imeli v Beli krajini toliko dobrih ljudi, bodo tudi naši kraji bogati – če nič drugega, vsaj z dogajanjem. Upajmo le, da se bodo sedanjim aktivistom pridružile tudi mlade generacije, ki bodo lahko nadaljevale njihovo dobro delo.

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: "Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja"; prednostne usmeritve »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.«

KBŠ SE PREDSTAVI V tej rubriki smo vam do sedaj predstavili polovico ekipe, ki sestavlja dobro naoljen stroj, ki ga imenujemo Upravni odbor KBŠ. Po predsedniku, podpredsedniku, tajniku in vodji sekcije za kulturo in družbo, vam tokrat predstavljamo še preostanek ekipe, ki v Beli krajini deluje v interesu vseh dijakov in študentov.

Tomaž Grdešič blagajnik

Klub belokranjskih študentov sem spoznal med obiskovanjem srednje šole, sprva predvsem skozi žure organizirane v MKK, kasneje pa tudi skozi raznovrstne dejavnosti, ki jih je klub ponujal za dijake. Po končani srednji šoli sem se vpisal na filozofsko fakulteto in sicer v smer zgodovine. Leta 2009 sem bil izvoljen na upravni odbor Kluba belokranjskih študentov in sicer na mesto tajnika, v letošnjem šolskem letu pa sem bil izvoljen na mesto blagajnika. Klub mi je že od dijaških dni nudil edinstvene priložnosti za zabavne dneve in noči, ter mi z novoletnimi izleti omogočil, da vidim več Sveta.

Tadej Starešinič

Vodja sekcije za informiranje in svetnik zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS

S klubom belokranjskih študentov sem se spoznal že v dijaških letih, po končani gimnaziji in vpisu na Fakulteto za varnostne vede, pa sem v klubu začel tudi aktivno sodelovati. Najprej sem pomagal pri različnih projektih, kasneje pa sem jih nekaj tudi organiziral (bowling, karting,...). V letošnjem šolskem letu sem prevzel vodenje sekcije za obveščanje, klub pa zastopam tudi na nacionalni ravni, kot svetnik pri Zvezi študentskih klubov Slovenije (Zvezi ŠKIS) in svetu ŠOLS. Na klubu se, tako kot vsi ostali člani upravnega odbora, trudim, da bi vam ponudili kar se da pester izbor aktivnosti in ugodnosti, ki vam bodo polepšale in olajšale dijaška in študentska leta.

Aleksander Balkovec Vodja Sekcije za šport

Sem študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju in sem v delovanje Kluba vpleten že več let, bolj aktivno pa sem se vključil, ko sem pred leti prvič izpeljal projekt KBŠ Poker Lige. Od takrat sem, tudi kot vodja sekcije za šport, izpeljal in sodeloval pri marsikateremu projektu, od ŠKIS Gol in Koš turnirjev do raznih izletov in rekreacije. Veseli me organiziranje raznoraznih športnih dogodkov, ker mislim, da je aktivno preživljanje prostega časa v dijaških in študentskih letih zelo pomembno, vendar nanj zaradi zaposlenosti s šolo oziroma faksom marsikdo pozablja.

Tajda Vraničar Vodja dijaške sekcije V klub sem prvič stopila še preden sem postala srednješolka in sicer takrat, ko so se študentje odpravljali na novoletni izlet. Že takrat sem se odločila, da bom tudi sama postala članica takoj ko bo to mogoče. V prvem letniku sem se včlanila in začela pogosteje zahajati na klub. V drugem letniku sem prevzela vodenje dijaške sekcije. Dijaki smo od takrat izvajali projekte kot so dijaško smučanje, ozaveščanje ostalih dijakov ob dnevu boja proti aidsu, dijaški pred in po maturantski žur… Na svoje delo smo ponosni in ga z veseljem opravljamo, saj tako ostalim dijakom omogočamo, da se udejstvujejo in ozaveščajo tudi na drugih področjih in ne le v šoli, ter da se predvsem sprostijo in zabavajo.

Upravni odbor KBŠ: Predsednik: Sašo Jankovič Podpredsednik: Tomaž Čurk Tajnik: Matej Jankovič

Jure Henigsman Vodja IT sekcije Za aktivno sodelovanje v klubu je zaslužen Sašo, ki me je pred leti povabil k ustvarjanju kvalitetnega programa v okviru Kluba Belokranjskih študentov. Poleg študija arhitekture poskušam aktivno sodelovati kot vodje IT sekcije. Skrbim za grafično podobo Zvitice in grafično ter tehnično podporo ostalim projektom KBŠ. V letošnjem letu smo ustanovili tudi avdiovizualni laboratorij KBŠ. Čeprav se naslednje leto odpravljam na izpopolnjevanje študija v Švico, bom še vedno poskušal sodelovati z ljudmi, ki se trudijo ne samo z ustvarjanjem programov tako za mlade, temveč tudi širše.

