103-KAPITAL-13.08.

KOLUMNA

FEQTON

DEN DON^EV

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI HONDA - IMPERIJATA NA SAMOUKIOT MEHANI^AR STRANA 18

WEEKE WEEKEND WE KEN ND D

AMERIKANSKATA EKONOMIJA ZAKANA I ZA MAKEDONIJA STRANA 9

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 13. AVGUST. 2010 | BROJ 103 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 12.08.2010, 13.00~.

DODEKA SRPSKATA VLADA I IMLEK SI IGRAAT "MONOPOLI"

KAKVI ]E BIDAT POSLEDICITE PO BITOLSKATA MLEKARNICA? 2 STAPUVAAT NA SILA NOVITE INTERKONKCISKI DOGOVORI

]E POEVTINI MOBILNATA TELEFONIJA OD SEPTEMVRI STRANA 10

FIRMITE VO KOI PIOM POSEDUVA AKCII I UDELI

OD SEPTEMVRI NA BERZA! STRANA 3

MBI 10 MBID OMB

0,23% 0 0,00% 0 00,23%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,25 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

75,76 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.08) 2,395

MBI 10

2,390 2,385 2,380 2,375 2,370 2,365 2,360 2,355 06/8

08/8

10/8

12/8

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

SKAP VOVEDNIK ZA "EVTIN" SLU@BENIK!?

STRANA 2

NUKLEARNI ELEKTRANI NIKNUVAAT "KAKO PE^URKI"

DAMJAN GEORGIEVSKI KO[ARKAR I STUDENT VO SAD

SRBIJA VLEGUVA VO PROEKTOT BELENE?

PORTRET NA POBEDNIKOT VO MLADOSTA STRANA 16

STRANA 12

2 13.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 13 AVGUST 2010

SKAP VOVEDNIK ZA “EVTIN” SLU@BENIK!? jde deneska eden vovednik kako reakcija na Glaven i odgovoren urednik na “Kapital”, kako bi go za{titile integritetot i dignitetot na na{iot vesnik ...

Ne se ~uvstvuvav dobro koga pred nekoj den Viktor Mizo, direktorot na Agencijata za stranski investicii, a od neodamna zadol`en i za promocija na izvozot (!?), i “ostale delatnosti”, na na{a novinarka ne & odgovoril na postaveno pra{awe. Pra{aweto bilo otprilika “... kako odat podgotovkite na Agencijata za novite dol`nosti okolu izvozot...”. Se povikal direktorot na nekakov tekst od pred eden mesec vo koj, navodno pogre{no sme go citirale, i ottuka stavot mu bil kone~en, a toa e deka – “... za “Kapital” pove}e ne dava izjavi...”!!?? Bil i prili~no nervozen...!? “Dr` me majko”!

Ovoj makedonski dr`aven slu`benik, namesto da & slu`i na javnosta, sprotivno na principite na profesionalnoto, i vospitano odnesuvawe, izrazi nervoza (po koj znae koj pat otkako e direktor na ovaa institucija). Dade izbrzana izjava deka “... za “Kapital” pove}e ne dava izjavi ...”! Ova e faul direktore!?

Na ovaa skapa vtora strana vo dnevniot vesnik “Kapital” deneska }e mu pora~ame na direktorot deka, sepak, Agencijata ne e na dedo mu i baba mu, pa da si dozvoluva komocija da ne dava izjavi za rabotata na dr`avnata institucija koja ja upravuva!

Informaciite od delokrugot na rabota na ovaa Agencija se mnogu va`en resurs za novinarite i urednicite na dnevniot vesnik “Kapital” koj sekojdnevno analiziraat temi od oblasta na izvozot i investiciite.

Nejse, kako “rakovode}i organ” na “Kapital” ovoj neprimeren istap na direktorot nema da go smetam za pritisok vrz nezavisnosta

A

na mediumite, nitu, pak, }e zavedam spor vo sudovite za nedavawe informacii od javen karakter (vpro~em pismeno, i ni{to ne baravme!?).

Nie vo “Kapital” ova }e go smetame samo “za krajno bezobrazno odnesuvawe na s$ ponervozniot direktor”!?

“Kapital” od deneska natamu nema namera da mu bara izjava na ovoj (“amerikanac”) vo Agencijata za stranski investicii ~ij, kako {to samiot veli “oportunuiteten tro{ok mu e pogolem {to sedi ovde, otkolku koga sega bi bil vo SAD, od kade {to i dojde”!? “ ... Putuj Selma, i molim te ne nagiwi se kroz prozor ...”!

Isto taka, pove}e ne barame izjavi od ovoj direktor (iako seriozno }e se zanimavame so rabotata i rezultatite na Agencijata za stranski investicii) i poradi na{iot stav deka ovoj direktor vsu{nost i nema {to pove}e da ka`e na tema stranski investicii! U{te pomalku, pak, za izvozot na makedonskata ekonomija: argumentite se na sekoj ~ekor – kako vo delot na investiciite, taka i vo delot na izvozot! S$ rascvetalo – neli gledate ... Cuti i mirisa ...

Vakvite reakcii na kompetentni (direktori i ministri) vo raznite vladi vo ovie dvaeset godini (i pod VMRO-DPMNE, i pod SDSM), sekoga{, posle vremenska distance bile ismevani vo javnosta. Nervoznite i dr skite reakcii na nadle`nite dr`avni organi i institucii se samo izraz na nesposobnost i neznaewe za spravuvawe so temata za koja se zadol`eni.

Ottuka, arogancijata im e edistveniot izlez od, za niv, neprijatnite pra{awa na novinarite.

Vo me|uvreme, problemite na makedonskata ekonomija i na site kompanii i sega{ni i potencijalni investitori ne dozvoluvaat gubewe vreme so neproduktivni institucii.

Potrebna e silna Agencija za investicii (a mo`e i oddel vo ramkite na ne-

DODEKA SRPSKATA VLADA I IMLEK SI IGRAAT “MONOPOLI”

KAKVI ]E BIDAT POSLEDICITE PO BITOLSKATA MLEKARNICA? QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

koe ministerstvo, dokolku eventualno Vladata re{i da ja ukine ovaa Agencija koja tro{i “mnogu pari, za malku muzika”. Po primerot na odlukite na nekoi drugi vladi.

Za ova }e pi{uvame vo nekoi od narednite denovi).

Zatoa {to na makedonskite kompanii, i zainteresiranite investori im se potrebni vrvni, fokusirani, inteligentni i navremeni informacii za sostojbata na makedonskiot izvoz i mo`nosta za investicii. Pra{awata se: Koi se merkite {to se podgotvuvaat? Od koga }e va`at? Vo koi sektori se predviduvaat merki? Koja }e bide povrzanosta me|u Agencijata i stopanskite komori koi vo momentot imaat i svoi oddeli za ovie nameni? Stopanskite komori podgotvuvaat i strategii za zgolemuvawe na izvozot, a odamna imaat svoi stavovi i za toa kako da se privle~at investicii – stranski i doma{ni.

Potrebni se ovie informacii koi }e bidat iska`ani od ustite na seriozni i kredibilni li~nosti polni so znaewe i pogolemo koli~estvo emocionalna inteligencija!

Zatoa dr`avnite institucii treba da gi vodat fraeri do koi, za po~etok, dopira potrebata da davaat informacii i, {to e najva`no, da gi slu{nat pra{awata.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

14%

E

zgolemen brojot na patnici na skopskiot i na ohridskiot aerodrom vo juli godinava, sporedeno so istiot mesec lani. Spored oficijalnata statistika na TAV Airports, vo juli na dvata aerodromi, skopskiot Aleksandar Veliki i ohridskiot Sveti Apostol Pavle, so koi turskata kompanija upravuva od mart godinava se registrirani vkupno 96.271 patnici, {to e za 14% pove}e sporedeno so brojot na patnici registrirani vo juli minatata godina koga bile registrirani 84.551 patnik. Rast na brojot na patnici od 13% e zabele`an vo prvite {est meseci od godinava koga se prevezeni 999.036 patnici. Od druga strana pak 8% namaluvawe vo juli e registrirano kaj prometot vo vozdu{niot soobra}aj. Spored statistikata na TAV vo juni na dvata makedonski aerodroma sletale 1.345 avioni {to e pomalku od 1.463 avioni registrirani vo juli 2009 godina. Za prvite {est meseci brojot na sletuvawa na dvata aerodromi e zgolemen za 1%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Interesno e da se vidi kako nedostigot od mleko vo Srbija i “vojnata” me|u srpskata vlada i Imlek bi mo`ele da vlijaat vrz proizvodstvoto na mleko od strana na makedonskite farmeri, kako i vrz pazarnata pozicija na bitolskata mlekarnica otkupuva~ na mleko – firma-}erka na Imlek, koja ima strate{ko zna~ewe za biznisot so mleko vo Makedonija, kako najgolem proizvodstven kapacitet damna najavi deka od sreIGOR PETROVSKI dinata na mesecov }e gi igor@kapital.com.mk podigne otkupnite ceni na tkako pred nekolku surovoto mleko za 10% i nedeli investi- maloproda`nata cena na ciskiot fond Sal- mlekoto i mle~nite proizford, sopstvenik vodi za 5%. Kako pri~ina na belgradskata za zgolemuvaweto na cenite kompanija Imlek, vo ~ij e navedena pogolemata cena sostav e i bitolskata mleka- na sto~nata hrana, kako i rnica IMB, najavi deka gi pomalata isporaka na mleko prodava site ~etiri kompanii od proizvoditelite za 20%. vo Srbija, sega se postavuva Antimonopolskata komisija pra{aweto - koj }e bide na Srbija re~e deka nema noviot sopstvenik na IMB povtorno da se zanimava so (mlekarnicata od Bitola). So pra{aweto za eventualnata ova pra{awe e preokupira- monopolska pozicija na Imna investitorskata javnost vo lek, zatoa {to ve}e dva pati zemjava! Prili~no zasegnati utvrdila takva situacija i od razvojot na nastanite se sega nema dovolno resursi i, vo princip, sekoga{ naj- i po tret pat da se zanizasegnatata strana vo prikaz- mava so istiot problem. Prnata za mlekoproizvodstvo voto re{enie na Komisijata – samite farmeri. Interesot Vrhovniot sud na Srbija go e do tolku pogolem otkako poni{ti, zatoa {to Komisidenovive na srpskiot pazar jata ne ovozmo`ila uvid vo se vlo{i pozicijata na Im- identitetot na svedocite od lek, belgradskata mlekarnica koi {to zemala izjavi. koja e sopstvenik na IMB, Direktorot na Imlek, Slopo obvinuvaweto {to dojde bodan Petrovi}, veli za od strana na srpskata vlada B92 deka kompanijata ima deka tokmu Imlek e vinovnik udel od okolu 30% vo otkupot za nedostigot od mleko vo na surovo mleko vo Srbija, prodavnicite niz Srbija. {to ne e dovolno za da gi Kako {to javuvaat srpskite narekuvaat monopolisti. Toj mediumi, belgradskata mlekar- gi otfrla tu`bite na Minisnica Imlek i suboti~kata terstvoto za zemjodelstvo deka mlekarnica koi se vo sostav nedostigot od mleko e plod na Danjub Fuds, grupacija na “{pekulantskite igri” na ~ij sopstvenik e Salford, Salford. najavija zgolemuvawe na “Toa {to izjavuvaat tie e cenata na mlekoto zaradi na- apsurdno. Nam nikako ne ni malenata isporaka od strana odgovara nedostigot od mleko, na mlekoproizvoditelite. zatoa {to pomalo proizvodSrpskata Komisija za za{tita stvo ne ni e vo prilog. na konkurencijata dva pati Komisijata za relevanten dosega utvrdi monopolska podatok za pazarot zela polo`ba na Salford na pomalku od 50% na oficipazarot, a Ministersvoto jalnite koli~ini, {to spored za zemjodelstvo u{te edna{ statistikata, se proizveduvaat go povtori baraweto do vo Srbija”, veli Petrovi}.

Komisijata da utvrdi dali KOI SE MO@NITE postoi monopol. Se o~ekuva POSLEDICI PO IMB? itna reakcija na nadle`nite Celata ovaa konstelacija organi.

Ministerstvoto za zemjodel- na odnosi e sekako bitna i stvo na Srbija istaknalo deka za nivnata kompanija-}erka i ponatamu }e gi poddr`uva vo Makedonija, IMB, koja so farmerite {to proizveduvaat eventualnata proda`ba na mleko i deka “nema namera Imlek isto taka bi dobila pari od buxetot da stava vo nov sopstvenik. So ogled xebovite na investiciski na toa {to vo zemjava se fondovi, ~ija {to cel e prodava{e, a mo`ebi u{te samo zarabotka, a ne razvoj se prodava, mleko pakuvano i strate{ko vrzuvawe za vo IMB, a proizvedeno vo Imlek, za {to “Kapital” mlekarskiot sektor”. pi{uva{e pred nekolku IMLEK: “NE SME meseci, interesno e da se MONOPOLISTI” vidi kako nedostigot od mleko Mlekarnicata Imlek neo- vo Srbija i “vojnata” me|u

O

srpskata vlada i Imlek bi mo`ele da vlijaat vrz proizvodstvoto na mleko i pazarnata pozicija na bitolskata mlekarnica, koja ima strate{ko zna~ewe za biznisot so mleko vo zemjava, kako najgolem proizvodstven kapacitet.

Ako dosega Imlek izvezuva{e mleko vo Makedonija, odnosno vo IMB, so obrazlo`enie deka nemalo dovolno koli~ini kvalitetno mleko na na{iot pazar, a pravdaj}i se deka se toa mali koli~ini, {to }e se slu~i sega koga vo Srbija ima nedostig od mleko? Dali mlekoto }e trgne vo obratna nasoka? Ili, pak, mo`ebi ima vistina vo tvrdewata na srpskata vlada deka Imlek ve{ta~ki pravi kriza na pazarot? Investiciskiot fond Salford preku belgradskata Imlek od 2007 godina e sopstvenik na IMB od Bitola. Kon sredinata na minatiot mesec od Salford izjavija deka imaat namera da gi prodadat site ~etiri kompanii, no duri koga za toa }e se sozdadat uslovi.

Rade Pribi~evi}, direktorot za korporativni raboti na Danjub Fuds, izjavi za srpskite mediumi deka vo momentov se razgovara so zainteresirani kompanii, {to ne doa|aat samo od regionot, tuku i od Evropa i svetot, no deka s$ u{te ne se do{lo do faza da mo`e da se tvrdi deka nekoja od ~etirite kompanii navistina }e bide prodadena.

NAVIGATOR

13.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

KONE^NO RED

M

GLIGOR ^ABULEV

BARAK OBAMA

mo`e da bide e pridr`uva kon Gnataodinava zadovolen i od rekord- Splanovite do posetenost na Dojran krajot na avgust da i od polnoto ezero, uredenite pla`i i polnite smestuva~ki kapaciteti

zavr{at voenite operacii na vojskata na SAD vo Irak.

EMIL BOK

IVAN [UKER

o zakon se spravurvatskiot minister za S va so vi{okot od H finansii sekoj mesec 74.000 rabotnici i ja zadol`uva dr`avata so slu`benici vo preobemnata romanska javna administracija

dopolnitelni 160 milioni evra i vkupniot dolg stigna do 36% od BDP

FIRMITE VO KOI PIOM POSEDUVA AKCII I UDELI

OD SEPTEMVRI NA BERZA! Zakonot nalaga najmnogu 70% od akciite i udelite koi se vo sopstvenost na PIOM, da bidat prodadeni do 31 dekemvri godinava. Ve}e od 2011 }e se prodava do 100%.

Sepak, onie akcii od koi Fondot zema solidna dividenda, }e ostanat neprodadeni VIKTORIJA MILANOVSKA

O

milanovska@kapital.com.mk

d septemvri na berza }e se najdat firmite vo koi Fondot za penzisko i invalidko osiguruvawe (PIOM) poseduva akcii i udeli, doznava “Kapital” od dobro upateni izvori.

Od PIOM se ograduvaat od kakov bilo komentar s$ dodeka ne se sostane novoformiranata Komisija koja }e odlu~uva za proda`bata na akciite i udelite so koi raspolaga. Sepak, ne demantiraat deka proda`bata na akciite zapo~nuva vo septemvri godinava.

“Toa }e si go odlu~i Komisijata, soglasno delovnikot”, veli Sowa Ba~ovska od PIOM. Neposredno po usvoenite izmeni vo Zakonot za penzisko koi nalagaat namesto dosega{nite 40%, PIOM da prodava do 100% od steknatiot imot vo firmite, “Kapital” objavi deka Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvwe, sepak nema da gi prodava site akcii i udeli. Toga{ izvori od Ministerstvoto za trud i socijalna politika izjavija deka onie firmi koi se relevantni za Buxetot na Fondot, odnosno onie koi vetuvaat dobivka i od koi }e se zema divi-

QUP^O DIMOVSKI Prethodnik na ovoj Pravilnik be{e i propisot so koj se reguliraat otkupnite punktovi kade {to se predavaa zemjodelskite proizvodi, obligacionite odnosi na zemjodelcite i otkupuva~ite na zemjodelski proizvodi, koi gi obvrzuvaat da potpi{at dogovori za otkup najmalku 50 dena pred prezemaweto na proizvodite, a se regulira i pla}aweto. Sega ostanuva samo inspekciskite organi da gi sprovedat propisite i da se stavi red vo ovaa oblast.

GUBITNIK

SODR@INATA E VA@NA

N

denda, nema da bidat staveni na proda`ba.

Istite izvori v~era potvrdija deka izmeni vo ovoj del nema.

“Soglasno Zakonot, najmnogu 70% od akciite i udelite koi se vo sopstvenost na PIOM, }e bidat prodadeni do 31 dekemvri godinava. Ve}e od 2011 godina }e se prodava do 100%, me|utoa onie akcii od koi Fondot zema solidna dividenda, }e ostanat neprodadeni”, velat tie.

Spored najavite za principot na rabota na Komisijata za proda`ba, pred akciite da bidat staveni na proda`ba, }e se pravi dlaboka analiza na firmite, so cel dobivawe detalni informacii vo odnos na toa kolku odredena firma e sposobna da go polni fon-

3 FAKTI ZA...

61,2% 5 83,7%

inisterot za zemjodelodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o up~o Dimovski, re{i da stavi kraj na diviot otkup na zemjodeldelski proizvodi i da & objavi avi ija vojna na zelenata mafija koja decenii nanazad be{e {e pre~ka za razvoj na zemmjodelstvoto. So noviot ot Pravilnik za registrirawe we e}e na otkupuva~ite, koj ve}e stapi na sila, dr`avata vata }e ima uvid vo raboteweto weto elski na trgovcite so zemjodelski proizvodi.

