Brihtne glavce promo by Jure Kramar

Brihtne Glav'ce EKSKURZIJA NA KRAS Prvi šolski izlet za devete, osme, sedme in šeste razrede v novem šolskem letu je celodnevno spoznavanje določenega predela Slovenije. Nekateri so se odpravili na Gorenjsko, spet drugi na Dolenjsko. Devetošolci smo se namenili na Kras, kjer smo si ogledali Škocjanske jame, prehodili Škocjansko učno pot in se najedli pravega slovenskega pršuta. Celodnevni izlet je potekal v sredo, 25. septembra. Vsi učenci smo se ob 8. uri zjutraj zbrali na avtobusni postaji, od kjer so nas avtobusi odpeljali do naše začetne točke, ki je bila za devetošolce pri vhodu v Škocjanske jame. Ko smo prispeli, smo najprej pomalicali, nato pa je sledil voden ogled jame. Sprehodili smo se skozi Šumečo in Tiho jamo. Naša najgloblja točka je bila 170 m pod zemljo. Občutek stati tako globoko je bil izjemen. Skozi Škocjanske jame teče tudi reka Reka, tako da smo nekaj časa hodili ob njenem vznožju. Izvedeli smo, da ob veliki količini dežja reka dokaj hitro naraste in to do izjemno velike višine. Imeli smo srečo, saj smo videli netopirja. Po končanem ogledu jame je sledil počitek, nato pa učna pot. Na učni poti smo izvedeli veliko zanimivih podatkov o parku Škocjanskih jam in o njihovi zgodovini (kako so gradili hiše, vodnjake, s čim so se preživljali itd.). Ob poti smo reševali tudi učne liste, ki so nam jih dali naši vodiči. Naša zadnja postaja je bil obisk pršutarne Lokve, kjer smo si najprej ogledali prostor, kjer sušijo pršut. Prostor je bil velik in vsepovsod so viseli pršuti. Ker pa so se nam ob gledanju pršuta že kar malo cedile sline, smo imeli srečo, da nas je po ogledu čakala degustacija pršut. Tako, se je tudi končal naš izlet, ki je bil ne samo zabaven, ampak tudi zelo poučen. V vseh štirih letih sem na ekskurzijah spoznala marsikateri predel Slovenije in se ob tem tudi veliko naučila, na kar sem zelo ponosna. Maša Setnikar, 9. b EKSKURZIJA NA GORENJSKO Z šestimi razredi smo se odpravili na Gorenjsko. Spremljale so nas tudi štiri učiteljice, ki so nas »krotile«.Te ekskurzije smo se veselili že kar nekaj časa, saj nam ni bilo treba v šolo. Najprej smo se z avtobusom odpravili v muzej v Kropi. V muzeju smo si ogledali pomanjšano tovarno in njeno delovanje. Nato nam je vodička pokazala zbirko, kjer so hranili več kot sto žebljev. Povedala nam je tudi, kako so včasih živeli tisti, ki so izdelovali žeblje. V eni hiši je bilo zelo veliko družin. V velikosti današnje dnevne sobe bi lahko bivalo vsaj pet družin. Pritličje so imeli za izdelavo in prodajo žebljev. V prvem nadstropju je imel šef tovarne s svojo družino stanovanje, višje pa so bili 6