Blagajnik: Tomaž Grdešič Vodja sekcije za kulturo in družbo: Eva Kremesec Vodja sekcije za šport: Aleksander Balkovec Vodja IT sekcije: Jure Henigsman Vodja sekcije za informiranje: Tadej Starešinič Vodja dijaške sekcije: Tajda Vraničar

VARČEVALNI UKREPI IN MLADI Tomaž Čurk Zakon o uravnoteženju javnih financ je uvedel kar nekaj novosti v slovenski vsakdan. Te novosti bodo (oziroma so jih že) občutili tudi dijaki in študentje v imenu katerih se je z Vlado RS pogajala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Katere spremembe za študente prinaša Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)?

Vlada RS je s prvotnim predlogom ZUJF želela tudi uvesti šolnine na 2. bolonjski stopnji, vendar je ŠOS skupaj z Vlado RS dosegla dogovor, da študij na tako 1. kot tudi 2. bolonjski stopnji ostane brez šolnin, ter se s tem tudi za vnaprej zagotovi ustavno pravico do brezplačne javne izobrazbe. To v 73. členu določa tudi Zakon o visokem šolstvu, zato ni nobene pravne podlage za njihovo uvedbo.

VISOKO ŠOLSTVO

ŠTIPENDIJE

Po spremembi 70. člena Zakona o visokem šolstvu se je spremenilo določilo o trajanju študija oziroma o trajanju statusa študenta. Po novem lahko študent študira toliko let, kolikor nominalno traja njegov študijski program, izkoristi pa lahko še eno dodatno leto študentskega statusa. To dodatno leto lahko študent izkoristi za ponavljanje, prepis ali pa za dokončanje študija (absolventski staž). Izjema so posebne okoliščine (daljša bolezen, starševstvo ...), ki lahko študentu status podaljšajo za največ eno leto. Spremembe stopijo v veljavo s študijskim letom 2012/13. Vsi že vpisani študenti, ki so pravico do prepisa/ponavljanja morda že izkoristili do vključno tega (2011/12) študijskega leta, imajo kljub temu pravico do še enega dodatnega leta za dokončanje študija, kot to določa nov zakon.

ZUFJ z 87. členom v Zakonu o štipendiranju ukinja dodatek na dohodek v družini štipendista, ki jo je lahko pridobil Zoisov štipendist. Postopek ugotavljanja dohodka družine, ki je potreben za podelitev tako državne štipendije kot dodatka, se je iz Zakona o štipendiranju premaknil v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Vendar pa v ZUPJS ni opredeljeno, da se postopek ugotavljanja uporabi tudi za dodatek pri Zoisovi štipendiji. Zaradi tega je Vlada RS z ZUFJ iz Zakona o štipendiranju umaknila člene o podeljevanju dodatka na dohodek v družini štipendista. Po novem je tako približno 1.200 prejemnikov Zoisove štipendije ostalo brez dodatka na dohodek v družini štipendista, kar pomeni, da se njihova štipendija zmanjša za od 21,66 do 55,22 evra na mesečni ravni.

ŠTUDENTSKO DELO ZUFJ na novo ureja tudi področje študentskega dela oziroma občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Študentsko delo je po novem zakonu obremenjeno z višjimi koncesijskimi dajatvami, spremenila se je razdelitev koncesijskih dajatev, zakon pa določa tudi ustanovitev novega proračunskega sklada na resornem ministrstvu, ki bo namenjen za štipendije, ter nov način nadzora nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz koncesijske dajatve. ZUJF povečuje obremenitev študentskega dela iz sedanjih 12 na 23 odstotkov. K tej obremenitvi je potrebno dodati še 2 odstotka dodatne koncesijske dajatve ter pripadajoči DDV, kar znaša skupno 30 odstotkov (do sedaj je skupna obremenitev znašala 16,8 odstotka). Nekateri predvidevajo da bo povišanje obremenitve zmanjšalo obseg študentskega dela za tretjino do polovico, vendar dejstvo je, da je študentsko delo, kljub podražitvi, še vedno najbolj enostaven in fleksibilen način zaposlovanja za delodajalca. ŠTUDENTSKA PREHRANA ZUJF je prinesel spremembe tudi na področju študentske prehrane. Študenti po novem lahko koristijo subvencijo za prehrano le med 8. in 20. uro. Poleg tega upravičenci ne bodo mogli koristiti subvencij med 15. julijem in vključno 15. avgustom. Idejna zasnova subvencionirane študentske prehrane je bila zagotavljanje vsaj enega zdravega

obroka na dan. V zadnjih letih se je zabeležila velika rast ponudnikov hitre prehrane, ki so v začetku letošnjega leta predstavljali več kot četrtino celotne ponudbe. Tako naj bi z novimi ukrepi zmanjšali število ponudnikov s hitro prehrano v sistemu študentske prehrane in se ponovno približali prvotni ideji zdravih obrokov za študente.

