Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006 1. konferenca
ZBORNIK PRISPEVKOV
Maribor, 6. junij 2006
PROGRAMSKI ODBOR • dr. Jo`ica Knez Riedl, izredna profesorica, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru in podpredsednica Strokovnega sveta IRDO • Vinko Kurent, podpredsednik Zdru`enja podjetnikov Slovenije, direktor Mikrodata GIS d.o.o., ~lan Strokovnega sveta IRDO • dr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, predsednik Strokovnega sveta IRDO in predsednik Programskega odbora konference • Anton Petelin{ek, odgovorni urednik programov Radia Maribor in podpredsednik Strokovnega sveta IRDO • mag. Jo`e Protner, direktor Gospodarske zbornice Slovenije – Obmo~ne zbornice Maribor
ORGANIZACIJSKI ODBOR • Angelca Ademovi~, direktorica Credit Express d.o.o. in ~lanica Sveta zavoda IRDO • Anita Hrast, ustanoviteljica in direktorica IRDO, predsednica Organizacijskega odbora konference • Ivan Meier, sekretar Zdru`enja podjetnikov Podravja in samostojni svetovalec pri Gospodarski zbornici Slovenije – Obmo~ni zbornici Maribor • Stanko Obradovi~, direktor Medis-M d.o.o. in predsednik Sveta zavoda IRDO
2
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
Ob prvi konferenci o dru`beni odgovornosti Dru`ba je pojem, ki zajema vse ljudi. @ivijo v nekem dru`benem in naravnem okolju. ^e z njima ravnajo enostransko namesto celovito, kolikor se le da, imajo morda na kratek rok kak{no korist od take zlorabe, na dolgi rok pa jih okolje za neodgovornost kaznuje. Skratka, dru`bena odgovornost je vsaj dolgoro~no v interesu vsakogar, ne le nekaterih. Posebno mo~no mora ta vrednost nastopati v ravnanju najbolj vplivnih, kot so politiki in drugi vodilni ljudje, katere ostali ljudje {tejejo za svoje mnenjske vodje in se ravnajo po njihovem vzoru. Tematika dru`bene odgovornosti je bila zagotovo pomembna vedno, zlasti pa prihaja v ospredje danes, ko so mnogi vplivni tako zelo vplivni, da na njih drugi ne morejo vplivati. To ne bi bilo narobe ali celo nevarno, ~e ne bi imeli te`nje biti pretirano sebi~ni in ozki in kratkoro~no, kadar opredeljujejo svoja merila, kaj je prav in kaj je narobe v ravnanju pri razmi{ljanju, odlo~anju in uresni~evanju odlo~itev. V tej lu~i me zelo veseli, da vse ka`e na zelo eksemplari~no kazen vodilnih v Enronu in {e v kak{nih primerih. Zelo mi je `al, da je Slobodanu Milo{evi}u uspelo pobegniti pred kon~no razsodbo sodi{~a, potem ko je besedo svoda, vsebovano v svojem osebnem imenu, tako zelo zlorabil. Verjamem in upam, da mu bo zgodovina sodila dovolj jasno, da bi drugim dala vzor in vzrok za razmislek, da je bolj smiselno ravnati se dru`beno odgovorno kot pretirano enostransko. Svetovni tisk poro~a o veliko drugih vplivnih ljudeh iz raznih koncev dana{njega sveta, ki bi jih morala doleteti podobna usoda. Skratka, dru`bena odgovornost je pojem z veliko ekonomskega in `ivljenjskega pomena, ~etudi je navidez zgolj tematika dela filozofije. Toda filozofija je veda o najsplo{nej{ih kvalitativnih lastnostih vsega sveta, torej tudi ozadje ekonomije, svetovne, podjetni{ke, osebne in vsake druge. Matja` Mulej, predsednik Programskega odbora konference
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
3
^astni pokrovitelj konference dr. Janez Drnov{ek, predsednik Republike Slovenije
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
5
PROGRAM KONFERENCE 8.30 - 9.00 9.00 – 9.30
9.30 - 9.45
9.45 - 11.05
11.05 - 11.15 11.15 - 12.35
12.35 - 14.00
6
Registracija udele`encev Uvodni nagovori • Magdalena Tovornik, vi{ja svetnica predsednika republike Slovenije za politi~ne zadeve • mag. Jo`e Protner, direktor Gospodarske zbornice Slovenije – Obmo~ne zbornice Maribor • dr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Dru`bena odgovornost v Sloveniji – izsledki vladnih ugotovitev • Nacionalno poro~ilo, Vlada RS – medresorska delovna skupina, Metka [toka Debevec, Ministrstvo RS za delo, dru`ino in socialne zadeve Dru`bena odgovornost in kodeksi eti~nega ravnanja razli~nih strok • Etika soodvisnosti kot ozadje dru`bene odgovornosti, dr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, in soavtorji • Na~ela delovanja javnih uslu`bencev, [tefka Korade Purg, Ministrstvo RS za javno upravo • Medicinska etika – pravica obve{~enosti in omejitve, dr. Vojko Flis, Splo{na bolni{nica Maribor in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru • Sodobne dileme novinarske etike, Anton Petelin{ek, odgovorni urednik programov Radia Maribor Odmor Dru`bena odgovornost in poslovna etika v praksi • Primeri lokalnih partnerstev (podjetja, ob~ine, dru{tva, {ole), Vinko Kurent, direktor Mikrodata GIS d.o.o. in podpredsednik Zdru`enja podjetnikov Slovenije • Pravi~na trgovina, Vida Ogorelec Wagner, direktorica ustanove Umanotera, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj • Komuniciranje dru`bene odgovornosti, Anita Hrast, direktorica In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO • Certificiranje dru`bene odgovornosti, Borut Mlakar, BVQI, Ljubljana Kosilo
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
14.00 - 15.20
15.20 - 15.40 15.40 - 17.00
Izobra`evanje, svetovanje in raziskovanje dru`bene odgovornosti • Dru`bena odgovornost in univerza, dr. Jo`ica Knez Riedl, izredna profesorica Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru • Indigenous innovation and Social Responsibility: Stakeholdermanagement as tool to cope with change, dr. Gerald Steiner, Karl-Franzes Universitat Graz, Avstrija • Dileme in razvojne mo`nosti dru`bene odgovornosti v neprofitnem sektorju, Toni Vrana, Zavod Center Spirala • Pri~akovanja o dru`beni odgovornosti podjetij in njihov vpliv na vedenjsko intencijo posameznikov, doc. dr. Klement Podnar, Ur{ka Golob, Fakulteta za dru`bene vede Univerze v Ljubljani Odmor Zaklju~ek konference s sklepi • Predstavitev zamisli o Fundaciji dr. Vekoslava Grmi~a, Anton Petelin{ek, odgovorni urednik programov Radia Maribor • Razprava k prispevkom celotnega dneva • Sklepi konference
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
7
KAZALO VSEBINE Program konference Kazalo vsebine priro~nika Kazalo vsebine zgo{~enke Povzetki referatov predavateljev Dru`bena odgovornost in kodeksi eti~nega ravnanja razli~nih strok ETIKA SOODVISNOSTI KOT OZADJE DRU@BENE ODGOVORNOSTI NA^ELA DELOVANJA JAVNIH USLU@BENCEV [tefka Korade Purg, Ministrstvo RS za javno upravo PRAVICA DO OBVE[^ENOSTI - KAKO OBSE@NA IN V KAK[NI OBLIKI? dr. Vojko Flis, Splo{na bolni{nica Maribor in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru SODOBNE DILEME NOVINARSKE ETIKE Anton Petelin{ek, odgovorni urednik programov Radia Maribor Dru`bena odgovornost in poslovna etika v praksi PRIMERI LOKALNIH PARTNERSTEV (PODJETJA, OB^INE, DRU[TVA, [OLE) Vinko Kurent, direktor Mikrodata GIS d.o.o. in podpredsednik Zdru`enja podjetnikov Slovenije PRAVI^NA TRGOVINA – ZGODOVINA, NA^ELA IN TRENDI Vida Ogorelec Wagner, direktorica ustanove Umanotera, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj KOMUNICIRANJE DRU@BENE ODGOVORNOSTI Anita Hrast, direktorica In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO CERTIFICIRANJE DRU@BENE ODGOVORNOSTI Borut Mlakar, BVQI, Ljubljana Izobra`evanje, svetovanje in raziskovanje dru`bene odgovornosti DRU@BENA ODGOVORNOST IN UNIVERZA dr. Jo`ica Knez Riedl, izredna profesorica Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru
8
00 00 00 00
00
00
00
00
00
00 00
00
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
INDIGENOUS INNOVATION AND SOCIAL RESPONSIBILITY: STAKEHOLDER-MANAGEMENT AS TOOL TO COPE WITH CHANGE dr. Gerald Steiner, Karl-Franzes Universitat Graz, Avstrija DILEME IN RAZVOJNE MO@NOSTI DRU@BENE ODGOVORNOSTI V NEPROFITNEM SEKTORJU Toni Vrana, Zavod Center Spirala PRI^AKOVANJA O DRU@BENI ODGOVORNOSTI PODJETIJ IN NJIHOV VPLIV NA VEDENJSKO INTENCIJO POSAMEZNIKOV doc. dr. Klement Podnar, Ur{ka Golob, Fakulteta za dru`bene vede Univerze v Ljubljani
00
00
00
Organizatorji
00
Sponzorji in donatorji
00
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
9
Dru`bena odgovornost in kodeksi eti~nega ravnanja razli~nih strok
11
ETIKA SOODVISNOSTI KOT OZADJE DRU@BENE ODGOVORNOSTIi Matja` Mulej, Vojko Poto~an, Zdenka @enko in [tefan Kajzer Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor E-mail: ∑mulej; vojko.potocan; zdenka.zenko; stefan.kajzer∫ ¿uni-mb.si
Povzetek: Dru`bena odgovornost se da obravnavati kot sodobna varianta potrebe ~love{tva, da se vplivni ljudje in organizacije obna{ajo v skladu z zakonom potrebne in zadostne celovitosti (iz Dialekti~ne teorije sistemov) namesto enostransko in zato nevarno za druge in sebe. Toda ljudje niso altruisti. Drugi druge upo{tevajo, kadar jih potrebujejo. Torej je ozadje dru`bene odgovornosti etika soodvisnosti. Nekdanja etika solidarnosti se je spremenila v obdobju industrializacije in tr`ne proizvodnje za neznanega kupca z veliko konkuren~nega pritiska v individualisti~no. Etika soodvisnosti in z njo dru`bena odgovornost se ka`e kot naslednja razvojna faza. Sedanji val truda za razvoj dru`bene odgovornosti se torej da razumeti kot nov prakti~en poizkus uveljaviti zadostno in potrebno celovitost v medsebojnih odnosih ljudi kot specialistov, ki morajo `iveti po etiki soodvisnosti, da ne bi propadli. Dru`bena odgovornost torej poizku{a prepre~iti propad ~love{tva. Klju~ne besede: dialekti~na teorija sistemov, dru`bena odgovornost, etika, etika soodvisnosti, individualizem, kriti~no sistemsko razmi{ljanje, teorija sistemov
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
13
