100-KAPITAL-10.08.

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

D-R RUBIN ZARESKI

BMW

REKORDI

KOGA IM BILE ZABRANETI AVIONITE, BMW PO^NALE DA PRAVAT AVTOMOBILI STRANA 14

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 10. AVGUST. 2010 | BROJ 100 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 10.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,58% 0 0,09% 00,58%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,67 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

881,1 8 1,43%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.08)

KOLKU KUSOKOT NA MLEKO VO SRBIJA ]E VLIJAE NA MAKEDONSKIOT PAZAR

2,400

DOMA[NITE MLEKARNICI TVRDAT: NEMA KRIZA DO NOVA GODINA 11

2,380

KOMPANIITE NEZADOVOLNI OD NOVATA KAZNENA POLITIKA

POMALI KAZNI, POVE]E INSPEKTORI NA VRATA STRANA 3

AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII STANA I PROMOTOR NA IZVOZOT

KOMPANIITE NE ZNAAT KAKO ]E SE PROMOVIRA NIVNIOT IZVOZEN POTENCIJAL STRANA 10

CRNA GORA-NOV TURISTI^KI GIGANT

NOVIOT MONAKO NA JADRANOT STRANA 12

MBI 10

2,395 2,390 2,385

2,375 2,370 2,365 2,360 2,355 03/8

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

GR^KO SCENARIO

STRANA 2

05/8

07/8

09/8

2 10.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 10 AVGUST 2010

GR^KO SCENARIO opol, prijaten, gostoprimliv narod. Ova se glavno epitetite {to gi dobivame od strancite otkako }e ja posetat Makedonija.

Normalno, taka }e n$ do`ivuvaat koga “`elezni opinci” }e skineme za da gi nagostime, pro{etame, razgalime so na{ata qubeznost, koja na momenti nevkusno zali~uva na servilnost.

Pred niv sme fini, a me|u sebe o~ite }e si gi izvadime. Se podelivme po etni~ka, partiska i sekakva mo`na linija, nesposobni da se obedinime i krikneme koga sme najzasegnati.

Denovive aktuelni se makedonskite kamionxii koi {to i vo borbata za poevtin zelen karton ja poka`aa razedinetosta na nivnite sindikati ili asocijacii, seedno, koi {to sega se tepaat okolu toa ~ija bila zaslugata za poevtinuvaweto, {to navodno }e sledi naesen. Del od niv se zakanuvaat i so “gr~ko scenario” dokolku ne se zadovolat nivnite barawa. Aj ba{ da go vidam toa gr~ko scenario...

Pred mesec-dva i farmerite uspeaja da ja raspukaat tikvata i da se raskaraat okolu toa koj }e im bide pretsedatel na federacijata. A, postojano im e uka`uvano od site eksperti {to dojdoa vo dr`avava da prodavaat um za zemjodelstvo, deka mora da bidat obedineti za da ne im se slu~uva isturawe na mleko i frlawe lubenici da gi jadat sviwite sekoja vtora godina.

A, znaeme da krikneme, i toa kako znaeme, za kauza koja ima vrska so s$, a najmalku ima vrska so ona {to ni go

T

zagor~uva `ivotot.

Eden od popopularnite makedonski gradona~alnici go apsea na vremeto, i edno ~udo narod izleze na ulica, demek da mu dade poddr{ka. Pa toa vikotnici, kletvi do onie {to go uapsile, pa ispe~ateni mai~ki so negoviot lik, pa “ne te davame, cel grad e so tebe”, itn. vo toj stil...

Ne spomenuvam imiwa, iako se znae koj e, da ne re~at deka sum ne{to politi~ki pristrasen, a nema vrska, mo`e “kopi-pejst” od ova da se napravi i za drugata “banda”, isti vrag e, {to bi rekol stariot moj.

U{te eden primer {to mi e vo momentov, taka najsve`, e apseweto na ovoj bitolskiot “buntovnik so pri~ina”, zaradi navodno odgleduvawe marihuana.

Povtorno “spontano” sobirawe na narodot, mai~ki so negoviot herojski lik, urlawe po apsa~ite - ednostavno na Makedonija & se slu~uva narod. Da ne znae ~ovek {to mentalitet sme, }e si re~e deka ova e zemja so najvisoko nivo na svest kaj narodot za sebeorganizirawe so cel da gi za~uva bo`em demokratskite pridobivki i vrednosti.

Gi gledam ovie primeri i sli~nite na niv i se pra{uvam, kako edna{ ne se sobra narod da si gi odbrani vrednostite {to go zasegaat onoj najva`niot, egzistencijalniot del od sekojdnevieto. Kako ne se sobra narodot da vosklikne protiv mlakite radijatori vo zima, da re~eme? Ili da izleze i da krikne protiv raspa|aweto na javniot zdravstven sistem {to se slu~uva

KOJ ]E SPROVEDE “GR^KO SCENARIO” VO MAKEDONIJA?

KAMIONXIITE RAZEDINETI VO BARAWETO POEVTIN ZELEN KARTON Pretsedatelot na nezavisniot sindikat na kamionski transporteri Makamtrans, Stra{o Jovanov formira{e fond, vo koj gra|anite so po 100 denari }e ja poddr`at nivnata bitka za poevtin zelen karton. Asocijacijata na transportni prevoznici Makamtrans obvinuva za izmama IGOR PETROVSKI

petrovski@kapital.com.mk

pred na{ite o~i? Kamo gi takstistite da izlezat na protest protiv haosot vo nivnata bran{a.

Sekoe sednuvawe vo taksi gi slu{am nivnite negoduvawa protiv divite taksisti, golemite dava~ki, i ostanatite maki {to gi imaat, i {to pravat?

Zo{to ne se soberat i ne go blokiraat soobra}ajot, onaka ubavo, da ne mo`e da se mrdne niz gradot? I da go napravat toa, site }e gi pcueme i }e gi kolneme kako ba{ toga{ im teknalo da pravat |urultija. A, koga da ja pravat?

Vo tri ~asot po polno}?

Vo pociviliziranite zemji od nas, koga sindikati, studenti ili farmeri izleguvaat na ulica da protestiraat, lu|eto se solidariziraat so niv, gi pozdravuvaat so avtomobilskite sireni, davaat poddr{ka. Koga toa }e go vidime kaj nas?

Koga }e se nau~i obi~niot ~ovek da izleze javno da go iska`e svoeto nezadovolstvo od koja bilo pri~ina, a za toa da ne dobie mai~ka, sendvi~ ili kap~e?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

1,5%

S

e namaleni tro{ocite za `ivot vo juli 2010, vo odnos na juli minatata godina. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, indeksot na tro{ocite za `ivot, meren preku cenite na stokite i na uslugite za li~na potro{uva~ka, vo juli 2010, vo odnos na juni iznesuva 0,4%, a vo odnos na juli 2009 godina iznesuva 1,5%.Spored namenata na potro{uva~kata, namaluvawe na indeksite e zabele`ano vo grupite hrana i bezalkoholni pijalaci za 1,3%, obleka i obuvki za 0,6% i transport za 0,4%. Porast na indeksite na tro{ocite za `ivotot e zabele`an kaj rekreacija i kultura za 1,7%, zdravje za 1,4%, domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi goriva, mebel, poku}nina i odr`uvawe na poku}nina i restorani i hoteli za 0,1%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

G

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

eneralniot sekretar na Asocijacijata na transportni prevoznici Makamtrans, Biljana Muratovska go obvini Stra{o Jovanov od istoimeniot nezavisen sindikat na kamionski transporteri deka go zloupotrebuva imeto na asocijacijata za sproveduvawe na izmama. Taa obvinuva za izmama ne samo na transporterite, tuku na site gra|ani na Makedonija otkako pretsedatelot na nezavisniot sindikat na kamionski transporteri Makamtrans, Stra{o Jovanov pobara so participacija od 100 denari site gra|ani da se vklu~at vo kampawa za namaluvawe na cenata na zeleniot karton.

“Zloupotrebuva}i go na{eto ime „Makamtrans„ koe e za{titena trgovska marka i na{ata dolgogodi{na borba za ukinuvawe na dopolnitelna naplata za zelen karton, povikuva na formirawe namenski fond vo koj treba da upla}aat site gra|ani koi poseduvaat vozila”, veli Muratovska.

Asocijacijata vo koja ~lenuvaat najgolem del od transporterite, vkupno 2.100 pravni lica celosno se ograduva od vakvata inicijativa na Jovanov.

“Za da se ukine dopolnitelniot nadomest za zeleni kartoni potrebno e Vladata da donese odluka za izmena na postojnite zakonskite propisi, a ne se potrebni pari~ni fondovi”, veli Muratovska.

Spored nea, zakanata na Jovanov za “gr~koto scenario” e obid da se soberat poeni i pari, so ogled na faktot deka namaluvaweto na cenata na zeleniot karton e s$ poizvesna.

“Zaslugata za namaluvaweto na cenata na zeleniot karton e na{a, odnosno na na{ata nekolku godi{na borba.

Jas li~no od gospodinot Jovanov i o~ekuvav i preku ova da napravi obidi da profitira, no za `al za da ja ostvari celta go valka i imeto Makamtrans”, veli Muratovska.

Spored idejniot tvorec i sproveduva~ na idejata za sobirawe pari za poddr{ka na inicijativata, Elizabeta Luka~, sobranite pari }e bidat iskoristeni za agresivna kampawa koja }e napravi pritisok za kone~no da se namali cenata na zeleniot karton, koja dostignuva i do 500 evra.

Luka~ re{ila zaedno so Jovanov da prezemaat vakva inicijativa poradi faktot {to dosega sindikatot na ~elo so Biljana Muratovska, Makamtrans, ne poka`al nikakvi rezultati.

“Ve}e ~etiri godini se

najavuva deka }e se namali cenata na zeleniot karton, me|utoa ni{to od toa ne se slu~i. Sega e momentot da se napravi vakva evropska inicijativa koja {to }e im donese benefit na site”, veli Luka~, koja sebesi se narekuva evropski obrazovan ~ovek i borec, koj {to saka da napravi seriozni promeni vo Makedonija.

Prviot ~ovek na nezavisniot sindikat na kamionxiite e siguren deka na prvi septemvri, po rokot koj {to mu go dadoa na vladata za ukinuvawe na dopolnitelnite dava~ki, cenata na zeleniot karton }e bidat namaleni.

“Vo sprotivno, foteljata na premierot }e bide razni{ana”, tvrdi Jovanov koj najavuva celosno blokirawe na Skopje. Strastite gi razbranuva neodamne{nata izjava na vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski koj istakna deka letovo e izvesno deka nema da dojde do poevtinuvawe na zeleniot karton.

“Vo tekot na letoto }e izvr{ime analizi dali e potrebno i dali e mo`no da se namali cenata. Vo ovoj moment tie analizi ne se gotovi i koga }e bidat, dokolku ima prostor, Vladata apsolutno }e nastojuva da gi namali cenite na zeleniot karton”, re~e Pe{evski.

Dvata sindikati na Makamtrans se razdeleni od 2003 godina.

NAVIGATOR

10.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

RE^ENO-STORENO!

[ HOZE LUIS HERERO

SALI BERI[A

rviot ~ovek na OBSE zrazi zadovolstvo P vo Makedonija predu- Iod godine{nata predi na vnimatelnost turisti~ka sezona vo za ramkovnite vrabotuvawa da ne predizvikaat prevrabotenost

koja samo za dva meseci Albanija ja posetile 1,4 milioni turisti

BLAGOJA DESPOTOSKI

MIROSLAV MI[KOVI]

odeka gradona~alnikot oradi ogromnite dolD na Ki~evo najavuva deka Pgovi, srpskiot magnat ne od otpadot }e pravi struja, e vo sostojba da obezbedi

sega{nata deponija vo kas- finansirawe od bankite trofalna sostojba go zagro- i re{i da go “iznajmuva” zuva zdravjeto na gra|anite trgovskiot sinxir Maksi

KOMPANIITE NEZADOVOLNI OD NOVATA KAZNENA POLITIKA

POMALI KAZNI, POVE]E INSPEKTORI NA VRATA Mnogu kompanii se `alat deka po najavite za namaluvawe na visinata na kaznite sega se soo~uvaat so zgolemen inspekciski nadzor, koj o~ekuvaat da bide u{te pogolem naesen VIKTORIJA MILANOVSKA

D

milanovska@kapital.com.mk

el od makedonskite stopanstvenici tvrdat deka s$ po~esto se soo~uvaat so inspekciski kontroli i o~ekuvaat u{te posilen inspekciski nadzor od septemvri. Tie tvrdat deka vladinata odluka za namaluvawe na visinata na kaznite }e se kompenzira so po~esti inspekcii i pogolemo kaznuvawe na kompaniite.

“Kaznite i vaka se visoki, a inspekcijata doa|a namerno za da te kazni.

Inspektorot sekako }e najde nekoj izgovor za da napi{e kazna, kako {to eden butik dobi kazna od 700 evra samo zatoa {to do nekolku ceni ne stoela pari~nata edinica denar”, tvrdi Goran Georgiev, sopstvenik na konfekcijata Palteks.

Toj tvrdi deka privatniot sektor go o~ekuva ogromen bran inspekcii po zavr{uvaweto na letnite odmori.

Vakvoto o~ekuvawe go delat i drugi privatni stopanstvenici. Velat deka momentalnoto zati{je se javuva samo kako rezultat na godi{nite odmori na dr`avnite inspektorati.

Spored nekoi od stopanstvenicite, pak, kaznite, iako namaleni, sekako

se visoki za makedonskiot standard.

Od Vin~ini smetaat deka golemite firmi koi se postojano na udar na inspekciite i ovojpat nema da bidat po{tedeni od inspekciska poseta.

Od vinarskata vizba Povardarie za novata kaznena politika ocenuvaat deka e donesena izbrzano, a vo vreme na kriza mo`nosta da se isplatat ogromnite kazni e mnogu mala. Se nadevaat deka izmenite vo kaznenata politika }e bidat vo prilog na firmite, a ne na buxetot.

Od Dr`avniot inspektorat za trud velat deka intenzitetot na inspekciskiot nadzor pred i po najavenoto omeknuvawe na kaznenata politika ostanal ist.

“Sega zasega s$ e isto, za ponatamu }e vidime”, velat ottamu.

Poslednite izve{tai na pazarnata inspekcija bele`at zgolemuvawe na inspekciskiot nadzor i vo fevruari, sporedeno so januari godinava. Od oblasta na rabotnite odnosi vo fevruari bile izvr{eni 793 inspekciski nadzori pove} e vo odnos na prethodniot mesec i 51 nadzori pove}e po barawe na stranki.

Od Inspektoratot za `ivotna sredina ne dobivme komentar vo odnos na toa dali }e ima zgolemuvawe na inspekciskite kontroli od septemvri.

Vo ramkite na unapreduvaweto na kaznenata politika Vladata najavi izmena

3 FAKTI ZA...

3,7% 8,9 24%

E ZGOLEMEN VKUPNIOT OTKUP I PRODA@ BA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO JUNI 2010 SPOREDENO SO JUNI 2009 GODINA MILIONI EVRA IZNESUVA VREDNOSTA NA VKUPNIOT OTKUP NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO JUNI 2010 GODINA E ZGOLEMENA CENATA NA OTKUPENITE ZEMJODELSKI PROIZVODI OD INDIVIDUALNITE ZEMJODELSKI PROIZVODITELI

efot na diplomaatijata na EU, Ketetrin E{ton, glavniot ot inicijator za formirawe na diplomatskata slu`ba na EU, doka`uva deka go ispolnuva va on vetenoto. Idejata na E{ton be{e da ja napravi Unijata ta povidliva vo me|unarodnata ta scena pretstavuvaj}i se kako institucija so eden en te edinstven stav za va`nite me|unarodni pra{awa. I koga diplomatskata slu`ba ba la oficijalno ne zapo~nala so rabota, E{ton poka`a deka gi ima koncite vo race i deka nema namera od ovaa institucija da napravi u{te edna od redot na instituciite koi bea pod ogromno vlijanie na `elbite i interesite na zemjite-~lenki.

Vo uslovi koga site zamji ~lenki dadoa razli~ni izjavi po povod ednostranoto priznavawe na Kosovo za nezavisna dr`ava, E{ton im dade rok na site ~lenki najdocna do 9-ti spetemvri da postignat konsenzus po ova pra{awe i so toa da usoglasat edinstven evropski stav po ova pra{awe.

GUBITNIK

MINISTER ZA DEGRADACIJA NA RAMKOVNIOT

A vo zakonskite odredbi vo 160 zakoni, od koi 16 se ve}e pominati na vladina sednica. Vo prvata faza se napraveni korekcii vo zakonite za rabotni odnosi, za trgovija, za ugostitelska dejnost, zanaet~istvo, izmeni vo delot na grade`ni{tvoto, kulturata, obrazovanieto i zemjodelstvoto.

Vladata predlaga namaluvawe na kaznite vo prosek za 50% vo trgovijata. Za pomali prekr{oci vo ovaa dejnost se voveduva merkata edukacija i uka`uvawe. Ako taa ne bide ispo~ituvana, prekr{itelot }e bide kaznet so suma za 30% poniska od sega{nata.

Drasti~no namaluvawe ima kaj globite za neistaknuvawe na licencata za proda`ba na alkohol. Namesto dosega{nata kazna od 5.000 evra, za nepo~ituvawe na ovaa zakonska odredba otsega }e se pla}a 700 evra.

Bea najaveni i olesnuvawa vo delot na ugostitelstvoto, kade {to dvojno }e se namalat kaznite za nepo~ituvawe na rabotnoto vreme. Spored Zakonot za rabotni odnosi, namesto dosega{nata kazna od 15.000 evra pravnite lica }e platat 7.500 evra dokolku inspekcijata zatekne neprijaven rabotnik. Vo delot na ovoj Zakon e napravena u{te edna izmena, koja spored Vladata im odi vo prilog na rabotnicite, no ne i na rabotodava~ite. Ako inspekcijata zatekne lice vo raboten odnos koe se vodi kako nevraboteno, rabotodava~ot }e bide zakonski obvrzan vo rok od 15 dena da go prijavi liceto kako svoj vraboten i da mu isplati tri prose~ni bruto-plati vo tekovniot mesec.