Prekupcite i nakupcite bea golem problem i za reguliraweto na finansiskite obvrski. Tie pla}aa direktno na raka, bez pritoa parite da bidat evidentirani vo finansiskite tekovi na dr`avata i bez da se plati danok.

Merkata na Dimovski be{e pozitivno primena od biznis-zaednicata kako mnogu zna~ajna za razvoj na makedonskoto zemjodelstvo, no i za razvoj na prerabotuva~kata industrija. Toa e vistinskiot na~in za razvoj na zdrava konkurencija i pazarno stopanstvo vo agrarot.

E ZGOLEMEN BROJOT NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA UPOTREBA VO VTORIOT KVARTAL GODINAVA PATI E ZGOLEMENA PROCENETATA VREDNOST NA OBJEKTITE ZA KOI VO VTOROTO TRIMESE^IE SE IZDADENI ODOBRENIJA ZA UPOTREBA OD IZDADENITE ODOBRENIJA ZA UPOTREBA SE IZDADENI ZA OBJEKTI VO VISOKOGRADBA

dovskiot buxet. Analizata }e odi do toj stepen {to }e se zemaat podatoci okolu brojot na vraboteni lica, pa duri }e se meri i redovnosta na pla} awe na pridonesi za nekolku godini nanazad.

Od PIOM velat deka Komisijata sostavena od sedum ~lena, od koi dva ~lena opredeluva direktorot na Fondot, a po eden ~len opredeluva ministerot za ekonomija, ministerot za trud i socijalna politika, ministerot za finansii, vicepremierot za ekonomski pra{awa i generalniot sekretar na Vladata, }e se sostane na krajot od mesecov.

“Konstituiraweto na Komisijata }e bide izvr{eno po vra}awe na Direktorot na Fondot od godi{en odmor, pri krajot na ovoj mesec”, veli

Ba~ovska.

PIOM poseduva akcii i udeli vo vkupno 476 firmi vo zemjava, a od stoprocentna proda`ba na akciite i udelite, bi se ostvarila dobivka od 91 milion evra vo kasata na Fondot, ako se realizira celokupnata kupoproda`ba. Nominalnata vrednost na udelite i akciite koi Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe gi poseduva vo re~isi 500 kompanii vo zemjava iznesuva 91,7 milioni evra, doznava “Kapital”. Fondot poseduva ~etiri milioni akcii od koi 3,1 milion akcii se prioritetni, a 846 iljadi se obi~ni akcii.

PROCENKI...

ora [akiri, Ferus us iMustafov i Toni Mite hajlovski se novite kulturni dejci vo Makedonija. a. te Taka, barem, }e u~at idnite ot pettooddelenci vo noviot u~ebnik koj go promovira{e {e oMinisterstvoto za obrazooi vanie. Tie nema da znaat koi se Todor Skalovski, Lazarr i, Li~enoski, Gane Todorovski, i, na primer. No, toa, se ~ini, ne & pre~i na direktorkata ta ana Biroto za razvoj na obrazovanieto, Vesna Horvatovi}, koja gi odobruva u~ebnicite koi treba da vlezat vo nastava, po koi }e predavaat nastavnicite.

Ova ne e prv lapsus na Biroto za razvoj na obrazovanieto, koe e nadle`no za sodr`inata na u~ebnicite koi se koristat vo osnovnoto obrazovanie.

Prikaznata se povtoruva sekoja godina, so brojni nedozvoleni lapsusi. Ministerstvoto za obrazovanie najavi deka doprva }e gi razgleduva gre{kite vo u~ebnikot po priroda na albanski jazik za ~etvrto oddelenie, vo koj {to ima lekcii na turski i na makedonski jazik.

Vladiniot proekt “Besplat-

VESNA HORVATOVI] ni u~ebnici”, koj ja ~ini dr`avata okolu 13 milioni evra, od samiot start se soo~uva so problemi. Minatata godina bez u~ebnici ostanaa site ~etvrtooddelenci i sedmooddelenci vo zemjava, koi prepi{uvaa lekcii od tabla.

Bez razlika kolku dlaboko se baraat pri~inite zo{to nema u~ebnici, nedozvoleno i skandalozno e barem onie koi }e ja vidat svetlinata na denot vo sebe da sodr`at tolku katastrofalni gre{ki.

Sepak, se raboti za u~ebnik, se raboti za znaewe koe koga edna{ }e se stekne, potoa te{ko se vadi od svesta na mladite.

MISLA NA DENOT

IVETA RADI^EVA premier na Slova~ka

NE I DAVAME PARI NA GRCIJA!

S

lova~kiot parlament deneska glasa{e protiv u~estvoto na Slova~ka vo davaweto pomo{ za Grcija.

Toa e kr{ewe na obvrskata prezemena od Evropskata unija da & ovozmo`i privremena finansiska pomo{ na Grcija. Smetam deka taa odluka be{e surov akt vo kriti~en moment za za~uvuvawe na finansiskata stabilnost na evrozonata kako celina, vklu~uvaj}i ja i Slova~ka.

NIE SME ODGOVORNI ZA SOZDAVAWETO NA KOMPJUTERSKATA INDUSTRIJA. CELATA TAA IDEJA ZA KOMPATIBILNI MA[INI I IZOBILSTVOTO NA SOFTVER... TOA E NE[TO [TO NIE MU GO DONESOVME NA KOMPJUTERSKIOT SVET. I ZATOA, NA[ATA ODGOVORNOST E DA SE POGRI@IME, NE[TATA KAKO [TO E BEZBEDNOSTA, DA NE SE IZMOLKNAT OD TOJ NA[ SON.

BIL GEJTS

OSNOVA^ I PRETSEDATEL NA MAJKROSOFT

4 13.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POSLE POPLAVITE

...PRETSEDATELKATA NA [VAJCARIJA VO MISIJA

...VO OHRIDSKO EZERO

Za Pakistan doa|aat u{te pote{ki vremiwa

[vajcarska poseta na [angaj

Za prv pat ven~avawe pod voda

retsedatelkata na [vajcarija, Doris Letard, vo [angaj se sretna so gradona~alnikot na ovoj grad Han Xeng. Terad dopatuva vo Kina vo sostav na nejzinata ekonomska misija

Mladencite Ante i Katerina Todorovski se prvite dvajca koi se ven~aa pod voda vo Ohridskoto Ezero. Ovoj nastan se slu~i vo izvorite kaj Sveti Naum na dlabo~ina od 3 metri.

o najte{kata humanitarna kriza vo koja se nao|a Pakistan P P po poplavite se stravuva deka za naselenioto doa|aat u{te pote{ki vremiwa

DVA, TRI ZBORA

“Normalno deka site sakaat platite i penziite da bidat povisoki, no toa zavisi od toa kolku }e imame sredstva. Spored toa kako {to stojat rabotite te{ko e da se veruva deka toa e ostvarlivo. No, nikoga{ ne veli nikoga{, da pri~ekame da vidime {to }e se slu~i”.

MIRKO CVETKOVI] premier na Srbija

“Grcija slednata godina }e se vrati na me|unarodnite pazari. Potreben e realen politi~ki sojuz, a isto i koordinacija na ekonomskata i socijalnata politika, so cel zemjite-~lenki na EU da bidat za{titeni od korupcijata”.

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

“Mladite se lideri koi go menuvaat svetot i vreme e da se prifati nivnoto vodstvo.

No, treba da se pomisli i deka mnogu mladi lu|e `iveat vo siroma{tija, neznaewe i sozrevaat so malku mo`nosti”.

TORAJA AHMED OBEID izvr{en direktor na Fondot na Obedinetite nacii za naselenie (UNFPA)

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

BLACKBERRY TORCH 9800 esearch in Motion go objavi RAM, procesor so raboten

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

R

BlackBerry Torch 9800. I, {to e interesno tuka, u{te eden BlackBerry? Nastrana faktot deka ova e prv BlackBerry “slajder”, Torch 9800 e prviot ured koj }e “vozi” na noviot BlackBerry OS 6, za kogo se veli deka }e bide narednoto golemo ne{to vo korporativniot svet. BlackBerry Torch 9800 ima displej na dopir so golemina od 3,2 in~i i HVGA (480h360 pikseli) rezolucija, celosna QWERTY tastatura, Wi-Fi b/g/n poddr{ka, kamera so rezolucija od 5 megapikseli i avtomatski fokus, 512 MB

takt od 624 MHZ kako i 4GB memorija koja mo`e da se pro{iri do 32GB so pomo{ na microSD slot za memoriska karti~ka. Vo fabri~koto pakuvawe }e doa|a i dopolnitelna karti~ka so kapacitet od 4GB, ovozmo`uvaj}i im na korisnicite vkupno 8GB memorija. BlackBerry Torch 9800 ima i vgraden GPS priemnik, 3,5-milimetarski audio priklu~ok, a baterijata so kapacitet od 1300 mAh spored proizvoditelot bi trebalo da obezbedi 5,8 ~asovi neprekinati razgovori ili 30 ~asa slu{awe muzika.

POLITIKA

13.08.2010

5

DEVET GODINI POTOA

RAMKOVNIOT – SÉ UШTE NAJGOLEM ^UVAR NA DR@AVATA!

Ohridskiot ramkoven dogovor e dokument so neprocenlivo zna~ewe, se soglasuvaat politi~arite i analiti~arite, razlikuvaj}i se vo ocenkata za tempoto na implementacija. Samo za opoziciskata DPA Ramkovniot dogovor ne samo {to ne si ja ispolnuva misijata, tuku pretstavuva pre~ka za ostvaruvawe na albanskite prava GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

D

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

evet godini po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, so koj se stavi kraj na voeniot konflikt vo 2001, ocenkite za zna~ajnosta na ovoj istoriski dokument se dvi`at me|u negovo do`ivuvawe kako "tret Ilinden" za Makedonija, do toa deka vakviot dogovor ne ja ostvaruva svojata cel - ramnopravnost za site gra|ani vo Makedonija.

Skepticizmot ne poteknuva od makedonskiot politi~ki blok, iako vicepremierot zadol`en za implementacija na Ohridskiot dogovor, Abdula}im Ademi, izjavi deka ovoj dokument Makedoncite go do`ivuvaat kako "nu`no zlo", tuku od opoziciskata DPA - potpisni~ka na dokumentot.

Politi~arite i analiti~arite, iako ne sporat za zna~ajnosta na dogovorot, sepak, razli~no gledaat na uspe{nosta na implementacijata vo zavisnost od toa dali pripa|aat na vlasta ili na opozicijata.

Vicepremierot Ademi e zadovolen od implementacijata na dogovorot, zad koj stoi i me|unarodnata zaednica, bidej}i toj pretstavuva zna~aen ~ekor kon evroatlantskite integracii na Makedonija.

Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski ,veli deka od momentot koga e potpi{an Ohridskiot dogovor postojano go po~ituvaat i deka }e prodol`at so negovo dosledno sproveduvawe.

"Od momentot koga se potpi{a Ohridski dogovor postojano go po~ituvame i }e prodol`ime

dosledno da go sproveduvame, so site negovi prednosti i slabosti. Pravime maksimum za da go sproveduvame po utvrdenata dinamika", izjavi Dimovski.

Za albanskiot partner vo vlasta, DUI, Ramkovniot e dokument so naj{irok konsenzus vo odnos na poddr{kata, i ovaa partija smeta deka s$ {to treba da se napravi za valorizacija na vrednosta na dogovorot e toj dosledno i dokraj da se implementira.

"Ohridskiot dogovor pretstavuva dokument koj u`iva najgolema poddr{ka vo javnosta.

Eventualnoto docnewe so implementacijata se dol`i na niskoto nivo politi~ka kultura, i toa e edinstvena pre~ka. Nema neusoglasenost so Ustavot", izjavi pratenikot na DUI i pretsedatel na Komitetot za odnosi me|u zaednicite, Xevat Ademi.

I opoziciskata SDSM ovoj dogovor go ocenuva kako zna~aen dokument koj e preduslov za so`ivot me|u etni~kite zaednici i va`en faktor za evroatlantskite integracii.

"Preporakite {to postojano doa|aat i bea poso~eni na posledniot sostanok vo Brisel na Komitetot za stabilizacija i asocijacija e toa deka ispolnuvaweto na Ramkovniot e eden od uslovite za pribli`uvawe do EU. Zatoa e va`no site potpisnici da rabotat na negovo implementirawe", veli Jani Makraduli.

Najradikalna ocenka doa|a od opoziciskata DPA, koja duri ja doveduva vo pra{awe smislata na ponatamo{noto tretirawe na ovoj dokument kako garancija za albanskata ramnopravnost. Za DPA izjavata na vicepremierot Ademi deka Sekretarijatot raboti na implementacija na Zakonot za jazicite ja smetaat

za prazna retorika.

"Ohridskiot dogovor ne se realizira. Negovite glavni stolbovi gi nema. Albanskiot jazik ne samo {to ne e vtor jazik, tuku so Zakonot za jazicite definitivno stana jazik od vtor red. Decentralizacija ne postoi: pomalite, osobeno albanski op{tini, ne funkcioniraat bidej} i zavisat od centralnata vlast, a DUI ne mrdnuva so prst. Albanskoto zname ne se koristi. Pravi~nata zastapenost e svedena na nekolku stotici lu|e koi sedat doma bidej}i DUI nema vlijanie da naredi nivno vrabotuvawe vo instituciite. DUI go degradira{e Ohridskiot dogovor i toj sega ne samo {to ne mo`e da si ja izvr{i misijata, tuku pretstavuva pre~ka za ostvaruvawe na pravata na Albancite", izjavi ~lenot na pretsedatelstvoto na DPA, Imer Aliu.

DPA "spas" za Albancite gleda vo nov dogovor, promo-

viran od ovaa partija pred edna godina, ~ija platforma se bazira na ramnopravna raspredelba na buxetot i na potrebata od makedonsko-albanski konsenzus pri donesuvawe na site bitni odluki za dr`avata. Najvisoka ocenka za zna~eweto na Ohridskiot dogovor, sepak, dojde od eden od negovite avtori, univerzitetskiot profesor Vlado Popovski, koj ovoj dokument go sporedi so dvata Ilindeni na koi se krepi makedonskata dr`avnost. "[to se odnesuva do implementacijata na Ramkovniot dogovor, Albancite se `alat i o~ekuvano e da se `alat i da sakaat odredeni promeni. Me|utoa, ako se zemat predvid podatocite, na primer, za pravi~nata i soodvetnata zastapenost vo javnata administracija, od 2001 dosega e napraven krupen ~ekor, {to poka`uva deka Vladata soodvetno go implementira Ramkovniot", veli Popovski.

Vo odnos na kritikite od odredeni politi~ki subjekti deka me|u Ustavot i Ramkovniot nema sovr{eno sovpa|awe, Popovski poso~uva: "Site odredbi na Ramkovniot se implementirani vo Ustavot i so toa vo nikoj

slu~aj Ustavot ne pretstavuva ko~nica za negovo uspe{no implementirawe. Kaj albanskite partii se javuvaat razli~ni tolkuvawa pri {to Ustavot sekoga{ pove}e dozvoluva otkolku {to odzema, taka {to smetam deka Albanicite vo nikoj slu~aj ne se zagrozeni so propisite na Ustavot", veli Popovski.

U{te eden od kretorite na dogovorot, profesorot Qubomir Fr~koski, smeta deka edinstven problem se principite za fuzirawe na pomalite zaednici vo op{testvoto koi ne se celosno elaborirani.

"Ohridskiot ramkoven dogovor ima dve nivoa – konfuziite proizleguvaat od negovoto vtoro nivo koe se odnesuva na principite vgradeni vo dogovorot koi ne se dokraj elaborirani, a treba da se implementiraat vo forma na gri`a za pomalite etni~ki zaednici preku principot na inkluzivnost. Iako su{tinata na ovoj proces e vovlekuvawe na pomalite etni~ki zaednici vo sistemot, sepak, Vladata ne vodi gri`a za ova", izjavi Fr~koski.

ME\UNARODNITE PRESTAVNICI ZA RAMKOVNIOT "Go priznavame i pozdravuvame pozitivniot napre-

dok {to zemjata go postigna vo podobruvaweto na me|uetni~kite odnosi otkako be{e potpi{an Ohridskiot ramkoven dogovor". Dogovorot i relevantnite ustavni odredbi ostanuvaat neophodni vo gradeweto mirno, pravi~no i sploteno multietni~ko op{testvo.

Ostanuvame celosno posveteni na Ohridskiot ramkoven dogovor i o~ekuvame site u~esnici da prezemat celosna obvrska za ona {to pretstavuva kontinuiran proces i da ja poddr`at primenata na dogovorot i kako tekst, no i negoviot duh", stoi vo zaedni~kata izjava na evroambasadorot Ervan Fuere, amerikanskiot ambasador Filip Riker, {efot na Misijata na OBSE, Luis Herero i visokiot voen pretstavnik na NATO, David Humar.

6 13.08.2010 KOLKU I VO [TO INVESTIRAAT MAKEDONSKITE

MNOGU KAFULIWA I PO NE

M

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

akedonski k k sportisti so bleskava internacionalna kariera nema mnogu. Glavno toa e po edna yvezda na sekoja generacija, na koja najgolem problem & e slabata reprezentacija, pa svojata individualna vrednost ne mo`e da ja multiplicira so uspesite na dr`avniot tim.

Kako i da e, desetina sportisti od zemjava zaminale vo stranstvo, kade {to, pokraj sportskite uspesi, del od niv zarabotija i golemi pari od potpi{anite dogovori so evropskite klubovi. Sledej}i go primerot na nivnite kolegi od stranstvo i od regionot, del od makedonskite sportisti investiraa. Poslednata informacija deka fudbalerot Veli~e [umulikoski nagolemo investira vo hoteli vo Struga be{e povod “Kapital” da analizira dali i vo {to se investirani parite na makedonskite uspe{ni sportisti?

Od ona {to e oficijalno, Darko Pan~ev poseduva edno kafule; Petar Naumovski kabelska televizija i planira da investira vo akva-parkot vo Skopje; Vrbica Stefanov ima{e neslavna epizoda so obidot da stane sopstvenik na dr`avno zemji{te, za koe podocna se poka`a deka e predmet na denacionalizacija; dodeka Goran Pandev otvori kafule vo Strumica, no za pofalba e negovata investicija vo mladinskata fudbalska akademija.

Suma sumarum, ova se najgolemite sportski imiwa na Makedonija vo poslednite dve decenii. Zaedno poseduvaat dve kafuliwa, fudbalska akademija, eden kabelski operator i po edna grade`na investicija vo obid. Mora da se priznae deka e daleku pod standardot na nivnite sportski karieri.

