015 Kapital 08 04 2010

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA:

STIV XOBS - APPLE: INOVACIJA KAKO LEK PROTIV RECESIJATA STRANA 14

KOLUMNA

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

POKERSKI FACI STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 8. APRIL. 2010 | BROJ 15 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

PRVIOT ANTIKORUPCIONER OSTRO REAGIRA: NA ZATVORAWE, V^ERA 07.04.2010, 13.00~.

SELAMI: VLADATA VR[I ATAK VRZ PROGRAMITE ZA ANTIKORUPCIJA!?

MBI 10 MBID OMB

1,16% 0,16% 0,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,55 45,76 1,34

BRENT NAFTA BRE EURORIBOR EURORIBO

86,07 1,22%

INDEKS D NA MAKE MAKEDONSKA BERZA (07.04)

7

AFERA DAJMLER “PODMA^KAL” 4,7 MILIONI EVRA VO HRVATSKITE MINISTERSTVA

22

NOVI 60 ILJADI PENZIONERI DO 2030 ]E NAPRAVAT PUSTO[ VO PENZISKIOT SISTEM

SKANDALOZNO: LEKOVI NA RECEPT SAMO DO 14 ^ASOT

10 3

2 08.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 8 APRIL 2010

NEBOTO E LIMIT ...!?

tkako sednaa vo foteljite, makedonskite pratenici i od vladeja~kata koalicija na VMRO-DPMNE, a i na SDSM, site zaboravija da otvoraat su{tinski pra{awa.

Ova direktno predizvika vladinite ministri i zamenici, sose tretiot e{alon, da zaboravat {to zna~i da si nositel na javna funkcija i kakva odgovornost proizleguva od toa. Pa zatoa denovive sme svedoci na serija blokadi ...

Od samoto doa|awe na vlast, od 2006 godina sega{nata koalicija kako da postavi pravila na igra, so koi za mnogu va`ni pra{awa dr`avnite lideri ostanuvaat zatvoreni vo zgradata na “Ilindenska bb” (bez zborovi i stavovi)!

Odlukite {to tamu se nosat, na narodot mu se plasiraat vo forma na dekreti, sugestii, ponekoga{ i “ostri tonovi zad scenata”. Ednostavno ne postoi debata vo javnosta.

Od druga strana, nezadovolstvoto od vladinite odluki se manifestira preku pres-konferencii na opozicijata (~esto proma{eni ili zadocneti temi), izjavi na “anti” vladini eksperti, i eventualno po nekoj siten protest na grupa gra|ani (pra{awe od kogo se organizirani!?), koi se dovolno hrabri da izlezat na ulica bez da se pla{at deka }e bidat napadnati od policijata!?

A se slu~uva i toa opoziciski visok funkcioner da brifira za mnogu va`na tema za buxetot, a pritoa da bara da ostane anonimen, so {to, osven {to ne ja otslikuva politikata na opozicijata po toa pra{awe, ostava proc-

O

tor, mediumot da mu ja vodi politi~kata bitka!

Pa toga{ zo{to se ~udime na vladinata koalicija za vakvata nedemokratska politika, za koja pi{uvame podolu!

A vladinata politika podolgo vreme e – da dobiete intervju od pratenik na vlasta, ili od vladin funkcioner e predizvik na sekoj novinar ~ie ime ne e vo spisokot na nivni milenici. Intervju od prviot ~ovek na Vladata, pak zaslu`uva “makedonski pulicer”!? Toj ne saka ni soo~uvawe so liderot na opozicijata – oti saka da odgovara samo pred narodot, ne pred oponentite! I toa ne ba{ pred koj bilo narod. Eve u{te ... Eden primer: Vicepremierot za evrointegracii Vasko Naumovski {okira so “diktatorskata naredba” - sekretarot da mu gi proveruva site poraki i celata komunikacija na vrabotenite vo Sekretarijatot za evropski pra{awa so delagacijata na EU vo zemjava predvodena od ambasadorot Ervan Fuere. ^umu e toga{ postoeweto na ovoj Sekretarijat? Kako Naumovski planira da ja nosi zemjata vo Unijata, a da ne komunicira (ili da komunicira samo koga toj saka) so nejziniot ambasador? Odnosno da komunicira “strogo doverlivo” i strogo “posmatrano”!?

Znae li Naumovski deka Brisel od v~era ve}e ima zapi{ano “minus” vo tefterot pred junskiot posleden samit pod {pansko pretsedatelstvo! A datumot za pregovori?

Vtoriot primer: Amandmanot na zakonot za dr`avna revizija! Spored ovoj amandman - pratenicite ve}e nema da smeat da debatiraat za zavr{nata smetka na Buxetot! A nema

HAER I TRIVJU NE SE OTKA@UVAAT OD INVESTICIJATA VO BUNARXIK KKATERINA ATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

da ima debata nitu za naodite na dr`avnite revizori za rabotata na javnite institucii!

Prosto ka`ano Vladata nema namera da im objasnuva na narodnite izbranici (zna~i na gra|anite!) kako, i za {to gi tro{i dr`avnite pari! Pa otkrivaweto na milionskite sumi proneveri na dr`avni pari, i taka }e bide istretirano samo so po nekoj mediumski natpis.

Zo{to sega i pratenicite da razgovaraat za se poo~igledniot kriminal i ogromnite sumi {to nenamenski gi tro{at vladini funkcioneri!?

Se nametnuva pra{aweto - posle vakvite frapantno nedemokratski potezi {to e slednoto {to mo`e da se o~ekuva, na primer, deneska na liderskata sredba!? Vo me|uvreme ...

Sobranieto e poni`eno, degradirano, staveno vo kompletna senka na Vladata. Ako Sobranieto e nemo}no da zauzdi nekoja pogre{na vladina politika, toga{ za Vladata na Gruevski samo neboto e limit ... do nekoi sledni izbori!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

VIKTOR MIZO ZA KAPITAL:

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1.6

ilijardi evra iznesuvaa deviznite rezervi na Makedonija na krajot od 2009 godina i vo odnos na 2008 se pogolemi za 102,6 milioni evra. Spored Narodnata banka, zna~itelen pridones vrz rastot na deviznite rezervi ima{e prilivot na sredstva od evroobvrznicata i od raspredelbata na specijalnite prava na vle~ewe, koi go nadomestija namaluvaweto na deviznite rezervi vrz osnova na intervenciite na devizniot pazar. Vo prvata polovina od godinata, globalnata finansiska i ekonomska kriza, koja dovede do nepovolni dvi`ewa vo bilansot na pla}awa, vlijae{e za zgolemuvawe na pobaruva~kata na devizi, pritisok vrz devizniot kurs na denarot i za intervencii od NBM so neto-proda`ba na devizi vo iznos od 313,9 milioni evra.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vo intervju za Kapital, koe }e bide objaveno vo petok, direktorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo izjavi deka imal komunikacija so odgovornite od Haer i Trivju, koi demantirale deka ja napu{tile najavenata investicija vo Makedonija. Mizo vo intervjuto za Kapital objasnuva kako Agencijata vo idnina osven {to }e privlekuva investicii, }e go promovira i makedonskiot izvoz na kinesko-korejskata VERICA JORDANOVA kompanija, so koja makejordanova@kapital.com.mk donskata vlada potpi{a dogovor pred edna apo~nuvaweto godina, vo april 2009 na proektot godina. vo Makedonija ne odlo`en Minatata nedela vo ambasadata na Kina ne za kratko. mo`ea da ni dadat konSo ogled takt so investitorot, so na toa deka obrazlo`enie deka “tie uslovite na pazarot nemaat kancelarija vo po ekonomskata kriza Makedonija” . se promeneti, kako i Haer i Trivju preku poradi brzata promprviot ~ovek na Agenciena na tehnologijata za jata za stranski invesproizvodstvo na ramni ticii sega potvrduvaat ekrani i monitori, nie deka investicijata ne se bevme primorani da otka`uva, no i precizno gi adaptirame na{ite ne potvrduva koga to~no investiciski planovi za }e startuva novata fabda mo`eme da bideme rika vo Bunarxik. konkurentni na evropVo intervju za Kapital, skiot pazar, kade {to koe integralno }e bide sakame da izvezuvame objaveno vo petok, prvmu pi{ale pretstavniciot ~ovek na Agencijata ite na Haer i Trivju na direktorot na Agencijata tvrdi za stranski investicii, Viktor Mizo. Tie vo e-mail komunikacija mu pi{ale deka investiciskiot plan e vo finalna faza i deka nema da ima pomestuvawe na planiranite rokovi za startuvawe na fabrikata za proizvodstvo na LCD monitori vo Bunarxik!

Minatata nedela Kapital pra{a do kade e investicijata od devet milioni evra

Z

deka krizata gi pomestila rokovite i investiciskite planovi na kompaniite so koi Vladata skklu~i investiciski dogovori, no deka nema otka`uvawe na niedna od tie investicii.

Mizo veli deka raste interest kaj stranskite investitori za Makedonija. Promotivnite kampawi za Makedonija kako investiciska destinacija, dale rezultat.

Mizo objasnuva deka drasti~no raste brojot na poseti od strana na investitorite ne samo na komapnii od regionot, tuka i od kompanii od Evropa, Severna Amerika i od Azija.

“Postapkata vo koja eden investitor }e donese odluka za nekoja investicija e mnogu dolg.

Zatoa i rezultatite od na{ata rabota ne mo`at da bidat vedna{ vidlivi. Za nas e uspeh {to Makedonija uspea da vleze vo potesniot krug za izbor na zemji za investirawe na pove}e stranski kompanii”, veli Mizo.

NAVIGATOR LIDERI

08.04.2010 NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

3

STOP ZA DIVITE KOPA^I oa|aj}i od toa deka prirodnite bogatstva se va`en preduslov za mo}ta i ekonomskiot razvoj na sekoja dr`ava, ministerott Besimi re{i da vovede red vo eksploatacijata naa mineralni surovini vo na{ata dr`ava. Nie nemame nafta i gas, no imamee rgolemo bogatstvo na mineralni surovini koi nekontrolirano se eksploatiraat so {to na dr`avata & se nanesuva ekonomska {teta, a na prirodata & se degradira biodiverzitetot.

Ministerot Besimi re{i da povede otvorena vojna protiv site koi divo gi iskopuvaat i eksploatiraat mineralnite surovini i so toa ja potopkopuvaat ekonomijata na dr`avata.

Za da izvojuva sigurna pobeda vo ovaa bitka, negoviot resor podgotvuva Strategija za geolo{kite istra`uvawa i racionalno iskoristuvawe na mineralnite surovini za period od 2010 do 2030 godina.

Ovoj negov proekt e zna~aen i zatoa {to

P

ELIZABETA KAN^EVA-MILEVSKA

TONI SIMONOVSKI

BOJKO BORISOV

NIKOLA TODOROV

ove}e od zna~aen e egendarnoto “Ohridlenstvoto vo EU ne a Tetovskiot uniP zakonot za upravu- Lsko leto” se najde ^mu pomogna da gi Nverzitet foteljite vawe so kulturnoto i i vo agendata na Ev- dovede bugarskite plati treba da se polnat prirodnoto nasledstvo vo Ohridskiot region

ropskata festivalska asocijacija

na evropsko nivo

zakonski, a ne so dekreti

SKANDALOZNO

LEKOVI NA RECEPT SAMO DO 14 ^ASOT

Vo nekoi apteki na Zegin denovive ne mo`e da se dobie lek na recept zatoa {to na smena ne bil diplomiraniot farmacevt!? Aptekarite tvrdat deka go po~ituvaat zakonot i se pla{at od eventualni kazni, a od Fondot smiruvaat deka formalnata odluka za odlo`uvawe na ova pravilo naskoro }e se donese ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

enovive vo nekoi apteki niz Skopje lekovi na recepti se izdavaat samo do 14 ~asot! Obrazlo`enieto za ovaa merka e poradi toa {to dotoga{ e rabotnoto vreme na diplomiraniot farmacevt vo aptekata.

Aptekite se pla{at da ne bidat kazneti zatoa {to formalno na sila na 1 april stapi zakonskata obvrska aptekite vo sekoja smena da imaat po eden diplomiran farmacevt.

Aptekarite komentiraat deka nemaat dovolno kadar da ja zadovolat ovaa obvrska i zatoa se re{ile na vakov ~ekor- neizdavawe na lekovi od pozitivnata lista vo vtora smena. „To~no e deka vo momentov vo aptekata na Zegin vo Buwakovec od pozitivnata lista lekovi se izdavaat samo od 8 do 14 ~asot bidej}i dotoga{ e rabotnoto vreme na farmacevtot.

Vo momentov ostanatite farmacevti koristat odmor i zatoa ne mo`evme da im izlezeme vo presret na gra|anite”, izjavi za kapi-

D

tal Vesna Popova, direktor vo Zegin.

I pokraj toa {to Ministerstvoto za zdravstvo i Biroto za lekovi odlu~ija nepo~ituvaweto na ovaa zakonska odredba da se tolerira do 2017 godina, aptekite nemaat dobieno nikakva pismena potvrda za ova i zatoa se pla{at od eventualna kazna. „Nie nemame nikakov pi{an dokument so koj ni se dava preoden period od sedum godini. Usnite vetuvawa od Fondot, Ministerstvoto i Biroto za lekovi, ne ni zna~at mnogu”, potencira{e Popova.

Od Fondot za zdravstvo velat deka Biroto za lekovi i Ministerstvoto za zdravstvo treba da donesat praven akt so koj i oficijalno }e im se dade preoden period na aptekite do 2017 godina. „Zakonot od pred tri godini jasno ka`uva deka aptekite mora da imaat eden diplomiran farmacevt so rabotno vreme od 8 ~asa. Na aptekite im e ostaven preoden period od sedum godini, no toj praven akt ne e donesen i mo`ebi zatoa aptekite se pla{at od kazni. Nie kako Fond vo april nema da gi kaznuvame

3 FAKTI ZA...

69,1% 177,6% 15%

E ZGOLEMENA VREDNOSTA NA OTKUPOT I PRODA@ BATA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO FEVRUARI, SPOREDENO SO ISTIOT MSEC LANI E POGOLEMA VREDNOSTA NA OTKUPOT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI OD INDIVIDUALNI PROIZVODITELI E ZGOLEMENA PRODA@ BATA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI OD STRANA NA PRETPRIJATIJATA

FATMIR BESIMI }e ja eliminira nelojalnata konkurencija vo ovaa oblast na koja se `alat od makedonskata asocijacija za rudarstvo naveduvaj}i bezbroj primeri na nezakonska eksploatacija na mineralni surovini i rudi pred s$ na divoto iskopuvawe na pesok od re~nite korita.

So najavenata strategija }e bidat pobedeni site ovie divi kopa~i, i }e se vovede red vo eksploatacijata na prirodnite resursi - od mineralna voda do pesok i kamen za grade`ni{tvo.

GUBITNIK

U[TE EDEN GAF osledniot od nizata gafovi na vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski ski potvrduva deka Makedonija ja povtorno nema “vicepremier za evropski pra{awa”. Vo izminatiot period e evidentno deka Naumovski se zanimava so s$, osven so ona so {to treba dobli`uvaweto kon ~lenstvo vo Evropskata unija.

Poslednoto pismo koe proocirkulira od Sekretarijatot za evropski pra{awa wa so koe se ograni~uva komunikacijata na vrabotenite so Delegacijata na Evropskata komisija e u{te edna potvrda za netransparentnosta na ovaa institucija.

Imeto na vicepremierot i pred desetina dena be{e top-tema koga be{e izbran za docent na Pravniot fakultet.

Ona {to nedostiga e vicepremierot da izleze javno i da objasni kako odi procesot na evropska integracija, do kade sme so realiziacija na Nacionalnata programa za usogla-

P

aptekite bidej}i o~ekuvame ovoj mesec Ministerstvoto za zdravstvo i Biroto za lekovi da go donesat toj praven akt za preoden period” velat od Fondot za zdravstvo.

Neodamna od Farmacevtskata komora izjavija deka vo Makedonija nema dovolno farmacevti za da mo`e vo sekoja apteka vo dvete smeni da raboti diplomiran farmacevt. Ottamu potenciraa deka ima okolu

1.700 diplomirani farmacevti {to dobile licenca od Komorata, a ima blizu 800 apteki. Samo za ovie apteki, za potrebite na dvete smeni vo sekoja od niv, im se potrebni najmalku 1.600 diplomirani farmacevti.

Kaznite koi se predvideni za nepo~ituvawe na ovoj zakon se kolku edna mese~na kvota koja aptekata ja dobiva od Fondot.

PROCENKI...

VASKO NAUMOVSKI NA AUM UMOVSKI suvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so evropskoto? Da ka`e dali i kako Makedonija se podgotvuva za pregovara~kiot proces koga za toa }e dojde vreme?

Dali usoglasuvaweto so evropskite standardi na rabotewe se realiziraat na teren? Makedonskata javnost ima potreba od mnogu pove}e informacii za dvi`eweto na zemjata kon Evropskata unija, a toa definitivno treba da go stori vicepremierot Naumovski.

MISLA NA DENOT

BUJAR OSMANI minister za zdravstvo

ZDRAVSTVOTO NE TREBA DA ZAVISI OD POEDINCI dravstveniot sistem ne mo`e da zavisi samo od edna institucija ili od voljata i entuzijazmot na poedinci. Neophodno e site zdravstveni institucii i relevantni faktori da poka`at pogolema podgotvenost i odlu~nost da go prezemat svojot del od tovarot {to go nosat neophodnite promeni vo funkcioniraweto na zdravstveniot sistem - izjavi v~era ministerot za zdravstvo Bujar Osmani po povod Svetskiot den na zdravjeto.

Toj istakna deka zna~aen proekt za javnoto zdravstvo vo Makedonija vo momentot e nabavkata na sovremena medicinska oprema za bolnicite. Spored Osmani, vo zdravstvoto se sproveduvaat tekovni kapitalni investicii vo vo vrednost od 100 milioni evra.

Z

DA SE SPRAVUVATE SO LU\E E VEROJATNO NAJGOLEMIOT PROBLEM SO KOJ SE SOO^UVATE, OSOBENO AKO STE VO BIZNISOT. ISTO E I AKO STE DOMA]INKA, ARHITEKT ILI U^ITEL

DEJL KARNEGI POZNAT AMERIKANSKI AVTOR NA MOTIVACISKI KNIGI

4 08.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...GODI[NINA OD ZEMJOTRESOT

...HUMANITARNA MISIJA

...EKOLOGISTITE VO AKCIJA

Akiqa, grad bez lu|e

Madona so nova akcija

Grinpis

vetskata pop-diva Madona so svojata posvoena }erka e ove}e od 250.000 lu|e so fakeli i sve}i vo racete no} lenovite na Grinpis ja blokiraa prugata koja vodi od S vo nova humanitarna misija vo Malavi. So cel za{tita ^nuklearnata centrala vo Francija vo znak na protest P ta vo ponedelnikot pominaa vo prazniot grad Akiqa, na naselenieto od su{ata, Madona otvori nova pumpa za protiv transportot i deponiraweto na otpad vo Rusija. vo znak na po~it kon 308 zaginati vo minatogodi{niot zemjotres.

FOTO NA DENOT

voda.

Golema sorabotka za razvoj na mali vozila Izvr{niot direktor na RenoNisan, Karlos Gon (levo) i negoviot kolega od Dajler, Diter Ze~e, v~era potpi{aa dogovor za strate{ka sorabotka, koja podrazbira podelba na tro{ocite za razvoj na motori i mali modeli na vozila. Kompaniite dogovorija i razmena na akcii, taka {to Reno i Nisan }e prezemat po 1,55% od Dajmlerovite trezorski akcii, a germanskiot koncern }e dobie 3,1% udel vo francusko-japonskata grupacija. Analiti~arite se uvereni deka strate{koto povrzuvawe }e bide korisno za dvete strani, a osobeno za Dajmler komu {to e potreben posilen probiv na pazarot za mali avtomobili.

Iako Dajmler, Reno i Nisan }e ostanat samostojni kompanii, se smeta deka nivnoto partnerstvo ima potencijal seriozno da gi zagrozi vode~kite kompanii vo avtoindustrijata.

DVA, TRI ZBORA “Nema dokumenti za kra`ba ili is~eznuvawe na nafta. Sudot treba da pobara od obvinitelstvoto da ka`e kade se dokumentite vo koi se potvrduva deka naftata bila ukradena“ MIHAIL HODORKOVSKI porane{en sopstvenik na naftenata kompanija Jukos

“Na sekoj funkcioner koj izvr{uva pove}e funkcii, a do 1 april ne se izjasnil koja }e ja zadr`i, po zakon mu prestanuvaat site funkcii osven taa {to prva po~nal da ja izvr{uva. Vo sprotivno, }e vr{i kriminalni aktivnosti“ ^EDOMIR ^UPI] pretsedatel na Odborot na Agencijata za borba protiv korupcija vo Srbija

“Pretsedatelot na Avganistan Hamid Karzai e mentalno nestabilna li~nost koja konzumira droga“ PITER GALBRAJT porane{en visok pretstavnik na ON

GADGETS

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

NOVI KOMPJUTERI OD SAMSUNG

S

amsung pretstavi dva novi all–in-one kompjuteri U250 i U200.

I dvata imaat ekran na dopir i poddr{ka za multi-dopir zapisi.

Modelot U250 ima 23-in~en ekran so rezolucija od 1080p, dodeka U200 e so ekran od 20 in~i i rezolucija od 1.600

x 900 pikseli. Kompanijata s$ u{te ne gi otkriva vnatre{nite specifikacii, pa ne e poznato dali }e bide mo`no na kompjuterot da se igra na HD video. No, poznato e deka i dvata modela doa|aat so Windows 7.

Kompjuterite }e se pojavat vo proda`ba vo maj. Dotoga{ se o~ekuvaat pove}e informacii, kako i informacii za cenite.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

6 08.04.2010

FOKUS

MAKEDONIJA IMA POTENCIJAL, AMA NE GO KORISTI. KOJ ]E GI "NAJDE" PARITE VO SONCETO, VETROT, OTPADOT?