ETHIC OF INTERDEPENDENCE - BACKGROUND OF SOCIAL RESPONSIBILITYii Matja` Mulej, Vojko Poto~an, Zdenka @enko in [tefan Kajzer Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor E-mail: ∑mulej; vojko.potocan; zdenka.zenko; stefan.kajzer∫ ¿uni-mb.si
Abstract: Social responsibility can be considered a contemporary version of the humankind’s need for influential persons and organizations to follow the law of requisite holism (from the Dialectical Systems Theory) rather than to behave one-sidedly and hence dangerously to others and them-selves. But humans are no altruist. They take each other in account when they need each other. Hence, the background of social responsibility is the ethic of interdependence. The once-upon-the-time ethic of solidarity changed into an individualistic one in the period of industrialization and market production for unknown buyers in which competitive pressure abounds. Ethic of interdependence and, with it, social responsibility, is shoeing up as the next development phase. The current lots of effort for social responsibility to develop can therefore be understood as a new practical attempt to implement the requisite holism in mutual relations of humans who are specialists and must follow ethic of interdependence in their lives in order to not fail. Social responsibility, hence, tries to prevent humankind from destroying itself. Key words: Critical Systems Thinking, Dialectical Systems Theory, Ethic, Ethic of Interdependence, Individualism, Social Responsibility, Systems Theory
i
Prispevek se navezuje na raziskavo “Od institucionalne k stvarni tranziciji v inovativno podjetje”, ki jo podpira Javna agencija R Slovenije za raziskovanje v obdobju 2004-2007. ii Contribution is related to research »From Institutional to Real Transition to Innovative Enterprise«. It enjoys support of the Public Agency for Research, R Slovenia, in 2004-2007
14
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
NA^ELA DELOVANJA JAVNIH USLU@BENCEV [tefka Korade Purg Ministrstvo za javno upravo
Povzetek: Uprava se kot vsaka organizacija spreminja, saj se bistveno spreminja tudi njeno okolje, torej dru`beni okvir, v katerem deluje. Glede na to, da so bile za Republiko Slovenijo v zadnjem obdobju zna~ilne precej{nje spremembe, je potrebno v tem kontekstu gledati na spremembe v organiziranosti, vsebini in delovanju uprave ter javnih uslu`bencev, posebej po vzpostavitvi sistema javnih uslu`bencev. Nov na~in delovanja javnih uslu`bencev namre~ postaja pomemben dejavnik spreminjanja uprave, predvsem zaradi standardov in na~el, ki so vgrajeni v ta sistem in pomenijo eno izmed pomembnih novosti v upravi. Podlaga za nov sistem je postavljena z zakonom, ki sicer uvodoma opredeljuje tako javni sektor kot tudi pojem javnega uslu`benca ter v uvodnem delu vsebuje kar nekaj na~el. V nadaljevanju pa natan~no lo~i med uradniki in strokovno-tehni~nimi javnimi uslu`benci. Na delovna mesta uradnikov se namre~ nana{ajo nekatera posebna na~ela in pravila, kjer je posebej pomembno na~elo javnega nate~aja in na~elo kariere, vsekakor pa tudi na~elo strokovnosti. Zakon namre~ postavlja v ospredje strokovno usposobljenost in na tej podlagi v nadaljevanju gradi tudi sistem kariere oziroma napredovanja. Z uveljavitvijo zakona kot tudi z vzpostavitvijo sistema javnih uslu`bencev smo v prakso vnesli navedena na~ela, ki vse bolj postajajo temelj delovanja in ravnanja javnih uslu`bencev kot tudi uprave kot celote. Spo{tovanje teh na~el pomeni podlago za zakonito, strokovno in politi~no nepristransko ravnanje javnih uslu`bencev pri izvr{evanju javnih nalog, prav tako pomeni spo{tovanje ustavnega na~ela glede javnega nate~aja za zaposlitev v upravnih slu`bah in s tem omogo~anje vsem zainteresiranim, da pod enakimi pogoji kandidirajo za delovna mesta. Prav tako pa spo{tovanje na~el, zapisanih v zakonu, pomeni ~astno, gospodarno in odgovorno ravnanje ter prepre~evanje korupcije in drugih ravnanj, kjer bi namesto zakonitosti, stroke in enakopravne dostopnosti prevladovale druge okoli{~ine. Za sistem javnih uslu`bencev v Republiki Sloveniji je zna~ilno tudi to, da so na~ela vklju~ena v prvem delu zakona, ki velja za celoten javni sektor, kar pomeni, da bi v skladu z njimi morali ravnati vsi javni uslu`benci, tako tisti v dr`avnih organih kot tisti v upravah lokalnih skupnosti in v javnih zavodih, javnih agencijah in drugih ose1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
15
bah javnega prava, ki so del javnega sektorja. Z upo{tevanjem teh na~el in z ravnanjem v skladu z njimi pa bi seveda tudi javni uslu`benci prispevali k odgovornemu ravnanju dru`be, predvsem pa k preglednemu in u~inkovitemu delovanju uprave pri izvajanju storitev za njene uporabnike. Klju~ne besede: javni uslu`benci, odgovorno ravnanje, dr`avna uprava
16
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
PRINCIPLES OF ACTION OF CIVIL SERVANTS [tefka Korade Purg Ministry of Public Administration, R Slovenia
Abstract: As any other organization the public administration has also been subject to changes due to the consequences of changes in its environment that is the social frame in which it acts. Regarding that considerable changes have been characteristic for the Republic of Slovenia in the last period of time, it is necessary to observe the changes in organization, context and action of administration and civil servants in that context, especially after the establishment of the System of Civil Servants. The new manner of action of civil servants is becoming an important factor of change of administration, above all because of standards and principles that are built in that system and represent one of important novelties in administration. The basis for a new system has been set up by law, which already in the introduction defines the public sector as well as the terms of a civil servant and presents quite a number of principles. Subsequently it precisely distinguishes among civil servants and professional – technical public servants. Particular principles and regulations are related to the work of civil servants, where the principle of public competition and the principle of career have been of great importance together with the principle of expertise. The law puts forward professional qualifications and on that basis it builds the system of career and promotion respectively. With enforcement and establishment of the system of civil servants, the above mentioned principles have been put into practice, which made them become the basis of action and behaviour of civil servants as well as of the administration as a whole. The consideration of those principles represents the basis for legal; likewise it represents the consideration for constitutional principle of public competition for employment in administrative services, with which it enables to all interested parties to compete for job under equal terms. So the consideration of principles defined by the law represents an honest, economical and responsible action as well as prevention of corruption and other actions where instead of legitimacy, profession and equal accessibility other circumstances might prevail. It is characteristic for the system of civil servants in the Republic of Slovenia that the principles are included in the first part of the legal document, which is valid for the whole public sector, which means that all civil servants would have to act in accor1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
17
dance with it, those in state bodies as well as those in administration of local communities and public institutions, public agencies and other subjects of public law that make part of public sector. With consideration of those principles and by acting in accordance with them, the civil servants would contribute to a responsible action of society and above all to clear and effective action of administration in execution of services for its clients. Key words: public servants, responsible/accountable behaviour; state administration
18
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
PRAVICA DO OBVE[^ENOSTI - KAKO OBSE@NA IN V KAK[NI OBLIKI? Vojko Flis Oddelek za `ilno kirurgijo, Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubljanska 5, 200 Maribor, Slovenija. E-mail: vojko.flis¿sb-mb.si
Povzetek: Zahteva po pridobitvi privolitve pred zdravljenjem (kasneje tudi ugotavljanjem) bolezni je bila od osemnajstega stoletja del anglosa{kega pravnega reda. Vendar je stali{~e, da {ele bolnikova privolitev v procese ugotavljanja in zdravljenja bolezni daje letem pravno veljavnost, v anglosa{ki pravni praksi mlaj{e od petdeset let, v kontinentalni pa je v rabi {e kraj{i ~as. Videti je, da je bil pojem »zavestna privolitev« prvi~ uporabljen na prizivnem sodi{~u v Kaliforniji leta 1957. Sodi{~e je takrat pojasnilo, da zdravnik, ki zamol~i katerikoli podatek, potreben za bolnikovo razumno presojo o nameravanem zdravljenju, kr{i svoje dol`nosti in se izpostavlja sodni odgovornosti. Po omenjeni razsodbi je v anglosa{kem prostoru doktrina o zavestni privolitvi postala pogost temelj za to`be. V novej{em obdobju lahko enak pojav zasledujemo tudi v kontinentalni sodni praksi. ^etudi ve~ina pravnih redov tako ali druga~e ureja temeljna vpra{anja doktrine o zavestni privolitvi, ostajajo {tevilna vpra{anja odprta. Eno izmed njih je razli~en pogled pravnikov in zdravnikov na model zavestne privolitve. [tevilni zdravniki in pravniki so negotovi, ko je potrebno na~ela doktrine o zavestni privolitvi uporabiti v praksi. Ob tem se to`be v zvezi z zavestno privolitvijo redko pojavljajo samostojno. Obi~ajno so povezane s trditvami o malomarnem ali nevestnem ravnanju. Zapletene so v primerih, ko pogovor med zdravnikom in bolnikom ni bil zadostno zabele`en, {e posebej zategadelj, ker ni enotnih na~el o tem, kako sam postopek dokumentirati. Obravnava bolnika je v sodobni medicini obi~ajno skupinsko delo. Zastavljajo se vpra{anja o tem kdo, kdaj in na kak{en na~in naj pridobi bolnikovo privolitev. V svojem prispevku avtor razpravlja o nekaterih odprtih medicinskih in pravnih vpra{anjih doktrine o zavestni privolitvi. Klju~ne besede: zavestna privolitev; bolnik; zdravnik