BISER I IZGREV POD KONCESIJA NA [UMULIKOSKI Zatoa, vistinsko osve`uvawe e vesta deka fudbalskiot reprezentativec Veli~e [umulikoski gi zel pod koncesija na 15 godini stru{kite hoteli Biser i Izgrev, koi se vo sopstvenost na Makedonskata pravoslavna crkva (MPC).

Denovive [umulikoski e zaedno so reprezentacijata, koja

3

milioni evra }e ~ini vkupnata investicija na Veli~e [umulikoski vo hotelite Biser i Izgrev vo Struga

Vistinsko osve`uvawe vo “investiciite na sportistite” e vesta deka fudbalskiot reprezentativec Veli~e [umulikoski gi zel pod koncesija na 15 godini stru{kite hoteli Biser i Izgrev, sopstvenost na Makedonskata pravoslavna crkva. Investicijata na [umi e perspektivna. Toj aktivno raboti i investira vo Struga ova leto go odigra prijatelskiot natprevar protiv Malta, pa poradi toa uspeavme da stapime vo kontakt samo so negoviot tatko Krste, koj vo idnina }e menaxira so investicijata na negoviot sin.

“Hotelite Izgrev i Biser gi zedovme od MPC na 15-godi{na koncesija i imame golemi planovi za ovoj ezerski kompleks. Jas sum vo ugostitelstvoto i hotelierstvoto ve}e 32 godini. Prvo rabotev vo hotelot Drim, a potoa bev direktor na stru{kite hoteli Galeb i Pla`a, a dolgi godini imam i sopstven ugostitelski objekt vo Struga. Moja li~na `elba be{e moite sinovi da prodol`at po moite stapki”, izjavi za “Kapital”, Krste [umulikoski.

Toj objasnuva deka vo hotelite

planiraat da investiraat okolu tri milioni evra, za renovirawe na ruiniraniot hotel Izgrev, kako i vo izgradba i renovirawe na ve}e postoe~kite tereni.

Naskoro planiraat da investiraat 100 iljadi evra vo renovirawe na zapu{tenoto fudbalsko igrali{te do hotelot Izgrev, a }e postavat i balon za mal fudbal koj }e bide lociran nad hotelot Biser. Planovite se lokacijata da prerasne vo golem sportski kompleks, ne samo za fudbal, tuku i za rakomet, odbojka, ko{arka i drugi sportovi.

“Internacionalnite vrski na mojot sin vo golema mera }e pomognat lokacijata da ja promovirame me|u stranskite sportisti i istite da doa|aat na podgotovki

tokmu vo Struga, a so toa da go razvieme sportskiot turizam za {to gradot ima odli~ni uslovi.

Se nadevame deka so pomo{ na Vladata vo blizina na kompleksot naskoro }e se izgradi i edna nova sportska sala. Celata investicija e moja `elba, a e izdejstvuvana blagodarenie na mojot sin, Veli~e [umulikoski. Godinava go otvorivme hotelot Biser vo juni, me|utoa, za ovaa sezona nemame nekoi golemi o~ekuvawa bidej}i zapo~navme mnogu docna”, objasnuva [umulikoski.

Hotelite se vo sopstvenost na MPC, a do neodamna bea predmet na finansiska malverzacija, vo koja bea vme{ani stru{kite bra}a Miladinovi, potomci na slavnite prerodbenici so isto

prezime.

Investicijata na [umi e perspektivna i zvu~i mnogu posofisticirano od otvorawe kafule ili restoran. Tuka e ispo~ituvana i semejnata tradicija, bidej}i tatko mu Krste samiot istakna deka 32 godini rabotel vo ugostitelstvoto, a ne mo`e da mu se zabele`i nitu na biznisplanot, spored koj hotelite treba da bidat centar za podgotovki na sportski ekipi od cela Evropa, {to }e bide rezultat na sozdadenite kontakti na Veli~e vo godinite internacionalna kariera.

Makedonskiot Stiven Xerard vo momentov nastapuva vo Rusija, vo Novosibirsk, no glavnite dogovori gi potpi{a vo Anglija, kade {to nastapuva{e za ekipite na

SRPSKITE I HRVATSKITE SPORTISTI SE PODOBRI INVE

S

Vlade Divac del od svoeto ogromno bogatstvo go vlo`i vo Voda Voda

rpskite i hrvatskite sportisti se ubedlivo najgolemite yvezdi me|u svoite kolegi na Balkanot. Nivnite reprezentacii, i toa vo nekolku sportovi, bele`at zna~ajni rezultati, osvojuvaat evropski i svetski tituli i se redovni u~esnici na golemite natprevaruvawa.

I tamu e mnogu ~est primerot da se otvoraat kafuliwa, no mo`at da se pofalat i so nekolku navistina golemi i uspe{ni investicii.

Vlade Divac, eden od najdobrite

evropski ko{arkari, dodeka be{e aktiven ko{arkar zaraboti ogromno bogatstvo. Samo od dogovorot so Sakramento toj za {est sezoni zarabotuva{e po 19 milioni dolari godi{no. U{te kako aktiven ko{arkar investira{e vo nekolku haj-tek kompanii od Kalifornija, no glavnata investicija ja ~uva{e za rodnata Srbija. Vo 2002-ta godina toj saka{e da ja otkupi fabrikata za proizvodstvo na mineralna voda Kwaz Milo{. No, kako {to samiot istakna podocna, ovaa investicija

bila onevozmo`ena od politi~koto podzemje vo zemjata. Edna godina podocna od sli~ni pri~ini ne uspea da gi kupi pravata za dnevniot vesnik “Ve~erwe novosti”, koj so decenii e najtira`niot pe~aten medium vo Srbija. Iako razo~aran od sostojbite vo negovata zemja, Vlade, sepak, opstana na idejata da investira na srpskiot pazar, za na kraj da ja otkupi fabrikata za mineralnata voda “voda voda”, koja e edna od najprodavanite vo regionov.

Od srpskata sportska scena istaknat

SPORTISTI?

13.08.2010

EKOJ HOTEL Veli~e vodi na investitorskata lista me|u sportistite od Makedonija

Preston i Ipsvi~, kako i vo mo{ne ambiciozniot ruski tim na Zenit od Sankt Petersburg.

Negovata investicija zasega mo`e da se opi{e kako najgolema vo domenot na negovite kolegi od sportot i barem dvojno go nadminuva vlo`uvaweto na penzioniraniot golman Blagoja Istatov, koj e isto taka sopstvenik na hotel, no vo neposredna blizina na Dojranskoto Ezero.

I pomalku afirmiranite sportisti na Makedonija naj~esto se re{avaat da investiraat vo kafuliwa. Gi spomenavme Pandev i Pan~ev, dodeka gazdi na kafuliwa vo momentov se i porane{nite ko{arkari Sr|an Stankovi} i Goran Veselinovski, kako i rakometarkite Gordana Naceva, Indira Kastratovi} i Tawa Andreeva.

SPORTISTITE NEMAAT GOLEM IZBOR Aktuelniot trener na ko{arkarskiot {ampion na Makedonija, ekipata na Feni Industri od Kavadarci, Emil Rajkovi}, smeta deka sportistite i nemaat mnogu izbor vo odbiraweto profesionalna okupacija po krajot na igra~kata kariera.

“Da se bide profesionalen sportist zna~i potpolno da & se posveti{ na karierata. Postojano se trenira, se igra, a slobodnoto vreme se koristi za odmor i relaksacija. Mnogu malku vreme ostanuva za nekakvo poinakvo obrazovanie, koe podocna bi im pomognalo vo investiraweto na zarabotenite pari. Koga jas prestanav da igram ko{arka se mislev dali da otvoram kafule

DDarko r P Pan~ev poseduva edno kafule; Petar Naumovski kabelska televizija j i planira da investira vo akva-parkot vo Skopje; Vrbica Stefanov f ima{e im neslavna epizoda so obidot da stane sopstvenik na dr`avno r zemji{te, za koe podocna se poka`a deka e predmet na denacionalizacija; cionaliz dodeka Goran Pandev otvori kafule vo Strumica, no za pofalba e negovata investicija vo mladinskata fudbalska akademija.

Makedonskite sportisti, iako vo skromen obem, go sledat primerot na ostanatite sportisti koi svoite pari gi investiraat vo nekoj biznis ili butik. Go odbrav vtoroto i moram da istaknam deka finansiski dobro pominav. Ja dr`ev prodavnicata godina i pol, no na krajot sfativ deka toa ne me pravi sre}en. Celiot `ivot bev ko{arkar i nekako mi se ~ine{e prirodno da prodol`am so ko{arkata. Mu se posvetiv na trenerskiot zanaet i tuka maksimalno se vlo`iv, a ostvarenite rezultati se dokaz deka ne sum pogre{il vo odlukata”, veli Rajkovi}.

Sli~no e misleweto i na odbojkarskiot trener Jo{ko Milenkovski, koj voedno e i profesor na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje.

“To~no e deka na{ite sportisti po zavr{uvaweto na igra~kata kariera naj~esto se re{avaat da otvorat kafule ili kafeana.

Go biraat najednostavniot i najlesniot na~in za da dojdat do zarabotuva~ka. Moeto mislewe e deka tie treba da investiraat vo sportot, bidej}i toa e oblasta so koja se najdobro zapoznaeni. Od druga strana, tie svojata li~na afirmacija mu ja dol`at na faktot {to nekoj vo minatoto vlo`uval vo niv i bi bilo pravedno dokolku i tie go storat istoto. Ottamu, za pozdravuvawe e toa {to Goran Pandev se re{i da otvori fudbalska akademija, bidej}i investira vo mladite kadri na sportot {to go promovira{e vo golema evropska yvezda”, veli Milenkovski, porane{niot selektor na makedonskata odbojkarska reprezentacija.

Jo{ko Milenkovski smeta deka sportistite treba da investiraat vo oblasta {to im e edinstveno poznata. Vo sportot!

Darko Pan~ev svoite zaraboteni milioni dosega oficijalno gi vlo`i vo edno kafule

OD SPORTSKA ARENA VO DIREKTORSKA FOTELJA!

I Pandev si otvori kafule vo Strumica

ESTITORI

biznismen e i aktuelniot trener na italijanskata ekipa Fiorentina, Sini{a Mihajlovi}. Negovata grade`na firma ve}e desetina godini gradi avtopati po Italija i Grcija i e proceneta na desetici milioni evra.

Vo Hrvatska, pak, najsvetol primer e Dario [imi}, koj od pred nekolku dena ja objavi svojata fudbalska penzija. Toj e sopstvenik na mineralnata voda “akva viva”, a vo negovata kompanija se proizveduvaat i prodavaat u{te

nekolku proizvodi od prehranbenata industrija.

Mnogu investira{e, no i mnogu zagubi slavniot teniser Goran Ivani{evi}. Zaedno so negoviot tatko, porane{niot pobednik na Vimbldon izgradi nekolku stanbeni kompleksi vo Zagreb i Split. Vo minatogodi{noto intervju za magazinot “Globus” Ivani{evi} prizna deka vlegol vo zamkata na urbanata mafija, po {to ima zagubeno golemi pari. Neodamna, kako rezultat na lo{oto investirawe, toj mora{e da se oslobodi od luksuznata jahta zemena na lizing, za koja vo izminative dve godini pla}a{e mese~na rata od 12.000 evra.

7

Iako se retki, postojat i slu~ai koga profesionalnite sportisti stanuvaat uspe{ni menaxeri na kompanii. Kaj nas najistaknati se porane{nite ko{arkari Xorxe Vojnovi} i Dejan Dimov, koi, interesno, dolgi godini zaedno bea nositeli na igrata na ekipata na MZT Skopje.

Vojnovi} po zavr{uvaweto na karierata ja prezede funkcijata generalen sekretar na Ko{arkarskata federacija na Makedonija, za po izvesno vreme da bide nazna~en za direktor vo Mi-Da motors, distributer na vozilata na Ford za na{iot pazar. Odli~niot bekgraund mu ovozmo`i da stane i izvr{en direktor na Hipo Lizing od Skopje.

Dimov, pak, e generalen direktor na CT Computers, najgolemata kompanija vo regionov za distribucija na IT oprema. Vo izjavata za “Kapital” toj veli deka sportskata kariera mu bila pre~ka, no i pridobivka otkako zaplival vo menaxerskite vodi.

“Disciplina, istrajnost, posvetenost i timska igra se me|u najbaranite kvaliteti {to eden sportist ili menaxer na kompanija treba da gi poseduva. Iskustvoto {to go imav kako ko{arkar, osobeno od krajot na karierata koga bev eden od najiskusnite, a so toa i promoviran vo eden od nositelite na igrata, no i kreator na timskiot duh, mnogu mi pomogna koga stanav direktor na firma. Znaev kako da gi “uigram” i motiviram vrabotenite i ne dozvoliv da se javat problemi vo kolegijalnite odnosi”, veli Dimov.

Najgolemiot del od karierata toj pomina vo ekipata na MZT Skopje. Be{e del od slavnata generacija na timot koja ja ostvari istoriskata pobeda nad golemiot Real Madrid. Na taa sredba toj ja ima{e zada~ata da go ~uva vo toa vreme najdobriot ko{arkar na Evropa, Dejan Bodiroga.

“Nikoga{ 100% ne & se posvetiv na ko{arkata. Kako junior bev najdobar strelec vo juniorskata liga na porane{na Jugoslavija. Dobiv i pokana da zaminam za ekipata na Partizan. Ja odbiv primamlivata ponuda, bidej}i u{te vo toa vreme znaev deka sakam da u~am i da napreduvam, i ne zgre{iv”.

Sportskata kariera mu bila golema pre~ka vo gradeweto na menaxerskata kariera. Spored nego, na sportistite vo Makedonija ne se gleda kako na intelektualci.

“Problemi imav u{te dodeka studirav na Ekonomskiot fakultet. ^estite patuvawa i sekojdnevnite treninzi i natprevari mi dozvoluvaa da se podgotvam za sekoja vtora ili treta ispitna sesija. Deset godini po deset ~asa sekoj den znaev samo za ko{arka, mi ostanuva{e premalku slobodno vreme za da mo`am da gi pro{iram svoite znaewa i iskustva. Imav sre}a {to moite rabotodavci se od Belgrad, a tamu, za razlika od kaj nas, na sportistite se gleda od poinakov agol.

Tamu tie se mnogu poceneti od celokupnata javnost”, smeta Dimov, kogo makedonskite qubiteli na ko{arkata go pametat po atraktivnite zabivawa i prekarot Afrika.

8 13.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

POJADOK SO DEN

PRLE PRED MAGARE

AMERIKANSKATA EKONOMIJA ZAKANA I ZA MAKEDONSKATA

e se stavi li kone~no ku}en red vo zgradite.

Po nekolkumese~ni naga|awa {to zna~at novite izmeni vo Zakonot za domuvawe, koj }e bide upravitel, koj }e pla} a, ~ija }e bide odgovornosta i kolkavi kazni }e snosat stanarite ako ne go po~ituvaat Zakonot, dojde i toj den. Od deneska zgradite koi vo Centralniot registar nema da bidat registrirani kako zaednica na sopstvenici ili, pak, nema da anga`iraat firma koja mesto niv }e upravuva so stanbenata zgrada vo koja `iveat }e treba da platat kazna od 300 evra. So ova kone~no treba da se stavi red vo stanbenite objekti koi poradi negri`ata na ku}nite soveti bea ruinirani.

Spored Zakonot, koj be{e donesen minatata godina, zgradite }e mora vo Centralniot registar da se registriraat kako zaednica na sopstvenici ili da anga`iraat firma da upravuva so zgradata, }e mora da izberat pretsedatel i blagajnik, a na krajot na godinata kako zaednica na sopstvenici }e treba da podnesat i rezerven fond so koj }e gi pokrivaat tro{ocite za odr`uvawe na zgradite. So niv }e rakovodi upravitelot, koj treba da dobie dozvola za ovaa funkcija, ili, pak, da pla}aat odredena suma sredstva na firmata koja }e se gri`i za nivnata zgrada.

Neposlu{nite gra|ani koi }e prodol`at so lo{ite naviki da ne pla}aat za odr`u vawe na nivnite zgradi }e bidat kazneti so 400 do 800 evra.

I s$ bi bilo ubavo ako funkcionira{e kako {to treba. Kako i kaj pove}eto zakonski re{enija doneseni izminatite nekolku godini, instituciite izleguvaat nepodgotveni. Posledniot den pred da stapat na sila izmenite, Statutot na

]

pasn os ta d eka amerikanskata ekonomija mo`e povtorno da padne vo recesija izleze na videlina ovaa nedela, koga glavniot indeks na Wujor{kata berza, Dau Xons, padna za re~isi 3%. Kako i sekoga{, globalnite berzi generalno padnaa vo ista mera po slu~uvawata vo Amerika.

Ve}e stanuva jasno deka sega{niot ekonomski rast na najgolemata svetska ekonomija po minatogodi{nata recesija e daleku pomal od prose~niot rast koj se postignuva{e vo periodot koj sleduva{e po recesiite vo poslednite nekolku decenii. Ottuka proizleguva zaklu~okot deka 2011 godina, pod najoptimisti~noto scenario, nema da bide ne{to spektakularno za amerikanskata ekonomija. Istovremeno e jasno deka sostojbata vo Evropskata unija (EU), so isklu~ok na Germanija, ne e vo mnogu porazli~na sostojba od amerikanskata ekonomija. Ova zna~i deka dvete najgolemi ekonomski zoni vo svetot, koi me|usebe ostvaruvaat pove}e od 60% od globalnoto bruto-doma{no proizvodstvo (BDP), nema da postignat vonreden rezultat vo 2011 godina, koj mo`e da gi povle~e i poslabite ostanati regioni i zemji vo svetot. So drugi zborovi, ekonomskiot rast na BDP na koja bilo poedine~na zemja vo narednata godina vo najgolema mera }e zavisi isklu~ivo od ekonomskata politika na taa zemja.

Ova zna~i deka Republika Makedonija, ~ij ekonomski rast vo prethodnite nekolku godini vo golema mera zavise{e od stapkata na rast na globalnata ekonomija, nema da mo`e da postigne stapka na rast koja e drasti~no pogolema od prosekot na globalnata ekonomija. Ova e rezultat na strukturnata postavenost na makedonskata ekonomija, kako i na postavenata fiskalna

O ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Regulatornata komisija za domuvawe, koja treba da go dr`i pod kontrola procesot, s$ u{te ne e donesen. Iako e formirana ovaa Komisija, s$ u{te ne funkcionira i ne mo`e da im izdava licenci na upravitelite koi treba da upravuvaat so zgradite.

