106-KAPITAL-18.08. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

POTPRETSEDATEL NA SDSM

M-R ZORAN JOVANOVSKI

H&M

ZADOL@ITELNA REZERVA

SKANDINAVSKA MODA ZA CEL SVET STRANA 14

STRANA 8

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 17.08.2010, 13.00~.

KRIZATA GI DOTEPUVA MAKEDONSKITE KOMPANII

MBI 10 MBID OMB

00,73% 1,53% 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 47,97 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

776,73 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.08) 2,395

FABRIKITE ZA MEBEL OTPU[TAAT RABOTNICI!? 10 D-R BORIS ANAKIEV PROFESOR PO AGOEKONOMIJA

MNOGU ANALIZI PO IZVE[TAJOT NA NBM

DOMA[NOTO PROIZVODSTVO NA HRANA E NEKONKURENTNO

NA MAKEDONSKITE FIRMI IM TREBAAT PARI! KAKO I OD KADE?

STRANA 6

STRANA 2

2,385 2,375 2,365 2,355 2,345 2,335 11/8

13/8

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

SOCIJALNI SUPERMARKETI

STRANA 2

PREZEMAWA

HRVATSKITE PREHRANBENI MAGNATI TRGNAA VO POHOD NA SRPSKITE FABRIKI STRANA 12

MBI 10

15/8

17/8

2 18.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 18 AVGUST 2010

SOCIJALNI SUPERMARKETI enata na obrazovanieto vo Makedonija padna. Vladata godinava sprovede u{te merka za “podobruvawe” na visokoto obrazovanie so toa {to studiraweto na dràven tro{ok go namali na 200 do 400 evra godi{no. Merkata silno ispromovirana od ministerot za obrazovanie kako u{te edna od uspe{nite “vetuvame-ostvaruvame” merki osven {to e od avion jasno deka e populisti~ka, pokrenuva redica mnogu seriozni dilemi. [to dobivaat idnite akademski gra|ani so tie 200 ili 400 evra? Dali dobivaat kvaliteten kadar, opremeni laboratorii, poznati visiting- profesori, mo`nost za rabota na teren i poseta na drugi univerziteti? Dali dobivaat rabota i u~ewe vo mali grupi so dovolno profesori i asistenti za na site da im se posveti vnimanie? Dali na kraj dobivaat diploma koja samo po sebe im otvora pat do rabota ili diploma za ~ija vrednost mnogumina }e se zamislat? Poevtinuvaweto na znaeweto e seriozen poteg bez razlika na socijalniot ambient vo Makedonija i niskiot ìvoten standard. Studiraweto za tolku malku pari mirisa na ne{to drugo. Deka visokoto obrazovanie i kampawata za negovo popularizirawe imaat za cel da go namalat brojot na nevraboteni vo zemjata, so toa {to site koi nemaat rabota moàt da studiraat vo slobodno vreme i vtoro, deka niskata cena na visokoto obrazovanie }e se iskompenzira so

poslabi investicii vo nauka i visoko profilirano visoko obrazovanie so koe bi moèle da se pofalime i vo po{iroki ramki. Ednostavo, celta na reformite e site da studiraat, a ne samo sposobnite kvalitetno da studiraat. Vaka dizajnira visoko obrazovanie- studiraj za da ne sedi{ doma, studiraj za da se pofali{ so diploma e pogubna varijatna za zemja kako Makedonija na koja doprva & treba kvaliteten kadar koj }e povle~e ekonomski napredok na zemjata. Vaka postavenite fakulteti vo bukvalno sekoj grad nadopolneto so socijalnata cena za studirawe go pravi makedonskiot obrazoven sistem supermarket za evtina stoka. Ne navleguvaj}i vo namerite na Vladata navistina da napravi dobro delo i da go dobliì akademskiot svet do {to pove}e lu|e, diskutabilen e na~inot na koj {to toa se pravi. I napravil li nekoj od nadle`nite analiza kakvi efekti na teren dava sega{nata inflacija na dràvni fakulteti i univerziteti? [to }e se slu~i i koj }e snosi odgovornost ako se pokaè deka kadarot proizveden od novite fakulteti i univerziteti ne odgovara na barawata na kompaniite kade {to }e rabotat idnite diplomirani? Koj ja nadopolni zagubata vo pari koja sega se zozdava so niskata participacija? [to ako se pokaè, kako {to se site indicii, deka reformite go podrivaat kredibilitetot i integritetot na onie koi navistina se

