105-KAPITAL-17.08. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

D-R RUBIN ZARESKI

APPLE

EFEKT NA LADNO-LADNO

OMILENOTO OVO[JE NA STIV XOBS STRANA 14

STRANA 8

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 16.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,57% 0 0,15% 00, 10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 48,05 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

774,85 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.08) 2,395

MBI 10

2,390 2,385 2,380 2,375 2,370 2,365

2,360 2,355

ZNAAT LI MAKEDONSKITE VLADI ZA [TO SE ZALAGAAT

2,350 10/8

12/8

STABILEN DENAR MRTVI KOMPANII 2 DODEKA SVETOT "SE TEPA" DA IZVEZUVA VO ZEMJITE BRIK

SKOPJE DOBIVA NOV TRGOVSKI CENTAR

MAKEDONIJA ZA 10 GODINI NABILDA DEFICIT OD 5 MILIJARDI DOLARI

NOVIOT CENTAR VERO SE OTVORA NA 1 SEPTEMVRI

STRANA 6

STRANA 11

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

POTREBEN E SOSEMA NOV "REZON"!

STRANA 2

POVTORNO SE RAZDVI@UVA EKONOMSKIOT MOTOR

GERMANSKIOT IZVOZ ]E GO POTTIKNE EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE NA EVROPA A STRANA 3

14/8

16/8

2 17.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 17 AVGUST 2010

POTREBEN E SOSEMA NOV „REZON“! a pra{aweto {to ~esto moète da go sretnete vo anketite za javno mislewe: od {to ste najmnogu zagrièni vo Republika Makedonija, makedonskite gra|ani re~isi identi~no odgovaraat: na prvo mesto od nevrabotenosta, vtoro lo{ata ekonomska situacija koja ne dava perspektivi, treto niskite prihodi, ~etvrto e niskiot ìvoten standard, a duri na petto mesto i podolu se odgovorite od tipot me|uetni~ki odnosi, otsustvo na evroatlanski integracii ... (zna~i na kraj e ona za {to najmnogu “trtqame”), a tolku e neva`no!? Za ona prvoto nitu znaat {to treba da napravat? U{te pomalku - kako? Oti, celta na sekoja ekonomska politika {to ja vodi edna vlada, po u~ebnik e sozdavawe uslovi za investicii koi }e otvoraat novi rabotni mesta, koi }e gi zgolemuvaat prihodite na gra|anite i kompaniite, i }e go zgolemuvaat ìvotniot standard na naselenieto. I ni{to drugo ... E sega ... vakvi politiki, sekako, vodat dràvi koi imaat nisko nivo na zadolènost, normalno zgolemuvawe na brojot na naselenieto, a poseduvaat i kompanii koi pravat profiti. Ona {to e problem e faktot {to kompaniite vo Makedonija ne pravat profit!? Ne investiraat i ne otvoraat rabotni mesta ... Ottuka, odgovorite na anketiranite vo spomenatite anketi pretstavuvaat najgolema kompromitacija na visokite rejtinzi {to gi pokaùvale site politi~ki lideri i partii vo godinite od nezavisnosta do deneska!? Zna~i gra|anite se najmnogu zagrièni od nevrabotenosta vo Makedonija. Taa gi pravi nesre}ni, nezadovolni, razo~arani, a i gnevni. Toga{, zo{to nitu edna vlada ne se zafa}a da go re{ava ovoj problem!? Mnogu analizi dosega pokaàle deka visokata nevrabotenost vo Makedonija e isklu~ivo proizvod na nesposobnosta i neznaeweto na politi~kite eliti da sozdadat uslovi za otpo~nuvawe nov i silen ekonomski ciklus baziran

na silni investicii vo kompanii koi }e izvezuvaat! Kako i vo infrastrukturata i energijata koja }e im gi namali tro{ocite na rabotewe!? No, site vladi i po{irokite dràvni rakovodstva (ministrite i guvernerite podràni od mo}nite uvozni lobija vo zemjata) dosega redovno vodea kontra politika ... Vo ranite devedesetti, investiciite ne im bea potrebni oti taka silno }e se razvivaa firmite vo privatizacijata, vrednosta }e im porasne{e, a se smeta{e deka treba{e da bidat kupeni evtino (!?). Takva be{e sostojbata na umot kaj makedonskite menaxeri vo ranite devedesetti godini. Ponatamu, kako {to rastea buxetite na dràvata, a gra|anite i firmite bea s$ posiroma{ni, taka stanuvaa interesni tenderite! Dràvata pla} a{e za stoka ili uslugi koi treba{e da se kupuvaat od uvoz preku takanare~enite “na{i firmi”. Makedonskite premieri pla{ej}i se od inflacija i nestabilen denar (iskustvo od SFRJ) redovno bea zalo`nici na sterilnite politiki na MMF (Me|unarodniot monetaren fond), koj dolgi godini (verojatno i denes) mnogu rigidno komunicira so vladite i ne dozvoluva premnogu podgrevawe na dràvnata i li~nata potro{uva~ka. Taka dolgi godini, platite vo javniot sektor bea zamrznati, a stavkite za kapitalni investicii vo Buxetot bea na nisko nivo. Buxetskiot deficit, mnogu nizok (pod 3% od BDP). S$ be{e taka, no ekonomijata poleka “umre”. Otsustvo na kreacija ... Ottuka, zaklu~okot e deka sega{niot ekonomski model na Makedonija baziran vrz edinstvenata cel – stabilen denar, koja gi zaslepuva politi~arite - prakti~no ne moè nikoga{ da go re{i najgolemiot problem – nevrabotenosta koja e 37%. Najgolema na Balkanot i vo Evropa. So godini se raduvame na rast na BDP od 2% do 3% (godinava bevme fascinirani so najavite za 1,5%, a Petar Go{ev ve}e najavi deka godinata }e ja zavr{ime so 0,6%!!??), vo vremiwa koga razvienite

ZNAAT LI MAKEDONSKITE VLADI ZA [TO SE ZALAGAAT

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

ekonomii se razvivaat so blizu 3%, a ekonomiite vo nadoa|awe kako zemjite na BRIK-Brazil, Rusija, Kina i Indija (îtajte ja temata na 6 i 7 strana) beleàt stapki na rast i nad 10%. Za {to vsu{nost se zalagame nie? Znaeme li? Imame li znaewe za re{avawe na klu~niot makedonski problem ...!? Postoi li vizija? ... Izgleda ne! Zatoa, potrebna e strate{ka promena na prioritetite. Stopanstvoto mora da se prestrukturira. Ima potreba od kreirawe na sosema novi uslovi za investicii! Stimulirawe na izvozno orientiranite sektori! Potrebni se i energi~ni investicii vo infrastrukturata, kako i vo obrazovanieto i edukacijata na mladite lu|e. Potrebno e da se dade ednakva {ansa i za doma{nite i za stranskite investitori. Prioritetite se sledni: Doma{nite i stranskite investicii dramati~no da porasnat (!?), da se zgolemat investiciite vo privatniot sektor kade {to }e se generaraat novi rabotni mesta, toa zna~i deka firmite mora lesno da doa|aat do kreditite vo bankite, potrebna e silna modernizacija i investicii vo infrastruktura (sanirawe na starata i gradewe na nova – pati{ta, prugi, energetski kapaciteti ..., kako i drugi komunikaciski kanali). Vakvata opredelba }e ovozmoì visoki stapki na rast na BDP nad 8%. Dopira li do nekoj ovaa sostojba i potreba?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ilioni deca nastradaa vo poplavite koi vo izminatite tri nedeli go opusto{uvaa Pakistan. Tie se izgubeni, ostanati bez roditeli ili bolni, izjavi portparolot na UNICEF. “Stanuva zbor za spasuvawe ìvoti. Decata sekoga{ se ranlivi. Ne moàt da ja kontroliraat svojata èd i pijat voda od kade bilo, so {to rizikuvaat da se razbolat od crevni bolesti, kolera i drugo” izjavi Sami Abdul Malik. Vo severozapaden Pakistan ima pribli`no 5.000 raseleni lica od poplavite, me|u koi 1.500 deca. Pakistanskata vlast predupreduva deka vo slednite denovi se o~ekuvaat novi poplavi. Spored lokalnite lekari, pove}eto od decata stradaat od gastroenterit, ko`ni bolesti i dehidracija zaradi ne~istotii i virusi. Meteorolo{kata slu`ba soop{ti deka vtoriot bran poplavi po rekata Ind dostignal do ju`nata provincija Sind i im se zakanuva so poplavuvawe na celi regioni. Vo provincijata ve}e se potopeni iljadnici sela, a pod zakana od poplavuvawe e i gradot Xakobabad.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

STABILEN DENARMRTVI KOMPANII Ekspertite sugeriraat deka monetarnata politika na forsirawe fiksen devizen kurs, ne pomaga vo ostvaruvaweto povisoki stapki na ekonomski rast. Vo toj kontekst nema da pomogne nitu poslednoto namaluvawe na osnovnata kamatna stapka, vo uslovi koga nivoto na zadol`itelna rezerva e s$ u{te na visoko nivo.

koga sredstvata na monetarIGOR PETROVSKI nata politika se iscrpeni. igor@kapital.com.mk Toa e t.n. “stapica na like n o v i v e s e vidnosta”, koga kamatnite vodi interes- stapki na centralnata banna debata vo ka se ve}e priblièni kon Srbija okolu nula i ne moàt ponatamu stavot na ta- da odat nadolu. Toga{ eksmo{niot mi- panzivna monetarna polinister za eko- tika ne e mo`na, i bidej}i nomija Mla|an Dinki}. ekonomijata e vo recesija, Preku porast na pot- se posegnuva kon fiskalnaro{uva~kata }e se izleze ta politika. Vo Makedoniod recesija, vo sprotivno ja, s$ u{te ne se iscrpeni na ekonomijata & se za- sredstvata na monetarnata kanuva stagnacija. Dinki} politika, i NBRM napravi se povikuva na tezite na u{te edno olabavuvawe na nobelovecot Pol Krugman, monetarnata politika so koj pak na krilata od toa {to ja namali osnovkejnzijanskata politika za- nata kamatna stapka na govara pogolema dràvna 4,5%. So toa upati signal potro{uva~ka koja e re- do bankite, deka sega tie cept za zgolemuvawe na se na red da gi poevtidoma{nata pobaruva~ka nat kreditite {to gi na stoki i uslugi. Od pove- davaat na kompaniite i }emina ugledni eksperti na naselenieto. Bankite vo Srbija, na Dinki} mu {to gi kontaktiravme velat be{e ukaàno da ne se deka ova posledno relakpotpira premnogu na tezite sirawe nema zna~itelno da na Krugman, zatoa {to ne vlijae vrz kreditiraweto, moè da vaàt univerzal- s$ dodeka ne se namali ni pravila za site zemji. stapkata na zadolìtelna Dràvnata potro{uva~ka rezerva {to mora da ja vo nasoka na izlez od ~uvaat kaj centralnata recesijata bila prinudno banka. So ovaa konstatacire{enie na Kejnz vo vreme ja se sloùvaat i eksperna Golemata amerikan- tite {to gi konsultiravme. ska depresija, {to zna~i Qube Trpeski, porane{en e recept za pottik na guverner na NBRM i profepotro{uva~kata s a m o sor na dràvniot Ekonomski fakultet smeta deka ovoj poteg na NBRM e pove}e zama~kuvawe o~i, otkolku nekakva seriozna namera za poddr{ka na ekonomskiot rast. “Za razlika od porazvienite pazarni ekonomii kade {to komercijalnite banki me|u drugoto zavisat i od zajmicite od centralnite banki, kaj nas 15 godini nanazad NBRM ne dava zajmici zatoa {to bankite nemaat potreba od

toa, tie imaat dovolno pari, taka {to padot na osnovnata kamatna stapka nema nikakvo vlijanie vrz delovnite banki. Toa e pove}e zamajuvawe na narodot, demek, eve nie ja namalivme osnovnata kamata, sega vie ste na red. Bankite }e bidat na red koga }e se namalat tro{ocite, a toa visokoto nivo na zadolìtelna rezerva {to mora da go ~uvaat kaj centralnata banka. Ako saka NBRM navistina da vlijae vrz kreditiraweto, toga{ treba da ja namali ovaa rezerva”, smeta profesorot Trpeski. DEVIZNIOT KURS MORA DA SE MENUVA Edna od to~kite kade {to NBRM isto taka ostanuva rigidna i vo sledniot period, e odrùvaweto monetarna politika so fiksirawe na devizniot kurs, {to spored ekspertite e dobro od aspekt na odrùvawe na niska inflacija, no na podolg rok po~nuva da ja zadu{uva ekonomijata. Vo pove}e navrati dosega poznava~ite na monetarnata ekonomija se zalagale Makedonija da vovede nekakov model na fleksibilen kurs na denarot, so cel da se ovozmoàt povisoki stapki na rast. Ekspertot od Vienskiot institut za ekonomski istraùvawa, Vladimir Gligorov, se zalaga{e za korekcija na kursot na denarot so cel da poevtini rabotnata sila {to }e gi privle~e investitorite. “Kursot poradi ovaa pri-~ina }e mora da se koregira. Toa ne zna~i deka mislam oti toa e dobro, no ednostavno toa taka }e odi, bidej}i postoi mnogu cvrsta vrska pome|u nivoto na platite i kursot. I dokolku zemjata

QUBE TRPESKI

PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET

“Treba da se odi na targetirawe na inflacijata kombinirano so rakovoden fluktuira~ki kurs, so {to se produciraat povisoki stapki na rast”

NAVIGATOR

17.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POZITIVNA ENERGIJA

O NIKOLA TODOROV

ajavi tender za N nabavka na 56 istra`uva~ki labora-

torii vredni 11 milioni evra do slednata godina.

ne e konkurentna so ovie plati, toga{ toj kurs }e bide te{ko odr`liv”, smeta Gligorov. Profesorot Qube Trpeski, veli deka monetarnata strategija na fiksen kurs gi ostvarila svoite rezultati vo pogled na inflacijata, no ako toj predolgo se primenuva, po~nuva da deluva negativno, i treba da se napu{ti. “Vakvata monetarna strategija na targetirawe na devizniot kurs ne dava visoki stapki na rast. Treba da se odi na targetirawe na inflacijata kombinirano so rakovoden fluktuira~ki kurs, so {to se produciraat povisoki stapki na rast”, prepora~uva prof. Trpeski. I akademik Taki Fiti ima izjaveno za makedonskite mediumi deka “so vakov reìm na devizniot kurs ne moème da o~ekuvame ni{to drugo osven kamatni {okovi”. NBRM dosega potro{i stotici milioni dolari da intervenira na devizniot pazar za da go brani kursot, no od toa ne vidovme nekakov golem air. Nitu se otvorija novi rabotni mesta, nitu se zabeleàa visoki

REXEP TAIP ERDOGAN

MAHMUD AHMADINEXAD

ele`i impresivni sven so bojkot se soo~uva ovtorno provocira BStapkata ekonomski rezultati. O i so formalin barawa Pnajavuvaj}i deka do na nevraboza odlo`uvawe na primenata mart slednata godina }e tenost vo Turcija e namalena od 24,9 na 19,8%.

stapki na rast. DR@AVATA MO@E DA GO OTKO^I KRUGOT NA NELIKVIDNOSTA Narodnata banka vo najnoviot Izve{taj za finansiskata stabilnost vo zemjava, tvrdi deka zadovolitelnoto nivo na devizni rezervi, i pokraj o~ekuvawata za pobaven rast na ekonomijata od prvi~nite procenki vo april, i namalenite o~ekuvawa za prilivi preku kapitalno-finansiska smetka, ostava prostor za dopolnitelno relaksirawe na monetarnata politika. Me|utoa, tuka se nametnuvaat nekolku pra{awa. [to i ako bankite ponudat pove}e krediti na kompaniite i naselenieto? Dali }e se stimulira rastot na ekonomijata ako lu|eto so parite od kreditot otidat na odmor ili kupat tehni~ka stoka uvezena od nadvor?

na noviot Zakon za domuvawe po~ne izgradbata na nova koj predizvika negativni nuklearna postrojka za reakcii vo javnosta zbogatuvawe uranium.

Sekako deka nema. Korist }e imaat samo uvoznicite na taa tehni~ka stoka, odnosno turizmot na stranskite zemji, zna~i stranskite nacionalni ekonomii. Druga rabota e ako tie krediti se iskoristat za namensko kupuvawe na doma{no proizveden mebel i ostanati stoki, {to moè da se pravi preku subvencionirani krediti od strana na dràvata, kako {to ima{e slu~aj vo Srbija, i u{te nekoi ekonomii od regionot. Kompaniite pak, re~isi site krediti {to gi baraat, im se za da moè da vrzat kraj so kraj, vo uslovi koga naplatata e s$ pote{ka. Izve{tajot na NBRM veli deka za samo edna godina stapkata na rast na nefunkcionalnite krediti kaj kompaniite porasnala od 6,7% na re~isi 35%. Kompaniite s$ pote{ko gi vra}aat kreditite, a za novi investiciski ciklusi i kreirawe novi rabotni mesta te{ko koj da razmisluva. Za bankite da moàt da davaat krediti, treba da imaat pogolem komfor vo presmetuvaweto na rizikot, odnosno pogolema kontrola vrz nego. Za da toa bide ta-ka, firmite treba da se vo dobra kondicija, odnosno da bidat likvidni. Za da bidat likvidni treba da si

gi naplatat svoite pobaruvawa. Bankite ne se kolekcioneri na nedvièn imot – stanovi i fabriki, mi veli eden bankar denovive. Nim im treba “ke{ flou” {to bi se reklo so finansiskata terminologija, a za toa treba da pribiraat del od likvidnosta od firmite, koi {to pak ja nemaat vo momentov. Spored nekoi eksperti tuka, povtorno doa|ame do pra{aweto, kolku vsu{nost dràvata im dolì na kompaniite, pra{awe {to pove}e pati vo izminative meseci go postavuvavme, no ne dobivme odgovor. Ako toa {to go dogovorila dràvata, istoto i go isplatila, }e se podob-ri kondicijata na firmite. Zna~i dràvata so svoeto odnesuvawe ja vlo{uva ili ja podobruva likvidnosta vo realniot sektor.