So toa se prolongira funkcioniraweto na Zakonot. Od druga strana, gra|anite, vo panika, ne mo`at da se organiziraat i da se informiraat za novite obvrski koi gi imaat. Nikoj ne saka da ja prezeme obvrskata na upravitel vo zgradata poradi golemite kazni, a ne mo`e da gi zastapuva firma zatoa {to nikoj dosega ne mo`e da dobie licenca od Regulatornata komisija. A, kaznenata politika e stroga. Na dva dena pred krajniot rok ni 10% od zgradite nemaat registrirano ku} en sovet. Buntuvaat protiv dopolnitelnata dava~ka za registracija koja treba da ja platat i ~ekaat da bide odlo`eno stapuvaweto na sila na Zakonot. Ne znam do koga Vladata nepodgotveno }e istr~uva kako prle pred magare i }e donesuva zakoni bez prethodno da ispita na teren kolku realno mo`at da se sprovedat. Ako ve}e se tro{at dr`avni pari za vladinite kampawi, barem neka bidat edukativni za gra|anite.

i monetarna politika, koi sami po sebe ne se strukturirani za da ovozmo`at dinami~na stapka na rast na doma{nata ekonomija, bez obzir na slu~uvawata vo globalnata ekonomija. Kako primer, fiskalnata i monetarnata politika na Kina & ovozmo`ija da postigne rast pogolem od 8% vo tekot na minatata godina, i pokraj faktot {to globalnata ekonomija vo prosek be{e vo recesija.

Vakov be{e slu~ajot i so nekolku drugi zemji od Azija, Ju`na Amerika, Avstralija i Kanada.

Kako {to napomenav vo minatata kolumna, ekonomskoto zazdravuvawe koe neminovno sleduva{e po sekoja recesija na amerikanskata ekonomija, vo prethodnite nekolku decenii be{e vo oblik {to ekonomistite go narekuvaat zazdravuvawe vo forma “W”.

Poto~no, naglo i intenzivno pa|awe na ekonomskata aktivnost, po {to sleduva naglo i intenzivno zgolemuvawe. Ne e sporno deka amerikanskata ekonomija do`ivea vrtoglav pad od oktomvri 2008 do mart 2009 godina. Vtoriot kvartal od 2009 godina isto taka be{e negativen, no, sepak, tempoto so koe opa|a{e ekonomskata aktivnost be{e zna~itelno pomalo sporedeno so prethodnite {est meseci. Od po~etokot na tretiot kvartal 2009 godina amerikanskata ekonomija po~na povtorno da raste so prose~en kvartalen rast na BDP od 3%. Se razbira, ovoj rast be{e rezultat na vonrednite fiskalni i monetarni merki prezemeni od amerikanskata vlada, kako i amerikanskata centralna banka.

Problemot koj sega nastanuva e deka stapkata na ekonomskiot rast na amerikanskata ekonomija o~igledno se namaluva vo poslednite nekolku meseci. Istovremeno, za razlika od prethodnite recesii koga se vrabotuvaa golem broj lu|e vo periodot

koj sleduva{e po recesijata, ovoj pat, i pokraj ekonomskoto zazdravuvawe, stapkata na nevrabotenost od 9,6% e re~isi nepromeneta od pred edna godina. Pra{aweto e dali ovoj namalen intenzitet na rast }e se zadr`i i narednata godina, {to voedno e i optimisti~noto scenario, ili, pak, vo bliska idnina amerikanskata ekonomija povtorno }e vleze vo recesija?

Sepak, eventualniot povtoren vlez vo recesija za amerikanskata ekonomija bi bil mo{ne nevoobi~aen, imaj}i gi predvid iskustvata od prethodnite recesii. No, dokolku se slu~i ova scenario, oblikot na ovaa recesija ekonomistite go narekuvaat zazdravuvawe vo forma “W”. Vakvoto scenario podrazbira deka po prvi~noto naglo i intenzivno opa|awe na ekonomskata aktivnost sleduva kratkoro~no zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, po {to povtorno sleduva opa|awe so pomal intenzitet, pred kone~niot izlez od ekonomskata kriza, po {to sleduva dolgoro~en, no stabilen period na rast na ekonomijata. Turbulenciite na amerikanskata i na svetskite berzi vo prethodnite nekolku meseci, koi dobivaat na intenzitet, se indikator deka postoi golem rizik ova scenario da se ispolni.

Analiziraj}i gi slu~uvawata vo globalnata ekonomija, ostanuvam na stavot deka deka ekonomskoto zazdravuvawe koe sleduva na globalno nivo }e bide vo forma “W”. Amerika, koja go predvodi svetot vo ekonomskata recesija, be{e i prvata zemja koja izleze od recesija. No, stanuva o~igledno deka po tektonskite ekonomski slu~uvawa vo poslednite dve godini intenzitetot na rastot vo gorna linija e daleku poslab od intenzitetot na padot koj se slu~i vo nadolna linija. Rizikot e golem deka stapkata na ekonomski rast za amerikan-

DEN DON^EV

Ekonomski analiti~ar

skata ekonomija zna~ajno }e padne vo posledniot kvartal od 2010 godina i prviot kvartal od 2011 godina, {to fakti~ki bi se nareklo zazdravuvawe vo oblik “W”.

Makedonskta vlada se poka`a mo{ne slaba vo prezemaweto ekonomski merki i politiki za predvremeno prilagoduvawe na makedonskata ekonomija vo poslednite dve godini. Se razbira, za da mo`e da prezema predvremeni merki se podrazbira deka vladata treba da e celosno svesna za rizikot so koj e soo~ena amerikanskata i globalnata ekonomija.

Iskustvoto poka`uva deka vo samiot po~etok na 2009 godina, koga be{e kristalno jasno deka globalnata ekonomija }e pomine niz mnogu te{ka godina, makedonskata fiskalna politika be{e postavena vrz pretpostavkata deka ekonomijata }e raste za pove}e od 5% vo 2009 godina. Cenata na ova proma{u vawe be{e nagloto namaluvawe na deviznite rezervi i zgolemuvaweto na nadvore{niot dolg, i pad na BDP od re~isi 1%.

Vladata treba da e svesna deka ne mo`e da o~ekuva deka globalnata ekonomija }e ovozmo`i naglo zgolemuvawe na rastot za makedonskata ekonomija vo 2011 godina. Toa }e zavisi isklu~ivo od merkite koi samata Vlada sega }e gi prezeme.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,395

MBI 10

2,580

2,390

2,570

2,385

2,560

MBID

110.00

OMB

109.50

2,550

2,380

9

13.08.2010

109.00

2,540 2,375

108.50

2,530

2,370

2,520

2,365

2,510

2,360

2,500

06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

10/08/10

11/08/10

12/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108.00 107.50

06/08/10

07/08/10

08/08/10

09/08/10

10/08/10

11/08/10

06/08/10

12/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

07/08/10

O

nite prometi, denarskiot i devizniot, koi u~estvuvaat so 66,8% od vkupnite provizii od pravni lica i 48,6% od vkupnite prihodi od provizii na nivo na Banka. Pozitivno dvi`ewe isto taka mo`e da se zabele`i i kaj prihodite od provizii od Masterkard koj godinava se so 34,3% porast vo sporedba so lani.

Neto-dobivkata na bankata vo odnos na lani e namalena za 5,9%, administrativnite rashodi se zgolemeni za 17%, tro{ocite za vrabotenite za 11,4%, i zagubite poradi o{tetuvawe na sredstva za dadeni krediti se zgolemeni za 39,5%.

HOTELI METROPOL O^EKUVA PODOBRUVAWE VO TRETIOT KVARTAL Slabata turisti~ka sezona vo Ohrid se odrazi i vrz raboteweto na Hoteli Metropol koj svoeto rabotewe go ostvaruva{e vo ekonomski uslovi na izleguvawe od recesivnite tokovi na svetskata ekonomska i finansiska kriza. Slabite rezultati bea ostvareni i pokraj namalenite ceni od 20 - 30% za ovaa sezona namaluvawe koe be{e napraveno poradi namaleniot standard na doma{nite turisti.

Menaxmentot od Hoteli Metropol e uveren deka narednive tri meseci, sepak rezultatite }e bidat daleku podobri so ogled na toa {to momentalno e ekot na turisti~kata sezona.

“Naredniot kvartal o~ekuvame daleku podobri rezultati so ogled na toa {to turisti~kata sezona vo ovoj period e vo poln ek. Sepak, za da ima pogolemo podobruvawe vo na{eto rabotewe no i kaj ostanatite turisti~ki rabotnici potrebna e pogolema sorabotka so doma{nite i stranskite tur- operatorite za promocija na makedonskiot

hridska banka uspe{no go zaokru`uva ova prvo polugodie od godinata.

Vo prvite {est meseci od 2010 godina Bankata ostvari pozitiven finansiski rezultat so neto-bankarski prihod od 394,5 milioni denari {to pretstavuva 16,5% porast vo sporedba so soodvetniot period od minatata godina.

Bilansot na sostojba na Ohridska banka od 30.06. ovaa godina iznesuva 16,7 milijardi denari {to pretstavuva porast od 16,7% sporedeno so minatata godina. Ovoj netoporast e rezultat na porastot na korporativnite depoziti i depozitite od naselenie.

Kreditite na pravni lica vo prvite {est meseci od godinata isto taka bele`at porast od 36,5%, dodeka vo segmentot naselenie zgolemuvaweto iznesuva 4,6%. Neto-prihodite od kamati se ostvareni vo iznos od 297,6 milioni denari i se za 17,7% povisoki od prviot semestar minatata godina, pri {to najgolem porast bele`at prihodite od kamati od krediti na pravni lica i hartii od vrednost, dodeka rashodite od kamati se za 1,6% poniski vo sporedba so istiot period. Neto-prihodot od provizii i nadomestoci e realiziran vo iznos od 68,1 milioni denari so porast od 28% sporedeno so soodvetniot period minatata godina. Prihodite od provizii od pravni lica za prvoto polugodie od godinava se realizirani vo iznos od 62,4 milioni denari sporedeno so 49 milioni makedonski denari istiot period lani {to e porast od 27,4%. Najzna~ajna stavka vo proviziite od pravni lica se prihodite od plat-

11.08.2010

V Bankite i ponatamu prodol`uvaat so svoeto dobro rabotewe za {to govori i rezultatot na Ohridska banka

16,5%

se zgolemeni neto-bankarskite prihodi na Ohridska banka vo prvite {est meseci

turizam, no i vo privlekuvawe na niskobuxetni avioprevoznici koi se neophodni za Ohrid da stane poevtina turisti~ka destinacija. Od na{a strana ve}e i gi namalivme cenite za 20 do 30%” ni izjavi Dim~e Stefanovski generalniot direktor na Hoteli Metropol Spored oficijalnite podatoci od kompanijata, prviot del od godinata ostvaren e pomal broj no}evawa od 4.765 kako i negativen finansiski rezultat vo iznos od 18,1milion denari koj nekolku pati e pogolem od negativniot finansiski rezultat vo istiot period od lani

1М

3М

6М

YTD

1Y

31,443,740.12

1.01%

-5.04%

-6.62%

-2.93%

-0.86%

8/10/2010

0

Илирика ГРП

20,161,412.64

-0.71%

-2.64%

-0.31%

0.34%

4.88%

8/10/2010

0

0

Иново Статус Акции

16,414,413.11

-0.50%

-6.47%

-11.91%

-12.20%

-6.65%

8/11/2010

0.00

0

0

KD Brik

22,981,951.49

0.34%

-0.78%

9.55%

6.16%

16.28%

8/10/2010

0.00

0

0

KD Nova EU

21,722,614.36

0.07%

-6.13%

-6.97%

-4.93%

6.82%

8/10/2010

КБ Публикум балансиран

26,053,346.57

0,60%

-2,88%

-4,85%

-2,09%

-0.42%

8/11/2010

2.93

3,949,960

0

0.00

0

0

0.00

0 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Гранит Скопје

11.08.2010 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

600.11

%

Износ (МКД)

-1.85

1,067,600

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

26500

-0.85

636,000

3850.32

-0.10

604,500

410.27

-0.03

477,552

ХВ

3,650.00

-0.02

116,800

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Макпетрол Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје

ostvareni okolu 355 iljadi denari promet vo najgolem del od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Rast zabele`aa i berzanskite indeksi od koi samo MBID ostana nepromenet i dene{noto trguvawe }e go otpo~ne so istata vrednost kako i den prethodno, Osnovniot berzanski indeks MBI-10 po nekolkudneven pad ja zgolemi svojata vrednost za 0,54%. Novata vrednost so koja ovoj indeks }e go zapo~ne dene{noto trguvawe iznesuva 2388,9 indeksni poeni. Indeksot na obvrznicite OMB zabele`a rast od 0,23% stignuvaj}i do vrednost od 108,62 indeksni poeni.

Rastot na indeksite ne dovede i do zgolemuvawe na brojot na dobitnici. Nivniot broj v~era iznesuva{e dve vakvi hartii od vrednost i toa, akcijata na Komercijalna banka koja porasna za 2,93% i obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija koja porasna za 1,13%. Gubitnici v~era ima{e 6 na broj, a najgolem pad be{e registriran kaj akciite na Granit i Makpetrol od 1,85% i 0,85% posledovatelno.

11.08.2010

Отворен инвестициски фонд

3,437.74

Комерцијална банка Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Илирика ЈИЕ

%

Име на компанијата

koj iznesuva{e 6,6 milioni denari. Pri~inite za vakviot rezultat, menaxmentot gi gleda vo namaluvaweto na ostvarenite prihodi i otka`uvaweto na aran`manite na del od stranskite turisti. Vo pogled na prihodite, nivniot iznos za ovaa godina e 50,2 milioni denari i se za 20% pomali vo odnos na istiot period lani.

Sepak, ona {to e pozitivno e toa {to od kompanijata za ovoj period uspeale da gi namalat vkupnite rashodi za 1,6% taka {to istite vo ovoj period iznesuvaa okolu 68,4 milioni denari.

o nedostig na interes za obvrznici blagodarenie na trguvaweto so akciite v~era be{e prekinata lo{ata serija vo pogled na prometot. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe be{e realiziran promet vo iznos od okolu 7,61 milion denari {to e nekolku pati pogolem promet vo odnos na onoj koj be{e ostvaren kumulativno prethodnite dva dena.

Pri~inite za toa treba da se baraat vo zgolemeniot interes za akciite na Komercijalna banka i Granit koj u~estvuvaat so pove}e od 50% vo vkupno realiziraniot promet v~era. Od Komercijalna banka v~era se istrguvaa 1.149 akcii pri {to be{e realiziran promet od okolu 3,94 milioni denari. Granit v~era{niot den go zavr{i so bilans od 1.779 istrguvani akcii i promet od 1,06 milioni denari. Pogolem interes kaj investitorite ima{e i kaj akciite na Makpetrol i Makedonski telekom koj v~era{niot den go zavr{ija so promet od 636 iljadi denari i 477 iljadi denari posledovatelno.

Kaj obvrznicite povtorno slab promet. V~era bea

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

12/08/10

17.03.2010 9

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

11/08/10

POLOVINA PROMET SO KOMERCIJALNA

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10/08/10

MAKEDONSKA BERZA

FINANSISKIOT SEKTOR USPE[EN, HOTELIERSTVOTO POTFRLI penovski@kapital.com.mk

09/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NOVI POLUGODI[NI IZVE[TAI NA MAKEDONSKITE KOMPANII

METODI PENOVSKI

08/08/10

11.08.2010

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

11.08.2010

P/E

11.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

P/B

1,431,353

3,850.32

390.18

9.87

0.88

54,562

7,311.00

341.43

21.41

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

600.11

105.83

5.67

0.60

2,014,067

3,437.74

533.81

6.44

1.00 0.74

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009) MPT (2009)

112,382

26,500.00

/

/

3437.74

2.93

3,949,960

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

600.11

-1.85

1,067,600

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

26500

-0.85

636,000

STIL (2009)

14,622,943

175.00

0.11

1,582.57

2.44

3850.32

-0.10

604,500

TPLF (2009)

450,000

3,650.00

61.42

59.43

1.07

410.27

-0.03

477,552

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

/

/

0.30

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

5,786

6

17.68

107,850

80

306.88

113,636

86

261.63

обични акции

10,216

21

50.67

Вкупно Редовен пазар

10,216

21

50.67

123,853

107

224.19

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 12.08.2010)

10 13.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ELEM I FAKULTETOT ZA ELEKTROTEHNI^KI NAUKI DOGOVORIJA SORABOTKA

A

D Elektrani na Makedonija i Fakultetot za elektrotehnika i informati~ki tehnologii od Skopje-FEIT potpi{aa memorandum za sorabotka na edukativno, nau~no i konsultativno nivo.

"So potpi{uvaweto na memorandumot o~ekuvame sorabotkata me|u dvete institucii da se podigne na povisoko nivo. So dokumentot se preciziraat ramkite

za idnite mo`ni aktivnosti i domenite vo koi zaedno }e sorabotuvame na povisoko i poorganizirano nivo", re~e direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski. Poseben akcent vo me|usebnata sorabotka }e bide staven na razvojot na edukativnite aktivnosti preku kontinuirano obrazovanie na in`enersko– tehni~kiot kadar, stipendirawe na studenti i postdiplomci, obezbedu-

vawe na studentska praktika vo ELEM za studentite zapi{ani na FEIT, davawe preporaki za vrabotuvawe na studenti diplomirani na FEIT na barawe na ELEM. Dekanot na FEIT, prof. d-r Mile Stankovski, veli deka se nadeva oti ovaa sorabotka }e im se ovozmo`i na studentite da rabotat vo makedonskoto stopanstvo i da ne zaminuvaat vo stranstvo.

VV TIKVE[ SO POGOLEMA NETO-DOBIVKA

U

spe{noto rabotewe vo prvite {est meseci od godinata vinarskata vizba Tikve{ }e go zaokru`i so netodobivka vo iznos od okolu 24,7 milioni denari.

Vrz osnova na objavenite finansiski izve{tai za prvite {est meseci od godinata, VV Tikve{ ostvarila dobivka koja e 135% povisoka vo odnos na neto-dobivkata ostvarena za istiot period

lani.

Sepak, i pokraj vakviot pozitiven rezultat, VV Tikve{ bele`i i pad na prihodite od proda`ba koi godinava iznesuvaat 491,6 milioni denari i pretstavuvaat 88% od vkupnite vakvi prihodi ostvareni istiot period lani.

Isto taka, namaleni se i operativnite rashodi koi godinava iznesuvaa okolu 397,3 milioni den-

ari.

Tokmu blagodarenie na ovie namaleni rashodi, i pokraj namalenite prihodi od proda`ba, vinarskata vizba Tikve{ uspeala da ostvari vkupna neto-dobivka pogolema od prethodnata godina.