PROCENKI...

ko vaka go sproveduva uva Ramkovniot dogovor, or, ministerot zadol`en `en za negovoto sproveduvawe, we, zamenikot-premier Abdulala}im Ademi, toga{ {to da o~ekuvame od poniskite te instanci zadol`eni za immplementacija na ovoj va`en en dokument za harmonizirawe we na me|uetni~kite odnosi vo zemjava? Okolu 600 vraboboteni spored strategijata za pravi~na zastapenost na nacionalnostite ({to proizizleguva od Ohridskiot dogogovor) vsu{nost sedat doma, a zemaat plata. Trgnuvaj}i od ovoj fakt, ispa|a deka Ademi, pred samo nepoln mesec po povod po~nuvaweto na pettata faza od obukata za dr`avni slu`benici, licemerno im go ~estita{e po~etokot na profesionalnata kariera vo dr`avna slu`ba na kandidatite koi se podgotvuvaat za vrabotuvawe “spored Ramkoven”. Vo taa prilika, {efot na misijata na OBSE za Makedonija (so ~ija pomo{ se sproveduva obukata), Luiz Herero predupredi deka strategijata za pravi~na zastapenost ne smee da se

KETRIN IN E[TON Dokolku, EU navistina uspee vo septemvri da se proiznese so edinstven glas po odnos na Kosovo, E{ton navistina doka`uva deka seriozno go ispolnuva vetenoto i deka mo`ebi navistina ima kapaciteti i mo`nosti da ja vodi nadvore{enata politika na EU kako vistinski lider, na smetka na skepticite koi bea mnogubrojni i se somnevaa vo uspe{nosta i sposobnostite za “baronicata E{ton” da bide ~elnik na edna vakvata vrvna pozicija.

ABDULA] ABDULA]IM ]IM ADEMI pretvori vo prosto vrabotuvawe po etni~ki kvoti, tuku treba da se potpira na kriteriumot za profesionalnost, i toa samo vo ramkite na ve}e predvidenite vrabotuvawa.

Dozvoluvaj}i vakva degradira~ka “implementacija” na Ramkovniot dogovor, Ademi poka`uva nepo~ituvawe na dokumentot {to mu dava smisla na negoviot ministerski mandat, a i go doveduva vo pra{awe moralot na pove} e od 600 mladi lu|e, u~ej}i gi deka za da ne bidat obespraveni, treba da sedat doma i da zemaat plata.

MISLA NA DENOT

DARKO BA[ESKI

direktor na Filmskiot fond na Makedonija

MAKEDONIJA, RAJ ZA “FILMAXIITE”

S

o donesuvawe na zakon za dano~ni olesnuvawa vo filmskata produkcija za kratko vreme }e se donese sve` kapital vo Makedonija. Ve}e ima interes od golemoto filmsko studio od SAD, Wu imix, ~ii pretstavnici minatata nedela razgledaa nekolku lokacii za snimawe vo Makedonija. Vo pove}eto zemji golem del od danocite {to produkcijata & gi pla}a na dr`avata se vra}aat nazad.

Makedonija treba brzo da reagira i da donese zakon za dano~ni olesnuvawa, kako {to imaat Ungarija, Romanija, ^e{ka, i da gi privle~eme stranskite producenti.

PRVIOT PAT SE MA@ITE OD QUBOV, VTORIOT PAT ZARADI PARI, A TRETIOT PAT ZA DA NE OSTANETE SAMI.

XEKI KENEDI PORANE[NA PRVA DAMA NA SAD, SOPRUGA NA XON F.KENEDI, A PODOCNA I NA ARISTOTEL ONAZIS

4 10.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ZA OTKRIVAWE NEMETALNO ORU@JE

... AMERIKA TESTIRA AVTOMATI ZA VINO

...KOLKU DOSEGA BP GO ^INI KATASTROFATA

Na aerodromite vo Wujork }e se skenira celoto telo

So `eton~iwa do “zlatnata kapka”

Esapot nadmina {est milijardi dolari

Amerikancite i se naru{uva za{titata na privatnosta.

upuva~ite vo amerikanskata sojuzna dr`ava Pensilvanija denovive imaat mo`nost da gi testiraat avtomatite za proda`ba za vino, pred da bidat kone~no pu{teni vo komercijalna upotreba

kompanija

erodromite vo Wujork i Wu Xersi sledniot mesec K A }e postavat skeneri na celoto telo, za koi {to nivnite kriti~ari tvrdat deka so toa se kr{at ustavnite prava na

stekot na nafta vo Meksikanskiot Zaliv od platformata Dipvoter Horajzon dosega & predizvika tro{oci od 6,1 I milijarda dolari na Briti{ Petrol, objavija od naftenata

DVA, TRI ZBORA

“O~igledno e deka postoi interes i od hrvatska i od slovene~ka strana da se najde soodvetno re{enie za staroto devizno {tedewe vo Qubqanska banka.

Koga toa }e se slu~i, toga{ HNB }e & dade dozvola na Nova Qubqanska banka vo Hrvatska, no ne prethodno” @EQKO ROHATINSKI guverner na Narodna banka na Hrvatska

“SAD ostanuvaat otvoreni za dijalog so Iran za re{avawe na pra{aweto za negovata nuklearna programa. Se nadevame deka do krajot na septemvri ili po~etokot na oktomvri }e prodol`at pregovorite za iranskata nuklearna programa” HILARI KLINTON dr`aven sekretar na SAD

“Vo juli godinava se ostvareni najdobri rezultati vo istorijata na hrvatskiot turizam i so takvite izvonredni rezultati se izbri{aa turisti~kite minusi vo prvite {est meseci od godinava” DAMIR BAJS minister za turizam na Hrvatska

GADGETS

IPOSTURE DO ISPRAVEN ‘RBET iPOSTURE e nov proizvod

koj go razvile i patentirale doktorite Moacir i Elma [nap. Proizvodot se nosi na teloto i emitira vibracii sekoga{ koga vgradeniot integriran procesor }e registrira iskrivuvawe na ‘rbetot, osobeno za vreme na kafe-muabeti ili ~esta sede~ka polo`ba. ^ini

okolu 65 evra. Doktorite prepora~uvaat za da ne si predizvikate trajni deformiteti da koristite iPosture.

Ona {to e osobeno primamlivo za pone`niot pol e {to ovoj gaxet mo`e da se nosi i kako nakit. Prakti~niot dizajn ovozmo`uva istiot da se obesi na sinxir~e okolu vrat.

POLITIKA

10.08.2010

5

KAKO PRATENICITE GO PE^AT ZANAETOT?

POVE]E U^AT MARKETIN[KI TRIKOVI, POMALKU ZAKONI

Politi~kite partii naj~esto organiziraat interni obuki, prvenstveno za ~lenovite

koi pretendiraat na javno poisturen politi~ki anga`man.

Za taa cel sorabotuvaat so me|unarodni fondacii i ideolo{ki srodni partii.

E

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

videntniot nedostig od demokratska kultura kaj politi~arite vo zemjava, ~ii glavni simptomi se servilen i nekriti~ki odnos kon naredbite od partijata i netolerancija za razli~nite mislewa ne se popravi ni po politi~kata edukacija {to ja organiziraat partiite.

Politi~kite partii naj~esto organiziraat interni obuki, prvenstveno za ~lenovite koi pretendiraat na javno poisturen politi~ki anga`man.

Za taa cel sorabotuvaat so me|unarodni fondacii i ideolo{ki srodni partii.

VMRO-DPMNE ima svoja politi~ka akademija, pomognata od fondaciite Konrad Adenauer i Eduardo Fraj, a SDSM obu~uva kadri na politi~kata akademija organizirana vo institutot Progres, me|u ~ii osnova~i se ~lenovite na SDSM, Emilijan Stankovi}, Aleksandar ^ebotarev, Dragan Tevdovski.

Institutot sorabotuva so fondaciite Fridrih Ebert i Ulof Palme (imenuvani po poznati socijaldemokrati).

Pratenicite u~at i preku komunikacijata so nivnite kolegi od drugi parlamenti.

"VMRO-DPMNE kontinuirano organizira edukacii za svoite ~lenovi koi se podgotvuvaat za vr{ewe dr`avni funkcii. Fondacijata Kon-

rad Adenauer gi poddr`uva na{ite seminari. No, mnogu pozna~ajni se kontaktite so sestrinskite partii od Evropa, ~ii ~lenovi mo`e da ni prenesat neposredni iskustva od integraciite na nivnite zemji vo EU", izjavi koordinatorkata na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva.

Nejzinata kole{ka od SDSM, Cvetanka Ivanova, veli deka vo nivnata partija organiziraat i targetirana obuka, na primer, za klubot na `eni ili na mladi. “Gi koristime iskustvata na evropskite partii so koi sme bliski, kako Laburisti~kata od Velika Britanija. Kako partija~lenka na Socijalisti~kata internacionala i tamu nao|ame edukativen resurs", veli taa.

Liberalnodemokratskata partija vo edukativniot proces se potpira na fondacijata Fridrih Wuman, tradicionalen poddr`uva~ na liberaldemokratskata opcija.

"Sum posetuvala mnogu obuki kako kandidat za pratenik vo 1998 i 2002 godina. Vo LDP, pred lokalni izbori akcentot na edukacijata e staven na obukata na kandidatite za sovetnici, a pred parlamentarni na obuka na kandidatite koi }e se najdat na prateni~kite listi. Fondacijata Fridrih Wuman ni pomaga vo organizacija na edukativni

PROFESORKA “Koga politi~kite oponenti kaj nas se odnesuvaat edni kon drugi kako da se smrtni neprijateli, ideologijata ne pomaga.

Politi~kata bitka ovde ne bara ideolo{ka potkovanost, doslednost ili racionalnost - tuku re~nik pogoden za diskvalifikacija i silni glasni `ici (za `al, ponekoga{ i muskuli)".

seminari, a sorabotuvame i so nevladini organizacii, kako na primer ESE, so ~ija pomo{ organiziravme obuka za pretstavni~kite na `enskiot pol. Poradi moeto politi~ko iskustvo, neretko i jas sum edukator na pomladite kadri na LDP�, objasnuva prateni~kata Roza TopuzovaKareska.

Nova demokratija, iako se deklarira kako pratija so liberalen predznak, obukata na svoite ~lenovi ja izveduva so pomo{ na fondacijata Konrad Adenauer, ~ij patron pripa|a na demohristijanskiot konzervativizam.

"Nova demokratija vr{i edukacija prvenstveno vo samata partija, kade {to mo`e mnogu da se nau~i od poiskusnite

[A]IRI POKANUVA NA MASOVNO ODBELE@UVAWE NA 12 AVGUST

H

isni [a}iri gi pokani gra|anite na Makedonija, na 12 avgust, vo 16.30 ~asot, pred spomenikot na Skender beg vo Starata skopska ~ar{ija, da go odbele`at denot na osloboduvaweto na Skopje, nastan {to se slu~il pred 98 godini. Spored pretsedatelot na Nacionalnata demokratska unija, 12 avgust treba da se slavi od site gra|ani na Makedonija, bidej}i na toj den, trupi predvodeni od Albancite, Hasan Pri{tina i Bajram Curi, go oslobodile Skopje, glavniot grad na toga{niot kosovski vi-

laet, od osmanskata vlast.

Organizacijata na odbele`uvaweto }e bide poddr`ana i od DUI, poto~no od gradona~alnikot na op{tina ^air (koja }e bide pokrovitel na manifestacijata), Izet Mexiti.

"Denot }e bide proslaven sli~no kako Ilinden.

Albancite u~estvuvaa na odbele`uvaweto na 2 avgust; red e i nie da gi o~ekuvame Makedoncite. Za ponatamu planirame da pobarame pokrovitelstvo i od Vladata, odnosno od Ministerstvoto za kultura", izjavi [a}iri, koj ne mo`e{e da odgovori na

pra{aweto zo{to duri sega se pojavuva inicijativa za odbele`uvawe na ovoj datum.

MAKEDONIJA DOBI NOV BRITANSKI AMBASADOR

K

ristofer Ivon e noviot ambasador na Obedinetoto Kralstvo vo Makedonija, koj svojata funkcija ja prezede od svojot prethodnik Endru Ki. Za Ivon ova e negova prva ambasadorska funkcija, iako svojata diplomatska kariera ja zapo~nal vo 1989 godina.

Iako za prvpat sednuva vo ambasadorska fotelja, sepak, Ivon se izdvojuva so bogata diplomatska kariera. Toj dosega bil {ef na Oddelot za

me|unarodni organizacii pri britanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, oficer za ~ovekovi prava za Bliskiot Istok i Severna Afrika vo Forin ofisot, vtor sekretar vo Mauricius, vicekonzul vo Saudiska Arabija, ata{e vo ^e{ka, diplomat vo Tajland i Hong Kong, a svojata kariera ja zapo~nal kako slu`benik vo Oddelot za migracija i vizi.

Vo pretstavuvaweto na negovota platforma za

BILJANA VANKOVSKA

negovoto dejstvuvawe vo Makedonija toj najavi deka se o~ekuva idnata godina Britanija da gi preispita kriteriumite za vizite i mo`no ukinuvawe na vizniot re`im za makedonskite gra|ani.

Prodol`uvaweto na finansiraweto na obukata na dr`avnite slu`benici vo Makedonija i poddr{kata za reformite neophodni za priem na zemjata vo NATO i EU se vrven prioritet za novonazna~eniot ambasador.

~lenovi. Ne ni e tu|a praktikata, ~lenovi da pra} ame i nadvor na politi~ka doedukacija. Sorabotuvame so Nacionalniot demokratski institut i so fondacijata Konrad Adenauer, a gi koristime i kapacitetite na NVO sektorot", veli pratenikot na ND, Sulejman Ru{iti.

So cel, obuka i jaknewe na demokratskiot kapacitet na narodnite izbranici, Sobranieto pred dve godini potpi{a dogovor so Vestminsterskata fondacija za demokratija. Pratenicite se obu~uvaat i za ~itawe na finansiski i revizorski izve{tai preku treninzi {to im gi dr`at lu|e od Dr`avniot zavod za revizija.

Ekspertite velat deka s$ u{te

ne videle demonstracija na nau~enoto, no smetaat deka e dobro {to vakvite edukacii postojat.

"Za gradewe demokratska politi~ka kultura treba vreme, a del od toj hendikep se nadopolnuva so edukacija. Ovaa edukativna funkcija izminatite godini ja poddr`uvaat razni germanski fondacii, koi se povrzuvaat so na{ite partii po ideolo{ka linija, {to ne e lo{a praktika. No, koga politi~kite oponenti kaj nas se odnesuvaat edni kon drugi kako da se smrtni neprijateli, ideologijata ne pomaga. Politi~kata bitka ovde ne bara ideolo{ka potkovanost, doslednost ili racionalnost - tuku re~nik podoben za diskvalifikacija

i silni glasni `ici (za `al, ponekoga{ i muskuli)", veli profesorkata Biljana Vankovska.

Politi~kiot analiti~ar Albert Musliu zboruva za demokratskata deficitarnost na obukite koi se baziraat na sorabotka so ideolo{ki bliski organizacii.

"Postoi jasna distinkcija me|u obukata organizirana od ideolo{ki srodni partii i institucii i od op{ti instituti, kako Nacionalniot demokratski institut. Vo prviot slu~aj partiskite kadri u~at tehniki za partisko dejstvuvawe, koi ne go podigaat nivoto na politi~ka kultura. Obukite organizirani od op{tite instituti ja podigaat politi~kata kultura, no na niv na{ite partii nikoga{ ne ispra}aat pova`ni partiski ~lenovi, tuku samo pretstavnici na podmladokot, kolku da se ka`e deka partijata poddr`uva takva obuka", veli Musliu.

6 10.08.2010 EVROPSKATA UNIJA PO LISABONSKIOT

VRATATA E OTVORENA, PRO[IRUVAW

P

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk delova@kapital com mk

olitikata na pro{iruvawe na EU na po~etokot od ovoj vek be{e sogledana kako eden od najva`nite i najuspe{nite instrumenti od zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika na Unijata.

Porane{niot pretsedatel na Evropskata komisija, Romano Prodi, vo 2002 godina tvrde{e deka takvata politika e “edna od najuspe{nite i najimpresivnite politi~ki transformacii na dvaesettiot vek”. Vo toj period duri i zemjite-~lenki kako Francija i Germanija, koi va`at za tradicionalni “ko~nici” na EU pro{iruvawata, ne go osporuvaa vakviot proces. Me|utoa, vo poslednite godini entuzijazmot za pro{iruvawata opadna, a terminot “zamor od pro{iruvawe” stana sostaven del od terminologijata vo oficijalnite dokumenti na Unijata. Ako zna~ajna uloga vo “zamorot” od pro{iruvaweto ima{e normativnata ramka na EU i nereformiranite institucii dizajnirani da funkcioniraat so 15 zemji-~lenki, Lisabonskiot dogovor go nadmina ova ograni~uvawe.

Ekspertite za “Kapital” analiziraat kolku pro{iruva~kata politika na EU e navistina vo igra i kolku stapuvaweto na sila na ovoj dogovor }e ima vlijanie vrz Makedonija i makedonskata aspiracija da stane del od evropskoto semejstvo. “^estopati, Dogovorot od Nica be{e poso~uvan kako objektivna pre~ka za ponatamo{noto pro{iruvawe na EU i za priem na novi zemji vo Unijata. So stapuvaweto vo sila na Lisabonskiot dogovor, prakti~no, se sozdavaat uslovi za prodol`uvawe na ovoj istoriski proces, za {to svedo~i neodamne{noto otvorawe na pristapnite pregovori so Island i napredokot vo pregovorite so Hrvatska.

Minatogodi{nata preporaka na Evropskata komisija za otvorawe na pregovori so Makedonija e isto taka jasen pokazatel deka pro{iruvaweto na Unijata ostanuva zna~ajna politika na EU i vo idnina”, velat od MNR. Iako formalno-pravnata ko~nica za pro{iruvaweto e otstraneta, doma{nite i me|unarodnite eksperti predupreduvaat deka pro{iruvaweto nema da odi lesno i zabrzano. Analiti~arite se decidni deka merit-sistemot (sistem po zasluga) se nametnuva kako najzna~ajniot sistem za vlezot na zemjite-aspiranti vo Unijata. Propustot {to be{e napraven so Romanija i Bugarija e lekcija koja Unijata nema da

Lisabonskiot dogovor nadmina nekoi od institucionalnite barieri vo Evropskata unija, no otvori i novi. Iako formalna pre~ka za priem na novi ~lenki nema, nekoi od starite ~lenki se s$ poskepti~ni za idnite pro{iruvawa. Iako e pove}e od jasno koja e glavnata pre~ka za makedonskite evroatlantski aspiracii, po~nuva procesot na formirawe na pregovara~kite timovi dozvoli da bide povtorena.

