101-KAPITAL-11.08.

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

POTPRETSEDATEL NA SDSM

M-R ZORAN JOVANOVSKI

LOUIS VITTON LUKSUZNATA IMPERIJA NA LUI VITON STRANA 14

POPULISTI^A VARIJANTA NA KEJNZ STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

SREDA, 11. AVGUST. 2010 | BROJ 101 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 10.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,25% 0 0,13% 0,67% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,40 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

779,77 1,43%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.08) 2,395

MBI 10

2,390 2,385 2,380 2,375

EU OBSERVER TVRDI

2,370

NEDOSLEDNOSTA NA DR@AVATA GI BRKA INVESTITORITE 2 DODEKA REGIONOT SE POVRZUVA INFRASTRUKTURNO

ZARADI DOCNEWETO NA SUBVENCIITE ZA MLEKO

MAKEDONIJA ZABORAVI DA GRADI PATI[TA

FARMERITE ]E GO NAMALAT STO^NIOT FOND

STRANA 6

STRANA 7

2,365 2,360 04/8

06/8

08/8

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

OPTI^KA VARKA

STRANA 2

15 GODINI PO "BURA"

ZAMORNI OD "PODOBRA IDNINA" HRVATITE BARAAT PODOBRA SEGA[NOST STRANA 12

10/8

2 11.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 11 AVGUST 2010

“OPTI^KA VARKA” akedonskata statistika ti e kako “opti~ka varka”. Em gleda{, em ne znae{ {to to~no gleda{. Em se pra{uva{ dali tie gre{at, em se {tipka{ po obrazi dali mo`ebi ne{to so tebe ne e vo red. Ete takva e makedonskata statistika.

Mnogu ~esto nejzinite podatoci te doveduvaat vo dilema dali `ivee{ vo Makedonija ili vo nekoja druga zemja. Taka se ~uvstvuvaa verojatno pove}eto makedonski gra|ani. Onie koi se zateknaa na pazarite i vo marketite vo vreme koga Statistika objavi deka tro{ocite za `ivot se namalile. Se fatija za glava. Zarem mora{e da ni priredat “opti~ka varka” i vo letoto koga cenite na pazarite se navistina najskapi otkoga pametime, a site znaeme deka tokmu proizvodite od zelenite pazar~iwa se dominantni na skromnata makedonska trpeza?!

I sega ve{tite statisti~ari }e vi objasnat deka toa ne e ba{ taka (pak “opti~ka varka”) zatoa {to vo potro{uva~kata ko{ni~ka tie gi merele site neophodni proizvodi za edno semejstvo?! A zamislete, statisti~arite koi treba da dadat slika na na{ata ekonomija i `ivot precizno presmetuvaat kolku ~inat 400 grama svinsko meso, 3,6 litri jogurt, dva kilogrami sirewe, 700 grama ka{kaval, polovina litar rakija... Vo celava prikazna samo e nejasno dali preciznite statisti~ari go merat ona {to na edno makedonsko ~etiri~leno

M

semejstvo navistina mu treba za da se prehrani i da ostane `ivo ili ona {to tie mislat deka treba da vleze vo taa potro{uva~ka ko{nica?

I dodeka site ostanati statisti~ki institucii vo po{irokiot region se reformiraa i prilagodija na novite trendovi i promeneti `ivotni naviki, makedonskata statistika nema ni R od reforma.

Za vakvata kostatacija ne treba povtorno da se obvinuvaat mediumite. Problemite na makedonskata statistika, minatata nedela gi potvrdi i samiot premier.

Gruevski javno ka`a deka pozitivnite trendovi vo industriskoto proizvodstvo bi bile u{te podobri ako se zemele predvid i rezultatite na Xonson Kontrol i Xonson Meti. Nivnoto proizvodstvo, kako {to objasni premierot, ne se zemalo vo primerokot na merewe na industriskoto proizvodstvo, no se zemalo vo primerokot za merewe na izvozot vo koj {to vleguvaat site firmi.

Bazata za merewe na industriskoto proizvodstvo bila stara, od 2005 godina, dodade Gruevski ubavo otslikuvaj}i ja makedonskata statistika. Isto kako {to ja definiraat i najgolem del od kompaniite: nejasna, zastarena i bavna.

“Kapital” pred pove}e od tri godini vo analiza na makedonskata statistika pra{a: “Dali makedonskata statistika e lo{ servis na biznisot ili oficijalna laga”?

Menaxerite so pravo se `alat deka Statistika ne im dava materijal za pravewe na dobri

EU OBSERVER TVRDI

NEDOSLEDNOSTA NA DR@AVATA GI BRKA INVESTITORITE Visokoto nivo na korupcija, nelegalnata dr`avna `avna za{tita na nekoi doma{ni tajkuni i disfunkcionalnosta ta na pravniot r sistem se glavnite pre~ki koi gi odvra}aat at evropskite r kompanii od investirawe vo zemjite od Zapaden paden d Balkan, poka`uva analizata na internet-portalot EU U Observer GABRIELA DELOVA

OFFICE MANAGER I FINANSII:

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

analizi i procenki koi se od su{tinsko zna~ewe za nivniot biznis. Podatocite, za koi mnogu ~esto treba da platat, se ili premnogu op{ti ili gi nema. Zgora na s$ statisti~kite podatoci se stari nekolku meseci. A se znae deka v~era{niot vesnik utre e bajat. Istoto va`i i za statistikata.

Po tolku poplaki i `albi za rabotata na oficijalnata statistika, neodminlivo e pra{aweto kako da & veruvame na institucijata koja osven {to treba da ni poka`e kade sme i kakvi sme, treba da n$ upati kade treba da se dvi`ime. Definicijata za statistikata i nejzinata uloga vo edna ekonomija e deka otslikuvaj}i ja realnosta treba da bide osnova za programirawe na podobra idnina. Taka treba da bide ama ne e.

Namesto sekojdnevno da ni prireduva “opti~ki varki”, redno vreme e Statistika kone~no da se reformira.

Za dobroto na site.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

N

delova@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

120%

S

e zgolemil brojot na kompanii koi oti{le vo ste~aj vo izminatata godina.

Spored podatocite od veb-stranicata na Ministerstvoto za ekonomija i podatocite na Centralniot registar do sredinata na godinava vo zemjata se vodat 746 ste~ajni postapki, nasproti 336 vo juni minatata godina, {to e zgolemuvawe za 120% vo sporedba so istiot period od 2009 godina.

Toa poka`uva deka malite i sredni firmi koi so~inuvaat pove}e od 90% od makedonskoto stopanstvo stanuvaat s$ pomalku imuni na posledicite od globalnata kriza. Zgolemen isto taka e i brojot na likvidacioni postapki. Minatata godina imalo 1.278 predmeti, a sega taa brojka e 1.794. Vo isto vreme brojot na aktivni firmi e porasnat za samo 5%, sporedeno so 2007 godina.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

edoslednosta na dr`avata vo po~ituvaweto na dogovorite so stranskite investitori e glavnata pri~ina poradi koja Makedonija e posledna od site zemji od Zapaden Balkan vo privlekuvaweto stranski investicii. Vaka analizata na internet-portalot EU Observer ja otslikuva investiciskata klima vo Makedonija.

“Makedonija ima privle~eno samo 200 milioni evra stranski investicii vo 2009 godina, i so toa e najslaba vo regionot. Ova se slu~uva vo uslovi koga zemjata nudi golemi dano~ni stimulacii.

Vo ovaa zemja ima{e seriozni problemi so dve stranski investicii, edna od [vajcarija i druga od Avstrija”, stoi vo analizata.

Pri~inite za vakvata sostojba, ekspertite gi lociraat vo problemot {to kompaniite se po`alile deka Vladata ne ostanala dosledna vo sproveduvaweto na obvrskite od dogovorot. Taka, ovie dva primera u{te pove}e ja vlo{ile i onaka ve}e lo{ata klima za stranski investicii vo Makedonija koja vladee vo Evropskata unija. Osven ova, nepredvidlivosta na politi~kata situacija e isto taka seriozen problem vo makedonskata investiciska klima, a na koja se poso~uva vo analizata.

“Politi~kata sostojba, koja jasno poka`uva deka naporite na zemjata za da stane del od NATO i da gi zapo~ne pregovorite za ~lenstvo vo EU s$ u{te se zaglaveni, gi odvra}a investitorite’, naveduva EU Observer.

Za slabiot priliv na stranski investicii na Balkanot ne e vinovna samo svetskata finansiska kriza. Mnogu pogolema pre~ka za investitorite se visokoto nivo na korupcija, nelegalnata dr`avna za{tita na nekoi doma{ni tajkuni i disfunkcionalnosta na pravniot sistem. Taka barem tvrdat ekspertite za internet-portalot EU Observer. Zemjite od Zapaden Balkan postojano se borat za da privle~at direktni stranski investicii i pokraj golemite javni kam-

aat pawi so koi se promoviraat vo zapadnite mediumi, za te niskite danoci i drugite ie povolnosti koi gi nudat ovie at zemji. Ekspertite poso~uvaat andeka za privlekuvawe stranski investicii, potrebno e zemjite od ovoj region da gi zadovolat o~ekuvawata na stranskite investitori. ti“Mnogu va`no za investiba torite e da imaat doverba ii deka nivnite investicii ta. }e imaat pravna za{tita. ~eOva e toa {to tie go o~een kuvaat od zemjite vo Zapaden esBalkan kade {to tie invesmji tiraat i zatoa ovie zemji ogu mora da napravat mnogu at pove}e za da gi zadovolat li nivnite o~ekuvawa”, veli eden ekspert od EU. alOd zemjite od Zapaden Bal`e kan samo Hrvatska mo`e ra da se pofali so podobra sklima za stranski investicii. Kosovo i Srbija se vo sli~na situacija kako i Makedonija. Kako pri~ina za vakvata situacija, ekspertite vo ovaa analiza poso~uvaat na zaklu~ocite od izve{taite za progres napraveni od nekolku zemji-~lenki na EU, kako i Evropskata komisija.

Imano, tie poso~uvaat deka dolgite sudski proceduri, nemo`nosta da se zabrzaat sudskite odluki i diskriminacijata kon stranskite kompanii kako i korupcijata vo javniot sektor se glavnite pri~ini {to gi spre~uvaat kompaniite da investiraat vo ovoj region.

Srbija e poseben problem so toa {to mnogu od stranskite investitori se `alat na dolgata i bavna birokratska procedura kako i niviot siroma{en praven sistem.

Za nekoi od stranskite kompanii, e te{ko da ja izvr{at naplatata duri i vo momenti koga sudskata odluka e vo nivna polza. Sudskite proceduri vo Srbija vo prosek traat osum godini. Pove}e od 1,5 milioni sudski odluki s$ u{te ~ekaat da bidat sprovedeni. Ovaa e neprifatliva situacija za site onie {to sakaat da investiraat vo Srbija i koi sakaat da rabotat spored pravilata na slobodna konkurencija.

Vo posledniot izve{taj za napredokot na Srbija kako i vo nekoi studii objaveni od eksperti, sostojbata na pravniot sistem vo dr`avata be{e ozna~ena kako faktor koj ne samo {to go doveduva

vo pra{awe vladeeweto na pravoto tuku isto taka gi brka potencijalnite investitori. Eden od najgolemite stranski investitori vo Srbija, germanskata mediumska grupa VAC, dade indikacii deka razmisluva da se povele~e od zemjata.

“Se nadevam deka izjavata za mo`no povlekuvawe e predupreduva~ki signal i }e pridonese za podobruvawe na uslovite za investitorite”, veli Klaus Mangold, pretsedatel na ovoj komitet.

“Germanskite biznismeni vnimatelno go sledat ovoj slu~aj i se zapra{uvaat kako tolku va`en investitor mo`e da se najde vo takva situacija”.

Ni{to podobra ne e nitu situacijata vo Kosovo kade {to istra`uva~ite od misijata na EU za vladeewe na pravoto, EULEKS, poso~ija na nekolku slu~ai na korupcija vo golemiot proces na privatizacija poradi {to nekolku golemi kompanii se otka`aa i od konkurirawe.

EU Observer konstatira deka situacijata vo Hrvatska se podobruva kako {to zemjata se pribli`uva do ~lenstvo vo EU. Zagreb neodamna gi otvori pregovorite vo oblasta na konkurencijata, no kompaniite od EU s$ u{te se `alat na dolgi proceduri do sproveduvawe na sudskite odluki, a i problemite so sopstvenosta seriozno gi pla{at investitorite.

NAVIGATOR

11.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

ZASILENA KONTROLA

D MILE STANKOVSKI

SILVIO BERLUSKONI

MILE JANAKIEVSKI

JORGOS PAPAKONSTANTINU

oradi zgolemeniot dna godina otkako otfrli i ovaa {te den udar poradi P interes za kvalitetni Estapi na sila noviot Pletna sezona poradi Unajavata deka gr~kata kadri, dekanot na Fakulte- Zakon za imigracija, iskr{enite tabli za ekonomija vo vtorata tot za elektrotehnika i informaciski tehnologii dobi pogolema kvota

vo Italija ilegalnata imigracija se namalila za 88%

patni pravci i neuredenite odmorali{ta dol` Koridorot 10

polovina }e padne za 4,5%, a izlezot od krizata ne se gleda

VO MOMENTOV SAMO PET DOMA{NI KOMPANII IMAAT IZVOZEN BROJ

SE ZGOLEMUVAAT [ANSITE ZA IZVOZ NA HRANA VO EU Veterinarna uprava o~ekuva narednata godina da se dobijat izvozni broevi za vo EU i za jajca, riba, dive~ i termi~ki preraboteni proizvodi od meso METODI PENOVSKI

N

penovski@kapital.com.mk

a prstite od edna raka mo`at da bidat izbroeni makedonskite kompanii {to imaat izvozni broevi potrebni za plasman na svoite prehranbeni proizvodi od `ivotinsko poteklo vo EU. Stanuva zbor za ~etiri klanici, od koi dve od Strumica i po edna od Kavadarci i Gostivar, kako i IMB mlekarnica od Bitola.

Vo momentov Makedonija od Evropskata unija ima dobieno odobrenie za izvoz samo na jagne{ko meso i za mleko i mle~ni proizvodi na nejziniot pazar, a od 11 juni na na{ata Veterinarna uprava & e odobren i kontrolniot plan za monitoring na rezidui (proverka dali vo hranata ima pesticidi, antibiotici i drugi {tetni materii po zdravjeto), {to e prv preduslov za da mo`e da se po~ne postapka za dobivawe izvozen broj na nekoj proizvod.

Po odobruvaweto na ovoj plan, od Veterinarna uprava o~ekuvaat narednata godina da se dobijat izvozni broevi za vo EU i za jajca, riba, dive~ i termi~ki preraboteni proizvodi od meso.

“Na Veterinarnata uprava za prv pat & e dadena mo`nost za izdavawe izvozni broevi i za drugi proizvodi od `ivotinsko poteklo, no treba da se napomene deka kaj site niv postapkata e razli~na. Na primer, ve}e nema problem za izvoz na med vo EU. Kaj medot ostanuva samo da se dogovori izgledot na sertifikatot i normalno da se utvrdi objektot na koj }e se odnesuva izvozniot broj”, ni pojasni direktorot na Veterinarnata uprava, Dejan Runtevski.

Momentalno, spored nego, interes za dobivawe izvozen broj za med, a so toa i mo`nost za izvoz vo EU, projavile dve kompanii koi se zanimavaat so negovo proizvodstvo.

Za razlika od medot, Runtevski pojasnuva deka kaj drugite proizvodi vakviot odobren plan s$ u{te pretstavuva samo prva faza i deka vo idnina treba da se prezemat i drugi ~ekori. Na primer, toj pojasnuva deka kaj jajcata sega sleduva vtora etapa, odnosno monitoring na salmonela kaj

3 FAKTI ZA...

46,2% 7,4% 11,9

POMALKU GRADE@NI RABOTI IZVR[ILE MAKEDONSKITE GRADE@NICI VO STRANSTVO VO PRVOTO POLUGODIE, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI SE ZGOLEMILA VREDNOSTA NA DOGOVORENITE GRADE@NI RABOTI NA MAKEDONSKITE KOMPANII VO STRANSTVO VO PRVITE [EST MESECI OD GODINAVA MILIONI EVRA E VKUPNATA VREDNOST NA IZVR[ENI GRADE@NI RABOTI NA MAKEDONSKITE KOMPANII VO STRANSTVO VO ISTIOT PERIOD

`ivinata.

“Pregovorite za dobivawe vakvi odobrenija se sostojat od kompleksni ~ekori koi treba da se prezemaat del po del. Smetam deka narednata godina mo`no e da dobieme odobrenija za izvozni broevi za izvoz vo EU i za jajca, riba, dive~ i termi~ki preraboteni proizvodi od meso”, ni izjavi Runtevski.

USLOVI ZA DOBIVAWE IZVOZEN BROJ Izvozniot broj za EU, vsu{nost, pretstavuva “paso{“ za vlez na strogiot i prebirliv evropski pazar na makedonskite prehranbeni proizvodi.

Ottuka se javuva potrebata na{ite kompanii, dokolku svojata idnina i razvoj gi gledaat vo pazarite na EU, vo dogledno vreme da obezbedat vakov izvozen broj so cel osvojuvawe na ovie pazari.

No, za da se dobie vakov broj, ne samo {to Veterinarnata uprava treba da ima odobrenie za negovo izdavawe, tuku i proizvoditelite na hrana

treba da ispolnuvaat odredeni uslovi.

Spored Runtevski, kompaniite koi sakaat da dobijat izvozni broevi za onie proizvodi za koi se ima momentalno odobrenie e potrebno da ispolnuvaat golem broj uslovi. Od niv tri se najbitni.