Vo pogled na ostanatite stavki od bilansot na uspeh na kompanijata nema nekoi zna~itelni promeni vo odnos na istiot period lani.

STAPUVAAT NA SILA NOVITE INTERKONEKCISKI DOGOVORI

POEVTINI MOBILNATA TELEFONIJA OD SEPTEMVRI Naesen Agencijata za elektronski komunikacii o~ekuva namaluvawe na maloproda`nite ceni vo mobilnata telefonija poradi obvrskata operatorite da gi namalat golemoproda`nite ceni za interkonekcija za 15%

P

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

61,2%

o septemvri }e padnat maloproda`nite e pazarniot udel na T-Mobile ceni vo mobilvo prviot kvartal od 2010 nata telefonija poradi obvrskata na operatorite da gi namalat golemoproda`nite ceni na inter - konekciskite dogovori za 15%, informiraa od Agencijata za elektrone pazarniot udel na One ski komunikacii.

Deka cenite za razgovor me|u korisnicite na razli~ni operatori i ponatamu se visoki, zboruva podatokot deka, najgolem del od razgove pazarniot udel orite se odvivaat vnatre na VIP vo mre`ata ~ii uslugi gi koristat pretplatnicite.

Mobile e namalen za 2%.

Gra|anite vo prosek Zgolemuvawe na pazarniot razgovaraat po 91 minuta udel ima kaj tretiot momese~no vo ramki na bilen operator VIP, ~ij mati~nata mre`a, a za udel vo prviot kvartal od razgovori kon drugite 2010 godina iznesuva 17%. mobilni mre`i gra|anite Nema promeni vo vo prosek mese~no tro{at pazarniot udel na vtoriot 11 minuti. mobilen operator ONE ~ij Samo dve minuti mese~no udel i vo prviot kvartal e prose~niot mese~en na 2010 godina iznesuva razgovor od korisnicite 21,8%. na mobilni telefoni kon Vo odnos na uslugata fiksnite linii. prenoslivost na broevi, Vo momentov vo Makeod prvi januari godinava donija, spored analizata do denes, vkupno se prena Agencijata vo prviot kvartal od 2010 godina, se neseni 16.212 mobililni broevi od eden kon drug registrirani 1,9 milion mobilen operator. korisnici na mobilni telefoni, {to pretstaPROPA\A INICIJATIvuva 95% od vkupniot broj VATA ZA ^ETVRT MOgra|ani vo zemjava.

BILEN OPERATOR? Spored Marjan Pejoski Lider vo zemjava i ponaod AEK vo zemjava ima tamu e prviot makedonski slobodni 3G frekfencii i mobilen operator T–Moza ~etvrt mobilen operabile, ~ii uslugi koristat tor me|utoa na prethodno 61,20% od korisnicite na raspi{anite tenderi nitu mobilna telefonija. edna kompanija ne proSporedeno so istiot javila interes za vlez na period vo 2009 godina pazarot. pazarniot udel na T-

21,8%

17%

Na novinarsko pra{awe dali niskiot interes za vlez na ~etvrt mobilen operator vo zemjava e poradi lo{ite finansiski rezultati na dvata postoe~ki alternativni operatori i favoriziraweto na prviot operator od strana na dr`avata, Pejoski odgovori deka pazarot e

liberaliziran i deka e sozdaden prostor za ferigra.

“Vo telekomunikaciskiot pazar nema monopol i kako Agencija za elektronski komunikacii gi imame sozdadeno site uslovi za fer-igra i sloboden pazar i gi pravime site napori za pazarot vo celost da bide spored evropskite

standardi”, re~e Pejoski.

Dodavaj}i deka vo mobilnata i fiksnata telefonija s$ u{te postoi cenovna senzitivnost, odnosno se zgolemuva brojot na korisnicite {to go menuvaat operatorot.

Spored sprovedenata anketa od strana na Agencijata vo zemjava vo izminatiov period, kontinuirano

se zgolemuva konkurentnosta na pazarot na elektronski komunikacii i gra|anite se generalno zadovolni od uslugite {to gi nudat telefonskite operatori i internetprovajderite. Gra|anite s$ po~esto se odlu~uvaat za korisni~kite paketi vo koi se priklu~eni nekolku uslugi.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

13.08.2010

11

SO VOSPOSTAVUVAWETO RED VO ZEMJODELSKIOT OTKUP

STOP ZA ZELENATA MAFIJA

Trgovcite so zemjodelski proizvodi se zadovolni od novite pravila na igra od koi kone~no o~ekuvaat da se vospostavi red vo otkupot i kraj na nelojalnata konkurencija

O

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

tkupuva~ite na zemjodelski proizvodi se zadovolni od donesuvaweto nov Pravilnik so koj o~ekuvaat kone~no da se vospostavi red vo ovaa sfera. Najgolemata novina e deka otkupuva~ite mora da bidat registrirani i da zadovoluvaat odredeni tehni~ki standardi, zavisno od proizvodot koj {to go otkupuvaat.

Vane Georgiev, pretsedatel na Asocijacijata na otkupuva~i od Strumi~ko smeta deka ovoj poteg na Vladata }e ja regulira sivata ekonomija pri otkupot na zemjodelski proizvodi.

"Novite pravila {to stapija na sila na 31 juli ne se ni{to novo za nas.

Nie sme registrirani so firma i so `iro-smetka u{te pred 10 godini, no na udar }e bidat prekupcite koi na crno otkupuvaat gotovi proizvodi i pla}aat vo ke{, a podocna robata ja nosat vo Kosovo”, veli Georgiev.

Spored nego, najgolemiot problem dosega e {to parite so koi ovie nakupci go pla}aa zelen~ukot, ne se evidentirani nikade.

Otkupuva~ite koi dosega se soo~uvaa so nelegalna

konkurencija od svoite neregistrirani kolegi tvrdat deka ne mo`e sekoj da otkupuva zemjodelski proizvodi kako {to }e mu tekne. Mora da ispolnuva i odredeni kriteriumi. Ako toa se slu~i, velat tie, }e se namali sivata ekonomija i nema da se pla}a na raka kako dosega.

Bla`o Temov, sopstvenik na kompanijata Peca-komerc, koja se bavi so otkup na grozje od Tikve{ijata izrazi negoduvawe poradi obvrskata koja e propi{ana od dr`avata za potpi{uvawe na dogovori pome|u otkupuva~ite i zemjodelcite. Temov smeta deka dr`avata ne treba da se me{a vo kooperantskite odnosi pome|u otkupuva~ite i zemjodelcite.

Zadovolstvo od reguliraweto na otkupot izrazija i prerabotuva~ite na mleko.

Goran Dabevski, sopstvenik na mlekarnicata Osogovo milk potencira deka mlekoto e lesno rasiplivo i dobro e {to se voveduvaat standardi za otkup na ovoj proizvod.

“So voveduvaweto na obvrskata za upis vo registarot na otkupuva~i na zemjodelski proizvodi e dobra rabota i taa }e stavi red pri otkupot na mleko zatoa {to nedostigot od soodvetni ladilnici pri otkupot go namaluva{e i kvalitetot

17.03.2010 11

veli Sowa Trajkova, portparol vo Ministerstvoto.

Kaznite za otkupuva~ite {to evra e kaznata za nema da se regisneregistriranite otkupuva~i triraat se dvi`at od 5.000 do 8.000 evra. i cenata na mlekoto”, veli Od Federacijata na Dabevski. farmeri smetaat deka Od Ministerstvoto za registarot na otkupuva~i e zemjodelstvo, {umarstvo i pozitivna rabota i so nea vodostopanstvo potvrduvaat }e se ubla`i na manipudeka pravilnikot ve}e e vo lacijata so farmerite. Ova sila od po~etokot na ovoj e prva godina na vovedumesec. vawe na ovoj registar, “Zasega ne planirame i Ministerstvoto treba zgolemeni inspekciski da bide fleksibilno vo kontroli. Tie }e si bidat negovoto implementitekovni vo ramkite na rawe, za da ne dojde do redovnite aktivnosti na spre~uvawe na otkupot zemjodelskite inspektori”,

5.000

STARTUVA ZEMJODELSKIOT PAZAREN INFORMATIVEN SISTEM

P

ostojano sledewe na pazarite na zemjodelskoprehranbenite proizvodi preku evidencija i obrabotka na trguvanite ceni i koli~ini i obezbeduvawe transparenten pregled na dvi`ewata na zemjodelskite pazari, se celite na Zemjodelskiot pazaren informativen sistem (ZPIS) {to Makedonija treba

celosno da go implementira do za~lenuvaweto vo Evropskata unija.

Aktivnostite za negovo voveduvawe po~naa pred dve godini, a idniot mesec, soglasno predvidenata dinamika, vleguvaat vo finalna faza.

“Zemjite-~lenki na EU se obvrzani redovno da dostavuvaat pazarni podatoci do Evropskata

komisija.

Tie podatoci se potrebni za formulirawe na Zaedni~kata zemjodelska politika i monitoring na sostojbite na pazarot, osobeno od aspekt na pokrenuvawe na instrumentite za intervencii na pazarite, velat od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

ZEMJODELSKIOT IZVOZ OD GEVGELISKO PORASNA ZA 40%

V

o prvite sedum meseci od godinata izvozot na zemjodelski gradinarski proizvodi od Gevgelisko e zgolemen za 41,6% vo odnos na istiot period lani.

Niz grani~niot premin Bogorodica za izminatiot period od godinata vkupniot izvozen bilans na gradinarskite kulturi iznesuva okolu 12.000 toni. Najgolem del se domati, 8.500 toni,

kromid, 1.400 toni, krastavici, 1.300 toni, i piperki, 320 toni. Najgolem izvozoen porast e zabele`an kaj kromidot, za 66% i kaj domatite, 60%, dodeka izvozot na krastavicite i piperot bele`i opa|awe, za 22,7%, odnosno za 4,3%.

Izvozot na domatite i kromidot e zgolemen poradi zgolemenoto proizvodstvo na ovie kulturi po otvoraweto

na novite hali pod plastenici na {est hektari, sopstvenost na firmata BaXo. Opa|aweto na izvozot na krastavicite i piperkite, pak, e posledica od minatogodi{noto nevreme koga te{kiot sneg gi sru{i plastenicite i go zgme~i i smrzna rasadot. Najgolemi uvoznici na gevgeliskiot zelen~uk se Srbija, Bugarija, BiH i Kosovo.

PO^NA RASPREDELBATA NA BESPLATNI U^EBNICI

R

aspredelbata na besplatni u~ebnici za petto oddelenie e pri kraj. Ministerstvoto za obrazovanie i nauka godinava gi ima nadle`nostite za pe~atewe na u~ebnicite za petto i za osmo oddelenie, kako {to lani gi ima{e ingerenciite za celiot proces na objavuvawe na u~ebnicite za ~etvrto i za sedmo oddelenie.

“Ispe~ateni se okolu 210.000 knigi za petto oddelenie.

Privr{uva i pe~ateweto na knigite za osmo oddelenie.

Vo tek e i pe~ateweto na u~ebnicite za ~etvrto i za sedmo oddelenie, koi minatata godina ne bea otpe~ateni poradi problemi vo administrativnata procedura", izjavi

Todorov.

Problem ostanuva nedostigot od u~ebnici za u{te 214 stru~ni predmeti od vkupno 536.

Proektot besplatni u~ebnici po~na minatata godina i pe~ateweto na 4 milioni u~ebnici za site u~enici vo osnovno i vo sredno obrazovanie ~ine{e okolu edna milijarda denari.

odnosno registarot da ne bide pre~ka za namalen otkup. Tie predupreduvaat deka golem broj otkupuva~i osobeno od stranstvo s$ u{te ne znaat za novite administrativni proceduri. Prethodnica na ovaa obvrska bea propisite za regulirawe na otkupnite punktovi i obvrskite za potpi{uvawe na dogovori za otkup pome|u zemjodelcite i otkupuva~ite, so koi e reguliran na~inot na prezemawe na robata i na~inot na pla}awe.

Soglasno Pravilnikot, `iviot dobitok se otkupuva na mobilno ili postojano otkupno mesto ili vo

klani~ni kapaciteti. Pri otkup na mleko, mlekarite mora da poseduvaat i posebna oprema za priem i merewe na kvalitetot na mlekoto. Istoto va`i i za otkupot na ovo{je, zelen~uk, pe~urki i trpezno grozje. Otkupuva~ite na vinsko grozje, pak, treba da raspolagaat so posebno standardizirani prostorii i da imaat vagi na otvoreni i postojani otkupni mesta, merni instrumenti za utvrduvawe na {e} ernite edinici vo momentot na otkupot, rampa za istovar, kako i pokrieno transportno sredstvo za prevoz na vinskoto grozje.

12 13.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

NUKLEARNI ELEKTRANI NIKNUVAAT “KAKO PE^URKI”

SRBIJA VLEGUVA VO PROEKTOT BELENE? VASE CELESKA

N

celeska@kapital.com.mk

ajavata na oficijalnite dr`avni pretstavnici od Srbija deka na{iot sosed mo`ebi } e u~estvuva vo proektot za zaedni~ka izgradba na nuklearnata elektrana Belene vo Bugarija povtorno go aktuelizira{e pra{aweto za gradeweto na atomskite centrali, koi vo na{eto neposredno opkru`uvawe, a i vo svetot, se vra}aat na golema vrata.

Vo na{eto po{iroko opkru`uvawe postojat duri desetina nuklearni reaktori - vo atomskite elektrani Kr{ko vo Slovenija, Pak{ vo Ungarija, ^erne Vode vo Romanija, Kozloduj vo Bugarija, a vo posledno vreme se zboruva i za izgradba na novata atomska elektrana, Belene vo Bugarija, so dva nuklearni blokovi od po 1.000 megavati.

Srbija vo programata za iz-gradba na sopstvena nuklearna elektrana bi mo`ela da se vklu~i duri po 2030 godina, bidej}i, spored procenkite na ekspertite, toa toga{ }e bide neophodno.

Ministerot za rudarstvo i energetika na Srbija, Petar [kundri}, neodamna soop{til deka ne se planira izgradba na nuklearna elektrana vo Srbija, no, sepak, srpskata strana odgovorila na ponudata na Bugarija da go analizira predlogot za

izgradba na nuklearnata centrala. Taa ocenila deka bi bilo dobro Srbija da vleze vo zaedni~ka izgradba na nuklearnata elektrana Belene vo Bugarija, nezavisno od visinata na sopstveniot udel vo toj proekt.

Toj istaknal deka na ovoj na~in Srbija bi imala zadovoleni potrebi za struja so pomo{ na eden od najevtinite na~ini za proizvodstvo na elektri~na energija, so napomena deka ako bi se donela odlukata za izgradba na nuklearna centrala, od po~etokot na proektiraweto do izgradbata treba da pominat od 15 do 20 godini.

Ekspertite od oblasta na energetikata vo Srbija ka`uvaat deka u~estvoto na zemjata vo izgradbata na nuklearnata centrala Belene pretstavuva dobra inicijativa od tehni~ki i energetski aspekt, no naglasuvaat deka proektite za izgradba na nuklearnite elektrani ne se ekonomski isplatlivi zaradi golemite tro{oci za otstranuvawe na otpadot i rizi~niot kapital.

Sekretarot na Zdru`enieto za energetika na Stopanskata komora na Srbija, Slobodan Petrovi}, ocenuva deka nesomneno treba da se razmisluva za u~estvoto na Srbija vo izgradbata na nuklearnata centrala vo Bugarija i deka treba da bide so 20% do 25% od vkupniot instalacionen kapacitet na elektranata, so cel da se obezbedi dopolnitelna energija za sopstveni potrebi

Izgradbata na vtorata bugarska nuklearna elektrana e vo tek

Srbija odgovori na ponudata na Bugarija da go analizira predlogot za izgradba na nuklearnata centrala Belene i ocenila deka bi bilo dobro da vleze vo ovaa seriozna investicija i da se nadomesti nedostigot od energija.

“Bidej}i ovoj proekt vo Bugarija ve}e e do polovina, dobro e da se u~estvuva vo toa i da se dobie nova energija nadvor od sopstvenata teritorija, kako i zaradi obukata na kadrite i steknuvawe znaewa od takov vid”, izjavil Petrovi}, istaknuvaj} i deka na toj na~in se skratuva patot na doa|aweto na nuklearnata elektrana vo zemjata.

Pretstavnik vo Centarot za

ekologija i odr`liv razvoj od Subotica, Zvezdan Kalmar, ocenuva deka proektite za nuklearnite elektrani ne se ekonomski isplatlivi i deka cenata na strujata dobiena na toj na~in ne e evtina, kako {to obi~no se misli, zaradi visokite tro{oci za otstranuvawe na otpadot. Kalmar istaknuva deka cenata na strujata dobiena na ovoj na~in “obi~no se prefrla na dano~nite obvrznici”.

Dodeka Srbija razmisluva dali da & se priklu~i na

Bugarija vo proektot Belene, za izgradbata na novi atomski elektrani nagolemo se diskutira vo ostatokot od svetot, a spored podatocite na Me|unarodnata agencija za energija, na globalno nivo momentalno vo pogon se 372 nuklearni elektrani, so vkupno 440 reaktori. Apsoluten planetaren lider po brojot na nuklearni elektrani e SAD so 160 atomski centrali i vkupna instalirana energija od 102.000 megavati. Po SAD

sleduvaat Francija so 63, Japonija so 49, Rusija so 22 i Germanija so 20. Francija ve}e decenii e apsoluten evropski lider vo proizvodstvoto na elektri~na energija vo nuklearnite elektrani, bidej}i raspolaga so 63 “atomki” i energija od 75.000 megavati. Ovaa evropska zemja tro{i samo 40% od elektri~nata energija proizvedena vo nuklearnite elektrani, a ostatokot go izvezuva i godi{no zarabotuva milijardi dolari.

Japonija ima 55 nuklearni elektrani so kapacitet od 55.000 megavati i obezbeduva 35% od sopstvenite potrebi za elektri~na energija. Pred dve godini vo Japonija se otvoreni osum novi atomski elektrani, a vo momentot se raboti na u{te {est. Kina raspolaga so 11 centrali od po 10.000 megavati. Do krajot na ovaa godina vo Kina se zavr{uvaat u{te 22 nuklearni elektrani ~ija vkupna instalaciona energija treba da dostigne 25.400 megavati.

Vo ovaa aziska zemja se napraveni proekti za duri 134 nuklearni elektrani, a do 2050 godina }e bidat vo upotreba 88 od niv.

Kanada raspolaga so 18 nuklearni elektrani i e najgolem svetski proizveduva~ na uranium - “gorivo” neophodno za nuklearnite elektrani. Avstralija e isto taka golem proizveduva~ na uranium, a za naredniot polovina vek potpi{ala dogovor so Kina za snabduvewe so ovaa surovina.