Brihtne Glav'ce v šolo, saj je bilo na cesti polno dreves. Počasi smo spet dobili elektriko in tudi prometne poti so se uredile. Ko se zdaj vozim v glasbeno šolo in gledam, kaj je naredila narava, se ves čas sprašujem, kdo bo to pospravil, koliko časa bo trajalo, da bo narava spet lepa, ali bo spomladi sploh kaj zelenih listov ... Potem pa si rečem: narava že ve, kaj je najbolje zanjo. Mi pa se bomo morali žal sprijazniti z nesrečo in urediti gozdove, da bodo lahko spet v ponos Slovenije. Marjeta Malovrh, 9.b TUDI NARAVA NAS LAHKO PRESENETI Zatisnem oči in si želim zaspati. Trudim se z vso silo. Na trudna in napeta ušesa si polagam blazine in v mislih skušam najti lepe prizore. Premetavam se po postelji in si želim zaspati. Skoraj mi uspe, ko ponovno poči. Glas podrtega drevesa mi napne mišice in slišim, kako je padlo. Rahlo, a neopazno se mi zarosijo oči. Padlo drevo je umrlo. Le koliko jih še bo? Vsako padlo drevo in vsak pok mi predstavljata več skrbi. V tišini se oglasi telefon. Drevo je padlo na hišo, veliko ljudi je ogroženih. Strah me, saj vem, da je lahko ravno naša hiša naslednja. Pred nekaj dnevi si prav noben prebivalec te majhne, a v srcu ljudi velike Slovenije ni mislil, kaj bodo prinesli prihajajoči se dnevi. Še dan prej sem se brez skrbi sprehajala mimo gozda in nisem opazila njegovega čara. Videla sem ga že tolikokrat, da se mi ji zdel že vsakdanji in nič posebnega. Danes se ponovno sprehajam ob njem, a tokrat z drugačnimi čustvi. Vidim ga in se ponovno zavedam, da stoji. Čutim njegovo bolečino in žalost. Deli njega so se podrli in šele zdaj, ko je povzročil škodo in razdejanje, ga opazimo. Hodim naprej in sledim stezi, ki me privede do vasi. Hiše so večinoma prazne. Skozi okna lahko vidim samo pridne žene, ki kuhajo čaje za gasilce in sosede. Ljudje v hudih stiskah preprosto stopimo skupaj in si pomagamo. Naše pridne roke garajo cel dan, dokler se mrak ne spusti tako globoko, da preprosto ne vidimo več ničesar. Zdajšnja naravna katastrofa nam je lahko kot povod v pogled, kako enotni smo lahko ljudje in kako hitro lahko pozabimo na vse spore in zamere. Čeprav se vsi prostovoljci, gasilci, vojaki, domačini in prav vsi ljudje trudimo odpraviti nastalo škodo, bodo posledice dolgotrajne. V Sloveniji, ki je zeleno srce Evrope, je padlo toliko dreves kot v zadnjih petdesetih letih skupaj in prav toliko let in še več bomo morali čakati, da se bode rane gozdov vsaj pretežno zacelile. Včasih te takšna nesreča potisne na realna tla in tudi tisti z najbolj ledenimi srci gledajo okolico v drugačni luči. Že vrsto let onesnažujemo ozračje in Zemljo, tako da nam je narava v neki meri povrnila in nas spomnila, kako zelo pomembna je za naše preživetje. Hkrati pa nam je pokazala, kako požrtvovalni smo ljudje in koliko topline in medsebojne pomoči premoremo v najhujših trenutkih. Maša Setnikar, 9. b

OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC PRELITA Z ZELENO Na Osnovni šoli Polhov Gradec smo 14. aprila praznovali zeleni dan. Vsi učenci smo si tega dne nadeli vsaj eno oblačilo zelene barve, da tudi navzven pokažemo, da nam ohranitev čistega in zelenega okolja veliko pomeni. Seveda pa smo na naši šoli tudi drugače še kako dejavni na tem področju. O tem priča tudi ekozastava, ki plapola ob vhodu v šolo in si je nismo prislužili kar tako. Že dolga leta namreč pridno sodelujemo v različnih projektih: zbiranju starega papirja, 15

Brihtne Glav'ce tonerjev, električnih in elektronskih aparatov in baterij ter pridno čistimo okolice šole. Na pozabimo omeniti tudi našega eko vrta, za katerega marljivo skrbi kar nekaj učencev. Mogočen zelen travnik, poln cvetlic, dobre volje in srečnih otroških obrazov je zapolnil pogled vsakega srečneža, ki je na zeleni dan prečkal prag naše šole. ''Zelena telesno in čustveno dobro vpliva na srce, prinaša telesno razumevanje in sprošča,'' nam je pojasnila vodja zelene šole Katja Premrl, učiteljica biologije in kemije. Skozi to magično barvo, ki nas v življenju spremlja skoraj na vsakem koraku, smo se učenci in učitelji povezali in skupaj ustvarili pravljico, ki je iz dneva postala teden. Šola je bila okrašena z zelenimi šopki, stojnico in plakati, ki smo jih učenci izdelali pri razredni uri. V čast nam je bilo, da smo lahko skupaj odkrivali neverjetne učinke te barve. Kot da teden ni bil že dovolj zanimiv in neverjeten, smo se srečali in počastili tudi dan Zemlje. Z zeleno smo Zemlji, ki je naš dom in življenje, pokazali, da jo spoštujemo in imamo radi. ''Verde que te quiero verde,'' se glasi španski stavek, ki bi ga v slovenščino prevedli: ''Zeleno, ki te ljubim zeleno.'' Ja, zeleno barvo se splača ljubiti in jo občudovati, saj je iz nje sestavljen svet in z njo pobarvan naš pogled. Označuje vse, kar spada v naravo, in označuje nas ljudi, ki z njo živimo. Maša Setnikar, 9. b

