102-KAPITAL-12.08.

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

MARLBORO VO ZEMJATA NA MARLBORO MAN STRANA 14

SOLIDARNOST STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 12. AVGUST. 2010 | BROJ 102 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, SREDA, 11.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,03% 0 0,55% 00,44%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,83 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

778,71 1,43%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11 .08) 2,390

MBI 10

2,385 2,380 2,375

POSKAPUVA STO^NATA HRANA NA SVETSKITE BERZI

2,370 2,365

]E SE OFAJDAT PROIZVODITELITE NA MLEKO I MESO DALEKU E RE[ENIETO NA CRKOVNIOT SPOR

SE ZGOLEMUVA DOVERBATA VO DENARSKOTO [TEDEWE

I MPC I SPC TVRDAT DEKA FILA DEJSTVUVA NA SVOJA RAKA

MAKEDONSKITE GRA\ANI VO KRIZA [TEDAT POVE]E

STRANA 5

STRANA 10

2,360 05/8

07/8

09/8

2

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

URDA I PIPERKI

STRANA 2

15 GODINI PO "BURA" NA LICE MESTO NA HIDROSISTEMOT ZLETOVICA EXCLUSIVE: KAPITAL

VODA ZA 100.000 @ITELI, NOVI MO@NOSTI ZA ISTO^NA MAKEDONIJA STRANA 6

11/8

2 12.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 12 AVGUST 2010

URDA I PIPERKI e|u drugite raboti {to ni ostavale vpe~atok koga sme imale mo`nost da posetime nekoja zemja od razvieniot Zapad e i toa kolku bile skapi zelen~ukot i ovo{jeto tamu, vo sporedba so ostanatite prehranbeni proizvodi {to gore-dolu imaat isti ceni kako i vo Makedonija. [to poseverno, toa poskapo.

Normalno, vo nordiskite zemji sigurno deka ne rastat praski i bostan, pa za niv }e platite edno celo “malo bogatstvo”, vo Oslo, da re~eme.

Sme si se vra}ale doma sre}ni {to nie si jademe ovo{je i zelen~uk za bagatela, a tie “kutrite” zapadwaci kupuvaat lubenica na rezan~iwa, {to ~inat po tri evra edno. Dobro, tie imaat i po deset pati podobar standard od na{iot, no sepak, vpe~atokot deka vo obezbeduvaweto barem na edna stavka od potro{uva~kata ko{ni~ka imame prili~en komfor, ni davalo ~uvstvo na edna prijatna sigurnost.

Dali tie denovi se bli`at kon krajot? Taka izgleda, ako se sudi spored cenite {to gi gledame na zelenite pazari ova leto. Domati {to ne se spu{taat pod 50-60 denari, kajsii od 100 denari, praski od 50 denari, diwi od 35 denari za kilogram... Nema pove}e evtin zelen~uk i ovo{je.

Nikoga{ ne se slu~ilo vo sezona, domatot da bide poskap od 15-20 denari, kako {to e toa letovo.

Dojdoa i pette minuti na zemjodelcite, koi {to dobija dobri ceni za svoite proizvodi sezonava, no mora da uka`am na nekolku raboti.

Prvo, neka ka`at sega ekspertite po agrobiznis {to da se pravi ponatamu. [to treba da sadat farmerite za drugata godina. Za{to na{ive zemjodelci, osokoleni od dobrata cena na domatite, site }e udrat na

M

nivno sadewe, a slednata sezona mo`ebi nema da ima poplavi vo Srbija i Hrvatska, pa }e nemaat tolkava potreba za uvoz od Makedonija. I na krajot, koga doma{niot pazar }e bide preplaven so domati, povtorno }e gi frlaat na ulica, zatoa {to }e im se nudi otkupna cena od 5 denari za kilogram. Ova se slu~uvalo mnogu pati dosega, mo`e i povtorno da se slu~i.

Vtoro, sakam da go pozdravam toa {to kone~no po~na da se stava red vo biznisot so zemjodelski proizvodi.

Od ovoj mesec otkupuva~ite i izvozni-cite mora da se registriraat, a Pravilnikot za upis vo Registarot na otkupuva~i i izvoznici, osven na~inot na vr{ewe otkup, gi pro pi{u va i uslovite {to treba da gi ispolnuvaat otkupnite mesta. Otsega, otkupuva~ot treba da e registriran, da bide mikro, malo ili golemo pretprijatie, da e finansiski likviden, da raspolaga so soodvetna o prema, objekti za otkup i merni instrumenti.

Iskren o se nad evam i navivam za toa, ovaa regulativa da im stavi kraj na mafija{kite prekupci i nakupci koi {to go sobiraa najgolemiot d el od kajmakot vo agrobiznisot, dodeka nie vo sebe gi pcuevme zemjodelcite, koga treba{e da ostavime na pazar pola plata za ovo{je i zelen~uk.

Treto, treba da razbereme d eka so vovedu vaweto sistem vo agrobiznisot, }e se valorizira na pazarni principi, trudot na zemjodelcite i nivnoto proizvods tvo }e treba da se plati po pazarna cena. Toa zna~i deka }e zavr{i vremeto na socijalnata cena na ovo{jeto, zelen~ukot, mlekoto i drugite proizvodi, a “urda so piperki” nema pove}e da bide sinonim za hrana na siroma{tijata koga

]E SE OFAJDAT PROIZVODITELITE NA MLEKO I MESO

Poradi drasti~no zgolemenite ceni na sto~na hrana, proizvoditelite na mleko i meso }e gi poskapat svoite proizvodi. Najavi za skore{no stabilizirawe na svetskite berzi na zrnesti proizvodi, nema

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

piperkite }e bidat po dve evra kilogram, i toa vo {pic- sezona. I sega {to }e pravime nie nezemjodelcite? ]e “crkneme” za jadewe?

Ako bideme pomalku sebi~ni i ne mislime samo na svojot stomak i ja gledame pogolemata slika, treba da vidime sre}ni farmeri, {to podocna }e stanat vistinski biznismeni, }e se okrupnuvaat, }e otvoraat s$ pomoderni farmi, }e vrabotuvaat novi lu|e, me|u koi i visokokvalifikuvani in`eneri koi {to }e im ka`at kakov semenski materijal da koristat, ili kakva mehanizacija da kupat, na krajot }e imaat pove}e pari i za osiguru vawe na poseanite povr{ini i stokata, pa taka belki }e prestanat da kukaat i da frlaat so drvja i kamewa po dr`avata sekoga{ koga }e gi snajde elementarna nepogoda...i kone~no da dobieme zemjodelec –biznismen, koj {to na Internet }e znae da proveri kakvi }e bidat vremenskite priliki sledniot mesec ili dali ima su{a vo regionot, pa negovite domati da dostignat povisoka cena.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

O

POSKAPUVA STO^NATA HRANA NA SVETSKITE BERZI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

300

d re~isi 450 iljadi stanbeni edinici vo zemjava dosega se preregistrirale soglasno Zakonot za domuvawe. Rokot za ispolnuvawe na zakonskata obvrska istekuva utre (petok, 13 avgust). Registracijata na ku}nite soveti se vr{i vo Centralniot registar, a za nea treba da se platat 2.450 denari. Kaznite za onie {to nema da go po~ituvaat Zakonot iznesuvaat 300 evra za sekoj stan i 700 evra za upravitelite i zaednicite, dokolku ne gi ispolnat obvrskite.

Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, izjavi deka otkako }e se vidi kakva e sostojbata na teren }e mo`e da se razmisluva dali }e se odlo`i primenata na kaznite ili ne. Primenata na Zakonot }e ja nadgleduvaat inspekciii od op{tinite.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

rakata e vo oktomvri) GORAN LEFKOV po cena od 200 evra po lefkov@kapital.com.mk ton”, veli Drenkovski.

Koncentratite sven nau~estvuvaat so 70% od javenoto tro{ocite za proizvodposkapustvo na pile{ko meso. vawe na Drenkovski ne mo`e{e lebot, vo Makedoni- da prognozira za kolku ja pove}e od izvesno e deka }e porasnat i cenite na mesoto, mlekoto i nivnite prerabotki. Ne stanuva zbor za stijhno sledewe na vakviot trend, tuku za neophodnost koja proizleguva od poskapite surovini.

Ekstremniot rast na cenite na zrnestite proizvodi koj denovive se slu~uva na svetskite berzi na hrana gi zgolemuva vleznite tro{oci na doma{nite proizvoditeli na mleko i meso.

Nedostigot od zrnesti proizvodi na svetskite berzi, predizvikan dominantno od su{ata vo Rusija i poplavite vo Kanada, ja zgolemi nivnata cena za neverojatni 70% za samo dva meseci. Proizvoditelite na meso i na mleko vo zemjava se `alat deka cenite na sto~nata hrana, koja tie ja uvezuvaat, sekojdnevno rastat, a cenite na mesoto i na mlekoto se nepromeneti.

Tie najavuvaat deka e neminovno skore{noto poka~uvawe na cenite na ovie proizvodi.

Qubomir Drenkovski, direktor na Pilko, edinstvena makedonska kompanija za proizvodstvo na sve`o pile{ko meso ja objasnuva drasti~no promenetata sostojba na pazarot.

“Cenata na komponentite od koi se podgotvuva sto~nata hrana e zgolemena za 50 do 70% i koga }e poskapi vo odnos na minatata sve`oto pile{ko meso, godina. Toa neminovno zatoa {to na ovoj pazar vodi kon poskapuvawe i mora da se zemat predna na{ite proizvodi. vid i drugi faktori, Minatata godina kako {to se dampingp~enkata ja kupuvavme cenite od Srbija. po cena od 120-130 evra Na drasti~no zgolemeza ton, a sega pla}ame nite ceni na sto~nata fju~ersi (proizvodite se hrana se `alat i proizpla}aat sega, a ispo-

O

Godinava te{ko }e se obezbedat potrebnite koli~ini na p~enka, soja i ja~men, koi se deficitarni vo svetot.

Makedonija ima potreba od 130.000 do 150.000 toni ja~men i p~enka. Doma pod p~enka se zaseani okolu 50 iljadi hektari, glavno za sopstveni potrebi poradi {to site ostanati mora da uvezuvaat. Ja~men e posean na okolu 40 iljadi hektari, daleku pod potrebite na prerabotuva~ite i proizvoditelite na hrana.

voditelite na mleko ~ij glaven input vo proizvodstvoto e p~enkata.

Goran Mitrov, najgolem individualen proizvoditel na mleko vo Makedonija smeta deka cenite na hranata se ve}e nepodnoslivo visoki i deka mora i cenata na mlekoto da se zgolemi.

“Posebno e ote`nata sostojbata denes koga imame s$ povisoki ceni na ja~menot, son~ogledovoto }usme i p~enkata, koi se zgolemeni za pove}e od 50%.

Samo za sporedba }e vi ka`am deka p~enkata minatata godina ja kupuvavme po osum denari, godinava pod 14 denari ne mo`e{ da najde{ nitu zrno. Mlekoto se otkupuva po 14-15 denari, {to e daleku od cenata na ~inewe na za litar mleko”, veli Mitrov.

Toj dodava deka e prinuden da go namaluva dnevnoto proizvodstvo na mleko zaradi visokite ceni na koncentratite.

Ekspertite potenciraat deka godinava }e imame te{kotija da gi obezbedime potrebnite koli~ini na p~enka, soja i ja~men. Makedonija ima potreba od 130.000 do 150.000 toni zrnesta hrana (ja~men i p~enka).

Vo Makedonija kaj nas se procenuva deka pod p~enka se zaseani okolu 50 iljadi hektari, glavno za sopstveni potrebi poradi {to site ostanati mora da uvezuvaat.

Ja~men e posean na okolu 40 iljadi hektari, daleku pod potrebite.

Voobi~aenata slika vo Makedonija, sekoja godina okolu 150.000 toni p~enica da zavr{uvaat vo melnicite za sto~na hrana, poradi niskata otkupna cena na p~enicata, godinava najverojatno nema da se slu~i zatoa {to i kaj melnicite }e se javi nedostig od p~enica, koja e deficitarna i vo regionot.

NAVIGATOR

12.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

MIROTVOREC alestinskiot pretsedatel, el, }i Mahmud Abas, najavuvaj}i epo~nuvawe direktni preri govori so Izrael, go zatvori krugot na lu|e koi mo`at da we pridonesat za razre{uvawe ja na bliskoisto~nata kriza koja so razli~en intenzitet trae od na 1948 godina, koga e formirana lizraelskata dr`ava. Izraelnskiot premier, Benjamin Netanjahu, ve}e dade soglasnost za ajdirektni pregovori, istaknuvaj}i deka {to se odnesuva do izraelskata strana, dijalogot mo`e vedna{ da po~ne. Deka toa e navistina taka potvrdi i izraelskiot pretsedatel, [imon Peres, koj za vreme na v~era{nata poseta na Sofija razmisluva{e i za tehni~kite aspekti na pregovara~kiot proces. Toj izjavi deka, spored nego, tokmu Bugarija e pogodno mesto za organizirawe na sredba me|u Izraelcite i Palestincite. Postignuvaweto mir so Palestincite za Peres pretstavuva “najva`na i najurgentna to~ka na dnevniot red vo negovata dr`ava”, i toj smeta deka zaedno so negoviot palestinski kolega, Mahmud Abas, kon kogo ~uvstvuva golema po~it, se na dobar pat toa i

P

GORAN PETROV

SA[A DRAGIN

NIKOLA TODOROV

VLADIMIR PUTIN

raboti na ficijalno go obvio edna godina probpokraj `elbata li~no Zti asileno realizacija na proek- Oni fondot Salford, P lemi i tenzii reteri- Ida gi izgasne po`arite, za podobruvawe na koj e sopstvenik za ra{e so odlukata i po- zemjata ne uspeva da se vodosnabduvaweto vo ruralnite sredini vo op{tina Veles EKSTREMEN RAST NA CENITE NA SVETSKITE BERZI Cenata na p~enicata vo izminative dva meseci porasnala za neverojatni 50%. Minatata nedela na Pariskata berza za zrnesti proizvodi, koja e i najgolemata berza za vakvi surovini vo Evropa, cenata na fju~ersite so isporaka vo oktomvri dostigna 211 evra po ton. Samo vo izminatiot ponedelnik cenata na lebnoto `ito porasna za 8%. Tamo{nite brokeri potenciraa deka na pazarot nema ponuda na p~enica, a site nalozi bea na stranata na pobaruva~kata i logi~no e i cenata da raste, tvrdat francuskite {pekulanti. Ovie se najvisoki ceni po krizata za hrana vo 2007-2008 godina koga cenata na p~enicata dostigna 300 evra za ton.

Ista e sostojbata i na ^ika{kata berza koja e najgolemata berza za zrnesti proizvodi vo svetot. Vo juli cenata na p~enicata na ovaa berza porasna za neverojatni 42%, {to e najvisok rast na cenata na p~enicata od 1959 godina. Septemvriskite fju~ersi na ^ika{kata berza dostignaa 22- mese~en maksimum.

Sli~na e sostojbata i so ja~menot. Su{ite {to gi zafatija, Rusija, Ukraina i Kazahstan i poplavite {to gi ima{e Kanada minatata godina koga se seeja `itnite kulturi pridonesoa za namaluvawe na o~ekuvanite prinosi za 36%, objasnuvaat brokeri od ^ika{kata berza.

Imlek, za ve{ta~ki sozdadena mle~na kriza vo Srbija

MAHMUD ABAS da go postignat.

“Imam golema doverba vo Abas, zatoa {to toj e ~ovek zagri`en za mirot, kako i jas, i o~ekuvam dvajcata da rabotime za da ja postigneme taa cel”, izjavi Peres za Abas.

Ovaa pozitivna atmosfera koja vladee me|u klu~nite lu|e na bliskoisto~niot miroven proces se o~ekuva da ja kanalizira vo nasoka na konkretno re{enie pratenikot na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, Xorx Mi~el, koj denovive prestojuva na Bliskiot Istok so cel da posreduva vo razgovorite me|u Abas i Netanjahu.

GUBITNIK

PREGOLEM KOMFORR VO PRESRET NA MARATONOT

eneralniot sekretar na pliva~kata federacija na Makedonija, Stefan Pulejejkovski e prekomoten vo svoite te izjavi, koi {to se odnesuvaat at na ogromniot nedostig od srededstva, potrebni za organizacija ija na tradicionalniot ohridski ski maraton. Od pliva~kiot klub lub “Ohridski branovi”, organizaizatori na trkata, predupredija dija deka na smetkata imaat samo amo 300.000 denari, dodeka sevkupkup nata organizacija }e gi ~ini 760.000 denari. Pulejkovski se obide da ja smiri javnosta so edna prili~no ne ume{na izjava, koja {to ja prenesoa pogolemiot del od mediumite vo Makedonija.

“Ohridskiot organizator ~esto se `ali, no rabotite postojano gi sreduvame navreme. Navistina nema potreba od krevawe na tenzijata, za{to tro{ocite }e bidat podmireni navreme, kako i sekoja godina”.

Na organizatorite im nedostigaat 60.000 evra, a do po~etokot na maratonot ima u{te dva dena. Tie velat deka nemaat pari za da gi platat kaj~iwata vo koi {to }e bidat smesteni trenerite na natprevaruva~ite, potoa medicinskiot personal i

G 2007 i 2008 godina. Tie go pravdaat ovoj stav so toa deka 2008 i 2009 godina bea rekordni godini za proizvodstvo na evra za ton p~enica i p~enka i deka p~enica e godine{niot s$ u{te ima rezervi rekord postignat na berzata od ovie surovini vo vo Pariz silosite na golemite kompanii.

[TO PONATAMU? Zasega, svetskite berzi Prognozite na svetskite s$ u{te se turbulentni brokeri se razli~ni. i ne se znae koga mo`e Nekoi smetaat deka cenite da se o~ekuva nivno na zrnestite proizvodi }e smiruvawe. Problemot rastat, kako rezultat na koj go predizvika Rusija lo{ite vremenski uslovi so zabranata za izvoz koi zafatija odredeni na p~enica od 15 avdelovi od svetot, dodeka gust u{te dolgo }e gi drugi analiti~ari smetaat branuva svetskite berzi deka sme daleku od nivoto i }e predizvika svetski na cenite koi gi dostignaa bran na poskapuvwe zrnestite proizvodi vo na hranata.

70% 211 e poka~ena cenata na p~enkata za dva meseci

Ekspertite o~ekuvaat visokite ceni na p~enicata da gi povle~e nagore i cenite na ostanatite zemjodelski proizvodi kako p~enkata, ja~menot, sojata i orizot. Spored podatocite na Me|unarodnata organizacija za hrana FAO, zaradi visokite ceni na zrnestite proizvodi, godinava za prv pat brojot na hroni~no nenahraneti lica nadmina edna milijarda lu|e.