“Proizvoditelot, kako prvo, treba da ima infrastruktura koja e vo dobra kondicija, kako i kvalitetna oprema koja ne e zastarena. Vtoro, od ogromna va`nost e higienata, odnosno imaweto i primenata na HASAP standard, i kako tret najbiten uslov e zdravstvenata sostojba na `ivotnite koi se koristat za proizvodstvo na hranata”, ni izjavi Runtevski.

Runtevski ni pojasni deka Veterinarnata uprava, pokraj konstantniot inspekciski nadzor, redovno edna{ godi{no pravi revizija i monitoring na site proizvoditeli na hrana od `ivotinsko poteklo, so osobeno vnimanie na onie koi se zanimavaat so izvoz. Vrz osnova na tie kontroli e utvrdeno deka od na{ite proizvoditeli na ovaa hrana zasega s$ u{te samo ovie 5 koi ve}e imaat dobieno izvozni broevi gi ispolnuvaat uslovite za izvoz vo EU.

PROCENKI...

irektorkata na Direkcijata za hrana Marinaa Popovska-Domazetovaa seriozno gi zasuka rakavitee ei re{i da stavi red vo dea. lot na prometot so hrana.

Nejzinata akcija e pove}ee od impresivna.

Za samo eden mesec taaa zzapleni nad 50 toni nebezbedna hrana vo makedonskitee prodavnici. Inspekciskitee nslu`bi, koi se pod ingerena, cija na Popovska-Domazetova, napravile 1.028 kontroli prii t{to 173 vraboteni se otstraneti od rabotnoto mestoo zatoa {to bile zakana za bezbednosta na hranata.

Nejzinite slu`bi postapile po 26 pretstavki od gra|ani i pravni lica, izdadeni se 184 odobrenija za vr{ewe dejnost po utvrduvawe uslovi i izvr{ena e edna proverka na implementiran HACCP sistem. Vo odnos na uvozot i izvozot, inspektorite iskontrolirale 27 toni hrana, a laboratoriski se ispitani 1.155 primeroci pri uvoz na hrana.

Direktorkata na Direkcijata za hrana im najavi vistinska vojna na prodava~ite na

MARINA POPOVSKA-DOMAZETOVA MARINAPOPOVSKA-DOMAZETOVA nebezbedna hrana i najavi deka kontrolite }e prodol`at i vo idnina. Edinstvenata i najva`na cel e da se za{titat gra|anite od nebezbedna hrana i od truewa. So kontrolite i vo idnina se planira da bidat opfateni site objekti koi imaat dopir so hrana. Proizvodstveni kapaciteti, supermarket, ugostitelski objekti... Redno be{e i na makedonskite gra|ani nekoj seriozno da im garantira deka hranata {to ja kupuvaat nekoj ja kontrolira.

GUBITNIK

NAPADOT E NAJDOBRA ODBRANA

P

remierot na sosedna Bugarija vo izminatiov period vodi otvorena vojna so sudstvooto javno napa|aj}i gi sudiiite deka gi osloboduvaat banditite koi {to gi apsii dr`avata. Toj vo sudiite ja gleda pri~inata poradii koja Evropskata unija posstojano go vperuva prstot deka vo zemjata vladee korupcija. Sepak, vakvite glasni napadi ne nosat nikakvi re{enija tuku samo sozdavaat vnatre{nii kavgi i te{ko deka Evropskata unija, mo`e da “padne” na oratorskite ve{tini na bugarskiot premier. Namesto da se `ali i da “urla” po mediumite, premierot na Bugarija treba da napravi su{tinski reformi vo zemjata koi bi ja namalile korupcijata i istata da ne ja locira samo vo sudstvoto.

Tri i pol godini po vlezot vo EU, Bugarija e funkcionalna demokratija, no ne i pravna dr`ava vo evropska smisla.

Brisel insistira na brzo postignuvawe uspeh vo borbata protiv krimi-

BOJKO BORISOV nalot, i zatoa bugarskata vlada, koja be{e izbrana pred edna godina, se obiduva so spektakularni racii da bide verodostojna vo i nadvor od zemjata.

Minatite dve vo nizata racii, kako i sekoga{ imaa zvu~ni imiwa. Iako vakvite apsewa sekoga{ nao|aat dobar priem vo mediumite, na premierot treba da mu bide jasno deka korupcijata ne mo`e da ja iskoreni preku no} i deka spektaklite imaat mnogu kratkotrajno vlijanie vrz javnosta.

MISLA NA DENOT

VOREN BAFET

amerikanski investitor i milioner

ZBOGUM OBVRZNICI, INFLACIJATA ]E RASTE

L

egendarniot investitor Voren Bafet zapo~na da go rasprodava svoeto portfolio na obvrznici, po predupreduvaweto deka potro{uva~kata bi mo`ela da vlijae na rastot na inflacijata. Toa bi mo`elo da bide znak deka Bafet o~ekuva rast na kamatnite stapki, mo`ebi i porano otkolku {to se o~ekuva. Bafet minatata godina go predupredi amerikanskiot kongres da vnimava na inflacijata kako {to }e zazdravuva amerikanskata ekonomija.

U{te vo avgust minatata godina “Wujork Tajms” ka`a seka SAD se nao|a pred opasnost za potisnuvawe na dolarot. Administracijata na Obama ovaa godina planira rekorden buxetski deficit od 1.470 milijardi dolari.

Od krajot na 2007 godina javniot dolg dostigna 8,18 miljardi dolari.

PRETPRIEMA^OT NE E, VSU[NOST, ZAINTERESIRAN ZA IZVR[UVAWE NA RABOTATA; TOJ SE ZANIMAVA SO KREIRAWE NA NA^INOT NA KOJ [TO FUNKCIONIRA KOMPANIJATA. VO TAA SMISLA, PRETPRIEMA^OT E PRONAO\A^. TOJ ILI TAA SAKA DA PRONAO\A, NO NE QUBI DA GO IZRABOTUVA, PRODAVA ILI DISTRIBUIRA ONA [TO GO PRONAO\A

MAJKL GERBER

POZNAT AMERIKANSKI MOTIVACISKI TRENER

4 11.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...RASTE BROJOT NA @RTVI

...VO RUSIJA I PONATAMU [UMSKI PO@ARI

...BRAZIL

Pove}e od 700 zaginati vo svle~i{te vo Kina

[tetite se procenuvaat na 15 milijardi dolari

Biznis-sredba

o Kina brojot na zaginati vo golemite lizgawa na zemji{te [ Vpadniot koi zafatija delovi na provincijata Gansu vo severozadel na zemjata dosega dostigna 700

tetite od {umskite po`ari vo zapadnite delovi na Rusija se procenuvaat na 15 milijardi dolari ili 1% od BDP na zemjata. Stanuva zbor samo za direktni {teti i kratkoro~ni posledici za ekonomijata od zagaduvaweto na sredinata

razilskiot pretsedatel, Luiz Inacio Da Silva, dr`i govor na biznis-sredbata na biznismenite od Brazil i El BSalvador vo Sao Paulo

DVA, TRI ZBORA

“Makedonija nema potreba da se pla{i od nedostig od p~enica.

Generalno, ima mal nedostig na svetskiot pazar i nema mesto za strav od nedostig kako vo 2007 godina koga cenite bea drasti~no povisoki” PERICA IVANOVSKI zamenik-minister za zemjodelstvo

“Naporite na Srbija da obezbedi poddr{ka za svojata rezolucija za Kosovo vo Generalnoto sobranie na ON se grani~at so nevozmo`noto, no taa }e stori s$ {to e mo`no za da gi ubedi ~lenkite na svetskata organizacija vo pravilnosta na svojata pozicija” VUK JEREMI] minister za nadvore{ni raboti na Srbija

“Planirame vo nizata merki za {tedewe da go namalime buxetot za nekoi sektori na Pentagon i namaluvawe za 10% na parite za kooperanti na ova ministerstvo.

Po{teden od op{toto kratewe na tro{oci, buxetot na Pentagon za slednata godina e blago zgolemen i iznesuva 700 milijardi dolari, {to gi vklu~uva vojnite vo Irak i Avganistan” ROBERT GEJTS minister za odbrana na SAD

GADGETS

NOVI MOBILNI TELEFONI OD LG

K

ompanijata LG Electronics (LG) najavi lansirawe na LG Wink serijata na mobilni telefoni so ekran ~uvstvitelen na dopir, vo `ivi boi, dizajnirani da se vklopat vo edinstveniot `ivoten stil na mladite korisnici na mobilni telefoni od Generacijata Z koi baraat sekoga{ da se vo kontakt, a pritoa telefonot da izgleda prekrasno. LG Wink serijata ja so~inuvaat tri telefoni so ekran ~uvstvitelen na dopir:

Wink, WinkStyle i Wink 3G, koi se prilagodeni za pomladite korisnici ili za korisnicite koi za prv pat se soo~uvaat so ekranite ~uvstvitelni na dopir. Vo soglasnost so specifi~nite potrebi na mladite deneska, LG Wink serijata ovozmo`uva pove} e razli~ni opcii na ispra} awe poraki, podobruvawe na muzi~kite funkcii, podobra poddr{ka za dru{tvenite mre`i i prilagodliv i prijaten interfejs i dizajn.

POLITIKA

11.08.2010

NAJNOVA INICIJATIVA NA EVROPSKATA INICIJATIVA ZA STABILNOST

VLEZ VO NATO I PO^ETOK NA PREGOVORI SO EU, VEDNA[!

Pretsedatelot na Evropskata inicijativa za stabilnost, Gerald Knaus predlaga Makedonija da vleze vo NATO, vedna{, do krajot na godinata da gi zapo~ne pregovorite, a referendumot za imeto da ostane na kraj. Vakvata poraka na Knaus, analiti~arite ja ocenuvaat kako dobra volja, no ne veruvaat deka }e pridonese za zna~aen uspeh vo pribli`uvaweto na Makedonija vo EU i NATO GABRIELA DELOVA

P

delova@kapital.com.mk

retsedatelot na Evropskata inicijativa za stabilnost, Gernald Knaus, prodol`uva so inicijativite za pobrzo integrirawe na Makedonija vo evro-atlantskite integracii. Po ponudenoto spored mnogumina "solomonsko re{enie" -menuvawe na imeto, samo ako staneme ~lenka na EU- Knaus v~era izleze so nova inicijativa.

Vo intervju za "Glasot na narodot", toj izvestuva deka vo narednite nekolku dena }e objavi izve{taj, vo koj me|u drugoto predlaga Makedonija vedna{ da stane ~lenka na EU i da gi zapo~ne pregovorite so EU. "Vo narednite nekolku dena }e bide objaven izve{taj na Evropskata inicijativa za stabilizacija vo koja me|u drugoto se predlaga- Makedonija vo NATO vedna{, zapo~nuvawe na razgovorite za pristapuvawe vo EU, a EU da razbere deka referendumot za eventulanoto kompromisno re{enie da bide na kraj" veli Knaus.

Iako Evropskata Komisija ve}e ka`a deka Makedonija

gi ispolnuva uslovite za da zapo~ne pregovori za polnopravno ~lenstvo sepak Knaus predupreduva deka bi bilo nerealno da se o~ekuva deka Evropskata Unija }e izvr{i pritisok vrz Grcija.

"Tie ne vr{ea pritisok vrz Grcija vo poslednive 20 godini i se pla{am deka bez re{enie, nema da ima pritisok vrz Grcija i vo slednite 20 godini", veli toj. Zatoa predlaga, vrz osnova na kontaktite {to gi imal izminatiot period so pretstavnici od evropskite ministerstva za nadvore{ni raboti, vo Evropskata komisija vo Brisel, no i vo Grcija, Vladata vo Makedonija da napravi napori da se postigne optimalno re{enie bez da se napravat golemi ostapki.

"Mora da ima kompromis so Grcija za da se pristapi kon EU, no istovremeno kompromisot mora da bide dovolno privle~en za javnosta vo Makedonija za mnozinstvoto da go prifati", pojasnuva toj.

Analiti~arite za Kapital objasnuvaat deka vakvite inicijativi na Gerald Knaus se pove}e od dobredojdeni so ogled na toa {to doa|aat od li~nost koj e dolgogodi{en prijatel

na Makedonija i eden od najdobrite poznava~i na regionot. Me|utoa tie predupreduvaat deka, vakvite inicijativi }e ostanat samo inicijativi, koi nema nitu da vlijaat na odlukite na EU i NATO, nitu pak }e go promenat stavot na razmisluvawe na rakovodstvoto vo dr`avata.

Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in, iako vakvata poraka na Knaus ja ocenuva kako poraka na "dobra volja" i pove}e od dobredojdena, sepak veli deka vo uslovi koga se znae {to ne ko~i na patot na EU, takvata inicijativa ne mo`e da ni pomogne.

"Site inicijativi na Knaus se ubavi i pove}e od dobredojdeni, no sepak vo diplomatijata tie zna~at samo akt na "dobra volja" koi ne mo`at da promenat mnogu vo odnosite na me|unarodnata scena. Gr~kata diplomatija e tolku sila so dobri mehanizmi {to na Samitot vo Bukure{t vo 2008 ne stopira od vlezot vo NATO, vo uslovi koga najgolemata sila-Amerika ni ja dava{e celosnata poddr{ka- ne{to {to be{e oceneto kako globalno otstapuvawe, a Makedonija izleze kako kolateralna {teta", veli

LONDON NE JA MENUVA VIZNATA POLITIKA ZA MAKEDONIJA

V

elika Britanija ne planira naskoro da gi menuva kriteriumite za patuvawe na makedonskite dr`avjani vo ovaa zemja, nitu pak noviot britanski ambasador }e zapo~ne pregovori za toa pra{awe so Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, se naveduva vo v~era{noto soop{tenie od Britanskata ambasada vo Skopje. “Novata koaliciska vlada vo Velika Britanija }e prodol`i da gi razviva svoite politiki za pove}e pra{awa, vklu~uvaj}i go i pra{aweto za

imigracijata. S$ dodeka se vo primena postojnite politiki, ne mo`eme i ne sakame da {pekulirame za planovite za promena na viznata politika�, se naveduva vo soop{tenieto od Britanskata ambasada.

Republika Makedonija po voveduvaweto na biometriskite paso{i od 19 dekemvri 2009 godina ima liberaliziran vizen re`im so 25 zemji na EU koi se ~lenki na evrozonata i so Island, Norve{ka i [vajcarija.

Na makedonskite gra|ani s$ u{te im se potrebni vizi za patuvawe vo Velika Britanija i Irska koi, iako se ~lenki na

OBELE@ANA DEVETGODI[NINATA OD MASAKROT KAJ QUBOTENSKI BA^ILA

P

red spomen-obele`jeto vo s. Qubanci, posveteno na osumte zaginati pripadnici na ARM vo 2001 godina, venci so sve`o cve}e polo`ija rodninite, delegacii od kabinetot na pretsedatelot Ivanov, od Vladata, od General{tabot na ARM, pretstavnici na politi~kite partii i na nekolku zdru`enija na gra|ani.

Vo imeto na Ministerstvoto za odbrana i na Armijata

na Republika Makedonija na prisutnite im se obrati zamenik-ministerot za odbrana, Emil Dimitriev.

"Ova se momenti so silni emocii, no na{eto odnesuvawe mora da bide racionalno, zatoa {to cenata {to ja platija borcite e nenadomestliva", govore{e Dimitriev.

Semejstvata na zaginatite, vidno revoltirani, ovoj povod go iskoristija za da pra{aat zo{to i po devet godini ne e ras-

EU, ne se del od evroznata i imaat sopstvena vizna politika.

vetlen slu~ajot i s$ u{te ne se znae odgovorniot za ova zlodelo. Dimitriev im odgovori deka se pravi s$ vo zakonskite ramki za da se dojde do odgovori na ovie pra{awa.

Masakrot kaj Qubotenski Ba~ila se slu~i koga tovarno vozilo na ARM na 10 avgust 2001 godina nagazi na dve protivtenkovski mini, pri {to `ivotite gi zagubija osum pripadnici na rezervniot sostav na ARM.

Ru`in.

Univerzitetskiot profesor, Stevo Pendarovski, pak, veli deka nema nikakvo sporewe deka stanuva zbor za dobri inicijativi, koj e dobro iskordiniran i odli~no sorabotuva so instituciite na EU i NATO i sigurno vakvite predlozi ne

gi vadi od rakav. Me|utoa, poso~uva toj, so ogled na toa {to na{eto rakovodstvo nema sluh za inicijativite na Knaus nitu pak nekoja druga inicijativa, vakvite poraki i predlozi najverojatno nema da bidat uspe{ni.

Dijametralno sprotiv stav

5

SDSM: VLADATA DA NE POTGREVA EU I NATO SKEPTICIZAM Potpretsedatelot na SDSM Gordan Georgiev v~era obvini deka vlasta raboti na kreirawe negativnata atmosfera okolu celiot integraciski proces i podgreva NATO i EU skepticizam.

Georgiev go povika premierot Nikola Gruevski javno i nedvosmisleno vedna{ da se ogradi od site stavovi so koi se promoviraat anti NATO i anti EU raspolo`enie.

"Vo niedna situacija nemame slu{nato od premierot Gruevski da se ogradi od takvata atmosfera i promovirani stavovi, re~e me|u drugoto Georgiev, potsetuvaj}i na izjavite na noviot NATO ambasador na Makedonija, Martin Trenevski i na izjavite na pretsedatelot na SMK, Todor Petrov", izjavi Georgiev.

ima porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule koj ne ja sfa}a seriozno porakata na Kanus, u{te pove}e , veli ^a{ule, ova pove}e i {teti na Makedonija.

"Potrebno e Knaus seriozno da go objasni svojot predlog, i prviot i sega ovoj, koj ne e mnogu razli~en od prethodniot, bidej}i vo nitu eden od niv ne dava konkreten predlog za toa kako mo`e da se re{i sporot so imeto.

