4th IRDO International Conference 2009 by Inštitut za razvoj družbene odgovornosti

4. mednarodna konferenca Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009

»DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« ZBORNIK POVZETKOV PRISPEVKOV

4th international conference Social responsibility and current challenges 2009

»WORK - A BRIDGE TO COOPERATION: Relations with co-workers and different age generations« CONFERENCE PROCEEDINGS ABSTRACTS

Maribor, 3. - 4. junij 2009

IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti Preradovi~eva ulica 26, 2000 Maribor info@irdo.si www.irdo.si

Zbornik prispevkov je sestavljen iz dveh delov - tiskani del zbornika s povzetki prispevkov in zgo{~enka s celotnimi prispevki predavateljev. Sklepi konference so objavljeni na spletni strani www.irdo.si.

Urednika: Anita Hrast, ddr. Matja` Mulej Zalo`il: IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti / zanj Anita Hrast Grafi~no oblikovanje, tehni~na ureditev in produkcija: Hiper Design - Uro{ Zupan~i~ s.p. (naslovnica, zgo{~enka), Dorado Design - Kristijan Bla`i~ s.p. (zbornik) Za verodostojnost besedil odgovarjajo avtorji sami. Prispevki niso lektorirani.

Izdajo zbornika je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 316.613:159.947.23(082) 174(082) MEDNARODNA konferenca Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa (4 ; 2009 ; Maribor) Delo - most za sodelovanje : odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij : zbornik povzetkov prispevkov = Work - a bridge to cooperation : relations with co-workers and different age generations : conference proceedings abstracts / 4. mednarodna konferenca Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 = 4th International Conference Social Responsibility and Current Challenges 2009, Maribor 3.-4. junij 2009 ; [urednika Anita Hrast, Matja` Mulej]. - Maribor : IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, 2009 ISBN 978-961-91828-4-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Hrast, Anita 245881600

dr. Danilo TĂźrk, predsednik Republike Slovenije ^astni pokrovitelj konference

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

UVODNE MISLI ^ASTNEGA POKROVITELJA KONFERENCE

Ljubljana, 4. junij 2009

Delo - temeljna vrednota za univerzalno solidarnost êtrta mednarodna konferenca o dru`beni odgovornosti in izzivih ~asa, ki jo organizira in{titut IRDO v sodelovanju s slovenskimi in mednarodnimi organizacijami, je izredno pomemben strokovni dogodek. Tembolj zato, ker udeleènci konference obravnavajo nadvse pomembno in aktualno temo, ki odpira vpra{anja odnosov med zaposlenimi razli~nih generacij. Le dobro medgeneracijsko sodelovanje in soìtje nam sedaj lahko omogo~i prehod iz krize. Veseli me, da se organizatorjem pridruùjejo {tevilne slovenske strokovne, gospodarske in interesne organizacije: Univerzitetni klini~ni center Ljubljana (Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta), Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi, Zdruènje Manager, Zdruènje delodajalcev Slovenije, Slovensko zdruènje ZN za trajnostni razvoj, [tajerska gospodarska zbornica, pa tudi medijske hi{e (Dnevnik, Kapital). Pomembnost konference, ki è ~etrto leto raziskuje in zdruùje znanje s podro~ja dru`bene odgovornosti ter prikazuje razvoj podro~ja v Sloveniji in v tujini dokazujeta strokovno pokroviteljstvo mednarodnih organizacij: Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) in Mednarodnega zdruènja za sistemsko raziskovanje (IFSR). Nacionalno veljavnost konference zagotovo potrjujeta tudi sodelovanji Ministrstva za delo, druìno in socialne zadeve ter Ministrstva za gospodarstvo, ki sta letos po svojih mo~eh podprla to sre~anje. Zavedam se tega, da sem s tem, ko sem sprejel pokroviteljstvo, dal tudi pobudo za to temo. Razumel sem, da je, tako kot je zapisano v naslovu konference, delo tisto izhodi{~e, v okviru katerega poteka vrsta medosebnih odnosov, ki spodbujajo zavzeto in ustvarjalno delo. Delo pa je tudi most za sodelovanje, ne samo med delavci, ampak tudi z delodajalci in lastniki. To je izredno pomemben kontekst, saj gre za vzpostavljanje novih in druga~nih partnerskih odnosov na vseh ravneh in v vseh okoljih. ê ne prej, nas je na to temeljito opozorila zdaj{nja gospodarska kriza in recesija. Temeljno spoznanje krize je, da morajo biti ti interesi mo~no usklajeni in mo~no povezani z dru`beno odgovornim podjetni{tvom. To dobiva nove dimenzije, najprej kot odgovornost do zaposlenih, medsebojna odgovornost med zaposlenimi in do skupnosti, odgovornost do okolja in kon~no tudi odgovornost do potro{nikov, dobrin in produktov podjetij. Gre za univerzalno solidarnost, ki se lahko uresni~uje samo v tem okviru, ne kot socialna kategorija, ampak solidarnost kot ekonomska kategorija, ki prepleta mo`nosti in prilo`nosti produkcijskega in storitvenega okolja skupaj z delavci in zaposlenimi, ki delujejo v tem okolju. Ob razli~nih prilo`nostih sem poudarjal, da je delo vrednota in da je tesno povezana z razvojem posameznika in dru`b in da je temeljna osnova za dostojno ìvljenje. Je torej temeljna osnova socialne varnosti. Delovno okolje pa utemeljuje delo kot vrednoto. Mednarodna konferenca je odprla zanimive tematike, nadvse pomembna se mi zdi razprava o posebnostih zaposlovanja posebnih skupin, ki posega v podro~je invalidske problematike in prevencije invalidnosti. Ta tema je izredno povezana z zdravjem delavcev, z varnostjo pri delu in z vzpostavljanjem ustreznega ravnote`ja med delovnim in socialnim okoljem. 5

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

Prav je, da je konferenca v ospredje postavila vrednote, poslovno in organizacijsko kulturo, organizacijo dela kot sestavni del etike in prakse dru`bene odgovornosti. V tem kontekstu je temeljno izhodi{~e izobraèvanje in usposabljanje, ki naj bi spodbujalo inovativnost in stalno te`njo po spreminjanju in doseganju bolj{ih rezultatov dela in takih, ki jim je ~lovek kos s svojim znanjem, nadarjenostjo in zavzetostjo. Povsem logi~en sklep in tudi temeljno sporo~ilo konference je spodbujanje delodajalcev za dru`beno odgovorno ukrepanje v odnosu do zaposlenih, do okolja in trga, v okviru katerega se njihovo podjetje uveljavlja. Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Horus, ki bo letos prvi~ podeljena podjetjem v okviru te konference, je dokaz, da moramo graditi mostove sodelovanja med ljudmi, organizacijami, podjetji in dràvami. Le s celovitostjo na{ega delovanja, z uravnoteènostjo odnosov in s sodelovanjem, ki ga je med drugimi pokazalo tudi 11 leto{njih finalistov tega tekmovanja, lahko ohranimo, pa tudi krepimo na{ osebni in skupni, dru`beni obstoj in razvoj. Na koncu bi se rad zahvalil vsem udeleèncem konference, programskemu odboru in {e posebej organizacijskemu odboru konference, ki mu je uspelo organizirati nadvse strokovno sre~anje. Finalistom in nagrajencem Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus pa iskreno ~estitam in èlim, da bi njihovemu zgledu delovanja sledilo ~im ve~ slovenskih podjetij!

S spo{tovanjem,

dr. Danilo TĂźrk, predsednik Republike Slovenije

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

NAGOVOR PREDSEDNIKA EVROPSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, SALZBURG

Ladies and Gentlemen, First of all we have to thank very much Prof. Matja` Mulej for organizing this important meeting. I wish you a very interesting meeting with many mutual discussions stimulating new ideas. In our times such meetings have a very important role to encourage a new form of collaboration based to ethics. All what we are doing should be for the benefit of man. It is clear that we have to restructure all important areas of our society and especially the economic world. The specific emphasis has to be given to the health too. Our academy is collaborating with the European Union on a new Health Care concept for whole Europe and it is entitled “The European Lead Market in Health Care in the 21st Century”. This is a report to the European Union accepted by the commissioners Verheugen and Vassiliou. In the title you see a combination of health and economy. It is certainly clear that we have to reshape our whole Health Care System. We have to come to the solution that we need a concept for “Health for All”. For this we need many ideas and we have to discuss our ideas toward solutions. In the spirit of our academy it is the best to have a mutual discussion leading to cooperation. It is so important that we are thinking interdisciplinary, transnational to build up bridges for our future. We have to thank Prof. Matja` Mulej for his initiative. I am sorry that I cannot come to this important meeting. I am at this time in Moscow starting a mutual cooperation between our academies. Again I wish you all the best. I wish you an encouraging meeting. Felix Unger President European Academy of Sciences and Arts

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

NAGOVOR ^LANOV IZVR[NEGA ODBORA IFSR

The International federation for systems research is a shared umbrella organization of 37 member associations with membership on all continents. Our shared role is promotion of holistic behaviour. The first author of systems theory wrote namely that he had established the general systems theory against the current overspecialization, not as an additional narrow discipline. Specialization is unavoidable, but so is holism of behaviour and wholeness of outcomes of it, too. Application of systemic thinking inside single traditional disciplines has proven helpful over the six decades of systems theory, but not sufficient. Otherwise the current crisis surfacing in 2008, but caused by the failure of the decisive people and organizations to think and behave in a more holistic manner - considering many viewpoints, disciplines of science and experiences that differ from each other and should therefore be considered in synergies - would not be around. Neither would be around many other problems of humankind. For millennia the most successful persons and organizations have been using systemic behaviour more than the others did. Social responsibility works in the same direction - broadening the scope and horizons of humans and their organizations. The four conferences of IRDO have made their contributions with each of the topics. IFSR is happy to have a part of the story last year, too. The current topic of relations at work and between generations is also one of crucial importance for the search for the way of humankind out from the current crisis toward more holistic and long-lasting solutions. We wish you all the best and we are happy to have our president deeply involved in your work, while the other three members of the executive board are sorry because they are not able to participate this time. Matja` Mulej, Gary Metcalf, Gerhard Chroust, Yoshiteru Nakamori IFSR

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

KAZALO VSEBINE Uvodne misli ~astnega pokrovitelja konference ........................................ 5 Nagovor predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg ...... 7 Nagovor ~lanov izvr{nega odbora IFSR .................................................. 8 1 Predgovor ........................................................................................ 13 2 Program ............................................................................................ 15 2.1 Program konference ............................................................................................................ 15 2.2 Programski odbor................................................................................................................ 19 2.3 Organizacijski odbor .......................................................................................................... 19

3 Povzetki referatov predavateljev........................................................ 21 3.1 Vladni in strate{ki pogledi na dru`beno dogvoornost .......................................................... 21 3.1.1 Vloga vlade pri spodbujanju razvoja dru`bene odgovornosti podjetij: kaj naj bi na tem podro~ju bila naloga vlade in pregled dobrih praks v nekaterih dràvah ~lanicah EU ..........................................................................23 Metka [toka Debevec, sekretarka, Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve, Sektor za individualna delovna razmerja in socialno partnerstvo 3.1.2 Vlaganje v starej{o delovno silo kot element dru`bene odgovornosti ............................24 mag. Magda Zupan~i~, sekretarka, Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve, Direktorat za trg dela in zaposlovanje 3.1.3 Staranje delovne sile - izzivi in re{itve z vidika delodajalcev v {estih dràvah srednje in vzhodne Evrope ....................................................................................25 mag. Tatjana Pajnkihar, svetovalka generalnega sekretarja, Zdruènje delodajalcev Slovenije 3.1.4 Nacionalna kontaktna to~ka za multinacionalna podjetja (NKT) in Smernice OECD ........26 Dimitrij Gr~ar, sekretar, in Polona Jerina, vi{ja svetovalka, Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za OECD 3.1.5 A new value system for successful business - leading with generosity ............................27 David S Vaillancourt, CMA, Senior Consultant, AT Kearney & Co., Ljubljana 3.1.6 From Corporate Social Responsibility to Corporate Social Innovation? ..........................28 Dr. Gerald Steiner & Dr. Filippina Risopoulos, University of Graz 3.2 Kriza in strategije ravnanja z zaposlenimi pri delodajalcu .................................................... 31 3.2.1 Carinthian companies care - some examples of a well done generation management......33 Mag. Dr. Iris StraĂ&#x;er, STRASSER & STRASSER Consulting GmbH, Austria 3.2.2 Dru`bena odgovornost v ~asu krize - kriza = prilo`nost ..............................................34 Miha Rejc, vodja korporativnega komuniciranja, Skupina Domenca 3.2.3 Kadrovske politike v ~asu krize ..............................................................................35 Maja Vukasovi~ @ontar, zasebna raziskovalka 3.2.4 Vodenje podjetij in ljudi v kriznem obdobju ..............................................................36 Marko Rus, samostojen podjetnik in svetovalec 3.2.5 Sistem vodenja varnosti in zdravje pri delu - vpliv na zaposlene ..................................38 Milo{ Seraìn, Slovenski institut za kakovost in meroslovje 3.2.6 Vadba med delovnim ~asom kot na~in vzdrèvanja elementarne zmogljivosti za odgovorno ravnanje ........................................................................................39 Du{an Macura, Blanka Mekinda, Enajsta akademija, Ljubljana 9

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.2.7 Ena izmed na{ih klju~nih nalog je skrb za mlade, da bodo lahko prispevali k razvoju dru`be..................................................................................................40 Ksenja Perko, organizatorka sprememb, vodja TiPovej Zavoda 3.3 Primeri dobre in slabe prakse v povezavi z dru`beno odgovornostjo .................................... 41 3.3.1 Zlata nit: dru`beno odgovorni skozi prizmo odnosa do zaposlenih ..............................43 Sa{a Mrak, vodja projekta 3.3.2 ^rna lista delodajalcev, lista slabih in dobrih praks....................................................44 Lidija Jerki~, univ.dipl.prav., Predsednica SKEI Slovenije 3.3.3 Ustvarjanje zavedanja o DO v Sloveniji in HORUS - Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost ....................................................................................45 Anita Hrast, direktorica in{tituta IRDO 3.3.4 Posredna oblika »zelene dru`bene odgovornosti« na primeru podjetja ELEKTRO MARIBOR ......46 mag. Borut Ambroì~ ml., univ.dipl.prav., vodja trènja v Umetnostni galeriji Maribor - UGM 3.3.5 Dru`beno odgovorno ravnanje z zaposlenimi v majhnem zasebnem podjetju primer Mikro+polo, d. o. o., Maribor ....................................................................47 Mirjana Mladi~, univ. dipl. ekon., svetovalka in trenerka, Neways, d.o.o. 3.3.6 Pomen korporativne dru`bene odgovornosti v zavarovalni{tvu ....................................48 mag. Bo{tjan Jenko, izvr{ni direktor korporativnega marketinga, Zavarovalnica KD @ivljenje 3.3.7 Uspe{na implementacija upravljanja popolne odgovornosti v slovenski poslovni praksi ....49 mag. [tefka Gorenak, Fakulteta za komercialo in poslovne vede 3.4 Kultura, ~lovekove pravice in dru`bena odgovornost ............................................................ 51 3.4.1 Treatment of co-workers as a symptom of organizational culture....................................53 Zbigniew Klos, Professor, Ph.D., D. Sc., Poznan University of Technology, Faculty of Machines and Transport, Poland 3.4.2 Nujnost in zapletenost ustvarjalnega sodelovanja za inoviranje kot pot iz krize 2008 ......54 ddr. Matja` Mulej, dr. Stane Boì~nik, dr. Zdenka @enko, dr. Vojko Poto~an, Anita Hrast 3.4.3 The Corporate and Individual Social Responsibility - C&ISR - a Part of the Sustainable Future of Humankind ............................................................................................55 Dr. Timi Ecimovic & Co.A., SEG Institute for Climate Change, and ANSTED University, School of Environmental Sciences, Korte, Medosi, Slovenia 3.4.4 Klasifikacija dejavnikov usposobljenosti za odgovorno ravnanje ..................................57 Du{an Macura, Enajsta akademija, Ljubljana 3.4.5 Health in restructuring: Empirical evidence and policy recommendations (Results of a DG Employment project) ......................................................................58 prof. dr. Kieselbach Thomas 3.4.6 Fundamental human rights obligations of corporations ................................................59 dr. Jernej Letnar êrni~, University of Aberdeen, Scotland; Law Institute, Ljubljana, Slovenia 3.5 Odnosi do zaposlenih in zdravje .......................................................................................... 61 3.5.1 Prestrukturiranje gospodarstva in kazalniki zdravja ....................................................63 doc. dr. Metoda Dodi~ Fikfak, UKC, KIMDP[ 3.5.2 Delo - pravica in prilo`nost mladih ali starih..............................................................64 doc. dr. Marija Molan, UKC, KIMDP[ 3.5.3 Trpin~enje na delovnem mestu v lu~i medgeneracijskih odnosov ..................................65 Tanja Urdih Lazar, UKC; KIMDP[ 3.5.4 Social Responsibility from the Perspective of Genetically Modified Products' (GMP) Reflection on Environment and Life Sustainability ........................................................66 Prof. Dr. R. Seminur Topal, Yildiz Technical University, Science-Lit. Fac., Biology Dept. Davutpasa Campus, Istanbul-Turkey 3.5.5 Celostna promocija zdravja na delovnem mestu ter na~rtovanje delovnega okolja- primer prakti~ne implementacije....................................................................67 Ale{ Kranjc Ku{lan, direktor Zavoda Ekvilib 3.5.6 Analiza varnega in zdravega prehranjevanja zaposlenih v izbrani delovni organizaciji ....68 doc. dr. Mojca Jev{nik and asist. Andrej Ovca, University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences, Department of Sanitary Engineering 10

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.5.7 Z zdravjem povezana telesna pripravljenost zaposlenih v tiskarskem podjetju ................69 vi{.pred.mag. Miroljub Jakovljevi}, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za fizioterapijo 3.5.8 Analiza izpostavljenosti telesa mi{i~noskeletnim dejavnikom tveganja med delovnimi nalogami pri zaposlenih v tiskarskem podjetju ..........................................................71 vi{.pred.mag. Miroljub Jakovljevi}, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za fizioterapijo 3.6 Medgeneracijsko sodelovanje z vidika dru`bene odgovornosti ............................................ 73 3.6.1 Osebni razvoj posameznika kot temelj dru`bene odgovornosti ....................................75 mag. Simona @ièk [arotar, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, in Martina Mau~ec 3.6.2 Komunikacija - klju~ uspe{nega premagovanja stresa ................................................77 Martina Mau~ec in mag. Simona @ièk [arotar, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta 3.6.3 Dru`bena odgovornost za izobraèvanje in zaposlovanje marginalnih skupin (Romski pomo~nik) ..............................................................................................78 Vesna Laissani, direktorica Ljudske univerze Murska Sobota 3.6.4 Sodelovanje generacij v razli~nih kulturah - mladost ali modrost ..................................79 mag. Vesna Kova~i~, Visoka poslovna {ola Doba Maribor 3.6.5 Medgeneracijsko sodelovanje: motivi in posledice - nekaj izku{enj ..............................80 v. p. mag. Tja{a [trukelj in zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta 3.6.6 Kapital so ljudje, ki ga upravljajo ..........................................................................81 Evalda BIZJAK, dipl.del.ter., tui-na ter., specialistka, individualna in projektna Wellness svetovalka ARS PROVITA s.p. 3.6.7 Dru`beno odgovorna trajnostna prihodnost - DOTB - in sistemsko razmi{ljanje o njenem eti~nem imperativu ................................................................................83 mag. Josip Tav~ar 3.6.8 Projektne generacije: problem prepoznavanja in ovrednotenja produktivnosti mlaj{ih generacij ................................................................................................84 Karolina Babi~ 3.7 Dru`bena odgovornost in njeno pospe{evanje...................................................................... 85 3.7.1 Co-operate Responsibility in challenging times ..........................................................87 Alan Trueman and BITC contributors, Alumni Associates, UK 3.7.2 A New Fractal Metric for Social Responsibility ..........................................................88 Robert G. Dyck, Emeritus Professor, Public & International Affairs, Virginia Tech, USA 3.7.3 Corporate Social Responsibility And Creativity ..........................................................89 Professor Dr. Dana M. Barry (USA), Scientific Board President, Ansted University, Senior Technical Writer, Clarkson University, and Professor Dr. Roger Haw Boon Hong (Malaysia), Co-Founder of Ansted University, Founder cum Chairman of Ansted's Social Responsibility International Award (ASRIA) 3.7.4 Ethics and Enlightened Personal Responsibility ..........................................................90 Charles François, GESI-Asociación Argentina de Teoría General de Sistemas y Cibernética 3.7.5 Feargal Quinn - Superquinn: zgled inovativnega, dru`beno odgovornega in zato donosnega sodelovanja z odjemalci ................................................................91 DDr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, in vodja raziskovalne enote ZRC IRDO - In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti 3.7.6 Enhancing organizational performance and social responsibility with self-regulation ........92 Shann Turnbull PhD 3.7.7 Medsebojna delitev, nov dru`beno-ekonomski okvir....................................................93 Rok Kralj

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

4 Referati predavateljev v celoti (na zgo{~enki) ......................................94 5 Reference predavateljev ....................................................................95 6 Sklepi konference............................................................................ 106 7 Organizatorji, sofinancerji, sponzorji ................................................107 7.1 7.2 7.3 7.4

Organizator ...................................................................................................................... Sofinancerji ...................................................................................................................... Sponzorji .......................................................................................................................... Medijski pokrovitelji ..........................................................................................................

107 107 108 108

8 Nagrada za dru`beno odgovornost Slovenskih podjetij 'Horus' 2009 ......109 9 Zahvala .......................................................................................... 111

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

1 PREDGOVOR PREMISLEK O DRU@BENI ODGOVORNOSTI Z GLOBALNO ETI^NEGA VIDIKA Matja` Mulej Trud za dru`beno odgovornost, ki poteka è nekaj let uradno mednarodno, se da {teti za trud za po{tenost vplivnih do ljudi pod njihovim vplivom in sodelovanje brez zlorabe. Torej je podoben: • boju tla~anov za upo{tevanje, ki je imel oznako boj za staro pravdo (= pravico), • uporu su`njev v starem veku in v ZDA, • boju Martina Luthra Kinga za njegove sanje o enakopravnosti ~rncev - Afro-Ameri~anov v ZDA, • sindikalnemu boju za enakopravnost delavcev (spomenik le-temu sem videl nedavno v Detroitu v velikem parku poleg trojnega neboti~nika z muzejem idr. GM), • boju za omejitev pojmovanja lastni{tva na lastni{tvo stvari, ne da zajema hkrati tudi neomejeno oblast nad ljudmi, ki uporabljajo stvari kot mezdni delavci in ob~ani, • boju za uveljavljanje enakosti pred zakonom in pravi~nim in dobro namernim delovanjem vseh uradnih ustanov, ki dru`bena pravila in zakone uveljavljajo, • itd. Vedno gre v skupnem bistvu za trud odpraviti ali vsaj omiliti pristransko zlorabo lastni{kega in s tem oblastni{kega in/ali vodstvenega in/ali drugega vpliva, ki {koduje: • zaposlenim/sodelavcem, • poslovnim in drugim partnerjem in udeleèncem procesov poslovanja in/ali drugega (so)delovanja, • posrednim udeleèncem takih procesov, ozna~enim s pojmom {ir{a dru`bena skupnost, • pa tudi vsem drugim ljudem, ki jim zloraba vpliva vplivnih kvari ali celo uni~uje naravno okolje kot pogoj za ìvljenje. Take zlorabe povzro~ajo odpore ljudi, ki se in ko se zavestno po~utijo izkori{~ani, zlorabljeni in/ali o{kodovani. Ko odpori prerastejo v upore, nastane tudi {koda ljudi, ki niso po{teni in zlorabljajo svoj vpliv, proti katerim se drugi uprejo, vse do mednarodnega terorizma raznih vsebin. Upor zoper nepo{tenost in zlorabo ima lahko obliko: • vidne ali prikrite stavke, • kupovanja pri drugih, • druga~nih oblik preusmeritve povpra{evanja in porabe, s tem pa tudi dobi~ka, • zmanj{anja in/ali ukinitve poslovanja, sodelovanja, stikov, podpore, • zanemarjanja prevzetih nalog in dogovorov, pogodb ipd., • oskrbovanja z napa~nimi podatki kot podlagami za odlo~anje, • itd. V jeziku ekonomske teorije nepo{tenost pomeni zlasti zlorabo: • teorije prostega trga in nevidne roke, • zakona ponudbe in povpra{evanja, • zakona zunanjih prihrankov, • naravnega okolja, • ipd. Take zlorabe morda dajejo tistim, ki zlorabljajo svoj vpliv, korist na kratek rok, a jo morajo kasneje / na dalj{i rok (oni ali kasnej{e generacije) odpla~ati z visokimi obrestmi. V filozofskem jeziku gre za neeti~no ravnanje, pri ~emer pa~ velja za eti~no, kar ne vsebuje zlorab. V jeziku teorije sistemov je podlaga zlorabe in nepo{tenega ravnanja enostranskost namesto celovitosti. V jeziku prava se vseh zlorab nikoli ni dalo prepre~iti s pravnimi predpisi. Najbr` prav zato govorijo mednarodni dokumenti o dru`beni odgovornosti, da pomeni, da vplivni (npr. podjetja) delajo v korist zaposlenih, drugih interesnih dele`nikov in narave preko meja, ki jih dolo~a zakonodaja. (Zanimivo je, 13