VLADIMIR GLIGOROV

EKSPERT VO VIENSKIOT INSTITUT ZA EKONOMSKI ISTRA@UVAWA

“Kursot mora da se koregira so cel da poevtini rabotnata sila {to }e gi privle~e investitorite”

3 FAKTI ZA...

27.046 12.000 400

MILE JANAKIESKI

VKUPNO SLOBODNI MESTA IMA NA DR@AVNITE UNIVERZITETI ZA UPIS NA STUDENTI VO U^EBNATA 2010/2011 GODINA SLOBODNI MESTA IMA NA SKOPSKIOT UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ

EVRA E NAJVISOKIOT IZNOS ZA KOFINANSIRAWE NA REDOVNI I VONREDNI STUDENTI

PROCENKI...

bedinetata makedonska ka dijaspora, ~ija glavna na cel e {ireweto na makedonskata kauza vo svetot, ot, uspeva da dobie i na glasnost ost i pogolema me|unarodna proomocija. Mladiot, energi~en i posveten pretsedatel na ovaa aa makedonska iseleni~ka orgaanizacija, Metodija Koloski, ki, go dokaùva toa so brojnite te aktivnosti koi gi sproveduva va i pozitivniot duh koj prii toa go {iri. Mo`nost za pro{iruvawe na vlijanieto na makedonskata kauza vide i ostvari vo zdruèni aktivnosti so Turskata koalicija vo Amerika, poznata po efikasnosta so koja gi zastapuva svoite interesi pred kreatorite na politikata vo Va{ington. Obedinetata makedonska dijaspora vo juni, vo Toronto, ja organizira{e svojata vtora globalna konferencija na koja u~estvuvaa pretstavnici od 20 zemji, a koja be{e klu~na za zna~ajnata poddr{ka {to ja dobivame od Kanada. Koloski na konferencijata na koja be{e izloèno makedonskoto gledi{te vo gr~ko-

METODIJA METODI IJA KOLOSKI makedonskiot spor, uspea da go obezbedi prisustvoto na eden od najvlijatelnite ~lenovi na kanadskata vlada, Xejson Keni, kako i na drugi zna~ajni pretstavnici od Kabinetot na premierot Stiven Harper. Poslednata aktivnost e rezultat na sorabotkata so vlijatelnata Turska koalicija, a {to rezultira{e so nivna poseta na Makedonija. Delegacijata vklu~uva i sovetnici na amerikanskite kongresmeni, {to mnogu kaùva za relevancijata i teìnata koja Koloski ja uìva vo SAD, a ~ija krajna cel e {irewe na makedonskata vistina i lobirawe za nejzin vlez vo NATO.

GUBITNIK

STRUGA, BAGERI I DEPONII

ko ova leto otidovte te na odmor vo Struga i doma se vrativte so celiot avtomobil, imate te vi sre}a {to nekoi delovi od va{iot ne ostanale po ulicite vo gradot na poeziiot jata. Prviot ~ovek na gradot to Ramiz Merko, nitu ova leto ne se pogri`i da gi zakrpi pi skraterite niz ulicite osna tavaj}i zad sebe u{te edna neuspe{na turisti~ka sezona. a. kPokraj lo{ata infrastrukot tura, grda slika na gradot ostavaa i “novosozdadenite” parking-prostori na edna od lentite na glavnata ulica vo gradot, so koi pari se polni op{tinskata kasa, no se sozdava i neviden mete` i haos po ulicite. Za razlika od Ohrid kade {to tamo{nata lokalna vlast investira vo elektronsko napla}awe na parkingot, vo Struga na parkirali{tata, namesto rampi ima ja`iwa i sinxiri, a namesto elektronska naplata so fiskalna smetka, vi napla}a ~ovek sednat na drveno stol~e bez da izdade nikakva smetka za izdadenata usluga. So vakvoto odnesuvawe lokalnata vlast ne samo {to ne

RAMIZZ M MERKO ja podobruva, tuku dopolnitelno ja vlo{uva slikata za gradot pred turistite. Za grdata slika pridonesoja i ogromnite deponii na pla`ite, kupi{tata |ubre pokraj {etali{tata kako i naplivot od ku~iwa skitnici, koi dopolnitelno gi pla{ea turistite i go zasilija lo{iot imix na gradot. Gradona~alnikot Merko ne uspea da se spravi so nieden od ovie problemi. Struga e navistina prekrasen grad i godinava go posetija golem broj turisti, no so vakva lokalna samouprava i neorganiziran gradona~alnik stru{kiot turizam nema svetla idnina.

MISLA NA DENOT

IVOR ICKIKOVIC

biznismen vo JAR so litvansko poteklo i sopstvenik na kompanijata Paramaunt koja proizveduva vozila so protivminska za{tita

NOVA BIZNIS[ANSA ZA JAR

u`noafrikanskata Republika dosega nemala tolku dobra {ansa kako sega. Afrika e ekonomsko bojno pole na dene{nicata i posledno neotkrieno podra~je. Kinezite i Indijcite se slevaat ovde naoru`ani so evtin kapital i mnogu otvoren pristap. Ova za JAR doprva }e bide golema {ansa.

MNOGU ^ESTO MENAXERITE NE SE NAJKREATIVNITE ILI NAJPAMETNITE LU\E. TIE SE, VSU[NOST, NAJDOBRI VO IGRAWETO POLITIKA I LIGAVEWETO PRED NIVNITE [EFOVI. BORDOVITE NE SAKAAT CVRSTI I GRUBI DE^KI.

KARL IKAN

POZNAT PO KUPUVAWETO I PRODAVAWETO GOLEMI UDELI VO RAZNI KOMPANII, NEPRIJATELSKI PREZEMAWA I EDNO VREME MILIJARDER SPORED FORBES

4 17.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...MEDITERANSKI SOJUZ

...MORALNA PODDR[KA

...GODI[EN ODMOR

Netanjahu vo Grcija

Ban Ki Mun vo Pakistan

Ronaldiwo vo Crna Gora

zrealskiot premier Benxamin Netanjahu, prestojuva{e vo Atina vo prva oficijalna poseta na izrealski premier na Grcija. Minatiot mesec gr~kiot premier, Jorgos Papandreu pretstojuva{e vo Tel Aviv.

eneralniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun, gi poseti nastradanite od poplavite vo Pakistan koi odnesoa 1.400 `ivoti.

oznatiot brazilski fudbaler Ronaldiwo go pominuva svojot godi{en odmor na Jadranskoto krajbre`je. Toj godinava }e P letuva na poznatiot ostrov Sveti Stefan. Vo Crna Gora pristigna so svojata jahta, a be{e vo dru{tvo na nekolku ubavi devojki

DVA, TRI ZBORA

“Patot koj vodi do individualniot i kolektivniot uspeh ne e nitu kratok nitu pak lesen. Za da se izmine toj pat ne e dovolna samo `elbata za uspeh tuku i jasna vizija koja kako svetilnik go osvetluva patot. Potrebna e posvetenost kon celta i ~uvstvo za odgovornost kon sebe i kon drugite”. \OR\E IVANOV pretsedatel na Republika Makedonija

“Mal broj mnogu vlijatelni zemji-~lenki vo EU odlu~ija da ja upotrebat na{ata kandidatura kako vid sredstvo za pritisok vrz Srbija pred i za vreme na raspravata vo Generalnoto sobranie na ON okolu Kosovo. Takvata politika, spored mene e pogre{na, bidej}i mo`e da dovede do zabavuvawe na procesot na evrointegracija i destabilizacija na celiot region”.

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

BO@IDAR \ELI] potpretsedatel na Vladata na Republika Srbija

“Na{ata vlast se zasnova na sistemska korupcija. Poredokot koj {to e vospostaven zaedno so tajkunite po 2000 godina, funkcionira nezavisno od site demokratski pravila. Ne e vospostavena podelba na vlasta, a so samoto toa ni kontrola. Instituciite se sru{eni, a ekonomskite kapaciteti uni{teni”. VERICA BARA] pretsedatel na Sovetot za borba protiv korupcijata

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

MOBILEN TELEFON OD MILION DOLARI

uskata kompanija Gresso, koja e poznata po izrabotkata na ekskluzivni i ultra skapi mobilni uredi, pretstavi mobilen koj definitivno nikoga{ nema da go imate, od pri~ina {to ne mo`ete da si go dozvolite. Gresso Luxor Las Vegas Jackpot ne e telefon so napredni funkcii i mo`nosti. Naprotiv, telefonot slu`i za osnovnite telekomunikaciski funkcii kako telefonski povici, pra}awe i primawe SMS i MMS

poraki i ima veb-prelistuva~. Ku}i{teto na Gresso Luxor Las Vegas Jackpot e izraboteno od ~isto zlato i te`i 180 grama, a e razubaveno so 45,5-karatni, isklu~ivo retki, crni dijamanti. Zadnata strana na uredot e ukrasena so afrikansko drvo staro 200 godini, dodeka tastaturata e izrabotena od safiri, a site oznaki se laserski izgravirani. Gresso }e pu{ti vo proda`ba samo tri primeroci od ovoj luksuzen telefon.

POLITIKA

17.08.2010

TURSKATA I MAKEDONSKATA DIJASPORA OD SAD VETUVAAT

SILNO ]E LOBIRAME ZA VLEZ VO NATO

Turskata koalicija na Amerika, zaedno so Obedinetata makedonska dijaspora zasileno }e lobiraat za Makedonija pred

noemvriskiot NATO samit. Nivna delegacija, zaedno so 18 sovetnici na amerikanski kongresmeni, se vo Makedonija za da se zapoznaat so sostojbite. MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

elta na amerikansko-turskata delegacija e nejzinite ~lenovi da nau~at {to pove}e za Makedonija i za predizvicite so koi taa se soo~uva, pa od taa pozicija da gi razgledaat mo`nostite kako moè najdobro da pomognat, izjavi pretsedatelot na Obedinetata makedonska dijaspora (OMD), Metodija Koloski. Toj e vo poseta na Makedonija zaedno so nekolku sovetnici na amerikanski kongresmeni i pretstavnici na Turskata koalicija. Koloski poso~i deka pokraj va`nata uloga {to ja ima vo NATO, SAD moè da go pomogne i makedonskiot vlez vo EU. Od ovoj aspekt, vlijanieto na sovetnicite na kongresmenite koi dopatuvaa vo Makedonija moè da bide mnogu golemo, zatoa {to, vo praktika, sovetnicite gi pi{uvaat rezoluciite koi kongresmenite podocna gi promoviraat.

mnogu dobro organizirani i zatoa mnogu uspe{no ja promoviraat svojata strana vo sporot za imeto na Makedonija. Makedoncite i Turcite vo SAD ne se tolku dobro organizirani, no }e dademe s$ od sebe za da vlijaeme vrz amerikanskiot kongres da se zalaga za dijalog me|u Makedonija i Grcija vo koj nema po avtomatizam da bide prifa}ano gledi{teto na ednata, posilnata, gr~ka strana", izjavi MekKurdi. Koloski se ogradi od neodamne{nata kampawa inicirana od pretstavnici na dijasporata za prekin na pregovorite so Grcija okolu imeto, no i toj se zalaga za beskompromisnost vo borbata za ustavnoto ime i za identitetot na Makedonija i Makedoncite. "Nie ne u~estvuvame vo kampawata na del od makedonskata dijaspora koja se zalaga za prekin na pregovorite so Grcija, no i na{iot stav e imeto da ne se menuva i da ne se dozvoli zagrozuvawe na identitetot. Barame promena na rezolucijata 187 na Obedinetite nacii, odnosno barame PJRM da se zameni so Republika Makedonija",

Otstranuvaweto na glavnata pre~ka od makedonskiot evroatlantski integrativen proces â&#x20AC;&#x201C; sporot za imeto {to go imame so Grcija - }e bide neodminliva to~ka na patot do celta na makedonsko-turskata inicijativa. Pretsedatelot na Turskata koalicija vo Amerika, Linkoln MekKurdi, smeta deka mora da se napravi ne{to za da se namali {tetata {to na makedonskite interesi & ja nanesuva vlijatelnoto gr~ko lobi. Predlaga makedonskata strana na problemot da bide pretstavena pred {to pove}e lu|e koi mo`at da vlijaat na ishodot na sporot. Toj nao|a dopirni to~ki me|u Makedonija i Turcija vo nepravdite {to na me|unaroden plan im se naneseni na dvete dr`avi. Na Makedonija vo sporot so Grcija i na Turcija koja, spored MekKurdi, e nepravedno obvineta za genocid vrz ermenskoto naselenie pri raspa|aweto na Otomanskata imperija. "Na {teta na interesite na na{ite dve zemji (Makedonija i Turcija), vo SAD dejstvuvaat dve mnogu jaki etni~ki lobija â&#x20AC;&#x201C; gr~koto i ermenskoto. Grcite se K

Meto Koloski i Linkoln MekKurdi na v~era{nata pres - konferencija izjavi Koloski. Delegacijata ostvari sredbi so amerikanskiot ambasador, Filip Riker, i so ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, kako i so pretstavnici na makedonskiot parlament. Na nivnata agenda L

se i sredbi so pretsedatelot na sobranieto, Trajko Veqanoski, ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski i so pretsedatelot na dr`avata, \or|e Ivanov. Turskiot del od delegacijata koja e vo poseta na Makedonija A

se sostoi od 15 ~lenovi (trojca Turci-Amerikanci i 12 biznismeni i profesori od Turcija). Od 18 sovetnici na amerikanskite kongresmeni koi dopatuvaa vo Skopje desetmina se republikanci, a osum demokrati.

6 17.08.2010 DODEKA SVETOT “SE TEPA” DA IZVEZUVA VO

MAKEDONIJA ZA 10 GODINI NABILDA DEFICIT OD 5 MILIJARDI DOLARI!

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

oznatata investiciska banka od Wujork, Goldman Saks, vo edna svoja analiza od 2003 godina, naslovena “Sonuvaj}i so BRIK: pateka do 2050 godina”, se obide da pokaè zo{to Brazil, Rusija, Indija i Kina, dràvite poznati pod akronimot BRIK, }e ja promenat mapata na globalnite ekonomsko-politi~ki odnosi {to vladeat so svetot. Za ovie ~etiri zemji, koi {to bea, a nekoi i s$ u{te s$, so najvisoki stapki na rast izminative desetina godini, Goldman Saks, me|u drugoto prognozira{e deka Kina }e ja nadmine germanskata ekonomija vo slednite pet godini, a }e gi nadmine - Japonija do 2015, a SAD do 2041 godina. Prognozira{e i deka stapkata na rast na Indija } e bide najgolema (pogolema i od kineskata) i deka ovaa zemja }e ja pomine Japonija spored visinata na BDP do 2032 godina, a ~etirite zemji zaedno, vo slednite 40 godini }e imaat pogolema ekonomija od onaa na SAD i na razvienite zapadnoevropski dràvi. I deka do 2025 godina, BRIK }e isfrli u{te 200 milioni novi potro{uva~i so godi{en prihod od nad 15.000 dolari, {to e ednakvo na populaciite od Germanija, Francija i Britanija zaedno. Interesno e {to od 2003 godina navamu, rastot na BRIK be{e pobrz od prognozite na Goldman Saks, pa bankata mora{e i da revidira nekoi svoi procenki. Ete, kolkava e mo}ta i potencijalot na ovie ~etiri dràvi, {to ja izgradija novata lokomotiva na svetskiot ekonomski razvoj. SAMO PROST UVOZ NA STOKI VO MAKEDONIJA OD ZEMJITE NA BRIK! Ekonomskite vrski na Makedonija so zemjite na BRIK se sveduvaat na prost merkantilizam. Makedonija uvezuva od sekade, i kako nikoga{ dosega, pa taka uvezuva i od zemjite na BRIK. Od godina vo godina deficitot vo me|usebnata razmena pome|u Makedonija i zemjite BRIK stanuva s$ pogolem. Vo izminative deset godini na{ite kompanii izvezle svoi proizvodi vo zemjite od BRIK vo vkupen iznos od 231,9 milioni dolari, a uvezle vo iznos od 5,7 milijardi dolari ostvaru-

5,4

miljardi dolari iznesuva deficitot vo razmenata na Makedonija so zemjite od BRIK za poslednite 10 godini