3 FAKTI ZA...

7,5% 17% 8,2%

pu{ti prva~iwata Alban- spravi so ognenata stihija ci da ne u~at makedonski koja stana seriozna zaod prvo oddelenie kana za celiot kontinent

PORASNALE PRODA@NITE CENI NA PROIZVODITELITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI NA DOMA[NIOT PAZAR VO JULI 2010, VO ODNOS NA ISTIOT MESEC OD 2009 GODINA

SE ZGOLEMILE CENITE VO GRUPATA ENERGIJA

PORASNAL INDEKSOT NA PRODA@NITE CENI NA PROIZVODITELITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

PROCENKI...

STEFAN PULEJKOVSKI spasitelite, koi {to se neophodni pri organizacijata na eden golem pliva~ki nastan od svet-ski rang. Zgora na s$, denovive do organizatorot pristignala faktura od hotelot Granit, od kade {to se pobaruvaat deset iljadi evra za smestuvaweto na pliva~ite od minatata godina.Se razbira deka vinata ne mo`e da se bara edinstveno vo likot i deloto na Pulejkovski. Odgovornost mora da ponese i Agencijata za mladi i sport, koja u~estvuva vo finansi-raweto na trkata, osobeno {to s$ u{te i gi nema prefrleno parite na pliva~kata fede-racija, koi {to & gi dol`i u{te od plasmanot na evropskoto prvenstvo vo Malaga, pred dve godini.

MISLA NA DENOT

XON SILVA

glaven ekonomist na Wells Fargo Securities

RAST POMAL OD O^EKUVANIOT

dnostavno, zgolemuvaweto na rabotni mesta vo privatniot sektor ne e tolkavo kako {to o~ekuvavme.

Potro{uva~ite prodol`uvaat da pridonesuvaat kon rast na stopanstvoto, no i toj pridones e pomal od o~ekuvawata.

Potro{uva~kata na doma}instvata, koja voobi~aeno ~ini okolu 70% od amerikanskiot BDP, godinava }e porasne za 1,5%

E

STRANSKITE INVESTICII SE NAJBAVNI VO MEDIUMSKIOT SEKTOR. POLITI^ARITE SE NEKAKO PARANOI^NI KOGA SE RABOTI ZA MEDIUMITE, NO NIE SE U[TE MISLIME DEKA SE ISPLATI

RUPERT MARDOK MEDIUMSKI MAGNAT

4 12.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...OBIKOLKA NA KORIDOR 10

...PRIJATELSKA POSETA

...SAUDISKA ARABIJA

Tadi} vo Dimitrovgrad

[imon Perez vo Sofija

Centar za ramazanskite praznici

zrealskiot pretsedatel [imon Pesrez ja poseti Bugarija ocenuvaj}i ja kako odli~no mesto za pregovori so Palestincite

uslimanski vernici se molat vo najgolemata xamija vo Meka, na zapo~nuvaweto na postite po povod najgolemiot M muslimanski praznik Ramazan Bajram.

rpskiot pretsedatel Boris Tadi} izvr{i obikolka na I S grade`nite raboti na Koridorot 10 koj treba da bide gotov do april 2012 godina

DVA, TRI ZBORA

“Pandemijata od svinski grip, predizvikana od virusot H1N1 e zavr{ena, a globalniot ishod od nea se poka`a zna~itelno polesen otkolku {to se stravuva{e pred samo malku pove}e od edna godina.

Svetot sega vleguva vo “post pandemiski period”, a virusot na svinskiot grip }e prodol`i da cirkulira vo slednite nekolku godini kako del od sezonskiot grip” MARGARET ^AN generalen direktor na Svetskata zdravstvena organizacija

“Nemam apsolutno nikakvi motivi da la`am. So toa ni{to ne dobivam. Jas sum crnkiwa, sum poddr`uvala i ponatamu }e prodol`am da poddr`uvam pravednost, posebno ako toa se odnesuva na Afrika”.

NAOMI KEMBEL manekenka i svedok vo sudskiot slu~aj so porane{niot lideriski pretsedatel ^arls Tejlor

“Vodstvoto na HP vo momentot ja donese najlo{ata kadrovska odluka u{te od vremeto koga idiotite vo Epl go otpu{tija Xobs. So gubeweto na Hard, propu{taat da deluvaat vo najdobar interes za vrabotenite, akcionerite, klientite i partnerite na HP”.

LARI ELISON glaven izvr{en direktor na Orakal

GADGETS

UNIVERZALEN POLNA^

{te vo 2008-ta EU im postavi ultimatum na proizvoditelite na mobilni - ili }e se dogovorat okolu eden, univerzalen polna~, ili svoite uredi nema da mo`at da gi prodavaat vo Evropa.

Od po~etokot na idnata godina, na toa i oficijalno }e bidat obvrzani. Inaku, pogolemite proizvoditeli na mobilni telefoni kako Nokia, Apple, Samsung i mnogu drugi ve}e vo fevru-

U

ari 2009 godina se soglasija da obezbedat univerzalen polna~ koj }e go namali otpadot i neefikasnosta.

Noviot polna~ }e koristi mikro USB konektor i }e mo`e da bide upotrebuvan na site pametni telefoni i na onie koi imaat mo`nost za razmena na podatoci. Postarite modeli na mobilni telefoni koi ne mo`e da razmenuvaat podatoci preku USB, nema da bidat pokrieni so univerzalniot polna~.

POLITIKA

12.08.2010

5

DALEKU E RE[ENIETO NA CRKOVNIOT SPOR

I MPC I SPC TVRDAT DEKA FILA DEJSTVUVA NA SVOJA RAKA Obidot na lobi-grupata predvodena od Toma Fila da posreduva vo sporot me|u srpskata i makedonskata crkva e samoinicijativen i neoficijalen. Toj nema poddr{ka od zainteresiranite strani i zatoa ne mo`e da promeni ni{to, komentiraat upatenite MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

akedonskata pravoslavna crkva (MPC) dosega ne bila kontaktirana od lobi-grupata predvodena od advokatot Toma Fila, od kogo potekna najnovata inicijativa do Srpskata pravoslavna crkva (SPC) za priznavawe na aftokefalnosta na MPC. I od SPC tvrdat deka nikogo nemaat ovlasteno da pregovara vo nivno ime, a so pra{aweto na MPC tamu se zanimava posebna sinodska komisija.

Od patrijar{ijata negiraat i deka patrijarhot Irinej voop{to ima sovetnik, otkako za takov se pretstavi belgradskiot advokat so makedonsko poteklo, Toma Fila.

Portparolot na MPC, mitropolitot debarsko-ki~evski i plao{ki, Timotej, veli deka za inicijativata doznal od mediumite i deka ne mo`e da pretpostavi kakvi se realnite mo`nosti na visokoambiciranata lobi-grupa.

"Dosega nitu Toma Fila, nitu nekoj drug od incijativnata grupa ne stapil vo kontakt so nas. No, postoeweto inicijativa e dobro samo po sebe. Advokatot Toma Fila ne go poznavam dovolno za da mo`am da gi procenam negovite potencijali za lobirawe vo sporot {to go imame so SPC, no, ovoj crkoven spor e takov {to e potrebno samo

M

Toma Fila

malku dobra volja i objektivnost kaj odredeni klu~ni li~nosti, za da se re{i", izjavi mitropolitot Timotej za "Kapital".

Nitu mitropolitot evropski, Pimen, nema informacii od prva raka, no vo osnova ja odobruva inicijativata na Fila, iako ne veruva deka ne{to mo`e da promeni. Za nego e interesna informacijata, {to ja objavija nekoi mediumi, deka pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, preku svojot sovetnik za religija i za Srbite vo regionot im pora~al na srpskite politi~ari od Makedonija da ne go poddr`uvaat otvoreno Jovan Vrani{kovski.

Za mitropolitot Pimen ova mo`e da zna~i omeknuvawe na rigidnite stavovi na SPC vo pregovorite so MPC.

"Inicijativata e vo red, no nema da smeni ni{to. Toma Fila, verojatno ohrabren od minatogodi{niot uspeh koga uspea da izdejstvuva Makedonija da go ~estvuva 2 avgust vo manastirot Sveti Prohor P~iwski, sega saka da se vpu{ti vo nov podvig.

Mislam deka toa e pregolem zalak za nego", veli mitropolitot Pimen.

Nego go ohrabruva informacijata deka Tadi} poleka mu otka`uva otvorena poddr{ka na Vrani{kovski. Toa mo`e da se tolkuva kako prakti~en poteg na dr`avata Srbija, koja ne saka vlo{uvawe na odnosite so Makedonija, no ostava prostor za tolkuvawe i vo pravec na mo`no omeknuvawe na stavovite na SPC, {to srpskata crkva & go soop{tuva na makedon-

PROSLAVA PO POVOD GODI[NINATA OD RAMKOVNIOT DOGOVOR o sve~en priem vo organizacija na Vladata, utre }e se odbel`i devetgodi{ninata od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor.

Portparolot na Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Muhamed Hoxa izjavi deka proslavata }e se odr`i vo hotelot Aleksandar Palas, a na proslavata osven rakovdstvoto na dr`vata }e prisustvuvaat, pretstavnici od politi~kite partii i od diplomatskiot kor vo zemjava.

Kako {to objasnuva Hoxa, dosega, svoeto prisustvo go imaat pot-

S

vrdeno pretsedatelot \or|e Ivanov i pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, dodeka premierot Nikola Gruevski, s$ u{te go nema potvrdeno svoeto prisustvo.

Inaku, ova e ve}e treta godina po red kako ovaa proslava se organizira vo ramkite na Vladata na RM. Prethodno, nekolku godini po red po potpi{uvaweto na dogovorot, proslavata ja organizira{e politi~kata partija DUI, koja sega, pak ne najavuva partiski aktivnosti za proslavata, bidej}i kako {to poso~uvaat

ottamu "toa e zna~aen datum za Makedonija, ne samo za DUI".

Ramkovniot dogovor e potpi{an na 13 avgust 2001 godina, koj stavi kraj na skoro ednogodine{niot voen konflikt, a negovi potpisnici bea toga{niot pretsedatel Boris Trajkovski, toga{niot lider na VMRO-DPMNE, Qup~o Georgievski, liderot na SDSM, Branko Crvenkvoski, Arben Xaferi od DPA, Imer Imeri od PDP, kako i dvajca me|unarodni pretstavnici, Fransoa Leotar i Xejms Perdju.

SDSM OBVINUVA ZA MATNI ZDELKI VO TELEKOM o povod deset godini od proda`bata na Telekom, SDSM ve~era povtorno go obvini premierot Nikola Gruevski za matnite zdleki okolu privatizirawe na ovaa kompanija, kako i za povrzanosta na istaknati vladini funkcioneri na VMRO-DPMNE vo ovaa privatizacija.

“Ovaa tema denovive ja otvori i ugledniot londonski nedelnik „Ekonomist” koj jasno gi naveduva somnitel-

P

nite transakcii koi se konstatirani od renomirana amerikanska konsultantska firma. Konstatiranite nepravilnosti imaat ime i prezime, toa e partiskata firma Analitiko AI, vo koja do 2007-ma godina, be{e vraboten vrvot na prerodbeni~kiot tim na VMRO-DPMNE”, izjavi v~era Jani Makraduli.

Makraduli potencira deka vo izve{tajot se sugerira deka relevantnata dokumentacija bila namerno

uni{tena.

“Stanuva jasno, deka prvite lu|e na VMRO-DPMNE kontinuirano rabotat protiv ugledot i interesite na R. Makedonija.

Kakva e celta vo ugledniot „Ekonomist” da se pla}aat skapi reklami za investicii, koi patem nikoga{ ne se slu~ija, za potoa da dobieme besplatna reklama za kriminalot i netransparentnosta na Gruevski i familijata”, veli Makraduli.

skata strana preku srpskiot dr`aven vrv.

Poznava~ite na relacijata MPC-SPC ne veruvaat vo skore{no re{avawe na crkovniot spor. Objasnuvaat deka iako patrijarhot Irinej ne pripa|a na takanare~enata gr~ka struja vo Soborot na episkopite na SPC (koja e najradikalna vo protiveweto na aftokefalnosta na MPC), sepak, vlijanieto na ovie nekolku episkopi (koi go formiraat gr~koto krilo) s$ u{te e najzna~ajno. I samiot patrijarh Irinej, iako ne e na ista linija so gr~koto krilo za mnogu drugi pra{awa, vo odnos na sporot so MPC razmisluva sli~no.

Crkovniot analiti~ar Daniel Dimevski ne & dava mnogu {ansi za uspeh na inicijativata na Toma Fila, bez

razlika {to taa go vklu~uva i makedonskiot ambasador vo Belgrad, Qubi{a Georgievski.

Pozna~ajna promena vo odnosot me|u dvete crkvi o~ekuva duri otkako Srbija }e po~ne pretpristapni pregovori so Evropskata unija.

"Generalno, odnosite me|u Makedonija i Srbija se dobri, so mali momenti na napnatost, kako pri priznavaweto na Kosovo. Na Srbija & odgovara dobrososedskiot odnos i zatoa saka da go re{i crkovniot problem. No, kaj SPC nema dovolno `elba za re{enie.

O~ekuvawata deka promenata na patrijarhot }e donese nova, popovolna situacija, ne se ispolnija, zatoa {to istite lu|e ja vodat SPC. Zatoa, ne o~ekuvam naskoro da bide re{en ovoj problem", izjavi Dimevski.

Toj smeta deka rabotite }e se promenat koga Srbija }e po~ne pretpristapni pregovori so EU i koga od nea }e se baraat dobri bilateralni odnosi.

Toga{, eventualno, analizira toj, srpskata dr`ava }e izvr{i pritisok vrz srpskata crkva so cel omeknuvawe na stavovite vo sporot so MPC, koj pretstavuva edinstven bilateralen problem me|u dvete dr`avi.

"Sekoj samoincijativen obid da se re{i problemot me|u dvete crkvi e odnapred osuden na propa|awe. Zatoa {to legitimitet na pregovara~kiot proces mo`at da mu dadat samo klerici (od dvete crkvi) i politi~ari (od dvete zemji), koi }e nastapuvaat oficijalno, so mandat od dr`avata. I tajnite pregovori mora da bidat oficijalni za da imaat efekt. Dobrata strana na inicijativata e vo toa {to procesot se odr`uva `iv, {to e mnogu va`no za makedonskata strana", veli Dimevski.

6 12.08.2010 EKSKLUZIVNO: KAPITAL NA LICE-MESTO NA

VODA ZA 100.000 @ITELI, NOVI MO@NOSTI ZA ISTO^NA MAKEDONIJA GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

odata e izvor na `ivotot.

No, obezbeduvaweto na zdrava voda za piewe im predizvikuva{e golemi glavobolki na `itelite od nekolku op{tini od Isto~na Makedonija.

Analizite poka`uvaat deka so zavr{uvaweto na Hidrosistemot Zletovica (najgolem proekt vo Isto~na Makedonija izgraden vo poslednite triesetina godini), }e bidat re{eni mnogu problemi za: [tip, Karbinci, Probi{tip, Kratovo, Sveti Nikole i Lozovo.

Spored najavite na nadle`nite institucii, hidrosistemot }e bide zavr{en do krajot na oktomvri i

V

“Kapital“ ima{e ekskluzivna u mo`nost da go poseti noviot hidrosistem r Zletovica. Kako {to velat lokalnite `iteli – “proektot k “ k na vekot”. k ” Kolku K k e va`nosta i goleminata na ovojj proekt, k dovolno ka`uvaat faktite: Izgradbata na hidrosistem vo prvata faza treba da obezbedi voda za piewe za {est op{tini. Vo vtorata faza }e navodnuva 4.000 hektari obrabotliva povr{ina vo Probi{tip i Kratovo, a so zavr{uvaweto i na tretata i posledna faza na nego }e bide instaliran kapacitet za proizvodstvo na 50 megavati elektri~na energija }e se obezbedat site preduslovi za nepre~eno snabduvawe so ~ista voda za piewe.

“Kapital” ja poseti branata Kne`evo kade {to se pri kraj grade`nite raboti okolu zavr{uvaweto na branata.

Gra|anite na ovie op{tini imaat golemi o~ekuvawa od izgradbata na ovoj hidrosistem. Veruvaat deka re{avaat mnogu egzistencionalni pra{awa. Blagoj Stojanov od Probi{tipsko, smeta deka so izgradbata na ovoj

hidrosistem }e mo`e da dobie zdrava voda za piewe, no i da zapo~ne da se bavi so zemjodelstvo.

“Otkako go zatvorija rudnikot ostanav bez rabota. Poseduvam 24 dekari obrabotliva zemja vo Probi{tipskoto pole, ama nema voda.

Ovoj region e suv. So zavr{uvaweto na sistemot za navodnuvawe jas }e se bavam so zemjodelstvo”, dodava Stojanov.

HS Zletovica }e igra golema uloga vo razvojot na ovie op{tini. Taa treba da obezbedi voda za piewe, no vo natamo{nite fazi i voda za navodnuvawe i elektri~na energija.

Od op{tina Probi{tip, eufori~no go o~ekuvaat pu{taweto vo funkcija na Hidrosistemot.

Toni Tonevski, gradona~alnik na op{tina Probi{tip potencira deka so pu{taweto na ovoj hidrosistem } e se otvori nova era vo razvojot na op{tinata i se nadeva deka so nego }e se obezbedat novi rabotni mesta za `itelite na ovaa op{tina.

“HS Zletovica e proekt na stoletieto i vakvi proekti se gradat edna{ vo 100 godini. Minatiot vek vo Probi{tip bea izgradeni rudnikot vo Dobreovo i fabrikata za akumulatori Zletovo. So izgradbata na ovaa brana, }e se navodnuvaat 4.000 hektari obrabotlivo zemji{te, so {to }e se otvori nova granka so koja poseriozno bi mo`ele da se bavat na{ite gra|ani, a toa e zemjodelstvoto”, smeta Tonevski.

ZORAN ALEKSOV GRADONA^ALNIK NA [TIP “Mo`e da prifatime voda od HS Zletovica, samo dokolku cenata po metar kuben ne nadminuva 3,5 denari, kolku {to pla}ame i sega za elektir~nata energija {to ja tro{at ma{inite za pumpawe na vodata od bunarite. Mislam deka sme na dobar pat da najdeme zaedni~ki jazik so Ministerstvoto za finansii. Samo za sporedba drugite gradovi, kako Strumica, i Kumanovo pla}aat 2,5 denari za metar kuben”

Toj dodava deka dosega nemale uslovi za prekvalifikacija na naselenieto od rudarstvo na druga stopanska granka, no so navodnuvaweto na planiranite 4.000 hektari ovoj problem }e bide nadminat. Dosega Probi{tip be{e samo rudarski grad, so izgradbata na ovoj hidrosistem }e se otvorat i novi stopanski granki kako zemjodelstvo.