Za toa deka EU, iako go usvoi Lisabonskiot dogovor, ne brza so pro{iruvaweto zboruva i platformata na aktuelnoto belgisko pretsedatelstvo, koe pro{iruvaweto go nema vo svoite vrni prioriteti.

Iako se decidni deka pro{iruvaweto prodol`uva, sepak, predupreduvaat

na golema pretpazlivost vo priemot na novi ~lenki.

“Ponatamo{noto pro{iruvawe na EU vo idnina }e bide bazirano na zasluga, no vo obzir }e se zemaat i pro{iruva~kite kapaciteti na Unijata kako i administrativniot kapacitet na zemjite-aspiranti da go integriraat pravoto na EU vo

svoite tela”, deciden e premierot na Belgija, Iv Leterm.

Vakviot stav na belgiskiot premier go delat i doma{nite analiti~ari.

Pretsedatelkata na Nacionalniot sovet za evropska integracija, Radmila [e}erinska, veli deka iako so Lisabonskiot dogovor institucionalnite problemi se re{eni i

so toa e otvorena vratata za novi pro{iruvawa, toa ne zna~i deka priemot na novi zemji-~lenki }e odi podma~kano.

“Lisabonskiot dogovor ovozmo`i sve` veter vo grb na pro{iruvaweto.

Sega, so Lisabonskiot dogovor institucionalnite dilemi se re{eni; ve}e nikoj ne zagovara novi insti-

KOJ ]E GI VODI PREGOVORITE NA MAKED

M

akedonija vo pregovorite so Evropskata unija treba da otvori i zatvori 35 poglavja od najrazli~ni oblasti. Vakvite oblasti vklu~uvaat specifi~ni pra{awa vo koi, pokraj pretstavnicite na Vladata koja pregovara za ~lenstvo so Unijata, neophodno e da se vklu~at i eksperti od soodvetnite oblasti.

Minatata nedela premierot Nikola Gruevski izjavi deka Makedonija podgotvuva timovi od 850 administrativci koi }e bidat sposobni da po~nat pregovori so EU vedna{

{tom }e bide nadminat sporot za imeto.

“Na nekoj na~in, ovie lica se zadol`eni da podgotvuvaat i posebna strategija vo delot na pregovorite, taka {to vr{ime odredeni podgotovki za koga }e se nadmine sporot za imeto da bideme podgotveni za brz po~etok na pregovorite”, re~e Gruevski.

Od Vladata ni potvrdija deka s$ u{te ne se znae koj }e bide {ef na pregovara~kiot tim, no, sepak, ne ja isklu~uvaat mo`nosta ministrite na pove}e resori da bidat vklu~eni vo pregovara~kiot tim.

[to se odnesuva, pak, do ostanatite ~lenovi na timovite, doobjasnuvaat deka iako ovie 850 vraboteni administrativci se lu|eto koi }e ja podnesat najgolemata odgovornost vo pregovorite, sepak, eksperti od zemjata i stranstvo sigurno }e bidat konsultirani.

“Su{tinata na tie pregovori e pove}e od tehni~ka priroda i zatoa adminstrativcite se tie koi treba da ja podnesat najgolemata odgovornost vo pregovorite.

Sekoga{ koga }e ima potreba }e se anga`iraat eksperti, ne samo od Makedonija, tuku i od zemjite-

~lenki koi ve}e go pominaa toj pat.

Ve}e ima vospostaveno sorabotka so eksperti od zemjite-~lenki na EU koi, pred s$, davaat tehni~ka pomo{“, velat od Vladata.

Porane{niot zamenik-pretsedatel na Vladata, Ivica Bocevski, veli deka srcevinata na pregovara~kiot tim se pretstavnicite na dr`avnata administracija, no, sepak, poso~uva deka ekspertite, a osobeno socijalnite partneri – biznis-zaednicata i sindikatite - e pove}e od zna~ajno da bidat vklu~eni vo pregovara~kite timovi.

“Aspektot koj mora da se zeme

predvid i koj e pove}e od va`en e vo timovite da ima pretstavnici na biznis-zaednicite i sindikatite.

Vladata mora da otvori silen dijalog so niv i da gi popravi odnosite i sorabotkata koja vo momentot e rudimentirana”, veli Bocevski.

Deka vklu~uvaweto na eksperti vo pregovara~kite timovi e pove} e od potrebno poso~uva i univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski.

“Vo timovite sekako }e bidat vklu~eni ministrite, no, sepak, jadroto na pregovorite go so~inuvaat ekspertite. Naj~esto,

10.08.2010

DOGOVOR

WETO ]E ODI BAVNO! tucionalni re{enija i dogovori (barem ne vo eden podolg vremenski period), pa otvorena e vratata za novi pro{iruvawa. No, toa ne zna~i deka priemot na novi ~lenki }e odi kako podma~kano. Jasno e deka sekoja kandidatka treba dobro da se “ispoti” i poka`e deka mo`e da gi sproveduva evropskite pravila i da gi po~ituva nivnite principi. So ili bez Lisabonskiot dogovor, “gledawe niz prsti” nema da ima - toa e poraka koja dolgo vreme ja primame od evropskite centri”, veli [e}erinska.

Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, smeta deka osven uslovite {to zemjite treba da gi ispolnat, golemo zna~ewe vo pro{iruvaweto imaat i interesite na zemjite koi se del od ovoj klub.

“Lisabonskiot dogovor stava red vo pro{iruvaweto. Pro{iruvaweto kako politika na EU sekako prodol`uva. EU nema da se otka`e od idejata na konsolidirawe na site zemji od evropskiot kontinent.

Me|utoa, problemot e vo toa {to poradi razli~nite interesi na zemjite-~lenki doa|a do konflikti me|u niv, so {to se sozdava rivalstvo me|u niv. EU, iako saka da gi konsolidira site zemji vo edna Unija, ne uspeva da gi konsolidira razli~nite interesi na svoite zemji-~lenki i so toa procesite na pro{iruvawe vo EU se soo~uvaat so odredeni zabavuvawa”, veli ^a{ule.

OTPOROT KON PRO[IRUVAWE S$ U[TE POSTOI Za faktot deka Evropskata unija se soo~uva so politika na “zamor od pro{iruvawe” zboruvaat pove} e podatoci. Mnogu jasna i slikovita izjava dava pretsedatelot na Institutot za evropska stabilnost, Gerald Knaus, so koja tvrdi deka Unijata vo momentot pominuva niz

IV LETERM

PREMIER NA BELGIJA “Ponatamo{noto pro{iruvawe na EU vo idnina }e bide bazirano na zasluga, no vo obzir }e se zemaat i pro{iruva~kite kapaciteti na Unijata, kako i administrativniot kapacitet na zemjite-aspiranti da go integriraat pravoto na EU vo svoite tela” politika na “zamor” od sledni pro{iruvawa.

Zboruvaj}i za apsurdniot spor za imeto koj Makedonija go ima so Grcija, toj direktno aludira na otsustvoto na politi~ka volja na zemjite od Unijata, osobeno najmo} nite me|u niv, da prodo`at so integracija na novi zemji-~lenki.

“Dodeka golem del od Evropejcite gr~kata pozicija vo sporot za imeto so Makedonija ja gledaat kako slo`ena, iracionalna i apsurdna, misleweto na politi~kite lideri vo glavnite gradovi na EU, koi smetaat deka pro{iruva~kiot proces treba da bide zabaven, vakvite bilateralni pra{awa koi go osporuvaat vlezot na odredeni zemji vo EU gi ocenuvaat kako pove}e od dobredojdeni”, veli Knaus.

Deka “zamorot” od pro{iruvawe e s$ poprisuten vo EU, zboruva i pratenikot i ~len na Komisijata za evropski pra{awa Andrej @ ernovski. Me|utoa, dodava toj, Unijata sigurno nema da zapre so pro{iruvaweto, bidej}i toa e pozitiven proces za Unijata koj istovremeno pridonesuva i za nejzino prodlabo~uvawe na istitucionalen plan.

“Pri sekoe pro{iruvawe se ~ini deka skepticite se poglasni od entuzijastite, no, sepak, site studii uka`uvaat deka sekoe pro{iruvawe e pozitivno za Unijata, kako za novite zemji, taka i za onie koi se poodamna del od ovoj klub.

Voedno, pro{iruvaweto na Unijata, od prvoto do poslednoto, te~e paralelno so “prodlabo~uvaweto” (institucionalnite reformi), taka

RADMILA [E]ERINSKA “Lisabonskiot dogovor ovozmo`i sve` veter vo grb na pro{iruvaweto. So Lisabonskiot dogovor institucionalnite dilemi se re{eni. Otvorena e vratata za novi pro{iruvawa.

No, toa ne zna~i deka priemot na novi ~lenki }e odi kako podma~kano. Jasno e deka sekoja kandidatka treba dobro da se “ispoti” i da poka`e deka mo`e da gi sproveduva evropskite pravila i da gi po~ituva nivnite principi”

DONIJA SO EU? timot {to pregovara za edno podra~je go so~inuvaat od 20 do 30 lu|e, pretstavnici od Vladata, no i eksperti od oblasta na poglavjeto za koe se pregovara” objasnuva toj.

Na primer, vo pregovorite za poglavjeto trud i socijalna politika ne mo`e da ne gi vklu~ite sindikatite.

KOJ PREGOVARA([E) ZA SLOVENIJA I HRVATSKA? Ako se zemat predvid iskustvata od zemjite od regionot, pregovara~kite timovi na ovie zemji se glavno kompozicija na ministri i eksperti. Vo Slovenija glaven pregovara~ be{e

ministerot za evropski pra{awa, Janes Poto~nik. Vo negoviot tim bea i ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i hrana, vicepremierot za evropski pra{awa, viceguvernerot na slovene~kata banka, zamenik-pretsedatelot na Stopanskata komora na Slovenija, dr`avniot sekretar za trud i socijalna politika, dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, kako i eksperti od oblasta na ekonomijata, `ivotnata sredina i biotehnologijata. Pokraj ovoj oficijalen tim od trinaeset ~lenovi, Slovenija ima{e i sorabotni~ki timovi za sekoe

{to ovie procesi mnogu pove}e se nadopolnuvaat, otkolku {to si protivre~at. [to se odnesuva, pak, do na{iot region i konkretno do Makedonija, nikoj ne spori deka Zapadniot Balkan e na pat kon polnopravno ~lenstvo. Tuka, osven klu~nata pre~ka - re{avawe na sporot za imeto - sepak, za vlez se potrebni i reformi koi vo posledno vreme pozabele`itelno unazaduvaa”, veli @ernovski.

Za toa deka nikoj od EU ne spori deka zemjite od Zapaden Balkan se na pat kon polnopravno ~lenstvo poso~uva i univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski. Dokaz za toa e, veli toj, {to Unijata kon nas ne vodi politika kako kon Turcija.

“Zemjite od EU dosega ne deklarirale politika so koja poso~uvaat deka zemjite od Balkanot ne treba da stanat del od EU, kako {to toa e, na primer, so Turcija, za ~ij vlez na golemo se sprotivstavuvaat golemite sili, Germanija i Francija, koi na Turcija & nudat “privilegirano partnerstvo” namesto polnopravno ~lenstvo. Toa ne e slu~aj so zemjite od Balkanot. So ogled na goleminata na dr`avite od ovoj region golemite sili vo EU nemaat problem da integriraat dr`avi~ki kako nas. Pritoa, iako “pro{iruva~ki zamor” s$ u{te postoi, sepak, entuzijazmot za integrirawe na Zapaden Balkan vo EU ostanuva ist i po Lisabonskiot Dogovor”, veli Pendarovski.

Spored ^a{ule, pak, najgolemata pre~ka vo zabavuvawe na procesite na zemjite od Balkanot vo EU e ekonomskata kriza so koja se soo~uva Unijata vo momentot.

Od vakvata situacija evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, edinstven izlez gleda samo vo obedinuvaweto i me|usebnata sorabotka na zemjite od Zapaden Balkan.

File, za internet-portalot Euobserver, veli deka regionalnata

7

NOVATA DIPLOMATSKA SLU@BA NA EU

Diplomatskata slu`ba na EU, koja ofi oficijalno e formirana na 26 april godinava, }e zapo~ne so rrabota od prvi dekemnajzna~ajnite promeni vri. Tokmu ovaa slu`ba e edna od naj dogovor, a nejzinata cel e da koi dojdoa so Lisabonskiot dogovor osigura pogolema koherentnost i efikasnost vo nadvore{nite akcii na EU, kako i zgolemuvawe na nejzinoto politi~ko i ekonomsko vlijanie vo svetot.

Ovaa slu`ba }e ima 6.000 vraboteni, od koi 60% }e bidat regrutirani od postoe~kite kadri vo evropskite institucii, a ostanatite }e bidat diplomati od zemjite-~lenki. Od niv 1.100 }e bidat diplomati, smesteni vo 135 pretstavni{tva niz svetot, a ostatokot nivni pomo{nici i drugi birokratski slu`benici.

Formiraweto na diplomatskata slu`ba pokrena `estoka trka me|u zemjite-~lenki za va`nite pozicii vo novoto telo na Unijata. So netrpenie se o~ekuva da se vidi koi }e bidat izbranicite na Ketrin E{ton, pod ~ie rakovodstvo e ova telo, osobeno vo zna~ajnite zemji kako Kina i Brazil, prenesuvaat evropskite agencii.

Iako novata diplomatska slu`ba }e se zanimava i so pra{awa povrzani so pro{iruvaweto (no, nema da odlu~uva za toa), doma{nite eksperti poso~uvaat deka taa nema da donese zna~ajni promeni za Makedonija i nejzinite aspiracii za ~lenstvo.

[TEFAN FILE

EVROKOMESAR ZA PRO[IRUVAWE “Najdobriot na~in za da se nadmine “zamorot od pro{iruvawe” vo EU e zemjite od Zapaden Balkan da sorabotuvaat mnogu pove}e vo procesot za dobivawe polnopravno ~lenstvo, tie mora da delat planovi, dokumenti i da razvivaat zaedni~ki pozicii na patot kon EU” sorabotka me|u zemjite od Zapaden Balkan e od klu~no zna~ewe, bidej} i najdobriot na~in za da se nadmine “pro{iruva~kata izmorenost” e zemjite od ovoj region da bidat 100% podgotveni u{te pred ~lenstvoto da zapo~ne.

Aludiraj}i na dobrata sorabotka me|u zemjite od Vi{egradskata grupa, alijansata od ~etiri centralnoevropski zemji koi prerasnaa vo cvrsta lokomotiva za EU ~lenstvo, File poso~i: “Najdobriot na~in da se nadmine “pro{iruva~kiot zamor” vo EU e zemjite od Zapaden Balkan da sorabotuvaat mnogu pove}e. Tie mora da delat planovi, dokumenti i da razvivaat zaedni~ki pozicii na patot kon EU”.

Evropratenikot i potpretsedatel na Komitetot na EU za Zapaden Balkan, Johanes Svoboda, pak, e u{te podeciden vo odnos na slednite pro{iruvawa vo EU.

“Pogre{no e i nepotrebno da se obvinuvaat EU i nejzinite zemji~lenki za zabaveniot proces na evrointegracii. Glavnite zada~i treba da se ispolnat od zemjitekandidati i potencijalni kandidati, a nedostigot na reformi kaj tie zemji e pri~inata za eden vid otpor vo odnos na pogolem progres vo za~lenuvaweto na balkanskite zemji vo Unijata”, veli Svoboda.

SLOBODAN ^A[ULE “Zamorot vo EU sigurno deka postoi. No, zamorot e zamor. Interesite i vlijanijata na zemjite-~lenki se mnogukratno posilni od zamorot. No, ona {to vlijae vrz zabavuvaweto ili zabrzuvaweto na pro{iruva~kite procesi vo EU e, pred s$, istoriskiot natprevar koj postoi me|u zemjite-~lenki, a Balkanot e zato~enik vo ovoj natprevar”

Premierot Nikola Gruevski najavi deka timovi od 850 administrativci ve}e se podgotvuvaat za pregovori za ~lenstvo vo EU. Analiti~arite predupreduvaat deka osven dr`avnite slu`benici, od klu~no zna~ewe e vo pregovara~kite timovi da se vklu~at eksperti poglavje vo pregovorite vo koi bea vklu~eni eksperti isklu~ivo od oblasta na poglavjeto za koe se pregovara.

Hrvatskiot tim, koj gi vodi pregovorite so Unijata, isto taka go so~inuvaat ministri i eksperti od pove}e oblasti. Na ~elo na hrvatskiot tim e Vladimir Drobwak, pretsedatel na Komitetot za asocijacija i stabilizacija na Hrvatska. Vo negoviot tim se

i dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za ekonomija, trud i pretpriemni{tvo, zamenik-guvernerot na Hrvatskata banka, dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za finansii, dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za `ivotna sredina, dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za pravda, dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, pretsedatelot na Agencijata za za{tita na konkurencijata,

{efot na misijata na Hrvatska vo Evropskata unija, ekspert od oblasta na ekonomijata, eksperti od oblasta na obrazovanieto, eksperti od oblasta na poljodelstvoto i ruralniot razvoj i eksperti od oblasta na pravoto. Pokraj oficijalniot pregovara~ki tim, koj se sostoi od {esnaeset ~lenovi, i Hrvatska isto kako i Slovenija anga`ira ekspertski timovi za sekoe poglavje oddelno.

