Publikacija 2009 by David Horvat

Ustanovitelj, šolski okoliš

Organizacijska shema šole

Predmetnik

Izbirni predmeti

Strokovni delavci

Vzgojni načrt

Hišni red

Pravila šolskega reda

Varna pot v šolo

Šolski zvonec

Prevozi šolskih avtobusov

Deţurstva učencev in učiteljev

Razpored govorilnih ur in roditeljskih sestankov

Razširjeni program šole

Novosti v letošnjem šolskem letu

Interesne dejavnosti

Druge dejavnosti šole

Oblike diferenciacije

Šolska knjiţnica

Učbeniški sklad

Svetovalna sluţba

Zdravstveno varstvo

Šolska prehrana

Pravila o prilagajanju šolskih obveznostih

Denarne zadeve

Projekti in raziskovanja

Navodila za uspešno učenje

Sodelovanje šole z okoljem

52 4

VSAK ZAČETEK JE NOVA PRILOŢNOST Zrela jesen v zlato rjavem klobuku, znova pospremi učence k pouku. Na tablo nariše mavrični most, da zlahka bi našli pot v učenost. (Zvezdana Majhen) Vsaka pot se začenja s korakom. S prvim, ponavadi majhnim in negotovim. A ţe z naslednjim smo pogumnejši, saj vemo več, znamo več, si upamo več. Pred nami je novo šolsko leto. Za nekatere prvo, za druge eno izmed devetih osnovnošolskih – za vse pa priloţnost za nova doţivetja, nova spoznanja, nove doseţke in nove začetke. Naša šola je tudi letošnjo jesen na steţaj odprla vrata v svet znanja, skupnega uspeha in sodelovanja. Tukaj smo, da vam prisluhnemo, vam vlijemo veselje in razigranost ter pomagamo odkriti mnoga ţivljenjska spoznanja, ki vam bodo koristila, vas razvijala in bogatila. Pospremimo vse popotnike, sodelujmo, bodimo pozorni in ves čas prisotni! Saj je, dragi starši, ţelja vseh nas, da ponudimo otrokom najboljše, kar imamo in kar zmoremo, da jih vzgojimo v zdrave, odgovorne in zadovoljne ljudi. Zavedamo se, da naloga, ki nam je zaupana, ni lahka. A je priloţnost, da se dokaţemo, da se znova potrdimo. Vsako leto je generacija enkratna in neponovljiva. Morda je prav v tem šolskem letu med nami kakšen bodoči pomemben strokovnjak, vrhunski športnik, priznani poslovneţ, uspešen politik ... Zato stopimo skupaj in uresničimo medsebojna pričakovanja. Zgradimo jim trden most, budno jih spremljajmo in usmerjajmo, kajti vsak trenutek je lahko pomemben – odločilen za nekaj novega. Za nov uspeh, nov doseţek, nov začetek. Tudi za nas je to priloţnost, da v sebi odkrijemo neznano, da tudi sami rastemo in se razvijamo, da smo del te radosti in tega veselja. Pripravljeni smo na nove naloge, nova odkritja in nove izzive. Naj bodo pisani in igrivi kot mavrica. Dobrodošli torej vsi, ki stopate v naš svet učenosti – otroci in odrasli, ki se k nam v vlogi staršev, sodelavcev ali obiskovalcev, vedno znova radi vračate. Ţe veste, zakaj! Ravnateljica Helena Pačnik

ZAKAJ ČAS TEČE? Čas teče zato, ker ţivljenje uhaja, otroštvo v odraslost hiti in potlej le v spominu traja. (Bina Štampe Ţmavc) Čas kar drvi, vstopili smo v novo šolsko leto in tukaj smo, da ustvarjamo ter se skupaj učimo. Ţelim, da z roko v roki ustvarimo vidne sledi, da bodo tudi spomini prijetni. Vodja podruţnice Milena Pajek

OSNOVNA ŠOLA OB DRAVINJI Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice Ravnateljica Helena Pačnik

tel.: 03 757 27 40 helena.pacnik@osobdravinji.si

Pomočnica ravnateljice Majda Makovšek

tel.: 03 757 27 41 majda.makovsek@osobdravinji.si

Poslovna sekretarka Zorica Gluvič

tel.: 03 757 27 30 faks: 03 757 27 35 tajnistvo@osobdravinji.si tel.: 03 757 27 45

Zbornica Psihologinja Dragica Taks Rutar Kuhinja Vera Tajnikar Šolska knjiţnica Primoţ Krivec Zobna ambulanta

tel.: 03 757 27 33

Računovodkinja Nataša Fabjan

tel.: 03 757 27 42 natasa.fabjan@osobdravinji.si

Spletna stran

www.osobdravinji.si

E-pošta

info@osobdravinji.si

TRR

01314 – 603 068 072 5

tel.: 03 757 27 38 tel.: 03 757 27 34 tel.: 03 758 16 90

Strokovni delavci šole so dosegljivi na telefonsko številko zbornice v času od 7.55 do 8.05 ali od 9.50 do 10.00.

OSNOVNA ŠOLA TEPANJE Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice Pedagoški vodja Milena Pajek

tel.: 03 575 54 55

E-pošta

tepanje@osobdravinji.si

Ustanovitelj, šolski okoliš Ustanovitelj šole Ustanovitelj šole je Občina Slovenske Konjice. Šolski okoliš K šolskemu okolišu OŠ Ob Dravinji spadajo naselja: Škalce, Slovenske Konjice – levi breg reke Dravinje (KS Slovenske Konjice), Bezina, Strtenik, Gabrovnik (KS Bezina), Brdo, Vešenik (KS Vešenik-Brdo), Preţigal, Spodnja Pristava (KS Konjiška vas). Po končanem 5. razredu se vpišejo v našo šolo učenci iz naselij: Spodnje Grušovje (KS Spodnje Grušovje), Perovec, Dobrneţ, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo Tepanje (KS Tepanje). Na podruţnično šolo Tepanje se v 1. razred vpišejo učenci iz naselij: Spodnje Grušovje (KS Spodnje Grušovje), Perovec, Dobrneţ, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo Tepanje (KS Tepanje).

Organizacijska shema šole ORGANI UPRAVLJANJA ŠOLE Svet zavoda Svet zavoda je najvišji organ šole. Sestavlja ga devet članov: trije predstavniki ustanovitelja zavoda, trije predstavniki staršev in trije predstavniki delavcev zavoda.

Predstavniki ustanovitelja Anton Noner Lucija Sešel Ida Tepej

Predstavniki staršev Drago Alenc Marjeta Kovač Andreja Mlakar

Predstavniki šole Cveta Hauptman Marija Kuzman Vilič Jana Novak Vehovar

Predsednica sveta zavoda je Jana Novak Vehovar. Svet zavoda med drugim sprejema letni delovni načrt šole, zaključno poročilo o delu šole, imenuje in razrešuje ravnatelja šole in opravlja mnoge druge, z zakonom določene naloge. Ravnatelj Ravnatelj je pedagoški in poslovodni organ šole. Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji je Helena Pačnik, profesorica zgodovine in geografije. Mandat ravnatelja šole je 5 let, imenuje ga svet zavoda po postopku, ki je določen z zakonom. Pomočnik ravnatelja Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj. Pomočnica ravnateljice Osnovne šole Ob Dravinji je Majda Makovšek, učiteljica razrednega pouka. STROKOVNI ORGANI ŠOLE Učiteljski zbor Učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji šole, delavci šolske svetovalne sluţbe, računalnikar in knjiţničar. Učiteljski zbor obravnava strokovna vprašanja, povezana z vzgojno-izobraţevalnim delom, in odloča o njih, daje mnenja o letnem delovnem načrtu, odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Oddelčni učiteljski zbor Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraţevalno delo v posameznem oddelku. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraţevalno problematiko oddelka. Razrednik Razrednik vodi oddelek ter delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno sluţbo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Strokovni aktivi Na šoli delujejo naslednji strokovni aktivi:  Aktiv I. triletja; vodja Marija Lešnik.  Aktiv II. triletja; vodja Bernarda Rebernak.  Aktiv podaljšanega bivanja; vodja Petra Paradiţnik.  Naravoslovno-športni aktiv; vodja Jana Novak Vehovar.  Druţboslovno-jezikovni aktiv; vodja Milena Volavšek.  Aktiv učiteljev za dodatno strokovno pomoč; vodja Joţica Zaloţnik. Svetovalna sluţba Svetovalno sluţbo sestavljata psihologinja in pedagoginja. Na šoli pa imamo zaposleno tudi specialno pedagoginjo. DRUGI ORGANI ŠOLE Svet staršev Za organizacijo in uresničevanje interesa staršev se v javni šoli oblikuje svet staršev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga izvolijo starši na prvem roditeljskem sestanku. Svoj svet staršev oblikujejo tudi na podruţnici. Skupnost učencev šole Učenci uresničujejo svoje pravice in interese preko svojih predstavnikov, ki so povezani v skupnost učencev šole. Skupnost učencev šole je tisti organ, ki zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti ter skrbi za uresničevanje teh predlogov in pripomb.

Predstavitev programa

– predmetnik skupaj predmeta

A. OBVEZNI PROGRAM predmeti/število ur tedensko

1. r.

2. r.

3. r.

4. r.

5. r.

6. r.

7. r.

8. r.

9. r.

SLOVENŠČINA

3,5

4,5

1631,5

MATEMATIKA TUJI JEZIK LIKOVNA VZGOJA

5 2 2

4 3 2

4 4 1

4 3 1

1318,0 656,0 487,0

GLASBENA VZGOJA

1,5

452,0

GEOGRAFIJA

1,5

221,5

ZGODOVINA DRŢAVLJANSKA VZGOJA IN ETIKA SPOZNAVANJE OKOLJA FIZIKA KEMIJA

2 1

2 2

239,0 70,0 315,0 134,0 134,0

1,5

116,5

DRUŢBA

175,0

BIOLOGIJA NARAVOSLOVJE NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

GOSPODINJSTVO ŠPORTNA VZGOJA

175,0 210,0 140,0

3 1

1,5

87,5 2

834,0

PREDMET 1

2/1 2/1 2/1

204,0

PREDMET 2 PREDMET 3

1 1

102,0 102,0 103,5

ODDELČNA SKUPNOST

1 1

0,5

0,5 0,5

0,5

14 16 29, 30 5 35 35

skupaj vseh ur število predmetov

število ur tedensko

število tednov pouka

7907,5 30 32

dnevi dejavnosti/število dni letno KULTURNI DNEVI NARAVOSLOVNI DNEVI TEHNIŠKI DNEVI ŠPORTNI DNEVI skupaj vseh ur število tednov dejavnosti B. RAZŠIRJENI PROGRAM DODATNA POMOČ OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI DOPOLNILNI IN DODATNI POUK INTERESNE DEJAVNOSTI

4 3 3 5

3 3 4 5

0,5

0,5 0,5

0,5

1 2

PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO ŠOLA V NARAVI

1 2

skupaj ur dejavnosti 150,0 135,0 165,0 225,0 675,0

Izbirni predmeti 2009/2010 Vsak učenec se v 7., 8. in 9. razredu odloči za dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko tudi tri ure, če s tem soglašajo starši. To pomeni, da učenci ne izbirajo več dveh ali treh predmetov, ampak dve ali tri ure tedensko. Na podlagi aktivnosti, predstavitve in izbora šola v tem šolskem letu ponuja 22 izbirnih predmetov v 26. skupinah. Šola je ponudila pouk izbirnih predmetov iz druţboslovno-humanističnega in naravoslovnotehničnega sklopa, ki so potrjeni s strani strokovnega sveta. Učenci lahko izbirajo dve ali tri ure pouka iz katerega koli sklopa. Izbirni predmeti so obvezni del pouka in so umeščeni v urnik. Ocenjujejo se z ocenami od 1 do 5. V primeru, da je učenec ob koncu šolskega leta pri izbirnem predmetu ocenjen z oceno 1 (nezadostno), ima popravni izpit. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen izbirnih predmetov v celoti ali eno uro tedensko, če je izpolnil vlogo za oprostitev. PREDMET

UČITELJ

ŠT. SKUP.