MNOGU ANALIZI PO IZVE[TAJOT NA NBM

NA MAKEDONSKITE FIRMI IM TREBAAT PARI! KAKO I OD KADE? VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

kvalitetni. Na Makedonija & e potreben kvalitet. Dosta e od improvizirani reformi koi ne ja postignuvaat celta. Ne moè cel na edna zemja da bide 100% od maturantite da studiraat. Prvo, zatoa {to nekoj treba i da raboti rabota za koja ne se bara fakultet i vtoro, zatoa {to ne moè i ne treba sekoj da studira! Potreben ni e silen dràven univerzitet so visok me|unaroden rejting. Skap univerzitet na koj e privilegija da se studira. Potrebni se i novi, brand name stranski univerziteti koi }e sozdadat seriozna konkurencija na sega{nite privatni univerziteti. Na Makedonija & e potreben nov model na visoko obrazovanie koj }e proizveduva kvalitet. Ako prodolìme vo pravec na totalno obezvrednuvawe i poevtinuvawe na znaeweto, sloganot Znaeweto e sila, znaeweto e mo} mnogu skoro }e zamine vo istorijata, a zemjata }e ostane bez kvaliteten kadar od koj na kraj na den zavisi ekonomskiot razvoj na dràvata.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ilioni denari od vkupno planiranite 74 milioni denari subvencii za mleko se isplateni dosega. Kako {to informira Ministerstvoto za zemjodelstvo, sto~arite koi pobaraa subvencii za mlekoto vo prviot rok od 15 fevruari, do 15 mart ve}e gi dobivaat parite i vo momentot e vo tek obrabotkata na aplikaciite od vtoriot rok za prijavuvawe po {to }e sledi kontrola na teren i isplata. Tretiot rok za dostavuvawe na barawa za subvencii za predadeno mleko od 1 maj, do 30 septemvri godinava e od 5-ti oktomvri do 5-ti noemvri. Farmerite za sekoj litar mleko predaden vo registriranite mlekarnici dobivaaat po 2,5 denari. Onie {to podnele barawe vo predvidenite rokovi, }e bidat isplateni za vkupno 12 meseci smetano od septemvri 2009 do septemvri 2010 godina.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Dr`avata mora da go namali tro{eweto na na~in {to }e po~ne da go krati brojot na javnata administracija. Ima prostor i za ponatamo{no zadol`uvawe na megunarodnite finansiski pazari. Potoa, zgolemenite prihodi i za{tedenite pari vo Buxetot da gi naso~i vo kapitalni investicii (pati{ta i energetika)! Ili drugata doktrina veli – za tolku kolku {to se za{tedite da gi namali danocite i drugite dava~ki! Devizniot kurs treba da se razlabavi, da se stimulira izvozot, a destimulira uvozot na neproduktivni potro{uva~ki stoki

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

konomskata aktivnost vo Makedonija se namaluva pove}e odo{to se o~ekuvalo” - konstatira{e NBRM vo svojata revizija na makroekonomskite proekcii za 2010 godina. Vo prviot kvartal na godinata imalo posilen pad na doma{nata pobaruva~ka vo odnos na proektiraniot, vo uslovi na namaluvawe na li~nata potro{uva~ka i na javnata potro{uva~ka, za koja {to se o~ekuval rast. Zabele`ana e i zna~itelno pomala investiciona pobaruva~ka. NBRM veli deka ovie negativni dvi`ewa nadopolneti so

o~ekuvanoto prodol`uvawe na trendot na nadolno prilagoduvawe na pazarot na trud (~itaj: ponatamo{no gubewe na rabotni mesti) predizvikale nejzinata proekcija za li~nata i investiciskata potro{uva~ka da otide vo nadolna linija. Od druga strana, depozitite na naselenieto, osobeno denarskite, rastat poslednava godina, {to uka`uva na toa deka narodot se pla{i da tro{i, iako ima ne{to pari da trgne na strana. Analiti~arite velat deka pri~ina e toa {to gra|anite dobivaat razli~ni signali –vladata veli edno, opozicijata drugo, a ekspertite se podeleni okolu toa dali izleguvame ili ne od recesijata, i kolku brgu se slu~uva toa.

VLADATA I NBRM MORA SINHRONI-ZIRANO DA DEJSTVUVAAT Problemot so namalenata potro{uva~ka, moè da se re{i na nekolku na~ini. Ednata varijanta e preku namaluvawe na pritisokot vrz realnata ekonomija, zna~i so namaluvawe na danoci i pridonesi da im ostavi pove}e pari na kompaniite, no taa opcija nikako ne & odgovara zatoa {to }e se javi dupka vo buxetot, koja te{ko }e se finansira. A, ~ekori vo taa nasoka ve}e bea prezemeni od po~etokot na mandatot na vladata na Gruevski. Vtorata varijanta e da oslobodi pari i da gi vbrizga vo stopanstvoto so toa {to }e ja namali javnata administracija, “èòk kosten” {to nitu edna vlada

PRIMEROT NA GERMANIJA

SAMO IZVOZOT E IZLEZ

enovive e aktuelna vesta za rastot na germanskata ekonomija vo vtoriot kvartal godinava, so stapka od 2,2%, {to e najvisok kvartalen rast od 1987 godina dosega. Najgolemata evropska ekonomija vo juni imala rast na izvozot od 29% i prodala stoki i uslugi za 87 milijardi evra. Vo istiot kvartal, rastot na evrozonata bil 1%, {to povtorno se dol`i vo najgolema mera na golemiot rast na Germanija. Koga }e istakneme deka golemiot izvoz e potpomognat od oslabenoto evro vo odnos na dolarot za 7,3% od po~etokot na godinava, se gleda {to zna~i koga }e poevtini doma{nata valuta. Germanija ovie nekolku meseci go napravi toa {to SAD go pravi so decenii – ja iskoristi slabata pozicija na valutata i go zgolemi svojot izvoz.

NAVIGATOR

18.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

PRIZNANIJA I DOMA I NADVOR

SIMON TRP^ESKI

ROBERT ZELIK

VLADIMIR TODOROVI]

BRANIMIR GLAVA[

bezbedi 900 milioni proveduvaj}i go v~era{niot koncert d v~era nema prateS noviot Detalen Snovaovokoncertna Wujork zapo~nuva Odolari za Pakistan O ni~ki imunitet so {to urbanisti~ki plan, vo sezona niz te{ko pogoden od se otvora pat toj da ja pove}e zemji i kontinenti prezentiraj}i ja Makedonija vo najdobro svetlo

dosega izminative 20 godini ne saka{e da go zeme v race, od razbirlivi pri~ini. Koj i da go napravi ovoj potez, }e padne od vlast. Na glasovite od javnata administracija se potpira sekoja vlast, i normalno e deka ne saka da si ja se~e grankata na koja sedi. Isto taka, mora da se obezbedat evtini krediti za kompaniite, a toa se pravi preku relaksirana monetarna politika, {to za volja na vistinata, NBRM go pravi vo momentov, no pra{awe e kolku bankite sega }e go sledat nejziniot signal, a tie se izjasnija deka nema ba{ da se pretrgnat od poevtinuvawe na kreditite, zaradi visokata zadolìtelna rezerva. Vo kontekst na zadolìtelnata rezeva, interesna e i konstatacijata na Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM, koj {to vo svojata dene{na kolumna za “Kapital”, veli deka namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi moèbi }e bide dobredojdeno samo za Vladata, zatoa {to taa sega polesno }e nao|a pari da ja finansira dupkata vo buxetot (pri ist rizik, i pokraj razlikata vo ro~nosta, poatraktivni }e bidat dràvnite hartii od vrednost vo sporedba so blagajni~kite zapisi na NBRM, bidej}i nosat povisok prinos) ili, Vladata }e go polni buxetot so pomal tro{ok, ako odlu~i kamatnata stapka na dràvnite hartii da ja namali ili izedna~i so onaa na blagajni~kite zapisi.