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

da pravni jezik menda {e sploh ne pozna pojma dele`nik - stakeholder.) V jeziku ljudski rekov, torej prastare izkustvene modrosti, tisti, ki zlorablja vpliv, z ritjo podira, kar z rokami ustvarja, ker levica ne ve, kaj dela desnica, zato pa se obna{a kot slon v trgovini porcelana. Tudi premalo celoviti in zato enostransko zavajajo~i viri informacij v: • poslovnih in drugih knjigah in dokumentih, • ogla{evalskih sporo~ilih, • sporo~ilih o znanstvenih in drugih raziskovalnih dose`kih, ~asopisnem in drugem javnem obve{~anju politi~nem, strokovnem, novinarskem ipd., • sodnih in drugih pravnih stikih in odlo~itvah ter dolo~ilih, • ipd. so zunanji znaki, da gre za pre{ibko dru`beno odgovornost. Ljudem in njihovim organizacijam, ki se v tako enostranskost spustijo, vsaj na dalj{i rok grozijo nevarne, pogosto drage ali celo usodne posledice. Take posledice se ve~inoma uresni~ijo, kadar vpliv, ki so jih vplivni {teli za manj pomembne / nepomembne stranske u~inke, privedejo do nepredvidenega, a pomembnega {kodljivega ali celo uni~evalnega vpliva, kot so npr.: • posledice zastrupljenih medsebojnih odnosov med ljudmi in/ali njihovimi organizacijami od druìn preko podjetij do dràv itd., • neuporabna zastrupljena voda, zrak, hrana in zato bolezni vse do epidemij in pandemij, • vojne vse do svetovnih vojn, • klimatske spremembe, • druga poru{ena sorazmerja v naravi in dru`bi z uni~evalnim vplivom, • teroristi~ni odzivi ljudi z ob~utkom, da so izkori{~ani, do ljudi, za katere imajo ob~utek, da imajo in zlorabljajo svoje privilegije v {kodo izkori{~anih, • itd. Skratka, ko nehata delovati: • zakon potrebne in zadostne celovitosti in • etika soodvisnosti v obliki dru`bene odgovornosti, se obetajo hude teàve. êtudi ima npr. darovanje denarja in svojega ~asa za nevladne in druge dru`bene organizacije na~elno namen, da bi ravnali dru`beno odgovorno, pomeni koristen, a samo droben in delen ukrep, ki lahko dokaj poenostavljeno izraà dru`beno odgovornost. V~asih utegne pomeniti celo prikrivanje resnice ali samotola`bo ob enostranskem in zato vsaj potencialno {kodljivem ostalem delovanju istih ljudi in/ali njihovih organizacij. Prav bi bilo zajeti mnogo ve~. A tudi malo pomaga in ~e bi vsak malo - bi se veliko premaknilo. Zato ne vidim poti iz krize 2008- brez uveljavitve dru`bene odgovornosti ljudi kot oseb, vplivnih pripadnikov podjetij in drugih organizacij, dràvnikov. Kriza 2008- pa~ ni primerljiva z nobeno dosedanjo, saj niti v tisti iz 1930. let niti v kateri koli drugi prej ni bilo (1) tako veliko ljudi v mestih in torej brez resne mo`nosti, da se prehranijo iz lastnih pridelkov, (2) atomskega oro`ja in tako veliko njegovih lastnikov, (3) tolik{nega izobilja, da je potreben zelo intenziven marketing, vklju~no z ogromno ogla{evanja, (4) toliko razkroja starih eti~nih pravil, ki jih je nadomestil individualizem vse do pretiranih obsegov, ne da bi se uveljavila nova eti~na pravila, ki bi ljudi zdruèvala kot svobodne ob~ane sveta, (5) tako zelo uni~enih naravnih pogojev za ìvljenje. Koliko ljudi se zaveda, da je dru`bena odgovornost ljudi bistvena, kaè vpogled na stran o dru`beni odgovornosti v brskalniku Google: mese~no nara{~a {tevilo zadetkov v milijonih. Pregled slovenskega tiska tudi kaè, da zelo nara{~a uporaba pojma; kak{no vsebino si pri tem predstavljajo, iz tega porasta ne vidimo, a se ga vseeno veselimo. Najbr` bo tudi to posvetovanje dalo svoj nov prispevek. Podrobno sem si ogledal vse prispevke in marsi~esa so me avtorji nau~ili. Skupni imenovalec bi lahko bil: po{tenost do sodelavcev, med generacijami in do na{ega lastnega naravnega okolja nam pomaga, ne {koduje niti na kratki rok.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

2 PROGRAM 2.1 PROGRAM KONFERENCE 1. dan: sreda, 3. junij 2009

moderator: zasl. prof. ddr. Matja` Mulej

URA

PROGRAM

8:30 - 9:00 9:00 - 9:45 9:00 - 9:10

Registracija udeleèncev UVODNI NAGOVORI Pozdravne besede v imenu ~astnega pokrovitelja mag. Franc Ho~evar, Urad predsednika RS, svetovalec predsednika za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpra{anja Pozdravne besede - ùpan, minister Pozdravne besede v imenu organizatorjev: In{titut IRDO Anita Hrast, direktorica in{tituta IRDO [tajerska gospodarska zbornica mag. Aleksandra Podgornik, direktorica [tajerske gospodarske zbornice Univerzitetni klini~ni cenetr Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta doc. dr. Metoda Dodi~ Fikfak, predstojnica UKC, KIMDP[ Ministrstvo za gospodarstvo - Sektor za OECD Dimitrij Gr~ar, Ministrstvo za gospodarstvo, vodja sektorja za OECD Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi (PRSS) mag. Natalija Postru`nik, podpredsednica uprave PRSS Mednarodno zdruènje za sistemsko raziskovanje (IFSR) in Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, predsednik IFSR Odmor za kavo

9:10 - 9:20 9:20 - 9:25 9:25 - 9:30 9:30 - 9:35 9:35 - 9:40 9:40 - 9:45 9:45 - 9:50

9:50 - 10:00 10:00 - 12.00 10:00 - 10:20

10:20 - 10:40

10:40 - 11:00

11:00 - 11:20

11:20 - 11:40 11:40 - 12:00 12:00 12:30 14:00 14:00

12:30 14:00 17:00 17:00

PLENARNO ZASEDANJE Vloga vlade pri spodbujanju razvoja dru`bene odgovornosti podjetij: kaj naj bi na tem podro~ju bila naloga vlade in pregled dobrih praks v nekaterih dràvah ~lanicah EU Metka [toka Debevec, sekretarka, Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve, Sektor za individualna delovna razmerja in socialno partnerstvo Vlaganje v starej{o delovno silo kot element dru`bene odgovornosti mag. Magda Zupan~i~, sekretarka, Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve, Direktorat za trg dela in zaposlovanje Staranje delovne sile - izzivi in re{itve z vidika delodajalcev v {estih dràvah srednje in vzhodne Evrope mag. Tatjana Pajnkihar, svetovalka generalnega sekretarja, Zdruènje delodajalcev Slovenije Nacionalna kontaktna to~ka za multinacionalna podjetja (NKT) in Smernice OECD Dimitrij Gr~ar, sekretar, in Polona Jerina, vi{ja svetovalka, Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za OECD A new value system for successful business - leading with generosity David S Vaillancourt, CMA, Senior Consultant, AT Kearney & Co., Ljubljana From Corporate Social Responsibility to Corporate Social Innovation? Dr. Gerald Steiner & Dr. Filippina Risopoulos, University of Graz Kratka predstavitev vzporednih predavanj Odmor za kosilo VZPOREDNA PREDAVANJA, DISKUSIJE Kriza in strategije ravnanja z zaposlenimi pri delodajalcu How Carinthian companies successfully challenge the population development Mag. Dr. Iris Straßer, STRASSER & STRASSER Consulting GmbH, Austria 15

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

15:40 - 15:50 14:00 - 17:00

17:00 - 17:30 20:00 - 22:00

Kriza - idealna prilo`nost za odgovorno ravnanje Miha Rejc, vodja korporativnega komuniciranja, Skupina Domenca Kadrovske politike v ~asu krize Maja Vukasovi~ @ontar, zasebna raziskovalka Vodenje podjetij in ljudi v kriznem obdobju Marko Rus, samostojen podjetnik in svetovalec Sistem vodenja varnosti in zdravje pri delu - vpliv na zaposlene Milo{ Seraìn, Slovenski institut za kakovost in meroslovje Vadba med delovnim ~asom kot na~in vzdrèvanja elementarne zmogljivosti za odgovorno ravnanje Du{an Macura, Blanka Mekinda, Enajsta akademija, Ljubljana Ena izmed na{ih klju~nih nalog je skrb za mlade, da bodo lahko prispevali k razvoju dru`be Ksenja Perko, organizatorka sprememb, vodja TiPovej Zavoda Odmor za kavo Primeri dobre in slabe prakse Zlata nit - Dnevnik Sa{a Mrak, vodja projekta ^rna lista delodajalcev, lista slabih in dobrih praks Lidija Jerki~, univ.dipl.prav., Predsednica SKEI Slovenije Ustvarjanje zavedanja o DO v Sloveniji in HORUS - Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Anita Hrast, direktorica in{tituta IRDO, zasl. prof. ddr. Matja` Mulej Posredna oblika »zelene dru`bene odgovornosti« na primeru podjetja ELEKTRO MARIBOR mag. Borut Ambroì~ ml., univ.dipl.prav., vodja trènja v Umetnostni galeriji Maribor - UGM Dru`beno odgovorno ravnanje z zaposlenimi v majhnem zasebnem podjetju - primer Mikro+polo, d. o. o., Maribor Mirjana Mladi~, univ. dipl. ekon., svetovalka in trenerka, Neways, d.o.o. Pomen korporativne dru`bene odgovornosti v zavarovalni{tvu mag. Bo{tjan Jenko, izvr{ni direktor korporativnega marketinga, Zavarovalnica KD @ivljenje Uspe{na implementacija upravljanja popolne odgovornosti v slovenski poslovni praksi mag. [tefka Gorenak, Fakulteta za komercialo in poslovne vede Razprava in sklepi 1. dne konference Nagrada za dru`beno odgovornost Slovenskih podjetij 'Horus' 2009 SLAVNOSTNA PODELITEV

2. dan - ~etrtek, 4. junij 2009

moderatorja: zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, mag. Simona @i`ek [arotar

URA

PROGRAM

8:30 - 9.00 9:00 - 11:00 9:00 - 9:20

Registracija udele`encev PLENARNO ZASEDANJE Treatment of co-workers as a symptom of organizational culture Zbigniew Klos, Professor, Ph.D., D. Sc., Poznan University of Technology, Faculty of Machines and Transport, Poland Nujnost in zapletenost ustvarjalnega sodelovanja za inoviranje kot pot iz krize 2008 ddr. Matja` Mulej, dr. Stane Bo`i~nik, dr. Zdenka @enko, dr. Vojko Poto~an, Anita Hrast The Corporate and Individual Social Responsibility - C&ISR - a Part of the Sustainable Future of Humankind Dr. Timi Ecimovic & Co.A., SEG Institute for Climate Change, and ANSTED University, School of Environmental Sciences, Korte, Medosi, Slovenia

9:20 - 9:40 9:40 - 10:00

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

10:00 - 10:20 10:20 - 10:40

10:40 - 11:00 11:00 11:30 13.00 13:00

11:30 13:00 16:00 16:00

14:40 - 14:50 13:00 - 16:00

Klasifikacija dejavnikov usposobljenosti za odgovorno ravnanje Du{an Macura, Enajsta akademija, Ljubljana Health in restructuring: Empirical evidence and policy recommendations (Results of a DG Employment project) prof. dr. Kieselbach Thomas Fundamental human rights obligations of corporations dr. Jernej Letnar êrni~, University of Aberdeen, Scotland; Law Institute, Ljubljana, Slovenia Kratka predstavitev vzporednih predavanj Odmor za kosilo VZPOREDNA PREDAVANJA, DISKUSIJE Odnosi do zaposlenih in zdravje Restrukturiranje gospodarstva in kazalniki zdravja doc. dr. Metoda Dodi~ Fikfak, UKC, KIMDP[ Delo - pravica in prilo`nost mladih ali starih doc. dr. Marija Molan, UKC, KIMDP[ Trpin~enje na delovnem mestu v lu~i medgeneracijskih odnosov Tanja Urdih Lazar, UKC; KIMDP[ Social Responsibility from the Perspective of Genetically Modified Products' (GMP) Reflection on Environment and Life Sustainability Prof. Dr. R. Seminur Topal, Yildiz Technical University, Science-Lit. Fac., Biology Dept. Davutpasa Campus, Istanbul-Turkey Celostna promocija zdravja na delovnem mestu ter na~rtovanje delovnega okolja- primer prakti~ne implementacije Ale{ Kranjc Ku{lan, direktor Zavoda Ekvilib Analiza varnega in zdravega prehranjevanja zaposlenih v izbrani delovni organizaciji doc. dr. Mojca Jev{nik and asist. Andrej Ovca, University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences, Department of Sanitary Engineering Z zdravjem povezana telesna pripravljenost zaposlenih v tiskarskem podjetju vi{.pred.mag. Miroljub Jakovljevi}, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za fizioterapijo Analiza izpostavljenosti telesa mi{i~noskeletnim dejavnikom tveganja med delovnimi nalogami pri zaposlenih v tiskarskem podjetju vi{.pred.mag. Miroljub Jakovljevi}, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za fizioterapijo Odmor za kavo Medgeneracijsko sodelovanje z vidika dru`bene odgovornosti Osebni razvoj posameznika kot temelj dru`bene odgovornosti mag. Simona @ièk [arotar, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, in Martina Mau~ec Komunikacija - klju~ uspe{nega premagovanja stresa Martina Mau~ec in mag. Simona @ièk [arotar, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Dru`bena odgovornost za izobraèvanje in zaposlovanje marginalnih skupin (Romski pomo~nik) Vesna Laissani, direktorica Ljudske univerze Murska Sobota Sodelovanje generacij v razli~nih kulturah - mladost ali modrost mag. Vesna Kova~i~, Visoka poslovna {ola Doba Maribor Medgeneracijsko sodelovanje: motivi in posledice - nekaj izku{enj v. p. mag. Tja{a [trukelj in zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Kapital so ljudje, ki z njim upravljajo Evalda BIZJAK, dipl.del.ter., tui-na ter., specialistka, individualna in projektna Wellness svetovalka ARS PROVITA s.p.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

16:00 - 16:30

Dru`beno odgovorna trajnostna bodo~nost - dotb - in sistemsko razmi{ljanje o njenem eti~nem imperativu mag. Josip Tav~ar Projektne generacije: problem prepoznavanja in ovrednotenja produktivnosti mlaj{ih generacij Karolina Babi~ Razprava in kon~ni sklepi konference

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

2.2 PROGRAMSKI ODBOR ddr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru in In{titut IRDO, predsednik Programskega odbora konference in predsednik Strokovnega sveta in{tituta IRDO mag. Franc Ho~evar, svetovalec predsednika RS za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpra{anja Magdalena Tovornik, vi{ja svetovalka predsednika RS za politi~ne zadeve Meta [toka Debevec, sekretarka na Ministrstvu RS za delo, dru`ino in socialne zadeve, ~lanica Skupine predstavnikov za dru`beno odgovornost v Direktoratu za zaposlovanje in socialne zadeve pri Evropski komisiji Dimitrij Gr~ar, vodja sektorja za OECD na Ministrstvu za gospodarstvo, Direktorat za ekonomske odnose s tujino dr. Metoda Dodi~-Fikfak, dr. med. Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta dr. Gerald Steiner, Karl-Franzens Universität Graz, Avstrija dr. Filippina Risopoulos, Karl-Franzens Universität Graz, Avstrija dr. Roger Haw, Ansted University, British Virgin Islands, and Malaysia; dr. Helmut Löckenhoff, samostojni raziskovalec in gostujo~i profesor, Nem~ija dr. Michael Schaller, Sustainable University, Graz, Austria dr. Robert Dyck, Prof. Emeritus, Virgina Tech University, Blackburg, VA, USA dr. Mark Esposito, Director of the MIB Program & Professor of Management & Behavior, Grenoble School of Business, Dean of Research & Professor of Management, Swiss Management Center

2.3 ORGANIZACIJSKI ODBOR mag. Aleksandra Podgornik, direktorica [tajerske gospodarske zbornice mag. Natalija Postru`nik, podpredsednica uprave, Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi (PRSS) Miha Rejc, vodja korporativnega komuniciranja v skupini Domenca in predsednik Sveta ~lanov in{tituta IRDO Vinko Kurent, mag., podpredsednik [tajerske gospodarske zbornice, direktor Mikrodata GIS d.o.o., ~lan Strokovnega sveta in{tituta IRDO Anita Hrast, direktorica In{tituta IRDO, predsednica Organizacijskega odbora konference Angelca Ademovi~, direktorica Creditexpress d.o.o. in podpredsednica Sveta zavoda in{tituta IRDO Stanko Obradovi~, direktor Medis-M d.o.o. in predsednik Sveta zavoda in{tituta IRDO 19

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3 Povzetki referatov predavateljev 3.1 Vladni in strate{ki pogledi na dru`beno odgovornost

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.1.1 KAJ NAJ BI DELALE IN KAJ DELAJO VLADE ZA RAZVOJ DRU@BENE ODGOVORNOSTI Meta [toka Debevec RS, Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve

Povzetek: V prispevku po uvodnih obrazloìtvah pojma dru`bene odgovornosti prikaèmo rezultate odmevnej{ih raziskav oziroma poro~il o vlogi vlade pri razvijanju dru`bene odgovornosti. Le ti kaèjo, da so sicer pogledi glede potrebe po aktivni vlogi vlade precej usklajeni, a se pristopi razlikujejo. Razlikuje se tudi stopnja razvitosti in instrumenti, ki jih uporabljajo. Temu primerni so tudi prikazi primerov aktivnosti v dràvah ~lanicah EU, od katerih nekateri pomenijo è visoko nadgradnjo, drugi pa uspe{en za~etek. Na koncu so razmi{ljanja, kako naj bi se tega lotili v Sloveniji Klju~ne besede: dru`bena odgovornost, vloga vlade, spodbujanje , poro~anje ----------------------------------------

WHAT SHOULD, AND WHAT DO, GOVERNMENTS DO FOR DEVELOPMENT OF SOCIAL RESPONSIBILITY Abstract: After the initial explanations of the term social responsibility, results of the more appreciated researches or reports are shown considering the role of government in development of social responsibility. One may conclude that views about the need for active role of government are quite equal, but the approaches differ. So does the level of development and the instruments applied. Hence, reports about case of activities in EU member states also differ; some of them attain a very highly advanced level, some are at a successful beginning. At the end we suggest, how should Slovenia deal with it. Key words: social responsibility, government action, EU, EU member states, Slovenia

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.1.2 VLAGANJE V STAREJ[O DELOVNO SILO KOT ELEMENT DRU@BENE ODGOVORNOSTI mag. Magda Zupan~i~ Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve magda.zupancic@gov.si

Povzetek: Starej{i delavci so pomemben dejavnik konkuren~nosti in polne zaposlenosti, ~e upo{tevamo intenzivne demografske spremembe. Znanje, ve{~ine in sposobnosti, ki si jih starej{i ljudje pridobijo v teku ìvljenja, lahko so konkuren~na prednost sodobnega podjetja. Podcenjevanje vloge ~love{kega kapitala starej{i utegne povzro~iti nepotrebno izgubo ~love{kega kapitala. Prispevek se osredoto~a na pomen vseìvljenjskega vlaganja v pomembne sposobnosti starej{ih delavcev, ki jih pogosto neopravi~eno izlo~ajo iz usposabljanja, ne da bi priznavali njihove spretnosti in izku{nje (vklju~no z mehkimi sposobnostmi). Ustvarjanje ustreznih razmer za delo, vklju~no z na~eli DOP kot delom organizacijske kulture, lahko omogo~i zelo kvalitetno zaposlitev in u~inkovit prispevek k rasti zaposljivosti, produktivnosti in gospodarske rasti. Uporaba ustreznih politik in vodenja je za Slovenijo {e posebej zanimiva, saj zaostaja za povpre~jem produktivnosti Evropske unije in se soo~a tudi s hitrim premikom v staranju prebivalstva. Na podlagi strokovnih analiz prispevek opisuje pozitivne vplive, ki jih nudijo priznanje, kako pomembna je vloga starej{ih delavcev, in sinergije med nalo`bami v ~love{ki kapital, vi{jo produktivnostjo in ustvarjalnostjo dru`be; omogo~a jih zavest o dru`ben odgovornosti podjetij in o mo`nosti, da starej{i prispevajo in se vklju~ijo v dru`bo. Klju~ne besede: starej{a populacija, vseìvljenjsko u~enje, sposobnosti, dru`bena vklju~enost, zaposljivost ----------------------------------------

THE IMPORTANCE OF INVESTMENTS INTO ELDERLY LABOR FORCE AS A FUNCTION OF CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY Abstract: Older workers represent important factor of competitiveness and full employment, taking into account the intensive demographic changes. Knowledge, skills and competences, which older people acquire during the life-cycle, may represent the competitive advantage of contemporary company. On the other hand, underestimation of the role of human capital of elderly can lead into unnecessary loss of human capital. The contribution focuses on the importance of lifelong investments into relevant competences of elderly workers, who are usually unjustified eliminated form the training process, without acknowledged skills and experiences (including soft skills).Creation of suitable conditions for work, including the principle of CSR as part of entrepreneurial culture can enable high quality employment and efficient contribution to higher employability, productivity and economic growth. Appropriate policies implementation and management is of special interest for Slovenia, which lags behind the average EU productivity; on the other hand she is facing with fast shift in ageing population. On the basis of analyses and expertise, the contribution describes positive impacts as regards the recognition of the role of older workers and synergies among investments into human capital, higher productivity, and creativity in the society as a consequence of awareness of the corporate responsibility and the possibility of their contribution and social inclusion in the society. Key words: Older population, life-long learning, competences, social inclusion, employability 24

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.1.3 STARANJE DELOVNE SILE - IZZIVI IN RE[ITVE Z VIDIKA DELODAJALCEV V [ESTIH DR@AVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE mag. Tatjana Pajnkihar Zdru`enje delodajalcev Slovenije tatjana.pajnkihar@zds.si

Povzetek: Tako Slovenija kot tudi celotna ostala Evropa vsak dan bolj ob~uti staranje prebivalstva in starej{i delavci bodo v prihodnje predstavljali vse ve~ji dele` delovne sile. Staranje prebivalstva lahko povzro~i upadanje gospodarske rasti, saj se {tevilo delovno aktivnih prebivalcev zmanj{uje. Problem staranja delovne sile se ne dotika zgolj posameznika in dràve, temve~ ima vpliv na poslovne in delovne procese. Zdruènje delodajalcev Slovenije kot predstavnik slovenskih delodajalcev je v letih 2007 in 2008 skupaj s {e petimi delodajalskimi zdruènji iz Avstrije, Hrva{ke, ê{ke republike, Madàrske in Slova{ke izvedlo med svojimi ~lani - podjetji raziskavo o zavedanju in vlogi delodajalcev glede aktivnega staranja. Cilj projekta, ki ga je finan~no podprla Evropska unija, je bil opredeliti ovire pri zaposlovanju starej{ih in dolo~iti ukrepe, s katerimi bi lahko pove~ali stopnjo zaposlenosti starej{ih. V raziskavi je sodelovalo ve~ kot 1.200 podjetij iz {estih dràv s skupno ve~ kot 630.000 zaposlenimi. Raziskava se je osredoto~ila na prerez stanja v podjetjih (kolik{en del starej{ih zaposlujejo, kako jim prilagajajo delovno okolje, itd.), na merjenje pripravljenosti delodajalcev na novo zaposlovanje starej{ih ter prepoznavanje ovir in na iskanje ukrepov, za katere delodajalci menijo, da bi bil njihov odnos do zaposlovanja starej{ih {e bolj pozitiven. Klju~ne besede: staranje, delovna sila, delodajalci, Evropa, delovno pravna zakonodaja, prispevki, upokojitev, delovna doba, pla~a, dav~ne olaj{ave ----------------------------------------

AGEING WORKFORCE - CHALLENGES AND SOLUTIONS FROM EMPLOYERS' POINT OF VIEW IN SIX CENTRAL AND EASTERN EUROPEAN COUNTRIES Abstract: Due to demographic ageing, a common and undisputable European feature, older workers will constitute an ever-increasing proportion of our labour force in the future. The economic growth rate in the EU is set to decline with the ageing of its population, due to the reduction in the number of working-age citizens. Ageing is not only an issue for state and individuals; it has immense effects on business and working processes. ZDS - Association of employers of Slovenia worked in an EU-financed project together with five industry and employers' federations from Central and Eastern Europe to explore the obstacles and opportunities for increasing the labour-force participation of older workers. In 2007 and 2008 a survey among the member companies of our six federations was carried out in which approximately 1,200 companies, which employ more than 630,000 workers combined, participated. The survey covers the given situation in companies related to existing shares of older workers and efforts of employers' to adapting the working environment, measures employers' readiness to hire older workers and obstacles for such actions and nevertheless searches for actions which would provide employers' with sufficient drive to make hiring older workers more appealing. Key words: ageing, workforce, employers, Europe, labour legislation, social constributions, retirement, working age, wage, tax relief

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.1.4 KRATEK OPIS NACIONALNE KONTAKTNE TO^KE ZA MULTINACIONALNA PODJETJA - NKT Dimitrij Gr~ar in Polona Jerina Vodja in sodelavka sektorja za OECD Ministrstvo za gospodarstvo RS

Povzetek: Nacionalna kontaktna to~ka za multinacionalna podjetja - NKT - prispeva k dru`beni odgovornosti podjetij. Podlaga za njeno delovanje so Smernice za ve~nacionalne dru`be, ki temeljijo na Deklaraciji OECD o mednarodnih nalo`bah in ve~nacionalnih dru`bah. Klju~ne besede: nacionalna kontaktna to~ka, Smernice za ve~nacionalne dru`be, Deklaracija OECD o mednarodnih nalo`bah in ve~nacionalnih dru`bah, dru`bena odgovornost podjetij

----------------------------------------

SHORT DESCRIPTION OF THE NATIONAL CONTACT POINT FOR MULTINATIONAL ENTERPRISES - NCT Abstract: The national contact point for multinational enterprises - NCP contributes to the corporate social responsibility. NCP's working is based on Guidelines for multinational enterprises, which is based on the OECD declaration on international investment and multinational enterprises. Key words: the national contact point for multinational enterprises - NCP, corporate social responsibility, Guidelines for multinational enterprises, Guidelines for multinational enterprises

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.1.5 NOV SISTEM VREDNOT ZA USPE[NO POSLOVANJE [IROKOSR^NO VODENJE David S Vaillancourt CMA, Senior Consultant, AT Kearney & Co., Ljubljana david.vaillancourt@atkearney.com

Povzetek: Odnosi med vodilnimi in zaposlenimi so bistveno odvisni od spleta vrednot vplivnih, kar velja tudi za poslovni uspeh. [irokosr~nost je stara pot k novim odnosom kot del dru`bene odgovornosti podjetij. Prispevek govori o na~inih in pogojih za {irokosr~no vodenje ter koristih od njega. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, {irokosr~nost, odnosi med vodstvom, zaposlenimi in trgom ----------------------------------------

A NEW VALUE SYSTEM FOR SUCCESSFUL BUSINESS - LEADING WITH GENEROSITY Abstract: Relations between governors/managers and employees depend essentially on the values system of the influential ones, so does the business success. Generosity is an old way toward the new relations, as a part of corporate social responsibility. Ways and preconditions to make it happen as well as generated benefits are discussed. Key words: corporate social responsibility, generosity, management-employees-market relations

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.1.6 OD DRU@BENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ DO PODJETNI[KE DRU@BENE INOVACIJE? Assoc. Prof. Dr. Gerald Steiner Institute of Systems Sciences, Innovation and Sustainability Research University of Graz, Austria gerald.steiner@uni-graz.at

Dr. Filippina Risopoulos Institute of Geography and Regional Sciences University of Graz, Austria filippina.risopoulos@uni-graz.at

Povzetek: Ali je 'podjetni{ka dru`bena inovacija' (CSI) tista potrebna podpora, da bi zamisel o dru`beni odgovornosti podjetij (CSR) uspela glede na dana{nje dru`be, ekolo{ke, eti~ne in ekonomske izzive? To je osrednjo vpra{anje tega prispevka. Njegova podlaga je razprava, v kolik{ni meri CSR in inovacijske sposobnosti imajo skupno podlago, in nadalje vpra{anje, kateri pripomo~ki bi morda ustrezno sinergijsko podprli obna{anje organizacije tudi glede CSR in inovacijskih dose`kov. Za zdaj se kaè, da sp prav ljudje povezovalci obeh, vklju~no z vplivnimi pripadniki organizacije in prav vsemi notranjimi in zunanjimi déle`niki, ki se jih ti~e ìvljenjski cikel izdelka, vklju~no s celotno verigo vrednosti in fazami porabe. Zato poudarjamo, da usmeritev na zgolj déle`nike ne zado{~a, da bi uspele dana{nje pobude za CSR in inovacijske dejavnosti. Namesto tega je treba, da organizacija déle`nike ne samo upo{teva, ampak jih aktivno integrira v razli~ne ravni dejavnosti v organizaciji - vse od povsem izvedbenih do strate{kih vpra{anj - in to na osnovi dobro premi{ljeno ravnanja z déle`niki. Tako bi morda nastala uspe{na strategija, da bi si pridobili dostop do tega, pogosto zanemarjenega inovacijskega potenciala. V nadaljevanju na kratko ori{emo ravnanje z déle`niki. Pri tem postane jasno, da zamisli o CSR in o odprtem inoviranju obe temeljita na déle`nikih in bi zmogel sinergijsko vplivati drug na drugega, ~e bi zagotovili potrebne pogoje. Gre za skupno vizijo, v soìtju opredeljene cilje in skupno ravnanje z déle`niki; vse to temelji na sistemskem razumevanju celote, vklju~no z medsebojnim vplivom med podsistemoma CSR in inoviranja. Kot posledica tak{nih pogojev se utegne razviti sonaravna strategija, saj pogoji omogo~ajo sonaravni razvoj organizacije in {ir{ega okolja, ki zajema dru`bo, ekologijo, etiko in ekonomiko. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, podjetni{ko dru`beno inoviranje, trajnostno inoviranje, ustvarjalno sodelovanje, ravnanje z déle`niki, sistemsko razmi{ljanje