NEMŠČINA II, III

Brigita Berglez

ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU

Ksenija Pančur

VZGOJA ZA MEDIJE — RADIO

Katja Holobar

GLEDALIŠKI KLUB

Emilija Višič

FRANCOŠČINA I, III

Nevenka Brdnik

SODOBNA PRIPRAVA HRANE

Simona Pozeb

LIKOVNO SNOVANJE I, II, III

Nada Hrovat

UREJANJE BESEDIL

David Horvat

MULTIMEDIJA

David Horvat

RAČUNALNIŠKA OMREŢJA

David Horvat

POSKUSI V KEMIJI

Urška Ribič Hribernik

SONCE, LUNA, ZEMLJA

Stanko Polanec

OBDELAVA GRADIV — LES

Albina Leskovar

IZBRANI ŠPORT ODBOJKA

IZBRANI ŠPORT NOGOMET

Anita Vrtovec Anita Vrtovec, Borut Ceglar Anita Vrtovec, Borut Ceglar Borut Ceglar

GLASBENI PROJEKT

Janja Pušič

ŠPORT ZA ZDRAVJE ŠPORT ZA SPROSTITEV

2 2 1

Strokovni delavci

Anita Dolenc Mateja Furman Urša Groleger Urša Hajd

Poučuje naslednje predmete TJA, NEM OPB TJA, IP – FR I, III ŠV, IP – Šport za zdravje, Šport za sprostitev, Izbrani šport nogomet RP OPB RP OPB

Cveta Hauptman

Učitelj Brigita Berglez Majda Brdnik Nevenka Brdnik Borut Ceglar

Katja Holobar

David Horvat Nada Hrovat Jovita Kovač Katja Kranjc Primoţ Krivec Marija Kuzman Vilič Andreja Landekar Albina Leskovar Marija Lešnik Antonija Levart Marta Levart Majda Makovšek Angela Mlakar Jana Novak Vehovar Milena Pajek

Razrednik 9. b

ponedeljek, 10.50-11.35 torek, 10.00-10.45 2. b 1. b 1. in 2. r. Tepanje

ZGO, DIE, IP – Odkrivamo preteklost našega kraja, Vzgoja za medije – radio Računalnikar, MAT, IP – Multimedija, Računalniška omreţja, Urejanje besedil LV, IP – Likovno snovanje I, III GEO, SLO TJA Knjiţničar RP OPB, JV TIT, IP – Obdelava gradiv: Les

RP RP SLO Pomočnica ravnateljice RP MAT 2. učiteljica v 1. r. Tepanje, OPB

Dopoldanske govorilne ure ponedeljek, 10.50-11.35 ponedeljek, 11.40-12.25

ponedeljek, 12.30-13.15 četrtek, 10.50-11.35 torek, 11.40-12.25 sreda, 11.40-12.25 četrtek, 12.40-12.25 petek, 10.00-10.45

sreda, 8.55-9.40 petek, 10.00-10.45 6. c 7. a 3. a

četrtek, 12.40-12.25 ponedeljek, 11.40-12.25 sreda, 8.55-9.40 četrtek, 12.40-12.25 četrtek, 10.50-11.35 ponedeljek, 10.00-10.45

1. a 5. a

4. b 8. a

ponedeljek, 11.40-12.25 sreda, 9.10-9.55 ponedeljek, 10.00-10.45 ponedeljek, 13.20-14.05 sreda, 10.50-11.35 petek, 10.50-11.35 sreda, 11.40-12.25

Brigita Stojan Milena Strmšek Brigita Štefane Dragica Taks Rutar

Poučuje naslednje predmete Spremljevalka gibalno oviranega učenca, OPB BI, NAR , DIE, IP – Organizmi v naravi in umetnem okolju 2. učiteljica v 1. a, OPB OPB FI, TIT, IP – Sonce, Luna, Zemlja GOS, IP – Sodobna priprava hrane, vodja šolske prehrane GVZ, MPZ, OPZ MAT, OPB RP RP KEM, NAR, IP – Poskusi v kemiji Pedagoginja RP RP Psihologinja

Mateja Trunkl

Anica Vehovar Emilija Višič Milena Volavšek

MAT SLO, IP – Gledališki klub SLO ŠV, IP – Šport za zdravje, Šport za sprostitev, Izbrani šport odbojka OPB Specialna pedagoginja GEO, TJA

Učitelj Eva Pančur Ksenija Pančur Petra Paradiţnik Romana Pokorn Stanko Polanec Simona Pozeb Janja Pušič Sonja Rak Irena Ratej Bernarda Rebernak Urška Ribič Hribernik

Anita Vrtovec Cvetka Zabukovšek Joţica Zaloţnik Robert Zrnec

Razrednik

Dopoldanske govorilne ure

petek, 10.00-10.45 ponedeljek, 8.05-8.50 torek, 11.40-12.25 ponedeljek, 13.20-14.05 6. b

četrtek, 8.55-9.40

6. a 5. b 4. a

ponedeljek, 8.55-9.40 četrtek, 8.55-9.40 sreda, 8.05-8.50 ponedeljek, 8.05-8.50

8. c

petek, 8.05-8.50

3. b 2. a

četrtek, 10.00-10.45 četrtek, 12.40-12.25 ponedeljek, 12.30-13.15 sreda, 8.05-8.50

4. in 5. r. Tepanje 9. a 8. b 9. c

sreda, 8.05-8.50 petek, 8.05-8.50 petek, 11.40-12.25 sreda, 11.40-12.25 petek, 10.00-10.45 četrtek, 12.40-12.25 sreda, 7.15-8.00

7. b

petek, 8.55-9.40

Vzgojni načrt Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli ( Ur. List RS, št. 102/2007) opredeli vzgojno delovanje šole v 60. č členu. Vzgojno delovanje je opredeljeno kot strokovno delo šole, ki se izvaja v skladu s pravili stroke, v skladu z Zakonom o osnovni šoli, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in akti šole. Z vzgojnim načrtom (60. d člen) šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. List RS, št. 102/2007) ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Vzgojni načrt omogoča sodelovanje in skupno odgovornost pedagoških delavcev, učencev, staršev in lokalne skupnosti. 1. TEMELJNE VREDNOTE Vrednote so ţivljenjski cilji, smernice, ideje in etična vodila, s pomočjo katerih posamezniki in druţbene skupine ocenjujejo sebe in okolje, v katerem ţivijo. Posamezniku nudijo oporo v njegovem ţivljenjskem slogu, opredeljujejo, kaj je pomembno in vredno truda. Usmerjajo ravnanje ljudi. Oblikujejo se skozi proces prepoznavanja lastne osebne identitete ter skozi sklop prizadevanj ob izbiranju osebnega ţivljenjskega sloga. Vrednote nam pomagajo kot orientacijske točke pri številnih dilemah na mnogih razpotjih in pomembnih odločitvah v ţivljenju. Vrednote, ki smo jih učenci, učenke, starši in zaposleni na naši šoli izbrali kot najpomembnejše:  Spoštovanje človekovih pravic in spoštljiv odnos do vsakega posameznika.  Skrb za zdravje.  Znanje. Vrednote predstavljajo podlago vzgojnemu delovanju in viziji naše šole. 2. NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA           

Načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja. Načelo omogočanja dogovarjanja in aktivnega sodelovanja. Načelo proaktivnega in preventivnega delovanja. Načelo sodelovanja s starši in usklajen pristop šole in staršev. Načelo zdruţevanja pravic, odgovornosti in pravil. Načelo spodbujanja samonadzora in samodiscipline. Načelo strokovne avtonomije, usklajevanje vzgojnih dejavnikov in doslednosti. Načelo osebnega zgleda. Načelo zdravega odnosa do sebe, sočloveka in okolja. Načelo skupnega reševanja teţav. Načelo zagotavljanja varnosti.

3. VZGOJNE DEJAVNOSTI 3.1 PREVENTIVNE IN PROAKTIVNE DEJAVNOSTI Preventivne in proaktivne dejavnosti oblikujejo šolsko okolje. Temeljijo na kakovostnem organiziranju pouka, učenja, vzajemnem spoštovanju, odgovornosti in spoštljivih medosebnih odnosih. Oblikujejo varno, ustvarjalno in iniciativno šolsko okolje za učence.

Šola bo vsako leto v LDN načrtovala različne preventivne dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru ur pouka, ur oddelčne skupnosti, interesnih dejavnosti, dnevov dejavnosti, projektov … Pri načrtovanju bomo izhajali iz vizije naše šole, poslanstva in vrednot. V opravljeni analizi vzgojnega delovanja naše šole smo učenci, starši in učitelji izpostavili:  Kvaliteten pouk.  Oblikovanje dogovorov v okviru oddelčne skupnosti.  Razvijanje socialnih veščin – delavnice za učence. V različnih oblikah in ob različnih priloţnostih bomo v šoli:  Izvajali različne projekte šole in se vključevali širše in tudi v mednarodne projekte.  Sistematično in načrtno izvajali razredne ure in ure šolske skupnosti.  Skrbeli za ustrezno komunikacijo med učenci, zaposlenimi in starši.  Skrbeli za zgledno vedenje učencev.  Skrbeli za reševanje različnih osebnih problemov učencev in njihovih staršev.  Navajali učence na odgovornost in učenje odgovornosti, samokontrole in samovrednotenja.  Izvajali različne dejavnosti, ki povezujejo učence, starše, delavce šole in lokalno skupnost.  Organizirali tematska srečanja za starše, sestanke oddelčnih skupnosti s starši in učitelji.  Skrbeli za načrtovanje in izvajanje preventivnih dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva, zlorab … (dnevi dejavnosti, razredne ure, projekti, osebni pogovori …).  Izvajali nadzor na določenih krajih (šolska avla, hodniki, avtobusno postajališče, jedilnica …) in v določenem času (med odmori, pred poukom, v času kosila, po pouku …). Izvajali:  Svetovanje in usmerjanje učencem pri reševanju teţav v zvezi z njihovim razvojem, delom, razvijanju samopresoje, prevzemanju in razvijanju odgovornosti za lastne odločitve in ravnanja, spremljanju svojega dela v šoli, organizaciji lastnega dela za večjo učinkovitost …  Šolsko mediacijo.  Restitucijo.  Za uspešno in prizadevno delo bomo učencu ali skupini učencev izrekali in podeljevali pohvale, priznanja in nagrade. 3.2 VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI Vzgojni ukrepi so posledica ponavljajočih in teţjih kršitev pravil šole in so opredeljeni v Pravilih delovanja šole. Uporabljajo se, kadar:  nastala situacija zahteva hitro ukrepanje (nasilno vedenje),  učenec zavrača sodelovanje pri reševanju nastalega problema, ali niso bile uspešne predhodno izvedene vzgojne dejavnosti (svetovanje, pogovor, samopresoja, restitucija …), učenec ni pripravljen upoštevati Pravil šolskega reda in tako krati pravice drugih učencev in delavcev šole. Ko so izčrpane vse moţne oblike vzgojnega delovanja in vzgojnih ukrepov se učencu izreče vzgojni opomin v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 7672008). 4. VZAJEMNO SODELOVALNI ODNOS S STARŠI V šoli si bomo prizadevali za partnersko sodelovalni odnos, ki zajema:  skupno odgovornost za učencev razvoj,  odprt dialog z medsebojnim spoštovanjem,  delitev odgovornosti za učno-vzgojni (ne)uspeh,  plan dogovorjenih aktivnosti, s katerimi bomo oblikovali ţivljenje in delo šole.

4.1 Aktivnosti bomo izvajali z naslednjimi oblikami in načinom sodelovanja:

NAČIN VKLJUČEVANJA

OBLIKA SODELOVANJA Roditeljski sestanki in govorilne ure.

Samoiniciativno in na povabilo.

Šola za starše.

Delo z eno oddelčno skupnostjo po triletjih.

Obiskovanje šolskih in razrednih prireditev.

Samoiniciativno in na povabilo.

Vključevanje v dneve dejavnosti, interesne dejavnosti in odprte učne ure.

Samoiniciativno in na povabilo.

Svet staršev.

Na povabilo.

Sodelovanje s strokovnimi delavci šole pri reševanju učne in vzgojne problematike.

Samoiniciativno in na povabilo.

5. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE VZGOJNEGA NAČRTA ŠOLE. 5.1      

Šola bo izvajanje vzgojnega načrta uresničevala v skladu z: Razvojnim načrtom šole in vizijo šole. Cilji vzgoje in izobraţevanja, zapisanimi v 2. členu ZOŠ. Zakonom o osnovni šoli. Temeljnimi vrednotami, zapisanimi v ustavi RS, ZOŠ, Konvenciji o človekovih in otrokovih pravicah, Evropski resoluciji o vzgoji in izobraţevanju. LDN šole, kjer so pri posameznih aktivnosti opredeljene vsebine, cilji, nosilci dejavnosti, udeleţenci in evalvacija. Z aktivnim vključevanjem učencev v aktivnosti pri načrtovanju in izvajanju šolskega dela, medsebojni pomoči, razvijanju socialnih veščin, sprejemanju odgovornosti za svoja dejanja.