poplavi vo koi nastradaa pove}e od 14 milioni lica

Ova ne e “sinergijata” {to sakame da ja vidime pome|u NBRM i Vladata. Nivnata sinhronizirana politika treba da odi vo nasoka na toa Vladata pokraj oslobodenata masa na pari od krateweto na javnata administracija, da gi zasili kapitalnite investicii (ako nema dovolno od doma{ni izvori, }e se zadlì nadvor), a ne da gi ostava neiskoristeni, i da gi prefla od edna vo druga buxetska godina, zaradi podocne`ni polnewa na dupki {to gi ima po fondovite. So vakva masa na pari vbrizgana vo ekonomijata, i so namaluvaweto na zadolìtelnata rezerva, so koja }e se oslobodi u{te edna golema koli~ina na pari vo vid na krediti, koi {to }e gi poddràt kompaniite vo nasoka na investiciskata potro{uva~ka, }e se stimulira potro{uva~kata i rastot. SEGA[NATA MONETARNA STRATEGIJA NE NOSI RAST eto ova Alternativata na seto {to go kaàvme e da bideme to go vrzaglaveni vo krugot {to time ve}e petnaesetinaa godini, ena posotkako be{e napravena lednata devalvacija i kursot na denarot se drì fiksen po sekoja cena. So drèwe na kursot na fiksnoo nivo, oekspantoga{ vo uslovi na poekspanika ({to zivna fiskalna politika timulira zna~i ako vladata go stimulira nite {to tro{eweto preku na~inite gi spomenavme pogore vo tekstot), monetar-

centarot na gradot ostava ogromen i nedozvoliv grade`en smet

nata politika mora da bide porestriktivna za da se odrì ramnoteàta na devizniot pazar, koja {to pak go drì kursot fiksen. Poednostavno kaàno, ako se zgolemi javnata, li~nata i investiciskata potro{uva~ka, }e se zgolemi i pobaruva~kata za devizi (kupuvawe pove}e ma{ini, potro{uva~ki dobra i sl.), i toga{ centralnata banka mora da intervenira za da se odrì kursot taka kako {to e dogovoreno. “Me|utoa, toa ja pravi monetarnata politika restriktivna, kamatnite stapki visoki, {to samo po sebe ne moè da nosi povisoki stapki na rast. Zatoa onie zemji {to imaat rakovoden fluktuira~ki kurs, monetarnata politika ima pogolem prostor da vlijae vrz ekonomskiot rast. Ako vie menaxirate so kursot vo smisla toj da se dviì plus minus 5,10 ili 15%, toga{ }e gi destimulirate uvoznicite, koi {to imaat najgolem }ar od fiksniot kurs”, veli profesorot po bankarsktvo i monetarna ekonomija, Qube Trpeski, koj {to poslednive meseci e eden od retkite teoreti~ari {to postojano e podgotven da gi kaùva svoite stavovi na ovaa tema. “Ako sakame rast, mora da se promeni strategijata. Momentalnata monetarna politika na Makedonija se primenuva vo uslovi na visoka inflacija, a nie ja sovladavme visokata inflacija u{te odamna.

otslu`i osumgodi{nata zatvorska kazna za voeni zlostorstva vo Hrvatska

Pri vakva politika na kursot, ne mo`e da se stimulira potro{uva~kata. Treba da se stimulira investiciskata potro{uva~ka namenenta za izvoz, kako i gradewe na infrastrukturni objekti, preku kapitalni investicii”, dodava Trpeski. Prethodni vladi imale aran`man so MMF, ovaa nema, no spored toa kako izvr{nata i monetarnata vlast se odnesuvaat, izleguva deka ona {to e “biblija” za MMF-stabilen kurs i niska inflacija, nie slepo go sledime, a nemame aran`man so nego samo zaradi toa {to vladata ne saka da si go naru{i komforot vo tro{eweto pari, kako na primer za “maliot ring” vo Skopje, i vrabotuvaweto na novi lu|e vo administracijata. No, kade }e n$ odvedat neproduktivnite tro{oci? Do ekonomski rast, sigurno ne.

QUBE TRPESKI

PROFESOR PO MONETARNA EKONOMIJA

“Ako sakame rast, mora da se promeni strategijata. ata. Momentalnata monetarna politika na Makedonija nija se primenuva vo uslovi na visoka inflacija, a nie ja sovladavme visokata inflacija u{te odamna. Pri vakva politika na kursot, ne mo`e da se stimulira lira potro{uva~kata. Treba da se stimulira investiciskata kata potro{uva~ka namenenta za izvoz, kako i gradewe naa infrastrukturni objekti, preku kapitalni investicii” ii”

3 FAKTI ZA...

900 14 723.000

MILIONI DOLARI PLANIRA DA MU DADE SVETSKA BANKA NA PAKISTAN KAKO POMO[ ZA POPLAVITE KOI GO ZAFATIJA IZMINATITE NEKOLKU NEDELI MILIONI LICA DOSEGA NASTRADAA VO POPLAVITE VO PAKISTAN