8 10.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

VOL[EBNO STAP^E ZA PROMOTORITE ko napravime matematika kolku stranski investicii donesoa ekonomskite promotori vo poslednite ~etiri godini, toga{ sosema jasno }e ni bide kolku mo`eme da o~ekuvame od nivnata nova funkcija da go promoviraat makedonskiot izvozen potencijal. Otkako pred eden mesec stapija na sila izmenite na Zakonot za agencija za stranski investicii i promocija na izvozot, aber nema nitu od promocija, nitu od izvoz. Ne e deka idejata e lo{a i ne e deka Makedonija nema potencijal za stranskite pazari, no pra{awe e kolku toa realno mo`e da se slu~i i kakvi rezultati }e dade ovaa pompezno najavena vladina merka. Promovirana kako antikrizna merka, idejata za promocija na makedonskiot izvozen potencijal be{e najgolemoto odbranbeno oru`je na Vladata protiv `albite na biznismenite za lo{ata biznis-klima vo poslednite nekolku meseci. A, spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, so toa se odgovaralo na barawata na stopanskite komori, a idejata bila postojnite promotori da se doobu~at za novi zada~i. No, na teren se tapka vo mesto. Nitu kompaniite-izvozni~ki, nitu stopanskite komori koi bea najglasni za ova barawe ne znaat kako promotorite }e gi promoviraat izvoznite potencijali i koj }e bide linkot so doma{nite kompanii. Se ~eka da zavr{i obukata na ekonomskite promotori, kako i izrabotkata na strategijata za promocija na izvozot, za kone~no da ima nekoi konkretni rezultati. No, koga }e bide toa i kakvi rezultati }e dade, najverojatno, }e treba da po~ekame malku podolgo.

Edno e jasno - deka bez politi~ka stabilnost i bez konkretna poddr{ka na izvoznoorientiranite doma{ni kompanii ne mo`eme da o~ekuvame ni investicii, ni

A

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

izvoz, ni podobra ekonomija.

Izvozot e strate{ka cel na makedonskata ekonomija. Za da ima konkretni rezultati potreben e seriozen pristap, a ne brkawe na veter vo magla. Ne mo`e Vladata da izleze so konkretni merki, bez da ima celosno razrabotena strategija za nivna implementacija. Ne mo`e na kompaniite, vrz koi se bazira rastot na ekonomijata, da se prodavaat prikazni bez da se slu{nat nivnite problemi i barawa. Treba realno da se sogledaat kapacitetite i mo`nostite na doma{nata ekonomija, da se napravi konkretna strategija i potoa da se trgne vo konkretna realizacija, koja, ako e dobro izrabotena, za kratko vreme sigurno }e dade pozitivni rezultati. Ili, mo`ebi, pak }e ja slu{ame istata pesna kako kaj privlekuvaweto na stranskite investicii, i na krajot finansiskata kriza } e bide vinovna.Promotorite po tolku godini rabota i po tolku mnogu sredbi so stranski biznismeni i kompanii ne mo`ea da napravat ni{to, sega odedna{ so novata funkcija }e napravat ~uda, kako da im dale vol{ebno stap~e. Kako {to trgnala so ova tempo, na Agencijata za stranski investicii }e & trebaat u{te mnogu godini rabota za da ja stigne, na primer, ~e{kata ^ehinvest, so koja saka da se sporeduva.

REKORDI storijata ne e nauka za minatoto. Taa e pretska`uvawe na idninata.

Vklu~uvaj}i gi i lekciite na ekonomski plan. Govorej}i za niv, edno e sigurno:- Ova se godini na kriza. Na sekoj plan. I toa ne samo poslednite 2 godini. Pritoa ne mislam za Makedonija iako ova ~esto se zema kako dobro alibi. Donekade zaboraveno, no denovive se potsetiv deka 2007-08 godina svetot se soo~i so prvite {okovi na pazarot na p~enica vo noviot milenium. Nepovolnite vremenski uslovi i golemite politi~ki slu~uvawa vo del od svetot ja katapultiraa cenata na p~enicata na rekorni 13 dolari za bu{el. Porast od celi 83% vo samo edna godina.

Analiti~arite se pla{at deka julskite trendovi na rast na cenata na “beloto zlato� }e ja nadminat ovaa brojka. Pri~ina za vakvata zagri`enost e podatokot objaven denovive deka vo ovaa nedela cenata na p~enicata dostigna 8 dolari za bu{el, so rast od 6,5% vo samo edna nedela. Za pogolema ironija, cenata na po~etokot na istiot mesec juni be{e na najnisko registrirano nivo od avgust 2005 godina.

Potoa, bura. Za samo 50 dena e zabele`an najbrz rast vo poslednite 40 godini. No, ova ne e najlo{ata vest. Postoi realno o~ekuvawe deka ovaa dinamika nema da ostane izolirana i deka }e bide sledena so rast na cenite na p~enkata i na orizot. Kone~no, za da imame i treta lo{a vest, rastot na cenite }e bide ostvaren vo uslovi koga svetskite zalihi na ovie proizvodi se na zavidno visoko nivo.

I

Za ilustracija, samo vo SAD farmerite raspolagaat so zaliha od 30 milioni toni `itarki koja e za pribli`no 3 pati povisoka od onaa vo 2007-08 godina. Koi se toga{ pri~inite za rast na cenata na `itarkite, i dali e realno svetot da se soo~i so u{te edna kriza za hrana?

Rastot na cenata na `itarkite vo ovoj period od godinata koj iznesuva 38% e dvi`en od lo{ite vremenski uslovi vo Afrika i na istokot vo Rusija. Vtorata pri~ina e zgolemenata pobaruva~ka i toa na pazarite za biogorivo. Ova vtoroto bara objasnuvawe. Vo 2005 godina vo vremeto na mandatot na Bu{, iznenaduva~ki ~udno skokna cenata na tortiqite vo Meksiko. Analizata poka`a deka ova e rezultat na objavata na Bu{ deka SAD }e go duplira proizvodstvoto na biogorivo vo narednite 5 godini. Povrzanost? Vo realizacija na idejata, SAD po~na da uvezuva p~enka od Meksiko i na toj na~in pobaruva~kata ja nadmina ponudata.

Podocna ovoj plan se izmeni otkako cenata na naftata skokna na 150 dolari za barel, dovolno za da stimulira eksploatacija na pogolemi koli~estva nafta. Interesot za proizvodstvo na biogorivo vo toj moment dojde vo vtor plan.

Denes sostojbata e sosema izmeneta, a proizvodstvoto na biodizel stanuva eden od najprogresivnite energetski biznisi.

Na odreden na~in ovaa zgolemena pobaruva~ka na `itarki za t.n. industriski celi be{e amortizirana so globalnata svetska kriza.

Kako {to e poznato krizata direktno vlije{e vrz pobaruva~kata,

vklu~itelno i vo delot na pobaruva~kata na hrana. Rezultat be{e namaluvawe na cenite, {to ode{e vo prilog na zgolemenoto proizvodstvo na biogorivo.

Da se vratam na prvata pri~ina na zgolemuvaweto na cenata na p~enicata ~ii svedoci sme denovive. Stravot od nedostig nastanat poradi po`arite koi denovive uni{tija zna~aen del od `itoto i drugi zemjodelski proizvodi vo Rusija rezultiraa so zabrana za izvoz na p~enica, merka koja povtorno go isfrli vo preden plan harizmati~niot Putin.

Nikogo nema da iznenadi dokolku ve}e vo tekot na ovaa nedela Kazakstan i Ukraina go sledat ~ekorot na Rusija i go zabranat izvozot. Domino-efektot tuka nema da sopre. Klasi~no de`avu na 2007 godina koga be{e dovolen samo eden bezna~aen mal ~ekor i ve{ta~ki kreiraniot nedostig od hrana da go soo~i svetot so prvite pogolemi ekonomski problemi. I kako {to voobi~aeno se slu~uva, kombinacijata na zabrana so neinformiranost, e idealna pozicija za svetskite {pekulanti.

Tie kreiraat panika kupuvaj}i golem del od koli~inite so cel na kratok rok potoa da ja diktiraat cenata. Profitot i ovoj pat e krajna cel. Modernite gladijatori posakuvaat novi poliwa za profit. Vo taa borba }e preovladee onaa strana koja }e privle~e pove}e {pekulativen kapital na berzite.

Po ne znam koj pat }e se slu~i predvidliva reakcija na vladite na dr`avite koi se glavni igra~i na pazarite na hrana. Vo obid da gi za{titat svoite konsu-

DD-r -r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesor f r

menti od visok rast na cenite i od ve{ta~ki nedostig, tie }e balansiraat paralelno i so doma{noto proizvodstvo so cel da mu ovozmo`at visok marginalen profit. Zadovolni farmeri, plus zadovolni potro{uva~i.

Son od koj mo`e da se razbudat samo dokolku nezvesnosta vo narednite 4 meseci }e ja re{at farmerite vo SAD koi so minimalna reakcija na pazarite na `itarki mo`at da ja vratat sostojbata vo normala. Na kraj samo edna rabota ja spasuva sostojbata. Vremenskite uslovi. Dokolku tie se povolni na ju`nata hemisfera, toga{ `etvata vo Argentina i Avstralija vo mesec dekemvri }e gi “izmesti� site matematiki.

Va`na lekcija koja treba da se zapameti e deka vo momentot ne treba da se razgovara okolu opravdanosta za zgolemuvawe na cenite.

Akterite treba da se koncentriraat vrz izbegnuvawe na rizicite koi nastanuvaat vo vakvi promenlivi i nekontrolirani uslovi.

U{te eden tekst za svetskata ekonomija i za nejzinata izdr`livost. Ovojpat ne na tema Finansiski sektor, tuku na tema Hrana.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,400 2,395 2,390 2,385 2,380 2,375 2,370 2,365 2,360 2,355

MBI 10

2,590

MBID

110.00

2,580

109.50

2,570

109.00

2,560

OMB

108.50

2,550

108.00

2,540 107.50

2,530

03/08/10

04/08/10

05/08/10

06/08/10

07/08/10

08/08/10

2,520

107.00

2,510

106.50

09/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

03/08/10

04/08/10

05/08/10

06/08/10

07/08/10

08/08/10

03/08/10

09/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/08/10

05/08/10

06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

REZULTATITE NA FIRMITE DOBRI, BERZATA SLABO REAGIRA

AKCIJATA NA KOMERCIJALNA SO NAJDOBRI PERFORMANSI

17.03.2010 9

Makedonskata berza svojata atipi~nost ja poka`uva i preku padot na cenite na najlikvidnite hartii od vrednost i pokraj dobrite delovni rezultati za prvite {est meseci

V

9

10.08.2010

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

rz osnova na dosega{nite objaveni finansiski izve{tai za prvoto polugodie od strana na kompaniite koi go formiraat osnovniot berzanski indeks MBI-10, edinstveno akcijata na Komercijalna banka so solidni performansi vo pogled na dvi`eweto na nejzinata cena, no i ostvareniot promet so ovaa akcija.

Momentalnata prose~na cena na akcijata na Komercijalna banka koja iznesuva 3227,99 denari za akcija zabele`ala porast od okolu 18% vo odnos na prose~nata cena koja akcijata ja imala na prviot den od ovogodi{noto trguvawe vo iznos od 2729,33. Ovaa momentalna prose~na cena na akcijata na Komercijalna bele`i porast od okolu 3% i vo odnos na prose~nata cena koja akcijata ja imala na krajot od prviot kvartal.

Dosega od ovaa akcija istrguvana e koli~ina pogolema od 81 iljada hartii od vrednost vo ramkite na 1.352 ostvareni transakcii pri {to e realiziran promet od okolu 249,78 milioni denari.

Dobrite performansi na ovaa akcija se prosledeni i so uspe{nite rezultati vo odnos na raboteweto na Komercijalna banka vo tekot na prvite dva kvartali od godinata.

Neto-dobivkata na bankata za prviot kvartal iznesuvala okolu 151,7 milioni denari i istata e duri za 19,2% pogolema vo odnos na istiot period lani. Za prvite {est meseci od godinava Komerci-

“DEVETKATA” DOMINIRA[E VO TRGUVAWETO

O

12,2%

iznesuva padot na MBI-10 vo odnos na negovata vrednost na po~etokot od godinata

jalna banka ostvarila vkupna neto-dobivka vo iznos od okolu 495,7 milioni denari {to e za re~isi 47,4% pove}e vo odnos na istiot period minatata godina. Ottuka sosema e logi~no {to investitorite projavuvaat golem interes za ovaa akcija.

Solidni rezultati postignaa i u{te tri drugi kompanii koi go formiraat berzanskiot indeks MBI-10, a koi dosega gi objavile svoite finansiski izve{tai. Stanuva zbor za Alkaloid, Stopanska bankaBitola i Makstil. Sepak, i pokraj nivnite solidni rezul-

tati za prvoto polugodie, cenite na nivnite akcii namesto porast bele`at namaluvawe {to e u{te eden svoeviden dokaz za ve}e konstatiranata atipi~nost na makedonskata berza od strana na finansikite eksperti.

Imeno, momentalnata prose~na cena na akcijata na Alkaloid od 3.950 denari za akcija bele`i pad od re~isi 14% vo odnos na prose~nata cena koja ovaa akcija ja imala na po~etokot od godinata i pokraj porasnatata dobivka {to Alkaloid ja ostvaril za ovie prvi {est meseci vo

iznos od okolu 291,4 milioni denari. Sli~na e sostojbata i so akciite na Stopanska banka- Bitola i Makstil. Momentalnata prose~na cena na ovie akcii e poniska vo odnos na po~etokot od godinata i pokraj solidnite delovni rezultati koi ovie kompanii gi postignale za prvite {est meseci od godinava. Kaj akcijata na Stopanska banka, ovoj pad iznesuva re~isi 30% dodeka kaj Makstil vakviot pad e daleku pomal i iznesuva okolu 12%. Sepak, za razlika od akcijata na Stopanska banka-Bitola, prose~nite ceni na krajot od prviot kvartal na akciite na Alkaloid i na Makstil vo odnos na nivnite prose~ni ceni na po~etokot od godinava bele`at rast i toa od okolu 1% i 14% posledovatelno.

bvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija povtorno dominira{e vo odnos na ostanatite hartii od vrednost koi se trguvaa v~era na Makedonska berza.

V~era{niot den Berzata go zaokru`i so, uslovno re~eno, soliden promet od okolu 19,87 milioni denari, od koi duri 65%, odnosno 12,96 milioni denari, otpadnaa na devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

So soliden promet mo`e da se pofali i akcijata na Toplifikacija koja v~era{niot den go zavr{i so vkupno ostvaren promet od okolu 1,12 milioni denari. Akcijata na Toplifikacija, vsu{nost, v~era be{e i akcija so najgolem ostvaren promet vo odnos na ostanatite akcii, so ogled na toa {to najlikvidnite akcii izminatite denovi, onie na Komercijalna banka i Alkaloid, v~era{niot den na trguvawe go zavr{ija so promet od 765 iljadi denari i 339 iljadi denari posledovatelno.

Berzanskite indeksi go prodol`ija trendot od petokot. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 kako i MBID povtorno gi sni`ija svoite

vrednosti, dodeka OMB i ponatamu prodol`uva so svojot rast. Novata vrednost na MBI-10, po padot od 0,58%, na krajot od denot iznesuva{e 2.370,89 indeksni poeni. MBID dene{noto trguvawe }e go zapo~ne so poniska vrednost za 0,09% vo odnos na petokot, so ogled na toa {to v~era{niot den ovoj indeks go zavr{i na nivo od 2.540,86 indeksni poeni. Edinstveniot indeks koj v~era zabele`a rast od 0,58%, OMB, dene{noto trguvawe go zapo~nuva so vrednost od 109,58 indeksni poeni.

Brojot na hartii od vrednost koi ja namalile svojata cena i ovoj pat pogolem od brojot na dobitnicite, {to e sosema o~ekuvano so ogled na dvi`eweto na berzanskite indeksi.

V~era brojot na gubitnici iznesuva{e 7 hartii od vrednost. Najgolem pad e registriran kaj akcijata na Solun 2001 od Gevgelija i toa za 37,5%, a pad zabele`a i akcijata na Alkaloid i toa za 2,33%. Rast ima{e samo kaj 4 hartii od vrednost od koi duri 3 bea obvrznici. Od akciite rast od 0,05% e registriran samo kaj akcijata na Komercijalna banka.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

09.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,742,419.49

1.65%

-4.90%

-6.51%

-1.97%

1.34%

8/3/2010

0

Илирика ГРП

20,362,945.55

1.75%

-0.16%

0.27%

1.61%

6.35%

8/3/2010

0

0

Иново Статус Акции

16,475,787.10

-1.68%

-4.56%

-11.85%

-11.86%

-6.68%

8/5/2010

0.00

0

0

KD Brik

23,156,667.03

1.37%

5.31%

12.48%

6.97%

16.44%

8/8/2010

0.00

0

0

KD Nova EU

21,755,373.44

0.58%

-5.66%

-5.51%

-4.81%

7.29%

8/8/2010

КБ Публикум балансиран

26,345,244.45

2,14%

-1,06%

-3,24%

-0,99%

0.58%

8/6/2010

%

3,229.45

0.05

765,380

0

0.00

0

0

0.00

0 0

Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Солун 2001 Гевгелија

09.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

09.08.2010 Просечна цена (МКД)

Алкалоид Скопје Македонијатурист Скопје Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

%

Износ (МКД)

125

-37.50

3,125

3858.12

-2.33

339,515

2400

-1.23

24,000

414.58

-0.82

677,008

3,699.34

-0.80

1,120,900

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

09.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

09.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,858.12

390.18

9.89

0.88

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

620.00

105.83

5.86

0.62

2,014,067

3,229.45

533.81

6.05

0.94 0.75

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009) MPT (2009)

112,382

27,000.00

/

/

Топлификација Скопје

3699.34

-0.80

1,120,900

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

Комерцијална банка Скопје

3229.45

0.05

765,380

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје

09.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

414.58

-0.82

677,008

STIL (2009)

14,622,943

180.07

0.11

1,628.42

2.52

3858.12

-2.33

339,515

TPLF (2009)

450,000

3,699.34

61.42

60.23

1.08

620.00

0.00

229,400

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

/

/

0.30

обврзници

% на промена

268,691

36

43,464

37

-38.81

312,155

73

240.84

обични акции

11,058

10

41.63

Вкупно Редовен пазар

11,058

10

41.63

323,214

83

225.19

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

1,207.19

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 09.08.2010)

10 10.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

STOPANSKA BANKA-BITOLA RABOTELA PODOBRO OD PLANIRANOTO

P

rvite {est meseci od godinava Stopanska banka od Bitola gi zavr{i so solidni rezultati, no i so pad na brutoostvarenata dobivka za ovoj period vo odnos na istiot period lani. Bankata za prvite {est meseci od godinava ostvarila brutodobivka vo iznos od 41,6 milioni denari, koja pretstavuva duri 55,2% od ostvarenata bruto-dobivka za

istiot period lani. Sepak, bruto-dobivkata za tekovniot izve{taen period od ovaa godina ja nadminala planiranata dobivka od strana na bankata za 24,1%. Od bankata, isto taka, izvestuvaat deka vkupnata pasiva na bankata e zgolemena za 9,7% vo odnos na istiot period lani, dodeka, pak, likvidnosta postojano se odr`uva na optimalno nivo, a planiranite param-

etri za tekovniot period vo bilansot na sostojbata se nadminati za 3,7%. Drugi pogolemi promeni kaj bilansot nema osven vo pozicijata zagubi poradi o{tetuvawe na sredstvata kaj dadeni krediti i vlo`uvawa koi se odnesuvaat na ispravkata na vrednosta na zgolemenite plasmani, kako i pogolemite izdvojuvawa za rezervacii za kreditnite izlo`enosti na neredovnite dol`nici.