5.2 Spremljanje izvajanja vzgojnega načrta šola opravi ob zaključku posameznega redovalnega obdobja oziroma ob zaključku šolskega leta. Spremljava in uspešnost se opravi z evalvacijo, ki jo opravijo nosilci posameznih aktivnosti. Kazalci uspešnosti so:  dobri učni rezultati,  zanimiv, didaktično in metodično izveden pouk (evalvacija se opravi med učenci z vprašalnikom ob koncu redovalnih obdobij),  manj prepirov, ţalitev, motenj pouka in vseh oblik nasilnega vedenja,  večje sodelovanje staršev pri šolskem in domačem delu z učenci,  večje in uspešnejše sodelovanje staršev in učencev pri reševanju vzgojnih in vedenjskih teţav učencev,  čim manj izrečenih vzgojnih opominov,  zmanjšanje količine hrane, ki je učenci ne pojedo,  manj odklanjanja dejavnosti povezanih s fizično aktivnostjo učencev (opravičevanje pri pouku športne vzgoje in športnih dejavnostih …). Številka: 1/158 - 2009 Slovenske Konjice, 19. 5. 2009 Ravnateljica Helena Pačnik

Hišni red Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice je v skladu z 31. a členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) in na podlagi 49. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraţevanja (Uradni list RS, št. 16/2007, 36/2008) ter po predhodni obravnavi na seji sveta zavoda sprejela HIŠNI RED OŠ OB DRAVINJI SLOVENSKE KONJICE Šola s hišnim redom določi: območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrţevanja reda in čistoče. Hišni red velja za OŠ Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slov. Konjice in se smiselno uporablja tudi za podruţnično šolo Tepanje, Tepanje 24, Slov. Konjice. 1. OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE, KI SODIJO V ŠOLSKI PROSTOR Območje matične šole zajema prostore šole in telovadnico, dohod do šole, šolska igrišča in otroško igrišče, šolsko avtobusno postajo in parkirišča ter travnate površine v okolici šole. Parcelne številke: 204/4, 205/3, 203/2, 205/1. Območje podruţnične šole zajema prostore šole in telovadnico, dohod do šole, šolska igrišča in otroško igrišče, parkirišča ter travnate površine v okolici šole. Parcelne številke: 71, 70/2, 70/1, 62/3 in 52/2. 2. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE Poslovni čas šole je pet dni v tednu, in sicer od ponedeljka do petka. Prične se z jutranjim varstvom, med 5.30 in 6.00 in se zaključi ob 22.00. Ravnatelj lahko v izjemnih okoliščinah (primer višje sile, prireditve,…) ali v skladu z LDN odredi, da šola začasno posluje tudi v soboto, nedeljo, na drţavni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan. Uradne ure administrativnih delavcev šole so namenjene poslovanju s strankami, z drţavnimi in drugimi organi ter organi lokalnih skupnosti. Določene so v okviru poslovnega časa, in sicer:  v ponedeljek, sredo in četrtek od 12.00 do 14.00 ure,  v torek od 12.00 do 16.00 ure,  v petkih ni uradnih ur,  ob dnevih pred dela prostimi dnevi lahko ravnateljica ali po njenem pooblastilu pomočnica ravnateljice odobri skrajšanje poslovnega časa za največ dve delovni uri in s tem tudi skrajšanje uradnih ur. Ostale podrobnosti o poslovnem času in uradnih urah so opredeljene v Pravilniku o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času OŠ Ob Dravinji Slov. Konjice, ki velja od 1. 10. 2008. Strokovni delavci – učitelji nimajo uradnih ur, temveč imajo govorilne ure. Govorilno uro ima vsak učitelj enkrat mesečno popoldan in enkrat tedensko dopoldan. Razpored in čas govorilnih ur se za tekoče šolsko leto določi z Letnim delovnim načrtom šole, v mesecu septembru. Razpored in čas govorilnih ur sta objavljena na oglasni deski šole, v publikaciji in na spletni strani šole.

3. UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA IN ORGANIZACIJA NADZORA 3.1 ŠOLSKI PROSTOR se uporablja za:     

Izvajanje vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti učencev šole. Izvajanje drugih oblik vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti v organizaciji izvajalcev na podlagi sklenjene pogodbe. Izvajanje dejavnosti, ki jih s sklepom določi ustanovitelj. Oddajanje prostorov v najem (trţna dejavnost) v soglasju z ustanoviteljem. Delovanje političnih strank v šolskem prostoru ni dovoljeno.

3.2 PRIHODI IN VSTOP V ŠOLO            

Vstop v prostore, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, je dovoljen le na povabilo ali po dogovoru z učiteljem ali vodstvom šole. Vsi obiskovalci šole so se ob vstopu v šolo dolţni javiti deţurnemu učencu in sporočiti namen obiska. Šola je odprta v času pouka od 7.00 do 15.00, za prvo triletje pa od 5.30 do 16.30. Učenci in starši prvega triletja uporabljajo vhod prvega triletja. Učenci drugega in tretjega triletja, starši in drugi obiskovalci uporabljajo glavni vhod v šolo. Prihode in odhode učencev nadzorujejo deţurni učitelji. Prihode in odhode drugih obiskovalcev šole nadzorujejo deţurni učenci. Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, ki so jo za to pooblastili starši in s tem pisno obvestili šolo. Učenci morajo priti v šolo pravočasno in največ 15 minut pred pričetkom pouka ali drugih dejavnosti in počakajo v predprostoru. Sprejme jih deţurni učitelj, ki jih 10 minut pred pričetkom pouka spusti v razrede. V šolo lahko učenci prihajajo tudi prej, če se skupaj z učiteljem pripravljajo na pouk, nastop … Učenci, ki niso upravičeni do vključitve v varstvo vozačev in nimajo dogovorjenih aktivnosti, čakajo na začetek pouka v predprostoru ali izven šole. Interesne dejavnosti v šoli, ki so v popoldanskem času, potekajo pod nadzorom mentorja. Učenci, ki se v šolo pripeljejo s kolesom/motornim kolesom, morajo imeti opravljen kolesarski izpit/ izpit za motorno kolo in po predpisih opremljeno kolo/motorno kolo. Kolesa/motorna kolesa parkirajo na za to določenem mestu.

3.3 ODHODI IZ ŠOLE      

Učenci so po zaključenih dejavnostih dolţni zapustiti šolo. Zadrţevanje v šolskih prostorih, na hodnikih, v avli oz. na površinah, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, ni dovoljeno. Vsi učenci, razen učencev prvega triletja, ki imajo poseben vhod, odhajajo iz šole pri glavnem vhodu. Zapuščanje šolskega prostora v času pouka, odmorov in drugih oblik vzgojno-izobraţevalnega dela ni dovoljeno (tudi v primeru prostih ur učencev). Učenec lahko izjemoma zapusti šolo, če za odhod pisno ali ustno zaprosijo starši. Izjemen odhod učenca iz šole se vpiše v dnevnik v rubriki odsotnost učencev in obvesti starše. Za učence, ki v času pouka, odmorov ali drugih oblik vzgojno-izobraţevalnega dela brez dovoljenja odhajajo iz šole ali drugih prostorov kjer poteka vzgojno-izobraţevalno delo, šola ne nosi odgovornosti. Prehajanje iz učilnice v učilnico se izvaja disciplinirano in obzirno, brez zadrţevanja na stopniščih.

3.4 ORGANIZACIJA NADZORA              

Okolica Osnovne šole Ob Dravinji je pod nadzorom pooblaščene varnostne sluţbe. Nadzor šolskega prostora v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, izvajajo vsi delavci šole. Učenci pri tem le sodelujejo. Vstop v prostore, kjer se izvaja vzgojno-izobraţevalno delo, je dovoljen le na povabilo ali po dogovoru z učiteljem ali vodstvom šole. Vsi delavci šole morajo biti pozorni na gibanje neznanih zunanjih obiskovalcev, posebno še v primeru, da le-ti navezujejo stike z učenci. Nadzor nad vstopom v šolo v dopoldanskem času izvajajo deţurni učenci v avli in garderobi 1. triletja. Nadzor nad vstopom v šolo do pričetka pouka, v glavnem odmoru in po pouku do odhoda avtobusov izvajajo deţurni učitelji. V popoldanskem času, po končanih dejavnostih v šoli, ponoči, ob koncu tedna, praznikih, med šolskimi počitnicami in pouka prostih dneh je objekt šole zaklenjen. V času pouka so vsi glavni vhodi v šolo odklenjeni. Učilnice učencem odpirajo učitelji vzgojno-izobraţevalnega programa pred začetkom ure vzgojnoizobraţevanega dela. Učitelj mora zagotoviti, da se ob zvočnem signalu oziroma začetku ure začne vzgojno-izobraţevalno delo, in poskrbeti, da so učilnice pravočasno odklenjene. Delavci šole morajo kabinete in učilnice, v katerih ni pouka, zaklepati. Dnevno varovanje objekta šole je porazdeljeno na zaposlene, od hišnika do deţurnih učiteljev in ostalih učiteljev, ki so zadolţeni za posamezne učilnice. Zaposleni dobijo ključe proti podpisu in so za njih odgovorni. Seznam ključev in oseb, ki so dobili ključ, hrani tajništvo šole. O vsaki izgubi ali kraji ključa je imetnik ključa dolţan takoj obvestiti vodstvo šole in tajnico šole. Svojo garderobo hranijo učenci v omaricah. Učenci so dolţni skrbeti za svojo omarico. V omaricah ne puščajo vrednejših predmetov. Nadzor nad to garderobo imajo razredniki, deţurni učitelji in deţurni učenci. Učenci, učitelji in drugi delavci šole so odgovorni, da vodstvu šole ali hišniku takoj javijo vse opaţene poškodbe opreme v okviru šolskega prostora in okolice šole, še posebej poškodbe, ki ogroţajo varnost uporabnikov.

4. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI   



Šola odgovarja za varnost učencev v času pouka in dejavnosti, ki jih organizira po letnem delovnem načrtu na celotnem območju šolskega prostora, ki je opredeljen v 1. točki tega hišnega reda. Zaposleni delavci šole so dolţni poskrbeti za varnost vseh učencev in opozoriti vodstvo šole na vse situacije in dogodke, ki bi lahko ogrozile varnost učencev. Za zagotavljanje varnosti šola izvaja naslednje ukrepe: - določa pravila obnašanja v šolskem prostoru, - določa uporabo zaščitnih in varnostnih pripomočkov v skladu z Izjavo o varnosti in zdravju pri delu z oceno tveganja, - upošteva navodila Poţarnega reda, - zagotavlja preventivne zdravstvene ukrepe (omarica za prvo pomoč, usposobljenost delavcev za nudenje prve pomoči, drugi ukrepi), - sprejema prepoved uporabe nedovoljenih naprav in pripomočkov, - določa druge ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost v šoli. Na poti v šolo in iz šole morajo učenci upoštevati pravila prometne varnosti. - Razredniki seznanijo učence z varnimi potmi v šolo prvi dan pouka, njihove starše pa na prvem roditeljskem sestanku. Posebno pozornost je treba posvetiti učencem 1. razreda in 2. razreda (rumene rute, kresničke). - Učence 1. razreda v šolo in iz šole obvezno spremljajo starši ali druga oseba stara nad 10 let, ki so jo starši za to pooblastili in o tem pisno obvestili vodstvo šole ali razrednika.



 

   

Za organizacijo nadzora in zagotavljanje varnosti so določeni deţurni učitelji. Naloge deţurnih učiteljev so: - Deţurstvo v jedilnici je v času kosila. - Deţurstvo pred glavnim vhodom, v avli, na hodnikih in v garderobi 1. triletja se izvaja pred pričetkom pouka, v glavnem odmoru in po pouku. - Vodstvo šole ali svetovalno sluţbo seznani z opaţenimi posebnostmi. Razpored in čas deţurstev učiteljev je opredeljen v letnem delovnem načrtu šole in je objavljen na oglasnih deskah. Varstvo vozačev in podaljšano bivanje - Učenci, ki čakajo na kosilo, šolske prevoze, interesne dejavnosti, se takoj po končanem pouku vključijo v varstvo oz. podaljšano bivanje. - Učenci, ki so prijavljeni v oddelke podaljšanega bivanja, gredo takoj po končanem pouku v prostor, kjer se podaljšano bivanje izvaja. Starši so dolţni učitelja (razrednika ali učitelja OPB) pisno ali telefonsko obvestiti o učenčevi odsotnosti ali spremenjeni uri odhoda iz OPB. - Učenci, ki čakajo na šolske prevoze, se morajo vključiti v varstvo vozačev. - Vozače na avtobusno postajališče spremlja učitelj, ki izvaja varstvo vozačev in je z njimi do odhoda avtobusov. - Šola ne prevzema odgovornosti za učence, ki niso vključeni v varstvo vozačev oz. samovoljno in predčasno odhajajo iz varstva vozačev. V času vzgojno-izobraţevalnega procesa učenci brez vednosti razrednika oziroma v primeru njegove odsotnosti vodstva šole ne smejo zapuščati šolskega prostora. Za druge oblike vzgojno-izobraţevalnega dela, kot so ekskurzije, šola v naravi, tabori, dnevi dejavnosti, ogledi prireditev, tekmovanja ipd., veljajo glede varnosti in reda dogovori med učenci in odgovornim učiteljem, spremljevalci oziroma razrednikom in starši, skladno z akcijskim načrtom, ki ga pripravi strokovni vodja druge oblike vzgojno-izobraţevalnega dela. V primeru poškodbe ali slabega počutja učenca mora učenec sam, ostali učenci ali deţurni učitelj takoj obvestiti razrednika oziroma učitelja, ki ga poučuje naslednjo učno uro, če je razrednik odsoten. Razrednik in učitelj je dolţan o poškodbi ali slabem počutju učenca takoj obvestiti njegove starše. V primeru teţjih poškodb ali v primeru zelo slabega počutja učenca mora šola takoj obvestiti zdravstveno sluţbo. Če pride do poškodbe zaradi nasilnega dejanja ali nesreče, je šola o tem dolţna obvestiti tudi policijo. V primeru naravnih nesreč je potrebno ravnati v skladu z Varnostnim načrtom šole.