KU]I I DOMOVI, SPORED PROCENKATA NA SVETSKA BANKA, SE URNATI ILI O[TETENI

PROCENKI...

radona~alnikot na op{tina Kumanovo, Zorann Damjanovski definitivno no mo`e da se stavi na listaata na gradona~alnici koi najmnogu pridonesuvaat za svoite op{tini. Otkako odd opoziciskiot tabor sedna na gradona~alni~kata fotelja seriozno si ja sfati svojata funkcija, a kako dokaz za rabotata i reforrmite koi gi sproveduva vo Kumanovo e i godine{niott izbor za najdobar menaxerrgradona~lanik vo regionott od strana na Agencijata za izbor na menaxeri vo jugoisto~na i sredna Evropa. Damjanovski ovaa nagrada me|u drugoto ja dobi kako rezultat na za~lenuvaweto na Kumanovo vo asocijacijata “Nositeli na poraka na mirot” koja li~no mu be{e dodelena od generalniot sekretar na Obedineteite nacii Ban Ki-Mun. Priznanijata koi toj gi dobiva na me|unaroden plan sigurno ne bi bile vozmo`ni dokolku toj nema rezultati na funkcijata na koja go izbrale gra|anite.

GUBITNIK

“BE^KA” [KOLA

orane{niot pretsedatel na Upravniot odbor na Hipo Alpe, Volfgang Kulterer otkako vo petokot be{ee uapsen zaedno so u{te dve drugi lica, dobi i merka pritvor. Toj e uapsen zaradi opasnostt od begstvo i prikrivawe we na podatoci. Bankarot, koj ja uni{ti bankata prisutna vo celiot region, e obvinet za pronevera na milionski sumi pari, a za toa najdobro zboruva minatogodi{nata zaguba od 1,5 milijardi. i. Obvinet e i za perewe pari, preku neopravdani i fiktivni krediti, kako i za rizi~ni krediti za pravni i fizi~ki lica od prostorite na porane{na Jugoslavija. Kako {to v~era, pak pi{uvaa nekoi vesnici, najverojatno Kulterer }e stane i specijalen svedok koj }e gi otkrie site drugi golemi malverzacii koi {to se slu~uvale vo bankata. I drugi dvajca menaxeri }e mu pomagaat na obvinitelstvoto vo

MISLA NA DENOT

AMANDA [TAUD

pretstavnik na Nacionalnata organizacija za za{tita na prirodata

SLEDAT POSTRA[NI EFEKTI OD KLIMATSKITE PROMENI

odeka Zemjata se zatopluva i atmosferata moè da zadrùva pogolemi koli~estva voda, tolku i vrneìte }e bidat s$ posilni {to }e predizvika opusto{uvawe. Toa {to me iznenadi e deka 2010 godina moèbi }e bide umerena vo sporedba so 2050 godina ili barem normalna vo zavisnost od stepenot na zagaduvawe. Golem broj od gradovite na isto~niot breg vo SAD godinava imaat dvojno pogolem broj denovi so temperatura nad 32 stepeni Celziusovi i o~ekuvam deka toa }e stane voobi~aeno i vo slednite godini.

SE NADEVAM DEKA ]E ME ZAPAMETAT KAKO ^OVEK [TO USPEA DA GI PROMENI OP[TESTVENITE SEKSUALNI VREDNOSTI NA SVOETO VREME

HJU HEFNER OSNOVA^OT NA PLEJBOJ

ZORAN DAMJANOVSKI Najnovite informacii od op{tinata se deka so novite izmeni na detalniot urbanisti~ki plan treba da se izgradat 12 novi benzinski pumpi. U{te pova`no, za dve godini treba da zapo~ne i izgradba na devet minipre~istitelni stanici za otpadni vodi vo kumanovskite ruralni sredini. Proektot od osum milioni evra }e ovozmo`i Kumanovo da bide edinstvenata op{tina so celosno re{en problem so otpadnite void.

VOLFGANG KULTERER istragata. Prvite lu|e na Hipo Alpe Adria, vo nekolku navrati bea predupreduvani za malverzaciite koi {to se slu~uvaa vnatre vo kompanijata, posebno vo nivnite podru`nici vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Vo vakvite malverzacii u~estvuvale i najuglednite lu|e od kompnijata. Slu~ajot so Kulterer doka`uva deka ni{to ne mo`e ve~no da ostane vo senka.

4 18.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...NOVI POPLAVI

...FEJSBUK MANIJA

...NESRE]A VO KOLUMBIJA

Kina broi u{te `rtvi

@ena-vojnik pozira so zarobenici

Grom pogodi kolumbiski avion

ajmalku 36 lica zaginaa, a 23 se is~eznati vo novite poplavi predizvikani od silni do`dovi vo kineskata provincija Gansu.

zraelskata vojska ostro ja kritikuva{e svojata porane{na pripadni~ka koja na Fejsbuk objavi fotografii so palestinski zarobenik so vrzani o~i.

rom pogodi avion vo blizina na karipskiot ostrov San Andrea. Vo nesre}ata `ivotot go zagubi edno lice, dodeka Gostanatite 114 patnici pominaa so polesni povredi.