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

FROM CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY TO CORPORATE SOCIAL INNOVATION? Abstract Abstract: Is „Corporate Social Innovation“ (CSI) the needed enhancement of the concept of „Corporate Social Responsibility“ (CSR) in order to succeed with regard to today's social, ecological, ethical, and economic challenges? This is the main question that ought to be investigated within this paper. The basis of this paper is a discussion on how far CSR and the innovation capabilities of an organization share a common basis and furthermore, what mechanisms might be appropriate drivers to synergistically improve the organization's behavior regarding CSR and innovation performance as well. At this stage it is shown that it are people - including organizational actors and any other internal as well as external stakeholders concerned along the product life-cycle including the entire value chain and consumption stages as well that are the interface between the two. Hence, it is pointed out that stakeholder orientation alone is neither sufficient for today's CSR initiatives nor for successful innovation activities. Instead, stakeholders not only need to be considered by the organization, but need to be integrated actively within the various organizational activity levels - reaching from operational up to strategic issues - based on a well-thought stakeholder management. This can become a successful strategy for gaining access to this often neglected innovation potential. In a next step the design of a stakeholder management is outlined. Here it becomes obvious that the concepts of CSR and open innovation are both stakeholder-based and can synergistically influence each other if the necessary prerequisites are provided. These issues involve a shared vision, symbiotic strategic goals, and a common stakeholder management that are based on a systemic understanding of the whole system including its interacting CSR and innovation subsystems. Consequently, a sustainable strategy can evolve from such pre-conditions that enable the sustainable development of the organization and the broader environment, encompassing social, ecological, ethical, and economic dimensions. Keywords: Corporate social responsibility, corporate social innovation, sustainable innovation, creative collaboration, stakeholder management, systems thinking

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.2 Kriza in strategije ravnanja z zaposlenimi pri delodajalcu

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.2.1 KORO[KA PODJETJA SO SKRBNA - NEKAJ PRIMEROV DOBRO IZVEDENEGA UPRAVLJANJA GENERACIJ Mag. Dr. Iris Straßer STRASSER & STRASSER Consulting GmbH, A-9020 Klagenfurt is@strasser-strasser.at / www.strasser-strasser.at

Povzetek: Trg dela v Avstriji in drugod po Evropi se soo~a s korenitimi spremembami. Rojstev je manj, starej{ih je ve~. To ima dva glavna vpliva na podjetja avstrijske Koro{ke: manjka mladi usposobljenih sodelavcev, delovna sila se stara. Zato je skrajni ~as, da podjetja dojamejo, da je nujno ukrepati za upravljanje generacij - ~etudi je gospodarski poloàj zdaj dokaj teàven. Nekaj koro{kih podjetij è zdaj skrbi za uspe{no upravljanje generacij, kot pokaè ta prispevek. Nekaj izidov neke konference iz l. 2008 je odprlo v avstrijski Koro{ki razpravo na politi~ni ravni in pomagalo okrepiti zavedanje, da je upravljanje generacij nujno. O tem poro~a ta prispevek in dodaja spoznanja iz razprave med podjetji o „starej{ih sodelavcih in njihovi vrednosti za poslovanje”. Potekala je v okviru regionalne pobude „Pokaìmo odgovornost!”. Osredoto~ila se je to, kako uspe{no uporabiti ukrepe za mened`ment generacij znotraj organizacije. Vodje so izmenjali zamisli in izku{nje s pet razli~nih vidikov: organizacijske kulture, upravljanja in prenosa znanja, organizacije dela, varnosti in zdravja na delovnem mestu, novih na~inov dela in ~asa. Avtorica nadalje podaja nekaj primerov, ki pokaèjo, kako so v praksi uporabili upravljanje generacij uspe{no v avstrijski Koro{ki. Tako npr. mednarodna trgovina s pohi{tvom uporablja time razli~no starih sodelavcev, neka finan~na organizacija nudi starej{im mo`nosti za kariero, nekaj manj{ih in srednje velikih podjetij nudi delno upokojitev in prilagodljiv delovni ~as; skratka - nekatera koro{ka podjetja so skrbna. Klju~ne besede: management generacij, Koro{ka, demografske spremembe, dobri zgledi. ----------------------------------------

CARINTHIAN COMPANIES CARE - SOME EXAMPLES OF A WELL DONE GENERATION MANAGEMENT Abstract: Labour market in Austria as well as in Europe faces drastic changes. Declining birth rate and increasing life expectancy have two main effects on Carinthian companies: a lack of skilled young employees on the one hand and an ageing of workforce on the other hand. This implicates that it is high time for businesses to realize the urgency of appropriate generation management measures - even though the economic situation currently is rather difficult. Some Carinthian companies already care about successful generation management, as Iris Straßer illustrates in her contribution. Some results of a 2008 conference that opened the Carinthian discussion at a political level and helped in raising the awareness of the necessity of generation management will be presented as well as the findings of a cross-company discussion on “older workers and their value for business”. This discussion took place in the framework of the regional CSRinitiative “Verantwortung zeigen!” and focused on how to implement measures of generation management successfully within an organisation. Executives shared their ideas and experiences from five different points of view: Corporate culture, knowledge management and know-how-transfer, work organisation, safety and health in the workplace and new working modes and time. In her report Straßer furthermore presents some examples that give insight into how generation management has actually been implemented successfully in Carinthia. Whether an international furniture store implements a heterogeneous age structure in teams, a south-Austrian financial institute offers special career possibilities for older workers or SME offer partial retirement and flexible working time: Some Carinthian companies care. Keywords: generation management, Carinthia, demographic change, good practise. 33

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.2.2 DRU@BENA ODGOVORNOST V ^ASU KRIZE - KRIZA = PRILO@NOST Miha Rejc, univerzitetni diplomirani novinar Domenca skupina

Povzetek: Kaj je tisto, kar nas zdru`uje v zahtevnej{ih ~asih? Ko postavimo na stran vse visokolete~e pojme, nam kot skupni imenovalec ostane to, da smo vsi ljudje. Vsi imamo svoje `elje, prepri~anja, interese in poglede na svet. A odgovornost je le ena. Klju~ne besede: odgovornost, enotnost, iskrenost, celostnost, osebno ----------------------------------------

SOCIAL RESPONSIBILITY IN CRISIS TIMES - CRISES = OPPORTUNITY Abstract: What is it that unites us in these demanding times? When we set all the big words aside, the common denominator stands: we are all human. We all have our wishes, beliefs, passions and views of the world. But, there is only one responsibility. Key words: responsibility, unity, sincerity, complete, personal

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.2.3 KADROVSKE POLITIKE V ^ASU KRIZE Maja Vukasovi}-@ontar Zasebna raziskovalka, Slovenija maja.zontar@siol.net

Povzetek: Kadrovska strategija v sodobnih organizacijah poleg obi~ajnih kadrovskih nalog, kot so zaposlovanje, razvoj, izobra`evanje, nagrajevanje in podobno, skrbi tudi za mened`ment znanja v organizaciji ter upo{teva medgeneracijsko sodelovanje kot na~in udejanjanja dru`bene odgovornosti v konkretnih kadrovskih praksah in ravnanjih z zaposlenimi pri delu. V ~asu krize in posledi~no nujnosti kr~iti sredstva, namenjena izobra`evanju in razvoju, je {e toliko bolj smotrno vzpostaviti u~inkovite in stro{kovno sprejemljive povezovalne aktivnosti znotraj organizacije, z namenom {iriti in prenesti znanje ter skrb za trajnostni razvoj posameznika in celotne dru`be v kontekstu ohranjanja obstoje~ega znanja in spodbudnih medsebojnih razmerij. Klju~ne besede: inovativnost, prenos in delitev znanja, ustvarjanje dodane vrednosti, temeljne vrednote, partnerstvo. ----------------------------------------

HUMAN RESOURCE POLICIES IN CRISIS TIMES Abstract: Human resources (HR) management in an up-to-date company takes care of various HR tasks, such as hiring and staffing, rewarding and compensation, training and education, knowledge management, social responsibility, etc. In a crisis and different cost-cutting needs there is a great challenge for HRM to establish cost-effective and efficient practices and policies, such as knowledge management, knowledge sharing programs, core values enhancement, etc., in order to emphasize long-term partnership between employees and the company and direct their mutual focus on future success and development. Key words: innovation, knowledge sharing, added value, core values, partnership

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.2.4 VODENJE PODJETIJ IN LJUDI V KRIZNEM OBDOBJU Marko Rus Independent entrepreneur and consultant on “best practices” of corporate governance, management, business ethics and change management

Povzetek: V kriznem obdobju ima pojem dru`bene odgovornosti gospodarskih dru`b poseben in {e bolj izrazit pomen. Gre za bistvena vpra{anja o ukrepih za dolgoro~no preìvetje podjetja: strategija, solventnost, likvidnost, manj{i dobi~ki ali ve~je izgube, finansiranje, ipd. Gre tudi za zniànje stro{kov v sorazmerju z ni`jim obsegom dejavnosti: proizvodnje in prodaje. Odgovornosti podjetja do svojih zaposlenih, tako do ljudi, ki jih bo vodstvo moralo odpustiti, kot do ljudi, ki ostanejo v podjetju, in do delavcev partnerjev podjetja in do drugih dele`nikov ter do {ir{ih skupnosti, so v kriznem obdobju zelo konkretne in zahtevne. Eti~no odlo~anje ni ve~ samo zanimiva teorija, ampak teàvna ter mu~na praksa, vedno stresna. Vodstva imajo ve~inoma zelo malo znanj in izku{enj, potrebnih za upravljanje podjetij v kriznem obdobju, tako z gospodarsko-strokovnega vidika, kot z vidika vodenja ljudi, predvsem pa pri odpu{~anju delavcev. Iz tega stanja posledi~no lahko izhajajo grobe napake, dodatne negotovosti, neodlo~nost, nerazumevanja in neu~inkoviti ukrepi. Glavno vpra{anje, oziroma cilj upravljanja v kriznem obdobju je dolgoro~no preìvetje podjetja, kjer je dejansko najbolj pomembno vpra{anje: je odpu{~anje delavcev neizbe`no? Kaj pa zniànje stro{kov: reìje, vodenja, upravljanja, marketinga, ipd? Kaj pa zniànje pla~? Odpu{~anje delavcev mora biti dobro premi{ljeno in pripravljeno, tako z gospodarskega kot pravnega vidika, tudi v posvetovanju z izvedenci in po potrebi s psihologi: koliko? kdo? kdaj? kako? Izredno pomembna so: obve{~anja, komunikacija in ob~evanje z ljudmi. Vodja podjetja mora pri teh imeti glavno vlogo in mora prevzeti osebne pogovore z zaposlenimi. Da se v resnici spo{tuje dostojanstvo vsakega ~loveka se je na vsako ceno treba izogniti krutim napakam, ki se lahko naredijo v postopku odpu{~anja: jezi, surovosti, neolikanosti, laganju, gro`njam, izsiljevanju, nepravi~nosti, zavla~evanju, javnem ponièvanju, ipd. Ankete so pokazale, da le-teh ni malo. Upravljanje podjetij v kriznem obdobju ima nove izzive za vodstva podjetij. Pri odlo~anju morajo biti upo{tevani vsi dejavniki in dele`niki, predvsem pa se mora preveriti potreba po odpu{~anju delavcev. Vodstvo se mora tudi posvetiti komunikaciji in osebnemu ob~evanju z ljudmi in pri tem vedno in dosledno spo{tovati dostojanstvo vsake osebe in upo{tevati njena ~ustva.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY AND LEADERSHIP OF COMPANIES AND PEOPLE IN PERIODS OF CRISIS Abstract: In a period of crisis the concept of corporate social responsibility acquires a special and clearer meaning. It deals with essential issues in deciding the longer-term survival of the enterprise: strategy, solvency, liquidity, smaller profits or bigger losses, financing, etc. It deals with cost reductions, in line with reductions in activity: manufacturing and sales. The responsibilities of the enterprise towards its employees, those who will remain, and those who will be asked to leave the company and to workers of the company's business partners, towards other stakeholders and larger communities, in periods of crisis become concrete and demanding. Ethical decision-making is no longer an interesting theory, but a difficult and painful practice, always stressful. Business leaders by and large have very little knowledge and experience needed to manage companies in periods of crisis, be this from an economic and professional point of view, or from that of leadership of the company's employees, but above all, with personnel reductions. This situation may lead to serious mistakes, additional uncertainties, indecisiveness, misunderstandings and un-effective decisions. The main issue, or better, the objective of management actions in crisis periods, is the longer term survival of the enterprise, where the essential and most significant questions is: is laying-off people really un-avoidable? What about other cost reductions: structure and overheads, management, marketing and similar? What about reductions in remuneration? Personnel reductions must be well thought out and prepared both from the economic and legal point of view, also in consultation with experts, including psychologists if needed: How many? Who? When? How? Information providing, communication, and meeting with people gains an extraordinary importance. Management must have a leading role in these activities and get personally involved in meeting employees. In order to respect the dignity of each person, some crude mistakes in the process of laying-off people must be avoided at all cost: angriness, bad, sharp and crude behaviour, lying, threatening, blackmailing, injustice, soft pedalling, public humiliation, etc. Research shows that such behaviours are not that rare. Managing an enterprise in a crisis period presents new challenges to company leaders. All factors and stakeholders must be considered in their decisions, but above all, the need to lay-off people must be proven. Company leaders must focus on communications and meetings with people, and in doing this, respect their human dignity and take into account their feelings at all times.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.2.5 SISTEM VODENJA VARNOSTI IN ZDRAVJE PRI DELU - VPLIV NA ZAPOSLENE Milo{ Sera`in Slovenski in{titut za kakovost in meroslovje, Ljubljana milos.serazin@siq.si, www.siq.si

Povzetek: Zaposleni dobr{en del svojega ìvljenja preìvimo na delu. Delovne razmere, odnosi, kultura v organizaciji imajo zato nesporen vpliv na na{e ìvljenje in na ìvljenje na{ih najbli`jih in to ne le v primeru zdravstvenih okvar ali po{kodb pri delu. Kako obvladovati varnost in zdravje pri delu, da bo izid pozitiven za vse dele`nike? Praksa dokazuje, da je u~inkovit in uspe{en na~in vpeljava in izvajanje zahtev standarda BS OHSAS 18001:2007 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu - Zahteve. V prispevku prikazujemo pozitivne vplive sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v nekaterih organizacijah v Sloveniji, ki imajo to vpeljano, tudi z vidika zaposlenih. Klju~ne besede: sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, varnostna kultura,delovne razmere, zdravstvene okvare, po{kodbe pri delu.

----------------------------------------

OCCUPATIONAL HEALTH AND SAFETY MANAGEMENT SYSTEM - ITS IMPACT ON EMPLOYEES Abstract: Employees spend a good part of their lives at work. Work conditions, work relationships and an organizational culture may, therefore, indirectly or directly affect their lives and the lives of their nearest. How should we control occupational health and safety to satisfy all stakeholders? The experience has shown that the introduction and implementation of the requirements of the BS OHSAS 18001:2007 standard Occupational Health and Safety Management System - Requirements is an efficient and effective way to achieve that. In this paper we shall present positive impacts of occupational health and safety management systems established in some organizations in Slovenia, also form the employee perspective. Keywords: Occupational health and safety management system, safety culture, work conditions, ill health, injury.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.2.6 VADBA MED DELOVNIM ^ASOM KOT NA^IN VZDR@EVANJA ELEMENTARNE ZMOGLJIVOSTI ZA ODGOVORNO RAVNANJE Du{an Macura, Blanka Mekinda Enajsta akademija, Ljubljana

Povzetek: Vitalnost in splo{na opravilnost sta v prvi vrsti odvisni od ustreznega zadovoljevanja primarnih potreb. Ena izmed sicer zelo zapostavljenih in spregledanih primarnih potreb je potreba po gibanju. Pri zadovoljevanju te potrebe je enako kot pri vseh primarnih potrebah najbolj pomembna rednost, kar pomeni opravljanje gibalnega minimuma v vseh `ivljenjskih okoli{~inah. Glede na to, da delovni ~as zaseda vsaj tretjino dneva pomeni vadba med delovnim ~asom pomemben prispevek k delovni zmogljivosti, dobremu po~utju, ob~utku zadovoljstva, razumevanja in drugih dejavnikov u~inkovite delovne klime. Prispevek se ukvarja s poglobljeno utemeljitvijo navedenih izhodi{~ in ponuja izvajalske re{itve. Klju~ne besede: Vadba, gibalna oskrba, zmogljivost, odgovornost, u~inkovitost ----------------------------------------

TRAINING DURING WORK TIME AS A WAY OF MAINTAINING ELEMENTARY CAPACITY FOR RESPONSIBLE TREATMENT Abstract: Vitality and general aptitude depend upon adequate way of satisfying primary needs. One of these primary needs is also the need for exercising, which is more often than not neglected. Regular performing is one of the most important factors for satisfying this primary need as well as it is for all the others. This means that the movement minimum should be performed regardless of a life circumstance that we are in. Taking into account the fact that our time spent at work takes at least one third of our day, training as a part of our work schedule would contribute to better work efficiency as well as well-being, feeling of contentment, comprehension and other factors of efficient work atmosphere. The contribution is trying to base the above-mentioned statements in aspiration to offer you solutions for realization. Key words: training, movement maintenance, capacity, responsibility, efficiency

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.2.7 NA[A KLJU^NA NALOGA JE SKRB ZA MLADE, DA BODO LAHKO PRISPEVALI K RAZVOJU DRU@BE Ksenja Perko organizatorka sprememb, vodja TiPovejZavoda ksenja@tipovej.org, www.tipovej.org

Povzetek: Mladi v dana{njem ~asu prevzemajo breme starajo~ega se prebivalstva in so ~edalje bolj sami odgovorni za oblikovanje svojega ìvljenja. êprav so odlo~ilni pri doseganju ve~je gospodarske rasti in ve~ delovnih mest, vstopajo na trg dela brez relevantnih delovnih izku{enj in so najmanj za{~iten segment delovne sile. Odvisni so od pritiskov trga dela, izobraèvalnega sistema, sistemov socialnega varstva, itd. Prehod iz otro{tva v odraslost je postopen in zahteven. Obdobje mladosti se podalj{uje in mladi se vse kasneje ekonomsko osamosvajajo. Eden izmed klju~nih in najzahtevnej{ih prehodov je prehod iz {olanja v svet dela. Najte`ji pa je prav 1. korak. Klju~ne besede: mladi, zaposlovanje, ustvarjalnost, idealizem ----------------------------------------

ONE OF THE MOST IMPORTANT RULES IS TO SUPPORT YOUNG PEOPLE SO THEY COULD CONTRIBUTE TO DEVELOPMENT OF SOCIETY Abstract: To be young today means taking obligation towards old population and being fully responsible for one's own life. Although young people are crucial for creation of economic growth and producing more jobs, they enter into labor market without relevant working experiences and they are the least protective segment of manpower. They depend upon pressures of labor market, of educational system, of system of social security, etc. Transition process from childhood to adulthood is slow and demanding. Period of youth is prolonging and young people gain their economic independence in a later stage. One of the key and the most demanding transition is transition from school to labor market. The first step is the most difficult one. Key words: youth, employment, creativity, idealism

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.3 Primeri dobre in slabe prakse v povezavi z dru`beno odgovornostjo

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.3.1 ZLATA NIT: DRU@BENO ODGOVORNI SKOZI PRIZMO ODNOSA DO ZAPOSLENIH Sa{a Mrak vodja Zlate niti, vodja odnosov z javnostmi, Dnevnik, d. d., Ljubljana

Povzetek: Medijsko-raziskovalni projekt Zlata nit je primer dru`beno odgovornega projekta, ki sredi{~i ~loveka in vrednote dru`beno odgovornega poslovanja in obna{anja. Sestavijo seznam 101 najbolj{ega zaposlovalca, med njimi 21 finalistov in med njimi 3 nagrajence. Upo{tevajo zasebni sektor. Med merili kombinirajo odnose med zaposlenimi in organizacijo in uspeh podjetja. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, najbolj{i zaposlovalec, 'Zlata nit' ----------------------------------------

THE GOLDEN THREAD: SOCIAL RESPONSIBILITY IN THE LIGHT OF RELATIONSHIP TO EMPLOYEES Abstract: The media-research project 'Golden thread' is a case of a socially responsible project focusing on the human being and values of socially responsible business and behaviour. A list of 101 best employers is created, of whom 21 become finalists and three are awarded. The private sector is covered. Criteria combine relations among employees and business results of the enterprise. Key words: Corporate social responsibility, best employer, 'Golden thread'

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.3.2 ^RNA LISTA DELODAJALCEV, LISTA SLABIH IN DOBRIH PRAKS Lidija Jerki~, univ.dipl.prav. predsednica SKEI Slovenije, Ljubljana www.skei.si

Povzetek: Pogosto delodajalci re{ujejo krizo v {kodo delavcev in to tudi mimo pravnega reda. Sindikat SKEI se zoper tako prakso uspe{no bori z objavljanjem podjetij, ki kr{ijo pravni red, na '~rni listi', in pohvale vrednih delodajalcev na 'beli listi'. To krepi sodelovanje med sindikati, zaposlenimi in delodajalci. Klju~ne besede: 'bela lista', '~rna lista', delodajalci, sindikati SKEI, sodelovanje ----------------------------------------

BLACK LIST OF EMPLOYERS - A LIST OF GOOD AND BAD PRACTICES Abstract: Employers tend to solve crisis to the detriment of employees, even outside the legal order. Trade Union SKEI successfully fights this practice by publishing enterprises that deviate from the legal order on a 'black list' while the rewardable ones are on the 'while list'. The cooperation of employers, employees, and trade uniona is strengthened. Key words: 'black list, coooperation, employers, trade unions SKEI, 'white list'

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.3.3 USTVARJANJE ZAVEDANJA O DRU@BENI ODGOVORNOSTI V SLOVENIJI IN HORUS - SLOVENSKA NAGRADA ZA DRU@BENO ODGOVORNOST Anita Hrast, direktorica zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, predsednik Strokovnega sveta IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, Slovenija e-po{ta: anita.hrast@irdo.si, mulej@uni-mb.si

Povzetek: Da lahko dru`beno odgovorno delujemo, moramo le lastnosti najprej dobro poznati. Prav zato so strokovna sre~anja, predstavitve, osve{~evalne akcije, povezovanja ipd. nujna za pove~anje zavedanja o pomenu dru`bene odgovornosti in dru`beno odgovornega delovanja. Kot povedano `e ve~krat, imajo mediji klju~no odgovornost pri prena{anju in {irjenju informacij. Tako kot vsako leto, tudi letos predstavljamo kratek pregled razvoja objav v slovenskih medijih pod pojmom dru`bena odgovornost, ki je vedno bolj v porastu. To nas zelo veseli tudi dejstvo, da se je na prvi razpis za Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus letos prijavilo 11 podjetij. Klju~ne besede: mediji, dru`bena odgovornost, komuniciranje, analiza, kliping, nagrada, zavedanje, osve{~anje ----------------------------------------

CREATION OF AWARENESS CONCERNING SOCIAL RESPONSIBILITY IN SLOVENIA, AND HORUS – THE SLOVENIAN SOCIAL RESPONSIBILITY AWARD Abstract: In order to be able to behave socially responsibly, one must know the attributes of social responsibility. This makes professional meetings, presentations, awareness-making actions, networking, etc. necessary for awareness how important is social responsibility and socially responsible behaviour. As it has been often said, public media have a key responsibility in transfer and diffusion of information. Like in previous IRDO conferences, we are presenting now, too, a short overview of publications in Slovenian media: the concept of social responsibility is mentioned increasingly. We are also happy to have 11 candidates for the first Slovenian Social responsibility award Horus. Key words: media, social responsibility, communication, analysis, clipping, award, awareness, awareness-building

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.3.4 POSREDNA OBLIKA »ZELENO - MODRE DRU@BENE ODGOVORNOSTI« NA PRIMERU PODJETJA ELEKTRO MARIBOR mag. Borut Ambro`i~ ml., univ. dipl. prav. vodja tr`enja v Umetnostni galeriji Maribor - UGM

Povzetek: Skrb za naravno okolje, ki je pogoj za obstoj ~love{tva sedanje civilizacije, zgolj navidezno nima opraviti s tematiko o sodelovanju pri delu in med generacijami. V resnici prispevek k zdravemu okolju zmanj{uje zdravstvene te`ave vseh generacij in laj{a delo zaposlenih. Torej spada med va`ne vidike uresni~evanja dru`bene odgovornosti podjetij. To tezo ilustriramo s prakti~nim primerom podjetja Elektro Maribor. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost, dru`beno odgovorno investiranje, ekolo{ka in socialna etika, modro-zelena energija, obnovljiva energija ----------------------------------------

AN INDIRECT FORM OF 'THE GREEN - BLUE SOCIAL RESPONSIBILITY' THE CASE OF THE ENTERPRISE ELEKTRO MARIBOR Abstract: The care for humans' natural environment as a precondition of existence of humankind of the current civilization has only fictitiously nothing to do with the topic of cooperation at work and between generations. In reality a contribution to healthy environment diminishes troubles concerning health of all generations and makes the work of employees easier. Thus, this care belongs to important aspects of implementation of social responsibility of enterprises. We illustrate this thesis with the case of the enterprise Elektro Maribor. Key words: Blue-green energy, corporate social responsibility, ecological and social ethic, renewable energy, socially responsible investing,

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.3.5 PRIMER MIKRO+POLO MARIBOR: DRU@INI PRIJAZNO DRU@INSKO PODJETJE Mirjana Mladi~, svetovalka za dru`beno odgovornost

Povzetek: Malo druìnsko podjetje 'mikro+polo' iz Maribora odli~no dokazuje, da mala podjetje zmorejo biti dru`beno usmerjenja in upo{tevati potrebe in èlje svojih zaposlenih, ne da zapravijo svojo konkuren~nost in vrhunsko inovativnost; nasprotno – ukrepi, ki so namenjeni zadovoljstvu zaposlenih, zelo naglo pove~ujejo uspe{nost in ustvarjalnost podjetja. 'mikro+polo' je pridobilo certifikat 'druìni prijazno podjetje' v prvem letu podeljevanja, 2007, brez vsakih teàv, saj è ukrepali ve~ kot dovolj, da so pove~ali zagnanost sodelavcev. Vendar niso odnehali. Trenutno uporabljajo 18 ukrepov, prijaznih do zaposlenih. Klju~ne besede: 'mikro+polo', dru`bena odgovornost, druìni prijazno podjetje, inovativnost, konkuren~nost ----------------------------------------