5. VZDRŢEVANJE REDA IN ČISTOČE  Učenci, delavci šole in drugi izvajalci vzgojno-izobraţevalnih programov morajo prihajati v šolo pravočasno.  Po prihodu v šolsko stavbo se učenci v garderobi preobujejo v šolske copate. Za športno vzgojo v telovadnici je obvezna uporaba čistih nedrsečih športnih copat.  Učenci hranijo svojo garderobo v garderobnih omaricah (športna vzgoja) ter so dolţni skrbeti za red v njej. Nadzor nad garderobo in omaricami imajo razredniki in deţurni učitelji in tudi vsi drugi zaposleni.  V času kosila nošenje šolskih torb v jedilnico ni dovoljeno. Učenci predmetne stopnje šolske torbe v času kosila pustijo na policah pred jedilnico ali v garderobnih omaricah.  Za vzdrţevanje reda v času pouka se učenci ravnajo po pravilih šolskega reda.  Zadrţevanje staršev in drugih obiskovalcev šole, brez razloga, v garderobah, hodnikih in pred razredi ni dovoljeno. V primeru, da starši potrebujejo otroka so se dolţni oglasiti v tajništvu šole.  Učenci, delavci šole, zunanji izvajalci vzgojno-izobraţevalnih programov in drugi uporabniki so dolţni vzdrţevati urejenost šolskih prostorov, ki jih uporabljajo.  Ob koncu učne ure se pospravijo vsi uporabljeni učni pripomočki v omare ali na določen prostor. Učenci pospravijo svojo opremo v torbe ali na za to določen prostor. Izvajalec vzgojno-izobraţevalnega programa stalno kontrolira prostor izvajanja programa in učence opozarja na pozabljene ali odvrţene stvari.

 

  

Vse poškodbe, ki nastanejo na opremi, šolskem inventarju ali zgradbi, učenci in zaposleni takoj javijo v tajništvu šole ali hišniku. Če je mogoče, se poškodbe in okvare odpravijo takoj, v nasprotnem primeru pa v najkrajšem moţnem času. Za popravila skrbi hišnik. Vsaka oddelčna skupnost ali razrednik določi na razrednih urah po dva reditelja, ki opravljata svoje delo en teden oziroma po dogovoru in imata sledeče naloge: - skrbita, da je učilnica, kabinet ali prostor, v katerem učenci delajo, vedno čist in pospravljen, - skrbita, da se učenci pravočasno preselijo iz ene učilnice v drugo, - ob začetku učne ure seznanita izvajalca vzgojno-izobraţevalnega programa z odsotnostjo učencev, - po končani uri počistita tablo in uredita učilnico ter opozorita učence na morebitne pozabljene predmete, - po malici pomagata poskrbeti za čistočo in urejenost učilnice in jedilnice, - po končani uri pregledata oddelek in pospravita morebitne odpadke, - javljata razredniku ali izvajalcu učne ure nepravilnosti in poškodbe šolske lastnine, - javljata odsotnost učitelja 5 min po začetku pouka ravnatelju ali v tajništvo, - deţurna učenca prostor zapustita zadnja, - opravljata druge naloge, za katere ju pooblasti oddelčna skupnost ali razrednik. Učenci pod vodstvom razrednikov skrbijo tudi za urejenost in čistočo šolskega prostora. Program in razpored urejanja določi koordinator ekošole. Za red in čistočo v razredu je odgovoren vsak učenec. Vsi odpadki, ki nastanejo pri delu, se sproti odlagajo v koše za smeti. Odpadni papir, plastika – embalaţa, kartuše in baterijski vloţki se zbirajo v posebnih zbiralnikih. Odpadkov ni dovoljeno puščati po klopeh in pod njimi ali jih odvreči na tla. Šolske prostore in površine po opravljenem vzgojno-izobraţevalnem delu čistijo čistilke. Razpored čiščenja in čas čiščenja določi vodstvo šole. Dela in naloge čistilk se določijo na osnovi sistemiziranih delovnih mest. Nadzor nad čistočo in urejenostjo okolja izvaja hišnik in vodstvo šole. Za nadzor in čistočo v šolski kuhinji skrbi in odgovarja vodja šolske kuhinje.

6. DRUGO    

     

Učenci denarja in vrednih predmetov ne smejo prinašati v šolo. Šola ne odgovarja za poškodbo ali krajo. O vsaki nastali škodi ali kraji so učenci dolţni obvestiti učitelja ali razrednika oziroma vodstvo šole. V primeru, da učenec namerno povzroči škodo, je le-to dolţan šoli povrniti. Višino škode oziroma zneska, ki ga je učenec dolţan povrniti, določi vodstvo šole. Šola obvešča starše in učence z obvestili: - na oglasnih deskah, - preko centralnega ozvočenja, - po pošti, telefonu, e-pošti, - obvestila vročena otroku, - na spletni strani šole, - v šolski publikaciji. V šolskih prostorih se ne sme prodajati knjig in drugih predmetov, prav tako se brez dovoljenja vodstva šole ne sme deliti propagandnega gradiva. Na celotnem šolskem prostoru v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljeno kaditi. Z rolerji in rolkami je prepovedano prihajati v šolo. V času trajanja vzgojno-izobraţevalnega procesa (pouk, odmori, dnevi dejavnosti, na avtobusu …) ni dovoljena uporaba mobilnih telefonov. Učenci ne smejo fotografirati in snemati učencev in zaposlenih brez njihovega dovoljenja. Nepooblaščenim osebam ni dovoljeno fotografiranje in snemanje brez dovoljenja vodstva šole. V primeru, da učenec z uporabo mobilnega telefona ali drugo elektronsko napravo krši pravila šolskega reda in hišni red, se mu telefon ali naprava odvzame in vroči staršem.



Učenci v šolo praviloma ne prinašajo mobilnih telefonov in druge elektronske naprave. V primeru, da učenec kljub temu v šolo prinese mobilni telefon ali druge elektronske naprave, zanje tudi v celoti odgovarja. Za izgubljene, poškodovane ali drugače odtujene mobilne telefone ali druge elektronske naprave šola ne odgovarja. Obiskovalcem šole brez prisotnosti pedagoških delavcev ni dovoljeno navezovanje stikov z učenci ali samovoljno reševanje kakršnihkoli sporov.

6.1 SEZNANITEV S HIŠNIM REDOM 

Razredniki predstavijo hišni red učencem in staršem na začetku šolskega leta in po potrebi tudi med šolskim letom.

6.2 KRŠITVE PRAVIL HIŠNEGA REDA  

Učenci, delavci, obiskovalci šole in najemniki prostorov so dolţni spoštovati pravila Hišnega reda. Kršitve Hišnega reda se za učence obravnavajo po Pravilniku šolskega reda in po Pravilniku o vzgojnih opominih.

6.3 VELJAVNOST    

Hišni red začne veljati s 1. septembrom 2009. Z začetkom veljavnosti tega hišnega reda preneha veljati dosedanji hišni red. S hišnim redom se seznanijo vsi zaposleni delavci in učenci šole. Hišni red se objavi na oglasni deski šole in na spletni strani šole. Hišni red je bil obravnavan na konferenci učiteljskega zbora, na svetu staršev in svetu zavoda.

Številka: 1/159 - 2009 Slovenske Konjice, 19. 5. 2009 Ravnateljica Helena Pačnik

Pravila šolskega reda Svet zavoda Osnovne šole Ob Dravinji, Ulica Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice je v skladu s 60. e členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) na 7. redni seji dne, 26. 05. 2009 sprejel PRAVILA ŠOLSKEGA REDA OSNOVNE ŠOLE OB DRAVINJI Pravila šolskega reda temeljijo na osnovi 60. e člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS 102/2007). V Pravilih šolskega reda so podrobneje opredeljeni:  dolţnosti in odgovornosti učencev,  pravila obnašanja in ravnanja učenca,  vzgojni ukrepi za kršitve pravil,  načini zagotavljanja varnosti,  organiziranost učencev,  opravičevanje odsotnosti,  zagotavljanje zdravstvenega varstva učencev. Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolţnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole. Pravila šolskega reda veljajo na vseh področjih izvajanja vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti. Pravila šolskega reda veljajo za matično šolo in podruţnično šolo Tepanje. Termin učenec se uporablja za učenca in učenko, termin učitelj za učitelja in učiteljico. 1. DOLŢNOSTI UČENCA SO:                  

da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole, ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola, da se spoštljivo in odgovorno vede do drugih učencev in zaposlenih na šoli, da skrbi za šibkejše in mlajše učence med gibanjem na skupnih površinah, da se izogiba verbalnim in fizičnim konfliktom, da izpolnjuje osnovnošolske obveznosti, da upošteva Pravila šolskega reda in Hišnega reda OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice ter pravila obnašanja v posameznih prostorih šole, poţarnega reda ter navodila delavcev šole, da se vključuje v delo oddelčne skupnosti in skupnosti učencev šole, da sodeluje pri dogovorjenih aktivnostih šole, načrtovanih v LDN, da v šolo prihaja pripravljen na šolsko delo in izpolnjuje navodila učiteljev, da drugih učencev in delavcev šole ne moti in ne ovira pri delu, da skrbi za lastno zdravje, varnost in higieno, da ne ogroţa zdravja in varnosti drugih učencev in delavcev šole, da varuje in odgovorno ravna s premoţenjem šole ter lastnino drugih učencev in delavcev šole, da varuje in odgovorno ravna s svojo lastnino, da sodeluje pri urejanju in čiščenju šole in šolske okolice, da učilnico in druge šolske prostore po pouku ali drugih dejavnostih zapusti čiste in urejene, da poravna namerno povzročeno škodo, da sodeluje pri dogovorjenih oblikah deţurstva v šoli.

2. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA UČENCA                             

Če obiskujem drugo ali tretje triletje, vstopam v šolo pri glavnem vhodu, učencem prvega triletja je namenjen poseben vhod. Svoja oblačila puščam v garderobi, v šolskih prostorih nosim šolske copate, v šoli na glavi nimam pokrivala. S kolesom in motorjem se vozim le po prometnih površinah. Kolo in motorno kolo puščam na za to predvidenem mestu. K pouku in drugim oblikam šolskega dela prihajam točno. K pouku redno prinašam šolske potrebščine, dosledno opravljam naloge in sem pripravljen na pouk. Pri pouku in drugih oblikah dela v šoli upoštevam navodila učitelja, mentorja ali drugega delavca šole. Pri uporabi učil in drugih učnih pripomočkov upoštevam navodila učitelja za uporabo, rokovanje in shranjevanje. Na začetek pouka mirno počakam v učilnici in se pripravim za delo pri predmetu, ki ga imam na urniku. Mirno čakam učitelja pred učilnico, če je le-ta zaklenjena. V času pouka sem v učilnici ali v drugem prostoru, kjer se odvija vzgojno-izobraţevalni proces. Ko med poukom ţelim govoriti, to izrazim z dvigom roke in počakam, da dobim besedo. Spoštujem in upoštevam dogovore v oddelčni skupnosti in na šoli. Pri dnevih dejavnosti, ekskurzijah, šolah v naravi, športnih dnevih, obiskih prireditev, tekmovanj in drugih oblikah dela v šoli upoštevam dogovore in se ravnam po navodilih učiteljev oziroma spremljevalcev. Pozdravljam zaposlene na šoli, sošolce in obiskovalce šole ter se do vseh vedem spoštljivo. Konflikte in teţave rešujem s pogovorom, brez uporabe nasilja. Po pomoč se lahko obrnem na učitelja, šolsko svetovalno sluţbo ali katerokoli odraslo osebo, zaposleno na šoli. Skrbim za red in čistočo v šolskih prostorih in okolici šole. Odgovorno in skrbno ravnam s svojo lastnino, lastnino šole, sošolcev in zaposlenih. Po razredu, hodnikih, avli, stopniščih in drugih prostorih šole hodim mirno, se tiho pogovarjam, skrbim za svojo varnost in varnost drugih na šoli. Malico zauţijem v dogovorjenem času in prostoru. V času pouka in drugih oblik šolskega dela šolo zapustim le v izjemnih primerih samo z dovoljenjem učitelja predmeta ali razrednika. V šolo ne prihajam in nisem pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole. V šolskih prostorih in šolski okolici ne kadim, posedujem, ponujam, prodajam ali uţivam alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in ne napeljujem sošolcev k takim dejanjem. V šolo in njeno okolico ne prinašam pirotehničnih sredstev, jih ne preprodajam, uporabljam. Na avtobusnem postajališču se vedem kulturno, ne ogroţam varnosti sebe in drugih. Upoštevam navodila deţurnega učitelja ali drugega delavca šole. V času pouka, v odmorih in v drugih oblikah vzgojno-izobraţevalnega dela v šoli ali izven nje ne uporabljam prenosnih telefonov, predvajalnikov glasbe in elektronskih iger. V šolo prihajam oblečen in naličen svojim letom primerno. Moja oblačila, ličila, nakit in modni dodatki so taki, da ne motijo učencev in delavcev šole ter ne ogroţajo mojega zdravja. Vestno izpolnjujem dolţnosti in naloge deţurnega učenca.