DVA, TRI ZBORA

“Za{titata na naj~uvstvitelnite grupi, vo koja spa|aat penzionerite posebno onie so niski penzii, e eden od prioritetite vo izrabotka na rebalansot. S$ drugo e pomalku-pove}e otvoreno” JADRANKA KOSOR premier na Hrvatska

“Iljadnici Romi `iveat vo Evropa bez dr`avjanstvo. Ne raspolagaat nitu so izvod od mati~nata kniga na rodenite, nitu so li~ni karti, nitu so paso{i, nitu so drugi dokumenti. Tie ~esto se li{eni i od nivnite fundamentalni prava, kako pristap do obrazovanieto, zdrastvenite uslugi i socijalnata za{tita”

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

TOMAS HAMARBERG evropski komesar za ~ovekovi prava

“Programata za ekonomsko dr`avjanstvo koja ja inicira{e crnogorskata vlada e “odli~en poteg. Ovaa programa dade odli~ni rezultati vo Kanada i istoto scenario bi mo`elo da se o~ekuva i vo Crna Gora” XON MORISON ambasador na Kanada vo Crna Gora

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

GUGL VOVEDUVA GLASOVNO UPRAVUVAWE SO MOBILNI d neodamna Gugl im ovoz- povikuvaat telefonski broevi,

moì glasovno prebaruvawe na internet-sodrìni na korisnicite na uredite Android. Gugl na javnosta & go pretstavi Voice Actions for Android, aplikacija koja ovozmoùva upravuvawe so brojni funkcii na mobilnite telefoni koi funcioniraat na operativniot sistem Android. So pomo{ na ovaa aplikacija, korisnicite upotrebuvaj}i serija na govorni komandi }e moàt da ispratat SMS-poraka, da

da pra}aat e-po{ta, da surfaat po Internet, da preslu{uvaat muzika, da pi{uvaat bele{ki, da dobivaat upatstva za GPS navigacija i drugi brojni funkcii - samo so zboruvawe vo nivniot telefon. Zasega, Voice Actions for Android e dostapen isklu~ivo za korisnici na telefoni so Android 2.2. verzija. U{te edno razo~aruvawe e {to aplikacijata funkcionira isklu~ivo na angliski jazik.

POLITIKA

18.08.2010

PARLAMENTARCITE SE VRA]AAT NA RABOTA

VETUVAAT ZABRZANO NOSEWE NA ZAKONITE SO EVROPSKO ZNAME

Kolektivniot odmor na pratenicite privr{uva. Vo o~ekuvawe na esenskiot izve{taj na Evropskata komisija, tie tvrdat deka onie so evropsko znamence }e imaat prioritet.

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o ponedelnik pratenicite }e se vratat na svoite rabotni mesta, kade {to u{te istiot den gi ~eka nabiena agenda so dve plenarni i dve komisiski sednici. Planirani se prodol`enija na 113 i na 110 sednica, kako i sednici na dve komisii, za finansirawe i buxet i zakonodavno-pravna. Imaj}i predvid deka Makedonija go ~eka esenskiot, kone~en izve{taj na Evropskata komisija za ovaa godina, kako i Samitot na NATO, {to }e se odr`i vo noemvri, gi pra{avme pratenicite koi }e bidat prioritetite vo rabotata na sobranieto, so ogled na zabele{kite deka docni harmonizacijata so evropskoto zakonodavstvo. Site se ednoglasni deka najva`no e donesuvaweto na zaostanatite evropski zakoni, no za popravawe

na vpe~atokot pred Brisel smetaat deka e neophodno i re{avaweto na krizata predizvikana od sobraniskiot incident od prvi juli. "Vo naredniot period parlamentot }e treba da se fokusira na zakonite {to treba da bidat harmonizirani so evropskoto zakonodavstvo. Iako, nema pova`ni i pomalku va`ni zakoni - pratenicite na sekoj zakon treba da mu prio|aat so ista posvetenost. Imame obvrska i da go zatvorime slu~ajot "sobraniski incident", so kone~no formirawe Anketna komisija za nastanite od prvi juli", izjavi za "Kapital" potpretsedatelot na Sobranieto, Rafis Aqiti. Prateni~kata na Nova Demokratija, Flora Kadriu, predupreduva na docnewe vo noseweto evropski zakoni. "Brojot na zakonite koi treba da gi adaptirame spored evropskata regulativa e pogolem od 150. Mnogu e va`no vo naK

redniov period posebno da se posvetime na takanare~enite evropski zakoni, zatoa {to reformite za pribli`uvawe kon EU se tesno povrzani so noseweto zakoni. No, donesuvaweto zakonski re{enija ne e dovolno za da dobieme zeleno svetlo od Evropa. O

Potrebno e nivno implementirawe vo praktika, koe kaj nas ne se sproveduva celosno, ili voop{to ne se sproveduva", izjavi Kadriu. I za pratenicite na najbrojnata partija vo parlamentot, VMRO-DPMNE, pretstojnava esen prioritetni }e bidat L

zakonite obele`ani so znamence na EU. Pratenikot od VMRO-DPMNE, Vlatko \or~ev, ocenuva deka ne e pomalku va`na nitu regulativata koja bi pottiknala podobruvawe na politi~kiot dijalog, koj pretstavuva va`en evroparametar. Me|u pova`nite to~ki za A

koi }e raspravaat pratenicite prviot raboten den po odmorot se zakonite povrzani so makedonskiot dolg kon Svetska banka i Me|unarodniot monetaren fond, potoa izborot na pretsedatel i ~lenovi na Anketnata komisija za sobraniskiot incident, kako i Zakonot za gradewe.