ORTOPEDITE PROTIV SPOJUVAWE NA KLINIKITE

V

ladata treba da ja preispita i poni{ti donesenata odluka za integrirawe na Univerzitetskata klinika za ortopedski bolesti vo novata klinika i da prodol`i spored predvidenata programa za reformi vo zdravstvoto. Ova se barawata na stru~niot kolegium i vrabotenite na Univerzitetskata klinika za ortopedski bolesti-Skopje.

“Sozdavaweto na nova Univer-

zitetska klinika za traumatologija, vo ~ij sostav vleguvaat Univerzitetskata klinika za traumatologija, Univerzitetskata klinika za ortopedski bolesti, JZU KARIL–Skopje i Rentgen-centar–Skopje vo nikoj slu~aj ne pretstavuva spoj na ustanovi koi se zanimavaat so srodna dejnost”, se veli vo soop{tenieto. Vo reakcijata se uka`uva deka integracijata so drugite tri kliniki "}e dovede do pad na

kvalitetot na uslugite na pacientite, kako i do zgolemuvawe na listite na ~ekawe”.

Nasproti ovie tvrdewa, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, veli deka novata klinika nema da predizvika ukinuvawe na niedna sega{na dejnost na posebnite kliniki {to ja so~inuvaat novata zdravstvena ustanova, nitu ukinuvawe na soodvetnite katedri na Medicinskiot fakultet.

AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII STANA I PROMOTOR NA IZVOZOT

KOMPANIITE NE ZNAAT KAKO ]E SE PROMOVIRA NIVNIOT IZVOZEN POTENCIJAL Stopanskite komori se vo is~ekuvawe na strategijata za promocija na makedonskiot izvozen potencijal.

Od prvi juli Agencijata za stranski investicii ja prezede i nadle`nosta za promocija na izvozot ALEKSANDRA SPASEVSKA

M

igor@kapital.com.mk

akedonskite kompanii i stopanskite komori s$ u{te ne znaat na koj na~in Agencijata za stranski investicii, koja od prvi juli dobi zada~a da go promovira makedonskiot izvozen potencijal, }e ja realizira ovaa nova uloga. Stopanskite komori potvrduvaat deka se vo is~ekuvawe da zavr{i obukata na ekonomskite promotori, koi }e stanat i izvozni promotori, i da se napravi strategijata koja bi trebalo da definira to~no {to i kako }e se promovira.

"Kapital" se obide da doznae do kade e implementacijata na ovaa reforma vo rabotata na Agencijata, no informacii ne uspeavme da dobieme nitu od Ministerstvoto za ekonomija, koe e predlaga~ na zakonskite izmeni, nitu od Agencijata za stranski investicii, koja treba da gi sproveduva.

Od Ministerstvoto za ekonomija n$ upatija vo Agencijata za stranski investicii, preku koja se sproveduva Zakonot, bidej}i tie se nadle`ni za delot na negovo implementirawe, no odgovor ne dobivme nitu od tamu.

Direktorot na Agencijata, Viktor Mizo, kratko iz-

javi deka ne saka da dava izjavi za "Kapital".

Od Stopanskata komora na severozapadna Makedonija se skepti~ni deka ovaa reforma }e dade nekoi pogolemi rezultati i zgolemuvawe na makedonskiot izvoz.

"Stopanskata komora na severozapadna Makedonija ne be{e konsultirana ni pri podgotovkata na Zakonot, nitu, pak, otkako be{e donesen vo odnos na negovata implementacija.

Nikoj od Agencijata za stranski investicii nema ostvareno kontakt nitu so Komorata, nitu so na{ite ~lenki” veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Stopanskata komora na severozapadna Makedonija. Toj ne o~ekuva deka do krajot na godinata }e ima konkretni rezultati, nitu, pak, deka promotorite } e po~nat da rabotat na promocija na makedonskiot izvoz.

"Sega se raboti na obuka i edukacija na ekonomskite promotori, a vo naredniot period treba da se izgotvi strategija spored koja }e se vr{i promocija na izvozot. Za toa treba vreme, a godinava vo buxetot nema izdvoeno pari za taa namena, taka {to ne o~ekuvam pogolemi aktivnosti do krajot na godinata", veli Zlatku. Toj e skepti~en vo odnos na novata funkcija na Agencijata za stranski investicii, voden od slabite rezultati na promotorite vo delot na stranskite investicii.

Od Sojuzot na stopanski komori, koj e eden od inicijatorite na ovaa reforma, velat deka imaat redovna komunikacija so Agencijata za stranski investicii, no deka vremenskiot period od eden mesec e kratok za da ima konkretni rezultati.

"Kratok e vremenskiot period od eden mesec za da ima konkretni rezultati. Za site aktivnostoi koi se slu~uvaat na toj plan dosega sme konsultirani i imame sorabotka so Agencijata za stran-

ski investicii. Vo ovoj period, spored informaciite {to gi imame, se vr{i obuka na promotorite za da se zapoznaat so izvoznite proizvodi od Makedonija. Zapo~nati se obukite so promotorite za ona {to bi mo`elo da se promovira i kolkavi se makedonskite potencijali, kako i za toa za {to ima pobaruva~ka vo dr`avite kade {to deluvaat. Potoa }e sleduva nivna edukacija za na~inot na koj {to }e ja vr{at promocijata na makedonskite izvozni

potencijali. Pogolemi aktivnosti na teren i konkretni dogovori o~ekuvam na po~etokot na tretiot kvartal, najdocna do krajot na godinata", veli Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na stopanski komori.

Vo odnos na strategijata za promocija na izvoznite potencijali, Aleksov veli deka dosega do Agencijata za stranski investicii dostavile eden predlog koj na~elno e prifaten i spored koj najlesno bi mo`elo da se odviva

komunikacijata me|u makedonskite i stranskite kompanii.

"Na{iot predlog e promotorot na eden na~in da bide logistika me|u makedonskite i stranskite kompanii. Potrebno e samo da dostavi informacii do komorite, koi ponatamu vo komunikacija so ~lenkite }e ovozmo`at konkretni sredbi so biznismeni od odredeni sektori, a promotorot da bide linkot me|u kompaniite na dvete zemji", objasnuva Aleksov.

INTERVJU

11

10.08.2010

KOLKU KUSOKOT NA MLEKO VO SRBIJA ]E VLIJAE NA MAKEDONSKIOT PAZAR

DOMA[NITE MLEKARNICI TVRDAT: NEMA KRIZA DO NOVA GODINA! Najgolemata srpska mlekarnica Imlek nema dovolno surovo mleko za da go snabdi srpskiot pazar. Najgolem del od uvoznoto mleko kaj nas stignuva{e od sever, dali }e ima nedostig i kaj nas?

N

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

edostig od mleko na makedonskiot pazar ne se o~ekuva do krajot na godinata.

Malite koli~ini mleko {to sega se predavaat vo Srbija }e predizvikaat nedostig od mleko i srpskite mlekarnici }e go namalat izvozot na mleko na makedonskiot pazar, velat poznava~ite na mle~nite sostojbi vo zemjava.

Vo prviot kvartal godinava od zemjite od porane{na Jugoslavija be{e zgolemen uvozot na mleko i mle~ni proizvodi za 50%. Glavna pri~ina za golemiot nedostig od mleko na na{iot pazar e propa|aweto na Svedmilk i uni{tuvaweto na sto~niot fond od strana na farmerite. Dali vakvite sostojbi }e predizvikaat nedostig od mleko?

Jovan Dabevski, sopstvenik na vtorata po golemina mlekarnica od zemjava, Zdravje Radovo, smeta deka devalvacijata na dinarot gi namali cenite na surovoto mleko vo Srbija.

“Niskite ceni so koi srpskite

mlekarnici go preplavija na{iot pazar sega im se vratija kako bumerang. Kaj niv mlekoto se otkupuva{e od 18 do 24 dinari za litar (10 do 14 denari), ceni {to bea utvrdeni koga kursot na dinarot be{e 80 dinari za edno evro, sega kursot na edno evro e 106 dinari, a cenata na mlekoto ostana na isto nivo”, veli Dabevski i dodava deka od Srbija stignuva{e 20%-30% poevtino mleko na na{iot pazar.

Zaradi niskite ceni na mlekoto nivnite farmeri go namalija sto~niot fond vo Srbija i tamo{nite mlekarnici imaat pomalku surovo mleko za prerabotka. Poradi devalvacijata na dinarot srpskite proizvodi koi na na{iot pazar imaa poniski ceni.

So smiruva~ki tonovi okolu cenata na mlekoto na na{iot pazar izleze i Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na odborot na direktori na bitolskata mlekarnica.

“Vo Makedonija ne o~ekuvam da ima nekoi drasti~ni poremetuvawa na pazarot. Koga ima{e vi{oci na pazarot nie otkupivme pove}e mleko i ne

o~ekuvame turbulencii do Nova godina”, veli Cvetkovi}.

Evtinoto mleko na makedonskiot pazar od Srbija vleguva{e preku dve drugi mlekarnici koi poradi kursnite razliki postignuvaa poniski ceni, potencira Cvetkovi}.

Koga ima nedostig od mleko na srpskiot pazar se o~ekuva tie mlekarnici koi izvezuvaa vo zemjava da se borat da otkupat {to pogolemi koli~ini mleko za da gi zadr`at pazarnite pozicii na srpskiot pazar.

Taka }e go namalat pritisokot vrz nas, kako doma{ni proizvoditeli, od evtinoto mleko {to stignuva{e od sever.

Logi~no e po vakvite najavi da se zgolemat otkupenite koli~ini mleko na doma{niot pazar, a so toa i nivnite ceni, no na{ite sto~ari smetaat deka nema da ima zna~ajni turbulencii na pazarot so mleko vo zemjava vo bliska idnina. Nedim ]asami, mlekoproizvoditel od Gostivarsko i potpretsedatel na Federacijata na farmeri na Makedonija, smeta deka treba da se poka~i otkupnata cena na mlekoto, no deka ne

17.03.2010 11

o~ekuva nekoi drasti~ni izmeni na cenite na mlekoto.

“Problemot so nedostigot od mleko vo idnina }e bide s$ poizrazen, zatoa {to so propa|aweto na Svedmilk postojano se namaluva{e sto~niot fond. Dr`avnata pomo{ od 2,5 denari s$ u{te ja nemame dobieno za 2009 godina”, veli ]asami.

Toj dodava deka e logi~no da imame povisoka cena, bidej}i zemjite vo regionot }e imaat K

FER[PED SO 7% POMALA DOBIVKA VO PRVOTO POLUGODIE Vkupnite prihodi od proda`ba na Fer{ped iznesuvaat re~isi 28 milioni evra, {to e za 8% pomalku vo odnos na minatata godina. Ova namaluvawe e rezultat na izzemaweto od domenot na rabota na dejnostite od oblasta na carinskoto posreduvawe i skladiraweto na carinska stoka

[

pediterskata ku}a Fer{ped vo prvite {est meseci od godinava ostvarila neto-dobivka od 42.254 denari (687 iljadi evra), {to e za 7% pomalku vo odnos na istiot period lani.

Od kompanijata velat deka ova namaluvawe e rezultat na namaleniot obem na rabota od edna strana, a od druga strana na porastot na odredeni tro{oci od raboteweto. Spored obrazlo`enieto dadeno kon podneseniot finansiski izve{taj na Makedonska berza, vo prvoto polugodie na 2010 godina Fer{ped rabotela vo ekonomski uslovi na izleguvawe od recesija na svetskata ekonomija.

Ovie procesi na zakrepnuvawe mnogu bavno se odvivaat, pa ottamu i pobavnoto ostvaruvawe na pozitivnite efekti.

Vkupnite prihodi od proda`ba na Fer{ped iznesuvaat re~isi 28 milioni evra, {to e za 8% pomalku vo odnos na minatata godina. Ova namaluvawe e rezultat na izzemaweto od domenot na rabota na dejnostite od oblasta na carinskoto posreduvawe

i skladiraweto na carinska stoka.

Najgolem del od prihodite proizleguvaat od proda`ba na doma{en pazar, 71%, proda`bata na stranski pazari u~estvuva so 27,3% i so 0,3% u~estvuvaat finansiskite prihodi.

Vkupnite rashodi – operativni i finansiski – iznesuvaat 1,673 milijardi denari, {to se na nivo od 92,5% od tro{ocite vo istiot period od minatata godina.

Najgolemo u~estvo vo

vkupnite tro{oci se tro{ocite za uslugi od drugi subjekti (transportni, carina, osiguruvawe) so 74%.

Porast bele`at ostanatite operativni rashodi, kade {to golem porast bele`at dopolnitelno utvrdenite rashodi od minatite godini, nadomestot na {teti za obrtni sredstva, kako i negativnite kursni razliki i finansiskite rashodi kade {to najgolem porast bele`at zateznite kamati.

O

M

E

R

nedostig od mleko, a po site pazarni zakonitosti koga ima nedostig cenata odi nagore.

So sli~no mislewe e i najgolemiot individualen proizvoditel na mleko vo zemjava, Goran Mitrov.

“Ne mo`am da ka`am {to }e se slu~i za nekolku meseci.

Logi~no e da se o~ekuva da se poka~i cenata koga ima nedostig od mleko vo zemjava, no kaj nas nikoga{ ni{to ne se znae. So ovie ceni C

I

J

A

L

E

N

na sto~nata hrana mlekoto treba{e da ima povisoki otkupni ceni u{te lani. Cenata na p~enkata godinava dostigna 14 denari za kilogram, a be{e poniska od 10 denari”, dodava Mitrov.

Vo Makedonija dnevno se otkupuvaat od 250.000 do 300.000 litri mleko. Najmnogu mleko prerabotuva bitolskata mlekarnica, potoa sleduvaat Zdravje Radovo i Ideal [ipka od Bitola.

O

G

L

A

S

12 10.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SRBIJA IM DOL@I MILIJARDA EVRA NA GRADE@NICITE

S

e procenuva deka Srbija na grade`nite kompanii im dol`i edna milijarda evra, zaradi {to pretprijatijata se nelikvidni i ne mo`at da u~estvuvaat na tenderite.

Sindikatot na rabotnicite od grade`ni{tvoto odlu~i na 8 septemvri da stapi vo generalen {trajk i ako sostojbata ne se popravi i po probniot {trajk, grade`nici-

te najavuvaat deka so mehanizacijata }e gi blokiraat site gradovi vo Srbija.

Ovoj {trajk na najgolemiot Sindikat na rabotnicite od grade`ni{tvoto i proizvodstvoto na materijali e naso~en protiv dr`avata.

Dr`avata kako najgolem investitor vo Srbija namnogu im dol`i na kompaniite Energoproekt i Planuma, na koi treba

da im bidat isplateni okolu 100 milioni evra, dodeka vkupniot dolg na dr`avata kon grade`nite kompanii iznesuva pove}e od 300 milioni evra.

Ako na ovaa suma se dodadat i dolgovite od lokalnite samoupravi se procenuva deka vkupniot dolg dostignuva edna milijarda evra.

Grade`nata industrija vo Srbija vrabotuva pove}e od 127.000 rabotnici.

STRANSKITE INVESTICII VO BIH PADNAA ZA 41%

V

o Bosna i Hercegovina vo prvata polovina od ovaa godina se vlo`eni 121 milioni evra, {to e za 41% pomalku vo odnos na istiot period od minatata godina.

Podatocite od agencijata za unapreduvawe na stranski investicii na BiH, FIPA, poka`uvaat golem pad na prilivot na investicii vo prvite 6 meseci od ovaa godina.

“Iako investiciite vo 2010 godina se namaleni re~isi za polovina, va`no e da se istakne deka vo toj period ne e zatvoren nitu eden kapacitet”, soop{tuvaat od FIPA. Vo ovoj period stranskite kompanii najmnogu investirale vo sektorot proizvodstvo - 47%, trgovija- 29%, a vo sektorot za finansiski uslugi bile investirani 14%.

Najzna~ajni zemji-inves-

titori vo ovoj period vo BiH bile Avstrija so 32,7 milioni evra, Hrvatska so 18,1 milioni evra i Srbija so 16,2 milioni evra.

Od agencijata istaknuvaat deka interes na investitorite za vlo`uvawe vo BiH ima, a postojat i raspolo`livi resursi, no finansiskata kriza i politi~kite turbulencii ~estopati gi zabavuvaat ili gi onevozmo`uvaat proektite.

CRNA GORA- NOV TURISTI^KI GIGANT

NOVIOT MONAKO NA JADRANOT

V

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o Crna Gora momentalno prestojuvaat 119.961 turisti, od-nosno za 10% pove}e od istiot period lani, soop{tuva Ministerstvoto za turizam na Crna Gora, dodeka prihodite samo od turizmot ovaa godina se pretpostavuva deka }e ja nadminat minatogodi{nata suma od 620 milioni evra.

Crnogorskite mediumi pi{uvaat deka ekonomskiot model na Milo Xukanovi} e mnogu ednostaven, bidej} i toj ima za cel od Crna Gora da sozdade najliberalna ekonomija na Jadranot.

So prezemenite merki, toa ve}e se ostvaruva, bidej} i na bregot mo`at da se zabele`at mnogu vili koi se vo sopstvenost na stranski investitori. Pokraj toa {to strancite zabrzano investiraat vo Crna Gora, tie se i najbrojnite turisti.

Na bogatite stranci s$ poprivle~na im izgleda novata marina “Montenegro”, ~ii dokovi se {totuku izgradeni i se najmoderni na Jadranot. Dokolku ambicioznite planovi na investitorite na “Porto Montenegro” prodol`at so istoto tempo so koe zapo~nale, se o~ekuva golem broj brodovi i superjahti od stranskite bogata{i da bidat zakotveni tamu.