3. VZGOJNI UKREPI OB KRŠITVAH PRAVIL Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolţnosti in ne spoštuje pravil šolskega in hišnega reda, stori kršitev. Ob kršitvah pedagoški delavci ravnamo v skladu s postopki, ki so zapisani v nadaljevanju Pravil šolskega reda OŠ Ob Dravinji. Z vzgojnim ukrepom ni mogoče omejiti pravic učencev, ki so zapisane od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 102/2007). Takojšnje odzivanje ob zaznanih kršitvah pravil šolskega reda je odgovornost vseh zaposlenih pedagoških in drugih delavcev šole. Ob zaznavi kršitve učitelj preveri, komu je mogoče pripisati kršitev. O kršitvi, ki jo je zaznal in obravnaval, naredi pisni zaznamek na list opaţanj, ki je priloţen dnevniku razreda. V primeru, da gre za kršitev, pri kateri so potrebni nadaljnji ukrepi, o tem seznani razrednika in sodeluje v postopku. Razrednik razišče okoliščine domnevne kršitve, si pridobi dodatne informacije od morebitnih očividcev, se pogovori z učencem oziroma vpletenimi učenci in presodi o potrebi po izvedbi nadaljnjih ukrepov. Pri izbiri ukrepa upošteva individualne značilnosti učenca in okoliščine. Razrednik in razredni učiteljski zbor se odločijo o obliki vzgojnega ukrepa in načinu izvajanja. O izbranem ukrepu in načinu izvajanja razrednik obvesti starše. Namen vzgojnega ukrepanja je pomoč učencu, da se umiri, začne sodelovati in da se začne odgovorno in spoštljivo vesti do učiteljev, drugih delavcev šole, učencev ali drugih. Pri vzgojnem ukrepanju upoštevamo postopnost delovanja in ukrepanja. Glede na individualne značilnosti učenca in okoliščine je lahko vrstni red postopanja drugačen, kot je spodaj navedeno. Postopnost:  učitelj se pogovori z učencem,  učitelj seznani razrednika,  razrednik se pogovori z učencem in učiteljem,  razrednik obvesti starše,  razrednik se pogovori z učencem in starši,  razrednik seznani učiteljski zbor in ta se odloči za ukrepanje,  vključi se šolska svetovalna sluţba,  po potrebi šolska svetovalna sluţba vključi zunanje inštitucije (CSD, policijo …),  izreče se vzgojni opomin,  razrednik s pomočjo vseh zgoraj navedenih izdela individualni vzgojni načrt. Moţni vzgojni ukrepi ob ponavljajočih kršitvah pravil šole, ob zavračanju sodelovanja učenca pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (pogovor, svetovanje, pogovor s samopresojo, mediacija, restitucija …) so:  Zadrţanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov in sicer po pouku z vednostjo staršev.  Odstranitev učenca od pouka in organizacija učenja in dela izven učne skupine. Učitelj učne skupine preveri delo učenca in se z njim pogovori.  Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ni pri pouku ali pri organiziranih oblikah vzgojnoizobraţevalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora. Organizira se ustrezna nadomestna dejavnost v šoli.  Odvzem nekaterih pravic, ki so pridobljene s statusi učencev v šoli ali v povezavi z nadstandardnimi storitvami šole.  Odvzem predmeta, s katerim učenec ogroţa varnost in zdravje sebe in drugih udeleţencev v vzgojnoizobraţevalnem procesu.  Povračilo namerno povzročene škode. O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca. Z njimi se pogovori o kršitvi pravil, posledicah in moţnih načinih reševanja teţav. Če starši odklonijo sodelovanje, odklonitev ne zadrţi uporabe vzgojnega ukrepa. Šola vodi zapise o razlogih za uporabo vzgojnih ukrepov.

3.1 POSTOPNOST VZGOJNEGA UKREPANJA NE VELJA Postopnost vzgojnega ukrepanja ne velja v primeru spodaj navedenih kršitev:  več kot 12 ur neopravičenih izostankov,  izsiljevanje drugih učencev in delavcev šole,  namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe, stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,  kraja tuje lastnine,  popravljanje, ponarejanje in uničevanje šolske dokumentacije, uradnih dokumentov in listin, ki jih izdaja šola,  grob verbalni ali fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,  ogroţanje ţivljenja in zdravja učencev, učiteljev, delavcev šole in drugih oseb,  uporaba, preprodaja, posedovanje pirotehničnih sredstev,  kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uţivanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje drugih učencev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti, odmorih in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v LDN,  prihod, oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, odmorih, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti, ki so opredeljene v LDN šole,  spolno nadlegovanje. V teh primerih se takoj, ko je mogoče, vključi šolska svetovalna sluţba, po potrebi še zunanje institucije in obvesti starše. Učencu se izreče vzgojni opomin. 3.2 VZGOJNI OPOMIN Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar so bili izčrpani vsi s pravilnikom določeni postopki, kadar učenec krši dolţnosti in odgovornosti določene z zakonom, predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti in ukrepi niso dosegli namena. Vzgojni opomini se izrekajo v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli, ki ga je izdal minister za šolstvo in šport (Ur.l. RS, št. 76/2008). 4. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI Načini in zagotavljanje varnosti so opredeljeni v Hišnem redu OŠ Ob Dravinji in Pravilih šolskega reda OŠ Ob Dravinji. 5. ORGANIZIRANOST UČENCEV Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole. Vsaka oddelčna skupnost na začetku šolskega leta v skupnost učencev šole izvoli dva predstavnika. Mentorja skupnosti učencev šole imenuje ravnatelj. Skupnost učencev šole podruţnice oblikujejo učenci podruţnice. Vsak oddelek imenuje dva predstavnika. Mentor skupnosti učencev na podruţnici je vodja podruţnice.

5.1 NALOGE ODELČNE SKUPNOSTI        

Vsaka oddelčna skupnost na začetku šolskega leta izvoli: dva predstavnika v skupnost učencev šole, predsednika oddelka, namestnika, tajnika, predstavnika ekošole, predstavnika zdrave šole, člana RK, dva športna referenta. V začetku šolskega leta dogovori in zapiše pravila dela in ţivljenja v oddelčni skupnosti. Izobesi jih na vidno mesto v matični učilnici. Pravila so v skladu s pravili šole in hišnim redom. S svojimi predlogi in pripombami aktivno sodeluje pri ţivljenju in delu šole. Organizira razredne prireditve in sodeluje na šolskih. Obravnava kršitve pravil šolskega reda in predlaga vzgojno dejavnost. Oblikuje predloge za priznanja, nagrade in pohvale. Načrtuje in izvaja druge dogovorjene naloge, ki izhajajo iz nalog oddelčne skupnosti, načrta dela šolske skupnosti, LDN šole in so usklajene z razvojnim in vzgojnim načrtom šole. Preko članov skupnosti učencev šole daje predloge in uporabne pripombe za izboljšanje ţivljenja in dela šole.

5.2 NALOGE SKUPNOSTI UČENCEV ŠOLE (v nadaljevanju tudi ŠS)          

Mentorja imenuje ravnateljica šole. V mesecu oktobru mentor ŠS skliče sestanek. Skupnost učencev šole v začetku šolskega leta izvoli: predsednika in namestnika ŠS ter tajnika. V začetku šolskega leta ŠS oblikuje letni program aktivnosti in način delovanja ŠS, pogostost srečanj … Mentor in predsednik ŠS ravnateljico in učiteljski zbor redno seznanjata s potekom aktivnosti v ŠS, posredujeta predloge, pripombe, opaţanja, ţelje učencev … ŠS zbira predloge, ţelje, opaţanja … oddelčnih skupnosti v zvezi s poukom in drugimi dejavnostmi na šoli. Spremlja uresničevanje Pravil šolskega reda OŠ Ob Dravinji in Vzgojnega načrta OŠ Ob Dravinji ter predlaga izboljšave in spremembe. Načrtuje in organizira skupne akcije, okrogle mize, šolske prireditve, srečanja … Predlaga predloge za priznanja na ravni šole. Načrtuje in izvaja druge dogovorjene naloge.

6. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI      

V primeru odsotnosti od ur pouka in drugih oblik šolskega dela je učenec dolţan v treh dneh po vrnitvi v šolo razredniku izročiti pisno opravičilo staršev ali zdravnika. V primeru daljše odsotnosti ali dvoma v opravičilo razrednik pisno ali preko telefona opozori starše, naj posredujejo zdravniško opravičilo ali pridejo na razgovor. Če razrednik ne prejme pisnega opravičila v predvidenem ali dogovorjenem roku, izostanek šteje kot neopravičen. Če je učenec od ur pouka odsoten več kot tri dni, so starši dolţni razredniku sporočiti vzrok odsotnosti. V nasprotnem primeru razrednik starše obvesti, pisno ali preko telefona, o odsotnosti učenca in jih povabi na razgovor ali zahteva, da sporočijo vzrok odsotnosti. Pet dni v letu lahko učenec izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka. Straši njegov izostanek vnaprej napovedo. Izostanek je lahko strnjen. To ne velja v primeru, ko ima učenec napovedano ocenjevanje znanja ali nacionalno preverjanje znanja. Razrednik vodi evidenco o telefonskih in osebnih pogovorih ter dopisovanju s starši. Evidenco hrani do konca šolskega leta.

7. SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV        

Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s predpisi in zakonom o zdravstvenem varstvu . Osnovna šola sodeluje z zdravstvenim domom pri organizaciji izvedbe predpisanih zdravniških pregledov in cepljenj v času obveznega osnovnega šolanja. Zdravstveni dom šolo in starše pisno obvesti o datumu in času izvedbe pregleda ali cepljenja. V primeru, da starši odklonijo sodelovanje svojega otroka pri udeleţbi na z zakonom določenem zdravstvenem varstvu, šola o tem pisno obvesti pristojno zdravstveno ustanovo. V skladu z normativi šola poskrbi za spremstvo učencev na zdravniški pregled. V šoli deluje tudi zobna ambulanta, ki jo lahko obiščejo učenci po urniku dela zobne ambulante. V času pouka sta v ambulanti lahko istočasno le dva učenca. Učenci so v šoli vključeni v akcijo za čiste in zdrave zobe. Organizirani so sistematski pregledi zob in predavanja o pravilnem čiščenju ter negi zob. Šola sodeluje s preventivno sluţbo Zdravstvenega doma Slov. Konjice.

Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Pravila šolskega reda začnejo veljati s 01. 09. 2009. Številka: 1/160 - 2009 Predsednica sveta zavoda: Jana Novak Vehovar

Ravnateljica: Helena Pačnik

Varna pot v šolo Ustanovitelj zagotavlja brezplačen prevoz za vse učence, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno od šole več kot 4 km. Ravno tako poskrbi za prevoz otrok, ki obiskujejo prvi razred, in otrok, ki obiskujejo višje razrede, ne glede na oddaljenost od šole, kjer je ogroţena varnost učencev na poti v šolo. Varnost šolske poti preveri Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Šola je starše in učence seznanila z varno potjo. Nekaj nasvetov za varno pot v šolo:

       

Hodimo po najvarnejši poti. Uporabljamo pločnike in pešpoti. Cesto prečkamo na prehodih za pešce. Na cesti, ki nima pločnika, praviloma hodimo po skrajni levi strani vozišča. Hodimo v gosjem redu. Uporabljamo kresničke in rumene rutice. Otrok naj se v šolo vozi s tehnično brezhibnim kolesom; opravljen mora imeti kolesarski izpit, za vse učence do 14 leta pa je obvezna čelada. Kolo z motorjem lahko uporabljajo starejši od 14 let, ki imajo opravljen preizkus znanja cestnoprometnih predpisov.

Šolski zvonec I. TRILETJE in II. TRILETJE URA 0.

III. TRILETJE (6 . – 9. razred)

ČAS 7.15–8.00 8.05–8.50 malica

URA 0.

ČAS 7.15–8.00

8.05–8.50

9.10–9.55

3. 4. 5.

10.00–10.45 10.50–11.35 11.40–12.25 12.30–13.15 kosilo

3. 4. 5.

6. 7. 8.

8.55–9.40 malica 10.00–10.45 10.50–11.35 11.40–12.25 12.30–13.15 kosilo 13.20–14.05 14.10–14.55

Prevozi šolskih avtobusov Jutranji prevoz iz postaj v šolo Gabrovnik - Barbara - Bezina - Škalce (Veolia) Vrhole - Preloge - Prihova K - Sp. Grušovje - Tepanje – Dobrneţ Sojek - Špitalič - Konjiška vas (Izletnik) Kamna Gora (Izletnik) Brdo (Anda) Ulipi - Zreče kapela (Anda) Sp. Pristava - Nova vas – Breg (Anda) Sp. Grušovje – Perovec (Izletnik) Jutranji prevoz iz postaj v šolo Gabrovnik - Barbara - Bezina - Škalce (Veolia) Vrhole - Preloge - Prihova K - Sp. Grušovje - Tepanje – Dobrneţ Sojek - Špitalič - Konjiška vas (Izletnik) Kamna Gora (izpred avtobusne postaje) Brdo (Anda) Ulipi - Zreče kapela (Anda) Sp. Pristava - Nova vas – Breg (Anda) Sp. Grušovje – Perovec (Izletnik)

(Veolia)

6.50 6.35 6.45 6.30 6.50 6.30 6.40 7.20 13.25 13.25 13.25 14.30 13.25 12.40, 13.25 12.40 13.25

Deţurstva učencev in učiteljev Deţurstva učencev in učiteljev organiziramo zaradi zagotavljanja večje varnosti in reda. Izvajamo jih v avli šole, na hodnikih, v 1. triletju in v jedilnici. Razpored deţurnih učencev in učiteljev za tekoči mesec je na oglasni deski v avli in v zbornici šole. Deţurni učenec dobi zjutraj deţurni list z navodili za delo. V času deţuranja ga vestno izpolnjuje. Deţurno mesto lahko zapusti le v dogovoru z razrednikom ali s pomočnico ravnateljice.