6 18.08.2010 INTERVJU

D-R BORIS ANAKIEV PROFESOR PO AGROEKONOMIJA

DOMA[NOTO PROIZVODSTVO NA HRANA E NEKONKURENTNO

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ostojbata so proizvodstvoto na hrana vo zemjava e lo{a zatoa {to samo 50% od uvozot na hrana e pokrien so izvoz. Ova e konstatacija na d-r Boris Anakiev, profesor i ekspert po agroekonomija koj vo intervju za â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;? osven {to gi dijagnosticira bolnite to~ki na makedonskoto zemjodelstvo, toj dava i konkretni preporaki kako toa da se podobri. Od najva`no zna~ewe, spored nego, e zemjodelcite da investiraat vo znaewe i vo moderni tehnologii, no i pogolema organiziranost za da mo`at polesno da se borat so konkurencijata na stranskite pazari. Prvite odobreni proekti od IPARD-fondot za razvoj na zemjodelstvoto po~nuvaat da se realiziraat, a se najavuva i brzo raspi{uvawe i na vtoriot oglas. Kakvi efekti o~ekuvate od ovie sredstva? IPARD-ot e zna~aen izvor na nepovratni sredstva, no dodeka da dojdete do tie pari treba da soberete mnogu dokumenti i da ispolnite u{te pove}e uslovi. Evropskata unija ima

Ne e stra{no da se uvezuva hrana, no tolku golem deficit ne e podnosliv. Na{iot agrosektor treba da proizveduva proizvodi so pogolema dodadena vrednost. Da se stimuliraat gradinarstvoto, ovo{tarstvoto i ov~arstvoto kade {to imame silni komparativni prednosti golemo iskustvo so raspredelbata na ovie pari preku programata SAPARD, koja vaè{e za Bugarija, Slovenija, Hrvatska i Romanija. Odamna ukaùvav koi }e bidat problemite na na{ite zemjodelci kako nemawe na idei, nedovolno sredstva za da platat izdràna programa i da go izgradat celiot objekt. So istite problemi se soo~ija i zemjite koi go implementiraa SAPARDot. Naporite na dràvata treba da bidat naso~eni vo ovoj pravec. Na{ata vlast napravi seriozna propaganda, no na kraj izleze deka e nedovolna. Od 130 aplikanti samo 28 da dobijat pari od IPARD, e katastrofa. Sto lu|e se odbieni, nemale kompletna dokumentacija, zna~i ne znaele koi dokumenti im se potrebni, kade moàt da gi pobaraat, op{tinskata administracija ne znaela da gi upati. Lu|eto izgubile i vreme i pari. Ovie pari ne se mnogu i treba{e da gi potro{ime u{te vo 2007 godina, me|utoa zadocnivme so donesuvaweto na naciona-

Ste~ajot e posledica na lo{a ocena na pazarot na mleko vo regionot, nestru~no menaxirawe, neracionalno tro{ewe na sredstva i sl. Mislam deka vlasta ne e vme{ana vo Svedmilk, mo`ebi nekoj dr`aven funkcioner imal ne{to so ovaa mlekarnica.

lnata strategija za razvoj na zemjodelstvoto, potoa se docne{e i so formirawe na Plate`nata agencija za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto. Izrabotkata na strategijata docne{e zatoa{to ne be{e formiran timot koj }e ja izgotvi strategijata. Tamu se zemaa honorari i mnogu lu|e bea zainteresirani da vlezat vo timot za izrabotka na strategijata. Vo dekemvri 2006 godina zapo~na so formirawe na timot i

tie pazarewa traeja duri do juni 2007 godina. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo si mestea svoi lu|e, nekoi po partiska, nekoi po prijatelska linija i na krajot strategijata izleze samo so idei, a nema{e nikakva kvantifikacija. Kolkavo proizvodstvo e potrebno, kolkavi investicii se potrebni? Treba poseriozen pristap na dr`avnata administracija za da im pomogne

na aplikantite da ne gubat vreme i pari pri aplikacijata i od idnite oglasi da se iskoristat {to pove}e pari. Dali smetate deka so zemjodelstvo kakvo {to sega imame mo`eme da bideme konkurentni vo EU? Vo sledniot period dodeka da vlezeme vo EU sigurno }e ja podigneme konkurentnosta na na{ite proizvodi. Ima razvoj na makedonskoto zemjodelstvo, se zgolemuva i izvozot i uvozot, nekade se zgolemuvaat i prinosite, nekade se voveduvaat i evropskite standardite. Nie i sega imame konkurentni proizvodi. Generalno vo Makedonija proizvoditelite na hrana imaat problem so konkurentnosta. Tie ne se konkurentni, dodeka pijalacite i tutunot se visoko konkurentni. Vo globala, zemjodelstvoto ne e izrazeno nekonkurentno, no koga }e go nabquduvame samo proizvodstvoto na hrana }e zabele`ime deka tamu sme nekonkurentni. Ne e stra{no da se uvezuva hrana, no tolku golem deficit ne e podnosliv

i ovde treba mnogu da se raboti, za da se razvie proizvodstvoto. Okrupnuvaweto i finalizacijata se mnogu va`ni za da dobiete konkurenten proizvod. So okrupnuvaweto se namaluvaat tro{ocite na proizvodstvoto, a so pogolemata finalizacija se dobiva povisoka cena. Dràvata odvojuva 100 milioni evra za subvencii za agrarot. Imaat li tie razvojna funkcija ili sluàt samo za re{avawe na socijalni problemi? Ovie pari ja imaat i ednata i drugata funkcija. So niv treba da se poddrùva okrupnuvawe i vleguvawe vo kooperativi. Sega{nata politika na gradacija na subvencioniraweto nema takva uloga. Najgolemite proizvoditeli sega zemaat samo 10% od predvidenite pari za finansiska poddr{ka na eden hektar. Pod itno mora da se podigne taa granica i da bide nekolku pati povisoka od sega{nata, za da moè {to pove}e zemjodelci da dobijat pari od programite za finansiska poddr{ka na dràvata. Gornata granica mora da se zgolemi od 300 na 500 hektari. Toa e edna od mo`nostite za okrupnuvawe koja {to pak e eden od na~inite za poekonomi~no proizvodstvo. Kako go ocenuvate stru~niot