VREMETO ^UKA “PROTIV” ^EBREN I GALI[TE OD IZGRDBATA NA GOLEMITE HIDROCENTRALI ^EBREN I GALI[TE ZAVISI DALI VO SLEDNITE 20 GODINI MAKEDONIJA ENERGETSKI “]E PRE@IVEE”. NA OVA UPATUVA FAKTOT [TO NA REALIZACIJATA NA OVIE KLU^NI HIDROCENTRALI ^EKAAT I DVETE NACIONALNI STRETEGII NA ZEMJAVA, I ENEREGETSKATA STRATEGIJA I STRATEGIJATA ZA OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA. “ENERGETSKIOT KOLAPS” KOJ NA ZEMJAVA I SE ZAKANUVA VO SLEDNITE 20 GODINI ]E GO SPASAT BAREM 700 MILIONI EVRA, PARI POTREBNI ZA DA SE IZGRADAT HEC ^EBREN I HEC GALI[TE. GOLEMITE EKONOMII SO DECENII GI KORISTAT SONCETO, VETEROT, DEPONISKIOT GAS I PROIZVEDUVAAT ENERGIJA-MAKEDONIJA SAMO SLU[A PREPORAKI.

KATERINA POPOSKA

700 70

poposka@kapital.com.mk

ladata im dava novi dva meseca na potencijalnite stranski investitori, zainteresirani da gi gradat najzna~ajnite hidrocentrali za zemjava-^ebren i Gali{te.

Iako rokot za prijavuvawe se odlo`uva za dopolnitelni dva meseca, od Vladata ne objasnuvaat dali pri~inata za toa, zna~i deka do deneska, nema interes od investitorite za ovie krucijalni energetski objekti za elektroenergetskiot sektor na Makedonija. Od Vladata objasnuvat deka vremeto } e go iskoristat, zaedno so anga`iraniot me|unaroden konsultatnt IFC, podobro da gi sogledaat problemite i mo`nostite za iznao|awe na investitor na ovie dve centrali na Crna Reka kaj Debar, vredni 700 milioni evra. Od druga strana pak, ekspertite koi ja izgotvija i enegetskata strategija i strategijata za obnovlivi izvori na energija do 2030 godina, alarmiraat deka ne smee zaludno da se tro{i vremeto potrebno za izgradba na objektite kako {to se ovie dve hidrocentrali. Se predviduva hidrocentralite ^ebren i Gali{te da vlezat vo pogon najmnogu za devet godini, a vremeto potrebno za nivna izgradba e osum godini. Potrebata od ovie hidrocentrali e dotolku pova`na bidej}i od nivnata izgradba i rabotewe zavisi i realizacijata na dvete nacionalni strategii na zemjava.

MAKEDONIJA E ENERGETSKI "NEEFIKASNA" ZEMJA Edna milijarda evra & trebaat na Makedonija za da gi realizira proektite od obnovlivite izvori na energija i ~etiri milijardi za da gi izgradi klu~nite termo i hidrocentrali. Spored ekspertite, apsurd e {to Makedonija so duri 280 son~evi denovi godi{no, ne go koristi ovoj ekolo{ki i besplaten izvor na energija. Zemjava ne go iskoristuva nitu potencijalot na veterot, vodata nitu pak

milioni evra ~inat ^ebren i Gali{te

V

milioni evra ELEM treba investira vo prvata veterna elektrana

na otpadot od koi "pametnite" dr`avi proizveduvaat energija. Do 2020 godina Makedonija ima obvrska od Evropskata energetska zaednica, 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da bide od obnovlivite izvori.

No, {to }e se slu~i ako vo slednite 10 godini zemjava ne raboti spored zacrtanata dinamika? Ekspertite imaat razli~ni predviduvawa, no pove}eto se ednoglasni deka dr`avata slabo se anga`ira vo procesot na realizacija.

Sugeriraat deka ako Makedonija vovede merki za energetska efikasnost, do 2020 godina mo`e da za{tedi nad 2. 700 gigavat ~asovi struja {to e ednakvo na godi{noto proizvodstvo na prviot blok na REK Bitola i TEC Oslomej zaedno. "U{te eden apsurd e {to Makedonija ve}e 20 godini samo razmisluva kako da gi iskoristi svoite prednosti, no nikako ne nosi zakonska regulativa i ne gradi objekti na koi mo`at da se vgradat kolektori.

Od druga strana, pak, zemji so mnogu malku sonce, kako Avstrija, Germanija, Francija se lideri vo iskoristuvawe na sonceto kako energija. Vo ovoj moment Makedonija ja koristi son~evata energija isklu~itelno malku, duri i ne vleguvame vo nitu eden evropskki bilten. Neophodna ni e zakonska regulativa, kako i pogolemi subvencii, stimulacii, dano~ni olesnuvawa i izgradba na novi objekti”, izjavi Ilija Nasov, profesorot od Prirodno-matemati~kiot fakultet.

Doma{nite eksperti alarm-

2.700

Gigavat ~asovi struja bi za{tedile do 2020 godina so merki za energetska efikasnost

iraat deka energijata od obnovlivi izvori e skapa i mo`e drasti~no da ja poskapi strujata. “Iako se ekolo{ki, tro{ocite za dobivawe na elektri~na energija od vetar, sonce i voda se ogromni, a proizvodstvoto malo. Prvo se zgolemuva cenata kaj krajnite potro{uva~i. Zatoa treba da se bide vnimatelen. Veternite elektrani na primer, sozdavaat i tehni~ki problem.

Makedonija ne proizveduva oprema od ovoj vid“, veli Rubin Taleski, profesor na Elektro-tehni~kiot fakultet.

Vo momentov okolu 16 % od energijata vo zemjava se dobiva od golemite hidrocentrali i biomasa. Dodeka pak, malite hidroelektrani u~estvuvaat samo so 5%, veterot so 4%, a samo 1% od proizvedenata energija e od sonceto. Najgolemiot del od proizvodstvoto na struja se dobiva od jaglen.

Od aspekt na pogolemo iskoristuvawe na potencijalot na veterot, ELEM vo izminatite tri godini vlo`i eden milion evra, vo podgotovka na proektot Park na veterni elektrani, kaj Bogdanci, investicija vredna okolu 70 milioni evra. Po te~enieto na Vardar, kaj op{tina Bogdanci se planira izgradba na 30-50 metarski stolb, so kapacitet od okolu 50 megavati, kako i na balansen sistem

pokraj veternata elektrana.

Prviot ~ovek na dr`avnite elektrani, Vlatko ^ingoski veli deka, Makedonija sama treba da ja gradi veternata farma, so {to zna~itelno }e se iskoristi veterniot potencijal po te~enieto na Vardar, a pritoa zna~itelno }e se namali emisijata na jaglerod dioksid“. ELEM se odlu~i na vakov proekt, veterna farma, so {to }e se proizveduvaat nad 100 gigavat/~asovi struja, so {to potencijalot na prirodata } e go pretvorame vo energija.

Smetam deka ovde dr`avata sama treba da investira, bidej}i stranskite kompanii sekoga{ vo proektite gi gledaat i svoite pridobivki.

Prvata veterna elektrana ve} e e predvidena vo investiciskata programa na ELEM do 2016 godina“, veli ^ingoski. Spored nego, investicijata bi se obezbedila preku krediti od me|unarodnite institucii. Regulatornata komisija za energetika ve}e usvoila povlastena tarifa za kupoproda`ba na strujata ispora~ana od veternicite od 8,9 evrocenti po kilovat/~as.

Vo odnos na otpadot, pak, dodeka Evropa i svetot na nego gledaat kako na resurs od koj se proizveduva toplinska i elektri~na energija, Makedonija se “davi” vo |ubri{ta. Direktorot na

45 1

procenti od energijata Germanija ja dobiva od obnovlivite izvori

procent se koristi sonceto vo Makedonija kako izvor na energija

JP deponija Drisla, Goran Angleov e svesen deka i Makedonija mora da ja primenuva evropskata praktika.

“Za `al najgolemiot del od sega{nite makedonski deponii se obi~ni |ubri{ta koi se neisplatlivi za seriozna eksplotacija na deponiskiot gas. Vo idnina verojatano so pomo{ na parite od EU }e se gradat deponii po standardi koi }e ovozmo`at sodavawe na deponiski gas, od koj bi se proizveduvala struja i toplinska energija”, veli Angelov. Ekspertite, pak, velat deka za da se napravi energana od 10 megavati koja bi ~inela okolu 20 milioni evra, }e proizveduva okolu 70 gigavati struja godi{no, {to e pove}e od 10% od godi{noto proizvodstvo na dr`avnite elektrani.

GERMANIJA-EDEN OD LIDERITE VO ISKORISTUVAWETO NA REGENERATIVNATA ENERGIJA NE SOVETUVA Pretstavnik na germanskata partijata SPD za pra{awa od oblasta na `ivotnata sredina, Ralf Bergman, od oblasta Saksonija Anhalt, neodamna sugerira{e deka Makedonija, kako mala zemja so `iteli kolku cela Make-

donija, mo`e so brza dinamika da realizira golemi proekti od regenerativnite izvori, no samo ako saka, a za toa treba, veli Bergman, jasna politika. “Treba da se sozdade edna stabilna, konsekventna politika bez razlika od koja partija doa|a taa ideja. Na dolg rok, investiciite vo proekti od obnovlivi izvori na energija mo`e da sozdadat nezavisnost na energetski plan. Germanija na primer, od vkupnoto proizvodstvoto na energija, duri 45% gi obezbeduva od obnovlivite izvori. Ovie proekti vrabotuvaat i golem broj lu|e”, veli Bergman.

Ramka- Vo momentov okolu 16% od energijata vo zemjava se dobiva od golemite hidrocentrali i biomasa. Dodeka pak, malite hidroelektrani u~estvuvaat samo so 5%, veterot so 4%, a samo 1% od proizvedenata energija e od sonceto. Najgolemiot del od proizvodstvoto na struja se dobiva od jaglen.

Ramka- Kina na prvo mesto za vlo`uvawe vo ~ista energija Kina minatata godina go prezede vodstvoto vo vlo`uvawe vo ~ista energija so dvapati pogolema potro{uva~ka od SAD . Kineskoto vlo`uvawe vo ~istata energija dostigna 34,6 milijardi dolari vo 2009 godina, od 162 milijardi vlo`eni od celiot svet, soop{ti neprofitnata organizacija Pju. SAD se nao|a na vtoroto mesto so 18,6 milijardi dolari za vlo`uvawe vo ~ista energija.

Sepak, SAD s$ u{te vodi vo izgraduvawe na obnovlivi izvori za energija so 52,2 gigavati vo elektranite na veter, hidrocentralite i energijata dobiena od otpad i biomasi. Za obnovlivite izvori na energija, primer za silen rast na investiciite e Ju`na Koreja. Za pet godini nejzinite instalirani kapaciteti za proizvodstvo na ~ista energija porasnale za 250%. Vedna{ zad nea e tokmu Kina, koja vo 2009 godina dostignala 49,7 gigavati.

Germanija e na tretoto mesto po kapaciteti na obnovlivi izvori ili mo}nost od 30,9 gigavati minatata godina.

FOKUS

08.04.2010

7

PRVIOT ANTIKORUPCIONER OSTRO REAGIRA:

SELAMI: VLADATA VR[I ATAK VRZ PROGRAMITE ZA ANTIKORUPCIJA!?

ILMI SELAMI PRETSEDATEL NA

KATARINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

e stivnuvaat reakciite vo Sobranieto poradi izmenite na zakonot za revizija, predlo`eni od Sowa Delova Stojanovska od VMRO – DPMNE! So ovoj amandman na pratenicite im se odzema pravoto da debatiraat, i da gi razgleduvaat naodite od dr`avnite revizori vo nivnite kone~ni izve{tai kako i za finalnata smetka na buxetot.

Predlo`enite izmeni predizvikaa lavina reakcii vo opozicijata i vo stru~nata javnost!

Otkako opozicijata predvodena od SDSM vo znak na protest poradi vakvite izmeni odlu~i da ne prisustvuva pove}e na koordinaciite vo parlamentot i obvini deka so ova direktno se zadira vo osnovnite demokratski na~ela, so eden den zadocnuvawe se javi i vladeja~koto mnozinstvo.

Od VMRO – DPMNE objasnu-

N

vaat deka amandmanot bil podnesen so cel da ne se dozvoli Sobranieto, predvodeno od vladeja~koto mnozinstvo da vlijae vrz odlukite na javnoto obvinitelstvo kade {to Zavodot za revizija ima obvrska da gi dostavi svoite izve{tai. Ako ima kriminal, toga{ postapuva Javnoto obvinitelstvo!

"Ako Sobranieto gi razgleduva naodite na izve{taite na dr`avnite revizori i pritoa donese kakov bilo zaklu~ok, toa bi pretstavuvalo svoeviden pritisok vrz javniot obvinitel, ili naso~uvawe kako toj treba da postapi", veli pratenikot na VMRO – DPMNE, Aleksandar Nikolovski.

Toj dodava deka {to se odnesuva do zavr{nata smetka na buxetot taa, soglasno drug zakon, Zakonot za buxet i ponatamu }e bide razgleduvana na plenarna sednica. Spored nego, opozicijata go krenala problemot na tolku visoko nivo, poradi sobirawe na politi~ki poeni.

"So vakviot amandman ni{to ne se dodava, i ni{to ne se odzema. DZRM (Dr`aven zavod za revizija na Makedonija), e nezavisno telo, i oslobodeno od politi~ki vlijanija, i kako takvo funkcionira.

KAKO DRUGITE GO PRAVAT TOA? Praktikata poznava razli~ni modeli na koi funkcionira nezavisnata revizija nad tro{eweto na narodnite pari. Nekade toa se institucii koi imaat i posebni sudovi koi imaat nadle`nost vedna{ da poveduvaat postapki, no re~isi vo site sistemi postoi demokratskiot princip za kontrola od Sobranieto nad tro{enwata na buxetot.

Dr`avnata revizija na sosedna Srbija i na Hrvatska imaat zna~itelno pogolemi ingerencii! Revizijata mo`e da pokrenuva i obvinenija protiv dr`avnite funkcioneri za nedozvoleni buxetski tro{ewa. Makedonskiot Zavod za revizija isto kako i turskiot, raboti po napoleonskiot model, kade samo se davaat isve{tai i preporaki, namesto kako vo anglosaksonskiot sistem kade postoi mo`nost Zavodot za revizija vedna{ da pokrene i obvinenie.

Ova govori za nedovolna politi~ka volja za borba protiv korupcijata. Najvisokite instanci ccii treba najmnogu da ja reflektiraat, i da bidatt primer vo borbata protiv korupcijata. Ako od Sobranieto i Vladata postoi vakvo odnesuvawe i tendencija za izve{taite na Zavodot da ne se razgleduvaat vo Sobranie, toa govori definitivno za namaluvawe na transparentnosta. Ovie izmeni koi }e onevozmo`at javna rasprava po ovie Izve{tai se sprotivni na ona {to e propi{ano vo dr`avnata programa za spre~uvawe i represija na Korupcijata.

Ova zna~i deka strate{ki dokument kako {to e dr`avnata programa za prevencija i represija na korupcijata ne se po~ituva„ veli pretesedatelot na Antikorupciskata komisija, Selami.

Opozicijata so ova pravi politi~ki drami", dodava Nikolovski.

Od VMRO – DPMNE, sepak, se bez komentar zo{to vakvite izmeni se obidoa da gi proturkaat na mala vrata, preku "skrien" amandman.

DUI, koalicioniot partner vo vlasta, vinata ja gleda kaj vladeja~koto mnozistvo koe spored niv, treba da snosi odgovornost za bojkotot na opozicijata i za naru{eniot dijalog vo Sobranieto. Prateni~kata Teuta Arifi povika na iznao|awe na dogovor.

"Mislam deka kako mnozinstvo treba da najdeme na~in da se napravi dogovor kako da se nadmine ovaa situacija”, istakna Arifi.

[TO MISLAT EKSPERTITE? I dodeka vrie me|u partiite, so `estoki reakcii se javija i ekspertite. Antikorupcionerite, i porane{nite dr`avni revizori ostro go kritikuvaat potegot na vladeja~koto mnozinstvo celosno da se ukine kontrolata vrz izvr{nata vlast.

Alarmiraat deka so ovie merki sprotivni na onie za spre~uvawe na korupci-

jata, Makedonija seriozno } e ja naru{i demokratijata i vladeeweto na pravoto.

Spored niv, ova e dotolku postra{no, bidej}i Sobranieto odlu~uva za visinata na buxetot, za javnite dava~ki od koi toj buxet }e mo`e da se polni, pa spored toa ima pravo i da go kontrolira negovoto raspredeluvawe.

Pora~uvaat deka so ovie amandmani celosno }e se izbri{e osnovata za barawe na ot~et vo tro{eweto na buxetskite pari, i }e se onevozmo`i kakva bilo demokratska kontrola nad na~inot na koj vlasta go tro{i buxetot.

Pretsedatelot na Komisijata za spre~uvawe korupcija, Ilmi Selami veli deka ona {to zagri`uva e {to sega se ru{i ne{to {to se bara{e u{te pred tri godini, a toe e pogolema sorabotka na Sobranieto i Zavodot za revizija i formirawe na postojano telo koe }e gi razgleduva izve{taite, i }e postapuva po niv.

“Ova govori za nedovolna politi~ka volja za borba protiv korupcijata. Najvisokite instanci treba najmnogu da ja reflektiraat, i da

ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA "Ova govori za nedovolna politi~ka volja za borba protiv korupcijata. Najvisokite instanci treba najmnogu da ja reflektiraat i da bidat primer vo borbata protiv korupcijata. Ako od Sobranieto i Vladata postoi vakvo odnesuvawe i tendencija za izve{taite na Zavodot da ne se razgleduvaat vo Sobranie, toa govori definitivno za namaluvawe na transparentnosta". bidat primer vo borbata protiv korupcijata. Ako od Sobranieto i Vladata postoi vakvo odnesuvawe i tendencija za izve{taite na Zavodot da ne se razgleduvaat vo Sobranie, toa govori definitivno za namaluvawe na transparentnosta. Ovie izmeni koi }e onevozmo`at javna rasprava po ovie Izve{tai se sprotivni na ona {to e propi{ano vo dr`avnata programa za spre~uvawe i represija na Korupcijata. Ova zna~i deka strate{ki dokument kako {to e dr`avnata programa za prevencija i represija na korupcijata ne se po~ituva„ veli pretesedatelot na Antikorupciskata komisija, Selami.

Profesorkata, i porane{nata pretsedatelka na Antikorupciskata komisija, pak, Sla|ana Taseva objasnuva deka so eventualnoto prifa} awe na ovie amandmani od strana na pratenicite, reperkusiite }e bidat golemi. Spored nea, na ovoj na~in se oslabuva nadzorot na Sobranieto i kontrolata na na~inot kako se tro{at narodnite pari.

“So vakviot tip na izmeni ne samo {to se oslabuva kontrolata vrz Vladata, tuku u{te pove}e se zgolemuva centraliziranoto upravuvawe na dr`avata.

Nema da ima efektivna i aktivna kontrola vrz vlasta. ]e se vospostavi sostojba vo koja taa nema da odgovara pred nikogo. Preku ova } e imame sostojba vo koja Sobranieto samo formalno }e go glasa Buxetot i rebalansite, no de fakto mu se odzema sekakva zakonska osnova da se gri`i za toa kako se tro{at parite i da go povika Premierot ili kogo bilo od vladinite

funkcioneri na odgovornost poradi lo{oto tro{ewe na Buxetot. U{te pove}e, ova } e onevozmozi ekspertskata javnost i nevladiniot sektor da povikuvaat na ot~et i da deluvaat kako nezavisna nadvore{na kontrola nad instituciite na vlasta.”, alarmira profesor d-r Taseva.

Taa se soglasuva deka revizorskite izve{tai se odli~ni, no veli deka za niv neophodno e da se rasprava i da se postapuva po niv, namesto celosno da se ukinuva kontrolata nad na~inot kako se tro{at parite.

“Vlasta treba da gi povika na odgovornost onie za koi Revizijata konstatirala nepravilno rabotewe. Ova pretstavuva serioznen upad i vo zna~eweto na kontrolata koja ja ima Dr`avniot zavod za revizija. Faktot deka za Izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija treba da rasprava Sobranieto zna~i u{te eden mehanizam na kontrola nad tro{eweto na javnite pari. Zakonodavnata vlast mora da ima kontrola vrz Vladata, na toa po~iva demokratijata”, veli profesor Taseva.

Dr`avniot zavod za revizija se ograduva od kakov bilo komentar, povikuvaj}i se na eti~kiot kodeks na ku} ata. Spored niv, izve{taite, sepak, treba da se razgleduvaat pred pratenicite. Objasnuvat deka Zavodot e aktiven u~esnik vo procesot na kreirawe na izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dr`avna revizija koj sega e vo sobraniska procedura, no deka podnesuvaweto na amandmanite e parlamentarno pravo na pratenicite vo Sobranieto, i vo toj kontekst DZR nema nikakov mandat.

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

K

O

M

O

G

L

A

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

OP[TESTVO

07.04.2010

OPOZICIJATA PROTIV IZMENITE VO ZAKONOT ZA VOZDUHOPLOVSTVO

SDSM: ZAKONOT ]E SE MENUVA ZA POTREBITE NA TAV so skopskiot i ohridskiot aerodrom, tvrdi opoziciskata partija SDSM. Pratenicite od SDSM ostro se sprotivstavija na ovie zakonski izmeni so obvinuvawe deka se na {teta na dr`avata, a vo korist na koncesionerot vo narednite 20 godini. No, toa ne be{e pre~ka Predlog-zakonot za izmenuvawe na Zakonot za

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

zmenite vo Zakonot za vozduhoplovstvo se pravat spored potrebite na turskata kompanija TAV, koja od 1 mart upravuva

I

K

O

M

E

R

vozduhoplovstvo da odi na vtoro ~itawe, za {to dobi poddr{ka od 55 pratenici vo Sobranieto.

