104-KAPITAL-16.08. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

ILIJA DIMOVSKI NEMA DILEMI ZA MAKEDONIJA, IMA DILEMI ZA POLITI^ARITE STRANA 8

SAMSUNG ISTORIJATA NA “TRITE YVEZDI” STRANA 14

NA ZATVORAWE, PETOK, 13.08.2010, 13.00~.

GO[EV SO DIJAGNOZA

BANKITE STABILNI, KOMPANIITE VO KRITI^NA SOSTOJBA 10 DANIELA PU[ARA

KIRIL NEJKOV

]E JA POVRZEME MAKEDONIJA SO GOLEM BROJ EVROPSKI METROPOLI

DOBLESEN KRUG NA PO^IT, DOVERBA I ODGOVORNOST

DIREKTOR ZA PR I MARKETING VO MAT ERVEJS

STRANA 6

STRANA 13

MBI 10 MBID OMB

00,84% 0 0,25% 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR EV

61,50 448,08 1,28

NAFTA BRENT N EURORIBOR EU

775,38 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.08) IN

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

8.000 DOLARI!?

STRANA 2

TE[KO ODI ISPLATATA NA TURISTI^KITE SUBVENCII

STRANSKITE INVESTICII VO REGIONOT

SUBVENCII IMA, STRANSKI TURISTI SÈ POMALKU

INVESTITORITE GO GUBAT INTERESOT ZA BALKANOT

STRANA 3

STRANA 12

2 16.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 16 AVGUST 2010

8.000 DOLARI!?

oga liderstvoto donesuva pogre{ni odluki vo tekot na neizvesni vremiwa, toa ne zna~i deka se gubat samo dolari ili evra. Nesozdavaweto vrednost na proizvodot, ili politikata razbrana kako proizvod, vo neizvesni i trubulentni vremiwa ne samo {to }e go potone brodot, tuku so sebe }e gi povle~e i site patnici i ekipaòt kako {to be{e slu~ajot so pove}e golemi korporacii, pa i celi dràvi ... Lo{ite odluki, i nedostigot od zdrava procenka moè da imaat spiralen efekt, koj }e ja stavi organizacijata vo situacija ku~e{ki da pliva kon bregot, ili u{te polo{o, fatena vo nesovladliva struja - veli eden svetski avtor teoreti~ar na svetskata kriza od poslednite dve godini, od 2008 do deneska. Toj na krajot superiorno poentira: “Za napredok vo edno turbulentno op{testvo i ekonomija e potrebno pove}e od sre}a, ili instinktivna intuicija. Za toa se potrebni nov na~in na razmisluvawe, seriozno planirawe, vistinski strategii i hrabrost od strana na delovnite i dràvnite lideri da odat nasproti strujata i tradicijata”!? Zboruvaj}i za Ohridskiot ramkoven dogovor, pretsedatelot \or|e Ivanov pred nekoj den re~e deka za celosno i kvalitetno implementirawe na dogovorot na Makedonija & e potreben BDP (brutodoma{en proizvod) po ìtel od 8.000 dolari (sega imame ne{to pod 4.000 dolari, no otkako pred nekolku godini se smeni metodologijata na presmetka na ovoj podatok, a pred toa bevme na nivo od blizu 2.000 dolari n.z). Ottuka, pra{aweto, posle eden vakov hrabar nastap na pretsedatelot (stavot sekako otvora debata) e – kako }e se dojde do osum iljadi dolari po ìtel!? I koga!? Kako i koga }e se duplira BDP? Edna mala analiza i komentar ... Osnovnata cel na sekoja ekonomska politika e: kompaniite da bidat vo situacija da investiraat, i da otvoraat rabotni mesta! So toa se zgolemuva nivoto na prihodi na gra|anite i tie pove} e tro{at. So investiciite,

kompaniite otvoraat proekti i gi zgolemuvaat svoite prihodi. Pravat profit i pak investiraat i tro{at, a na druga strana pla}aat danoci vo centralniot buxet. Taa da tro{i, {to e isto taka klu~no va`no. S$ ova go zgolemuva bruto-doma{niot proizvod! Vo Makedonija se redea vladi, premieri i ministri ... no zemjata ostana dlaboko zalo`nik na tradicionalno vodenata ekonomska, i monetarna politika na “nebranuvawe” – nema investicii, denarot da bide stabilen, i nerealno precenet!? Izvozot e kolabiran, a uvozot e atraktiven za tro{ewe devizi (apsolutno nepatriotski!?), i sega nema pari vo doma{nata ekonomija!? Taa e defakto mrtva! Kako {to se namaluva izvozot, taka raste buxetot i tenderite raspi{ani od sekoja vlada dosega!? Najgolemiot del od Buxetot odi za plati i razni transferi kon javnata administracija i socijalata (vo golem del i poradi ramkovniot dogovor – ramkovnite vrabotuvawa na Albancite, kako i partiskite vrabotuvawa!?). Dr`avata stanuva skapa i pretsedatelot tuka nekade go gleda problemot. Kapitalnite investicii od Buxetot ne se ispolnuvaat – nema izgradba na pati{ta, prugi, hidrocentrali ... Ima izgradba na nekolku trivijalni proekti na plo{tadot vo Skopje, i po nekoi sela niz zemjata, koi ni{to ne zna~at za temata koja ja pokrenuva Ivanov. Kreditiraweto, bankite go smetaat za “golem rizik”!? Prakti~no izleguva deka ne veruvaat vo vladinata ekonomska politika, i nivniot nagon e pove}e da gi oploduvaat parite na “malo” vo NBM ...!? ... Ekonomijata ne generira proces na sozdavawe na silni kompanii za idninata ispolneti so inovacija i dodadena vrednost na svoite proizvodi. Ova osobeno }e bide aktuelno za dve do tri godini koga svetskata ekonomija vo potpolnost }e izleze od kriza. Makedonija }e ostane vo ofsajd ...!? Petar Go{ev objavi deka zemjata }e ja zavr{i godinata so 0,6% rast. Germanskata ekonomija vo posledniot

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

kvartal zabeleàla porast od 2,5% {to e najgolem rast vo nekoj kvartal vo poslednite dvaesetina godini. Rastot se dolì na zgolemenata li~na potro{uva~ka na gra|anite, kako i na zgolemenata potro{uva~ka na dràvata. No, i na oslabenoto evro vo posledniot kvartal!? A na{iot denar!? Toj ostana ist vo site vremiwa!? Krajno malodu{no ... Kina beleì rast na ekonomijata povisok od 10%. Lider e na svetskiot izvoz. Posle nea e Germanija koja, pak, e lider na evropskiot izvoz. Nie vo Makedonija maka ma~ime na prazen list hartija da napi{eme pet prozivodi {to moème da gi izvezeme, a toa da ne se goli surovini ili primarno zemjodelsko proizvodstvo koe e sobrano od niva, utroto ... Ottuka, vreme e za hrabra promena na makedonskata ekonomska doktrina na “tradicionalna zaspanost”! Potrebni se vizioneri i lideri koi }e napravat re{itelni skokovi napred. Oti ako na Makedonija & trebaa dvaeset godini da dojde do edvaj 4.000 dolari, sega pri lo{i politi~ki okolnosti, vakvi politi~ari i ekonomski problemi - do 8.000 dolari po glava na “o~aen Makedonec” prakti~no nema da dojdeme nikoga{... Pretsedatele, nemojte da o~ajuvate za pokrivot i za hodnicite na zgradata nare~ena - postramkovna Makedonija! Za niv po site definicii }e se griàt onie koi }e gi obezbedat osumte iljadi dolari po ìtel. Ako znaat da gi obezbedat ... se razbira!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

SKAP E VLEZOT NA EVROPSKIOT PAZAR

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

37%

afa}a sivata ekonomija vo Bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Bugarija, pokaùvaat podatocite koi gi objavi “Ekonomist”. Spored ova istraùvawe Bugarija se najde na tretoto mesto pome|u 37 zemji po obem na siva ekonomija. Istraùvaweto pokaàlo deka na prvoto mesto e Latvija ~ija siva ekonomija ovaa godina se o~ekuva da nadmine 40% od BDP. Vtoroto mesto go zazema Estonija so blizu 40% od sivata ekonomija. Na ~etvrtoto i petto mesto se Turcija i Grcija. Ekonomist precizira deka sekoja dràva ima dve ekonomii- oficijalna i skriena (nezakonska vo koja spa|aat i crnata i sivata ekonomija. Oficijalnata ja merat dràvnite institucii preku BDP, danocite i pridonesite. Kaj sivata ekonomija site pari i rabotni mesta ne se opravdani i se nezakonski. Podatocite od izve{tajot “Skrieni ekonomii vo svetot vo periodot 1999-2007 godina” pretstaveni minatiot mesec, pokaàa deka sivata ekonomija vo 2007 godina so duri 40% u~estvuvala vo BDP vo pove}e od 50 zemji vo svetot.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

IZVOZNITE BROEVI LUKSUZ ZA PRERABOTUVA^ITE NA MESO I MLEKO Firmite-prerabotuva~i na mesni i mle~ni proizvodi sakaat da izvezuvaat vo EU, no ispolnuvaweto na kriteriumite za izvozen broj im e pregolem finansiski tovar vo vreme na kriza

na{ite firmi se VIKTORIJA MILANOVSKA celost, krajno obespraveni poradi milanovska@kapital.com.mk toa {to od nas se bara da oradi ekonomskata bideme podobri od najdobkriza i nedostigot rite”, veli Qubomir Drenod finansiski sred- kovski, sopstvenik na Pilko, stva makedonski- fabrikata za proizvodstvo te prerabotuva~i na mle~ni na pile{ko meso. i mesni proizvodi se Od fabrikata za prerabotspre~eni da dobijat izvozen ka na mle~ni proizvodi broj i da go plasiraat Ideal [ipka velat deka svoeto proizvodstvo na vo momentov se vo faza na evropskiot pazar. implementacija na HASAP Nitu edna fabrika za pre- sistemot. rabotka na meso od zemjava “Sakame da izvezuvame vo nema izvozen broj, a so toa zemjite na EU, no s$ zavisi ni mo`nost za razvoj na od sredstvata koi }e ni biznisot na teritorijata na bidat potrebni za doispolEU. Spored niv, ovie izvoz- nuvawe na kriteriumite i ni broevi i kriteriumite dobivawe izvozen broj”, koi treba da se ispolnat za velat ottamu. nivno dobivawe pretstavu- Od Promes velat deka vo vaat vistinski finansiski celost gi ispolnuvaat kritetovar za kompaniite. riumite, no, sepak, nitu pri Od fabrikata za pre- voveduvaweto na HASAP ne rabotka na meso Pilko im bil presuden izvozniot velat deka kriteriumite broj. za dobivawe izvozen broj “Ovie kriteriumi gi ispolvo vreme na kriza, koga nivme pred s$ poradi ima namaleno proizvod- doma{niot pazar, no koga stvo i zna~itelno pomala ve}e se ispolneti, vo plan pobaruva~ka, pretstavuvaat ni e da aplicirame za ogromen finansiski tovar. izvozen broj”, objasnuvaat Kolku pari ~ini celata ottamu, potvrduvaj}i deka procedura za izvozen broj finansiskiot tovar na strae te{ko da se ka`e, velat na na firmite e navistina ottamu, zatoa {to zavisi od golem. slu~aj do slu~aj. Osobeno Sepak, problemot ne e samo e skapo za postarite ka- vo kompaniite. Treba da se paciteti, kade {to treba napomene i deka Veterinarda se napravat grade`ni nata uprava na Makedonija, prilagoduvawa i drugi vo delot na prerabotka na zafati vo pogonite za da svinsko i pile{ko meso, se zadovolat kriteriumite s$ u{te ne e registrirana za dobivawe izvozen broj. vo Evropskata unija, no vo Ottamu imaat zabele{ka i dogledno vreme i ovoj probokolu pravilata na igra, lem }e bide vo zavr{na koi spored niv ne se isti za faza, potvrduvaat izvori od ovde{nite i za evropskite Veterinarnata uprava. kompanii. Ottamu velat i deka ne “Kriteriumite koi treba da mo`e unificirano da se se ispolnat ne se ni malku dade odgovor za toa dali lesni. A, so ogled na toa problemot za da se dobie deka 70% od firmite vo ovoj broj e kaj firmite, EU ne gi ispolnuvaat vo vo odnos na toa dali tie

sakaat ili ne sakaat da izvezuvaat vo EU, ili, pak, vo teìnata na kriteriumite. Sepak, potvrduvaat deka toa, sekako, e povrzano so finansiskite tro{oci koi vo vreme na kriza pretstavuvaat vistinska te{kotija za fabrikite. Kriteriumite za dobivawe izvozen broj glavno se podeleni vo tri grupi. Prvo, proizvoditelot treba da ima infrastruktura koja e vo odràna sostojba i kvalitetna oprema koja ne e zastarena. Vo vtorata grupa akcent se stava na higienata, odnosno primenata na HASAP sistemot, i kako tret i najbiten uslov e zdravstvenata sostojba na ìvotnite koi se koristat za proizvodstvo na hrana. Od Veterinarnata uprava velat deka dobivaweto broj e najmal problem. Ako site kriteriumi se ispolneti od strana na edna kompanija, toga{ procesot od prijavuvaweto do dobivaweto izvozen broj trae od dve do tri nedeli. Vo zemjava samo IMB mlekarnica od Bitola i 4 klanici imaat dobieno izvozen broj. ‘Kapital” neoficijalno doznava deka e mo`no vo naredniov period u{te edna klanica da dobie vakov broj. So toa bi se zadovolile potrebite za izvozni broevi na klanicite. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, izvozot vo zemjite na Evropskata unija vo prvite {est meseci od godinava iznesuval 884,9 milioni amerikanski dolari, {to pretstavuva za 33,7% pove}e sporedeno so istiot period lani.

NAVIGATOR

16.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SRBIJA KAKO NAJGOLEMO GRADILI[TE VO EVROPA

NIKOLA TODOROV

VLADIMIR PUTIN

ZORAN ZAEV

BARAK OBAMA

oradi serioznite proe soo~uva so obvinenija kspresno najde vremeno a namali carinata na P pusti vo u~ebnikot Sdeka katastrofalnite Ere{enie na problemot Jrepromaterijalite za po op{testvo ministerot po`ari gi poka`ale ogrom- za deponijata vo op{tina amerikanskite proizmora da povle~e 20 iljadi nite slabosti i neefikasstranici i da napravi nosta na negovata adminisdopolnitelni tro{oci tracija na lokalno nivo

Vasilevo, dodeka Stru- voditeli so {to dade u{te mica ja izgradi regio- eden impuls za amerikannalnata deponija skata ekonomija

TE[KO ODI ISPLATATA NA TURISTI^KITE SUBVENCII

SUBVENCII IMA, STRANSKI TURISTI SE POMALKU Dosega od podneseni 48 barawa, Ministerstvoto za ekonomija isplatilo samo tri barawa. Agenciite i stranskite tur-opreatori se `alat deka obemnata birokratska procedura e seriozna pre~ka, namesto stimulacija VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonskite turisti~ki agencii koi vo sorabotka so stranski tur-operatori nosat stranski turisti vo zemjava, se nezadovolni od na~inot na koj funkcionira subvencioniraweto na stranskiot organiziran turisti~ki promet. “Namesto stimulacija, subvenciite za tur-operatorite koi donesuvaat stranski turisti vo Makedonija, sega pretstavuvaat ko~nica. Ogromnata birokratska procedura za da se zemat subvenciite e ogromna pre~ka, ovaa merka koja na po~etokot ja smetavme za dobra marketing-alatka, da dade pozitivni efekti”, velat od turisti~kata agencija Kompas. Ottamu tvrdat deka poradi kompliciranata i obemna dokumentacija koja se bara od Ministerstvoto za ekonomija, stranskite tur-operatori se otka`uvaat predvreme od subvenciite. Poradi toa, tie za niv ne se stimulacija za da donesat {to pove}e grupi turisti, {to e osnovnata cel na subvenciite koi se delat preku Ministerstvoto za ekonomija. I od ostanatite turisti~ki agencii velat deka se soo~uvaat so ovoj problem, no poradi zna~itelno pomalata sorabotka so

GUBITNIK

GRA\ANITE STRADAAT DODEKA A POLITIÂRITE SE PREPUKUVAAT analot vo seloto Ara~inovo e sredstvoto za mediumski prepukuvawa so koe se sluàt gradona~alnikot naa Ara~inovo, Basri Bajramii i ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe Nexati Jakupi.. Dodeka tie si ja prefrlaat vinata eden na drug, gra|anite gi trpat posledicite. Koga imame pretstavnici na lokalno i nacionalno nivo od razli~ni politi~ki opcii imame elementi za problem i kriza. Ednite }e se buntuvaat drugite }e im gi zaprat parite i taka. No, dali slu~ajot so kanalot vo Ara~inovo e vistinskiot izbor za partiskite prepukuvawa. Kanalot e izgraden pred 40 godini i pominuva pokraj nekolku sela. Izborot, za gubitnik da bide Jakupi, e zaradi toa {to kanalot e dràven, no ne e pomala vinata i na gradona~alnikot na Ara~inovo, Bajrami koj

MILUTIN MILU U TI TIN NM MRKOWI] RKOWI] mitrovgrad do granicata so Bugarija, rekonstrukcija na `elezni~kite prugi itn. Minatata nedela i srpskiot pretsedatel Boris Tadi} be{e vo poseta na gradili{tata vo Isto~na Srbija, i potencira{e deka do 2012 godina celosno }e zavr{i rekonstrukcijata na infrastrukturata vo zemjata. Ministerot Mrkowi}, najavi deka Srbija vo narednite nekolku godini, dodeka da se zavr{at golemite proekti za rekonstrukcija na soobra}ajnicite, }e bide pretvorena vo najgolemo gradili{te vo Evropa.

stranskite tur-operatori, se ograduvaat od poop{irni komentari. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka kompliciranata postapka e napravena so cel da se spre~at mo`ni zloupotrebi. “Od voveduvaweto na ovaa merka od po~etokot na godinata dosega bile podneseni vkupno 48 barawa za subvencionirawe. Dosega se isplateni samo tri barawa. Ostanatite, delumno se odbieni poradi nekompletna dokumentacija, a del s$ u{te se vo procedura”, potvrdi Selvet Baruti, portparol na Ministerstvoto za ekonomija. Spored Programata za subvencionirawe na stranskiot organiziran turisti~ki promet za 2010 godina na Ministerstvoto za ekonomija, tur-operatorite za organiziran avtobuski prevoz mo`at da dobijat 10 evra po patnik od Albanija, Bugarija, Srbija, Kosovo, Grcija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina,

3 FAKTI ZA...

0,6% 2,6% 4,1%

rpskiot minister za transport Milutin Mrkowi}, e re{en da ja obnovi soobra}ajnata infrastruktura vo zemjata. Minatata nedela prii obikolka na gradili{tataa vo Zapadna Srbija, Mrkowi} najavi deka od prvi oktomvri }e zapo~ne rekonstrukcijata na prugata Belgrad-Bar, i deka za ovie grade`ni raboti }e bidat potro{eni 350 milioni evra. Toj najavi deka srpski kompanii se zainteresirani za kupuvawe na pristani{teto vo Bar, no deka zasega za ova pristani{te nema da se tro{at dr`avni pari. Srpskata vlada za prioritet si postavi celosna rekonstrukcija na patnite koridori i se fati za rabota. Vo tek e rekonstrukcijata na pove}e delnici, kako onaa na delnicata od Vrawe do makedonskata granica, potoa od Ni{ preku Di-

E ZGOLEMEN BROJOT NA TURISTI VO JUNI, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD MINATATA GODINA. E NAMALEN BROJOT NA STRANSKI TURISTI KOI JA POSETILE DR@AVATA VO JUNI, SPOREDENO SO JUNI 2009 GODINA

E NAMALEN BROJOT NA TURISTI VO PRVITE [EST MESECI OD GODINATA

15 evra za sekoj turist donesen od Turcija, Romanija, Ungarija, Slovenija i Hrvatska. Za turistite koi doa|aat od podale~nite destinacii, }e se ispla}aat po 20 evra. Za avionskiot prevoz, subvencijata po patnik od evropskite zemji iznesuva 25 evra, dodeka za turisti od interkontinentalnite zemji }e se dobiva po 45 evra. Vo `elezni~kiot prevoz, subvencijata po patnik iznesuva 15 evra. Glaven preduslov za dobivawe subvencii e prestoj na grupa od najmalku 10 turisti vo zemjava, so minimum tri no} evawa so pojadok, vo registrirani smestuva~ki kapaciteti. Pokraj toa, eden od uslovite e i soodvetno organiziran grupen avtobuski, avionski ili `elezni~ki prevoz. Za vakvoto subvencionirawe se predvideni 24 milioni denari (390 iljadi evra) od buxetot na Ministerstvoto za ekonomija.