komentar: Mitja Urbanc

predsednik ŠOS

Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije: 'Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je prinesel tudi za študente določene spremembe in okrnitve nekaterih pravic, a vsekakor v blažji obliki, kot je bilo sprva predvideno. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na pogajanjih dosegla omilitev večine predlaganih varčevalnih ukrepov, nekatere pa je Vlada RS celo umaknila. Z doseženim na pogajanjih naše delo še ni končano, saj je še vedno ogromno področij, ki jih je potrebno urediti in ŠOS si bo močno prizadeval, da se to uredi.'

DOGAJALO SE JE

DIJAŠKA ŽURA V MKK Člani dijaške sekcije Kluba belokranjskih študentov so uspešno izpeljali kar dva dijaška žura, že sedaj pa napovedujejo tudi tretjega v letošnjem letu, ki bo združil dijake pred samim pričetkom novega šolskega leta.

ŠKISGOL / ŠKISKOŠ

Zveza študentskih klubov Slovenije je v sodelovanju s Klubom belokranjskih študentov v mesecu aprilu v Črnomlju organizirala finalna turnirja študentskega tekmovanja v nogometu in košarki. Zmagovalci ŠKISGOL-a so postali člani Kluba posavskih študentov, ŠKISKOŠ pa so že drugo leto zapored osvojili košarkarji Kluba belokranjskih študentov, za katerega so nastopili Matic Lozar (MVP finalnega turnirja), Tilen Lamut, Zlatko Zalič, Andrej Henigman, čestitke pa tudi vodji ekipe, Kristianu Asaniju.

TURNIR TROJK

Mladinski center BIT je drugi vikend v juniju na košarkarskem igrišču v Loki združil košarkarske navdušence iz celotne Bele krajine. S pomočjo Kluba belokranjskih študentov in Bara Gušt jim je uspelo uspešno izpeljati turnir trojk, na katerem je kar nekaj ekip pokazalo svoje obsežno znanje in obvladanje tega športa. Na koncu je titulo najboljšega osvojila ekipa Bar Gušt, katere barve so zastopali Jaka Weiss, Jure Mihelič, Tomaž Štefanič in Jan Strgar.

CAZAKCIJA

Čas je za akcijo!

Tanja Radovič

Koordinatorica in vodja projekta

Belokranjska mladina, čas je za akcijo! (ali pa vsaj za druženje ob pestrih dogodkih :) ) Vsi mladi, ne glede na barvo kože, poreklo ali priimek, smo odgovorni za rešitev iz globoke, a nevidne krize, ki z leti nastaja v vsaki lokalni skupnosti. Nevidne zato, ker je v vsakdanjem življenju ne zaznamo – s tem se pač ne ukvarjamo. Tako niti ne opazimo, da stanje med lokalnimi Romi in Neromi vodi v vse prej kot lepo prihodnost. Ali kdaj pomislimo, da lahko že majhna sprememba vodi k lepšemu in boljšemu življenju v lokalni skupnosti ter da je to pot, s katero lahko še večji prepad preprečimo? Dejstvo je, da smo Romi in Neromi na področju Bele krajine zelo prepleteni, zato sta tudi čas in energija, ki ju moramo posvetiti komunikaciji med nami, zelo pomembna. Da med družbenimi skupinami z drugačnim kulturnim ozadjem nastajajo konflikti, je povsem normalno. Kako pa se lahko ti konflikti rešijo oz. omilijo? Odgovor, da je za to odgovorna manjšinska skupina, je poceni in je naiven. Za konflikte oziroma »dobro shajanje« sta odgovorni obe, vsaka po svoji zmožnosti! Ker konfliktna situacija na našem področju bolj ali manj miruje, imamo odlično priložnost, da pokažemo svoje zmožnosti. Čas je, da stvari vzamemo v svoje roke in poskušamo tako še večji