BOSNA IMA POLOVINA MILION NEVRABOTENI

V

o Bosna i Hercegovina kon krajot na juni spored evidencijata na Zavodot i agenciite za vrabotuvawe imalo 511.783 nevraboteni lica. Vo odnos na eden mesec porano, brojot e namalen za 377 ili 0,07%. Spored pokazatelite na Agencijata za vrabotuvawe vo BiH pove}e od polovina lica koi baraat rabota (257.570) se `eni.

Vo strukturata na licata

koi baraat vrabotuvawe najmnogu se kvalifikuvani rabotnici (ne{to pove}e od 180.000). Potoa nekvalifikuvani rabotnici (160.000) i lica so sredna stru~na podgotovka (ne{to pove}e od 120.000). Od vkupniot broj nevraboteni so fakultetsko obrazovanie se 26.803 lica ili 5,24%. Spored poslednite podatoci od Agencijata za statistika na BiH kon krajot na maj vo BiH

vo pravnite subjekti bile vraboteni 699.808 lica, od koi 281.897 se `eni.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

JAT OD HRVATSKA BARA IMOT VREDEN 60 MILIONI EVRA

Z

agubata na hrvatskiot avioprevoznik, Kroacija Erlajns vo prvite {est meseci od ovaa godina iznesuvala 131,6 milioni kuni, odnosno 18 milioni evra, soop{tuva kompanijata.

Za sporedba, vo istiot period od minatata godina zagubata iznesuvala 4,71 milioni evra.

Vo soop{tenieto stoi deka vo prvite {est meseci od ovaa godina, prihodite po let bile zgolemeni

za pribli`no 8,5%, {to delumno ja ubla`ilo zagubata, zaradi padot na brojot na prevezeni patnici vo tekot na april, zabele`an zaradi restrikcija na letovite i vulkanskata pra{ina.

Bez ogled na momentalnata zaguba, vo Kroacija Erlajns se nadevaat deka }e ja prepolovat minatogodi{nata zaguba bidej}i imaat

SE SPOJUVAAT CRNOGORSKITE BERZI

A

kcionerite od dvete crnogorski berzi v~era vo Podgorica ja usvoija odlukata za nivno spojuvawe, objavija Montenegro berza i Neks Montenegro berza.

Po registracijata i dobienata soglasnost od nadle`nite organi vo Crna Gora }e postoi samo edna berza.

“Motivot na site akcioneri na postoe~kite dve berzi e sozdavaweto na edinstvena berza koja

ima za cel siguren, transparenten i likviden pazar na kapital”, stoi vo objavata na Neks berza.

So edinstvenata berza se o~ekuva da se sozdadat povolni uslovi za “nepre~eno vklu~uvawe vo tekovite na integracija na idniot regionalen pazar na kapital, zaradi {to realno e da se o~ekuva poin-

SEKOJ DEN VO

golem broj rezervacii i o~ekuvaat zgolemen prihod vo tretoto trimese~je ovaa godina.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

tenzivno prisustvo na stranskite investitori” na crnogorskiot pazar na kapital.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SVET BIZNIS POLITIKA

13

13.08.2010

EKSPERTITE ALARMIRAAT

AMERIKA E TEHNI^KI VO BANKROT SAD vo momentov ima dve opcii. Ednata e da go priznae propa|aweto, a drugata e deprecijacija na dolarot vo odnos na valutite kako juanot i rubqata.

A

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskata ekonomija tehni~ki se nao|a vo sostojba na bankrot, tvrdi glavniot investiciski direktor na Vermut Aset Menaxment, Jo{en Vermut.

“Amerika denes izgleda kako Rusija vo 1998 godina. Potro{uva~ite, kompaniite i vladata se visoko zadol`eni. SAD kako posledica na toa izgleda kako Miki Mausekonomija”, izjavil Vermut vo razgovorot za amerikanskata mre`a CNBC. Negoviot komentar pretstavuva reakcija na v~era{nata digresija na Federalnite rezervi na SAD, za sostojbata na amerikanskata ekonomija, koja voedno gi zagri`i i investitorite {irum svetot.

Vermut izgleda znae {to zboruva koga ja sporeduva Amerika denes so Rusija vo 1998 godina, so ogled na toa deka vo minatoto mnogu investiral na ruskiot pazar. Toj tvrdi deka Me|unarodniot monetaren fond koj toga{ go nadgleduval razre{avaweto na ruskata kriza, denes sigurno

ne bi dal zeleno svetlo za momentalnata ekonomska politika na SAD. “Najgolemoto zlo za MMF vo 1998 godina vo Rusija be{e potencijalnoto finansirawe na dr`avniot dolg od strana na centralnata banka. Poglednete denes {to pravi FED, toj kupuva duri i hartii od vrednost povrzani so hipotekite”, tvrdi Vermut.

“Amerikanskiot krediten rizik e enormen”, dodava toj i tvrdi deka Amerika vo momentov ima dve opcii. Ednata e da go priznae propa|aweto, a drugata e deprecijacija na dolarot vo odnos na valutite kako juanot i rubqata.

V~era{nite informacii od FED, pred s$ sozadavaat uslovi za slabeewe na dolarot i namaluvawe na amerikanskite obvrski kon stranskite investitori i vladite.

V~era, Upravata za federalen razvoj na SAD objavi deka }e kupi dr`avni obvrznici vo iznos od 18 milijardi dolari so cel da go stimulira obnovuvaweto na ekonomijata.

Be{e soop{teno deka prvata operacija za kupuvawe na dr`avni obvrznici }e zapo~ne

na 17 avgust i deka vo prvi~nata faza }e bidat sprovedeni devet operacii, pri {to poslednata }e bide na 13 septemvri.

Detalite stanaa jasni eden den otkako Federalnite rezervi objavija deka }e prezemat merki za stimulirawe na ekonomijata. Upravata ja donese odlukata poradi zabavuvaweto na ekonomskiot rast i prodol`uvawe na visokata stapka na nevrabotenost.

Minatiot mesec amerikanskiot trgovski deficit go dostigna najvisokoto nivo vo poslednite 20 meseci.

Deficitot vo juli se poka~il za iznenaduva~ki 18,8%, pred s$ zaradi visokiot rast na uvozot na potro{uva~ki dobra od Kina i od ostanatite zemji, dodeka istovremeno izvozot na SAD opadnal.

Zaradi toa mese~niot trgovski deficit dostignal 49,9 milijardi dolari i e najgolem od oktomvri 2008 godina.

Uvozot na dobra i uslugi koi minatiot mesec porasnale za 3%, na 200,3 milijardi dolari od edna strana go poka`uva i zajaknuvaweto na amerikanskata pobaruva~ka.

No, od druga strana, kako del od neodamna potpi{anata finansiska

INTER KONTINENTAL HOTELI OTVORAAT 160.000 NOVI RABOTNI MESTA

N

ajgolemiot svetski hotelski sinxir, Inter Kontinetal Hotels Grup, planira do 2014 godina da otvori novi 160.000 rabotni mesta, od koi polovinata }e bidat vo Kina, soop{tuvaat od kompanijata.

“Planirame vo tekot na idnite tri do ~etiri godini da otvorime 160.000 novi rabotni mesta”, soop{ti portparolot na

kompanijata, ~ii glavni hotelski brendovi se InterKontinental, Kraun Plaza i Holidej In. Vo prvite 6 meseci od ovaa godina neto-dobivkata na grupacijata iznesuvala 141 milion dolari, vo sporedba so neto-zagubata od 29 milioni dolari zabele`ana vo prvata polovina od 2009 godina.

“Vo tekot na idnite tri do ~etiri godini planirame

RASTE DOBIVKATA NA NESTLE

[

vajcarskiot prehranben gigant Nestle, ostvari rast na dobivkata i prihodite vo prvata polovina od ovaa godina, blagodarenie na krateweto na tro{ocite i zgolemenata pobaruva~ka na brendovite na kompanijata na brzoraste~kite pazari. Kompanijata objavi deka vo prvite {est meseci od ovaa godina

ostvarila neto- dobivka od 5,45 milijardi {vajcarski franci, odnosno pet milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 7,5% vo odnos na istiot period od minatata godina, {to e nad o~ekuvawata na analiti~arite.

Istovremeno, prihodite porasnale za 5,9% na 55,34 milijardi franci. Nestle gi poka~i procenkite za

da otvorime novi 1.300 hoteli”, soop{til portparolot na kompanijata.

Od 160.000 novi rabotni mesta, 3.000 }e bidat vo Velika Britanija, dodeka pogolemiot broj od niv }e bidat vo Kina, bidej}i grupacijata planira vo idnite pet godini da ja duplira svojata prisutnost na tamo{niot pazar, kade {to momentalno ima 130 hoteli.

dvi`eweto na proda`bata za tekovnata godina, pa sega o~ekuva rast od 5%, nasproti neodamna prognoziraniot rast od 3,9%.

EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE NA VELIKA BRITANIJA ODI BAVNO

G

uvernerot na britanskata Centralna banka, Marvin King izjavi deka zazdravuvaweto na ekonomijata vo zemjata i porastot na proizvodstvoto }e se dvi`at pobavno od o~ekuvawata i porane{nite predviduvawa.

Toj isto taka prizna deka inflacijata godinava ne }e mo`e da se svede na planiranite 2% i deka toa nivo }e mo`e da se dostigne duri do pred

krajot na 2011 godina.

Guvernerot King objasni deka na odr`uvaweto na visokata inflacija }e vlijae zgolemuvaweto na danokot na dodadena vrednost (DDV), kako edna od merkite za sovladuvawe na golemiot buxetski deficit vo zemjata.

Priznanieto na guvernerot na Centralnata banka otkriva deka prognozite za zazdravuvawe na britanskata ekonomija u{te vo ovaa godina bile

premnogu optimisti~ki i nerealni. Tie doa|aat po otkrivaweto na podatocite za golemiot pad na proda`bata na stoka za {iroka potro{uva~ka vo tekot na juli i za prvoto namaluvawe na cenite na stanovite i ku}ite po period od edna godina.

Toa gi navade eksperite vo finansiskiot centar Siti da predviduvaat vtor krug na ekonomskata kriza i vra}awe na recesijata vo Velika Britanija.

reforma, administracijata na Obama soop{ti deka }e isplati u{te 1 milijarda dolari na nevrabotenite i zadol`eni Amerikanci, so cel da im pomogne da gi isplatat nivnite hipoteki.

Na po~etokot od ovaa nedela svetskite pazari zabele`aa pad, najmnogu zaradi objavenoto razo~aruvawe za procenkite za zagubata na rabotni mesta na pazarot na trud vo SAD, koj ne poka`a nikakvo podobruvawe. Namesto toa nastana negativna stagnacija.

Bea izgubeni novi 131.000 rabotni mesta, a spored revidiranite podatoci za mesec juni, bile izgubeni 221.000, a ne 125.000 rabotni mesta.

Samo pred nekolku meseci FED ja razgleduva{e izleznata strategija na pottiknuva~kiot paketmerki, koj zapo~na da go realizira vo tekot na finansiskata kriza.

Posledniot poteg na Upravata na federalnite rezervi na SAD, na nekoj na~in gi iznenadi analiti~arite, pa sega se veruva deka vo idnite meseci FED }e ja o`ivee programata za kupuvawe na “toksi~nite imoti”.

Vermut gi potseti analiti~arite na Fed K

O

M

E

R

Amerika denes izgleda kako Rusija vo 1998 godina. Potro{uva~ite, kompaniite i vladata se visoko zadol`eni. SAD kako posledica na toa izgleda kako Miki Maus-ekonomija. deka “duri i pred startuvaweto na programata za pomo{ na ekonomijata vo SAD i ekspanzijata na bilansot na sostojba na Upravata, vkupniot javen i privaten dolg kako C

I

J

A

L

E

N

procent od BDP, iznesuval 290%”. No, toj dodava deka ovoj procent denes e o~igledno pogolem, kako rezultat na “popravkite” napraveni so programata za pomo{.

O

G

L

A

S

FEQTON

14 13.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI HONDA

IMPERIJATA NA SAMOUK

S

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ekoja poznata i svetska kompanija ima svoja, prepoznatliva prikazna, po koja se pletat dene{nite korporaciski prikazni. Taka e so firmite, ~ii po~etoci datiraat od raniot period na minatiot vek. Period na mo`nosti, period na golemi tektonski naru{uvawa na svetskata geopoliti~ka scena, kako i epoha vo koja e postaven dene{niot ekonomski svetski poredok.

Japonija ne e vo redot na najgolemite zemji vo svetot, ni po teritorija, nitu po naselenie. Locirana na samiot kraj od aziskiot kontinent, zemjata dolgi vekovi bila izolirana od redovnite trgovski ruti i kako takva bila nadvor od golemite tehnolo{ki i geografski otkritija na Noviot vek.

Japonija ne e bogata nitu so prirodni resursi. Ostrovite vo Tihiot Okean se pogodni edinstveno za ribolov i odgleduvawe na oriz. [to se odnesuva do rudnite bogatstva, ovaa zemja e pome|u najsiroma{nite vo svetot.

No, i pokraj ovie nepovolni fakti, “zemjata na

izgrejsonceto” e edna od najrazvienite i najbogatite dr`avi vo svetot.

Tamu e locirana najmo} nata avtomobilska industrija na svetot, vo koja ~lenuvaat nekolku svetski poznati kompanii. Se uvezuva s$, a se izvezuvaat avtomobili. Japonska genijalnost, koja i kolku da se praveni obidi da se kopira, ne e primeneta vo nitu edna druga ekonomija od na{ava planeta.

Tuka nekade mo`eme da zapo~neme i so prikaznata za Honda, edna od najgolemite japonski, a so samoto toa i svetski kompanii za proizvodtvo na motorni vozila. Toa e firmata {to go poseduva 18-ot po vrednost brend vo svetot, procenet na 17,8 milijardi dolari.

Honda e u{te uspe{na prikazna za goleminata na inaku malite po rast Japonci, koi od urnatinite na nuklearnite bombi, go kreiraa svoeto tehnolo{ko ~udo od op{testvo, koe e barem 100 godini vo idnina, vo odnos na ostatokot od svetot.

VELOSIPEDI NA MOTOR, ODGOVOR NA NAFTENATA KRIZA Soi~iro Honda e roden vo dale~nata 1906 godina, koga avtomobilite bile na samiot po~etok od razvi-

Honda, edna od najgolemite japonski, a so samoto toa i svetski kompanii za proizvodtvo na motorni vozila.

Toa e firmata {to go poseduva 18-ot po vrednost brend vo svetot, procenet na 17,8 milijardi dolari.

Toa e u{te uspe{na prikazna za goleminata na inaku malite po rast Japonci, koi od urnatinite na nuklearnite bombi, go kreiraa svoeto tehnolo{ko ~udo od op{testvo, koe e barem 100 godini vo idnina, vo odnos na ostatokot od svetot.

Sedi{teto na Honda vo Tokio, Japonija

PRIKAZNI OD WALL STREET

VRA]AWE NA “OTPI[

S

Gordon Betan za samo dve godini po podnesuvawto na baraweto za za{tita od bankrot uspea da ovozmo`i vra}awe na profitabilnosta na kompanijata

ilnoto liderstvo e klu~ot za site vra}awa na patot na uspehot na “otpi{anite” korporacii. Gordon Betan, porane{en izvr{en direktor na kompanijata Boing (Boing), vo periodot me|u 1994-2004 godina go predvode{e avionskiot gigant Kontinental erlajns (Continental airlines) na patekata kon uspeh i rast otkako vo dve oddelni prigodi kompanijata be{e prinudena da podnese prijavi za za{tita od bankrot. Vo toa vreme, kompanijata, koja vo po~etokot na maj objavi soedinuvawe so Junajted Erlajns (United Airlines), be{e re~isi opusto{ena poradi regulatorni i upravuva~ki problemi. Strogata liderska raka na Betan dovede do kreirawe na poznatiot plan

za prerodba nare~en “Odime napred”, so {to uspea da go obnovi moralot na vrabotenite, da ja vrati doverbata na potro{uva~ite i investitorite, a so toa i da ovozmo`i vra}awe na profitabilnosta na kompanijata, i toa za samo dve godini po podnesuvaweto na baraweto za za{tita od bankrot.

U{te eden primer za silen lider e i Stiv Xobs, glavniot izvr{en direktor i koosnova~ na Epl (Apple) koj be{e smenet od strana na kompanijata vo 1985 godina, otkako ja zagubi doverbata na ~lenovite na odborot na direktori. Vedna{ po negovata smena inovaciite vo Epl vo godinite {to sleduvaa izostanaa.

Proda`bata padna za 18% vo prosek, za tri godini od 1995 do 1998 godina. Negovoto povtorno

vra}awe vo kompanijata vo 1997 godina mu pomogna na Epl da ja predvodi revolucijata vo digitalnata muzika i industrijata na mobilni telefoni.

Ponekoga{ i zamenata na semejnoto liderstvo so nekoj odnadvor im pomaga na problemati~nite kompanii. Doa|aweto na Alen Muli na pozicijata izvr{en direktor vo Ford (Ford) vo 2006 godina mu donese edna ogromna transformacija, vo pozitivna smisla, na ovoj proizvoditel na avtomobili. Muli vedna{ premina kon namaluvawe na rabotnata sila vo Ford, i toa za edna tretina, vra}ajki gi nazad starite brendovi na kompanijata so {to ovozmo`i sozdavawe pomal tim so postrog i potesen fokus na rabotewe.

Negoviot pristap, se ~ini, deka

FEQTON

13.08.2010

KIOT MEHANI^AR tokot. Kako mnogu mlad se vrabotil vo edna lokalna mehani~arska rabotilnica, kade {to nau~il mnogu za konstrukcijata na motorite i dizajnot na {asijata. Bil poznat kako perfekcionist, a dobil i golem ugled otkako se usovr{il vo “friziraweto” na seriskite vozila, podgotvuvaj}i gi za sportski natprevari.

So vreme ja dobil `ivotnata {ansa, koga od, vo toa vreme ve}e etabliranata kompanija za proizvodstvo na koli, Toyota dobil dogovor za isporaka na klipovi. Toj ja otvoril svojata prva fabrika, koja za nesre}a bila kompletno uni{tena vo eden pogolem zemjotres.

Iako mnogumina smetale deka toa e kraj za Soi~iro, in`enerskiot tim na samoukiot mehani~ar dobiva nova ideja.

Kako rezultat na Vtorata svetska vojna vo Japonija se javuva golema restrikcija na benzin, po {to toj na svojot velosiped mu vgradil motor so mnogu mala potro{uva~ka. Nabrgu go sogledal potencijalot na ovoj izum i zapo~nal so serisko proizvodstvo. Za samo nekolku meseci konstruiral i prodal 18.000 velosipedi so motor.