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
19
INFORMED CONSENT TO DIAGNOSTIC PROCEDURES AND MEDICAL TREATMENT Vojko Flis Department of Vascular Surgery, Teaching Hospital Maribor, Ljubljanska 5, 200 Maribor, Slovenija. E-mail: vojko.flis¿sb-mb.si
Abstract: The requirement that physicians must obtain consent from their patients before proceeding with diagnostic procedures and treatment has been a part of Anglo-American jurisprudence since eighteenth century in England. However, the notion that the patient’s consent must be informed in order to be legally effective dates back less than 50 years in Anglo-American jurisprudence and in continental jurisprudence it is even younger. It appears the term »informed consent« was first used in 1957 by a California appeals court, which explained: »A physician violates his duty to his patient and subjects himself to liability, if he withholds any facts which are necessary to form the basis of an intelligent consent by the patient to the proposed treatment.« Since that pronouncement, informed consent has been a fertile ground for litigation in Anglo-American jurisprudence and in contemporary era also in continental jurisprudence. Although most jurisdictions have sorted out their positions on the major issues arising under the informed consent doctrine, some significant questions still remain. One of them is very different explanation and interpretation of medical and legal model of informed consent doctrine. Many physicians and lawyers are uncertain as to the applicable requirements of informed consent doctrine and how to satisfy them in daily practice routine. To all this informed consent claims in malpractice litigation rarely stand alone. They are generally appended to an underlying count of negligent care. They can be most troublesome if the informed consent process has not been adequately documented. The claim that the patient was not adequately informed prior to treatment can be difficult to address as the information about the process of explanation is not kept in an uniform way. In usual team work questions can arise as to whose responsibility it is to inform the patient, when to inform, obtain his or her consent to treatment, document the consent, etc. In presented paper author discusses some opened legal and medical issues of informed consent doctrine. Key words: informed consent; physician; patient
20
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
SODOBNE DILEME NOVINARSKE ETIKE Anton Petelin{ek Radio Maribor, anton.petelinsek¿rtvslo.si
Povzetek: Le v redko katerem poklicu je raven uresni~evanja dolo~ene “profesionalne etike” tako zelo odvisna od neke celostne klime – splo{nega dru`benega ozra~ja, demokrati~nega duha, ki dolo~eno eti~no dr`o zagovarja in jo promovira kot vrednoto – kot je to v novinarstvu. Ta odnos med tradicijo demokrati~nega `ivljenja in eti~nostjo novinarskih po~etij je izrazito dialekti~en in premosorazmeren; je krhek in ranljiv in z vsakim komunikolo{kim postopkom znova na preizku{nji. Med novinarsko etiko in odgovornostjo v prakti~nem smislu skorajda lahko postavimo ena~aj; morala = odgovornost, in to na treh ravneh – odgovornost dajalca, posrednika (predelovalca) in sprejemnika informacije. Ta triadni INI odnos (Informator-Novinar-Informiranec) zahteva povsem jasno opredeljena pravila igre; najprej seveda to, da je @ivljenje nekaj Svetega, in povsem nedotakljivega, vrednota vrednot. Zato ima vsak posameznik v komunikacijskem procesu status Osebe in je treba v tem smislu varovati dostojanstvo ter celostno integriteto (duhovno in fizi~no) vseh udele`enih v tem INI odnosu. Mnogi poklici interpersonalne dialo{kosti (pravniki, zdravniki, duhovniki, novinarji, poslanci etc) imajo svoje kodekse s katerimi so standardizirani temeljni okviri eti~nega ravnanja, vendar pa imajo vse te poklicne deontologije v bistvu zelo enostaven izhodi{~ni okvir – v na{em sociokulturnem in histori~nem krogu je to lahko Dekalog – Deset Bo`jih Zapovedi. V slovenskem jeziku je beseda vest lahko tudi istopomenka za novico. Vest pa je tudi novinarjeva najvi{ja notranja prizivna instanca, ki ga ~love{ko legitimira in ga vedno znova sili v duhovno budnost, v raz-lo~evanje med svetlobo in temo, med dobrim in zlim, med po{tenostjo in vsem kar jo omejuje ali zanika. Klju~ne besede: dialog, dekalog, integriteta, komuniciranje, novinarstvo
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
21
CONTEMPORARY DILEMMAS OF JOURNALIST ETHICS Abstract: In a few professions only is the level of realising defined “professional ethics” so very dependent on some entire climate – general social environment, democratic spirit, which a defined ethic attitude defends and promotes as a value – as one finds in journalism. That relation between the tradition of a democratic life and ethics of journalistic endeavours is expressively dialectical and intertwined. It is fragile and vulnerable and being tested again and again with every communicational process. Among a journalist’s ethics and responsibility in a practical sense we can almost set an equal sign: morals = responsibility, and that on three levels – responsibility of the giver, mediator (producer) and acceptor of information. That triple IJI relation (InformerJournalist-Informed) above all demands defined rules of the game; of course first of all that Life is something Holy and entirely intangible, value above all values, a metavalue. Therefore, every individual in the communication process has the status Person and it is necessary in this sense to protect the dignity and complete integrity (spiritual and physical) of all participants in that INI relation. Many interpersonal dialogue professions (lawyers, doctors, priests, journalists, members of parliament etc) have their own codes in which the basic frames of ethics are standardised, however in essence all professional deontology have a very simple point of origin – in our socio-cultural and historical circle this could be Decalogue – The Ten Commandments. In the Slovene language the word vest (news) is also a homonym for novica (news). Vest is also the journalist’s highest inner appellant instance, which humanly identifies them and time and again compels them into spiritual vigilance, into distinguishing between light and dark, between good and evil, and between honesty and all that restricts or denies it. Key words: dialogue, Decalogue, integrity, communication, journalism
22
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
Dru`bena odgovornost in poslovna etika v praksi
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
23
PRIMERI LOKALNIH PARTNERSTEV (PODJETJA, OB^INE, DRU[TVA, [OLE)
Vinko Kurent, dipl.oec. Mikrodata GIS d.o.o., Zdru`enje podjetnikov Slovenije, vinko@mikrodata.si
DRU@BENA ODGOVORNOST V DELOVANJU PODJETIJ V ~asu vse ve~je konkuren~nosti se vse ve~ podjetij zaveda, da se uspe{nost podjetja ne meri le po klasi~nih ra~unovodskih kazalcih – npr. dobi~ku, ampak so vse bolj v ospredju nefinan~ni kazalci, ki dolgoro~no zagotavljajo podjetju ugodni polo`aj na trgu in tudi merjenje lastnih procesov v podjetju. Med temi dejavniki, ki v najve~ji meri vplivajo na nove kazalce, ima zanesljivo eno najve~jih vlog dru`bena odgovornost. Poslovno odli~no podjetje daje svojo `etev dobrega poslovanja v {ir{e dru`beno `ivljenje. Dru`bena odgovornost tega podjetja se odra`a v donacijah kulturnim dogodkom in spomenikom, skozi uresni~evanje filozofije gibanja duha in telesa, za napredek in razvoj lokalne skupnosti, kar prina{a vi{je cilje in zmage. Posebno pozornost in skrb se posve~a odnosu do okolja. Vsakodnevno smo pri~a razli~nim dru`beno pomembnim dogodkom in prireditvam na dr`avnem oz. regijskem nivoju, ki nosijo preko medijev sporo~ila o prispevkih podjetij, donacijah, ki omogo~ajo izvedbo teh prireditev kot tudi raznih projektov, kar dokazuje, da vodstva podjetij temu namenjajo precej{na sredstva seveda z ustrezno promocijo, ki omogo~a, da javnost lahko teko~e ocenjuje prispevek podjetja k {ir{em dru`benem razvoju. Vodilni posamezniki tak{nih podjetij svojo dru`beno odgovornost in s tem tudi osebno prepoznavnost realizirajo tudi preko vodilnih mest v raznih dru{tvih, pri solidarnostnih akcijah LIONS, ROTARY klubov, Klubov managerjev, itd. DRU@BENA ODGOVORNOST - VLOGA IN POMEN MALIH PODJETIJ Vsekakor pa javnosti o dru`beni odgovornosti in o prispevkih malih podjetij, njihovih lastnikov in samostojnih podjetnikov ni veliko znanega, saj gre za mno`ico podjetnikov in njih manj{e prispevke, kar se preko medijev ne plasira kot zanimiva novica. Dostikrat pa se lokalni podjetniki tudi zadovoljijo le z dejstvom, da o njihovi pomo~i vedo le vodilni v dru{tvih, o posrednem informiranju javnosti in s tem {e ve~jim u~inkom na {ir{o okolico – potencialne potro{nike - pa ne razmi{ljajo.