So zavr{uvaweto na tretata faza, op{tinata Probi{tip }e vleze na mapata na gradovi i regioni kade {to se proizveduva i elektri~na energija, so {to ekonomskata zavisnost na op{tinata samo od edna granka }e bide minato, a gra|anite na ovaa op{tina }e imaat i drugi mo`nosti, so {to }e se namali iseluvaweto na mladoto naselenie.

Sli~no razmisluva i gradona~alnikot na Kratovo Mitko Apostolovski koj o~ekuva pridobivki od izgradbata na ovoj hidrosistem po zavr{uvaweto na vtorata faza, a so toa i obezbeduvawe na voda za navodnuvawe.

Golema korist od Zletovica }e imaat gra|anite na Sveti Nikole koi do skoro vo svoite domovi imaa samo tehni~ka voda, no ne i voda

I PROEKTOT NA STOLETITETO NE USPEA BEZ POLITI ako i sekoga{, koga stanuva zbor za nekoj golem proekt vo Makedonija okolu nego ima politi~ki i partiski prepukuvawa i razni obvinuvawa. Taka i HS Zletovica ne uspea da se ottrgne od kanxite na partiite.

SDSM se somneva vo referentnosta na Sileks nemetali DOOEL kako eden od izveduva~ite na grade`nite raboti! Opozicijata poka`a dokumenti vo koi japonskite konsultanti izrazuvaat somnevawe vo referentnosta na Sileks nemetali DOOEL, koja kompanija

K

e vo sopstvenost na vladiniot koalicionen partner Qubisav Ivanov-Yingo.

Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM smeta deka so izgradbata na branata Kne`evo, vo eden moment, proektot e doveden vo pra{awe, koga za izveduva~ na odredeni grade`ni raboti e izbrana Kratovskata firma Sileks nemetali DOOEL. Direktorot na HS Zletovica Stojan Milanov, tvrdi deka ne se vistiniti obvinuvawata na opozicijata i deka rabotite na teren se odvivaat vo najdobar red.

“Obvinuvawata na opozicijata se ~ista nebuloza. Tie sakaat da n$ pretstavat deka sme neuspe{ni vo implementacijata, no nie so zapo~nuvaweto na polneweto na branata gi demantiravme i so zavr{uvaweto na prvata faza vo oktomvri }e napravime i prigodna ceremonija”, smeta Milanov i dodava deka se raboti za politi~kopartisko profitirawe, {to za opozicijata e kontra- produktivno.

Potpisnikot na dokumentot na koj se povikuva SDSM, japonskiot konsultant Huxiro Imazava,

ne saka{e da ja komentira partiskata presmetka okolu HS Zletovica, naveduvaj}i deka toa bilo interna prepiska pome|u partnerite vo proektot.

Ovaa prepiska pome|u dvete najgolemi politi~ki partii zasega ostana samo na prepukuvawe.

Nade`ite se deka za dobroto na celiot region (koj vo ovoj proekt kreira ogromna nade` za idninata) nema da ima nikakvi posledici okolu izgradbata na HS Zletovica, za {to vpro~em se zalagaat i dvete partii, bidej}i dogovorot za izgradba na ovoj proekt e potpi{an vo

2003 godina, koga na vlast be{e sega opoziciskata SDSM, a be{e zapo~nat so izgradba vo 2008 godina koga na vlast be{e VMRO-DPMNE. PRE^ISTITELNITE STANICI DOPOLNITELEN PROBLEM Za da se pu{ti vo upotreba cevkovodot na HS Zletovica neophodno e op{tinite da imaat filter-stanici. No, kako {to doznavame op{tinite nemaat pari za takvi kapaciteti, i od oktomvri ne mo`at da prezemat voda za piewe od HS Zletovica.

Mite Andonovski, gradona~alnik na Kratovo, potencira deka

HIDROSISTEMOT ZLETOVICA

12.08.2010

7

100.000

1,5

`iteli }e se snabdat so zdrava voda za piewe od ovoj hidrosistem

% e kamatnata stapka po koja }e se vra}aat parite od proektot

4.000

10

Hektari }e bidat navodnuvani od HS Zletovica

Milioni metri kubni godi{no od branata Kne`evo se nameneti za snabduvawe so voda za piewe

TONI TONEVSKI

23,5

Milioni kubni metri voda e kapacitetot na branata Kne`evo

MESTOPOLO@BA NA BRANATA

Hidrosistemot Zletovica se nao|a vo severoisto~niot del na Makedonija. Vo severniot del od ovaa oblast se nao|aat Osogovskite Planini, dodeka ju`niot del e prete`no so kotlini.

Prose~ni godi{ni vrne`i vo regionot se 500Smm. Vo regionot ima okolu 100.000 `iteli vo op{tinite Kratovo, Probi{tip, Sveti Nikole, Lozovo, [tip i Karbinci. Glavna dejnost na `itelite e zemjodelstvo, sto~arstvo, rudarstvo i industrisko proizvodstvo.

Regionot izobiluva so prirodni retkosti i ubavini, vredni arheolo{ki lokaliteti, manastiri i crkvi so edinstven fresko`ivopis i ikoni. Zemja so bogata drevna kultura. Vo regonot na Zletovica najpoznat objekt e manastirot posveten na Sveti Gavril Lesnovski, koj se nao|a nedaleku od Zletovo. Toj e eden od najstarite manastiri vo zemjava, a i eden od najva`nite vo odr`uvaweto na pismenosta i kulturata na na{iot narod niz vekovite. Lesnovskiot manastir e izgraden vo isto vreme so u{te dva manastiri, Sveti Prohor P~inski i Sveti Jaokim Osogovski, i pretstavuvaat najzna~ajni hristijanski svetili{ta vo Isto~na Makedonija.

70

Mil Milioni dolari e visinata na kreditot kredi od Japonskata vlada za izgradba iz na HS Zeltovica

za pi piewe.

“So za zavr{uvaweto na ovoj Hidrosistem, Sveti Nikole }e go nadmine sistem problemot so snabduvawe na pitka probl voda. Kone~no }e se “rodam” u{te edna{. Nema ve}e da vle~eme tubi edna{ so voda vo i nema da pristignuvaat cisterni od drugite gradovi za ciste da n$ snabdat so zdrava voda za piewe”, veli Ivica Arsov, `itel piewe na Sv Sveti Nikole.

Izgradbata na ovoj hidrosistem } Izgra e dade golemi benefiti za razvoj na ovie op{tini, a nadle`nite institucii treba da ja zabrzaat i izgradbata na ostanatite dve fazi od Hidrosistemot, za istiot da mo`e celosno da profunkcionira.

FINANSISKI ASPEKTI NA HS ZLETOVICA Uslovite za finansirawe na HS Zletovica se mnogu povolni. Prvata faza od HS Zletovica e izgradena od kredit od Japonskata vlada so rok na otplata od 25 godini, so kamata od 1,5% i grejs-period od sedum godini. Dogovorot za finansirawe be{e potpi{an vo 2003 godina, a prvite rati za otplata na kreditot treba da dostasaat vo naredniot period.

Pokraj Japoncite, vo proekot u~estvuva{e i makedonskata vla-

da finansiraj}i gi tro{ocite na javnoto pretprijatie Hidrosistem Zletovica, koe }e go implementira proektot. Obvrska na vladata be{e da izvr{i eksproprijacija na zemji{teto, da izgradi pristapna infrastruktura do branata, i da go plati danokot na dodadena vrednost.

Za pokrivawe na ovie tro{oci se obezbedeni 25% od vkupnata vrednost na proektot. Japonskata banka za razvoj izdvoi 70 milioni evra za izgradba na prvata faza od Hidrosistemot Zletovica, a na{ata dr`ava izdvoi okolu 20 milioni evra.

KAKOV E BIZNIS - MODELOT NA ZLETOVICA!?

Zasega ne se znae koj e to~niot datum koga }e stigne vodata vo {este

CEVKOVODI ZA SNABDUVAWE SO VODA

Dovodni cevkovodi za vodosnabduvawe na op{tinite: Za Kratovo celosno e izgraden so dol`ina od 22,14 kilometri i e vo funkcija.

Za Probi{tip potrebno e da se izvr{i ispituvawe i sanacija na starata delnica so dol`ina od 3,3 kilometri, od vkupnata dol`ina od 19,0 kilometri, na dovodniot cevkovod za vodosnabduvawe na Probi{tip i Zletovo.

Zaedni~ki cevkovod za [tip, Sv.Nikole, Karbinci i Lozovo so dol`ina od 23,17 kilometri.

Za [tip so dol`ina od 10,89 kilometri.

Za Sv.Nikole so dol`ina od 24,56 kilometri Za Karbinci so dol`ina od 4,50 kilometri.

Za Lozovo so dol`ina od 11,08 kilometri.

op{tini. No, ona {to se znae e deka naskoro }e dostasaat prvite rati za pla}awe na kreditot za izgradba na sistemot. Od Javnoto pretprijatie informiraat deka godi{niot anuitet iznesuva okolu 4,5 milioni evra.

“Proektot nema da bide isplatliv dodeka ne se izgradat site tri fazi i proektot ne profunkcionira vo celost. Za da bide rentabilen treba da se izgradat site tri fazi. Bez izgradba na hidro-elektranite, proektot ne mo`e sam da si gi servisira dolgovite”, veli Stojan Milanov, direktor na HS Zletovica.

Zasega e gotova samo prvata faza, i od nejze treba da se o~ekuvaat pari za pokrivawe na del od tro{ocite za japonskiot kredit.

Ostanatite tro{oci najverojatno }e bidat pokrieni od vladata.

Op{tinite koi treba da koristat voda od HS Zletovica treba dopolnitelno da se dogovorat za cenite po koi }e ja pla}aat vodata. Zasega op{tina [tip izleze so barawe deka za nejze ne e prifatlivo povisoka cena od 3,5 denari za metar kuben. Zoran Aleksov, gradona~alnik na [tip smeta deka gra|anite ne mo`e da pla}aat povisoka cena za metar kuben od taa {to ja imaat sega.

“Mo`e da prifatime voda od HS Zletovica, samo dokolku cenata po metar kuben ne nadminuva 3,5 denari, kolku {to pla}ame i sega za elektir~nata energija {to ja

GRADONA^ALNIK NA PROBI[TIP “HS Zletovica e proekt na stoletieto. Vakvi proekti se gradat edna{ vo 100 godini. Minatiot vek vo Probi{tip bea izgradeni rudnikot vo Dobreovo i fabrikata za akumulatori Zletovo. So izgradbata na ovaa brana, }e se navodnuvaat 4.000 hektari obrabotlivo zemji{te, so {to }e se otvori nova granka so koja poseriozno bi mo`ele da se bavat na{ite gra|ani, a toa e zemjodelstvoto”

tro{at ma{inite za pumpawe na vodata od bunarite. Mislam deka sme na dobar pat da najdeme zaedni~ki jazik so Ministerstvoto za finansii. Samo za sporedba, drugite gradovi, kako Strumica, i Kumanovo pla}aat 2,5 denari za metar kuben”, veli Aleksov.

Toj dodava deka [tip i Sveti Nikole bi trebalo da koristat 70% (10 milioni metri kubni) vodata za piewe od HS Zletovica, dokolku ne se vklu~at ovie dve op{tini vo proektot ne e sigurno dali }e se nosi voda samo za Probi{tip. Samo mal del }e koristi Probi{tip. Kratovo pove}e od 20 godini koristi voda za piewe so drug zafat nad ovaa brana.

Analizite od terenot poka`uvaat deka ima i drugi tro{oci pred startot na hidrosistemot! Na primer, za nadgradba na filter-stanicata vo [tip se potrebni dopolnitelni investicii od 400.000 evra za filtri za mehani~ko pro~istuvawe na vodata od pesok, dodeka za Probi{tip se potrebni okolu 1,5 milioni evra {to e mnogu za edna vakva op{tina, dodavaat ekspertite.

IZGRADBA NA HIDROSISTEMOT PO FAZI Izgradbata na HS Zletovica se odviva vo tri fazi. Prvata faza opfa}a izgradba na branata, i postavuvawe na mre`a na cevkovodi so koi }e se snabduvaat so pitka voda, {est op{tini: Kratovo, Probi{tip, [tip, Karbinci, Sveti Nikole i Lozovo. Vkupno 100.000 `iteli.

Vtorata faza opfa}a izgradba na infrastruktura za snabduvawe so voda za navodnuvawe na op{tinite Kratovo i Probi{tip, a so tretata faza e predvideno izgradba na nekolku hidroelektrani so kapac-

I^KI PROBLEMI NA MAKEDONSKI NA^IN negovata op{tina nema potreba od pre~istitelna stanica zatoa {to taa i dosega gi koristela vodite od Zletovica, bez da ima vakva stanica.

“Op{tina Kratovo ja koristi istata voda pred pove}e od 20 godini, so zafat nad sega{nata brana, taka {to nie }e prodol`ime da ja koristime istata voda bez pre~istitelna stanica.

Edinstveno mo`e da koristime voda za navodnuvawe od ovoj hidrosistem, no s$ u{te ne znam koga }e zapo~ne izgradbata na vtorata faza od hidrosistemot”, veli Andonovski.

Toj dodava deka samo nekolku sela od negovata op{tina }e koristat voda za piewe od HS Zletovica, no za niv nema

da se gradi posebna pre~istitelna stanica tuku }e bara instalirawe na pogolem kapacitet vo pre~istitelna stanica koja }e se gradi vo ostanatite op{tini, kako Probi{tip.

Zoran Jovanovski od SDSM smeta deka negradeweto na pre~istitelni stanici }e predizvika problemi pri vra}aweto na kreditot zatoa {to nikoj nema da ja koristi vodata od hidrosistemot, a so toa i nikoj nema da pla}a za taa voda. Toj dodava deka }e imame voda vo branata, no taa }e se ispu{ta vo rekata Zletovica, a dr`avata }e mora sama da gi vra}a dostasanite rati od japonskiot kredit za izgradba na HS Zletovica.

STOJAN MILANOV DIREKTOR NA HS ZLETOVICA “Godi{niot anuitet iznesuva 4,5 milioni evra. Proektot }e bide rentabilen koga }e bidat izgradeni site tri fazi, inaku bez izgradba na hidro- elektranite, proektot ne mo`e sam da si gi servisira dolgovite”

itet od 50 megavati.

Sekoja od ovie fazi e podelena na paketi. Zasega se razraboteni ~etiri paketi koi se odnesuvaat na prvata faza. Prviot paket opfa}a postavuvawe na nov sloj na asfalt so debelina od ~etiri santimetri vrz postoe~kiot pat, koj be{e uni{ten od te{kite kamioni koi nosea kamewa i izgradba na branata. Patot e dolg 20 kilometri. Tretiot paket opfa}a izgradba na zafati i cevkovodi. Zafatot {to treba da obezbedi voda za Probi{tip i Zletovo e napraven, sega se gradi cevkovodot do ovie mesta i toj e vo zavr{na faza. Izgraden e zafatot za [tip, Sveti Nikole, Karbinci i Lozovo. Izgraden e cevkovod vo dol`ina od 75 kilometri do Lozovo. ^etvrtiot paket e izgradba na sistemot Skada, so koj }e se kontrolira protokot na vodata, i toj }e bide gotov do avgust godinava.

Za vtorata i tretata faza, s$ u{te ne se razraboteni paketi i za ovie fazi vladata ima doneseno zaklu~ok so koj se zadol`uva Ministerstvoto za finansii da zapo~ne da pregovara so kreditori za zemawe na zaem, izgradba na ovie fazi.

Spored proektnata dokumentacija za izgradba na sistemot za navodnuvawe se potrebni 36,5 milioni evra, dodeka za izgradba na hidrocentralite se potrebni 19,4 milioni evra.

Branata e visoka 75 metri, akumulira 23 milioni metri kubni voda i e dolga 3,8 kilometri.

Branata potopuva povr{ina od 75 hektari.

8 12.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

EDEN BROJ I PAZAROT VO EU E TVOJ! odeka na{ata Veterinarna uprava pravi obidi za dobivawe odobrenija od EU za davawe izvozni broevi na prehranbenite makedonski proizvodi od `ivotinsko poteklo, na{ite kompanii od ovaa bran{a gajle si nemaat.

Spored upravata, zasega, Makedonija od EU ima dobieno odobrenie za izvoz samo na jagne{ko meso, mleko i mle~ni proizvodi na nejziniot pazar, a od 11 juni na dr`avnata Veterinarna uprava & e odobren i kontrolniot plan za monitoring na rezidui i kaj drugite proizvodi od `ivotinsko poteklo, {to e prv preduslov za da mo`e da se po~ne postapka za dobivawe izvozen broj na nekoj proizvod. Po odobruvaweto na ovoj plan, od Veterinarna uprava se o~ekuva narednata godina da se dobijat izvozni broevi za vo EU i za jajca, riba, dive~ (vistinski, a ne doma{no odgleduvan) i termi~ki preraboteni proizvodi od meso.

Dobro e {to se sozdavaat uslovi za nekoj da mo`e vo EU da izvezuva hrana od `ivotinsko poteklo.

Ama, sega pra{aweto e koj e toj nekoj?!

Jas, definitivno ne sum. Kamo da bev, ama, ete, ne sum. Jas ve}e si imam izvozen broj, ene mi go vo biometriskiot paso{.

Znam deka i sopstvenicite na kompaniite koi se zanimavaat so proizvodstvo na `ivotinski proizvodi imaat svoi li~ni izvozni broevi, ama nivnite kompanii ne!

Tie }e odat na odmori niz EU, a nivnite proizvodi }e pro{etaat samo tuka, vo kom{ii, ili niz marketive kaj nas, {to navistina ne e lo{o i od s$ srce im posakuvam samo da im se tro{at proizvodite, ama mora da se svesni deka i toa ne biduva.