390.000

evra e buxetot za subvencionirawe stranski turisti~ki grupi

Celta e da se pottiknat turisti~kite organizacii na nosewe stranski turisti i postignuvawe konkurenten turisti~ki paket aran`man na stranskite pazari. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na stranskite turisti vo juni godinava, e namalen za 2,6%, sporedeno so istiot mesec lani, a brojot na no}evawata e namalen za 7,4%. Vo prvoto {estmese~je godinava zabele`ano e namaluvawe kaj brojot na stranskite turisti za 4,3%, sporedno so istiot period lani.

PROCENKI...

NEXATI JAKUPI pak ne prezema ni{to za za{tita na gra|anite na seloto. Bajrami go obvinuva ministerot deka go zako~il proektot za ~istewe na kanalot, {to ~ini 600.000 evra, dodeka Jakupi go obvinuva gradona~alnikot zatoa {to ne izvr{il privremeno ~istewe na kanalot i ne izdvoil pari za toa. I dodeka Jakupi najavuva deka celosno re{enie na problemot so kanalot vo Ara~inovo }e ima koga }e se re{i otpadnata kanalizacija vo naselbata ^ento, `itelite na Ara~inovo dotoga{ }e ja trpat reata na odvodniot kanal vo seloto.

MISLA NA DENOT

VLADIMIR GLIGOROV Vienski institut za me|unarodni ekonomski odnosi

NEOKLASI^EN MODEL NA RAST eoklasi~niot model na rast i ponatamu e odr`liv vo sredna Evropa, no i vo jugoisto~na Evropa, i zatoa zemjite kako Hrvatska mora da go promenat modelot na rast. Zemjite so zna~aen nadvore{en deficit, mal izvoz i nizok udel na industrisko proizvodstvo se soo~uvaat so rizik na prodol`ena ekonomska stagnacija. Dopolnitelna ote`nuva~ka okolnost se rigidnata politika, fiksniot kurs, nefleksibilnata cena na trudot i visokiot javen dolg. Toj opis vo golema mera odgovara na zemjite od jugoisto~na Evropa, nezavisno dali se ~lenki na EU ili ne.

MENAXMENTOT NE E NI[TO DRUGO, TUKU MOTIVIRAWE NA OSTANATITE

LI IAKOKA

LEGENDAREN PORANE[EN MENAXER NA KRAJSLER, POZNAT PO TOA [TO JA PRERODI KOMPANIJATA NA PO^ETOKOT OD 1980-TE GODINI

4 16.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POPRAVKA VO LONDON

...LAVINITE NE PRESTANUVAAT

...VO PODZEMJETO

Opasnost po u{ite

Nad iljada `rtvi

Niz Moskva so metro

avinite vo severo-zapadna Kina ubija nad iljada lu|e i sru{ija stotici zgradi.

a popravka na sedum metri {irokiot londonski ~asL Znaoru`eni ovnik se potrebni posebni podgotovki. Mehani~arite se so ~epovi za u{i.

~adot, moskovjani patuvaat so metro. Do`dot go osve`i gradot, no opasnosta ostanuva. Poradi

DVA, TRI ZBORA “Makedonija }e u~estvuva so dva er-traktoravioni so kompletni ekipaì i 20 lica obu~eni za spravuvawe so ognenite stihii vo gaseweto na poàrite vo Ruskata Federacija. Dobro e na{ata dràva da u~estvuva vo edna vakva me|unarodna humanitarna akcija, so koja, osven pomo{ta {to }e ja pruìme, na{ite edinici }e se steknat so pogolemo iskustvo i }e bidat pooperativni” [ABAN SALIU direktorot na Direkcijata za za{tita i spasuvawe

“Najavata za voveduvawe novi danoci za bankite e lo{ poteg. Bankite }e go prenesat pogolemiot danok na korisnicite, i toa }e dovede do povtorno poskapuvawe na kapitalot”

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

DAMIR KU[TRAK pretsedatel na Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i

“Bosna i Hercegovina e daleku od izleguvawe od ekonomskata kriza iako vo posledno vreme se bele`i postojano industrisko proizvodstvo. Krizata ne e zavr{ena i nejzinite efekti i ponatamu se prisutni. Nemame nekoe podobruvawe” KEMAL KOZARI] guverner na Centralnata banka na BiH

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

NOVIOT IPAD DOA\A SO KAMERA?

udej}i po novite glasini koi se pojavija na Internet, novata verzija na iPad na Apple bi trebalo da ima i vgradena kamera. Ova svoevidno e voobi~aena praktika na kompanijata, koja sekoga{ se obiduva povtorno da privle~e masoven interes preku nadgrade-nite verzii na uredite. Ovaa informacija ja dale insajderski izvori od

kompanijata, koi priloìle i dokument so koj Apple bara inèner koj, me|u drugoto, bi go testiral audio i videosnimaweto na uredot. Vgraduvaweto kamera vo iPad golem broj korisnici o~ekuvaa da se slu~i u{te na samiot po~etok, me|utoa, vo interes na profitot, najverojatno, takvata ideja be{e odloèna za nekoja nova serija.

POLITIKA

16.08.2010

SDSM I VMRO-DPMNE SO ME\USEBNI OBVINUVAWA ZA POLITIZACIJA NA BEZBEDNOSNITE SLU@BI asilni~ko odnesuvawe na pripadnici na MVR, se neposredniot povod za v~era{nata pres-konferencija na SDSM posvetena na problemot so politizacijata i partizacijata na bezbednosnite slu`bi. Potsetuvaj}i na site primeri kade {to vlasta se somni~i za zloupotreba na policijata, SDSM predlaga re{enie: "Na Makedonija & treba policiska struktura koja }e se rakovodi od Ustavot i zakonite, a ne od tesnopartiskite interesi", stoi vo

soop{tenieto od SDSM, potpi{ano od Viktor Dimovski, porane{en direktor na Agencijata za razuznavawe. Dimovski potseti deka vo Re{enijata za Makedonija, SDSM se zalaga za celosna depolitizacija i departizacija na slu`bite, a so paketot- merki od Biha}ka se predviduva i reforma na sistemot na tajnite slu`bi so cel otstranuvawe na nedozvolenoto prislu{kuvawe, kako i voveduvawe na institucijata policiski ambudsman za jaknewe

VO OHRID PO^NUVA OBUKATA ZA MLADI LIDERI

na civilnata kontrola vrz bezbednosnite slu`bi. Vo odgovorot {to dojde od centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE se potsetuva na slu~aite so ubistvoto na Dime Po{tarot, tepaweto vo Hard Rok, karakteristi~ni za vladeeweto na SDSM. Potrparolot na DPMNE, Alekdandar Bi~ikliski, go pra{a Viktor Dimovski "kade bil toga{ da gi komentira nerazjasnetite i kriminalni slu~uvawa, kako misterioznoto is~eznuvawe 28 kilogrami kokain od MVR".

retsedatelot \or|e Ivanov, denes, vo Ohrid, }e go ozna~i po~etokot na Obukata za mladi lideri, proekt vo organizacija na Kabinetot na Pretsedatelot. Pokraj Ivanov, koj e pokrovitel na obukata, na sve~enoto otvorawe }e se obrati i ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker. Predavawata na ugledni profesori i profesionalci od pove}e dr`avi }e gi sledat ~etiriesetina

u~esnici na obukata, koja e zamislena kako intenziven trening za liderstvo. Celta na {kolata e stimulacija na pozitivnite vrednosti kaj mladite lideri â&#x20AC;&#x201C; idni predvodnici na dr`avata vo politikata, ekonomijata, kulturata. Obukata e dostapna za mladi lu|e od Makedonija ili od makedonskata dijaspora, so zavr{eno visoko obrazovanie so prosek pogolem od 8,5.

OHRIDSKIOT DOGOVOR â&#x20AC;&#x201C; PRODUKT ZA IZVOZ

IVANOV: RAMKOVNIOT E USPE[EN PRIMER [TO ]E SE SLEDI I VO SVETOT

Dogovorot potpi{an vo Ohrid pred 9 godini ne samo {to go prekina voeniot konflikt, tuku i celosno ja stabilizira{e

Makedonija, politi~ki. Ovoj fakt, no i poddr{kata {to Ramkovniot ja u`iva kaj Me|unarodnata zaednica, go prepora~uvaat istiot kako re{enie za me|uetni~kite konflikti {to niz svetot gi nosi globalizacijata MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

~esnicite na debatata "Ohridskiot ramkoven dogovor - sega i vo idnina", koja se odrà vo sklop na odbeleùvaweto na devetgodi{ninata od potpi{uvaweto na mirovniot dokument, se obidoa da go vidat Dogovorot od objektivna, nau~na distanca, nadvor od kontekstot vo koj go smestuvaat politi~arite koi go koristat kako sredstvo za postignuvawe drugi celi, ~estopati sprotivni na osnovnite premisi na dogovorot od Ohrid. Pretsedatelot \or|e Ivanov, nastapi vo svojstvo na visok dràven funkcioner, no niz negovoto izlagawe jasno prozvu~i i akademskiot diskurs. Toj go sporedi Ohridskiot dogovor so konceptite za postignuvawe mir i stabilnost vo regionot (Bosna, Kosovo, Kipar), za da utvrdi deka Ramkovniot pretstavuva redok primer za uspe{na reintegracija na edno op{testvo posle prekin na neprijatelstvata me|u dva zavojuvani narodi, konstitutivni elementi na zaednicata. "Site op{testva vo svetot, pora-

di globalnite procesi, stanuvaat multietni~ki, multilingvalni i multikonfesio-nalni, i zatoa se soo~uvaat so problemot so koj Makedonija se sretna pred 9 godini. Ocenkata za uspe{nosta na Ohridskiot ramkoven dogovor kaj Me|unarodnata zaednica e nepodeleno pozitivna, i tokmu zatoa ovoj koncept mo`e da se nametne kako standard pri re{avaweto na sli~ni konfliktni situacii vo svetot. Treba da se gordeeme {to integracijata vo na{eto op{testvo ja gradime vrz platformata na Ohridskiot dogovor, koj pretstavuva redok primer za efikasno nadminuvawe na voeno-konfliktna situacija, {to ne im uspealo na mnogu drugi dr`avi", izjavi Ivanov. Formulata za uspeh na Ohridskiot dogovor spored makedonskiot predsedatel e integracija bez asimilacija, a za menaxirawe na vaka delikatnata strategija za me|uetni~ko integrirawe, idnite makedonski politi~ari }e mora da imaat diplomatski kvaliteti, smeta Ivanov. "Idnite makedonski politi~ari }e treba da bidat diplomati. Tehnikite na nadvore{nata politika, }e treba da gi koristat za menaxirawe na vnatre{nite situacii",

re~e Ivanov. Toj ja podvle~e va`nosta na celosnata implementacija na Ramkovniot dogovor, odnosno ostvaruvaweto na site prava na zaednicite, kako uslov za da ispliva na povr{inata zaedni~kiot interes na razli~nite etnikumi, koj }e bide oskata na op{testvena integracija. Profesorot Zoran Ilievski, zboruva{e za nau~no merlivite vrednosti na Ohridskiot dogovor, nezavisni od politi~kiot kontekst {to nu`no se nametnuva koga se raboti za dogovor potpi{an so politi~ka volja iznudena pod pritisok na konflikt. "Ramkovniot dogovor ne regu-

lira s$ {to e dobro, za{to toj ostava eden del (od nemu imanentnata materija) na doverbata me|u etnikumite (makedonskiot i albanskiot), koja vo Makedonija ima pove}evekovna tradicija. Zatoa, osven normiraniot (napi{aniot) del od Dogovorot, mnogu e va`na i negovata simbolika i porakata koja so nego se ispra}a", istakna Ilievski. Toj smeta deka vo duhot na Ohridskiot ramkoven dogovor bi bilo predizbornoto koalicirawe na makedonski i albanski politi~ki subjekti pod zaedni~ka politi~ka platforma, {to bi deluvalo, smeta toj, stimulativno vrz integrativniot

proces vo Makedonija. "Predizbornite makedonskoalbanski koalicii bi pretstavuvale dobar politi~ki model za pottiknuvawe na centripetalnite sili za me|uetni~ka homogenizacija na op{testvoto. Vo Makedonija treba da se suzbijat centrifugalnite sili, koi gi oddale~uvaat etnosite od jadroto na op{testvoto. So etni~ki me{anite predizborni koalicii sekako bi se izbegnala nacionalisti~kata retorika na izbori, koja ne vodi nikade, no, za `al, na takov na~in odredeni partii s$ u{te osvojuvaat politi~ki poeni". Profesorot Imer Ismaili, vo ~ija nau~na rabota

Ramkovniot dogovor ima sredi{no mesto, izrazi somne` vo voljata i sposobnosta na politi~kite partii, makedonski ili albanski, da go sogledaat vistinskoto zna~ewe na Dogovorot. Spored nego, kaj Makedoncite s$ u{te dominantna uloga vo doìvuvaweto na Dogovorot ima nacionalnosta, a aspektot na Albanskite politi~ari go determinira faktot dali se na vlast ili vo opozicija. "Kaj makedonskite politi~ari, bez razlika dali pripa|aat na levicata ili na desnicata, ima ednonacionalno gledawe na Ramkovniot dogovor. A kaj politi~arite Albanci, ima razlika vo na~inot na koj gledaat na Dogovorot, no samo vo zavisnost od toa dali gledaat na nego od pozicija na vlast ili na opozicija", izjavi Ismaili. Toj smeta deka e krajno vreme da se sfati deka Ramkovniot e zadolìtelna potreba na Makedonija, a ne na Albancite ili Makedoncite, koja proizleguva od makedonskata realnost koja e multietni~ka. Zatoa, smeta Ismaili, pogre{no e doìvuvaweto na Dogovorot niz prizmata: Albancite postojano ne{to baraat, a Makedoncite ne{to im davaat.

6 16.08.2010

INTERVJU

DANIELA PU[ARA

DIREKTOR ZA PR I MARKETING VO MAT ERVEJS

]E JA POVRZEME MAKEDONIJA SO GOLEM BROJ EVROPSKI METROPOLI “Od osmi septemvri, agencijata Kontiki }e startuva so specijalno podgotvenite {estdnevni aran`mani za makedonskite gra|ani. Aran`manite so avionski prevoz i smestuvawe za Rim i Praga }e ~inat okolu 350 evra, dodeka za Barselona {estdneven aran`man }e ~ini 550 evra. Od oktomvri isto taka }e zapo~neme i so aran`mani i za Maroko. Od 15 septemvri, pak, MAT Ervejs }e po~ne da leta od Skopje kon Cirih, Berlin i Rim”, najavuva direktorkata za marketing i odnosi so javnost vo noviot ~arter-prevoznik od Makedonija, MAT Ervejs GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ompanijata MAT Ervejs neodamna dobi dozvola da leta kako ~arter-kompanija od Makedonija. Direktorkata za odnosi so javnost i marketing vo kompanijata, Daniela Pu{ara, za “Kapital” veli deka preku MAT Ervejs i turisti~kata agencija Kontiki koi {to imaat isti sopstvenici, na makedonskite gra|ani }e im ponudat kvalitetna usluga i niski ceni. Pu{ara ne ja isklu~uva mo`nosta MAT Ervejs da prerasne vo redoven avioprevoznik. Momentalno kompanijata od Skopje ima ~arter-letovi kon Rim, Berlin i Cirih. Zo{to se odlu~ivte da barate dozvola za ~arter-kompanija, a ne za redoven avioprevoznik? Ima samo edna edinstvena pri~ina za takvata odluka. Nie vo Makedonija pred s$ vlegovme kako tur – operator i bidej}i del od prikaznata na edna turisti~ka agencija e prevozot na patnici so avion, se odlu~ivme da napravime svoja aviokompanija koja preku ~arter-linii }e gi prevezuva na{ite patnici.