Razpored govorilnih ur in roditeljskih sestankov Šola sodeluje s starši tako, da organizira redne govorilne ure in roditeljske sestanke ter omogoča delovanje sveta staršev in sveta šole. Popoldanske govorilne ure so enkrat mesečno, in sicer drugi torek v mesecu od 17.00 do 18.00. Takrat se lahko z učitelji individualno pogovorite. Ravnateljica ima govorilne ure v času uradnih ur. Pri njej ste vedno dobrodošli s svojimi pripombami, pohvalami, mnenji in predlogi. Na pogovor z učiteljem lahko pridete tudi v času dopoldanskih govorilnih ur (glej razpredelnico Strokovni delavci šole). Roditeljski sestanki Čas

Tema

Izvajalec

Predavanje: Spremljanje otrokovega dela v šoli. Predstavitev ţivljenja in dela na šoli. Predstavitev pravil hišnega reda, vzgojnega načrta in šolskih pravil. Predstavitev LDN …

Zdenka Zalokar Divjak

Razredna tematika, učno-vzgojna problematika, NPZ, šola v naravi. Predavanje: Skrb za zdravje

razredniki

januar

april

Razredna tematika, izbirni predmeti za naslednje šolsko leto, učna diferenciacija, NPZ. Evalvacija vzgojnega načrta.

september

razredniki

ZZV Celje razredniki šolska svetovalna sluţba

Glede na ţelje in potrebe staršev bo šola organizirala srečanja, delavnice, razgovore z ustreznimi strokovnjaki.

Razširjeni program šole V skladu z 20. členom Zakona o osnovni šoli izvaja šola razširjeni program, ki obsega: Dodatni pouk Učencem, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja, je namenjen dodatni pouk. S poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami dela, kot so samostojno učenje, učenje z odkrivanjem, problemski pouk, podpira doseganje višjih učnih ciljev. Na razredni stopnji se izvajata dodatni pouk slovenščine in matematika. Na predmetni stopnji pa: slovenščine, matematike, angleščine, kemije, fizike, geografije in biologije. Dopolnilni pouk Učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dodatno razlago snovi in pomoč učitelja, je namenjen dopolnilni pouk. Z razširjenimi metodami in oblikami dela učenci laţje usvojijo temeljne učne cilje. Dopolnilni pouk pri matematiki in slovenščini lahko obiskujejo učenci od prvega do devetega razreda, od petega razreda naprej pa tudi pri angleščini. Individualna učna pomoč Na šoli je organizirana individualna učna pomoč učencem s posebnimi potrebami. Delo je namenjeno tako učencem z učnimi teţavami kot izjemno nadarjenim. Učence v to obliko vključujemo v soglasju s starši. Učencem v času individualne obravnave pri delu pomagajo pedagoginja, psihologinja, specialna pedagoginja, učitelji. Delo poteka po vnaprej pripravljenem programu za vsakega učenca posebej. Svetovalne ure Tudi v šolskem letu 2009/2010 ponujamo učencem, ki potrebujejo pomoč pri šolskem delu, enkrat mesečno svetovalno uro pri vseh predmetih. Če se pokaţe potreba, se lahko učenec z učiteljem dogovori za več svetovalnih ur. Te ure se lahko udeleţijo tudi starši. Delavnice za učinkovito učenje Delavnice bomo organizirali enkrat mesečno v popoldanskem času. V njih bodo imeli učenci moţnost spoznati in vaditi učinkovite metode in tehnike učenja. Po dogovoru bodo na delavnice vabljeni tudi starši. Delo z nadarjenimi učenci Na OŠ Ob Dravinji spodbujamo in razvijamo kognitivni in osebnostni razvoj nadarjenih otrok z individualnim pristopom k šolskemu delu, z vključevanjem učencev v dodatni pouk, s pripravo otrok na različna tekmovanja in raziskovalno delo ter z vključevanjem v različne interesne dejavnosti. Organizirali bomo tematske delavnice v popoldanskem času in strokovne ekskurzije v času počitnic.

Ustvarjalne delavnice Ustvarjalne delavnice predstavljajo obogatitveni program šole. Vanje se vključujejo otroci, ki postavljajo nenavadna vprašanja, so nezadovoljni s preprostimi odgovori, imajo bujno domišljijo in zanimive ideje. Ustvarjalnost je ena izmed najpomembnejših človeških lastnosti. Ustvarjalni otroci se spopadajo s teţavami na drugačne, izvirne načine. To počnejo spontano. Pomembno je, da ustvarjalnost otrok spodbujamo. Na naši šoli razvijamo jezikovno, besedno, gibalno in likovno ustvarjalnost. Delavnice bodo v šolskem letu 2009/2010 potekale v okviru pouka enkrat tedensko in kot celodnevne oz. popoldanske ustvarjalnice na OŠ Ob Dravinji in podruţnični šoli v Tepanju. Podaljšano bivanje Učenci od prvega do petega razreda se lahko po pouku vključijo v oddelke podaljšanega bivanja od 11.40 do 16.30. Zaradi varnosti otrok in odgovornosti šole lahko učiteljica oddelka podaljšanega bivanja predčasno spusti otroka iz šole le s pisnim obvestilom staršev učitelju podaljšanega bivanja. RAZRED

ČAS

1. razred 2. razred 3. razred 4. razred, 5. razred Tepanje

11.40 – 16.30 11.40 – 16.30 11.40 – 16.30 11.40 – 16.30 11.40 – 16.30

UČITELJ P. Paradiţnik, M. Furman, Š. Sivka, A. Landekar U. Hajd, R. Pokorn M. Brdnik, S. Rak C. Zabukovšek M. Pajek, A. Leskovar, N. Hrovat, J. Kovač

Varstvo vozačev in jutranje varstvo Za učence, ki se vozijo, je organizirano jutranje varstvo od 7.00 do 8.00 in od 12.40 do odhoda avtobusov. V tem času je poskrbljeno za varnost vključenih učencev. Varstvo je obvezno za vse vozače, razen v primeru, ko starši pisno potrdijo, da njihov otrok ne bo vključen v varstvo. Učenci prvih razredov 9-letne osnovne šole imajo organizirano jutranje varstvo od 5.45 do 8.00. RAZRED 1. razred I. TRILETJE II. in III. TRILETJE TEPANJE II. in III. TRILETJE

ČAS 5.45 – 8.00 7.00 – 8.00 7.00 – 8.00 7.00 – 7.45 12.30 – 13.30

UČITELJ A. Landekar N. Hrovat, E. Pančur M. Levart, U. Ribič Hribernik A. Leskovar D. Horvat, J. Kovač, E. Pančur, S. Polanec

Tečajne oblike pouka:  kolesarski izpit,  športnovzgojni karton,  plesna šola,  plavalni tečaj – organiziran bo 20-urni plavalni tečaj za učence tretjega razreda,  jezikovni tečaji,  tečaji slovenščine za učence iz tujega govornega področja,  kuharski tečaj. Šola v naravi Šola organizira to obliko dejavnosti za učence 4., 6. in 8. razreda. Razred

Kraj

Termin

Vodja

4. r.

Čateţ

24. – 28. 5. 2010

Anita Vrtovec

6. r.

Ruška koča

15. – 19. 2. 2010

Borut Ceglar

8. r.

CŠDO Bohinj

21. – 24. 6. 2010

J. Novak Vehovar, E. Višič, U. Ribič Hribernik

Subvencioniranje šole v naravi Svet zavoda OŠ Ob Dravinji je na seji 31. 8. 2004 sprejel kriterije in postopek za dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi. Kriteriji so enaki kot pri subvencionirani prehrani, vlogo pa je treba oddati takoj, ko šola obvesti starše o izvedbi šole v naravi. Obrazce dobite pri šolski psihologinji.

Novosti v letošnjem šolskem letu Postopno uvajanje drugega tujega jezika Po sklepu sveta zavoda in izboru Ministrstva za šolstvo in šport RS smo bili izbrani za postopno uvajanje drugega tujega jezika. Tako bomo v tem šolskem letu izvajali nemščino kot obvezni tuj jezik v 7. razredu. Fleksibilni predmetnik Šola se je z letošnjim šolskim letom vključila v projekt ZRSŠ o izvajanju fleksibilnega predmetnika. Namen projekta je razbremeniti učence in učitelje, saj se izbrani predmeti izvajajo strnjeno, s tem pa se zmanjša število predmetov v enem tednu. V tem šolskem letu bomo fleksibilni predmetnik izvajali pri naslednjih predmetih: Šport za sprostitev, obdelava gradiv – les, organizmi v naravi in umetnem okolju, Sonce, Luna, Zemlja, likovno snovanje III, sodobna priprava hrane in poskusi v kemiji.

Interesne dejavnosti INTERESNA DEJAVNOST

UČITELJ

BRALNA ZNAČKA (5., 6., 7., 8., 9. r.)

Primoţ Krivec

ČEBELARSKI KROŢEK

Stanko Polanec

EKOBRALNA ZNAČKA (5., 6., 7., 8., 9. r.)

Primoţ Krivec

EKOKROŢEK

Simona Pozeb

FOLKLORA

Katja Kranjc

FOTO KROŢEK

Robert Zrnec

GEOGRAFSKI KROŢEK

Robert Zrnec

GLASBENI KROŢEK - Šolski band GLASBENI KROŢEK - Komorna pevska skupina GLASBENI KROŢEK - Glasbeni projekt

Janja Pušič

GLASBENO-PLESNI KROŢEK

Bernarda Rebernak

GOLF

Urška Groleger Urška Ribič Hribernik Anita Dolenc, Brigita Štefane

KLUB ZDRAVJA KNJIGOBUBE (2. r.) KOŠARKA (I. TRILETJE)

Urška Groleger

KUHARSKI KROŢEK

Simona Pozeb

LIKOVNI KROŢEK

Nada Hrovat

LOGIKA

Jana Novak Vehovar

MALE SIVE CELICE

Anica Vehovar

NAMIZNI TENIS (7., 8., 9. r.)

Anita Vrtovec Borut Ceglar

ODBOJKA

Anita Vrtovec

INTERESNA DEJAVNOST

UČITELJ

PLANINSKI KROŢEK

Milena Strmšek, Milena Pajek, Marija Kuzman Vilič

PROMETNI KROŢEK

Stanko Polanec

PRVA POMOČ

Ksenija Pančur

RAČUNALNIŠKI KROŢEK - slika, zvok, video RAČUNALNIŠKI KROŢEK - animacije v PowerPoint

David Horvat

RDEČI KRIŢ

Jovita Kovač

ROKODELNICA, LUTKOVNI KROŢEK

Bernarda Rebernak

SPOROČANJE

Milena Volavšek

SPROSTITVENO-USTVARJALNE DELAVNICE

Sonja Rak

ŠPORTNI KROŢEK

Cveta Hauptman

TEHNIŠKI KROŢEK

Albina Leskovar

USTVARJALNE DELAVNICE

Mateja Trunkl

USTVARJALNE DELAVNICE

Angela Mlakar

USTVARJALNI KROŢEK

Simona Pozeb

VEZENJE

Nada Hrovat

ZGODOVINSKI KROŢEK

Katja Holobar

Interesne dejavnosti v sodelovanju z zunanjimi sodelavci INTERESNA DEJAVNOST

IZVAJALEC

ANGLEŠČINA (I. TRILETJE)

Gašper Gomboc Konjiška atletska šola Anton Noner Športno društvo Miki šport – Miloš Šporar

ATLETIKA KOŠARKA MODELARSTVO

Primoţ Riţner

ŠAHOVSKI KROŢEK

Angela Slivečka

Druge dejavnosti šole

Strokovne ekskurzije Strokovne ekskurzije so sestavni del letnega delovnega načrta in so pripravljene tako, da učenci v času šolanja spoznajo značilnosti slovenskih pokrajin.

EKSKURZIJE RAZRED

KRAJ

DATUM

Velenje – Pikin festival

september

Gorenjska – Kekčeva domačija

junij

Osrednje-slovenska regija – Ţivalski vrt Ljubljana Kozjansko in Posotelje:  Muzej Šola moje mame (Kozje)  Muzej na prostem (Rogatec) Savinjska dolina:  Jama Pekel  Gozdna učna pot Notranjsko- kraška regija – Postojnska jama

JV Slovenija – Dolenjska

junij

Pomurska regija

junij

9. 1. in 2. r. Tepanje 4. in 5. r. Tepanje

Primorska regija

maj

Velenje

junij

Kozjansko

junij

junij junij

Dnevi dejavnosti V program so zajete geografske, zgodovinske, naravoslovne, kulturne in športne vsebine, ki so delno sofinancirane iz strani MŠŠ.

KULTURNI DNEVI RAZRED

NASLOV

ČAS IN KRAJ

V SVETU PRAVLJIC SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½ ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA PUST V SVETU PRAVLJIC SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½ ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA PUST

oktober spomladi junij januar februar oktober spomladi junij januar februar

KULTURNI DNEVI RAZRED

Tepanje 1. in 2. 4. in 5.

NASLOV

ČAS IN KRAJ

V SVETU PRAVLJIC SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½ ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA PUST GLEDALIŠKA PREDSTAVA PRIREDITVE V KRAJU:  Jurjevanje  Srečanje gledaliških skupin  Medeni dan ŠOLA MOJE BABICE – ½ ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ PROJEKT ROJSTVO – ½ DOGODKI V KRAJU – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA OBISK POKRAJINSKEGA MUZEJA V MARIBORU POGLED V NAŠO PRETEKLOST – ŢIČKA KARTUZIJA, CELJSKI GRAD PROJEKT ROJSTVO – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ KOROŠKA PROJEKT ROJSTVO – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ GORENJSKA PROJEKT ROJSTVO – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ RAŠČIČA, LJUBLJANA PROJEKT ROJSTVO – ½ GLEDALIŠKA PREDSTAVA SVETOVNI DAN KNJIGE – ½ SODELOVANJE NA NIVOJU KRAJA – ½ PUST ZAKLJUČNA PRIREDITEV – ½ V SVETU PRAVLJIC GLEDALIŠKA PREDSTAVA

oktober spomladi junij januar februar januar spomladi

junij december spomladi december ali januar februar oktober december december april oktober december december april oktober december december april oktober december december april april februar junij oktober januar

NARAVOSLOVNI DNEVI RAZRED 1.