Lideri na zemjite od BRIK

Izminative deset godini Makedonija izvezla svoi proizvodi vo zemjite od BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina) vo vkupen iznos od 231,9 milioni dolari, a uvezla vo iznos od 5,7 milijardi dolari ostvaruvaj}i deficit vo razmenata od vkupno 5,4 milijardi dolari. Vo isto vreme, investiciite od ovie zemji kaj nas iznesuvaat samo 15 milioni dolari!? vaj}i deficit vo razmenata od vkupno 5,4 miljardi dolari. Ovie rezultati s$ u{te pogubitni~ki ako se znae deka vo prethodnata dekada ovoj deficit vo razmena iznesuva{e okolu 600 milioni dolari! Stanuva zbor za re~isi devet pati pomal deficit od onoj koj go imame vo prvata dekada od ovoj vek. Vkupniot iznos na stranski direktni investicii vo na{ata dràva od strana na zemjite od BRIK za poslednata dekada iznesuva skromni 15 milioni dolari. Poedine~no od ovie ~etiri dràvi, spored podatocite od NBRM za stranski direktni investicii, za prvata dekada od ovoj vek, Rusija e najgolemiot investitor kaj nas so vkupen iznos na investicii od okolu 10 milioni dolari. Od Kina za ovoj period vo na{ata dràva pristignale investicii vo iznos od 5,32 milioni dolari dodeka od drugite dve zemji Indija i

Brazil, iznosot na investicii e ednakov na nula. “Na{ata {ansa vo pogled na sorabotkata so ovie dr`avi treba da ja barame vo privlekuvawe na nivni investicii vo Makedonija. Kina ve}e investira vo regionot, a se najavuva{e kineska investicija i kaj nas. Ruskiot naften gigant Lukoil isto taka mnogu malku investira{e barem dosega. Vo pogled na trgovskata razmena, mnogu e te{ko da se vospostavat takvi odnosi bidej}i sme mnogu mali. Stanuva zbor za ogromni pazari so ogromna potro{uva~ka koi vooedno se i najgolemi raste~ki ekonomii. Taka, smetam deka Makedonija bi bila slab partner vo pogled na razmenata i odnosite ponuda pobaruva~ka”, smeta Sa{o Arsov profesor na ekonomskiot fakultet vo Skopje. Negova preporaka e dokolku ima namera da se razvivaat nekoi trgovski odnosi, toga{ najgolemi ni se {ansite toa da bide

napraveno so Rusija i Kina, za razlika od Brazil i Indija koi, sepak pretstavuvaat prili~no dale~ni pazari. “Ve}e ako razvivame nekoi trgovski odnosi, toga{ najdobro e i najisplatlivo e toa da bide so Rusija i Kina. So Rusija ve}e i imame nekoja pogolema trgovska razmena prete`no prehranbeni proizvodi, i uvoz na energensi, dodeka od Kina prete`no uvezuvame s$. Standardite za izvoz na na{i proizvodi tamu se daleku polabavi vo odnos na standardite koi EU gi propi{ala, i toa treba da go iskoristime”, smeta Arsov. Na po~etokot od ovaa dekada vo 2000 godina Makedonija, vo zemjite od BRIK izvezla proizvodi vo vrednost od okolu 10,87 milioni dolari dodeka vo 2009 godina ovoj izvoz iznesuval okolu 25,78 milioni dolari odnosno porasnal za re~isi dva pati. No, sepak toj rast e zanemarliv i ne e dovolen ako se znae deka uvozot

na proizvodi od zenjite BRIK se zgolemil za 4 pati. Imeno vo tekot na 2000 godina bile uvezeni stoki vo visina od 217,3 milioni dolari za vo tekot na 2009 godina ovoj iznos da porasne na 847,34 milioni dolari. Makedonskite kompanii {to rabotat so pazrite BRIK, pogolemiot del od svoite proizvodi gi plasiraat na pazarite vo Rusija i Kina. Sosema mal del od niv izvezuvaat i vo Indija, dodeka Brazil e prete`no nepoznata destinacija. “Doma{nite kompanii koi gi koristat na{ite pomorski uslugi, izvozot najmnogu go pravat vo Rusija i Kina. Stokite koi se izvezuvaat vo Rusija, najgolemiot del pred s$ se od oblasta na prehranata i grade`ni{tvoto. Kaj izvozot vo Kina prete`no se zastapeni metaloprerabotuva~ki proizvodi, delovi za razni ma{ini i mnogu mala koli~ina na oprema i ma{ini. Vo Indija

MAKEDONSKITE FONDOVI VE]E INVESTIR

konomskite mo`nosti na zemjite od BRIK go privlekoa vnimanieto na del od doma{nite fondovi koi ve}e investiraat vo ovie zemji. Dru{tvoto za upravuvawe so otvoreni investiciski fondovi KD Fondovi ve}e dve godini upravuva so investiciskiot fond KD BRIK, ~ie ime e formirano spored investicionata politika odnosno dr`avite vo koi investira Brazil, Rusija, Indija, Kina. Ovoj fond vsu{nost e i edinstven fond vo Makedonija so investi-

ciska politika orientirana vo najgolemi del vo ovie zna~ajni ekonomii. “Od svoeto osnovawe do denes, fondot ostvaril prinos od 50,13%. Pri izborot na kompaniite vo koi se vlo`uva se zemaat predvid nekolku preformansi kako pazarna kapitalizacija, neto-dobivka, brojot na vrabotenite, perspektivite na kompanijata ...” veli Laze Kam~ev izvr{niot direktor na KD Fondovi. Zbirot na pazarnata kapitalizacija na prvite 10 kompanii

od zemjite BRIK kade {to vlo`uvaat KD fondovi iznesuvaat nad iljada milijardi dolari, a zbirot na dobivkata prijavena vo poslednitot fiskalen period iznesuva nad 95 milijardi dolari. Ovie kompanii spored poslednite objaveni podatoci imaat pove}e od 1, 8 milioni vraboteni. Vo svoeto portfolio KD Fondovi, osven akcii ima i drugi finansiski instrumenti kako depoziti, dr`avni obvrznici, pari~ni sredstva. Spored poslednite podatoci koi gi dobivme od KD

duri 71,71 % od neto-imotot na fondot bil investiran vo akcii, 22,56 % vo depoziti, 4,94% vo pari~ni sredstva i 1,22% vo obvrznici. Spored zemjata na investirawe 34,12% od iznosot e investiran vo akcii izdadeni od Kina, 27,39% vo kompanii izdadeni od Brazil, 17,63% od Rusija, 13,99% od Indija. Pokraj KD fondovi vo Makedonija i dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika Fund Menaxment del od svoeto investicisko portfolio od svojot Global raste~ki fond go plasira

na pazarite od zemjite BRIK. Za razlika od KD BRIK ovoj fond na Ilirika e daleku po{irok i pokraj zemjite od BRIK gi opfa}a i pazarite na nekoi drugi zemji od takanare~enite brzoraste~ki pazari. Po primerot na KD i Ilirika kaj nas, uspe{ni rezultati postignuvaat i fondovite od regionot koi isto taka vlo`uvaat del od svojot imot vo akcii na kompanii odd r`avite BRIK. Neodamna Ivan Ivin, pretsedatel na upravata na Ilirika In-

ZEMJITE BRIK

17.08.2010

INTERESNI PODATOCI ZA ZEMJITE BRIK

Parada na crveniot plo{tad - Rusija

Golemiot yid vo Kina glavno se izvezuvaat metali. Za Brazil retko nekoj dosega da koristel na{i uslugi”, ni izjavi Kiril Crvenkovski, pomorski inìner vo Blu Bel Martime (Blu Bell Maritime). Spored ekspertite, so sli~na situacija se soo~uvaat i drugite dràvi ne samo vo na{iot region tuku i na globalno nivo. Pri~inite za toa se nao|aat vo toa {to zemjite od grupata BRIK stanaa svetski fabriki vo koi duri i slovene~ki kompanii zapo~naa da proizveduvaat svoi proizvodi. So ogled na toa {to mnogu kompanii i svetski brendovi go prefrlija svoeto proizvodstvo vo tie zemji ne e ni ~udno {to e zgolemen uvozot na primer ako se proizveduva Peò vo Indija, toga{ iako toa e francuski avtomobil, sepak, koga }e se uveze kaj nas negovoto poteklo e tokmu od Indija. PAZARITE BRIK, TE[KI ZA VLEZ Iako spored ekspertite, Make-

donija nema nikakvi problemi za izvoz ili vlez na tie pazari so ogled na toa {to sme ~lenka na Svetskata trgovska organizacija (STO), ona {to e problem e {to sme mnogu mala ekonomija. “Izvonredno te{ko e da se uspee nekako da se vleze na ovie pazari. Stanuva zbor za golemi ekonomii koi diktiraat svoi pravila na igra. Brazilskiot pazar ne sum go analiziral, no za vo Indija da se vleze so proizvodi potrebno e da se potro{at milioni pred da se postigne nekoj uspeh. Kineskiot pazar preferira evtini proizvodi i francuski vina. Vo Rusija isto taka e te{ko da se vleze sam. Nie uspeavme da izvezeme nekoja mala koli~ina, no za pove}e mora organizirano da se nastapi, da se napravi prvo na{eto vino prepoznatlivo, pa potoa da se o~ekuva i uspe{na penetracija na toj pazar. I ne samo na toj, tuku i na drugite pazri”, smeta \orgi Petru{ev gen-

\ORGI PETRU[EV GENERALEN DIREKTOR NA VINARSKATA VIZBA TIKVE[

“Izvonredno te{ko e da se uspee nekako da se vleze na ovie pazari. Stanuva zbor za golemi ekonomii koi diktiraat svoi pravila na igra”

RAAT VO BRIK vestments od Hrvatska izjavi deka sega-zasega se mnogu zadovolni od postignatite rezultati od investiraweto vo ovie zemji. “Imotot na fondot se zgolemi za okolu 30 %, dodeka prinosite vo Ilirika BRIK se podobri od onie kaj BRIK-ovite dobieni od strana na konkurencijata duri i pogolemi od na{iot uslov, a osobeno bi sakal da istaknam deka do denes godi{niot prinos iznesuva duri 9%” neodamna izjavi Ivin za hrvatskiot pe~at. Spored nego, a i spored na{ite investiciski sovetnici,

dolgoro~no gledano ovie pazari imaat neverojaten potencijal. Site ekonomski pokazateli go potvrduvaat toa, i vo bliska idnina ne se gleda kraj na ekspanzijata i rastot na pazarite BRIK. Analiti~arite o~ekuvaat zemjite BRIK i nivnite odnosi so ostatokot od svetot da ostanat bez promeni i vo narednata dekada. Od Goldman Saks o~ekuvaat vo slednite deset godini, da se javi porast na novata, kako {to tie ja narekuvaat, BRIK sredna klasa. “Vo poslednata decenija brojot na lu|eto so prihodi pogolemi

Statua na Isus vo Brazil

eralniot direktor na vinarskata vizba Tikve{. Spored Vlado Netkov od tekstilnata kompanija Milano, makedonskata tekstilna industrija bukvalno ne e konkurentna za nekoi ruski investitori da anga`iraat na{i tekstilni fabriki. Naj~esto Netkov toa go povrzuva so nedovolnite kapaciteti na na{ite tekstilni fabriki. Nezainteresiranost postoi i kaj industrijata za prerabotka na drvo i proizvodstvo na mebel. Problem kaj niv ne se proizvodnite kapaciteti tuku oddale~enosta. I Vlatko Tasev menaxer za marketing i proda`ba vo fabrikata za mebel Mebel Vi od Vinica smeta deka, bez razlika {to stanuva za dobra mo`nost, i {to makedonskata drvna industrija nema nekakov problem vo pogled na proizvodstvenite kapaciteti, sepak oddale~enosta so ovie dr`avi,

SA[O ARSOV

PROFESOR PO FINANSISKI MENAXMENT NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

“Makedonija vo pogled na sorabotkata so zemjite od BRIK treba da ja gleda {ansata vo privlekuvawe na investicii od ovie zemji”

pretstavuva glaven problem. “Proizvodstvoto na mebel e specifi~na rabota, pa se mo`ni razni komplikacii. Zatoa na{iot interes, momentalno e da rabotime i da se {irime vo Makedonija i regionot okolu nas”, smeta Tasev. Ekspertite za nadvore{no trgovska razmena smetaat deka tradicionalno na{ata ekonomija e naso~ena prvenstveno kon zemjite vo regionot, no i EU iako postojat potencijali i na drugite pazari me|u koi i BRIK. GOLEMO NASELENIE, GOLEMI MO@NOSTI ZA POTRO[UVA^KA Vo svetot vo momentot `iveat okolu 6,5 milijardi lu|e od koi duri 43% se od zemjite BRIK. Srednata klasa vo ovie zemji dobiva s$ pogolemo zna~ewe i se razviva so zabrzano tempo. So porastot na nivnite prihodi, raste i potro{uva~kata na dobrata i uslugite kako na osnovni taka i na luksuzni dobra. Vo avgust 2009 godina, Kina stana najgolemiot pazar za vozila, a se o~ekuva Indija da ja nadmine vo slednite nekolku dekadi.

Od 2000-2008 godina, 30% od vkupniot globalen rast e rezultat na zemjite BRIK vo sporedba so 16% od minatata dekada. Od po~etokot na finansiskata kriza vo 2007 godina, 45% od vkupniot globalen rast e rezultat na raboteweto na zemjite BRIK, 24% pove}e od rezultatot vo prvite {est godini od ovaa dekada. Dolgoro~nite proekcii sugeriraat deka do 2050 godina 50% od vkupnata globalna pazarna kapitalizacija }e otpa|a na zemjite BRIK. Kina – populacija od 1,3 miljardi ìteli, najbrojna dràva vo svetot; BDP 5,6 trilioni dolari. Indija – populacija od 1,1 miljardi ìteli; BDP 1,1 trilioni dolari. Brazil- populacija od 191 milioni ìteli; BDP 2 trilioni dolari. Rusija- populacija od 142 milioni; BDP 1,6 trilioni dolari. Kina i Indija pretstavuvaat zemji koi bleàt zna~itelno zgolemuvawe vo pobaruva~kata i konsumiraweto, dodeka Rusija sledena od Brazil prikaùvaat povisoko nivo na bogatstvo. Se veruva deka potro{uva~kata }e stimulira mo}ni trendovi na rast koi }e gi nadminat razvienite pazari. Na primer, spored kineskoto nacionalno biro za statistika vo 1978 godina, na 10.000 Kinezi otpa|ale po 2 avtomobili. Vo 2006 godina na 10.000 Kinezi otpa|aat po 200 avtomobili. [to zna~i za period od samo 28 godini, brojot na imateli na avtomobili porasnal za okolu100 pati. Zemjite BRIK imaat i stoèrna uloga vo globalnata ekonomija. Trgovijata pome|u zemjite BRIK porasna zna~itelno vo poslednite nekolku dekadi. Edna tretina od svetskoto proizvodstvo na èlezna ruda se proizveduva vo Brazil, dodeka Kina e najgolemiot potro{uva~ na surovinite vo svetot. Rusija izezuva edna tretina od svetskoto poizvodstvo na priroden gas, dodeka Indija uvezuva edna ~etvrtina.

INDONEZIJA I TURCIJA – NOVITE BISERI NA INVESTICISKIOT PAZAR

Indonezija i Turcija se dvete najnovi destinacii za investicii pome|u brzo raste~kite pazari, spored analizite na Blumberg. I pokraj toa {to u{te se premnogu mali za da bidat del od grupata BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina), dvete dràvi spored site finansiski pokazateli se podobri od ~lenovite na BRIK. Glavniot berzanski indeks vo Indonezija beleì rast od 21% od po~etokot na godinava, dodeka vo Turcija ova zgolemuvawe e 13%. Klu~no e i toa {to i dvata pazari kon krajot na juli dostignaa istoriski ekonomski vrvovi, dodeka, pak, na pove}eto pazari iako e registriran ekonomski rast vo tekot na godinata, sepak istite se mnogu pod rekordnite nivoa na niven rast. Seto ova se slu~uva za pomalku od dve godini, otkako svetskite finansiski pazari stravuvaa deka na Indonezija i Turcija im se zakanuva bankrot. Sega investitorite ja menuvaat svojata gledna to~ka i smetaat deka niskiot dolg, zgolemenoto naselenie i zgolemuvaweto na profitot na kompaniite }e privle~at u{te pove}e kapital, koj }e go poddrì i natamo{niot rast na dvete zemji. od 6.000 dolari, i pomali od 30.000 dolari, porasna na stotici milioni, i ovaa brojka se o~ekuva da porasne u{te pove}e vo slednite 10 godini”, smetaat od Goldman Saks. Vakviot trend podrazbira zabrzuvawe na potro{uva~kiot potencijal koj }e vlijae na vidot na proizvodi

koj zemjite BRIK }e gi uvezuvaat i izvezuvaat. Odnosno se o~ekuva namaluvawe na uvozot na proizvodi so poniska vrednost, a rast na proizvodi so visoka vrednost kako, na primer, avtomobili, kancelariska oprema i tehnologija. Vo izminatata decenija, pazarite na kapital, BRIK, gi nadminaa predviduvawata na

analiti~arite i toa zna~itelno poradi silniot rast na ovie ekonomii koi iznenadi mnogumina poradi {to zemjite od BRIK vedna{ vlegoa vo fokusot. Sega koga prikaznata za zenjite BRIK e popoznata, o~ekuvawata se daleku povisoki i prazninata vo pogled na nivnoto vrednuvawe e mnogu pomala.