D

SOLIDARNOST

Eden den i kom{ilakov }e zamine vo EU. I, {to toga{, samo kaj

ALEKSANDAR D JAN^ESKI IGON: Pred 30 godini vo Gdawsk, na 14 avgust 1980 godina, rabotnik koj prethodno be{e otpu{ten od komunisti~kata vlast za negovite opozicioni aktivnosti skokna preku yidanata ograda na brodogradili{teto za da im se priklu~i na drugite rabotnici da zapo~nat {trajk. Ovoj skok stana istoriski moment, po koj slednite 10 godini sleduvaa mnogu drugi nastani, a koi donesoa sloboda na mnogu nacii vo Isto~na Evropa. Za nekolku nedeli, najsilniot sindikat na rabotnici vo sovetski dominiranata Isto~na Evropa be{e osnovan i zapo~na da se bori, no ne za pravoto da raboti, tuku za promena na korumpiraniot komunisti~ki sistem. Ovoj veter za promeni koj zapo~na vo Polska brzo gi izbri{a granicite i gi smeni re`imite vo mnogu dr`avi. Pred da se slu~at promenite i da po~nat da davaat efekt, mnogu godini polskata opozicija se soo~uva{e so problemi, pa i dramati~ni momenti. No, slobodata ne mo`e da bide zaprena. Posle desetina godini, se slu~i ona {to prethodno be{e nezamislivo: Sovetskiot Sojuz se raspadna i Berlinskiot yid padna.

JAN^ESKI: Za mojata generacija ovie 30 godini se istorijata na na{ite `ivoti. @iveeme vo vreme koga novata Evropa be{e sozdadena. @iveeme vo vreme koga veterot na “Solidarnost” inspirira mnogu nacii da pobaraat nezavisnost. Da se ispravat i da zboruvaat, kako {to nie Makedoncite napravivme na referendumot vo 1991 godina. Pred da u~am na ~asovite po istorija na u~ili{te, znaev samo deka eden ~ovek so golemi musta}i vode{e golem {trajk vo Polska.

Negovata slika ja ima{e i po vesnici i na televizija.

PIGON: Rabotnikot, elektri~ar koj go napravi toj istoriski skok preku ogradata be{e Leh Valensa. Podocna toj stana pretsedatel na Polska, a deneska e po~ituvan politi~ar. Od 1983 godina koga ja dobi Nobelovata nagrada za mir toj svetski stekna mnogu po~esni tituli i priznanija. Aerodromot vo Gdawsk deneska go nosi negovoto ime.

Rabotnikot, porane{en pretsedatel, ~len na

P METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

na{ive marketi }e se plasiraat proizvodite?! A, pari za razvoj na kompanijata i plati na vrabotenite od kade? Ili taka }e si se vrtime vo krug - parite {to nekoj }e gi zeme od mlekoto }e gi dade na meso, toj od meso na jajca, toj od jajca na med i toj od med pak na onoj {to proizveduva mleko.

Zatoa, ako tera vaka rabotata duri znam i vo idnina {to }e izjavuvaat na{ive kompanii za mediumite ... kaj nas s$ e med i mleko!

E, pa, gospoda, malku treba da otvorite i xebovi i um i na rabotite da gledate podolgoro~no.

Sramota e samo 5-6 kompanii dosega da imaat obezbedeno izvozen broj za vo EU. Ako sakame da odime vo EU i ako sakame da gledame kako Germancite pijat pivo so "makedonska tenka kobasica", a Francuzite kako pravat omlet so na{i jajca, toga{ sega mu e majkata da investirate vo standardi i da izvadite izvozni broevi. Za pari ne mora da mu ja mislite tolku, zatoa {to dobiva{ eden broj, ama pazarot vo EU, ako si mudar, }e bide tvoj.

va`na politi~ka ad-hok grupa osnovana da & predlaga na EU, prioriteti za idninata, leta za Brisel od aerodromot {to go nosi negovoto ime.

JAN^ESKI: “Solidarnost” otvori nova era. Vo vremeto na osnovaweto bil prv sindikat vo komunisti~ka zemja koj ne bil kontroliran od komunisti~kata partija. “Solidarnost” bil i denes e primer za inspiracija i izdr`livost vo borbata za sloboda.

PIGON: No, koga zboruvame za pobedata na “Solidarnost” ne treba da se zaboravat svetskite vizioneri i lideri ~ii stavovi bea klu~ni taa da se slu~i. Papata Jovan Pavle Vtori, koj e roden vo Polska kako Karol Vojtila, pretsedatelot na SAD, Ronald Regan i ruskiot lider Mihael Gorba~ov, tatkoto na perestrojkata... Za polskogermanskite odnosi, vo lekuvaweto na ranite posle Vtorata svetska vojna va`ni bea potezite na kancelarot Helmut Kol, koj isto taka ima{e istoriska uloga vo obedinuvaweto na Germanija. Ima heroi na tie vremiwa vo mnogu dr`avi, no jas li~no smetam deka najva`no be{e toa {to go pravea obi~nite lu|e.

JAN^ESKI: Mladite lu|e koi po~nuvaat da u~at istorija na Evropa ponekoga{ se zbuneti koga stanuva zbor za padot na Berlinskiot yid, koj ponekoga{ e pretstaven kako po~etok na promenite.

PIGON: Koga Valensa go preskoknal yidot na brodogradili{teto vo Gdawsk, tamu nemalo TV-kameri. Koga Germancite go kr{ea yidot na par~iwa, ima{e mediumska pokrienost 24 ~asa. Mo`ebi zatoa lu|eto razmisluvaat taka.

JAN^ESKI: Lani pro~itav vo eden tekst deka Germancite podignale spomenik vo Berlin vo ~est na “Solidarnost”. Spomenikot bil vsu{nost podarok od Polska. Originalen del od yidot koj go obikoluva brodogradili{teto vo Gdawsk, koj potsetuva za ogradata koja Valensa ja preskoknal. Be{e staven na najistaknatoto mesto vo srceto na Berlin, vedna{ do Rajhstagot. Mislam deka ova e va`en simbol i potsetnik za del od istorijata.

PIGON: Taka e Aleksandar. Fragmentot od yidanata ograda na brodogradili{teto potsetuva kade vsu{nost po~na padot na Berlinskiot yid, deset godini porano. Deset godini pred televiziskite gleda~i od celiot svet da vidat {to se slu~i vo Berlin. Na plo~ata na spomenikot pi{uva: “Vo znak na se}avawe na sindikatot “Solidarnost” koj se bore{e za sloboda i demokratija i polskiot pridones za obedinuvawe na Germanija i politi~ko edinstvo vo Evropa”. Vo juni 2009 godina spomenikot be{e promoviran vo prisustvo na pretsedatelot na Bundestagot Norbert Lamert i kancelarkata Angela Merkel i vo toa vreme pretsedatel na polskiot

parlament, a sega pretsedatel na Polska, Bronislav Komorovski. Vo govorite toga{ tie se povikuvaa na sloganot na rabotnicite od {trajkovite vo 1980 godina vo Polska: “Nema sloboda bez ”Solidarnost” - Nie ma wolnosci bez Solidarnosci”.

JAN^ESKI: Ideite na “Solidarnost” se pro{irija mnogu daleku, a stimuliraa i ekonomski promeni.

PIGON: Edna od lekciite i postignuvawata koi proizlegoa od polskoto 30- godi{no iskustvo na solidarnost e lekcijata za demokratija, i lekcijata za sloboda na govor. Koga zboruvame za konsekvencite od idejata, interesno kaj dvi`eweto “Solidarnost” vo Polska, no i kaj site dvi`ewa vo Isto~na Evropa koi sledea posle avgust 1980 godina be{e deka tie poddr`aa ekonomski reformi, tie podr`aa privatizacija i reformi kon pazarna ekonomija.

Rabotnicite gi zdru`ija racete so intelektualnata elita. Vo Polska solidarno poddr`anata vlada be{e sposobna da sprovede edni od najte{kite reformi, koi ja zajaknaa ekonomijata, no donesoa te{kotii na tranzicionen period. Vo socijalizmot sekoj be{e siromav, no obezbeden na nekoe minimalno nivo, taka da se ka`e. Pazarnata ekonomija donese sloboda, no isto i nekoi lo{i raboti za rabotnicite kako {to e nevrabotenosta.

JAN^ESKI: Stapkata na nevrabotenost znae da gi naso~uva rabotnicite-dali da ja poddr`uvaat Vladata, {to porano ja poddr`uvale, ili da bidat protiv nea.

Demokratijata e me~ so dve ostrici. Taa se slu~uva vo mnogu dr`avi poslednive dekadi koga se menuva Vladata od desno orientirana vo centristi~ka, ili pak nazad vo levo orientirana.

PIGON: Batali ja nivnata politi~ka orientacija. Vo globala, mora da ka`eme deka ovie 30 godini se godini na ekonomski presvrt vo dr`avite na Isto~na Evropa. Vreme na predizvici, no isto i vreme na razvojni mo`nosti za dr`avite koi bea “zamrznati” so dekadi vo ime na politi~kiot re`im. Kakvi i da se tranzicionite problemi Isto~na Evropa stana u{te eden vitalen motor vo evropskiot razvoj, osobeno za vreme na ekonomskata kriza.

JAN^ESKI: Mislam vo vreme na ekonomska kriza, mladite lu|e vo dr`avite kako Makedonija bi trebalo da se potsetat na idejata na “Solidarnost”.

Promeni {to pomognaa da se obedini Evropa, idei na “isto~wacite” {to im pomognaa na “zapadwacite”.

Ova e isto dobar potsetnik deka site delovi na Evropa se ednakvi i samo pra{awe na vreme e koga }e se nadminat podelbite i blokadite.

PIGON: Avgust 1980 godina vo Polska se narekuva Polski avgust i ovaa godina nie odbele`uvame 30 godini od istoriskite nastani.

Nekako jas li~no mislam na ova kako na evropski nastan. So godini ekonomskite

STANISLAV PIGON i politi~kite razliki sozdadoa podelena Evropa. Se veruva{e deka ima samo eden pravec, pozitivniot impuls od Zapad kon Istok, kako kolonijalizamot, ropstvoto i fa{izmot nikoga{ da ne se slu~ile.

Zapadnite ekonomski re{enija se smetaa kako zadol`itelni, koi mora da se sledat. Ideite na “Solidarnost” deneska imaat podruga dimenzija, a toa e cela Evropa obedineta. Ova go razbiraat dene{nite lideri.

JAN^ESKI: Zborot solidarnost, Makedonija }e go pameti i gorko }e se se}ava. Solidarnosta me|u ~lenkite na EU i NATO so Grcija go oddale~uva na{eto ~lenstvo vo niv. Evropa i svetot se solidarni so Grcija i & pomagaat da se izvle~e od ekonomskata kriza. No, dali utre i Grcija }e bide solidarna so niv koga Makedonija }e treba da stane ~lenka na nekoja me|unarodna organizacija? Za `al nekoi imaginarni yidovi treba da bidat sru{eni vo duhot na “Solidarnost”. Vreme e za toa, ve}e ima 30 godini otkako gospodinot Valensa preskokna preku yidot i 20 godini od padot na Berlinskiot yid.

PIGON: Moj prijatelu, najverojatno Makedoncite se me|u onie Evropejci, kako nikoi drugi, {to ~ekaat celosno ispolnuvawe na taa specijalna ideja za evropska solidarnost.

Taa ideja ja priznava sekoja dr`ava, taa ideja ja po~ituva sekoja nacija. Ideja koja ne gi ostava dr`avite vo ~ekalna. Gr~kiot slu~aj poka`a slabost na sistemot za donesuvawe na odluki na EU i NATO i toj ne e izraz na solidarnost. Ovoj sistem me|u drugoto dozvoli {iroka rasprostranetost na korupcijata vo Grcija, involviraj}i i nekoi zapadni kompanii.

Isturaweto na milijardi vo Grcija sega se gleda kako gre{ka na EU, za koja nemalo druga opcija. Postoi raste~ki kriticizam za gr~kite politi~ki stavovi. Edna pri~ina za toa e i poddr{kata na dr`avite na Isto~na Evropa za idnoto pro{iruvawe na EU. Tie dr`avi ka`aa jasno, idnata bezbednost i prosperitet na obedineta Evropa zavisi kako novite generacii Evropejci u~at za va`nosta na solidarnosta.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,400 2,395 2,390 2,385 2,380 2,375 2,370 2,365 2,360 2,355

MBI 10

05/08/10

06/08/10

2,590 2,580 2,570 2,560 2,550 2,540 2,530 2,520 2,510 2,500 07/08/10

08/08/10

09/08/10

10/08/10

11/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

05/08/10

110.00

9

12.08.2010

OMB

109.50 109.00 108.50 108.00 107.50 06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

10/08/10

05/08/10

11/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

10/08/10

11/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEMA IPO, NO NEMA NI NOVI EMISII KAJ DOMA[NITE KOMPANII

MAKEDONSKA BERZA

SAMO DVE NOVI EMISII NA AKCII GODINAVA emuvawe na kapitalnata baza, a vo funkcija na poddr{ka na regulatornite barawa za adekvatnosta na kapitalot i komercijalnite celi povrzani so regulatornite limiti za kreditna izlo`enost na bankata. Nominalnata vrednost na edna akcija iznesuva 2.650,00 denari, dodeka vkupnata nominalna vrednost na akciite {to se zapi{uvaat iznesuva 307,4 milioni denari.

Minatite godini brojot na kompanii koi napravile emisija na novi hartii iznesuva{e ~etiri, pri {to dve od niv bea za ve}e poznati kupuva~i, a dve javni ponudi od koi ednata, onaa na Komercijalna banka, pomina bez uspeh, odnosno ne be{e napravena nova emisija na hartii od vrednost. Pri~inata be{e toa {to vo predvideniot rok na javnata ponuda za ovie akcii nema{e projaven interes od strana na investitorite.

Poznava~ite na sostojbata kaj Makedonska berza pojasnuvaat deka glavnata pri~ina zo{to kompaniite ne planiraat da pravat novi emisii na hartii od vrednost e vo toa {to cenite na akciite se niski, vo nekoi slu~ai duri poniski od knigovodstvenite vrednosti, kako i poradi toa {to se namaluva procentualnoto u~estvo na ve}e postoe~kite akcioneri.

“Kompaniite naj~esto izdavaat novi emisii na akcii so cel da obezbedat dokapitalizacija i pari za nekoj proekt za koj bankite ne sakaat da im odobrat kredit. Kaj nas, momentalno, kompaniite ne se zainteresirani za novi emisii. Prvo, poradi toa {to pazarnite ceni po

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

okraj slabiot interes na nekotiranite makedonski kompanii za kotacija na Makedonska berza, s$ pomal e interesot za novi emisii na akcii i na onie kompanii koi se ve}e na Berzata. Godinava samo dve kompanii, OHIS i Ohridska banka, napravija nova emisija na akcii i toa za ve}e poznati kupuva~i.

Po odlukata donesena na sobranie na akcioneri na akcionerskoto dru{tvo OHIS, vo Centralniot depozitar za hartii od vrednost ovaa godina e zapi{ana nova emisija na akcii, i toa 926.167 obi~ni akcii vo sopstvenost na Republika Makedonija, kako konverzija na ve}e postoe~kiot dolg koj kompanijata go ima kon dr`avata. So toa, osnovnata glavnina na OHIS e zgolemena na vkupno 1.854.141 akcii, od koi 68.487 se prioritetni akcii na Fondot za PIOM. Nominalnata vrednost na edna akcija e 51,129 evra.

Za razlika od OHIS, Ohridska banka godinava napravi nova emisija na 116.037 obi~ni akcii so pravo na glas, so vkupen nominalen iznos od 307.498.050,00 denari, za institucionalen investitor po pat na privatna ponuda, no so sosema razli~na namena. Namenata na ovaa emisija na novi akcii od strana na bankata e vo nasoka na zgolemuvawe na akcionerskiot kapital so novi uplati od strana na postoe~kiot akcioner Societe Generale SA, Pariz, Francija, so cel zgol-

P

17.03.2010 9

PROMETOT TONE V Glavnata pri~ina zo{to kompaniite ne planiraat da pravat novi emisii na akcii e toa {to cenite na akciite se niski, vo nekoi slu~ai duri poniski od knigovodstvenite vrednosti, kako i poradi toa {to se razvodnuva procentualnoto u~estvo na ve}e postoe~kite akcioneri

koi se prodavaat nivnite akcii kaj pogolem del od kompaniite se poniski od nivnata knigovodstvena vrednost. Vo toj slu~aj, koga ovie kompanii bi napravile nova emisija na akcii minimalnata suma po koja bi trebalo da gi izdadat tie akcii e tokmu knigovodstvenata vrednost”, veli Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje.

Spored Markovski, kako u{te edna pri~ina koja vlijae vrz neizdavaweto

na novi emisii na akcii od kompaniite mo`e da se spomene i faktot {to kompaniite ne se zakonski prinudeni da pravat novi emisii na akcii. Spored negovo mislewe, kompaniite i da zapo~nat da izdavaat novi emisii na akcii, sepak, ne bi trebalo da se o~ekuva nekoe pogolemo razdvi`uvawe kaj prometot vo ramkite na doma{nata berza. Toj smeta deka ona {to mo`e da ja razdvi`i i za`ivee berzata e vra}aweto na izgubenata doverba na investitorite.

~era minusot be{e glavna karakteristika na doma{nata berza i vo pogled na prometot i za indeksite. Ako den prethodno bea ostvareni edvaj 54,9 iljadi evra promet, v~era prometot iznesuva{e samo 38,2 iljadi evra.

Prometnoto saldo v~era be{e vo minus od okolu 30% vo odnos na prometot od prethodniot den.

“Vinovnik” za vakviot lo{ promet e povtornoto otsustvo na interes kaj investitorite za obvrznici, koi izminatiot period ja “spasuvaa” situacijata.

V~era obvrznicite denot go zavr{ija so vkupen promet od okolu 4.900 evra. Povtorno najgolem del od nego & pripadna na obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja denot go zaokru`i so vkupen promet od okolu 4.340 evra.

Kaj akciite v~era be{e registriran zgolemen apetit na investitorite za akcijata na Alkaloid, koja trguvaweto go zavr{i so vkupen promet od okolu 11 iljadi evra. Pogolem interes ima{e i za akciite na Komercijalna banka i na Makedonski telekom, koi v~era{niot den go

zavr{ija so vkupen promet od okolu 6,8 iljadi evra i 4,9 iljadi evra posledovatelno.

Na minusnoto saldo na prometot dru{tvo mu pravea i berzanskite indeksi. V~era i trite vo crveno. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a pad od 0,03%, taka {to novata vrednost pred dene{noto trguvawe mu iznesuva 2.376,11 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva ja sni`i svojata vrednost na 2.530,17 indeksni poeni po padot od 0,55% vo odnos na prethodniot den. Kaj OMB indeksot v~era{niot pad iznesuva{e 0,44%, pa denes ovoj indeks }e go po~ne trguvaweto so vrednost od 108,37 indeksni poeni.

V~era samo edna hartija od vrednost uspea da zabele`i rast na svojata cena. Stanuva zbor za akcijata na Komercijalna banka, ~ija cena porasna za 2,15%. Brojot na gubitnici v~era iznesuva{e deset hartii od vrednost. Ist, no i najgolem pad na cenata na akciite v~era be{e registriran kaj akciite na Arcelormittal i Makstil.