Po krajot na vojnata Honda zema aktivno u~estvo vo revitalizacijata na razru{enata zemja. Velosipedite so sopstven pogon se sosema adekvatni za siroma{noto naelenie i prodoluvaat da va`at za omilenoto prevozno sredstvo na Japoncite.

Golemata proda`ba go stimulira razvojot na inovaciite, po {to Honda go isfrla na pazarot svojot prv motocikl, Honda cub.

Od 1964 godina, pa se do deneska ovaa kompanija go dr`i najgolemiot procent od svetskata proda`ba na motocikli.

PREZEMAWETO NA NISAN So tekot na godinite Honda, iako vo postojana

Kako rezultat na Vtorata svetska vojna vo Japonija se javuva golema restrikcija na benzin, po {to toj na svojot velosiped mu vgradil motor so mnogu mala potro{uva~ka. Nabrgu go sogledal potencijalot na ovoj izum i zapo~nal so serisko proizvodstvo. Za samo nekolku meseci konstruiral i prodal 18.000 velosipedi so motor. Po krajot na vojnata Honda zema aktivno u~estvo vo revitalizacijata na razru{enata zemja. Velosipedite so sopstven pogon se sosema adekvatni za siroma{noto naselenie i prodol`uvaat da va`at za omilenoto prevozno sredstvo na Japoncite. senka na Toyota, prerasnuva vo eden od najgolemite proizvoditeli na motorni vozila, a vo svojot {irok spektar na proizvodi, pokraj koli i motocikli

mo`at da se pronajdat i alatki za gradinarstvo, roboti i tehnologija {to se koristi vo konstrukcijata na ve{ta~ki sateliti.

Kako rezultat na finan-

siskata kriza, koja {to seriozno se odrazi vrz proda`bata na avtomobilite vo celiot svet, Honda prijavi ogromni zagubi kon krajot na 2008 godina.

ERATA NA TURBO-MOTORITE

Honda e prisutna vo svetskoto prvenstvo na Formula 1 u{te od 1967 godina, koga proizveduva motori za nekolku ekipi. Sepak, najgolemiot impakt vrz ova natprevaruvawe, Honda go pravi vo 80-tite godini od minatiot vek, so promocijata na turbomotorite, koi stanuvaat dominantni. Toa e zlatniot period na Honda vo avto-moto trkite, a decenijata vo koja kompanijata gi zabele`a najbleskavite sportski rezultati, vo analite na F1 e zapomneta kako “era na turbo-motorite”.

Sepak, ovie motori, najmnogu poradi faktot {to bea neupotreblivi za komercijalnite vozila bea isfrleni od Formula 1, so {to be{e zaprena dominacijata na Honda.

Kompanijata vo 2005-ta registrira{e sopstvena ekipa, otkako go kupi timot na BAR. Nekolku godini Honda Racing Team be{e del od prvenstvoto na Formula 1, no klubot ne uspea da napravi seriozen is~ekor vo borbata za {ampionskata titula, po {to be{e zgasnat so odluka na menaxmentot na korporacijata.

Honda e mnogu aktivna i Moto GP {ampionatot, kade {to ja korist svojata nadmo} vo kontroliraweto na svetskiot pazar na motocikli. Sepak, vo poslednata decenija Honda e vo senka na Yamaha i Ducati ~ii timovi gi vozat najgolemite {ampioni na prvenstvoto.

[ANITE” KOMPANII e i toa kako uspe{en. Prihodite na Ford se zgolemija za 13% na iznos od 28,1 milijardi dolari vo prvoto trimese~je na 2010 godina, vo sporedba so istiot period prethodnata godina.

Profitot na kompanijata bele`i rast, i toa ~etvrt kvartal posledovatelno, dostignuvaj}i 2,1 miljardi dolari.

SOO^UVAWE I ADVERTAJZING Glavnata gre{ka na nekoi vrvni direktori e odbivaweto da se soo~at so lo{i vesti. Vo momentot koga vrabotenite ~uvstvuvaat deka rakovodstvoto ne se soo~uva so realnosta se gubi upravuvaweto so kompanijata. Poradi toa,

na vistinskite menaxeri treba da im stane jasno deka vrabotenite sakaat da ja slu{nat vistinata i nema da toleriraat ni{to pomalku od vistinata.

Vo toj pogled, soo~uvaweto so vistinata, no i brza akcija i komunikacija se, isto taka, klu~ot za uspe{en presvrt.

Ekson (Exxon), sega Ekson Mobil (Exxon Mobil) postojano be{e kritikuvan za toa deka reagiral premnogu bavno na katastrofata koja se sozdade vo 1989 godina, koga eden od negovite tankeri so nafta udri vo greben, pri {to se odleaja 11 milioni litri surovata nafta vo vodite na Aljaska. Mnogumina

veruvaat deka kompanijata ne bila re{itelna i se dvoumela vo pogled na nejzinite napori da go spre~i odlevaweto na naftata vo prvite dva dena, so {to dozvolila naftata da prodol`i i ponatamu da se izleva od tankerot, {irej}i se na s$ pogolema povr{ina.

Problemite na Ekson bea dopolnitelno zgolemeni poradi “srame`liviot pred kameri“ izvr{en direktor, Lorens Rol, koj odbi da zboruva so mediumite vedna{ po nesre}ata. No, brendot Ekson pretrpe {teta i nekolku godini po nesre}ata zatoa {to federalnata vlast i onie od Aljaska pobaraa od Ekson

da im pla}a dopolnitelni 100 milioni dolari na ime nepredvideni {teti. Sepak, promenata na rakovodstvoto i rebrendiraweto ovozmo`i kompanijata denes da e edna od najodgovornite i najprofitabilni kompanii vo ovoj biznis.

Reklamata, isto taka, mo`e da igra uloga vo pomagaweto na kompaniite vo obnova na doverbata kaj svoite klienti i investitori. Brixstoun/Fajrstoun (Bridgestone / Firestone) vo tekot na 2001 godina izleze so kampawa vo koja se pojavuva nejziniot pretsedatel i izvr{en direktor, Xon Lamp, zaedno so voza~ite na trka~ki avtomobili Mario i Majkl Andreti. Kam-

Iako vo momentov rabotite stojat daleku podobro za japonskata kompanija, sepak negativnite trendovi i natamu prodol`uvaat da ja sledat nejzinata rabota.

Ovaa godina e zabele`an pad od 7% vo vrednosta na brendot, {to e sepak o~ekuvano za ~lenkite na avtomobilskata industrija, koi {to vo izminative dve sezoni dobija navistina negativen tretman vo izvestuvaweto na mediumite.

Ottamu i potrebata da se prezeme konkurentskata kompanija Nissan, so {to Honda povtorno se vrati na vtorata pozicija vo japonskata avtomobilska industrija.

Reklamniot slogan na Honda u{te od samite po~etoci e “mo}ta na soni{tata”, maksima

15

“Kapital” zapo~na sso serija napisi za toa kako nast nastanale i se razviv razvivale najgolemite svetski brendovi-kombrendovi panii. Doznajte Do gi prikaz prikaznite za nivnite podemi p i padovi, za toa koi se ta tajnite odr`uvaat {to gi od na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii proizlezena od Soi~iro Honda, koj pokraj genijalnosta za mehanikata, poka`a deka imal ~uvstvo i za marketing.

Sepak, samiot Soi~iro nikoga{ ne dozvoli, kompaniskoto moto da se koristi vo reklamiraweto na posebnite modeli na Honda, tuku isklu~ivo kako mehanizam za zajaknuvawe na brendot.

“Na{ite proizvodi treba da bidat od visok kvalitet, taka samite }e se prodavaat, nema da im bide potrebna reklama”, izjavi svoevremeno Soi~iro, koj od 1991 godina ne e pome|u `ivite.

Honda e eden od predvodnicite vo avtomobilskata industrija vo dizajnot na prijatelski raspolo`enite proizvodi kon prirodnata okolina. “Da ja spasime zemjata” e planetarnata kampawa sponzorirana od Honda, so cel da se zgolemi nivoto na svesnost, za opasnostite od klimatski promeni i prekumernoto zagaduvawe na atmosferata, vodata i po~vata.

Za taa cel Honda ja otstrani celata proizvodstvena linija na modeli na vozila, koi so svojata potro{uva~ka i emisijata na {tetni materii, se okarakterizirani kako premnogu opasni po okolinata.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e ja pro~itate storijata za Samsung. Kakov e patot na korejskiot gigant za proizvodstvo na IT-tehnologija.

Samo silen lider, soo~uvawe so realnosta, komunikacija i gradewe doverba mo`e da ja vrati kompanijata od “otpi{anite” pawata be{e prezemena vedna{ otkako federalnite istra`iteli izjavija deka pogre{nite gumi na lesnite kamioni i vozila kaj Ford bea mo`na pri~ina za golem broj nesre}i {to rezultira{e so 46 zaginati lica. Za taa cel, kompanijata od Ne{vil povle~e 6,5 milioni gumi za koi vedna{ ponudi i zamena.

Xeneral motors (XM) (General motors -GM), vedna{ po prifa}aweto na pomo{ta za izvlekuvawe od dr`avniot fond, vo vrednost od 50 milijardi dolari, zapo~na so reklamna kampawa vo koja se pojavuva pretse-

datelot na kompanijata, Ed Vitaker, so cel da se ubedat potro{uva~ite da kupuvaat vozila koi se pod kapata na XM. Vo reklamnata kampawa kompanijata veti deka kupuva~ite dokolku ne se zadovolni od voziloto vo rok od 60 dena im se garantira deka }e im bidat vrateni parite nazad.

Toa pridonese za vra} awe na profitot na kompanijata za ovaa godina.

Se razbira, samoto reklamirawe ne mo`e da go poprava ugledot na kompanijata. Advertajzingot e uspe{en samo koga i kredibilitetot na kompaniite e obnoven.

FUN BUSINESS

16 13.08.2010 DAMJAN GEORGIEVSKI, KO[ARKAR I STUDENT VO SAD

PORTRET NA POBEDNIKOT VO MLADOSTA!

Vo zemjata na paralelni stvarnosti, Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), svoj pe~at ostavaat i makedonskite deca. Tie go

`iveat svojot amerikanski son, i koi gi prifa}aat mo`nostite koi ovaa zemja na neograni~eni mo`nosti im gi nudi.

Me|u multitalentite na ko{arkarskite tereni e i Makedonecot Damjan Georgievski, uva`en privremen `itel na SAD, posveten mlad ~ovek na svoeto obraovanie no i na terenot za ko{arka. Za “Kapital”, Damjan ja raska`uva svojata pobedni~ka prikazna

ADRIJANA ATANASOVA

@

atanasova@kapital.com.mk

elbata za pogolemi dostignuvawa, da se preminat i najgolemite pre~ki, golemi kolku cel eden okean, jazi~nite barieri i kulturolo{kite razliki e dovolna pri~ina za da se raska`e edna sosema poinakva prikazna. Pobedni~ka! Navidum sli~na na mnogu drugi prikazni, a tolku razli~na - zatoa {to poteknuva od Makedonija! Zemja koja, sepak, ra|a i pobednici...

Vo 1988 godina zapo~nuva da se pi{uva `ivotnata prikazna na Damjan Georgievski. Deteto od skopsko Radi{ani, za kogo yvezdite se postavile kako na ko{arkarski teren, za da mu ja skrojat patekata do uspehot. Po nea ve}e 10 godini ~ekori so topkata vo raka.

Damjan, skromno dete od edna od najmirnite skopski naselbi, imal tipi~no maalsko detstvo. Sekoj den so istite obvrski kako i vrsnicite. U~ili{te, u~ewe, pa igrawe topka vo maalo. Ponekoj maalski turnir vo basket, pa sobiranka za da se sledat poznatite NBA natprevari i da se veli~at idolite koi bile sostaven del od nivnoto sekojdnevie.

Sonuval za ko{arka i `iveel za nea. Vo toa vreme samo son, koj denes poleka, no sigurno stanuva realnost.

Ona {to go oddeluva od negovite drugari e neobi~niot talent. Dodeka frlal topki po maalskite ko{evi i zamisluval deka e Stiv Ne{, i dodeka igral vo ko{arkarskiot tim Plejmejker negovite roditeli go videle talentot na svojot sin, pa se potrudile i go naso~ile na vistinski pat za da gi ostvari svoite soni{ta: so kvalitetno obrazovanie i golema sportska aktivnost.

Koga }e ka`eme multitalenti, mislime na deca kako Damjan Georgievski.

Fino, kulturno, mlado mom~e, obrazovano i posveteno na sportot.

Poteknuva od familija na pravnici, pa za da go prekine toj prosek se zapi{uva vo srednoto ekonomsko u~ili{te Vasil Antevski–Dren vo Skopje.

Odli~no gi zavr{uva prvite dve godini vo Skopje, s$ dodeka ne pa|a vo o~ite na skaut-menaxerite koi se vo postojana potraga po novi nade`i vo svetot na ko{arkata.

Toa {to bil dobar so brojki mu pomognalo na vistinski na~in da gi

Damjan Georgievski e proglasen za prvenec na generacija vo vtorata godina od studiite, 2009-2010, vo SAD. Vo isto vreme e eden od najdobrite ko{arkari vo svojot kolex, a za nekolku godini sebesi se gleda pred portite na NBA.

So golema qubov, posvetenost i upornost do ostvaruvawe na detskite me~ti

pre-smeta `elbata, qubovta kon sportot i istrajnosta za da se postignat odli~ni rezultati koi }e mu otvorat novi vrati.

Nabrzo po~nuvaat da pristignuvaat ponudi od sredni u~ili{ta za da igra vo stranstvo. Najmnogu za SAD od strana na skaut-menaxeri od Makedonija, no i od cela Evropa.

Nova makedonska nade` vo Amerika, kade {to Damjan }e zapo~ne da go `ivee svojot amerikanski son.

AMERIKA, ZEMJA NA PARALELNI STVARNOSTI Vo zimata 2005 godina, koga bil na samo 16-godi{na vozrast, vakviot presvrt zna~el mnogu. S$ u{te premlad za vakov golem zalak, me|utoa mnogu zrel za da se spravi so novite mo`nosti koi mu gi nudi novata sredina. So pomo{ na Goran Gramatikov, menaxer od Skopje, Damjan Georgievski stanuva vtoriot Makedonec od ko{arkarskata {kola Plejmejker koj zaminuva da igra ko{arka vo Amerika-toa e realizirano preku Exchange students program - me|utoa, paralelno so toa i da go prodol`i {koluvaweto.

Ona {to kaj nas go nema i e mnogu golema retkost.

So dobra organizacija i usoglasenost na sistemite nema son koj ne mo`e da stane realnost, istaknuva Damjan.

“Mnogu moi drugari so koi zaedno ja zasakavme ko{arkata i so koi za prv pat zaigrav na sportskite tereni napu{tija edno od dvete poliwa. Ili se posvetija na svojata fakultetska diploma, ili nekoi od niv se odlu~ija isklu~ivo samo za sport”, veli Damjan.

Otkako dobiva stipendija za {koluvawe gi pakuva kuferite i leta za Amerika.

Prvata destinacija – Alabama. Smesten vo familija, kako i ostanatite u~enici od stranstvo, Damjan poleka po~nuva da se adaptira na novite uslovi. Sekoj po~etok e te`ok, pa taka i ovoj.

“Ako saka{ da bide{ uspe{en i da se vklopi{ vo taa okolina, mora da gi sledi{ i pravilata koja taa ti gi nalaga”, veli Damjan. Sekojdnevni treninzi so {kolskiot tim, so koj stignale i do dr`avno prvenstvo, potoa posvetenost na knigata i minimalno vreme za relaksacija, koe povtorno bilo povrzano so ko{arka.

Poradi nedostig od finansii od strana na ova u~ili{te za nosewe drugi igra~i, Damjan se seli vo Virxinija kade {to mu se nudi mo`nost za u{te pogolemi uspesi. Sovetuvan od roditelite, a i od trenerite vo Amerika, deka na ovoj na~in }e

dobie pove}e, {to se odnesuva do profesionalnoto pole, se re{ava na toj ~ekor i ne gre{i. Benefitot se podobri uslovi za dobivawe stipendija kako i pokana za igra vo podobro u~ili{te. Po oficijalnata sezona, Damjan e anga`iran vo letnata liga i na toj na~in zapo~nuva da ja {eta i da ja zapoznava Amerika.

Ona na {to se raduval dodeka sedele so drugarite vo maalskite dvorovi vo Skopje sega mu stanuva vistinsko do`ivuvawe vo zemjata na soni{tata.

Sledewe nekolku NBA natprevari koi mu pobudile ~uvstva kako malo dete koe se nao|a vo luna-park.

Za vreme na ovoj period dobiva celosna posvetenost od strana na trenerite i profesorite, koi pretstavuvaat dopolnitelna motivacija za mladite talenti kako Damjan da ne napravat kiks na edno od dvete poliwa.

PO^ETOK NA NOVI USPESI Srednoto obrazovanie go zavr{uva vo Zapadna Virxinija. Sonot ne mu e samo ko{arka, tuku i uspe{en realiziran ekonomist.

Sledej}i go sredno{kolskiot pat prodol`uva vo vodite na ekonomijata i se zapi{uva na biznis-administracija i menaxment prvo vo Florida, kade {to po nekolku meseci e prekinata atletskata programa poradi svetskata ekonomska recesija, pa takvata situacija go tera povtorno da se vrati vo Zapadna Virxinija i da zapo~ne so studiite na Mountain State University.

Negoviot kvalitet izleguva na videlina, pa zatoa e proglasen za prvenec na generacija vo vtorata godina od studiite 20092010. U{te edna makedonska gordost koja dostoinstveno gi dobiva site

mo`ni benefiti vo tu|ina.

Iako navidum e nevidliv benefitot, toa za koe se bori i raboti navistina mu se isplatuva.

Vistinski ambasador na uspe{nosta. Sekojdnevnite kondicioni treninzi, koi zapo~nuvaat vo 6 nautro, {kolskite obvrski i zadol`itelnoto u~ewe dva ~asa vo bibliotekata na kolexot, kako i natprevarite koi mu zna~at s$, ne se makotrpni dokolku se pravat so ogromna qubov i posvetenost, istaknuva Damjan.

Za da bide uspe{en na dve poliwa od ~ovek se bara da napravi nekoi otstapki.

Mo`ebi e malku li{en od slatkite zadovolstva na mladosta, me|utoa istite i ne mu se i presudni vo `ivotot. Zadovolen e so toa {to go ima i kon {to se stremi. Negoviot `ivot e ko{arka. Izve{tajot {to negovite treneri go davaat sekoi 4 nedeli za uspehot na u~enicite e pove}e od zadovolitelen za ovoj mlad heroj od Makedonija. Da ne be{e taka, nema{e da bide aktiven na sportskite tereni i nema{e da bele`i samo uspesi.