prepad med nami preprečiti. Ne pozabimo, da smo edino mladi tisti, ki lahko v družbo vnesemo spremembe! Kako? Samo s preprosto željo, da se pred težavami ne zapiramo in da dopustimo možnost za nekaj novega! Ker se mladi tega zavedamo, smo nekaj novega pripravili v okviru Mladinskega centra BIT – odločili smo se za akcijo! Gre za projekt ČAZAKCIJA – Čas je za akcijo, ki bo naslednjih 14 mesecev mladim vseh vrst ponujal različne dejavnosti, v katere se boste poleg ostalih lahko aktivno vključili tudi bralci Zvitice. Projekt, finančno podprt s strani Evropske unije, bo potekal v Črnomlju (in bližnji okolici). Idejo smo v obliki projekta prijavili v program Mladi v akciji. Ta program nudi podporo evropskim in mednarodnim mladinskim projektom, ki spodbujajo mladinsko delo in neformalno učenje. Podpira zavzetost in delovanje mladine, razmišljanje o pomembnih značilnostih evropske družbe, predvsem pa mlade spodbuja k prevzemanju aktivne vloge v njihovih skupnostih. Eden od ciljev in namenov projekta je razvijati solidarnost in spodbujati strpnost med mladimi, prek raznih oblik neformalnega učenja pa povečati možnosti za njihovo zaposlitev.

ČAZAKCIJA se bo prav zares pričela v juliju, in sicer z organiziranjem raznih dejavnosti, ki želijo prispevati k boljši komunikaciji, prijateljstvu in medsebojnemu spoznavanju Romov in Neromov na osebni ravni, s tem pa tudi omogočiti osebno rast vsakega posameznika. Da bi se ta majhen korak res zgodil, potrebujemo na pestrih dogodkih UDELEŽENCE – to pa ste prav vi! Vsak mesec bomo delali različne stvari, predvsem takšne, ki bodo skrbele za druženje, spoznavanje novih ljudi, odkrivale naše talente in omogočile nova znanja. Naj vam namignem, kaj smo za vas pripravili: ustvarjalne, fotografske, plesne in gledališke delavnice, MKK-žur, filmski večer, kjer se bomo o filmu tudi pogovarjali (ali pa ne – po želji), šivali bomo obleke, pripravili modno revijo, se preizkusili kot novinarji in še kaj. Za ves material, prigrizke in pijačo bo poskrbljeno, vse pa bo potekalo v zelo sproščenem vzdušju. Ekipa ČAZAKCIJE bo v petek, 22. junija ob 20.00, v klubu MKK pripravila javno predstavitev projekta, na kateri bomo projekt natančneje predstavili. Seveda PRIDITE, povabili pa vas bomo tudi prek facebooka in drugih medijev. Če ne drugo, bodo dejavnosti oz. delavnice popestrile prosti čas v Beli krajini.

dejavnostmi »rešili sveta« ali dosegli stanja popolnega miru in medsebojnega razumevanja – lahko pa ga ustvarimo samo delno; utrdimo prijateljstvo in omilimo konflikte, ki nastajajo zaradi prejšnjih negativnih izkušenj, predsodkov, predvsem pa zaradi nepoznavanja drug drugega. Ne zatiskajmo si torej oči in se delamo, da s to nas ne tiče – izkoristimo priložnost in razširimo meje svojih svetov! ČAZAKCIJA nudi priložnost, da drug drugega spoznamo v pravi luči; pokažemo, da smo vsi enaki, vsaj v tem, da smo radi veseli, se zabavamo, smo polni idej in skritih talentov, za katere morda še sami ne vemo. To je vendar tisto, kar druži mladino vseh vrst! Vprašanja, informacije ali karkoli lahko pošljete na e-mail cazakcija@gmail.com, na facebook (MC BIT), lahko pa me tudi pocukate za rokav, če se vidimo na kakšnem od dogodkov, ki jih v poletnih mesecih v Črnomlju in okolici ne bo manjkalo!

Še obvestilo za dvomljivce in posmehljivce :) : Ne delamo si utvar – seveda ne bomo s svojimi

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

MLADINSKA POBUDA

Mladinski center BIT in Centar Lokalne demokratije NIŠ sta bila uspešna na razpisu za projekt Evropske prostovoljne službe v sklopu programa Mladi v akciji. V začetku junija so se predstavniki srbske organizacije in prostovoljec Dušan Tamindžija mudili na predhodnem načrtovalnem obisku v Črnomlju. Prostovoljec je spoznal predstavnike mladinskega centra in študentskega kluba, spoznal je tudi naše aktivnosti in dogajanje v občini Črnomelj. Dušan bo v sklopu projekta Be the part of the BIT nudil podporo našim aktivnostom v drugi polovici leta 2012. Hkrati tudi vse vas, ki vas zanima odhod v tujino na EVS vabimo, da se oglasite v prostorih KBŠ, kjer vam bomo pomagali najti primerno organizacijo.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Predstavniki Mladinskega centra Bit in Mladinskega sveta Bele krajine smo odšli na delovni obisk k Savjetu mladih Grada Duge Rese. Delovni sestanek sta pripravila župan Ivan Baršić in županja Mojca Ćemas Stjepanovič, saj sta Občina Črnomelj in Občina Duga Resa pred kratkim ponovno podpisali listino o pobratenju in se dogovorili o sodelovanju na različnih področjih. Mladinski center BIT sodeluje v projektu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in imamo za cilj spodbujati obmejno sodelovanje mladih. Že prvi sestanek je bil uspešen, saj smo se dogovorili, da bomo že maja skupaj prijavili mladinsko pobudo na razpis Mladi v akciji, ki bo imela za cilj povezati mlade ob meji s Hrvaško. Projekt Dve državi - ena prihodnost je bil pod vodstvom Tjaše Strgar in Mateja Jankoviča tudi prijavljen. Glede na pozitivno vzdušje na prvem sestanku, gostoljubje domačinov ter sodelovanje pri pisanju skupnega projekta se nam odpirajo nove priložnosti za skupne projekte, ki jih bomo upajmo tudi izkoristili.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:“Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja“; prednostne usmeritve »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.«