Spored SDSM, Vladata so ovie izmeni saka da go legalizira “siviot del od koncesiskiot dogovor so TAV, koj turskata kompanija ja osloboduva od obvrskata da izdvojuva del od aerodromskata taksa za C

I

J

A

finansirawe na Agencijata za vozduhoplovstvo”.

Opozicijata tvrdi deka predlo`enite zakonski izmeni imaat za cel da go prikrijat “kriminalniot dogovor za koncesija so TAV, {to }e ja o{teti dr`avata za najmalku 50 milioni evra”.

"Zna~i TAV nema obvrska da ja pla}a sumata od 50 L

E

N

9

r za transport go menu Ministerstvoto va Zakonot za vozduhoplovstvo za da j napravi r ja Agencijata politi~ki i f finansiski nezavisna, no SDSM tvrdi deka so toa ja o{tetuva dr`avata za 50 milioni evra milioni evra na smetkata na Agencijata vo narednite 20 godini, a nema da pla}a nitu koncesiski nadomestok, za{to dobil grejs-period.

Zatoa ovie sredstva Vladata }e mora da gi isplati od buxetot", izjavi Emilijan Stankovi} od SDSM. Vo odbrana na zakonot, Goran Mihajlovski, zamenik-minister za transport i vrski, tvrdi deka izmenite }e ovozmo`at celosna politi~ka, funkcionalna i finanskiska nezavisnost na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Spored nego, na~inot na izbor na pretsedatelot i na ~lenovite na upravniot odbor na Agencijata za vozduhoplovstvo, predviden so predlog-izmenite, predviduva tie da bidat imenuvani od strana na Sobranieto, {to pak ovozmo`uva politi~ka nezavisnost na ova telo.

No, pratenikot Stankovi} smeta deka predlo`enite izmeni vo odnos na izborot na rakovidnite kadri na ACV ni{to nema da promenat bidej}i ne ja isklu~uvaat mo`nosta pretsedatelot na ovaa institucija da bide ~len na politi~ka partija.

Mihajlovski objasni i deka Agencijata }e bide finansiska nezavisna, pri {to se predlaga izvor na finansirawe da bide nadomestokot od avionskata karta, koj }e go napla}aat O

G

L

operatorite na aerodromite vo forma na aerodromska taksa. Za periodot dodeka operatorot na aerodromot e koncesioner, nadomestokot }e se napla} a kako del od koncesiskiot nadomest. Poslednovo se odnesuva na TAV, koj e operator-koncesioner na aerodromite Aleksandar Veliki i Sv. Apostol Pavle, pa zatoa predizvika `estoka reakcija kaj opozicijata. “]e go priznaete kako ispla}awe na del od koncesiskiot dogovor na TAV procentot od avionskite bileti {to lu|eto }e si gi kupuvaat, kako da stanuva zbor za pari od TAV. Ne znam kako e toa mo`no", izjavi pratenikot od SDSM, Jani Makraduli.

Ostanatite promeni {to se predlagaat vo Zakonot za vozduhoplovstvo podrazbiraat mo`nost za subvencionirawe na aviolinii od javen interes, kako i formirawe na komitet za istraga na vozduhoplovni nesre}i i seriozni incidenti, pri {to zalo`bite se vakvata komisija da bide nezavisno istra`no telo. Za podobruvawe na bezbednosta na civilniot aviosoobra}aj se predlaga vospostavuvawe sistem za zadol`itelno prijavuvawe nastani so evidentirawe na sekoe zagrozuvawe na bezbednosta.

A

S

10 08.04.2010

OP[TESTVO Od makedon-

skiot buxet za penzii se oddeluvaat 163 milioni evra.

Ako se ostvarat proekciite deka do 2030 godina sega{nite 274 iljadi pezioneri }e stanat 330 iljadi, posledicite po penziskiot sistem }e bidat katast katastrofalni!

MAKEDONIJA STAREE

NOVI 60.000 PENZIONERI 1,4 DO 2030 ]E NAPRAVAT PUSTO[ VO PENZISKIOT SISTEM S

vraboteni izdr`uvaat eden penzioner

STAREE I REGIONOT

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

rendot na stareewe na naselenieto vo zemjava }e predizvika seriozni problemi.

Najpogoden }e bide sistemot za penzisko osiguruvawe. Od buxetot za 2010 godina za penzii se odvoeni okolu 163 milioni evra. So ogled na procenkite deka sega{nite 274 iljadi penzioneri do 2030 godina } e porasnat do 330 iljadi, neminovno }e dovede do krah na penziskiot sistem, smetaat ekspertite. Za razlika od porano koja sedum osigurenci upla}aa sretstva za eden

T

330.000 penzioneri }e ima Makedonija do 2030 godina

penzioner, sega toj soodnos e dramati~no promenet. Sega na eden i pol vraboten doa|a eden penzioner. Spored podatocite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika za edna decenija, od 1996 do 2006 godina, brojot na penzioneri se zgolemil za 25%.

“Trendot na stareeweto na naselenieto doveduva do oslabuvawe na solidarniot model na osiguruvawe i mo`e vo odreden moment so stareeweto na naselenieto da pre-

dizvika krah na sistemot. So kapitalnoto osiguruvawe }e se nadmine ovoj problem. Zatoa i nie, kako penziski fond vlegovme na makedonskiot pazar”, izjavi za Kapital Petar Taleski, direktor na sektorot za proda`ba i marketing na NLB Nov penziski fond. Za alarmantnite posledici od stareeweto na naselenieto zboruva i profesorot na filozofskiot fakultet, Ilija Acevski. Toj smeta deka ovoj problem }e dojde do izraz vo

narednite 10 godini.

“Makedonija vleguva vo faza vo koja naselenieto postaro od 60 godini se zgolemuva vo odnos na naselenieto pomlado od 20 godini. Nie ne mo`eme da go spre~ime ovoj proces, no treba da doneseme merki so koi bi se ubla`ile posledicite”, smeta profesorot Acevski. So prose~na starost od okolu 50 godini i intenzivnoto stareewe na naselenieto vo zemjava, Makedonija vleguva vo redot na zemjite koi vo idnina }e imaat seriozni problemi so starosnata struktura na naselenieto.

“Naselenieto vo Makedonija, intenzivno staree, a brojot na penzioneri }e raste i vo

idnina. Vakvite sostojbi } e napravat seriozni problemi vrz ekonomijata i vrz celoto op{testvo”, ni izjavi Verica Janevska, profeserka na Ekonomskiot institut vo Skopje.

Dopolnitelen problem pri stareeweto na naselenieto e i iseluvaweto. Spored nekoi podatoci od Makedonija godi{no se iseluvaat nekolku iljadi mladi. [tetite od ovaa iseluvawe se ogromni, od edna strana se namaluva brojot na mlado naselenie, {to direktno vlijae vrz stareeweto, od druga strana iselenicite formiraat semejstva vo zemjite kade `iveat, so {to ostavaat demografski pusto{

o problemite na stareeweto na naselenieto se soo~uvaat i zemjite vo regionot. Slovenija do 2035 godina 15% od buxetot }e mora da go naso~i za isplata penzii. Grcija se nao|a na ~etvrto mesto spored rastot na brojot na penzioneri vo Evropa. Lideri vo Evropa so staro naselenie se [vedska i Francija, koi problemot go re{avaat so “uvoz” na mlado naselenie od Isto~na Evropa.

vo zemjava. [tetata e dotolku pogolema ako se znae deka ova se visokokvalifikuvani kadri, koi treba na svoi ple} i da go ponesat razvojot na makedonskoto op{testvo.

OP[TESTVO

08.04.2010

NOVA LIDERSKA SREDBA

]E SE OTVORI LI PANDORINATA KUTIJA? MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

lbanskite partii na dene{nata liderska sredba }e imaat sinhroniziran nastap, bez razlika dali doa|aat od Vlasta ili opozicijata. Teuta Arifi od vladeja~kata DUI na v~era{niot brifing so novinarite izjavi deka DUI na liderskata sredba }e predlo`i glasawe po Badinter vo Ustavniot sud, {to e poznata zalo`ba i na opozicionata Nova demokratija. Od Nova

A

demokratija ja potvrdija svojata platforma za f nastap na liderskata sredba koja se odnesuva na iznao|awe mehanizmi za spre~uvawe na ponatamo{nata majorizacija na Albancite vo dr`avnite institucii.

Vo toj kontekst, Sulejman Ru{iti, pokraj glasawe po Badinter vo Ustavniot sud, bara dvojnoto glasawe, popularno nare~eno Badinterov princip, da se primeni i vo Sudskiot sovet, pri izbiraweto i razre{uvaweto na sudiite. Partijata na Selmani bara Komitetot za me|uetni~ki odnosi da dobie nadle`nosti i okolu

odobruvawe na buxetot. Na novinarskoto pra{awe, k zo{to glasaweto na buxetot da podle`i na Badinter, ~ij princip na glasawe e zamisleno da se upotrebuva samo vo slu~ai koi posebno ja tangiraat majoriziranata zaednica, Ru{iti odgovori deka albanskoto malcinstvo e zasegnato od nepravednata raspredelba na buxetskite sredstva, {to odi na {teta na Albancite.

Po povod mnogubrojnite barawa za promena na Ustavot, koi zna~itelno }e ja uslo`nat liderskata sredba zamislena od Gruevski so samo edna tema za diskusija, a toa e promeni vo delot na

EUROAKTIV: PREDLOGOT NA DRUCAS „SEVERNA MAKEDONIJA” POGRE[NO PROTOLKUVAN o apelot na specijalniot pretstavnik na EU vo Makedonija Ervan Fuere ovaa balkanska zemja da go zabrza re{avaweto na re~isi 20- godi{niot spor so ju`niot sosed za imeto, zapadnite mediumi najverojatno pogre{no ja protolkuvaa reakcijata na gr~kata strana kako „prijatelska ponuda za pomiruvawe”, pi{uva deneska ~e{kiot informativen portal „Eu-

P

roaktiv”.

Vesnikot naveduva deka iako ve}e se ~ine{e deka gr~ko-makedonskiot spor okolu imeto „Makedonija” se bli`i kon re{avawe, vo krajna linija ne e taka.

Spored „Euroaktiv”, izjavata na zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Dimitris Drucas {to ja citiraa nekoi zapadni mediumi, deka Atina „}e klimne so glavata” na

nazivot „Severna Makedonija” ne e dosledna.

Drucas vsu{nost izjavil deka spomenatototo ime bi moralo da bide koristeno vo site slu~ai – odnosno ne samo vo me|unarodnite odnosi, tuku isto taka i za interna upotreba na Skopje, pi{uva ~e{kiot internet portal, naveduvaj}i deka makedonskiot minister za nadvore{ni raboti odbi da ja komentira izjavata.

republi~kiot Sudski sovet, v~era se oglasi so preskonferencija i liderot na SDSM, Branko Crvenskovski. Crvenkovski otkako konstatira deka se ostvarile negovite predviduvawa, a imeno toa deka inicijativata na Gruevski za promena na Ustavot mo`e da bide Pandorina kutija {to }e otvori prostor i za drugi rizi~ni predlozi, re~e deka i SDSM pove} e nema da se vozdr`uva od dostavuvawe predlozi vo ime na izbegnuvawe pogolema konfuzija. Taka, na dene{nata liderska sredba, }e ima predlog za izmena na Ustavot i od Crvenkovski, odnosno SDSM, vo odnos

na ~lenot 52 od Ustavot, za da se onevozmo`i zastaruvawe na krivi~nite dela povrzani so transformacija na dr`avniot i op{testveniot kapital. Vo obrazlo`enieto za vakvoto barawe Crvenkovski potsetuva na obvinuvawata za kriminal vo procesot na privatizacijata koi me|u vlasta i opozicijata se prisutni vo celiot izminat period, vo desette godini vlast na SDSM, a i vo osumte na VMRO-DPMNE. So ovoj amandman pre~kata za soo~uvawe so odgovornosta se nadminuva, tvrdi Crvenkovski. Teuita Arifi v~era go potseti koalicioniot partner Gruevski

11

Liderite na albanskite partii za dene{nata liderska sredba ve}e postignale konsenzus za svoite barawa, a VMRO VMRO-DPMNE i SDSM D me|usebno }e se presmetu presmetuvaat deka ako toj bara konsenzus od politi~kite partii za negoviot predlog za ustavni promeni koj se odnesuva vo delot na Sudskiot sovet, toga{ treba i samiot da gi prifati barawata {to }e dojdat i od drugite partii. Ova se odnesuva na izjavata koja prethodno ja dade visok funkcioner na VMRO-DPMNE, spored koja ovaa partija nema da dozvoli voop{to da se otvora Ustavot dokolku promenite koi se odnesuvaat na Sudskiot sovet pretstavuvaat puknatina preku koja vo Ustavot mo`at da vlezat i drugi potencijalno opasni predlozi. Na pra{aweto {to misli za izjavata na Ta~i vo koja toj tvrdi deka ako nema predvremeni izbori, toga{ }e ima vojna, Teuta Arifi odgovori: "Ta~i treba da go pra{a Ali Ahmeti kako e da se vodi vojna, za{to liderot na DUI ima respektibilno voeno iskustvo".

SVETSKA BANKA GO KROI OBRAZOVANIETO DO 2020 vetska banka do krajot na godinava treba da izgradi nova strategija za obrazovanieto vo svetot za slednite deset godini.

Svetskata obrazovna strategija za periodot do 2020 godina, do oktomvri }e se razviva, a potoa }e mu bide predadena na Bordot na Bankata i od 2011 taa }e po~ne da se primenuva.

Ministerstvoto za obrazovanie i nauka deneska be{e doma}in na regionalen konsultativen nastan posveten

S

na gradewe na strategijata.

Elizabet King, direktor vo SB za obrazovanie, istakna deka novata strategija }e se temeli na dva klu~ni stolba - podobro u~ewe i u~ewe za site, t.e. dostapnost na obrazovanieto za site lu|e.

Od tie dve nasoki, kako {to re~e, vladite na zemjite }e razvivaat obrazovni politiki.

Svetska banka za sektorot obrazovanie nameni okolu pet milijardi dolari za 2010-ta, {to e zna~itelno

pove}e od izminatite godini.

Celta e so finansiska pomo{ i krediti da im se pomogne na zemjite da vlo`uvaat vo svoite obrazovni sistemi vo uslovi na recesija.

"Ovaa strategija }e se fokusira na poefikasno iskoristuvawe na resursite vo obrazovanieto. Najgolem predizvik e obrazovnite sistemi da se povrzat so pazarot na trudot, re~e Mamta Murti, rakovoditel vo SB za obrazovanie vo Evropa i Centralna Azija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMENTARI I ANALIZI

08.04.2010

13

KOMENTAR BUXETOT NA RASKROJUVAWE! r`avnata kasa vo koja se slevaat parite od danoci od gra|anite i firmite mora da se revidira! Iako sekoja Vlada dosega odbegnuva{e da se zafati so strukturni reformi na buxetot, zemjata na patot kon EU }e se soo~i so predizvikot da go promeni spisokot na tro{oci. Buxetot od socijalen da stane razvoen!

Ova e mo`ebi sto pati slu{nata fraza i zvu~i kako kli{e, no verojatno }e se povtoruva s$ dodeka nekoj navistina ne si zasuka rakavi da gi smeni rabotite. Kako {to toa so godini od nas go baraat MMF i Svetskata banka, narodnite pari pove}e da se tro{at za investicii vo ekonomijata koi nosat rast i razvoj i otvoraat novi rabotni mesta, a ne za plati na administrativcite, za spomenici i muzei, za socijalni transferi. Od subvencii ne se `ivee! Taa politika ja sproveduva{e Ruzvelt vo triesettite godini i zavr{i neslavno so ogromna stapka na nevrabotenost i golema kriza.

Od druga strana, javnata potro{uva~ka od godina v godina raste. Godinava zemjava si dozvoli buxet te`ok 2,5 milijardi evra {to pretstavuva okolu 38% od BDP. Toa e ogromen tovar za ekonomija kako

D

na{ata. Iako Vladata se deklarira deka sproveduva relaksirana dano~na politika i ja reklamira Makedonija kako “dano~en raj na zemjata”, vo poslednite nekolku godini izmisli u{te nekolku novi danoci i javni

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

dava~ki za da go polni buxetot so {to u{te pove} e gi optovari doma{nite kompanii. No, mo`e i poinaku, eve na primer vaka: poniski danoci, pomalku prihodi i pomal buxet {to }e bide realno izdr`liv za ekonomijata, so toa pomal fiskalen tovar za firmite {to }e im dezvoli da gi {irat biznisite i da vrabotat barem del od armijata nevraboteni so koi nikoj dosega ne se spravi!

CRNI DENOVI AKO UDRI "BELATA ^UMA" r`avata mora da itno da gi zgolemi i intenzivira merkite za pottiknuvawe na natalitetot.

Za pozdravuvawe se dosega{nite merki koi pottiknaa pozitivni demografski procesi vo zemjata, no toa mora u{te pointenzivno da prodol`i. Makedonija ne smee da se dozvoli da zavladee “belata ~uma”. Podatocite i procenkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika se alarmantni. Za edna decenija brojot na penzioneri porasnal za 35%!

Sega{nite 275 iljadi penzioneri za kratko, do 2030 godina }e stanat 330 iljadi.

Toa se alarmanti podatoci koi uka`uvaat na seriozni posledici vo finansiraweto na penziskiot sistem.

So ovoj problem se soo~uvaat site evropski zemji. Sekade naselenieto stare. Sekade finansiraweto na penziite stanuva problem.

Sekade Vladite razmisluvaat za aktivni merki za pottiknuvawe na natalitetot i podmladuvawe na populacijata.

Se znae, mladoto

D

naselenie e klu~ot za ekonomskiot rast i prosperitet na edna zemja. Mladata populacija e rabot-

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

osposobniot stolb od ~ija rabotna aktivnost zavisi edna ekonomija.

"Belata ~uma” ne e za potcenuvawe.

Raste~kiot broj na penzioneri e seriozna zakana pred koja ne treba da se zami`uva.

Edinstveniot spas e zgolemuvaweto na natalitetot, gaewe rabotosposobno naselenie, podmladuvawe na dr`avata!

Po~ituvani ~itateli ...

Va{ite komentari, zabele{ki i pofalbi na temite objaveni vo dnevniot vesnik Kapital, kako i vo magazinot Kapital, mo`ete da gi napi{ete i ispratite na na{iot meil: kontakt@kapital.com.mk i naskoro i na facebook ... Kontaktirajte so nas, ima zo{to ...

POKERSKI FACI e sum qubitel na igri so karti. Edinstveno ja priznavam zabavata {to ja pru`a igrata beqot, igra so dlaboki bitolski koreni. Kaj serioznite igri, kako {to e pokerot, velat deka ne e dovolno da se imaat dobri karti, tuku za uspeh treba da se ima i pokerska faca. Toa zna~i da ne im se dozvoli na drugite igra~i da pogodat dali navistina imate dobri karti ili samo blefirate. E, takvi pokerski faci se obiduvaat da ni prika`at lu|eto od Vladata koga zboruvaat za ekonomski pra{awa.

Ve|a ne im mrda, ~ovek bi si pomislil super & trgna na makedonskata ekonomija, osobeno sega, statisti~ki izlezeni od recesija. Najtragi~no e {to tie si veruvaat deka nema da go zabele`ime nivnoto blefirawe.

Zo{to go zboruvam ova?

Zatoa {to nekoi od najnovite podatocite poka`uvaat katastrofalni ostvaruvawa. Prvo, spored istra`uvaweto na Dr`avniot zavod za statistika za delovnite tendencii vo prerabotuva~kata industrija, podatocite za fevruari 2010 godina poka`uvaat deka prose~noto iskoristuvawe na kapacitetite na delovnite subjekti padna na 51,2%. Ova e najniskiot procent na iskoristenost na proizvodstvenite kapaciteti {to voop{to mo`e da se najde vo podatocite na internet stranicata na Dr`avniot zavod za statistika, a toa zna~i vo poslednite {est godini, od fevruari 2004 godina navamu. Da ne zaboravime, prerabotuva~kata industrija u~estvuva so duri 84% vo vkupnoto industrisko proizvodstvo.

Vtoro, industriskoto

N

proizvodstvo vo januari 2010 godina vo sporedba so prethodniot mesec ima{e pad od 36,2%.

Da se razbereme, sekoja godina vo januari ima pad vo odnos na dekemvri i toa e se dol`i na sezonski pri~ini, kako {to e, na primer, pomaliot broj rabotni denovi.

Me|utoa, vo 2010 godina goleminata na padot na industriskoto proizvodstvo vo januari vo odnos na prethodniot mesec e frapantna. Toa e najgolemiot pad vo poslednite 17 godini, od 1993 godina navamu!!!

Treto, spored poslednite podatoci od fevruari 2010 godina, neto- deviznata aktiva na bankite, kako soodnos na deviznite sredstva na bankite i nivnite obvrski kon nerezidenti, ima negativna vrednost.

Obvrskite se pogolemi od aktivata za celi dve milijardi denari. Vakvo ne{to dosega nemalo, od januari 2003 godina navamu, kolku {to e dolga vremenskata serija za ovoj podatok na internetstranicata na Narodnata banka. [to da se ka`e za trite podatoci {to gi navedov? Vladata e vistinski {ampion, ama vo negativna smisla.

Spored podatocite za izminatiot period nikoj dosega ne ostvaril tolku lo{i rezultati.

Se povtoruva prikaznata od po~etokot na krizata od pred godina i polovina. Se se}avate na izjavite na vladinite pretstavnici. Edni velea deka krizata }e n$ pogodi, drugi deka od svetskata kriza duri i }ar }e sme imale?

Povtorno ja gledame istata non{alantnost.