Cenata na nivnite akcii se namali za 2,78%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

11.08.2010

1М

3М

6М

YTD

1Y

31,603,830.54

1.48%

-5.73%

-5.67%

-2.46%

-0.39%

8/9/2010

0

Илирика ГРП

20,387,103.55

0.41%

-2.45%

2.16%

1.48%

6.06%

8/9/2010

0

Иново Статус Акции

16,431,036.20

-0.40%

-3.88%

-11.73%

-12.10%

-7.33%

8/10/2010

3,339.84

2.15

420,820

0

0.00

0

0

0.00

0

0

0.00

0

0

KD Brik

22,981,951.49

0.34%

-0.78%

9.55%

6.16%

16.28%

8/10/2010

0

0.00

0

0

KD Nova EU

21,722,614.36

0.07%

-6.13%

-6.97%

-4.93%

6.82%

8/10/2010

КБ Публикум балансиран

26,234,131.49

1,30%

-2,76%

-3,99%

-1,41%

0.06%

8/10/2010

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Отворен инвестициски фонд Илирика ЈИЕ

%

Комерцијална банка Скопје

11.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

11.08.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје

140

%

Износ (МКД)

-2.78

21,000

175

-2.78

56,000

Гранит Скопје

611.43

-1.38

214,000

Македонски Телеком Скопје

410.39

-1.11

305,738

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

741.80

-1.09

37,090

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

11.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,854.17

390.18

9.88

0.88

54,562

7,311.00

341.43

21.41

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

611.43

105.83

5.78

0.61

KMB (2009)

2,014,067

3,339.84

533.81

6.26

0.97

MPT (2009)

112,382

26,727.50

/

/

0.74

%

Алкалоид Скопје

3854.17

-0.47

693,750

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

Комерцијална банка Скопје

3339.84

2.15

420,820

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

Македонски Телеком Скопје

410.39

-1.11

305,738

STIL (2009)

14,622,943

175.00

0.11

1,582.57

2.44

Гранит Скопје

611.43

-1.38

214,000

TPLF (2009)

450,000

3,650.79

61.42

59.44

1.07

3,650.79

-0.66

138,730

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

/

/

0.30

Топлификација Скопје

11.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

11.08.2010

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

4,917

6

22.07

26,507

24

-25.62 -20.78

31,423

30

обични акции

6,781

13

-55.64

Вкупно Редовен пазар

6,781

13

-55.64

38,204

43

-30.48

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 11.08.2010)

10 12.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VRABOTUVAWE.KOM OTVORI KANCELARIJA VO PRI[TINA

VTOR OGLAS ZA SREDSTVATA OD IPARD VO SEPTEMVRI

akedonskata agencija za vrabotuvawe i posreduvawe pri vrabotuvawe, Vrabotuvawe.kom, se {iri na kosovskiot pazar. Pred izvesno vreme agencijata otvori svoja kancelarija vo Pri{tina, Kosovo.

"Pazarot na ~ove~ki resursi vo Kosovo s$ u{te e vo zarodi{, no ima golema idnina poradi prisustvoto na golem broj

V

M

me|unarodni kompanii, pa zatoa odlu~ivme da otvorime kancelarija i ovde. Vo sledniot period planirame otvorawe na drugi regionalni kancelarii", izjavi Darko Velov, osnova~ i sopstvenik na Vrabotuvawe.kom.

Vrabotuvawe.kom e edna od prvite licencirani agencii za posreduvawe pri vrabotuvawe koja raboti vo Makedonija od

2003 godina i raspolaga so databaza so pove}e od 60.000 ~lenovi. Osnova~ e na najpopularnata i najposetena onlajn-berza na trudot na makedonski jazik, koja funkcionira od 2004 godina.

Vrabotuvawe.kom ima sopstven trening-centar za obuka i sovetuvawe i dava poddr{ka na nevrabotenite vo procesot na aktivno barawe rabota.

o vtorata polovina na idniot mesec }e bide objaven vtoriot javen povik za dostavuvawe na barawa za koristewe na finansiski sredstva od pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj na Evropskata unija (IPARD).

So oglasot, kako {to soop{ti agencijata, za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto }e bidat

staveni na raspolagawe 40 milioni evra.

Poddr{kata e nameneta za investicii na zemjodelskite stopanstva so cel za nivno prestruktuirawe i nadgradba za postignuvawe na EU- standardite, za vlo`uvawe vo prerabotka i marketing na zemjodelski i ribni proizvodi, kako i za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti.

Prviot oglas be{e objaven vo dekemvri minatata godina, a se odnesuva{e na 24,3 milioni evra finansiska pomo{.

Do agencijata stignaa 133 aplikacii, no se potpi{aa samo 27 dogovori za koristewe na sredstvata.

Od vkupnata finansiska proekcija na IPARD, 75% se pridonesi od EU, a 25% se od Buxetot na Makedonija.

SE ZGOLEMUVA DOVERBATA VO DENARSKOTO [TEDEWE

MAKEDONSKITE GRA\ANI VO KRIZA [TEDAT POVE]E

Od bankite velat deka porastot na denarskoto {tedewe kaj naselenieto se dol`i na zgolemenata doverba vo denarot kako valuta, no i na visokite kamatni stapki {to bankite gi nudea izminatava godina IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

enarskite {tedni depoziti na naselenie vo makedonskite banki se zgolemile za 16,6% vo prvite {est meseci godinava, poka`uvaat podatocite na Narodnata banka na Makedonija. Vo januari godinava iznosot na denarski depoziti {to doma}instvata (fizi~ki lica i samostojni vr{iteli na dejnost) gi imaat oro~eno vo bankite bil 51,3 milijardi denari (835 milioni evra), a vo januari ovoj iznos bil 44 milijardi denari (715,5 milioni evra).

Ako se sporedi, pak, periodot juni 2010 godina so juni minatata godina, zgolemuvaweto na denarskite depoziti kaj naselenieto e 36%. Vo istiot period {tedeweto vo devizi od strana na gra|anite e zgolemeno za 11,2%, dodeka od po~etokot na godinava ovoj trend na zgolemuvawe e samo 1,22%.

Vo strukturata na depozitite s$ u{te dominiraat deviznite, so 83,3 milijardi denari ili 62% vo vkupnite depoziti na naselenie vo juni godinava, vo sporedba so 51,3 milijardi denari denarski depoziti (38%). No, treba da se istakne deka pred edna godina deviznite so~inuvale 67% od vkupnite depoziti, {to e u{te edna potvrda deka se zgolemuva doverbata vo denarskoto {tedewe. Od Komercijalna banka velat deka trendot na zgolemuvawe na denarskite depoziti kaj niv prodol`uva vo kontinuitet u{te od minatata godina, pa taka i za prvite {est meseci od 2010 godina, pokazatelite za den-

D

36%

porasnalo denarskoto {tedewe kaj naselenieto izminatava godina

835

milioni evra iznesuvale denarskite depoziti na gra|anite vo juni 2010

62%

od vkupnite depoziti na naselenie se vo devizi, a 38% vo denari

arski depoziti, nezavisno od kategorijata na oro~uvawe, uka`uvaat na nivno zgolemuvawe.

ZGOLEMENA DOVERBA VO DENAROT Istovremeno, kaj privatnite kompanii stagnira iznosot na denarski depoziti, odnosno vo izminatite 12 meseci se dvi`i okolu 30 milijardi denari (490 milioni evra), dodeka kaj nivnite devizni depoziti se zabele`uva porast za 32%, odnosno od 15,2 milijardi denari na 20 milijardi denari vo juni godinava.

Od bankite velat deka porastot na denarskoto {tedewe kaj naselenieto se dol`i na zgolemenata doverba vo denarot kako valuta, no i na visokite kamatni stapki {to bankite gi nudea izminatava godina, koi se dvi`ea i do 14% kaj nekoi banki, a i po nivnoto neodamne{no namaluvawe se dvi`at i do 12% na

godi{no nivo.

“Od bankite izlegovme so razni promotivni kamatni stapki za denarsko {tedewe, osobeno za dolgoro~no {tedewe, {to vo uslovi na niska inflacija e dobra investicija. Na po~etokot od minatata godina, koga ima{e izvesni {pekulacii za devalvacija na denarot, se javi stagnacija, pa i pad na denarskoto {tedewe, no, za sre} a, nema{e pozna~itelen efekt. Raduva i podatokot

{to izminatiov period se zabele`uva i zgolemen trend na pretvorawe na deviznite depoziti vo denarski, zaradi poatraktivnite kamatni stapki”, veli Antonio Argir, direktor na sektorot Delovna mre`a vo NLB Tutunska banka.

Toj dodava deka gra|anite naj~esto oro~uvaat denari na 3, 6 i 12 meseci, no deka postoi dobar trend na zgolemuvawe i kaj {tedeweto na pove}e od 12 meseci.

Vo Komercijalna banka istaknuvaat deka ekonomskata kriza go tera naselenieto da se vozdr`i od drugi vidovi investirawe, kapitalno ili za li~ni potrebi. “^uvstvoto na sigurnost {to naselenieto go ima za oro~uvawe depozit vo banka, no i doverbata {to ja predizvikuva centralnata banka so dosledno odr`uvawe na devizniot kurs, se faktorite {to dovedoa do zgolemeno {tedewe

vo denari”, velat vo Komercijalna.

KAMATITE SO BLAG PAD, INTERESOT ZA [TEDEWE NE STIVNUVA Otkako poslednive nekolku meseci NBRM ja olabavi kamatnata politika i bankite gi namalija kamatnite stapki za krediti, no, sekako, i za depoziti, {to mo`e da se vidi i od izve{tajot na bankata za ponderirani kamatni stapki na primeni depoziti i dadeni krediti. Kamatnite stapki na denarski depoziti na naselenie, bez valutna klauzula, od ponderiraniot prosek od 9% na po~etokot od godinava padnale na 8% vo juni godinava, dodeka stapkite za dolgoro~nite depoziti od 10,7% ponderiran prosek padnale na 10,6%, {to ja potvrduva tendencijata na bankite vo pogolema mera da go stimuliraat dolgoro~noto {tedewe.

Bankarite ne veruvaat deka namaluvaweto na kamatnite stapki }e go namali {tedeweto na gra|anite.

“Gra|anite s$ u{te gi oro~uvaat svoite pari vo denari, zatoa {to kamatnite stapki za {tedewe vo evra se na nivo od 4%-5%, {to zna~i dvojno poniski od onie za denarskite vlogovi.

Toa s$ u{te gi pravi daleku poatraktivni od deviznoto {tedewe”, veli Antonio Argir od NLB Tutunska banka.

Sepak, bankarite istaknuvaat deka kamatite na kreditite se apsolutno povrzani so kamatite na depozitite, i dokolku prodol`i trendot na olabavuvawe na kreditnata politika, neminovno }e pa|aat i kamatite za {tedeweto.

KOMPANII PAZARI I FINANSII OTKUPUVA^ITE I IZVOZNICITE NA ZEMJODELSKI PROIZVODI OD OVOJ MESEC MORA DA SE REGISTRIRAAT ite otkupuva~i i izvoznici na zemjodelski proizvodi, spored Pravilnikot za upis vo Registarot, mora da se registriraat.

“Pravilnikot {to stapi vo sila na 30 juli, gi definira pravilata na igra za proizvoditelite i otkupuva~ite so koi prakti~no }e se otstranat nepravilnostite”, velat od Ministerstvoto za zemjodelstvo.

S

So ovoj Pravilnik, se propi{ani i uslovite {to treba da gi ispolnuvaat otkupnite mesta. Se odnesuva na otkupot na `ita, maslodajni semiwa, `iv dobitok, surovo mleko, ovo{je, zelen~uk, pe~urki, trpezno i vinsko grozje. Otkupot mo`e da se vr{i na otvoreno, postojano ili mesto koe gi ispolnuva uslovite. Otkupuva~ot treba da e registriran, da bide mikro, malo ili

golemo pretprijatie, da e finansiski likviden, da raspolaga so soodvetna oprema, objekti za otkup i merni instrumenti. @iviot dobitok se otkupuva na mobilno ili postojano otkupno mesto ili vo klani~ni kapaciteti.

Surovoto mleko se otkupuva na soodvetni mesta, a mlekarite da poseduvaat posebna oprema za priem i merewe na kvalitetot na mlekoto.

12.08.2010

ELEM INVESTIRAL 100 MILIONI EVRA VO ENERGETSKI PROEKTI

D Elektrani na Makedonija dosega investiralo nad 100 milioni evra vo nekolku energetski proekti vo dr`avata.

Vo REK Bitola zapo~na realizacijata na modernizacija i avtomatizacija na turboagregatite na termoelektranite „Bitola”.

“Spored dogovorot, ruskata kompanija „Silovie ma{ini”, koja e izbrana kako najpovolen ponudu-

A

va~, po principot „klu~ na raka”, po~nuvaj}i od godinava, pa zaklu~no so 2012 godina, }e ja realizira ovaa investicija vredna 55,9 milioni evra, od koi 30 milioni evra se kreditno zadol`uvawe od Stopanska banka AD Skopje, dodeka ostanatite 25,9 milioni evra se sopstveni sredstva”, istaknuvaat od kompanijata.

Godinava AD ELEM so ot-

11

voraweto na podinskata jaglenova serija na rudnikot „Suvodol” i nabavkata i monta`ata na eden nov BTO sistem vlo`i 25 milioni evra, kako i zajaknuvaweto na proizvodniot proces na povr{inskiot kop Brod– Gneotino so dva bageri “dreglajni e{ 10/70” vredni 4,5 milioni evra investira pove}e od 100 milioni evra vo na{iot najgolem elektroenergetski kapacitet.

PO OPTIMISTI^KITE STATISTI^KI PODATOCI

GRADE@NICITE O^EKUVAAT 17.03.2010 11 NOVI ZDELKI VO STRANSTVO

Otkako krizata gi sekna stranskite pazari, na koi naj~esto rabotea makedonskite grade`nici, optimizmot se vra}a. Grade`nite kompanii o~ekuvaat novi zdelki i pove}e rabota naesen ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskite grade`ni kompanii o~ekuvaat povtorno otvorawe na stranskite pazari i kone~no za`ivuvawe na grade`nata aktivnost. Otkako minatata godina poradi krizata bea zatvoreni site stranski pazari na koi naj~esto rabotea makedonskite grade`nici, pa lebot go vadea na doma{nite gradili{ta, grade`nite kompanii vo naredniot period o~ekuvaat novi dogovori vo stranstvo, a nekoi od niv ve} e imat po~nato i pregovori.

Del od grade`nicite, pak, s$ u{te se pesimisti, glavno poradi konkurencijata od regionalnite grade`nici, kako i poradi vozdr`anosta koja s$ u{te e prisutna vo grade`niot sektor.

Spored dr`avniot Zavod za statistika, vo prvite {est meseci godinava vkupnata vrednost na dogovorenite grade`ni raboti na makedonskite kompanii na stranskite pazari iznesuva pove}e od tri milijardi denari, i sporedeno so istiot period lani e zgole-

M

7,4% e zgolemena vrednosta na dogovoreni grade`ni raboti na makedonski kompanii vo stranstvo vo prvite {est meseci godinava

mena za 7,4%. Od druga strana, vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti vo prvite {est meseci opadnala. Iznesuvala 737 milioni denari i e za 46% pomalku od istiot period lani. Informaciite na Zavodot za statistika poka`uvaat deka vo izminatoto polugodie se zgolemil brojot na dogovoreni grade`ni raboti vo Ukraina, a namaluvawe na rabotata na makedonskata grade`na operativa ima vo Hrvatska, Albanija i Kosovo. Kako novi pazari za makedonskite grade`nici se javuvaat Germanija, Romanija, Slova~ka, Polska, Slovenija i Holandija.

Spored Trajko Trpeski, izvr{niot direktor na grade`nata kompanija Beton, izminatata godina poradi krizata kompanijata rabotela samo vo Makedonija, no vo

naredniot period o~ekuva povtorno otvorawe na stranskite pazari.

"Poradi krizata minatata godina Beton izvr{uva{e grade`ni raboti samo na doma{en pazar. Vo stranstvo nemavme nitu eden dogovor. Vo naredniot period o~ekuvame sklu~uvawe na eden dogovor vo Ukraina. Ovaa zdelka be{e dogovorena u{te pred nekolku godini i bevme pred sklu~uvawe, no poradi krizata be{e otka`ana. Vo naredniot

period o~ekuvame deka kone~no }e go sklu~ime dogovorot”, veli Trpeski. Toj o~ekuva deka vo naredniot period, kako {to zazdravuvaat ekonomiite, taka poleka }e se otvoraat stranskite pazari.

Nikola Velkovski, pretsedatel na Grade`nata komora na Makedonija, pak, e pesimist.

Toj veli deka ima golema konkurencija od grade`nite kompanii vo regionot i deka situacijata vo ovoj sektor u{te e neizvesna.

"Situacijata vo grade`ni{tvoto nitu e dobra, nitu odi kon dobra. Menaxerite se pesimisti poradi krajno neizvesnata situacija. Vo ovoj period s$ po~esto vo potraga po rabota vo Makedonija doa|aat grade`ni kompanii od Hrvatska, Avstrija i Bugarija, poradi drasti~no namalenata rabota na nivniot pazar.

Nivnoto prisustvo ovde, za `al, im go jade lebot na na{ite grade`nici", objasnuva Velkovski.

Izminatava godina eden od pogolemite dogovori na stranski pazar e dogovorot za izgradba na avtopat vo Polska, koj na po~etokot na godinata go sklu~i grade`nata kompanija Granit. Vrednosta na dogovorot iznesuva 156 milioni evra, koj treba da se izgradi za dve godini.

ZGOLEMEN BROJOT NA IZDADENI GRADE@NI DOZVOLI Zazdravuvawe na grade`nite aktivnosti e zabele`ano i na doma{niot pazar. Spored Zavodot za statistika se zgolemil brojot na izdadeni odobrenija za gradba. Vo juni 2010 godina se izdadeni 253 odobrenija za gradba, {to e za 0,4% pove}e vo sporedba so istiot mesec minatata godina.

Spored izdadenite odobrenija za gradba, vkupnata vrednost na objektite koi se predvideni da se gradat iznesuva 1,49 milijardi denari, {to e za 5,3% pove}e vo sporedba so istiot mesec vo 2009 godina.

Najgolem del od odobrenijata koi se izdadeni se odnesuvaat na objekti za visokogradba ili vkupno 182, a 28 dozvoli se nameneti za objekti vo niskogradba.