s.p.

12 DOGODKOV koncerti / stand up / otroške predstave/ impro liga / gledališka predstava/ Črnomelj / 7. - 25. avgust

Parkirišče za črnomaljskim gradom / pred cerkvico Sv. Duha

V primeru slabega vremena bo program izveden v prostorih MKK Črnomelj.

NIET

KATALENA Premiera belokranjskega celovečerca

PETEK 13: MAŠČEVANJE PADLIH PREMIERA GLEDALIŠKE PREDSTAVE DRAMSKE SKUPINE KBŠ in številni drugi dogodki…

ŠTUDIJ V EVROPSKI METROPOLI Rok Žagar London: Pozdravljeni Belokranjski študentje(ke)! Članek nastaja približno 2 uri pred pričetkom prve tekme evropskega prvenstva v nogometu med Poljsko in Grčijo! To mi je sedaj velika motivacija, da v kratkem času spišem ta članek kar se da jedrnato, preden me objame vsesplošna nogometna mrzlica. Mimogrede, zmeraj sem doživljal evropska in svetovna prvenstva z določeno mero grenkobe, saj je kot zanalašč ravno sredina junija tisti čas, ko študenta brez-milostno zasipajo izpiti in ostali neporavnani računi v obliki seminarskih nalog in vaj, kot posledica kampanjskega pristopa k učenju, skupaj z znanim življenjskim motom: »bom že« :) Ta članek je namenjen vsem mučenikom, ki ste sredi izpitnega obdobja, nogometnim navdušencem z pivom v roki, pa tudi herojem, ki ste se odločili za opravljanje izpitov septembra (navsezadnje je študij veliko lažji ob normalnih temperaturah, ne pa sred poletja). Vsi, ki boste namenili par minutk prebiranju članka mogoče izbrskate kakšno uporabno informacijo, kajti mogoče tudi vas kdaj zanese študijska ali pa profesionalna pot v katero od evropskih prestolnic. Marsikdo od vas je verjetno že razmišljal o študiju v tujini, Erazmus praksi ipd. Verjetno tudi poznate osebe s tovrstnimi študijskimi (žurerskimi) izkušnjami, tako da nekaj osnovnih informacij o Erazmus izmenjavah verjetno že imate. Moja pot je malce drugačna, saj ne gre za izmenjavo ampak, za nadaljevanje formalnega izobraževanja, kjer se

pridobi naziv magistra znanosti. Zato vam bom predstavil študij iz perspektive podiplomskega študenta, kar zna biti še posebej zanimivo za vse tiste, ki ste pred zaključkom študija in razmišljate o nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju v tujini. Jaz sem se odločil za magistrski študij športne rehabilitacije na St. Mary's University College v Londonu. Po opravljeni diplomi na Fakulteti za šport v Ljubljani sem se soočil z dejstvom, da svojih ambicij in želje po izobraževanju ne bom mogel izpolniti v rodni Sloveniji, zato je bila edina alternativa tujina. Prvi predpogoj za prijavo na angleški College je ustrezno dokazilo o znanju angleškega jezika, ki ga je potrebno opraviti preko uradno priznane institucije (IELTS). Prijave na College potekajo v celoti elektronsko, zanimivo pa je, da večina fakultet nima roka za oddajo prijavnice, temveč se le te obravnavajo na individualni bazi, dokler se ne zapolnijo prosta mesta. Verjetno največji problem pri prijavljanju je dejstvo, da si pri postopku zbiranja informacij in dokazil v veliki meri prepuščen samemu sebi. Naslednji pogoj za prijavo sta 2 referenčna pisma, ki morata biti napisana s strani delodajalca in akademske institucije. Namen referenčnega pisma je prikazati vse prednosti in pozitivne lastnosti kandidata, zato dobra referenca pomembno vpliva na končni izid. K temu je treba dodati še motivacijsko pismo, ki ga mora kandidat spisati sam, kjer je treba navesti svoje ambicije in prizadevanja, hkrati pa moraš utemeljiti kako boš kot posameznik prispeval dodatno vrednost instituciji na katero se vpisuješ. Tukaj se resnično splača dobro potruditi in priložiti