So ova samo frla magla vo celiot problem i imeto go pretvora za edinstven uslov za vlez vo Unijata.

Toa voop{to ne e taka, a nitu Unijata ne go saka toa", veli ^a{ule.

6 11.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

DODEKA REGIONOT SE POVRZUVA INFRASTRUKTURNO

MAKEDONIJA ZABORAVI DA GRADI PATI[TA Vo izminatite nekolku godini, osven ~etiri regionalni patni pravci i nekolku lokalni, ne e izgraden nitu eden kilometar avtopat. Po nekolku godini najavi za koncesija, avtopatite bi trebalo da po~nat da se gradat duri slednata godina ALEKSANDRA SPASEVSKA

I

380

spasevska@kapital.com.mk

po mnogute najavi za investicii vo patnata infrastruktura i po mnogute ise~eni lenti za po~etok na izgradba na pati{ta, patnata infrastruktura vo dr`avata s$ u{te e vo katastrofalna sostojba. Vo letniot period, koga niz makedonskite pati{ta tranzitiraat iljadnici avtomobili, slikata stanuva poizbistrena - dupki na kolovozot, neobele`ani delnici, nebezbedni tuneli.

I dodeka Makedonija samo se fali {to i kolku }e investira vo patnata infrastruktura, regionot na golemo se povrzuva so avtopati i tro{i milionski sumi za podobruvawe na patnata mre`a.

Vo izminatite nekolku godini bea najaveni stotici milioni evra za izgradba na pati{ta, koncesija na avtopati i na patarini, no dosega osven nekolku regionalni i lokalni pat~iwa ne vidovme pogolema investicija. Od Agencijata za dr`avni pati{ta velat deka dosega se izgradeni i pu{teni vo upotreba samo ~etiri regionalni patni pravci, a do 2012 godina bi trebalo da bide zavr{ena izgradbata i rekonstrukcijata na u{te deset. [to se odnesuva do lokalnite pati{ta, vo poslednite nekolku godini se izgradeni 31 lokalni pati{ta, a vo narednite dve godini bi trebalo da zavr{i izgradbata na u{te 64 lokalni pati{ta. Kaj avtopatite tapkame vo mesto.

Tenderot za koncesija na pati{tata stana istoriski, a spored poslednata izjava na premierot Nikola Gruevski pri se~eweto na lentata za pu{tawe vo upotreba na eden od mnogute lokalni pat~iwa, ako s$ odi spored procedurata, idniot koncesioner bi trebalo da po~ne da gi gradi avtopatite od Koridorot 10 duri na sredinata na slednata godina.

kilometri avtopati vo zemjava ~ekaat na po~etok na izgradba

Informaciiite od Agencijata za pati{ta se deka vo momentov na teren se raboti na deset regionalni patni pravci, me|u koi IlindenKalu|erec, R`ani~ino-Sveti Nikole, Stracin-Probi{tip, Makazi-granica so Grcija, Prilep-Makedonski Brod, Prilep-Krivoga{tani, Prevalec-Smojmirovo, StrumicaDojran, Kolomot-s. Blizansko i Kowsko-Smrdliva voda.

Od Agencijata za pati{ta velat deka do 2012 godina e predvideno da se izgradat 15 regionalni patni pravci.

“Dosega se izgradeni i pu{teni vo upotreba samo ~etiri regionalni pati{ta,

Lakavica-Negotino, StrugaDebar i Kukli{ Bansko, koi bea pu{teni vo upotreba minatata godina, i Davidovo-Rabrovo, pu{ten pred upotreba minatiot mesec.

Vo momentov na teren se raboti na deset regionalni pati{ta. Se planira site koi se rekonstruiraat da bidat zavr{eni, a onie koi se vo celosna izgradba da bidat zavr{eni kon sredinata na 2011 godina.”

SLEDNOTO LETO ]E PO^NE IZGRADBATA NA AVTOPATITE Za koncesijata na avtopatite koja be{e najavena pred dve godini u{te nemame in-

formacija koi kompanii se zainteresirani za da gradat, osven deka se osum. Ministerstvoto za transport i vrski vo naredniot period treba da se izjasni koi od niv }e se kvalifikuvaat za da u~estvuvaat vo koncesija od vakov vid.

Predvideno e 380 kilometri pati{ta, koi treba da se izgradat na nivo na avtopat, da se dadat vo dva paketi.

Vo prviot paket se patnite pravci Kriva Palanka–Romanovce, Kriva Palanka– Stracin, Stracin–Romanovce, Ko~ani–[tip, Miladinovci– [tip i Miladinovci–[tip preku Sveti Nikole, kako

i vr{ewe na rabotite na odr`uvawe, rekonstrukcija, naplata na patarina i koristewe na patnite pravci Miladinovci–Skopje i obikolnicata na Skopje. Vo vtoriot paket se patnite pravci Stenkovec–Blace, Gostivar–]afasan, Gostivar– Bukoj~ani–Ki~evo, Ki~evo– Trebeni{te, Trebeni{te– Ohrid, Trebeni{te–Struga, Struga–]afasan, Struga–Podmoqe i pravecot GostivarTetovo-Skopje. Spored Ministerstvoto za transport i vrski, vkupnata vrednost na koncesijata za dvata paketi iznesuva pribli`no edna milijarda evra, vo vremetraewe

od 35 godini, a pati{tata bi trebalo da bidat zavr{eni za osum godini od sklu~uvawe na dogovorot za koncesija.

Procenkite na Ministerstvoto za transport i vrski se deka do krajot na godinata } e se znae koncesionerot, koj do sredinata na 2011 godina bi trebalo kone~no da po~ne da gradi [TO PRAVAT ZEMJITE VO REGIONOT? Vo me|uvreme, dodeka Makedonija tapka vo mesto, zemjite od regionot, Albanija, Srbija, Kosovo, Bugarija i Grcija, intenzivno rabotat na podobruvawe na patnata infrastruktura i regionalno povrzuvawe, vo koe na{ata zemja e zaobikolena. Grcija vo momentot gradi avtopat {to ja povrzuva zemjata so Albanija na sever i so Bugarija na istok, koj e re~isi gotov. Istata trasa ja gradi i Bugarija. So avtopat zemjata se povrzuva od Grcija kon Romanija i Srbija. I Albanija, isto taka, na golemo go gradi avtopatot kon Grcija. So poseben pat Albanija preku Dra~-Kuks-Morina se povrza so Pri{tina. Zemjata samo minatata godina potro{i pove}e od edna milijarda evra za novi pati{ta, a gotov e i patot od Tirana do Debar, do albanskata granica. Kosovo za dve godini investira{e 1,2 milijardi evra vo nova patna infrastruktura, a prioritet vo momentov e izgradbata na patot do Blace, so granicata so Makedonija. Srbija, pak ,so 1,6 milijardi evra }e gi modernizira svoite pati{ta godinava. ]e izgradi {est novi patni pravci, a prioritet e Koridorot 10 koj vo izminative nekolku godini intenzivno se gradi.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

11.08.2010

7

ZARADI DOCNEWETO NA SUBVENCIITE ZA MLEKO

FARMERITE ]E GO NAMALAT STO^NIOT FOND Zemjodelcite gi ~ekaat parite za predadeno mleko za ~etvrtiot kvartal minatata godina. Niskite ceni na mlekoto i docneweto so subvenciite ve}e predizvikuvaat nedovolna ponuda na surovo mleko na pazarot, {to mo`e da ja ostavi zemjava bez ovoj strate{ki proizvod

D

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

r`avata cela godina docni so isplatata na finansiskata poddr{ka za predadenoto mleko za farmerite, a kako pri~ina za docneweto go naveduvaat rebalansot na buxetot koj be{e napraven pred eden mesec. Zemjodelcite se `alat deka parite od finansiskata poddr{ka im se pove}e od potrebni za nabavka na sto~na hrana, ~ija cena porasna za pove}e od polovina, dodeka otkupnata cena na surovoto mleko e namalena za 10%.

Dr`avnite institucii ne preciziraa koga }e zavr{i isplatata na ovaa tran{a na subvencii.

Proizvoditelite na mleko se `alat deka so vakvite ceni naskoro }e se pojavi nedostig od mleko. Dragi Petrovski, direktor na ZK Pelagonija, koj ja poseduva najgolemata sto~arska farma vo Makedonija, smeta deka so ovie ceni na surovoto mleko makedonskoto farmerstvo nema idnina.

“Niskite otkupni ceni i docneweto na dr`avnata poddr{ka vodat kon namaluvawe na sto~niot fond vo zemjava, a proizvodstvoto na mleko drasti~no }e padne.

Ova se zna~ajni pari za

sekoj proizvoditel na mleko.

Posebno vo vakvi te{ki uslovi koga cenata na mlekoto e 17 denari, sekoja dopolnitelna subvencija e dobredojdena“, veli za "Kapital" Petrovski.

Toj potencira{e deka cenata na sto~nata hrana izminatava godina porasnala za 60%, a cenata na mlekoto se namalila za 15%.

Proizvodstvenata cena na surovoto mleko vo ZK Pelagonija e 25 denari za litar mleko, a samo 11,80 denari ~ini hranata. Mlekarnicite go otkupuvaat mlekoto po 17,5 denari, no prose~nata otkupna cena na mlekoto vo prvoto polugodie be{e 17,15 denari.

Samo za sporedba, na 31 dekemvri 2009 godina cenata na mlekoto bila 19 denari.

So sli~ni problemi se soo~uvaat i individualnite proizvoditeli na mleko.

Mlekarite go otkupuvaat nivnoto mleko po u{te poniski ceni. Prose~nata cena kaj individualnite proizvoditeli se dvi`i okolu 14-15 denari.

“S$ u{te ne sme gi zele parite od finansiskata poddr{ka za predadeno mleko za septemvri 2009 godina. Cela godina ne sme gi dobile ovie pari.

Minatata godina finansiskata poddr{ka za predadenoto mleko za poslednite ~etiri meseci za 2008 godina ja dobivme do april 2009 godina”, veli farmer koj saka{e da

2,5

Denari za litar iznesuva finansiskata podr{ka na dr`avata kon proizvoditelite na mleko

19

Denari bila otkupnata cena na mlekoto na krajot na 2009 godina

11,80 Denari ~ini hranata za proizvodstvo na eden litar mleko

ostane anonimen.

Toj se `ali deka parite od dr`avata mu bile planirani od porano za da nabavi sto~na hrana vo juni, koga e i najevtina, no otkako docnat parite }e mora da prodava del od kravite za da nabavi hrana.

Od Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj potvrduvaat deka im stojat obvrski od 2009 godina i deka pravat napori za da gi isplatat.

“Finansiskata poddr{ka za predadenoto mleko na zemjodelcite ne e isplatena za

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Mlekoproizvoditelite edna godina ja ~ekaat finansiskata poddr{ka od dr`avata ~etvrtiot kvartal minatata godina. Tie pari treba da se isplatat ovaa godina i nie rabotime na nivna isplata”, veli Toni Dimovski, direktor na Agencijata.

Toj potencira deka nalozite za isplata na zemjodelcite se dostaveni do Ministerstvoto za finansii i deka od tamu najavile deka sukcesivno }e se ispla}a finansiskata poddr{ka za predadenoto mleko. Vkupnata suma za subvencii za predadenoto mleko

iznesuva okolu 80 milioni denari. Od tamu kako pri~ina za docneweto go naveduvaat rebalansot na buxetot.

Mlekoproizvoditelite baraat od dr`avata da im gi isplati vetenite pari za da mo`at da pokrijat barem del od tro{ocite za hrana na `ivotnite. Niskite ceni na mlekoto i docneweto so subvenciite ve}e predizvikuvaat nedovolna ponuda na surovo mleko na pazarot.

“Poleka se ~uvstvuva nedostig

od surovo mleko. Do Nova godina o~ekuvam toj nedostig da se zgolemi, no toa nema da predizvika drasti~no pomestuvawe na pazarot”, veli Goran Dabevski, sopstvenik na ko~anskata mlekarnica Osogovo milk.

Toj dodava deka za 10% do 15% e namalena ponudata na mleko od strana na farmerite.

Mlekoproizvoditelite se decidni deka proizvodstvoto na mleko e neisplatlivo i deka }e go namalat sto~niot fond.

8 11.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR MLEKOPROIZVODITELITE POVTORNO “IZMOLZENI” r` avata povtorn o gi izla` a proizvoditelite na mleko.

Za propa|aweto na Svedmilk se pravda{e deka toa e privatna investicija i deka taa nema ni{to so niv, pritoa pravej}i gi zemjodelcite i slepi i gluvi, koi popusto go potsetuvaa premierot na izjavite deka so otvoraweto na mlekarnicata }e se re{el problemot so vi{okot mleko edna{ zasekoga{ i pottikot da odgleduvaat pove}e kravi.

Ovoj pat gi izla`a, ne preku posrednici, tuku direktno so parite {to im gi veti u{te pred edna godina, no od niv nitu traga, nitu glas.

Minatata godina parite za finansiska poddr{ka na zemjodelcite bea isplateni u{te vo maj.

Sekoja prolet koga }e ima vi{ok mleko, mlekarnicite gi odbivaat farmerite so izgovor deka ne im e kvalitetno mlekoto, za da mo`at da uvezat od stranstvo kade {to mlekoto im e poevtino. No, dali ovaa politika ve}e im se vra}a kako bumerang? Dali e mo`no da ostanat bez surovina za prerabotka? Vakvi primeri ima{e Bugarija pred nekolku godini, kade {to farmerite gi zaklaa kravite, dr`avata ostana bez mleko, pa potoa mlekarnicite se pretvoraa vo hemiski pogoni i mle~ni proizvodi sozdavaa po hemiski pat.

Prikazna broj dva: Srbija.

Scenarioto na namaluvawe na cenata na mlekoto od strana na mlekarnicite i niskite subvencii od dr`avata ve}e se poka`a kobno i za Srbija. Tamo{nite polici za mleko ve}e se prazni i se ~uvstvuva nedostig, a gra|anite {etaat od prodavnica vo prodavnica i si gi vra}aat gorkite spomeni od vremeto na Slobodan Milo{evi}, koga be{e umetnost da stigne{ do litar mleko. Dali toa treba da ni se slu~i i nam za da sfatime deka poseriozno treba da &

POPULISTI^KA VARIJANTA NA KEJNZ o minatonedelnata kolumna vo "Kapital" zboruvavme za glavnite stolbovi za izlez od ekonomskata kriza. Ona {to go pravi makedonskata Vlada navidum e primena na kejnzijanskiot koncept.

Klu~niot zbor e navidum.

Da vidime zo{to e toa taka, no da go iskoristime momentot i da ka`eme ne{to pove}e za Kejnz.

Xon Majnard Kejnz e grandiozno ime vo svetot na ekonomijata. Eden od nekolkuminata koi vo tolku golema mera vlijaele ne samo na razvojot na nekoja nauka, tuku i na kreiraweto na politikite na vladite, a so toa i na sekojdnevniot `ivot na milioni lu|e. Toj ima markantna `ivotna storija. Angli~anec, roden vo 1883 godina, obrazovanieto go steknal na Univerzitetot Kembrix, otiden so namera da studira matematika, a ne ekonomija. Istori~arite go opi{uvaat kako aroganten i sarkasti~en, bezmilosen i direkten vo kritikite. Bil o`enet so ruska balerina i va`el za qubitel na umetnosta, bil kolekcioner na umetni~ki dela. Iako go promeni svetot so svojata ekonomska teorija, pove}e zadovolstvo nao|al vo prakti~nata primena otkolku vo teoretskite dlabo~ini na ona za {to se zalagal. Predaval na Kembrix, no rabotel i vo Ministerstvoto za finansii, a gi sovetuval i politi~arite.

Kejnz stana svetski poznat po negovata kniga "Op{ta teorija za vrabotenosta, kamatata i parite" objavena vo 1936 godina, so koja ekonomskata teorija dobi nova makroekonomska ramka za analiza. Za ovaa kniga poznatiot ekonomist Samuelson napi{a: “Toa e lo{o napi{ana kniga, lo{o organizirana. Sekoj laik koj ja kupil knigata, namamen od porane{nata reputacija na avtorot, e

V

D

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

prijdeme na ovaa granka?

Za prv pat godinava ostanavme bez mle~na kriza i site se raduvaa: i mlekarite i vlasta. Ne deka vi{ocite mleko i negovoto isturawe se dobra rabota, no drugiot ekstrem treba{e da gi otrezni politi~arite za sostojbata deka e namaleno proizvodstvoto na mleko.

Mnogu ekonomski granki denes se uni{teni blagodarenie na kratkovidnosta na politi~arite. Dali na red dojde i proizvodstvoto na mleko? Ne smee{e dr`avata da si dozvoli da gi zadocni subvenciite vo vreme koga zemjodelcite treba da nabavuvaat hrana za pretstojnata zima.

Dokolku ne uspeat da obezbedat hrana, tie }e mora da gi prodavaat kravite i zamina vo “aut” u{te edna sto~arska granka.

Dali treba da ~ekaat izbori za da gi dobijat vetenite pari? Ako e taka, ostanaa bez pari. Da ima{e izbori, problemot }e se re{e{e mnogu lesno. ]e se pu{tea pari za lozarite, za proizvoditelite na p~enica, za jabolkarite, pa mo`ebi }e dobieja ne{to i mlekoproizvoditelite. No, kako {to trgnala rabotata, zemjodelcite }e treba da ja ~ekaat 2012 godina koga se slednite izbori, samo se pla{am dotoga{ da ne ne ostane ni{to od makedonskiot sto~en fond.

izla`an za dadenite 5 funti... Knigata e arogantna, so lo{ karakter, polemi~na i ne preterano dare`liva vo odgovorite... Nakuso, toa e delo na genij.”!!!!!