MIKRO+POLO: A CASE OD A FAMILY FRIENDLY COMPANY Abstract: A small family owned company mikro+polo from Maribor is an excellent example that small companies can be socially oriented, regarding needs and wishes of its employees without loosing its competitive touch and innovative edge – on the contrary, measures aimed at employees' satisfaction exponentially raise the performance and the creativity of the company. Mikro+polo gained the certificate of »Family friendly company« in the first year, 2007, without any difficulties – they already implemented more than enough measures to raise the spirit of workers. But they did not stop. At the moment they are implementing 18 employees' friendly measures. Key words: ‘mikro+polo’, social responsibility, family friendly company, innovativeness, competitiveness

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.3.6 POMEN KORPORATIVNE DRU@BENE ODGOVORNOSTI V ZAVAROVALNI[TVU mag. Bo{tjan Jenko KD @ivljenje, zavarovalnica, d. d. bostjan.jenko@kd-zivljenje.si; www.kd-zivljenje.si »KD @ivljenje kot prvo podjetje v Sloveniji prejelo presti`no priznanje v Bruslju za posebne dose`ke na podro~ju Dru`beno odgovornih aktivnosti.«

Povzetek: Dru`bena odgovornost podjetij predstavlja enega klju~nih dejavnikov uspe{nosti in ugleda sodobnega podjetja, zavarovalnice. Podjetje mora na tem podro~ju delovati dolgoro~no, strate{ko in sistemati~no. Le tako lahko ustvarja prave rezultate, ki se odra`ajo v poslovanju podjetja. Dejstvo pa je, da je treba za strate{ko na~rtovano dru`beno odgovornost podjetja poglobljeno in temeljito pregledati lokalni in nacionalni trg, na katerem podjetje deluje. Prispevek opisuje ve~ uspe{nih projektov sodelovanja KD @ivljenje z neprofitnimi organizacijami. Klju~ne besede: zavarovalni{tvo; dolgoro~na strate{ka sponzorstva; odnos dru`be do okolja; odnos sodobne zavarovalnice do dru`bene odgovornosti; dru`bena odgovornost podjetij

----------------------------------------

MEANING OF CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY IN INSURANCE BUSINESS “KD @ivljenje - the first company in Slovenia winning a prestigious award in Brussels for special acknowledgement in the field of socially responsible activities”

Abstract: Only a socially responsible insurance company can hold a competitive position on the market and can be successful in long run. Social responsibility of companies therefore contributes to the realization of set goals - that is to improve competition, achieve excellence and to create a company that will last. KD @ivljenje, a life insurance company, operating within KD Group, endeavors to satisfaction, safety and life quality of its clients. By socially responsible behavior, KD @ivljenje makes effort to build good relations with the environment in which we live and work. Through sponsorship projects, KD @ivljenje adds value to the environment. The two most important sponsorship projects are long-term and strategic cooperation with the Ljubljana Puppet Theatre that enabled more than 11,000 children from socially handicapped environment all over Slovenia to see the show, and also the support to the RTV Slovenia Symphony Orchestra. The third socially responsible project of KD @ivljenje is the partnership with the Ljubljana ZOO with the goal to support work and development of this institution and to bring the animal world closer to children and their parents as well. Key words: Insurance business; Long-term strategic sponsorships; Relation society to environment; Relation of a modern insurance company to social responsibility; Corporate social responsibility

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.3.7 USPE[NA IMPLEMENTACIJA POPOLNOMA ODGOVORNEGA UPRAVLJANJA V SLOVENSKI POSLOVNI PRAKSI [tefka Gorenak Fakulteta za komercialo in poslovne vede, Celje gorenak.stefka@siol.net

Povzetek: ^lanek raziskuje odnos in potencialne sinergije med upravljanjem kvalitete in dru`bene odgovornosti podjetja; primerja upravljanje popolne kvalitete in upravljanje popolne odgovornosti. Razvoj popolnoma odgovornega upravljanja v podjetjih vklju~uje tri glavne komponente - pristope - inspiracijo (vizijo), integracijo in izbolj{ave/inoviranje. Elementi izbolj{evanja in inovacij popolnoma odgovornega upravljanja terjajo od podjetij bolj temeljito merjenje njihovega delovanja. Indikatorji popolnoma odgovornega upravljanja so osredoto~eni na dele`nike, skupaj z raz{irjenim spektrom vrednot in kriterijev za merjenje gospodarskih, dru`benih in okoljskih vplivov. Merjenje odgovornosti zahteva pristop “stro{ki - koristi”. To terja ve~ odgovornosti do dele`nikov in okolja. Skupina Gorenje predstavlja uspe{en primer implementacije popolnoma odgovornega upravljanja, {e posebej upravljanja starosti (age management) / medgeneracijskega upravljanja (inter-generation management) v vrednotah, kulturi, strategijah podjetja in merjenju trajnostnih indikatorjev (odgovornost do zaposlenih - zadovoljstvo zaposlenih, skrb za zdravje zaposlenih, zaposleni z omejenimi delovnimi zmo`nostmi, dobro zdravje zaposlenih, odgovornost in inovativnost zaposlenih; odgovornost do o`jega in {ir{ega dru`benega okolja, u~inki dru`beno odgovornega ravnanja podjetij na obna{anje potro{nikov, odgovornost do uporabnikov proizvodov in storitev, odgovornost do naravnega okolja, politika varovanja zdravja na delovnem mestu itd). Dru`bena odgovornost podjetja predstavlja zvezo med trajnostno usmeritvijo in dolgoro~no konkuren~nostjo. Ta dva elementa se lahko promovirata s transparentnostjo, dobrim vodenjem, skrbjo za okolje in dobrimi odnosi z dele`niki podjetja. Klju~ne besede: popolnoma odgovorno upravljanje, upravljanje popolne kvalitete, trajnostni razvoj, trajnostni indikatorji, odgovornost do zaposlenih, upravljanje starosti, medgeneracijsko upravljanje, Skupina Gorenje.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

SUCCESSFUL IMPLEMENTATION OF TOTAL RESPONSIBILITY MANAGEMENT IN SLOVENIAN BUSINESS PRACTICE Abstract: This paper researches the relationship and potential synergies between the quality management and corporate social responsibility (CSR) where the total quality management systems (TQM) to the total responsibility management (TRM) have been compared. The evolution of TRM in companies includes three main components - approaches - inspiration (vision), integration, and improvement/innovation. The improvement and innovation elements of TRM create a significant demand for companies to broaden measuring of their performance. TRM indicators focus on stakeholders, together with triple bottom lines of economic, societal and environment issues. Measuring responsibility requires the “cost - benefit” approach. It also urges for more responsibility towards stakeholders and environment. Gorenje Group represents a successful case of implementation of TRM, especially of age management/inter-generation management in corporate values, culture, strategies and measurement of sustainable indicators (responsibility to employees - employees satisfaction, healthcare for employees, employees with reduced working capacity, employees' good health, responsibility and innovativeness of the employees; responsibility to closer and wider social environment, effects of CSR on consumer behaviour, responsibility to users of products and services, responsibility to the natural environment, occupational health and safety policy, etc.). CSR offers the link between sustainability and long-term competitiveness. These two elements could be promoted through transparency, good governance, concern for the environment and good relations with company's stakeholders. Keywords: total responsible management, total quality management, sustainable development, sustainable indicators, responsibility to employees, age management, inter-generation management, Gorenje Group.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.4 Kultura, ~lovekove pravice in dru`bena odgovornost

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.4.1 RAVNANJE Z ZAPOSLENIMI KOT ZNAK ORGANIZACIJSKE KULTURE Zbigniew Klos, Professor, Ph.D. (Eng), D. Sc. Poznan University of Technology, Faculty of Machines and Transport 3 Piotrowo st., 60-965 Poznan, POLAND e-mail: zbigniew.klos@put.poznan.pl; http://www.fwmt.put.poznan.pl

Povzetek: Ravnanje z zaposlenimi je ob~utljiva sestavina organizacijske kulture. Ena od najbolj presti`nih nagrad za organizacijsko odli~nost na svetu se opredeljuje do tega vpra{anja v nekaj merilih. Omenja vlogo vodij, da naj razvijajo organizacijske vrednote, in poudarja, da odlilne organizacije upravljajo, razvijajo in spro{~ajo vse sposobnosti svojih sodelavcev na raznih ravneh. Organizacije naj bi pospe{evale po{tenost in poobla{~ale sodelavce. Namen prispevka je pokazati povezavo med ravnanjem z zaposlenimi in organizacijsko kulturo. Dejavniki, povezani z uvajanjem kulture v poljske organizacije, so zbrani v dveh skupinah - kot zunanji (iz zgodovine in sedanji) in notranji. Slednje obravnavamo podrobneje.Izhajamo iz prvih, ki jih omenja definicija TQM - popolnega obvladovanja kakovosti. Slu`ijo kot podlaga za analizo notranjih razmer pri uvajanju kulture v poljske organizacije, osreddoto~amo pa se na ravnanje s sodelavci. Razli~ni primeri ka`e, kako {iroka pahlja~a prakse glede tega se dejansko pojavlja v organizacijah. Klju~ne besede: organizacijska kultura, ravnanje z ljudmi, sodelavci ----------------------------------------

TREATMENT OF CO-WORKERS AS A SYMPTOM OF ORGANIZATIONAL CULTURE Abstract: The treatment of co-workers is a sensitive component of organizational culture. One of the world's most prestigious awards for organizational excellence takes its position to that issue in a few criteria. It mentions the leaders' role to develop organisational values and it points out that the excellent organisations manage, develop, and release the full potential of their people at different levels. These organizations should promote fairness and empower their people. The aim of this paper is to show relations between the treatment of coworkers and the organizational culture. Factors connected with culture introduction into Polish organizations are gathered in two groups: external (historical and current) and internal. The latter are reviewed more in detail. The starting point are the elements mentioned in TQM definition, which are treated here as a basis for analysis of internal conditions of culture introduction into Polish organisations, focusing on the treatment of co-workers. Various cases are presented to show the broad scope of treatments actually occurred in the organizations. Key words: coworkers, treatment, organizational culture

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.4.2 NUJNOST IN ZAPLETENOST USTVARJALNEGA SODELOVANJA ZA INOVIRANJE KOT POT IZ KRIZE 2008ddr. Matja` Mulej, zasl. prof. dr. Zdenka @enko, docentka dr. Vojko Poto~an, izr. prof. mag. Tja{a [trukelj, v. pred. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor E-po{ta: [mulej; zdenka.zenko; vojko.potocan; tjasa.strukelj] @uni-mb-si

dr. Stane Bo`i~nik, vi{ji pred. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeni{tvo, Maribor E-po{ta: stane.bozicnik@uni-mb.si

Anita Hrast, direktorica IRDO In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, Maribor E-po{ta: info@irdo.si

Povzetek: Tudi finan~na, gospodarska in dru`bena kriza, ki se je pojavila l. 2008, vpliva na odnose med generacijami in zahteva sodelovanje starej{ih in mlaj{ih. Vsi smo soodvisni in vsi potrebujemo inovacije, a ne le tehni~no-tehnolo{kih, ki so sicer zapletene, a manj kot inovacije vrednot/kulture/etike/norm celovitega obna{anja - npr. za prehod od zgolj ekonomike ozke specializacije na njeno dopolnitev z ekonomiko ustvarjalnega sodelovanja za zadostno in potrebno celovitost. Enostranskost je nevarna, je tudi osnovni vir sedanje krize. To tezo ponazarjamo z nekaj lastnostmi sedanje krize in z okvirnim spiskom opozoril, kaj vse je nujno upo{tevati, da bi inoviranje imelo kolikor toliko mo`nosti uspeti - dati neko novo korist sedanji in naslednjim generacijam. Klju~ne besede: enostranskost, inoviranje, kriza, sodelovanje, zadostna in potrebna celovitost ----------------------------------------

NECESSITY AND COMPLEXITY OF CREATIVE COOPERATION AIMED AT INNOVATION AS A WAY OUT FROM THE 2008- CRISIS Abstract: The financial, economic, and social crisis of 2008 influences intergenerational relations, too, and requires cooperation of the older and younger ones. All of us are interdependent and in need of innovation, not only of technological ones that are complex, but less so than innovations of values/culture/ethics/norms of holistic behavior, e.g. for transition of economics of only a narrow specialization to completing it up with economics of creative cooperation for requisite holism. One-sidedness is dangerous and a main cause of the current crisis. We exemplify this thesis with some attributes of the current crisis and with a framework list of reminders what, at least, must be considered for innovating to have some chance to succeed provide a new benefit for the current and coming generations. Key words: cooperation, crisis, innovating, one-sidedness, requisite holism/wholeness 54

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.4.3 DRU@BENA ODGOVORNOST PODJETIJ IN LJUDI - DOP&L - DEL SONARAVNE BODO^NOSTI ^LOVE[TVA Timi Ecimovic and (by abc..), Aleksander Chumakow, Barbara Dobrila, Mark Esposito, Roger Haw, Anita Hrast, Zinaida Ivanova, Slavko Kulic, Renate Lavicka, Aleksander Makarenko, Matjaz Mulej, H. A. Shankaranarayana, Song-yong Song, T. N. Sreedhara, Josip Tavcar, Rajarama Tolpadi, Seminur Topal SEG Institute for Climate Change, Korte, Medosi, Slovenia, and ANSTED University, School of Environmental Sciences, Penang, Malaysia

Povzetek: Sonaravna prihodnost se da obravnavati kot problem medgeneracijskega sodelovanja. Prispevek podaja pristop sodobne znanosti k sedanji krizi narave, energije, pitne vode, hrane, posojil in dru`be - ~love{tva. Sedanja civilizacija ~love{tva se soo~a z najobse`nej{o zapleteno dru`beno krizo, ki je tudi tesno povezana z vplivom spleta podnebnih sprememb ali evolucijske 'krize' biosfere planeta Zemlje. Vpliv spleta podnebnih sprememb utegne dolgoro~no spremeniti: biologijo, geografijo in ìvljenjske razmere v na{i biosferi stran od ustreznih iz zadnjih 12.000 let k okolju, v katerem ne more ìveti ~lovek kot Homo Sapiens. Dodaja k sedanji dru`beni krizi energije, pitne vode, hrane in posojil; leto 2009 je leto vstopa ~love{tva v te`ke ~ase. Dru`bena odgovornost podjetij in posameznikov je del na{e dru`be, veliko pomembnej{i kot v na{em (do)sedanjem mnenju. Mo`nost, da preìvimo, je tesno povezana z dru`beno tehniko in tehnologijo, imenovano 'sonaravna bodo~nost ~love{tva, t.j. s harmonijo na{e civilizacije z naravo na planetu Zemlji. Dru`bena odgovornost podjetij in posameznikov bo morala postati v bodo~nosti {e bolj pomembna, da bi veliki dose`ki na{e civilizacije prebrodili krizo ìvljenjskih razmer v biosferi planeta Zemlje in sedanjo krizo posojil, energije, pitne vode in hrane kot krizo na{e svetovne dru`be. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij in ljudi; vpliv spleta podnebnih sprememb; energija, pitna voda, hrana, posojila; sonaravna bodo~nost ~love{tva; sedanja civilizacija ~love{tva; sistemsko razmi{ljanje; zadostna in potrebna celovitost; dru`bene tehnologije; narava planeta Zemlje; globalizacija; vodenja

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

THE CORPORATE AND INDIVIDUAL SOCIAL RESPONSIBILITY - C&ISR A PART OF THE SUSTAINABLE FUTURE OF HUMANKIND Abstract: Sustainable future of humankind can be viewed as an inter-generational cooperation problem. The paper presents a contemporary sciences approach to the present the Nature, energy, drinking water, food, credit and social crisis of humankind. The present civilization or our humankind is facing the largest complex social crisis, which is also closely inter-related with the impact of the climate change system or evolving Planet Earth Biosphere »crisis«.The impact of the climate change system may in the long run change: biology, geography and living conditions within the biosphere, from suitable ones of the last 12.000 years, to environment not suitable for Homo sapiens to live. It adds to the present social crisis of: energy, drinking water, food and credit; in 2009 we are entering difficult times for humankind. The corporate and individual social responsibility is a part of our society with much more importance as we are thinking at present. The possibility for survival is closely connected with social technology/technique of the »Sustainable Future of Humankind« or harmony of our civilization with the Nature of the Planet Earth . The corporate and individual social responsibility will have to play a more important part in future, for new great achievement of our civilization to overcome the crisis of living conditions within the biosphere of the Planet Earth and present credit, energy, drinking water, and food crisis of our global society. Key words: Corporate and Individual Social Responsibility - C&ISR; The climate change system impact, energy, drinking water, food, credit and social crisis; Sustainable Future of Humankind; Present Humankind Civilization; system thinking, requisite holism, social and societal technologies,. The Nature of the Planet Earth; Globalization; Leadership.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.4.4 KLASIFIKACIJA DEJAVNIKOV USPOSOBLJENOSTI ZA ODGOVORNO RAVNANJE Du{an Macura, Blanka Mekinda Enajsta akademija, Ljubljana

Povzetek: Kompetentnost kot integralna zmogljivost za sprejemanje odlo~itev in opravljanje sprejetih nalog sloni na celi vrsti dejavnikov od osebnostnih zna~ilnosti, `ivljenjskih nazorov, navad, interesov in izobrazbe do delovnih izku{enj, situacijske usposobljenosti in razgledanosti. Na~eloma ena tretjina kompetenc sloni na rednem izobra`evanju, za drugo tretjino morajo poskrbeti organizacije same, medtem ko je tretja tretjina odvisna od civilne dru`be in specializiranih podjetij. Prispevek se ukvarja s podrobno raz~lenitvijo kompeten~nih razmerij, ki pogojujejo odgovorno ravnanje in tvorijo komunikacijsko kulturo. Klju~ne besede: Kompetentnost, nazori, navade, interesi, usposabljanje, odgovornost ----------------------------------------

CLASSIFICATION OF EFFICIENCY FACTORS FOR RESPONSIBLE TREATMENT Abstract: Competence as an integral capacity for decision-making and performing tasks which have been accepted depends on whole range of factors. These factors include characteristics of the persons at stake, their view of life, habits, interests as well as education, working experiences, capability for reacting in different situations and also the fact of how well-versed these persons are. Regular education, in principle, provides them one third of their competences. The other third has to be taken care of organizations themselves, and the remaining third depends on civil society and specialized enterprises. The article is trying to deal with careful dismemberment of competent relations, which create conditions for responsible treating and also form communications culture. Key words: competence, view of life, habits, interests, capability, responsibility

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.4.5 ZDRAVJE OB PRESTRUKTURIRANJU PODJETIJ: INOVATIVNI PRISTOPI IN PRIPORO^ILA ZA POLITIKO (HIRES) Prof. Dr. Thomas Kieselbach Institute for Psychology of Work, Unemployment, and Health (IPG), University of Bremen/Germany Board Member of International Commission on Occupational Health (ICOH)

Povzetek: Vidik zdravja, kadar gre za prestrukturiranje podjetij, pogosto zanemarjajo pri raziskovanju, posegih in javni skrbi. Ekspertna skupina HIRES (“Zdravje ob prestrukturiranju) je s podporo Evropske unije, DG zaposlovanje, programa PROGRESS, prou~evala in vzela v razpravo {irok nabor izku{enj iz raznih de`el in iz projektov, EU, povezanih s tem v DG raziskovanje, ESF, DG Zaposlovanje, DG zdravje in za{~ita porabnikov; z njimi so se ~lani skupine ukvarjali v zadnjem desetletju. Poleg tega, da je ugotovila in razvila sposobnosti, je skupina HIRES analizirala tudi empiri~ne podatke o vplivu prestrukturiranja organizacij na zdravje, vklju~no s podatki, kako uspe{ni so bili ukrepi, ki naj bi omejili neugodne vplive na zdravje. Tukaj avtor poro~a o spoznanjih in predlogih. Klju~ne besede: zdravje, prestrukturiranje, HIRES, Evropska unija ----------------------------------------

HEALTH IN RESTRUCTURING: INNOVATIVE APPROACHES AND POLICY RECOMMENDATIONS (HIRES) Abstract: The health dimension of enterprise restructuring is a widely neglected area of research, intervention and public concern. The HIRES expert group “Health in Restructuring” (HIRES) (supported by DG Employment in the PROGRESS programme) examined and discussed a wide range of experience from different countries and from related European projects (DG Research, ESF, DG Employment, DG Health and Consumer Protection) in which the members of this group have been involved over the last decade. In addition to this established expertise, the HIRES group also analysed empirical evidence on the health impact of organisational restructuring, including evidence about the effectiveness of steps taken to limit the adverse health effects. Here findings and suggestions are reported. Key words: health, restructuring, HIRES, EU

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.4.6 OBVEZNOSTI PODJETIJ GLEDE TEMELJNIH ^LOVE[KIH PRAVIC dr. Jernej Letnar ^erni~ University of Aberdeen, Scotland; Law Institute, Ljubljana, Slovenia jernej.letnar@pravniinstitut.si

Povzetek: Globalizacija je v zadnjih desetletjih zavzela pomembno vlogo v mednarodnem trgovanju in sodobnih dru`bah po vsem svetu. Tako je sproìla vrsto ugodnih in neugodnih razvojnih teènj v nacionalnih in meddràvnih okoljih. Zna~ilnost globalizacije je tudi porast gospodarske, dru`bene in politi~ne mo~i podjetij. V tem prispevku trdimo, da temeljne obveznosti glede ~love{kih pravic izhajajo predvsem iz nacionalnih pravnih redov, le sekundarno pa tudi iz mednarodnega prava, pri ~emer oba pravna reda temeljita na sistem vrednot, nacionalnih in mednarodnih. Podlage za vsak normativni sistem so na~ela in pravila, ki ustvarjajo pravice in dol`nosti udeleèncev, podrejenih temu sistemu. Veljavnost vsake pozitivne norme ima pravno avtoriteto v ~lanstvu v danem pravnem redu, ki mu daje mo~ obvezati. Pravna oblast pomeni izvor prava, iz katerega je izvedena pozitivna pravna norma. Pravna znanost se je doslej osredoto~ala predvsem na ne mednarodno pravne obveznosti podjetij. Nasprotno pa v tem prispevku trdimo, da temeljne obveznosti glede ~love{kih pravic imajo svojo pravno mo~ na osnovi nacionalnih pravnih redov in le sekundarno na osnovi mednarodnega prava. Ob koncu trdimo v tem prispevku, da so temeljne obveznosti podjetij glede ~love{kih pravic pridobile status obi~ajnega mednarodnega prava. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, ~love{ke pravice in poslovanje, odgovornost podjetij glede temeljnih ~love{kih pravic, obveznosti podjetij glede ~love{kih pravic, temeljne ~love{ke pravice

----------------------------------------

FUNDAMENTAL HUMAN RIGHTS OBLIGATIONS OF CORPORATIONS Abstract: Globalization has in last decades assumed a prominent position in the international trade and in contemporary societies worldwide. In this way, it has stirred a number of positive and negative developments in national and international environments. Globalization has been characterized by the rise of the economic, social and political power of corporations. This article argues that fundamental human rights obligations of corporations derive primarily from national legal orders and only secondarily from the international level, whereas both draw their foundations from a national and international value system. The tenets of every normative system are principles and rules that create rights and obligations of the subjects/participants of that system. Validity of any positive norm derives its legal authority from the membership in a legal order, which gives it a binding force. Legal authority means a source of law where a positive law norm is derived from. Legal scholarship has so far predominantly focused on international legal obligations of corporations. In contrast, the present paper argues that fundamental human rights obligations of corporations derive its legal authority from national normative orders and only secondary from international level. Finally, this paper argues that fundamental human rights obligations of corporations have arguably acquired the status of customary international law. Keywords: corporate social responsibility, human rights and business, corporate responsibility for fundamental human rights, corporate human rights obligations, fundamental human rights,

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5 Odnosi do zaposlenih in zdravje

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5.1 PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA IN KAZALNIKI ZDRAVJA doc. dr. Metoda Dodi~ Fikfak Predstojnica Univerzitetni klini~ni center, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Univerza v Ljubljani

Povzetek: Prestrukturiranje gospodarstva, ki je poglobljeno z recesijo, poudarja nekatere zdravstvene probleme tistih, ki ostajajo v delovnem procesu na eni strani, na drugi pa prina{a novo patologijo med odpu{~enimi. Kazalci zdravja ka`ejo, da se poglabljajo du{evne stiske, bolj so izra`ene posledice stresa, ve~a se odsotnost delavcev z dela zaradi depresije. Klju~ne besede: prestrukturiranje, recesija, du{evne stiske, stres, depresija, absentizem ----------------------------------------

RESTRUCTURING OF ECONOMY AND HEALTH INDICATORS Abstract: Restructuring of economy which is become deeper due to recession, is exposing some health problems of those keeping the jobs, on one hand, and creates new pathology among the delayed ones. Health indicators show that the psychological problems are growing, consequences of stress are stronger, absentism of employees from work due to depression is bigger, too. Key words: restructuring, recession, psychological problems, stress, depression, absentism

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5.2 DELO - PRAVICA IN PRILO@NOST MLADIH IN STARIH doc. dr. Marija MOLAN, univ.dipl.psih., vi{ja zdravstvena svetnica University Medical Centre Ljubljana, Institute of Occupational, Traffic and Sports Medicine, Ljubljana, Slovenia marija.molan@gmail.com

Povzetek: Delo kot temeljno pravico je treba ohraniti v vseh razmerah, tudi ob recesiji. V njej sta predvsem ogroèni dve skupini - mladi in starej{i delavci. Mladi zaradi relativno slabih delovnih navad, pomanjkljivih ali nikakr{nih izku{enj ter nekonkuren~ne izobrazbe in starej{i s slab{im zdravstvenim stanjem, nezadostno izobrazbo, upadom sposobnosti, vendar z veliko izku{njami. V postopku prestrukturiranja kot temeljnem ukrepu za ohranjanje dela in aktivnosti je potrebno posebno pozornost posvetiti tema dvema skupinama delavcev. Prestrukturiranje je prilo`nost in obveza tako za delavce, delodajalce kot tudi za dràvo. Zdruène aktivnosti in podpora tem aktivnostim so predpogoj za realizacijo cilja. V prispevku predstavljamo nekatere konkretne ukrepe, usmerjene v oblikovanje kompetenc, ki zagotavljajo vrnitev v svet dela, ne glede na to ali je delavec star ali mlad. Pomembno je le, da si èli vrnitve v svet dela, da èli ostati v svetu dela, ali da èli v svet dela vstopiti. Klju~ne besede: storitve, recesija, varstvo pri delu, ohranjanje kompetenc, ohranjanje razpolo`ljivosti ----------------------------------------

WORK: RIGHTS AND OPPORTUNITIES OF THE YOUNG AND THE ELDERLY Abstract: Work as a basic right must be preserved at all times, also during recession. The two most vulnerable groups in such circumstances are the young and the elderly. The young ones face a higher risk of unemployment because of inappropriate working habits, lack of experience, and non-competitive education. The elderly, though more experienced than younger age groups, are at risk because of poor health, inadequate education, and a general decline of capabilities. These two groups warrant special attention in restructuring processes undertaken as a basic measure for the preservation of jobs and activities. Restructuring is an opportunity and an obligation for workers and employers as well as for the government. Joint efforts and support for such efforts are essential for the attainment of any goal. The paper presents specific measures aimed at the development of personal competencies that guarantee a return into the world of work regardless of age. The only prerequisite is that the person wishes to return to work, to remain employed, or to find a job. Key words: services, recession, occupational safety, maintenance of competence, maintenance of availability