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
25
Dejstvo je, da ve~ina slovenskih podjetnikov (cca 80.000) deluje lokalno v naseljih oz. najve~ v okolici nekaj naselij, npr. od skupaj cca 6000 naselij v Sloveniji delujejo majhna podjetja in sp v 5.000 naseljih v 193 ob~inah. V teh naseljih delujejo razli~na dru{tva (v Sloveniji cca 15.000 dru{tev) ki potrebujejo sredstva za svoje redno delovanje in prirejajo razli~ne prireditve lokalnega zna~aja, kjer so aktivirani podjetniki in cenjen vsakr{en njihov prispevek v obliki denarja ali dela oz. strojev in opreme. Firme njihovih podjetij se pojavljajo na koledarjih, reklamnih panojih, na dresih tekmovalcev, v zbornikih, v stolpcih v lokalnih ~asopisih, kjer so naveden zahvale podjetjem darovalcem manj{ih zneskov ob razli~ni h prilo`nostih, itd. V zadnjem ~asu se lahko opazi, da se majhni podjetniki vse bolj udele`ujejo tudi na pozive organizatorjev raznih dobrodelnih akcij (Radio City). Saj se zavedajo, da bo akcija uspela le ob mno`i~nosti, in da je zaradi tega vsak prispevek dobrodo{el ter da k nezadostnim sredstvom dr`ave oz. ob~in lahko tudi z na{imi prispevki ustvarimo ustrezno podporno okolje za vklju~itev ranljivih skupin prebivalstva v socialno in delovno okolje. Tudi majhni podjetniki se zavedajo, da dru`beno odgovorno podjetni{tvo zadeva predvsem ohranjanje ekonomske uspe{nosti podjetja z izgrajevanjem ugleda in pridobivanjem zaupanja ljudi, ki delajo s podjetnikom ali `ivijo v bli`ini njegovega podjetja. Zaposleni ho~ejo delati za podjetje, za katerega vedo, da ceni njihov prispevek, na katerega so ponosni kot njihovi dru`inski ~lani in njihovi prijatelji. Zaradi tega menimo, da je potrebno, da izkoristimo to prilo`nost in ob dana{njem posvetu izpostavimo tudi ~ut za dru`beno odgovornost majhnih podjetij in se zahvalimo mno`ici slovenskih majhnih podjetij in samostojnim podjetnikom za njihove prispevke in donacije v imenu nekaj tiso~ dru{tev v Sloveniji, ki bi brez prispevkov lokalnih podjetnikov le ste`ka uresni~evali lastne programe ter, da jih vzpodbudimo, da nadaljujejo s tak{no strategijo. Predlagamo urednikom lokalnih ~asopisov-ob~inskih glasil, da pridobijo od delujo~ih dru{tev na obmo~ju ob~in informacije o {e tako malo donaciji, prispevku podjetnikov, jih objavijo v ob~inskih glasilih ter s tem teko~e zagotavljajo transparentnost in informiranost lokalne javnosti v zvezi z dru`beno odgovornostjo lokalnih podjetnikov. ^e bi se{teli vse majhne in mno`i~ne pomo~i, donacije in prispevke slovenskih majhnih podjetnikov (po ob~inah, regijah in na nivoju dr`ave) bi ugotovili, da ta skupen znesek, ki se ponavlja in `e kar nekaj let pove~uje, odra`a zavidljivo stopnjo dru`bene odgovornosti sektorja malih podjetij do lokalnih okolij in `e postaja upo{tevanja vredna dejavnost majhnih podjetij, ki jo je treba upo{tevati poleg `e znane naklonjenosti in tradicije dru`bene odgovornosti velikih podjetij.
26
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
LOKALNA RAZVOJNA PARTNERSTVA Po vklju~itvi v EU so dr`avi, lokalnim skupnostim in gospodarstvu, `e znani pogoji, v katerih so se na notranjem evropskem trgu zna{li proizvodni dejavniki. Ve~ ali manj smo po lokalnih skupnostih in regijah prekinili s tradicijo izdelave pasivnih razvojnih dokumentov, ki slu`ijo zgolj za nakazovanje `elene smeri ekonomskopoliti~nega ukrepanja. Razvojni dokument postaja uporabljan instrument ekonomske politike za graditev dru`benega soglasja o klju~nih razvojnih odlo~itvah. Te so {e posebej korenite v povezavi s pripravo dolgoro~nih (7-letnih) razvojnih programov za potrebe vklju~itve Slovenije v strukturno politiko Evropske unije, uvedbo dolgoro~nega prora~unskega na~rtovanja, novim indikativnim pristopom pri pripravi dr`avnega prostorskega plana in uvedbo regionalne ravni razvojnega na~rtovanja v Sloveniji. Skupni cilj teh sprememb je vzpostavitev racionalnega in u~inkovitega sistema institucij, pravil in dokumentov, ki bodo neposredno spodbujali konkuren~nost slovenskega gospodarstva. Vzpostaviti je potrebno in aktivno razvijati partnerstvo dr`ave za razvoj z drugimi udele`enci v tem procesu, to je z zasebnim sektorjem in podjetji, z regijami in lokalnimi skupnostmi, s socialnimi partnerji in institucijami civilne dru`be. Tega procesa se mali podjetniki in obrtniki zavedamo in se preko organiziranih zbornic posredno vklju~ujemo v regionalna in lokalna razvojna partnerstva. V pripravljalnem obdobju izdelave predlogov za regionalne razvojne na~rte pa pogre{amo vzpostavitev neposrednega, aktivnega dialoga na nivoju lokalnih skupnosti med lokalnimi podjetniki in vodstvi ob~in, ki pripravljajo razvojne programe, kjer bi pri izmenjavi mnenj, med mo`nostmi prostorskega in gospodarskega razvoja ob~in ter potrebami razvoja podjetij, pri{lo do koristnih vzpodbud in do vzajemnih naporov pri razvoju lokalnega okolja.
Klju~ne besede: podjetja, manj{a podjetja, dru`bena odgovornost, donacije
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
27
CASES OF LOCAL PARTNERSHIP (ENTERPRISES, COMMUNES, ASSOCIATIONS, SCHOOLS) Abstract: In enterprises, especially the smaller ones, an important aspect of implementation of social responsibility are local partnerships. In them, enterprises demonstrate that they do no think in a too narrow concepts, but are willing to help in local efforts of development. Key words: enterprises, SMEs, social responsibility, donations
28
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
PRAVI^NA TRGOVINA – ZGODOVINA, NA^ELA IN TRENDI Marjana Dermelj in Vida Ogorelec Wagner Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Povzetek: V prispevku bodo predstavljena osnovna na~ela pravi~ne trgovine, ki si prizadeva izbolj{anje pogojev za delo in mo`nosti prodaje marginaliziranih proizvajalcev, predvsem iz dr`av v razvoju. Poleg tega ekonomskega vidika, ki proizvajalcem zagotavlja bolj{e pla~ilo za njihovo delo, gibanje pravi~ne trgovine veliko pozornost namenja enakopravnosti spolov in izklju~evanju otro{kega dela ter si prizadeva za uvajanje okoljsko sprejemljivih proizvodnih praks. Na podlagi teh na~el je mogo~e ugotoviti, da ta trgovinski koncept pravzaprav izhaja iz na~el dru`bene odgovornosti, za razliko od ostalih pobud, ki so koncept dru`bene odgovornosti za~eli uporabljati predvsem zaradi ve~jega ugleda v dru`bi. S predstavljenimi podatki bomo pokazali rast trga za izdelke iz tega sistema in hkrati predstavili tudi nekatere dileme in nevarnosti s katerimi se soo~ajo akterji gibanja pravi~ne trgovine, prav zaradi vsesplo{nega sprejemanja in uveljavljanja ¨dru`bene odgovornosti podjetij¨ s ~imer velika podjetja sku{ajo zadovoljiti segment potro{nikov z visokimi visoke eti~nimi in okoljskimi kriteriji ter jih obdr`ati med svojimi kupci. Kljucne besede: pravicna trgovina, marginalizirani proizvajalci, drzave v razvoju, dru`bena odgovornost, varstvo okolja.