I povtorno nema nitu eden vo Vladata dovolno hrabar da ka`e do kade e dojdena rabotata so ekonomijata i so buxetot na dr`avata. Tolku e

skapocena li~nata sueta?

Depozitite na dr`avata kaj Narodnata banka povtorno po~naa da se topat. Samo vo prvite dva meseci od 2010 godina se namalija za skoro 52 milioni evra. Se povtoruva prikaznata od 2009 godina. Toga{, samo vo mesecite april, maj i juni, dr`avnite depoziti kaj Narodnata banka se namalija duri za 154 milioni evra. Lani spasot stigna vo juli, koga dojdoa parite od evroobvrznicata. Sega povtorno sledi zadol`uvawe, i toa pozna~itelno, i pak }e bide so izdavawe evroobvrznica.

Dupkata vo buxetot za prvite dva meseci od 2010 godina dostigna 66 milioni evra i e tri pati pogolema vo sporedba so istiot period lani.

O~igledno e deka snemuva pari i krateweto po~na. Prvo na udar e zdravstvoto. Mati~nite lekari }e dobivaat pomalku pari za sekoj pacient, za lekovi } e ima pomalku pari, hroni~nite bolni se vo panika. Nekoi medicinski centri ne dobivaat insulinski preparati od proizvoditelite na lekovi zatoa {to dosega dobienoto s$ u{te ne go platile. Spored mediumite, Fondot za zdravstvo i Ministerstvoto za zdravstvo se izvesteni, ama mol~at. Posle ~etiri godini vladeewe, gledame kompletna kapitulacija na politikite na vladeja~kata partija vo pogled na zdravstvoto. ]e potenciram, ne poraz tuku kapitulacija.

Zaradi ova gra|anite ne & ja dadoa doverbata na VMRO-DPMNE. Va`no, pokerskite faci i non{alantnosta sekojdnevno gi gledame. De~ki, ne pali ve}e.

Pro~itani ste. Potrebna e promena. Drasti~na promena.

ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

Depozitite na

dr`avata kaj Narodnata banka povtorno po~naa da se topat. Samo vo prvite dva meseci od 2010 godina se namalija za skoro 52 milioni evra. Se povtoruva prikaznata od 2009 godina.

Toga{, samo vo mesecite april, maj i juni, dr`avnite depoziti kaj Narodnata banka se namalija duri za 154 milioni evra. Lani spasot stigna vo juli, koga dojdoa parite od evroobvrznicata. Sega povtorno sledi zadol`uvawe, i toa pozna~itelno, i pak }e bide so izdavawe evroobvrznica.

14 08.04.2010

FEQTON

FELJTON-3 IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

tiv Xobs, osnova~ot i aktuelen glaven izvr{en menaxer na Ejpl (Apple) e legenda na pretprimni{tvoto vo planetarni ramki, eden od najgolemite tehnolo{ki inovatori na modernoto vreme. ^ovek koj {to & dade, mo`ebi, najgolem pe~at na IT-industrijata vo poslednive 30 godini, zaedno so Bil Gejts od Majkrosoft i u{te nekolku biznis-lideri od Silikonskata dolina vo Kalifornija. Za patot do uspehot na Stiv Xobs se pi{uvale doktorski tezi po najpresti`nite biznis-{koli vo svetot. Negoviot vroden instinkt da & odolee na sekoja li~na i profesionalna kriza i da izleze u{te posilen od nea e predmet na fascinacija na sekoj {to barem malku sledi od ona {to se slu~uva na svetskata biznis-scena. Aktuelnata ekonomska kriza ne e nekoj spektakularen predizvik so koj {to Xobs se sre}ava vo svojata istorija so Apple.

S

KAPITAL PO^NA SO SERIJAL NA STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATITE BIZNIS -TEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: STIV XOBS, APPLE

INOVACIJA KAKO LEK PROTIV RECESIJATA Aktuelnata ekonomska kriza ne e nekoj spektakularen predizvik so koj {to Xobs se sre}ava vo svojata istorija so *Apple. Ima li pogolema kriza od toa da te izbrkaat od kompanijata {to samiot si ja osnoval, a tokmu toa mu se slu~i nemu, za potoa na golema vrata da se vrati vo istata, so inovativni proizvodi {to stanuvaa bestseleri na pazarot, sekoj pogolem od prethodniot.

Ima li pogolema kriza od toa da te izbrkaat od kompanijata {to samiot si ja osnoval, a tokmu toa mu se slu~i nemu, za potoa na golema vrata da se vrati vo istata, so inovativni proizvodi {to stanuvaa bestseleri na pazarot, sekoj pogolem od prethodniot. Macbook, iPod, iPhone, i sega najnoviot iPad, se proizvodi {to donesoa ne samo komercijalen uspeh za Apple.

Toa se “gexeti” {to go smenija `ivotot na lu|eto – na~inot na koj {to gi poimaat kompjuterite, slu{aat muzika, ili go koristat mobilniot telefon. Proizvodite na *Apple ne se pojavuaat na pazarot – tie pravat revolucija na nego. Xobs ima{e i te{ka bitka na li~en plan.

Minatata godina mu dijagnosticiraa bolest, no ~eli~nata volja i strasta za u`ivawe vo toa na svetot da mu pru`a izvonredni inovacii, mu pomogna da ja

pobedi i da se vrati povtorno na kormiloto na kompanijata vo koja {to go vlo`i celoto svoe bitie.

Vo ovoj broj na “Kapital”, }e spodelime so vas nekoi od glavnite principi {to gi sledi Xobs vo naporite da se nadminat efektite od globalnata recesija.

MENAXIRAWETO VO VREME NA KRIZA “Sme imale vakvo ne{to i porano, koga pukna “dot.com”balonot. Ona {to im ka`av na moite vraboteni e deka nie }e prodol`ime so na{iot zacrtan pat i niz ovaa kriza, deka nema da otpu{tame lu|e, zatoa {to vlo`ivme izvonredno golemi napori za da gi doneseme vo Apple, i posledno ne{to {to }e napravime e da gi otpu{time; i deka }e prodol`ime so finansirawe na na{ite novi proekti.

Vsu{nost, nie i go zgolemivme na{iot buxet za istra`uvawe i razvoj, za da bideme pred na{ite konkurenti koga krizata }e zavr{i. I toa se isplate{e”, veli Xobs. So pomo{ na iPhone, iTunes i ostanatite revolucionerni proizvodi, akcijata na Apple porasna za 14% vo periodot 2008-2009 godina, koga besnee{e finansiskata kriza.

Toa {to lu|eto i vo vreme na recesija prodol`ija da gi kupuvaat proizvodite na kompanijata so isto tempo e dokaz za unikatnata kreativna sposobnost na Xobs.

IZBOR NA STRATEGIJA Nie ne pravime istra`uvawe na pazarot. Ne anga`irame konsultanti. Edinstvenite konsultanti {to sum gi anga`iral poslednive 10 godini e edna firma {to ja analizira{e strategijata na Gateway (golema amerikanska kompanija za kompjuteri) za maloproda`ba, so cel da ne gi povtoram nivnite gre{ki, vo periodot koga po~navme da gi otvorame prodavnicite na *Apple.

Nie sakame da pravime izvonredni proizvodi. Koga ja kreiravme *iTunes Music Store, smetavme deka e super lu|eto da mo`at da kupuvaat muzika po elektronski pat, a ne deka imavme namera da ja redefinirame muzi~kata industrija. Mislam, tolku be{e o~igledno deka, koga-toga{, celata muzika na krajot } e bide distribuirana po elektronski pat.

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE Nemame {ansa da pravime mnogu ne{ta vo `ivotot, i zatoa mora da sme odli~ni vo toa {to sme izbrale da go pravime. Zatoa {to ova e na{iot `ivot. @ivotot e kratok, i na krajot umirate, toa go znaete, neli? Pa, taka ova e toa {to sme izbrale da go pravime so svojot `ivot. Bi mo`ele da sedime vo nekoj manastir vo Japonija ili da plovime po moriwa. Nekoi od na{ite

STIV XOBS: “NIE GO ZGOLEMIVME BUXETOT NA APPLE ZA ISTRA@UVAWE I RAZVOJ, ZA DA BIDEME PRED NA[ITE KONKURENTI KOGA KRIZATA ]E ZAVR[I. I TOA SE ISPLATE[E” direktori bi mo`ele da igraat golf. Ili bi mo`ele da vodat drugi kompanii. A, site nie sme odbrale da go pravime tokmu ova vo na{ite `ivoti. Pa, zatoa mora da sme prokleto dobri. I mislime deka sme.

FOKUSOT NA APPLE Apple e kompanija od 30 milijardi dolari, a nie sepak imame pomalku od 30 glavni proizvodi.

Ne znam dali ova se slu~ilo i porano. Golemite kompanii za elektronika vo princip imale iljadnici proizvodi. Nie odlu~ivme da se fokusirame na mnogu pove}e. Lu|eto mislat deka fokusirawe zna~i da ka`e{ “da” na ne{tata kon koi si re{il da se fokusira{. No, toa voop{to ne e taka. Fokusirawe zna~i da ka`e{ “ne” na stoticite drugi dobri idei {to postojat naokolu.

Mora da izbere{ vnimatelno.

Jas sum mnogu gord na mnogu ne{ta {to re{ivme da ne gi pravime. Najdobar primer e koga so godini bevme pod pritisok da proizvedeme PDA (personal digital assistant) (svoeviden mal ra~en kompjuter, mo{ne popularen pazaren segment izminative deset godini), koga jas sfativ deka 90% od lu|eto {to koristat PDA koristat informacii od nego samo

koga se na pat, a ne stavaat informacii vo nego. Mnogu nabrzo, mobilnite telefoni }e go pravat toa {to go pravat PDA, pa pazarot za ovie proizvodi }e se stesni do obemot kakov {to i vsu{nost stana, i nema da bide pove}e odr`liv. Pa, taka odlu~ivme da ne pravime PDA. Ako vlezevme vo takov proekt, nema{e da imame resursi da po~neme so iPod. MENAXMENT-STIL Vo Apple rabotat 25.000 lu|e, od koi okolu 10.000 se vo na{ite prodavnici. Moja zada~a e da rabotam direktno so okolu 100 top-menaxeri. Toa ne zna~i deka site tie se potpretsedateli vo kompanijata. Nekoi se samo klu~ni individualni pridonesuva~i vo uspe{nata prikazna – dizajneri, in`eneri i drugi.

Pa, koga }e se pojavi dobra ideja, del od mojata zada~a e da ja procirkuliram naokolu, da vidam {to mislat za nea razli~ni lu|e, da gi nateram lu|eto da zboruvaat za nea, da se raspravaat okolu nea, ako treba.

Zna~i da se pogri`am ideite da se dvi`at me|u ovie 100 lu|e, da se istra`uvaat razli~ni aspekti i da se donesat najdobrite re{enija.

KOMPANII & PAZARI 15

08/APRIL/2010 IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

BROJ NA GRADE@NI DOZVOLI IZDADENI VO PERIODOT OD DEKEMVRI 2009 DO FEVRUARI 2010

OPA\A BROJOT NA IZDADENI GRADE@NI DOZVOLI

NA ZAPAD SE GRADI, NA ISTOK SE SADI EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

o Makedonija s$ pomalku se gradi. Vo poslednite 6 meseci, osven oktomvri i noemvri, postojano opa|a brojot na izdadeni grade`ni dozvoli, {to pretstavuva lo{ signal za makedonskata ekonomija voop{to. Dodeka dr`avata intenzivno gradi spomenici i muzei, gra|anite nemaat pari da gradat novi objekti.

Vo tekot na fevruari zabele`an e pad na grade`nite dozvoli za 9%, a vo januari padot e u{te pogolem i iznesuva 35% vo sporedba so istiot period lani. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, 75% od izdadenite dozvoli vo fevruari se odnesuvaat na visokogradba, a najgolem del se dodeleni na fizi~ki lica. Potoa, 17,5% se objekti za rekonstrukcija, a ostatokot se dozvoli za izgradba na kanalizacioni mre`i, pati{ta i drugi grade`ni raboti vo niskogradba.

Najgolem interes za gradewe ima vo Skopje i vo op{tinite vo jugozapadniot del na Makedonija i Polo{kiot kraj. Vo Skopje, kako administrativen centar i ponatamu najmnogu se gradi, a stanovite se najskapi. Dodeka vo Gostivar, Tetovo, Struga i Ohrid vkupno se izdadeni 154 grade`ni dozvoli vo poslednive tri meseci, vo [tip, Gevgelija i Strumica se izdadeni samo 30 dozvoli vo istiot period.

Spored grade`incite, neramno-

V

Vo tekot na fevruari zabele`an e pad na grade`nite dozvoli za 9%, a vo januari padot e u{te pogolem i iznesuva 35% vo sporedba so istiot period lani. Mnogu pove}e }e se gradi vo zapadniot del na Makedonija, odo{to vo isto~niot. Dodeka vo Gostivar, Tetovo, Struga i Ohrid vkupno se izdadeni 154 grade`ni dozvoli vo poslednive tri meseci, vo [tip, Gevgelija i Strumica se izdadeni samo 30 dozvoli. merniot soodnos pome|u grade`nite raboti vo razli~ni gradovi se dol`i na razlikite vo prihodite {to gra|anite gi ostvaruvaat vo razli~ni regioni na zemjava.

“Interesot na gra|anite e namalen zatoa {to cenite po~naa da rastat. Vo izminatiot period postignavme stabilni ceni, koi poradi pove}e faktori povtorno po~naa da se zgolemuvaat. Razlikite vo grade`nata aktivnost vo [tip vo sporedba so gradovite vo zapadna Makedonija najverojatno se dol`i na razlikite vo platite. Ovde platite se poniski, ima pomalku vraboteni. Tamu, pove}e se raboti na crno, a ovde za s$ e potrebna dokumentacija, i toa ima golem udel”, velat od grade`nata kompanija Graditel od [tip.

I drugite grade`ni firmi vo isto~niot del na Makedonija se `alat deka interesot na gra|anite za kupuvawe na stanben i deloven

300 75%

novi stanovi se odobreni za gradba vo fevruari

od dozvolite se za visokogradba

prostor vo posledniot period e mnogu namalena. “I kaj nas ima namalen interes na gra|anite, koj najverojatno se dol`i na ekonomskata kriza. Mnogu e namalena pobaruva~kata, lu|eto nemaat pari, zemjodelcite lani imaa golemi {teti, {to vlijae na nivnata kupovna mo}, velat od grade`nata firma Evro Ing od Gevgelija. Vo tekot na fevruari se izdadeni dozvoli za gradewe na 300 novi

stanovi, od koi edna tretina se trosobni. O~ekuvano, glavniot grad Skopje i ponatamu e najprivle~en za investitorite vo grade`nata industrija. Vo fevruari, izdadeni se 53 dozvoli za gradba, i e odobrena izgradbata na 93 stanovi.

Edna tretina od stanovite se vo Centar, a potoa sleduva ^air so 27 stanovi i Sopi{te so 16 stanovi, a duri potoa op{tina Karpo{.

GRADE@NICITE: SKOPJE ]E STANE U[TE POAKTUELNO ZA STANBENA GRADBA Za namaluvaweto na interesot za grade`ni{tvoto vo dr`avava govori faktot deka vo prvite dva meseci na 2010 godina, se izdadeni vo prosek po 183 grade`ni dozvoli mese~no, {to e golemo namaluvawe vo sporedba so prosekot na grade`ni dozvoli vo vtorata polovina na 2009 godina, koga vo prosek se izdadeni 267 dozvoli za gradba. Od grade`nata kompanija Ading, koja osven vo Makedonija, raboti i vo 9 dr`avi na Balkanot i vo regionot velat deka ovde ne ja po~uvstvuvale mnogu krizata, no sepak, potvrduvaat deka e opadnata izgradbata na stanovi.“Vo prosek ne e tolku lo{o kaj nas, i pokraj toa {to zabele`uvame deka lu|eto se ispla{eni i gi ~uvaat parite.

Od druga strana pak, vo Skopje postojano ima deficit na stanbeni zgradi. Vo slednite 10 godini }e bide mnogu aktuelno gradeweto na stanbeni zgradi vo glavniot grad.

Previsokite ceni od pred 2-3 godini investitorite treba da gi

zaboravat, dokolku sakaat da bidat pokonkurentni i stanovite da im se prodavaat”, veli Aleksandar Belev, direktor vo kompanija Ading.Dodeka gra|anite se pla{at da investiraat i nemaat pari da kupuvaat stanovi, dr`avata gradi na golemo. Samo vo Skopje se raboti na pove}e golemi proekti, kako {to e dogradbata i renoviraweto na arenata Filip Vtori za {to se predvideni okolu 4 milioni evra, od koi polovina se donacija od UEFA. Isto taka zabrzano se raboti na relizacijata na proektot “Skopje 2014” ~ija vrednost se procenuva na 200 milioni evra, a vo koj vleguva izgradbata na noviot Ustaven sud, nova zgrada na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Filharmonija, Muzej na `rtvite od komunizmot i pove}e fontani i spomenici. Del od kompaniite velat deka so ~etvritiot paket na antikrizni merki vo koj {to e predvideno olesuvawe na postapkata za grade`ni dozvoli, sepak nema mnogu da im pomogne da ja prebrodat krizata.“Mnogu od grade`nite firmi se finansiski zaglaveni. Antikriznite merki ne mo`at mnogu da ni pomognat.

Dokolku saka da ni pomogne, dr`avata treba da ni gi isplati zaostanatite dolgovi. Op{tina Ohrid ni dol`i 3 milioni evra, Op{tina Struga 1,7 milioni, a ostanatite dr`avni instutucii dopolnitelni 3 milioni evra” veli Radovan Trajkovski generalen direktor na grade`nata kompanija AD Ilinden od Struga.

16 08.04.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

[TO ]E DONESE TRGUVAWETO NA STRANSKITE BERZI?

POGOLEMA ZARABOTKA, NO I POGOLEMI TRO[OCI MAJA BAJALSKA BAJALSKA-GEORGIEVSKA GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

ko za nekolku meseci se otvori mo`nosta makedonskite gra|ani da kupuvaat akcii vo stranstvo, toa } e treba da bide tehni~ki potkrepeno od strana na doma{nite banki i brokerski dru{tva.

Ova zna~i deka kako {to sega na primer Slovencite i Hrvatite trguvaat na

A

Makedonskata berza preku posredstvo na nivni banki i brokerski ku}i, taka i Makedoncite }e treba da se povrzat so hrvatskiot i slovene~kiot pazar na kapital, preku doma{ni posrednici.

Vo pove}eto brokerski dru{tva velat deka imaat neoficijalni informacii za dopolnuvawata na Zakonot za devizno rabotewe koi se spremaat, no deka tie s$ u{te ne se oficijalno izvesteni, za da po~nat da podgotvuvaat

ponuda za trguvawe na stranski berzi za svoite klienti. A procedurata na trguvawe na stranska berza e tokmu ona za {to vo momentov razmisluvaat vo Ministerstvoto za finansii, Narodnata banka i Komisijata za hartii od vrednost. Poznava~ite velat deka generalno postojat dve mo`nosti za edno fizi~ko ili pravno lice, individualen investitor od Makedonija kupuva akcii vo stranstvo. Prvata e ako preku nekoja od

makedonskite banki otvori nerezidentna smetka vo zemjata na ~ija berza }e trguva i samostojno vospostavi kontakt so brokerska ku}a od toj pazar, koja }e bide negoviot posrednik vo trguvaweto.

Vtorata opcija e makedonskiot investitor da otide vo nekoja od doma{nite brokerski ku}i i pobara da mu ovozmo`at kupuvawe akcii vo stranstvo. Za ova, doma{nite brokeri }e treba da bidat povrzani

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

So ogled na toa {to dopolnuvawata na Zakonot za devizno rabotewe se vo tek, s$ u{te ne mo`e da se ka`e to~no kolkavi }e bidat tro{ocite za individualnite investitori koi }e trguvaat na stranski berzi.

Sepak, tie }e zavisat od cenata na uslugite na doma{nite posrednicibankite i brokerskite ku}i so brokerska ku}a na pazarot na koj } e se trguva, odnosno tie da bidat posrednici za posrednicite na stranskata berza.

Kako {to Kapital objavi, rabotna grupa od Ministerstvoto za finansii, Narodnata banka i Komisijata za hartii od vrednost, podgotvuva dopolnuvawa na Zakonot za devizno rabotewe, so cel tehni~ki da se preciziraat na~inite na direktno trguvawe na stranskite berzi.

So vleguvaweto na Makedonija vo vtorata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija, {to se o~ekuva da go potvrdi Sovetot na EU, avtomatski }e se izbri{at restriktivnite odredbi na Zakonot za devizno rabotewe. Tie sega spre~uvaat fizi~ki i pravni lica da se steknat so sopstvenost na akcii vo

stranski kompanii, osven preku posrednici kako {to se doma{nite investiciski fondovi.

POGOLEMA ZARABOTKA, NO I POGOLEMI TRO[OCI Trguvaweto na stranska berza za eden individualen investitor od Makedonija, od edna strana otvora pogolemi mo`nosti za zarabotka, no od druga strana } e zna~i i pogolemi tro{oci, od onie {to sega gi ima na Makedonskata berza.

Od doma{nite investiciski fondovi, koi trguvaat i na stranski pazari, objasnuvaat deka tro{ocite za kupuvawe i prodavawe akcii vo stranstvo se zna~aen del od nivnite vkupni rashodi. Vo tro{ok za trguvawe na fizi~ko ili pravno lice vo stranstvo vleguva prvenstveno tro{okot za otvorawe nerezidentna smetka preku banka -~uvar na imotot, potoa redovnite transakciski tro{oci za trguvawe, kako i bankarskite provizii.