8 17.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

EDEN ÊKOR NAPRED, DVA NAZAD odinava kako retko koga dosega zemjodelcite, poto~no gradinarite se celosno zadovolni od plasmanot. Ako na po~etokot na otkupnata sezona i cenite bea solidni za isten~enite zemjodelski buxeti, denovive tie pa|aat. Izminatava nedela, cenite na pove}eto zemjodelski proizvodi se prepoloveni i se vratija na minatogodi{nite nivoa. Strumi~kite gradinari so koi denovive razgovaravme se pra{uvaat kako im se rasipa ubavata slika koga od sosednite zemji se baraa domat i lubenica pove}e, i ne se pra{uva{e za cena. Svesni deka èlbite se edno, a soo~uvaweto so realnosta neophodnost, zemjodelcite se dlaboko svesni deka godine{nata povolna sezona be{e igra na sre}a, na slu~ajnost. Nikako pozitiven rezultat na nivniot pretpriemni~ki duh ili na pomo{ta od dràvata. Poplavite vo Srbija i Hrvatska ne se vistinska pri~ina za radost na zemjodelcite. Godine{nata nesre}a koja gi snajde so golemite poplavi gi podigna cenite i izvezenite koli~ini od makedonskite nivi. No, dogodina toa najverojatno nema da se povtori. Zgora na toa {to spretnite, brzi i aùrni trgovci od [panija i Turcija ve}e dobro se etabliraa na eks-ju pazarite, koi voedno se i na{i tradicionalni partneri. Zatoa na{ite zemjodelci nemaat realna pri~ina da se nadevaat na podobri denovi. I pokraj momentalnite dobri rezultati. Nivnata idnina ne e svetla s$ dodeka vo izvoznata prikazna glavnata uloga ja imaat prekupcite, koi ja diktiraat i cenata, poneseni samo od èlbata za pogolem profit. Svesni za malata uloga na individualniot proizvoditel, tie go gledaat spasot pak i pak vo dràvata. Ne samo vo subvenciite, koi se

dobredojdeni, tuku mnogu pove}e vo reguliraweto na pazarot, vospostavuvawe

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

na funkcionalna agrarna berza na koja pazarno }e se formiraat cenite, a }e ima i mo`nost za poseriozno planirawe na proizvodstvoto i plasmanot. Ovde e serioznata uloga na dràvata vo obezbeduvawe na evtini energensi od koi zavisi ranoto proizvodstvo i plasman na gradinarskite proizvodi. Sega, na{ite proizvoditeli vo start se isfrleni od igra zatoa {to nemaat evtin priroden gas kako nivnite kolegi od [panija, Italija i Turcija. Zatoa, na{ite folii i oranèrii se prazni vo dekemvri i januari koga e i najskap raniot zelen~uk. Za povisoko proizvodstvo i podobri prinosi potrebni se mnogu golemi napori. Organiziranost, znaewe i inicijativa za da se postigne cena, da se osvoi nov pazar, da se zadrì star pazar. Za da se slu~i toa mora i zemjodelcite podobro da se organiziraat, da znaat {to sakaat i {to baraat. I vo o~ite na vlasta da stanat sila, a ne glasa~ka ma{inerija koja pod dejstvo na subvencii prorabotuva samo za izbori.

EFEKT NA LADNO-LADNO o vnimanie go pro~itav izve{tajot za finansiskata stabilnost vo Republika Makedonija za 2009 godina, objaven od strana na NBM minatata nedela. Prvo, edno e sigurno, tekstot koj e vo pauer point forma ima jasna cel, da bide razbran od po{irok krug zainteresirani subjekti. Poentata e postignata. Porakite se jasni, imaj}i ja predvid celta na NBM da dobie po{iroka poddr{ka za politikata, {to se obiduva da ja sprovede poslednite 2 godini. Sepak, edno ne mi e jasno. Zo{to izve{tajot izleguva vo vreme na letnite praznici, koga najgolem del od kreatorite na ekonomskite politiki se na odmor? Neli istiot treba da bide osnova za odredeni pomestuvawa na pazarite na kapital i pari, kako {to e voobi~aeno vo svetot? Vpro~em, posledno objaveniot izve{taj na Centralnata banka na SAD za visokiot procent na nevrabotenost vo amerikanskata ekonomija go urna povtorno dolarot i ja otvori Pandorinata kutija, ovojpat so o~ekuvan rizik od deflacija. Kaj nas izve{tajot na guvernerot nema da gi pomesti ni za milimetar ekonomskite politiki na Vladata, iako toa realno treba da se slu~i. Efektot toplo-ladno, koj preovladuva vo tekstot, pretenciozno deluva kako lobirawe kaj u~esnicite na pazarot. Celta e da se poddràt bankite vo nivnite napori da ja zadràt finansiskata stabilnost, no jasno e deka tie nemaat nikakvo vlijanie vrz procesite. Finansiskata stabilnost e zadràna prvo poradi otsustvoto na finansiski derivati na doma{niot pazar. Plus, na{ite banki voop{to ne trguvaa na

stranskite pazari koi bea kreatori na krizata. Dobro, treba da se priznae deka vo vistinski moment tie go izdr`aa pritisokot od {teda~ite, koi vo prvite 2 nedeli vo panika pobaraa isplata na svoite depoziti. Gi servisiraa site pobaruvawa, {to deluva{e smiruva~ki, i povtorno gi vrati pogolemiot del od ovie depoziti nazad vo bankite. Testot uspe{no zavr{i. Sleduva{e strog monitoring na monetarnata masa od strana na NBM i restrikcii nametnati vrz bankite so cel da ne vlezat vo t.n. moralen hazard. Ili, kako {to e napi{ano vo izve{tajot, NBM mora{e preku monetarnata politika da ja so~uva makroekonomskata stabilnost. Jasno e za kogo se odnesuva porakata. Govorej}i za makroekonomskata stabilnost, nekolku raboti se voo~livi. Fiksniot kurs e so~uvan, za {to mora da se & oddade priznanie i na Vladata, koja e svesna deka dokolku pritisne da se promeni kursot toga{ }e treba da servisira mnogu povisoki denarski iznosi na stranskite krediti, koi ne se mali. Ova apsolutno ne & odgovara. Drugo pra{awe e dali ovoj kurs im odgovara na izvoznicite? Ne gledam deka ne{to posebno im pre~i, osobeno imaj}i predvid deka istite se i uvozno zavisni. Dobra poenta za ova e komentarot deka trgovskiot deficit se namalil. To~no, no ne poradi zgolemeniot izvoz, tuku poradi namalenite ceni na naftata i padot na uvozot. Ova e zagri`uva~ki trend, bidej}i toa zna~i deka dokolku vo naredniot period cenata na naftata porasne, a pogolemite izvoznici poradi namalenata rabota go namalat uvozot na surovini, Makedonija povtorno }e ostvari rekordno visok

trgovski deficit. Ne n$ spasuva ni objavata deka trgovskata razmena vo prvata polovina od 2010 godina, sporedeno so istiot period vo 2009 godina, porasnala za 10,3%. Prvo, 2009 godina ne e referentna godina. Vtoro, ova e o~ekuvan razvoj poradi berzanskiot rast na cenata na metalite i na nikelot. Treto, Okta gi ru{i rekordite vo uvoz na nafta, koja ja prerabotuva i potoa ja izvezuva na sosednite pazari. Od ova Makedonija, osven vo delot na statistikata, nema ama ba{ nikakva korist. Kone~no, govorej}i za platniot bilans, deviznite rezervi se stabilni poradi konzervativnata politika na NBM, no i poradi golemiot porast na doznakite od stranstvo. Povtorno se raboti za visoko promenliva kategorija na prilivi vrz koja ne smeeme da se potpirame vo gradewe na ekonomskata stabilnost. Zatoa nema ni traga od SDI, od portfolio-investitorite, nema dokapitalizacija na nekoja od bankite, a za o~ekuvawe e i deka dividendite od Telekomot vo idnina }e pa|aat. Ona {to mnogu zagriùva e visokiot porast na nadvore{na zadolènost, koja dostigna 60% od BDP. Za vnatre{nata i da ne govorime. (Ne)normalno e toga{ da ne voo~ime eden fenomen koj e vnesen vo izve{tajot, a toa e deka vo vakvi uslovi kreditiraweto porasnalo za 3,5%. Sigurno ne kaj kompaniite, a u{te pomalku kaj naselenieto. Vinovnik za porastot e dràvata koja vo nedostig od drugi izvori mora da se kreditira na doma{niot pazar preku obvrznici. Za da se konkurira toa go pravi i NBM, koja preku blagajni~kite zapisi mora da povlekuva del od sredstvata na bankite, kako bi go destimulirala

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

neproduktivnoto kreditirawe na buxetot. Nejzin problem e kako da go menaxira ponatamu procesot stabiliziraj}i gi bankite, koi, privle~eni od visokite pasivni kamati, neo~ekuvano se soo~uvaat so visok rast na depozitite za 9,5% vo 2010 godina. Vtor problem koj e evidenten e vlo{enoto prose~no nivo na rizi~nost na plasmanite koe vo mart dostignalo 6,8%, nasproti 5,8% vo 2008 godina. Koga kon ova }e se dodade i porastot na nefunkcionalnite krediti kaj korporativniot sektor od 6,7% na 34% za samo edna godina, stanuva jasno deka dokolku itno ne se pristapi kon re{avawe na ovie problemi, nema da se ostvarat proekciite na NBM za rast na BDP od 0,6%. Nikakva inflacija, porast na kreditiraweto i eventualen rast na svetskata pobaruva~ka nema da ni pomognat. Istovremeno, tie ne smeat da bidat alibi za prodol`eni lo{i ekonomski sostojbi, koi realno n$ o~ekuvaat. 2010 godina, sepak, }e bide prili~no lo{a godina vo koja nema da ostvarime ekonomski porast, iako realno site go posakuvame.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2,400

2,550 2,545 2,540 2,535 2,530 2,525 2,520 2,515 2,510 2,505

2,390 2,380 2,370 2,360 2,350 2,340 2,330 10/08/10

11/08/10

12/08/10

13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

10/08/10

110.00

OMB

109.50

109.00 108.50 108.00 107.50 107.00 11/08/10

12/08/10

13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

10/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/08/10

spasevska@kapital.com.mk

ru{tvoto za pro-izvodstvo i distribucija na toplinska energija Toplifikacija AD Skopje prvite {est meseci od godinata gi zavr{i so rast na prihodite od proda`ba i so namalena dobivka. Spored finansiskiot izve{taj na kompanijata, objaven na Makedonska berza, vo prvite {est meseci godinava Toplifikacija ostvarila 15,3 milioni evra (944,9 milioni denari) vkupni prihodi od proda`ba, {to e za 18% pove}e sporedeno so istiot period minatata godina, koga vkupnite prihodi na kompani-

vawe na toplinska energija, dejnosti koi prethodno gi izvr{uva{e Toplifikacija AD - za {est meseci ostvarila vkupni prihodi od proda`ba od 2,11 milijardi denari ili 34 milioni evra. Neto-dobivkata za {est meseci iznesuva 40 milioni denari. Spored obrazlo`enieto od kompanijata, od prvi januari godinava bea formirani ~etiri novi kompanii, tri za toplinska energija, me|u koi Snabduvawe Zapad DOOEL, Snabduvawe Centar DOOEL i Snabduvawe Istok DOOEL, kako i kompanijata Distribucija toplina DOOEL, za dejnosti koi dotoga{ gi izvr{uva{e Toplifikacija AD. Vo Toplifikacija AD Skopje

od januari 2010 godina ostana da se izvr{uva dejnosta proizvodstvo na toplinska energija. Toplifikacija AD Skopje e kompanija koja vr{i proizvodstvo na toplinska energija vo Skopje. Podelena e na pet organizaciski edinici preku koi ja koordinira celokupnata distributivna mre`a vo dol`ina od 170 kilometri i ~etiri glavni pogoni. Pokraj glavnata funkcija, kompanijata vr{i distribucija na priroden gas, transport na te~ni goriva, podgotovka na studii, investiciski programi i kompletna dokumentacija za eksploatacija na termalna energija, centralni toplifikaciski sistemi i dr..

ZK PELAGONIJA SO ZGOLEMENA ZAGUBA VO PRVITE [EST MESECI

Bitolskata kompanija ZK Pelagonija prvoto polugodie go zavr{i so zaguba od 1,6 milioni evra, {to e za 70% pove}e sporedeno so istiot period lani Operativnite prihodi se namaleni za 7% i iznesuvaat 523 milioni denari, odnosno 8,5 milioni evra, sporedeno so 9,1 milioni evra vo prvite {est meseci lani. Kompanijata za {est meseci ostvarila 6,7 milioni evra prihodi od proda`ba {to e za 5% pove}e sporedeno so istiot period lani. Pritoa, proda`bata na stranski pazari porasnala za sedum pati i iznesuva 649 iljadi evra, {to e golem rast vo sporedba so 100 iljadi evra proda`ba na stranski pazari minatata godina. Kompanijata uspeala za 3% da gi namali rashodite od raboteweto koi

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

itolskata kompanija ZK Pelagonija prvoto polugodie go zavr{i so zaguba od 103,2 milioni denari, ili 1,6 milioni evra, se veli vo konsolidiraniot bilans na uspeh objaven na Makedonska berza. Istiot period minatata godina kompanijata presmetala zaguba od 60,9 milioni denari, ili 990 iljadi evra, {to e za 70% pove}e od prvite {est meseci godinava.

za {est meseci iznesuvaat 10,1 milioni evra, a vo prvite {est meseci lani iznesuvale 10,4 milioni evra. Spored izve{tajot najgolem rast kaj rashodite ima kaj stavkata nabavka na trgovski stoki i kaj tro{ocite za uslugi. Bitolskiot kombinat i prviot kvartal go zavr{i so zaguba. Spored izve{tajot, vo prvite tri meseci kompanijata ostvarila neto-zaguba od 57,26 milioni denari, ili okolu 930 iljadi evra. Istiot period lani kompanijata go zavr{ila so zaguba od 35,2 milioni denari, ili 572 iljadi evra. Operativnite

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.08.2010 Просечна цена (МКД)

ОХИС Скопје Бетон Скопје

Име на компанијата

Гранит Скопје Алкалоид Скопје 0

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД 1М

3М

6М

YTD

31,227,015.63

0.14%

-6.06%

-8.01%

-3.42%

-1.03%

8/12/2010

Илирика ГРП

20,249,886.16

-1.54%

-4.31%

-1.00%

0.60%

5.57%

8/12/2010

110,410

Иново Статус Акции

16,350,214.91

-0.80%

-5.58%

-12.42%

-12.54%

-7.97%

8/13/2010

0.11

416,268

KD Brik

22,981,951.49

0.34%

-0.78%

9.55%

6.16%

16.28%

8/10/2010

KD Nova EU

21,722,614.36

0.07%

-6.13%

-6.97%

-4.93%

6.82%

8/10/2010

КБ Публикум балансиран

26,141,952.23

0,37%

-2,86%

-4,76%

-1,76%

-0.21%

8/13/2010

14,602

7,500.00

2.59

82,500

610.00

2.37

3,854.33 0.00

Просечна цена (МКД) 1700

Износ (МКД)

-2.86

49,300

25500

-2.81

127,500

3600

-1.37

298,800

Комерцијална банка Скопје

3354.77

-1.33

2,636,850

Македонски Телеком Скопје

400.48

-1.31

835,400

Топлификација Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

16.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

16.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,854.33

390.18

9.88

0.88

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

610.00

105.83

5.76

0.61

KMB (2009)

2,014,067

3,354.77

533.81

6.28

0.97

MPT (2009)

112,382

25,500.00

0.71

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3354.77

-1.33

2,636,850

Македонски Телеком Скопје

400.48

-1.31

835,400

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

Алкалоид Скопје Топлификација Скопје

16.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Просветно дело Скопје

iljadi denari, po prose~na cena od 3.854 denari. Treta po promet na ovoj pazar be{e akcijata na Toplifikacija so ostvareni 298 iljadi denari, koja se trguva{e po prose~na cena od 3.600 denari, so koli~ina od 83 akcii. Na redovniot pazar najmnogu se trguva{e so akciite na Makedonski Telekom, so koi se istrguvaa 835 iljadi denari promet, so prose~na cena od 400,48 denari po akcija, dodeka vkupno se istrguvaa 2.086 akcii. Pet najtrguvani akcii v~era bea na Komercijalna banka, Makedonski Telekom, Prosvetno delo, Alkaloid i Toplifikacija. Hartii od vrednost {to imaa, pak, najgolem rast na cenata v~era bea OHIS so 6,43%, Beton Skopje so 2,59%, Granit so 2,37%, R. Makedonija-devizni vlogovi 0,21% i Alkaloid so 0,11%. Najgolemi gubitnici na v~era{noto trguvawe bea imatelite na akcii od @ito Vardar Veles so 2,86% pad na cenata, Makpetrol so 2,81%, Toplifikacija so 1,37%, Komercijalna banka so 1,33% i Makedonski Telekom so 1,31%.