Tepanje 1. in 2.

NASLOV

ČAS IN KRAJ

SKRB ZA ZDRAVE IN ČISTE ZOBE OBISK NA KMETIJI TRAVNIK IZDELKI IZ NARAVNIH MATERIALOV ZDRAVA PREHRANA – SADJE GOZD PRVA POMOČ PRIPRAVA PREPROSTEGA OBROKA ČEBELJA DOGODIVŠČINA SKRB ZA OKOLJE – CERO DREVESA IN GRMI V OKOLICI ŠOLE ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA, DOMAČI KRAJ NEKOČ IN DANES OBDELAVA PODATKOV – PROMET DAN ZEMLJE – EKODAN SONCE OGREVA ZRAK IN VODO OBDELAVA PODATKOV DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI SPOZNAVANJE EKOSISTEMOV KOMBINATORIKA ZMAJČKOVA GOZDNA UČNA POT ŢIVALSKI VRT ŠOLA V NARAVI ŠOLA V NARAVI TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA VERJETNOST VINOGRAD SKRB ZA ZDRAVE IN ČISTE ZOBE OBISK OTROŠKEGA MUZEJA – HERMANOV BRLOG TRAVNIK UČNA POT – KONJIŠKA GORA ŢIVALSKO KRALJESTVO POKRAJINSKI MUZEJ UČNA POT – KONJIŠKA GORA GOZDNA POT POKRAJINSKI MUZEJ

oktober april junij jesen november april november marec junij september oktober april november april maj september februar februar oktober marec junij oktober junij junij oktober december maj oktober april junij oktober april junij oktober april junij

ŠPORTNI DNEVI RAZRED

NASLOV

ČAS IN KRAJ

ŠTAFETNE IGRE POHOD SANKANJE ALI POHOD POHOD MERJENJE TEKOV ŠTAFETNE IGRE POHOD SANKANJE ALI POHOD POHOD – KRAJNSKA GORA MERJENJE TEKOV ŠTAFETNE IGRE POHOD SANKANJE POHOD MERJENJE TEKOV POHOD NA BRINJEVO GORO ŠPORTNE IGRE IN KROS ŠPORT ŠPAS PLAVANJE ŠPORTNE IGRE PLANINSKI POHOD - BOČ POHOD IN KROS ATLETSKI MNOGOBOJ ŠPORT ŠPAS ŠPORTNE IGRE KROS, ŠPORTNE IGRE PLAVANJE SMUČANJE- ŠN ŠPORT ŠPAS ŠPORTNE IGRE KROS, ŠPORTNE IGRE PLAVANJE, SMUČANJE ATLETSKA OLIMPIJADA POHOD ŠPORTNE IGRE KROS, ŠPORTNE IGRE PLAVANJE, SMUČANJE ŠPORTNE IGRE ATLETSKA OLIMPIJADA DEJAVNOSTI ŠOLE V NARAVI

september oktober januar spomladi junij september oktober januar spomladi junij september oktober januar spomladi junij september oktober 15. 5. 2010 maj junij september oktober marec 15. 5. 2010 junij oktober januar februar 15. 5. 2010 junij oktober januar junij junij junij oktober januar maj junij junij

ŠPORTNI DNEVI RAZRED

Tepanje 1. in 2.

NASLOV

ČAS IN KRAJ

KROS, ŠPORTNE IGRE PLAVANJE, SMUČANJE ŠPORTNE IGRE POHOD ATLETSKA OLIMPIJADA ŠTAFETNE IGRE POHOD SANKANJE ALI ZIMSKI POHOD ROLANJE ALI KOLESARJENJE MERJENJE TEKOV IN IGRE Z ŢOGO MERJENJE TEKOV IN ŠTAFETNE IGRE POHOD PLAVANJE ATLETSKA OLIMPIJADA MERJENJE TEKOV IN ŠTAFETNE IGRE POHOD SANKANJE ALI ZIMSKI POHOD ROLANJE ALI KOLESARJENJE ATLETSKA OLIMPIJADA

oktober januar junij maj junij september oktober januar maj junij september oktober maj junij september oktober januar maj junij

TEHNIŠKI DNEVI RAZRED

NASLOV

ČAS IN KRAJ

ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL IZDELKI ZA STARŠE ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL IZDELKI ZA STARŠE ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL IZDELKI ZA STARŠE SVETLOBA RIŠE SENCE ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL PREMIKANJE – VOZILA NA NOTRANJI IN ZUNANJI POGON ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL ROČNA DELA – TKANJE GIBANJE SE PRENAŠA Z GONILI ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL ŠOLA V NARAVI PAPIR ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL UMETNE MASE PROMET OBDELAVA KOVIN ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL ŠOLA V NARAVI

oktober december marec oktober december marec oktober december marec oktober oktober december februar oktober december april junij oktober december februar junij oktober december junij junij september oktober december junij

TEHNIŠKI DNEVI RAZRED

Tepanje 1. in 2.

NASLOV

ČAS IN KRAJ

POKLICNO USMERJANJE ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL UNIOR – OGLED PROIZVODNJE ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL IZDELKI ZA STARŠE ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL IZDELKI ZA STARŠE IZDELAVA LUTK ODNOSI FLIP – PLES IN ZABAVA, IZDELAVA DARIL IZDELKI ZA STARŠE IZDELAVA LUTK

oktober oktober december maj oktober december marec oktober december marec junij oktober december marec junij

PRIREDITVE NASLOV Sprejem prvošolcev Teden otroka – ogled filma

Vesela jesen v tednu otroka Dan reformacije – šolski radio, razstava Zaključek projekta Rojstvo Voščimo Boţično-novoletno praznovanje – ogled plesne skupine FLIP Slovenski kulturni praznik - šolski radio, razstava

VODJA Anita Dolenc, Urša Hajd, Petra Paradiţnik, Nada Hrovat. Urša Groleger, Emilija Višič, Milena Volavšek. Petra Paradiţnik, oddelki podaljšanega bivanja. Andreja Landekar, Primoţ Krivec. Katja Holobar, mentorji in učitelji 1. do 9. razreda. Šolska skupnost, razredniki in ostali učitelji. Emilija Višič, Jovita Kovač, Primoţ Krivec.

DATUM

1.9. 2009

5. 10. 2009 5. – 9. 10. 2009 22. 10. 2009 3. 12.2009 24. 12. 2009 5. 2. 2010

Ogled predstave starih običajev in mask

Brigita Berglez

16. 2. 2010

Tepanje – zaključek projekta Rojstvo Voščimo

Cveta Hauptman

26. 3. 2010

Svetovni dan knjige Revija pevskih zborov Dan boja proti okupatorju in 1. maj – šolski radio Pomladni dan Valeta devetošolcev Zaključna prireditev – Tepanje Zaključna prireditev

Milena Volavšek, Primoţ Krivec. Janja Pušič Andreja Landekar, Janja Pušič. Urša Hajd, učiteljice PB. Anica Vehovar, Brigita Berglez, Milena Volavšek. Mateja Trunkl Nevenka Brdnik, Marta Levart.

23. 4. 2010 april 2010 26. 4. 2010 7. 5. 2010 11. 6. 2010 17. 6. 2010 18. 6. 2010

Oblike diferenciacije Kaj je diferenciacija? Je razdelitev učencev v skupine glede na njihove zmoţnosti, interese in znanje. Omogoča delo v manjših skupinah, kjer je moţna večja aktivnost in samostojnost učencev. Pouk je naravnan tako, da je usmerjen v posameznega učenca, po principu individualnega dela. Takšen pristop pa vpliva na kakovost učenja. Pravilnik o izvajanju diferenciacije v osnovni šoli govori o: NOTRANJI DIFERENCIACIJI, ki se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in drugih oblik organiziranega dela. Učitelj delo diferencira glede na zmoţnosti učencev v razredu. FLEKSIBILNI DIFERENCIACIJI, ki se lahko izvaja v 4., 5., 6., in 7. razredu v homogenih – enotnih učnih skupinah kot nivojski pouk pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku. V 4. razredu se uvede v mesecu aprilu. Izvaja se v obsegu ene četrtine ur do konca šolskega leta. V 5., 6. in 7. razredu pa se prične z začetkom šolskega leta. Lahko se izvaja pri slovenščini, matematiki in angleščini. Ena četrtina ur pouka omenjenih predmetov se tako izvaja kot nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Namenjena je utrjevanju znanja. Za učence 8. in 9. razreda se lahko pouk slovenščine, matematike in tujega jezika organizira kot:  nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti,  s poučevanjem dveh učiteljev hkrati v oddelku,  z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene (raznolike) učne skupine,  s kombinacijo vseh naštetih oblik diferenciacije. Pouk slovenščine, matematike in tujega jezika se v celoti izvaja v zgoraj navedenih oblikah diferenciacije. Pri vseh oblikah diferenciacije imajo učenci moţnost dosegati vse cilje oziroma standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih. Ocenjevanje znanja je ovrednoteno z ocenami od 1 do 5. Na OŠ Ob Dravinji se bodo v šolskem letu 2009/10 izvajale naslednje oblike diferenciacije:  V 4. in 5. razredu fleksibilna diferenciacija pri slovenščini in matematiki.  V 6. in 7. razredu fleksibilna diferenciacija pri slovenščini, matematiki in angleščini. Učenci 6. razreda bodo razdeljeni v štiri učne skupine. Učenci 7. razreda bodo razdeljeni v tri učne skupine. Učenci so v ravni zahtevnosti pri nivojskem pouku razvrščeni po posvetu z učitelji, šolsko svetovalno sluţbo in starši. Raven zahtevnosti lahko učenec spremeni po posvetu z učiteljem, šolsko svetovalno sluţbo in starši. Spremembo mora sporočiti na obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v devetletni osnovni šoli.  V 9. razredu bo pouk pri slovenščini, matematiki in angleščini potekal v obliki heterogenih učnih skupin. Pri razvrščanju učencev v heterogene učne skupine so upoštevana načela celostnega pristopa, razvojne usmerjenosti, strokovne avtonomnosti, aktualnosti, interdisciplinarnosti in strokovnega sodelovanja. V 8. razredu bo poleg slovenščine, matematike in angleščine potekal v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti. Glede na število učencev bo oblikovanih 5 skupin.

Šolska knjiţnica Šolska knjiţnica je s svojo dejavnostjo in ponudbo prostor, kjer najdete veliko koristnih in uporabnih nasvetov za uspešno šolsko delo. V njej pripravljamo priloţnostne razstave, predstavitve knjiţnih novosti, ure pravljic, uganke, izbiramo »naj« knjige, oblikujemo priporočilne bralne sezname, izvajamo bralno značko in se preizkušamo v bralnih maratonih. Ure knjiţničnih informacijskih znanj potekajo po učnem načrtu od 1. do 9. razreda, z medpredmetnim povezovanjem pa podpirajo tudi druga predmetna področja. Knjiţnica nudi:  Širok izbor knjig, strokovne literature, revij, časopisov ...  Prostor za branje, učenje, izdelavo plakatov, pisanje domačih nalog ...  Uporabo računalnika za:  iskanje različnih informacij za seminarske, projektne in druge naloge,  učenje s pomočjo programov na zgoščenkah,  iskanje informacij o dostopnosti knjiţničnega gradiva. Uporabniki šolske knjiţnice morajo izposojeno gradivo pravočasno vračati. Za morebitne poškodbe odgovarjajo sami. Spoštovati morajo knjiţnični red in pravila lepega vedenja.

URNIK ŠOLSKE KNJIŢNICE 7.00 – 7.30

Strokovno delo knjiţničarja

7.30 – 8.05

Izposoja, bralna značka

8.05 – 10.00

Strokovno delo knjiţničarja, bibliopedagoške ure

10.00 – 13.00

Bibliopedagoške ure, izposoja

13.00 – 13.55

Bralna značka

Učbeniški sklad V učbeniškem skladu si lahko učenci izposodijo knjige. V tem šolskem letu so si učbenike izposodili vsi učenci. Za vse je obrabnino poravnalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na šoli redno skrbimo za obnavljanje učbenikov v skladu. V sklopu akcije »Za laţjo šolsko torbo« pa MŠŠ vsako leto kupi še nekaj učbenikov za na klop, ki jih učenci uporabljajo pri pouku. Za izposojo učbenikov skrbita Majda Makovšek, pomočnica ravnateljice in Primoţ Krivec, knjiţnicar. Obrazce z navodili za izposojo učbenikov razdelimo v začetku junija za naslednje šolsko leto.