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5.3 TRPIN^ENJE NA DELOVNEM MESTU V LU^I MEDGENERACIJSKIH ODNOSOV Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov., mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih. Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, fax: 01 522 24 78, e-mail: tanja.urdih-lazar@guest.arnes.si

Povzetek: Rezultati prve nacionalne raziskave o trpin~enju na delovnem mestu kaèjo, da je 10,4 odstotka vpra{anih doìvelo trpin~enje v zadnjih {estih mesecih pred raziskavo, od tega 1,5 odstotka pogosto. Podatki o najbolj ranljivih skupinah za TDM pa dajejo smernice za ukrepanje na podro~ju prepre~evanja in obvladovanja tega negativnega pojava ter oblikovanje modula v okviru izobraèvanja za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, ki je del celostnega programa promocije zdravja pri delu îli za delo. Klju~ne besede: trpin~enje na delovnem mestu, nacionalna raziskava, ranljive skupine, starost, promocija zdravja pri delu ----------------------------------------

WORKPLACE BULLYING IN THE LIGHT OF INTERGENERATIONAL RELATIONSHIPS Abstract: The first national survey on workplace bullying show, that 10.4 per cent of respondents reported having been bullied over the last 6 months, out of this 1.5 per cent very often. The data about the most vulnerable groups create a good basis for development of guidelines and measures on how to prevent and tackle bullying in organizations. These guidelines will be gathered in a new module within the educational programme for workplace health promotion counsellors, which is a part of the Fit for work health promotion programme. Key words: workplace bullying, national survey, vulnerable groups, age, workplace health promotion

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5.4 DRU@BENA ODGOVORNOST IN GENETSKO MODIFICIRANI PROIZVODI TER TRAJNOST OKOLJA IN @IVLJENJA Prof. Ddr. R. Seminur Topal Tehni~na Univerza Yildiz, Istanbul, Tur~ija seminur@yildiz.edu.tr

Povzetek: Dru`bena odgovornost in varovanje okolja ter ìvljenja na podro~ju sektorja genetsko modificiranih organizmov (GMO) in proizvodov (GMP) sta odvisna od sedanjega dela in posledic le-tega v prihodnosti. Delo sedanje generacije znanstvenikov in tehnologov se bo ocenjevalo v prihodnosti. Ocena bo vsebovala vse vplive GMO in GMP na naravo. Sedanje delo znanstvenikov in tehnologov ter Zdruènih narodov se usmerja k varnosti narave in okolja, ki jo ogroà delovanje GMO in GMP, ker onesnaùjeta naravo. Dejanski u~inek se ne da oceniti v sedanjosti, ker bodo sedanje in dolgoro~ne spremembe vidne v prihodnosti. Zato se postavlja vpra{anje dru`bene odgovornosti sedanje generacije in u~inkov v prihodnosti. Klju~ne besede: genetsko modificirani organizmi, dru`bena odgovornost, trajnost, biolo{ka raznovrstnost in varnost ----------------------------------------

SOCIAL RESPONSIBILITY FROM THE PERSPECTIVE OF GENETICALY MODIFIED PRODUCTS' (GMP) REFLECTION ON ENVIRONMENT AND LIFE SUSTAINABILITY Abstract: Social responsibility and protection of nature and life from the viewpoint of the Genetically Modified Organisms (GMOs) and Genetically Modified Products (GMPs) activities is connecting present activities and their consequences in future. Medium- and long-term effects of GMO and GMP activities within the nature and life will be assessed in future rather than now, because consequences will be visible then. The assessment will include all influences of the GMO and GMP activities and put the question of the actual social responsibility of the present generation. Key words: Genetically Modified Organisms, Social responsibility, Sustainability, Biodiversity, Bio-safety

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.5.5 CELOSTNA PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU TER NA^RTOVANJE DELOVNEGA OKOLJA- PRIMER PRAKTI^NE IMPLEMENTACIJE Ale{ Kranjc Ku{lan EH. Center - Zavod Ekvilib

Povzetek: Dru`bena odgovornost podjetij se nujno za~ne pri zaposlenih, a le redko sega preko zakonsko predpisanih obveznosti. Zavod Ekvilib posku{a nuditi aplikativne pobude, da bi podjetja la`je napravila ve~. Prispevek kratko predstavlja del le-teh in prakti~en primer uporabe. Povezan je s prispevkom Mojce Jev{nik in Andreja Ovca in prispevkoma Miroljuba Jakovljevi~a v tem zborniku 4. konference IRDO. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, zaposleni, zdravje ----------------------------------------

HOLISTIC PROMOTION OF HEALTH IN WORK ENVIRONMENT AND PLANNING OF - A CASE OF PRACTICAL IMPLEMENTATION Abstract: Corporate social responsibility begins unavoidably with employees, but it rarely reaches beyond obligations prescribed by law. Zavod Ekvilib tries to offer applicable initiatives for enterprise to be more able to do more. The contribution briefly presents a part of them and a practical case. It is linked with contributions by Miroljub Jakovljevi~ and by Mojca Jev{nik in Andrej Ovca in these proceedings of the 4th IRDO conference. Key words: corporate social responsibility, employees, health

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5.6 ANALIZA VARNEGA IN ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZAPOSLENIH V IZBRANI DELOVNI ORGANIZACIJI doc. dr. Mojca Jev{nik in asist. Andrej Ovca University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences, Department of Sanitary Engineering, Ljubljana, Slovenia mojca.jevsnik@vsz.uni-lj.si

Povzetek: V podjetju z dejavnostjo proizvodnje in trènja samolepilnih, kartonskih, tekstilnih etiket ipd. smo v okviru {ir{e raziskave s pomo~jo vpra{alnika (pripravljenega za namen te {tudije) izvedli raziskavo med 200 zaposlenimi o poznavanju in upo{tevanju na~el zdravega in varnega na~ina prehranjevanja. Vpra{alnik je bil vsebinsko nekoliko poglobljen v delu, ki se nana{a na uìvanje malice, ki jo zaposleni praviloma zauìjejo na delovnem mestu. Od 200 posredovanih vpra{alnikov je bilo smo jih dobili in vklju~ili v analizo 135. Rezultati kaèjo, da se zaposleni zavedajo pomena in tudi uìvajo zdravo in uravnoteèno prehrano, vendar je primerjava odgovorov na vpra{anja o zdravi prehrani z rezultati ITM pokazala, da pri nekaterih zavedanje o zdravem na~inu prehranjevanja ni skladno z dejanskim na~inom prehranjevanja. Upo{tevanje na~el varnega prehranjevanja kaè na nekatere nepravilnosti, kot npr. zagotavljanje hladne verige v ~asu nakupa in pri pripravi ìvil ter nejasnosti glede vzrokov zastrupitev z ìvili. Posamezne rezultate obeh sklopov so avtorji primerjali z rezultati podobnih raziskav tako med prebivalci Slovenije kot Evropske unije. Na podlagi ugotovitev so predlagali re{itve na ravni vodstva, kot tudi na ravni zaposlenih. Klju~ne besede: Zaposleni, zdrava prehrana, varna hrana, delovno okolje ----------------------------------------

ANALYSIS OF EMPLOYEES' NUTRITION HABITS IN A SELECTED ENTERPRISE Abstract: In a printing enterprise with 200 employees in framework of a larger research, survey about principles of healthy and safe nutrition was done. Data were collected using an anonymous questionnaire, which was formed specifically for this study. In the questionnaire the light meal (snack) was some more stressed which is usually consumed at work. From 200 questionnaires 135 were returned and included in the statistical analysis. Results showed, that employees are aware of benefits of consuming healthy food, but on the other hand results of BMI show that they actually do not respect it in their everyday life. Some irregularities were also found concerning principles of food safety regarding cold chain maintaining and sources of foodrelated disease. Results were compared to similar surveys done in Slovenia and European Union. Conclusions were used for solution proposals on the level of both management and employees. Keywords: Employees, healthy nutrition, food safety, work environment

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.5.7 Z ZDRAVJEM POVEZANE ZNA^ILNOSTI TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ZAPOSLENIH V TISKARNI Miroljub Jakovljevi} Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta, Oddelek za fizioterapijo, Ljubljana, Slovenija miroljub.jakovljevic@vsz.uni-lj.si

Povzetek: Bistven del pospe{evanja zdravja na delovnem mestu je ocean zb zdravjem povezane telesne pripravljenosti (HRPF), ki pomembno vpliva na na~rtovanje in svetovanje glede telesne dejavnosti in drugih tem, povezanih z zdravjem. Namen je bil oceniti HRPF pri 200 zaposlenih v tiskarni. Metoda: 84 zaposlenih (58 ènsk, 26 mo{kih) s povpre~no starostjo 41Âą8 let je izvedlo baterijo testov telesne sposobnosti. Sestavine HRPF smo ocenili z modificirano baterijo testov telesne sposobnosti, povezane z zdravjem UKK. Izidi: 71,1% ocenjenih oseb je {telo svoje zdravje za dobro ali zelo dobro, a 82,9% je ocenilo svojo relativno telesno pripravljenost kot ravno primerno, nekoliko bolj{o ali znatno bolj{o. Povpre~ni krvni pritisk je bil ve~ji od 100 mmHg. Ustrezni indeks telesne mase in obseg pasu je imelo 72,2% udeleènk in 64,8% udeleèncev testa. Stati~no ravnote`je je bilo slab{e od dinami~nega. Gib~nost ramen in vratu je bila odli~na v 54,5%. Fleksibilnost telesa in razteznost kite v podkolenskem zgibu sta bila dobra ali odli~na v 22,2%. Mo~ prijema je bila dobra ali odli~na pri 62,3%, mo~ mi{ic gornje telesa in trupa pri 59,3%, mo~ upogibalke trupa pri 5,6%, vzdr`ljivost iztegovalk trupa pri 27,8%, mo~ iztegovalk nog pri 70,3%, a funkcionalna mo~ iztegovalk nog pri 68,8% udeleèncev. Aerobna kapaciteta je ustrezala pri 53,9% udeleèncev. Ni bilo statisti~no zna~ilnih razlik med spoloma pri nobeni od omenjenih zna~ilnosti. Sklepi: Dobrega mnenja zaposlenih o stanju njihovega zdravja in telesne sposobnosti izidi baterije testov telesne sposobnosti niso potrdili. Taki izidi kaèjo, da se je nujno potrebno osredoto~iti na to, kako pove~ati udele`bo na takih testiranjih. Klju~ne besede: ocena, telesna pripravljenost, zdravje

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

HEALTH-RELATED PHYSICAL FITNESS CHARACTERISTICS OF EMPLOYEES IN PRINTING COMPANY Abstract: Essential part of worksite health promotion is assessment of the health-related physical fitness (HRPF), which have important impact on planning and counseling physical activity and other health related issues. Aims: The aim was to assess HRPF in 200 employees of printing company. Methods: Eighty four employees (58 women; 26 men) with the average age of 41±8 years completed fitness test battery. The components of HRPF were assessed with the modified UKK Health-related Fitness Test Battery. Results: 71.1% persons assessed their health status as good or very good and they estimated their relative physical fitness as just as good, somewhat better or considerably better in 82.9%. Average mean arterial pressure was greater than 100 mmHg. Adequate body mass index and waist girth had 72.2% and 64.8% participants consequently. Static balance was worse than dynamic balance. Shoulder and neck mobility were in 54.5% excellent. Trunk flexibility and hamstring muscle extensibility were in 22.2 % good or excellent. Hand grip strength was good or excellent in 62.3%, upper body and trunk muscle strength in 59.3%, trunk flexors strength in 5.6%, trunk extensors endurance in 27.8%, power of leg extensors in 70.3% and functional strength of leg extensors in 68.6% participants. Aerobic capacity was adequate in 53.9% participants. There were no statistical significant differences between genders in any mentioned characteristics. Conclusions: Employees' good opinion about their health status and physical fitness was not confirmed by the results of fitness test battery. These results suggest that is inevitably necessary to focus on ways to increase participation in these testing. Key words: health, physical fitness, assessment

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.5.8 ANALIZA IZPOSTAVLJENOSTI TELESA MI[I^NOSKELETNIM DEJAVNIKOM TVEGANJA MED DELOVNIMI NALOGAMI PRI ZAPOSLENIH V TISKARSKEM PODJETJU Miroljub Jakovljevi} Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta, Oddelek za fizioterapijo, Ljubljana, Slovenija miroljub.jakovljevic@vsz.uni-lj.si

Povzetek: Uvod. Pomembno je razumevanje dejavnikov, ki vodijo v razvoj mi{i~no skeletnih motenj zaradi dela (MSMD), tako zaradi preventive kot tudi rehabilitacije. Namen. Oceniti izpostavljenost zaposlenih dejavnikom tveganja za MSMD na zna~ilnih delovnih mestih tiskarskega podjetja. Metode dela. Ocenjenih je bilo 21 (12 `ensk in 9 mo{kih) izbranih zaposlenih pri opravljanju najzahtevnej{ih delovnih nalog s Hitrim pregledom izpostavljenosti. Razliko med spoloma smo analizirali s Studentovim testom t in enosmerno analizo variance (pd0,05). Rezultati. Zaposleni so delovni ritem ocenili kot lahek do zmeren (3,3±2,8 to~k). Za vse ocenjevane delovne naloge je bila zna~ilna visoka zahtevnost za vid, ki je bila zmerno povezana (R=0,65) z izpostavljenostjo vratu. Slednji je bil najbolj izpostavljen del telesa (69,8±23,6 %), najmanj izpostavljen del telesa pa je bil hrbet (51,0±15,2 %) (p<0,01). Ramenski obro~ in zgornji ud (64,6±17,3 %) ter zapestje in roka (62,1±13,8 %) so sledili izpostavljenosti vratu. @enske so imele v primerjavi z mo{kimi bolj izpostavljeno roko in zapestje (p<0,05). V drugih delih telesa ni bilo statisti~no pomembnih razlik. Zaklju~ek. @enske so bile bolj izpostavljene kot mo{ki, vendar statisti~no pomembno ve~ja je bila izpostavljenost le za roko in zapestje. Razliko lahko pripi{emo razliki v anatomskih in antropometri~nih razse`nosti ter telesni zmogljivosti. Klju~ne besede: dejavniki tveganja izpostavljenosti, QEC, tiskarsko podjetje ----------------------------------------

ANALYSIS OF BODY EXPOSURE TO MUSCULOSKELETAL RISK FACTORS DURING WORKING TASKS AMONG PRINTING COMPANY EMPLOYEES Abstract: Introduction. It is important to understand the factors that lead to the development of work related musculoskeletal disorders (WMSDs), both for prevention and rehabilitation. Objectives. To assess employees' level of exposure to the risk of WMSD risk factors in typical jobs in printing company. Methods. Twenty one employees (12 women and nine men) were assessed during the most demanding work tasks with Quick Exposure Check. Gender differences were analyzed by Student test and one way analysis of variance (pd0.05). Results. Employees assessed their work pace as light to moderate (3.3±2.8 points). For all assessed work tasks the high vision demand was typical, which was moderate correlated (R=0.65) with neck exposure. The most exposed part of the body was neck (69.8±23.6 %), the least exposed part of the body was back (51.0±15.2 %) (p<0.01). Shoulder girdle and upper limb (64.6±17.3 %) and wrist and hand (62.1±13.8 %) followed neck exposure. Women had statistically significantly more exposed wrist and hand (p<0.05). In other body parts there were no statistical significant differences. Conclusions. Women were more exposed to risk factors, but the only statistically significant differences were found in the exposure of wrist and hand. The differences were probably due to the different anatomic and anthropometric characteristics and body strength. Key words: risk factors exposure, QEC, printing company. 71

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6 Medgeneracijsko sodelovanje z vidika dru`bene odgovornosti

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.1 DRU@EBENA ODGOVORNOST PODJETJA IN OSEBNI RAZVOJ POSAMEZNIKA mag. Simona @i`ek [arotar zizek@uni-mb.si

Martina Mau~ec tina.maucec@siol.net

Povzetek: Z dru`beno odgovornimi ljudmi in organizacijami je la`je sodelovati. Dru`bena odgovornost organizacijam omogo~a, da delujejo na na~in, ki prispeva k pove~anju blaginje posameznikov, organizacij, dru`benega in naravnega okolja nasploh. Temelj dru`beno odgovornega ravnanja organizacij so posamezniki. Zato postaja skrb za zadostno in potrebno celovitost posameznika, h kateri pomembno prispeva tudi osebni razvoj, vse pomembnej{a. Na posameznikov osebni razvoj vplivajo politi~ni, kulturni, ekonomski in socialni dejavniki, izku{nje in psiho-emocionalno doìvljanje okolja in ìvljenja ter njegove fizi~ne in intelektualne zmogljivosti pa tudi predstave o sebi in drugih. Pri na~rtovanju osebnega razvoja posameznika je pomembno priblièvanje k zadostni in potrebni celovitosti kot rezultanti strokovnega, osebnostnega in delovnega razvoja. V sodobni dru`bi pridobiva na pomenu tudi osebnostni razvoj posameznika, kot del osebnega razvoja, ki posameznika pribliùje zreli osebnosti, ki mu omogo~a, da na ustrezen in konstruktiven na~in uravnava svoje ìvljenje. Posameznik ima na voljo razli~ne tehnike za osebnostno rast posameznika in sicer (i) pozitivno miselno naravnanost, (ii) osredoto~anje na sedanji trenutek, (iii) obvladovanje misli, (iv) obvladovanje ~ustev, (v) razvoj zavedanja in (vi) razvoj vseh vrst ~lovekove inteligentnosti. Kljub temu da posameznik na~rtuje in uresni~uje svoj osebni razvoj, ta poteka tudi v organizaciji, kjer je posameznik zaposlen, in organizacija, ki èli biti uspe{na, ga mora pri tem tudi podpirati, usmerjati in mu pomagati pri doseganju zastavljenih ciljev. Z uresni~evanjem osebnega in osebnostnega razvoja se posameznik kot zaposleni ne pribliùje zgolj k zreli osebnosti, ampak tudi k zadostni in potrebni celovitosti, ki je temelj ustvarjalnega sodelovanja za dru`beno odgovorno ravnanje organizacij. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost, osebni razvoj, osebnostni razvoj, sodelovanje, zadostna in potrebna celovitost

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY AND INDIVIDUAL'S PERSONAL DEVELOPMENT Abstract: Socially responsible individuals and organizations are easier to cooperate with. Social responsibility enables organisations to work in a way that contributes to higher welfare of individuals, organisations, social and natural environment in general. Employees belong to key element of organisation's socially responsible behaviour. Therefore care for the requisite holism of an individual's behaviour and her integrity, an important part of which is also personal development, is increasing. Individual's personal development is under influence of political, cultural, economic and social factors, experience and psycho-emotional experience of environment and life, and his/hers physical and intellectual capabilities as well as his/her expectations towards themselves and others. As an emerging synergy of her professional, personal and working development an individual's integrity plays an important role in planning her personal development. In a modern society the personal development, which brings the individual closer to a mature personality, thus towards a developed and coherent functioning of her personality that enables the individual to balance her life in an appropriate and constructive way, is increasingly important. The individual can therefore choose between different techniques for her personal development: (I) positive thinking, (II) focusing on the present moment, (III) control of thoughts, (IV) control of feelings, (V) development of awareness, and (VI) development of all kinds of human cleverness. Although each individual planes her personal development, the mentioned process also occurs in the organisation where the individual in employed. And if this organisation wants to be successful, it has to support, direct, and help an individual to achieve her goals. With the implementation of her personal development the employed individual is getting closer to the requisite holism and integrity, which is a basis for a creative cooperation for socially responsible actions of organisations. Key words: cooperation, personal development, personality development, requisite holism, social responsibility

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.2 KOMUNIKACIJA - KLJU^ USPE[NEGA PREMAGOVANJA STRESA Martina Mau~ec tina.maucec@siol.net

mag. Simona @i`ek [arotar simona.sarotar-zizek@uni-mb.si

Povzetek: Z ljudmi, ki so pod stresom, je te`ko sodelovati. Ob stresu, v situaciji alarma, se ~lovek soo~a s ~ustvenimi, vedenjskimi in telesnimi simptomi, ki se lahko odrazijo v psihi~nih, vedenjskih in fiziolo{kih posledicah. Stresorji oz. povzro~itelji stresa lahko izvirajo iz doma~ega ali {ir{ega okolja, kamor spada tudi delovno okolje, lahko pa jih povzro~ijo pomembne prelomnice v `ivljenju ~loveka. Organizacije se pogosto ne zavedajo pomembnosti stresa zaposlenih in se z njim ne ukvarjajo, zato se soo~ajo z visoko stopnjo absentizma in fluktuacije zaposlenih, pove~anim {tevilom napak, slabimi medsebojnimi odnosi, ve~jim {tevilom delovnih nesre~ in drugim. Dru`beno odgovorne organizacije se, v nasprotju s prej omenjenimi organizacijami, s takimi posledicami stresa soo~ajo redkeje, ker aktivno prepoznavajo, prepre~ujejo in premagujejo stres, kar (lahko) temelji na internem komuniciranju z uporabo dvosmernega simetri~nega modela. Da bi pospe{ili aktivnosti za zmanj{evanje stopnje stresa pri zaposlenih, organizacije uporabljajo in izbirajo razli~na orodja internega komuniciranja, ki so na eni strani preventivno informativnega zna~aja in z njimi obve{~ajo zaposlene o stresu ter njegovih posledicah, na drugi strani pa orodja, ki so integrirana v na~in premagovanja stresa. Klju~ne besede: stres; prepre~evanje in premagovanje stresa; komuniciranje; interno komuniciranje; odnosi z javnostmi ----------------------------------------

COMMUNICATION - A KEY TO SUCCESFUL HANDLING WITH STRESS Abstract: Persons under stress are difficult to cooperate with. When under stress, in an alarming situation, an individual is dealing with emotional, behavioral and physical symptoms, which can reflect in physical, behavioral and physical consequences. Stressors or agents of stress can originate from a domestic environment or a wider environment, a part of which is also a working environment. They can however also be triggered by major changes in a person's life. Often organizations are not aware of the importance of stress of their employees. Because employers do not deal with their employees they are facing a high rate of absenteeism and fluctuation of employees, higher number of errors, bad mutual relations, higher rate of work accidents and other problems. Socially responsible organizations, unlike them, actively recognize, prevent and handle stress, so they consequently do not have to cope with such stress problems as often as the above mentioned organizations do. An important part of the active approach to stress handling in a work environment is internal communication using a bidirectional symmetric model, which is based on mutually beneficial relations. To lower the stress rate among employees, organizations use and choose communication tools of internal communication, which are on one hand of preventive-informative character (organization inform employees about stress and its consequences) and on the other hand a tool for active approach to stress handling. Key words: stress; stress preventing and handling; communication; internal communication; public relations.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.3 DRU@BENA ODGOVORNOST ZA IZOBRA@EVANJE IN ZAPOSLOVANJE MARGINALNIH SKUPIN (ROMSKI POMO^NIK) Vesna Laissani, Ljudska univerza Murska Sobota vesna.laissani@lums.si

Povzetek: V prispevku posve~amo pozornost izobraèvanju in zaposlovanju ranljivih skupin. To so skupine, ki imajo razli~ne prikraj{anosti in jih zaradi tega ozna~ujemo kot marginalne in tiste, ki te`ke pridejo do kvalitetnega izobraèvanja in se ne posve~ajo dovolj vseìvljenjskemu u~enju. Opredelimo pojem ranljiva skupina, ukvarjamo se s pojmi u~enje, izobraèvanje in vseìvljenjsko u~enje, pismenost. Razloìmo pojem dru`bene odgovornosti z vidika izobraèvanja in zaposlovanja marginalnih skupin. Vseìvljenjsko u~enje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike u~enja, bodisi formalno, neformalno in prilo`nostno. Poteka v razli~nih u~nih okoli{~inah, od rojstva prek zgodnjega otro{tva in odraslosti do konca ìvljenja, c ciljem, da se izbolj{ajo posameznikovo znanje in spretnosti. Z u~enjem pridobivamo tudi interese, zna~ajske poteze, vrednote, odnos do sebe in drugih, ter druge osebnostne lastnosti. Z na~elom vseìvljenjskega u~enja so se v Sloveniji razvili programi U@U - programi za ìvljenjsko uspe{nost. Posvetimo se razlagi pojmov U@U MI, MK, MDM, MI, BIPS, IP, ter drugih, ki vklju~ujejo izobraèvanje ranljivih skupin (PPERO, Izobraèvanje za Romskega pomo~nika, Centri vseìvljenjskega u~enja). Navedemo primere dobre prakse v svojem okolju. Nazorno prikaèmo izobraèvanje in zaposlovanje Romskega pomo~nika. V zaklju~ku osvetlimo pomen izobraèvanja in zaposlovanja marginalnih skupin v strategiji vseìvljenjskega u~enja in njihove skupne zna~ilnosti. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost, izobraèvanje, marginalne skupine, vseìvljenjsko u~enje, programi za ìvljenjsko uspe{nost, zaposlovanje marginalnih skupin

----------------------------------------

SOCIAL RESPONSIBILITY FOR EDUCATION AND EMPLOYMENT OF MARGINAL GROUPS (GYPSY ASSISTANT) Abstract: In the contribution attention is paid to education and employment of vulnerable groups. These groups face several disadvantages making them described as marginal and the ones having difficulty in attaining good quality of education and poorly caring form their life-long education. We define concepts such as vulnerable groups, learning, education, life-long education, literacy, social responsibility from the viewpoint of education and employment of marginal groups. Life-long education includes activities and processes of all kinds of learning, be it formal or informal, in various learning conditions all way from birth and early childhood to adult times to the end of one's life. It aims at improving the individual's knowledge and skills. By learning one attains also interests, character's attributes, values, relationship to one-self and others, and other personality traits. Following the principle of life-long learning, in Slovenia the programs PLS have been developed - programs for life success. We explain in the contribution concepts related to it, including the education of the vulnerable groups, such as education for a gipsy assistant, and centers for life-long learning. We mention some good examples in our environment. Finally we illustrate the importance of education and employment of vulnerable groups in the strategy of life-long learning and their shared attributes. Key words: social responsibility, education, marginal groups, life-long learning, programs for life success, employment of marginal groups 78

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.4 SODELOVANJE GENERACIJ V RAZLI^NIH KULTURAH - MLADOST ALI MODROST mag. Vesna Kova~i~ Visoka poslovna {ola Doba Maribor, Slovenija vesna.kovacic@triera.si, www.vpsm.si

Povzetek: Tako kot drugod v `ivljenju imamo tudi v poslovnem okolju ljudje razli~ne poglede, razmi{ljanja in vrednote. Raznolikost je {e posebej o~itna pri opazovanju ljudi razli~nih generacij. V praksi se pogosto sre~amo s situacijo, ko mlaj{a generacija z novimi idejami in neobremenjenostjo dopolnjuje starej{o, obi~ajno modro in izku{enej{o generacijo ter obratno. Strokovnjaki so tukaj enotnega mnenja, da so sinergijski u~inki na poslovanje ob medgeneracijskem sodelovanju zelo ugodni. Kar samo se postavlja vpra{anje, kdaj govorimo o mlaj{i in kdaj o starej{i generaciji. Kak{na so na{a sodila za to? Je dovolj dobro, ~e sodimo po starosti? Prav gotovo ne. Je morda dovolj dobro soditi po modrosti, ki jo nekdo poseduje? Te`ko re~emo. [tevilni starej{i so zelo aktivni ter pomembno prispevajo k dobrobiti in razvoju dru`be, mlaj{i prav tako, vendar druga~e. V ~lanku odgovarjamo na postavljena vpra{anja s primerjavo medgeneracijskega sodelovanja v razli~nih kulturah. Primere iz prakse ~rpamo iz evropske in azijske kulture. Pri tem ugotavljamo, da v obeh kulturah obstaja medgeneracijsko sodelovanje, vendar le-to temelji na povsem druga~nih vrednotah. Klju~ne besede: medgeneracijsko sodelovanje, medgeneracijsko u~enje, kultura, Azija, Evropa ----------------------------------------

COOPERATION OF GENERATIONS IN DIFFERENT CULTURES - YOUTH OR WISDOM Abstract: Like in other areas of life people in business world also have different views of life, ways of thinking and different values. The diversity is especially obvious if we observe people of different generations. We often get involved in a situation where the younger, unburdened generation supplements the older, usually wiser and more experienced generation with new ideas and vice versa. The experts agree that synergy effects of intergenerational cooperation are very advantageous. The arising question reads: when do we speak of younger and when of the older generation. How do we judge that? Is it good enough if judge according to people's age? Most certainly it is not. Is it good enough to judge the wisdom, which someone has? It's hard to say. Numerous older people are very active and contribute to great extent to welfare and development of the society, as do the younger people, but in a different way. In the contribution we answer the raised questions by comparing intergenerational cooperation in different cultures. We take practical examples from European and Asian culture. By doing that we find out that in both cultures intergenerational cooperation exists, but it is based on totally different values. Keywords: intergenerational cooperation, intergenerational learning, culture, Asia, Europe

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.5 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE: MOTIVI IN POSLEDICE NEKAJ IZKU[ENJ v. p. mag. Tja{a [trukelj in zasl. prof. ddr. Matja` Mulej Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta E-po{ta: tjasa.strukelj@uni-mb.si; mulej@uni-mb.si

Povzetek: Ob prou~evanju medgeneracijskega sodelovanja naletimo na tok naravnih zakonitosti vsakega posameznika, sre~amo se z etiko soodvisnosti: ljudje drug drugega potrebujemo, v primeru medgeneracijskega sodelovanja tovrstnemu so`itju vsaka generacija nudi nekaj specifi~nega. Vzroke in posledice tak{ne simbioze prikazujemo na konkretnem primeru. Poka`e, da je upo{tevanje na~el dru`bene odgovornosti bistvena podpora za medgeneracijsko ustvarjalno in zato koristno sodelovanje. Klju~ne besede: medgeneracijsko sodelovanje, etika soodvisnosti, organizacijska kultura, dru`bena odgovornost ----------------------------------------

COOPERATION BETWEEN GENERATIONS: MOTIVES AND OUTCOMES SOME EXPERIENCES Abstract: During research about cooperation between generations we face natural laws of every individual and we come across ethics of interdependence: people need each other, in the case of cooperation between generations every generation of such cohabitation offer different specifics. Concrete example describes motives and outcomes of such a symbiosis. It shows that the attention of principles of social responsibility offers substantially support for creative and therefore beneficial cooperation between generations. Keywords: cooperation between generations, ethics of interdependence, organizational culture, social responsibility

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.6 KAPITAL SO LJUDJE, KI GA UPRAVLJAJO Evalda BIZJAK, dipl.del.ter. tui-na ter., specialistka, individualna in projektna Wellness svetovalka ARS PROVITA s.p.