EKO PESEM Očiščevalne akcije prirejamo, našo domovino očiščujemo. Odpadke po tleh pobiramo in v zabojnike jih mečemo. Danes vsak nekaj zelenega nosi, narava pa nam cvetje trosi. Pomlad se že začela je in zdaj v zeleno odeto je vse.

Brihtne Glav'ce V OPB SE IMAMO LEPO Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja skrbimo za to, da učenci, poleg vseh obveznosti, izživijo tudi svoja ustvarjalna nagnjenja. V tem šolskem letu smo tako izvedli mnogo projektov v medsebojnem sodelovanju učencev od prvega do petega razreda. V ''Tednu otroka'' je bil vsak dan namenjen drugi dejavnosti. V ponedeljek smo uporabili ročne spretnosti pri izdelavi fantkov in punčk iz odpadnega materiala, v torek smo preizkušali brbončice ob peki šmorna, piškotov in čokoladnih lizik, v sredo smo preverjali naše gibalne sposobnosti na postavljenem spretnostnem poligonu in ob igranju dvoranskega hokeja, v četrtek smo preverjali znanje slovenskega jezika ob igrah pisanja in branja, v petek pa smo uživali ob izbranih filmih, risankah in kokicah. Naslednji projekt je bil ''Kostanjev piknik''. Učenci so med tednom prinašali kostanj, ki smo ga v petek nekaj skuhali, nekaj pa spekli na velikem žaru. Poleg tega smo se preizkušali, kdo bo naredil najdaljši krompirjev olupek in kdo bo strl največ orehov. Kakšni talenti se skrivajo v bodočih oblikovalcih, je bilo vidno v projektu ''Nore buče''. Nastali so izdelki, res vredni občudovanja. Za ''Miklavžev sejem '' smo cel mesec prej izdelovali zelo lepe, domiselne, unikatne voščilnice, ki smo jih na sejmu tudi prodajali. Voščilnice pa smo izdelali tudi za potrebe šole, občine in Rdečega križa. Na sejmu pa smo učitelji vodili tudi ustvarjalne delavnice na teme: Ko zadiši po piškotih, novoletni okraski, dišeči svečniki, praznični venčki. Na ''Dnevu šole'' smo pripravljali zanimive zelenjavne namaze in sadne koktejle po domačih slovenskih receptih. Čeprav učenci sicer niso najbolj navdušeni nad zelenjavo, so tokrat vsi obloženi kruhki šli v njihove želodčke. Za ''OPB ima talent'' je med učenci največ navdušenja, saj se nanj pripravljajo celo jesen. Na nastopih se izkažejo učenci tako v plesnih, pevskih, recitatorskih talentih, v igranju na inštrument kot tudi v igranju skečev. Vse to ocenjuje ''stroga žirija'', ki seveda izbere največji talent. Veliko veselja je prineslo ''Pustno rajanje''. Ob zabavnih igrah z robčki, balončki, bonbončki … smo navijali za karte srce, kara, pika in križa, v katere smo bili preoblikovani učitelji. Vse vile, princese, klovni, kavbojci, čarovnice, pikapolonice … pa so svojo umetniško sliko pokazali na sprehodu po pisti. S projektom ''Bonton'' smo želeli spomniti učence na čudežne besede ''hvala, prosim, oprostite'' in njihove učinke, pa tudi na pozdravljanje med udeleženci v šoli in kulturno obnašanje v jedilnici. V ta namen smo po hodnikih in v jedilnici izdelali vrsto plakatov in stebrov s temi napisi. Izdelali pa smo tudi kozolčke z napisi, na katerih smo se zahvalili vsem, ki ne hodijo po travi, in vsem, ki ne parkirajo na pločnikih pred šolo, saj tako pokažejo, da jim ni vseeno za varnost svojih otrok. Projekt '' Viteški dan'' pa je pokazal na dobre lastnosti vitezov, kot so moč, vztrajnost, poštenost, iznajdljivost, sodelovalnost, spomin, pogum, zaupanje, pravičnost … , ki so veljale nekoč in ki so vrline še danes. Viteški duh med udeleženci je bil prisoten in najboljši so bili povišani v častni red vitezov Polhovega Gradca. Ne gre pa pozabiti, da smo celo leto skrbeli tudi za okrasitev razrednih panojev, hodnika in avle ob različnih letnih časih, praznikih, prireditvah in proslavah na šoli. Za konec pa se bomo na ''Vodnem dnevu'' ob igrah zabavali z vodo in balončki. Vsem želimo lepe počitnice, polne zanimivih dogodivščin in nasvidenje jeseni. Srečno! Učitelji OPB USTVARJANJE V PODALJŠANEM BIVANJU