kvalitetno spisane dokumente, saj pomembno vplivajo pri nadaljnji odločitvi. Nekateri Collegi pred vpisom prakticirajo tudi telefonski intervju, kjer dodatno preverjajo tudi tvoje sposobnosti ustreznega komuniciranja. Moj magistrski študij je v osnovi razdeljen na 3 semestre (12 modulov), ki jih je treba opraviti, vključujoč 400 ur klinične prakse in končno disertacijo s področja medicine športa. Z večino izpitov sem že opravil prejšnji mesec zato se trenutno osredotočam na klinično prakso, kjer pod strokovnim mentorstvom izvajam terapije za različne populacije. Med predavanji je bila navada, da smo vnaprej dobili obsežno študijsko gradivo, ki ga je bilo treba predelati do začetka praktičnih vaj. Pri anatomiji na primer smo dobili na teden tudi do 150 slajdov teorije, ki jih je bilo potrebno natančno naštudirati, saj smo se na vajah posvečali večinoma praktičnemu delu in kliničnim temam. Od študenta se pričakuje dobro predznanje, saj je študij namenjen specializaciji in ožji usmeritvi, v mojem primeru na obravnavo športnih poškodb. Ogromno je samostojnega dela, ki večinoma temelji na priporočilih in smernicah s strani profesorjev. Za študij je potrebno nameniti ogromno časa, v nasprotnem primeru te nova snov dobesedno zasipa, to pa začne povzročati dodatne težave. Za vsak modul študent prejme spisek priporočene strokovne literature, največji poudarek pa je na prebiranju/raziskovanju upto date (aktualnih) akademskih člankov. Do njih je možno dostopati z geslom preko Collega, ker so boljši in bolj relevantni članki praviloma plačljivi. Glavni razlog za spodbujanje te učne metode je dinamičnost tematike medicine športa, pa tudi spodbujanje hitrejšega apliciranja novih konceptov v prakso. Sami izpiti so dokaj stresna zadeva, ne toliko zaradi tematike ali neznanja, ampak bolj zaradi dejstva, da si relativno časovno omejen. Dodaten izziv predstavlja dejstvo, da nisi ravno »native speaker«, pri čemer je potreben čas za smiselno oblikovanje odgovorov in ustrezno utemeljitev le teh. Vprašanja so esejskega tipa in vsebujejo dokaj široko temo, ki jo je treba uspešno in pa predvsem jedrnato in logično umestiti v dan problem, ki se velikokrat nanaša na realno situacijo v praksi. To je tudi največja prednost študija in

obenem največja razlika s slovenskim sistemom. Celoten program ima ogromen poudarek na praktičnosti in aplikativnosti, v kombinaciji s klinično obravnavo posameznika. Moje mnenje je, da imamo v Slovenskem akademskem sistemu velikokrat preveč neuporabnega in neaplikativnega balasta, ki je praviloma namenjen ohranjanju udobnih položajev na katedrah po faksih, kar je pa že popolnoma druga zgodba. To pa zdaleč ne pomeni, da je naš sistem slab, saj velikokrat opažam, da smo Slovenci v primerjavi z ostalimi veliko bolj razgledani pa tudi nekaterih študijskih problemov se znamo lotiti precej bolj učinkovito od ostalih narodov. London kot metropola je naravnost veličasten. Gre za mesto, ki ga mora vsak kot turist »obkljukati« vsaj enkrat v življenju. Nebom pisal o podrobnostih, o vseh muzejih, galerijah, parkih, teatrih, športnih dogodkih, koncertih, restavracijah, pubih, diskotekah, navedel bom le kar pristni »Londoner« velikokrat izpostavi: »If you are tired of London – you are tired of life«, kar verjetno ni treba posebej prevajati :). Glede samih Angležev imamo veliko stereotipov, nekateri držijo bolj, drugi manj. Sam sicer nisem nek ljubitelj stereotipov, prav zato ker se velikokrat izkažejo za napačne. Drži pa nekaj: hrana je v primerjavi z našo dokaj skromna (zelo olepšan izraz zavoljo bralcev Zvitice). Na kuharskih oddajah lahko zasledite božanske recepte, kako denimo pripraviti pašto s tuno. Na koncu oddaje je po navadi še velikodušen nasvet kuharskega mojstra: »na koncu zmešajte omako in špagete skupaj, in šele nato postrezite, jed tako dobi veliko boljši okus«. Študentski prebivalec Rožne doline/Mestnega loga/Bežigrada/…, se lahko ob tem le cinično nasmehne in odmahne z roko, toda tukaj so takšne zadeve »dodatna vrednost«. Sami ljudje so načeloma prijazni, ustrežljivi in dokaj odprti. Prav tako se mi izjemno prilega njihova neobremenjenost z ostalimi ljudmi (sodelavci, prijatelji, znanci/neznanci). Zdi se mi, da ni toliko obrekovanja, hinavščine, zavisti in zlobe kot jo lahko opazimo ponekod drugje. Za študenta je življenje dokaj drago, toda po nekaj mesecih običajno pride do ustrezne prilagoditve, še posebej, če se ugodno reši »stanovanjska problematika«, ki zna biti največji strošek. Cena