Golem del od brokerite vo zemjava se skepti~ni deka trguvaweto na stranski berzi za doma{nite fizi~ki i pravni lica }e bide ovozmo`eno, s$ dodeka Makedonija ima golem deficit vo platniot bilans, od ednostavna pri~ina {to Narodnata banka }e napravi se za da ja za{titi ekonomijata od odliv na devizi. Od druga strana, poznava~ite velat deka {tom restriktivnite odredbi od Zakonot za devizno rabotewe stanat neva`e~ki, monetarna politika }e mora da se prilagodi na site posledici {to }e gi donese liberaliziraweto na pazarot na kapital.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda-07.04.2010)

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMPANII & PAZARI

18 08.04.2010 MEPSO INVESTIRA 350 ILJADI EVRA ZA REKONSTRUKCIJA NA DISPE^ERSKIOT CENTAR

PREZENTACIJA NA POMURSKIOT SAEM VO STOPANSKATA KOMORA

D MEPSO zapo~na so rekonstrukcija na Nacionalniot dispe~erski centar funkcionalna edinica so koja kompanijata go upravuva elektroenergetskiot sistem na Makedonija. So ovaa investicija od 350 iljadi evra se zamenuva oprema koja se koristi od 1995 godina, a sinopti~kata tabla se menuva so ekranski displej. Novata oprema e nabavena od renomiran-

topanskata komora na Makedonija slednata nedela na makedonskite kompanii }e im go prezentira Pomurskiot saem od Slovenija.

Celta na ovaa prezentacija e Pomurskiot saem da ja pretstavi svojata aktivnost na makedonskite kompanii, a voedno i da im se pomogne vo osvojuvawe na evropskite pazari.

Pretstavnicite na Po-

A

iot proizvoditel BARCO, se veli vo soop{tenieto od kompanijata. So ova vlo`uvawe MEPSO }e dobie sovremen dispe~erski centar so koj }e se vr{i nadzor i upravuvawe so elektroenergetskiot sistem na Makedonija, a voedno e vo soglasnost so site standardi propi{ani od me|unarodnite energetski organizacii kako {to e ENTSO vo koja MEPSO e ~len.

S

murskiot saem }e davaat besplatni soveti okolu izbor na soodveten tip na saem, na~in na promocija, dogovarawe na sredbi so potencijalni biznispartneri od Evropa i po{iroko.

Pomurskiot saem od Gorna Radgona, Slovenija so svojata mestopolo`ba pome|u Avstrija, Hrvatska i Ungarija ima renome

na eden od najposetuvanite saemski institucii vo Evropa.

Od Akvapura ostana samo tablata so najava za proektot

SE U[TE NE PO^NALA IZGRADBATA NA “PROEKTOT NA VEKOT” VO PRESPA

NI [TURA VEST OD AKVAPURA! METODI PENOVSKI roektot Akvapura koj treba{e Prespa da ja stavi na svetskata turisti~ka karta s$ u{te se nao|a vo }orsokak. Prostorot so golemina od 40 hektari koj se prostira vo dol`ina od skoro 4,5 kilometri pokraj krajbre`jeto na Prespanskoto Ezero denovive izgleda kako mo~uri{te obrasteno so trska i treva, so potpolno uni{teni ugostitelski objekti i bungalovi naokolu.

Go pra{avme porane{niot gradona~alnik na Resen, Dimitar Buzlevski, koj {to so dvete race zastana zad proektot i be{e najeksponiraniot makedonski politi~ar vo ramki na proektot Akvapura, kade e zastanata rabotata. Toj veli deka izgradbata na kompleksot stoi vo mesto bidej}i s$ u{te ne e dobiena kone~na dozvola od Ministerstvoto za transport i vrski.

“Nie podnesovme barawe do Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo da proveri dali na lokacijata kaj {to treba da se radi kompleksot, ima nekoj star objekt {to treba da se za{titi. Tie utvrdija deka takov objekt postoi, poradi {to be{e izraboten elaborat za

P

Turisti~kiot kompleks vo Prespa vreden 50 milioni evra koj treba{e da obezbedi redovno vrabotuvawe na 350 lu|e s$ u{te ne po~nal da se gradi. Proektot treba{e da bide zapo~nat vo 2007 godina i da fini{ira so izgradba vo tekot na 2010 godina. Dimitar Buzlevski, porane{en gradona~alnik na Resen i eden od najeksponiranite lokalni politi~ari vo vrska so Akvapura, veli deka aktuelnata vlast go ko~i po~etokot na investicijata za{tita na kulturnite vrednosti i prostori koj be{e prifaten od strana na Pasko Kuzman, direktorot na ovaa uprava. Takov izmenet plan be{e dostaven do Ministerstvoto za transport i vrski od kade se o~ekuva{e kone~no odobrenie za gradba, po {to }e mo`e{e da se donese urbanisti~kiot plan i da se zapo~ne so izgradbata.

No, do toa ne dojde po {to sega{niot gradona~alnik na op{tinata podnese inicijativa do vladata za poveduvawe na sudski spor protiv investitorot zatoa {to istiot ne zapo~nal so izgradbata”, veli Buzlevski. Toj veli deka od Ministerstvoto za transport i vrski bil napraven uvid na lokacijata za {to e napraven i zapisnik vo

koj se konstatira deka ne e zapo~nata izgradbata.

“Toa e sosema normalno i logi~no bidej}i ne mo`e da se gradi bez soodvetno odobrenie za gradba, a takvo do den dene{en Ministerstvoto za transport i vrski s$ u{te mu nema izdadeno na investitorot. Duri i samiot investitor koj uspea da gi obezbedi site potrebni dokumenti ima{e sredba vo vladata so cel da gi zapoznae so problemite so

50

milioni evra treba{e da bidat investirani vo proektot Akvapura vo Prespa

350 lu|e be{e planirano da se vrabotat vo kompleksot za po~etok

koi se soo~uva od strana na ova ministerstvo”, veli Buzlevski.

VLADATA NAVODNO NE SE OTKA@ALA OD AKVAPURA Do zatvoraweto na ovoj tekst s$ u{te nemavme dobieno reakcija od dr`avnite organi okolu tvrdewata na Buzlevski.

Okolu zainteresiranosta na vladata za Akvapura mo`e da bide indikativna izjavata na vicepremierot Pe{evski dadena minatiot ~etvrtok za vreme na tribinata organizirana vo Resen od strana na Vladata, na

DIMITAR BUZLEVSKI PORANE[EN GRADONA^ALNIK NA RESEN “Dr`avata s$ u{te ne dala finalna dozvola za po~nuvawe na gradba, a vo isto vreme op{tinata saka da go tu`i investitorot deka s$ u{te ne po~nal da gradi?!”

koja zboruval i premierot Nikola Gruevski. Na pra{awe od nasobranite gra|ani {to se slu~uva so ovoj proekt, Pe{evski odgovoril deka stanuva zbor za seriozna investicija i deka istata }e bide realizirana {tom se zavr{at nekoi prethodni raboti.

Kako i da e, vo Prespa od Akvapura stoi samo tablata na koja e najavena investicijata. Se raboti za proekt vreden 50 milioni evra koj treba{e da obezbedi redovno vrabotuvawe na 350 lu|e so mo`nost ovoj broj da bide u{te pogolem za vreme na sezonata za odmori.

Proektot treba{e da bide zapo~nat vo 2007 godina i da fini{ira so izgradba vo tekot na 2010 godina. Pri toa na povr{ina od 25 iljadi metra kvadratni treba{e da bidat izgradeni luksuzni

hoteli, vili i spa-centri.

Na ovoj na~in Prespa }e be{e promovirana kako u{te eden taka nare~en “predel so du{a” so {to }e se najde{e na isto nivo so vakvi predeli od Portugalija, Italija, ^e{ka, Ungarija i Brazil kade {to portugalskiot investitor ve}e ima izgradeno vakvi turisti~ki kompleksi.

KOMPANII & PAZARI

08.04.2010

AKCIONERSKO SOBRANIE NA TEHNOMETAL VARDAR NA KRAJOT NA APRIL

SE PRODAVA PARCELA VO KARPO[ ZA IZGRADBA NA AMBULANTI

ehnometal Vardar na 28 april }e odr`i godi{no sobranie na akcioneri na koj pokraj drugite to~ki }e se razgleduva i to~kata za raspredelba na dobivkata ostvarena vo 2009 godina.

Spored redosledot na dnevniot red koj e predviden, pokraj razgleduvaweto na godi{nata smetka i finansiskite izve{tai za raboteweto na kompanijata }e se

inisterstvoto za transport i vrski raspi{a javna objava za proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te vo Op{tina Karpo{ za izgradba na zdravstveni institucii.

Spored objavata na Ministerstvoto, predmet na javnoto nadavawe e parcela so vkupna povr{ina od 8.400 metri kvadratni, na koe e predvideno da se izgradat Zdrastveni

razgleduva izve{tajot od revizorskata ku}a za raboteweto na kompanijata, a }e se donese odluka za izmenuvawe na statutot na dru{tvoto i za izbor na ~lenovi na Nadzorniot dobor.

Tehnometal Vardar ja zavr{i 2009 godina so rast i na prihodite i na dobivkata. Na krajot na godinata neto-dobivkata na kompanijata iznesuva{e 7.000 evra.

T

M

insitucii so mo`nost od alternativna klasa na namena za mali komercijalni i delovni dejnosti.

Pravo na u~estvo na javnoto naddavawe imaat fizi~ki i pravni lica dr`avjani na Makedonija kako i pravni lica vo me{ovita sopstvenost, pravno lice osnovano od stransko fizi~ko

19

i pravno lice. Po~etna cena na javnoto naddavawe iznesuva 12.000 denari po metar kvadraten.

I POKRAJ ZAGUBATA OSTVARENA LANI, @ITO LUKS O^EKUVA RAST NA PAZAROT GODINAVA

SO NOVI PROIZVODI ]E IZLEZEME OD KRIZATA pred s$ }e bideme naso~eni kon zadr`uvawe na kvalitetot na na{ite proizvodi koi se bez konzervansi”, velat od menaxmentot na kompanijata. @ito Luks minatata godina ja zavr{i so zaguba od 2,37 milioni evra, za razlika od 2008 godina koga ima{e dobivka od 1,14 milioni evra.

Vo kompanijata velat deka toa e rezultat na kriznata godina. “@ito Luks e kompanija koja vo asortimanot ima proizvodi {to spa|aat vo grupata na inferiorni dobra, {to bi zna~elo, deka pobaruva~kata na na{ite proizvodi raste pri namaluvawe na kupovnata mo} na kupuva~ite.

Kompanijata ima strategija za rast na makedonskiot pazar. Kako del od strategijata planiran e rast sekoja

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

roizvoditelot na leb, bra{no i beli pe~iva, @ito Luks, o~ekuva deka ovaa godina }e ima pozitiven rast na pazarot, a so toa i rast na prihodite i na proda`bata na kompanijata.

Posle kriznata godina koja kompanijata ja zavr{i so zaguba, od kompanijata velat deka pazarot kone~no }e se stabilizira i }e ima prostor za voveduvawe na novi proizvodi.

“Procenkite govorat deka se o~ekuva pozitiven rast na pazarot. Ovaa godina o~ekuvame stabilizacija od m minatata godina i za taa cel nna pazarot }e izlezeme so nnekolku novi proizvodi, no

P

K

O

M

E

R

Makedonskata prehranbena kompanija @ito Luks o~ekuva pozitiven presvrt na makedonskiot pazar godinava. Po kriznata godina, planiraat da se naso~at kon promovirawe na novi proizvodi so zadr`uvawe na prepoznatliviot kvalitet.

godina posebno. Minatata godina, vo vreme na recesija, ja smetame za uspe{na godina imaj}i gi predvid lo{ite rezultati na globalno nivo.

Kompanijata uspea da odr`i nekoj kontinuitet” velat od kompanijata.

Kompanijata koja pred nekolku godine be{e prezemena od gr~kata grupacija Elbisko so plasmanot na proizvodite e koncentrirana na makedonskiot pazar, no kako del od gr~kata grupacija imaat i operacii vo nekolku zemji C

I

J

A

vo regionot.

“Nie sme makedonska kompanija i proizveduvame makedonski proizvod koj e brend.

Kompanijata e opremena so sovremeni melni~ki, industriski i magacinski (silosi) kapaciteti, kako i osum proizvodni linii so vkupen proizvodstven kapacitet od 2.000 par~iwa na ~as, melnica so kapacitet od 50.000 toni godi{no i magacinski prostor so smestuva~ki kapacitet od 45.000 toni” potenciraat od @ito Luks.

L

E

N

vo Skopje.

Spored finansiskiot izve{taj objaven na Makedonska berza minatata 2009 godina, @ito Luks ja zavr{i so zaguba od 2,37 milioni evra, {to e golem pad, za razlika od 1,13 milioni evra dobivka ostvarena vo 2008 godina.

Pad od 27% prehranbenata kompanija zabele`a i kaj prihodite od proda`ba koi lani dostignaa 13,6 milioni evra.

@ito Luks e kompanija koja proizveduva prehranbeni proizvodi. Kompanijata proizveduva i distribuira bra{no, leb i pe~iva, vklu~uvajki razni vidovi kroasani, piti, krofni kako i smrznato pe~ivo. Kompanijata ima sinxir furni i mini marketi. Mnozinski akcioner e kompanijata Elbisco Holding S.A od osnovana vo Grcija. @ito Luks e ~lenka na grupacijata, so sedi{te O

G

L

A

S

20 08.04.2010

BANKI I FINANSII

AKCIONERSKO SOBRANIE NA OHRIDSKA BANKA NA 29 APRIL

NOVA QUBQANSKA BANKA ]E IZDAVA OBVRZNICA

hridska banka za krajot na mesecot go zaka`a godi{noto sobranie na akioneri.

Spored objavata na bankata na dneven red na sobranieto se predvideni nekolku to~ki. Osven usvojuvaweto na godi{niot finansiski izve{taj, ~lenovite na Upravniot odbor }e go razgledaat izve{tajot na revizorskata ku}a Grant Tornton, a }e se razgleduva

ova Qubqanska banka od Slovenija koja e sopstvenik na na{ata NLB Tutunska banka planira vo tekot na mesec maj ovaa godina da izdade svoja obvrznica.

Obvrznicata }e bide izdadena vo nematerijalen oblik i }e bide nameneta samo za doma{niot pazar. Istata }e im bide ponudena kako na pravni taka i na fizi~ki lica.

Rokot na dostasuvawe }e iznesuva 7 godini. Vo soop{tenieto

O

i misleweto na Nadzorniot odbor na bankata za izve{tajot od revizorot.

To~ka na dneven red na sobranieto koe }e se odr`i na 29 april }e bide i predlogodlukata za raspredelba na ostvarenata dobivka vo 2009 godina, predlog odlukata za otkup na sopstveni akcii, a isto taka predvideno e i revidirawe na Kodeksot na korporativno upravuvawe na Ohridska banka.

N

na bankata se naveduva deka vrednosta na eden apoen }e iznesuva okolu 100 evra.

Kamatnata stapka }e bide nepromenliva vo tekot na celiot period pri {to iznosot na istata }e se isplatuva na krajot od sekoja tekovna godina.

Osnovicata vo potpolnost }e mo`e da se podigne na istekot od sedmata godina. Dr`avata, kako {to izvestija od bankata, nema da se pojavi kako garant na ovaa obvrznica.

Ekspertskata javnost gi poddr`uva biznismenite vo baraweto do Vladata da go namali i da go prestruktuira dr`avniot buxet. Profesori i porane{ni min- NIKOLA POPOVSKI istri za finaneks minister za finansii sii komentiraat “Javnata potro{uva~ka deka fiskalnata postojano se zgolemuva i politika mora toj raste~ki trend mora da zapre. Vo momentov buxetot da se promeni, zafa}a okolu 38% od BDP na da se sobiraat zemjata i smetam deka toa pomalku danoci od nivo mora da se namali za 2 do 3 procentni poeni od gra|anite i firSo toa }e se namalat i mite, a parite da BDP. zafa}awata kaj privatniot sektor, }e se relaksiraat se tro{at pove}e firmite po osnova na pla} za investicii vo awe na danoci i drugi kapitalni proekti dava~ki. Ovaa Vlada sprovede odredeno relaksirawe koi nosat razvoj na dano~nata politika, vo realniot sekno potoa na mala vrata tor odo{to za tek- vovede u{te mnogu novi danoci i dava~ki so {to ovni potrebi, za obemot na zafa}awa go naplati i socijala. dmina namaluvaweto i sega ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

kspertskata javnost gi poddr`uva biznismenite vo baraweto do Vladata da go namali i da go prestruktuira dr`avniot buxet. Profesori i porane{ni ministri za finansii komentiraat deka fiskalnata politika mora da se promeni, da se sobiraat pomalku danoci od gra|anite i firmite a parite da se tro{at pove}e za investicii vo kapitalni proekti koi nosat razvoj vo realniot sektor odo{to za tekovni potrebi, za plati i socijala. “Javnata potro{uva~ka postojano se zgolemuva i toj raste~ki trend mora da zapre. Vo momentov buxetot zafa} a okolu 38% od BDP na zemjata i smetam deka toa nivo mora da se namali za 2 do 3 procentni poeni od BDP. So toa }e se namali buxetskiot deficit, a }e se

E

tro{ocite kon dr`avata u{te pove}e se zgolemeni.

Strukturata na buxetski rashodi se vlo{uva, se primenuva koncept na porast na tro{oci za plati na administracijata, za socijalni tansferi, porast na penziite, a ne se odvojuvaat dovolno pari za razvojni investicii” namalat i zafa}awata kaj privatniot sektor, }e se relaksiraat firmite po osnova na pla}awe na danoci i drugi dava~ki.

Otkako dojde na vlast ovaa Vlada sprovede odredeno relaksirawe na dano~nata politika, no potoa na mala vrata vovede u{te mnogu novi danoci i dava~ki so {to obemot na zafa} awa go nadmina namaluvaweto i sega tro{ocite kon dr`avata u{te pove} e se zgolemeni. Strukturata na buxetski rashodi se vlo{uva, se primenuva koncept na porast na tro{oci za plati na administracijata, za socijalni tansferi, porast na penziite, a ne se

ZORAN STAVREVSKI

minister za finansii “Buxetot e odraz na prioritetite i politikite od programata na Vladata. Istiot gi odrazuva i merkite i proektite koi se prifateni od biznis- zaednicata, sindikatot i ostanatite socijalni partneri vo procesot na usoglasuvawe na buxetot”. administracijata, za socijalni tansferi, porast na penziite, a ne se odvojuvaat dovolno pari za razvojni investicii” odvojuvaat dovolno pari za razvojni investicii”, veli porane{niot minister za finansii, Nikola Popovski.

So sli~na ocenka za buxetskata politika izleze i prethodnikot na Popovski, eks ministerot za finansii Xevdet Hajredini i dodava “ Lo{ata postavenost na buxetskite rashodi e hroni~en problem na site vladi koj so tekot na vremeto samo se prodlabo~uva. Duri nitu ovie malku pari {to se odvojuvaat za kapitalni investicii, nikoga{ ne se tro{at dokraj bidej}i instituciite nemaat kapacitet. Imame ogromna javna administracija koja ne e stru~na i efikasna, koja pretstavuva ogromen tro{ok od buxetot i gi pravi uslugite za gra|anite skapi.

Smetam deka Vladata treba da ja promeni dano~nata politika, u{te pove}e da gi namali danocite so {to }e sozdade podobri uslovi firmite pove}e da investiraat i da ja razvivaat ekonomijata. Duri mislam deka obemot na buxetot kako procent od BDP ne e tolku zagri`uva~ki, kolku {to e lo{a strukturnata postavenost na buxetskite

EKSPERTITE PROTIV SOCIJALNATA BUXETSKA POLITIKA

NARODNITE PARI DA SE TRO[AT ZA INVESTICII

rashodi. Parite od danocite od site nas treba da se koristat za poddr{ka na ekonomijata, a ne da se tro{at neracionalno”, veli Hajredini.

Aktuelniot minister za finansii vo Vladata na Nikola Gruevski, Zoran Stavrevski za Kapital veli deka buxetot e odraz na prioritetite i politikite od programata na Vladata i dodava: “ Buxetot gi odrazuva i merkite i proektite koi se prifateni od biznis-zaednicata, sindikatot i ostanatite socijalni partneri vo procesot na usoglasuvawe na buxetot”.

Od 2,5 milijardi evra te{kiot buxet za ovaa godina, duri 85% }e se potro{at za tekovni rashodi. Najgolem del od niv, ili nad 1 milijarda evra se predvideni za socijalni transferi, 276 milioni evra za stoki i uslugi i 210 milioni evra za op{tinite. Javnata administracija, koja spored nekoi procenki broi nad 120 iljadi vraboteni, godi-

nava ne ~ini 372 milioni evra od buxetot za plati i nadomestoci ili 15% od celiot buxet za 2010. I Dr`avniot zavod za revizija vo eden od izve{taite obelodeni deka prevrabotenosta vo javnata administracija oti{la dotamu {to vrabotenite vo nekoi institucii duri nemale nitu stol~e kade da sednat.

Ekspertite komentiraat deka, iako otpu{taweto od rabota e nepopularna merka koja nosi negativni poeni na izbori, dr`avata }e mora da se soo~i so predizvikot da ja namali obemnata javna administracija.

OPOZICIJATA I VLASTA VOJUVAAT SAMO VERBALNO, NIKOJ NE PRAVI NI{TO! Problemot na predimenzionirana i neefikasna javna administracija se provlekuva niz celata tranzicija na zemjata i so tekot na vremeto namesto da se re{ava, u{te pove} e se prodlabo~uva. Sekoja Vlada koja dobiva mandat

od gra|anite da sozdade efikasna administracija i }e obezbeduva brzi uslugi za niv, namesto da gi racionalizira kadrite vo javniot sektor, administarcijata ja koristi kako duvlo kade gi trupaat najzaslu`nite i najposlu{nite partiski vojnici. Opozicijata koja treba najglasno da gi kritikuva ovie vladini politiki odbegnuva da zboruva za prevrabotenosta vo javniot sektor. Potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski veli deka }e mora da se vidi dali site rezervi od buxetot se iskoristeni za re{avawe na ovoj problem.