Svetovalna sluţba Šolska svetovalna sluţba vključuje delo psihologinje in pedagoginje. Njuno delo se prepleta in dopolnjuje. Poudarek je na delu z učenci, starši, razredniki in drugimi učitelji, vodstvom šole, zunanjimi institucijami. Svetovalni delavki s pogovorom, iskanjem rešitev, predstavitvami moţnosti pomagata učencem, učiteljem ter staršem na centralni in podruţnični šoli. Svetovalni delavki sta na šoli predvidoma prisotni v času pouka (pedagoginja od 9. do 12. ure in psihologinja od 7. do 14. ure), v času popoldanskih govorilnih ur in po dogovoru. Psihologinja se z učenci in njihovimi starši sreča ţe ob vpisu v šolo. Vodi postopek vpisa in prepisa otrok, sodeluje pri oblikovanju oddelkov, spremlja vključevanje otrok v oddelčno skupnost, spremlja njihov napredek pri šolskem delu in nudi pomoč otrokom, ki imajo teţave pri vključevanju v novo skupino. Za učence osmih in devetih razredov ter njihove starše izvaja naloge, ki jih predvideva poklicna orientacija in izvede naloge v zvezi z vpisom v srednjo šolo. Rešuje probleme socialne narave in vodi postopke za subvencijo šolske prehrane, subvencioniranje šole v naravi, letovanje in podobno. Koordinira delo z učenci s posebnimi potrebami, izvaja ure individualne strokovne pomoči v skladu z odločbo Zavoda za šolstvo in individualne ure pomoči z učenci z učnimi teţavami, čustvenimi teţavami in vedenjsko opaznimi učenci. Pedagoginja vodi skupine za učinkovito učenje, kjer učenci spoznavajo ustrezne metode in tehnike učenja. Koordinira delo z nadarjenimi učenci, vodi postopke NPZ, starše in učence obvešča o pomenu NPZ, doseţkih na NPZ ter učnimi rezultati v posameznem ocenjevalnem obdobju. Organizira najrazličnejše oblike izobraţevanja za učence, starše in učitelje (delavnice, preventivna dejavnost). Učence in starše seznani s ponudbo izbirnih predmetov in oblikami diferenciacije.

Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami Učitelj za dodatno strokovno pomoč nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami v skladu z odločbo Zavoda za šolstvo. Pomoč poteka v času pouka v oddelku ali izven oddelka. Za vsakega učenca pripravi individualiziran program dela v sodelovanju z otrokom, starši in učiteljem. Specialna pedagoginja nudi učno pomoč otrokom s posebnimi potrebami v soglasju s starši. Pomoč poteka v času pouka zunaj razreda ali v razredu. Za vsakega učenca se izdela individualiziran program dela v sodelovanju z otrokom, starši in učitelji, ki otroka poučujejo. Glede na potrebe učenca specialna pedagoginja sodeluje z logopedom, fizioterapevtom, pedopsihiatrom ali učenca napoti na obravnavo le-tem. O otrokovem napredku sproti seznanja razrednika in starše ter daje smernice za nadaljnje delo.

Kam se lahko obrne mladostnik v stiski? TOM telefon

080 12 34

Zdravstveni dom Slovenske Konjice

758 17 00

Reševalna postaja

112

Dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov Celje

534 43 23

Center za socialno delo Slovenske Konjice

758 08 80

Krizni center za mlade Celje

493 05 30

Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Policija

490 02 28

Policija – anonimni telefon

080 12 00

Zasebni telefon

01 234 79 83

SOS za ţenske in otroke

080 11 55

Pedopsihiatrija Maribor

02 228 62 00

113

Koristne internetne strani www.osobdravinji.si

spletna stran naše šole

www.tosemjaz.net

koristni nasveti, pomenki

www.sl.wikipedija.org/wiki/

prosta enciklopedija

www.otroci.org

zabavno učenje

www.knjiznica-slovenskekonjice.si

Splošna knjiţnica Slov. Konjice

Zdravstveno varstvo Za učence prvega, tretjega in petega razreda so organizirani sistematični zdravstveni pregledi. Za učence prvih in osmih razredov je organizirano cepljenje, pri učencih prvega razreda pa se opravi tudi pregled sluha. Na šoli opravljamo sistematične preglede zob in skrbimo za pravilno čiščenje le-teh. Šolska zobozdravnica dr. Aleksandra Jan Ledl vas skupaj z asistentko Biserko Škorjanc čaka v šolski zobozdravstveni ambulanti. Pod okriljem šolske zobozdravstvene ambulante poteka tudi preventivna zobozdravstvena akcija Tekmovanje za čiste zobe, v katero se vključujejo učenci od prvega do četrtega razreda.

Ravnanje v primeru nezgode pri pouku ali v okolici šole:

     

učencu nudimo prvo pomoč ali ga ustrezno zavarujemo pred nadaljnjimi poškodbami, obvestimo zdravstveno ambulanto, obvestimo starše in jih usmerimo na kraj, kjer se učenec nahaja (bolnišnica, zdravstveni dom, šola …), določimo učitelja ali delavca šole za spremstvo otroka v nadaljnje nudenje zdravniške pomoči, napišemo natančen zapisnik o nezgodi na posebnem obrazcu in ga oddamo v ravnateljstvo šole, spremljamo nadaljnje zdravljenje in okrevanje.

Šolska prehrana V šoli pripravljamo tri obroke dnevno: dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Učenci prvi šolski dan prejmejo pogodbe za prehrano. Starši s podpisom potrdite prijavo otroka na prehrano in se hkrati s tem obveţete, da boste prehrano redno plačevali. Če vaš otrok potrebuje dietno prehrano, o tem pisno obvestite vodjo prehrane na začetku šolskega leta. Priloţite tudi zdravniško potrdilo in zdravniško predpisano dieto. Starši lahko do osme ure zjutraj prekličejo naročilo za prehrano (tel. 03 7572738), če bo učenec(-ka) ta dan ali več dni odsoten od šolskega dela. Prepozno odpovedani obroki ali sploh ne odpovedani, se ne odštevajo in jih morajo starši poravnati. V izjemnih primerih (tekmovanja, interesne dejavnosti, izbirni predmeti) se lahko učenec naroči na šolsko kosilo za tekoči dan v šolski kuhinji pri Veri Tajnikar do 8. ure zjutraj. Prijave in odjave med šolskim letom za daljše obdobje sprejemamo le v pisni obliki. Vodenje evidence kosil poteka v elektronski obliki. Učenci, ki bodo pozabili obesek za evidenco, lahko v tajništvu zaprosijo za pisno potrditev, vendar ne več kot trikrat letno. Učenci prvih razredov malicajo oz. zajtrkujejo ob 8.00. Ostali učenci razredne stopnje v prvem, učenci predmetne stopnje pa v drugem odmoru. Čas kosila je med 11.40 in 14.00. Jedilnik za tekoči teden je objavljen na oglasni deski v jedilnici in na spletni strani šole (www.osobdravinji.si). Deţurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine izdajanje hrane ali odstrani posameznika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici neprimerno vede, v skladu s hišnim redom. V kolikor se situacija ponovi, pokličemo učenca skupaj s starši na razgovor. Naslednji korak je ukinitev kosila na šoli. Starše, ki bi imeli teţave s plačevanjem šolske prehrane, prosimo, da se pravočasno posvetujete s psihologinjo, Dragico Taks-Rutar. Vodja šolske prehrane je Simona Pozeb, vodja kuhinje pa Vera Tajnikar.

Subvencioniranje prehrane učencev V Uradnem listu RS št. 34/04 z dne 8. 4. 2004 je bil objavljen Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovni šoli, dopolnjen pa je bil v letu 2009. V skladu s tem pravilnikom ima učenec moţnost subvencije za malico, popoldansko malico in kosilo. Na podlagi 6. člena omenjenega pravilnika se pri dodelitvi subvencionirane prehrane upošteva prejemanje denarne socialne pomoči, po predpisih o socialnem varstvu, dohodek na druţinskega člana, brezposelnost staršev, dolgotrajna bolezen v druţini in druge specifike v druţini. Kriteriji bodo sprejeti na seji Sveta zavoda OŠ Ob Dravinji v mesecu septembru 2009.

Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti Ta pravila urejajo prilagajanje šolskih obveznosti:  učencem osnovne šole, ki se vzporedno izobraţujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe in so z njimi obremenjeni več kot 5 ur tedensko,  učencem, ki so perspektivni športniki in so s treningi ter tekmovanji obremenjeni več kot 10 ur tedensko. Za status športnika za tekoče šolsko leto lahko zaprosi učenec, ki je registriran pri nacionalno panoţni športni zvezi in uspešno tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panoţnih športnih zvez. Pridobitev statusa pisno predlagajo starši ali zakoniti zastopnik učenca in učenec s pisno priloţenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, in sicer do 30. septembra za tekoče šolsko leto. Status učencu dodeli šola, praviloma prvi mesec v šolskem letu.

Denarne zadeve Stroški šolanja, ki bremenijo starše, so:

     

prehrana učencev (malica in kosilo), filmske, gledališke in glasbene predstave, ogledi razstav in muzejev, prevozi ob dnevih s posebnim programom, zavarovanje učencev, šola v naravi in bivanje v COŠD.

Projekti in raziskovanja Šola se vključuje v najrazličnejše projekte na mednarodni, drţavni in lokalni ravni:

         

ROJSTVO – Voščimo UNESCOVA MREŢA ŠOLSKIH KNJIŢNIC RASTEM S KNJIGO – MŠŠ ŠOLSKI PARLAMENT – ZPMS EKOŠOLA – evropski projekt za izobraţevanje o okolju ZDRAVA ŠOLA – TO SEM JAZ POMLADNI DAN – projekt EU KRAJŠI PROJEKTI LETNIH PRIPRAV UČITELJEV SPODBUJANJE AKTIVNEGA DRŢAVLJANSTVA S ŠTUDIJAMI PRIMEROV IZ ZGODOVINE SODOBNEGA SVETA – ESS MREŢE 2 – vodenje razreda

Svoje literarne in likovne prispevke ter raziskovalne in likovne naloge pošiljamo na številne lokalne, drţavne in mednarodne natečaje.

Navodila za uspešno učenje KAKO POSTANEM BOLJ USPEŠEN V ŠOLI

      

Redno obiskujem pouk. Vedno nosim s seboj šolske potrebščine. Sodelujem pri pouku in pozorno poslušam učiteljevo razlago. Zapišem si vse, kar učitelj narekuje in napiše na tablo. Redno pišem domače naloge in skrbim za urejenost zvezkov. Zapiske doma dopolnim z izpiski iz učbenikov. Spat grem ob primerni uri, da sem naslednji dan spočit in pripravljen za delo.

KAKO SE LOTIM UČENJA

   

Pred učenjem si pripravim prostor za učenje, ki mora biti dovolj svetel in ravno prav topel. Na delovno mizo pripravim vse, kar potrebujem za učenje posameznega predmeta; drugo pospravim z mize, da me ne moti. Vedno se učim v istem prostoru in ob istem času. Vnaprej si določim kratke (največ 10-minutne) odmore med učenjem.

 

Pred učenjem nove snovi ponovim staro. Učim se po naslednjem postopku:  najprej pregledam vsebino in jo razdelim na manjše smiselne dele,  preberem in podčrtam glavne misli,  obnovim, kar sem prebral,  ponavljam. Po vsaki učni uri ponovim predelano snov. Strokovnjaki pravijo, da se največ pozabi takoj po učenju, zato ponovim snov pred spanjem in naslednji dan.

Za učence in starše Nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega triletja Preverjanje znanja z nacionalnimi preverjanji znanja (NPZ) ob koncu tretjega obdobja je po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli obvezno za vse učence. Preverja se znanje učencev iz slovenščine in matematike ter tretjega predmeta, ki ga po predhodni pridobitvi mnenja pristojnega strokovnega organa določi minister za šolstvo v mesecu marcu za tekoče šolsko leto. Doseţki NPZ-ja so dodatna informacija o znanju učencev in ne vplivajo na oceno posameznih predmetov v devetem razredu ali na zaključevanje osnovne šole. Nacionalno preverjanje znanja ob koncu drugega triletja Preverjanje znanja z nacionalnimi preverjanji znanja (NPZ) ob koncu drugega obdobja je za učence šestih razredov prostovoljno. Preverja se znanje slovenščine, matematike in tujega jezika. Opravlja se samo v rednem roku.

Sodelovanje šole z okoljem E-šola V šolskem letu 2007/2008 je šola dobila E-učilnico, ki je namenjena širši uporabi. Njeno postavitev in delovanje sta financirala MVZT in Občina Slovenske Konjice. Cilj E-šole je povečati dostopnost in izobraţevanje na področju elektronskih medijev občanom, varovancem varstvenih centrov, invalidnim osebam idr. Šola za starše Izvajalo jo bomo, v kolikor bodo starši izrazili ţeljo.

Teden otroka – Konjičkovo popoldne (sodelovanje z ZPM Slovenske Konjice) Sodelovanje v lokalnem projektu Očistimo reko Dravinjo (projekt EU) Sodelovanje s preventivno sluţbo Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Policijsko postajo. V sodelovanju s preventivno sestro ZD Slovenske Konjice bo šola pripravila razgovor z učenci na temo Motnje hranjenja, Mladi in spolnost, Rabe in zlorabe drog, Uţivanja energijskih napitkov … Sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje – Enota Celje, na področju poklicnega usmerjanja. Šola se povezuje z okoljem in lokalno skupnostjo na različnih prireditvah, proslavah in v projektih.

Publikacija OŠ Ob Dravinji Zbrali in uredili: David Horvat, Jovita Kovač, Anica Vehovar Lektorirala: Jovita Kovač Računalniška obdelava: David Horvat Fotografije: Arhiv OŠ Ob Dravinji Tisk: Dravska Tiskarna, d.o.o. Število izvodov: 550 Slovenske Konjice, september 2009