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
29
FRAI TRADE – HISTORY, PRINCIPLES AND TRENDS Abstract: Our contribution will present the principles on which Fair Trade is based. This alternative trading concept aims at improvement of working and trading conditions for the marginalised producers in the developing countries. In addition to the improved economic conditions, which guarantee to the producers a better payment for their work, fair trade pays a great attention to the gender equality issues as well as exclusion of child labour and is striving for implementation of environmentally sound production practices. Based on these basic principles it could be stated, that the fair trade concept stems from the principles of social responsibility, and therefore differs from the other corporate social responsibility initiatives, which have started to comply with especially to improve their public image and to increase their accountability. With the data presented in the text we will show that the growth of the market for the fairly traded products opens also some dilemmas and threats, which the actors in the fair trade movement are facing, just because the overall acceptance and establishment of the »corporate social responsibility« with which the big companies want to satisfy the segment of consumers which had developed high ethical and/or environmental criteria, and to keep them among their customers. Key words: fair trade; marginalized producers; developing countries; social responsibility; environmental protection
30
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
KOMUNICIRANJE DRU@BENE ODGOVORNOSTI Anita Hrast IRDO – In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, anita.hrast@irdo.si
Povzetek Vse ve~ ljudi, podjetij, vlad se prebuja in spoznava pomen dru`bene odgovornosti. Ta namre~ `e sega tako na podro~je delovanja posameznika, kot podjetij, organizacij in vlad. Najpogosteje se v svetu pojavlja pojem dru`bene odgovornosti podjetij, zato tudi najve~ definicij o dru`beni odgovornosti nastaja prav na tem podro~ju. Definicij dru`bene odgovornosti je vse ve~, prav tako mo`nosti komuniciranja oz. sporo~anja informacij o dru`beni odgovornosti. Za komuniciranje je klju~nega pomena ustvarjanje tak{nih sporo~il, ki jih bosta razumela tako po{iljatelj, kot prejemnik. Komuniciranje je tudi na~in za prepoznavanje na{e medsebojne odvisnosti in vplivov. V prispevku prikazujemo, da smo vsi dele`niki, ki med seboj tako ali druga~e komuniciramo. Predstavljamo model procesa komuniciranja po Schrammu in proces spreminjanja stali{~ ter osnovne korake potro{nikovega odlo~anja za nakup. Vse to smo poskusili prenesti v obliko komuniciranja dru`bene odgovornosti in pri tem prikazali tri razli~ne ravni komuniciranja dru`bene odgovornosti: mikro, mezo in makro. Komuniciranje dru`bene odgovornosti naj bi bilo tudi opozarjanje na napake, ki jih po~nemo, predstavljanje dobre prakse in pozitivnih prihodnjih usmeritev. V tem prispevku bomo predstavili nekaj pojmovanj dru`bene odgovornosti in nekaj mo`nih na~inov komuniciranja le-te. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost, komuniciranje, stali{~a, dele`niki, trajnostni razvoj, ogla{evanje, odlo~anje, proces komuniciranja, soodvisnost
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
31
COMMUNICATING SOCIAL RESPONSIBILITY Anita Hrast IRDO – Institute for Development of Social Responsibility, anita.hrast@irdo.si
Abstract Each time more and more people, companies and governments are waking up and recognizing the meaning of Social Responsibility. Social Responsibility is namely already extended on the filed of individual, company, organisation and government. Most often is in sight the conception of Corporate Social Responsibility, that’s why most definitions about Social Responsibility are made on this field. There is each time more definitions about Social Responsibility, and also each time more possibilities to communicate and inform about it. Creation of messages, which will be well understand so by sender as by receiver, has one of the key importance for communication. Communication is namely also a manner for recognizing our intermediate dependence and influence. In paper we describe, that we all are stakeholders, who all the time communicate mutual. The model of communication process (after Schramm) is introduced and also the process of changing our viewpoints. Introduced are also basic steps of customers purchase decision making. All these we have tried to transmit in form of Social Responsibility and at the same time showed three different levels of communicating Social Responsibility: micro, mezo (intermediate) and macro. Communication of Social Responsibility should be also warning about mistakes, that we all do. It should also be presentation of good practices and positive future directions. In this paper we will introduce some comprehension of Social Responsibility and some possible manners of its communication. Key words: Social Responsibility, Communication, Viewpoints, Stakeholders, Sustainable Development, Advertising, Decision making, Communication Process, Co-dependence.
32
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
CERTIFICIRANJE DRU@BENE ODGOVORNOSTI Borut Mlakar in Helena Koro{ec Lajovic BVQI
Povzetek: Zaradi vse ve~je pozornosti potro{nika na delovne pogoje po svetu (globalizacija) je mnogo podjetij iz ZDA in Zahodne Evrope v za~etku 90-ih let v svoje poslovanje in v na~ela svojega poslovanja pri~elo vklju~evati t.i. eti~ne kodekse oziroma pravila ravnanja, katerih osnovni namen je izbolj{ati oziroma zagotoviti vsaj minimalne ~loveka vredne, primerne in dostojne pogoje dela v svojih tovarnah in tovarnah dobaviteljev. Razli~ni tako vzpostavljeni kodeksi (tudi sektorski), ki so jih izdajala podjetja, so postajali problemati~ni za potro{nike, ki so potrebovali pregledne in razumljive informacije, kakor tudi za podjetja, ki so `elela upo{tevati zahteve tovrstnih kodeksov svojih klju~nih odjemalcev. Kot odgovor nekonsistentnosti med kodeksi je organizacija SAI (Social Accountability International), ki zdru`uje {iroko paleto zainteresiranih strank, dosegla konsenz med razli~nimi skupinami in sestavila ter objavila prvi mednarodni standard, ki dolo~a zahteve za osnovna dru`bena na~ela, ki jih mora spo{tovati organizacija, ki si prizadeva izkazovati eti~en odnos do zaposlenih (in `eli pridobiti splo{no veljaven certifikat o skladnosti). Standard, imenovan Social Accountability 8000 (SA 8000), je iz{el v letu 1997 in je bil prvi~ revidiran leta 2001. Zahteve standarda so splo{no veljavne in jih je mogo~e uporabljati ne glede na geografski polo`aj podjetja, industrijski sektor ali velikost podjetja. Standard SA8000 temelji na konvencijah Mednarodne organizacije dela (International Labour Organisation, ILO), Splo{ni deklaraciji o ~lovekovih pravicah in Konvenciji ZN o pravicah otroka. Dolo~ila SA 8000 vklju~ujejo osem socialnih prvin (delo otrok, prisilno delo, zdravje in varnost pri delu, svoboda zdru`evanja in pravica do kolektivnih pogajanj, diskriminacija, disciplinski ukrepi, delovni ~as ter pla~ila), dodatno pa obsega tudi zahteve za sistem vodenja na ravni podjetja, neodvisno, strokovno preverjanje skladnosti, vklju~itev vseh zainteresiranih strank in javno poro~anje, kar vse skupaj zagotavlja njegovo {iroko sprejemljivost, uporabnost in u~inkovitost. Podjetje, ki sprejme na~ela standarda SA 8000, lahko prepusti preverjanje skladnosti drugemu podjetju, s katerim sodeluje in kateremu `eli dokazati spo{tovanje dolo~enih zahtev, lahko pa se odlo~i tudi za pridobitev certifikata po presoji neodvisne certifikacijske hi{e, ki je akreditirana pri SAI (trenutno je v svetu le 13 organizacij, ki so poobla{~ene za certificiranje v skladu s pravili SAI). Avtorja v prispevku ori{eta 1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
33
vsebino tega prvega univerzalno sprejetega standarda dru`bene odgovornosti in predstavita bistvene zahteve in postopek neodvisnega certificiranja skladnosti z njegovimi zahtevami, kot poteka v okviru mednarodne certifikacijske hi{e BVQI. Certificiranje dru`bene odgovornosti se opira na `e uveljavljene postopke certificiranja, ki so se vzpostavili za potrebe potrjevanja skladnosti z zahtevami mednarodnih standardov na podro~ju sistemov vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem (standardi serije ISO 9000 ter ISO 14001), in vklju~uje vse odlike u~inkovitih tehnik presojanja, korektivnih in preventivnih ukrepov, spodbujanja nenehnega izbolj{evanja in dokumentiranja sistemov vodenja. Zaradi specifi~ne narave obravnavanega podro~ja pa seveda vsebuje tudi dodatne zahteve, ki jih je potrebno izvesti, preveriti in potrditi v postopku pridobitve certifikata dru`bene odgovornosti in so v prispevku podrobneje predstavljene. V svetu obstaja ve~ sistemov in na~inov preverjanja dru`bene odgovornosti, vendar pa se avtorja zaradi prostorskih in ~asovnih omejitev prispevka omejujeta le na certificiranje dru`bene odgovornosti standardu SA 8000, ki je svojim sistemom preverjanja zanesljivo orodje za zagotavljanje humanega delovnega okolja in je kot tak tudi najbolj raz{irjen in prepoznaven. To nenazadnje potrjuje tudi podatek, da je danes po vsem svetu certificiranih `e 881 podjetij iz 50 dr`av in 57 gospodarskih panog, v katerih je zaposlenih 507.763 ljudi. Klju~ne besede in prevod v angle{ki jezik / Key words in Slovenian and English: dru`bena odgovornost – Social Accountability SAI – Social Accountability International standard SA8000 – standard SA8000 eti~ni kodeksi – Codes of Ethics pravila ravnanja – Codes of Conduct Mednarodna organizacija dela (MOD)– International Labour Organisation (ILO) certificiranje – certification certifikat o skladnosti – certificate of conformity akreditacija – accreditation preverjanje - verification presoja - audit sistem vodenja – management system zainteresirane stranke – interested parties, stakeholders