4-tedenskega najema skromne sobice se giblje od 600-800 evrov in je seveda odvisna predvsem od lokacije (prometnih povezav) in kvalitete le te. Skupne prostore kot so kuhinja in kopalnica si praviloma deliš še z ostalimi ljudmi. V naši hiši npr. živi 10 ljudi, vsak z unikatnim pedigrejem (Brazilija, Poljska, Tunizija, Španija, Francija,..), zanimivo pa, da nimamo nobenega Angleža. Javni prevoz pa je v Londonu organiziran naravnost odlično (na podzemni železnici se denimo obrne 3 milijone ljudi dnevno) in je nepogrešljiv za vzdrževanje utripa metropole. Ostaja še veliko stvari o katerih bi lahko pisal, toda dragoceni prostor v Zvitici, ki mi je bil namenjen s strani urednika je veliko premajhen, da bi pisal bolj podrobno, tako da me vsi tisti, ki bi hoteli izvedeti kaj več, lahko kontaktirate ali pa še bolje, obiščete v Londonu, kjer nameravam zagotovo ostati še kakšno leto. Morda se pa srečamo že kje na Schengenfestu, kjer bi znal biti ob pivi še bolj zgovoren,… :) Lep pozdrav v Belo krajno!

KBŠ

NAPOVEDNIK DOGODKOV

ETNOFOLKFEST

Vasko Atanasovski Trio Pannonian Allstar Ska Orchestra (H)

MC METLIKA STAND UP

KBŠ

ČAZAKCIJA

Predstavitev projekta Čas za akcijo

ŠD PARTIZAN SEMIČ ŠPORTNO POLETJE s koncertnim zaključkom

MC METLIKA STAND UP

MC METLIKA

TEDEN KULTURE NA PLACU

ŠTD VINIVA

POLETJE V VINICI igre na Kolpi, XXL Factor

KUD PLAC

KINO POD ZVEZDAMI

KBŠ

FESTIVAL ČRNFEST

ŠD MALO DRUGAČE

DRŽAVNO PRVENSTVO V MONOCIKLIZMU

KBŠ

GOODBYE SUMMER DIJAŠKI ŽUR

ŠTD VINICA

POHOD PO ŽUPANČIČEVI POTI

JUNIJ 22. in 23.

atrij črnomaljskega gradu

JULIJ 6. MKK, 20:00

JULIJ 13. prostori MC Metlika

JULIJ 20. - 22. Kolpa, Vinica

AVGUST 7. - 25. Črnomelj

1. SEPTEMBER MKK

JUNIJ 22. prostori MC Metlika

JULIJ AVGUST igrišče OŠ, Semič

JULIJ 16. - 22. Partizanski trg, Metlika

AVGUST vsak vikend Veselica, Metlika

AVGUST 25. in 26. Park Šterna in igrišče Čardak

1. SEPTEMBER

BAZAR NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Črnomelj 2012 V organizaciji Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Mladinskega centra BIT Črnomelj je v petek, 25. 5. 2012, na Čardaku v Črnomlju, potekal Bazar nevladnih organizacij, na katerem so se predstavljala belokranjska društva in zavodi ter druge medobčinsko in regijsko delujoče organizacije. S pevskimi, plesnimi in športnimi nastopi ter na stojnicah se je na prireditvi predstavilo 28 organizacij. Svoje raznolike programe so organizacije predstavljale na različnih področjih, kot so kultura, socialno varstvo, šport, kulturna dediščina, mladina, humanitarne dejavnosti ipd. Obiskovalci so lahko spremljali nastope orientalskih in sodobnih plesov ter folklore, mnoge pevske točke, prezentacije oživljanja, predenja, pletenja in streljanja z lokom v štirih disciplinah, vožnje z monociklom ter prikaza treninga in boja pri tajskem boksu. Na prireditvi sta svoje aktivnosti predstavila tudi Klub belokranjskih študentov in Mladinski center BIT. Udeležence in nevladne organizacije, ki s svojim prostovoljnim in strokovnim delom prispevajo k dvigu kakovosti življenja v lokalni skupnosti, so z nagovorom pozdravile vodja projekta Branka Bukovec, županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič ter poslanka in podpredsednica Državnega zbora Renata Brunskole. Vir: www.nevladnik.info