16.08.2010

Макпетрол Скопје

Име на компанијата

16/08/10

16.08.2010

Отворен инвестициски фонд

6.43

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Жито Вардар Велес

prihodi za prviot kvartal iznesuvaa 3,27 milioni evra i se pogolemi za 48% vo odnos na lani, a operativnite rashodi se 4,3 milioni evra, {to e zgolemuvawe od 44%. Najgolema stavka vo rashodite vo prvite tri meseci se potro{eni materijali, siten inventar i uslugi, koi iznesuvaat okolu 2 milioni evra. Operativnata zaguba na kompanijata iznesuva 62,5 milioni denari ili ne{to pove}e od eden milion evra. ZK Pelagonija e kompanija ~ija osnovna dejnost e zemjodelsko proizvodstvo, ovo{tarstvo i lozarstvo.

~era na Makedonska berza be{e ostvaren promet vo vrednost od re~isi {est milioni denari, {to e za 2,5 milioni denari pomalku vo odnos na prometot od petokot minatata nedela. Pogolemiot del od vrednosta od ovoj promet se ostvari na oficijalniot pazar za hartii od vrednost od 4,4 milioni denari, dodeka trguvawe vo iznos od 1,51 milioni denari be{e ostvareno na redovniot pazar. Indeksot MBI-10 padna za 0,57% i iznesuva{e 2.355,26 poeni, MBID zabele`a pad na vrednosta od 0,15% i iznesuva{e 2.520,09 poeni, dodeka OMB padna za 0,10% i ostvari vrednost od 108,46 poeni. Najgolemo u~estvo vo prometot na oficijalniot pazar ima{e akcijata na Komercijalna banka koja se trguva{e po prose~na cena od 3.354 denari i preku 17 transakcii be{e ostvaren promet vo iznos od 2,63 milioni denari. Pritoa, so niv se istrguvaa 786 akcii. Od akciite vtora po realiziraniot promet be{e akcijata na Alkaloid so koja be{e napravena trgovija od 416

Илирика ЈИЕ

149.00

15/08/10

PROMETOT NADOLU, TRITE INDEKSI VO MINUS

Податоците се однесуваат за

14/08/10

17.03.2010 9

Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

13/08/10

MAKEDONSKA BERZA

Vo prvite {est meseci godinava Toplifikacija има neto-dobivkata pomala za 94% jata iznesuvale 12,9 milioni evra ili 798,1 milioni denari. Kompanijata vo prvoto polugodie ostvarila bruto-dobivka od 178,2 milioni denari ili vkupno 2,8 milioni evra, {to e za 31% pomalku sporedeno so bruto-dobivkata ostvarena vo prvoto polugodie lani. Neto-dobivkata na kompanijata vo ovoj presmetkoven period iznesuva 52 iljadi evra i e za 94% pomala od 865 iljadi evra presmetani vo prvite {est meseci od 2009 godina. Spored finansiskiot izve{taj, pak, Grupacijata Toplifikacija, koja e formirana vo januari godinava, koga bea formirani dve novi kompanii - ednata za distribucija na toplinska energija, a drugata za snabdu-

12/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

TOPLIFIKACIJA SO POGOLEMA PRODA@BA ZA 18% ALEKSANDRA SPASEVSKA

17.08.2010

1600

0.00

627,200

STIL (2009)

14,622,943

170.60

0.11

1,542.78

2.38

3854.33

0.11

416,268

TPLF (2009)

450,000

3,600.00

61.42

58.62

1.06

3,600.00

-1.37

298,800

ZPKO (2009)

271,602

2,160.00

0.28

обврзници

% на промена

8,155

63,349

-41.95

71,503

-42.14

обични акции

24,594

62.96

Вкупно Редовен пазар

24,594

62.96

96,098

-30.70

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-43.54

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 16.08.2010)

10 17.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MAGNA SAKA DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI AVTOMOBILSKI KOMPANII

ompanijata Magna, edna od najgolemite svetski dobavuva~i na avtomobilski komponenti, sledniot mesec }e dojde vo Makedonija vo poseta na pet makedonski kompanii od avtomobilskata industrija, so koi planira da ostvari sorabotka. Do ovaa poseta doa|a otkako avtomobilskiot klaster na Makedonija se sretna so pretstavnici na ovoj avtomobilski gigant, kade {to bea

prezentirani mo`nostite na ~lenkite na klasterot. Magna e tret najgolem svetski avtomobilski dobavuva~, so 79 fabriki niz Evropa, pove}e od 86.000 vraboteni, i godi{en promet od 17 milijardi evra. "O~ekuvame vo tekot na sledniot mesec pretstavnici na kompanijata da dojdat vo poseta na Makedonija za dopolnitelno da se zapoznaat so kapacitetite na na{ite kom-

panii", potvrdi za Kapital Vladimir Tevdov, pretsedatel na Klasterot. Toj minatata nedela ostvari sredba i so pretstavnici na Folksvagen kade {to gi definiraa ponatamo{nite nasoki na deluvawe. Sorabotkata so ovaa renomirana kompanija zapo~na od po~etokot na godinata, a vo momentov se pravi procenka na makedonskite kompanii koi mo`at da bidat dobavuva~i na Folksvagen.

BENZINITE POEVTINUVAAT ZA POLOVINA DENAR, DIZELITE POSKAPI ZA DENAR

enzinite poevtinuvaat za polovina denar po litar, a cenata na dizel-gorivata se zgolemuva za denar po litar, odlu~i deneska Regulatornata komisija za energetika (RKE). So odlukata se vr{i zgolemuvawe na rafineriskite i na maloproda`nite ceni na naftenite derivati vo prosek za 1,28%, odnosno za 1,04%.

Novata cena na EUROSUPER BS-95 }e iznesuva 68 denari, a EUROSUPER BS-98 }e se prodava za 69,50 denari za litar. EURODIZEL (DE V) }e ~ini 57,50 denari, a ekstra lesnoto maslo za doma}instvo (EL-1) 46,50 denari za litar. So odlukata na RKE za 0,629 denari za kilogram se zgolemuva i maloproda`nata cena na mazutot M-1 NS, koj sega

}e se prodava za 33,480 denari za kilogram.

KRAJ NA GALOPIRA^KIOT IKT RAZVOJ VO MAKEDONIJA

ZABAVUVAAT VLADINITE PROEKTI ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO Zavr{uvaweto na proektot “Kompjuter za sekoe dete”, kako i godine{noto odlo`uvawe na proektot “Vau~eri za apsolventite”, se glavnata pri~ina poradi koi IKT pazarot godinava nema da raste. Za ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski toa bilo o~ekuvano.

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

akedonskiot pazar na informati~kokomunikaciski tehnologii godinava }e opadne za 12%. So vakvoto predviduvawe na analiti~kata ku}a IDC Adriatik se soglasuva i ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski koj potvrduva deka intenzitetot na proektite za razvoj na informati~ko op{testvo se ublaùvaat so {to vlijaat i vrz samite kompanii od ovoj sektor. Zavr{uvaweto na prektot “Kompjuter za sekoe dete”, kako i godine{noto odloùvawe na proektot “Vau~eri za apsolventite”, se smeta deka se glavnite pri~ini poradi koi ovaa godina nema da ima rast na IKT sektorot. Spomenatite proekti vo izminatiot period bea silen pottiknuva~ na IT potro{uva~kata poradi {to Makedonija be{e edinstvenata zemja od regionot so rast na IKT pazarot vo 2009 godina. “Makedonija ima{e galopira~ki porast vo izminative ~etiri godini kako nitu edna druga zemja vo regionov so proektite {to gi realizira{e Vladata. Razbirlivo e deka toj eskalira~ki porast eden den mora da se ublaì. Proektite {to se planirani se realiziraat so malo zadocnnuvawe poradi novata dinamika na isplata”, veli Ivanovski. Ivanovski dodava deka

vladata }e ostane fokusirana na razvojot na doma{nite firmi vo IT uslugite i narednata godina fokusot }e bide kon elektronskite uslugi koi {to gi nudat dràvnite instituciii. Zatoa, vo naredniot period celata energija }e se naso~i kon razvojot na doma{ni softverski aplikacii i IT uslugi. Vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo se realiziraat golem broj proekti, no dinamikata na sproveduvaweto na del od niv e zabavena poradi globalno lo{ite uslovi vo ekonomijata. Vo tek se proektite: internet-pristap vo ruralnite sredini, elektronsko vodewe na dokumentite vo site ministerstva, povrzuvawe na registrite i bazite na podatoci na dràvnite institucii, elektronski formulari za gra|anite, strategija za izrabotka na elektronski sodrìni vo obrazovanieto i elektronski dokumenti za gra|anite. “Segmentot na hardver e ve}e zasiten vo Makedonija, a dodadenata vrednost e mnogu mala. Nasokata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo e da se zgolemuva sekotorot na IT-uslugi, kade {to dodadenata vrednost e najgolema. Osobeno me raduva {to tokmu ovoj sektor lani ima{e porast od 15,8% dodeka vo ostanatite zemji ima{e pad”, veli Ivanovski. Spored nego, dokolku predviduvawata na IDC Adriatik za 2010 se pokaàt to~ni, Makedonija povtorno }e bide pome|u lider-

IVO IVANOVSKI

MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO

"Makedonija ima{e galopira~ki porast vo izminative ~etiri godini kako nitu edna druga zemja vo regionov so proektite {to gi realizira{e Vladata. Razbirlivo e deka toj eskalira~ki porast eden den }e more da se ubla`i. Proektite {to se planirani se realiziraat so malo zadocnuvawe poradi novata dinamika na isplata". ite vo regionot vo razvojot na informati~koto op{testvo. Spored IDC Adriatik i pokraj ekonomska kriza, Makedonija be{e edinstvenata zemja koja {to lani ima{e porast od 1,8%. Srbija zabele`a pad od 20,3%, Hrvatska pad od 16,9%, Bosna i Hercegov-

ina pad od 23,3% i Crna Gora pad od 40,4%. So posledniot rebalans na buxetot, sredstvata nameneti za proektite na Ministerstvoto za inforamti~ko op{testvo ostanaa nepromeneti, kako dokaz na posvetenosta na Vladata kon razvoj na informati~koto op{testvo.

"Primerot na Britanija so drasti~no stopirawe na siet IT-proekti be{e dosta kritikuvan od strana na ON, zatoa {to onie zemji koi {to za vreme na kriza prodol`ija da investiraat vo IT, ostvaruvaat pogolem ekonomski rast. Toa {to go napravi Bri-

tanija e sosema sprotivno od pravecot vo koj se dviì svetot. Obedinetite Nacii gi poddrùvaat dràvite koi zasileno investiraat vo {irokopojasen Internet, bidej}i takviot razvoj nosi mnogu pogolemi ekonomski benefiti", deciden e Ivanovski.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

17.08.2010

SKOPJE DOBIVA NOV TRGOVSKI CENTAR

NOVIOT CENTAR VERO SE OTVORA NA 1 SEPTEMVRI

Osven prodavnica na popularniot brend za detski igra~ki i obleka Xambo, gr~kiot investitor s$ u{te ne gi otkriva imiwata na drugite brendovi vo najnoviot {oping-centar. ALEKSANDRA SPASEVSKA

[

spasevska@kapital.com.mk

oping-centarot Vero za dve nedeli }e gi otvori vratite za skopjani. Otvoraweto na noviot trgovski centar, koj spored site procenki }e bide eden od najgolemite vo Makedonija, lociran sproti Narodnata banka, oficijalno }e se slu~i na 1 septemvri. Kako {to potvrdija za “Kapital” od gr~kata kompanija, podgotovkite se pri kraj i 40-te iljadi kvadratni metri deloven prostor na trgovskiot centar e ve}e izdaden. Koi brendovi i marki }e bidat prisutni vo nojnoviot trgovski centar vo gradot, gr~kiot investitor s$ u{te ne otkriva. Izvesno e deka svoja prodavnica }e ima poznatiot brend za detski igra~ki i obleka Xambo, ~ie {to logo ve}e e postaveno na zgradata na centarot Vero. Neoficijalno preku svoi prodavnici na makedonskiot

maloprodaèn pazar vleguvaat i poznatite brendovi Wu Jorker, Beti Berkli, Ofis [us, Okset, Ekstremintimo i drugi. Vo sredi{niot del na trgovskiot centar }e se nao|a najgolemiot supermarket na Vero. Osven brojnite du}ani na spomenatite poznati brendovi, vo centarot }e ima restorani, apteka, banka, prodavnici na mobilnite operatori, cve}arnica, ~asovni~ar... Spored informaciite na “Kapital”, noviot {opingcentar e na tri nivoa so vkupna povr{ina od 40.000 kvadratni metri, a vkupnata investicija za izgradba na celiot objekt ~ini 40 milioni evra. Na prizemjeto ima golem parking- prostor, a del od parkingot } e prodolì vo podrumskiot del, vo koj se locirani magacinite. Posetitelite za da stignat do prviot kat kade {to zapo~nuva proda`niot del od trgovskiot centar }e se dviàt po podvi`ni lenti, vkupno 12, na koi }e moè da se dviàt so koli~ki za pazarewe.

40 40

milioni evra ~ine{e investicijata

17.03.2010 11

iljadi kvadratni metri ima noviot centar Vero

Na prviot kat e lociran supermarketot Vero, na povr{ina od 5.000 metri kvadratni. Vedna{ do supermarketot }e se nao|a ogromna prodavnica na gr~kiot sinxir za detski igra~ki Xambo na dve nivoa, a vedna{ do nego svoja prodavnica }e ima amerikanskiot brend Wu Jorker koja isto taka }e prodol`uva na vtoriot sprat. Na prviot kat sprat }e ima auditorium od 3.000 metri kvadratni na koj kupuva~ite }e mo`at da se {etaat i odmoraat. Na vtoriot sprat }e ima isto taka prodavnici na nekolku modni brendovi,

i }e ima u{te eden golem auditorium. Tuka prostorot }e bide ispolnet so golem broj na restorani i kafuliwa na doma{ni kompanii i restoran na Mekdonslds, kako i specijalen restoran za giro. Na istiot kat }e ima igroteka na 300 kvadratni

metri so koja }e menaxira Vero. Na tretiot kat se postaveni kancelarii, koi isto taka se so staklena konstrukcija od koja se gleda vnatre{nosta na celiot {oping-centar. Gr~kata kompanija Veropulos e prisutna na makedonskiot

pazar od 1997 godina koga be{e otvoren prviot supermarket vo Skopje. Denes ima sedum supermarketi vo tri gradovi vo koi rabotat okolu 640 lu|e. Vero vo 2009 godina ostvari dobivka od pet milioni evra.

PO^NA OBUKATA ZA MLADI LIDERI OD REGIONOT

d v~era do 26 avgust vo Ohrid 40-ina mladi lu|e od regionot }e bidat del od obukata za mladi lideri, vo organizacija na Kabinetot na pretsedatelot na Republika Makedonija, \or|e Ivanov. Celta na ovaa {kola }e bide stimulacija na vrednostite na mladite lideri od regionot i politi~kite, kulturnite i stopanskite predvodnici na na{ata

zemja vo idnina. "^estopati mladite potencijalni lideri bea ostavani da se snao|aat sami. Denes se vrti nova stranica. Dr`avata i biznisot treba da se partneri koi so zaedni~ki napori sozdavaat vistinska vrednost. Denes gi postavuvame osnovite na ona {to se nadevame deka }e prerasne vo regionalen edukativen centar za edukacija na idnite lideri",

re~e pretsedatelot vo pozdravniot govor, naglasuvaj}i deka dosega sosema malku se investiralo vo razvojot na mladite. Na u~esnicite im se obrati i amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker, koj re~e deka ovaa rabotilnica }e ovozmo`i mladite podobro da gi spoznaat nivnite jaki strani, no i predizvicite so koi }e se soo~at vo idnina.

SE PREPOLOVIJA CENITE NA GRADINARSKITE PROIZVODI VO STRUMI^KO

enite na zemjodelskite proizvodi na kvanta{kiot pazar vo Strumica prethodnata nedela se namalija za pove}e od 50%. Izminatiot vikend cenite na bostanot na golemo na kvanta{kiot pazar se dvi`ea od 2,5 do 3 denari za kilogram, dodeka domatite se prodavaa po cena od 15-20 denari za kilogram. “Samo pred edna nedela cenite na bostanot i na

domatite bea dvojno povisoki. Kilogram kalemen bostan se prodava{e po osum denari, a domatite se prodavaa od 35-40 denari”, veli Mitko Georgiev, gradinar od Strumi~ko. Toj potvrdi deka ima interes kaj kupuva~ite za gradinarski proizvodi, no deka cenite se zna~itelno opadnati. Na strumi~kiot pazar se dominantni doma{nite trgovci, no i kupuva~i od Kosovo i Bugarija.