12 12.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PADNA DOBIVKATA NA SLOVENE^KITE BANKI ZA 44%

BUGARIJA GO ZGOLEMI IZVOZOT VO EU

lovene~kite banki vo prvata polovina od ovaa godina ostvarile 80,1 milioni evra dobivka pred odano~uvawata, {to e za 43,8% pomala brutodobivka sporedeno so istiot period lani, koga iznesuvala 142,7 milioni evra, objavi slovene~kata centralna banka.

Na vakvoto namaluvawe na dobivkata najmnogu

ugarija vo periodot od januari do maj 2010 godina vo zemjite na Evropskata unija izvezla proizvodi vo vrednost od 3,15 milijardi evra, {to e za 12,3% pove}e sporedeno so istiot period od minatata godina, soop{ti bugarskiot Zavod za statistika.

Spored preliminarnite podatoci, glavni trgovski partneri na Bugarija i ponatamu se Germanija,

S

vlijanie imale izdavaweto na rezervacii za ve} e odobrenite krediti so problemati~ni mo`nosti za servisirawe.

Slabite rezultati pridonele Nova Qubqanska banka (NLB), kako najgolema banka vo Slovenija, za prvite {est meseci od ovaa godina da registrira zaguba od 36,4 milioni evra, zaradi toa {to 164 milioni evra izdvoi-

la na ime rezervacii za problemati~ni krediti na golemite pretprijatija.

Vkupnite izdvojuvawa na bankite vo ovoj period iznesuvale 272 milioni evra, {to e za 46% pove}e za razlika od istiot period lani.

Pritoa, 60% od rezervaciite gi napravila NLB, koja ima 40% udel na pazarot vo Slovenija.

B

Italija, Grcija i Romanija, kade {to se izvezuvaat 61% od proizvodite vo zemjite vo EU. Izvozot vo Germanija porasnal za 20,3%, a vo Italija za 18,1%, dodeka izvozot na proizvodite vo Danska e zgolemen za 74,2%, a vo ^e{ka za 54,8%. Zna~ajno e zgolemen i izvozot na bugarskite proizvodi vo Luksemburg, Estonija i Slovenija,

dodeka se zabele`uva pad na izvozot vo Portugalija, Belgija i Malta.

Vo tekot na maj vo zemjite vo EU se izvezeni proizvodi vo vrednost od 750 milioni evra, {to e za 30,8% pove}e vo odnos na istiot mesec lani.

Najmnogu se izvezuvaat surovini, ma{ini, oprema i prevozni sredstva, alkohol i bezalkoholni pijalaci.

GR^KATA VLADA NA ODMOR, EKONOMIJATA VO HAOS!

PAPANDREU VETUVA NOV PO^ETOK OD SEPTEMVRI VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

r~kata vlada ovaa nedela e na odmor. Premierot i ministrite se na nekoi od ostrovite, kako i celata nacija.

Gr~kite mediumi pi{uvaat deka Atina e “opusto{ena”, no pomalku od minatite godini.

Gradskite pla`i se polni, a toa ne se slu~ilo odamna.

Ekonomskata kriza ostavi sopstven pe~at na navikite na Grcite, koi letnite meseci gi pominuvaa daleku od gradot, a sega vo “moda” se nekoi drugi poevtini oblici na turizam.

Pogolemiot broj od hotelierite gi spu{tile cenite so cel da privle~at {to pove} e turisti, no, sepak, toa ne go napravija samo onie luksuznite.

Tamu kade {to letovo se odmoraat ministrite od gr~kata vlada, ili na ostrovot Faros, kade {to momentalno letuva premierot Jorgos Papandreu so svoeto semejstvo, eden bungalov dnevno ~ini po 500 evra.

Vo me|uvreme, statistikata poka`uva porast na nevrabotenosta i deka naesen bez rabota oficijalno }e ostanat 560.000 Grci. Inflacijata vo zemjata dostigna 5,5%, {to pretstavuva eden od najgolemite procenti me|u

G

Iako se nao|a

na odmor, glavobolkite na premierot Jorgos Papandreu ne prestanuvaat, pa toj razmisluva za promeni vo sostavot na vladata

zemjite-~lenki na EU. Iako se nao|a na odmor, premierot Papandreu razmisluva za promeni vo sostavot na vladata i, kako {to se o~ekuva, ve}e od septemvri novi lica }e se najdat na mestata na ministrite za razvoj, zdravstvo i zemjodelstvo.

Nekoi od lu|eto koi se vo sega{niot kabinet, o~igledno, deka }e bidat postaveni za rakovoditeli na rakovodnite lokalni strukturi, kade {to naesen treba da ima novi izbori.

Idejata za “osve`uvawe” na kabinetot na vladata se bazira na potrebata pred septemvriskiot saem vo Solun, kade {to tradicionalno premierite poprecizno govorat za svoite idni nameri i za programata koja }e ja sproveduvaat, vo igra da bidat novi imiwa koi }e sozdadat vpe~atok na

“nov po~etok”.

Po zaminuvaweto na ekspertite od golemata evropska trojka, koi ja ispituvaa ekonomskata sostojba na Grcija kako i {ansite zemjata da ja dobie novata tran{a od kreditot, ministerot za finansii, Jorgos Papakonstantinu, izjavil deka naesen vladata ja ~eka te{ka zada~a - “prodol`uvawe so {tedeweto, sproveduvawe na noviot dano~en sistem i nevozmo`nata misija da gi nateraat da gi platat danocite onie koi so godini izbegnuvale da gi pla}aat, a dr`avata ja osiroma{ile za 4,5 milijardi evra”.

Ispolnuvaweto na zada~ite

koi gi ostavija ekspertite od “trojkata” se odnesuvaat na liberalizacijata na pazarite vo oblasta na transportot, energijata, realizacijata na noviot penziski sistem, presmetuvaweto so tro{ocite vo zdravstvoto, otvoraweto na pra{awata za “zatvorenite profesii” na advokatite, farmacevtite, arhitektite, taksistite itn.

Pod znak pra{alnik se nao|a i ponatamo{noto funkcionirawena Gr~kata `eleznica, koja spored sovetite na evropskite eksperti treba da se privatizira, kako i energetskiot sektor, na {to i vladata i nacijata ostro se

protivat. Iako ministerot za finansii, Papakonstantinu, tvrdi deka toa nema da zna~i dopolnitelna zaguba na rabotni mesta, jasno e deka bez rabota }e ostanat pove}e od 1.000 vraboteni vo `eleznicata. Spored zborovite na ministerot, vladata pravi napori, vo slu~aj na eventualna privatizacija na pazarot na energija, da se pronajdat drugi modusi za liberalizacija vo ovaa oblast.

Momentalno, vo najgolema panika se nao|aat turisti~kite rabotnici i trgovcite koi s$ u{te ne mo`at da gi namalat smetkite, a koi, spored prvi~nite pokazateli,

gledaat deka situaciajta e dramati~na.

Sezonata na rasproda`ba koja zavr{uva na 31 avgust ne donela nitu prihodi, nitu olesnuvawe. Trgovcite ka`uvaat deka prometot padnal za najmalku 20%, a se zboruva deka padot iznesuval i 50% vo odnos na minatata godina. Namaluvawata od duri 80%, {to e nezapameteno na gr~kiot pazar, ne pomognale.

“Grcite s$ pomalku kupuvaat, a koga stanuva zbor za obleka i obuvki, tie go merat sekoe evro”, pi{uvaat mediumite vo zemjata.

Edinstveno s$ u{te dobro se snao|aat ugostitelite, bidej}i toa e poslednoto od {to Grcite mo`at da se odviknat. Od druga strana, cenite vo restoranite, pred s$ vo turisti~kite mesta, po~nuvaat da rastat do nelogi~en stepen.

Turistite se `alat i ka`uvaat deka za polovina litar voda vo strogiot centar na Atina pla}aat i po 2 evra. Od druga strana, teroristi im se zakanuvaat na turistite, {trajkovi ja blokiraat zemjata i celiot soobra}aj, a kriminalot ne e vo potpolnost pod kontrola.

O~igledno e deka na ostrovot Papandreu ima mnogu glavobolki, osobeno so ogled na toa {to gr~kite mediumi detalno izvestuvaat za sekoja sostojba.

SVET BIZNIS POLITIKA

13

12.08.2010

ZAKANA ZA NOVA RECESIJA

POEVTINITE BRITANSKI NEDVI@NOSTI [IRAT STRAV

Poznava~ite na pazarot na nedvi`nosti potenciraat deka uka`uvawata za zabrzan ekonomski rast se dadeni prerano i deka postoi golema verojatnost za obnova na recesijata

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

umot na pazarot na nedvi`nosti koj sopstvenicite na imoti go u`ivaa izminatava godina vo Britanija zavr{i spored poslednoto istra`uvawe na Kralskiot inspektorat za kontrola na transakcii pri nedvi`nosti (RICS), koe poka`a deka kupuva~ite se povlekuvaat zaradi zagri`enosta za ekonomijata, dodeka cenata na imotite pa|a, so {to vo Velika Britanija po~nuvaat da se {irat stravuvawa za obnovuvawe na recesijata.

Kaj kupuva~ite na imoti postoi "raste~ka zagri`enost za ekonomskata situacija vo zemjata, {to gi pravi mnogu popretpazlivi, a so takvoto odnesuvawe pa|a pobaruva~kata na pazarot na nedvi`nosti, so {to se namaluva i cenata na domovite". Rezultatite od istra`uvaweto, isto taka, poka`aa deka kupuva~ite na imoti imaat te{kotii pri obezbeduvaweto hipoteka.

Ovaa sostojba e sprotivna na ona {to se slu~uva{e minatata godina, koga nastana “bum” na pazarot na nedvi`nosti vo Britanija, a cenite ostro porasnaa vo mnogu oblasti.

Prolaburisti~kiot "Gardijan" procenuva deka vladinite

B

merki za {tedewe i za odbegnuvawe na dol`ni~kata i buxetska kriza ja turkaat zemjata vo nova recesija.

Vrabotenite vo javniot sektor ovaa esen se soo~uvaat so masovni otpu{tawa od rabota, a toa e glavniot faktor koj gi tera Britancite da ne kupuvaat stanovi i da ostanat doma letovo.

Xeremi Del, ~len na RICS od Vor~ester, za "Fajnen{al tajms" ka`uva deka “pazarot e vo najlo{a situacija dosega, a odlukata na vladata da balansira so finansiskite knigi ja naru{uva sigurnosta

na kupuva~ite”.

Dejvid [ervud, ~len na RICS od Eseks, veli deka “postojat dvojni gri`i, a pokraj nedostigot od fondovi, izgubenata doverba na kupuva~ite vo ekonomijata e dopolnitelen faktor koj pridonesuva za negativnoto vlijanie na pazarot na nedvi`nosti”.

Vo juli, 25% od agenciite za nedvi`nosti prijavile pad na cenata na imotite, dodeka samo 11% go potvrdile sprotivnoto. Vo maj samo 8% od agentite reportirale raste~ki ceni na pazarot na nedvi`nosti.

SE FORMIRA[E NAJGOLEMIOT SVETSKI PROIZVODITEL NA STRUJA rancuskata energetska kompanija, GDF Suez, go potpi{ala dogovorot za prezemawe na 70% od britanskata Interne{nal Pauer (IP).

Vo soop{tenieto na novite partneri se uka`uva na toa deka soedinetata kompanija, kade {to 30% od kontrolata }e & bidat dodeleni na IP, }e bide vode~ka vo svetot po

F

proizvodstvo na struja.

GDF Suez na akcionerite na IP }e im plati po 92 peni za akcija, taka {to britanskata kompanija od transakcijata }e dobie vkupno 1,4 milijardi funti, odnosno 1,68 milijardi evra.

GDF Suez e eden od najgolemite evropski proizvoditeli na elektri~na energija, na koja & pripa|a

9% od udelot vo proektot za izgradba na gasovodot Ju`en potok. Vo prvata polovina od ovaa godina GDF Suez ja zgolemi netodobivkata za 9,3%, vo odnos na istiot period lani, na 3,6 milijardi evra.

IP e vode~ki proizvoditel na elektri~na energija vo Velika Britanija, a upravuva i so rabotata na 50 elektrani vo svetot.

UKRAINA E VTORIOT NAJGOLEM DOL@NIK NA MMF kraina se najde na vtoro mesto po visinata na zadol`uvawata kaj Me|unarodniot monetaren fond, otkako ja dobi prvata tran{a od novata kreditna linija vo visina od 8,25 milijardi specijalni prava na vle~ewe (ili 12,66 milijardi dolari).

Najgolem dol`nik na Fondot e Romanija, ~ii obvrski se na nivo od

U

9,03 milijardi specijalni prava na vle~ewe, dodeka Ungarija od vtoroto padna na tretoto mesto so 7,64 milijardi specijalni prava na vle~ewe.

Novata programa za pomo{ na Ukraina, usvoena proletva, e ~etvrta po golemina me|u aktuelnite kreditni programi na Fondot. Prvite tri se nameneti za Grcija, Romanija i Ungarija.

Ukraina prvata tran{a na novata kreditna linija od MMF ja dobi na 2 avgust, a slednata se o~ekuva vo dekemvri godinava, potsetuvaat ruskite agencii.

Fondot kon krajot na juni soop{ti deka na Ukraina & odobruva kredit od 15,15 milijardi dolari so rok na vra}awe od 29 meseci, so toa {to Kiev sredstvata }e gi dobiva vo tekot na slednite 2,5 godini.

TOJOTA GO ZAPIRA IZVOZOT VO IRAN ZARADI ME\UNARODNITE SANKCII aponskiot proizvoditel na avtomobili Tojota objavi deka go zapira izvozot za Iran poradi novite me|unarodni sankcii kon Teheran.

“Gi zapirame pratkite za Iran imaj}i ja predvid me|unarodnata situacija”, se veli vo soop{tenieto od kompanijata.

“Postoi verojatnost nejzinoto re{enie da go sledat i drugi japonski kompanii.

Tojota proceni deka ako prodol`i da izvezuva vo

J

Iran ne bi mo`ela da izbegne neprijatni posledici vo SAD”, naveduva ekonomskiot vesnik "Nikei" povikuvaj}i se na izvor vo Tojota.

Spored toj izvor, poslednata pratka avtomobili na Tojota za Iran bila vo maj i ne e odlu~eno koga }e bide slednata.

Vo 2008 godina Tojota vo Iran izvezla 4.000 avtomobili, vo 2009 godina 250 i 220 od janu-

ari do maj 2010 godina.

Na 9 juni SB na ON donese ~etvrta rezolucija so sankcii protiv Iran zaradi negovata nuklearna programa.

Kompaniite od ovoj biznis objasnuvaat deka padot na cenata na nedvi`nostite pretstavuva refleksija na zgolemenata ponuda i vnimatelniot stav na kupuva~ite.

Tie o~ekuvaat cenite vo idnina da prodol`at da pa|aat i vo vtorata polovina od godinata.

PAD NA CENITE I VO NAREDNIOT PERIOD Prose~nata cena na eden imot vo Velika Britanija vo juni iznesuvala 210.775 funti. Ovaa cena vo juli e namalena, prv pat po edna godina postepeno zgolemuvawe K

O

M

E

R

na cenata i zazdravuvawe na ovoj pazar, soop{tuvaat britanskite mediumi.

Istra`uvawata navestuvaat deka situacijata nema mnogu da se podobri i vo slednite meseci, koga se o~ekuva ponatamo{en pad na cenata na stanovite i na ku}ite. Se smeta deka pri~inata za toa se te{kite uslovi da se dojde do bankarski kredit, kako i stravuvaweto na lu|eto da ne ostanat bez rabota, {to gi pravi da bidat mnogu potpretpazlivi so tro{eweto pari i so zadol`uvaweto.

Pa|aweto na potro{uva~kata C

I

J

A

L

E

N

i pobaruvawata za kupuvawe imot e najgolemo vo onie delovi od zemjata kade {to procentot na vraboteni vo dr`avnata administracija e najgolem. Prvoto pa|awe na cenata na nedvi`niot imot doa|a po uveruvawata od ekonomskite eksperti deka Velika Britanija e izlezena od te{kata ekonomska kriza i od recesijata, kako i deka sega & pretstoi period na pozabrzano zakrepnuvawe.

Poznava~ite na pazarot na nedvi`nosti, me|utoa, insistiraat deka takvite navestuvawa se dadeni prerano i deka poverojatna e zakanata od obnova na recesijata, otkolku od zabrzan ekonomski rast.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 12.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: MARLBORO

VO ZEMJATA NA MARLBORO MAN SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

d zavisnostite najmnogu se zarabotuva.

Lu|eto pu{at cigari, igraat komar, pijat alkohol, u`ivaat vo narkotici, se oblo`uvaat na trki so kowi ili sportski natprevari. Del od ovie se nelegalni, a del so strogo ograni~en pristap na pazarite, odnosno so restriktivna mo`nost za reklamirawe i proda`ba.

Koga Filip Moris vo 1902 godina vo Wujork ja otvori svojata prva prodavnica za cigari na teritorijata na SAD nema{e problemi so zakonot, nitu, pak, lu|eto vo toa vreme bea svesni za opasnostite od pu{eweto. Osloboden od pritisokot {to denes go ~uvstvuvaat menaxerite na kompanijata {to go nosi negovoto ime, toj se re{i da ja napu{ti rodnata Anglija i svojot biznis da go zapo~ne vo Amerika, zemjata na tutunot, so koj iljadnici godini prethodno domorodcite si gi previvale ranite i so koj gi pu{ele luliwata na mirot. Toj e osnova~ot na kompanijata Filip Moris, sopstvenik na brendot Marlboro, eden od najskapocenite vo svetot, so marketin{ka vrednost proceneta na 19 milijardi dolari.

Cigarite Marlboro za prv pat se pojavuvaat vo 1924 godina, nameneti za `enskata populacija.

Sloganot “Meko kako vo (mesec) maj” e prvata marketin{ka poraka izvadena od kompanijata Filip Moris za svojot daleku najpoznat brend.

S$ do po~etokot na Vtorata svetska vojna Marlboro se `enski cigari, a relativno maliot pazar za vakov tip proizvodi e pri~inata {to brendot

O

Marlboro Country e edna od najuspe{nite marketin{ki kampawi na kompanijata

Koga Filip Moris vo 1902 godina vo Wujork ja otvori svojata prva prodavnica za cigari na teritorijata na SAD nema{e problemi so zakonot, nitu, pak, lu|eto vo toa vreme bea svesni za opasnostite od pu{eweto. Osloboden od pritisokot {to denes go ~uvstvuvaat menaxerite na kompanijata {to go nosi negovoto ime, toj se re{i da ja napu{ti rodnata Anglija i svojot biznis da go zapo~ne vo Amerika, zemjata na tutunot, so koj iljadnici godini prethodno domorodcite si gi previvale ranite i so koj gi pu{ele luliwata na mirot. Toj e osnova~ot na kompanijata Filip Moris, sopstvenik na brendot Marlboro, eden od najskapocenite vo svetot, so marketin{ka vrednost proceneta na 19 milijardi dolari go snemuva od proda`ba.