Vo {to e goleminata na Kejnz? Vo negovata poenta deka celosna vrabotenost vo ekonomijata ne mo`e da se postigne sama po sebe, deka dolgotrajni recesii se mo`ni i deka dr`avata preku aktivna fiskalna politika treba da go nadomesti delot od vkupnata pobaruva~ka {to nedostiga.

Pritoa, edna od glavnite poenti na Kejnz e deka nema avtomatizam vo vrskata me|u {tedeweto i investiciite. Dotoga{, ekonomskata {kola na klasi~arite smeta{e deka naselenieto del od prihodot tro{i, a del {tedi. Ako naselenieto odlu~i da go zgolemi delot za {tedewe, toga{ pomalku }e tro{i, pobaruva~kata za stoki i uslugi }e se namali i toa }e vlijae nepovolno na ekonomijata. Pritoa, klasi~arite velat deka zgolemenoto {tedewe na naselenieto (vo banka) }e zna~i pove}e depoziti vo bankite, {to pri promenlivi kamatni stapki }e gi pottikne bankite da gi namalat kamatnite stapki na kreditite. Zaradi toa biznismenite pove}e }e zemaat krediti od bankite i }e investiraat. So toa, spored klasi~arite, investiciskata potro{uva~ka na firmite }e spre~i dolgotrajna recesija. Nasproti ova, Kejnz veli deka motivite na naselenieto za {tedewe i motivite na firmite za investirawe se sosema razli~ni i pod vlijanie na razli~ni faktori, i zatoa e nerealno da se o~ekuva ramnote`ata da se vospostavi sama po sebe, isklu~ivo preku kamatnata stapka. Namalenata vkupna pobaruva~ka, predizvikana od zgolemenoto {tedewe, mo`e da se nadomesti so aktivna fiskalna politika

od strana na dr`avata, preku pottikot {to go dava tro{eweto na dr`avata.

Vo 1933 godina Kejnz go sovetuva amerikanskiot pretsedatel Ruzvelt deka za izlez od najgolemata svetska ekonomska kriza treba da pokrene golemi dr`avni programi, {to }e zna~at tro{ewe na dr`avata. Pritoa, Kejnz veli: “Nadvor e od mojot delokrug da odberam konkretni celi za tro{ewe.

No, prioritet treba da se dade na onie {to se golemi i mo`at brzo da se zavr{at, kako {to e, na primer, ... `eleznicata”.

Toa e teoretskata podloga na fiskalniot stimul {to mnogu zemji go primenija i vo sega{nata ekonomska kriza. Kejnz ne se pla{i od deficitot {to }e se pojavi zaradi tro{eweto na dr`avata pri recesija.

Toj veli deka buxetot }e se izbalansira vo tekot na delovniot ciklus. Koga }e & odi dobro na ekonomijata, }e porasnat i buxetskite prihodi. Toa zna~i buxetski deficit vo recesija, a buxetski suficit pri ekspanzija.

Tuka doa|a pra{aweto za Vladata na premierot Gruevski. Zo{to vo 2008 godina, koga prihodite vo buxetot go natfrlija inicijalno planiranoto za 7,7 milijardi denari ili za 6%, godinata ne zavr{i so suficit, tuku so buxetski deficit od 3,8 milijardi denari ili 1% od BDP? Vakviot buxetski deficit ne e kreiran zaradi kapitalni investicii, bidej}i tie vo 2008 godina bea poniski od inicijalno planiranite za re~isi 1,5 milijardi denari. Vo godinite koga ima{e rast voop{to nema{e buxetski suficit (2008 godina) ili toj ne be{e dovolno golem (2007 godina) za da se sozdade osnova da & se pomogne pove}e na ekonomijata vo te{kite godini

M-rr ZORAN JOVANOVSKI potpretsedael potpre r tsedael na SDS SDSM D M

(2009 i 2010 godina).

Pritoa, vo te{kite godini se kreira{e deficit vo buxetot, no ne za onie celi {to navistina mnogu }e & pomognea na ekonomijata, bidej}i vo rebalansite na buxetot `rtva na krateweto bea najmnogu kapitalnite investicii.

Zaklu~ok, pogre{nite potezi na ovaa Vlada vo dobrite vremiwa firmite i gra|anite gi ~uvstvuvaat vo lo{ite vremiwa. Zatoa, makedonskata Vlada avtenti~no ja primenuva kejnzijanskata doktrina samo kaj `elbata vo uslovi na recesija da se pottikne ekonomijata so zgolemeno tro{ewe na dr`avata i preku kreirawe buxetski deficit, no rabotata zavr{uva tuka. Namenata zaradi koja e kreirana dupkata vo buxetot i nekonzistentnata fiskalna politika vo tekot na delovniot ciklus go devalviraat pristapot na Vladata. Nakuso, kako i za mnogu drugi raboti povrzani so ovaa Vlada, vsu{nost, gledame nejzina populisti~ka varijanta na kejnzijanizmot.

Na krajot, u{te eden detaq za Kejnz. Obi~no se veli ako si tolku pameten i tolku mnogu znae{ za parite, zo{to ne si bogat? Ova ne va`i za Kejnz. Na listata na site poznati ekonomisti, toj e vtor. Samo David Rikardo zarabotil pove}e pari od Kejnz.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,400 2,395 2,390 2,385 2,380 2,375 2,370 2,365 2,360 2,355

MBI 10

04/08/10

05/08/10

2,590

06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

109.80

2,580

109.60

2,570

109.40

2,560

109.20

2,550

109.00

2,540

108.80

2,530

108.60

2,520

108.40

2,510

108.20

10/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

04/08/10

05/08/10

06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

OMB

04/08/10

10/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

06/08/10

08/08/10

10/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

[TO PREPORA^UVAAT MAKEDONSKITE INVESTICISKI SOVETNICI

FINANSII, FARMACIJA I GRADE@NI[TVO NAJSIGURNI ZA VLO@UVAWE

17.03.2010 9

Investiciskite sovetnici kaj nas smetaat deka najdobro e da se investira vo akcii na kompanii {to ostvarile dobri rezultati i koi {to pripa|aat na industriski sektori koi se strate{ki ili se nositeli na bruto- doma{niot proizvod

S

9

11.08.2010

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ilno vlijanie vrz dvi`eweto na cenite na akciite imaat i performansite na odredena industrija ili sektor od ekonomijata na koj mu pripa|a odredena kompanija.

Slu~uvawata vo makedonskata ekonomija vo pogled na industriskoto proizvodstvo i trgovskata razmena i toa kako vlijae vrz interesot za akciite na odredeni kompanii.

Investiciskite sovetnici smetaat deka najdobro e da se investira vo akcii na kompanii koi ostvarile odli~en sopstven performans i koi mu pripa|aat na industriski sektori koi se strate{ki, vo podem ili se nositeli na bruto-doma{niot proizvod kako na primer grade`ni{tvoto, no i vo Makedonski telekom koj e odli~no pozicioniran na doma{niot pazar.

Spored niv naj~esto ovie kompanii mu pripa|aat na finansiskiot sektor kako {to se bankite koi se strogo regulirani od strana na NBRM, potoa tuka vleguvaat golemite grade`ni kompanii koi rabotat na kapitalni proekti i kompaniite koi im pripa|aat na farmacijata za koja analiti~arite smetaat deka bele`i najmali oscilacii i vo dobri i vo lo{i ekonomski uslovi na dr`avata.

So ogled na momentalnata kondicija na na{ata ekonomija, dokolku nekoj saka da kupuva akcii, toga{ najsigurno e da investira vo akciite na

DNEVEN PROMET OD 50 ILJADI EVRA

R

kompaniite koi pripa|aat na ovie sektori.

Potvrda za toa se i ostvarenite prometi za prvoto polugodie od godinava kaj akciite na Komercijalna banka i Alkaloid koi i ponatamu ostanuvaat najinteresni akcii za trguvawe kaj makedonskata berza.

Akcijata na Komercijalna banka za prvite {est meseci od godinava ima ostvareno promet od okolu 228,06 milioni denari dodeka kaj akcijata na Alkaloid toj iznesuva okolu 170,47 milioni denari.

Pokraj niv so golem ostvaren promet mo`e da se pofali i akcijata na Granit koj za prvite {est meseci iznesuva{e

okolu 99,4 milioni denari.

Site tri pogorenavedeni akcii im pripa|aat tokmu na sektorite finansii, farmacija i grade`ni{tvo i vleguvaat vo grupata na deset najlikvidni hartii od vrednost.

Sli~en e trendot i na svetskite berzi. Zaklu~no so ovaa nedela najdobri performansi poka`uvaat industriskite sektori kaj farmacijata, finansiskite industrii osobeno bankarskiot i osiguritelniot sektor, tutunskata industrija, industrijata na naftata i naftenite derivati.

Spored misleweto na investiciskite sovetnici so koi razgovaravme na ovaa tema, so ogled na slabite rezul-

tati koi na{ata ekonomija gi postignala vo izminative nekolku meseci od godinava mnogu e te{ko da se odredi od koja kompanija e najdobro da se kupuvaat akcii, a od koja da se prodavaat.

Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika na Makedonija, za prvite pet meseci od 2010 godina industriskoto proizvodstvo bele`i pad od nekoi 7,5% vo odnos na istiot period od lanskata godina. Vo takva situacija mnogu e bitno sledeweto na kompaniite poedine~no, a ne sektorski bidej}i, sepak razli~ni kompanii od ist sektor mo`e da imaat sosema razli~ni delovni rezultati.

azo~aruva~ki den na trguvawe vo ramkite na Makedonska berza.

Na v~era{noto trguvawe edvaj bea realizirani 54,9 iljadi evra {to vo sporedba so denot prethodno e pomal promet za re~isi 6 pati.

Obvrznicite, momentalno glavnoto gorivo na doma{nata berza, izostanaa vo v~era{noto trguvawe. So niv v~era be{e ostvaren promet od okolu 247 iljadi denari {to e mnogukratno pomal iznos otkolku prethodniot den. Najinteresni za investitorite v~era bea deviznite vlogovi so vkupno ostvaren promet od 105 iljadi denari.

Akcijata na Komercijalna banka, najprivle~na za trguvawe v~era. Od nea bea istrguvani vkupno 264 akcii so vrednost od 863 iljadi denari.

Berzanskite indeksi ja prekinaa serijata od prethodnite denovi. Za razlika od prethodniot den, v~era osnovniot berzanski indeks MBI-10 i indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID zabele`aa rast na nivnite vrednosti. MBI-10 ja zgolemi svojata vrednost za 0,25% vo odnos na vrednosta od po~etokot na v~era{noto trguvawe. Denes MBI-10 }

e go zapo~ne trguvaweto so vrednost od 2376,81 indeksni poeni. So nova povisoka vrednost vo odnos na prethodniot den, dene{noto trguvawe }e go otpo~ne i indeksot MBID. V~era ovoj indeks go zavr{i denot so vrednost od 2544,25 indeksni poeni po rastot od 0,13% vo odnos na prethodniot den.

Indeksot na obvrznici OMB ja prekina nekolkudnevnata uspe{na serija na rast.

V~era negovata vrednost se spu{ti na 108,85 indeksni poeni {to pretstavuva pad od 0,67% vo odnos na negovata vrednost, den prethodno.

I pokraj rastot na indeksite, v~era brojot na hartiite od vrednost koj zabele`aa pad na svojata cena povtorno be{e pogolem od onoj na dobitnicite. Nivniot broj v~era iznesuva{e 9 hartii od vrednost me|u koj najgolem pad be{e registriran kaj akcijata na vinarnicata Popova Kula i toa za 4,55%. Kako dobitnici bea registrirani 5 hartii od vrednost pri {to najgolem rast be{e registriran kaj akcijata na Komercijalna banka i toa za 1,25%. Bez promena vo cenata bea registrirani 3 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,742,419.49

1.65%

-4.90%

-6.51%

-1.97%

1.34%

8/3/2010

330,600

Илирика ГРП

20,362,945.55

1.75%

-0.16%

0.27%

1.61%

6.35%

8/3/2010

0.37

480,195

Иново Статус Акции

16,445,620.03

-0.32%

-1.88%

-11.87%

-12.02%

-7.22%

8/9/2010

415.00

0.1

242,360

KD Brik

23,230,941.74

1.50%

5.63%

10.85%

7.30%

16.80%

8/9/2010

0.00

0

0

KD Nova EU

21,722,614.36

0.06%

-5.81%

-5.65%

-4.95%

7.14%

8/9/2010

КБ Публикум балансиран

26,410,398.84

2,00%

0,22%

-2,89%

-0,75%

0.59%

8/9/2010

%

Комерцијална банка Скопје

3,269.70

1.25

863,200

Тутунска банка Скопје

3,800.00

1.1

Алкалоид Скопје

3,872.54

Македонски Телеком Скопје 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Попова Кула Демир Капија

10.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

10.08.2010 Просечна цена (МКД)

Цементарница УСЈЕ Скопје

%

Износ (МКД)

21

-4.55

46,200

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

14648

-2.99

58,592

Бетон Скопје

7311

-2.52

51,177

Топлификација Скопје

3675

-0.66

147,000

ХВ

26,834.33

-0.61

161,006

ALK (2009)

Макпетрол Скопје

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

10.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

10.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,872.54

390.18

9.93

0.88

54,562

7,311.00

341.43

21.41

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

619.96

105.83

5.86

0.62

2,014,067

3,269.70

533.81

6.13

0.95

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009) MPT (2009)

112,382

26,834.33

/

/

0.75

3269.7

1.25

863,200

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

3872.54

0.37

480,195

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

3800

1.10

330,600

STIL (2009)

14,622,943

180.00

0.11

1,627.79

2.51

Гранит Скопје

619.96

-0.01

286,421

TPLF (2009)

450,000

3,675.00

61.42

59.84

1.08

Индустриски ладилник Тетово

215.00

0.00

262,300

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

/

/

0.30

Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје Тутунска банка Скопје

10.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници

% на промена

4,028

10

35,639

30

-18.00

39,666

40

-87.29

обични акции

15,285

14

38.22

Вкупно Редовен пазар

15,285

14

38.22

54,951

54

-83.00

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-98.50

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 10.08.2010)

10 11.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

UNI BANKA SO DOBIVKA OD 11,1 MILIONI DENARI VO PRVOTO POLUGODIE

NI banka go zavr{i U vtoriot kvartal od godinata so pozitivni

rezultati vo raboteweto.

Spored soop{tenieto od bankata, vo vtoroto trimese~ie vkupnite bankarski prihodi na bankata iznesuvaat 1.328 milioni denari, {to pretstavuva porast od 34,89% vo sporedba so juni 2009 godina koga iznesuvale 978,9 milioni denari. "Neto-ak-

tivite vo juni 2010 godina dostignuvaat nivo od 9.478 milioni denari, {to zna~i porast na istite za 7,7% vo odnos na juni 2009 godina koga iznesuvale 8.746 milioni denari" se veli vo soop{tenieto od bankata. Vo istiot period porasnale i depozitite na klientite za 13,8%, {to se dol`i isklu~ivo na porastot na depozitite na naselenie. Vo periodot

od mart 2009 godina do mart 2010 godina tie se zgolemile za 18,6%.

Zgolemuvawe e zabele`ano i kaj brojot na klienti koj od juni 2009 godina do juni 2010 godina porasnal za 9,24%, kako i vkupniot broj izdadeni karti~ki porasnal za 9,3%.

Dobivkata na bankata vo prvite {est meseci od godinata iznesuva 11,1 milioni denari.

ZNA^ITELNO ZGOLEMENA PRODA@BATA NA PRASKI VO ROSOMAN

Rosoman praskite se Vna oprodavaat intenzivno, sedum otkupni punktovi,

no i na kvanta{kiot pazar, velat dopisnicite od ovoj kraj. Dnevno okolu 200 toni se izvezuvaat vo Rusija, Ukraina i Norve{ka. Cenata za kilogram, zavisno od sortata, e 25 do 35 denari. Poradi dobrata pe~alba od proizvodstvoto na praski vo ovoj region sekojdnevno niknuvaat

novi nasadi. I lozarite s$ po~esto odlu~uvaat planta`ite so lozja da gi zamenat so praski, zatoa {to grozjeto ne im se pla} a i po nekolku godini od berbata. Op{tinata raspolaga so desetina ladilnici za ~uvawe na ovo{jeto. S$ pove}e `eni nao|aat sezonska rabota vo pogonite za kalibrirawe, {to e samo eden od uslovite za izvoz.

Spored lokalnata samou-

prava, `itelite na Rosomansko s$ pove}e sadat sliva sli~na na praska koja se plasira na stranskite pazari po 45 denari.

Drvcata od ova ovo{je bile doneseni od Grcija, a potoa masovno se kalemele tuka, veli gradona~alnikot, Stojan~e Lazov. Vo Rosoman e isklu~itelno mal brojot na vraboteni lica. Re~isi site `iveat od odgleduvaweto praski.

ZAGREB^ANITE PLA]AAT NAJMNOGU, A CRNOGORCITE NAJMALKU ZA EDEN ^AS

SKOPJE VE]E NEMA NAJEVTIN PARKING VO REGIONOT Vo zemjite od regionot najgolemi izdatoci za parkirawe imaat `itelite na Zagreb, dodeka podgori~ani imaat najmala cena za eden ~as parkirawe vo centarot na gradot i so edna prose~na plata mo`at da go ostavat voziloto celi 950 ~asa. So edna prose~na makedonska plata, eden avtomobil bi mo`el da ostane 475 ~asa na nekoi od centralnite skopski parkinzi ALEKSANDRA SPASEVSKA

A

igor@kapital.com.mk

ko za parkirawe potro{ite edna cela prose~na plata, va{iot avtomobil vo nekoj od centralnite skopski parkinzi bi mo`el da ostane 475 ~asa.