Nemame golem interes za redovniot soobra}aj vo ovoj moment, poradi na{ata turisti~ka dejnost, me|utoa ne e isklu~eno za edna godina, otkako ovaa prikazna uspe{no }e ja razvieme, da staneme i redoven prevoznik. Na ovoj pazar ima golem interes za odredeni destinacii kako Italija, [vajcarija i Germanija, kade {to ima najgolem broj iselenici, a vo idnina planirame da gi povrzeme i Skopje i Belgrad bidej} i za ovaa linija ima navistina golem interes, no vo momentov ima malku linii. No, redovnite prevoznici se sfa}aat poseriozno od strana na patnicite bidej}i imaat obvrska da letaat redovno i dokolku nemaat dovolen broj patnici, za razlika od ~arter-kompaniite koi {to ja nemaat taa obvrska. Takov e i zakonot. Dokolku imate redovna linija, vie bez razlika dali imate eden ili sto patnici morate da letate, a dokolku imate ~arter, letot moète da go otkaète. No, toa vo istorijata na Kontiki se nema slu~eno nikoga{, eden let da bide otkaàn. Se slu~ilo da go pomestime denot na letawe, no toa im se slu~ilo i na redovnite prevoznici. Na JAT vo Srbija

im se rasipuva nekoj avion na sekoi dva dena. Smetam deka i so ~arter-kompanija mo`e da se dobie doverbata od klientite, so dobra usluga i dobra cenovna politika. Nas ni e potrebna samo edna dobra sezona i celosno }e bide promeneto razmisluvaweto kaj Makedoncite. Se nadevame deka }e go razbieme kultot na avionskoto patuvawe vo Makedonija, koga gra|anite otkako }e kupat aviobilet se pra{uvaat dali }e letaat ili ne, no za toa e potrebno vreme. Ka`ete mi kakva e povrzanosta me|u porane{niot nacionalen avioprevoznik MAT i va{ata kompanija MAT Ervejs? Prethodnata kompanija se vika{e Makedonski Avio Transport, a na{ata kompanija se vika MAT Ervejs. Bukvata M vo imeto na na{ata kompanija pove}e ja ozna~uva sopstvenosta na kompanijata od strana na srpskata kompanija Metropoliten investment grup, otkolku nekakva povrzanost so MAT Erlajns. So propadnatata makedonska aviokompanija ne sme povrzani, nitu vo odnos na sopstvenosta, nitu vo odnos na upravuvaweto, nitu imame kakva bilo povrzanost so taa kompanija. To~no e deka gi koristime

istite prostorii, koi go koriste{e da soobra}ame od Skopje. Na dolg MAT Erlajns, a prezedovme i del rok, planirame Makedonija da ja od personalot, {to e normalno povrzeme so golem del od evropskite bidej}i do skoro MAT Erlajns metropoli, {to e pazarno isplatlibe{e edinstvena aviokompanija vo vo posle viznata liberalizacija. Makedonija, a vo aviosoobra}a- Od osmi septemvri, pak, agencijot ednostavno prostoriite mora jata Kontiki ima podgotveno specijalni {estda bidat spednevni arancifi~no op`mani za maremeni, mora I so ~arter-komkedonskite da imate oppanija moè da se gra|ani. Aranerativen cendobie doverbata od `manite za tar, da imate Rim i Praga bezbednosna klientite, so dobra so avionsoba i {kolusluga i dobra cenovna ski prevoz i ski centar. politika smestuvawe } Ovie prostoe ~inat okorii bea idelu 350 evra, alani, bidej}i gi imaa site tie uslovi, bidej}i dodeka za Barselona {estdneven dokolku zapo~nevme s$ da pravime aran`man }e ~ini 550 evra. Od od po~etok, }e ne ~ine{e mnogu oktomvri isto taka }e zapo~neme i so aran`mani i za Maroko. Vo poskapo. odnos na cenite, nie planirame A, zo{to pokraj prostoriite go pazarot da go osvoime na podolg iskoristivte i brendot na MAT rok. Da sme sami na ovoj pazar, Erlajns? Smetavme deka, MAT Erlajns e brend nie znaeme kako }e gi formirame koj {to be{e prepoznatliv na ist cenite, gi pokrivame tro{ocite, na~in kako {to JAT e prepoznatliv na toa se dodava i zadovoluva~ka vo Srbija. Nie vo eden moment zarabotka i toa e toa. No, sepak duri razmisluvavme celosno da go toa e neodr`livo na dolg rok. Ako promenime imeto, kako {to go re- vie rabotite so visoka zarabotka brendiravme logoto, koe {to nema ni- }e gi izbrkate patnicite. Lu|eto kakva sli~nost so porane{nata vo Makedonija mnogu lesno moàt aviokompanija i gi sodrì boite da najdat alternativen aerodrom, na Kontiki. Smetavme deka so ko- se vozat so avtomobili, avtobusi risteweto na toa ime }e osvoime do aerodromite vo sosednite zemji. del od pazarot, dokolku go imame Nie toa ne go sakame, nie sakame predznakot MAT i toa }e ni bide da gi vratime kon najbrziot na~in prednost. Smetam deka edna dobra na prevezuvawe – avionite, a toa i uspe{na sezona koja o~ekuvame najlesno moète da go napravite da ni se slu~i, celosno }e ja preku cenite. Zna~i {to pove}e definira razlikata pome|u stariot letame i imame {to pogolem broj na avioni, tolku pove}e }e bideme i noviot MAT. poevtini. Kako ja ocenuvate sostojbata vo Dali imate nekoi planovi za aviaviosoobra}ajot vo zemjava i kako onski linii od i kon aerodromot se odlu~ivte da investirate vo vo Ohrid? Makedonija? Makedonskiot Makedonskio pazar, spored site Vo sabotata nie ve}e go obavivme analizi nam ni e atraktiven, bidej} prviot let od Belgrad kon Ohrid. i smetame deka de tuka ima mesto za Interesot za ovoj sedumdneven konkurencija. konkurencija Vo momentov postoi aran`man vo Srbija be{e golem i samo edna av aviokompanija, koja {to vo Ohrid sletavme so poln avion. ne e nacionalna, tuku ima status Faktot {to Ohrid ve}e nekolku nacion na redoven prevoznik. Vo zemjava godini e edna od najinteresnite p ima golem prostor za investirawe, turisti~ki destinacii za Srbite za pr bidej}i vo odredeni godini vie im- nas otvora mo`nost vakvite linii od ate zabeleàno zabeleà i milion patnici, vo tekot na narednite sezoni da a momentalno momentaln brojot na patnici gi za~estime. se dviì okolu 600 iljadi. Iako Dali Metropoliten investment ok milionskiot broj na patnici be{e grup planira i drugi investicii zabeleàn za vreme na Kosovskata vo Makedonija so ogled na toa kriza, zna~ajno zna~aj e i toa {to posle deka va{ata kompanija vo Srbija e viznata liberalizacija brojot na prisutna vo pove}e dejnosti? libe potencijalni potencijaln patnici moè da Direktorot na Metropoliten investbide u{te pogolem. Na ovoj pazar ment grup, Darko Milaki} ima i b drugi planovo najgolema vi za invemera letaat So propadnatata stirawe vo stranski komMakedonija. panii kako makedonska avPokraj so turAdria Ervejs, iokompanija ne sme izam na{ata JAT, Austrian povrzani, nitu vo odnos kompanija se Ervejs. Smetam zanimava i deka dokolku na sopstvenosta, nitu vo so investiimate dobra odnos na upravuvaweto, rawe vo nedpozadina so nitu imame kakva bilo vi`nosti, a turisti kako se zanimava{to e Konpovrzanost so taa me i so iztiki, moète kompanija gradba na inda se nosite frastruktura. ramo do ramo Celata na{a so tie kompanii, a bidej}i stanuva zbor grupacija vo momentov vrabotuva z a d o m a { n a k o m p a n i j a , b e z pove}e od 1.500 lu|e. Bez raznikakva pomo{ od dràvata, }e lika na problemite so dozvolata, bideme poevtini, bidej}i tuka Makedonija dosega se pokaà kako }e ni bide bazata, konkurencijata odli~en pazar so golemi potencie seriozna, no mislam deka faktot jali. So sigurnost del od svoite {to sme kompanija koja ima dobar sredstva planirame da gi naso~ime izvor na kapital, vo golema mera }e kon Makedonija, koi ne se od avni pomogne vo pozicioniraweto. iobiznisot. Zainteresirani sme za pazarot so nedvi`nosti koj ima Makedonija sporedeno so drugite golem potencijal vo Makedonija. zemji od regionov pla}a najskapi Eve na primer vo Skopje nema nitu avionski karti. Na{ite aeroeden golem {oping– centar kako vo dromi re~isi i da ne se povrzani drugite metropoli. Imame interes so glavnite evropski metropoli. i za izgradba na pati{tata vo Dali za edna kompanija e isplatzemjava kade {to gledame golem livo da vovede golem broj letovi potencijal bidej}i Vladata najavuva kon evropskite destinacii, so investicii vo toj del. Makedonija e ogled na maliot broj na patnici na{iot prv izlet, odnosno prviot koi poletuvaat od Makedonija? Nie definitivno }e rabotime na stranski pazar koj {to go osvojutoa, da vospostavime {to e mo`no vame, a dosega bevme prisutni samo pogolem broj na linii i gra|anite na srpskiot pazar. Na takov ~ekor na Makedonija da ne letaat po se odlu~ivme poradi sli~nosta najrazli~ni destinacii menuvaj}i na dvata pazari i smetame deka golem broj avioni za da stignat do tuka mnogu polesno moème da posakuvanata cel. Ve}e preku Bel- go iskoristime znaeweto steknato grad nie imame redovni linii kon doma. Pokraj Makedonija vo idnina Cirih, Berlin i Rim, a od 15 sep- planirame da vlezeme i vo Bosna temvri na istite linii }e zapo~neme i Hrvatska.

KOMPANII PAZARI I FINANSII VTORIOT KVARTAL NEPOVOLEN ZA TRGOVCITE NA MALO onepovolna ekonomska sostojba vo trgovijata na malo vo vtoriot kvartal od godinata e procenkata na rakovoditelite na kompaniite vo ovoj sektor. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, rakovoditelite na delovnite subjekti ocenile deka ekonomskata sostojba na nivnite delovni subjekti od oblasta na trgovijata na malo, vo vtoriot kvartal od 2010 godina, e malku ponepovolna vo odnos na vtoriot kvartal od

2009 godina, a mnogu popovolna vo odnos na prviot kvartal od 2010 godina. Vo odnos na prviot kvartal od godinata, ocenkata na menaxerite e isto taka popovolna. Rakovoditelite na delovnite subjekti ocenile deka ko-li~inata na zalihite, vo tekot na vtoriot kvartal od 2010 godina, e namalena vo odnos na prviot kvartal od 2010 godina. Nivnite ocenki za o~ekuvanite pora~ki kako i za brojot na vrabotenite se ponepovolni vo odnos na

prethodniot kvartal. Ocenkata za o~ekuvawata za proda`nite ceni vo narednite 3 meseci e malku popesimisti~ka vo vtoriot kvartal od 2010, vo sporedba so prethodniot kvartal. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na ekonomskata sostojba na delovnite subjekti vo tekot na vtoriot kvartal od 2010 godina imale slabata pobaruva~ka na kupuva~ite so 36,8%, zgolemenite finansiski tro{oci (kamati) so 12,7% i zgolemenata ponuda na pazarot so 11,6%.

16.08.2010

KSO BARA DA SE STAVI VO MIRUVAWE ZAKONOT ZA KU]EN SOVET akonot za ku}en sovet da se povle~e i da se stavi vo miruvawe od edna godina i da se napravat izmeni, reagiraat od Konfederacijata na sindikalni organizacii (KSO). “Apelirame do premierot i ministerot za transport i vrski da go stavat vo miruvawe zakonot, da se napravat javni tribini i da se dogovorime koi se nedostatocite. Zakonot e dobar

no da se implementira vo nekoja evropska zemja kade {to gra|anite imaat standard vo vakvi uslovi na zagrozena ekonomska situacija ne se potrebni dopolnitelni tro{oci za gra|anite” izjavi Marijan Ristevski, pretsedatel na KSO. Spored nego, zakonot gi naru{uva me|u~ove~kite odnosi bidej}i se sozdava kavga me|u stanarite i deka na ovoj na~in se otvoraat

dopolnitelni tro{oci koi nema da iznesuvaat 300 denari, tuku nekolku pati pove}e. “Za prv pat gra|anite mu rekoa ne na ovoj zakon. Ovaa reakcija e za pozdravuvawe. Vladata treba da se zamisli i da go povle~e, da se preraboti i s$ ona {to e pozitivno }e se prifati, no toa {to sozdava revolt kaj gra|anite treba da se izmeni”, veli Ristevski.

VO O^EKUVAWE NA VTORIOT IPARD-OGLAS

ZEMJODELCITE SLABO ZAINTERESIRANI ZA EVROPSKITE PARI Ministerstvoto za zemjodelstvo intenzivno raboti na olesnuvawe na procedurite za aplicirawe i o~ekuvaa pogolem interes na vtoriot oglas za evropskite fondovi nameneti za razvoj na zemjodelstvoto ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

tkako poradi administrativni pre~ki, dve tretini od aplikaciite za IPARD-programata bea odbieni, Ministerstvoto za zemjodelstvo intenzivno go podgotvuva vtoriot oglas koj }e se objavi kon krajot na septemvri. Sega intenzivno se raboti na otstranuvawe na pre~kite koi se javija vo prviot oglas, pred s$ vo delot na polesno obezbeduvawe na grade`nite dozvoli. Ministerstvoto e optimist deka na vtoriot oglas }e se javat pove}e zainteresirani aplikanti i }e se javat i onie koi vo prviot oglas odlu~ija da ne apliciraat bidej}i ne veruvaa deka programata }e bide uspe{na. Anketata na “Kapital” me|u potencijalnite korisnici na evropskite zemjodelski fondovi poka`a poinakvo raspolo`enie. “Aplikantite od prviot oglas koi sklu~ija dogovori, ve}e po~naa da investiraat {to e dobar znak i drugite {to ne probaa, da se obidat. Od druga strana, onie aplikacii {to bea odbieni vo prviot oglas poradi nekoi mali pre~ki o~ekuvame deka povtorno }e se javat so {to } e ima zna~itelno pogolem broj na aplikacii” velat od Ministerstvoto. Del od onie koi bea odbieni na prviot oglas, ne planiraat povtorno da apliciraat. Interesot kaj individualnite zemjodelci za IPARD, kako i prviot pat, i sega e mnogu mal. Od Federacijata na farmeri na Makedonija velat deka nema interes kaj individualnite zemjodelci za koristewe na sredstvata od IPARD- programata, bidej}i dosega nikoj

ne pobaral informacii ili pomo{ od Federacijata. “Vo prviot oglas ne aplicira{e nitu eden individualen zemjodelec. Dosega, nikoj nema pobarano informacii ili pomo{ za izgotvuvawe na dokumentacijata potrebna za za aplicirawe”, velat od Federacijata na farmeri. Anketata koja ja napravi FFRM na po~etokot na godinata, dodeka trae{e prviot oglas, ja detektira{e slabata to~ka, kratkite rokovi za sobirawe na potrebnata dokumentacija koja treba da ja dobijat od lokalnata samouprava, i zatoa re{avaat da ne apliciraat. Spored nivnite zabele{ki, preoptovarenosta so administrativni raboti ja pravi ovaa programa neatraktivna i nedostapna za sitnite zemjodelci. Del od kompaniite koi apliciraa i koi bea odbieni velat deka poradi lo{oto iskustvo ne planiraat povtorno da apliciraat, dodeka pak onie koi sklu~ija dogovori velat deka se zadovolni od toa kako se odvivala procedurata. Sopstvenikot na konzervnata industrija Vori od Gevgelija, \or|i Pro{ev veli deka bil odbien bez pri~ina i poradi lo{oto iskustvo so instituciite ne planiraa da aplicira vo vtoriot oglas. “Vo prviot oglas aplicirav, no me odbija bez pri~ina. Objasnuvaweto be{e deka imam nepotpolna dokumentacija. Potrebni bea dopolnitelni potvrdi od instituciite koi ne bev vo mo`nost da gi dobijam, poradi slo`enite proceduri. Ne e vo red toa {to mnogu kompanii koi aplicirale, bea odbieni. Ne se vo zaguba samo tie, tuku i dr`avata , bidej}i ostanuvaat neiskoristeni pari od Evropskata unija nameneti za stopanstvoto. Ne planiram da

dogovori se sklu~eni od prviot IPARD-oglas

milioni evra “te`i” vtoriot IPARD-oglas

60,7 milioni evra se predvideni za Makedonija od IPARD za 2007-2013

apliciram na vtoriot oglas, bidej}i smetam deka toa }e bide samo zaludno izgubeno vreme, tro{oci i resursi”, objasnuva Pro{ev. Ima i pozitivni iskustva. Viktor Petkov, sopstvenik na konzervnata fabrika Vipro od Gevgelija veli deka ima pozitivno iskustvo pri apliciraweto za sredstvata od IPARD- programata, zaradi toa {to se rabotelo za mala suma pari i kade {to ne e potrebna sloèna dokumentacija. “Vo prviot oglas aplicirav za pomala investicija i na{ata aplikacija be{e odobrena. Nemavme nikakov problem so dokumentacijata”, objasnuva Petkov. Ograni~uva~ki faktor za nego so ovie fondovi e faktot {to dodeka ne se refundiraat sredstvata od prviot sklu~en dogovor, kompanijata ne moè da aplicira povtorno. “Sakav da apliciram i vo vtoriot oglas za pogolema investicija, no spored pravilata za koristewe na sredstvata od IPARD edna kompanija ne moè da

aplicira povtorno s$ dodeka ne gi refundirala parite, odnosno ne go realizira proektot za koj dobil pari, od prvi~no odobrenata aplikacija”, veli Petkov. Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto minatata nedela najavi deka idniot mesec }e go objavi

vtoriot IPARD-oglas za novi 40 milioni evra. Na prviot oglas koj be{e objaven vo dekemvri minatata godina bea ponudeni 24,3 milioni evra i bea podneseni 133 aplikacii, od koi 58 bea za investicii vo zemjodelski stopanstva, 41 za investicii za prerabotka, marketing za zemjodelski

i ribni proizvodi, 34 za proekti za ruralen razvoj. Po razgledanite aplikacii, Agencijata sklu~i dogovori so 27 aplikanti ~ii proekti bea odobreni. Odbienite aplikacii bea glavno poradi nekvalitetno dostaveni proekti i nekompletni barawa na aplikantite.

@ITO LUKS SO 4,3% POGOLEMI PRIHODI OD PRODA@BA VO PRVOTO POLUGODIE

^ITAWE NA FINANSISKI IZVE[TAI- GLAVNA TEMA NA VTORATA BANKARSKA [KOLA NA PROKREDIT BANKA

ajgolemiot proizvoditel na leb vo dr`avata @ito Luks, prvite {est meseci gi zavr{i so rast na prihodite od proda`ba i so zgolemena bruto-dobivka. Kompanijata ostvarila 32,9 milioni denari vkupni prihodi od proda`ba {to e za 4,31% pove}e sporedeno so istiot period od minatata godina. Vo isto vreme brutodobivkata na kompanijata e zgolemena za 13,5% i za {est

oja e ulogata na finansiskite izve{tai, kako pravilno da se tolkuvaat bilansite na bankite, {to poka`uvaat bele{kite kon finansiskite izve{tai i koi se naj~esto koristenite parametri, {to e ispravka na vrednost za krediti, a {to se otpi{ani krediti i sl.? Ova se del od temite koi bea pokrieni na vtorata po red bankarska {kola za novinari

meseci iznesuva 111 milioni denari. Za prvite {est meseci neto-zagubata se namalila za 19 milioni denari. Vo @ito Luks velat dekapozitivnite rezultati se dol`at na efektot od namalenite proda`ni ceni vo najprodavanite kategorii tradicionalen leb i bra{no. Kaj lebot, zgolemenata proda`ba se objasnuva kako rezultat na otvorawe na novi reoni na

proda`ba nadvor od Skopje, a kaj bra{noto rastot na proda`bata e kako rezultat na vospostavuvawe na stabilna politika na ceni. “Dru{tvoto prodolùva so podobruvawe na rezultatite, osobeno kaj proizvodite so visoka profitna marà, i } e prodolì da investira vo podobruvawe na sopstvenite proizvodi i aktivnosti”, velat od kompanijata.

koja ja organizira{e Prokredit banka. “Prokredit banka e edinstvena banka vo zemjata koja organizira finansiska edukacija za novinarite so osnovna cel prodlabo~uvawe i nadgraduvawe na poznavawata na novinarite kako i da im pru`i na novinarite pogolema ume{nost za podlaboko istra`uvawe, objektivno rasuduvawe i analiti~ki osvrt” se veli vo soop{tenieto od banka-

ta.Prvata bankarska {kola za novinari na Prokredit banka be{e organizirana vo juni minatata godina i na nea bea obraboteni temi kako “Makroekonomskoto opkru`uvawe i ulogata na bankarskiot sektor”, “Mikroekonomski faktori, analiza na bilansot na sostojba i bilansot na uspeh”, “Va`nosta na malite i sredni pretprijatija za ekonomskiot razvoj na Makedonija”, i dr.