Povzetek: Trendi programov Wellness za menedèrje in drugih tako v svetu kot doma v zadnjem ~asu ponujajo in namenjajo vse ve~ skrbi ozave{~anju dru`be in njenemu usmerjanju v razvijanje ter ohranjanje zdravega ìvljenjskega sloga. Zahteve delovnih okolij so v porastu, skrb delodajalcev in njihova nalo`ba v dobro po~utje in zdravje zaposlenih je v nekaterih podjetjih komaj prepoznavna. Vendar, globalno gledano, v slovenskih podjetjih, dru`bahâ&#x20AC;Ś slika ni povsod enaka. Obstajajo druìni in zaposlenim prijazna podjetja, ki se zavedajo pomena in vzajemne na~rtovane poti do dobrega delovnega po~utja celotnega kolektiva. Strokovnjake, ki se ukvarjamo z kreiranjem wellness vsebin, veseli dejstvo, da v Sloveniji trenutno obstaja ve~ kot 40 slovenskih podjetij, ki so prejela certifikat Druìni prijazno podjetje. Druìni prijazno podjetje je lahko podjetje, ki ustrezno prepoznava in zdruùje dve sestavini welne{kega modela - dobro po~utje (well-being) in dobro telesno kondicijo (fit-ness) zaposlenih. Model v dana{njem ~asu presega ponudbo centrov, salonov hipnega oz. trenutnega razvajanja ob podpori druge osebe. Postaja mnogo ve~, postaja stalna spremljevalka vseh okolij kjer posameznik poklicno deluje, biva v o`jem ter {ir{em ìvljenjskem okolju in opravlja razli~ne vloge. Programe izvajajo doktrinarno usposobljeni strokovnjaki v razli~nih tehnikah, vse ve~ tudi v sodelovanju z uveljavljenimi zdravniki. [tudije v tujini zelo transparentno navajajo, da ustrezno za~rtana pot do dobrega delovnega po~utja podpira ustrezno samopodobo vseh zaposlenih, vzpodbuja pripadnost kolektivu, utrjuje ugled podjetja, zmanj{uje dele` odsotnosti zaposlenih iz delovnega procesa zaradi razli~nih zdravstvenih teàv, krepi ustvarjalnost vseh vpletenih v ustvarjanju kvalitetnega kon~nega produkta. Podjetja ki èlijo pove~ati svoj doprinos k omenjenim dejavnikom morajo nameniti ve~ vsebin obvladovanju stresorjev, izgorelosti, prepoznavanju zadovoljstva in, kar je najpomembnej{e, ustreznem odnosu do sebe. Seveda se je potrebno ozreti po preostalih osmih klju~nih poslovnih odnosih - odnosu vodstva do zaposlenih, odnosu med zaposlenimi, odnosu do poslanstva, odnosu do narave, odnosu do strank, odnosu do dobaviteljev, odnosu do javnosti in odnosu do lastnikov, interpretiranih z dvoje razmi{ljanj: kaj in kako. Naj moj moto ìvljenja postane del vsakodnevnega udejanjanja posameznika v dru`bi: Cenim svoje zdravje, ki je skrito v dobrem wellness po~utju, zato si zasluì vso nego, skrb in pozornost, in kdo drug kot jaz sam mu lahko to omogo~im. Klju~ne besede: wellness, zdravje, telesna kondicija, dobro po~utje, stres, aktivnost.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

CAPITAL ARE PEOPLE THAT MANAGE IT Abstract: Lately, trends of Wellness manager and other programs around the world and domestically, offer and assign more and more care for society awareness and its guidance in developing and preserving a healthy lifestyle. Demands of working environments are increasing, on the other hand, employers' concern and their investment in well-being and health of their employees in some companies are barely recognizable. However, if we take a global view, the picture in Slovenian companies is not everywhere the same. There are family and employees friendly companies that are aware of a meaning and mutually planned path to a good working feeling of the whole working collective. We specialists in creating wellness contents are pleased with the fact that there are currently more than 40 companies in Slovenia that received the certificate Family friendly company. A family friendly company could be a company that adequately recognizes and combines two ingredients of a wellness model - state of good feeling (well-being) and good physical condition (fit-ness) of employees. Today, the model exceeds supply of centers and salons of instantaneous or momentary pampering with assistance of another person. It is becoming much more, it is becoming a constant companion of all environments where an individual acts professionally, resides in her closer and broader living environment and assumes different roles. Programs are implemented by professionally trained specialists in different techniques, more and more, in cooperation with well-established doctors. Studies abroad are transparently stating that adequately outlined path towards good working feeling supports adequate self-esteem of all employees, encourages collective affiliation, strengthens company's reputation, reduces number of absent employees because of different health issues, strengthens creativity of all involved in creating a quality final product. Companies that would like to amplify their contribution to previously mentioned factors have to aim at more contents of stress management, burnout, recognition of pleasure, and the most important, an adequate relationship towards themselves. Also, it is necessary to take a look of eight other key-business relationships - management-employees, among employees, towards the mission, towards the nature, towards customers, towards suppliers, towards public and towards the owners (shareholders) explained through two considerations: what and how. Let my motto become a part of an individual's daily practice in the society: I value my health that is hidden in a good wellness feeling. Therefore, it deserves all care, concern and attention, and no one else, but I myself can make it possible. Key words: wellness, health, fit-ness, well-being, stress, activity.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.6.7 DRU@BENO ODGOVORNA SONARAVNA PRIHODNOST IN SISTEMSKO RAZMI[LJANJE O NJEGOVEM ETI^NEM IMPERATIVU OD BESED K DEJANJEM Josip Tav~ar, M. Sc. SEM - Institute for Climate Change; Sustainable Future Activities, Slovenia josip.tavcar@uni-mb.si, www.institut-climatechange.si

Povzetek: ^love{tvo posku{a spoznati z zamislijo o sonaravnem razvoju in prihodnosti kot bistveno inovacijo, kako bi pre`iveli in omogo~ili pre`ivetje tudi naslednji generaciji. Gre za nekaj tako kompleksnega, da ne more pripadati nobeni vedi kot edini, saj ima veliko opraviti z naravo, dru`bo, ljudmi in njihovim razmi{ljanjem ter ~ustvovanjem. Zato bi morali trem obi~ajnim vidikom sonaravnosti - ekonomskemu, ekolo{kemu in dru`benemu - dodati ~etrtega: eti~ni imperative. Zajema imperative humanisti~nega pristopa (sodobnih vrednot, culture, etike in norm) kot pogoj za dru`beno odgovorno sonaravno bodo~nost. Vsi vidiki so soodvisni in zato omogo~ajo, da iz njihovih medsebojnih vplivov nastajajo emergentne sinergije. Prispeva vsebuje razpravo, kako vse to dose~iKlju~ne besede: sistemsko razmi{ljanje, soodvisnost, globalizacija, podnebne spremembe, sonaravni razvoj, integracija, sinergija, dru`bena odgovornost, kultura, etika, trajnost ----------------------------------------

SOCIALLY RESPONSIBLE SUSTAINABLE FUTURE - SRSF - AND SYSTEM THINKING ABOUTH ITS ETHICAL IMPERATIVE FROM WORDS TO DEEDS Abstract: By Sustainable (development) Future (SF) as an essential innovation, humankind tries to discover “How to survive and let next generations survive, too”. SF is so complex that it cannot belong to any science alone, it has very much to do with nature, society, humans and their thinking and feeling. Therefore one should add to the consideration of the usual three aspects of SF: economic, ecological, social imperative, the fourth factor ethical imperative of humanistic approach (contemporary human values / culture/ ethics / norms) as a precondition for Social Responsible Sustainable Future (SRSF). All of them are interdependent viewpoints of SRSF. Their interdependence enables their emerging synergies resulting from their mutual impacts. The contribution discusses how to make all this happen Key words: System thinking, Interdependency, Globalisation, Climate change, Sustainable development, Integration, Synergy, Social responsibility, Culture, Ethic, Sustainability.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.6.8 PROJEKTNE GENERACIJE: PROBLEM PREPOZNAVANJA IN VREDNOTENJA PRODUKTIVNOSTI MLAJ[IH GENERACIJ Karolina Babi~, uni. dipl. fil. Podiplomska {tudentka filozofije na Fakulteti za podiplomski {tudij Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU

Povzetek: Za mlaj{e generacije, ki prihajajo na trg dela danes, je zna~ilno predvsem dvoje. Prvi~, da jih ~akajo formalno spremenjeni pogoji dela, kar pomeni predvsem to, da se v delovne procese vklju~ujejo prete`no kot sodelavci na projektih in ne ve~ kot polno zaposleni za nedolo~en ~as. Ter drugi~, da se pri mlaj{ih generacijah eksplicitno pokaèjo zna~ilnosti sodobnega kognitivnega kapitalizma, kjer produkcijski procesi prete`no temeljijo na kognitivnih sposobnostih vseh, ki so vpleteni v te procese. Mlaj{e generacije tako vse bolj izrazito delajo na na~in nematerialnega dela, ki vklju~uje predvsem znanje, komunikacijo, informacije, ~ustveno in osebno angaìranost ipd. Te formalne in vsebinske posebnosti, ki zaznamujejo delo mlaj{ih generacij, pa porajajo dvoje problemov: prvi~, da je v negotovih pogojih projektnega dela te`ko vzpostaviti mehanizme varnosti, ter drugi~, da je glede na posebnosti nematerialnega oziroma kognitivnega dela, ki je prete`no dru`bene narave, te`ko identificirati vpletene v produkcijske procese in jih pravi~no nagraditi. Tako dràvi kot gospodarstvu se zato zastavlja naloga, da glede na nove oblike in na~ine dela vzpostavita temu primerne nove mehanizme varnosti in dru`bene pravi~nosti. Klju~ne besede: zaposlovanje mladih, kognitivni kapitalizem, projektno delo, nematerialno delo, vrednost dela ----------------------------------------

THE PROJECT-BASED GENERATIONS: THE PROBLEM OF IDENTIFICATION AND VALUE OF PRODUCTIVITY OF YOUNGER GENERATIONS Abstract: The two characteristics of the younger generations, which are arriving to the labour market today, are the following. First, they walk into crucially changed formal conditions of labour, meaning that they enter work processes mostly as project partners and no longer as full-time long term employees. And secondly, in the case of younger generations the characteristics of new cognitive capitalism are shown explicitly: the production processes are mainly based on the cognitive capacities of all participants of these processes. So, the labour of younger generations can more and more be recognized as immaterial labour, which is based mostly on knowledge, communication, information, affect and personal engagement etc. These formal and substantial characteristics of the labour of younger generations are rising two problems: first, it is difficult to create the mechanisms of security in the uncertain conditions of project-based work, and secondly, regarding the specifications of immaterial or cognitive work, which is mostly social by nature, it is difficult to identify the participants of the production processes and justly reward them. It is the task of the state and of the economy, then, to create new suitable mechanisms of security and social justice that correspond to this new forms and modes of labour. Key words: employment of the youngsters, cognitive capitalism, project-based labour, immaterial work, value of labour

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.7 Dru`bena odgovornost in njeno pospe{evanje

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.7.1 ODGOVORNOST ZA SODELOVANJE V IZZIVALNIH ^ASIH Alan Trueman and BITC contributors Alumni Associates, UK alan.trueman@alumni-associates.co.uk

Povzetek: Velika Britanija (UK) se, kot tudi mnogi drugi, soo~a z izzivalnimi ~asi. Viri so omejeni, zato je 'sodelovanje' bistveno. Gospodarsko slab{anje zahteva 'ustvarjalnost' namesto starih navad - 'nov na~in razmi{ljanja' je pogoj, da bi preìveli in ìveli dobro! Ta prispevek prou~uje, kako bi spodbudili 'odgovornost za sodelovanje', sodelovalno lotevanje dru`bene odgovornosti (DO) na vseh ravneh od vlade do malih podjetij. UK se posku{a ukvarjati z dolgoro~nimi koristmi namesto s kratkoro~nimi dobi~ki na podlagi odgovornega sodelovanja, ki bi dru`bi pomagalo skozi te`ke ~ase. [tudije primerov ponazarjajo, kako v UK delajo partnersko, kar vodi do koristi z 'izgradnjo odgovornega poslovanja', bodisi v privatnem, bodisi v javnem, bodisi v prostovoljnem sektorju. DO se vse bolj ti~e tega, kako podjetje zasluì svoj denar, namesto tega, ali ga daje kaj stran. Ta prispevek je sestavljen iz razli~nih prispevkov, da pokaè, kako definiramo, kaj pomeni odgovorna poslovna praksa. 'Za doseganje odgovornosti na trgu so zna~ilne zahtevne dileme, nejasnosti in resni~ni izzivi..' (Business in the Community, 2008). Skupina 10 globalnih in podjetij iz UK je razvila Na~ela odgovornosti na trgu kot smernice, kako uveljavljati odgovorno poslovna prakso. Letni indeks odgovornosti podjetij tudi pomaga podjetjem, da se ukvarjajo s klju~nimi okoljskimi in dru`benimi tveganji - in izbolj{ujejo svoj vpliv na dru`bo. Indeks je pomemben in izzivalen kot sredstvo za diagnozo in planiranje. Izgradnja poslovne odgovornosti je projekt, ki podrobneje predstavlja odgovornost podjetjih manj{ih organizacijam. 'Treba je razbliniti mit, da je odgovorno lahko samo veliko podjetje'. (Institute for Business Consulting) Klju~ne besede: odgovornost podjetij, sodelovanje, ustvarjalnost, trg, indeks odgovornosti podjetja ----------------------------------------

"CO-OPERATE" RESPONSIBILITY IN CHALLENGING TIMES Abstract: The UK like many faces challenging times. With limited resources, "collaboration" is vital. An economic downturn is requiring "creativity" rather than business as usual - "new ways of thinking" in order to survive and prosper! This presentation examines perspectives on encouraging “co-operate" responsibility. Collaborative approaches to corporate responsibility from Government level to small business level. UK attempts to tackle long term gain rather than short term profits, by working together responsibly and helping society through challenging times. Case studies illustrate how the UK works in partnerships - benefits gained by “building responsible business" whether in private, public or voluntary sector. Corporate Responsibility is increasingly about how a company makes its money, not whether it gives some of it away. This presentation (with various contributions) shows how we define what responsible business practice means. "Achieving responsibility in the marketplace is characterised by tough dilemmas, grey areas, and real challenges…" (Business in the Community, 2008). In response to these challenges, Marketplace Responsibility Principles were developed by a group of 10 global and UK companies as a guide for implementing responsible business practice. An annual corporate responsibility index also helps businesses address key environmental and social risks - and improve their impact on society. The Index is relevant and challenging as a diagnostic and planning tool. Building Business Responsibly is a project representing Corporate Responsibility more closely for smaller organisations. “To dispel the myth that being a responsible company is only for large corporations”. (Institute for Business Consulting) Keywords: Corporate Responsibility, Co-operation, Creativity, Marketplace, CR index 87

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.7.2 A NEW FRACTAL METRIC FOR SOCIAL RESPONSIBILITY Robert G. Dyck Emeritus Professor, Public & International Affairs, Virginia Tech, USA bobdyck@vt.edu

Abstract: Once social responsibility is supposed to help humans solve their current problems, including the intergeneration and other types of cooperation, a new metric might help. This paper will present a new fractal "metric" for social responsibility, designed to teach planners, administrators, and political decision-makers, within a reasonably short time frame, how to design and implement socially responsible plans and policies. Fractal design provides a common denominator for socially responsible work in economics, politics, international relations, environmental sustainability, etc., by helping to solve scale problems that typically are not well solved in current practice. All of the above functional systems are characterized by inter-scale linkage problems, i.e. poor linkages between the large, intermediary, and small components. Fractal design provides a metric that requires many more small and intermediary components than large ones, with richer nodal connections for the large ones. In addition, the fractal principle of self-similarity provides the basis for energy, information, and money transfer between the different scales, thus promoting system sustainability. Fractal design also provides the basis for democratic institutional arrangements and decisionmaking not rigidly controlled by oligarchies and empires. Fractal design, exemplified by branching structures in nature, provides a sustainable balance between system resilience and system efficiency that can be measured (see the eco-systems work of Robert E. Ulanowicz). The same measurement principles can be applied to social systems. Fractal design thus becomes a mathematical systems sub-specialty that links social and natural systems. In turn, fractal design provides an important component of what is needed to achieve the fifth phase of development, as articulated by Matjaz Mulej and coauthors, based on mutually beneficial social development. Key Words: Fractal Design, Social Responsibility, Inter-Scale Linkage, System Resilience, System Sustainability

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.7.3 DRU@BENA ODGOVORNOST PODJETIJ IN USTVARJALNOST Professor Dr. Dana M. Barry Scientific Board President, Ansted University Senior Technical Writer, Clarkson University (USA)

Professor Dr. Roger Haw Boon Hong Co-Founder of Ansted University (Malaysia) Founder cum Chairman of Ansted's Social Responsibility International Award (ASRIA)

Povzetek: Ustvarjalnost je pomembna za dru`beno odgovornost podjetij (DOP) in za sam obstoj katere koli organizacije. Na kratko opi{emo oba pojma, potem ju pove`emo in razpravljamo o njima. Klju~ne besede: dru`bena odgovornost podjetij, ustvarjalnost, sinergija ----------------------------------------

CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY AND CREATIVITY Abstract: Creativity is important to corporate social responsibility (CSR) and to the very existence of any organization. Short separate descriptions of creativity and corporate social responsibility are presented. Then the two topics are connected and discussed. Key words: corporate social responsibility, creativity. synergy

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.7.4 ETHICS AND ENLIGHTENED PERSONAL RESPONSIBILITY Charles François GESI-Asociación Argentina de Teoría General de Sistemas y Cibernética francoischg@fibertel.com.ar

Abstract: Three decades after the publication of C.West Churchman's main works, it seems necessary to reevaluate his perspecive on ethics and to reframe it within the much modified and ever more complex interrelations between the widely different cultures in the world. In fact, his views on ethics are, like everyone's own, culturo-centrated. On the other hand, it seems obvious - taking particularly in account Magoroh Maruyama's work on "mindscapes" - that different personal psychologies lead to also quite different Weltanschauungen and ethical stands. Anyhow, in the present dangerously unstable situation of mankind as a whole, only a genuine transcultural ethics can save us from a variety of possible global mega-catastrophes, mostly engineered by man himself. The crucial questions are: Can we hope that such a globally recognized and accepted ethics will emerge in time? And what should be its prescriptions?

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.7.5 FEARGAL QUINN - SUPERQUINN: ZGLED INOVATIVNEGA, DRU@BENO ODGOVORNEGA IN ZATO DONOSNEGA SODELOVANJA Z ODJEMALCI ddr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor in vodja raziskovalne enote IRDO - In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti, Maribor, Slovenija mulej@uni-mb.si

Povzetek: Prispevek kratko prikazuje bistvo zgleda dru`beno odgovornega ravnanja Feargala Quinna, ustanovitelja, lastnika in neko~ direktorja, zdaj predsednika ìvilskih trgovin s 4.000 sodelavci, 21 trgovinami in 8 trgovinskimi centri Superquinn, senatorja Republike Irske, ~astnega doktorja znanosti Univerze v Dublinu, predsednika evropskega zdruènja trgovcev z ìvili na drobno itd. Klju~ne besede: Feargal Quinn, Superquinn, dru`bena odgovornost trgovskega podjetja ----------------------------------------

FEARGAL QUINN - SUPERQUINN: AN EXAMPLE OF AN INNOVATIVE, SOCIALLY RESPONSIBLE AND THEREFORE PROFITABLE COOPERATION WITH COMPANY'S CUSTOMERS Abstract: The contribution briefly summarizes the essence of the example of socially responsible behavior of Feargal Quinn, establisher, owner and past general manager, now president of the food stores with 4.000 coworkers, 21 shops and 8 commercial centers Superquinn, senator of the Republic of Ireland, Dr. h.c., University of Dublin, president of the European Association of food stores etc. Key words: Feargal Quinn, Superquinn, social responsibility of a commercial enterprise

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

3.7.6 KREPITEV USPE[NOSTI IN DRU@BENE ODGOVORNOSTI ORGANIZACIJE S SAMOREGULIRANJEM Shann Turnbull PhD; Principal: International Institute for Self-governance PO Box 266 Woollahra, Sydney, Australia 1350

Povzetek: Avtor v prispevku trdi, da je izvedljivo dose~i u~inkovito urejanje in konkuren~nost, ~e se podjetje potrudi sodelovati s svojimi dele`niki. Podlaga hipoteze je uvajanje pravil, ki se dajo nadomestiti, v temeljne dokumente podjetja, zato da bi krepili delovanje in dru`beno odgovornost na podlagi samo-uveljavljanja. Uvedba tak{nih dolo~il v organizacijah ustvarja strategijo, ki zmanj{uje vlogo in stro{ke upravljanja, saj odpravlja odve~no pravno urejanje. Samo-uveljavljanje dose`emo tako, da upravljavci podjetja prenesejo pooblastila na tiste ob~ane in skupnosti, katere vlada zakonsko {~iti. Da bi to dosegli, mora vsak skupina dele`nikov ustanoviti svoj posebni posvetovalni organ. Vsak od njih svetuje vodjem podjetja glede tistih zadev, ki se te skupine dele`nikov ti~ejo, in tudi glede prednosti, slabosti, prilo`nosti in nevarnosti pri vodenju in poslovanju. Samo zadeve, ki se ne bi dale razre{iti med {tirimi o~mi, bi {le v sporo~ilo javnosti, zato da bi zmanj{ali breme podjetij in njihovih vodij glede obve{~anja. Vsebinsko bi se javna sporo~ila raz{irila, {tevilo pa bi se zmanj{alo na okvir, ki ga je nujno poznati med zainteresiranimi stranmi, ki imajo mo~ in sposobnost za popravljalne dejavnosti. Da bi za{~itili delni~arje, ki so raztreseni okrog po svetu, pred prevladujo~imi vodji in/ali drugimi delni~arji, bi njihove posvetovalne organe volili po na~elu enega glasu na enega investitorja namesto na eno delnico; taka podlaga bi tudi okrepila demokracijo. Klju~ne besede: so-urejanje, samo-upravljanje, dru`bena odgovornost, poro~anje o dru`beni odgovornosti podjetij, sveti dele`nikov.

----------------------------------------

ENHANCING ORGANIZATIONAL PERFORMANCE AND SOCIAL RESPONSIBILITY WITH SELF-REGULATION Abstract: This paper posits that regulatory efficiencies and competitive advantages are available from corporations engaging with their stakeholders. This hypothesis is based on the introduction of replaceable rules in corporate constitutions to enhance operations and social accountability on a self-enforcing basis. The introduction of self-enforcing provisions in organizations creates a strategy for reducing the role and cost of government by exempting complying corporations from the laws made redundant. Self-enforcement is achieved by corporate constitutions sharing powers with those citizens and communities that the government makes laws to protect. To achieve this objective each stakeholder constituency needs to establish separate advisory councils. Each council would advise directors on concerns of their constituencies as well as advice on the strengths, weaknesses, opportunities and threats of management and the business. Only concerns not resolved privately would be publicly reported to reduce the disclosure burden of companies and their directors. While the scope of public disclosure would increase, its volume would be reduced to a need to know basis to those parties that have the ability to take corrective action. To empower dispersed shareholders to protect themselves against dominant management and/or other shareholders, their advisory council would be elected by one vote per investor instead of one vote per share a basis that would also enrich democracy. Key words: Co-regulation, Self-governance, Corporate Responsibility, CSR Reporting, Stakeholder Councils, 92

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

3.7.7 MEDSEBOJNA DELITEV, NOV DRU@BENO-EKONOMSKI OKVIR Rok Kralj kralj.rok@gmail.com

Povzetek: @ivimo vsi na enem planetu. Dobrine planeta pripadajo vsem. Medsebojna delitev na osnovi dru`bene odgovornosti, pravi~nosti, solidarnosti in sodelovanja omogo~a pot iz sedanje krize. Korporacije so namre~ sodobne armade v vojni na trgu, z njo povzro~ajo krizo. Avtor predlaga v svoji knjigi, na katero tukaj opozarja, nov koncept delitve, ki bi vodil iz krize. Klju~ne besede: ~love{tvo, kriza, vojna, delitev ----------------------------------------

SHARING – A NEW SOCIO-ECONOMIC FRAMEWORK Abstract: All humans live on only one planet. Its good belong to all. Sharing on the basis of social responsibility, justice, solidarity and cooperation enables a way out from the current crisis. Corporations are namely contemporary armies in war on the market, causing the crisis with this war. Author suggest in his book with is calling for attention to here, a new concept of distribution/sharing leading out from the crisis. Key words: humankind, crisis, war, sharing

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

4 Referati predavateljev v celoti (na zgo{~enki) Prispevke avtorjev si v celoti oglejte na zgo{~enki.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

5 REFERENCE PREDAVATELJEV mag. Borut Ambroì~ mag. Borut Ambroì~ je po Srednji kmetijski {oli, Maribor kon~al mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Mariboru, nato pa podiplomski {tudij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na Politehniki Nova Gorica ter na Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje. Dosedanje delovne izku{nje si je nabiral v razli~nih podjetjih in organizacijah: STTC Maribor (splo{na, kadrovska, pravna slu`ba), Impregnacija Ho~e (vodja pravne slu`be), PBS d.d. Maribor (svetovalec uprave), Comutel Maribor (direktor marketinga in PR), Ministrstvo za okolje in prostor (vi{ji svetovalec), Doba Maribor (honorarni predavatelj, asistent), Planinska zveza Slovenije (honorarni predavatelj), Pravna fakulteta Maribor (gostujo~i predavatelj), Umetnostna galerija Maribor (direktor marketinga in PR). Njegove predavateljske izku{nje so naslednje: honorarni predavatelj pri predmetu Gospodarsko pravo; DOBA, honorarni predavatelj pri Planinski zvezi Slovenije v sklopu izobraèvalnih modulov za pridobitev licence »Varuh gorske narave« v sodelovanju z Ministrstvom za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo, gostujo~i predavatelj na Pravni fakulteti v Mariboru pri predmetu »Pravno varstvo okolja«, predavatelj v sklopu rednih predavanj Dru{tva za boj proti raku [tajerske-Maribor.