Sporedeno so zemjite vo regionot najgolemi izdatoci za parkirawe imaat `itelite na Zagreb, dodeka pak Crnogorcite imaat najevtin ~as za parking.

Spored istra`uvaweto koe go napravi belgradskata kompanija Koliers Interne{nl za edna prose~na plata vo centarot na Qubqana mo`e da se platat 940 parking- saati, a vo Zagreb e najskapo. Vo centarot na glavniot grad na Hrvatska eden ~as parkirawe ~ini 1,5 evra i so edna prose~na plata mo`ete da parkirate samo 490 ~asa.

Sli~ni na makedonskite se cenite na parkirali{tata vo Belgrad. Eden ~as za parkirawe vo nekoja od gradskite gara`i vo Belgrad ~ini 80 evrocenti i so edna prose~na plata, voziloto mo`e da ostane 460 ~asa. Vo zemjite od regionot najmali tro{oci za parking imaat Crnogorcite. Vo centarot na Podgorica eden ~as na nekoja od gradskite gara`i iznesuva 50 evrocenti i so prose~na plata, eden podgori~anec mo`e svoeto vozilo da go parkira celi 950 ~asa.

30-50% poskapeno parkiraweto vo Skopje od po~etokot na godinata

Cenite pak vo Belgrad se sli~ni kako vo Makedonija, no prose~nata plata kaj nas e najmala vo sporedba so drugite zemji vo regionot, iako tamu prose~nata plata e povisoka otkolku kaj nas. No, iako cenata po saat za parking vo Qubqana e za 30 evro-

centi pogolema otkolku vo Skopje, za Makedoncite parkiraweto e zna~itelno pogolem izdatok otkolku za `itelite na Qubqana. Duri i vo sporedba so Zagreb kade {to parkingot za eden ~as e dvojno poskap za razlika od nekoi od glavnite skopski gara`i, skopjani

za parkirawe pobrzo bi ja potro{ile svojata prose~na plata, za razlika od zagrep~anite.

Spored ova istra`uvawe, parkingot vo Skopje ne e najevtin, sporedeno so zemjite vo regionot.

Na po~etokot na minatata godina, parkiraweto vo centarot na Skopje

poskape od 30-50%. Cenata na parkingot vo Skopje vo poslednite nekolku godini kontinuirano se zgolemuva. Spored poslednoto poskapuvawe na po~etokot na minatata godina za eden ~as vo nekoj od parkinzite vo strogiot centar na Skopje, voza~ite treba da platat

45 denari za da go ostavat svoeto vozilo. Objasnuvaweto od JP Gradski parking za povisokata cena na parkiraweto ima za cel da gi pokrie tro{ocite na sistemot za zonsko parkirawe i da go regulira prilivot na avtomobili vo strogiot centar na gradot.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

11.08.2010

11

JU@EN POTOK PO @ELBA NA TADI] I BORISOV

SRBIJA I BUGARIJA PRAVAT SMETKA BEZ KR^MAR Moskovskiot dneven vesnik "Komersant" pi{uva deka i pokraj protiveweto na Gasprom, minatiot vikend Boris Tadi} i Bojko Borisov se dogovorile Ju`en potok od Bugarija da vleze vo Srbija od kaj Dimitrovgrad

P

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, potvrdi za srpskite mediumi deka za gasovodot Ju`en potok pregovaral so premierot na Bugarija, Bojko Borisov.

Toj preciziral deka za nego li~no podobro mesto za vleguvawe na gasovodot vo Srbija pretstavuva Dimitrovgrad, za {to se zalaga i Srbija, no kone~nata odluka }e bide donesena vo konsultacija so bugarskite i ruskite partneri.

Tadi} dodava deka s$ u{te se vo igra i Dimitrovgrad i Zaje~ar, kako mesta kade {to mo`e da vleze gasovodot, no preciziral deka i vo slu~aj gasovodot da vleguva od Zaje~ar nema da bide zapostavena ju`na Srbija, bidej}i }e se prodol`i so nejzinata gasifikacija.

Pretsedatelot na Srbija smeta deka, sepak, bi bilo pokorisno gasovodot vo Srbija da zapo~ne kaj Dimitrovgrad, bidej}i na toj na~in, kako {to i samiot soop{til, “so eden tro{ok polesno mo`e da se izvr{i gasifikacija na pogolema teritorija od

zemjata”.

Dogovorot me|u Srbija i Bugarija okolu trasata na Ju`en potok ekstremno neblagonakloneto go prifatija moskovskite mediumi.

Dnevniot vesnik "Komersant" vo statijata so naslov “Ju`en potok, zaobikoluvaj} i go Gasprom” pi{uva deka i pokraj protiveweto na Gasprom, minatiot vikend pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi} i premierot na Bugarija, Bojko Borisov, se dogovorile Ju`en potok od Bugarija da vleze vo Srbija kaj gradot Dimitrovgrad.

Vesnikot naveduva deka Belgrad od samiot po~etok bil zainteresiran za takvata trasa, no ne mo`el da go ubedi Gasprom, pri {to se obidel da gi ostvari svoite nameri i da izdejstvuva preku Sofija, koja do neodamna ja ucenuvala Moskva za nevleguvaweto na Ju`en potok.

“Srpsko-bugarskiot dogovor okolu gasovodot Ju`en potok samo na prv pogled se odnesuva na ovie dve zemji.

Vo su{tina toj se odnesuva na interesite na site klu~ni u~esnici vo ovoj proekt, a pred s$ na Gasprom”, stoi vo statijata na "Komersant".

"Komersant", povikuvaj}i se

na srpski izvori, tvrdi deka iako trasata za gasovodot vo Srbija ne e kone~no utvrdena, me|u Moskva i Belgrad postoi preliminaren dogovor gasovodot da vleze vo Srbija preku Zaje~ar. Za toa, kako {to naveduva "Komersant", insistiral pred s$ Gasprom, smetaj}i deka toa e poevtina varijanta.

Belgrad be{e zainteresiran za vleguvawe na gasovodot okolu Dimitrovgrad, bidej}i toga{ toj bi pominuval niz celata teritorija na Srbija, dodeka so “zaje~arskata varijanta” bi bil otse~en celiot ju`en del na zemjata, zaedno so Ni{.

"Komersant" pi{uva deka Rusija edvaj ja ubedila Bugarija da u~estvuva vo proektot Ju`en potok i deka Moskva za toa morala da napravi zna~ajni otstapki. [efot na gasnata asocijacija na Srbija, Vojislav Vuleti}, izjavil za "Komersant" deka “Bugarija gi ima adutite koi Srbija gi nema”.

VO GASPROM NE SE MNOGU POTRESENI "Komersant" naveduva deka vo Gasprom srpsko-bugarskiot dogovor “ne ostanal nezabele`an, no ne predizvikal posebna zagri`enost vo

JAT SUDSKI BARA VRA]AWE NA IMOTOT VO HRVATSKA

O

tkako od Srbija neodamna izvestija za vra}aweto na imotot vo sopstvenost na INA vo vrednost od 207 milioni evra, srpskite kompanii zapo~naa proces za vra}awe na nivniot imot vo Hrvatska. Vrednosta na sredstvata neoficijalno se procenuva na dve milijardi evra.

Kompaniite koi posegnaa po sredstvata se Geneks, Ni{, Ineks, Jat Ervejs, Simpo, @elezni~ka Srbija

i Karneks. Od JAT tvrdat deka nivniot imot e vreden 70 milioni evra, a sega go koristi aviokompanijata Kroacija Erlajns.

Popis na imotot dostavile i srpskite `eleznici, a pred nekolku godini popis dostavi i Geneks. Pobaruvawata na Ni{ se procenuvaat na pove}e od 400 milioni evra, vo koi se presmetani i sredstvata za izgradba na naftovodot Janaf. Karneks, ~ij sopstvenik e britanskiot inves-

ticiski fond A{more, najavuva deka }e bara i vra}awe na magacinite i prodavnicite vo Rieka, Split i Zagreb.

JAT Ervejs ve}e podnese tu`ba protiv Hrvatska i Kroacija Erlajns, no s$ u{te nema dobieno odgovor.

Od Kroacia Erlajns velat deka nemaat dobieno tu`ba od JAT i deka ne mo`at da ja komentiraat informacijata, izvestuva „Poslovni dnevnik”.

NAD 15% OD PRODAVNICITE VO ATINA ZATVORENI PORADI RECESIJA

O

kolu 15% od buticite i prodavnicite vo regionot na Atina bile zatvoreni vo poslednive nekolku meseci poradi krizata vo zemjata, poka`uva istra`uvaweto na Nacionalnata konfederacija na gr~kite trgovci (ESEE).

Vo glavnite trgovski ulici vo centarot na gr~kiot glaven grad bile zatvoreni

17,2% od vkupno 3.241 prodavnici, poka`a studijata sprovedena na krajot od juli.

Ovoj problem, koj se objasnuva so namalenata kupovna mo} na naselenieto i zadol`uvaweto na trgovcite, e osobeno za centralnite ulici vo Stadiu i Panespistimiu, kade {to bile zatvoreni 25 i 20% od prodavnicite,

precizira istra`uvaweto.

Duri 11% od prodavnicite vo Pirea bile zatvoreni, a nad 17% vo Marusi, Kifisija, Kolanaki, Halandri i Nea Joni.

Prethodnite istra`uvawa poka`aa deka 100.000 trgovski rabotnici ja zagubile rabotata poradi ekonomsko-finansiskata kriza vo izminatite nekolku meseci.

HRVATSKA PREPLAVENA SO LA@NI LEKOVI ZA IMPOTENCIJA

N

ajprodavani lekovi na crniot pazar vo Hrvatska se onie za lekuvawe na erektilnata disfunkcija, odnosno impotencija.Ovoj zaklu~ok na hrvatskite lekari i istra`uva~i, go objavi amerikanskiot portal Sekjuring Farma (Securing Pharma) koj se zanimava so bezbednosta na nabavuvaweto na lekovi.

Na portalot ponatamu se veli deka vo Hrvatska ne e zabele`ano {vercuvawe na lekovi vo ovlastenite sinxiri za nabavka, no na crniot pazar se nao|aat lekovi so poteklo od drugi zemji bez odobrenie za pu{tawe vo promet.

Naj~esto toa se lekovite za impotencija Sildenafil, Tadalafil i Vardenafil.

Vo ramki na istra`uvaweto, hrvatskite eksperti ispitale i zaplenile 26 lekovi vo ilegalen sinxir, nameneti za lekuvawe na erektilna disfunkcija.

So analizata e utvrdeno deka 13 od 26 primeroci imale otstapki od deklariraniot sostav, a dva od niv voop{to ne sodr`ele vardenafil.

17.03.2010 11 kompanijata”.

“Kone~nata trasa na gasovodot Ju`en potok }e bide utvrdena vrz tehni~ko-ekonomski osnovi”, izjavile od Gasprom za "Komersant", dodavaj}i deka tie osnovi momentalno se razgleduvaat vo Gasprom.

So toa vo kompanijata, sudej}i po s$, poa|aat od toa ostanatite u~esnici vo Ju`en potok da mo`at da se dogovaraat me|usebe za {to bilo, no, sepak, posledniot zbor vo izborot na trasata seedno da ostane za ruskiot monopol.

Me|utoa, na Gasprom nema da mu bide ednostavno da se bori so usoglasenata pozicija na dvata partneri, vo ovoj slu~aj na Srbija i Bugarija.

Zatoa, iako balkanskiot del od Ju`en potok ve}e po~nuva da stanuva realnost, borbata okolu gasovodot s$ u{te

pretstoi, zaklu~uva ugledniot moskovski vesnik.

Me|unarodniot i regionalen gasovod Ju`en potok, so trasa po dnoto na Crnoto More, od ruskiot do bugarskiot del na bregot, a potoa so dva kraci kon Grcija i Italija, odnosno Srbija i drugite dr`avi od centralna Evropa, na teritorijata na Srbija treba da bide dolg okolu 450 kilometri.

Samo so izgradba na infrastrukturata za delot na Ju`en potok vo Srbija, spored procenkite na ekspertite, } e bidat vlo`eni okolu 700 milioni evra, dodeka za izgradbata na celiot gasovod }e bidat iskoristeni pove}e od 8 milijardi evra.

So realizaciajta na ovoj proekt, kako {to izjavil generalniot direktor na kom-

panijata Srbijagas, Du{an Bajatovi}, Srbija }e stane regionalen energetski centar, dodeka pozicijata na zemjata vo geopoliti~ka smisla }e bide zna~itelno popovolna od denes.

Izgradbata na prvata i vtorata faza od Ju`en potok, spored predviduvawata na ruskite eksperti, treba da bidat zavr{eni do krajot na 2017 godina.

Se smeta deka kapacitetot na gasovodot }e bide na nivo od okolu 63 milijardi kubni metri gas godi{no, {to e pribli`no ednakvo na polovina od sega{nite propi{ani kapaciteti na me|unarodniot gasovod preku koj Rusija, preku teritorijata na Ukraina, go dostavuva ovoj zna~aen energens do evropskite kupuva~i.

12 11.08.2010 NEOPHODNI SE 500.000 EVRA ZA CRNOGORSKO DR@AVJANSTVO

K

ako del od kvalifikaciskiot proces za dobivawe crnogorsko dr`avjanstvo, zainteresiranite }e mora da investiraat najmalku 500.000 evra vo Crna Gora. Del od sredstvata } e bidat direktno uplateni na dr`avna smetka, objavi crnogorskata vlada na svojata veb-stranica. Promenata na kriteriumite za dobivawe dr`avjanstvo se objasnuva so sli~nata takva praktika vo

Avstrija, Kanada i SAD, so cel da se privle~at bogati stranski investitori.

So toj poteg, Crna Gora saka da pottikne golemi kompanii da gi prefrlaat sedi{tata na nivnite firmi vo dr`avata i da vovedat novi tehnologii, inovacii da go unapredat transferot na neophodni poznavawa i ve{tini i da sozdadat novi mo`nosti za vrabotuvawe.

Vladata }e sorabotuva so na-

BALKAN BIZNIS POLITIKA SE PRODAVAAT 75% OD TELEKOM KOSOVO jpoznatite svetski advokatski firmi kako i konsultantski kompanii za da se sozdadat uslovi, a mo`nosta za dobivawe crnogorsko dr`avjanstvo da se dade na onie biznismeni koi imaat nesporna i kredibilitetna biznis-biografija so {to }e se pridonese za razvoj na crnogorskata ekonomija.

Crna Gora go zadr`uva diskreciskoto pravo vo slu~aj i na pozitivni mislewa da odbie da dade dr`avjanstvo.

M

inisterstvoto za ekonomija i finansii na kosovskata vlada objavi povik za u~estvo na tenderot za proda`ba na akciite na Telekom-Kosovo.

Vladata odlu~ila da prodade 75% od akciite, dodeka po{tenskata slu`ba odlu~ila celosno da ja za~uva vo svoja sopstvenost. Ekspertite od Pri{tina procenile deka za 75% od akciite na telekomot, so fiksnata i mobilnata mre`a, mo`e da se dobie

me|u 300 i 600 milioni evra.

“Vladiniot komitet za privatizacija gi povikuva site zainteresirani stranki, a posebno operatorite na Telekom i investitorite so iskustvo na poleto na telekomunikaciite da gi ispratat svoite posmeni barawa vo vrska so procedurata i kriteriumite

za pretkvalifikacija za u~estvo na tenderot”, stoi vo soop{tenieto. Krajniot rok za pra}awe na dokumentite za pretkvalifikacija e 13 septemvri 2010 godina.

15 GODINI PO “BURA”

ZAMORNI OD “PODOBRA IDNINA”, HRVATITE BARAAT PODOBRA SEGA[NOST

Vremeto ne e tolku opasno kako vremeto od operacijata “Bura”, no predizvicite se u{te pogolemi. Ako ne se sprovedat merki koi }e vodat kon stabilizacija na stopanstvoto, pred s$ na~eloto “da tro{ime kolku {to imame”, Hrvatska nema da odi napred, tuku }e tone s$ podlaboko.

^

lenka na NATO, ~ekor do Evropskata unija, hrvatskite vojnici vo mirovni misii, avtopat do Split i Rieka, poln Jadran, politi~kiot `ivot bez ekstremi od levicata i desnicata, e samo del od popisot koj poka`uva deka Hrvatska, 15 godini po “Bura”, e navistina ne{to drugo.

“Za takva evropska Hrvatska treba{e da se borime, bidej}i ode{e pobrzo od site zemji vo regionot, bidej}i ima{e sili da sprovede mnogu reformi i da dade & nade` na mladinata koja doa|a”, pi{uva “Ve~erwi list”. Sepak, Hrvatska e zemja so golem broj nevraboteni, mnogu skapa zemja so ekonomija koja e vo dlaboka kriza, zemja koja vo godinite {to doa|aat }e mora da napravi silni potezi.

Obi~niot gra|anin, sekojdnevno bombardiran pove} e so lo{i otkolku so dobri vesti, sepak na kraj se pra{uva: dali `ivee podobro ili polo{o vo ovie 20 godini od vremeto na „drugarot Tito”, od socijalizmot i porane{nata dr`ava. Ne e te{ko da se dade odgovor: se `ivee podobro, mo`ebi ponesigurno. Koga stanuva zbor

za me|unarodnata pozicija, voop{to nema dilemi - napraven e golem is~ekor od vremeto koga zemjata se izbori za sloboda. Svesta za toa deka pripa|a vo NATO, najmo}niot voen sojuz vo svetot, mo`ebi vo Hrvatska e premalku naglasena.

Iako Hrvatska otpatuva kon Evropa i svetot, geografski ostana tuka kade {to e, na jugoistok na Evropa, vo Zapaden Balkan ili ednostavno na Balkanot. So vlezot vo EU }e se zaokru`at site najva`ni nadvore{no-politi~ki celi.