34
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
CERTIFICATION OF SOCIAL ACCOUNTABILITY Borut Mlakar and Helena Koro{ec Lajovic BVQI
Abstract: Due to growing interest of consumers in working conditions all around the world, at the beginning of the 90’s, many companies in the USA and Western Europe set out to respect the so-called Codes of Ethics or Codes of Conduct in implementing their respective business policies. The basic purpose of those Codes implemented by various companies was either to improve or secure human working conditions in their factories or in those run by their suppliers. The understanding of Codes established in this way (including sector-oriented Codes) and published by companies became a problem for consumers who needed coherent and clear information regarding this subject, as well as for companies whose intention was to follow the rules of these Codes implemented by their customers. As a result to inconsistency in Codes of Ethics implemented by different companies the SAI (Social Accountability International), which takes into consideration a wide range of interested parties, has reached an agreement among a number of interest groups. SAI then conceptualised and published the first international standard defining the basic social principles to be followed by an organisation, which wants to have an ethical relationship with its employees and acquire a generally valid certificate of conformity. The SA 8000 (Social Accountability 8000 standard) was published in 1997 and was first revised in 2001. Its regulations are universally applicable and can be used regardless of geographical position, industrial sector or the company size. The SA8000 standard is based on the conventions of International Labour Organisation, the Universal Declaration of Human Rights and the UN Convention on the Rights of the Child. The regulations of SA 8000 comprise 8 social issues (child labour, forced labour, health and safety, freedom of association and right to collective bargaining, discrimination, disciplinary measures, working hours, and compensation). In addition, the standard regulates company management systems, independent and professional verification of conformity, and requires involvement of all interested parties, and public reporting. All stated fields make the standard a widely applicable and effective set of regulations. A company that chooses to follow the SA 8000 principles can therefore decide to obtain a certificate from an independent certifying body, which is accredited by SAI (currently there are only 13 bodies accredited to perform the processes of verification in accordance with the SAI regulations). 1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
35
Authors of this article deal with the context of this first universally applied standard of social accountability; they present the key requirements and procedure of an independent conformity certification process with its set of regulations as it is applied by the international certifying body BVQI. Certification of social accountability is based on formerly applied certifying procedures, which have been established to be used in conformity verification processes of international standards regulating the field of quality and environmental management systems (the ISO 9000 series and ISO 14001 standards). The certification of social accountability includes effective audit techniques, corrective and preventative measures, continuous improvement and documentation of management systems. Due to specific nature of respective fields of regulations, it also defines additional requirements to be carried out, checked, and verified in the process of acquisition of a social accountability certificate; these requirements are further described in the article. There are many systems and ways of verifying social accountability. The authors of this article, however, due to limitations in both space and time, narrowed down their focus of attention to the certification of social accountability in accordance with the SA 8000 standard, which proved to be a reliable tool for providing worker-friendly environment and is the most generally accepted and wide-spread set of this type of regulations. After all, the fact that 881 companies from 50 states and 57 different fields of business, which together employ 507.763 people, have already been certified speaks for itself.
36
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
Izobra`evanje, svetovanje in raziskovanje dru`bene odgovornosti
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
37
DRU@BENA ODGOVORNOST IN UNIVERZA Prof. dr. Jo`ica Knez-Riedl Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
Povzetek: Tako kot druge dru`bene in{titucije mora tudi univerza izpolnjevati pri~akovanja o`jega in {ir{ega, dandanes `e globalnega okolja in se odzivati na zahteve in probleme razli~nih udele`encev. Univerza in njeni deli se morajo obna{ati kot dru`beno odgovorni subjekti do drugih udele`encev. Hkrati je univerza tudi sama specifi~en udele`enec za druge (za {tudente, delodajalce, razli~na zdru`enja in poklicne skupine, vladne in{titucije ipd.). Fakultete, ki izobra`ujejo {tudente za posamezne naloge v razli~nih organizacijah in jih pripravljajo za specifi~ne vloge v dru`bi, se soo~ajo s potrebo po vklju~evanju koncepta dru`bene odgovornosti v svoje izobra`evalne programe pa tudi v svoje raziskovalno in svetovalno delo ter v druge oblike storitev oziroma sodelovanja z okoljem (tako lokalnim, regionalnim, nacionalnim kot globalnim). V prispevku namenjamo pozornost: 1) razumevanju koncepta dru`bene odgovornosti, 2) procesu preoblikovanja sodobne univerze (podjetni{ka, u~e~a se in trajnostna univerza) in 3) vpra{anju, kako se dru`bena odgovornost odra`a v ponudbi izobra`evanja, vsebini raziskovanja ter svetovanja univerz. Prispevek poudarja tudi dru`beno odgovornost pedago{kih delavcev in raziskovalcev, {tudentov ter mened`menta univerz. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost, u~ni program, udele`enci, univerza
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
39
SOCIAL RESPONSIBILITY AND UNIVERSITY Abstract Equally as other social institutions the university should fulfil the range of expectations of its environment, respond to demands and problems of several stakeholders. In this way the university should participate in solving the problems in its local and broader environment, nowadays even in global environment. University, as a whole and its parts, should behave socially responsibly regarding their stakeholders. At the same time, the university itself is a specific stakeholder for the others (students, employers, several associations and professional groups, governmental institutions, etc.). Faculties, educating students for different tasks in several institutions and preparing them for specific roles in the society, confront the need of involving the concept of social responsibility into curricula, research work, and consultancy, but also into other forms of cooperation with society (local, regional, national, and global one). In the paper the attention is put to: 1) the understanding of the concept of social responsibility, 2) the process of transformation of contemporary university (entrepreneurial university, learning university, and sustainable university), and 3) how social responsibility reflects in the university curriculum, research work, consultancy, and other services. The paper emphasises, besides social responsibility of university as an entity, also social responsibility of teachers and researchers, of consultants, students, and of the university management. Key words: curriculum, social responsibility, stakeholders, university
40
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
LASTNO INOVIRANJE IN DRU@BENA ODGOVORNOST: UKVARJANJE Z INTERESNIMI UDELE@ENCI KOT SREDSTVO ZA OBVLADOVANJE SPREMEMB Gerald Steiner Institute of Innovation and Environmental Management, University of Graz, Universitaetsstraße 15/G2, A-8010 Graz, AUSTRIA e-mail: gerald.steiner¿uni-graz.at Homepage: http://domino.uni-graz.at/DEKANAT-Extern/main.nsf Phone: ++43 (0)316 380 7331 Fax: ++43 (0)316 380 9585
Povzetek Namen tega prispevka je pokazati, kak{no vlogo utegnejo imeti razli~ne interesne skupine, ko gre za uspe{en razvoj organiziranja neke regije. Pogosto {tejejo glas interesnih udele`encev za mote~ pritisk, ki se je z njim treba ukvarjati, zato da se izognejo motenj; toda to je v najbolj{em primeru samo ena stran kovanca. Zato nameravamo pokazati, da zmore dru`bena odgovornost pravzaprav postati gonilo uspe{nega inoviranja. To {tejemo tudi za lastno inoviranje. Pri njem postaja o~itno, da dru`bena odgovornost ne nasprotuje gospodarskemu uspehu, ampak ga nasprotno podpira, ~e jo uspe{no zasnujemo in uresni~imo. Na osnovi obse`nih podatkov o interesnih udele`encih regije Einsenerz v avstrijski [tajerski in v neki urbani podregiji Gradca avtor izpostavlja, da je potrebno raziskati, kdo so interesni udele`enci, kak{ne sisteme vrednot in cilje imajo ter kak{ne vrste komuniciranja (besedne in nebesedne) uporabljajo. Nadalje razpravlja o izrednih te`avah, ki izhajajo iz mo~ne raznolikosti interesnih udele`encev, sedanjih, preteklih in mo`nih bodo~ih okoli{~in in pogojev dogajanja, vrednot in pri~akovanj, v obravnavo vklju~enih znanstvenih discipline, in tudi ciljev in ukrepov vladnih in nevladnih organizacij, na~rtovalcev in svetovalcev. Poleg tega avtor razpravlja o klju~ni vlogi integriranja interesnih udele`encev v proces doseganja trajnostnega razvoja. To je tudi podlaga za vpra{anje, kako bi dosegli bolj{e in uspe{nej{e komuniciranje med razli~nimi interesnimi udele`enci, saj je to predpogoj za poskus dose~i trajnostni razvoj. Pri tem podaja predloge in vanje vklju~uje sintezo sodobnih spoznanj o inovativnem razvoju izdelkov in konstruiranja ter oblikovanja, prilagojenih potrebam komuniciranja v regiji. 1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