“Vladata da preispita kolkav prostor postoi za namaluvawe na tekovnite tro{oci, za kratewe na javnata administracija sveduvaj}i ja na pomalobrojna no poefikasna, a za smetka na toa da se zgolemat kapitalnite ivesticii {to }e obezbedat rast vo realniot sektor i }e otvorat novi rabotni mesta”, veli Jovanovski.

BANKI I FINANSII RUSKI KREDIT OD 200 MILIONI DOLARI ZA SRBIJA uskata vlast & odobri kredit na Srbija vo iznos od 200 milioni dolari. Ovaa suma e nameneta za poddr{ka na buxetot i finansirawe na tekovniot deficit.

Godi{nata kamatna stapka na ovoj kredit }e bide oformena vrz osnova na dvi`eweto na liborot za {estmese~ni depoziti vo dolari zgolemen za 2,95%.

Spored ministerkata

R

08.04.2010 BIH O^EKUVA INVESTICII VO IZNOS OD 5,5 MILJARDI DOLARI

za finansii na Srbija, Dijana Dragutinovi} ovaa kamatna stapka bi iznesuvala nekade okolu 3,4 % {to e daleku popovolno vo odnos na ostanatite krediti koi dosega bile koristeni za popolnuvawe na buxetot. U{te edna povolnost na ovoj kredit e i mo`nosta Srbija istiot da go vrati pred vreme bez da plati kakvi bilo penali za toa.

a biznis-forumot koj se odr`a vo Saraevo, glavniot grad na BiH, bea prezentirani okolu 157 proekti vredni nad 5,5 miljardi dolari. Na ovoj forum zedoa u~estvo nad 600 investitori, prete`no dojdeni od muslimanski dr`avi. Spored Haris Silajxi}, eden od inicijatorite na ovoj forum, stanuva zbor za eden od najgolemite delovni sobiri odr`an vo BiH i voop{to vo regionot.

N

AMBICIOZEN PLAN NA TTK BANKA ZA GODINAVA ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

TK Banka za godinava najavi ambiciozen finansiski plan.

Spored izve{tajot na bankata za o~ekuvanite finansiski rezultati vo 2010 godina bankata }e zabele`i rast vo site segmenti od raboteweto.

Bankata o~ekuva vo 2010 godina rast na site segmenti na kreditirawe, a rast o~ekuva i kaj depozitite i kaj naselenieto i kaj kompaniite. Spored finansiskiot plan objaven na Makedonska berza TTK banka do krajot na godinata o~ekuva zgolemuvawe na vkupnata aktiva na bankata za 5,3%, zgolemuvawe na neto-kreditite za 11,4% i rast na depozitite za 8,8%.

Bankata o~ekuva deka }e ostvari povrat na sredst-

T

Banka godinava o~ekuva rast vo TTK site segmenti od raboteweto. Spored finansiskiot plan za 2010 godina objaven na Makedonska berza do krajot na godinata vkupnite plasirani sredstva na bankata za kreditirawe na naselenieto }e dostignat 23 milioni evra, a depozitite na gra|anite }e dostignat do 50,4 milioni evra. vata od 0,4% kako i povrat na kapitalot od 2,8%.

Spored izve{tajot na bankata finansiskite proekcii vo planot na bankata za 2010 godina se zasnovani na o~ekuvawata za zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija pri proektiran rast na BDP opd 1% do 2%, odr`uvaweto na stabilen kurs na denarot koe {to pridonesuva so odr`uvawe na cenovna sta-

21

bilnost i na odr`uvaweto na politi~kata stabilnost vo dr`avata.

So realizacija na navedenite pretpostavki TTK banka o~ekuva do krajot na godinata vkupnite plasirani krediti za mali i sredni pretprijatija da dostignat 28,5 milioni evra, plasiranite krediti za golemite kompanii da dostignat 22,4 milioni evra dodeka, pak, za kred-

itirawe na naselenieto da bidat odvoeni 23 milioni evra. Vo istiot period bankata o~ekuva deka depozitite na gra|anite do krajot na dekemvri 2010 godina }e iznesuvaat 50,4 milioni evra.

Gledano po sektori, strate{kiot fokus na Sektorot za komercijalno bankarstvo na bankata }e ostane efektivna i kvalitetna ponuda na proizvodi na mali i sredni pretprijatija i korporativni klienti kako i privlekuvawe na novi klienti. Direkcijata za korporativno bankarstvo vo 2010 godina }e nastojuva da obezbedi finansiski sredstva za poddr{ka na profitabilni proekti na golemite klienti na bankata i da najde novi koi se spremni da investiraat vo uslovi na nesta-

Guvernerot na Centralnata banka na BiH Kemal Kozari} ja iskoristi mo`nosta da istakne deka ovaa godina BiH mo`e da o~ekuva rast na svojot BDP za celi 2,8%. Toj isto taka istakna deka dr`avata s$ pove}e se stabilizira i deka mo`e da se pofali so pove}e od 30 komercijalni banki, mnogu niska inflacija, stabilen devizen kurs i pove} e od 2 miljardi evra vo vid na devizni rezervi.

17.03.2010 21

bilnost vo ekonomijata.

Soglasno so strategijata na bankata osnovni celi na Direkcijata na delovnata mre`a e proizvodite na TTK banka da bidat prv izbor na klientite. Sektorot za strate{ko bankarstvo }e bide naso~en kon usovr{uvawe na sistemot za upravuvawe so rizici so cel da go maksimizira profitot na Bankata, isto

taka }e bide naso~en kon analiza na klientite za podobruvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankata, so cel za namaluvawe na rizi~nite plasmani. Vo investiciskiot plan za godinava TTK banka planira investicii i vo materijalni i vo nematerijalni sredstva i toa vo delot na softverski re{enija i IT oprema.

22 08.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

KOSOR: IZGRADBATA NA PATI[TA GI POTTIKNUVA INVESTICIITE

ROMANIJA GARANTIRA STANBENI KREDITI ZA GRA\ANITE

o kontinuirani vlo`uvawa i gradewe na avtopati{ta hrvatskata vlada saka da go pottikne investiciskiot ciklus i da & pomogne na grade`nata industrija, izjavi hrvatskata premierka Jadranka Kosor. “Investicijata od 88 milioni evra i prodol`uvaweto na izgradbata na avtopatot Zagreb – [i{ak e vredna i va`na, a so nea sakame

omanija se nudi kako garant za podignuvawe na stanbeni krediti vo visina od 70.000 evra, a uslovot e zaemite da bidat iskoristeni za investirawe vo novi proekti. Dr`avata ponudi garancija na site onie koi }e se obidat po prv pat da kupat stan ili ku}a so {to bi gi otstranila posledicite od ekonomska-

S

da gi pottikneme investiciite i da mu pomogneme na grade`ni{tvoto da ne padne na kolena”, izjavi Kosor. Gradewet o na avtopatot se odviva vo soglasnost so planot za gradewe i odr`uvawe na avtopati{tata vo 2010 godina. Izveduva~i na izgradbata na avtopatot vreden 88 milioni evra se Konstruktor, Hidroelektra i Osijek Koteks.

R

ta kriza koi s$ u{te se ~uvstvuvaat na pazarot na nedvi`nosti.

Vladata na Romanija, garantira krediti samo za izgradba na novi zgradi, bidej}i nivnata izgradba vo mnogu slu~ai e prekinata. Celta na ovaa inicijativa na romanskata vlada e da se o`iveat zapo~natite i zapostavenite proekti za izgradba na novi zgradi.

Romanskiot arhitekt Serban Sturdza veli deka e golema {teta {to stanovite i delovnite objekti vo Bukure{t, se gradat na ru{evinite od ubavi i interesni zgradi.

Negoviot kolega Stefan Barnovski veli deka lu|eto obi~no ne zabele`uvaat deka nekoja zgrada e uni{tena poradi brzinata so koja taa se gradi.

GOLEMA KORUPCISKA AFERA VO HRVATSKA

DAJMLER “PODMA^KAL” 4,7 MILIONI EVRA VO HRVATSKITE MINISTERSTVA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ermanskata avtomobilska kompanija Dajmler pred amerikanskata vlast ja prizna vinata za podmituvawe vladi vo 22 zemji vo Azija, Afrika i vo zemji od isto~na Evropa.

Mitoto glavno zavr{uvalo vo administracijata od ~ija odluka zaviselo dali kompanijata }e dobie nekoja zdelka ili tender za nabavka na vozila od nivniot brend.

Istragata otkri deka del od toa mito zavr{ilo i vo Hrvatska, na koja sega treba da & isplati 185 milioni dolari o{teta.

Dajmler Eksport i Trejd

G

Finance (EFT) priznaa deka podmituvale slu`benici od hrvatskata vlada vo period od 2002 do 2008 godina, za nabavka na 210 protivpo`arni kamioni za hrvatskoto Ministerestvo za vnatre{ni raboti. Ovoj proekt e vreden 85 milioni evra. Dajmler e obvinet deka preku hrvatskata firma IM Metal, isplatil mito od 3,2 milioni evra na hrvatskite vladini pretstavnici. Istragata otkri i deka Dajmler na amerikanskite kompanii Biotop i MRC, koi vo me|uvreme se zatvorija, im isplatil 1,6 milioni evra koi isto taka zavr{ile vo xebovite na nekoi hrvatskite funkcioneri. Dajmler potro{il 4,7 milioni evra za mito vo Hrvatska dodeka vo Rusija neoficijalno se

DA SE ZABRANI RABOTATA NA DAJMLER VO HRVATSKA rvatskata laburisti~ka partija, po sudskiot proces za korupcijskata afera na Dajmler, od hrvatskata vlada pobara da gi zabrani site biznis-aktivnosti na Dajmler i nejzinata firma-}erka Debis Internacional Trejd, vo Hrvatska, s$ dodeka Dr`avnoto obvinitelstvo ne dade celosni informacii kogo, koga, kako i vo kolkav iznos podmituvale. “Ako za vakva odluka vo postoe~kite zakoni ne postoi osnova, ja povikuvame vladata po itna postapka vo Parlamentot da predlo`i izmeni za potrebniot zakon, koi vo Sobranieto }e mo`at da se usvojat na 14 april”, izjavi pretsedstelot na Hrvatskite laburisti, Dragutin Lesar. Lesar smeta deka samo so radikalni potezi }e mo`e da se spre~i uvozot na korupcija , koja i onaka premnogu ja ima vo Hrvatska.

H

85

milioni evra te`i proektot za koj Dajmler delel mito vo Hrvatska

potro{eni tri milioni evra. Otkako amerikanskite istra`ni organi, koi ja vodea istragata, go zavr{ija pogolemiot del od rabotata, na hrvatskite istra`ni organi ostanuva da gi otkrijat imiwata na u~esnicite vo aferata Dajmler i site onie koi bile vo sinxirot na primawe mito.

DAJMLER ]E PLATI DEBELA O[TETA Vo Okru`niot sud vo Va{ington, kade {to pretstavnikot na Dajmler, Gero Herman ja prizna vinata, be{e konstatirano deka internata istraga na Dajmler vo 2005 godina konstatirala podmituvawe na stranskite vladi vo 22 zemji. Dajmler se spogodi so amerikanskata vlast da isplati o{teti vo tie zemji, bidej}i vo sudski proces verojatno bi izgubil 3 milijardi dolari poradi prekr{uvawe na strogite pravila na amerikanskiot zakon za nadvore{na korupciska praktika.

Dolgogodi{nata istraga na amerikanskoto Ministerstvo za pravda i Komisijata za hartii od vrednost, otkri mre`a od 220 of-{or bankarski smetki, koristeni za podmituvawe vo 22 zemji.

Na taa lista se nao|aat vladini slu`benici i drugi lica bliski do niv od Hrvatska koi ovozmo`ile da se potpi{e dogovorot za nabavka na protivpo`arni kamioni od Dajmler.

Iako se doka`a deka Hrvatska u~estvuvala vo korupciskiot skandal , ne

ALBANSKATA OPOZICIJA IMA PRAVO DA PROTESTIRA lbanskata opozicija ima pravo da protestira i jas nemam namera da vlijaam protestite da prestanat, izjavi albanskiot pretsedatel Bamir Topi, koj e vo oficijalna poseta na Berlin.

Topi dodade deka i pokraj protestite, politi~kata kriza vo zemjata treba da se re{ava vo parlamentot bidej}i ovaa sostojba

A

negativno vlijae vrz procesite na integracija na zemjata vo me|unarodnite organizacii.

“Mojata pozicija kako pregovara~, be{e uspe{na bidej}i po sredbata me|u vlasta i opozicijata, opozicijata se vrati vo parlamentot, kade {to treba{e da prodol`i aktivnosta za da se nadminat problemite”, naglasi Topi.

Vo ~iii xebovi zavr{ile 4,7 milioni evra, dadeni kako mito

za nabavka na 210 protivpo`arni vozila za potrebite na hrvatskata vlada. Dajmler "podma~kuval" za proektot vreden 85 milioni evra. Otkako Amerikancite go zavr{ija pogolemiot del od rabotata na hrvatskite istra`iteli, na red e pravnata dr`ava da gi otkrie imiwata na u~esnicite vo aferata “Dajmler” koja denovive ja trese hrvatskata javnost

se spomenuva nitu edno ime od hrvatskite slu`benici i nivnite pomagateli.

GERMANCITE ZNAAT KOJ PRIMAL MITO Piter Haer i Volker [mit, se dvajcata porane{ni direktori na Dajmler koi znaat koj od hrvatskite vladini slu`benici primile 4,7 milioni evra za nabavka na 210 protivpo`arni vozila, vredni 85 milioni evra. Hrvatskite medium pi{uvaat deka tie bi mo`ele da znaat i za uplatata na pari na firmata IM Metal, koja pred amerikanskiot sud be{e pretstavena kako firma na

koja Dajmler & uplatil mito za sklu~uvawe na dogovorot.

Dr`avnoto obvinitelstvo na Hrvatska najavi deka }e ja istra`uva nabavkata na vozila, iako policijata vo 2004 godina istra`uva{e, pod somne` deka postoele nezakonitosti vo nabavkata na vozila, no toga{ se zaklu~i deka ne postojat elementi na kaznivo delo.

Dr`avnoto obvinitelstvo bi mo`elo od germanskata vlast da pobara razgovor so porane{nite direktori na Dajmler, Haer i [mit, bidej}i nesomneno tie znaat kako se odvivala akcijata za nabavka na

protivpo`arni vozila vo Hrvatska, no i vo Bosna i Hercegovina i Crna Gora.

Haer bil klu~niot ~ovek i preku [mit, vo ime na Debis Internacional Trejd, firma-}erka na Dajmler, e eden od potpisnicite na dogovorot za nabavka na vozilata.

Na 31 maj 2008 godina i Haer i [mit go napu{tija Dajmler, i nitu potvrdija nitu demantiraa deka nivnoto zaminuvawe e povrzano so koristeweto na crnite fondovi, za podmituvawe na slu`benicite od Hrvatska, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Srbija.

BIH NE GO [TITI DOMA[NOTO PROIZVODSTVO Topi spored mediumite vo Tirana dobil silna poddr{ka od germanskiot pretsedatel Horst Keler za liberalizacija na vizniot re`im i integraciite na zemjata vo EU. Vo Albanija posetata na Topi na Berlin se ocenuva kako mnogu va`na za Albanija bidej}i se slu~uva posle 12 godini od poslednata sredba me|u dr`avnici od Berlin i Tirana.

retsedatelot na vladata na Republika Srpska (RS), Milorad Dodik, izjavi deka BiH, ne poka`uva institucionalna podgotvenost da go za{titi doma{oto proizvodstvo. Toj ocenuva deka vo organite na Federacijata caruvaat grupacii, razni vidovi podmituvawa i obezbeduvawe na beneficii samo za edna grupa na gra|ani preku upravata za indirektni danoci. “O~igledno e deka

P

vo upravata za indirektni danoci vo BiH, postoi struktura koja i sozdava {teta ne samo na dr`avata tuku i na proizvoditelite “, izjavi Dodik. Pretstavnicite na proizvoditelite od RS, najavija deka od Dodik }e pobaraat da im pomogne vo obidite za za{tita na doma{noto proizvodstvo koe, spored niv, e zagrozeno so potpi{uvaweto na dogovorot za pristap vo CEFTA.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

B

koja dovede do povlekuvawe na prethodniot strate{ki stranski investitor, germanskata energetska kompanija RVE, vo esenta, minatata godina.

Trajkov navede deka negovata Vlada prodol`uva da bara investitori i oti se nadeva deka }e ima dobri vesti do krajot na april. "Dokolku s$ se odviva kako {to treba izgradbata na elektranata Belene }e po~ne vo 2011 godina, a proizvodstvoto na

ALBANIJA PRODAVA PODMORNICI KAKO STARO @ELEZO lbanija odlu~i da gi prodade svoite podmornici kako staro `elezo koi gi ima vo svojata mornarica u{te od vremeto na sojuzni{tvo so porane{niot Sovetski Sojuz.

Tirana ima ~etiri takvi podmornici koi ostanale koga re`imot na Enver Hoxa kon krajot na pedesettite godini go raskina dogovorot so komunisti~kiot re`im vo Moskva.

Dve podmornici }e bidat rasprodadeni, edna ve}e e potonata, dodeka ~etvrtata }e bide pretvorena vo muzej koj }e svedo~i za golemata albanska pobeda vrz mo}nata SSSR. „Nie se pla{ime da ne potonat site podmornici i zatoa sakame da gi prodademe”, soop{tija od Ministerstvoto za odbrana.

Rasproda`bata na podmornicite doa|a vo vreme koga vo Albanija pristigna i prvata NATO-podmornica.

A

PRODOL@I PROIZVODSTVOTO NA SRPSKO “PUNTO” o fabrikata na Fijat avtomobili Srbija (FAS) vo Kraguevac prodol`i proizvodstvoto na “punto”, koe be{e prekinato minatiot mesec poradi restruktuirawe na fabrikata.

“Proizvodstvoto startuva{e so poln kapacitet od koi povtorno }e se simnuvaat po 120 avtomobili dnevno. Vo izminatite dve nedeli se obnovija fabri~kite pogoni”, izjavi menaxerot Zoran Bogdanovi}.

Do krajot na ovaa nedela }e bide poznata i sudbinata na 60 –tina rabotnici od Fijat avtomobili Srbija, koi po eden mesec rabota vo pretprijatieto, se izjasnija deka ne mo`at da prodol`at so rabota poradi ote`natite uslovi za rabota. Minatata nedela pretsedatelot na Upravniot odbor na FAS, Xovani de Filips izjavi deka tie rabotnici }e mo`at da se vratat vo fabrikata.

V

DUNAV MO@E DA BIDE PROFITABILEN ZA SRBIJA otpretsedatelot na vladata na Srbija zadol`en za evropski integracii Bo`idar Deli}, najavi deka na 24 septemvri vo Belgrad }e se odr`i evropski sobir na koj }e se diskutira za finansirawe na Dunavskata strategija.

Toj smeta deka rekata mo`e da & donese na Srbija zna~ajni sredstva. “Dunav e golem potencijal za na{ata zemja i treba da go iskoristime na vistinski na~in”, izjavi Deli}.

Srbija od Evropskata unija mo`e da dobie zna~ajni finansiski sredstva za pro~istuvawe na vodata i za izgradba na mostovi.

Za Dunavskata strategija }e se izdvojat 50 milioni evra od buxetot i 30 milioni evra od IPA-fondovite.

P

23

SVETSKA BANKA I ODOBRI ZAEM NA HRVATSKA OD 26 MILIONI EVRA

NUKLEARKATA BELENE ]E STARTUVA SLEDNATA GODINA ugarija se nadeva deka naskoro }e pronajde strate{ki investitor za realizacija na proektot Belene, {to bi ovozmo`ilo izgradbata na ovaa nuklearna centralna da po~ne vo 2011 godina, izjavi bugarskiot minister za ekonomija Traj~o Trajkov. Toj proektot Belene go opi{a kako „mo{ne bolen”, poradi te{kotiite vo realizacijata, zajaknati so globalnata ekonomska kriza,

08.04.2010

elektri~nata energija vo 2014", izjavi bugarskiot minister.

K

O

M

E

vetskata banka & odobri zaem na Hrvatska od 26 milioni evra, namenet za podobruvawe na efikasnosta na nejzinoto pravosudstvo, {to e nu`en proces za uspe{niot pat na Hrvatska kon Evropskata unija (EU).

Proektot za poddr{ka na pravosudstvo }e pomogne da se sprovedat klu~nite zakonodavni reformi i za modernizacijata i nadgradbata na kapacitetite na tri klu~ni

S

R

C

I

J

A

L

E

N

elementi vo hrvatskoto pravosudstvo: sudovite, obvinitelstvoto i ministerstvoto za pravda. “Sudskiot sistem koj raboti dobro e preduslov za moderno op{testvo kade {to gra|anite i firmite vo celost se potpiraat na nezavisnosta, transparentnosta i profesionalizmot”, izjavi odgovorniot na proektot Amit Mukherje. Od pridru`uvaweto na Hrvatska vo 1993 godina, Svetskata banka ima investi-

O

G

L

A

S

rano 3 milijardi dolari vo 43 proekti. Odobreni se i 52 grantovi vo vkupna vrednost od 70 milioni dolari.

24 08.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

RAST VO KLU^NITE STOPANSKI SEKTORI VO SAD

SAMSUNG O^EKUVA REKORDNA DOBIVKA

ajnovata ekonomska statistika poka`a deka klu~nite sektori vo amerikanskoto stopanstvo, koe se oporavuva od golemata recesija, zabrzano raste. Najgolemiot del od ekonomijata, uslu`niot sektor, vo mart raste{e so najgolema mese~na stapka vo izminatite ~etiri godini. Institutot za upravuvawe so zalihi od Mi~igen potvrdi deka indeksot na rabotna aktivnost vo mart se zgolemila od 2,4 poeni na 55,4 poeni. Indeksot na

u`nokorejskiot Samsung Elektroniks obajvi deka vo prviot kvartal godinava o~ekuva da ostvari rekordna dobivka od 3,8 milijardi amerikanski dolari, pred se blagodarenie na rastot na cenata na kompjuterskite ~ipovi.