Toa dobro go znaat hrvatskite gra|ani, no i s$ po~esto go postavuvaat pra{aweto, dali toga{ }e `iveeme podobro. Zamorni od vetuvawata za „podobra idnina”, denes hrvatskite gra|ani baraat podobra sega{nost.

Vo odnos na sostojbata od pred 15 godini, tie imaat podobra sega{nost, bidej}i BDP vo odnos na godinite od vremeto na „Bura” denes e tri pati pogolem, a i platite se povisoki. Sepak, drasti~no porasna brojot na penzionerite. Vo voenite godini vo Hrvatska se `ivee{e so 800 do 1.000 kuni, a denes prosekot e povisok od 5.000

kuni. Vo sporedba so regionot, Hrvatska s$ u{te e na vrvot, pa duri i koga }e se sporedi i so zemjite koi ve}e vlegoa vo Unijata. Vo sporedba pak so evropskite zemji koi imaat razvieno stopanstvo, Hrvatska e s$ u{te mnogu daleku. A tokmu tie razvieni zemji, Italija, Germanija, Avstrija, najmnogu investiraa vo Hrvatska vo poslednite 15 godini. Smetaj}i deka bankite denes se vo racete na Avstrijcite i Italijancite, a Germancite go dr`at telekomunikaciskiot xin.

KRIZATA UDRI SILNO Krizata ja pogodi Hrvatska pove}e i posilno od mnogu drugi zemji. Hrvatska se razvivav{e bez vistinski koncept, ne znaej}i {to saka. “Dali sakame vrven ili masoven turizam, sakame li da gradime elektrani ili nuklearki, sakame li da trguvame so Evropa ili so regionot?”, se pra{awata koi gi postavuva “Ve~erwi list”.

Nitu edna vlada ne ponudi jasen koncept za toa {to saka Hrvatska denes ima mnogu avtopati, a sonot za avtopat do Split sega se {iri kon Dubrovnik. Eden drug son, za pravedna Hrvatska, s$ u{te

ne e ostvaren. Korupciskiot oktopod, mangupite od tranzicijata i kriminalnoto milje, koi so godini imaat odvrzani race, go ko~ea razvojot. Vo posledno vreme ako ne se napravea ~ekori na toa da se stavi kraj, idealite za sozdavawe na dr`ava }e bea pod znak pra{alnik.

I pretsedatelot na Hrvatska i premierkata, srame`livo ja ~uvstvuvaat realnosta i problemite i na mala vrata se obiduvaat da go vratat

optimizmot. Me|utoa, bez optimizam nitu edno op{testvo ne mo`e da odi ponatamu.

Dali politikata }e najde izlez, dali }e mo`e da gi motivira lu|eto? Evropskite iskustva poka`uvaat deka toa e presudno vo borba protiv krizata. Pokraj cela retorika deka se potrebni reformi, silni se otporite koga }e se predlo`i ne{to konkretno. Hrvatska denes nema alternativi. Vremeto ne e tolku opasno kako vremeto

od “Bura”, no predizvicite pogolemi. Ako ne se sprovedat merki koi }e vodat kon stabilizacija na ekonomijata, Hrvatska nema da odi napred, tuku }e tone s$ podlaboko.

Vreme nema, ostanuva samo odlu~nosta da se sprovedat merkite, bez ogled na otporite. Toga{ sigurno za nekoja godina nema da imame podatok deka imame pove}e nevraboteni otkolku {to bea vo vremeto na “Bura”.

Izvor: “Ve~erwi list”

SVET BIZNIS POLITIKA

13

11.08.2010

BRISEL PREDLAGA NOVI “EVRO-ZAKONI”

EVROPSKATA UNIJA NAESEN ]E SE SOO^I SO NOVI DANOCI

Najavata na Evropskata komisija za voveduvawe novi danoci so cel da se napolni centralnata kasa ve}e predizvikuva negoduvawe kaj pobogatite ~lenki, koi i onaka najmnogu participiraat vo zaedni~kiot evropski buxet

U

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

morna za da se potpira na finansiskite transferi od nacionalnite vladi za da gi napolni sopstvenite fondovi, Evropskata unija idniot mesec }e dostavi predlog za donesuvawe novi EU zakoni so koi }e gi finansira svoite aktivnosti.

“Evropskata komisija planira vo septemvri da predlo`i voveduvawe na novi danoci od koi direktno bi se finansiral buxetot na Evropskata unija”, objavi evropskiot komesar za buxet i finansisko planirawe, Janus Levandovski.

Evropskata komisija ima namera da poka`e kako noviot paket “evro-zakoni” za bankite, finansiskite transakcii, avionskiot soobra} aj i dozvolenoto koli~estvo izduvni gasovi }e pridonese za polnewe na godi{niot buxet, preku reducirawe na nacionalnite buxeti.

“Vladite na zemjite-~lenki na Unijata treba da gi konsolidiraat svoite javni finansii i zaradi toa treba da bidat otvoreni kon mo`nostite za voveduvawe novi danoci. Ako EU dobie

novi prihodi, mo`e da se namalat prihodite koi doa|aat direktno od nacionalniot buxet”, izjavi komesarot Levandovski.

"Fajnen{al tajms" otkriva deka stanuva zbor za voveduvawe danok na avioprevozot, danok na finansiski transakcii ili prihodi od proda`ba na kvoti na emisii od hartii od vrednost.

Zaradi informacijata koja "Fajnen{al tajms" ja objavi vo ponedelnikot, evropskite mediumi najavuvaat nov skandal vo EU, bidej}i zemjite~lenki sega svoite dano~ni prihodi }e treba direktno da gi dostavuvaat do Brisel.

EU tradicionalno se potpira na me{avinata od regularni transferi od svoite 27 zemji-~lenki i “sopstvenite resursi”, a toa se glavno dava~ki za uvezeni stoki na edinstveniot EU pazar, od koi se finansira Unijata. Ovie predlozi doa|aat na startot od pregovorite za naredniot sedumgodi{en buxet, koj treba da zapo~ne vo 2014 godina.

No, kako {to buxetot na Unijata dostigna suma od 140 milijardi evra godi{no, pribli`no ednakvo na 1% od BDP na Unijata, udelot na nejzinite “sopstveni resursi” se namali za edna ~etvr-

tina od podignatiot prihod, sporedeno so 89% vo 1988 godina.

Komesarot za buxet i finansisko planirawe vo ponedelnikot za "Fajnen{al tajms" izjavil deka momentalnata struktura na prihodite od EU ne go reflektira duhot na Evropskata spogodba, taka {to toj }e gi dostavel novite predlozi za da se zgolemi proporcijata na prihodite so direktno pla}awe na danocite.

Vo januari Levandovski izjavi deka “Evropa ne e podgotvena za evropski danok”, no vo ponedelnikot toj prizna deka rebalansiraweto na prihodite na EU }e podlegne na test za “politi~ka izvodlivost”. Pra{aweto za toa kolkav procent treba da doa|a od “sopstveni resursi” e del od tradicionalnata agenda na Brisel, veli @an Pisiani-Feri, direktor na ekonomskiot institut Brue`el od Brisel. Toj predupreduva deka “Politi~ki, postignuvaweto promena }e bide kompletno nerealisti~no vo ovaa faza”.

GERMANIJA I VELIKA BRITANIJA SE PROTIV Germanija i Velika Britanija vedna{ go otfrlija najaveniot princip za kontrola

FRANCUZITE ]E PLA]AAT POSKAPA STRUJA

R

eguliranata cena na elektri~nata energija vo Francija od 15 avgust }e poskapi za 9% za doma}instvata i za 4% do 5,5% za pretprijatijata.

Poka~uvaweto na cenata na elektri~nata energija, spored informaciite objaveni od ekonomskiot dneven vesnik "La tribun", mo`e da bide mnogu pogolemo za doma}instvata od toa {to be{e najaveno od vlastite, vo zavisnost od tipot na pretplata.

Spored informaciite do koi dojde ovoj vesnik, cenata na strujata za nekoi

doma}instva }e dostigne poka~uvawe od 9%, posebno za okolu 500.000 doma}instva koi imaat specijalna pretplata koja gi obvrzuva da tro{at pomalku struja koga pobaruva~kata e zgolemena.

Ovaa specijalna pretplata se o~ekuva vo idnina da is~ezne i brutalnoto zgolemuvawe na cenata za ovie doma}instva, koi se anga`iraa da tro{at energija so po~ituvawe na sredinata, spored Ministerstvoto za energija i ekologija, ima za cel da

ja dopolni razlikata vo cenata na proizvodstvoto i dostavuvaweto na strujata do potro{uva~ite.

KINA ZATVORA 2.087 FABRIKI-ZAGADUVA^I

K

ineskata Vlada naredi zatvorawe na 2.087 fabriki so lo{a energetska efikasnost, so cel da se namali nepotrebnoto tro{ewe energija i da se podobri sostojbata na `ivotnata sredina.

Vo soop{tenieto na kineskoto Ministerstvo za

industrija i informaciski tehnologii se naveduva deka fabrikite koi treba da bidat zatvoreni proizveduvaat ~elik, koks, aluminium, hartija i drugo, se nao|aat {irum Kina i mora da bidat zatvoreni do septemvri.

Kineskite vlasti minatata nedela soop{tija

MEKDONALDS VO JULI JA ZGOLEMI PRODA@BATA ZA 7%

M

ekdonalds, vode~kiot svetski sinxir za brza hrana, zabele`a rast na proda`bata vo juli blagodarenie na zgolemenata pobaruva~ka na pijalaci i visokite rezultati na azisko-pacifi~kiot pazar.

Kompanijata v~era objavi deka minatiot mesec zabele`ala rast na globalnata proda`ba od 7%, vo restoranite otvoreni najmalku pred 13 meseci.

Na amerikanskiot pazar proda`bata e zgolemena za 5,7%, a vo Evropa za 5,3%.

Istovremeno, vo pazarniot segment koj gi opfa}a Azija, Pacifikot, Sredniot Istok i Afrika e zabele`an porast od duri 10,1%.

deka petgodi{niot plan za zgolemuvawe na energetskata efikasnost ovaa godina bil neuspe{en.

Planot predviduva{e do krajot na godinata energetskiot intenzitet, odnosno potro{uva~kata na energija po edinica novosozdadena vrednost, da se namali za 20%.

Janus Levandovski, evropskiot komesar za buxet i finansisko planirawe, e inicijator na novite “evro-danoci” vrz danocite na EU. “]e negirame kakov bilo EU danok ili me{awe na Unijata vo nacionalnite danoci”, izjavil germanskiot minister za finansii, Volfgang [auble.

“Germanskata vlada nema da go poddr`i planot na EK za voveduvawe danoci so koi prihodite direktno }e se slevaat vo kasata na EU”, decidno izjavil [auble vedna{ po najavata za noK

O

M

E

R

vite danoci, naglasuvaj}i deka koaliciskiot dogovor na vladeja~kite partii ne dopu{ta prifa}awe direktni EU danoci. Za Berlin ne e zna~ajno toa za kakvi danoci stanuva zbor, bidej}i za niv e neprifatliv dano~niot instrument, voop{to.

Britanskiot sekretar za ekonomski pra{awa, Lord Sason, izjavi deka koaliciskata vlada }e stavi veto na vakvite dano~ni planovi.

C

I

J

A

L

E

N

“Velika Britanija veruva deka dano~eweto pretstavuva pra{awe za zemjite-~lenki i deka toa treba da se re{ava na nacionalno nivo”, izjavil toj.

Se o~ekuva vladite i od ostanatite zemji-~lenki, koi vo kasata na EU pove}e uplatuvaat sredstva, otkolku {to dobivaat, da se sprotistavat na nastojuvawata za voveduvawe direkten EU danok.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 11.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI LV

LUKSUZNATA IMPERIJA NA LUI VITON SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

L

uksuznata stoka otsekoga{ bila “grev” za bogatite, no i za siromasite. Toa e edinstveniot na~in za da se poka`e ili doka`e socijalniot status, da se sokrijat nedostatocite, da se dobie samodoverba ili, pak, da se dopre do vol{ebniot svet na slavnite i bogatite. So luksuznata stoka se trguva i vo glad i vo vojna i sekoga{ ima kupuva~i, bez razlika dali po ulicite lu|eto umiraat vo nemo}.

I koga svetot e vo recesija od ekonomska kriza kompaniite {to trguvaat

Pari~nici, r , `enski ~anti i ~evli,, o~ila za sonce,, kuferi, uf r , ~asovnici itn. Vo sopstven sopstvenost na LV (Lui ViChandon kowakot Hennessy, Hennessy ~asovnicite ~as ton) se super poznatite brendovi kako {ampawot Moet & Chandon, TAG Heuer i parfemite Dior. Lui Viton e eden od najskapocenite svetski brendovi so marketin{ka vrednost od 21,1 milijardi dolari, so {to e najgolemoto ime vo sektorot na proizvodstvo i proda`ba na luksuzna stoka vo svetot, a pokraj toa i najvredna kompanija na teritorijata na Francija. Toa e kvalitet preto~en od tradicija podolga od 150 godini, vo koj se vlo`eni `ivotite na nekolku golemi lu|e, koi so svojata inteligencija, po`rtvuvanost, kontroverzija i ume{nost od ~evli i ~anti sozdadoa biznis-imperija i proizveduvaat luksuzni stoki mo`at da smetaat na zgolemuvawe na profitot, osobeno dokolku se raboti za kompanijata Lui Viton, ili skrateno LV, najpoznatiot planetaren brend vo domenot na luksuzot.

LV mo`e da se pofali deka vo svojata kolekcija ima nekolku top-proizvodi koi ve}e podolgo vreme gi polnat

{kaf~iwata na slavnite starleti ili, pak, gi ~uvaat na sigurno zlatnite i platinesti plate`ni karti~ki na bogatite biznismeni.

Pari~nici, `enski ~anti i ~evli, o~ila za sonce, kuferi, ~asovnici itn. Vo sopstvenost na LV se super poznatite brendovi kako {ampawot Moet & Chandon, kowakot Hennessy, ~asovnicite TAG Heuer

i parfemite Dior. Lui Viton e eden od najskapocenite svetski brendovi so marketin{ka vrednost od 21,1 milijardi dolari, so {to e najgolemoto ime vo sektorot na proizvodstvo i proda`ba na luksuzna stoka vo svetot, a pokraj toa i najvredna kompanija na teritorijata na Francija.

Toa e kvalitet preto~en od tradicija podolga od 150 go-

dini, vo koj se vlo`eni `ivotite na nekolku golemi lu|e, koi so svojata inteligencija, po`rtvuvanost, kontroverzija i ume{nost od ~evli i ~anti sozdadoa biznis-imperija so multinacionalni razmeri.

KOJ E LUI VITON? Eponimniot osnova~ na ovaa kompanija, Lui Viton, imal mo{ne skromni po~etoci.

Roden e vo 1921 godina vo

mesnosta Jura vo Francija, a kako 14-godi{en pe{ minal pove}e od 400 kilometri za da stigne vo Pariz. Popatno bil prinuden da odraboti raznorazni raboti za da mo`e da si go plati spieweto, odnosno da si go napolni stomakot.

Vo 1923 godina, Viton, neposredno po negovoto pristignuvawe vo “gradot na svetlinata” se vrabotuva kako

PRIKAZNI OD WALL STREET

PRVITE PROFESI

M ^arls [vab, sopstvenikot i osnova~ na istoimenata brokerska ku}a koja e me|u najgolemite vo svetot poradi niskite tro{oci i provizija, sobiral i pakuval orevi vo edna fabrika vo okolinata na Sakramento, Kalifornija.

ark Zukerberg e eden od retkite milijarderi koj dobil xek-pot u{te so svojata prva rabota. Socijalnata mre`a na Zukerberg, Facebook, zapo~na da raste re~isi vedna{, pa vo mesec mart ovaa godina spored magazinot Forbs, sajtot e ocenet na 4 milijardi dolari.

Za razlika od nego, mnogu drugi milijarderi, sepak patot do vrvot zapo~nale da go gradat od mnogu razli~ni, niskoplateni i ne ba{ presti`ni rabotni mesta. ^arls [vab, na primer, sobiral i pakuval orevi vo edna fabrika vo okolinata na Sakramento, Kalifornija.

Sopstvenikot i osnova~ na istoimenata brokerska ku}a koja e me|u najgolemite vo svetot poradi niskite tro{oci i provizija, so koi gi privlekuva klientite, prodaval duri i koko{ki i jajca, a denes negovata imotna sostojba se

procenuva na 4,7 milijardi dolari.

Sopstvenikot na Dole Food Company, najgolemiot proizvoditel i trgovec na sve`o ovo{je i zelen~uk vo svetot, Dejvid Merdok go napu{ta u~ili{teto za da raboti na benzinska pumpa i da menuva delovi na vozila, pred da se priklu~i na armijata.

Bankarot Endrju Bel, pak popraval televizori i gi prodaval od vrata na vrata na siroma{ni semejstva. Za vreme na srednoto obrazovanie Stiv Xobs rabotel vo tekot na letoto kako tehni~ki asistent vo Hjilit Pakard (Hewlett-Packard), kade go sretnal Stiv Voznak. Tie podocna vo 1976 godina ja osnovaat kompanijata Epl (Apple).

Osnova~ot na internet-kompanijata IAK- Inter Aktiv Korp (IAC – InterActiveCorp), Bari Diler e eden od mnogute magnati vo zabavnata industrija, koi ja zapo~nale svojata kariera kako agenti

FEQTON

11.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii “maletie”, {to vo bukvalen prevod od francuski jazik ozna~uva izrabotuva~ na ~anti.