Ova }e bide kone~niot lik na novata marina “Porto Montenegro” vo Tivat

“Celiot Jadran }e poleta na kriljata na noviot Monako”, velat ambicioznite stranski investitori koi svojata idnina ja gledaat na Crnogorskoto primorje RAJ ZA INVESTITORITE Pred odvojuvaweto na Crna Gora od zaednicata so Srbija, Xukanovi} izjavi deka ima za cel da go podigne `ivotniot standard na Crnogorcite, a edinstven na~in da go napravi toa e da ja pretvori Crna Gora vo Monako.

Peter Munk, Kana|anec so ungarsko poteklo, koj e osnova~ i izvr{en direktor na Barik Gold, najgole-

mata rudarska kompanija za zlato vo svetot e me|u prvite investitori vo Crna Gora. Toj tamu pristignal vo 2004 godina, dodeka zemjata bila s$ u{te vo zaednica vo Srbija. Zaradi dobrite uslovi, toj zaedno so svoite bogati prijateli, kako Bernard Arno, osnova~ot na holdingot LVMH pod koj se nao|aat brendovite kako Luj Viton i Dior, potoa ruskiot

oligarh Oleg Deripaska i britanskiot lord Xejkob Rot~ajld, zakupile 24 hektari zemja i 800 metri od bregot na Tivat za period od 90 godini, i toa za samo 3 milioni evra. I pokraj niskata suma, tie bile obvrzani da vrabotat porane{ni rabotnici od remontniot zavod, za da go is~itat podmorjeto od |ubre i voeni eksplozivi i da investiraat

vo infrastrukturata. Dosega, tie investirale okolu 100 milioni evra.

Piter Munk planira da prodol`i so svoite investicii na bregot vo Tivat, i pokraj ekonomskta kriza, pred s$ zaradi dobrite uslovi i sorabotkata so premierot na Crna Gora, Milo Xukanovi}. Dokaz za toa e negovoto 55% u~estvo vo rekonstrukcijata na pristani{teto.

Vladata na Crna Gora aktivirala u{te dve golemi investicii na bregot. Na poluostrovot Lu{tica, egipetskata kompanija Oraskom dobila 99 godi{en zakup nad 6,5 milioni metri kvadratni. Za otkupot na zemji{teto, kompanijata platila 10 milioni evra so obvrska vo slednite 12 godini da investira 1,1 milijarda evra vo izgradba na 8 hoteli, eden ili dva golf-tereni, 700 vili, odnosno eden cel rezidencijalen grad.

Pred da nastane grade`niot bum i prilivot na stranski investitori, vo poslednite 50 godini, brojot na stanovi i ku}i rastel za 2% godi{no. Od 2003 do 2008 godina, rastot e 35% godi{no.

No, rastot na cenata na nedvi`nostite stagnira za vreme na ekonomskata kriza.

Vo 2007 godina prose~nata cena na metar kvadraten go dostignala svojot vrv so 3.000 evra. Minatata godina se zabele`uva pad, pa cenata

na eden kvadrat dostignuva 2.000 evra, za ovaa godina taa da zabele`i nagoren trend od 2.200 evra.

IZMENI VO ZAKONITE Mondenskiot biznis-model so superjahti, kako {to go narekuvaat Crnogorcite, za niv se poka`a uspe{en. Ukinatite danoci za gorivo i namaleniot DDV na pristani{tata, im za{teduva na sopstvenicite na jahti nekolku iljadi evra, a sepak, dr`avata ima zarabotka.

Crna Gora go namali DDVto na proizvodite na pristani{tata na 7% i gi ukina site danoci na gorivo koi go kupuvaat sopstvenicite na jahtite. “Nekoi od superjahtite kaj nas mo`at da za{tedat od 80.000 do 100.000 evra za odr`uvawe na jahtite na podolg period”, veli Maja Vuja{kovi}, marketing-menaxer vo Porto Montenegro, koja dodava deka toa e i pri~inata za pregolemata posetenot na bogatite stranci. “Na{ata ambicija e da bideme mati~no pristani{te za superjahtite vo tekot na celata godina, bidej}i infrastrukturata na pristani{teto vo Tivat vklu~uva i pogon za prezemawe na otpadnite vodi i motornoto maslo na jahtite, ne{to {to vo svetot go imaat samo nekolku pristani{ta, a nie sme edinstveni na Jadranot”, veli taa.

SVET BIZNIS POLITIKA

13

10.08.2010

AVTOMOBILSKIOT GIGANT SO DOBRI REZULTATI GODINAVA

VLADITE MU POMAGAAT NA FORD DA GO ZGOLEMI KREDITNIOT REJTING tivnite kamatni stapki, toa i }e go napravime”, veli portparolot na Ford, Mark Trabi.

Sega{niot dolg na Ford proizleguva pred s$ od odlukata donesena na krajot na 2006 godina, so koja bile pozajmeni 23,5 milijardi dolari za da se finansira obrtot. Dodeka ovoj poteg mu pomognal na Ford da ne bankrotira, a istovremeno ja ostavi kompanijata vo dolgovi, za {to samo vo vtoriot kvartal od ovaa godina za sekoe proizvedeno vozilo se pla}alo po 318 dolari kamatna stapka.

Vo me|uvreme, dvata rivali na Ford imaat relativno mali dolgovi, blagodarenie na nivnite reorganizacii vo fondovite vo SAD. Od 30 juni, vkupniot dolg na Ford iznesuval 25,8 milijardi dolari, {to e pomalku od 32,6 milijardi dolg {to kompanijata go ima{e na krajot od prviot kvartal. Vo poslednite 6 meseci, Fored isplatil 951 milioni dolari samo za kamatni stapki.

Minatata nedela, dodeka pretsedatelot na SAD, Barak Obama imal poseta vo fabrikata na Ford vo ^ikago, Belata ku}a objavila deka na kompanijata & odobruva zaem od 250 milioni dolari za finansirawe na izvozot vo Kanada i Meksiko.

Vo juni, vladata na Velika Britanija “izbri{a” 572

VASE CELESKA

F

celeska@kapital.com.mk

ord Motor dobiva pomo{ od Vladata na SAD i ostanatite vladi od svetot, bidej} i zabrzano raboti na namaluvawe na svojot dolg i zgolemuvawe na kreditniot rejting. Ford Motor momentalno se nao|a vo ironi~na pozicija, bidej}i minatata godina kako edinstven proizvoditel na avtomobili od SAD, kompanijata ne dobi pomo{ od vladata, koga taa im ja dodeluva{e na ostanatite kompanii na koi im be{e potrebna.

Izvr{niot direktor na Ford, Alan Mjulejli i glavniot finansiski direktor, Luis But, poslednive denovi rabotat na toa da go vratat nivoto na investiciskiot krediten rejting, koj go izgubija vo 2005 godina. Nivnata cel e, kako {to pi{uva Vol Strit @urnal, da go postignat toa do 2012 ili do krajot na 2011 godina, {to e realno ostvarlivo, zaradi zarabotkata od 7,3 milijardi dolari {to Ford ja ostvari od po~etotkot na minatata godina.

Povisokiot krediten rejting na kompaniite, obi~no gi namaluva tro{ocite na kompaniajta za pozajmuvawe pari.

Garanciite za pozajmuvawe mu pomagaat na Ford da go vrati dolgot od 25,8 milijardi dolari Pove}e od edna godina, kupuva~ite na avtomobili se naso~uvaat kon Ford, bidej} i sakaat da go poddr`at edinstveniot amerikanski proizvoditel na avtomobili od Detroit koj ne dobil pomo{ od vladata za “spas od krizata”. Od ovaa pri~ina najmnogu e poka~ena proda`bata na Ford za 22%,

vo odnos na istiot period od minatata godina.

Ford s$ pove}e e vo mo`nost da go otpla}a svojot dolg pred zadadeniot rok, najmnogu zaradi toa {to dobiva garancii za zaemi od vladite, koi mu ovozmo`uvaat da pozajmuva poevtino od fondovite. Ovie zaemi poddr`ani od vladite, kom-

DOBIVKATA NA BERK[IR HETAVEJ PADNA ZA 40%

D

obivkata na Berk{ir Hetavej, investiciskata kompanija na poznatiot investitor i milijarder, Voren Bafet vo vtoriot kvartal od ovaa godina padnala za 40%, najmnogu zaradi zagubata na pazarni derivati, soop{ti Blumberg. Neto-prihodite na kompanijata padnale na 1,97 milijardi dolari, od 3,3 milijardi vo istiot period lani.

Operativnata dobivka bez nekoi investiciski rezultati iznesuvala 1.866 dolari po akcija, {to pretstavuva pove}e od o~ekuvawata na analiti~arite.

Berk{ir vo vtoriot kvartal ostvaril poslabi rezultati na

pazarot na derivati, so zaguba od 1,8 milijardi dolari. Vo istiot period od minatata godina kompanijata rabotela so dobivka od 1,96 milijardi dolari.

Vo maj, Bafet na akcionerite im soop{ti deka doa|a do zazdravuvawe od krizata i deka }e sleduvaat novi vrabotuvawa, otkako vo tekot na minatata godina bile podeleni 20.000 otkazi.

BRZIOT INTERNET OTVORA MILION RABOTNI MESTA VO EVROPA

R

azvojot na brziot Internet mo`e da otvori milion rabotni mesta vo Evropa, izjavi evropskata komesarka za pazarna konkurencija, Neli Krous za avstriskiot dneven vesnik Der Standard.

“Najnovite istra`uvawa poka`uvaat deka brziot razvoj na mre`nata

tehnologija mo`e da otvori milion novi rabotni mesta, ili da ostvari rast od 850 milijardi evra do 2015 godina”, izjavila Krous za vesnikot.

“Internetot denes e potpolno revolucioneren kako i razvojot na elektri~nata energija i prevoznite sredstva vo

tekot na minatiot vek”, naglasila taa.

“Sakam da najdam ramnote`a za idnite Gugl i Skajp da imaat mo`nost da se razvivaat i da ostanat vo Evropa. Tehnologijata na informacii i komunikacii pretstavuva ve}e 5% od dodadenata vrednost vo Evropa”, veli Krous.

KRAFT FUDS JA ZGOLEMI KVARTALNATA DOBIVKA

A

merikanskata prehranbena kompanija, Kraft Fuds, vo minatiot kvartal ostvari visok rast na dobivkata, pred s$ blagodarenie na akvizicijata {to ja napravi so britanskiot proizvoditel na bomboni, Kedburi.

Neto-dobivkata na Kraft vo vtoroto trimese~je od ovaa godina porasnala na 937 milioni dolari,

vo odnos na istiot period lani, koga profitot iznesuval 827 milioni dolari. Neto-prihodite se zgolemile za 25,3%, na 12,3 milijardi dolari.

Kraft Fuds vo januari ja prezede britanskata kompanija za okolu 19 milijardi dolari.

So ovaa

akvizicija, amerikanskiot prehranben gigant ja zavr{i petmese~nata borba so najgolemiot prehranben proizvoditel vo svetot.

panijata gi koristi za investicii vo svoite fabriki, pa potoa zarabotkata ja koristi da gi isplati svite privatni dolgovi.

Oficijalnite pretstavnici na Ford Motor velat deka kompanijata bara asistencija od vladata koga najmnogu & e potrebna. “Dokolku mo`eme da gi iskoristime atrakK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

milioni dolari od dolgot na Ford koj iznesuval 715 milioni, zemen od Evropskata investiciona banka, za da gradi vozila koi se pove}e efikasni i zagaduvaat pomalku.

Vo januari, Evropskata investiciska banka, finansiskoto telo na 27-te ~lenki na EU, soop{ti deka }e obezbedi 527,6 milioni dolari so cel da pomogne vo procesot na prizvodstvo na nekolku modeli vo Romanija.

Vo me|uvreme, Ford gi ispla}a drugite pogolemi dolgovi. Vo april isplatil 3 milijardi dolari od zaemot te`ok 7,5 milijardi. Vo juni platil 3,8 milijardi dolari vo ke{ vo Fondot za penzii i medicinski beneficii na Obedinetite avtomobilski rabotnici.

Istovremeno, kompanijata go zgolemila svojot dolg za 1,8 milijardi dolari, so pozajmuvaweto od fondot na Energetskata programa na SAD, za podobruvawe na ekonomi~nosta na gorivoto, pri proizvodstvoto na vozilata. Minatata godina na Ford mu bea odobreni 5,9 milijardi dolari od istata programa, a se o~ekuva deka i vo narednite godini }e se zadol`uva od istoto mesto.

Minatiot petok, Agencijata za krediten rejting Fi~, najavi deka }e go zgolemi kreditniot rejting na Ford za dva poeni.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 10.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI BMW

-KOGA IM BILE ZABRANETI AVIONITE, VO BMW PO^NALE DA PRAVAT AVTOMOBILI SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

B

ayerische Motoren Werke AG, ili skrateno BMW, e mestoto kade {to se pravat najposakuvanite luksuzni i poluluksuzni motorni vozila vo svetot. Vedna{ zad Toyota i Mercedes ova e tretiot brend na avtomobilskata industrija so proceneta vrednost od 21,6 milijardi dolari.

Interesno, no po~etocite na BMW ne se vrzani za proizvodstvoto na avtomobili, tuku na avioni, a porazot na imperijalna Germanija vo Prvata svetska vojna i posledicite od Versajskiot dogovor gi prinuduvaat osnova~ite na fabrikata da se otka`at od svojata avionska programa.

Prezemenite obvrski, nametnati od pobedni~kite zemji od Golemata vojna, Germanija ja ostavaat so mala vojska i malku avioni, bez voeni fabriki i skapi nara~ki od armijata, so {to e onevozmo`eno sekakvo investirawe vo novi inovacii.

Ottuka, Oto Gustav, eden od avangardnite piloti

Sedi{teto na BMW vo Minhen

i konstruktori na svoeto vreme, a voedno i sin na Nikolaus August Oto, revolucioneren nau~nik vo poleto na aeronautikata, e prinuden namesto avioni da proizveduva motocikli.

U{te pred da zapo~ne vojnata svojot mal pogon za proizvodstvo, Bayerische Flugzeugwerke AG, Gustav go zdru`uva so Rapp Motorenwerke na Karl Rap, so {to se postaveni temelite na BMW, firma koja s$ do 1942 godina }e bide poznata pod kratenkata BMF, koja }e bide zameneta so aktuelnata otkako Karl Rap }e si zamine od kompanijata, po {to }e bide izvr{eno i poslednoto restrukturirawe.

BMW mnogu docna zapo~na da konstruira avtomobili, duri vo 1929 godina, i toa kako sporeden proizvod na motociklite, koi vo toa vreme bile mnogu ceneti.

Proizvodstvoto na motorni vozila u{te pove}e vleguva vo vtor plan po 1930 godina i proglasuvaweto na Tretiot rajh, koga novoizbraniot kancelar na Germanija, Adolf Hitler, }e zapo~ne da gi izigruva spogodbite od Versajskiot miroven dogovor. Toa zna~i deka po pauza od 22 godini

BMW mnogu docna zapo~na da konstruira avtomobili, duri vo 1929 godina, i toa kako sporeden proizvod na motociklite, koi vo toa vreme bile mnogu ceneti. Proizvodstvoto na motorni vozila u{te pove}e vleguva vo vtor plan po 1930 godina i proglasuvaweto na Tretiot rajh, koga novoizbraniot kancelar na Germanija, Adolf Hitler, }e zapo~ne da gi izigruva spogodbite od Versajskiot miroven dogovor. Toa zna~i deka po pauza od 22 godini BMW mo`e povtorno da po~ne so proizvodstvo na avioni

PRIKAZNI OD WALL STREET

VONBRA^EN IZLET

G

Na Mark Hrd, sega ve}e eks-generalen na HP, mu “presedna” avanturata so slu`beni~kata

lavniot izvr{en direktor na HjulitPakard (HP), Mark Hrd, koj vo Amerika e smetan za eden od najsposobnite izvr{ni direktori, vo petokot podnese ostavka po tu`bata za seksualno maltretirawe koja be{e pokrenata protiv nego i kompanijata.

Vrz osnova na rezultatite od istragata od HP izjavija deka Hrd ne ja naru{il politikata za seksualno maltretirawe vospostavena od kompanijata tuku deka gi naru{il kompaniskite standardi na odnesuvawe.

Kako rezultat na toa akciite na HP (HPQ, Fortune 500) vo petokot zabele`aa pad za

pove}e od 9%.

Direktorite na HP izjavija deka Hrd, koj e o`enet, ne mu pojasnil na kompaniskiot bord za intimniot odnos koj toj go imal so marketing- koordinatorkata anga`irana od strana na negovata kancelarija. Toj vo nekolku navrati duri i podnel neto~ni smetki, vo obid ovaa intimna vrska da se zadr`i vo tajnost.

“Stanuva zbor za integritet i ~esnost”, izjavi generalniot sovetnik na HP Majkl Holston vo negoviot konferenciski razgovor so analiti~arite i investitorite.

I samiot Hrd prizna za pe~atot deka “imalo slu~ai

vo koi ne se odnesuval spored standardite i principite na doverba, po~it i integritet za koi se obvrzal vo HP”.

POTRAGA PO NOV DIREKTOR Od HP planirat glavniot finansiski menaxer, Kejti Lesjak, privremeno da ja prezeme funkcijata glaven izvr{en direktor. Vo me|uvreme HP e vo potraga po nov izvr{en direktor od kandidati vo ramkite na kompanijata, no ne se isklu~uva i mo`nosta za anga`irawe i nadvore{en ~ovek so {to se potvrduva deka Lesjak ne bi ja prezela ovaa funkcija so polno rabotno vreme.

FEQTON

10.08.2010

Ne e tajna deka BMW zema aktivno u~estvo vo izgradbata na nacisti~kata tvorba na Adolf Hitler, odgovorna za hororot na Vtorata svetska vojna. Pokraj proizvodstvoto na avioni, me|u koi e i prototipot na prviot mlazen avion, vo fabrikite na kompanijata se proizveduvani pu{ki, municija, revolveri, artileriski orudija, motori za tenkovi itn. Toa e eden od stolbovite na Tretiot rajh i kako takov dobiva niza mnogu lukrativni dogovori so germanskata armija, koi za 1000 pati go zgolemuvaat i proizvodstvoto, no i profitot

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii BMW mo`e povtorno da po~ne so proizvodstvo na avioni, a namesto motocikli, akcentot na proizvodstvoto, sledstveno so modernite tekovi, se stava na motornite vozila na ~etiri trkala.