Prognoziranata dobivka treba da bide pove}e od 7 pati pogolema vo odnos na dobivkata od istiot period minatata godina.

Izve{tajot se temeli na konsolidiranite podatoci

N

rabotna aktivnost pogolem od 50 poeni poka`uva deka stopanstvoto odi na nagorna linija, istaknuvaat ekonomistite. Nacionalnoto Zdru`enie na trgovci so nedvi`nosti od SAD isto taka uka`uva na rast vo stambeniot sektor.

Od tamu naveduvaat deka drasti~no e zgolemen brojot na dogovori za proda`ba na ku}i. Ekonomistite vnimatelno go sledat izve{tajot za stambeniot sektor i ku}ite vo sopstvenost, bidej}i problemot vo stambeniot sektor

DURI 40 ILJADI GERMANSKI KOMPANII PRED BANKROT rojot na mali i sredni kompanii vo Germanija koi godinava }e proglasat bankrot mo`e da se zgolemi na 40.000.

Toa e za 16,6% pove}e vo odnos na 2009 godina. Ako ova se slu~i }e se nadmine rekordot od 39.470 bankrotirani firmi vo 2003 godina. Na segmentot na malo i sredno predpriemni{tvo otpa|aat okolu 98% od slu~aite na bankrot vo Germanija. Ovoj segment opfa}a pove}e od 90% od site germanski kompanii i vrabotuva dve tretini od rabotno aktivnoto naselenie na Germanija. Raste~kiot broj nelikvidni kompanii mo`e negativno da se odrzai vrz zazdravuvaweto na germanskata izvozno orientirana ekonomija, vo golema mera temelena na deluvaweto na malite i sredni tesno specijalizirani pretprijatija, smetaat ekspertite.

Spored prognozite, rastot na bruto doma{niot proizvod na Germanija godinava nema da nadmine 1,4%, po minatogodi{niot pad od 5%.

B

ISTO^NITE ^LENKI NA EU IZLEGUVAAT OD KRIZA konomiite na isto~noevropskite ~lenki na Evropskata unija }e ostvarat pozitivna stapka na rast godinava, no te{ko deka }e go dostigna nivoto od pred krizata.

Ova se naveduva vo redovniot izve{taj na Svetska banka na EU10desette isto~noevropski ~lenki na Unijata. Svetskata banka previduva deka ovie dr`avi vo 2010 godina } e ostvarat prose~na stapka na rast od 1,6%, dodeka vo 2011 godina } e ostvarat stapka na rast od 3,6%.

Vo izve{tajot se poso~uva deka dr`avite od EU10 se soo~eni so nisko kreditirawe na privatniot sektor, visoka nevrabotenost, i namaluvawe na kapitalnite investicii.

E

TOJOTA POVLE^E OKOLU 13.000 AVTOMOBILI VO JU@NA KOREJA aponskiot proizvoditel na avtomobili Tojota povle~e okolu 13.000 vozila vo Ju`na Koreja poradi mo`no pridvi`uvawe na patosnicite i blokada na pedalite, {to pretstavuva u{te eden udar vrz najgolemata avtomobilska kompanija na svetot po globalnoto povlekuvawe na pove}e od osum milioni vozila poradi nenadejnoto zabrzuvawe i problemite so sopira~kite. Na tehni~kiot pregled se povle~eni vozilata Sedan Kamri i Kamri Hibrid, kako i avtomobilot Leksus EY350, proizvedeni vo periodot od 29 noemvri 2005 do januari 2010 godina, objavi ju`nokorejskoto Ministerstvo za soobra}aj. Dopolnitelnite 635 vozila koi gi uvezle poedinci, kako i 444 prethodno povle~eni vozila, isto taka se zagrozeni. Izvr{niot direktor na ju`nokorejskoto pretstavni{tvo na Tojota, Hisano Nakabaja{i im se izvini na kupuva~ite poradi povlekuvaweto.

J

najmnogu doprinese za pojava na recesija kakva {to ne e zabele`ana u{to od po~etokot na triesetite godini.

K

O

M

E

J

R

C

I

J

A

L

E

N

za site proizvodni linii na Samsung, vklu~uvaj}i gi i kompjuterskite ~ipovi, mobilnite telefoni i televizorite so ramen ekran.

Spored statistikata, samo od proda`bata od ~ipovi doa|a 40% od dobivkata.

Analiti~arite o~ekuvaat deka Samsung vo ovaa godina }e ostvari dobivka od

O

G

L

A

S

150.000 milijardi vona, vo odnos 136.000 milijardi vo 2009 godina.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

26 08.04.2010

PATOT DO USPEHOT

MUHTAR KENT, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KOKA KOLA KOMPANI

SE DODEKA MU DAVAME NOVA VREDNOST NA NA[IOT POTRO[UVA^, ]E POBEDUVAME Klu~nite prioriteti na prviot ~ovek na Koka Kola se duplirawe na operativniot prihod na 200 milijardi dolari do 2020 godina vo sporedba so 95 milijardi minatata godina. Koka Kola, isto taka, planira da ja duplira dnevnata doza na konsumirani proizvodi kako {to se voda, sokovi i dr., na pove}e od 3 milijardi.

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

red pove}e od 200 analiti~ari, investitori i pretstavnici od mediumi, na godi{noto sobranie na kompanijata, glavniot izvr{en direktor na Koka Kola, Muhtar Kent, prizna edna

P

gre{ka.

“Ima{e period koga na{ata kompanija izleze od kolosek. Bevme tolku vnatre{no fokusirani i ne se posvetivme dovolno na promenite koi se slu~uvaa kaj na{ite potro{uva~i i klienti. Vo su{tina, bevme premnogu zafateni gledaj}i na tablata so brojki i grafici i ne obrnuvavme dovolno vnimanie na realnosta okolu nas”, izjavi Kent.

Izgleda deka sega Kent i negoviot tim }e ja popravat rabotata, barem spored izve{tajot za kompaniskite celi {to go prika`a Koka Kola, vklu~uvaj}i go profitot, vrabotenite, portfolioto, partnerite i produktivnosta. Klu~nite prioriteti vklu~uvaat duplirawe na operativniot prihod na 200 milijardi dolari vo 2020 godina vo sporedba so 95

MUHTAR KENT

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KOKA KOLA KOMPANI

milijardi minatata godina. Koka Kola isto taka planira da ja duplira dnevnata doza na konsumirani proizvodi kako {to se voda, sokovi i dr., na pove}e od 3 milijardi.

MN: SPEKTAKULARNA ME\UNARODNA KARIERA Muhtar Kent, inaku Tur~in po poteklo, na{ol rabota vo kompanijata Koka Kola preku oglas vo vesnik, pred nekoi 30-tina godini.

Ja pominuval cela Turcija so kamioni za da prodava Koka Kola i na toj na~in ja nau~il distribucijata, marketingot i logisti~kite sistemi.

Vo 1985 bil unapreden vo generalen menaxer na Koka Kola za Turcija i Centralna Azija i go prefrlil lokalnoto sedi{te na kompanijata od Izmir vo Istanbul. Tri godini podocna bil nazna~en za potpretsedatel na Koka Kola Internacional, odgovoren za 23 zemji vo regionot, od Alpite pa s$ do Himalaite.

Rakovodej}i od Viena, bil na ovaa pozicija do 1995 godina. Vo 1999 godina Kent ja napu{til Koka Kola Kompani po 20 godini slu`ba i se vratil vo Turcija, stanuvaj} i direktor vo najgolemata turska kompanija za pijalaci. Vo maj 2005, se vrati vo Koka Kola posle 6 godini i be{e nazna~en za glaven direktor na kompanijata za Severna Azija i Sredniot Istok. Pozicijata na Muhtar Kent raste{e i be{e unapreden i vo januari 2006 godina, koga stana odgovoren za site aktivnosti nadvor od Severna Amerika i site ostanati direktori nadvor od ovoj region mu odgovaraa nemu.

Negovata uspe{na kariera go dovede na krajot, do mestoto glaven izvr{en direktor na Koka Kola Kompani, na 1 juli 2008 godina.

”Nekade po 1997 godina go izgubime kolosekot vo Koka Kola. So eden zbor, stanavme arogantni.

Skr{navme od su{tinskite raboti koi bea od golemo zna~ewe”, veli Kent. Kent, koj go nasledi E.Nevil Isdel vo juli 2008 godina, re~e deka kompanijata prestanala da raste poradi arogancija. Vo prodol`enie sleduvaat nekolku glavni principi {to gi sledi Kent, na svojot pat od obi~en distributer do prv ~ovek na kompanijata {to go ima eden od najskapite svetski brendovi na dene{ninata i koja vrabotuva okolu 100 iljadi lu|e vo 200 zemji.

TREBA DA SE BIDE PRED S$ INOVATIVEN I DA SE SOZDAVAAT PROIZVODI KOI MU ODGOVARAAT NA DENE[NIOT KUPUVA^ Kompanijata pravi novi napori i na~ini da stigne do potro{uva~ite vklu~uvaj}i marketing vo novi sredini, kako socijalizirawe preku Facebook, virtualniot svet Second Life.

NA PO^ETOKOT OD KARIERATA DOBRO E DA RABOTITE VO MALI KOMPANII Iako po~nal vo Koka-Kola, Kent vo edna prilika na amerikanskite studenti im prepora~al da po~nat so rabota vo mali ili sredni biznisi.

“Vo golem biznis nikoga{ nema da pipnete ke{.

Vo takva situacija kako biznislider, nemate realna konekcija so kompaniskite finansiski bilansi, {to e edna od najgolemite bolni to~ki na golemite kompanii” AKO NE POMAGATE VO KREIRAWETO NA ODR@LIVI OP[TESTVENI ZAEDNICI, NE TREBA DA STE VO BIZNISOT Kompanijata sorabotuva{e so Grinpis vo razvojot na ekolo{ki fri`ideri, a so Svetskiot fond za za{tita na `iviot svet (WWF) rabote{e na proekti za za{tita na zagrozenite vodeni prirodni rezervati.

1

2

3

Koka Kola, isto taka, sorabotuva so lokalnite zaednici vo sozdavawe na inovativni re{enija za reciklirawe na ambala`ite od svoite pijalaci.

S$ DODEKA MU DAVAME NOVA VREDNOST NA NA[IOT POTRO[UVA^, ]E POBEDUVAME. Kent postojano u~i ne{to novo od pazarite kade {to prodava Koka Kola.

Toj ima navika da poseti razli~ni gradovi vo razli~ni zemji i da sobere iskustva za brendovite, cenite, pakuvaweto i razli~nite distributivni kanali.

OHRABRUVAJTE JA RAZLI^NOSTA VO VA[ATA KOMPANIJA “Ako go poglednete povisokiot menaxerski tim na Koka Kola, }e vidite deka imame lideri od Meksiko, Liban, Britanija, Avstralija, Liberija, Turcija, Francija, Kolumbija, Irska i SAD. Ponekoga{ Koka Kola nalikuva na Obedinetite nacii”, veli Kent.

KREIRAJTE KLIMA ZA USPEH VO KOMPANIJATA “Mojata rabota e da sozdadam klima za uspeh za na{ite lu|e i da gi inspiriram da ja ostvarat vizijata {to sme ja kreirale za biznisot” VE@BAJTE JA KOMUNIKACIJATA “Nema alternativen na~in kako da se privle~at i zadr`at najdobrite lu|e vo firmata, osven da se sozdade dinami~na i kreativna sredina za niv”, veli Kent.

Toj smeta deka primarnata uloga na eden biznis-lider e efikasno da se iskomunicira vizijata so svoite vraboteni, akcionerite i site zasegnati strani od raboteweto na firmata.

Kent sekojdnevno go ve`ba efikasnoto komunicirawe, taka {to ja zatvora vratata na 15 minuti za da gi povtori klu~nite obra}awa do svojata publika.

4

5

6 7

MARKETING

08.04.2010

27

INTERVJU: LEO VERHOUF, PROFESOR PO ME\UNARODEN MARKETING

DOBRIOT BIZNIS ZAPO^NUVA OD DOBRATA IDEJA Ona {to treba da se izbegne ako sakame da sme pretpriema~i vo vistinska smisla, e mentalitetot na barawe problemi vo s$. Treba da se gledaat mo`nostite {to gi otvora edna ideja, a ne samo problemite.

Ne smeeme dobrata ideja vo start da ja minirame so razmisluvawe od tipot “da, toa e dobro, no...” Treba {to pomalku “no” vo razmisluvaweto, veli profesor Verhouf IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

rofesorot Leonardus Verhouf, doa|a od Univerzitetot za tehnologija vo Ajndhoven, od Holandija, kako visiting-profesor po me|unaroden marketing na Amerikan kolex vo Skopje. Ekspert e za problematikata na razvoj na mali i sredni kompanii, pred s$ vo tehnolo{kiot sektor i niven prodor na stranskite pazari. Kusata pauza pome|u dve negovi predavawa ja iskoristivme za razgovor so profesorot, vo koj {to ni otkri del od negovite viduvawa za toa kako treba da izlgeda marketingot vo uslovi na tehnolo{ka revolucija

P

{to sekojdnevno ni se slu~uva.

Profesore, {to vsu{nost }e im predavate na makedonskite studenti?

Jas }e im predavam na studentite na Amerikan kolex me|unaroden marketing, no od moja perspektiva, zatoa {to marketingot mo`e da se gleda od nekolku perspektivi.

Nja~esto se gleda kako koncept {to pomaga da se prodadat proizvodite i uslugite, no za mene e mnogu pove}e. Jas doa|am od tehni~ki univerzitet, i na{ fokus e kako da im pomogneme na mladite kompanii, prvenstveno od tehnolo{kite oblasti vo procesite na realizirawe na inovativnata ideja, odnosno od nejzino ra|awe, preku

proizvodstvo, pa s$ do doa|aweto do krajniot kupuva~. Marketingot ne e samo odnosot so potro{uva~ite, tuku i so dostavuva`ite, marketing so va{ite vraboteni, marketing so vladinite institucii. Vo Holandija rabotam prete`no so pretpriema~i, so tehnolo{ki start-ap biznisi, kako da se razvijat novi, inovativni, brzoraste~ki kompanii. Ovde predavam me|unaroden marketing, odnosno {to zna~i koga lokalna kompanija saka da izleze na nadvore{niot pazar, koi gre{ki mo`e da gi napravi, kakva strategija treba da podgotvi. [to e spored vas klu~no za realizacijata na edna pretpriema~ka ideja?

Ona {to treba da se promeni e mentalitetot na barawe problemi vo s$. Treba da se gledaat mo`nostite {to gi otvora edna ideja, a ne samo problemite. Ne smeeme dobrata ideja vo start da ja minirame so razmisluvawe od tipot “da, toa e dobro, no...” Treba {to pomalku “no” vo razmisluvaweto. Eve na primer, izvonredna pretpriema~ka ideja, {to mo`e da dojde od lokalna samouprava, ne mora da e od privatna kompanija, e animirawe na Kameniot most vo Skopje. Toa e fenomenalna lokacija {to ne e iskoristena. Poglednete go samo Karloviot most vo Praga.

Sekoj den gradot zarabotuva milioni od nego. Kameniot most mo`e da se stavi vo ista funkcija, kako turisti~ka atrakcija, mo`e da nosi mnogu pari. Kolkav samo potencijal ima vo negovata simbolika kako objekt {to povrzuva razli~ni religii, nacionalnosti, kulturi, so vekovi.

Treba da im se dade prostor na umetnici, slikari, prodava~i na suveniri, pantomimi~ari, s$ {to sakate. Treba samo dobra volja od onie {to donesuvaat odluki. Nema potreba ni{to da se komplicira.

Najlesno e da najdete po deset “no” ili “ama” na sekoja dobra ideja.

Koi se osnovnite marketing-koncepti {to makedonskite pretpriema~i

treba da gi primenat?

Prvo, s$ zapo~nuva so dobrata ideja. Jas sekoga{ velam, ne gledaj {to pravat drugite, tuku ponudi ne{to unikatno, inovativno. Potoa treba da se razvie biznis-model okolu taa ideja. Treba da veruvate vo svojata ideja. Eve eden primer.

Sekoja grupa na moi studenti na prviot ~as gi pra{uvam koja e spored niv najdobra kompanija?

Dobivam razli~ni odgovori, a jas na krajot }e im ka`am: najdobra e onaa {to dava s$ besplatno.

Normalno, tie me gledaat za~udeno, i jas im objasnuvam deka i toa e mo`no. Mnogu e ednostavno: site sakaat da dobijat ne{to besplatno.

Mo`no e proizvodot da go dadete bez pari, a parite da doa|aat od drugo mesto. Ima eden pretpriema~ vo Holandija {to deli besplatno tetratki na studentite, so toa {to na niv se ispe~ateni reklami od firmite {to vsu{nost go finansiraat pe~ateweto na tetratkite. Taka, ostanuva profit za pretpriema~ot, a studentite dobivaat beslatni tetratki. S$ {to bi mo`elo da gi zainteresira studentite, kako na primer, kompjuteri, obleka, muzi~ki pleeri, seto toa mo`e da se reklamira na tetratkite. Ete, kolku e vsu{nost ednostavno. No, ovoj pretpriema~ ne gi slu{al “du{egri`nicite” {to mu sovetuvale deka idejata nema da uspee, deka toa ne e vozmo`no. Za nego ne postoelo nikakvo “no”.

Dali tradicionalniot marketingkoncept se menuva vo erata na novi tehnologii, Internet i sl?

Novite tehnologii nudat izvonredni mo`nosti, no problem e koga site }e po~nat da kopiraat edna ideja.

Da re~eme, lu|eto po~naa da pravat pari od proda`ba na proizvodi preku Internet, no koga site }e po~nat da otvoraat internetkompanii, ne e dobro. Treba da ja koristite tehnologijata, no da imate svoj, inovativen pristap. Eve u{te eden primer na inovativna kompanija. Se raboti za firma

{to prodava mleko preku Internet. Mlekoto e mleko, seedno dali e vo Makedonija, ili Holandija. [to otkril ovoj pretpriema~?

Deka niz Evropa, sekoj den, nekade postojat vi{oci na mleko, a nekade nedostatoci, kako posledica dali nekade bila su{na sezona, pa kravite dale pomalku mleko i sl. Ovaa kompanija ja sledi situacijata so ovie vi{oci i nedostatoci na mleko niz cela Evropa i organiziraat svoevidna onlajn berza na mleko, distribuiraj}i go ottamu kade {to e vi{ok, do tamu kade {to fali.

Se raboti za milioni litri sekoj den, a nivniot profit e eden cent za litar. Tie voop{to ne go gledaat mlekoto, a pravat golemi pari od negovata proda`ba. Toa e realizacija na unikatna ideja.

Holandija, [vedska, Finska, se relativno mali zemji, barem vo sporedba so edna Germanija, SAD ili Kina, a imaat pove}e planetarno poznati brendovi po koi {to se identifikuvaat kako nacii. Koja e spored vas tajnata na uspeh na malite nacii {to imaat golemi brendovi?

Okolu 90% od kompaniite vo Holandija se mali i sredni, pretpostavuvam deka i vo Makedonija ovoj procent e tuka nekade.

No, kolku od ovie makedonski kompanii izleguvaat na nadvore{nite pazari? Vo Holandija se 80%. S$ dodeka makedonskite kompanii vo pogolem obem ne izlezat nadvor, ne e mo`no sozdavawe na me|unarodno brendirawe na zemjata.

Dobroto obrazovanie e klu~niot faktor za uspeh na edna nacija na pretpriema~ki plan. Irska, osven {to & pomogna ~lenstvoto vo Evropskata unija, od edna od najsiroma{nite zemji, stana ekonomsko ~udo. Zo{to? Zatoa {to nejzinoto naselenie stana mnogu obrazovano vo period od nekoi 20-30 godini.

Obrazovanieto predizvika i razvoj na pretpriema~ki nagon. Videte, nema zemja vo svetot kade {to nema irski pab. Duri i vo Kina }e gi najdete.

KAKO SE SOZDAVA USPE[EN MARKETING-PLAN?

NIKAKO BEZ ISTRA@UVAWETO NA PAZAROT dna od osnovnite raboti za mal biznis e razvivaweto na marketing- plan za nivnite proizvodi ili uslugi. Na dolg rok, uspehot na malite biznisi zavisi od sposobnosta da se sozdade odreden broj na zadovolni klienti {to postojano }e se zgolemuva. Modernite marketingplanovi gi naso~uvaat menaxerite vo identifikuvaweto na potrebite na klientite i, sekako, nivno zadovoluvawe – od kade {to proizleguva i profitot.

E

MARKETING - KONCEPT Marketing konceptot vsu{nost ja ozna~uva va`nosta {to klientite ja imaat za firmata. Celokupnata delovna politika i aktivnostite na menaxmentot treba da bidat naso~eni kon zadovoluvawe na `elbite na klientite i ostvaruvawe profit. Za da koristat marketingkoncept, malite firmi treba: Da gi opredelat potrebite na svoite klienti (marketing istra`uvawe); Da gi odredat svoite prednosti vo sporedba so konkurencijata (pazarna strategija); Da opredelat svoj specifi~en pazar (target-marketing); Da re{at kako da gi zadovolat tie potrebi (marketing-miks); Da analiziraat kolku dobro im slu`ele na svoite klienti, a potoa da se vratat na prviot ~ekor (marketing-rezultati).

ISTRA@UVAWE NA PAZAROT Istra`uvaweto na pazarot se pravi so cel da se otkrie koi se tekovnite

Ona {to opredeluva dali eden biznis }e uspee ili }e propadne u{te na po~etokot mo`e da bide i marketing-planot na firmata. No, ne postoi marketing-plan soodveten za site. Toj treba da se prilagodi na konkretnite ponudi, predizvici i potrebi i potencijalnite klienti, koi se nivnite `elbi, vo koe vreme i na koe mesto gi izrazuvaat... Toa mo`e da gi poka`e i tekovnite problemi kaj proizvodot, odnosno uslugata, kako i da pronajde oblasti za ekspanzija na tekovnite proizvodi.