INTERVJU 18.08.2010 kadar vo oblasta na zemjodelstvoto, od koj treba da proizlezat novi idei i re{enija? Vo Makedonija nastana inflacija na fakulteti za zemjodelstvo, a u{te pogolema inflacija ima na nasoki i specijalnosti. Na ova relativno malo zemjodelstvo na Makedonija, ne mu trebaat tolku raznoobrazno i tesno specijalizirani kadri. Poradi toa profesorite na zemjodelskite fakulteti stanaa ne{to sli~no na sredno{kolski profesori so po nekolku predmeti i nemaat vreme za nau~na rabota. Lu|eto {to rabotat vo zemjodelstvoto, spored popisot na zemjodelstvoto od 2007 godina, nad 55% se so osnovno, nepotpolno osnovno ili bez obrazovanie. Vo zemjodelstvoto rabotat samo 3% zemjodelski tehni~ari, a nad 30% se tehni~ari so nezemjodelsko obarzovanie. Vo Makedonija skoro ni{to ne se istraùva. Zemjodelskite instituti skoro i da zgasnaa, a nema ni istraùvawa na ekonomskite dvièwa vo zemjodelstvoto. Nema istraùvawa kakvi kadri ni se potrebni vo zemjodelstvoto. Tie {to se zapi{uvaat na fakultet ne znaat dali ima potreba od takvi kadri. Sitnoto zemjodelstvo ne moè da plati tesno specijalizirani kadri. Da navedeme eden primer, so nasoka organsko zemjodelstvo vo malkute krupni stopanstva {to gi imame ne moè da se vraboti takov kadar. Sekoj nastavnik treba da si go predava i delot za organskoto proizvodstvo vo svojot predmet. Koi, spored Vas, se najefikasni na~ini za kreditirawe na zemjodelstvoto? Dolgi godini nanazad kreditiraweto na agrarot e malo. Zemjodelstvoto e rizi~no, se raboti na otvoreno, vo ovaa granka ima najneobrazovana rabotna sila. Zatoa i koga zapo~naa bankite da davaat krediti, baraa kako hipoteka da ostavi{ ku}a vo grad. Uslovite za zemjodelecot da dojde do kredit bea skoro nevozmo`ni. Kade moè toj da ostvari prihod za da plati kamata od 18-20%. Dobro napravi dràvata so formiraweto na Kreditniot diskonten fond za zemjodelstvoto. Nikoga{ ne sme imale ~etiri procenti kamata za zemjodelcite kako sega. Vo 2009 godina mislam deka na raspolagawe stoeja desetina milioni evra preku ovoj fond, no nemam informacii dali gi zadovolile potrebite. Tie sredstva }e se koristat i pri aplicirawe za IPARD, ako pomine proektot pri apliciraweto moè da se dobie kredit od ovoj fond za realizacija na proektot, a potoa da go vrati{ kreditot. Ovoj fond e dobra mo`nost za zemjodelcite i toj treba da se zgolemuva. Treba da se pro{iri listata za davawe zalog za kredit od ovoj fond. Bez kapital nema razvoj na zemjodelstvoto. Ne smeeme da o~ekuvame stranski kapital za razvoj na zemjodelstvoto bidej}i toa ne e praktika ni vo razvienite zemji. Mora da investirame i na{i pari. Propa|aweto na Svedmilk ostavi seriozni posledici vrz mlekoproizvodstvoto vo Makedonija. Kako vie go

ocenuvate ovoj slu~aj? Ste~ajot e posledica na lo{a ocena na pazarot na mleko vo regionot, nestru~no menaxirawe, neracionalno tro{ewe na sredstva i sl. Mislam deka vlasta ne e vme{ana vo Svedmilk, moèbi nekoj dràven funkcioner imal ne{to so ovaa mlekarnica. Vlasta nema interes da pravi vakvo fijasko. Za mene drug e problemot sega tamu. Zo{to brzo ne se ras~isti koj e vinovnikot vo Svedmilk? Ne smeat ste~aite vo Makedonija da traat tolku dolgo, tie mora da se ras~istuvaat {to pobrzo. [teta e {to Svedmilk stoi neiskoristena. Toa e nova fabrika, so golem kapacitet. Tamu mora brzo da se ras~isti sostojbata i mlekarnicata da prodolì so rabota. Ima{e kandidati da ja zemat i da prodolàt so rabota. Treba{e zemjodelcite da bidat obes{teteni od parite za finansiska pomo{ na dràvata. Site zemjodelci }e se sloèa ~etiri milioni evra da bidat prenaso~eni od programata za finansiska poddr{ka za zemjodelstvoto za obes{tetuvawe na o{tetenite. Minatata godina 75 milioni evra bea podeleni za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto, moè{e da se oddelat ~etiri milioni evra. Na zemjodelcite im propadnaa pobaruvawata od Svedmilk,

mnogu prebirliv. Za kogo treba da proizveduvaat zemjodelcite, za pazarot ili za otkupuva~ite? Pazarot go odreduva toa. Za{to prerabotuva~ite gradele kapaciteti, ako ne znaele kolkava e surovinskata baza za prerabotka vo zemjava i regionot. Na{ive prerabotuva~i se neiskreni so zemjodelcite. So noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj tie se izborija da ja vmetnat odredbata da im pla}aat na zemjodelcite 80% od predadenoto proizvodstvo po {est meseci od otkupot. Zemjodelcite }e gi finansiraat {est meseci bez kamata. Otkupuva~ite ne sklu~uvaat dogovori, ne utvrduvaat ceni, a baraat od vladata da im pomaga. Dràvata treba da im dade dozvola za uvoz i da vnesat zemjodelska surovina ako im e poisplatlivo taka. Zemjodelcite treba da bidat konkurentni i da proizveduvaat so poniski ceni. Nema potreba od me{awe na dràvata, koga pazarot si gi ureduva rabotite. Odnosot pome|u trgovcite, zemjodelcite i prerabotuva~ite treba da gi odredi pazarot, a ne dràvata. Sekade treba da se stimulira pazarnoto odnesuvawe na zemjodelcite i na prerabotuva~ite. [to veli naukata, koi zemjodelski kulturi imaat najdobra perspektiva vo