Po nekolku godini naporno u~ewe i rabotewe mondenskiot Pariz mu oddava priznanie na Viton, s$ pove}e interesiraj}i se za negovite ~anti, koi vo toa vreme bile eden od najbitnite statusni detali na aristokratijata i bogatata bur`oazija.

Vo 1850 godina Viton e odbran od francuskiot imperator Napoleon Treti za li~en “maletie” na negovata sopruga, imperatorkata Evgenija od Montijo. Ova e najbitniot moment vo karierata na Viton koj po samo ~etiri godini minati vo slu`ba na Nejzinoto viso~estvo uspeva da otvori svoja rabotilnica, vo koja zapo~nuva da izrabotuva ~anti so logoto LV. Nekolku godini otkako Viton zapo~nuva so sopstven biznis Pariz i cela Francija vistinski poluduvaat po negovite revolucionerni ~anti koi se tenki, lesni i kompletno zatvoreni, mnogu razli~ni od tradicionalnite modeli koi bile premnogu

Xenifer Lopez e edno od za{titnite lica na LV neprakti~ni za ~uvawe pari i skapocenosti, poradi toa {to bile otvoreni na nekolku mesta. Pokraj ~antite, toj zapo~nuva da dizajnira i patni~ki kuferi, koi bele`at momentalen uspeh poradi svojata vodootpornost, a po mnogu kratko vreme konkurencijata zapo~nala da gi kopira proizvodite na Lui Viton.

Ovaa popularnost na Viton mu nosi i presti` i bogatstvo, dvete najbitni raboti vo svetot na modata i luksuzot.

Vo 1867 godina Viton go pravi prviot is~ekor nadvor od svojata Francija. Toj otvora mala prodavnica na ulicata Oksford vo London, so {to e zapo~nata internacionalnata popularnost na LV. Lui Viton umira vo 1893 go-

dina kako slaven i uspe{en dizajner i biznismen. Negoviot biznis go prezema sinot @or`, koj prodol`uva po stapkite na tatko mu, prodol`uvaj}i da ja {iri i rabotata, no i profitot.

Viton pomladiot re{ava rabotata namesto vo kontinentalna Evropa da ja {iri preku “golemata bara”. Toj gi pretstavuva proizvodite na LV na svetskata izlo`ba vo ^ikago vo 1893 godina, a ne{to podocna gi pravi i prvite isporaki za svoite partneri od Wujork i Filadelfija. Vo 1912 godina na Champs-Elysees vo Pariz LV ja otvora vo toa vreme najgolemata stokovna ku} a vo svetot, ispolneta so sopstvenite proizvodi. Za

kratok period kompanijata gi postavuva svoite prodavnici vo Wujork, Va{ington, Bombaj, Aleksandrija i Buenos Aires, a stravotiite na Prvata svetska vojna mnogu malku se odrazuvaat na pozitivnoto rabotewe i rast na LV. SORABOTNICI NA PREDAVNICITE OD VI[I Koga se ~epka po istorijata na poznatite brendovi mnogu ~esto se naiduva na nivnata temna strana, koga raboteweto na firmite i nivniot rast e tesno povrzan so najgolemite stravotii na lu|eto.

Vo 1936-ta umira @or` Viton i na negovo mesto, odnosno na vrvot od semejniot biznis, se iska~uva negoviot sin Gaston-Luj, koj }e mora da ja vodi kompanijata niz Vtorata

VO ODLU^NA BORBA PROTIV PIRATERIJATA

LV e eden od najfalsifikuvanite brendovi vo svetot, tokmu poradi ogromnata vrednost na svoite proizvodi.

Brojot na piratskite produkti iznesuva neverojatni 18% od sevkupnoto proizvodstvo na kompanijata, {to e alarmanten podatok.

Od LV pokrenaa serija na mediumski kampawi so koi se obiduvaat da ja zapoznaat javnosta za razlikite vo kvalitetot me|u originalnite i falsifikuvanite proizvodi.

Inaku, od LV poleka ja napu{taat praktikata nivite proizvodi da bidat reklamirani isklu~ivo od top-modeli. Kako za{titni lica vo posledno vreme se javuvaat Xenifer Lopez, Madona i Katrin Denev, a za reklamata na elegantniot pari~nik be{e anga`iran posledniot pretsedatel na SSSR, Mihael Gorba~ov.

15

Eponimniot osnova~ na ovaa kompanija, Lui Viton, imal mo{ne skromni po~etoci. Roden e vo 1921 godina vo mesnosta Jura vo Francija, a kako 14-godi{en pe{ minal pove}e od 400 kilometri za da stigne vo Pariz. Popatno bil prinuden da odraboti razno-razni raboti za da mo`e da si go plati spieweto, odnosno da si go napolni stomakot. Vo 1850 godina Viton e odbran od francuskiot imperator Napoleon Treti za li~en “maletie” na negovata sopruga, imperatorkata Evgenija od Montijo. Ova e najbitniot moment vo karierata na Viton, koj po samo ~etiri godini minati vo slu`ba na Nejzinoto viso~estvo uspeva da otvori svoja rabotilnica, vo koja zapo~nuva da izrabotuva ~anti so logoto LV svetska vojna i germanskata okupacija na Francija.

Iako nikoga{ ne odgovaral za toa, Gaston-Luj bil otvoren antisemit za vreme na progonot na Evreite i aktivno im pomagal na nacistite vo nivnoto pronao|awe i apsewe. Kompanijata bila voedno i eden od stolbovite na kvislin{kata vlada od Vi{i, predvodena od mar{alot Filip Peten, koj po vojnata e proglasen za predavnik na francuskata republika.

Nikoga{ ne e razre{en slu~ajot okolu LV i nivnata uloga za vreme na okupacijata, iako proizvodstvoto i profitot naglo porasnale otkako bila otvorena nova fabrika, koja bila specijalizirana za izrabotka na artefakti so likot na Peten.

Po krajot na vojnata LV prodol`uva so internacionalizacija na svojata dejnost, postojano zgolemuvaj}i go asortimanot na proizvodite i svoeto prisustvo na pazarite.

ZARABOTUVA I VO USLOVI NA SVETSKA KRIZA Od 2008-ta godina svetot e vo ekonomska recesija kako rezultat na finansiskata kriza i krahot na bankarskiot sektor vo SAD.

Golem broj kompanii {to prodavaat pomalku potrebni proizvodi za egzistencija trpat golemi zagubi, no toa ne va`i i za LV, od kade {to prijavija astronomski dobivki.

Vo prvata polovina od 2010 godina Lui Viton ima profit od 1,4 milijardi dolari, {to golem del od ekonomskite analiti~ari go proglasija za svetsko ~udo.

Iako del od ekspertite smetaat deka profitot na LV e rezultat na zazdravuvaweto na svetskata ekonomija, sepak, mnogumina tvrdat deka toa e rezultat na odli~noto rabotewe na kompanijata, koja uspea da go zadr`i istoto nivo na proda`ba i vo uslovi na kriza.

Vo 2004-ta godina LV proslavi 150 godini od svoeto postoewe. Na denot na rodendenot be{e otvorena nova luksuzna prodavnica na Pettata avenija vo Menheten, kako i vo trgovskite centri na Johanesburg, Sao Paolo i [angaj.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za legendata na amerikanskiot Zapad Kako Marlboro i bez pravoto da se reklamira e eden od najskapocenite brendovi na dene{nicata.

II NA FORBSOVITE MILIJARDERI vo Holivud od programata za obuka na agencijata za talenti Viljam Moris (William Morris).

Raznesuvaweto na vesnici, sepak se poka`uva kako edna od naj~estite prvi raboti na 400-te bogata{i od listata na Forbs.

Iako pove}eto od rabotite {to gi rabotele sega{nite milijarderi, izgledaat pomalku ili pove}e “izme}arski”, sepak tokmu tie im pomognale na mladite pretpriema~i da steknat iskustva i znaewe koi dobro }e gi pretvorat vo pari vo idnina. Na dvanaeset godini [eldon Adelson, koj stana eden od najbogatite lu|e vo Las Vegas, zel na zaem 200 amerikanski dolari

od svojot ~i~ko, za da go kupi pravoto da raznesuva i prodava vesnici na dve mnogu frekfentni lokacii vo Boston.

Nafteniot magnat Ti Bun Pikins, isto taka, svojot prv biznis go po~nuva tokmu kako razdava~ na vesnici.

Vo dale~nata 1940-ta ova 12godi{no dete brzo uspea da zgolemi svojot “biznis” od 28 na 156 ku}i, so snabduvawe na dneven pe~at, otkako uspea sosema sam da se fati vo kostec so konkurencijata.

Patrik Mekgivern osnova~ot na Interne{nl Data Grup (International Data Group) - kompanija koja ima podru`nici vo oblasta na tehnolo{kite i nau~ni publikacii i

istra`uvawa, upravuvawe na nastanite i kapital, veli deka nau~il nekoi mnogu va`ni lekcii kako raznesuva~ na vesnici.

“Najva`nata lekcija, koja {to ja nau~iv, e kako da upravuvam najefikasno so vremeto.

Nau~iv da se gordeam so toa {to go pravam, i da se stremam kon podobruvawe na uslugite. Nau~iv, isto taka, deka uspehot vo rabotata se krie vsu{nost vo nao|awe klienti i nivno usre}uvawe“, izjavi, denes ve}e 73-godi{niot pretpriema~ Mekgivern.

Postavuvaweto na klientite na prvo mesto e sposobnost {to ostanala kaj Mekgivern i otkako go pro{iril svojot

biznis nadvor od raznesuvaweto na vesnici.

“Dobiv na znaewe deka treba da napravi{ s$ {to e mo`no za da im donese{ sre}a i uspeh na klientite. Ova pravilo se doka`a kako besceneta praktika {to go slede{e patot na celata moja kariera”, istaknuva Mekgivern.

Me|u drugite interesni aktivnosti na bogata{ite e i prvata rabota na Opra Vinfri, dama, koja denes go vodi istoimenoto hit-televizisko {ou i izdava mese~no spisanie. Nejzinata prva rabota bila vo prehranbena prodavnica vo nejziniot roden grad Ne{vil. Prvoto nejzino pojavuvawe vo mediumite pak e na 16 godini koga po~nuva

Iako pove}eto od rabotite {to na po~etokot gi rabotele sega{nite milijarderi, izgledaat pomalku ili pove}e “izme}arski”, sepak tokmu tie im pomognale na mladite pretpriema~i da steknat iskustva i znaewe koi dobro }e gi pretvorat vo pari vo idnina. da ~ita vesti na lokalnata radio-stanica -WVOL. Denes nejzinata imotna sostojba se procenuva na 2,4 milijardi dolari.

Se razbira, me|u bogatite koi se najdoa na ovaa lista na spisanieto na Forbs ima i takvi koi

bogatstvoto go nasledile ili go dobile podocna. No nivnata istorija, sigurno ne e nitu tolku interesna, nitu tolku pou~na kako na onie koi sami go sozdale imeto i pravoto da se najdat na listata na svetski milijarderi.

FUN BUSINESS

16 11.08.2010 LICA OD NASLOVNITE STRANICI

SILNI ADUTI ZA POGOLEM TIRA@ Ogledalo na sekoj vesnik e naslov-

nata stranica. Seto toa {to treba da go privle~e potencijalniot kupuva~ e staveno na prvata stranica. [to pobizarno, porazli~no i pounikatno e devizata za uspe{no prodavawe na magazinite. Posebno na onie modnite, kade {to trkata za tira` ponekoga{ ne bira sredstva i na~in za realizacija na svojot ambiciozen plan

ADRIJANA ATANASOVA

E

atanasova@kapital.com.mk

dno vreme, mnogu aktuelni bea razgolenite selebriti trudnici. Demi Mur, Monika Belu~i i mnogu drugi zastanaa pred objektivite za da gi ukrasat naslovnite stranici na modnite magazini od tipot na Vanity fair. Ovoj trend vo posledno vreme stanuva mnogu aktuelen i kaj nas, pa fotografii od vakov tip se gledaat vo koj bilo vesnik od zabaven karakter.

Vo borbata za pogolema mediumska pokrienost svetskite magazini go pravat i nevozmo`noto vozmo`no. [to ponesekojdnevno, toa podobro. Vsu{nost, toa e

ona {to gi prodava vesnicite. Po utroto, velat, denot se poznava, a po naslovnata stranica celokupnata sodr`ina na magazinot.

Postojano raste brojot na reklami vo vesnicite, a magazinot Bazaar ja “srozi” svojata konkurencija so idejata za “novata Strejsend”.

Mileni~kata na Amerika, Xenifer Aniston, vo septemvri }e ja zakiti naslovnata stranica na magazinot Harper’s Bazaar i vo mnogu interesniot editorijal vo koj do`ivuva transformacija vo legendarnata Barbara Strejsend.

Eden dobar del od fotografiite na slavnata amerikanska peja~ka koi se zemeni od nejzinite filmovi

Novata Barbara Strejsend

Sepak, full monty vo septemvriskoto izdanie na Vanity Fair se rekonstruirani so Xenifer Aniston vo glavnata uloga. Septemvri e tradicionalno naj`e{kiot mesec, koga se vodi ostra bitka me|u modnite magazini.

Re~isi e sigurno deka so novata Xenifer Strejsend

Harper’s Bazaar na site ostanati }e im gi prezeme kupuva~ite. Edinstvena konkurencija vo momentov im pretstavuva Vanity Fair koj ja nudi “supernovata” Lejdi Gaga kako svoj izbor za septemvriskiot broj. Na

ovaa naslovna stranica Lejdi Gaga e “is~istena” od site nepotrebni detali, se pojavuva kako od majka rodena, a stajlingot nosi elementi od 60-te i 70-te godini na minatiot vek.

Ostanatite popularni vesnici gore–dolu razo~araa so svojot izbor. Elle igra na sigurno so Xulija Roberts koja se vra}a na filmskoto platno po podolga pauza; W krena race od Lindzi Lohan, pa na svojata naslovna stranica }e stavi edna bleda slika na dru`ina mladi akterki; InStyle se odlu~il za izvonrednata Hilari Svenk, me|utoa, vo

posledno vreme nejze & e padnata popularnosta; NYT Style Magazine rizikuva so preubavata Indijka, Frida Pinto...

Amerikanskiot Vogue zasega vo stroga tajnost go dr`i svojot adut – Hali Beri, koja svoeto mesto kako lice od naslovnata stranica go dol`i s$ u{te na svoeto besprekorno telo, linijata na parfemi, kako i raskinuvaweto na vrskata so francuskiot maneken.

Naslovnite stranici na britanskite izdanija gi krasi neodolivata Kejt Mos so koja e nevozmo`no da se pogre{i.

NOV MUZI^KI VIDEO-SPOT

POVIK OD KETI PERI ZA MAKEDONSKITE OBO@AVATELI Svetski poznatata peja~ka Keti Peri, gi povikuva nejzinite obo`avateli da zemat u~estvo vo snimaweto na nejziniot najnov muzi~ki spot za pesnata “Firework”. Interesen e na~inot na koj seto toa }e se odviva. Vo sorabotka so T-Mobile, }e se odbiraat u~esnici od cela Evropa, pa Makedonija kako dr`ava koja go ima ovoj brend se najde na listata na privilegiranite zemji SILVANA JOVANOVSKA

P

jovanovska@kapital.com.mk

oznatata svetska peja~ka Keti Peri, v~era se obrati javno na site nejzini obo`avateli od Makedonija na Fejsbuk stranicata na T-Mobile.

Pri~inata za ova obra}awe e nejziniot povik na fanovite da se prijavat za u~estvo vo nejziniot najnov muzi~ki video-spot za pesnata “Firework” (Ognomet).

Svetski poznatata telekomunikaciska kompanija Doj~e Telekom, potpi{a dogovor za sorabotka so Keti Peri, a Makedonija kako edna od zemjite vo koi e prisuten ovoj brend }e ima mo`nost da se vklu~i vo promo-

Keti Peri e vozbudena {to }e ima mo`nost da se zapoznae so vistinski lu|e i da se po~uvstvuva “ognometot”

tivnite aktivnosti na pop- yvezdata, zaedno so Germanija, Avstrija, Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Polska i Crna Gora.

Spotot }e se snima kon krajot na septemvri, koga }e se odr`at ~etiri koncerti vo Berlin, Viena, Var{ava i Budimpe{ta.

“Navistina se raduvam {to imam vakva mo`nost da sorabotuvam so Doj~e Telekom, bidej}i sakam spotot za “Firework” da bide vistinski povrzan so fanovite, priroden i mnogu iskren. Ovaa pesna za mene e navistina posebna bidej}i veruvam deka sekoj vo sebe ima iskra da ja pretvori vo ognomet.

Iskreno sum vozbudena {to }e ostvaram vrska so realni, vistinski lu|e”, izjavi Keti Peri, po potpi{uvaweto na partnerstvoto so kompanijata.Site onie koi sakaat da zemat u~estvo vo nejziniot muzi~ki spot, mo`e da se prijavat na internet-stranicata www.katyvideo.mk i so toa da obezbedat {ansa za u~estvo vo video-zapisot. Na sajtot, fanovite }e mo`at da prika~uvaat snimen video materijal

i da gi poka`at svoite originalni sposobnosti vo igrawe ili peewe, da se zabavuvaat i da glasaat za najdobriot kandidat koj }e prisustvuva na snimaweto na spotot.

Keti Peri napravi bum vo javnosta koga se pojavi vo 2008-ta godina so kontroverznata pesna “I Kissed a Girl” i ottoga{

nejzinata kariera se dvi`i vo nagorna linija.

Posle uspehot so taa pesna, slede{e albumot “One of the boys”, kako i vtoriot hit “Hot N Cold”.

Dosega e nominirana dva pati za nagradata “Gremi”, a so prvata pesna od noviot album “California Girls”, so istoimenata pesna, gi sru{i site rekordi na top-listite.