Camel, Lucky Strike i Chesterfield se brendovi na cigari {to vo SAD se pojavuvaat neposredno pred po~etokot na vojnata i stanuvaat redovni snabduva~i na amerikanskata armija.

Ovaa zdelka na trite kompanii im nosi golem rast na proizvodstvoto, ogromen profit, kako i popularnost na nivnite cigari.

Ovie brendovi nametnuvaat marketin{ki profil na cigari podgotveni za vojskata i mornaricata, odnosno

uspevaat da se nametnat kaj ma{kata populacija, koja barem vo toa vreme mnogu pove}e koristela tutun otkolku {to bilo slu~aj so pripadni~kite na pone`niot pol.

Nekolku godini po vojnata kompanijata Filip Moris pravi obid za da go vrati Marlboro na pazarot, no ovoj pat kako ma{ki cigari.

Toa, voop{to, nema da bide lesno, nitu evtino, bidej} i ovie cigari ve}e podolgo vreme bile poznati kako “damski” cigari, po {to i

Kako eden od kandidatite za nov {ef na HP, se spomenuva i zamenik- pretsedatelot na oddelot za personalni kompjuteri vo kompanijata, Tod Bredli. Za nego mnogumina smetaat deka e prili~no inovativna li~nost

mnogu te{ko odela transformacijata vo pakuvan tutun, koj }e treba da im se prodava na ma~o-tipovite.

MARLBORO MAN Vo 1950 godina e sprovedena prvata kampawa za opasnostite od pu{eweto vo SAD, rezultiraj}i so nova legislativa vo koja zakonodavcite popi{ale deka cigarite mora da imaat filter. Ova bil dopolnitelen problem za i onaka `enskoto renome na Marlboro, bidej}i filtrite do toj moment se koristele

edinstveno kaj “damskite” cigari.

Leo Barnet, direktorot za marketing vo Filip Moris, zapo~nuva so kampawata Marlboro man, koja podocna }e stane edna od najpoznatite reklami na site vremiwa.

Anga`iran e Darel Vinfild, rabotnik na eden ran~. Vinfild nemal nikakvo iskustvo so glumata, no, sepak, uspeal da mu se dopadne na Barnet, koj prethodno videl 120 akteri {to do{le na audicijata za

Marlboro man.

“Darel be{e edinstveniot kauboj {to predizvika po~it vo mene. Navistina me prepla{i koga go vidov prviot pat”, izjavi nekoku godini podocna Leo Barnet.

Bilbordite so Marlboro man, na koi Vinfild poziral oble~en vo kaubojska obleka i tetoviran so mornarski tetova`i, uspeale za mnogu kratko vreme kompletno da go smenat imixot na cigarite, koi i pokraj toa {to ne bile upotrebuvani od amerikanskite

PRIKAZNI OD WALL STREET

INVESTITORITE VO @E VO HP SAKAAT DA VIDA odeka listata na poznati direktori za koi se smeta deka } e sednat na `e{koto stol~e vo HP(HP), cirkulira niz Volstrit, edno e sigurno: analiti~arite i investitorite sakaat na ovaa pozicija da vidat nekoj koj mo`e da gi ubedi vo prikaznata za rast na HP, edna od malkute raboti {to dov~era{niot {ef na kompanijata Mark Hrd nikoga{ ne bil vo mo`nost da gi napravi, iako go voodu{evi Vol Strit so negovite intenzivni i efikasni merki na promocija.

“Smetam deka Mark Hrd be{e

D

edna golema ma{ina za kratewe na tro{oci i navistina sum razo~aran {to go nema, no sepak toj ima{e problem vo odnosite so investitori vo toa {to ne uspeva{e da ja prezentira prikaznata za rast na HP“ smeta Ben Rajcez, analiti~ar vo Berklis Kapital (Barclays Capital) Listata na strate{kite prezemawa, dodeka Hrd be{e na ~elo na HP, zabele`a isto taka golem rast. Vo toj period bea prezemeni Merkjuri Interaktiv (Mercury Interactive), Elektronik Data Sistems (Electronic Data Systems) i Palm (Palm), za koi analiti~arite smetaat

deka ovie kompanii do`iveale zna~aen rast vedna{ {tom se najdoa pod zakrilata na HP. Vo vrska so ovie prezemawa eden porane{en rakovoditel vo Merkjuri izjavi deka “HP stanale Vol Mart (Wall Mart) vo IT-industrijata”, i spored nego HP “ne se gri`i za nekoja seriozna strate{ka IT-agenda – tuku deka od kompanijata se pove}e zainteresirani samo za kratewe na tro{oci”.

Za taa cel, poznava~ite na IT-tehnologija, momentalnata situacija na HP ja gledaat kako odli~na rabota i mo`nost na kompanijata da gi pro{iri svoite kapaciteti potrebni za

FEQTON

12.08.2010

15

“Kapital” zapo~na sso serija napisi zza toa kako nasttanale i se razvvivale najgolemite ssvetski brendovikkompanii. Doznajte ggi prikaznite za nivnite podemi i n padovi, za toa koi p sse tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii vojnici, ja dobile svojata ma~o-slika.

Marlboro man go odrazuvala liceto na lu|eto od ruralnite oblasti, koi vo toa vreme s$ u{te go imale primatot me|u potro{uva~ite vo SAD. Marketingot na Marlboro vo osnova se sostoe{e vo odbivawe da se prifati urbanizacijata na 20-ot vek, na smetka na tradicionalnite vrednosti na “amerikanskiot son” i opstanokot na malite, harmoni~ni gradovi.

Ovaa kampawa ja zgolemi proda`bata na cigarite za neverojatni 300%. Od 1955 do 1957 godina prihodot od proda`bata od 5 milijardi dolari se iska~il na neverojatni 20 milijardi, so {to Marlboro stanuvaat najprodavanite i najpoznatite cigari vo svetot.

Reklamnata kampawa Marlboro man, sepak, ja sledat golem broj kontroverzii, bidej}i trojca od

Devojkite na Marlboro se postojan dekor na trkite na Formula 1 manekenite {to poziraa vo kaubojska obleka po~inaa od rak na belite drobovi, bolest {to naj~esto e predizvikana od pu{eweto cigari.

Dik Hamer, Vejn i Dejvid Meklaren, sekoj vo svoe vreme ja igraa roljata na *Marlboro man, no i trojcata zavr{ija kako `rtvi na proizvodot {to go reklamiraa. Ova predizvika serija obvinuvawa vo amerikanskata i svetskata javnost, a be{e iskoristeno i vo serijata tu`bi {to od razno-razni pravci bea

podnesuvani protiv Filip Moris, a kompanijata go dobi i prekarot “ubiec na kauboite”.

U{te edna uspe{na kampawa proizlezena od Leo Barnet be{e onaa od 60-te godini od minatiot vek za “zemjata” na Marlboro, so koja u{te pove}e be{e zgolemena marketin{kata vrednost na brendot. Mnogu popularen be{e sloganot “Dobredojdovte vo zemjata na Marlboro”, koj dolgi godini po nekolku pati na den se emituva{e na radijata i televiziite {irum svetot.

E[KATA FOTELJA AT INOVATOR da si ja podobri pozicijata vo ovoj vozbudliv, raste~ki pazar, no samo ako nejziniot odbor na direktori go vraboti vistinskoto lice.

“Ona {to navistina im e potrebno e da dovedat nekoj koj mo`e da ja donese nazad inovativnosta vo HP, ~ovek koj mo`e da gi prodava novite proizvodi”, veli Dejvid Harap, upraven direktor na kancelarijata na Stenton ^ejs Interne{nl Stanton Chase International, firma koja se zanimava so regrutirawe na izvr{ni direktori.

“HP treba da bide vo potraga po vizioner, nekoj koj mo`e da

sozdade bum za kompanijata i da im pomogne vo predizvikot nare~en Epl (Apple)” smeta Harap.

Kompanijata i nejziniot odbor na direktori vo sekoj slu~aj se isklu~itelno skr`avi vo davaweto informacii okolu nivnata potraga za nov izvr{en direktor. Komitetot {to treba da go sprovede izborot e sostaven od strana na ~etiri~lena komisija predvodena od ~lenot na Upravniot odbor i poznatiot internet-investitor i kreator na Net-skejp (Net-scape), Mark Andersen.

“Sega-zasega nema mnogu {to

da se ka`e vo vrska so ovaa potraga za izvr{en vo HP. Ona {to treba da bidete sigurni e deka }e go dobieme vistinskoto lice za ovaa pozicija bidej}i istoto go barame vnatre vo kompanijata, no i pome|u nadvore{ni kandidati”, izjavi Andersen.

Isto taka, i portparolot na HP odbi da komentira za napredokot na komisijata vo ponedelnikot.

Glavniot finsnsiski direktor na HP i privremen izvr{en direktor Kejti Lesjak vo ponedelnikot povtorno gi uveri investitorite deka taa nema da ja prezeme ovaa

FORMULA 1 Marlboro e edinstveniot brend {to e s$ u{te prisuten vo svetskoto prvenstvo na Formula 1.

U{te od 1972 godina ovie cigari se sponzori na dva tima, a od 1976-ta godina ja zapo~nuvaat dvedeceniskata sorabotka so ekipata na Meklaren, so koja osvojuvaat nekolku {ampionati dodeka voza~i vo timot se Xejms Hant, Alan Prost i Airton Sena. Otkako Sena zamina od Meklaren, {ampionskite denovi na klubot bea zapreni, po {to vo 1996-ta godina Marlboro ja raskina sorabotkata.

Paralelno so Meklaren, u{te od 1980 godina trae i sponzoriraweto na Skuderija Ferari.

I pokraj toa {to od 2004ta godina na sila stapi zabranata za reklamirawe na cigari i alkohol na evropskite i amerikanskite trki, Marlboro, za razlika od ostanatite brendovi {to ja zastapuvaa tutunskata industrija, i ponatamu ostana da go sponzorira timot na Ferari.

Soglasno dogovorot potpi{an vo 2006-ta godina milijarda evra treba da legnat na smetkata na Ferari do 2011 godina, {to e eden od najvrednite sponzorski dogovori vo momentov.

Cigarite Marlboro za prv pat se pojavuvaat vo 1924 godina, nameneti za `enskata populacija. Sloganot “Meko kako vo (mesec) maj” e prvata marketin{ka poraka izvadena od kompanijata Filip Moris za svojot daleku najpoznat brend.

S$ do po~etokot na Vtorata svetska vojna Marlboro se `enski cigari, a relativno maliot pazar za vakov tip proizvodi e pri~inata {to brendot go snemuva od proda`ba.

Nekolku godini po vojnata kompanijata Filip Moris pravi obid da go vrati *Marlboro na pazarot, no ovoj pat kako ma{ki cigari. Toa, voop{to, nema da bide lesno, nitu evtino, bidej}i ovie cigari ve}e podolgo vreme bile poznati kako “damski” cigari, po {to i mnogu te{ko odela transformacijata vo pakuvan tutun koj }e treba da im se prodava na ma~o-tipovite Sepak, zabranata za reklamirawe, ne samo na avto-moto trkite, tuku voop{to, poleka se odrazuva vrz popularnosta i vrednosta na brendot Marlboro. Celi 11% e pomala vrednosta na imeto na cigarite vo odnos na minatata godina, {to e eden od najgolemite padovi na listata na najskapoceni brendovi vo svetot, izdadena od Interbrand.

To~no e deka padot na popularnosta e ist za site proizvoditeli na cigari, no namalenata

vrednost be{e pri~ina za Filip Moris da investira vo golem broj drugi dejnosti, poleka marginaliziraj}i ja zavisnosta od proda`bata na cigari.

Marlboro i ponatamu e eden od najpoznatite brendovi, no i edna od onie marki {to poleka pa|aat vo zaborav.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za Honda, vtoriot avtomobilski brend od Japonija.

Doznajte kako samoukiot mehani~ar Sai~iro Honda ja izgradi svojata biznisimperija.

HP treba da bide vo potraga po vizioner, nekoj koj mo`e da sozdade bum za kompanijata i da im pomogne vo predizvikot nare~en Epl (Apple), smetaat analiti~arite na Vol Strit pozicija na dolg rok, taka {to ostanuvaat i ponatamu {pekulaciite okolu toa dali HP }e promovira eden od nejzinite sopstveni vraboteni na ovaa pozicija ili ovoj kandidat }e go baraat na drugo mesto za “te{ka{i”.

“Postojat neograni~en broj na silni vnatre{ni i nadvore{ni kandidati,” smeta ^arls King, glaven analiti~ar vo firmata za tehnolo{ki istra`uvawa Pund- IT ( Pund-IT).

Spored nego eden od tie kandidati e i En Livermor koja pretstavuva silen kandidat za ovaa pozicija.

En Livermor, koja raboti vo HP spored mnogumina,

sepak gi nema kvalitetite koi mnogu direktori gi poseduvaat, no taa e presuden del od HP ma{inerijata. Nejziniot oddel vo izminatite godini sozdal zna~ajni dobivki vo spordba so IBM (IBM) i Cisko (Cisko), a taa ve} e edna{ be{e zemena vo predvid za ovaa pozicija i toa dva pati, prviot pat koga Karli Fiorina be{e razre{ena, a i sega koga Hrd ja napu{ta ovaa pozicija.

Isto taka, kako eden od kandidatite za pozicijata se spomenuva i zamenik- pretsedatelot na HP-oddelot za personalni kompjuteri Tod Bredli. Za nego mnogumina

smetaat deka e prili~no inovativna li~nost. Bredli, koj neodamna go nadgleduva{e spojuvaweto so Palm(*Palm) , be{e klu~en vo turkawe na Pi-Si- biznisot na kompanijata kon pozicijata lider na pazarot so {to gi isturka ostanatite rivali me|u koi i Del (Dell).

Sepak, analiti~arite se ~ini deka najmnogu se nadevaat na ~ovek od nadvor.

Na listata od nadvore{ni kandidati se nao|aat lica koj se renomirani vo pogled na vodeweto na vode~ki golemi kompanii vklu~uvaj} i gi i Stiv Mils {efot na IBM Softver (IBM Software) kako i Ned Huper izvr{niot direktor na Cisko.

FUN BUSINESS

16 12.08.2010

VO GRCIJA

POLITI^ARITE VO KRIZA

OD POLITIKA NEMA ODMOR Site evropski dr`avnici godinava poradi ekonomskata kriza }e letuvaat vo

svoite zemji, a premierite na Rusija, Grcija i Turcija duri i ne ni razmisluvaat za odmor

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

r`avnicite od evropskite zemji, koi i ponatamu se soo~uvaat so ekonomska kriza, godi{nite odmori gi pominuvaat mnogu poskromno od porano, pi{uva londonskiot “Fajnen{al tajms”.

Nekoi od niv, kako premierite na Rusija, Grcija i Turcija, duri ne ni razmisluvaat za godi{nite odmori, dodeka, pak, liderite od ostanatite evropski dr`avi }e letuvaat vo svoite zemji.

Premierot na Rusija, Vladimir Putin, godinava nema da odi nikade. Ve}e so denovi se spravuva so ognenata stihija, koja vo Rusija dobi dramati~ni razmeri.

BEZ LUKSUZIRAWE Raboten odmor }e ima premierot na Grcija, Jorgos Papandreu. Toj silno se bori so finansiskata kriza i ~estite {trajkovi vo zemjata.

Turskiot premier, Taip Erdogan, isto taka ne razmisluva za odmor.

Toj nagolemo vodi kampawa za referendumot na koj na 12-ti septemvri gra|anite treba da se izjasnat za zna~ajni promeni koi dlaboko ja podelija zemjata.

Ostanatite dr`avnici }e odat na odmor, no mnogu poskromno od prethodnite godini.

Nekoi od niv }e se odmoraat na selo, a site }e letuvaat vo svoite zemji. [panskiot premier, Hose Luis Zapatero, ~ija zemja u{te ja trese ekonomska kriza, ova leto nema da ja koristi kralskata rezidencija na Kanarskite Ostrovi kako minatata godina.

Kratok odmor, kako kratki vikendi, }e pomine vo semejnata ku}a na selo vo Kastiqa, a drugiot del od odmorot vo vladinata zgrada na jugot na [panija.

Britanskiot premier, Dejvid Kameron, vo situacija koga dr`avata se soo~uva so ogromen buxetski deficit gi povika ~lenovite na vladata da se li{at od luksuzot i da ostanat doma. Toj }e odmora vo Anglija, vo Kornvol, na selo. I tamu }e bide prinuden da raboti. Ve}e ima zaka`ano sostanoci so nekoi od doma{nite politi~ari.

BERLUSKONI GO PROMENI PLANOT I ekstravagantniot

D

premier Silvio Berluskoni pro`ivuva toplo politi~ko leto. Go otka`a odmorot.

Pred nekoj den be{e prisilen da gasne “po`ari” vo parlamentot, za da gi nadmine prepukuvawata koi se pojavija vo vladeja~kata koalicija. Mediumite zabele`aa u{te edna aktivnost na premierot – go pozajmi svojot glas za edna

televiziska reklama vo koja gi povikuva sonarodnicite ova leto da imaat merka, da ostanat doma, isto kako nego.

So pomal luksuz od porano }e pomine i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi so soprugata Karla Bruni. Toj }e letuva na francuskata riviera vo svojata vila Kap Negre.

Sarkozi o~igledno ja

nau~i lekcijata od pred tri godini koga be{e izlo`en na `estoki kritiki poradi predizvikuva~kiot odmor koj go pomina na luksuzna jahta na eden doma{en biznismen.

Germanskata kancelarka, Angela Merkel, isto taka skromno }e odmora.

So soprugot }e odat na odmor vo Ju`en Tirol, so {etawe i planinarewe.

NOVI PROBLEMI OD KRIZATA Re~isi 15% od buticite i prodavnicite vo podra~jeto na Atina se zatvoreni vo poslednite meseci poradi ekonomskata kriza, veli gr~koto zdru`enie na trgovci SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

a glavnite ulici vo Atina se zatvoreni 17,2% od prodavnicite, se utrvrdilo na krajot na mesecot juli so anketata sprovedena me|u sopstvenicite na 3.421 prodavnica. Rabotata propa|a poradi namalenata kupovna mo} na gra|anite i prezadol`enosta na trgovcite, posebno vo centralnite avenii na Atina kade {to se zatvoreni me|u 20 i 25% od prodavnicite.