8 16.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

OPERACIJATA USPE[NA, PACIENTOT MRTOV arodnata banka ja namali u{te edna{ osnovnata kamatna stapka. Sega nie novinarite povtorno }e se javime vo delovnite banki da gi pra{ame dali ova }e gi natera da davaat pove}e krediti, a tie }e ni kaàt deka toa ne zavisi samo od kamatnata stapka {to NBRM ja dava ako gi stavat parite na ~uvawe kaj nea, tuku od nivoto na zadolìtelna rezerva {to centralnata banka ja propi{uva. Guvernerot Petar Go{ev se izjasni deka vo momentov ne razmisluva za taa opcija, zatoa {to monetarnata vlast odlu~ila deka s$ u{te ne postojat uslovi za toa. Sepak, NBRM o~ekuva ponatamo{en rast na kreditiraweto do krajot na godinava. NBRM se potpira na tradicionalnite instrumenti vo slu~ajot koga treba da ja stimulira doma{nata pobaru va~ka koja ima posilen pad od proektiraniot, a toa e monetarnata politika, kade {to o~igledno s$ u{te ima prostor za olabavuvawe. Potegot na NBRM sekako e za pozdravuvawe, me|utoa, zagriù va edna druga konstatacija vo nejzinite analizi za finansiskata stabilnost na makedonskata ekonomija, a toa e vlo{enata sostojba vo doma{niot korporativen sektor za 2009 godina, a znaci na podobruvawe nema nitu godinava. Vo uslovi koga kaj kompaniite se zgolemuva i brojot na denovi na vrzuvawe na pobaruvawata, i brojot na denovi na vrzuvawe na zalihite, kako i s$ podolgoto ~ekawe za naplata na pobaruvawata, pra{awe e kolku samo merkite na monetarnata politika moè da pridonesat za zaìvuvawe na nivnata aktivnost. Fakt e

deka kompaniite imaat s$ pomalku pari, a s$ pove}e dolgovi, a od druga strana

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

stabilnosta na finansiskiot sistem, ~ij {to nose~ki del e bankarskiot sistem, e oceneta kako zadovolitelna. Bankite i pokraj namalenite profiti i zgolemeniot obem na lo{i plasmani, spored NBRM i ponatamu se zadovolitelno kapitalizirani i solventni. Normalno }e bide taka, koga firmite s$ u{te relativno disciplinirano gi podmiruvaat svoite obvrski, a gra|anite si gi otpla}aat potro{uva~kite krediti so kamati i od po 20% godi{no. No, do koga }e bide taka? Svetskata ekonomija kon koja Makedonija e maksimalno otvorena i zavisi od uvozot na s$ poskapite surovini i hrana, zakrepnuva pobavno odo{to se o~ekuva{e, so {to se prolongira i rokot za zazdravuvawe na makedonskite kompanii {to se nositeli na izvozot. ]e se zatvorime vo krugot na nelikvidnosta, koga nikoj nikomu ve}e }e nema da plati, i toga{ konstatacijata deka finansiskiot sektor ni e stabilen, a kompaniite pred bankrot, }e li~i na onaa krilatica â&#x20AC;&#x153;operacijata uspe{na, a pacientot mrtovâ&#x20AC;?.

NEMA DILEMI ZA MAKEDONIJA, IMA DILEMI ZA POLITI^ARITE Ni se slu~uva da ne uspeeme da se razbereme okolu su{tinskite pra{awa za idninata na Makedonija.

ali site gledame ednakvo na istite raboti i slu~uvawa? Dali site imame izgradeno ist vrednosen i perceptiven model vrz osnova na koj gi nosime zaklu~ocite za relevantnite sostojbi i procesi vo op{testvoto? Dali site sme spremni da izgradime ednakvi zaklu~oci za identi~ni pra{awa? Dali e mo`no da mislime ednakvo i da rasuduvame ednakvo? Sekako ne. Sekako ne e mo`no da ima i da postoi pozitiven odgovor na pogore postavenite pra{awa. Takov odgovor ne e mo`no da se postigne nitu vo najednoumnite op{testva, a kamo li vo edno pluralno op{testvo kako na{eto. Ne postoi op{testvena podloga, no i prirodata na lu|eto e takva {to ne dozvoluva uniformirawe na mislite. Ludost bi bilo da se o~ekuva deka e mo`no da gi kalibrirame na{ite mozoci vo ista nasoka i vo ist pravec. No, za `al, ima i pogolema ludost. Ima i postra{na ludost. Taa e ludosta koja dozvoluva da se zaboravat ovie pra{awa i da se veruva deka nie site sme naso~eni isto da gledame, isto da rasuduvame, isto da postapuvame i isto da naso~uvame. Zaboravaweto na ovie pra{awa ili prostoto nivno otsustvo od realnata komunikacija, vo uslovi kakvi {to vladeat vo makedonskoto op{testvo, zna~i ogromen d e ficit vo su{tinskite demokratski vrednosti na poedinecot kaj kogo nedostigaat pretpostavkite za pluralizam. Lu|eto koi poka`uvaat znaci na otsustvo na kriti~nost kon monopoliziranite politi~ki stavovi imaat problem so svojata demokratska vrednost. Toa e nepromenliv fakt. Imeno, ovie lu|e kolku i da zboruvaat i kolku i da nastapuvaat, ispolneti so demokratski entuzijazam i polni so svojot evropski re~nik, prosto nema da

moàt da go sokrijat faktot na svoite demokratski nedostatoci. Ova e eden od golemite nedostatoci na makedonskata pluralna javnost. Ova e fakti~ko odnesuvawe na del od relevantnite i ~esto prisutni vo javnost, politi~ki li~nosti. Nekolku od niv, prisutni vo Parlamentot, vo vesnicite kako kolumnisti ili na televiziskite ekrani kako eksperti, so lo{ i neprifatliv re~nik, nedostojni zborovi i nepotrebno golema doza na agresivnost i netrpelivost se obiduvaat da go pokrijat svojot o~igleden demokratski deficit. Za àl, vo Makedonija, poleka no sigurno se naviknuvame na pojavata koga sme svedoci deka nekoj ne se soglasuva so tu|ite mislewa i nacionalni i politi~ki stavovi, a podocna takvite pozicii ne gi d ebatira so argumenti i fakti, tuku so diskvalifikacii, klasificirawa i kvalificirawa. êsto sme svedoci deka ne se debatiraat objektivnite op{testveni okolnosti, tuku se analiziraat ~ovekovite karakteristiki i slabosti. Taka se slu~uva da se koristat terminolo{ki poimi so cel da se nanese {teta na protivnikot, bez da se ima predvid faktot deka taka najglasno se govori za sopstvenite nedostatoci. Imavme selanska i zemjodelska vlada, imavme â&#x20AC;&#x153;seqaciâ&#x20AC;? i natrapnici, imavme moroni i sviwi vo politikata, imame nerazvieni folkloristi i razvieni nacional-socijalisti. Za àl. Na ovoj na~in ne e mo`no da se dade otpor na edna legitimno izbrana vlada. Na ovoj na~in ne e mo`no da se postavi dilema kaj mnozinstvoto koe ja poddràlo politi~kata garnitura na vlast. Na ovoj na~in edinstveno e mo`no site naokolu da razberat deka onoj koj govori so ovoj vid re~nik

nema kapacitet i èlba da gi soslu{a i da gi razbere drugite okolu sebe. Ni se slu~uva da ne uspeeme da se razbereme okolu su{tinskite pra{awa za idninata na Makedonija. Ni se slu~uva da ne si veruvame vo namerata da ja odneseme Makedonija vo EU i NATO. Ni se slu~uva i da ne uspeeme da se usoglasime okolu zna~eweto na ustavnoto ime i nacionalniot identitet vo nasoka na ponatamo{no opstojuvawe na Republika Makedonija i makedonskata nacija. No, zo{to? Dali moèbi poradi toa {to ne uspevame da se razbereme i da si veruvame? Jas sakam da mislam i da veruvam deka e pra{awe na dijalektika. Sakam i da veruvam deka e pra{awe na tehnika. No, ne bi sakal da prifatam deka e pra{awe na su{tina. Pos tojat nekolku disproporcii vo percepcijata na objektivnite okolnosti od strana na ednata i na drugata politi~ka struktura. No, so viduvawe na faktot deka vlasta e taa koja treba da gi utvrduva nacionalnite politiki, a opozicijata e taa koja treba da gi pronao|a i da gi kritikuva site slabi to~ki na takvite strategii. Bez zadr{ka i bez pravo na zamor i za ednite i za drugite. No, sekako so bazi~na i minimalna doverlivost i poverlivost vo momentite koga stanuva zbor za klu~nite pra{awa na dràvata. Za àl, opozicijata, predvodena od SDSM i nekolku nivni politi~ki i nepoliti~ki partneri se obiduvaat da ja postavat debatata onamu kade {to ne & e mesto. Se obiduvaat so nanesuvawe na politi~ka {teta vo osnovnite postulati na vladinite politiki da obezbedat najbrzi rezultati za sebe i za svojata partija. Samo taka moàt da se razberat i da se tolkuvaat nekolku dilemi kaj socijaldemokratite. A ako ne, toga{

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto n RM

treba da se privikneme deka mislata sekogo moè da go odvede na onie ~udni teorii za zagovor vo koi stanuva jasno deka SDSM ima svoja ~udna pozicioniranost i tajna nemakedonska politi~ka agenda. Samo taka i nikako poinaku moè da se razbere dilemata kaj kolegite od SDSM... Dali Makedonija e za EU? Dali Makedonija e za NATO? Dali Makedonija ima kapacitet da si gi za{titi svoite osnovni demokratski prava? Dali Makedonija ima kapacitet da gi za{titi i osnovnite ~ovekovi prava na svoite gra|ani na koi im e zabraneto da se narekuvaat onaka kako {to ~uvstvuvaat? Dali Makedonija ima kapacitet da se bori za svoeto ustavno ime? Odgovorot e da i za prvoto i za vtoroto i za tretoto i za ~etvrtoto, no i za pettoto pra{awe. Kolegite od SDSM mora da razberat deka nema negativen odgovor od nikogo vo vlasta za site ovie pet pra{awa. Toa e fakt. No, SDSM mora i da razbere deka vo isto vreme nitu edno od ovie pra{awa ne moè i ne smee da odi samo i da bide odvoeno. Toa e naukata na na{ata maka. Toa e naukata koja sekoga{ ja u~ime na pote{kiot na~in.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,390

MBI 10

2,548

2,385

MBID

109.70

2,544

109.50

2,540

109.30

2,380

2,536

109.10

2,375

2,532

108.90

2,528

108.70

2,524

108.50

2,370 2,365

2,520

09/08/10

10/08/10

11/08/10

12/08/10

13/08/10

OMB

108.30

09/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

16.08.2010

10/08/10

11/08/10

12/08/10

13/08/10

09/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

10/08/10

11/08/10

12/08/10

13/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA- NEDELNO TRGUVAWE BERZI, REGION I SVET

SPLASNA INTERESOT VOL STRIT VO MINUS 17.03.2010 I ZA OBVRZNICITE ZAGLAVI B

erzanskite indeksi na zemjite vo regionot zavr{uvaat u{te edna nedela so negativno dvièwe. Hrvatskiot Crobex nedelata ja zavr{i so pad od 0,39% dostignuvaj}i vrednost od 1849,2 indeksni poeni. Belgradskiot Belex 15 isto taka ja zavr{i nedelata so pad i toa od 0,35% namaluvaj}i ja svojata vrednost na 629,24 indeksni poeni. Za razlika od niv, slovene~kiot SBITOP nedelata ja zavr{uva so rast od 0,36%. Negovata nova vrednost momentalno iznesuva 813,76 indeksni poeni. Ne{to pred krajot na ovonedelnoto trguvawe na Wujor{kata berza vo trite posledovatelni dena e registriran pad na berzanskite indeksi. Pri~ina, lo{ite podatoci za nevrabotenost i pesimizamot koj go servira od Dow Jones. Dow Jones padna za 0,57% dostignuvaj}i vrednost od 10,319.95 indeksni poeni, S & P 500 se namali za 0,54%, na 1.083,61 indeksni poeni, a najgolem gubitnik be{e Nasdaq i toa od 0,83%, spu{taj}i se na 2.190,27 indeksni poeni. Ubedliv gubitnik be{e akcijata na kompanijata Cisco, ~ii akcii se potonati za 10%, na vrednost od 21,36 dolari za akcija. Kako del od Dow Jones izgubi mnogu i akcijata na Hewlett-Packard, koj se spu{ti za 1,6%. Od druga strana, pobednici bea Verizon, koj skokna za 2,6%, i Travelers koj zajakna za 1,4%. Aziskite indeksi imaa me{ana realizacija vo tekot na nedelava, no atmosferata moè da se smeta za popozitivna otkolku prethodnite denovi. MSCI, Azisko- pacifi~kiot indeks, porasna za 0,25%, i na toj na~in ja zapre negativnata serija. Japonskiot Nikkei 225 zajakna za 0,4%. Akciite na Tojota padnaa za 0,7%, Kanon oslabe za 0,4%, dodeka akciite na Soni porasnaa za 0,9%. Sepak, pobednik be{e akcijata na Panasonik ~ija akcija zajakna za 1,1%. Avstraliskiot indeks S & P / ASX 200 zajakna za 1,1%. Kineskiot indeks ShangaiComposit zajakna za 0,8%. Evropskite indeksi isto taka nedelava bea pod pritisok poradi makro brojkite objaveni od drugata strana na Atlantikot. FTSEurofist 300 pred krajot na nedelnoto trguvawe beleì minus okolu 0,2% poradi lo{ite podatoci od amerikanskiot pazar na trud i siroma{nite brojki povrzani so gr~kiot rast i nevrabotenosta. Najgolemite gubitnici bea bankite. Taka, vrednosta na akciite na Doj~e bank, Barkli i Kredit Agrikol padna vo opseg od 1,3-2,3%.

Slabite prometi vo vtornikot i vo sredata se glavniot vinovnik {to Makedonska berza ne ostvari podobar rezultat nedelava i pokraj padot na site tri indeksi koi signaliziraat poevtinuvawe na hartiite od vrednost METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akedonska berza minatata nedela ja zavr{i so realiziran promet vo vkupen iznos od 41,75 milioni denari. Vakviot realiziran promet e za 13% pogolem od nedelata prethodno. Interesno e {to ponedelni~kiot promet od 19,8 milioni denari e re~isi polovina od celata trgovija minatata nedela. Vakviot iznos vo ponedelnikot be{e realiziran zaradi interesot na investitorite za obvrznici. Ostanatite denovi kaj investitorite ima{e interes samo za akciite na kompaniite. Akcijata na Komercijalna banka ja zavr{i nedelata so vkupno ostvaren promet od 9,35 milioni denari, so {to minatata nedela & otpadna re~isi ~etvrtina od celokupniot promet. Kaj drugite akcii pogolem interes investitorite projavija samo za akciite na Alkaloid, Granit i Makedonski Telekom koi nedelata {to izmina ja zavr{ija so prometi od nad 2 milioni denari. Alkaloid ostvari promet od 2,78 milioni denari, Granit 2,22 milioni denari, a Makedonski telekom 2,3 milioni denari so {to ovie akcii zaedno so onaa na Komercijalna banka bea najlikvidni akcii nedelava. Investitorite, pak na obvrznicite im dadoa doverba samo vo ponedelnikot koga be{e ostvaren promet

13%

povisok promet, minatata nedela vo odnos na prethodnata

od 16,25 milioni denari. Vkupno za ovaa nedela be{e ostvaren promet so obvrznici vo iznos od 18,32 milioni denari. Najinteresna za trguvawe i ovaa nedela kako i prethodnite be{e “devetkata”. Nejziniot promet za nedelava iznesuva{e okolu 13,85 milioni denari. Celokupniot promet nedelava be{e realiziran vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Bloktransakciite, kako i edna

nedela prethodno, povtorno izostanaa. Vo pogled na ostanatite statisti~ki podatoci povrzani so prometot za odbele`uvawe e i zgolemeniot broj na transakcii koi ovaa nedela iznesuvaa okolu 388 vo sporedba so 299 transakcii od prethodnata nedela. Nedelata {to izmina za razlika od prethodnata, berzanskite indeksi ja zavr{uvaat so poniski vrednosti vo odnos na vrednostite koj ovie indeksi gi imaa na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 minatata nedela ja zavr{i so pad na negovata vrednost od 16,01 indeksni poeni po rastot od 31,09 indeksni poeni prethodnata nedela.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

31,227,015.63

0.14%

-6.06%

-8.01%

-3.42%

-1.03%

8/12/2010

Илирика ГРП

20,249,886.16

-1.54%

-4.31%

-1.00%

0.60%

5.57%

8/12/2010

Иново Статус Акции

16,404,784.89

-0.40%

-5.86%

-12.14%

-12.25%

-6.41%

8/12/2010

0.00

KD Brik

22,981,951.49

0.34%

-0.78%

9.55%

6.16%

16.28%

8/10/2010

0.00

KD Nova EU

21,722,614.36

0.07%

-6.13%

-6.97%

-4.93%

6.82%

8/10/2010

КБ Публикум балансиран

26,087,125.57

0,72%

-3,54%

-4,85%

-1,97%

-0.43%

8/12/2010

Износ (МКД)

0.00

0 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ЗК Пелагонија Битола

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Novata vrednost so koja ovoj indeks }e go zapo~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2368,75 indeksni poeni. So poniska vrednost ovonedelnoto trguvawe }e go zapo~ne i MBID- indeksot. Nedelata {to izmina negovata vrednost se namali za okolu 19,42 indeksni poeni. Novata vrednost na ovoj indeks na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2523,75 indeksni poeni. Negativnata vrednost na prethodnite dva indeksi ja slede{e i indeksot na obvrznici ~ija vrednost na krajot od nedelata se namali za 0,38 indeksni poeni. Dene{noto trguvawe OMB- indeksot }e go otpo~ne so nova poniska vrednost od 108,57 indeksni poeni.

13.08.2010 Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид Макстил Скопје Жито Лукс Скопје Комерцијална банка Скопје

2160

Износ (МКД)

-4.00

17,280

1883

-2.94

24,479

170.7

-2.46

409,670

170

-1.16

2,040

3,400.00

-1.10

3,359,200

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

13.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

13.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,850.00

390.18

9.87

0.88

54,562

7,311.00

341.43

21.41

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

595.85

105.83

5.63

0.59

2,014,067

3,400.00

533.81

6.37

0.98 0.73

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112,382

26,238.33

Комерцијална банка Скопје

3400

-1.10

3,359,200

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

Македонијатурист Скопје

2400

0.00

1,123,200

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

Алкалоид Скопје

13.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Име на компанијата

3850

-0.01

662,200

STIL (2009)

14,622,943

170.70

0.11

1,543.68

2.38

Македонски Телеком Скопје

405.78

-1.09

598,525

TPLF (2009)

450,000

3,650.00

61.42

59.43

1.07

Гранит Скопје

595.85

-0.71

429,010

ZPKO (2009)

271,602

2,160.00

0.28

обврзници

% на промена

14,442

109,127

1.18

123,569

8.74

обични акции

15,092

47.73

Вкупно Редовен пазар

15,092

47.73

138,661

101

11.96

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

149.61

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 13.08.2010)

10 16.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

GO[EV SO DIJAGNOZA

BANKITE STABILNI, KOMPANIITE VO KRITI^NA SOSTOJBA?!