FUN BUSINESS

17

11.08.2010

SPORED NAU^NI ISTRA@UVAWA:

DOMA[NIOT TURIZAM E SÈ U[TE VO TREND 82% SILVANA JOVANOVSKA

P

jovanovska@kapital.com.mk

ove}eto lu|e ovaa godina, svojot odmor planiraat da go pominat vo nivnite zemji, poka`uvaat rezultatite na edno globalno istra`uvawe koi se objaveni neodamna.

Istra`uvaweto na pazarot, go sprovede amerikanskata firma za istra`uvawe, SSI (Survey Sampling International), a vo nego vleguvaat okolu 5.000 lu|e od celiot svet.

Spored anketata, 82% od lu|eto vo SAD i Japonija, najverojatno odmorot }e go pominat vo nivnata

zemja, a istoto go potvrdile 80% od naselenieto vo Ju`na Koreja, 68% od Francuzite i 62% od Avstralijcite.

Vsu{nost, pove}e od polovina od ispitanicite rekle deka godinava }e patuvaat vo svojata zemja, iako Singapurcite, Germancite, Britancite i Kinezite, se onie koi go naru{uvaat “trendot”.

Istra`uvaweto veli deka iako buxetite se kusi, sekoga{ koga treba da se planira odmorot vedna{ se javuva veseliot i raspolo`en duh na optimizmot, pa spored toa 60% od lu|eto, godinava, }e potro{at pove}e pari na odmorot otkolku pret-

TIPOVI LU\E I NA^INITE NA KOI GI POMINUVAAT ODMORITE:

Opu{teno 48% Nezaboravno 39% Odmoraat 29% Se zabavuvaat 27% Interesno 23% Tivko 12% Avanturisti~ki 11% Dolgo *% Produktivno 4% K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

od lu|eto vo SAD i Japonija, odmorot }e go pominat vo nivnata zemja

hodnata godina.

“I pokraj ekonomskite preokupacii i gri`i, {ansata da se otpatuva nekade ostanuva va`na za konsumentite vo celiot svet i sekoga{ nao|aat na~in da gi vmetnat svoite odmori vo nivnite buxeti”, velat od SSI. “Re~isi 90% odgovorile deka pove}e sakaat da patuvaat otkolku da ostanat doma. Jasno e deka, lu|eto vo svetot imaat edna zaedni~ka osobina, a toa e potrebata za promena na scenarioto i begstvo od nivnite sekojdnevni rutini, duri i koga buxetot e sveden na minimum”.

Mnozinstvoto od lu|eto baraat opu{ten i miren odmor, vo koj }e u`ivaat, no naj~esto pomladata populacija od odmor se vra}a u{te poizmorena poradi brzoto tempo na `iveewe za vreme na tie 10 dena, veli istra`uvaweto.

O

G

L

A

S

Sepak, turistite }e ostanat vo svoite zemji i }e u`ivaat vo doma{nite prirodni ubavini

Godinava pove}eto lu|e vo svetot se odlu~ija svojot leten odmor da go pominat patuvaj}i vo svoite zemji. Dali ovoj trend se dol`i na malite finansiski sredstva so koi raspolagaat vo nivnite doma{ni buxeti ili pak ednostavno sakaat da pro{etaat doma, ne e poznato, no sepak nikoj ne se otka`uva od toa da odi na odmor K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

18 11.08.2010

BIZNIS-SPORT

UEFA

BANKROTIRAN FUDBAL!

Ste~ajna postapka im se zakanuva i na golemite ekipi

Primerot so Unirea e posleden, no sekako deka ne e edinstven. Minatata sezona vo ste~aj be{e staven angliskiot premierliga{ Portsmut, kade {to za period od edna godina se smenija pet sopstvenici i nikoj od niv ne uspea da se snajde so dolgot pogolem od 50 milioni evra. Pred samo tri nedeli, nastapot vo Evropa & be{e zabranet na ekipata na Majorka od {panskoto prvenstvo. Ovoj nekoga{ golem tim se nao|a vo mnogu te{ka finansiska sostojba i edinstveno brza proda`ba na klubot, bi mo`el da dovede do odbegnuvawe na ste~ajna postapka SR\AN IVANOVI]

E

ivanovic@kapital.com.mk

konomska recesija ili lo{o i nedoma}insko rabotewe na fudbalskite klubovi e pri~inata za bankrotot ili najava za takvo ne{to, na nekolku ekipi od evropskite prvenstva.

Vo momentov aktuelna e vesta okolu sudbinata na romanskata ekipa Unirea od Urziceni, koja poradi finansiski problemi i natrupani dolgovi najverojatno nema da mo`e da nastapuva vo natprevarite od Liga Evropa.

Dolgovite na timot se ogromni, a najgolemiot del otpa|a na relacijata so najpoznatiot romanski tim Steaua, koj od Unirea pobaruva tri milioni evra.

“Sostojbata ne e normalna, tuka site govorat samo za finansiskite problemi i atmosferata vo sostavot e mnogu lo{a. Sre}ata ni go zavrti grbot, na{ata prikazna e premnogu ta`na, mnogu mi e `al za ovaa ekipa”, izjavi trenerot na Unirea, Izraelecot Ron Levi.

Vo narednoto kolo na Liga Evropa, ovoj tim treba da se sretne so splitski Hajduk, no najverojatno Unirea najverojatno }e bide suspendirana od UEFA, koja ne dozvoluva nelikvidni ekipi da nasta-

puvaat vo evropskite klupski natprevaruvawa.

“Ne znaeme {to n$ o~ekuva, da se govori za fudbalot vo Uniera vo momntov e premnogu te{ko”, veli Levi.

Spas za timot, rakovodstvoto gleda vo ekspresno prodavawe na petmina najistaknati igra~i od startniot sostav. Vo normalni uslovi George Galamaz, Mariu{ Bila{~, Gedrius Arlauskas, Pablo Brendon i Lorentin Marinesk vredat pove}e milioni evra. No pra{awe e kolku vo momentov Unirea mo`e da naplati od nivnite transferi i kolku toa }e se odrazi na marketin{kiot potencijal na timot, za kogo sponzorite vo uslovi na slab kvalitet }e go zagubat interesot za sponzorirawe.

Primerot so Unirea e posleden, no sekako deka ne e edinstven. Minatata sezona vo ste~aj be{e staven angliskiot premierliga{ Portsmut, kade {to za period od edna godina se smenija pet sopstvenici i nikoj od niv ne uspea da se snajde so dolgot od nad 50 milioni evra.

Pred samo tri nedeli nastapot vo Evropa & be{e zabranet na ekipata na Majorka od {panskoto prvenstvo. Ovoj nekoga{ golem tim se nao|a vo mnogu te{ka finansiska sostojba i edinstveno brza proda`ba na klubot, bi mo`el da dovede do odbegnuvawe na ste~ajna postapka.

Vo momentov aktuelen e an-

gliskiot biznismen Pol Dejvidson, koj e zainteresiran da ja otkupi ekipata. Dejvidson napravi vistinsko bogatstvo so proda`bata na cevki za vodovod, a spored negovite zamisli, vlo`uvaweto vo Majorka }e mu pomogne da go zajakne u{te pove}e svojot biznis.

Unirea ne mo`e da se opravi od golemite dolgovi da se me{am vo ffudbalb skite operacii, toa }e mu go prepu{tam na menaxmentot”, veli Dejvidson.

Denovive se o~ekuva toj da ja uplati sumata od 50 milioni evra so {to }e stane sopstvenik na 96% od akciite na fudbalskiot klub od Majorka.

Spored mnogumina ova e samo po~etok na problemite so ekonomskata stabilnost na fudbalskite klubovi vo Evropa. Ve}e nagolemo se proektiraat crni scenarija, spored koi najdocna za dve godini, najgolemiot del od timovite vo Anglija, [panija i Italija }e bidat predmet na ste~ajna postapka. 3,5 milijardi evra e vkupniot dolg na {panskite prvoliga{i, dodeka pak vo Anglija, najkvalitetnite ekipi zaedno dol`at 3 milijardi evra. Ovie astronomski ceni se vistinska zakana za opstanokot na golem broj ekipi, po {to mo`e da se o~ekuva najgolemiot del od niv da bidat vo sli~na sostojba, vo koja e denes Unirea ili Majorka “Ne se razbiram mnogu vo fudbalot, no marketin{kiot potencijal bi sakal da go iskoristam za promocija na biznisot. ]e se gri`am za finansiskata sostojba na klubot, no sekako deka nema

Spored mnogumina ova e samo po~etok na problemite so ekonomskata stabilnost na fudbalskite klubovi vo Evropa. Ve}e nagolemo se proektiraat crni scenarija, spored koi najdocna za dve

godini, najgolemiot del od timovite vo Anglija, [panija i Italija }e bidat predmet na ste~ajna postapka.

3,5 milijardi evra e vkupmilioni evra e niot dolg na {panskite dolgot na Unirea kon prvoliga{i, dodeka pak vo rivalot Steaua Anglija, najkvalitetnite ekipi zaedno dol`at okolu tri milijardi evra. Ovie astronomski redokot na golem broj ekipi ceni se vistinska zakana od Evropa, koi {to nema za opstanokot na golem broj da mo`at da imaat ogromni ekipi, po {to mo`e da se buxeti kako deneska, no od o~ekuva najgolemiot del od evropskata fudbalska fedeniv da bidat vo sli~na sos- racija smetaat deka so novotojba, vo koja e denes Unirea to pravilo za finansirawe, ili Majorka. }e se obezbedi stabilnost na Golemo vnimanie na ovoj nega- podolg rok. tiven trend vo fudbalot e odvoeno i od rabotnite tela na UEFA. Ottamu problemot e lociran vo prekumernoto tro{ewe na ekipite, koi naj~esto sredstvata gi obezbeduvaat so posredstvo na bankarski krediti.

Soglasno noviot pravilnik na UEFA, koj }e vleze vo sila od 2015 godina, fudbalskite klubovi }e mo`at da se finansiraat edinstveno od zarabotkata {to ja ostvarile od finansiskite operacii, izdejstvuvani od svoite redovni aktivnosti, kako {to se proda`ba na bileti, fudbaleri, TV-prava, dresovi i Trenerot na Majorka suveniri.

Mihael Laudrup ostana To~no deka }e bez nastap vo Evropa bide zabaven nap-

3

SPORT

11.08.2010

SPORT

19

FUDBAL

ITALIJANSKO PRVENSTVO

KAMORANEZI PLA]A KAZNA OD PRED 16 GODINI

PROTIV MALTA ]E SE “BRKA” FORMATA ZA SLOVA^KA I ERMENIJA Bez ogled na s$, o~ekuvam da odigrame odgovorno, onaka kako {to }e treba da igrame na startot od kvalifikaciite, i pred s$ so rezultat koj e vo preden plan za nas na site natprevari, {to odli~no go potvrdivme protiv Azerbejxan i Romanija.

Zna~i, ne go potcenuvame protivnikot, no se fokusirame na na{ite fudbaleri, da ja vidime nivnata momentalna podgotvenost i da gi odbereme najpodgotvenite i najzdravite za startniot sostav so Slova~ka”, izjavi selektorot Mirsad Jonuz SR\AN IVANOVI]

M

ivanovic@kapital.com.mk

Italijanskiot reprezentativec go pla}a faulot od negovite mladinski denovi

F

bila potrebna na Roberto Pico, za da zazdravi od te{kata operacija, kako rezultat na grubiot faul na Kamoranezi. Sepak, vo Italija mnogumina smetaat i deka ovaa presuda e rezultat na odlukata na Kamoranezi da igra za italijanskata reprezentacija, iako toj e roden vo Argentina.

Toj na apeninskiot poluostrov dojde vo 2000-ta, koga be{e del od startniot sostav na Verona. Podocna se preseli vo redovite na golemiot Juventus, a za selekcijata na Azurite zapo~na da nastapuva vo 2003 godina. Tri godini podocna, na Svetskoto prvenstvo vo Germanija, toj be{e del od {ampionskata generacija na Italija. koga be{e del od startniot sostav na Verona. Podocna se preseli vo redovite na golemiot Juventus, a za selekcijata na Azurite zapo~na da nastapuva vo 2003 godina. Tri godini podocna, na Svetskoto prvenstvo vo Germanija, toj be{e del od {ampionskata generacija na Italija

udbalerot na Juventus Mauro Kamoranezi }e mora da plati ot{teta od 50 iljadi amerikanski dolari, za prekr{ok {to go napravil vo 1994 godina, dodeka igral vo dresot na ekipata od argentinskoto prvenstvo Aldosivi.

Na natprevarot so timot na Alvarad, Kamoranezi napravil prekr{ok vo duelot so protivni~kiot fudbaler Roberto Pico, po {to vtoriot moral da zamine na dolgo lekuvawe.

“Startot na Kamoranezi te{ko deka mo`e da se okvalifikuva kako nameren, no toj vo startot be{e nesmasen, neodgovoren i nenormalen. Ovoj faul mo`e{e da bide izbegnat”, me|u drugoto se veli vo presudata na sudot od Mar del Plata, gradot od koj poteknuva ekipata na Aldosivi, nadle`en za re{avawe po privatnata tu`ba na Pico.

Visokata kazna e rezultat na pove}e godi{nata rehabilitacija koja {to mu K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

akedonskata fudbalska reprezentacija ve~erva go igra prijatelskiot natprevar vo La Valeta, so doma{nata reprezentacija na Malta. Ova e u{te eden podgotvitelen me~ na koj }e treba da se “brusi” igrata vo presret na kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo, koi startuvaat naredniot mesec.

Malta ima edna od najslabite selekcii vo Evropa i ottamu e premnogu da se o~ekuva deka toa } e bide vistinski test za na{ite fudbaleri, koi vo kvalifikaciite }e treba da odigraat so mnogu posilni i pokvalitetni reprezentacii.

“Bez ogled na s$, o~ekuvam da odigrame odgovorno, onaka kako {to }e treba da igrame na startot od kvalifikaciite, i pred s$ so rezultat koj e vo preden plan za nas na site natprevari, {to odli~no go potvrdivme protiv Azerbejxan i Romanija. Zna~i, ne go potcenuvame protivnikot, no se fokusirame na na{ite fudbaleri. Da ja vidime nivnata momentalna podgotvenost i da gi odbereme najpodgotvenite

Selektorot se nadeva deka Malte`anite }e bidat dostoen protivnik na na{ite reprezentativci

i najzdravite za startniot sostav so Slova~ka”, izjavi selektorot Mirsad Jonuz.

No, i pokraj slabiot kvalitet na ve~era{niot protivnik, na{iot stru~en {tab seriozno se podgotvuva i gi pravi neophodnite analizi za igrata i formata na malte{kite reprezentativci.

“Ve}e sobirame i informacii za protivnikot koj raspolaga so standarden tim, zasilen so nekolku

talentirani igra~i od mladinskata selekcija.

Glavni yvezdi se Misfur i Bogdanovi}”, dodade Jonuz.

Vo kvalifikaciskata grupa B Makedonija }e odigra zaedno so selekciite na Rusija, Slova~ka, Ermenija, Andora i Republika Irska.

Iako edinstveno ruskiot tim mo`el da se vbroi vo evropskiot fudbalski krem, mora da se potencira deka ovaa grupa e mo{ne kvalitetna. To~no e deka protivnicite ja nemaat

atraktivnosta na selekciite od tipot na [panija, Italija ili Anglija, no toa voop{to ne zna~i deka na na{iot nacionalen tim }e mu bide lesno vo pretstojnite natprevari.

Prviot me~ od kvalifikaciite Makedonija go igra na 3 septemvri protiv Slova~ka na gosti, dodeka za edna nedela podocna e zaka`an natprevarot so Ermenija vo Skopje.

TENIS

DRIM TIMOT DO@IVEA NO]NA MORA ADRIJANA ATANASOVA

N

atanasova@kapital.com.mk

ajdobriot {panski i srpski teniser, Rafael Nadal i Novak Xokovi}, se porazeni vo prvoto kolo na Roxers kupot zatoa {to od niv podobri se poka`aa Kana|anite Milo{ Raoni} i Vasel Po{pi{il. Za niv dvajca ovaa e najgolemata pobeda vo nivnata kariera.

Prviot i vtoriot reket vo svetot, pred dve nedeli odlu~ija da gi zdru`at silite vo eden *dream team , me|utoa i pokraj solidnata igra, izlegoa u{te na samiot start na {estiot Masters turnir od ovaa sezona.

Ona {to e interesno e toa {to za prvpat posle 1976 godina na eden ATR- turnir nastapuvaat prviot i vtoriot teniser vo svetot kako tandem vo dubl konkurencija.Toga{ Nadal izjavi za mediumite deka mnogu se raduva na ovoj dubl i deka }e stignat do

Iako gi zdru`ija silite za natprevarite vo dubl konkurencija, dvajcata najdobri teniseri na svetot, Xokovi} i Nadal bea eliminirani u{te vo prvoto kolo od Kana|anite Raoni| i Po{pi{il golem uspeh vo konkurencijata so parovi. Nadal izjavi deka go smeta Xokovi} za eden od najgolemite talenti na dene{nicata. [panskiot teniser vo Toronto pristigna posle ednomese~niot odmor od turnirite i intenzivnite terapii za kolenoto.

Sega so netrpenie go is~ekuva Otvorenoto prvenstvo vo SAD. Novak Xokovi} posleden pat igra{e od 9 do 11 juli za reprezentacijata na Srbija vo me~ovite od ~etvrt finaleto na Dejvis kupot protiv reprezentacijata na Hrvatska vo Split.

Inaku ovie dvajca maestralni igra~i, na ovoj turnir koj se igra vo Toronto od 9 do 15 avgust, vo poedine~na konkurencija mo`e da se sretnat duri vo finaleto.

Gleda~ite ne vidoa mnogu od najdobrite teniseri na dene{nicata