Sekoj son vredi da se do`ivee. Za deset godini, od sega, Damjan se gleda vo NBA dres, da bide sledniot Stiv Ne{, idolot od detstvoto. Seto toa e vozmo`no, so ogled na negovata darba i posvetenost, posebno vo Amerika koja za sekoj mlad ~ovek nudi mal milion mo`nosti. So diplomiraweto Damjan saka da napravi eden spoj na diplomata i qubovta kon ko{arkata. Da pomogne vo afirmiraweto na makedonskiot sport, od kade {to i samiot e proizlezen.

Li~no toj e vistinski dokaz na uspe{en ~ovek koj so gordost mo`e da ka`e deka poteknuva od Makedonija.

FUN BUSINESS

17

13.08.2010

VINO OD MA[INA

“STUDENATA LEJDI” – PAMETNA MA[INA Amerikancite povtorno izmislija nova “mudrost”. imate 21 godina i pove}e, deka ne ste pijani ili nija, zasega. Za kratko vreme ovaa ma{ina stana celiot amerikanski kontinent i, sekako, potoa vo SILVANA JOVANOVSKA

M

jovanovska@kapital.com.mk

a{ina za proda`ba na vino e najnoviot leten hit vo amerikanskata dr`ava Pensilvanija, koja stana mnogu popularna me|u Amerikancite.

Naj-golemata prednost na ovaa ma{ina e toa {to vinoto e dostapno vo sekoe vreme, a pronao|a~ite uveruvaat deka zloupotrebata e nevozmo`na.

“Studenata Lejdi” e nare~ena ma{inata koja prodava vino i zasega ja ima samo vo Pensilvanija. Rezultatite od proda`bata daleku gi nadminaa o~ekuvawata.

Vo SAD alkohol mo`at da konsumiraat (i da kupat) samo lica koi imaat napolneto 21 godina.

Spored amerikanK

O

M

E

R

skiot zakon, pravo da prodavaat alkoholni pijalaci imaat samo prodavnici koi se vo sopstvenost na dr`avata. Novite ma{ini za vino se interesen na~in za nadminuvawe na neprijatnostite kaj kupuva~ite.

Za da mo`e korisnikot da kupi vino od ma{ina potrebno e so nego da nosi dokument za li~na identifikacija, koj go upotrebuva na sli~en na~in kako kreditna karti~ka, za da ja utvrdi vozrasta.

Zloupotrebata e nevozmo`na, bidej}i ima kamera koja gi prepoznava licata i gi sporeduva so bazata na podatoci vo amerikanskata administracija. No, toa ne e s$. Potro{uva~ot treba da duvne vo specijalniot otvor na ma{inata za da doka`e deka ne upo-trebuval droga ili C

I

J

A

L

E

N

Ovojpat toa e ma{ina koja prodava alkohol otkako }e se uveri deka izdrogirani. Samo vo toj slu~aj mo`ete da kupite alkohol vo Pensilvamnogu popularna i se o~ekuva nejzinata popularnost da se pro{iri niz svetot

700 {i{iwa e kapacitetot na ma{inata za vino

alkohol pred toa.

Seta ovaa procedura trae 3 minuti.

Aparatite, koi raspolagaat so specijalen sistem za ladewe, sodr`at po 700 {i{iwa vino.

Klientite imaat detalen pristap do informacii za vinata: nivnata sorta, poteklo, proizvoditel, pa duri i predlozi za kombinacija so jadewa.

Cenite se dvi`at od 6,99 do 23 dolari za {i{e. Ma{inata e golema i izgleda kako eden golem raft so alkohol, samo pod stroga kontrola.

O

G

L

A

S

Vaka izgleda ma{inata za vino vo celost K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

SPORTLIFE

18 13.08.2010 PROBLEMI VO CARSTVOTO BEKAMOVI I

“FALA TI DEJVID, AMA PRESTAR SI” SILVANA JOVANOVSKA

G

jovanovska@kapital.com.mk

odinite po~naa da go stignuvaat svetski poznatiot angliski fudbaler, sega ve}e porane{en reprezentativec na Anglija.

Dojde krajot na negovata kariera, barem vo reprezentacijata, {to se odnesuva do aktuelniot selektor na Gordiot Albion, Italijanecot Fabio Kapelo.

Kapelo, na po malku brutalen i ironi~en na~in, za mediumite izjavi deka pove}e ne smeta na iskusniot igra~ od sredniot red na LA Galaksi za pretstojnite kvalifikacii za Evro 2012-ta godina vo Polska i Ukraina: “Dejvid, sepak, e malku prestar za u~estvo vo nacionalniot tim”, re~e 63-godi{niot italijanski selektor vo svoeto javno “zboguvawe” so Bekam. “Ti blagodaram Dejvid za s$ {to dade za reprezentacijata”, bea krajnite zborovi na Kapelo. Spored nego, potrebno e da se podmladi timot i da se donese sve`ina vo angliskite redovi.

Poradi povredata na Ahilovata tetiva, koja ja dobi vo mart, Bekam ne be{e ni vo postavata za Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Selektorot izjavi deka s$ u{te ne razgovaral so Bekam na ovaa tema: “Ne sme razgovarale. Mislam deka }e razgovarame”. Ladnokrvnosta i nezainteresiranosta na Kapelo go privlekoa vnimanieto na mediumite. Na~inot na koj ja soop{ti vesta mo`ebi i ne dolikuva za yvezda od kalibarot na Bekam. Oficijalno, s$ u{te nema reakcija

bio Kapelo, Selektorot na angliskata reprezentacija, Fabio bez vlakna na jazikot, kako na {ega, za mediumite iumite u izjaj en na nacio ovi deka Dejvid Bekam pove}e ne mu e potreben nacionalniot tim, bidej}i e prestar i zatoa pove}e }e nema da igra. Ovaa izjava predizvika brojni reakciii vo svetska svetskaata javnost, a Bekam s$ u{te mol~i

Dejvid Bekam na eden od treninzite so svojot sega porane{en fudbalski tim j BBekam, k od strana na D Dejvid no se o~ekuva takvo ne{to vo bliska idnina.

Fudbalerot, osven {to e milenik na fudbalskata publika, ni{to pomalku ne e aktiven i na xet-set scenata. Blagodarenie na soprugata Viktorija va`i za svetska modna ikona i slobodnoto vreme go upotrebuva za fotosesii vo dolna obleka, promovirawe na svojot parfem, pojavu pojavu-

k Zb vawe vo reklami.

Zborot “metroseksualec” e bukvalno izmislen za nego. Site ovie aktivnosti mu nosat golema zarabotuva~ka, iako ne mu se potrebni. So potpi{uvaweto na petgodi{niot dogovor za LA Galaksi pred dve godini mu be{e zagarantirana zarabotka na pove}e od 250 milioni dolari. Uspe{en vo sekoe pole vo koe }e poka`e inte interes i aktivnost, sozdava

ogu i mnogu ni pri~ini ubomora, pa zatoa za qubomora, ~esto znael da trpi nei. Mo`ebi ova negovo pravdi. isklu~uvawe od reprezentacijata e u{te edna nepravda, no vremeto }e poka`e dali bilo pravedna ili pogre{na odluka.

Dosega, 35-godi{niot fudbaler ima 115 nastapi za angliskata reprezentacija,

Postavi novi trendovi vo fudbalskata kultura i e primer za mnogu fudbaleri koi po~naa pove}e da vnimavaat na nivniot izgled nadvor od terenite {to e za deset pomalku od rekorderot Petar [ilton. Ima postignato 17 golovi i ima

u~estvuvano na tri Svetski prvenstva so reprezentacijata na Anglija.

RASPEANI REKETI RA Uraganot Ana

URAGANOT NARE^EN ANA ADRIJANA ATANASOVA

P

atanasova@kapital.com.mk

oznatata srpska teniserka Ana Ivanovi}, isto kako i svojot kolega Novak Xoko Xokovi}, odlu~i da si ja prob sre}ata vo muzi~kite proba vodi pa, taka, od neodamna, vodi, zaed so kanadskiot raper zaedno Fil Filipi, inaku roden Filip belg belgra|anec, ja snimi svojata prva numera “Uraganot Ana (Hurricane Ana).

Ana” Be{ samo pra{awe na Be{e vrem koga Ivanovi} }e vreme napr napravi svoe muzi~ko debi, zato {to vo posledniov pezatoa riod mnogu ~esto izjavuva{e po i potencira{e kolku ja saka muzikata i deka mnogu ~est si potpevnuva nekoja ~esto melo melodija.

Kako {to ka`uva m po mediumite, toa e ona {to po & pomaga za podobro da se konc koncentrira na ona {to se slu~ slu~uva na terenot.

Pesn Pesnata “Uraganot Ana” e napr napravena vo originalen stan standarden hip–hop manir (pa, duri e iskoristeno i pro~ pro~uenoto sempl di{ewe p od pesnata Tour de France na Karf Karftverk).

Vo ovaa numera pokr Ana se pojavuva i pokraj Koli Bax.

Pokraj svojata primarna qubov, a voedno i dejnost, tenisot, srpskite teniseri kako vistinski multitalenti se realiziraat i na drugi poliwa. Muzikata nema granici, pa, taka, vo sorabotka so svetski renomirani muzi~ki imiwa najatraktivnite reketi vo svetot po~naa da propejuvaat r juu

Inaku, refrenot na pesnata, vsu{nost, ka`uva deka po nea treba da nare~at nekoj uragan, tajfun, planina vo Afrika, monsun...

Poznatiot hip–hop izveduva~ Filip Filipi `ivee vo Kanada otkako negovata familija se preselila od Korenica. Vo negovata oficijalna biografija e navedeno deka se zanimava so muzika zatoa {to poradi povreda moral da prestane

so ko{arkata. kata. Toj e sopstvenik na svoja izdava~ka ku}a i na modnata linija Kartel Argentina. rgentina. Pesnata "Uraganot ganot Ana" se nao|a na negovoto izdanie Design Andd Origin of Stars, a poznato e deka mnogu saka da sorabotuva otuva so negovite sonarodnici, ici, srpskite sportisti. Pred ed nekolku godini eto Vietnam gostin na izdanieto arkarot Aleksanbe{e ko{arkarot ovi}. dar Pavlovi}.

RASPEANIOT NOLE

Nole Xokovi} e poznat qubitel na muzikata, pa taka minatata godina gostuva{e na hip–hop albumot koj go snimija Bob i Majk Brajan, eden od najdobrite teniski dabl-parovi vo svetot. Vo ramkite na kampawata ”Regionalni ambasadori protiv drogata”, zaedno so Ivo Karlovi}, ja snimi numerata “Mojata droga e tenisot”.

Novak se pojavi i vo muzi~kiot zapis za pesnata Hello na popularniot francuski dixej Martin Solvek.

Multitalentot Nole

SPORT

13.08.2010

19

SPORT MAN^ESTER JUNAJTED

FERGI POTPI[A SO BEZDOMNIK FUDBAL F UD DBAL

NOVA BLAMA@A NA DR@AVNIOT TIM Propu{tena e izvonredna mo`nost da se triumfira na 150-tiot natprevar na makedonskata fudbalska reprezentacija SR\AN IVANOVI]

N

ivanovic@kapital.com.mk

Ferguson go dovede osmiot napa|a~ vo sostavot na Crvenite |avoli

M

ladiot, 20 godi{en portugalski fudbaler Bebe e najnovoto zasiluvawe za ekipata na Man~ester Junajted, koj vo narednata sezona najavuva golema borba za vra}awe na zagubenata titula vo angliskiot {ampionat, kako i golema borba vo ligata na evropskite {ampioni.

Bebe e klasi~en napa|a~ i vkupno osmiot fudbaler od ovoj profil, {to menaxerot Aleks Ferguson go ima dovedeno na Old Traford.

Ona {to e interesno za Bebe e faktot deka najgolemiot del od svoeto detstvo go ima pominato kako bezdomnik vo golema siroma{tija. Toj duri ima nastapuvano i vo portugalskata fudK

O

M

E

R

C

I

J

A

balska reprezentacija, sostavena od lu|e bez pokriv nad glavata.

Vo minatata sezona Bebe nastapuva{e za ekipata na Vitorija od Gimare{, kade {to pristigna od redovite na portugalskiot tretoliga{ Estrela.

Vo Man~ester Jujanted se obvrza na pet godi{na vernost, otkako prethodno Crvenite |avoli isplatija 7,4 milioni evra za negoviot transfer.

Bebe bil prepora~an li~no od selektorot na Portugalija Karlo{ Kveiro{, koj godini vo minatoto mu be{e prv pomo{nik na Ferguson vo timot od Man~ester.

Dosega ekipata od Old Traford go donese Meksikanecot Ernandez, a na spisokot na `elbi se nekolku golemi imiwa na svetskiot fudbal.

L

E

N

O

G

L

A

S

ajdobrata makedonska fudbalska reprezentacija odigra samo 1:1 na gostuvaweto protiv Malta, vo prijatelskiot natprevar odigran vo La Valeta.

Iako se raboti za podgotvitelen me~, sepak, ostanuva propu{tenata mo`nost da se zabele`i u{te edna pobeda za nacionalniot tim {to sekako deka bi vlijaela pozitivno na timskiot duh vo presret na kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo vo Polska i Ukraina.

Propu{tena e {ansata i da se triumfira na jubilejniot, 150-ti natprevar vo istorijata na na{iot nacionalen fudbalski tim, {to e sekako udar vrz renometo i rejtingot na reprezentacijata.

Edinstveniot gol za na{ata selekcija be{e postignat vo 36-ta minuta od sredbata od strana na Ivan Tri~kovski, dodeka pak doma}inite izramnija na startot od vtoroto poluvreme. Mora da se istakne deka makedonskite reprezentativci, do krajot na me~ot propu{tija nekolku izgledni mo`nosti za novo vodstvo na prijatelskiot natprevar “Po toj povod na mala sve~enost vo La Valeta, deneska pretsedatelot na FFM, Hari Haxi Risteski i generalniot sekretar Igro Klimper mu oddadoa priznanie i mu podarija dres so broj -150- na edinstveniot ~ovek koj bil prisuten i rabotel so nacionalniot tim na site ovie natprevari od Kraw do La Valeta, ekonomot na reprezentacijata, Angel~e Velevski.

So ovoj gest, atmosferata i raspolo`enieto kaj site ~lenovi na reprezentacijata se podigna za u{te edno nivo pri

{to ~lenovite na Stru~niot {tab na ~elo so selektorot Mirsad Jonuz i reprezentativcite vetija dobra igra i pobeda koja }e mu ja posvetat tokmu na ekonomot po povod ovoj jubilej”, be{e istaknato na internet-stranicata na makedonskata fudbalska federacija, vo presret na duelot so Malta.

Edinstveniot gol za na{ata selekcija be{e postignat vo 36-ta minuta od sredbata od strana na Ivan Tri~kovski, dodeka pak doma}inite izramnija na startot od vtoroto poluvreme. Mora da se istakne

deka makedonskite reprezentativci, do krajot na me~ot propu{tija nekolku izgledni mo`nosti za novo vodstvo na prijatelskiot natprevar.

Kvalifikaciite za evro{ampionatot zapo~nuvaat na 3-ti septemvri, koga na{ite reprezentativci gi o~ekuva mo{ne nezgodnoto gostuvawe vo Bratislava, na megdan so silniot tim na Slova~ka.

Slovacite vo istiot termin kako i Makedonija, go odigraa prijatelskiot me~ so hrvatskata reprezentacija, koj zavr{i isto taka so rezultat od 1:1.

KRALOT NA BRZINATA

BOLT GI IZNENADI FUDBALERITE NA Fudbalerite voodu{eveno se fotografirale so svetskiot reBAERN korder na 100 i 200 metri, a “pa|ale” i avtogrami i podaro-

F

udbalerite na Baern, koi voobi~aeno se najgolemite yvezdi vo Minhen, vo vtornikot padnaa vo vtor plan za vreme na ve~erniot trening. Na nivno iznenaduvawe, na treningot pristigna najgolemata sportska yvezda na dene{nicata, najbrziot ~ovek na svetot, Usain Bolt.

Jamajkanecot pristigna vo Minhen na pregled kaj lekarot na fudbalerite od Baern, d-r Hans-Vilhelm Miler Volfarta. Kaj ugledniot stru~wak Bolt baral mislewe za udarot na grbot koj neodamna go dobi i poradi koj odlu~i ovaa sezona pove}e da ne tr~a, a istata ve~er gi posetil i igra~ite na Baern i trenerot Lui van Gal. Fudbalerite voodu{eveno se fotografirale so svetskiot rekorder na 100 i 200 metri, a “pa|ale” i avtogrami i podaroci. Bolt so ova u{te edna{ poka`a deka e golem obo`avatel na fudbalot i deka pominal mnogu vreme

ci. Bolt so ova u{te edna{ poka`a deka e golem obo`avatel na fudbalot i deka pominal mnogu vreme gledaj}i gi natprevarite na neodamne{noto Svetsko prvenstvo.

Bolt pozira{e so holandskiot fudbalski stru~wak Lui van Gal j gledaj}i gi natprevarite na neodamne{noto Svetsko prvenstvo. Bolt prizna deka od ekipite na svetskoto prvenstvo navival za Argentina, koja Germancite ja deplasiraa vo ~etvrtfinaleto so rezultat 4-0. Jamaj~anecot go istakna Bastian [vajn{tajger kako igra~ koj go saka naj-

mnogu od dresot na germanskata reprezentacija, dodeka od ekipata na Baern najmnogu e voodu{even od Frank Riberi.

“Impresivni mi se negovite slalomi so topkata”, izjavi Bolt, pred kogo e period na dolga rehabilitacija.

Inaku, na Baern mu pret-

stoi naporna sezona vo koja }e treba da se odbrani renometo na ekipata vo doma{nata Bundes liga. Spored najavite, Bavarcite }e imaat golema konkurencija vo ekipite na [alke 04 i Verder od Bremen, koi napravija nekolku dobri potezi na fudbalskiot pazar vo letniot preoden rok.

Na evropskata scena Baern pposakuva da napravi ~ekor nnapred vo Ligata na evropsskite {ampioni. Vo minatoto izdanie na Ligata, germanskiot {ampion be{e sovladan vo posledniot, finalen natprevar od toga{niot tim na @oze Muriwo, Inter. Soglasno predviduvawata, Baern i vo pretstojnata sezona se vbrojuva me|u najserioznite kandidati za osvojuvawe na Ligata na {ampionite.