Kompanijata ima problemi s$ do 1958-ta godina koga za BMW se otvora amerikanskiot pazar, koj do denes }e ostane glavnata destinacija za luksuznite limuzini i terenski avtomobili na bavarskata

grupacija, koja vo godinite {to izminaa sozdade eden od najgolemite svetski brendovi koj e sinonim za kvalitet i inovacija.

VO SLU@BA NA TRETIOT RAJH Ne e tajna deka BMW zema aktivno u~estvo vo izgradbata na nacisti~kata tvorba na Adolf Hitler, odgovorna za hororot na Vtorata svetska vojna. Pokraj proizvodstvoto na avioni,

Prviot motocikl na BMW proizveden vo 1923 godina

me|u koi e i prototipot na prviot mlazen avion, vo fabrikite na kompanijata se proizveduvani pu{ki, municija, revolveri, artileriski orudija, motori za tenkovi itn. Toa e eden od stolbovite na Tretiot rajh i kako takov dobiva niza mnogu lukrativni dogovori so germanskata armija, koi za 1000 pati go zgolemuvaat i proizvodstvoto, no i profitot.

Voedno, vo re~isi site fabriki na BMW se koristela robovska sila od zarobenite neprijateli na Germanija. Iljadnici Evrei, Poljaci, Rusi, kako i doma{ni neistomislenici so privrzanicite na nacisti~kata ideologija, rabotea vo proizvodstvenite pogoni na ovaa kompanija.

Nitu eden od sopstvenicite ili menaxerite na BMW ne odgovaraa za svojata vme{anost vo voenata i represivna ma{inerija na nacisti~ka Germanija, iako site so red bea visoki i vlijatelni ~lenovi na nacisti~kata partija, a koga retko koj znael tie

LOGOTO E ZNAMETO NA “SLOBODNA BAVARIJA”

Dolgo vreme preovladuva{e misleweto deka logoto na BMW e naslikan avionski propeler, otslikuvaj}i gi po~etocite na kompanijata koga proizvodstvoto bilo bazirano vrz izrabotka na avioni i avionski motori. Sepak, vo oficijalniot muzej na fabrikata vo Minhen kustosite tvrdat deka amblemot go pretstavuva bavarskoto zname i ja o`ivuva idejata za “slobodnata dr`ava Bavarija”.

Ne e poznato dali osnova~ite bile skrieni separatisti, {to e sekako kontradiktorno so aktivnata sorabotka {to menaxerite na BMW ja imale so nacisti~kiot re`im vo Germanija.

bile upateni i vo t.n.

Evrejsko pra{awe, plan so koj se baral na~in da se istrebat Evreite od Evropa.

Po Vtorata svetska vojna BMW povtorno po~nuva so proizvodstvo na motocikli, dodeka prviot povoen avtomobil e proizveden vo 1950 godina. Ovoj pat nema vra} awe kon avioindustrijata.

Vo naredniot broj na kapital ~itajte za luksuznata imperija na Luj Vuiton.

Kolku mo`e da se zaraboti od `enski ~anti i konduri.

BMW GO OSVOJUVA KINESKIOT PAZAR

S

osema neo~ekuvano, zgolemenata pobaruva~ka za luksuzni motorni vozila mu donese ogromen profit na germanskiot proizvoditel na avtomobili BMW, vo vtoriot kvartal od godinata.

Profit od 831 milioni evra za kompanijata, {to e ogromen napredok vo sporedba so minatata godina koga dobivkata iznesuva{e 130 milioni, kako i rast od 18% na vkupnite prihodi, koi do ovoj moment iznesuvaa 15 milijardi evra.

Ovie izvonredni brojki na BMW, pred s$, se dol`at na zgolemenata pobaruva~ka na luksuzni vozila vo Kina, kako i na konsolidacijata na pazarot vo SAD, kade {to proizvoditelot na luksuzni limuzini tradicionalno prodaval najgolem broj od svoite modeli.

Ako se izzemat amerikanskite avtoproizvoditeli, BMW kako nitu edna druga kompanija vo svetot be{e silno pogodena od padot na finansiskiot sektor vo SAD. Germanskiot gigant dolgi godini zavise{e od golemata pobaruva~ka na amerikanskite potro{uva~i, koi poka`uvaa ogromen interes za avtomobilite proizvedeni od bavarskata fabrika za avtomobili.

Vo prilog na raboteweto na BMW vo izminatiov period odel i intenzivniot rast na dolarot vo sporedba so evroto. Dolarite od amerikanskiot, no i kineskiot pazar, koj e tesno vrzan so “zelenite banknoti”, na germanskata kompanija & donesoa dopolnitelna korist koga parite bea promeneti vo doma{nata, evropska valuta.

Od BMW se presre}ni i od faktot deka pokraj SAD, nivnite vozila se hit i vo

GO OSTAVI HP BEZ [EF Hrd e zaslu`en za za`ivuvawe na HP bidej}i od negovoto doa|awe vo kompanijata vo 2005 godina, po burniot mandat na negoviot prethodnik, Karli Fiorina, akciite na HP porasnaa pove}e od dvojno.

Hrd se odlikuva so golema po~it od strana na lu|eto od Wall Street bidej}i be{e isklu~itelno uspe{en vo pomagaweto da se zgolemi profitnata margina na HP. So cel da gi smirat stravuvawata deka zaminuvaweto na Hrd e finansiski motivirano, od HP, isto taka, istaknaa deka se o~ekuva da se nadminat o~ekuvawata na analiti~arite vo pogled na

15

zarabotuva~kata za ovaa fiskalna godina. Vo vrska so tajmingot na ovaa izjava, Lesjak soop{ti deka e “va`no za lu|eto da znaat deka dene{nata izjava nema nikakva vrska so operativnata efikasnost na kompanijata”, dodavaj}i deka ostavkata na Hrd e rezultat “na site ocenki i odnesuvawa na Mark”.

Od HP soop{tija deka istragata zapo~nala na 30 juni, eden den otkako kompanijata dobila pismo od advokatot na marketingkoordinatorkata koj be{e anga`iran od strana na kompanijata. Kako rezultat na istragata pronajdena e interesna “{ema” na

smetkovni nepravilnosti od strana na Hrd, za koi kompanijata ne saka{e da ponudi pove}e detali, osven toa deka sumite od tie smetki ne se materijalni.

Isto taka od HP objavija deka sklu~ile praven dogovor so Hrd “povrzan so negoviot izlez.” Me|utoa ne ka`aa dali ovoj dogovor vo sebe }e sodr`i i isklu~uvawe na poveduvawe na sudski spor prema nego.

Vo poslednoto izvestuvawe na HP stoi deka Hrd, koj zarabotuva{e nad 30 milioni dolari godi{no, za napu{tawe na kompanijata mo`e da dobie 53 milioni dolari vo vid na plati, akcii.

HRD ZAMINUVA SO ^EK OD 12,2 MILIONI DOLARI PLUS AKCII Vo narednite mesec dena, smenetiot izvr{en direktor na HP, Mark Hrd, }e ima mo`nost da pretvori vo pari nekolku milioni dolari vredni opcii na akcii i akciite na nekoi performansni delovi od HP koj gi dobil vo tekot na pette godini kolku {to e vo kompanijata. Uslovite za negovoto zaminuvawe se navedeni vo podnesenoto barawe na kompanijata napraveno vo petokot popladne spored koj Hrd ima pravo da dobie 53 milioni dolari vo vid na plati i drugi beneficii vo zavis-

Kina, koja po zapadna Evropa prerasnuva vo najbitniot pazar za avtomobili vo svetot, a poradi golemata konkurentnost predizvikana od doma{noto proizvodstvo, kade {to akcentot e staven na ekonomskata klasa, najgolemata borba se vodi vo domenot na poskapi i luksuzni avtomobili.

“Op{tite mo`nosti na svetskata pobaruva~ka na luksuzni vozila }e napreduvaat poradi kineskata, no i nekoi drugi ekonomii vo ekspanzija”, smeta direktorot na BMW. Sepak, od ovaa firma smetaat deka vo naredniot kvartal brojkite nema da bidat ednakvo dobri kako i vo izminatiot period, no isto taka tie se podgotveni za predizvikot. Od Minhen smetaat deka podobrenata verzija na modelot BMW 5, koj ja dobi svojata “turing” i “sedan” varijanta, }e uspee da ja zadr`i profitabilnosta na pazarot.

Mnogu sigurno izgledaat ovie mehanizmi na BMW za spravuvawe so ekonomskite predizvici vo naredniot period, a raduva i faktot {to i pokraj nestabilnosta na pazarot, od ovaa kompanija i ponatamu vadat novi verzii i novi modeli, {to e vistinski kuriozitet, osobeno vo sektorot na luksuzna stoka.

BMW od po~etokot na minatata godina ima prodadeno 1,4 milioni vozila, {to e za 10% pove}e od ona {to go predvidele analiti~arite od Minhen, a toa se dol`i pred s$ na ve}e opi{aniot impakt predizvikan od rastot na kupovnata mo} na kineskite gra|ani.

Mark Hrd be{e zaslu`en za za`ivuvawe na HP bidej}i od negovoto doa|awe vo kompanijata vo 2005 godina, po burniot mandat na negoviot prethodnik, Karli Fiorina, akciite na kompanijata porasnaa pove}e od dvojno. nost od okolnostite.

Sli~no na Hrd, minatata godina i Ken Luis, ja napu{ti Benk of Amerika (Bank of America) za identi~na suma od 53 milioni dolari, iako mora da se napomene deka negoviot prekr{ok be{e samo zaradi vodewe na kompanijata pod zemja, a ne poradi vodewe konsultantki vo krevet i falsifikuvawe smetki. Isto taka i porane{niot {ef na BP, Toni Hejvord zamina so

vrednost od 17 milioni dolari.

Mora da se priznae deka nitu eden niv ne `ivee od plata za plata, no duri i vo iznosite koi gi zarabotil Hrd se izdvojuva od ovaa tolpa.

Spored anketnite listovi na Komisijata na hartii od vrednost na SAD, Hrd vo periodot od 2005 godina dosega, doma ima odneseno pove}e od 142 milioni dolari vo vid na plati, beneficii i akcii.

FUN BUSINESS

16 10.08.2010 XET–SET LETUVAWA

JADRANOT – MESTO ZA SELEBRITI UKOTVUVAWE ADRIJANA ATANASOVA

H

atanasova@kapital.com.mk

rvatskoto primorje vo poslednive nekolku godini e vistinska Meka za svetskiot xetset. Mesto za idili~en semeen odmor i destinacija koja nudi bogata paleta slu~uvawa koja go zadr`uva vnimanieto na poznatite li~nosti.

Xorxo Armani, Eva Longoria i Toni Parker, Bijonse i Xej Zi, Andrej Melni~enko so svojata sopruga, porane{nata srpska manekenka Sandra se del od imiwata koi gi ukotvija svoite luksuzni jahti poslednive godini i se vpu{tija vo avantura po Jadranot. Xenifer Kaprijati, svetski poznatata teniserka, po neodamne{noto predozirawe so droga najde pribe`i{te za rehabilitacija na Jadranot i gi polni bateriite na Hvar. Sandro Rosel ovaa godina go nasledi Hoan Laport kako pretsedatel na sportskoto dru{tvo Barselona i sekako deka kako destinacija za u`ivawe, kako i ostanatite selebriti, ja odbra Dalmacija i Split. Doma}inite i pove}e od qubezni so cel da go zadr`at ovoj tip gosti {to otsekoga{ bil voodu{even od ubavinite na ovie prostori.

Godinava, vo mo`ebi najubaviot del na ostrovot Hvar, vo prirodniot park i lovi{teto Pelegrin letuva Emil Tedeski, eden od najpoznatite stopanstvenici na ovie prostori, sopstvenikot na Atlantik grupacijata i od neodamna sopstvenik na Droga Kolinska.

Vo ova preubavo lovi{te, vo ~ij sklop vleguvaat vilata Floriana i zalivot Parja, kako i impozantnata gradba ednostavno nare~ena “gate house” koi Tedeski gi dobi vo koncesija do 2025 godina, a od godinava navodno e i edinstveniot slu`ben sopstvenik na site ovie objekti i celoto podra~je Pelegrin.

Tokmu vo ova lovi{te, koe e sosema dovolno sokrieno od budnoto oko na onie poqubopitnite, Tedeski ima najdeno idili~na atmos-

Hvar, Kor~ula, Trogir, Split, Makarska...

Destinacii koi s$ po~esto stanuvaat zadol`itelen del od letnata agenda na popularnite li~nosti.

Jadranot e must have pribe`i{te za onie koi sakaat u`ivawe za site pari

fera za svoja relaksacija.

Na ova mesto mo`e da gi ugosti svoite prijateli, da pu{ta glasna muzika (so ogled na toa deka e mnogu strastven dixej) bez da stravuva deka }e im pre~i na sosedite. Seto toa go pravi vo dru{tvo na muflonite i elenite koe svoevremeno se doneseni od drugite hrvatski lovi{ta, kako na primer Brijun. Edinstven pristap do ova mesto, i voedno i do Tedeski, e preku more.

Se razbira deka vakvata privatnost si ima i svoja cena, a taa godi{no go ~ini Tedeski 107.000 kuni.

Negovoto ime povrzano so Pelegrin za prv pat se spomenuva vo 2007 godina koga toj se javuva kako kosopstvenik.

Ovoj love~ki kompleks za prv pat vo koncesija e dodelen na kontroverzniot italijanski biznismen Rikardo Macukeli, so ~ii idei za pravewe na ovoj park turisti~ka zona ne se slo`ile samite me{tani na Hvar zatoa {to tuka nivite predci sobirale drva za ogrev, gi hranele `ivotnite i mnogu gri`livo go ~uvale ovoj niven biser. Planovite na Macukeli bile s$ poambiciozni i vilata bila stavena na Internet i se iznajmuvala za 15.000 evra nedelno. Prv koj u`ival vo ovie ubavini e ruskiot bogata{ Dmitrij @elezwak. Me|utoa, so intervencija na gradskite

Gadafi junior - atrakcija na Kor~ula so jahtata dolga 35 metri

vlasti e spre~ena `elbata na Macukeli za izgradba na marina i turisti~ki kompleks vo zalivot Dug na Pelegrin.

Od godinava navodno, spored mediumite, Tedeski e edinstveniot sopstvenik i e prekinato nivnoto trigodi{no partnerstvo.

GADAFI JUNIOR NA KOR^ULA Na ostrovot Kor~ula u`iva sinot na libiskiot pretsedatel Muamar alGadafi, Saif al-Islam.

Nenajaveno se pojavil na ova mesto, doa|aj}i vo gradskoto pristani{te so svojata luksuzna jahta dolga 35 metri Blu Bej. Opkru`en so svoite li~ni telohraniteli, pro{etal po gradot mnogu ednostavno oble~en vo siva bluza so dolgi rakavi i temni {orcevi. Koga novinarite razbrale za negovoto doa|awe go napadnale so fotoaparatite, me|utoa sinot na libiskiot pretsedatel vedna{ go promenl pravecot na dvi`ewe, o~igledno iziritiran od blicovite.

Gadafi junior zaedno so svoeto dru{tvo ne go zaobikolil poznatiot gradski riben restoran Kanaveli}, kade {to za nego prethodno bila dogovorena ve~era. Iako restoranot e od otvoren kalibar, sepak, taa ve~er eden reporter e otstranet od gradinata na restoranot i e legitimiran.

Ona {to definitivno gi voodu{evilo e gostoprimlivosta na Hrvatite i odli~noto meni koe im go slu`ele taa ve~er.

Odli~no pretstavuvawe na Kor~ula koe sigurno povtorno }e gi ukotvi nivnite jahti i dogodina na ovoj ostrov.

MESTO ZA QUBOV TROGIR Trogir godinava e sovr{eno mesto za qubov.

Posebno za Berni Eklston, ~eli~niot ~ovek na Formula 1, i negovata 49 godini pomlada devojka, Brazilkata Fabijana Flosi. Otkako se razvede od svojata sopruga Slavica, so koja ima dve }erki koi generaciski se re~isi blisku so negovata sega{na qubov, Berni celosno u`iva vo blagodetite na `ivotot. Ovoj Formula 1 ~ovek uspe{no ja zaobikoluval Slavica Radi}, svojata porane{na sopruga koja kon sredinata na juli se odmorala vo Zadar i koja isto taka krstarela po Jadranot. Kolku za potsetuvawe, vo brakorazvodnata parnica, spored Berni Eklston, na Slavica & se dadeni milijarda dolari ot{teta. Sepak, ona {to go ma~i ovoj sedumdesetidevetgodi{en milijarder e faktot {to negovite dve }erki, Tamara i Petra, ne go odobruvaat ovoj negov hir so mnogu pomladata Fabijana Flosi. Spored britanskite mediumi, ovie dve nasledni~ki ne biraat sredstva za da ja “otstranat” Fabijana od familijarniot krug. Duri go

Emil Tedeski – oddeluva 170.000 kuni za svoja privatnost

Trogirska romantika so Berni Eklston predupredile svojot tatko deka nema da se pojavat so nego pred trkata na Formula 1 vo Silverstoun dokolku negovata dama bide prisutna.

O~igledno, vakvite “zakani” ne dopiraat tolku mnogu do Berni, pa bez pardon si u`iva vo ona {to mu se nudi. Spored hrvatskite mediumi, Berni i Fabijana, koi se vo vrska re~isi edna godina, vo Trogir pristignale so privaten avion, dodeka vo marinata ve}e gi ~ekala jahtata “Petara”. Eklston so godini e ~est gostin na ova mesto, pa taka i letovo se pro{eta po gradot, go poseti gradskiot trogirski pazar kade {to & kupi buket cve}e na svojata sakana. Po obikolkata se vpu{tija vo nova avantura, krstarewe po Dalmacija.