Brihtne Glav'ce

Brihtne Glav'ce PESEM O ŠOLI

ŠOLA IN SREČNI DNEVI

Šola je res čudna stvar, ki ni za vsakogar.

Oh, že prišel je srečni dan, ko srečal bom sošolce.

V šoli se veliko učimo, zato kdaj trpimo.

Ob 6:15 me prebudil je

Vse pa tudi ni slabo, saj tudi v šoli je lepo.

cvileči zvok budilke .

Blaž Laznik, 7. a

Nadenem hitro hlače si in jopico zeleno.

ŠOLARJI

Po hodniku zdrvim in nadenem si superge.

Ko me budilka zbudi, joj, ne v šolo se mi mudi.

Nato jo mahnem v kopalnico,

Hitro vstanem iz postelje, ker ob osmih šola se začne.

si pokrtačim zobke svoje,

Prvo uro imamo slovenščino, kjer se s črkami zabavamo.

frizuro si hitro naredim in v Kurjo vas na avtobus zdrvim.

Potem matematika prihiti, ki se je vsak boji.

Oh, že prišel je srečni dan,

Malica na vrsti je, kjer s hrano sladkamo se.

ko z avtobusom vozil se bom

Športna najboljši predmet je, s tem strinjamo vse punce se.

noč in dan. Domačo pisal bom nalogo, se pridno bom učil, da lepe ocene bom dobil.

Angleške besede rada imam, zato svojega znanja ti ne dam.

Oh, komaj čakam drugi srečni dan,

Pri zgodovini zabavno je, s tem strinjam se.

ko spet se vrnil počitniški bo dan.

Na roke damo si milo, da lahko grem na kosilo.

Gabrijel Kavčič, 7. a

Zadnja ura prihiti, potem vsak po svojih opravkih odhiti. Sara Oblak, 7. a

Brihtne Glav'ce VRTNICA IN JURČEK Vrtnica in jurček sta rasla skupaj. Pa je rekla vrtnica jurčku: »Poglej, kako sem lepa in ljudje me imajo rajši kot tebe.« Jurček pa je odgovoril: »To bomo pa še videli. Poglej, tamle nekdo prihaja. Bodiva raje tiho in bova videla, koga bo nabral: nas – jurčke ali vas – vrtnice.« Sprehajalec je prišel do jurčka in vrtnice. Seveda je hotel odtrgativrtnico, a se je takoj zbodel, ker je imela ostre trne. Zato je raje vzel jurčka. Jurček je še smeje pomahal vrtnici, medtem ko se je sprehajalec oddaljeval. Vrtnica pa je izvedela, da lepota ni vse. Popotnik in njegova družina pa so se jurčka zelo razveselili.