NBM objavi deka kompaniite polo{o rabotele vo 2009 godina, i pokraj relativno visokata stabilnost na finansiskiot sistem. NBRM gi revidira{e i procenkite za rastot na ekonomijata za ovaa godina, od prvi~nite 1%, na samo 0,6%, a za da go stimulira rastot preku kreditna ekspanzija, NBM u{te edna{ ja namali osnovnata kamatna stapka, od 5 na 4,5%. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ostojbata na makedonskite kompanii se vlo{ila vo 2009 godina, veli Narodnata banka vo svojot izve{taj za finansiskata stabilnost vo zemjava vo minatata godina. Od finansiskite pokazateli za korporativniot sektor vo 2009 godina na prv pogled proizleguva deka finansiskata sigurnost na kompaniite se podobrila bidej}i se zgolemilo u~estvoto na kapitalot i rezervite vo strukturata na izvorite na sredstva, {to zna~i se zgolemilo samofinansiraweto, a podobreni se i pokazatelite na profitabilnosta, se veli vo izve{tajot na centralnata banka. “Ova delumno mo`e da se objasni so namaluvaweto na tro{ocite za redovnoto rabotewe, odnosno koli~inite i cenite na uvezenite surovini i repromaterijali se namaleni, a se namalija i stapkite na pridonesite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe. No, od druga strana se javuva golemo vlo{uvawe kaj denovite na vrzuvawe na pobaruvawata, denovi na vrzuvawe na zalihite i denovi na pla}awe na obvrskite”, objasnuva guvernerot na NBRM, Petar Go{ev. NBRM registirala zna~itelno prodol`uvawe na brojot na denovi za vrzuvawe na pobaruvawata, od 195 vo 2008 godina, na 259 vo godinata potoa. Porasnal i brojot na denovi za pla}awe na obvrskite od 304 na 381. Vkupniot broj na pretprijatija se zgolemil za 3,4% nasproti 46% vo godinata pred toa, a 2.270 firmi oti{le vo ste~aj {to e za 30,7% pove}e od 2008 godina. Se zgolemil

3,93

milijardi evra iznesuval dolgot na korporativniot sektor na krajot od 2009 godina

0,6%

rast na ekonomijata za 2010 godina prognozira NBRM

i brojot na pretprijatija so blokirani smetki za 18,1%. Ako stapkata na nefunkcionalni krediti kaj firmite vo 2008 godinata bila 6,7%, vo 2009, skoknala na re~isi 35%. Dolgot na makedonskiot korporativen sektor na krajot od minatata godina iznesuval re~isi 4 milijardi evra. “Dokolku se izvr{i ispravka na vrednosta na pobaruvawata, onaka kako {to toa se pravi za bankite, vo toj slu~aj pokazatelite za kapitalot i drugite finansiski indikatori bi bile zna~itelno ponepovolni, a zaklu~okot za eventualno podobrenata finansiska stabilnost bi mo`el da bide doveden vo pra{awe”, smeta Go{ev. Inaku, za stabilnosta na bankarskiot sektor, Go{ev istakna deka stres- testovite poka`ale otpornost na bankite kon razli~ni hipoteti~ni {okovi i raspolaga so dovolno kapital za pokrivawe na rizicite. “Bankarskiot sistem kako klu~en nositel na finansiskata stabilnost ostana stabilen i siguren, i pokraj namalenata profitabilnost kako posledica na krizata, so zadovolitelna kapitaliziranost i solventnost”, re~e

“Dokolku kaj kompaniite se izvr{i ispravka na vrednosta na pobaruvawata, onaka kako {to toa se pravi za bankite, vo toj slu~aj pokazatelite za kapitalot i drugite finansiski indikatori bi bile zna~itelno ponepovolni, a zaklu~okot za eventualno podobrenata finansiska stabilnost bi mo`el da bide doveden vo pra{awe”, smeta Go{ev. Go{ev. EKONOMSKI RAST OD SAMO 0,6% GODINAVA [to se odnesuva na toa kako }e se dvi`i ekonomijata godinava, NBRM e popesimisti~na vo odnos na svoite prvi~ni proekcii dadeni vo april. O~ekuvaniot ekonomski rast za 2010 godina ne se o~ekuva da nadmine 0,6%, nasproti proekcijata od april za 1%

18,1%

e zgolemuvaweto na firmi so blokirani smetki vo 2009 godina

rast na BDP. “Vo prviot kvartal godinava imavme posilen pad na doma{nata pobaruva~ka od o~ekuvaniot, vo uslovi

na namaluvawe na li~nata i javnata potro{uva~ka (nasproti o~ekuvaniot rast) i na zna~itelno podlaboka kontrakcija na investiciska-

ta pobaruva~ka”, gi objasni, pri~inite za koregiranata proekcija, guvernerot Go{ev. Vlijanie imale i drugite faktori - namalen e i brojot na rabotnicite, pomal e prilivot na stranski investicii, a polo{i se rezultatite i za vtoriot kvartal. NBRM i Evropskata banka za obnova i razvoj pred dve nedeli ja namalija proekcijata za rast na makedonskiot BDP

KOMPANII PAZARI I FINANSII PO^NUVA UPISOT NA UNIVERZITETITE aturantite koi ja poloìja dràvnata matura vo juni, utre i zadutre, na 17 i 18 avgust, moàt da konkuriraat za zapi{uvawe na dràvnite univerziteti. Na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij ima 12.000 slobodni mesta, na Sv. Kliment Ohridski vo Bitola okolu 4.300, na Dràvniot univerzitetTetovo okolu 4.500, na Univerzitetot Goce Del~ev vo [tip okolu 6.000

i na Univerzitetot za informati~ki tehnologii i nauki Sv. Apostol Pavle vo Ohrid }e bidat slobodni 300 mesta. Novi disperzirani studii }e ima na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij Grade`niot fakultet }e ima disperzirani studii vo Kriva Palanka i Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet }e ima studii po metalurgija i metalni materii vo Kavadarci. Najvisokiot iznos za ko-

finansirawe na studiite e 400 evra, namesto 1.200 evra od minatite godini. Onie koi ve}e studiraat vo kvotata so kofinansirawe }e pla}aat po stariot cenovnik i spored dogovorot {to go potpi{ale pri zapi{uvaweto. Iznosot za dr`avnata kvota e unificiran i e 200 evra godi{no za site fakulteti, a za disperziranite studii vo redovnata kvota e 100 evra.

16.08.2010

MVR DOSTAVILO 7.500 POTVRDI ZA OP[TOKORISNA RABOTA ZA DVE GODINI a period od dve godini Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (MVR) izdalo pove}e od 50.000 platni nalozi za gra|ni koi go prekr{ile Zakonot za javna ~istota. Zaradi frlawe na grade`en materijal, otpu{oci, hartija, gumi za xvakawe, ambala`a, zemja, otpadoci od rastenija, kako i pesok na nedozvoleni mesta, izminatite dve godini MVR

dostavilo 7.500 potvrdi za realizirana op{tokorisna rabota. Najgolem del od izdadenite platni nalozi se vo Skopje, okolu 23.000, potoa vo [tip, Veles, Tetovo i Ohrid. Prekr{o~ni sankcii se izre~eni protiv 267 pravni lica, naj~esto za frlawe i ostavawe na otpadoci od grade`en materijal, prevoz na pesok i sli~ni materijali bez prethodna podgo-

tovka i nivna za{tita. Za frlawe i ostavawe na otpadoci od grade`en materijal otkrieni se 22.465 prekr{oci, frlawe i ostavawe na hartija, otpu{oci i gumi za xvakawe, ambala`a i drugi otpadoci se podneseni 7.411 i za nedozvoleni aktivnosti pri proda`ba i izlagawe na zemjodelski i industriski proizvodi izre~eni se 5.356 prekr{oci.

KREDITIRAWE: MAKEDONIJA VS REGIONOT

CRNA GORA OD 175% RAST VO 2007 NA 12% PAD GODINAVA!?

17.03.2010 11

d izve{tajot na Narodna banka se gleda deka godi{nata stapka na rast na kreditiraweto vo Makedonija za prviot kvartal na 2010 godina e 2,5%, a vo vtoriot kvartal 5,8%. Kreditiraweto go dostigna svojot maksimum vo 2007 godina, so 39,2% rast, potoa ima{e pomal rast slednata godina od 34,4%. Potoa vo 2009 godina, rastot kontinuirano se namaluva, od 25,3% vo prviot kvartal na samo 3,5% vo posledniot. Godinava Albanija i Srbija ima najogolem rast na kreditiraweto, so 7,8 i 9,5%, odnosno 14,4 i 25% vo prvite dva kvartali, respektivno. Me|utoa, treba da se napomene deka rastot na

kreditite vo ovie dve zemji vo prvata polovina na 2010 godina, go odrazuva i efektot od deprecijacijata na doma{nata valuta, na godi{na osnova. Najdrasti~en e primerot na Crna Gora, kade {to vo 2007 godina imalo rast na kreditiraweto od duri 175%, za vo 2008 da padne na 25%, a minatata godina Crna Gora zabele`uva opa|awe na kreditiraweto, {to kontinuirano se zgolemuva. Vo prviot kvartal godinava tamu imalo pad na kreditiraweto od 12,9% i vo vtoriot kvartal od 12,3%. Vo evrozonata vo prviot kvartal imalo pad na kreditiraweto od 0,2%, za vo vtoriot kvartal da se zabele`i rast od 0,3%.

od 2,2% na 0,5%, so istoto obrazloènie -ekonomskite pokazateli vo prviot kvartal se pod o~ekuvawata. Pobavnoto zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija, Go{ev go objasni kako posledica na pobavnoto zakrepnuvawe na svetskata ekonomija od o~ekuvanoto, od koja {to i vo sledniot period }e zavisi kako }e se dviì doma{nata ekonomija, koja e uvozno zavisna. I pokraj ovie okolnosti, NBRM se obiduva so relaksirawe na monetarnata politika da ja stimulira kreditnata aktivnost vo zemjava i da ja zaìvee ekonomijata, namaluvaj}i ja osnovnata kamatna stapka od 5% na 4,5%. Guvernerot Go{ev istakna deka zadovolitelnoto nivo na devizni rezervi dozvoluva dopolnitelno namaluvawe na kamatata {to centralnata banka ja dava za blagajni~kite zapisi. Od bankite i po nekolkute prethodni namaluvawa na osnovnata kamatna stapka se

izjasnuvaa deka s$ dodeka ne se namali stapkata na zadolìtelna rezerva {to ja propi{uva NB zasega nema namera da intervenira kaj zadolìtelnata rezerva, zatoa {to ne smeta deka ima potreba za toa. MO@EN SKOK NA INFLACIJATA Dali najnovoto olabavuvawe na monetarnata politika } e ima pozna~itelen efekt kaj kreditnata politika na bankite, ostanuva da vidime, a {to se odnesuva do vtoriot kvartal na 2010 godina, NBRM izmerila krediten rast re~isi identi~en kako vo proekcijata od april, odnosno e ostvarena 5,8%godi{na stapka na rast vo juni, nasproti proektiranite 5,3%, pri istovremeno relaksirawe na kamatnite uslovi od strana na bankite. Vo vtoriot kvartal vo zemjava e zabeleàno pobrzo tempo na monetaren rast vo odnos na aprilskata proekcija, odnosno 14,8% nasproti 12,7% godi{en rast, a prodolùva da raste

i denarskoto {tedewe. Denarskite depoziti u~estvuvaat vo vkupnite depoziti so 47,8% vo juni, nasproti 46,4% vo dekemvri 2009 godina. NBRM zaklu~uva deka o~ekuvawata za bavno zazdravuvawe na kreditniot rast se ostvaruvaat, a bankite prodolùvaat so vodewe na vnimatelna kreditna politika. Godi{nata inflacija vo vtoriot kvartal godinava iznesuva 1,1%, pri prose~na inflacija od 0,8% vo prvite {est meseci, {to glavno se dolì na zgolemuvawe na reguliranite ceni na elektri~nata i toplinskata energija na po~etokot od godinava, kako i povisokite ceni na naftata. Inflacijata vo vtoriot kvartal e povisoka za 0,4 procentni poeni od proektiranata zaradi pomestuvawe na sezonskata komponenta kaj sveòto ovo{je i zelen~uk. Inflacijata vo 2010 godina se o~ekuva da iznesuva okolu 1,5%, nasproti procenkata od 1-1,5%, zaradi povisokoto ostvaruvawe i porastot na regu-

LIMONITE VO JUNI ZA 45% POSKAPI OD LANI ajgolem porast na naj~estite ceni na zemjodelskite proizvodi na zelenite pazari se zabeleùva kaj gra{okot, lukot, zelkata, lubenicite, praskite i limonite, pokaùvaat podatocite na Dràvniot zavod za statistika. Vo isto vreme najgolemo namaluvawe e zabeleàno kaj cenite na kromidot, morkovite, jabolkata i portokalite. Limonite ovaa godina se za 45% poskapi vo odnos na

istiot mesec od minatata godina koga se prodavale po 62 denari za kilogram, a cenata na lukot e zgolemena za 35 denari i za ovaa godina iznesuva 120 denari. Portokalite se namaleni za osum denari, a cenata na jabolkata minatata godina iznesuvala 56 denari i e namalena za sedum denari. Najgolemo zgolemuvawe, pak na cenite na pazarite na golemo vo juli 2010, sporedeno so istiot period lani, se

zabeleùva kaj zelenite piperki, lukot, lubenicite, diwite i limonite. Najgolemo namaluvawe na pazarite na golemo e zabeleàno kaj kromidot, morkovite, jabolkata i portokalite. Na dobito~nite pazari namalena e cenata na ìviot dobitok za kilogram vo odnos na minatata godina. Satisti~kite podatoci se baziraat na istraùvawa od 13 zeleni pazari, dva pazari na golemo i {est dobito~ni pazari.

liranite ceni (poskapuvaweto na parnoto greewe greewe efektivno od avgust), vo otsustvo na inflatorni pritisoci od strana na pobaruva~kata, odnosno prodlabo~uvawe na negativniot proizvoden jaz do krajot na godinata. K

NBRM smeta deka rizicite za inflacijata za 2010 godina glavno se vo nagorna nasoka. â&#x20AC;&#x153;Se o~ekuva pointenziven rast na cenite na hranata na svetskite berzi kako rezultat na niskiot prinos na zemjodelC

skite proizvodi, vo najgolem del kaj p~enicata. Mo`no e i eventualno prodol`uvawe na prenosnite efekti od porastot na reguliranite ceni vrz cenite na ostanatite proizvodi i uslugiâ&#x20AC;?, se veli vo analizata na NBRM. O

12 16.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

Samo Srbija i Hrvatska mo`at da o~ekuvaat porast na stranskite investicii godinava. Site ostanati }e bidat vo minus. UNKTAD o~ekuva 3,5 milijardi evra investicii vo Zapaden Balkan

3,5

milijardi evra investicii se o~ekuvaat ovaa godina vo Zapaden Balkan

od vloùvawa. “Iako vloùvawata vo 2010 godina se namaleni re~isi za polovina, va`no e da se istakne deka vo ovoj period ne e zatvoren nitu eden od postoe~kite kapaciteti”, stoi vo soop{tenieto na FIPA. Vo ovoj period stranskite firmi najmnogu investirale vo sektorot proizvodstvo so 47%, trgovija so 29%, a vo finansiskite uslugi, bez bankarstvoto, so 14%. Najzna~ajni zemji-investitori za BiH izminatite {est meseci bile Avstrija so vloèni 32,7 milioni evra, Hrvatska so 18,1 milioni i Srbija so 16,2 milioni evra. Od agencijata soop{tuvaat deka interes za investirawe vo BiH postoi, no finansiskata kriza i politi~kite turbulencii mnogu ~esto ja zabavuvaat ili onevozmoùvaat realizacijata na proektite. Za potencijalnite investitori vo BiH najinteresni se energetskiot sektor, industriskite prostori, drvnata industrija, zemjodelstvoto i turizmot. Najgolem pad na stranskite direktni investicii vo regionot e zabeleàn vo Bugarija. Zaklu~no so maj stranskite investicii se namalile za 73% na godi{no nivo. Za prvite 5 meseci od ovaa godina stranskite investicii vo Bugarija iznesuvale vkupno 253 milioni evra, {to pretstavuva pad od 80% sporedeno so istiot period od minatata godina.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

odeka Srbija i Hrvatska o~ekuvaat zgolemen priliv na investitori ovaa godina, vo site drugi zemji slikata e sprotivna. Pad na stranskite direktni investicii se o~ekuva vo Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Bugarija. Neto-prilivot na stranski direktni investicii vo Crna Gora vo periodot od januari do maj ovaa godina iznesuval 207,5 milioni evra, {to e za 24% pomalku vo odnos na istiot period od lani. Kako {to poka`uvaat podatocite, vkupniot priliv na stranski vlo`uvawa vo zemjata iznesuval 236,3 milioni evra. Crnogorskata centralna banka odgovor za ova namaluvawe nao|a vo minatogodi{nata proda`ba na akciite od Elektrostopanstvoto, koi bile vo sopstvenost na fondovi, so vkupen iznos od 122,7 mil-

STRANSKITE INVESTICII VO REGIONOT

INVESTITORITE GO GUBAT INTERESOT ZA BALKANOT

ioni evra. Najgolemiot priliv na stranski investicii vo Crna Gora e ostvaren na osnova na vlo`uvawata vo doma{nite kompanii i banki, vo iznos od 103,3 milioni evra, {to e za 49,4% pomalku vo odnos na istiot period od 2009 godina. Isto taka, pazarot na nedvi`nosti vo Crna Gora bele`i pad na stranskite

investicii. Vo izminatite {est meseci na pazarot na nedvi`nosti stranskite investicii iznesuvale 60 milioni evra. Vo pogled na stranskite investicii, Bosna i Hercegovina zabele`uva pogolem pad od Crna Gora. Vo prvata polovina od ovaa godina vo BiH bile investirani 121 milioni evra, {to e

BUGARIJA E “POBOGATA” ZA 28 MILIONERI ugarija, i pokraj krizata i ekonomskata recesija, vo poslednite tri meseci stanala “pobogata” za 28 novi milioneri. Kako {to soop{tuva centralnata banka, tolku e zgolemen brojot na gra|anite koi vo bankite imaat pove}e od milion leva, odnosno pove}e od polovina milion evra. Na bankarskite smetki na

krajot od juni, depozit pogolem od milion evra poseduvale 423 gra|ani, a na krajot na mart nivniot broj bil 395, dodeka samo za edna godina, brojot na milioneri e zgolemen za stotina. Minatata godina imalo 327 milioneri vo Bugarija. Depozitot na bugarskite milioneri za edna godina e zgolemen za pribli`no

179 milioni leva, pa sega iznesuva 952 milioni leva. Centralnata banka na Bugarija ne obelodenuva kako se steknati ovie milioni, no objavila deka duri 238 od depozitite se 513 milioni leva vo evra, dodeka 159 se vo levovi. Za edna godina Bugarite za{tedile okolu 1,5 milijardi evra.