MAT ERVEJS VETUVA 15% PONISKI CENI NA ^ARTERITE

ra|anite od septemvri mo`at da o~ekuvaat od 10% do 15% poevtini ceni na ~arter-letovite od Skopje, soop{ti v~era menaxmentot na aviokompanijata MAT Ervejs. Kompanijata od 15 septemvri voveduva redovni ~arter-letovi od Skopje kon Praga, Rim, Barselona i drugi. "Vo momentov na{iot avion ima tri do ~etiri ~arterletovi dnevno", re~e Zoran

Mileski, pretsedatel na MAT Ervejs. Generalniot direktor, Kiril Kaevski, v~era izjavi deka vo momentov avionot na MAT prete`no leta od Belgrad, bidej}i docna ja dobile dozvolata za letawe od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Vo momentov kompanijata poseduva eden avion od tipot "boing 737-500" koj e kupen na aukcija, a planiraat zgolemuvawe na flotata. Kon-

tiki travel ima 20-godi{no iskustvo na srpskiot pazar. Od kompanijata u{te najavija deka vo idnina planiraat da se pro{irat i na kosovskiot pazar.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 17.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

STARTUVA PROIZVODSTVOTO NA PANASONIK VO SRBIJA

o krajot na godinava vo op{tina Svilajnac vo Srbija }e rabotat pet stranski kompanii, od koi najpoznata e japonskata Panasonik. Panasonik kon polovinata na oktomvri }e zapo~ne so proizvodstvo vo iznajmena hala, a kon krajot na narednata godina planira da izgradi sopstvena fabrika. Potpretsedatelot na

op{tinata Svilajnac, Predrag Milanovi} izjavi deka Panasonik vo oktomvri }e gi vraboti prvite 50 od vkupno 350 rabotnici. “Ima s$ pove}e stranski investitori koi vo Svilajnac gradat svoi fabriki, a na{ite `iteli pravat s$ za pretstavnicite

od {vajcarskite, izraelskite i holandskite kompanii da se ~uvstvuvaat kako doma i nivniot prestoj da bide poprijaten”, re~e Milanovi}.

RE[ENIETO ZA STARITE VLOGOVI VO NLB SÈ PODALE^NO

e{avaweto na problemot so {tednite vlogovi na hrvatskite gra|ani vo Qubqanska banka }e odi te{ko i bavno. Stru~wacite tvrdat deka problemot so vra}aweto na dolgot }e se vle~e so godini. Slovene~kiot ekonomist Jo`e Mencinger izjavi deka e mo`no edinstveno politi~ko re{enie za ovoj problem, no rokot

od tri meseci koj go dade hrvatskata strana, e prekratok. Hrvatskata strana tvrdi deka Slovenija se brza za re{enieto na problemot so hrvatskite {teda~i, zatoa {to saka stranska banka da ja dokapitalizira Nova Qubqanska banka (NLB). Slovencite tvrdat deka Hrvatska se brza do krajot na godinava gi zavr{i pregovorite so EU,

a poglavjeto za sloboden protok na kapital ne mo`e da go zatvori dodeka ne go ukine vetoto za vlez na NLB na hrvatskiot pazar. NLB e poseben praven subjekt od Qubqanska banka i nejzinata dokapitalizacija nema vrska so baraweto na {teda~ite, velat Slovencite, dodavaj}i deka belgiskata banka KBC stana kosopstvenik na NLB.

NOVA [ANSA ZA POGOLEMI PRIHODI

SRBITE GLEDAAT MILIONI VO MEDICINSKIOT TURIZAM

Od doa|aweto na strancite vo Srbija bi zarabotile site zdravstveni ustanovi, privatnite kliniki, bolnicite, ordinaciite i bawite,

no i turisti~kite rabotnici, a zarabotkata od ovoj vid turizam bi dostignala cifra od nekolku stotini milioni evra godi{en profit

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija bi mo`ela da ostvari golem profit od medicinskiot turizam koj poslednive nekolku godini e vistinski hit vo svetot. Za profitot koj bi go imale klinikite vo Srbija i dr`avata, dokolku podobro bi bil organiziran prestojot na strancite koi bi gi koristele uslugite na srpskite lekari, najdobro govori podatokot deka samo Institutot za kardiovaskularni bolesti Dediwe za deset godini od stranski pacienti zarabotil me|u 25 i 30 milioni evra. Od doa|aweto na strancite vo Srbija bi zarabotile site zdravstveni ustanovi, privatnite kliniki, bolnicite, ordinaciite i bawite, no i turisti~kite rabotnici, a zarabotkata od ovoj vid turizam bi dostignala cifra od nekolku stotini milioni evra godi{en profit. Dodeka zemjite vo regionot ja prepoznaa {ansata da zarabotat na medicinskiot turizam, vo Srbija ne postoi turisti~ka agencija koja bi

organizirala doa|awe na stranski pacienti. Naj~esto Srbija ja posetuvaat pacienti od [vajcarija, Germanija, Avstrija, Belgija, [vedska, Kanada i Avstralija. Najgolem interes ima za uslugite od stomatologijata, plasti~nata hirurgija, kardiologijata, no i za rehabilitacija vo bawite. Stomatologot Mima Rastovi} izjavi deka Srbija bi imala golema zarabotuva~ka od ovoj vid turizam, no istakna deka ovoj trend s$ u{te ne zaìveal kako vo drugite zemji kade {to ovoj turizam e seriozen biznis. “Za àl, kaj nas s$ u{te ne zaìvea praktikata da doa|aat organizirani grupi stranski dràvjani, dodeka vo Brazil imate organizirani ekskurzii za pacienti koi tamu zaminuvaat na plasti~ni operacii. Mnogu od pacientite koi doa|aat od stranstvo se, vsu{nost, na{i lu|e koi rabotat vo stranstvo, a uslugite od stomatologijata najmnogu gi koristat vo tekot na letnite i zimskite odmori. Na{ite uslugi im gi naplatuvame po ceni koi vaàt i za doma{nite pacienti, a

kvalitetot koj go dobivaat e ist kako i vo stranstvo, bidej}i koristime uvozni materijali, a cenite se mnogu poniski. Koga podobro bi se organizirale bi mo`ele da ostvaruvame pogolema zarabotka od stranskite pacienti”, izjavi Rastovi}. Razlikite vo cenite me|u zemjite se ogromni. Operaciite na srpskite kliniki za plasti~na hirurgija se ~etiri do pet pati poevtini otkolku na Zapad. Vo Germanija operacija na gradi ~ini 10.000 evra, dodeka vo srpskite privatni kliniki istata operacija ~ini 2.000 evra. Se procenuva deka site tro{oci, koi vklu~uvaat tretman, medicinska nega po operacija, pat i smestuvawe, ~inat edna tretina od tro{ocite za operacija vo zapadna Evropa, i zatoa na strancite pove}e im se isplatuva da finansiraat pat i lekuvawe vo Srbija, a patem da ja zapoznaat i kulturata na zemjata i da se odmorat. Me|utoa, najgolem problem e {to Srbija ne e dobro pozicionirana na mapata na medicinskiot turizam. Marina Majki}, sekretar na

Vo Srbija najbrojni se pacientite od [vajcarija, Germanija, Avstrija, Belgija, [vedska, Kanada i Avstralija Klasterot za medicinski turizam, koj edinstveno raboti na promocija na zemjata na me|unarodniot zdravstven pazar, objasni deka Srbija ima ogromen potencijal da stane edna od vode~kite zemji na svetskata mapa za medicinski turizam, no ima i dva fundamentalni problemi. “Od edna strana e infrastrukturata koja ne gi zadovoluva kriteriumite vo nekoi oblasti, a od druga

strana, mora mnogu pove}e da rabotime na promocija na medicinskiot turizam, {to zna~i pobliska sorabotka me|u zdravstvoto i turizmot”, istakna Majki}. Liljana ^erovi} od Turisti~kata organizacija na Srbija izjavi deka Srbija gi pretstavila svoite medicinski uslugi od oblasta na plasti~nata hirurgija i stomatologijata na pazarot vo Velika Britanija, a pred nekolku godini srp-

skite bolnici gi posetile britanski i italijanski novinari koi pi{uvale za tamo{nite magazini. No, sepak, ^erovi} smeta deka ova ne e dovolno, a za podignuvawe na povisoko nivo na ovoj turizam potrebno e i anga`irawe na Ministerstvoto za zdravstvo. Poseben akcent, istakna taa, bi trebalo da se stavi i na srpskite bawi za koi postoi ogromen interes kaj strancite.

SVET BIZNIS POLITIKA

17.08.2010

POVTORNO SE RAZDVI@UVA EKONOMSKIOT MOTOR

GERMANSKIOT IZVOZ ]E GO POTTIKNE EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE NA EVROPA VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o posledniot kvartalen izve{taj Germanija go iznenadi ostatokot od svetot zaradi pokazatelite za zabrzano ekonomsko zazdravuvawe. Germanskata ekonomija zabeleà rast od 2,2% vo vtoriot kvartal od ovaa godina, so najbrzo tempo za prv pat po obedinuvaweto na isto~niot i zapadniot del od zemjata vo 1990 godina. Ovoj trend na zabrzano zazdravuvawe na ekonomijata go potvrduva i Sojuznoto biro za statistika vo Germanija, spored ~ii podatoci najgolemata evropska ekonomija vo juni zabeleàla rast na izvozot od 29%, vo odnos na istiot period lani, a vo stranstvo uspeala na mese~no nivo da prodade proizvodi vo vrednost od 86,5 milijardi evra. Kvartalnite izve{tai za BDP na site 16 zemji od evrozonata pokaùvaat deka ekonomskiot rast na nivo na evrozonata vo vtoroto trimese~je iznesuva 3%, pred s$ blagodarenie na germanskata ekonomija. Spored ovie podatoci, evrozonata za prv pat po minatogodi{niot po~etok na globalnoto ekonomsko zazdravuvawe go nadmina ekonomskiot rast na SAD,

Spored ekonomskite analiti~ari, zgolemeniot germanski izvoz e indikator deka Evropa zakrepnuva. Vakviot pozitiven trend po~na da se preleva i vo evrozonata

koj vo vtoriot kvartal iznesuva 2,4%. Spored ekonomskite analiti~ari, zgolemeniot izvoz na germanskite proizvodi e glavniot generator za ekonomskiot rast na Germanija i celata evrozona, i pretstavuva glaven dvigatel za zabrzanoto ekonomsko zazdravuvawe. Vo juni germanskiot izvoz vo ostanatite zemji od EU porasna za 23,5%, na 52,6 milijardi evra, vo sporedba so istiot period lani,

SKRATEN BUXETOT NA EU

ladite na 27-te zemji-~lenki na EU se dogovorija buxetot za 2011 godina da iznesuva 126,5 milijardi evra, {to e za 3,6 milijardi evra pomal od iznosot koj go bara{e Evropskata komisija. So namaleniot buxet mo`e da se zabavi ambiciozniot plan na Unijata da prerasne vo globalen igra~. Voedno

se zagrozeni i klu~nite subvencii za zemjodelcite kako i drugite tro{oci za golemata evropska administracija. Buxetot vo sledniov period treba da go razgleda Evropskiot parlment, a pregovorite so Komisijata, koja ne se otka`uva od svoite barawa, mora da bidat gotovi do oktomvri. Sedum od zemjite- ~lenki,

a samo izvozot vo zemjite od evrozonata se zgolemil za 22%, na 35,7 milijardi evra. Izvozot vo ostatokot od svetot se zgolemil za 37,3%, na 33,8 milijardi evra. Germanskata stopanska komora predviduva deka izvozot }e se zgolemi za u{te 11% do krajot na ovaa godina, a vo 2011 godina za 8%. Istovremeno, analiti~arite od Komorata predviduvaat rast na uvozot od po 10% vo narednite dve godini.

me|u koi Velika Britanija i Danska, odbija da go potpi{at reduciraniot buxet. Zemjite- ~lenki isto taka soop{tile deka nema da go prifatat predlogot na Komisijata za zgolemuvawe na platite na desetici iljadi vraboteni vo administracijata na EU, za {to vo momentot se vodi spor pred Evropskiot sud na pravda.

JAPONIJA OSTANUVA VTORA SVETSKA EKONOMSKA SILA

aponija ostanuva vtorata ekonomska sila vo svetot, po SAD, poka`uvaat podatocite na japonskata vlada. BDP na Japonija za prvite {est meseci iznesuva 2.578 milijardi dolari, a BDP na Kina vo istiot period e 2.532 milijardi dolari. BDP na Kina, me|utoa, be{e pogolem od onoj na Japonija vo vtoroto trimese~je (april-juni). Prirastot na japonskata

ekonomija izrazen na godi{no nivo e 0,4% vo vtoroto trimese~je zna~itelno pomalku od prognoziranite 2,3%. “Najnovite podatoci poka`uvaat deka ekonomijata prodol`uva stabilno da sobira sila vo vtoroto trimese~je”, izjavi ministerot za ekonomija Sato{i Arai. Toj, me|utoa, istakna deka vladata treba da bide vnimatelna zaradi rizicite na finansiskite

pazari i na ekonomskite problemi na stranskite zemji. Japonija o~ekuva godinava ili slednata godina Kina da & go odzeme vtoroto mesto kako najsilna ekonomija vo svetot, poso~uvaat agenciite. Japonija od 1968 godina e vtorata ekonomska sila vo svetot, po SAD, otkako ja mina Zapadna Germanija, pi{uvaat amerikanskite mediumi.

FOLKSVAGEN JA ZGOLEMI PRODA@BATA ZA 2,9%

olksvagen, najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo Evropa, soop{ti deka vo juni globalno ja zgolemil proda`bata na vozila za 2,9% na godi{no nivo, na 572.200. “Za prv pat grupacijata Folksvagen, za period od sedum meseci, od januari do juli, uspea da prodade pove}e od ~etiri milioni vozila”, soop{tuvaat od kompanijata. Vo ovoj period prodadeni se 4,16 milioni vozila, {te e za 13,7%

pove}e vo odnos na istiot period od lani. “Posle uspe{nite 6 meseci, zabele`uvame dobar po~etok na vtorata polovina od godinata”, izjavi direktorot za proda`ba na Folksvagen, Kristian Klingler. No, toj dodava deka grupacijata nema da go dostigne nivoto na proda`ba {to go imala pred po~etokot na ekonomskata kriza. Folksvagen e sopstvenik na brendovite Lamboxini, Por{e, Seat i [koda, a

planira do 2018 godina da go nadmine najgolemiot svetski proizvoditel na avtomobili, Tojota.

NAJGOLEM EKONOMSKI RAST OD PO^ETOKOT NA EKONOMSKATA KRIZA “Otkako site bevme krajno negativni za zazdravuvaweto na Evropa, a krajno pozitivni kon SAD, sega gledame deka rabotite se dvi`at vo obratna nasoka”, veli @anKlod Tri{e, pretsedatelot na Evropskata centralna banka. Germanija, koja e vtor izvoznik vo svetot po Kina od oktomvri 2008 godina, pred po~etokot na svetskata

ekonomska kriza i kolapsot na amerikanskata banka Leman Braders ne zabeleàla tolku golem rast. Se smeta deka tokmu zgolemeniot germanski izvoz pretstavuva generator za rastot na celata evrozona. Pobaruva~kata za germanski proizvodi e zgolemena, osobeno nadvor od granicite na evrozonata, dodeka germanskiot izvoz samo vo ramkite na evrozonata e zgolemen za ne{to pomalku od ~etvrtina, odnosno za 22%. Za zazdravuvaweto na germanskata ekonomija zboruva i podatokot deka stapkata na uvoz isto taka porasnala za 31,7% vo juni ovaa godina, vo odnos na istiot period od lani, i toa vo mese~na vrednost od 74,2 milijardi evra. Ova e najgolemiot zabeleàn uvoz dosega, otkako vo Zapadna Germanija vo 1950 godina po~nale da se objavuvaat statisti~ki podatoci od ovoj vid. “Konstantno stabilniot rast na germanskiot izvoz pretstavuva ohrabruva~ki znak. Istovremeno, dinami~niot rast na uvozot pokaùva deka procesot na ekonomsko zazdravuvawe dobiva na raznovidnost i sila”, stoi vo pi{anata izjava za mediumite na ministerot za ekonomija i tehnologija na Germanija, Rajner Bruderle. Isto taka, padot na vrednosta na evroto vo odnos na dolarot za 7,3% od po~etokot na ovaa godina izvr{i golemo

vlijanie. Zaradi toa germanskite proizvodi stanaa pokompetitivni na pazarite nadvor od evrozonata. Avtomobilskiot gigant BMV, blagodarenie na ovoj trend, uspea vo juli na raste~kiot pazar vo Kina da ja zgolemi proda`bata na luksuzni vozila za 9,1%. Od istata pri~ina najgolemiot evropski proizvoditel na avtomobili objavi deka ostvaril najgolem trimese~en profit vo poslednite dve godini. “Germanija definitivno e motorot na evrozonata, bidej} i gi nadmina o~ekuvawata so zabrzaniot ekonomski rast”, veli Jurgen Majkls, glaven ekonomist za evrozonata vo Sitigrup od London. Toj dodava deka “najverojatno vo tretiot i ~etvrtiot kvartal }e ima poslab rast, bidej} i najdobroto od ekonomskoto zazdravuvawe {totuku pominalo”. Karsten Brècki, glaven ekonomist od ING grupacijata od Brisel, potvrduva deka “germanskiot izvoz e glaven dvigatel na ekonomskiot rast vo zonata, dodeka industriskoto proizvodstvo pokaàlo impresivni performansi, a so toa i potro{uva~kata vo zemjata se stabilizirala”. Toj smeta deka “izvozot moè eventualno da se uspori”, no zgolemenata pobaruva~ka, posebno od Azija, prosledena so namalenata vrednost na evroto ovaa godina, na germanskite proizveduva~i }e im donese svetla idnina.