Na pristani{teto Pireja se zatvoreni okolu

N

11% od prodavnicite, na Kolonaki, elitniot centralen del na Atina 11,8%, a do 17% vo bogatite atinski kvartovi Marusi, Kifisija, Kalitea, Halandri i Nea Jonija.

Vo istra`uvaweto na trgovcite se procenuva deka 100 iljadi vraboteni vo trgovijata gi izgubile svoite rabotni mesta, a so toa padnal i standardot vo tie trgovski mesta vo Atina. “Ovaa situacija i novite zatvorawa koi se o~ekuvaat, }e sozdadat golemi promeni i neramnote`a vo trgovijata na malo”, veli pretsedatelot na Zdru`enieto, Vasilis Korkidis.

Vladimir Putin, namesto da se odmora, }e gasi po`ari

Plo{tadite vo centarot na Atina se s$ poprazni, kako so prodavnici, taka i so posetiteli

Berluskoni so reklama gi sovetuva svoite sonarodnici da bidat poekonomi~ni

FUN BUSINESS

12.08.2010

17

LUKSUZNI JAHTI

KOGA NEMAAT SVOI, GI “RENTAAT” TU\ITE Sekoja godina se menuvaat trendovite za statusni simboli. Od najskapa garderoba, tehnika, najrazli~ni igra~ki i vozni parkovi, pa se do jahtite – plovnite apartmani koi se must have varijanta za letuvawe poslednive nekolku godini ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ekoja vistinska yvezda e dobro zapoznaena so najgolemiot statusen simbol ova leto koj e popularen me|u bogatite i slavnite.

Za {to vsu{nost stanuva zbor? Za onie glomazni i skapoceni jahti koi so svojata golemina i luksuz gi mamat pogledite i vozdi{kite na “obi~nite” smrtnici. Dodeka nekoj go pominuva svoeto letuvawe po apartamni, {atori ili kamp–prikolki, onie ~ii smetki vo bankite gi krasi po nekoj milion ili milijarda pove}e, u`ivaat vo nezamislivite privilegii na pove}e metarskite jahti. Bez ogled na toa dali plovat

S

kon egzoti~ni predeli ili pak se zakotvuvaat po pristani{tata, jahtite na svoite sopstvenici im go davaat celiot mo`en luksuz na koj yvezdite odamna se imaat naviknato. Vo golem del od slu~aite stanuva zbor za li~nosti koi imaat mnogu dlaboki xebovi, me|utoa ne se odlu~uvaat da kupat edna takva jahta.

Trendot e da iznajmuvaat duri i da pozajmuvaat od prijateli koi se pobogati ili povlijatelni od niv i koi ve}e imaat takva privelegija kako {to e jahtata.

Zo{to da tro{at milioni po plovnite hoteli koga Armani i Kavali na primer, sekoga{ raspolo`eni da gi otstapat svoite jahti na svoite sakani prijateli.

Madona i jahtata na Abramovi~ zakotveni vo Kan

Kejt Mos i Don Periwon na jahtata na Ser Filip Grin

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

PARIS I NIKI HILTON go pominuvaat letoto na jahtata Tatoosh na Pol Alen, osnova~ot na Majkrosoft. Ovie razmazeni bogata{ki se ma|epsani od jahtata vredna 80 milioni dolari koja e opremena so kino-sala, ko{arkarsko igrali{te, muzi~kostudio, spa- centar, ve`balnica i heliodrom.

SIL I HAJDI KLUM pla}aat 400.000 funti nedelno za iznajmuvawe na jahtata na milijarderot Vixaja Malaja. Jahtata pretstavuva palata na voda, dolga 94 metri, yidovite & gi krasat slikite na Renoar i [agal. Vo salonot e smesteno pijanoto na Elton Xon. KEJT MOS so svoite dobri kontakti vo modniot biznis, ja pozajmi jahtata na svojot bogat prijatel i sopstvenik na Top Shop, Ser Filip Grin. Mos plovi po Sredozemnoto More na jahtata dolga 63 metri i postojano e pod dejstvo na {ampawot “don periwon”. Ova izdanie vredi 32 milioni funti, ima deset spalni sobi, kino, bazen, xakuzi.

MADONA, kralicata na popmuzikata, ja iznajmi jahtata na Roman Abramovi~, Luna, koja vredi 11 milijardi dolari. So ovaa 58 metri dolga jahta, Madona momentalno e zakotvena vo Kan, kade {to go snima svojot najnov film. Prozorcite na jahtata se napraveni od staklo otporno na kur{umi, a sekoja spalna soba si ima svoe sopstveno kino.

SPORTLIFE

18 12.08.2010 FORMULA 1

LO[OTO MOM^E [UMI M najdobriot i za takvo ne{to

SR\AN IVANOVI] nema polemika, osobeno ne ivanovic@kapital.com.mk

ihael [umaher, sekako, e najtrofejniot voza~ vo istorijata na Formula 1. Toj e sedumkraten {ampion na prvenstvoto, ima ostvareno 91 pobeda na 262 trki i 154 pati se ima iska~eno na pobedni~kiot piedestal.

To~no e deka vo momentov, po negovoto vra}awe na patekite, toj e daleku od svojata stara forma i mnogu malku potsetuva na slavnite denovi.

No, nikoj ne ni pomisluva da mu ja odzeme krunata na [umi. Toj e, sekako,

so nego.

Da, [umi e sueten i ja posakuva pobedata, bez razlika kolku e nebitna ili ne e dobiena na vistinskiot, “vite{ki” na~in. Beskrupulozen, beskompromisen, bitni mu se samo bodovite i nikoga{ ne vozel za da u`iva, tuku otsekoga{ gi brkal samo bodovite, pove}e od potrebni za osvojuvaweto na negovite trofei.

Ima{e sezoni koga odli~no mu ode{e, toga{ toj pobeduva{e vo golem stil, dominantno i za nekolku klasi nad konkurencijata. No, koga ne ode{e s$ kako {to toj posakuva, toga{ [umi znae{e i da odigra valkano. Toa

SILVERSTOUN, 1994 GODINA o presret na britanskiVima{e ot GP Mihael [umaher ogromna prednost od 37 bodovi vo odnos na vtoroplasiraniot Dejmon Hil. Sepak, i toa ne be{e dovolno za toj da vozi porezervirano.

dobro go znaat i Dejmon Hil i @ak Vilnev, a negovata “temna strana” (ako, voop{to, nekoj ja ima videno svetlata) ja po~uvstvuvaa i Mika Hakinen, kako i Fernando Alonso. Poseben tretman ne dobivaa nitu negovite timski drugari. Tokmu naprotiv, tie ponekoga{ bea i vo mnogu polo{a situacija od ostanatite. Rubens Bari~elo izdr`a najmnogu, duri {est godini, a koga denes nekoj } e mu go spomene imeto Mihael [umaher toj ednostavno poluduva. [umi ima golem broj crni momenti vo karierata, a nie vi gi pretstavuvame onie grandiozno crnite, od koi verojatno edinstveno samo toj ne bi se zasramil.

MAKAO, 1990 GODINA umaher svojata problemati~na reputacija ja [ dobi u{te pred, voop{to, da nastapi vo Formula 1. Vo juniorskite kategorii mnogu

ADELAIDA, 1994 GODINA Otkako dva pati napravi ist prekr{ok na trkata toj be{e kaznet so edno zastanuvawe vo pit-stopot. Ne ja poslu{a naredbata na stjuardite i be{e kaznet so zabrana za nastap na dve trki.

tkako ne mo`e{e da stori O ni{to pove}e vo duelot so Dejmon Hil, [umaher ednostavno se vturna vo negoviot bolid, po {to i dvajcata bea primorani predvreme da ja zavr{at trkata. So toa

se ceni triumfot na patekata vo Makao. Toj vo 1990 godina go napravi prviot incident, koga bukvalno go zabi Mika Hakinen vo

za{titnata ograda. [umaher pobedi, a na Mika mu bea potrebni nekolku godini za da si ja vrati samodoverbata.

SPA FRANKO[AMP, 1995 GODINA [umi ja so~uva prednosta od bod, koja mu ja donese prvata {ampionska titula.

Mnogumina protestiraa, no toj sosema kul, vo svoj manir, proslavuva{e pred svoite naviva~i.

odeka voza~ite gi menuvaa D gumite poradi silniot do`d na belgiskiot GP taa godina, [umi ostana so pnevmatici za suva podloga.

Toa mu ovozmo`i od poslednata da dojde do prvata

pozicija. No, pred krajot Hil mu se dobli`i na nekolku santimetri, a ne uspea da go pomine, bidej}i Germanecot nelegalno go blokira{e.

Epilog: suspenzija za narednata trka.

MONTREAL, 1998 GODINA

NIRNBERG, 2001 GODINA

vojpat ne be{e kaznet, O no poradi incidentot be{e doneseno sosema novo

nevot na [umaher na svoja ko`a go Gpo~uvstvuva i negoviot

pravilo vo Formula 1. Toj so luda~ka brzina izleze od boksot i se ispre~i pred Karl Hajnc Frencen, koj, za da ne se zabie vo nego, be{e prinuden da se vturne vo za{titnata ograda. Po ovaa ludorija na Mihael be{e zabraneto po izleguvaweto od boksot da se blokira patot na ostanatite voza~i.

HEREZ, 1997 GODINA lu~kata so Dejmon Hil, koga [umaher dojde do svojata prva titula, se S obide da ja povtori i na re{ava~kata

A1-RING, 2001 GODINA {te edno pravilo e doneseno kako rezultat U na problemati~nosta na [umaher. Sepak, ovojpat toj ne be{e edinstveniot vinovnik. Negoviot klupski kolega dobi naredba do go

trka za titulata protiv @ak Vilnev.

Kana|anecot se obide da go pomine, a toj povtorno se vturna vo negoviot

bolid. No, ovojpat toa be{e neuspe{no, bidej}i Vilnev ja zavr{i trkata, a [umi ovojpat dobi i kazna.

MONAKO, 2006 GODINA propu{ti, po {to [umi sosema nezaslu`eno ja dobi trkata.

Po A1-Ring stapi vo sila zabranata za izdavawe klupski naredbi na pilotite.

stana u{te nepolna minuta O do krajot na kvalifikaciite za golemata nagrada na Monako. [umi vo toj moment ja ima{e pol-pozicijata, a edinstvenata opasnost doa|a{e od Fernando Alonso, koj vo toj moment be{e

pomlad brat Ralf. Vo obid da go pomine, Mihael potpolno go isturka brata si do samata za{titna ograda, a blagodarenie na ~ista sre}a be{e izbegnat pogolem incident koj mo`e{e da zavr{i so katastrofalni posledici. Ne e slu~ajno {to bra}ata nikoga{ nemale blizok odnos.

MONAKO, 2010 GODINA vo nalet. I koga site go o~ekuvaa epilogot, toj ednostavno se parkira{e pred posledniot svijok, ostavaj}i malku prostor za Alonso. Sepak, po ovie manguparii be{e kaznet so start od poslednata pozicija.

etiri godini podocna, ^ [umaher povtorno se obiduva da mu napakosti na Alonso. Ovoj pat, dodeka site ~ekaa bezbednosnoto vozilo da ja napu{ti patekata, toj ednostavno

se obide da go pomine [panecot. Toa e strogo zabraneto so propisite na FIA, pa [umi sosema zaslu`eno be{e kaznet so 20 sekundi stoewe vo boksot.

SPORT

12.08.2010

19

SPORT ANGLISKA REPREZENTACIJA

ANGLI^ANITE SE TE[ELE SO ALKOHOL

FIFA

ISTRAGA ZA SUDBINATA NA FUDBALERITE OD SEVERNA KOREJA Sep Blater go locira problemot so sudeweto na svetskoto prvenstvo vo starosta na sudiite Reprezentativcite na Gordiot Albion po ranata eliminacija od Mundijalot ostanale budni dolgo vo no}ta, ispivaj}i ogromno koli~estvo alkoholni pijalaci olmanot na angliskata fudbalska reprezentacija, Dejvid Xejms, u{te edna{ ja potrese javnosta vo svojata zemja otkako objavi nova pikanterija povrzana za selekcijata.

Toj tvrdi deka tagata od ranata eliminacija i o~ajniot nastap na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika fudbalerite se obiduvale da ja namalat so konsumacija na ogromno koli~estvo alkohol, {to traelo dolgo vo no}ta, do samite utrinski ~asovi.

“Pu{evme cigari, no ve uveruvam deka vo tie momenti nikoj ne slave{e. Mnogumina vo toj moment se preispituvaa. Toa {to se pu{ea cigari nema nikakva vrska so uspehot ili neuspehot.

Realnosta be{e takva, ispadnavme i treba{e

da se podgotvime za pat kon doma. Sekoj se nose{e so pritisokot kako {to umee{e. Se napivme i po nekoj pijalak. A, zo{to ne bi go napravile toa? Pa, nie ve}e bevme ispadnati od turnirot. Toa trae{e so saati, mislam deka ja do~ekavme zorata. Pievme i zboruvavme za fudbalot. Seto toa po malku nalikuva{e na egzorcizam. Treba{e da gi izbrkame duhovite, a toa polesno se pravi so ~a{ka votka. Go gledav Runi, be{e mnogu ta`en. Vo toj moment site nie go imavme dopreno dnoto”, izjavi Xejms.

Reprezentacijata na Anglija na Mundijalot vo Ju`na Afrika be{e eliminirana vo osminafinaleto. Toga{ Angli~anite bea ubedlivo sovladani so 4:1 vo duelot so selekcijata na Germanija.

G

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Isprativme pismo do fudbalskata federacija na Severna Koreja, od kade {to pobaravme odgovor na na{ite pra{awa. Tie se odnesuvaat na informaciite za navodnoto maltretirawe i zatvorawe na del od fudbalerite vo nivnata reprezentacija, kako i za izborot na noviot pretsedatel na tamo{nata federacija. Za po~etok }e po~ekame na odgovorot, a potoa }e ja izgradime strategijata na idnite akcii {to }e bidat prezemeni od FIFA izjavi pretsedatelot na “ku}ata na svetskiot fudbal”, Sep Blater SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

nternacionalnata fudbalska federacija (FIFA) }e povede istraga okolu navodnite maltretirawa na reprezentativcite na Severna Koreja od pretstavnicite na tamo{nata vlast, po nivnata eliminacija od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika.

Postojat informacii so koi raspolagaat vo FIFA, spored koi del od reprezentativcite bile povikuvani na razni informativni razgovori vo dr`avnite agencii, kade {to od niv bilo pobarano javno da go osudat selektorot i nekoi drugi poedinci od selekcijata.

“Isprativme pismo do fudbalskata federacija na Severna Koreja, od kade {to pobaravme odgovor na na{ite pra{awa. Tie se odnesuvaat na informaciite za navodnoto maltretirawe i zatvorawe na del od fudbalerite vo nivnata reprezentacija, kako i za izborot na noviot pretsedatel na tamo{nata federacija.

Za po~etok }e po~ekame na odgovorot, a potoa }e ja izgradime strategijata na idnite akcii {to }e bidat prezemeni od FIFA”, izjavi pretsedatelot na “ku}ata na svetskiot fudbal”, Sep Blater.

Pred nekolku dena radioto Slobodna Azija, ja objavi vesta za represijata vrz severnokorejskite fudbaleri, a sostanok so ~etvorica od reprezentativcite ima{e i pretsedatelot na aziskata fudbalska federacija Mohamad bin Haman, no nitu eden od fudbalerite se nema{e po`aleno na tretmanot {to go dobil po vra}aweto od Ju`na Afrika.

I

Na Svetskoto prvenstvo Severnokorejcite zagubija na site tri natprevari, a najmnogu gi zabole porazot od Portugalija od 7:0, koj voedno be{e emituvan vo prviot direkten prenos vo istorijata na nivnata zemja. U{te dodeka fudbalerite na Severna Koreja se nao|a na Mundijalot, zapo~naa glasinite za toa kako komunisti~kiot re`im se spravuva so onie {to }e ja zagrozat ili posramotat herojskata ideologija. Od mnogu izvori se tvrde{e deka selektorot go ~eka rabota vo rudnik, a podobro nema da pominat nitu negovite izbranici.

“Mislime deka nema da ima kazni”, izjavija reprezentativcite na Severna Koreja na pres-konferencijata po debaklot so Portugalija, nadevaj}i se vsu{nost deka golemiot lider, navistina nema da pobara kazna za nacionalniot sram.

Dali fudbalerite na Severna Koreja go po~uvstvuvaa besot na golemiot lider?

PROFESIONALNI I POMLADI SUDII retsedatelot na FIFA, Sep Blater objavi deka se zalaga za profesionalizacija na fudbalskite arbitri, kako i nivno podmladuvawe. Ovaa inicijativa se temeli vrz analizata koja {to be{e napravena neposredno po zavr{uvaweto na me~evite na svetskoto prvenstvo, a be{e nametnata poradi silnite reakcii od mnogu brojnite gre{ki {to gi napravija sudiite.

“Da, imame plan za podmladuvawe. Isto taka sakame od sudiite da napravime profesionalci, tie da nemaat druga profesija.

Sepak, za vtoroto pra{awe imame mnogu razli~ni razmisluvawa”, izjavi Blater vo intervjuto dadeno za internet-stranicata na germanskata fudbalska federacija.

Vo momentov, starosnata granica za fudbalskite sudii e 45 godini i ta }e bide simnata, najverojatno na 40. Ra{van Irmatov od Uzbekistan na Mundijalot ima{e 32 godini, dodeka Ungarecot Viktor Kasai 34 godini, dvajcata bea najmladi pome|u sudiite, a dobija najvisoki oceni, kako i ~est da gi odsudat polufinalnite sredbi.

P

[to se odnesuva pak do problemot so profesionalnosta na profesijata, tuka se poso~uva primerot so Haurd Veb, Angli~anecot {to ja podeli pravdata vo finalniot me~. Veb mora{e da pobara neplaten odmor od policiskata stanica vo Ju`en Jork{ir, kade {to ve}e nekolku godini raboti kako policaec.

Blater potvrdi deka naredniot mesec, na redovniot kongres na FIFA vo Kardif, }e se razgovara za voveduvawe na senzorskata tehnologija na gol linijata, so {to vo idnina so sigurnost }e se znae dali e postignat gol ili ne. [vajcarecot e golem protivnik na idejata za voveduvawe na tehnologijata kako pomo{no sredstvo vo deleweto na fudbalskata pravda, no otkako na Angli~anite im be{e poni{ten ~ist gol, koj go vidoa site osven sudiite, toj mora{e da popu{ti barem malku na silniot pritisok od javnosta, so koj {to be{e soo~en.

Zasega ~etiri firmi ispratija ponuda do FIFA, za izrabotka na senzorskata topka.