Pri ova istra`uvawe mora da se zemat predvid i trendovite {to mo`at da vlijaat na proda`bata i nivoto na profit. Istra`uvaweto na pazarot treba da dade pove} e informacii za toa koi se tekovnite i potencijalnite klienti.

Ovie informacii se koristat za da se opredeli pazarniot udel, efikasnosta na reklamata i promocijata, kako i nasoki za razvoj na novi proizvodi. Vo ovoj slu~aj malite pretprijatija se vo podobra pozicija. Dodeka golemite kompanii iznajmuvaat profesionalci za da go napravat istra`uvaweto, malite biznisi se poblisku do svoite klienti. Tie mo`at mnogu pobrgu da nau~at {to sakaat ili {to ne sakaat nivnite klienti i brgu da reagiraat pri promena na navikite za kupuvawe kaj klientite.

OPSEG NA ISTRA@UVAWETO Istra`uvaweto na pazarot tre-

ba da opfati nekolku oblasti: klienti, potrebi na klientite, konkurencija i trendovi.

Vo vrska so klientite, toa treba da dade odgovori za nivnata vozrast, prihodi, zanimawe, obem na semejstvo, bra~en status, mesto na prestoj, interesi i hobija.

Vo pogled na potrebite na klientite treba da se razgleda dali proizvodot se koristi odredeno vreme (pr. peleni); dali klientite baraat pobrza usluga i garancija; dali doa|aat postojano i vo koi intervali; dali pra{uvaat za po{iroka distribucija i pozgodni lokacii.

Vo vrska so konkurentite treba da se doznae kolkav e nivniot pazaren udel; kolkav e obemot na nivnata proda`ba; kolku sli~ni firmi postojat; {to gi privlekuva kupuva~ite kaj niv i {to konkretno reklamiraat tie.

Vo pogled na trendovite treba da se razgledaat promenite vo pogled na populacijata (pr. zgolemen natalitet), promena vo regulativata, promeni na lokalnata ekonomska situacija...

Postojat dva osnovni izvora na ovie informacii – onie {to ve}e postojat kako zbirna informacija i onie {to

mo`e da gi obezbedi samiot biznis.

Vo prvata grupa spa|aat podatocite {to mo`e da se dobijat od stopanskata komora, od trgovskite organizacii povrzani so biznisot, od profesionalni agencii za istra`uvawe

na pazarot, od biblioteka...

Sopstvenicite na mal biznis mo`at i samite da pridonesat vo sobiraweto informacii preku telefonski istra`uvawa, lokalni vesnici, pra{alnici, razgovori so klienti, karti~ki za klientite itn.

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

K

O

M

O

G

L

A

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

08.04.2010

KULTURA

29

ODLIKUVANA UMETNOST

MUZIKA ZA ORDEN Kariera podolga od 50 godini, pove}e od 1000 pesni, 20.000 koncerti so milioni posetiteli, skoro 700 nosa~i na zvuk prodadeni vo stotici iljadi primeroci, 20 vrvni nagradi Silvana Jovanovska jovanovska@kapital.com.mk

a sve~enoto dodeluvawe na Ordenot za zaslugi koe se odr`a vo pretsedatelskata rezidencija vo vtornikot, pretsedatelot na Makedonija \orge Ivanov & dodeli orden na muzi~kata diva Esma Rexepova.

Ordenot za zaslugi, kako {to samoto ime ka`uva, e vsu{nost odlikuvawe za zaslugite za Makedonija na politi~ko-socijalen plan, no i vo kulturnite i drugite oblasti. Se dodeluva na li~nosti, vladini i nevladini, kako i na drugi organi i organizacii za osobeni zaslugi vo politi~kiot i op{testveniot `ivot vo dr`avata; na {efovi na

N

20.000 koncerti

diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi i na me|unarodni organizacii i drugi asocijacii akreditirani vo Makedonija; na stranski dr`avjani i stranski ustanovi i organizacii za osobeni zaslugi za suverenosta, nezavisnosta i teritorijalniot integritet; za uspe{no organizirawe i efikasno ostvaruvawe na funkciite na organite na dr`avnata vlast; za osobeni ostvaruvawa vo oblasta na stopanstvoto, obrazovanieto, naukata, kulturata, inovatorstvoto, zdravstvoto,

ORDEN ZA ZASLUGI rdenot za zaslugi ima osnovna yvezdesta forma so dimenO zii od 65 mm. Izraboten e od srebro, pozlata, toniran topol emajl i lenta za soodvetna prigoda i minijaturna lenta.

Redniot broj na ordenot e vtisnat na zadniot del na ordenot i ima soodveten `ig za ~istotata na metalot od koj e izraboten. Sekoj orden i medal ima soodvetna kutija vo odredena boja, koja odgovara na dimenziite na odlikuvaweto. Na kapakot na kutijata so zlatni bukvi e izgravirano imeto na odlikuvaweto. Lentite za ordenite se izraboteni od maorirana svila vo propi{anata boja i dimenzija. Dosega se dodeleni vkupno 54 vakvi ordeni za zaslugi, a me|u niv se: Prviot dobitnik na orden e porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, Kiro Gligorov vo 2005 godina. Posmrtno, Boris Trajkovski vo 2005 godina; posmrtno Petre M. Andreevski vo 2007 godina; Makedonskata akademija na naukite i umetnostite vo 2007 godina; Blagoja Drnkov, fotograf i re`iser, vo 2008 godina; Kiril Lazarov, rakometar, vo 2009 godina; Veli Mumin, bokser, vo 2009 godina; Dragana Pecevska, rakometarka, vo 2009 godina; Natalija Todorovska, rakometarka, vo 2009 godina; Vrbica Stefanov, ko{arkar, vo 2009 godina; Simon Trp~evski, pijanist, vo 2009 godina...

socijalnata politika, sportot, za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata i drugo.

Pretsedatelot govore{e so golemo zadovolstvo, istaknuvaj}i deka Makedonija e zemja so bogata istorija, kultura i umetnost, zemja koja ra|a umetni~ki virtuozi, humanisti i ~ovekoqupci. Poso~i deka tokmu vo Esma se sintetizirani site vrvni ~ove~ki i umetni~ki kvaliteti.

O^I KOSMOPOLITSKI So solzi radosnici i trepet vo srceto, nekrunisanata kralica na romskata muzika, kako {to ja narekuvaat vo celiot svet, Esma Rexepova, go primi Ordenot za zaslugi poradi posebniot pridones vo muzikata, no i za nejziniot humanizam. “Malku sum vozbudena, im blagodaram na site, a osobeno na gra|anite za ova visoko priznanie, koe ne e samo moe, tuku i na site, bidej}i sum prisutna vo nivnite domovi. Ova e priznanie za site nacionalnosti”, istakna Esma. Iska`a golema blagodarnost do site mediumi koi sekoga{ ja poddr`uvale, i kako {to re~e: “Da ne bevte vie, nikoj nema{e da znae za Esma Teodosievska Rexepova”. Za kraj dodade: “Neka `ivee ovaa mala i ubava dr`ava, bi sakala site da ja gledaat Makedonija niz moite o~i, zatoa {to tie se

IZDANIJA

DVE NOVI ANTOLOGII Pottiknati od kreativniot akti vizam koj nedostiga na izdava~kata scena, „Antolog“ samostojno priredi i objavi dve novi eksklu zivni i nesekojdnevni antologii

rvata antologija, priredena od Aleksandar Kujunxiski, e “Mislovno dosie”, antologija na izreki, aforizmi, krilatici, maksimi, mudri, pou~ni i duhoviti misli od Makedonija so podnaslov: „Na{i lu|e i krai{ta na{i gri`i i smeali{ta“.

Sodr`i golem broj misli od 369 pomalku ili pove}e poznati li~nosti od na{ata zemja: revolucioneri, nau~nici, politi~ari, biznismeni, pisateli, muzi~ari, slikari, sportisti, i od mnogu drugi profesii.

Vtorata e “Jas imam son”, antologija na najslavnite govori na site vremiwa od svetot i od Makedonija, so podnaslov „Vrvnite 55“. “Jas imam son” e zamislena kako kniga koja humano gi “pomiruva“ na edno mesto ^e Gevara so imperijalistite, Hitler so Evreite, Angli~anite

P

55

govori na poznati li~nosti

so Ircite, demokratite so komunistite, Crvenkovski so Gruevski. Ovaa kniga e zamislena kako most, ne samo pome|u sli~nosti, tuku i pome|u sprotivnosti, ne samo pome|u vremiwa, tuku i pome|u prostori.

Prviot tom od ovoj sedumtomen proekt vklu~uva 40 govori (govorot kako `anr e sli~en ili blizok so besedata, re~ta, obra }aweto, sudskiot nastap, ekspozeto, slovoto, referatot) od stranci (od Kikeron do Obama) i 15 govori od Makedonci (od ^ento do Ivanov), no ne samo od dr`avnici, vostanici, diktatori, diplomati, tuku i od pravnici, literati,

aktivisti, humanitarci.

Antologijata ja priredi @arko Kujunxiski, a stranskite govori na makedonski gi prevedoa Viktorija Talevska, Ana Vasileva i Konstantina Vr{kova.

I “Mislovno dosie” i “Jas

“DA NE BEVTE VIE, NIKOJ NEMA[E DA ZNAE ZA ESMA TEODOSIEVSKA REXEPOVA”

DIMITROV: “TAA E REPER, PATOKAZ”

kosmopolitski”.Vo nejzinata kariera, koja e podolga od 50 godini, ima snimeno pove} e od 1000 pesni, 20.000 koncerti so milioni posetiteli, skoro 700 nosa~i na zvuk prodadeni vo stotici iljadi primeroci, 20 vrvni nagradi.

Sevo ova e dovolen indikator da se zaklu~i deka Esma e na{iot najzna~aen izveduva~, a so toa i makedonski brend, koja strastveno ja promovira zemjata {irum svetot.

Taa e najgolem i najoriginalen kulturen ambasador na muzikata i ne samo toa, tuku i filantrop i humanist so posebni zaslugi vo op{testveniot `ivot, a isto taka ima i poseben pridones za romskata zaednica vo Makedonija. Ova bea samo del od komentarite na prisutnite na sve~enoto dodeluvawe.

HUMANIST I FILANTROP Na dodeluvaweto na nagradite bea prisutni prijatelite na Esma, kako i poznati estradni umetnici, politi~ari i biznismeni.

Vasil Tupurkovski, koj e dolgogodi{en prijatel na Esma na pra{aweto, {to pretstavuva ova dodeluvawe za makedonskata kultura, za "Kapital" izjavi: "Ova e mnogu cenet i visok ~in, bidej}i malku priznanija im se dodeluvaat na umetnicite.

Esma go zaslu`uva toa, taa uspe{no n$ pretstavuva vo svetot, pretstavuva ogromen humanist i filantrop. Ova e izvonredno va`en nastan za makedonskite kulturni dejci i za razvivaweto na kulturata voop{to”. Go pra{avme dali ima drugi umetnici koi pokraj Esma go zaslu`uvaat ovoj orden i ka`a deka ima u{te mnogu izvonredni umetnici vo Makedonija, no ne bi bilo vo red da sporeduva.

Dramaturgot Bratislav

Dimitrov, prisuten na ceremonijata, istakna deka ova odlikuvawe zna~i beskrajno mnogu, zatoa {to ovoj orden na eden ubav na~in uka`uva na edna dolgogodi{na i mnogu bogata kariera, ne samo estetska, tuku i od kulturolo{ki i eti~ki aspekt.

“Sekoga{ ima nekoj {to }e go dobie. Ovaa nagrada e mnogu zna~ajna i bitno e da bide dodelena vo vistinsko vreme i na vistinsko mesto. Taa e reper, patokaz, eden sumirawe na nivnata rabota i proekcija za idnite dostreli”.

Na pra{aweto dali vakvo odlikuvawe bi trebalo posthumno da mu bide dodeleno i na To{e Proeski, i dvajcata odgovorija potvrdno, a Dimitrov dodava: “Sigurno. Jas }e go predlo`am toa, i toj e eden od retkite lu|e {to ja zaslu`uva ovaa nagrada bez nikakva dilema”.

imam son” se prvi obidi za antologizirawe na navedenite kni`evni formi vo Republika Makedonija.

Prireduva~ot Aleksandar Kujunxiski e pisatel za deca i vozrasni, humorist i satiri~ar. Od 1990 godina e samostoen umetnik, a voedno, toj e i makedonski pisatel so najmnogu „sta`“ kako samostoen umetnik i makedonski pisatel so rekorden broj

knigi izdadeni vo tekot na edna kalendarska godina: duri 17 naslovi vo 1994 godina. Posvetuvaj}i se isklu~itelno na literaturnoto tvore{tvo i sozdavaj}i dela od site literaturni rodovi i vidovi, za site vozrasti sega{ni, idni i biv{i ~itateli, Kujunxiski e eden od retkite makedonski pisateli koj dosega objavil 104 knigi

ORDENOT ZA ZASLUGI (ne smetaj}i gi prevodnite i prireduva~kite izdanija).

Negoviot sin, magisterot @arko Kujunxiski e avtor na romanite “Spektator”, “Amerika” i “Najdenozagubeno”, kolekcijata kratki raskazi “13”, i zbirkata drami “Endrju, qubov i drugi nepogodi”.

Momentalno e urednik na e-magazinot “Reper” i kolumnist.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

SPORT

08.04.2010

SPORT 101 GODINA FUDBAL VO MAKEDONIJA o Skopje be{e odbele`an ubaviot jubilej 101 godina od fudbalot vo Makedonija, so {to e istaknata dlabokata posvetnost na Makedoncite kon najva`nata sporedna rabota vo svetot.

Prviot oficijalen fudbalski natprevar na teritorijata na Republika Makedonija e odigran vo april vo 1919 godina, koga na krajot od prvata svetska vojna, timot na Napredak od Skopje so 2:0 ja sovladal slekijata na angliskata armija, sostavena od pre`iveanite vojnici na britanskiot voen kontigent, ispraten da se bori na solunskiot font.

Na mestoto kade {to e odigran ovoj istoriski me~, vo dvorot na General {tabot na make-

V

OPERACIJA ROTERDAM ivanovic@kapital.com.mk

donskata armija, deneska e lociran spomenikot posveten na fudbalot vo Makedonija, ~ii po~etoci, iako mnogu nejasni se desetina godini pred duelot na skopskite i angliskite fudbaleri.

9,40 STOTINKI E KRAJNATA GRANICA NA 100 METRI metam deka rekordot na 100 metri }e se namaluva do granicata od devet sekundi i 40 stotinki.

Tuka nekade e limitot na ~ove~kata brzina i mnogu dolgo ovaa bariera nema da bide pomestena. No, koj znae mo`ebi }e do`iveeme da vidime i nekoj rezultat pod ovoj limit - veli najbrziot ~ovek na svetotot, Husein Bolt, koj vo momentov gi dr`i rekordite na trkite na 100(9,58) i 200(19,19) metri. [to se odnesuva, pak, do negovite dostignuvawa, jamajkanskiot sprinter predupreduva deka s$ u{te ne ja dal najdobrata trka vo `ivotot, najavuvaj}i novi rekordi vo idnina.

“S$ u{te ne sum istr~al pravoliniski, bez da se vrtam nanazad i da ne zabavuvam pred krajot.

Znam deka eden den }e

ODBOJKA

SR\AN IVANOVI]

Fudbalskite rabotnici go proslavuvaat golemiot jubilej

S

Husein Bolt ja predvide poslednata bariera na ~ovekovata brzina bidam fokusiran samo na celta.Mo`ebi toga{ }e ja prosledime trkata na mojata kariera”, izjavi Bolt.

31

o plasmanot na rakometarite i ko{arkarite na zavr{nicata na evropskoto prvenstvo, se nadevam deka se sozreani uslovite i makedonskite odbojkari da se najdat na edno golemo natprevaruvawe.

Aktuelniot selektor na makedonskata odbojkarska reprezentacija, Svetislav Peica ovaa izjava ja dade pred godina i pol, za vreme na rakometnata euforija koja {to vladee{e vo Makedonija, prdizvikana od dobriot plasman na na{ata selekcija na evropskoto prvenstvo vo Hrvatska.

Dojde vremeto koga ovie nade`i }e treba da se preto~at vo dela i vo pretstojnite kvalifikacii za evropskoto prvenstvo vo odbojka, kone~no da se napravi presudniot is~ekor i da se osvoi prvoto mesto vo grupata.

“Sobirot na reprezentativcite e zaka`an za 19 april vo Dojran. Ako se zeme vo predvid deka do prviot kvalfikaciski turnir, koj na 21 maj }e se odr`i vo Skopje, se ~ini kako da imame dovolno vreme. No, golem problem ni prestavuva

P

MAKEDONSKATA SELEKCIJA ]E ATAKUVA NA PRVATA POZICIJA VO GRUPATA, KADE [TO SE NAO\A I ODBOJKARSKATA VELESILA HOLANDIJA.

19

-ti april zapo~nuvaat podgotovkite na odbojkarite

toa {to reprezentativcite }e pristignuvat sukcesivno poradi obvrskite vo nivnite klubovi. Kompletniot tim }e go dobieme duri pred po~etokot na kvalifikaciite, {to sekako deka ostava malku prostor za sproveduvawe na nekoja detalna programa”, veli Peica.

Mora da se priznae deka zada~ata na selektorot Peica i na ostanatite ~lenovi od reprezentacijata, voop{to ne e lesna. Protivnici se svetskata velesila Holandija, kako i solidnite sostavi na Portugalija i Hrvatska.

No, vo ovoj kvalifikaciski ciklus preovladuva misleweto deka pove}e treba da se vnimava na sopstvenite redovi i formata na repr-

ezentativcite.

“Del od reprezentativcite se vo standardna forma, dodeka del od niv se rezervi vo klubovite kade {to nastapuvaat. ]e mora da se podigne atmosferata i da se podgotvime na takti~ki plan. Toa zna~i deka vo podgotvitelniot period, vo prijatelskite natprevari voop{to nema da brkame rezultat, tuku }e se obideme da ja izgradime koncepcijata na igra”, dodade selektorot na makedonskata reprezentacija.

Od 21 do 24 maj vo Skopje, vo salata “Boris Trajkovski” }e se odr`i prvata polovina od kvalifikaciite. Edna nedela podocna od 27 do 31 maj vo Roterdam, Holandija }e bidat kompletirani ovie dueli. Vo me|uvreme ve}e se dogovoreni po dva prijatelski me~a so selekciite na Bi Hi Srbija, a ne e isklu~ena mo`nosta dopolnitelno da se dogoSelektorot vori i u{te edna Svetislav Peica kontrolna sredba se nadeva na plasman na so reprezentacii od regionot. evropskoto prvenstvo

LIGA NA [AMPIONI

MESIJA MESI JA!

tkako na novinarite od celiot svet im stana jasno deka brazislkoto trio Ronaldo, Rivaldo i Ronaldiwo nema da mo`e da konkurira za mesto na fudbalskiot partenon, kade {to se nao|aat Pele, Maradona i Krojf, site nade`i na “vernicite” za noviot mesija se upateni kon Argentinecot Lionel Mesi. Rano e da se prognozira dali toj }e uspee da vleze vo redot na besmrtnite imiwa na svetskiot fudbal, no zatoa, pak, vo momentov Mesi e najdobriot igra~ na planetava, a svojata vrednost od natprevar vo natprevar, Argentinecot postojano ja potvrduva. ^etirite gola vo mre`ata na Arsenal, dadeni vo revan{natprevarot od ~etvrtina-finaleto na ligata na evropskite {ampioni, za Mesi s$ u{te se pridones vo odli~nata igra na aktuelnio evropski {ampion Barselona.

“Ona {to e bitno e toa deka timot prodol`uva da pobeduva. Se nadevam deka }e prodol`ime vo ist stil, no morame i ponatamu naporno da rabotime. Ni prestoi golema bitka i vo ligata na

O

ONA [TO E BITNO E TOA DEKA TIMOT PRODOL@UVA DA POBEDUVA. SE NADEVAM DEKA ]E PRODOL@IME VO IST STIL, NO MORAME I PONATAMU NAPORNO DA RABOTIME

Mesi ja objavi kandidaturata za najdobriot fudbaler na site vremiwa

4

gola za vol{ebnikot od Nou Kamp

{ampionite, no i vo {panskoto prvenstvo, pred nas se najbitnite sredbi i mora da ja zadr`ime formata”, izjavi Mesi, koj ve}e vikendov na Nou Kam vo Barselona, }e gi pre~eka “galktikosite” na lutiot rival Real Madrid. [to se odnesuva, pak, do natprevarite od {ampionskata liga, vo polufinaleto Barsa }e igra so Inter. Fudbalerite na @oze Muriwo i na dvata dueli so CSKA od Moskva ostvarija minimalna pobeda od 1:0.

“Ovoj tim ima i verba i kapacitet za pobeda. Ako godinava ne ja osvoime ligata na {ampionite, toa }e zna~i deka ne sme na vistinskata pateka. No, siguren sum deka }e dojdeme do trofejot vo narednite nekolu godini”, izjavi Muriwo.

Najdobriot fudbaler na Makedonija vo momentov, Goran Pandev na natprevarot vo Moskva igra{e do 63. minuta, koga be{e zamenet so Kristijan Kivu. Zaedno so edinstveniot strelec na sred-

bata Vesli Snajder, Pandev be{e mnogu aktiven vo igrata od sredniot red, pokrivaj}i golem del od terenot. Faktot deka za ne{to pove}e od eden ~as, Pandev pretr~a nad sedum kilometri, dovolno govori za negoviot osoben pridones vo sovr{enata strategija na Muriwo.

Prvata sredba od duelot Inter-Barselona }e se odigra na Xuzepe Meaca vo Milano, na 21. ovoj mesec.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S