FEQTON

14 17.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI APPLE

OMILENOTO OVO[JE NA STIV XOBS So godinite ovaa kompanija }e stane najgolemiot proizvoditel na personalni kompjuteri vo svetot, kako i lider vo izrabotkata na pomo{en hardver i softver. Sepak, mora da se istakne deka vo toj moment pazarot na kompjuteri vo celiot svet be{e vo samiot za~etok i liderstvoto na Apple bi zna~elo ogromna proda`ba i golem profit. Vo 1989 godina se pojavuva Microsoft na Bil Gejts, koj za mnogu kratko vreme go monopolizira svetskiot pazar na personalni kompjuteri, otkako na glavnite proizvoditeli im go dava svojot prv Windows operativen sistem. Apple vo toa vreme se obiduva so svojot Mekinto{, koj ima sopstven operativen sistem, da ja izdr`i konkurencijata, no vakvata odluka }e ja odnese vo golema izolacija od svetskite tekovi, kako i vo golemo stagnirawe vo momentot koga se sozdavaat najdobrite uslovi za proda`ba na personalni kompjuteri i ostanata IT-tehnologija

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ako Apple e formirana vo, za kompjuterskata industrija, dale~nata 1976 godina, dolgi godini & bea potrebni na kompanijata za da go dostigne renometo {to vo momentov go u`iva. Ne deka vo Apple nekoga{ nedostigale idei ili inovacii, tuku, naprotiv, od pogonot na ovaa firma e izlezen prviot personalen kompjuter, kako i u{te desetina hardverski softverski re{enija, no problemot e vo toa {to produktite na Apple odea pred svoeto vreme i naj~esto bea preskapi ili prekomplicirani za {irokata potro{uva~ka masa. Osnova~i na kompanijata se sega{niot izvr{en direktor Stiv Xobs, Stiv Vozniak i Ronald Vejn. Trojkata zapo~nala

so proda`ba na prviot personalen kompjuter, ~ii prvi primeroci bile ra~no izraboteni od Vozniak, a se prodavale pod oznakata Apple1. Eden primerok ~inel 666,66 dolari, {to za potro{uva~kata mo} vo 1976-ta godina bilo preskapo. Soglasno porastot na inflacijata, denes rudimentiraniot kompjuter bi ~inel ogromni 2.500 dolari. Za mnogu kratko vreme Vejn go napu{ta dru{tvoto, a za 800 dolari im go prodava svojot del od pretprijatieto koe opstojuva blagodarenie na noviot partner, milionerot Majk Markula, koj vlo`i 250.000 dolari vo razvojot na proizvodite na Apple. So godinite ovaa kompanija }e stane najgolemiot proizvoditel na personalni kompjuteri vo svetot, kako i lider vo izrabotkata na pomo{en hardver i softver. Sepak, mora da se istakne deka vo toj moment pazarot na kompjuteri vo celiot svet be{e vo samiot

STIV XOBS

Uspehot na Apple vo golema merka mu se pripi{uva na Stiven Pol Xobs, ili nadaleku poznat kako Stiv Xobs, koj vo momentov e izvr{en direktor na kompanijata, no i eden od trojcata osnova~i. Legendata za imenuvaweto na kompanijata veli deka apple (jabolko n.z.) bilo negovoto omileno ovo{je i mu izgledalo kako potpolno prifatlivo toa da bide i brendot na negovata prva kompanija. Interesno, no toj vo 1985-ta godina go napu{ta Apple i ja formira korporacijata Next, kako i studioto Pixar, koe denes e del od imperijata na Dizni. Vo Apple se vra}a vo 1998 godina krenuvaj}i ja kompanijata od mrtvata to~ka i naso~uvaj}i ja kon profitabilnosta. Denes negovoto bogatstvo e proceneto na 5,1 milijardi dolari, dodeka na listata na Forbs be{e istaknat kako 49-ot najbogat Amerikanec. Xobs e postojano cel na mediumite koi mnogu ~esto ja kritikuvaat negovata otsutnost od filantropskite aktivnosti. Dodeka Bil Gejts godi{no podaruva po nekolku milijardi dolari vo milostina, Xobs nikoga{ ne ja pominal brojkata od eden milion. Sepak, toj u`iva odredena pozitivna popularnost, koja najverojatno doa|a od renometo na Apple, koja vo poslednite ispituvawa e proglasena za doma{na kompanija na koja amerikanskite potro{uva~i najmnogu & veruvaat.

PRIKAZNI OD WALL STREET

SEKS, AP^IWA I

Proda`bata na “vijagra”, magi~nata sina pilula proizvedena od strana na Fajzer (Pfizer), minatata godina porasna za 7% i dostigna neverojatni 1,9 milijarda dolari

$ pove}e raste brojot na lekovi za pottiknuvawe na seksualnoto libido. Duri i dolgo najavuvanata “vijagra” za `eni ne e daleku od pojavuvawe na pazarite. Pri~inata e ednostavna -Amerikancite se spremni da platat debeli pari za dodavawe pogolemo zadovolstvo vo svojot seksualen `ivot, veli portalot MsN Mani (MSNMoney). Na “vijagra” i nejzinite dva najgolemi konkurenti, “cialis” i “levitra” im otpa|aat okolu 4 milijardi dolari od vkupnite proda`bi na vakvi lekovi minatata godina, a ovaa brojka postojano se

zgolemuva. Zatoa i konkurencijata od godina vo godina stanuva s$ po`estoka. Drugi lekovi, koi se na povidok da se vklu~at vo borbata za ovoj pazar se i dva novi vidovi ap~iwa za erekcija sli~ni na “levitra”, “cialis” i “vijagra”. Potoa se najavuvaat isto taka dva novi tretmani za predvremena ejakulacija. Ovaa disfunkcija predizvikuva sram duri kaj 30% od ma`ite. Vode~kiot kandidat me|u niv spa|a vo grupata na antidepresivi, koj se koristi za re{avaweto na problemot so samo zemawe na edna doza nekolku ~asa pred seks, za razlika od sega{nite

redovni dnevni dozi. Isto taka na pazarot treba da se pojavat i dva vida “ènski vijagri”, i toa vo vid na gel i prav, so cel da bide zajaknata seksualnata èlba kaj ènite so zgolemuvawe na testosteron. Generi~kata verzija na “vijagra”, ~ij patent trae do 2012 godina. Po toj datum sigurno }e gi inspirira drugite proizvoditeli na lekovi da zapo~nat so proizvodstvo na sopstveni, poevtini verzii na ovoj “Vitamin V”. GOLEMA POBARUVA^KA Ako sega{nite trendovi se odràt, }e moème da o~ekuvame silna pobaruva~ka

FEQTON

17.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte kompan gi pri prikaznite za nivnit nivnite podemi i padovi, za toa koi padovi se tajn tajnite {to gi odrùv odrùvaat na vrvot skalata na nana ska jpoznati i najomilejpoznat ni sve svetski brendovi decenii so dec za~etok i liderstvoto na Apple bi zna~elo ogromna proda`ba i golem profit. Vo 1989 godina se pojavuva Microsoft na Bil Gejts, koj za mnogu kratko vreme go monopolizira svetskiot pazar na personalni kompjuteri, otkako na glavnite proizvoditeli im go dava svojot prv Windows operativen sistem. Apple vo toa vreme se obiduva so svojot Mekinto{, koj ima sopstven operativen sistem, da ja izdrì konkurencijata, no vakvata odluka }e ja odnese vo golema izolacija od svetskite tekovi, kako i vo golemo stagnirawe vo momentot koga se sozdavaat najdobrite uslovi za proda`ba na personalni kompjuteri i ostanata ITtehnologija. VRA]AWE NA GOLEMA VRATA Prviot obid da se konsolidira kompanijata e napraven vo 1994 godina, koga Apple ja objavuva sorabotkata so IBM, Motorola i AIM, no mo}ta na

Apple objavi deka zaklu~no so 26 juni ovaa kompanija ima prodadeno 3,27 milioni primeroci od iPad, {to & ima doneseno profit od dve milijardi dolari.

Legendata za imenuvaweto na kompanijata veli deka apple (jabolko n.z.) bilo omilenoto ovo{je na Stiv Xobs i mu izgledalo kako potpolno prifatlivo toa da bide i brendot na negovata prva kompanija. Microsoft e tolku golema {to vakvite napori se poka`uvaat kako jalovi. Mekinto{ i ponatamu e marginaliziran na pazarot na personalni kompjuteri, iako kvalitetot na softverot na ovoj produkt nekolkukratno go nadminuva{e onoj {to be{e proizlezen od kompanijata na Bil Gejts. Interesno, no profitabilnosta na Apple e vratena blagodarenie na razvojot na mobilnata tehnologija, i toa vo domenot na telefoni i PC tableti, koi se vistinski hit me|u potro{uva~ite. [to se odnesuva do programata

za razvoj i proizvodstvoto na personalni i prenosni kompjuteri, taa `ivnuva otkako vo 2007-ta godina be{e obelodenet dogovorot so Intel. Toga{ za prvpat vo personalcite na Apple be{e vgradena Core2duo tehnologijata, kako i operativniot sistem Windows. Vrv na Apple e isfrlaweto na iPhone, iPad i iPod na pazarot, {to na kompanijata & nosi prihod od 40 milijardi dolari godi{no, a voedno i mnogu }e pomogne vo “bildaweto” na vrednosta na brendot, koja vo momentov e proceneta na 15,4 milijardi dolari.

APPLE ZARABOTI DVE MILIJARDI NA IPAD Apple objavi deka zaklu~no so 26 juni ovaa kompanija ima prodadeno 3,27 milioni primeroci od iPad, {to & ima doneseno profit od dve milijardi dolari vo kategorijata proizvodi {to ne postoeja vo tekot na minatata godina. Ovie rezultati poka`uvaat deka iPad na Apple & ima doneseno pogolema zarabotka od proda`bata na iPod, za nekoi 1,5 milijardi dolari, no i za pomalku od polovinata od profitot {to ovaa kompanija go ima ostvareno so plasmanot na iPhone, odnosno za edna milijarda pomalku od zarabotkata ostvarena so proda`bata na McBook. Govorej}i za rezultatite na Apple, izvr{niot direktor na kompanijata Stiv Xobs istakna deka rezultatite od proda`bata se izvonredni i gi pre~ekorile predviduvawata. “IPad ima{e fenomenalen start. Lu|eto s$ pove}e gi kupuvaat na{ite proizvodi, a ovaa godina }e pretstavime i u{te nekolku noviteti”, izjavi Xobs.

Kompanijata, spored izve{tajot na BBC, vo posledniot kvartal ima zaraboteno fantasti~ni 3,25 milijardi dolari, {to e za 1,42 milioni dolari pove}e od lanskite rezultati. Poradi ovie podatoci akciite na Apple porasnaa za 3,4% i go otstranija sekoj somne` kaj investitorite, predizvikan so problemite okolu iPhone 4. Vkupniot prihod na Apple porasna na 15,7 milijardi evra, {to e za cela milijarda pove}e od predviduvaweto na analiti~arite. “Ova e fenomenalno trimese~je za nas, koe gi ispolni o~ekuvawata, iako pred samo nekolku dena go lansiravme na{iot najpopularen proizvod iPhone 4”, dodade Xobs. Toj potvrdi i deka godinava e zabele`an i istoriski rast od 33% vo proda`bata na prenosnite kompjuteri Mekinto{, koi se eden od najstarite i najprepoznatlivi proizvodi na kompanijata.

Interesno, no profitabilnosta na Apple e vratena blagodarenie na razvojot na mobilnata tehnologija, i toa vo domenot na telefoni i PC tableti, koi se vistinski hit me|u potro{uva~ite. [to se odnesuva do programata za razvoj i proizvodstvo na personalni i prenosni kompjuteri, taa `ivnuva otkako vo 2007-ta godina be{e obelodenet dogovorot so Intel. Toga{ za prvpat vo personalcite na Apple be{e vgradena Core2duo tehnologijata, kako i operativniot sistem Windows. Vrv na Apple e isfrlaweto na iPhone, iPad i iPod na pazarot, {to na kompanijata & nosi prihod od 40 milijardi dolari godi{no, a voedno i mnogu }e pomogne vo “bildaweto” na vrednosta na brendot, koja vo momentov e proceneta na 15,4 milijardi dolari

PROFITI DO NEBO za koi bilo novi lekovi nameneti “za vo spalna “ koi }e se pojavata na pazarot. Globalnata proda`bata na ovie lekovi se zgolemi re~isi od nula pred desetina godini i poka`aa mal znak na zabavuvawe duri i vo vreme koga potro{uva~ite se borea so recesijata so ogled na toa {to zdravstvenoto osiguruvawe voobi~aeno ne gi pokriva ovie lekovi. Proda`bata na “vijagrata”, magi~nata sina pilula proizvedena od strana na Fajzer (Pfizer) koja go zapo~na ovoj trend vo SAD minatata godina

porasna za 7%. Vkupnata proda`ba dostigna neverojatni 1,9 miljarda dolari. Proda`bata na “cialis” minatata godina naglo porasna za 16% vo SAD i 26% nadvor od SAD, za vkupnata proda`ba da dostigne 1,56 miljardi dolari. Pilulata na “Eli Lili” go dr`i vtoroto mesto vo SAD vedna{ zad “vijagra”. Prednosta na nejzinite piluli e {to postojat nekolku opcioni dozi vklu~uvaj} i i dnevna doza koja se ~ini deka im pomaga na ma`ite da bidat podgotveni vo sekoe vreme, a ne samo pred samiot seksualen ~in. Proda`bata na “levi-

tra” od Glakso Smit Klajn (GlaxoSmithKline) porasna za 25% minatata godina – re~isi celiot toj rast be{e vo SAD, dodeka Bajer grup (Bayer group), koja {to e odgovorna za pazarite nadvor od SAD, napravi 565 milioni dolari. Popularnosta na ovie lekovi ne treba da dojde kako malo iznenaduvawe, bidej}i erektilnata disfunkcija stanuva s$ pove}e problem so tekot na stareeweto. Okolu 30 milioni lu|e vo SAD se soo~uvaat so ovoj problem. Ovie lekovi isto taka stanaa popularni “rekreativni drogi” i me|u pomladite lu|e, a i vo

golema mera se koristat od strana na sportistite da pomognat vo izgradbata na izdr`livosta i borbata protiv impotencija, koj moè da bide propraten efekt na inekciite za testosteron. Sepak, ovie piluli gi sledat i odredeni rizici. Vo retki slu~ai, tie predizvikuvaat gubewe na sluh i vid. Isto taka drugi nesakani posledici vklu~uvaat glavobolki i ma~nina, a potoa, tuka e i problemati~nata erekcija koja moè da trae podolgo od ~etiri ~asa. Ovie lekovi, isto taka, moè da sozdadat

Farmacevtskata industrija, osobeno delot koj proizveduva lekovi za podobri seksualni performansi, e vo podem i pokraj svetskata recesija psiholo{ka minski poliwa kaj partnerite koi imaat problemati~ni odnosi, predupreduva seksologot d-r Rut Vesthajmer, avtor na knigata “Sex for Dummies”. Taa veli deka mnogu e bitno za ma`ite da razgovaraat so svojot partner pred upotrebata na ovie lekovi. Taa ima isti stavovi i vo vrska so `enskata “vijagra”. Gilda Karli, psihoterapevt, veli deka parovite pred zemawe na ovie sredstva silno treba da

razmislat dali problemite le`at vo nivnata vrska ili navistina stanuva zbor medicinski problem. “Mnogu pati lu|eto mislat deka toa e medicinski problem, i koga }e napravat ispituvawe tie doznavaat deka s$ e vo red medicinski, i deka vsu{nost problemot e psiholo{ki,” izjavuva Karli. Sepak, bidete podgotveni bidej}i pazarot na lekovi za zgolemeno seksualno zadovolstvo e vo silen rast.

FUN BUSINESS

16 17.08.2010 BRENDOVI I KOMPANII

KAKO NASTANALE IMIWATA NA NAJGOLEMITE BRENDOVI? SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

te se zapra{ale li nekoga{ kako dene{nite svetski poznati kompanii gi dobile svoite imiwa? Od kade ba{ Koka-Kola stanala KokaKola ili Adidas, Soni i site onie ostanati imiwa koi se vo na{a sekojd-

nevna upotreba. Toa se imiwa na brendovi koi nastanale mnogu odamna i imaat svoja istorija na nastanuvawe. Denes zborot Gugl na primer e prifaten kako zbor koj postoel od sekoga{, a ne kako ime na kompanija i e vlezen vo standardna upotreba. Vi pretstavuvame 10 brendovi i kako nastanale nivnite imiwa.

SONI

LATINSKI – Soni go dobi svoeto ime od latinskiot zbor “sonus” koja zna~i zvuk. Kompanijata e osnovana vo Tokio vo 1946-ta godina kako “Tsoshiu Kogio KK”, a imeto go promeni vo 1958-ta. Imeto “Soni” e odbrano za da mo`e polesno da se izgovar na site jazici.

Imiwata na golemite svetski kompanii kako Soni, Adidas ili Audi gi spomnuvame skoro sekoj den, no pove}eto najverojatno ne znaat ni kako gi dobile imiwata

JAHU

LILIPUTANCI – Zborot Jahu go izmisli Xonatan Svift vo svojata kniga, Guliverovite patuvawa. Jahu e li~nost koja ima odbiven izgled i odnesuvawe, koe e edvaj ~ove~ko. Osnova~ite Dejvid Filo i Xeri Jang na {ega rekle deka sebe se smetaat na “jahu-vci”.

ADIDAS

KOVANICA – Kompanijata go dobila imeto od prezimeto i imeto na osnova~ot Adolf (Adi) Dasler (das).