CHONIZEM

ZABAVNI KOTIČEK

Ljubezen ni slepa, le očala je izgubila Bila je navadna sobota in deževalo je, kakor da iz nebes ščije 8546 slonov s pokvarjeno prostato. Šel sem v gostilno, da zapijem izpit, ki sem ga padel že petnajstič. Za šankom naročim brezalkoholno pivo, se smilim sam sebi, ko naenkrat na drugem koncu šanka v temi zagledam skrivnosten obraz, še neznane dekline. Na hitro spijem še brezovo vodko za pogum, vmes še od straha parkrat prdnem močno koncentrirane tihe prdce in grem v akcijo. Ko se ji skozi gužvo približujem nehote s pivo polijem punco nekega 121 kilskega boksarja . Šit. Ko sem že mislil da bom srečal svojega stvarnika mi pravi tip, da je vse O.K. in mi da za novo pivo. Hm, sumljivo. No, končno pridem do te, kao dobre punce, ko vidim da ji obraz krasi 65 sladkih mozoljev in manjkajoči levi sekalec ter še dva druga zoba. Nos je pa imela kakor Nanos. Imela je lepo frizuro, kakor naš konj Rjavko grivo, samo kaj ko je tudi smrdela kakor on. Da nisem jaz slučajno padel v zono somraka??!! “Midva se še ne poznava sem rekel?”, ko sem se naenkrat, pravzaprav na dvakrat spomnil, da sem njeno sliko videl v kolekciji slikic Životinjsko carstvo, nad napisom najgrša kopenska žival. Ko sva si segla v roko sem čutil rahel stisk koščenih

prstov. »Ime mi je Mija,« je rekla. »Buli Mija.« In takrat je izstopila iz teme tako, da sem jo lahko videl v celoti. AAAAAAAAAAAH. Ajajajaj. Bile so jo same kosti. Hotel sem se čimprej pobrat stran, samo bilo je nekaj na njej kar me je zadrževalo…mogoče je to bila njena debela denarnica ali pa ključi novega BMW-ja. Ne vem kaj, ampak nekaj mi je govorilo da naj ostanem. Začela sva se pogovarjati vsakdanje stvari, kot so prebavne motnje, kdo ima bolj tekočo drisko, kdo lahko breka 3 minute brez prestanka in ostalo. Pila sva vse več in več. Ko sem bil že kar opit, sem jo vprašal, če gre z mano na en “kao” sprehod. Seveda sem imel v mislih sprehod z mojimi prsti skozi njeno 24,3 kg težko telo. Prideva ven, ko me naenkrat za vrat zagrabi tisti boksar, ki sem mu prej polil punco in prične na meni trenirati nove boks udarce, ko iznenada moja spremljevalka spusti neverjetno uglašen ton v D-duru iz svoje koščene ritke. Bolj kot njen ton je bil neverjeten vonj, ki je boksarja pregnal u božju mater…To je bilo to…to je tista stvar, ki sem jo iskal celo življenje…njen prdec mi je odprl oči…zaljubil sem se v njo. Privila se je k meni in mi zaprdela mojo najljubšo narodno - zabavno melodijo. Čez dva dni sva odprla kliniko za prdoholike, kjer vsak ponedeljek, torek in sredek skupaj prdimo tja do jutranjih ur.

Vica Dve ritnici se pogovarjata. Reče prva: ‘Kaj če bi se midve poročile?’ Odgovori druga: ‘Mah, brezveze, ker greva za vsak drek narazen.’ My wife was kidnapped and held to ransom last night in a case of mistaken identity. The kidnappers mistook me for somebody who might give a fuck.

L E D I N A T POS E KBŠ! EKIP

, h i n t r o šp a n u ! l h e i t d k v e j e ro is p s h u i l k a z i t e s o Pr n i h i n r u j n a j kultu r a v

st u i r p , j i u n l i j e a d r o k s a i j l o n e n a B v n i v t z k a j A in n e a j j n a š g u o k d ! z i i d e u j v l o e n v i o s n i r j e a b n a z n ter spo ek, t e p v am n e s 0 i 0 ž . u 0 r 2 d i b Pr o a a j i n n h i u j r . o 29 aših prost Črnomlju! v n rski 34 v Kolodvo