41
Podlago za spoznavanje za ta prispevek ponuja model za ustvarjalno razre{evanje problemov s temeljem na komuniciranju, ki se osredoto~a na interesne udele`ence. Pripomo~ki, ko so hitra izdelava prototipov, pripovedovanje zgodb in poosebljene tehnike scenarijev, znane iz procesov oblikovanja, se izka`ejo za zelo uporabna sredstva komuniciranja med razli~nimi interesnimi udele`enci dogajanja. Klju~ne besede: lastno inoviranje; ustvarjalnost; dru`beno odgovorno obna{anje; upravljanje podjetij; trajnostni razvoj
42
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
INDIGENOUS INNOVATION AND SOCIAL RESPONSIBILITY: STAKEHOLDER-MANAGEMENT AS TOOL TO COPE WITH CHANGE Gerald Steiner Institute of Innovation and Environmental Management, University of Graz, Universitaetsstraße 15/G2, A-8010 Graz, AUSTRIA e-mail: gerald.steiner¿uni-graz.at Homepage: http://domino.uni-graz.at/DEKANAT-Extern/main.nsf Phone: ++43 (0)316 380 7331 Fax: ++43 (0)316 380 9585
Abstract It is the aim of this contribution to point out the potential role of diverse stakeholder groups for a successful development of an organization of a region. Whereas the voice of the stakeholders is often considered as irritating pressure that has to be handled in order to avoid disturbances within the system development, this is at most one side of the coin. Hence, it is the objective to demonstrate that social responsibility can in fact become a driving force for the successful generation of innovation. This is also considered as indigenous innovation. Here, it becomes obvious that social responsibility is not a counterpart to economic success but instead a supportive means if effectively designed and implemented. Based on comprehensive stakeholder-specific empirical data from the region of Eisenerz in Styria, Austria, and an urban sub-area in Graz the author points out the necessity to investigate who the stakeholders are, what their value systems and objectives are, and what kind of communication (verbal and non-verbal) they use. Further discussed are the tremendous difficulties that arise from a strong heterogeneity of stakeholders, heterogeneity of present, past and potential future systems conditions, heterogeneity of values and expectations, heterogeneity of involved supporting scientific disciplines, and the heterogeneity of objectives and measures of governmental and non-governmental organizations, planners and other consultancies. In addition the author discusses the crucial role of stakeholder integration within the process of attaining sustainable development. That is also the basis for asking how a better and more efficient communication might be established between the various stakeholders as the mandatory prerequisite for an attempt to attain sustainable de1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
43
velopment. At this point, specific suggestions are worked out by synthesizing modern findings of innovative product development and design to the needs of regional communication. The epistemological foundation for this contribution is provided by a model for creative problem-solving based on stakeholder focussed communication. Further, specific tools such as rapid prototyping, story-boarding, and personified scenario techniques from the design process are introduced as powerful means for communication among the various stakeholders of the system.
Keywords: Indigenous innovation, creativity, socially responsible behaviour, corporate governance, sustainable development
44
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
DILEME IN RAZVOJNE MO@NOSTI DRU@BENE ODGOVORNOSTI V NEPROFITNEM SEKTORJU Toni Vrana Center Spirala - Center za razvoj medsebojnih odnosov
Povzetek: Dru`bena odgovornost postaja osrednja tema v razpravah o novih izzivih globalnega sveta. Pomen dru`bene odgovornosti se nana{a na iskanje ravnote`ja med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vpra{anji. Dru`bena odgovornost je bila sprva poimenovana kot korporacijska dru`bena odgovornost (CSR). @elja po uravnote`enem razvoju je bila namre~ v za~etkih fokusirana prete`no na gospodarski sektor. Vse ve~ pa je vpra{anj, kaj je in kako se udejanja dru`bena odgovornost v neprofitnem sektorju. Tovrstna vpra{anja obravnava mednarodni projekt EX.SO.RES v okviru programa Leonardo da Vinci, katerega namen je opredelitev in razvoj podpornih in izobra`evalnih vsebin za uveljavitev dru`bene odgovornosti znotraj sociale in zdravstva. V projektu s svojimi izku{njami sodelujejo partnerji iz dr`av Italije, Francije, [vedske, Poljske, Velike Britanije in Slovenije. Prva splo{na dilema dru`bene odgovornosti je skrita v protislovju med domnevno prostovoljnostjo uvajanja dru`beno odgovornih praks in `eljo po standardizaciji ter uzakonitvi teh praks. Slede~o splo{no dilemo je mo~ prepoznati skozi osvetlitev relativnosti samih altruisti~nih pristopov, ki so v temelju sorodni z dru`beno odgovornimi pristopi. Dilema okrog motiviranja neprofitnih institucij in organizacij v smeri razvijanja dru`beno odgovornega ravnanja je `e bolj specifi~na, saj motivacije prvenstveno ne moremo iskati v sklicevanju na posledi~no finan~no uspe{nost. Mo~no usidrana deklarativnost v neprofitnih institucijah in organizacijah je slede~e protislovje, saj osvetljuje domnevo, da obstoj deklarativnih organizacijskih poslanstev in eti~nih kodeksov zavira razvoj dejanskih dru`beno odgovornih praks. Razvojne mo`nosti dru`bene odgovornosti v neprofitnem sektorju je potrebno iskati v smiselnih izobra`evalnih pristopih. V tem smislu je primarnega pomena izlu{~iti in razvijati pristope, ki bodo ustvarjali pogoje, kjer bo dru`beno odgovorno ravnanje vzklilo in se razvijalo v samih organizacijah po principu od znotraj navzven. Razvojne mo`nosti so mo`ne tudi v prepoznavanju novih vlog neprofitnega mened`menta ali redefiniciji sedanjih vlog. Opredmetenje obstoje~ih, a {ibko ozave{~enih dru`beno odgovornih praks skozi razvoj novih kompetenc in znanj na tem podro~ju, 1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
45
je slede~a razvojna mo`nost. In ne nazadnje, razvoj specifi~nega pogleda na dru`beno odgovornost v neprofitnem sektorju se ka`e kot nuja, kjer bo neprofitni sektor s svojo unikatnostjo soo~al ostale dru`beno odgovorne koncepte in prakse, in tako soustvarjal polje za razvoj dru`bene odgovornosti kot kompleksne celote. Klju~ne besede: altruisti~ni egoizem, vzporedna dru`bena odgovornost, osebna odgovornost, osebno organizacijsko poslanstvo
46
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
DILEMMAS AND DEVELOPMENTAL POSSIBILITIES OF SOCIAL RESPONSIBILITY WITHIN THE NON-PROFIT SECTOR Toni Vrana Center Spirala - Center za razvoj medsebojnih odnosov
Summary: In the last decade social responsibility has become one of the central topics in debates concerning new challenges of the global world. Social responsibility represents the balance between economic, social and environmental issues. Social responsibility was initially termed Corporate Social Responsibility (CSR). The effort to reach balanced development was at first focused mainly on the economic sector. Nowadays, more and more questions are being raised about the very meaning of social responsibility and its implementation within the non-profit sector. Questions of this kind are being dealt with in EX.SO.RES, an international project within the Leonardo da Vinci programme; the purpose of this programme is to define and develop support and educational activities so as to establish social responsibility within the non-profit sector, e.g. social welfare and health care. Many experienced partners from Italy, France, Sweden, Poland, United Kingdom and Slovenia are involved in this project. First general dilemma related to social responsibility lies hidden within the contradiction between the assuming voluntary approach to introducing socially responsible practices and the tendency to standardize and legalize them. Furthermore, the general dilemma can be recognized by clarifying the relativity of altruistic approaches which are basically in strong correlation with socially responsible approaches. The dilemma regarding motivation of the non-profit institutions and organisations to achieve socially responsible behaviour is more specific, since the motivation cannot be found simply by means of referring to consequential financial effectiveness. Strongly present is the declarative nature of these organisations, which is another paradox; it can be assumed that the existence of declarative missions and ethical codes hinders the development of the actual socially responsible practices. Possibilities of future development within the non-profit sector need to be considered with reasonable educational approaches. It is hence of great importance to extract and develop methods to create conditions within which socially responsible behaviour can freely develop inside out within the organizations. Developmental possibilities can be found through identifying new managing roles as well as redefining 1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
47
these roles. Unidentified socially responsible practices can be defined through development of the new competences and knowledge. Finally, it is of crucial importance for the non-profit sector to develop its own socially responsible logic in order to confront this logic with other socially responsible concepts and practices. By doing so, it will create conditions for the overall development of social responsibility as a complex whole. Key words: altruistic egoism, parallel social responsibility, personal responsibility, personal organisational mission