BEZ RABOTA VO SRBIJA SE 200.000 MLADI o Srbija bez rabota se okolu 200.000 mladi lu|e, a onie koi imaat rabotno mesto, dolgo ~ekale za istoto. Studiraweto e razvle~eno i vo prosek trae sedum godini. Pogolemiot broj od mladite s$ u{te `iveat so roditelite, a mnogu od niv nikoga{ ne gi preminale dr`avnite granici. “Na{ata poraka e da ostanat ovde, a na{ata zada~a e vo sorabotka so lokalnite samoupravi da

im pomogneme na najdobar moèn na~in”, veli Sneàna Markovi}, ministerka za mladi i sport vo Srbija. Poslednata anketa na ministerstvoto pokaùva deka duri 30% od mladite Srbi nemaat zavr{eno sredno obrazvanie so {to vo start ne moàt da dojdat do nekoe rabotno mesto. Vo Nacionalnata slu`ba za vrabotuvawe na Srbija najgolemo u~estvo vo registriranata nevrabotenost

imaat onie od 25 do 29 godini, so 13,36%, potoa onie od 30 do 34 godini so 12,57%.

VO CRNA GORA, STRANCITE DR@AT 10% OD IMOTITE trancite poseduvaat pove}e od 1,5 milioni kvadratni metri od stanovite, ku}ite, vilite i delovniot prostor vo Crna Gora. Spored ovie procenki, stranskite dr`avjani poseduvaat okolu 10% od vkupniot imot vo Crna Gora, glavno na primorjeto. Se procenuva deka pove}e od 20.000 hek-

tari zemja isto taka se vo sopstvenost na stranski dr`avjani, {to pretstavuva 1,5% od teritorijata na zemjata. Pome|u stranskite sopstvenici, najbrojni se Srbite i Rusite, pa potoa sleduvaat Britancite, Ircite, Kazahstancite, Ermencite, Norve`anite, Holan|anite, Avstralijcite, Slovacite i Francuzite.

za 41% pomalku vo odnos na istiot period od 2009 godina. Podatocite na Agencijata za unapreduvawe na stranski investicii (FIPA) pokaùvaat deka golemiot pad na investiciite vo prvata polovina od ovaa godina moè da se objasni so lo{oto vlijanie na finansiskata kriza, zaradi {to investitorite se vozdrùvale K

SRBIJA I HRVATSKA ]E PRIVLEÂT PO EDNA MILIJARDA EVRA Srbija i Hrvatska ovaa godina o~ekuvaat priliv na direktni stranski investicii vo vrednost od okolu 1 milijarda evra vo sekoja od ovie dve zemji. Spored analiti~arite, Srbija ovaa godina moè da smeta na okolu 1,3 milijardi evra stranski vloùvawa, duri i ako ne dojde do proda`ba na Telekom Srbija. Na vakvata mo`nost ukaùvaat i podatocite od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA), bidej}i vo prvite ~etiri meseci od ovaa godina strancite vo Srbija ve} e vloìle okolu 590 milioni evra. “Interesot za investirawe vo Srbija raste, bidej}i okolu 80 kompanii od razli~ni strani na svetot se interesiraat za uslovite za vloùvawe”, veli Boìdar Laganin, direktorot na SIEPA. Spored UNKTAD (Konferencijata na ON za trgovija i razvoj), Hrvatska godinava moè da o~ekuva edna milijarda evra direktni stranski investicii, i pokraj trendot na namaluvawe na stranskite investicii vo prvite meseci od godinata. Od po~etokot na april vo Hrvatska bile investirani 434,2 milioni evra. No, i pokraj dobrite o~ekuvawa za Hrvatska, guvernerot na Centralnata banka, @eqko Rohatinski, smeta deka ovaa godina stranskite investicii } e bidat za edna pettina pomali vo odnos na minatata godina, zaradi lo{ata ekonomska politika na vladata. Spored podatocite na UNKTAD, regionot na Zapaden Balkan ovaa godina moè da o~ekuva direktni stranski investicii vo iznos od 3,5 milijardi evra. O

SVET BIZNIS POLITIKA

16.08.2010

EKONOMSKATA KRIZA SE PRODLABO^UVA

VOJNA ME\U PROIZVODITELITE I TRGOVCITE SO AVTOMOBILI VO SAD VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a da ja za~uvaat pazarnata cena i da gi namalat tro{ocite amerikanskite proizvoditeli na avtomobili re{ija da go namalat proizvodstvoto. Ford, Xeneral Motors i Krajsler, koi za vreme na ekonomskata kriza drasti~no go namalile proizvodstvoto, denes na trgovcite so avtomobili im ispora~uvaat pomalku vozila od kolku {to im e potrebno za da ja zadovolat pobaruva~kata. Kako posledica na ovoj trend ima seriozen pad na proda`bata vo SAD. Ovie kompanii “soo~uvaj}i se so ekonomskata kriza go namalile proizvodstvoto za da gi namalat spostvenite tro{oci, no zaradi toa go zagrozile `ivotot na trgovcite so avtomobili”, pi{uva Blumberg. Kako rezultat na namalenoto proizvodstvo e namalen prometot na dilerite so vozila vo SAD. Bau Bokman, potpretsedatel na Galpin Ford, ovlasten diler na Ford, minatiot mesec pobaral 100 vozila od modelot "ford fju`n", no dobil samo sedum! Dodeka pred edna

Soo~eni so ekonomskata kriza, proizvodite-

lite na avtomobili vo SAD go namalija proizvodstvoto za da gi namalat tro{ocite. So vakvoto odnesuvawe tie se seriozna zakana za `ivotot na trgovcite so avtomobili

godina toj ne znael kako da ja prodade ednogodi{nata zaliha na avtomobili, denes ima prazen inventar, a zgolemena pobaruva~ka. Vo tekot na 2009 godina Krajsler go namaluva proizvodstvoto za 50%. Koga Xeneral Motors bankrotira vo 2008 godina go namali proizvodstvoto za 44%, pri {to zatvori i del od svoite kapaciteti. Ford e edinstveniot golem amerikanski proizvoditel na avtomobili koj izbegna bankrot, a proizvodstvoto, za razlika od ostanatite, go namalil za samo 16%. Na krajot od juli vo svoite zalihi Ford imal 350.000 avtomobili, odnosno za 30% pomalku od pred dve godini. Xeneral Motors gi namali svoite zalihi za 43%, na 424.000 vozila, dodeka Krajsler za 53%, na 191.000 vozila. Sepak, minatata nedela Xeneral Motors soop{ti deka }e ja zgolemi koli~inata na modelot "ekvinoks"

za da se prilagodat na pobaruva~kata. “Te{ko e. Se ma~ime za da osigurame dopolnitelni kapaciteti i da odgovorime na pobaruva~kata, no vo nikoj slu~aj ne sakame da se vratime na denovite koga proizveduvavme pove} e od potrebnoto”, izjavil Henderson. So namaluvawe na proizvodstvoto ovie kompanii uspeale da go prekinat trendot na namaluvawe na proda`nata cena. Cenata kontinuirano pa|ala zaradi golemite zalihi. Duri so doa|aweto na krizata i finansiskiot kolaps proizvoditelite na avtomobilite sfatile deka moèbi e podobro da ne gi namaluvaat cenite za da ja zgolemat proda`bata na avtomobili, tuku da ja namalat ponudata, i na toj na~in da ja odràt cenata stabilna. Noviot trend na disciplina vo proizvodstvoto na avtomobili moè na kupuva~ite vo SAD da im

Ford, i pokraj toa {to izbegna bankrot, go namali proizvodstvoto za 16% ja odzeme pogodnosta na koja bile naviknati dosega. Pred da zapo~ne krizata tie izbiraa me|u 10 verzii od eden avtomobil, a sega, so novata sostojba na pazarot, kupuva~ot nema da ima mo`nost da go dobie ona na {to bil naviknat prethodno, ako ne plati pove}e. Vo poslednite nekolku meseci proda`bata na avtomobili vo SAD e pomala od o~ekuvanata. Do juli bile ispora~ani 11,5 milioni avtomobili. Minatata godina prizvodstvoto padnalo na 10,4 milioni, {to pretstavuva najnisko nivo od 1982 godina. Od 2000 do 2007 godina, godi{nite isporaki bea 17 milioni.

Vo 2009 godina Krajsler go namali proizvodstvoto za 50%

TRGOVCITE SE @ALAT, PROIZVODI-TELITE PROFITIRAAT

Pove}e od edna godina kupuva~ite na avtomobili vo SAD se naso~uvaat kon Ford, bidej}i sakaat da go poddr`at edinstveniot amerikanski proizvoditel na avtomobili od Detroit koj ne dobil pomo{ od vladata za “spas od krizata”. Najmnogu od ovaa pri~ina proda`bata na Ford e poka~ena za 22% vo poslednite {est meseci, vo odnos na istiot period minatata godina. Zaradi toa, Ford od po~etokot na minatata godina ostvari dobivka od 7,3 milijardi dolari. I Xeneral Motors vo poslednite kvartali ostvaruva pozitivni rezultati. Vo poslednite tri meseci, zaklu~no so juni, kompanijata ostvarila profit od 1,33 milijardi dolari, {to donekade pretstavuva i rezultat na neodamne{nata proda`ba na akcii. Kaj Krajsler, i pokraj toa {to rabotel so zaguba vo prvoto trimese~je od ovaa godina, negovite prihodi se poka~ija za 8,2%, na 10,5 milijardi dolari vo vtoriot kvartal.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

DOBLESEN KRUG NA PO^IT, DOVERBA I ODGOVORNOST S o p o m o { n a r e g u l a t i v a t a m o ` e d a s e o ~ e k u v a f o r m i r a w e n a p r i s t o j n i o d b o r i n a d i r e k t o -

ri. Za istite da bidat izvonredni, treba ne pove}e od toa lu|eto koi sedat vo niv dobro da rabotat zaedno.

ako da gi napravime odborite na direktori uspe{ni? Vo pove}e navrati se pokaà deka voobi~aeno odgovorite bea barani vo regulativata. Taa, kolku {to moè, istite gi ponuduva{e, i ~esno e da se kaè deka toa go pravi postojano s$ podobro. Vo tekot na 1980-tite i 1990-tite se formuliraa standardite za zgolemen broj na nezavisni direktori, za „trite voobi~aeni komiteti na odborite”, za pravilata na nagraduvaweto i obelodenuvaweto na podatocite. No, odnovo i odnovo, regulativata se pokaùva{e kako nedovolna. Ostana problemot ne samo kako da se strukturira rabotata na odborite, tuku kako istite da bidat silni, visoko-funkcionalni grupi na poedinci koi imaat me|usebna doverba i koi se podgotveni da si postavuvaat su{tinski pra{awa edni na drugi i koi sakaat i moàt direktno da sorabotuvaat so menaxmentot vo re{avawe na kriti~nite problemi na kompanijata. Odborite na direktori pokraj toa {to se tela na upravuvawe na kompaniite se i zaednici na lu|e, i vo taa nasoka gi imaat istite predizvici so koi se soo~uvaat site zaednici, osobeno onie koi se sostaveni od silni individui, individui naviknati da predvodat i da imaat posleden zbor vo pogolemiot broj od diskusiite vo koi u~estvuvaat. Vo 2002-ta, Xefri Sonenfild ja obrazloì svojata kritika na pregolemoto potpirawe na regulativata vo obidot da se obezbedi kvalitetno funkcionirawe na odborite na direktori. Ovaa negova kritika do denes e tema na diskusija vo tekot na najdobrite obuki za direktori {to se

organiziraat vo svetot. Sonenfild se zaloì za seriozno zemawe predvid na „mekite” pra{awa na odnosite me|u direktorite kako poedinci, odnosno na razgleduvawe na odborot na direktori kako voobi~aena grupa, so sopstvena dinamika. Xefri Sonenfild e vo momentov Postar prodekan za izvr{no obrazovanie na [kolata za menaxment na Univerzitetot vo Jeil, kako i profesor po praktiki na menaxment. Pred ovie pozicii bil i profesor na Harvardskata {kola za biznis. Zna~i, negovite referenci se jasni. Regulativniot pristap vo osnova bara od odborite da bidat na linija na slednive standardi: direktorite da bidat redovni na sednicite na odborot; da imaat razumna koli~ina na akcii, t.e. da imaat dovolno akcii za da imaat i li~en interes vo sozdavaweto na dolgoro~na vrednost za kompanijata, no da nemaat premnogu akcii za da moè da se smetaat za „nekontrolira~ki akcioneri”; vo odborot da ima takva me{avina na sposobnosti, za toj da moè da gi ostvaruva soodvetno svoite celi, no pred s$ da ima finansiski pismeni direktori, koi }e znaat da gi zabeleàt detalite vo fusnotite na finansiskite izve{tai; prosekot na vozrasta na direktorite da garantira iskustvo, no da ne bide pre~ka za agilnosta na odborot vo celina; porane{niot generalen direktor samo po isklu~ok da bide povikan kako neizvre{en direktor po zavr{uvaweto na negoviot mandat, za da ne vr{i trajno vlijanie vrz razvojot na kompanijata; odborite da ne bidat polni so „insajderi” koi namesto da go kontroliraat, bi go pokrivale manxmentot, osobeno

vo razli~ni finansiski malverzacii ili nesoodvetno prezemawe na rizici; odborot da ne bide nitu premal (za da ima mo`nost site relevantni perspektivi koi se od zna~ewe na upravuvawe so kompanijata da bidat pretstaveni), no da ne bide nitu pregolem, (za da ne moè operativno da raboti). Sonenfild gi zede predvid site ovie standardi (iako bezmalu na sekoj od istite im najde kontra-argumenti koi poteknuvaat od realnosta), no pobara da se zgolemi „va`nosta na ~ove~kiot faktor” vo funkcioniraweto na odborite. Toj smeta deka dobroto korporativno upravuvawe ne moè da se „o-zakoni” preku donesuvawe na regulativa, tuku deka toa se gradi so tek na vreme, i deka kon toa vodat slednive dobri praktiki: Odborot na direktori treba da sozdava klima na doverba i otvorenost - Mnogu e va`no neizvr{nite direktori navreme da gi dobivaat informaciite na koi treba da gi temelat svoite odluki, i da im se ostava dovolno vreme istite da gi prou~at i promislat. Direktorite treba da bidat ~lenovi na postojano promenlivi timovi, za da im se ovozmoì podobro da se zapoznaat me|u sebe, i da gi zapoznaat vode~kite menaxeri na kompanijata. Tie redovno treba da vr{at inspekcii na razli~ni to~ki na koi operira kompanijata. Isto taka, klu~no e pretsedatelot na odborot postojano da sledi dali se sozdavaat frakcii i da gi ukinuva praktikite koi vodat kon sozdavaweto i odrùvaweto na istite. Odborot treba da ja neguva kulturata na otvoreno nesoglasuvawe - Ne treba da se zamolknuvaat kriti~arite i postavuva~ite

na te{ki pra{awa. Treba da se razbere deka nesoglasuvaweto ne e nelojalnost. Isto taka, umnite direktori ne treba da prifa}aat da stanat del od odbori vo koi se o~ekuva mol~e{kum odobruvawe, zatoa {to so toa si ja doveduvaat vo pra{awe reputacijata, a moè i da odgovoraat za nesoodvetno ispolnuvawe na svoite dol`nosti kako direktor. Ne treba da se dozvoli direktorite da se zakoravat vo rigidni pozicii – tie treba postojano da bidat pottiknuvani samite da gi predizvikuvaat nivnite voobi~aeni stavovi, da bidat povikuvani da razvivaat alternativni scenarija, da nao|aat re{enija za kompanijata vo sekoe od tie scenarija. Direktorite treba da imaat jasno opredelena li~na odgovornost - koga }e bidat imenuvani, treba formalno od niv da se bara da go informiraat ostatokot od odborot za strate{ki i o pertivni pra{awa koi se od interes na kompanijata. Toa moè da podrazbira sobirawe na nadvore{ni podatoci, ili sredbi so potro{uva~i, ili anonimni poseti na proizvodstveni kapaciteti ili saloni na kompanijata, ili pak odrùvawe na kontakti so poedinci ili institucii koi se od zna~ewe za idninata na kompanijata. Kone~no, treba da se sproveduvaat evaluacii na rabotata na odborot - treba da se evaluira rabotata na celiot odbor i na poedine~nite direktori. Treba da se meri kolku direktorite imaat doverba vo intergritetot na kompanijata, kakov e kvalitetot na diskusiite vo odborot, kakva e kredibilnosta na izve{taite koi direktorite ili odborot vo celina gi podgotvuvaat, dali i kako

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r finansiska f korr pora poracija r cija j (IFC) vo Makedonija j

se koristi konstruktivniot profesionalen konflikt, dali ima soodvetno nivo na interpersonalna kohezija, kakvo e nivoto na znaewa na direktorite. Koga }e se evaluiraat poedine~nite direktori toa treba da se pravi ne vrz osnova na nivnite biografii ili referenci, tuku vrz osnova na nivnata inicijativnost, u~es tvoto vo diskusiite i nivoto na energija {to go vloùvaat vo kompanijata. Regulativata treba da prodolì da bara ispolnuvawe na formalni parametri za strukturata i rabotata na odborite na direktori. Toa si ima svoi prednosti. Dobrite kompanii treba da obezbedat pred s$ takvi pretsedateli na odborite na direktori koi pokraj regulativnite standardi, }e obezbeduvaat i ostvaruvawe na „mekite” praktiki koi baziraat na razbiraweto na odborot kako zaednica. Ova e dobar sovet od Sonenfild. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

FEQTON

14 16.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI SAMSUNG

ISTORIJATA NA “TRITE YVEZDI” SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

orejskiot Poluostrov e naselen so edna nacija, podelena na dve dr`avi, koi, razgrani~eni na 38-ot naporednik, ve}e polovina vek se gledaat edinstveno niz ni{anot

Ed Vitaker

uspea da ja vrati profitabilnosta na General Motors (GM), a sega go napu{ta eden mesec pred najgolemoto IPO na kompanijata

na oru`jeto. Severna i Ju`na Koreja se zemji so razli~na ideolo{ka matrica, od {to e proizlezen golemiot rascep na nacijata, ispolnet so koskite na milionite zaginati vo edna od najkrvavite gra|anski vojni vo istorijata na ~ove{tvoto. Komunisti~kiot sever se gu{i vo siroma{tija, nametnata od golemite

lideri, koi vo manirot na carskite dinastii od antikata vo nasleden kontinuitet ja vodat dr`avata. Na jugot sostojbata e daleku porazli~na. Tamu vladeat demokratski izbrani lideri, a ekonomijata se vodi spored principite na slobodniot pazar. Toa e mestoto na golemi bizniskapaciteti, od proizvodi vrzani za te{kata in-

dustrija, proizvodstvo na avtomobili, do dizajnirawe na haj-tek sofisticirana tehnologija. Ju`na Koreja e mestoto kade {to pred pove}e od {eeset godini e osnovano maloto trgovsko dru{tvo Samsung, deneska edna od najgolemite multinacionalni korporacii vo svetot. So golem broj dejnosti i stotici proizvodi i uslugi,

ovaa kompanija e vbroena me|u najzna~ajnite, a voedno i najgolemite na planetata zemja. Vo prosek Samsung bele`i prihodi od 150 milijardi dolari na godi{no nivo, a marketin{kata vrednost na brendot e proceneta na 17,5 milijardi amerikanski dolari. Toa e svetskiot lider vo proizvodstvo i proda`ba na IT-tehnologii i eden

od najrasprostranetite brendovi na globalniot pazar. Samsung e sinonim za kvalitet, inovacija i postojano podignuvawe na standardite. ISTORIJATA NA “TRITE YVEZDI” Samsung na korejski ozna~uva “tri yvezdi” i e originalna ideja na osnova~ot na kompanijata. Bogatiot naslednik Li