VOLVO

KREVET – Poteklo vodi od latinskiot zbor volvo, {to zna~i: “jas se trkalam”. Toa e prvobitnoto ime za top~est krevet.

TOJOTA

SRE]A – Ovaa kompanija imeto go dobila spored svojot osnova~ Saki{i Tojodi. Imeto Tojoda go pro-meni vo Tojota posle natprevarot za podobri imiwa na firmi. Imeto Tojota se pi{uva vo sedum potezi (vo Japonija), a tamu borjot sedum e sre}en broj.

VODAFON

REVOLUCIJA – Ova ime e sklop na nekolku zborovi – glas, podatok i telefon. Vodafon e kompanija koja vo Velika Britanija go napravi prviot povik so mobilen telefon posle polno} na 1 januari vo 1985-ta godina.

FOLKSVAGEN

NASELENIE – Folksvagen na germanski zna~i kola za narodot. Ferdinand Por{e sakal da proizvede avtomobil koj e dostapen za po{irokite masi, no podocna stana mnogu popularno.

EPL

JABOLKO – Kompanijata go dobila imeto spored omilenoto ovo{je od eden od osnova~ite Stiv Xobs.

GUGL

GRE[KA – Imeto nastanalo od slu~ajna gre{ka vo pi{uvaweto na zborot “googol”, {to trebalo da bide prvobitnoto ime na firmata. Koga bila uvidena gre{kata, imeto “googol” ve}e bilo zafateno, pa zatoa go ostavile “Google”.

KOKA-KOLA

ESTETIKA – Imeto poteknuva od listot “koka” i orevot “kola” koj se koristi kako za~in. Osnova~ot na kompanijata Xon S. Pemberton bukvata “K”, ja promenil vo “S” (Coca- Cola) za brendot da izgleda poubavo.

FUN BUSINESS

17.08.2010

MODA

PROKOLNATA MODNA DINASTIJA

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

pasnite ènski likovi so natprirodni mo} i otsekoga{ zazemale posebno mesto vo gr~kata mitologija. Taka i onoj lik za preubavata Meduza, koja pred hramot na Atina vodela qubov so bogot na moreto Posejdon. Atina, koja bila qubomorna na ubavata Meduza i besna na svojot rival Posejdon, ja kaznuva Meduza so toa {to ja pretvora vo grdo ~udovi{te, koe namesto kosa imalo zmii na glavata. Vo ~uden splet na okolnosti, tokmu pred golemite porti obeleàni so logoto na negovata omilena Meduza go ispu{ti svojot posleden zdiv Xani Versa~e. Ulogata na besnata Atina ja prezede seriskiot ubiec Endru Kunanan, koj so pi{tol marka Taurus ispuka nekolku kur{umi vo teloto na legendarniot dizajner Versa~e pred negovata luksuzna ku}a vo Majami, koja vo potpolnost bila posvetena na legendarnoto logo – Meduza, kobniot za{titnik na negovata modna ku}a. Vesta za negovata smrt e primena so golem {ok toj 15 septemvri 1997 godina. Na skalite pod Meduza po~ina modniot bog na supermodelite, kreatorot na kultot prv red na reviite, ~ovekot koja za prv pat ja napravi modata slavna, glamurozna i nerealna. Ledenata kralica, glavnata uredni~ka na “Vog”, Ana Vintur, zaplaka za ovoj ~ovek, Naomi Kempbel od trauma prestana da govori, Elton Xon se onesvesti, a Lejdi Di u{te edna{ se pribliì na rabot na nerven slom. So padot na Versa~e, poleka, no sigurno, se obezbeduva i padot na mo}nata italijanska familija, koja bez pardon gi organizira{e najspektakularnite i najkontroverznite modni zabavi po rimskite palati. Xani Versa~e ne be{e dizajner, tuku rok-yvezda na globalno nivo, tokmu poradi ovaa negova povrzanost so najsjajnite protagonisti

na Holivud. Naomi Kempbel, Linda Evangelista, Karen Mulder, Kejt Mos i mnogu drugi. Dodeka im ispla}a{e astronomski sumi za reviite vo Milano, negovite revii se doìvuvaa kako spektakl na sezonata – ognomet od luksuz i seksapil. Dotoga{ yvezdite ne sedea vo prviot red i ne poziraa na crveniot kilim vo fustanite od pistite. Sting, Demi Mur, Kortni Lav, Madona, Elton Xon, Vudi Alen, bea del od ~estite gosti vo prvite redovi. Vo pozadina na procesot na sozdavawe na brendot Versa~e se krie{e golemata semejna trojka: Xani so bratot Santo, koj se griè{e za komercijalniot aspekt na funkcionirawe na firmata, kako i ednakvo buntovnata pomlada sestra Donatela, koja sluè{e kako iskonska muza. Golemata trojka porasna vo Kalabrija, vo skromna familija na kroja~ka, na koja decata u{te od mali noze & pomagale. Taka, Xani vo rabotilnicata na svojata majka go {ie svojot prv fustan koga bil na devetgodi{na vozrast. Santo studiral biznis-menaxment, dodeka Donatela trebalo da stana u~itelka. Strasta kon modata go nosi Xani vo Milano kade {to studiite po arhitektura gi zamenuva so moden dizajn. Po kratkoto kreirawe za pomalku poznati modni ku}i, kon krajot na sedumdesettite godini ja otvora svojata sopstvena modna ku}a, a so pomo{ na svoite brat i sestra vo 1978 godina ja prikaùva i svojata prva kolekcija. Kako inspiracija mu posluìle italijanskite prostitutki, pa so samoto toa dobil golemo vnimanie i publicitet. Vo toj period ~ekorel sigurno, ramo do ramo so pokonzervativno sofisticiraniot Armani i elegantniot Valentino koj kreiral pove}e par~iwa za visokata moda. Vo sporedba so niv, modelite na Versa~e izgledale kako striptiz obleka za vo otpad. Me|utoa, providnata modna zaednica sfatila deka so ovaa nova kolekcija se dobiva pogolema esencijalnost, snaga i seksapil kakov {to ènite otsekoga{ posakuvale.

Xani Versa~e – Meduza, kako ve~na inspiracija

So smrtta na Xani Versa~e, vsu{nost, zapo~na poleka, no sigurno, da propa|a mo}nata italijanska familija koja go “izmisli” selebriti xet-setot i ludite modni zabavi Negovata obleka bila pripiena, predizvikuva~ka, bogata i svetkava, napravena kako za pop-yvezdite. Nikoga{ porano ne be{e prikaàna vakva vizija za hedonisti~ki luksuz, prilagoden za sovremeniot ìvot. Xani redovno kreiral koristej}i gi sovetite na Donatela, zatoa {to go po~ituval nejzinoto ènsko mislewe. Kon po~etokot na devedesettite godini ku}ata Versa~e razviva nekolku linii: Versa~e sport, Versa~e xins, duri i Versa~e za doma. Vo 1996 godina zabeleùvaat profit od 1 milijarda dolari. Ova ve}e e po~etok na erata na div hedonisti~ki ìvot ispolnet so {ampaw, kokain i zabavi. Dodeka Xani “lumpuval” niz svetot so svojot partner Antonio Damiko, ~esto koristej}i uslugi od ma{ki prostitutki, vo glavniot fokus na vnimanie pa|a negovata vnuka, }erkata na sestra mu Donatela, Alegra. Jasno i glasno istaknuva{e vo toa vreme deka taa e negoviot naslednik. Naskoro zapo~nuvaat problemite so Donatela koja na kratko ja prezela funkcijata na Xani, dodeka toj se le~el od karcinom na uvo. Po negovoto oporavuvawe Donatela ne sakala da ja napu{ti rabotata, pa brat & & ja podaruva linijata Versus, samo za da ja trgne od glavnoto studio. Nekolku dena pred da izleze na berzata so akciite na Versa~e, kako {to toa dotoga{ go pravea Ralf Loren i Gu~i, za da dobijat dodaten profit za vloùvawe, Xani e ubien pred svojot dom vo Majami. Naedna{ celiot tovar pa|a na ispla{enata i nestabilna Donatela. Vo testamenot Xani ve}e odnapred imal odlu~eno deka negovata vnuka Alegra nasleduva 50% od kompanijata, dodeka negoviot brat Santo dobiva 30%, a Donatela 20%. Vo tagata

Dali Alegra e podgotvena za zalak kakov {to e Versa~e? izme{ana so ludost Donatela gi otpu{ta site stari sorabotnici na Xani i zapo~nuva so tiranija vo studioto, naj~esto pod dejstvo na kokain, alkohol i drugi drogi. Vedna{ po prvata revija Versa~e zapo~nuva da go gubi svojot sjaj. Vo rok od nekolku sezoni brendot Versa~e gubi pogolem del od svoite klienti, zavisnosta na Donatela preminuva vo sekojdnevna konsumacija, a vrabotenite se iritirani od agresivnite napadi. Mladata Alegra vo ovoj period zaboluva od anoreksija. Na proslavata na nejziniot 18 rodenden, koga Alegra steknuva potpolno pravo za kontrola vrz svojot udel vo kompanijata, Elton Xon organiziral le~ewe za Donatela vo eden centar za borba protiv zavisnosti. So tek na vreme se zabele`uva napredok, me|utoa bratot Santo ja napu{a firmata, a

Mestoto na zlostorot – Majami, 1997 godina

Alegra se posvetuva na obrazovanieto vo Wujork. Zarabotkata na ku}ata se prepolovila, a vo oktomvri minatata godina Versa~e najavi celosno povlekuvawe od Japonija, kako i dopolnitelno otpu{tawe na 350 vraboteni. Samo vo 2009 godina e zabeleàna zaguba od 45 milioni dolari, pa zatoa i zapo~naa so rasproda`ba na privatniot semeen imot. Vo poslednive godini Donatela ja zaìvea linijata Versus i donese mlada krv, kako i idejata na talentiraniot Kristofer Kan. Tivko se {u{ka za nejzina eventualna eliminacija od mestoto na kreativen direktor, me|utoa, taa odluka, sepak, leì vo racete na nejzinata }erka Alegra. Dali }e bide isto kako vo gr~kiot mit, koga mladata Alegra }e & go svitka vrat~eto na majka si Donatela, ostanuva da vidime.

SPORT

17.08.2010

SPORT

TENIS

MAREJ PODOBAR OD FEDERER

FUDBAL

MARADONA NAVIVA ZA ASTON VILA

SILVANA JOVANOVSKA

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ritanecot Endi Marej go osvoi Roxers Kupot vo Toronto pobeduvaj}i go vo finaleto Roxer Federer posle dvo~asovna igra. Vo me~ot koj be{e duri tri pati prekinuvan poradi do`dlivoto vreme, Marej zaslu`eno triumfira{e, koga 11-te gema i dvata seta gi ostvari so klu~ni brejk topki. Startot na me~ot vo koj se videni tri brejka, pove}e potsetuva{e na `enska konkurencija. Marej dva pati mu odzede servis na Federer, pred i samiot da propu{ti brejk – 3:1 Posle serija gem za gem, Britanecot dojde do 5:4 serviraj}i za set. Me|utoa Federer vo vistinski moment go podigna nivoto na igrata i brgu dojde do 40:0. Marej ja spasi brejk topkata, me|utoa so dvojna gre{ka pri servis mu podari na [vajcarecot gem i iznenaduvawe od 5:5. Federer tret pat ispu{ti

Porane{niot argentinski selektor neoficijalno ja posakuva klupata na Aston Vila

jovanovska@kapital.com.mk

meto na porane{niot trener na Argentina, Diego Armando Maradona, se nametnuva na praznoto mesto na trenerot na Aston Vila. Negoviot zastapnik, Volter Sorijano, tvrdi deka negoviot klient pregovara so pove}e klubovi vo Evropa, no i deka so zadovolstvo bi ja prifatil ponudata na sopstvenikot Vil Rendi Lerner. “Toj e mnogu zainteresiran za rabota so angliskiot fudbal i na~inot na `ivot na ostrovot. Maradona bi sakal da dojde. Dokolku Lerner go kontaktira, sigurno nema da ja odbie ponudata. Diego vo momentov pregovara

Roxer Federer zagubi vo finaleto na Roxers Kupot.. So negovoto zavr{uvawe Endi Marej zabele`a sed-mi triumf voo karierata nadd [vajcarecot Federer

sle servis, a Britanecot posle et45 minuta ja iskoristi settopkata i dojde do 7:5. iot Na po~etokot od vtoriot ri set i dvajacata teniseri ite na sigurno gi ~uvaa svoite servisi. Vo ovoj period se adi slu~ija prekinuvawata poradi rej do`dlivoto vreme. Marej we posle kratkoto odmorawe enja iskoriti slabata koncentracija na Federer so {to zede brejk- topka od 3:2. Federer iskoristuvaj}i ja oja opu{tenosta na Marej koja be{e vidliva, poleka gi

Endi Marej – gem set i me~ vo Toronto

dovede niv dvajcata do 5:5. Federer ima{e svoja {ansa vo posledniot gem, me|utoa Britanecot Endi Marej servira{e dva asa, potoa ja iskoristi vtorata me~-topka za sedmi triumf vo karierata nad [vajcarecot.

ATLETIKA

NAJBRZIOT ^OVEK SO ZAGUBA OD 1 MILION DOLARI ADRIJANA ATANASOVA

so nekolku evropski klubovi, vklu~uvaj}i i eden od Premier ligata, no ne saka da nosi izbrzani odluki”, rekol agentot na Maradona. Sepak, upravata na Aston Vila e zainteresirana za trenerot Ajaks Martin Xol, i pokraj negovoto odbivawe pred eden mesec. Toj ne bil zadovolen od rabotata na upravata vo tekot na rokot na preminuvawe, pa bi go napu{til Amsterdam samo ako negoviot tim ne se plasira vo Ligata na {ampionite.

atanasova@kapital.com.mk

ajbrziot ~ovek na planetava Usein Bolt poradi povreda i bolki vo grbot }e zagubi eden milion dolari. Bolt poradi svoite zdravstveni problemi }e ja zavr{i sezonata predvreme. Ovoj Olimpiski prvak se re{i na vakov ~ekor otkako vo Stokholm zagubi prvpat po dve godini na najkratkata distanca od 100 metri. Amerikanecot Tajson Gej, konkurentot na Bolt, pred nekolku dena go postavi najbrzoto vreme vo sezonata od 9,79 sekundi.

Posle konsultaciite so germanskiot lekar na Baern Minhen, Hans Miler Volfart, Usein Bolt }e pauzira, a izjavi deka }e odraboti eden trening so germanskiot velikan. So otsustvo od Dijamantskata liga vo Cirih, kade {to treba{e da tr~a vo {tafetata i u~estvoto vo Brisel, kade povtorno }e se trka{e so Amerikanecot Gej, najbrizot Jamjkanec so sigurnost }e zagubi 300.000 dolari za u~estvo ili 600.000 dolari za dvete pojavuvawa, plus bonusite, nagradite, dogovorite so sponzorite koi ne se vklu~eni vo ovaa suma. So ovaa pauza Usein Bolt

MOTO GP K

ROSI Í “OTKA@A QUBOV” NA JAMAHA SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

edumkratniot Moto GP {ampion, Valentino Rosi, objavi deka slednata sezona }e vozi za ekipata na Dukati i deka po sedum godini ja napu{ta Jamaha. Italijanecot potpi{a dvegodi{en dogovor, a timski kolega }e mu bide Niki Hajden, bidej}i porane{niot {ampion od 2007-ma godina, Kejsi Stoner, }e se preseli vo Honda. “Mnogu e te{ko da se opi{e mojot odnos so Jamaha ovie sedum godini. Mnogu raboti se promenija od 2004-ta godina, a osobeno se promeni mojot motor “M1”. Na po~etokot be{e prose~en, no po mojata pomo{

i sorabotkata, pomognav u{te da napreduva i eve sega se nao|a vo vrvot od svojata klasa. Sega dojde red za novi predizvici. Mojata rabota so Jamaha e zavr{ena. Za `al, i najgolemata qubov nekoga{ prekinuva. No, zad sebe ostavam preubavi spomeni, kako koga “M1” i jas prv pat se zapoznavme. Me pogledna pravo vo o~i i mi re~e deka me saka”, izjavi na {ega Rosi. Generalniot direktor na Dukati, Filipo Presiozi, e voodu{even {to slednata sezona }e sorabotuva so Rosi. “Rabotata so Rosi e golem predizvik za sekoj in`ener i dobro e da se znae deka }e ja imate taa privilegija slednata sezona”, izjavi Presiozi.

Rosi pove}e nema da vozi vo Jamaha. Negov nov tim }e bide Dukati, so koj potpi{a dvegodi{en dogovor

}e ima vreme da se posveti na slednata sezona i na Svetskoto prvenstvo vo Daegu, kade {to povtorno o~ekuvame novi rekordi na 100 i 200 metri. Ovoj {armanten atleti~ar prireduva vistinsko {ou na patekite so svojot von seriski talent vo oficijalniot del, me|utoa znae da ja pridobie publikata so svojata opu{tenost i komunikacija so istata i po zavr{uvaweto na sprintot na 100 i 200 metri. Vo Peking 2008 godina zabele`a golemo dostignuvawe so postavuvawe na novi rekordi, a istoto go povtori i vo 2009 i na SP vo Berlin.