FUN BUSINESS

10.08.2010

17

LETNIOT ODMOR NA MI[EL OBAMA

60 SOBI ZA DA SE ^UVSTVUVAAT “KAKO DOMA” Mi{el Obama so samiot fakt deka letuva vo [panija, na {panskoto krajbre`je mu donese zarabotka od milijarda dolari. [pancite se voodu{eveni, a Amerikancite {okirani {to vo period na siroma{tija i kriza, Obama se rasfrluva so pari SILVANA JOVANOVSKA

M

jovanovska@kapital.com.mk

i{el Obama od 4-ti avgust letuva so nejzinata devet godi{na }erka, Sa{a (dodeka postarata Malija e na leten kamp) na jugot na [panija vo oblasta Kosta del Sol. Dodeka [pancite se po~esteni {to amerikanskata prva dama ja odbrala tokmu [panija za nejziniot godi{en odmor,

amerikanskata javnost e zgrozena. Skapiot odmor gi razluti bidej}i tie se rasfrlaat so pari vo vreme koga na lu|eto im se zakanuvaat otpu{tawa od rabota i sekako ekonomskata kriza.

Obvinuvawata odea dotamu {to kolumnistkata na Wujork Tajms, Andrea Tantaros, prvata dama ja nare~e “materijalna devojka” (Material Girl) od pesnata na Madona i “modernata Marija Antoaneta” – sinonim

za bajato rastro{uvawe vo vreme koga narodot gladuva. Donekade ovaa sporedba e i preterana, ocenuva del od javnosta, no i opravdana koga }e se dodade i podatokot deka so niv letuvaat i nekoi nivni prijateli, koi sigurno sami ne si go platile patuvaweto.

U{te pove}e se za~udi javnosta koga se dozna deka i {panskata policija se vme{ala vo odmorot na damata, koga zatvorile cela pla`a na vilata

Nikade sama, sekoj nejzin ~ekor go sledat 70 pripadnici na tajnata slu`ba

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

250

iljadi dolari i pove}e, }e potro{i Mi{el Obama za nejziniot leten odmor

Padierna vo Marbela, za Obama i }erkata da mo`at da se razladat na mir, posle celodnevnoto razgleduvawe na gradot.

Pla`ata bila zagradena so lenti i nikoj nemal pristap na nea, a i slu~ajnite minuva~i pretrpuvale pretresi na nivnite li~ni raboti poradi bezbednosta na pretsedatelskata familija.

KOJ GO PLA]A ODMOROT? Iako vladinite pretstavnici velat deka Mi{el sama go platila odmorot za nea i }erka &, ostanuva faktot deka na odmorot so nea patuvaat okolu 70 pripadnici na tajnata slu`ba. Se postavuva pra{aweto koj }e gi pokrie tro{ocite za nejzinoto obezbeduvawe?

Se presmetuva deka zaedno site tie okupirale najmalku 60 sobi.

Mi{el na razgleduvawe na ubavinite na [panija

MI[EL OBAMA NAJVEROJATNO ]E POTRO[I OKOLU 250 ILJADI DOLARI

Vo ovaa suma vleguvaat: 5 dena vo vilata Padierna za Mi{el i Sa{a: edna ve~er ~ini 2.500 dolari, ili vkupno 66 iljadi dolari Prevoz: Air Force Two (koj trae okolu 14 ~asa) – okolu 160 iljadi dolari Prevoz do razli~ni relacii: nepoznato Tro{oci za osiguruvawe na prvata dama (70 pripadnici na tajnata slu`ba): nepoznato Zarabotkata na [panija: okolu milijarda dolari

18 10.08.2010

BIZNIS-SPORT

TRANSFERI

POLOVI^EN USPEH NA [PANSKITE GIGANTI

Xerard e del od istorijata na Liverpul, toj e premnogu va`en igra~ za niv. Sli~no be{e koga se obidov od ^elzi vo Inter da go dovedam Frenk Lampard. Golem problem za sekoj e klub e koga treba da dade golemi sredstva za igra~ {to ima pove}e od 30 godini, bidej}i potoa ne mo`e istiot da se prodade, ne za istite pari. [to se odnesuva do Karvaqo, toj e ne e igra~ so koj {to mo`e da se gradi idninata na timot. Toj e igra~ za momentov, no e prestar da bide pretstaven kako golemo zasiluvawe, iako e nesomneno deka se raboti za golem fudbaler. Toj ~ovek e izvonreden i na profesionalen i na privaten plan i so 32 godini bez problem gi izvr{uva svoite zada~i, no jas sakam da go izgradam timot i zaradi toa ne mo`am da smetam na Rikardo - izjavi Muriwo SR\AN IVANOVI]

N

ivanovic@kapital.com.mk

ajavija doveduvawe na golemi yvezdi, tro{ewe na golemi pari vo tekot na letniot preoden rok, no kako {to stojat rabotite vo momentov, najgolemite fudbalski ekipi na [panija, Real Madrid i Barselona zabele`aa polovi~en uspeh na fudbalskiot pazar.

“Specijalniot”, noviot trener na “kralskiot klub”, Portugalecot @oze Muriwo e doveden vo Madrid za da ja vrati starata slava na timot, koj ve}e {est godini po red e eliminiran vo 1/8 finaleto od Ligata na {ampionite. Vo ovaa ekipa igraat golemite yvezdi Kristijano Ronaldo i Kaka, no tie ni od daleku ne gi zadovoluvaat kriteriumite na Muriwo, koj neguva stil so mo}ni krilni fudbaleri, “cvrsti” igra~i vo odbranata i sredniot red, kako centarfori {to ja temelat igrata na ednostavnosta i racionalnosta vo realizacijata na {ansite.

Redovite na Real zasega gi zasilija izvonredniot reprezentativec na Germanija Sami Kedira, potoa Pedro Leon i Anhel Marija, kako i mladiot fudbaler na Rasing Santander, Serhio Kanales.

No, Muriwo najavi pogolem broj zasiluvawa, a me|u mo`nite akvizicii bea spomenuvani i imiwata na Stiven Xerard, Rikardo Karvaqo, Majkon, Dijego Milito, Vesli

28

milioni evra se premnogu za Majkon, smetaat od Real Madrid

Snajder, Mesut Ozil, Ba{tijan [vajn{tajger i Tomas Miler.

“Xerard e del od istorijata na Liverpul, toj e premnogu va`en igra~ za niv. Sli~no be{e koga se obidov od ^elzi vo Inter da go dovedam Frenk Lampard. Golem problem za sekoj e klub e koga treba da dade golemi sredstva za igra~ {to ima pove}e od 30 godini, bidej}i potoa ne mo`e istiot da se prodade, ne za istite pari. [to se odnesuva do Karvaqo, toj e ne e igra~ so koj {to mo`e da se gradi idninata na timot.

Toj e igra~ za momentov, no e prestar da bide pretstaven kako golemo zasiluvawe, iako e nesomneno deka se raboti za golem fudbaler. Toj ~ovek e izvonreden i na profesionalen i privaten plan i so 32 godini bez problem gi izvr{uva svoite zada~i, no jas sakam da go izgraddam timot i zaradi r d toa ne mo`am da smetam na Rikardo”, izjavi Muriwo, koj vo momentov go predvodi Real na turnejata po SAD. Od v~era e oficijalizirano deka propadnaa i planovite vo Madrid da otpatuva eden od najdobrite

Specijalniot }e nastapuva so nekolku igra~i koi {to ne se po negoviot vkus

fudbaleri na Inter, no i na brazilskata reprezentacija, Majkon.

“Sagata okolu Majkon i Real i oficijalno e zavr{ena. Dvata kluba

Cenata na Majkon bila namerno previsoka.

Od Inter nikoga{ ne sakale da go prodadat vo Real

nikoga{ seriozno ne ni razgovaraa okolu mo`nite uslovi na transferot na Brazilecot. Sekojdnevno bev vo kontakt so pretsedatelot na Real, Florentino Perez koj ne mo`e{e da se soglasi so cenata postavena od Inter. Toj smeta{e deka milanskiot klub bara premnogu pari za Majkon, so ogled na negovite godini”, veli agentot na madridskiot tim, Ernesto Bronzeti.

Ovaa izjava na italijanskiot menaxer e sprotivna od klupskata izjava na Inter, vo koja be{e istaknato deka noviot trener Rafael Benitez posakal vo ekipata da ostane Brazilecot, po {to toj bil povle~en ood transfer-listata.

“Vistina e deka Horhe Valdano se sretna so

menaxerot na Majkon, no Perez ne mo`e{e da se soglasi so cenata. Kako {to rekov toj ja otfrli celata rabota poradi golemoto obes{tetuvawe.

Toa {to Inter go povle~e Majkon od transfer-listat transfer-listata e pogre{na taktika na

Gvardiola go razbira Venger. Ni toj samiot ne bi go prodaval Fabregas

”Mo`am da gi razberam od Arsenal i mo`am da go razberam Venger, pa ni jas samiot ne bi go pu{til Fabregas da si zamine. Se nadevam deka Cesk u`iva vo kvalitetot na Premier ligata”, veli Gvardiola menaxmentot. Toa poka`uva deka tie namerno postavila visoka cena za da ne go prodadat, nema {ansi nekoj da gi plati tie pari.

Vi velam deka prikaznata okolu proda`bata na Majkon e gotova, toj nema da dojde vo Madrid”, veli Bronzeti.

Sumata {to Inter ja pobara od Real, iznesuva{e 28 milioni evra, {to e sepak premnogu za eden 29 godi{en fudbaler.

Pred dve nedeli kakva bilo mo`nost da se spoi so svojot porane{en trener odbi i Vesli Snajder, koj e re{en da ja brani evropskata kruna na Inter vo prestojnata sezona, a najverojatno sli~na }e bide sudbinata i na Argentinecot Dijego Milito.

GVARDIOLA GO RAZBIRA VENGER Ne “cvetat rozite” nitu vo konkurentskiot tim na Barselona. Tamu za razlika od motivite na Real, posakuvaat da se odr`i odli~nata rezultatska forma, koja vo poslednite nekolku godini gi polni so trofei klupskite vitrini.

Barsa go dovede od Valensija David Viqa,

mo`ebi najdobriot svetski napa|a~ vo momentov i uspea da se oslobodi od veteranot Tieri Anri, koj karierata ja prodol`uva vo {ampionatot na SAD. Sepak, trenerot na Barselona ne uspea vo glavnite celi, a toa be{e prvo da se oslobodi od preskapiot Zlatan Ibrahimovi}, kako i da go dovede Ceska Fabregas.

Menaxerot na Arsenal, Arsen Venger ne saka{e nitu da se sretne so pretstavnicite na Barselona, za voop{to da se razgovara za transferot na Fabregas.

“Mo`am da gi razberam od Arsenal i mo`am da go razberam Venger, pa ni jas samiot ne bi go pu{til Fabregas da si zamine. Se nadevam deka Cesk u`iva vo kvalitetot na Premier ligata”, izjavi trenerot na Barselona Hosep Gvardiola, izvestuvaj}i gi {panskite novinari deka pregovorite okolu transferot na reprezentativecot se gotovi i neuspe{ni.

“Pazarot e otvoren, se nadevam deka do krajot }e uspeeme da pronajdeme nekoe adekvatno zasiluvawe”, dodade Gvardiola.

SPORT

10.08.2010

SPORT

NBA

KO[ARKA

PROPU[TENA E [ANSATA ZA ISTORISKA POBEDA

[EK SE SNAJDE, SE BARA MESTO ZA T-MEK I AJVERSON

[ek e mnogu tromav i baven vo sporedba so minatoto, no minatata godina poka`a deka i kako povreden, so namalena minuta`a mo`e da bide isklu~itelno korisen.

12 poeni i 7 skoka be{e negoviot u~inok za Klivlend, {to e sekako respektabilno za eden veteran. Ottamu ve}e se pravat analizite spored koi glavnata bitka v godina za primatot na Isto~nata konferencija }e se vodi me|u Boston i Majami SR\AN IVANOVI]

P

ivanovic@kapital.com.mk

Makedonskite ko{arkari ne uspeaja da izdr`at vo fini{ot od natprevarot vo Wukasl i da ostvarat triumf vo duelot so favoriziranata selekcija na Velika Britanija

K

nata sekunda od me~ot.

Kaj Britancite Loul Deng i Pops Mensah-Bonsu realiziraa zaedno 50 poeni i 20 skokovi, dodeka vo Makedonija vo svoeto debi Lester Bo Mekkejleb postigna 30 poeni, a se istakna i Dimitar Mirakovski so 17. Pero Anti} go zavr{i natprevarot so 16, a Todor Ge~evski so 12 poeni.

Sepak, i pokraj porazot, na Makedonija na raka & ode{e i porazot na BiH, na gostuvaweto vo Ungarija so 74:70.

Bosancite se eden od glavnite favoriti za osvojuvawe na prvata pozicija i porazot od autsajderot i gi podotvora vratite na Makedonija, kon direktniot plasman na evropskoto ko{arkarsko prvenstvo, {to dokolku se slu~i, }e prestavuva vtoro po red, a vkupno treto u~estvo na kontinentalniot {ampionat.

o{arkarskata selekcija na Makedonija go do`ivea prviot poraz vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo vo Letonija, koe e zaka`ano za 2011 godina.

Po prodol`enieto od pet minuti, na{ite reprezentativci bea sovladani od silniot sostav na Velika Britanija so 104:96, propu{taj}i idealna mo`nost da pobedat vo ovoj i mo`ebi re{ava~ki natprevar, vo borbata za prvata pozicija od grupata B. Ona {to verojatno najte{ko im pa|a vo momentov na izbranicite na selektorot Marin Dokuzovski e faktot deka na samo dve i pol minuti do krajot na me~ot, tie raspolagaa so odli~na prednost od sedum ko{evi razlika, koja {to ne uspeaja da ja so~uvaat do posledK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

19

L

A

S

red pet ili deset godini [ekil O’Nil, Alen Ajverson i Trejsi Mekgrejdi bea me|u najskapo platenite yvezdi vo NBA ligata. Denes tie prifa}aat da igraat za “minimalec” i toa kade {to }e gi pobaraat.

Tie zaedno imaat nasobrano 45-godi{no iskustvo i vkupno 33 Ol-star natprevari.

Zaedno se stari 104 godini, provereni, iskusni, no i daleku od svojata prepoznatliva forma.

Golemiot [ekil O’Nil pred samo nekolku dena mu se priklu~i na timot na Boston Seltiks, kade {to }e zarabotuva po 1,5 milioni dolari po sezona. Toa e premalku za “ko{arkarskiot div”, koj dosega ima osvoeno ~etiri {ampionski prsteni.

Sepak, [ek e re{en i ponatamu da igra na visoko nivo, a trioto sostaveno od Pol Pirs, Kevin Garnet i Rej Alen mu dava garancii deka i vo naredite dve do tri godini }e mo`e da se nadeva na nova tiula.

“Sega [ek saka da odi vo Boston”, go zadevaa novinarite O’Nil, neposredno pred potpi{uvaweto na dogovorot.

Sepak, toj vo svoj stil, koj e poln so humor, uspea stoi~ki da gi izdr`i kritikite na svoja smetka, obiduvaj}i se da podzaboravi na neuspehot so Klivlend, kade {to zaedno so Lebron Xejms ne uspea da obezbedi plasman vo golemoto finale na NBA ligata.

“Ne mo`am da do~ekam da po~ne na{iot pohod kon titulata. Ve}e razmisliv za noviot prekar, toa mo`e da bide Zeleno ~udovi{te”, izjavi [ekil, koj iako ne e dominanten kako porano, sepak, ja ima so~uvano smislata za humor, na golemo zadovolstvo na publikata.

Toj e mnogu tromav i baven vo sporedba so minatoto, no minatata godina poka`a deka i kako povreden, so namalena minuta`a mo`e da bide isklu~itelno korisen.

12 poeni i 7 skoka be{e negoviot u~inok za Klivlend, {to e sekako respektabilno za eden veteran. Ottamu ve}e se pravat analizite spored koi glavnata bitka v godina za primatot na Isto~nata konferencija }e se vodi me|u Boston i Majami.

Vo Hit uspeaja da dovedat dve ekstra kvalitetni zasiluvawa, koi od luzer ekipata ja izdignuvaat vo prviot red na {ampionski favoriti.

104 godini imaat zaedno trojcata ko{arkari

45

godini kombinirano iskustvo e nasobrano vo [ekil, Mekgrejdi i Ajverson

Lebron Xejms i Kris Bo{ mu se pridru`ija na Dvejn Vejd. I trojcata se iskusni, no voedno i mladi, po {to tuka e postignat idealniot balans koj vetuva golemi uspesi za timot od Majami.

Realno e da se o~ekuva deka trioto od Florida mo`e da bide sopreno edinstveno od bostonskiot kvartet, {to e sekako izvonredna najava za narednata sezona.

Svoe vra}awe vo najkvalitetnata ko{arkarska liga vo svetot posakuva i Alen Ajverson, koj minatata sezona objavi kraj na karierata.

36-godi{niot ko{arkar e re{en da & se vrati na svojata profesija, otkako po lo{ite investicii, problemite so kockaweto i razvodot e na ~ekor da proglasi bankrot.

“Sakam da se vratam vo NBA. Sakam povtorno da bidam korisen, da & pomognam na ekipata {to e podgotvena da me anga`ira.

Znam deka moite fanovi bea razo~arani od mojata igra vo poslednite nekolku godini, no jas vo toa vreme premnogu se gri`ev za mojata bolna }erki~ka. Sega sum podgotven da go popravam seto toa”, otvoreno im se ponudi na malubrojnite ekipi zainteresirani za nego Alen Ajverson.

Problemot so “odgovorot” e vo toa {to e premnogu sebi~en vo igrata, a i mnogu kontroverzen vo privatniot `ivot. Nitu eden klub so {ampionski ambicii nema da se osudi da go zeme vo timot, bidej}i dokolku toj ne e prv igra~ na terenot zapo~nuva da sozdava problemi, koi po pravilo zavr{uvaat so brojni otpu{tawa i transferi. [to se odnesuva do Trejsi Mekrejdi, izgleda deka negovata situacija e najneizvesna. To~no deka toj e edna od najgolemite yvezdi vo prvenstvoto, no T-Mek ne mo`e da se pofali so nitu edno dostignuvawe vo karierata, osven nagradata za najgolem napredok i sedumte Ol-star nastapi.

[ekil e najnovoto zasiluvawe na Boston, kade {to ve}e igraat trojca veterani

Ajverson posakuva da se vrati vo NBA, saka da bide korisen

Na Mekgrejdi mu se sma~i da ~eka na titula