48
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
PRI^AKOVANJA O DRU@BENI ODGOVORNOSTI PODJETIJ IN NJIHOV VPLIV NA VEDENJSKO INTENCO POSAMEZNIKOV Ur{a Golob in dr. Klement Podnar Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani
Povzetek: Aktualnost problematike dru`bene odgovornosti podjetja se v zadnjih desetletjih ka`e na razli~nih ravneh tako v praksi kot v teoriji. Dru`beno odgovornost podjetja lahko razumemo kot pri~akovanja dru`be o vedenju podjetja, ki je dru`beno ali moralno pri~akovano in ga posamezniki in dru`ba lahko upravi~eno zahtevajo od podjetja. Na teoretski ravni najpogosteje uporabljena klasifikacija dru`bene odgovornosti podjetja, pa jo deli na {tiri dopolnjujo~e ravni: ekonomsko, zakonsko, eti~no in filantropsko. Zaradi velikega zanimanja za tematiko, ki je pomembna za vsakdanje `ivljenje civilne dru`be, politike in poslovne sfere, je diskurz dru`bene odgovornosti podjetja razdrobljen na vseh nivojih: prakti~nem, akademskem in strokovnem. V prispevku avtorja na kratko osvetljujeta problematiko dru`bene odgovornosti podjetja in preu~ujeta pri~akovanja posameznikov (kot dr`avljanov in potro{nikov) in odnos posameznikov do dru`bene odgovornosti prek njihovih vedenjskih intenc ter s tem njihov potencialni vpliv na dru`beno odgovorno ravnanje podjetij. Klju~na domneva, ki jo izpostavita, je: pri~akovanja o neekonomskih komponentah dru`bene odgovornosti podjetja (npr. eti~ni ali filantropski komponenti) pozitivno vplivajo na posameznikovo intenco, da z vedenjem podpre dru`beno odgovornost podjetij. Pri vedenjskih intencah se omejita na dve klju~ni vlogi posameznika. Prva je vloga potro{nika, ki lahko z nakupnim vedenjem uveljavlja svojo mo~ in vpliv na delovanje podjetij, druga pa je vloga dr`avljana, ki ima mo`nost vplivati na prakse podjetij s pomo~jo razli~nih oblik aktivizma, denimo demonstracij in bojkotov. Avtorja domnevo potrjujeta s spletno anketo, ki je bila opravljena v decembru 2005 in januarju 2006. Njuna ugotovitev je, da se pri~akovanja slovenskih respondentov o neekonomski komponenti dru`bene odgovornosti, zlasti eti~no-filantropski, pozitivno povezujejo z vedenjskimi intencami podpore dru`beni odgovornosti, medtem ko za pri~akovanja o ekonomski komponenti velja negativna povezava z intenco nakupnega vedenja. Avtorja zaklju~ita z refleksijo empiri~nih ugotovitev in nekaterimi ugotovitvami, ki bi lahko bile relevantne za prakso, tako za podjetja kot za (nad)dr`avne institucije. Za podjetja je pomembna ugotovitev, da so posamezniki v precej{nji meri pripravljeni izraziti svojo podporo dru`beno odgovornemu ravnanju oziroma »kaznovati« neodgovorne prakse zato lahko podjetjem redefinicija poslovne filozofije prinese pozitivne posledice, ki se ka1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
49
`ejo v diferenciaciji in drugih koristih pri poslovanju, pri ~emer pa ostaja imperativ sodelovanje z razli~nimi dru`benimi akterji in dele`niki. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, potro{niki, pri~akovanja, vedenjske intence posameznikov
50
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
INDIVIDUALS’ EXPECTATIONS OF CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY AND THEIR INTENTIONS TO SUPPORT SOCIALLY RESPONSIBLE BEHAVIOUR Ur{a Golob and dr. Klement Podnar Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani
Abstract: In the last decade or so the actuality of corporate social responsibility has become evident at different levels in practice and in theory. Corporate social responsibility is defined as society’s expectations that corporate behaviour will be socially or morally responsible and thus rightly demanded of a company. The most cited classification of corporate social responsibility divides the concept into four levels: economic, legal, ethical, and philanthropic. The concept of corporate social responsibility is important in everyday life in civil society, politics, and business. Corporate social responsibility discourse seems to be spread between several different levels such as practical, academic and professional. In this paper authors aim to introduce the concept of corporate social responsibility and explore individuals’ (consumers’ and citizens’) expectations, their relations to corporate social responsibility through their behavioural intentions and their potential influence on socially responsible behaviour. Authors’ main assumption is that expectations of non-economic components of corporate social responsibility (e.g. ethical or philanthropic component) have a positive influence on individual’s intention to support socially responsible companies. Authors focus on two key roles; the first one is the role of a consumer who has the power to influence companies’ behaviour, and the second one is the role of a citizen who has the opportunity to actively participate in demonstrations and boycotts and thus influence the companies’ irresponsible practices. Authors verify their assumption in an on-line empirical study conducted in December 2005 and January 2006. Their main findings are a positive link between the expectations of Slovenian respondents regarding non-economic dimensions of corporate social responsibility, especially the ethical-philanthropic dimension, and their readiness to support social responsibility and a negative link between the latter and the expectations of economic component of corporate social responsibility. The paper concludes with the reflection of empirical findings relevant in practice, for companies as well as for other institutions. An implication, potentially interesting, is that individuals are quite willing to support corporate social responsibility or punish irresponsible behaviour which means that a redefinition of business philosophy can bring some positive outcomes for the corporate world. These outcomes can be seen in the differentia1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
51
tion and other benefits for a company. However, a company’s cooperation and interaction with different stakeholders and activists remains an imperative. Keywords: corporate social responsibility, consumers, expectations, behavioural intentions
52
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
Sponzorji:
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
53
Donatorji:
KEKSARNA BRODNJAK MIKLAV[KE PEKARNE @IVILSKA [OLA MARIBOR CVETLI^ARNA ZVON^EK DEJAN ROJKO S.P. KALAMUT d.o.o. NIAGARA BAR
Organizatorji:
54
1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
Kjer je volja, je tudi pot Ideja za konferenco »Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006« je nastala jeseni 2005 na pobudo Strokovnega sveta In{tituta IRDO, {e posebej njegovega predsednika prof. dr. Matja`a Muleja. Od ideje do izvedbe je sicer dolga pot, a na{e skupno videnje cilja, zaupanje v idejo in v na{e sposobnosti, so nas pripeljale do cilja - uspe{no izvedene konference v letu 2006. In{titut za izvedbo tega projekta na voljo ni imel posebnih sredstev – zaupali smo v idejo, v na{ namen in verjeli v pomo~ {tevilnih ljudi, za katere smo menili, da vedo, da je dru`bena odgovornost nujna za na{e skupno pre`ivetje. Vsi, ki smo kakorkoli prispevali k nastanku te konference, smo doslej vse opravljali prostovoljno - ob svojih rednih zaposlitvah drugje, a z obilo dobre volje, predvsem pa dobrega namena. V imenu In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti se zato iskreno zahvaljujem: • prof. dr. Matja`u Muleju in prof. dr. Jo`ici Knez Riedl za njuno zaupanje v ideje in{tituta, za njuno strokovno vodenje, mednarodno povezovanje in inovativnost, • ge. Angelci Ademovi~ in njenim sodelavcem iz podjetja Creditexpress za vso moralno, materialno in organizacijsko podporo pri izvedbi konference, • g. mag. Jo`etu Protnerju, g. Vinku Kurentu, g. Antonu Petelin{ku, g. Ivanu Meierju in g. Stanku Obradovi}u – za moralno in materialno podporo ter pomo~ pri delu In{tituta in izvedbi konference, • g. Uro{u Zupan~i~u in g. Gregorju Slemniku za profesionalno oblikovanje in produkcijo vseh predstavitvenih gradiv konference, vklju~no z zbornikom in spletno stranjo, • vsem predavateljem, ki so se prostovoljno odzvali povabilu in s svojimi strokovnimi prispevki obogatili konferenco, • vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih konference zagotovo ne bi zmogli izpeljati, • vsem udele`encem, ki ste s svojo prisotnostjo in namenom zagotovo prispevali k izvedbi konference ter razvoju dru`bene odgovornosti pri nas. Iskrena hvala za podporo in ~astno pokroviteljstvo konference gospodu predsedniku Republike Slovenije, dr. Janezu Drnov{ku. Njegovo zaupanje v na{e delo nam pomeni dodatno vzpodbudo za prihodnje na~rtovanje in izvedbo projektov s podro~ja razvoja dru`bene odgovornosti pri nas. Prisr~na hvala ge. Magdaleni Tovornik, vi{ji svetnici predsednika Republike Slovenije za politi~ne zadeve, ki nas je v predsednikovem imenu po~astila s svojo prisotnostjo na konferenci. V Mariboru, 6. junija 2006 Anita Hrast 1. Konferenca ’Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2006’ - Zbornik prispevkov
55
IRDO – In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti Preradovi~eva ulica 26, 2000 Maribor e-po{ta: info¿irdo.si http://www.irdo.si tel.: 031 344 883 fax: 02 429 71 04
Urednika: prof. dr. Matja` Mulej, prof.dr. Jo`ica Knez Riedl Zalo`il: IRDO – In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti / zanj Anita Hrast Grafi~no oblikovanje: Uro{ Zupan~i~ Tehni~na ureditev in produkcija: Alda Studio d.o.o. in MCA d.o.o. Za verodostojnost besedil odgovarjajo avtorji sami. Prispevki niso lektorirani.