BOBEN IN VIOLINA V neki hiši je fantič igral na boben. Boben si je mislil: »O, kako lepo zvenim.« V neki drugi hiši pa je dekle igralo na violino. Violina si je mislila: »O, kako lepo zvenim.« Pa sta začela ta dva – fant in dekle, ki se sploh nista poznala, hoditi vsak posebaj na nastope. Ko je dekle z violino gledalo fanta z bobnom, si je mislilo: »O, kako lepo igra. Lahko bi imela boben.« Violina je vedela, kaj si misli deklica, in je postala ljubosumna na na boben. Potem je nastopila še deklica z violino in fant z bobnom jo je poslušal in si mislil: »Joj, kako lepo igra. Lahko bi imel violino!« Boben je vedel, kaj premišljuje fant in zato je bil ljubosumen na violino. Čez nekaj let sta se fant in dekle spoznala, se zaljubila in se poročila. Skupaj sta nastopala, ona z violino in on z bobnom. Šele sedaj sta violina in boben slišala, kako lepo zvenita skupaj. DVE ŽABI Nekoč pred davnimi časi sta se gospod Žabar in gospa Žabon srečala. Zaljubila sta se. Gospod je v klobuku nosil lonec in pravljice je skoraj konec. Gospa pa je v torbici nosila očala in pravljica se je končala. GRAHEK IN GOSPA FIŽOL Nekoč je živel Grahek. Skakal je sem in tja. Pa je srečal gospo Fižol. Grahek se je zasmejal: »Kakšne smešne oblike si!« »Kakšne si pa ti?«ga je vprašala gospa Fižol. »Kakšne? Okrogle vendar!« je odgovoril Grah. Pa ju je pobrala deklica in ju je pojedla. Neli Dolinar, 2. a

Brihtne Glav'ce

PG Editorial Welcome to this year’s edition of PG Times, the supplement to our school newspaper Brihtne Glavce. In this issue you will be able to read an extraordinary interview with one of the biggest boy band attractions of our time! If boy bands are not your cup of tea, then you might enjoy our articles about different topical issues such as ecology. Having a teenage crisis? No worries. Go through our advice column, other teens are experiencing similar problems to yours – and they might have already found the solutions. Don’t forget to enjoy are literary sections and browse through are comics and riddles. And last – but not least – enjoy your summer holidays! Katarina Gostinčar

How To Save The Planet Simple! Follow these rules: 1. We must save the energy. 2. We must make electric cars. 3. We musn't smoke. 4. We must save the water. 5. We must recycle. 6. We musn't dispose rubish just anywhere. 8. We shouldn't use fuel. 9. We should use bio fuel. Anže Švarc, 8. a

The American way of life Americans are very interesting people. I like some things about their lifestyle and there are also things that I don’t like. First, let’s see some good things. They have so many amazing fast food restaurants like McDonald’s Burger King, Subway, KFC, Pizza Hut etc. I would love to have them all here in Slovenia. I know it’s not healthy, but admit it, fast food is delicious. Then there is Amazon. It must be amazing to have everything on one online shop. We have Mimovrste, but it’s nothing compared to Amazon.com. 66

Brihtne Glav'ce Furthermore, lots of people in the USA read superhero comics. My favourite ones are Batman & Captain America. Here in Slovenia, we can watch superhero movies and play games, but there are no comics here! Why not? And of course, Hollywood. All the amazing feature films come from the United States. All the big cities in the US have very tall skyscrapers, too. They look pretty amazing and I would love to live on the 20th or 30th floor with amazing view of the city. There are also many amazing musicians in the USA. And now the bad things. American sports. Ty are stupid. What’s the point of American football and baseball? And the food – before I said that fast food was nice, but in the US it went too far. Almost all the food there is “fast”. Then, in America, you have to pay for every song or movie, and if you download them, you go to jail. My motto is: when life gives you lemons, take them. It’s the same with music and I’m glad that the regulations aren’t that strict here. Also, I don’t agree with thinking that everyone should own a gun. This disturbs me a lot about America. So, American society is both good and bad. Anyway, I don’t think that I will ever live in the USA. I prefer Europe. Klemen Trobec, 9. b

Interview: ONE DIRECTION Yesterday our school hosted very special celebrities. A lot of our students, especially girls, were so happy. They met their idols. Do you already know who these celebrities were? They are the most popular British – Irish boy band in the world. This very special band was One Direction.  Our English teacher decided that we have to do an interview. She chose their biggest fan Manca, a casual fan Anja and Tadej, someone she thought could be more objective, all from class 9. “Hello! How are you?” Liam: “Very good, thanks. Today we met a lot of our directioners and all of them were incredible. We have really the best fans in the whole world!” “If we are talking about directioners ... Niall, what can you say about us?” Niall: “I can just say that you’re the best. All groups would like to have fans like us. You do everything for us and you are with us everywhere. Because of you, directioners, we are where we are.”