Karolina Babi~ Karolina Babi~ je univerzitetna diplomirana filozofinja. Trenutno opravlja doktorski {tudij iz filozofije na Fakulteti za podiplomski {tudij Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU, v okviru katerega se prete`no ukvarja z etiko, politi~no filozofijo in filozofijo ekonomije. @e ve~ let redno objavlja strokovna in poljudno-strokovna besedila v razli~nih dru`boslovnih in humanisti~nih revijah ter raznih publikacijah, sodeluje z mnogimi nevladnimi organizacijami, pripravlja javna predavanja in sodeluje v javnih razpravah o razli~nih dru`benih tematikah.

Evalda Bizjak Evalda BIZJAK je dipl.del.ter., tui-na ter., specialistka, Life coach, individualna in projektna Wellness svetovalka. Kon~ala je {olanje na srednji zdravstveni {oli, hkrati v baletni in glasbeni za klavir in solfeggio. Zanima jo aktivno delovanje posameznika, psihosocialni vidiki, kreativnost, zato je izbrala poklic delovne terapevtke in kon~ala {tudij na Univerzi v Ljubljani, Visoki {oli za zdravstvene delavce leta 1988. Z diplomo je zaklju~ila izobraèvanje za voditelja skupin za samopomo~ na In{titutu dr. Antona Trstenjaka in skozi {tiri letni poglobljen {tudij TCM-Tradicionalne kitajske medicine pridobila mednarodni certifikat Tuina terapevta, s kon~ano mednarodno {olo Tradicionalne kitajske medicine. V zrelem obdobju je zaklju~ila podiplomski specialisti~ni {tudij Umetnostne terapije na Pedago{ki akademiji Univerze v Ljubljani in postala specialistka Terapije z umetnostjo. Redno je zaposlena v javnem zavodu, z dejavnostjo rehabilitacijskih storitev. Veliko ~asa posve~a medgeneracijskemu sodelovanju in vodenju samopomo~nih skupin. Bila je predsednica sekcije delovnih terapevtov, ~lanica skup{~ine, odborov in organov Zbornice delovnih terapevtov Slovenije ter Zdruènja umetnostnih terapevtov Slovenije. Poseduje naziv vi{je predavateljice in vodi lastno podjetje ARS PROVITA, ki je usmerjeno v dejavnosti za ohranjanje zdravja. Njena bibliografija vklju~uje {tevilne raziskovalne strokovne ~lanke objavljene v doma~i in tuji literaturi. Zadnji dve leti se posve~a delu wellness managerke v vlogi individualne in projektne life, business in wellness svetovalke. Dr. Stane Boì~nik Dr. Stane Boì~nik je doktor ekonomskih znanosti. Njegova podro~ja raziskovalnega in pedago{kega delovanja so: promet, (transportna) ekonomija, logistika, okoljska ekonomija, (mednarodni) marketing, managment. Raziskovalno sodeluje na {tevilnih EU projektih v okviru 4., 6. in 7. okvirnega raziskovalnega programa, Phare, Interreg, Inteligent Energy Evrope itd. v vlogi projektnega vodje. Vodi tudi {tevilne nacionalne raziskovalne projekte iz podro~ja ekonomije in ekologije prometa ter logistike. Strokovno se je izpopolnjeval na Univerzi YALE v ZDA, Univerzi v Bochumu v Nem~iji itd. Stane Boì~nik je tudi vodja centra za ekonomijo transporta na Fakulteti za gradbeni{tvo Univerze v Mariboru. 95

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

dr. Robert G. Dyck Dr. Robert G. Dyck is Emeritus Professor of Public and International Affairs at Virginia Tech. His career and publications have focused on the problems of disenfranchisement and poverty in America and throughout the world. In The New Science of Sustainability (2008) he develops new systems approaches for sustainable politics, economics, and the environment, based on evolution and fractal geometries, to advance democracy, economic equity, and social justice. Dr. Dyck holds degrees from Oberlin College, MIT, University of Pennsylvania, and University of Pittsburgh. He also holds the Document of Honour, University of Maribor, Slovenia, awarded in 1999 in recognition of his collaborative work and publications over 15 years with faculty at the University of Maribor. Dr. Dyck's current address is: 5428 Crossings Lake Circle, Birmingham, AL 35242, USA. His email address is: bobdyck@vt.edu.

Prof. Dr. Timi Ecimovic Prof. Dr. Timi Ecimovic (1941), from Medosi, Korte, Slovenia, is an eminent international scientist, independent researcher, lecturer, first head of SEM Institute for Climate Change, retired in May 2004 and Chairman for life of the SEM Institute for Climate Change. He is researcher working on The Nature, Space and Environment protection, the Climate Change System, System Thinking, Sustainability, and Sustainable Future. He was among the first researchers to apply nature, space, and environment protection in a local community by activities we call today Local Agenda 21 Processes - a holistic program for survival of our civilization under new challenges of the third millennium - from local community sustainability to global civilization sustainable future or harmony with Nature of the Planet Earth. With his research/work within the climate change system activities/problems recording/understanding/ researching (he was nominated for The Nobel Prize 2003) he has been among the leading independent researchers with many international publications and talks. Together with many researchers in co-operation worldwide within case studies and complex problem solving research and learning he is assisting a holistic and a better understanding of the present. His latest research directed towards the system theory/system thinking may provide a possible answer enabling us to better understand our world. His work on The Information Theory of Nature was nominated for The Nobel Prize 2007 in Physics. Dr. Timi Ecimovic is an active member of the European Academy of Sciences and Arts, the European Academy for Environmental Affairs, Doctor of Environmental Sciences (H.C.), and professor/chair of Environmental Sciences at Ansted University.

Dimitrij GRÂR Dimitrij GRÂR je univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen na Ministrstvu za gospodarstvo kot vodja sektorja za OECD. Od skupaj 38 let delovnih izku{enj, od tega 21 let v gospodarstvu in 17 let v dràvni upravi, se te izku{nje nana{ajo na slede~a podro~ja dela: mednarodna trgovina in mednarodni trgovinski sistem, mednarodne investicije in mednarodna razvojna pomo~. Delal je na podro~ju odnosov z multilateralnimi organizacijami (GATT, Svetovna trgovinska organizacija -WTO, Konferenca Zdruènih narodov za trgovino in razvoj - UNCTAD, Organizacija Zdruènih narodov za industrijski razvoj - UNIDO ter Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoja - OECD, ter druge). Za UNCTAD je vodil ve~ misij tehni~ne pomo~i v razli~ne dràve in sodeloval na seminarjih na podro~ju mednarodnih trgovinskih pravil in na podro~ju mednarodne razvojne pomo~i. V sodelovanju z UNIDO, OECD in Svetovno banko je razvijal in promoviral konkretne projekte razvojne pomo~i, prete`no v dràvah Jugo-vzhodne Evrope. Za Evropsko komisijo je izvajal programe tehni~ne pomo~i za Srbijo in ^rno goro ter Bosno in Hercegovino v zvezi s postopki v~lanjevanja v Svetovno trgovinsko organizacijo. V okviru Svetovne trgovinske organizacije je opravljal ve~ razli~nih funkcij (predsedujo~i in ~lan delovnih teles), med drugim kot predsednik arbitraè v trgovinskem sporu med Evropsko unijo in ZDA. Sedanji poloàj v Ministrstvu za gospodarstvo je vodja sektorja za OECD, vodja Nacionalne kontaktne to~ke za ve~nacionalne dru`be in ~lan Medresorske delovne skupine za vstopanje RS v OECD.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

mag. [tefka Gorenak Mag. [tefka Gorenak je magistrirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, na temo Internacionalizacija slovenskih dinami~nih podjetij z neposrednimi investicijami v tujini pri prof. dr. Du{anu Zba{niku. Dvajset let je bila zaposlena v gospodarstvu, kjer se je ukvarjala predvsem z mednarodnim poslovanjem in opravljala odgovorna in vodstvena dela na podro~ju vodenja projektov, nabavnega poslovanja in izhodne internacionalizacije. Ves ~as se je permanentno izobraèvala na podro~jih, ki so v zvezi z njenim delovnim podro~jem. @e v ~asu delovanja v gospodarstvu se je vklju~evala kot predavateljica tudi v izobraèvalne procese na Svetovalno izobraèvalnem centru v Slovenskih Konjicah, Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in na Visoki komercialni {oli Celje, kjer je zaposlena. Odgovorna je za mednarodno sodelovanje s tujimi izobraèvalnimi institucijami. Uspe{no vodi projekt sodelovanja z Institut für Management (IfM) iz Salzburga in sodeluje pri izvajanju Executive MBA-Program-a (Intercultural Management in Cross-cultural Management). Pri izvajanju pedago{kega procesa sodeluje pri predmetih: ekonomika podjetja, trgovinsko poslovanje, mednarodno trènje, medkulturna pogajanja in podjetni{tvo. Podro~ja njenega raziskovanja so dru`beno odgovorno upravljanje podjetij, trajnostni razvoj, indikatorji trajnostnega razvoja, kultura, medkulturni management, poslovna etika, vrednote…

Dr. Roger Haw Prof. Dr. Roger Haw (Email: bnhaw@tm.net.my) is the Founder cum Chairman of the First kind of World Book of Records with a Focus on Corporate Social Responsibility aspects entitle 'SRW RecordPedia'. Since then it has been distributing few thousand copies to over 80 countries for the benefit of society at large to encourage all level of societies to put Corporate Social Responsibility in practice. He has co-authored several books and research papers in the areas of Corporate Social Responsibility, Environmental Science, Learning Organizations, Culture & Peace and Distance/Virtual Learning Programmes which were published by various publishers in the UK, Canada, Europe, USA, India, Korea, Thailand, and Malaysia, etc. Also he is an Honorary Member of the Academic Board of Advisors and Board of Governors for 12 institutions in 12 countries. Especially Prof. Dr. Roger Haw contributions of few hundred copies of the CSR books during the inaugural Prime Minister's CSR Awards in Malaysia was highly recognized by the Department of Social Welfare Malaysia especially in making Corporate Social Responsibility a reality in Malaysia. In the international scene, his effort in promoting CSR practice has been recognized by the United Nations of which many of his articles were featured in the Academic Council on the United Nations System (Canada) memorandum, Spring 2007 and other international publications. He has been appointed by The Customer Care Institute, USA as an Honorary Advisory Customer Care Research Council member in 2006. He used to spend most of his time in overseas to conduct humanitarian and educational services. Also Prof. Dr. Roger Haw is the Founder cum Chairman of Ansted Social Responsibility International Award (ASRIA) to recognize those Government agencies, Corporations, Institutions, NGOs and individuals around the world. ASRIA is a BRAND and ENDORSEMENT for Promoting World Peace by Cultivating Social Responsibility Practice is one of the keys to the ASRIA universal mission.

Anita Hrast Anita Hrast, univ. dipl. komunikologinja, je ustanoviteljica in direktorica In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO, podiplomska {tudentka na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani, raziskovalka, vpisana v evidenco pri ARRS, in so-predsednica Strokovnega sveta Slovenskega zdruènja managerk in managerjev nevladnih organizacij. Bila je ustanoviteljica in direktorica in{tituta IRDO (od 2004 dalje), soustanoviteljica in sekretarka dru{tva Ozara, Slovenija - Nacionalno zdruènje za kakovost ìvljenja (1994-2000), direktorica marketin{ke agencije Verus (2003-2004), avtorica oddaje in novinarka v razli~nih medijih (1989-1995), direktorica ogla{evanja, vodja projektov v PR in marketin{kih agencijah, produktna menedèrka v Zalo`bi Forum Media (razvoj novih izdelkov). Raziskuje in objavlja prispevke s podro~ja dru`bene odgovornosti in marketinga v razli~nih revijah in na slovenskih ter mednarodnih znanstvenih konferencah, sodeluje v projektu CSR - Code to Smart Reality pri GZS OZ Maribor. Raziskuje in razvija nove pristope v komuniciranju, nove projekte in storitve za razli~ne naro~nike (podjetja, mediji, posamezniki) ter se povezuje s {tevilnimi slovenskimi in mednarodnimi organizacijami, strokovnjaki, predvsem z namenom razvoja in uveljavljanja dru`bene odgovornosti. 97

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

Miroljub Jakovljevi} P.T., B.Org.Sc., M.Phil. Senior Lecturer Miroljub Jakovljevi} P.T., B.Org.Sc., M.Phil. graduated in 1978 at Physiotherapy department, University College of Health Studies, University of Ljubljana and in 1994 at Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor. During postgraduate study, which he applied at Medical Faculty, University of Ljubljana, he advanced scientific study at Faculty for Environment, Simon Fraser University, Vancouver (Canada) and finished on the area of underwater physiology at Department of Sport and Exercise Science, University of Portsmouth, United Kingdom. He started his professional career in University Clinical Centre, Ljubljana and continued at present Faculty of Health Studies, University of Ljubljana at Department of Physiotherapy. As senior lecturer he is a subjects holder of Assessment Methods in Physiotherapy, Physical Agents in Physiotherapy and Internal Medicine and Gerontology. His current scientific areas of interest involve physiology, gerontology and industrial physiotherapy.

mag. Bo{tjan Jenko Mag. Bo{tjan Jenko je izvr{ni direktor korporativnega marketinga v `ivljenjski zavarovalnici KD @ivljenje. V KD @ivljenju je zaposlen od leta 1997 na podro~ju marketinga. Po izobrazbi je magister ekonomskih znanosti. Teoreti~no znanje uspe{no povezuje s prakso v zavarovalnici, kjer je zaposlen 11 let. Je predavatelj na mnogih konferencah ter avtor strokovnih ~lankov. V zavarovalni{tvu je znan, da z inovativnimi, sve`imi marketin{kimi prijemi pristopa do ciljnih javnosti.

Lidija Jerki~ Lidija Jerki~, univ.dipl.prav., je predsednica SKEI (Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije). Po kon~ani gimnaziji in Pravni fakulteti v Ljubljani je opravila pripravni{tvo na Vi{jem sodi{~u v Ljubljani in leta 1988 tudi pravosodni izpit. Njena delovna kariera: pripravni{tvo na Vi{jem sodi{~u v Ljubljani (19861988), pravna pomo~ na Mestnem svetu ZSSS Ljubljana in okolica (1988-1990), pravnica na Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije - SKEI (1991-1998), sekretarka za organizacijsko pravna vpra{anja SKEI Slovenije (1998-2006), predsednica SKEI Slovenije (od 2006 dalje) in Dr`avna svetnica in podpredsednica DS (od 2007 dalje). Je ~lanica upravnega odbora Zavoda za zaposlovanje RS in ~lanica skup{~ine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opravlja delo v razli~nih okoljih in dru{tvih ter pi{e strokovne ~lanke, publikacije, priro~nike za delo v sindikatu. Predava za sindikalne funkcionarje s podro~ja delovnih razmerij in sindikalnega dela.

doc. dr. Mojca Jev{nik, dipl. san. ing Doc. dr. Mojca Jev{nik, dipl. san. Ing., is employed at University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences, Department of Sanitary Engineering as senior lecturer from year 1998. She is responsible for pedagogical and research activities on the field of hygiene of human environment and food safety and food quality. Her field of work: specific tasks in the field of Sanitary engineering, especially in the area of public and environmental health and epidemiology. Her field of Research: Food quality and food safety, Public health.

Prof. Dr. Zbigniew Klos Zbigniew Klos is a Professor at Poznan University of Technology (PUT), Poland. He has M.Sc. in Mechanical Engineering (1972), Ph.D. - Assist, Professor (1979), D.Sc. (habilitation) (1990), he was Associate Professor (1994) and since 2002 he is Full Professor. His main scientific interests are: development of LCA methodology, ecological criteria for technical objects, TQM introduction to enterprises, corporate culture models, innovation. His positions held: 1993-1996 - Vice-Dean for Education, 1999-2005 and since 2008 - Vice-Dean for Development and International Co-operation at the Faculty of Machines and Transportation, PUT, since 2002 - member of Editorial Board of International Journal of LCA.

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

mag. Vesna Kova~i~ Mag. Vesna Kova~i~ je kon~ala podiplomski {tudij na Univerzi v Mariboru, na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Dolgoletne prakti~ne izku{nje s podro~ja organizacije, vodenja projektov, poslovne informatike in sistemov kakovosti je pridobila s sodelovanjem pri {tevilnih projektih, tako v velikih in srednjih kot tudi malih podjetjih. Zaposlena je kot svetovalka za podjetni{tvo v podjetju Gradbeni{tvo [trukelj d.o.o. Kot zunanja sodelavka in presojevalka za sisteme kakovosti po standardu ISO 9001 sodeluje s Slovenskim institutom za kakovost. Na Visoki poslovni {oli Doba Maribor predava predmete Projektni management in timsko delo, Sistemi za podporo odlo~anja ter Elektronsko poslovanje in je hkrati nosilka predmeta Organiziranje in management za {tudij v Srbiji. Kot gost iz prakse podaja svoje prakti~ne izku{nje tudi {tudentom na Univerzi v Mariboru, Ekonomsko-poslovni fakulteti.

Ale{ Kranjc Ku{lan Ale{ Kranjc Ku{lan je direktor neprofitne organizacije Zavod Ekvilib. Je tudi pobudnik in koordinator certificiranja Dru`ini prijazno podjetje in projektni koordinator mednarodne {ole za dru`beno odgovornost podjetij za srednjo in JV Evropo. Je ~lan evropskega Multi stake holder foruma o dru`beni odgovornosti podjetij na direktno povabilo Evropske komisije. Na podro~ju ergonomije delovnega okolja se je izobra`eval pri vodilnih ameri{kih organizacijah na tem podro~ju Humantech in Ergoweb.

Vesna Laissani Vesna Laissani je direktorica Ljudske univerze Murska Sobota. Leta 1988 je diplomirala na Pedago{ki akademiji Ljubljana na smeri specialne pedagogike, motnje vedenja in osebnosti. [tudij je nadaljevala na Fakulteti za organizacijske vede Kranj in leta 1991 diplomirala organizacijo dela, smer pedagogike in andragogike. Je podiplomska {tudentka Fakultete za management Koper, smer splo{ni management. Poklicno pot je za~ela na Ljudski univerzi Ljutomer, nadaljevala z animacijo v Zdravili{~u Radenci, vodila kongresni turizem Radenci in Center za zunanjo trgovino Radenci. Vodila je Izobraèvalni center Raki~an, ki se je ukvarjal z neformalnim izobraèvanjem, prireditvami in animacijo za managerje, ter ostalimi izobraèvalnimi dejavnostmi. LUMS vodi è ve~ kot 4 leta, kjer sodelujejo v doma~ih in mednarodnih projektih. Pi{e ~lanke o e-u~enju in izobraèvanju ranljivih skupin (Romi, starej{i, manj izobraèni, slepi, gluhi,â&#x20AC;Ś), o avtonomiji izobraèvalnih institucij in o drugih temah.

dr. Jernej Letnar êrni~ Dr. Jernej Letnar êrni~ je nedavno doktoriral iz prava ~lovekovih pravic na Univerzi v Aberdeenu, [kotska, na temo 'Odgovornost gospodarskih dru`b do temeljnih ~lovekovih pravic'. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 2002. Za diplomsko delo je prejel {tudentsko Pre{ernovo nagrado. Magistriral je na Univerzi v Lundu ([vedska) in na Fakulteti za podiplomske evropske in dràvne {tudije (Brdo pri Kranju). Je strokovni vodja Pravnega in{tituta iz Ljubljane.

Du{an Macura Du{an Macura je filozof in {portni pedagog ter programski vodja Enajste akademije (www.ena-a.net). Njegove strokovne izku{nje so razvidne iz bibliografskega sistema COBISS. Delovne izku{nje si je pridobil v {portu, prosveti, proizvodnji, turizmu in storitvah.

Martina Mau~ec Martina Mau~ec je specialistka poslovne ekonomije s podro~ja marketin{kega komuniciranja. Je zaposlena v Muri-EHM, kjer pokriva podro~je tr`nega komuniciranja. Aktivna je tudi v raznih strokovnih organizacijah od katerih velja omeniti: soustanoviteljica Dru{tva ekonomistov Pomurja, soustanoviteljica Slovenskega dru{tva za razvoj ~love{kih virov, od februarja 2008 ~lanica nadzornega odbora Slovenskega dru{tva za razvoj ~love{kih virov. Po kon~anem usposabljanju na Londonski {oli za odnose za javnostmi (LSPR) je leta 2005 izvedla predavanje za ~lane Kluba managerjev in podjetnikov Murska 99

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

Sobota na temo »Pomen PR-ja za organizacije«. Objavila je prispevke v zborniku 27. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti »Znanje za trajnostni razvoj« z naslovom »PR instrument etike in ugleda podjetja« ter »Pomen na~rtovanja strategije integriranega marketin{kega komuniciranja glede na `ivljenjski cikel izdelka« ter v zborniku 3. mednarodne konference »Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2008« kot soavtor prispevka »Odnosi z javnostmi in dru`bena odgovornost«.

Blanka Mekinda Blanka Mekinda je absolventka zgodovine in {pan{~ine ter strokovna sodelavka Enajste akademije na podro~ju organizacije in moderiranja dogodkov. Prakti~ne izku{nje ima iz pou~evanja, prevajanja, gledali{~a in {porta.

Mirjana Mladi~ Mirjana Mladi~, univ.dipl.ekon ima ve~ kot 8 let izku{enj na podro~ju tr`nih raziskav, ogla{evanja, pospe{evanja prodaje, stikov z javnostjo in organizacije ter razli~ne vodstvene funkcije na podro~ju marketinga in organizacije. Od 1995 je svetovalka in trenerka za marketing, razvoj strategij in komuniciranja za podjetnike in managerje. Dela v mednarodnih svetovalnih timih. Pridobila je certifikat PHARE za podjetni{kega svetovalca (1996), je svetovalka specialistka za strate{ko na~rtovanje in marketing Vav~erski sistem JAPTI (2001) in certificirana svetovalka za dru`beno odgovornost podjetij. Je tudi izku{ena moderatorka razli~nih skupin, kombinira razli~ne pristope, med drugim miselne vzorce, grafi~no moderiranje, razli~ne oblike skupinskega dela. ^lanica skupine Neways Slovenija je od leta 2005.

Assistant Prof. Marija Molan, Ph.D Assistant Prof. Marija Molan, Ph.D is senior health counsellor to the Ministry of Health. Her basic education is from psychology in 1978, master degree from psychophysiology in 1984 and doctor degree from organization in 1990. In 1993, she got at the Faculty for Organization the position of assistant Prof. for ergonomics and work humanization. Since 1978, she has worked at University Medical Center in Ljubljana, at the Institute for Occupational Health. Now she is the head of psychology department, the chief of research unit on the national expert. She is the assistant professor at University of Ljubljana at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology at the department for safety at work. Her fields of studies: Psychological evaluations of workers working at the working places with high pressure at work and with higher risk for health and environment. Studies on estimation of workloads at stress related tasks. Studies on nurses in intensive health care unit and on their workloads…She is also tutor for psychologists in the process of specialization and adviser for medical doctors. For these purposes same special limited studies were performed and prepared. As a chief of researches she has finished several research projects. She has been included also in project Fit for work as a task leader; she has been evaluator in the 6th EU Frame work. Her present work is something between psychology and organization. Present interest is focused to the human factor activities: this is a combination of psychological approaches with modelling of connection between technological and human part of the system and organizational measures for increase stable workers performance. The very important is safety assurance in facilities, hospitals, construction and financial institutions. The other important goal is high and stable performance in the hospitals or in the thermal plant. For this purpose and for achieving higher popularisation of all those activities she has prepared also professional issues for 12 educational films on work humanization. She participates in the advisory body for occupational health. Majority of her work is presented in 300 items of bibliography.

Sa{a Mrak Sa{a Mrak je univ. dipl. komunikologinja. Na Dnevniku dela `e od leta 2003, pred tem si je prve delovne izku{nje nabirala na Ministrstvu za zunanje zadeve v sektorju za odnose z javnostmi in kot novinarka v nekaterih slovenskih medijih. Je avtorica {tevilnih ~lankov in intervjujev s slovenskimi in tujimi strokovnjaki za podro~je vodenja in kadrov ter slovenskimi in tujimi managerji na temo upravljanja s 100

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

~love{kimi viri in vodenja. Na Dnevniku je za~ela delati kot vodja projektov tr`nega komuniciranja, nadaljevala kot urednica in projektni vodja za razvoj vsebin priloge Zaposlitve & kariera, od samega za~etka leta 2007 pa je vodja nacionalnega izbora in medijsko raziskovalnega projekta najbolj{ih zaposlovalcev Zlata nit, trenutno pa tudi vodja odnosov z javnostmi v ~asopisni dru`bi Dnevnik. Izku{nje je nabirala {e kot televizijska voditeljica, pogosto pa nastopa tudi kot moderatorka konferenc in okroglih miz.

ddr. Matja` MULEJ DDr. Matja` MULEJ je doktor ekonomskih znanosti (s podro~ja teorije sistemov) in doktor mened`mentskih znanosti (s podro~ja inovacijskega mened`menta), zaslu`ni profesor teorije sistemov in inovacij. Je avtor dialekti~ne teorije sistemov in teorije inovativnega poslovanja (za tranzicijske razmere). Objavljal je v +40 de`elah in slu`boval v {estih. Objavil in uredil je preko 60 knjig in zbornikov. Bil je gostujo~i profesor in raziskovalec v tujini 15 semestrov, med drugim na Cornell U., ZDA. Je ~lan treh mednarodnih akademij znanosti in umetnosti. Je predsednik IFSR (s 37 asociacijami ~lanicami in ~lanstvom na vseh celinah) itd. V registru raziskovalcev ima {tevilko 8082; tam je zapisanih preko 1400 avtorskih postavk. Ima okrog 120 citiranosti in preko 40 ~lankov v tujih revijah prvega ranga (s soavtorji). Bil je tudi dekan in prorektor Univerze v Mariboru v obdobju 1997-2001. V Mednarodni enciklopediji teorije sistemov in kibernetike, 2. izdaja (Charles François, ed., 2004), Saur, Muenchen, je devet vnosov o M. Muleju in njegovi dialekti~ni teoriji sistemov. Je tudi v drugih podobnih publikacijah. Je predsednik Strokovnega sveta in{tituta IRDO in predsednik Raziskovalnega sveta ZRC IRDO.

mag. Tatjana Pajnkihar Mag. Tatjana Pajnkihar je {tudirala mednarodno ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in magistrirala iz ekonomske znanosti na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz podro~ja varne pro`nosti flexicurity. V ~asu od 2002-2005 je bila zaposlena kot svetovalka na Gospodarski zbornici Slovenije, od leta 2005 do aprila 2007 kot samostojna svetovalka v Slu`bi za konjunkturo in ekonomsko politiko. V ~asu 2006-2007 je bila ~lanica pogajalske skupine za Socialni sporazum 2007-2009 ter ~lanica pogajalskih skupin za pripravo kolektivnih pogodb. Od maja 2007 je svetovalka generalnega sekretarja na Zdru`enju delodajalcev Slovenije, kjer aktivno deluje na podro~ju socialnega dialoga.