PRIKAZNI OD WALL STREET

SI ZAMINUVA IZVR[ zvr{niot direktor na Xeneral Motors (General Motors - GM), Ed Vitaker, podnese neo~ekuvana ostavka minatiot ~etvrtok. Pri~inata e planot na ovoj proizvoditel na avtomobili da napravi nova emisija na akcii IPO nameneta za vra}awe na parite koi kompanijata gi dobi od kontroverznata pomo{ za izvlekuvawe od krizata od amerikanskata vlada. Na negovo mesto vo septemvri doa|a Dan Akerson, 61-godi{en investitor, ime koe e mnogu malku poznato vo avtomobilskata industrija. Akerson be{e nazna~en od strana na amerikanskata administracija kako

eden od direktorite ~ija cel e da se za{titat 50 milijardi dolari dadeni od vladata, a nameneti za da se restrukturira Xeneral Motors (GM). Zaminuvaweto na Vitaker be{e o~ekuvano, no poradi vakviot tajming na negovoto soop{tenie ova zaminuvawe gi fati nepodgotveni duri i lu|eto na klu~ni pozicii vo GM. Akerson, isto taka porane{en izvr{en direktor na Nekstel (Nextel), e ~etvrt izvr{en direktor na Xeneral Motors za period od samo edna godina i polovina. “Nie imame pred nas u{te mnogu rabota, no jas sum ubeden deka gi gradime temelite

za dolgoro~en uspeh na Xeneral Motors”, re~e Akerson na krajot od pres-konferencijata na koja se razgovara{e za vtoriot kvartal od raboteweto na GM. Pra{aweto za mandatot na Vitaker be{e pokrenato na odborot na direktori na GM za vreme na sostanokot koj be{e odr`an pred okolu dve nedeli koga porane{niot direktor Kent Kres, koj napolni 72 godini, podnese ostavka. Kres e vo odborot na GM od oktomvri 2003 godina i ja dostigna zadol`itelnata vozrast za penzionirawe, poradi {to mora{e da ja napu{ti funkcijata. Na istiot sostanok Vitaker

FEQTON “Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii Bjung ûl vo 1938 godina vo blizinata na gradot Daegu otvori mala trgovska firma so 40 vraboteni. Li Bjung trguva{e glavno so riba, zelen~uk i knedli, a golemata pobaruva~ka za hrana za vreme na japonskata okupacija nabrzina mu go zgolemi biznisot. So prosperitetot zaedno odi glamurot. Toj se seli vo Seul, kade {to zakupuva skapi prostorii, vo najelitniot del na gradot. Sepak, za vreme na Gra|anskata vojna vo Koreja toj e prinuden da go napu{ti glavniot grad i se seli vo Busan. Tamu pod imeto êil Jednag otvora rafinerija za prerabotka na {e}er, prva na teritorijata na Koreja. Po krajot na vojnata, vo 1954 godina, Li Bjung ja otvora fabrikata za proizvodstvo na tekstil Daegu, so {to negovata kompanija za prv pat stanuva respektabilen igra~ vo korejskata ekonomija. Nabrzo zapo~nuvaat da se razvivaat biznisi vo razli~ni poliwa, kako osiguruvawe, obezbedu-

16.08.2010

Ju`na Koreja e mestoto kade {to pred pove}e od {eeset godini e osnovano maloto trgovsko dru{tvo Samsung, deneska edna od najgolemite multinacionalni korporacii vo svetot. So golem broj dejnosti i stotici proizvodi i uslugi, ovaa kompanija e vbroena me|u najzna~ajnite, a voedno i najgolemite na planetata zemja. Vo prosek Samsung bele`i prihodi od 150 milijardi dolari na godi{no nivo, a marketin{kata vrednost na brendot e proceneta na 17,5 milijardi amerikanski dolari. Toa e svetskiot lider vo proizvodstvo i proda`ba na IT-tehnologii i eden od najrasprostranetite brendovi na globalniot pazar. Samsung e sinonim za kvalitet, inovacija i postojano podignuvawe na standardite

S$ zapo~na vo malata trgovska firma, smestena vo predgradieto na Daegu vawe i maloproda`ba. Vo 1960 godina se otvora najzna~ajniot biznis vo istorijata na Samsung. Vkupno pet posebni firmi se otvoraat na poleto na elektronikata, a so najgolemo vlijanie vo svetskata ekonomija i najpoznatata Samsung electronics. Golemo vlijanie vrz razvojot na Samsung ima pretsedatelot na Ju`na Koreja, Park Jung Hi, koj vladee so dr`avata vo periodot od 1960 do 1970 godina.

Toj pravi niza reformi, so {to e napraven odlu~en obid kon industrijalizacija na zemjata, potpiraj}i se na nekolkute ve}e postoe~ki giganti. Vo 80-te 90-te godini od minatiot vek Samsung go pravi odlu~niot ~ekor i zapo~nuva da otvora zna~itelni kapaciteti nadvor od teritorijata na Ju`na Koreja, so {to zapo~nuva osvojuvaweto na sekoja peda od svetskiot pazar.

Nabrzo zapo~nuvaat da se razvivaat biznisi vo razli~ni poliwa, kako osiguruvawe, obezbeduvawe i maloproda`ba. Vo 1960 godina se otvora najzna~ajniot biznis vo istorijata na Samsung. Vkupno pet posebni firmi se otvoraat na poleto na elektronikata, a so najgolemo vlijanie vo svetskata ekonomija i najpoznatata Samsung electronics. Golemo vlijanie vrz razvojot na Samsung ima pretsedatelot na Ju`na Koreja, Park Jung Hi, koj vladee so dr`avata vo periodot od 1960 do 1970 godina. Toj pravi niza reformi, so {to e napraven odlu~en obid kon industrijalizacija na zemjata, potpiraj}i se na nekolkute ve}e postoe~ki giganti

MULTINACIONALEN KONGLOMERAT Od Samsung poteknuvaat 20% od sevkupniot izvoz na Ju`na Koreja. Vo 2008-ta godina kompanijata prijavi prihod od 170 milijardi dolari, {to e eden od rekordite vo svetskiot biznis. Vo pogolemiot del od zemjite kade {to se prisutni proizvodstvenite kapaciteti na Samsung ekonomskiot potencijal na filijalite mnogu ~esto go nadminuva bruto-doma{niot proizvod na dr`avite-doma}ini. Samsung e najgolemata kompanija vo svetot za proizvodstvo i proda`ba na elektronika i IT tehnologija, vtora po golemina za konstrukcija na brodovi, potoa globalna grade`na firma i najgolema osiguritelna kompanija vo Ju`na Koreja. Multinacionalen konglomerat od retko videni razmeri, uspe{en na pove}e poliwa, vo pove}e

na porane{niot izvr{en direktor Fric Henderson. Oficijalni lica, koi pobaraa da ostanat anonimni, izjavija deka ne se raboti za nikakvi tenzii me|u Vitaker i administracijata na SAD vo vrska so nasokata na razvoj na GM. Sepak, spored istite izvori, iako e toa taka, sepak, ovaa promena sigurno }e ima vlijanie i posledici za percepcija na GM i IPO. Se o~ekuva deka toa bi dovelo do odlagawe za nekolku dena na planiranoto zgolemuvawe na kapitalot na GM koe treba{e da bide podneseno vo petokot.

“Nestabilnosta, sekako, e {ok za lu|eto vnatre vo kompanijata, pa mo`e da zamislite kolku toa deluva za~uduva~ki za onie odnadvor”, izjavi Xefri Sonenfild, ekspert za menaxment na Jejl {kolata za menaxment (Yale School of Management). Akerson, kako direktor na Karlajl Grupata, izminatite sedum godini predvode{e nekoi od najgolemite dogovori za privaten kapital na firmite, vklu~uvaj}i go i otkupot na energetskata kompanija Kinder Morgan (Kinder Morgan). Poradi toa od negovoto nazna~uvawe kako glaven izvr{en direk-

Da, Korejcite u{te vo 1960-ta godina re{ile da gi finansiraat ve}e uspe{nite kompanii, {to im ovozmo`i deneska da `iveat vo edna od najrazvienite zemji vo svetot, vo del od aziskiot kontinent ispolnet so siroma{tija, nestabilnost i korupcija. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za omilenoto ovo{je na Stiv Xobs. Doznajte kako Apple uspea vo najdohodovniot biznis na 21-ot vek.

AZISKA KRIZA

Samsung prili~no bezbolno ja pre`ivea mnogu silnata t.n. aziska kriza, koga nastapi golema turbulencija vo finansiskiot sektor na najgolemiot kontinent vo svetot. Kompanijata, za razlika od ostanatite korejski korporacii, najgolemiot del od proda`bata na svoite proizvodi go temele{e na evropskiot i amerikanskiot pazar, so {to uspe{no be{e amortizirana namalenata kupovna mo} na aziskite potro{uva~i. Sepak, toa se odrazi na {totuku zapo~natata linija na proizvodstvo na avtomobili, poznati pod brendot MSI. Vo 1990 godina Samsung go prodade MSI za pet milijardi dolari na francuskiot proizvoditel na motorni vozila Renault, samo edna godina po proizvodstvoto na prviot atomobil.

KONTROVERZII

Vo periodot od 1999 do 2002 godina Samsung vodel konspirativna sorabotka so nekolku distributivni kompanii vo domenot na elektronikata i IT- tehnologijata. Amerikanskiot federalen sud & nalo`i kazna na kompanijata od 300 milioni dolari, {to e najgolema anti-trast kazna vo istorijata na SAD. Zasega nema nikakvi `albi za zaedni~kata izrabotka na LCD-monitori so japonskata kompanija Sony, iako i dvete firmi se vode~ki vo proizvodstvoto i proda`bata na ovie proizvodi, so {to e kreirana monopolska polo`ba na pazarot. Dopolnitelni 147 milioni evra Samsung plati otkako i Evropskata komisija ja proglasi za vinovna vo kreiraweto dogovorna ekonomija na pazarot na EU, zaedno so osum drugi proizvoditeli na SDRAM memoriski karti~ki.

[NIOT DIREKTOR NA GM jasno stavi do znaewe deka saka da se povle~e od funkcijata glaven izvr{en direktor na krajot na godinava, i toa na eden mesec pred GM, kako {to se o~ekuva, da izvr{i zgolemuvawe na kapitalot po pat na edno od najgolemite IPO dosega. ^lenovi na odborot pobarale od Vitaker da ja razgleda mo`nosta za izvr{uvawe na ovaa funkcija na podolg rok, no koga toj odbi, odborot se svrte kon Akerson, koj be{e kandidat za funkcijata izvr{en direktor u{te vo 2009 godina, vedna{ po zaminuvaweto

industriski granki. Samsung e odli~en primer za toa kako vo uslovi na pazarna ekonomija dràvata moè da mu pomogne na biznisot. Korejskiot model e izvonredno izbalansiran na relacija vlast i biznis, so toa {to e ovozmoèn ednakov sistem na finansirawe na site golemi korporacii.

tor na GM se o~ekuva da stane najdobar prodava~ na avtomobili vo SAD. NAJGOLEM PROFIT VO IZMINATITE [EST GODINI GM vtoriot kvartal objavi profit od 1,3 milijardi dolari kako dokaz za presvrt vo upravuvaweto i namaluvaweto na tro{ocite, kako i podobrenite proda`bi vo SAD. Dobivkata od ovoj vtor kvartal e najgolema od 2004 godina pa navamu, koga avtomobilskiot pazar vo SAD be{e vo podem so godi{na proda`ba od re~isi 17milioni vozila. Avtomobilite na GM u~estvuvaa so edno

Uspe{noto IPO na General Motors na amerikanskata administracija }e & obezbedi dokaz bez presedan deka nepopularna intervencija vo avtoindustrijata, vsu{nost, e nejzin finansiski uspeh od ~etiri prodadeni vozila. Sepak, rezultatite na GM poka`uvaat deka s$ u{te zaostanuva zad svoite pouspe{ni, no i pomali rivali. Ford (Ford) vtoriot kvartal objavi profit od 2,6 milijardi dolari. No, analiti~arite o~ekuvaat od kompanijata da gi iskoristi nejzinite rezultati i da objavi ponuda na rekorden iznos na akcii, so {to }e pridonese da go namali u~estvoto od 61% vo

sopstvenosta koe go ima vladata na SAD. Uspe{noto IPO od strana na GM na amerikanskata administracija }e & obezbedi dokaz bez presedan deka nepopularna intervencija vo avtoindustrijata, vsu{nost, e nejzin vistinski finansiski uspeh. GM izgubi 88 milijardi dolari vo periodot od 2005 do 2009 godina, koga be{e doveden na rabot od ste~aj i prezemen od administracijata na Obama.

FUN BUSINESS

16 16.08.2010 PROKLETSTVOTO NA MODNATA DINASTIJA PRADA

]E GO SPASAT ILI ]E GO ZAKOPAAT MODNOTO CARSTVO? Ekscentri~niot bra~en par Miucija Prada i Patricio Berteli e vo problemi. Firmata denes e vo dolgovi koi iznesuvaat 1,7

milijardi dolari i ve}e so meseci se rasprava so razli~ni opcii na prezemawe i kupuvawe, pa duri i so bankrot, a svetot ne prestanuva da zboruva za “prokletstvoto na familijata Prada”

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

alku koj moè{e da pretpostavi deka inteligentnata u~eni~ka na likot i deloto na Karl Marks, eden den }e se razvie vo najmo}nata modna dizajnerka na svetot. Za paradoksot da bide u{te pogolem, vo 70-tite godini od minatiot vek, Marta Bian~i izvikuva{e “partiski paroli” oble~ena vo luksuzno zdolni{te na Ives-Sen Loren. Bez ogled na komunisti~kata zanesenost vo mladosta, Marta od samoto ra|awe e odgleduvana kako prestolonasledni~ka na mala familijarna kompanija specijalizirana za koà. VRELA ITALIJANSKA KRV Kontradikcijata koja e protkaena vo samata srcevina na sega ve}e ìvata modna legenda e vo toa {to namesto moden dizajn, Marta doktorira vo politi~ki nauki. Iako e rodena vo 1949-ta godina kako Marta Bian~i, duri vo 1980-ta, stana Miucija Prada, otkako ja posvoila nejzinata nemaèna tetka. Imeno, Marta bila vnuka na Mario Prada, koj svojot zanaet go osnoval vo 1913-ta godina i o~ajni~ki sakal da prodolì familijarnata tradicija. Najdobar odyiv nai{ol kaj vnukata, ~ija majka so brakot go prifatila prezimeto Bian~i, pa logi~en poteg vo manirite na kralskite intrigi bilo tetkata da ja posvoi Miucija i legalno da i go podari prezimeto. Koga Miucija Prada denes }e vleze vo sredi{teto na svojata familijarna kompanija vo Milano, vedna{ im vika na svoite, ponekoga{ predizvikuva~ki oble~eni vraboteni: “Kolku pove}e se oblekuvate seksi, tolku pove}e go gubite seksapilot! Toa e odvratno”. Neizbe`no e Miucija da ima vrela italijanksa krv, no postoi samo eden plamen, koja taa krv redovno ja donesuva do faza na vriewe: Patricio Berteli, nejziniot soprug i izvr{niot direktor na ku}ata Prada. “Vo Prada zakonot na xunglata i vojnata se odviva sekoja sekunda”, rekol Xan Xakomo Feraris, koga preminal na direktorskata funkcija na Versa~e. Za razlika od ostanatite modni dinastii, golemata familija Prada nikoga{ ne gi kriela svoite ~uvstva i ponekoga{ agresivnite performansi koi ne bi moèl da gi izmisli ni najdobriot scenarist na televiziskite sapunici. Taka, vo edna

Najlon-~antite koi stanaa svetski hit, samo zatoa {to na niv se nao|a triagolnoto logo na brendot Prada Edna od mnogubrojnite prodavnici na Prada vo svetot, so sekoga{ luksuzen izlog

Miucija i Patricio – eden od najekscentri~nite parovi na svetot, koi funkcioniraat na na~in na koj {to ne mu e poznat na nikoj prigoda, Patricio pred svojata sopruga i celiot tim na lu|e preku prozorec frlil nekolku desеtici novi ko`ni torbi~ki, bidej}i ednostavno mu bile “grdi”. Ovoj otka~en Toskanec na rabota doa|a iskulu~ivo so helikopter, vo 1997-ta godina, pred svoite za~udeni vraboteni vo edna prodavnica vo Wujork, skr{il ogledalo vo soblekuvalnata, bidej}i dopolnitelno gi zdebeluval klientite. Оva go pravel so svojata “|avolska” nasmevka koja se krie zad negovite debeli o~ila. SÉ OSTANUVA VO FAMILIJATA Raspraviite so Miucija, navodno ponekoga{ se tolku glasni {to vrabotenite stavaat tamponi za u{i i se krijat za da gi izbegnat mo`nite ~anti i ~evli koi znaat da preletaat odvreme- navreme. Vakvoto ekscentri~no odnesuvawe na granicata na virtuozniot i bipolarniot bra~en par Berteli-Prada mo`e i toa kako da se dozvoli, so ogled na faktot deka od ni{to sozdadoa edna od najuspe{nite modni ku}i na svetot koja i ponatamu

e vo 95% sopstvenost na familijata. Osven bra~niot par, pravata gi imaat i sestrata na Miucija, Marina i bratot Alberto (no pokraj glasniot par se re~isi nezabele`livi). Godi{nata zarabotka na Prada nadminuva suma od 2,4 milijardi amerikanski dolari, dodeka pak proizvodite se prodavaat vo 267 prodavnici vo svetot. “ESTETIKA NA GRDATA UBAVINA” Јa sozdadoa frazata “estetika na grdata ubavina” so koja napravija presedan vo istorijata na modata, preku dizajniraweto na torbi~ka od crna najlon }esa na koja go ima triagolnoto logo na Prada. Tokmu taa serija na najlonski ~anti i ranci go simboliziraa hibridot na urbaniot luksuz koj dotoga{ ne postoel. Cenite na ovie ~anti i denes se natprevaruvaat so svoite konkurenti od vistinska ko`a i vleguvaat vo najprodavanite modni dodatoci na site vremiwa. Koga }e ja pra{ate Prada {to ja inspirira, toga{ iritirana od pra{aweto } e izjavi deka ja interesir-

aat samo raboti koi & se ~inat “grdi i celosno krivi”. Taka, vo 2008-ta dizajnira{e hit kolekcija od skapi {vajcarski ~ipki samo zatoa {to prezira ~ipka. So toa sakala da otkrie za{to `enite so vekovi se tolku ludi za niv. PO STAPKITE NA TATKOTO Kone~niot sudija na nejzinata kolekcija e Patricio koj to~no znae {to saka i kako toa da go dobie. Nejziniot soprug, ne e vlklu~en vo procesot na dizajnirawe, no zatoa ima celosna kontrola nad sekoj vraboten. Dosega se ka`ani мнogu prikazni i tajni na familijata zad kulisite. Edna od niv e deka familijata Prada so godini se vo karanici i toa poradi podelbata na “kola~ot”. Javna tajna e deka ~lenovite na мнogubrojnata familija ne gi dobivaat kolekciite besplatno, tuku imaat pravo na popust od 50% i toa samo vo odbrani prodavnici. Mladite princovi, Lorenco koj ima 21godina i Xulio koj ima 19, neslu`beno se ve}e proglaseni za naslednici na rabotata, no nivniot

tatko gi predupreduva deka ako se odlu~at da rabotat so Prada, nivnata kariera }e ja zapo~nat vo fabrikata za ~evli. BEZ USPEH NA BERZATA Po igra na slu~ajnosta vo 1977 godina na saemot za koà ja zapoznava Miucija, a posle nekolku meseci druèwe zapo~nuvaat zaedni~ki ìvot. Berteli postojano vr{el pritisok na Miucija da go pro{irat biznisot. Taa postepeno prifa}ala deka so ko`nata galanterija bi moèla da vleze vo svetot na visokata moda. Po~etokot na 90-te go ozna~i {ireweto na Prada niz celiot svet kako i dopolnitelnoto vloùvawe vo ma{kata linija, kako i dolnata linija na obleka Miu Miu, koj e vsu{nost nejziniot prekar. Vo ekot na adrenalinot, Patricio vo sredinata na minatata decenija potro{i pola milijarda dolari na kupuvawe na modnata ku}a Jil Sander, Azzedine Alaia, Helmut Lang i Fendi. Celta mu be{e da sozdade mo}na Prada Grupa. No, posle kavgata so {efot na dizajnerite, grupata se pokaà kako bure bez dno. Vo noviot milenium dojde do itna proda`ba na skapoceni kamewa, so cel da se za~uva naru{enata stabilnost na Prada.