Ksenja Perko Ksenja Perko je univ. dipl. novinarka in organizatorka sprememb. Je direktorica TiPovejZavoda, izobraèvalne nevladne organizacije, ki se ukvarja z razvijanjem idej in ustvarjalnega razmi{ljanja, z vzpostavljanjem ustvarjalnega okolja in s podporo ustvarjalnih posameznikov. Ima naslednje delovne izku{nje: novinarske (Tribuna, Delo, Jana, Marketing Magazin), uredni{ke (priloga Nevroza, Tribuna), marketin{ke (Radio [tudent - marketing, TV Slovenija - Napovedniki, ogla{evalska agencija Avanta medijsko planiranje), predavateljske (Center za neprofitni management - trènje v nevladnem sektorju, razvoj mladinskih projektov, TiPovej! - razvoj in uresni~itev idej), management izku{nje (vodenje projekta TiPovej! na Uradu RS za mladino, direktorica zavoda TiPovej). Organizirala je {tevilne dogodke: nate~aj za mlade - zbiranje idej na prehodu v novo tiso~letje, Uli~ni cirkus mladih prepotuje v 3 dneh 9 slovenskih mest, debata o uresni~evanju utopij v ljubljanskem K4, … Sodelovala je v mnogih projektih: projekt za spodbujanje ustvarjalnosti mladih TiPovej! v okviru Urada RS za mladino (1999), vsebina Vodi~a za utopiste (2000), vsebina Kodeksa mladih Idejalistov (2001), zasnova izobraèvalnega programa za pomo~ mladim pri uresni~evanju idej (2001), vodenje projekta Priro~nik za uresni~evanje idej: Naredi najbolj zabavno stvar v ìvljenju: Uresni~i svojo idejo! (2004), soustanoviteljica Zavoda TiPovej (2005) vodenje Konference Kreaktivnosti (2006), vodenje konference Standardi kakovosti in slovenske nevladne organizacije (2006), zasnova Ustvarjalne zabele`k (2007), NVO Standardi kakovosti, (2008).

101

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

dr. Vojko Poto~an Dr. Vojko Poto~an je izredni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, Univerze v Mariboru. Pou~uje na treh univerzah v Sloveniji in na treh univerzah v tujini. Sodeloval je na {tevilnih znanstvenih konferencah in strokovnih sre~anjih doma in v tujini. Njegova bibliografija vklju~uje preko 300 objav, od katerih je ve~ina v tujini (v 32 dr`avah sveta). Temeljni podro~ji njegovega raziskovanja sta Organizacija in management. E-po{ta: vojko.potocan@uni-mb.si.

Miha Rejc Miha Rejc je vodja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v skupini Domenca (Domenca, mimovrste=), Blogorola). V svojem delu zdru`uje izku{nje in znanja s podro~ja svetovnega spleta, informacijske tehnologije, mened`menta, novinarstva. Je univerzitetni diplomirani novinar s podro~ja spletnih medijev, ki jih raziskuje in soustvarja {e sedaj. Kot avtor prispevkov sodeluje s {tevilnimi tiskanimi mediji, npr. Playboy, Moj mikro, Adrenalin. Je tudi avtor bloga Obutima~ek (www.obutimacek.com). Od leta 2008 je tudi predsednik Sveta ~lanov In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti. V prostem ~asu te~e na maratonih.

Dr. Filippina Risopoulos Filippina Risopoulos is Assistant Professor at the Institute of Geography and Regional Science at the Faculty of Environment, Regional and Educational Sciences, University of Graz. She has a PhD in Arts and Humanities (Further Education). She teaches students in the field of “Human Communication” and “Systemic Management” at the Faculty of Social and Economic Sciences and her current work deals with sustainable development in the field of transdisciplinary knowledge transfer and added values for a regional development. Her research interests include communication and language interactions applied in social and economic fields based on systems thinking.

Marko Rus Is an independent entrepreneur. He also leads his own consulting firm specializing in: corporate governance, strategic management, risk management, strategy for HR management, introducing CSR and business ethics, change management. M&A. He has been a partner of PricewaterhouseCoopers for many years and has worked in Slovenia, Russia, France and Italy. In the years 2005-2006 and 2007-2009 he has been and still is member of the Supervisory Board of Nova Ljubljanska Banka and Chairman of its Audit Committee. He occasionally speaks on the above subjects at various institutions in Italy and Slovenia.

Milo{ Sera`in Milo{ Sera`in je vodja produkta sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu na SIQ. V preteklosti je svoje strokovno znanje in izku{nje dograjeval z izvajanjem strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu, opravljanjem presku{anja proizvodov v skladu z zahtevami direktiv novega pristopa, merjenjem hrupa in vibracij. Je vodilni presojevalec sistema vodenja kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 ter varnosti in zdravja pri delu BS OHSAS 18001 ter avtor knjige »Ocena tveganja je narejena. Kako naprej? Sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu«.

Dr. Gerald Steiner Dr. Gerald Steiner is Associate Professor at the Institute of Systems Sciences, Innovation and Sustainability Research at the University of Graz in Austria. His fields include systems theory, creativity management, innovation management, entrepreneurship, design methodology, sustainable development, transdisciplinarity, product development, and stakeholder management. He is also lecturer at various other institutions such as at the Institute of Industrial Design at the School of Media and Design in Graz (ranked among the best design schools worldwide according business week) and visiting professor at the University of 102

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

Maribor, the University of Venice and the University of Ljubljana in Slovenia. His work was awarded nationally and internationally several times such as with the best-paper award of the WDSI (Western Decision Sciences Institute) and with the Daimler Chrysler Alpen-Adria Research Award. As consultant and speaker he served multi-nationals and public organizations as well, including UNESCO, Magna, Kiska Creative Industries, AC-Styria and many others. His e-mail adress is: gerald.steiner@uni-graz.at

Metka [toka Debevec je diplomirana ekonomistka, ve~ino delovne dobe zaposlena na Ministrstvu za delo, druìno in socialne zadeve, oziroma njegovih predhodnikih. Ves ~as je delala na podro~ju socialnega dialoga in dogovarjanja s socialnimi partnerji (o politiki pla~, sklepanje kolektivnih pogodb za javni sektor; vse od osamosvojitve Slovenije je bila zadolèna tudi za pripravo in sklepanje socialnih sporazumov, pri ~emer {e vedno sodeluje). Dru`bena odgovornost podjetij sodi v njeno delovno podro~je zadnja tri leta, odkar je ~lanica Skupine visokih nacionalnih predstavnikov za dru`beno odgovornost podjetij pri Evropski komisiji. V tej vlogi se udeleùje rednih sestankov komisije ter konferenc in drugih sre~anj na to temo, kjer pridobiva nove izku{nje, znanja in informacije. Ministrstvo RS za delo, druìno in socialne zadeve je znotraj vlade zadolèno za koordinacijo priprave nacionalnega poro~ila o javnih politikah na podro~ju dru`bene odgovornosti, kar tudi sodi med njene neposredne zadolìtve.

Mag. Dr. Iris Straßer Mag. Dr. Iris Strasser Studied business economics at the University of Graz and graduated in 1991. After doctor degree in 1993 her first employment as management consultant was at TPA Horwath. In 1999 together with her husband she founded STRASSER & STRASSER Consulting. Straßer is married and mother of 3 children. Special qualifications: expert for sustainability, social responsibility and social innovation on behalf of public authorities, institutions and companies, facilitating to benefit from social development with efficient and profitable as well. Her references are: National/international projects in cooperation with companies and non-profit-organisations and with the Austrian Federal Economic Chamber and the Federation of Austrian Industry. Studies and evaluations concerning education, labour, childcare, family and social affairs on behalf of the government of Carinthia, of Federal Ministry for Family Affairs and of Federal Ministry for Social Affairs. Her current position is Managing director of STRASSER & STRASSER Consulting, Head of the regional initiative “Verantwortung zeigen!” [“Showing responsibility!”] and a crosscompany CSR-network in South Austria.

M. Sc. Tja{a [trukelj M. Sc. Tja{a [trukelj is a senior lecturer for Business Policy, Strategic Management and Business Planning at the University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Department of Strategic Management and Business Policy, Maribor, Slovenia. Her postgraduate education is Master of Science (of University Maribor, Slovenia) and KMU - Diplom HSG (SME Intensive Study Program of University St. Gallen, Switzerland). She prepares doctoral thesis (dissertation) on subject Innovation of Business Policy Planning. She does also advisory work in business praxis, is a member of editorial board of MER Journal for Management and Development, Slovenia (1999-), a member of SME Intensive Study Program Graduate Association of University St. Gallen, Switzerland (1998-) and a member of IMTA - International Management Teachers Academy Alumni Association of IEDC - Bled School of Management, Slovenia (of CEEMAN - Central and East European Management Development Association) (2006-).

Josip Tav~ar M. Sci. Josip Tav~ar M. Sci. is interdependent system researcher with various interdisciplinary experiences mostly in integral management of sustainable (regional) development planning. He has managing proposals for European Union Research Framework Programs specially for Western Balcan Countries and Slovenian national Programs. He was a founder member, member of presidency and representative of Council of 103

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

Europe - Embassy of Local Democracy coordinating network of regional Centres for Western Balcan Countries inter-city and inter-regional collaboration projects. He has Master of Science degree of Technical environment protection in the field of optical (physical, chemical and meteorological aspects) and laser remote sensing of polluted atmosphere, transport ecology, energetic, process industry, innovative green and sustainable technologies. He realized more than 250 informative, educational, promotional exhibitions (ideas) integrating science and art, culture and economy to translate words to deeds with universal language of colours, music, words and motion to indicate awareness of Space, Earth, nature: environment, culture and technical protection inheritance, climate change, ecology, tourism, science, innovation, technical development, architecture, transport, urbanism, spatial planning, sustainable development, utopia as a vision. He is a director of SEM Institute for Climate Change, Sustainable Future Activities, the executive secretary of the World Thinker's Forum, and active member of Slovenian Systems Research Society.

Prof. Dr. R. Seminur Topal R. Seminur Topal is a Professor in the Biology Department within the Science and Lit. Faculty of Yildiz Technical University, Istanbul, Turkey. She has a MSc. in Agricultural Engineering with an emphasis in Dairy Technology and also an MPhil. degree from the Department of Agricultural Microbiology of Ankara University, Agriculture Faculty. She has a PhD degree from Istanbul University Health Science Institute's Veterinary Faculty. She has published over 140 scientific publications (22 in English), as well as ten books, six book chapters in Turkish and also five book chapters in English. She has been an active member of many Turkish governmental advisory committees. She is an 'Honorary Member of the Academic Advisory Council of Ansted University' and was awarded with the 'Honorary Doctoral Degree by the Ansted University' in 2002. She had worked on national and international projects. She is an Editorial Board Member of J. of Social Responsibility and many scientific national journals. She has 35 years of research and scientific experience in professional and academic life.

Maja Vukasovi}-@ontar, prof. Maja Vukasovi}-@ontar, je profesorica in zasebna raziskovalka. Po {tudiju psihologije na Columbia University v New Yorku in ob~e lingvistike in fonetike na Filozofski fakulteti v Zagrebu je pridobivala izku{nje na podro~ju kadrovskega managementa doma in v tujini. Delala je kot kadrovska svetovalka za ameri{ko svetovalno podjetje Hewitt Associates, zatem je bila kadrovska direktorica v HERMES Softlabu v Ljubljani. Zadnja leta deluje kot zasebna znanstvena raziskovalka, svetovalka in predavateljica na podro~ju kadrovskega mened`menta in komunikacije.

Tanja Urdih Lazar Tanja Urdih Lazar je diplomirala na Fakulteti za dru`bene vede iz novinarstva, pozneje se je na isti fakulteti vpisala na podiplomski {tudij tr`enja in tr`nega komuniciranja. Ve~ino svojega delovnega `ivljenja je bila zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi in promotorka zdravja v javnih zavodih, ki delujejo na podro~ju javnega zdravja. Na Klini~nem in{titutu za medicino dela, prometa in {porta (KIMDP[) Univerzitetnega klini~nega centra Ljubljana se od zaposlitve leta 2004 ukvarja s projekti varovanja zdravja delavcev, med drugim tudi s prepre~evanjem trpin~enja na delovnem mestu. Sodelovala je pri pripravi in izvedbi raziskave o odnosu slovenskih direktorjev in direktoric do zdravja in promocije zdravja, ki jo je KIMDP[ opravil leta 2005. Pomembnej{e objave: Stergar Eva, Urdih Lazar Tanja. Pripravljenost delodajalcev na izvajanje programov promocije zdravja in njihov odnos do zdravja, Sanitas et labor, 2005, letn. 4, {t. 1, str. 135-167; 2. Urdih Lazar Tanja. V prihodnost s pogledom v preteklost: mobbing, bullying, psihi~no nasilje na delovnem mestu v Evropi. V: Dodi~-Fikfak Metoda (ur.), Molan Marija (ur.). Nasilje na delovnem mestu, (Sanitas et labor, letn. 5, {t. 1). Ljubljana: Klini~ni center, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, 2006, str. 7-23.

104

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

David Vaillancourt David Vaillancourt is a Senior Consultant with AT Kearney & Co, Ljubljana, specializing in consulting, advisory and capital market activities in Central and Eastern Europe, based in Slovenia. He is a Senior General Management and Finance Executive with experience of, and skills in, Business Development, Strategic Planning, Executive Management, IT, Corporate Finance, Mergers & Acquisitions. He has extensive international experience including North/Central America, Europe and South-East Asia, and has been successful in fostering and developing high-level contacts. He is cross- and multi-culturally sensitive and speaks fluent French and some German. He regularly participates in Corporate Social Responsibility, and Civil Voice in Society seminars and conferences throughout Europe, and is an advocate and supporter of responsible and ethical business practices. David Vaillancourt attended London University, is a Certified Management Accountant and a Member of the Planning Executives Institute.

mag. Magda Zupan~i~ Mag. Magda Zupan~i~ je {tudirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer Ekonomski odnosi s tujino in kon~ala magistrski {tudij Mednarodne ekonomije v Ljubljani. Od leta 2004 je na Ministrstvu za delo, druìno in socialne zadeve odgovorna za spremljanje izvajanja Lizbonske strategije ter za celovito spremljanje Evropske politike zaposlovanja in implementacijo le-te v slovenski okvir. Kot ~lanica Slovenije pri Odboru za zaposlovanje (EMCO) s sedeèm v Bruslju aktivno sodeluje pri kreiranju politik EU na podro~ju trga dela in zaposlovanja. Sodeluje v razli~nih mednarodnih ad hoc delovnih skupinah s podro~ja trga dela in zaposlovanja. V okviru Srednjeevropske pobude (CEI) je kot ~lanica Slovenije aktivna v Delovni skupini za razvoj ~love{kega kapitala. Dodatno se ukvarja s problematiko aktivnega staranja ter demografskimi spremembami v Sloveniji, sodeluje na razli~nih posvetih, seminarjih ter okroglih mizah, vezanih na omenjeno problematiko. Dodatno sodeluje pri pripravi nacionalnih poro~il o strategijah socialne za{~ite ter koordinira obveznosti ter sodeluje pri mednarodnih razpravah ter delovnih skupinah s podro~ja implementacije na~ela flexicurity (pro`na varnost) v prakso. Sodeluje na letnih zasedanjih Ekonomskosocialnega odbora (ECOSOC) v okviru Zdruènih narodov v @enevi kot tudi na letnih zasedanjih Mednarodne organizacije dela v @enevi. V okviru Srednjeevropske pobude (CEI) je kot ~lanica Slovenije aktivna v Delovni skupini za razvoj ~love{kega kapitala. Aktivno obvlada angle{ki, francoski, nem{ki, {panski, italijanski ter indonezijski jezik, pasivno portugalski ter japonski jezik. V prostem ~asu rada potuje, se med drugim ukvarja s slikarstvom ter z umetnostjo, je ljubiteljica vodnih {portov, predvsem potapljanja, ljubiteljsko se zanima za kulturno antropologijo daljnega Vzhoda.

Dr. Zdenka @enko Dr. Zdenka @enko je od novembra 2000 docentka za teorijo inovacijo in teorijo sistemov na Ekonomskoposlovni fakulteti Univerze v Mariboru. [tudirala je razen v Sloveniji tudi na UCLA, Los Angeles, Ca, ZDA, inovacijski mened`ment. Raziskuje dialekti~no-sistemski pristop k inoviranju v manj{ih organizacijah v primerjavi z najbolj inovativnimi de`elami. Pred to zaposlitvijo je bila od junija 1986 do junija 1994 in od julija 1999 do oktobra 2000 zaposlena izven visokega {olstva, vmes pa kot mlada raziskovalka doktorandka. Njena bibliografija trenutno obsega preko 120 ~lankov, konferen~nih prispevkov, poglavij v knjigah itd. v Sloveniji in tujini.

105

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

6 SKLEPI REFERENCE Sklepi konference so objavljeni na spletni strani www.irdo.si. Oglejte si jih! Po{ljite nam tudi va{e predloge za razvoj dru`bene odgovornosti na naslov: info@irdo.si. Skupaj zmoremo ve~!

106

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

7 ORGANIZATORJI, SOFINANCERJA, SPONZORJI... 7.1 ORGANIZATOR

V -

sodelovanju z: Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, Salzburg Mednarodnim zdruènjem za sistemsko raziskovanje (IFSR) Ministrstvom za delo, druìno in socialne zadeve Ministrstvom za gospodarstvo [tajersko gospodarsko zbornico Univerzitetnim klini~nim centrom Ljubljana (Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta) Slovenskim dru{tvom za odnose z javnostmi Zdruènjem Manager Zdruènjem delodajalcev Slovenije Slovenskim zdruènjem ZN za trajnostni razvoj Mestno ob~ino Maribor

7.2 SOFINANCERJI

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)

107

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

7.3 SPONZORJI

7.4 MEDIJSKI POKROVITELJI

108

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

NAGRADA ZA DRU@BENO ODGOVORNOST SLOVENSKIH PODJETIJ 'HORUS' 2009 Anita Hrast, ddr. Matja` Mulej nagrada.horus@irdo.si

Razpis za nagrado Horus In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti in Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi sta 25. marca 2009 v sodelovanju s partnerji objavila razpis za pilotno podelitev Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost – Horus (www.horus.si). Nagrada je namenjena podjetjem, ki dru`beno odgovornost vklju~ujejo na vsa podro~ja svojega delovanja. Pobudnikoma Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus so se pri tem projektu pridruìli revija Kapital kot partner podelitve nagrade ter drugi podporni partnerji projekta: Zdruènje Manager, Zdruènje delodajalcev Slovenije, Slovensko zdruènje ZN za trajnostni razvoj, [tajerska gospodarska zbornica in ~asopis Dnevnik. Nagrado podpirata tudi Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve ter Ministrstvo za gospodarstvo – sektor za OECD. âstni pokrovitelj konference 'Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009', v okviru katere je nagrada podeljena, je predsednik dràve dr. Danilo Türk. Predstavitev nagrade Nagrada za dru`beno odgovornost HORUS se razlikuje od drugih, ker se ne omejuje na posami~en vidik ali pojavno obliko dru`beno odgovornega delovanja podjetij, ampak jih povezuje v skupen pregled. Zato vpra{alnik za podjetja najprej navaja 9 vsebin pojma, da se podjetja opredelijo, katere vsebine so jim v praksi blizu. Potem pa omogo~a, da podjetje prikaè pregled aktivnosti po osnovnih podro~jih skladno z opredelitvijo Evropske unije, na~in vklju~evanja dele`nikov v dru`beno odgovorne aktivnosti, akcijske na~rte in klju~ne dejavnike uspeha, vpetost dru`bene odgovornosti v strategijo podjetja in skladnost z mednarodnimi smernicami, poro~anje o dru`beni odgovornosti ter pove, kak{ne certificate, priznanja in ~lanstva je doseglo. Celoten vpra{alnik je dolg 7 strani, samo spisek mo`nih priznanj za posami~ne vidike dru`bene odgovornosti obsega 16 to~k. Tako je mogo~e nagraditi samo zelo nadpovpre~no celovito prakso dru`bene odgovornosti. Podeljujemo po eno nagrado za podjetje v vsaki od kategorij (mala, srednja in velika podjetja). Obdobje merjenja je eno poslovno leto (2008). Zanimajo nas kandidati - podjetja, ki v dru`beno odgovornem delovanju vidijo svoje poslovne prilo`nosti, obenem pa jih razumejo kot svoj prispevek k dolgoro~nemu preìvetju in razvoju ~love{tva ter so v to pripravljena tudi vlagati - svoj ~as, svojo energijo in sredstva. Poudarek smo dali dejanskim projektom in aktivnostim na podro~ju dru`bene odgovornosti ter njihovim u~inkom. Vsaka nagrada je unikatno delo Nagrade za tri kategorije podjetij (mikro/majhna, srednje velika in velika podjetja) sta oblikovala in izdelala priznana slovenska umetnika Marika in Marko Poga~nik (ki je med drugim tudi avtor slovenskega grba). Vsaka nagrada je unikatno delo in vsaka ima svoje posebno sporo~ilo (sodelovati, povezovati se, soustvarjati).

109

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

Finalisti 2009 Med finaliste se je uvrstilo po odlo~itvi ocenjevalnih organov vseh 11 prijavljenih podjetij. Glede na to, kako kratek je bil ~as od razpisa do roka za prijavo in da gre za pilotni preizkus zamisli, obenem pa so merila zelo nadpovpre~no zahtevna, to ni majhna {tevilka. Zagotovo bo v naslednjih letih porasla. KATEGORIJA

[T. UVR[^ENIH

PODJETJA - FINALISTI

mikro/majhno

INFOTEHNA d.o.o., Domenca d.o.o., Informa Echo d.o.o.

srednje veliko

ATech elektronika d.o.o., mimovrste d.o.o.

veliko

Mercator, d.d., Si.mobil d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Trimo d.d., Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Premogovnik Velenje, d.d.

skupaj

podjetij

^lani Ocenjevalne komisije so bili: mag. Franc Ho~evar, predsednik, in ~lani: zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, red. prof. dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj, Jo`e Gornik, doc. dr. Ur{a Golob, mag. Aleksander Salki~, Polona Marin~ek, Sre~ko Pirtov{ek, Tonja Blatnik, mag. Aleksandra Podgornik, dr. Nadya Zhexembayeva, Jo`e Smole, Sa{a Mrak, Drago Kos, Metka [toka Debevec. Zmagovalce v posameznih kategorijah je komisija razglasila na slavnostni podelitvi nagrad, 3. junija 2009 ob 20.00 v Kazinski dvorani SNG Maribor. Ve~: www.horus.si.

110

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 »DELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacij« - zbornik prispevkov

9 ZAHVALA DRU@BENA ODGOVORNOST IMA VELIKO SINERGIJ HVALA, DA POMAGATE! ddr. Matja` Mulej, zaslu`ni profesor UM EPF, predsednik Programskega odbora konference in Anita Hrast, direktorica in{tituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference Veseli nas podpora, ki so jo In{titutu IRDO kot edinemu tradicionalnemu prireditelju znanstvenih konferenc o dru`beni odgovornosti v Sloveniji, izrekli: - predsednik Republike Slovenije prof. dr. Danilo Türk, ki je prevzel ~astno pokroviteljstvo enako kot njegov, àl pokojni, predhodnik dr. Janez Drnov{ek, - Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, ki je ~astni so-prireditelj, - Mednarodna federacija za sistemsko raziskovanje, ki je tudi ~astni so-prireditelj, - Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve, ki konferenco podpira è tretje leto, - Ministrstvo za gospodarstvo, enota za OECD, ki je operativni so-prireditelj, - Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki je konferenco podprla kot pomembno znanstveno prireditev, - Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, ki je operativni so-prireditelj, - [tajerska gospodarska zbornica, Maribor, ki je operativni so-prireditelj, - Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi, ki je operativni so-prireditelj, - strokovni partnerji, ki so ob è omenjenih sodelovali pri organizacij in izvedbi pilotnega projekta – podelitve Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus: Zdruènje Manager, Zdruènje delodajalcev Slovenije, Slovensko zdruènje ZN za trajnostni razvoj, [tajerska gospodarska zbornica in ~asopis Dnevnik, revija Kapital. - Mestni ob~ini Maribor - Slovensko narodno gledali{~e Maribor Vsem navedenim se za pomo~ in podporo iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre zagotovo kolegicam in kolegom, ki so s svojim znanjem in pomo~jo pomagali vzpostaviti nove in izpeljati obstoje~e projekte: - ^lanom ocenjevalne komisije za nagrado Horus: mag. Franc Ho~evar, predsednik, in ~lani: zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, red. prof. dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj, Joè Gornik, doc. dr. Ur{a Golob, mag. Aleksander Salki~, Polona Marin~ek, Sre~ko Pirtov{ek, Tonja Blatnik, mag. Aleksandra Podgornik, dr. Nadya Zhexembayeva, Joè Smole, Sa{a Mrak, Drago Kos, Metka [toka Debevec. - Sodelujo~im v procesu izvedbe projekta Horus: Mariki in Marku Poga~niku, Bojanu Cvetre`niku in Matiji Krivcu (ter njunim prijateljem), Magdaleni Tovornik, Alenki Jakomin, Poloni Marin~ek, Nataliji Postru`nik, Mirjani Mladi~, Sre~ku Pirtov{ku, Vanji Hazl, - ~lanom Programskega in Organizacijskega odbora konference, ~lanom Strokovnega sveta in{tituta IRDO, - Angelci Ademovi~ in njeni ekipi, - Uro{u Zupan~i~u, Kristijanu Blaì~u, Dori Kreitner, - Vsem, ki ste nama pomagali opraviti kateri koli del z dolgega spiska organizacijskih opravil, - Vsem sofinancerjem, sponzorjem in donatorjem , - In nenazadnje vsem, ki so h konferenci prispevali preko 40 prispevkov ve~ kot 50 soavtorjev iz osmih dràv s petih celin, in vsi udeleènci. Vsem navedenim, pa tudi vsem neomenjenim, ki v srcu veste, da cenimo va{e delo in pomo~, iskrena hvala. 111

4. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009 ÂťDELO - MOST ZA SODELOVANJE: odnosi do zaposlenih in razli~nih starostnih generacijÂŤ - zbornik prispevkov

112