Blagodareni e na ovoj opasen korporaciski „izlet“ koj zapo~na vo sredinata na 90te, a zavr{i nekade vo 2004ta, Prada denes ima dolgovi od 1,7 milijardi dolari i ve}e so meseci razgleduva razli~ni opcii na prezemawe i kupuvawe, pa duri i bankrot. Vo bankarskite krugovi ve}e po-dolgo vreme se zboruva za „prokletstvoto na familijata Prada“. Imeno, Patricio i Miucija ve}e dva pati se obidoa javno da gi ponudat akciite na Prada na Milanskata berza, no i vo dvata obida se slu~i fijasko poradi slu~uvawata vo svetot (2001-ta teroristi~kiot napad vo Wujork i 2008-ta recesijata). Tuka e i stravot na investitorite i kupuva~ite na akciite koj e povrzan so turblentniot odnos na Miucija i Patricio. [to bi se slu~ilo dokolku dojde do kraj na nivniot brak? Investitorite znaat deka modnata ku}a bi se na{la vo golemi problemi, bidej}i odnosot Prada-Berteli e fokusnata to~ka na ovoj brend. Ako se ostavi nastrana ovaa hipoteza, Miucija i Patricio i ponatamu funkcioniraat na na~in koj im e poznat samo na niv, kolku i da zvu~i toa neverojatno.

FUN BUSINESS

16.08.2010

FILMSKA INDUSTRIJA

SUPER-JUNACITE GO SPASUVAAT HOLIVUD Novite super-junaci od golemoto platno go vra}aat sjajot na pomalku za’r|aniot Holivud ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

iperprodukcijata na superheroi vo filmovite e rezultat na pomalku vlo{enata sostojba na Holivud, a formulata akcija, zgodni junaci i specijalni efekti kako i leèrnite prikazni se pokaàa kako dobitna kombinacija za kinoblagajnite. Mnogumina se pra{uvaat dali superheroite od tipot na Betmen, Supermen, @elezniot ~ovek, Spajdermen, Dardevil imaat {to da kaàt i da pokaàt. Me|utoa ako se potsetime deka za Marvel i ostantite kreatori na deceniskoto sozdavawe na nevozmo`nite misii za ovie junaci, ne postojat nikakvi prepreki, toga{ te{ko e da se poveruva deka Holivud ne moè da go sledi toa tempo.

KOJ ZARABOTI MILIJARDI? Pred s$ stanuva zbor za serijalot Betmen, koj ve} e pri krajot na osumdesettite godini be{e vistinski hit vo kino-salite, pa taka po~navme malku pomalku da dobivame prodolènija za ~ovekot liljak. Ve}e spomenatiot Supermen, dodeka go glume{e legendarniot Kristofer Riv be{e eden od najgolemite blokbasteri na osumdesettite, a logoto vo mnogu reklamni filmovi do den denes zarabotuva milijardi. Nekoe vreme ima{e pauza, a od pred deset godini se slu~i eksplozija od spektakularni filmovi za junaci so superherojski sili, koi go spasuvaa svetot od lo{ite sili. Kone~no i Spajdermen dobi svoj golem film, a go oìveaja i Iksmen, ~ij glaven junak Volverin dobi i svoj sopstven film. Dardevil od dobroto mom~e na Holivud, Ben Aflek, kone~no napravi junak koj ènite go oboàvaat, me|utoa go

otkrivme i Kolin Farel. U{te eden superjunak vrati vo ìvot eden akter, i toa Robert Dauni Junior koj fenomenalno go odigra @elezniot ~ovek.Vtoriot del od ovoj film u{te vo prviot vikend od negovoto prikaùvawe, zabeleà zarabotka od 150.000 dolari, a sekako na vakviot uspeh najmnogu se raduva Marvel, koj gi sozadade site niv. ZLATNA KOKO[KA Poradi milionite koi se vrtat vo taa visoka produkcija idnoto leto }e dobieme novi junaci. Toa se Grin Lantern, Tor, Kapetan Amerika koj }e go glumi Kris Evans. ]e go o~ekuvame i noviot Spajdermen kade {to vo glavnata uloga }e se pojavi Endrju Garfild, a sekako i novite avanturi na Iksmen. Ne se ni somnevavme deka Holivud si najde zlatna koko{ka za svojata industrija, a postoi li ne{to vo poholivudski stil osven ova, superjunacite da go spasat malku “za’r|aniot” Holivud?

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Dali Spajdermen i Supermen se edinstveniot spas na Holivud?

Zgodnite `enski superheroi gi polnat kino-salite

SPORTLIFE

18 16.08.2010 GOAL.COM

GLASAJTE ZA NAJDOBRIOT FUDBALER NA GODINATA ANDRES INIESTA ([PANIJA) ndres Iniesta ja pretstavuva motornata sila A na ekipata na Barselona i

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajgolemiot svetski sajt posveten na fudbalot, goal.com, gi predlo`i desette kandidati vo izborot za najdobar fudbaler na sezonata. Vo predvid se zemeni evropskite i nacionalnite natprevaruvawa, kako

ÂVI ([PANIJA) $ {to e kaàno S ili napi{ano za Iniesta vaì i za negoviot fudbalski bliznak âvi. Dvajcata se ko{mar za sredniot red na koja bilo ekipa ili reprezentacija, a nivnite kratki dodavawa ovozmoùvaat brzi i precizni dodavawa kon soigra~ite od napadot. âvi e ve}e vo veteranskite denovi i sosema zasluèno bi bilo priznanieto od goal.com.

Svetskoto prvenstvo {to se odr`a minatiot mesec vo Ju`na Afrika. Pravo na glas (po eden od sekoj domen) ima-at site korisnici na Internet, a glasaweto e otvoreno od 11-ti do 19-ti avgust. Interesno e deka po prvite nekolku dena naj-golem del od glasovite dobi Vesli Snajder, a zad nego e Lionel Mesi, dodeka oficijalno najdobriot

od Mundijalot, Diego Forlan, e daleku spored dobienite glasovi. No, s$ u{te e rano za da se prognozira krajniot rezultat na anketata na goal.com, bidej}i ima u{te ~etiri dena do zatvoraweto na â&#x20AC;&#x153;glasa~kite kutiiâ&#x20AC;?, a vakvite izbori voobi~aeno dobivaat na interes poslednite denovi. Na predlog-listata na internetportalot se nao|aat deset

imiwa na fudbaleri, koi site do eden imaa zna~ajna uloga na Svetskoto prvenstvo, a imaa i odli~na sezona vo evropskite kupovi. Trojca [panci, po dvajca Argentinci i Holan|ani i po eden Portugalec, Germanec i Urugvaec. Nema nitu eden Brazilec, Italijanec i Francuzin, {to e odli~en podatok za momentalniot odnos na silite vo svetot na fudbalot.

{panskata reprezentacija. Iako be{e povreden vo del od sezonata, koga propu{ti i nekolku zna~ajni natprevari, sepak, toj e edinstveniot strelec na finalniot natprevar od Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika i toj podatok mu dava ogromen kredibilitet.

DAVID VIQA ([PANIJA)

KRISTIJANO RONALDO (PORTUGALIJA)

retiot [panec na Te sekako predlog-listata najdobriot

ortugalskiot as e pregolema yvezda na P evropskiot i svetskiot

centarfor vo momentov, David Viqa. Iako be{e izvonreden na Mundijalot, sepak, Viqa ne mo`e da se pofali so dobra sezona vo Valensija, bidej}i kvalitetot na soigra~ite be{e daleku pod negoviot standard. Viqa vo narednata sezona }e nastapuva za Barselona, a tuka e verojatno negovata {ansa da bide proglasen za najdobar.

fudbal za da ne bide na listata od najdobrite. Sepak, toj zad sebe ima sezona bez nitu eden osvoen trofej. Real Madrid mnogu rano be{e eliminiran vo Ligata na {ampionite, a vo {panskoto prvenstvo zavr{i zad Barselona. Zgora na toa, Ronaldo ima{e mnogu bled nastap i na Mundijalot.

DIEGO MILITO (ARGENTINA)

LIONEL MESI (ARGENTINA)

iego Milito D ima{e bleskava sezona vo Inter,

ionel Mesi L nesomneno e eden od najdo-

kade {to za-edno so soigra~ite se raduva{e na osvojuvaweto na trite tituli, vo Ligata na {ampionite i vo italijanskiot kup i prvenstvo. Toj be{e strelec i na dvata gola vo finaleto od {ampionskata liga, no golem problem mu pretstavuva toa {to padna vo nemilost na selektorot Maradona, koj ne mu dade golema minuta`a na Svetskoto prvenstvo.

brite fudbaleri vo svetot. Toj e izvonreden talent i prototip na toa {to treba da poseduva fudbalerot na idninata. No, osven titulata vo {panskoto prvenstvo, Mesi ne mo`e da se pofali so drug osvoen trofej. Toa e premalku duri i za yvezda od kalibarot na Lionel Mesi.

ARJEN ROBEN (HOLANDIJA)

VESLI SNAJDER (HOLANDIJA)

DIEGO FORLAN (URUGVAJ)

ve}e nekolku Rna oben sezoni e vo samiot vrv svetskiot fudbal, iako

Snajder e, se ~ini, vistinVskiotesli ~ovek za prvata

iego Forlan e ~ovekot {to D svojata zemja Urugvaj

nikako da se iska~i na tronot, {to ve}e podolgo vreme go posakuva. Ima{e odli~na sezona, odigra pove}e nezaboravni natprevari i postigna nekolku efektni pogodoci. Sepak, toj najdobro bi odgovaral za priznanieto najgolem tragi~ar, bidej}i zagubi vo finaleto od Ligata na {ampionite, kako i vo ona od Svetskoto prvenstvo.

nagrada na goal.com. Toj be{e del od nezaboravniot sostav na Inter {to fudbalski ja pokori Evropa, a so Holandija dojde i do finalniot me~ od Mundijalot vo Ju`na Afrika. Snajder navistina ima{e odli~na sezona koja zaslu`uva nagrada, a, zgora na toa, toj be{e strelec na pet gola na {ampionatot.

BASTIJAN [VAJN[TAJGER (GERMANIJA) pored sopstvenite S tehni~ki mo`nosti [vajni e daleku od mo}nosta na konkurencijata. No, so negovata nominacija & se oddava po~it na celokupnata germanska reprezentacija, koja gi voodu{evi qubitelite na fudbalot od celiot svet. Inaku, mnogu e te{ko da se o~ekuva deka toj bi mo`el da ima seriozni {ansi za pobeda vo izborot.

ja vrati na starite pateki na uspehot. Od pozicija na autsajderi Urugvajcite igraa vo polufinaleto na Mundijalot, nezaboraven podvig za koj Forlan sosema zaslu`eno be{e proglasen za najdobar poedinec na Svetskoto prvenstvo. Be{e najdobar i vo sostavot na Atletiko Madrid, koga ekipata triumfira{e vo Liga Evropa.

SPORT

16.08.2010

SPORT

TRANSFERI

BALOTELI SE DOGOVORI SO SITI SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

NBA

BARKLI E GNEVEN NA LEBRON

ko{arkarska perspektiva, preminuvaweto vo Majami e golema gre{ka. Lebron seto toa mo`e da go sfati kako pozitivna kritika, a ako ne e zadovolen neka me pobara. Sekoj den sum na televizija i lesno }e mu bide da me pronajde”, istakna Barkli, koj narednata sezona }e komentira duri deset sredbi vo koi }e nastapi timot na Majami Hit. Prethodno i najgolemite ko{arkari vo istorijata, Majkl Xordan i Mexik Xonson, mo{ne kriti~ki ja prokomentiraa odlukata na Lebron da go napu{ti Klivlend, od kade {to pred {est godini zapo~na negovata kariera. Toj vo Majami zamina za 50 milioni pomalku od ona {to }e go zarabote{e so noviot dogovor vo Kavalirs. Sepak, glavniot motiv za preselbata na Florida e mo`nosta da se bori za {ampionskata titula, koja s$ u{te mu nedostiga.

kipite na Inter i Man~ester Siti se dogovorile okolu preminuvaweto na mladiot italijanski fudbaler, Mario Baloteli. 28 milioni evra e obes{tetuvaweto {to Siti }e treba da mu go isplati na milanskiot klub, a dopolnitelnite 3,5 milioni, najverojatno e deka }e treba da mu gi otpla}a vo narednite pet godini vernost. Sepak, s$ u{te ne se precizirani site detali okolu transferot na Baloteli, a kako {to veli negoviot menaxer, svoeto debi vo dresot na klubot od Man~ester, talentiraniot fudbaler }e go ima najverojatno na 23 avgust na natprevarot so Liverpul. “Za mene toa bi bilo perfektno, no ne mo`am da potvrdam deka toj }e bide podgotven da igra vo nedela, s$ u{te ni{to ne e potvrdeno. Postojat golemi {ansi toj da zaigra na taa sredba”, izjavi Mino Railo, menaxerot na Mario Baloteli. Ve}e celo leto traat pregovorite pome|u Man~ester Siti i crnomurestiot fudbaler, a pred nekolku dena toj objavi deka iako mali, no sepak, postojat {ansi toj da ostane vo Inter. “Toj znae deka otsekoga{ glavna cel ni e Man~ester Siti, bidej}i toa e negoviot izbor. A dali e dogovorot vo opasnost? Ne gledam nikoga{ taka na rabotite, a ako site profesionalno si ja vr{ime rabotata, toga{ }e ja postigneme celta, a taa e na Mario da mu se obezbedi idnina”, veli Railo. Baloteli so svoite 19 godini e eden od najtalentiranite mladi fudbaleri vo svetot. Toj e del od podmladokot na Inter i dolgi godini be{e milenik na pretsedatelot Masimo Morati. No, vo izminatata sezona ima{e golem broj nedorazbirawa so trenerot @oze Muriwo, koj rezultira{e so golema verbalna presmetka, vo koja padnaa po nekoku te{ki zborovi od dvete strani. Baloteli ima{e i golem problem so naviva~ite, koga iznerviran od nivnata slaba poddr{ka, go soble~e i go frli dresot na Inter, za {to bukvalno be{ fizi~ki napadnat od kapitenot Marko Materaci. Spored mnogumina Man~ester Siti e edinstvenoto mesto kade {to Baloteli treba da nastapuva, bidej}i tamu }e se obedini so Roberto Man~ini, negoviot porane{en trener od

LEBRON XEJMS Otkako premina vo Majami Hit, od najomilen prerasna vo najomrazen lik vo NBA-ligata ebron Xejms od den na den dobiva s$ pogolemi i s$ pootvoreni napadi vrz svojata li~nost. Pri~inata za toa e {to najcenetiot ko{arkar vo svetot re{i da go napu{ti mati~niot klub Klivlend Kavalirs i da mu se pridru`i na superstarot Dvejn Vejd vo Majami Hit. So cela artilerija napadi na Lebron se iskali legendarniot ko{arkar ^arls Barkli, koj vo momentov raboti kako komentator za televiziskata stanica ESPN, koja redovno gi emituva natprevarite od najsilnoto ko{arkarsko prvenstvo na svetot. “Toj treba{e da ostane vo Klivlend. Toa {to zamina kaj svojot prijatel Vejd vo Majami e premnogu razo~aruva~ki. Lu|eto treba da prestanat da mu go baknuvaat zadnikot i da go govorat samo toa {to toj saka da go ~ue. Od

Toj znae deka otsekoga{ glavna cel ni e Man~ester Siti, bidej}i toa e negoviot izbor. A dali e dogovorot vo opasnost? Ne gledam nikoga{ taka na rabotite, a ako site profesionalno si ja vr{ime rabotata, toga{ }e ja postigneme celta, a taa e na Mario da mu se obezbedi idnina

Super Mario e najnovoto zasiluvawe na bogatiot Man~ester Siti Milano, koj e glavniot vinovnik za negovata seniorska promocija, u{te koga fudbalerot ima{e 17 godini. Inaku bogatite sopstvenici na Man~ester Siti, ~lenovite na kralskoto semejstvo na Emiratot Abu Dabi, se nadevaat

deka letovo }e uspeat da go dovedat i {vedskiot internacionalec Zlatan Ibrahimovi}, koj va`i za dobar prijatel so Baloteli. Siti e podgotven da izdvoi neverojatni 96 milioni funti, za da go realizira transferot na Ibrahimovi} od Barselona. Nedelnata plata

{to Zlatan bi ja dobil vo Siti e 500.000 funti nedelni, so {to definitivno }e stane najskapo plateniot fudbaler na site vremiwa. Godi{ni primawa od 24 milioni funti ni od daleku nemaat nitu Lionel Mesi, nitu pak Kristijano Ronaldo.

REAL BARA NOVI ZASILUVAWA ikardo Karvaqo e najnoviot igra~ na Real Madrid, otkako pred nekolku dena toj se prosti od naviva~ite na êlzi. Karvaqo e eden od omilenite fudbaleri na portugalskiot trener @oze Muriwo, koj vedna{ po svoeto doa|awe vo kralskiot klub go stavi sonarodnikot na listata na posakuvani fudbaleri. No, so golemo iznenaduvawe be{e ispratena izjavata na Muriwo, koga na dva dena pred da se realizira transferot na Karvaqo, toj istakna deka ne moè da ja gradi idninata na klubot vrz eden veteran. Sepak, Rikardo e najnoviot igra~ vo redovite na Real, a direktorot na ekpita Horhe Valdano istakna deka toj nema da bide i poslednata akvizicija. “S$ u{te moè da se slu~i nekoj od igra~ite da zamine, a nekoj drug da dojde. Postojat nekolku fudbaleri koi {to go predizvikuvaat na{eto vnimanie”, veli Valdano. Kako mo`no zasiluvawe vo madridskiot klub se spomenuva imeto na germanskiot reprezentativec Mesut Ozil.