Od sto~arskite granki treba da go razvivame ov~arstvoto, zatoa {to imame okolu 800.000 hektari pod pasi{ta, zaedno so napu{teni oranici. Ovaa {ansa za ov~arstvoto treba da ja iskoristime. Treba da napravime kvalitetni mle~ni proizvodi, a takvi tendencii gledam vo posledno vreme

a otpla}aat i krediti. Gi prodadoa kravite, ostanaa neiskoristeni {tali, neiskoristeni traktori i sli~no, so {to se zgolemi nesre}ata na farmerite. Ne veruvam deka za zemjodelcite }e ostanat sredstva od ste~ajnata masa da im se isplatat sredstva za prodadenoto mleko. Edna od pouspe{nite zemjodelski prikazni ja imame vo delot ranogradinarsko proizvodstvo. Moème da bideme konkurentni vo Evropa? Da, ve}e sme konkurentni. Treba i ponatamu da rabotime na istraùvawe za voveduvawe novi sorti, da go istraùvame pazarot i da sledime {to se bara i toa da proizveduvame. Na{eto vkupno gradinarstvo treba da bide konkurentno, za ranogradinarstvoto se znae, {to e porano tolku e podohodovno. I sega imame konkurentna cena na gradinarskite proizvodi. Prirodata kaj nas ovozmoùva zelen~ukot da ima visok procent na va`ni hranlivi materii vo proizvodite, so mnogu {e}er, vitamini, minerali i sl. Pazarot na zemjodelski proizvodi e

Makedonija? Najisplatlivi se dolgogodi{nite nasadi kako ovo{tarstvoto i lozarstvoto, bidej}i imame odli~ni uslovi za razvoj na ovie kulturi. Visoki prihodi se ostvaruvaat i od gradinarstvoto. Makedonija iako e mala zemja ima golema raznovidnost na prirodni uslovi za {irok asortiman na zemjodelski proizvodi. Na primer, Vojvodina nema takvi uslovi za raznobraznost na kulturite. Niz cela Vojvodina ima skoro sli~ni prirodni uslovi. Prirodata ni ovozmo`ila da imame mnogu {irok asortiman na proizvodi, {to e vistinski blagodat. Pokraj ovo{tarstvoto za koe ima mo`nost za razvoj na pove}e sorti ovo{ja, lozarstvoto i gradinarstvoto treba da se poddr`uvaat kako i tutunoproizvodstvoto. Tutunot ima mo`nost za razvoj, no pra{awe kolku }e

ni dozvolat da proizveduvame od EU. Inaku vakva ekspanzija so zasaden tutun kako godinava treba da se izbegnuva. Naskoro mo`eme da se soo~ime so proizvodstvo na tutun koja gi nadminuva mo`nostite za plasman. Najgolem del od kupuva~ite na tutun se stranski firmi. Tie imaat pove}egodi{ni dogovori za plasman na tutun vo fabrikite i ne mo`at odedna{ da go zgolemat

porane{na Jugoslavija ima{e dogovori so zemjodelski kombinati vo site porane{ni republiki, a pokraj otkup dava{e i druga pomo{ na proizvoditelite. Vo koja nasoka smetate deka treba da se razviva makedonskoto ov~arstvo, kako edna od najzna~ajnite izvozni zemjodelski granki? Na{ite zemjodelci vo odredeni regioni treba da se opredelat za af-

Treba da se stremime da izvezuvame proizvodi so pogolema dodadena vrednost. Proizvodite so povisok stepen na obrabotka sekoga{ se poskapi. Na{ite kompanii mora da voveduvaat novi linii so koi im se dava pogolema dodadena vrednost na proizvodite.

otkupot za 30% kolku {to se o~ekuva ovaa godina. Vo rastitelnoto proizvodstvo treba da se razvivaat i poddrùvaat trudointenzivni proizvodstva poradi golemata nevrabotenost, potoa razni vidovi proizvodi za dietalna ishrana, pa sitno oboeno ovo{je itn. Od sto~arskite granki treba da go razvivame ov~arstvoto, zatoa {to imame okolu 800.000 hektari pod pasi{ta, zaedno so napu{teni oranici. Ovaa {ansa za ov~arstvoto treba da ja iskoristime. Treba da napravime kvalitetni mle~ni proizvodi, gledam deka sega site zapo~naa da proizveduvaat mali pakuvawa so deklaracii, da implementiraat standardi pri proizvodstvoto kako HASAP itn. Vo kontinentalnite delovi na Makedonija moè da se proizveduva i mleko od visoko produktivni rasi na kravi. Se razbira kade {to moè da se obezbedi poevtina sto~na hrana. Razvienoto zemjodelstvo povlekuva so sebe i razviena prehranbena industrija i obratno, razvienata prehranbena industrija pomaga vo razvivawe na primarnoto proizvodstvo. Hrvatskata kompanija Podravka, vo

tohtoni rasi ovci. Vo ramni~arskite predeli ima uslovi da se odgleduvaat i ovci od rasata â&#x20AC;&#x153;avasiâ&#x20AC;?, â&#x20AC;&#x153;isto~no-friziskiâ&#x20AC;? i dr. Od tie rasi samo so 10 ovci mo`e da se obezbedi prihod kolku od 50 doma{ni ovci. Treba da se preispita i pazarot kakvi proizvodi bara. Sega, na primer, volnata nema nikakva vrednost i kaj site rasi se poskapuva proizvodstvoto odnosno se namaluvaat prihodite. Mora maksimalno da se koristat pasi{tata i da se odgleduvaat soodvetni rasi ovci. Vo zemjodelstvoto treba da se vovedat standardi i vo rastitelnoto i vo sto~arskoto proizvodstvo kako {to e dobra zemjodelska praktika.

Kade ja gledate makedonskata prerabotuva~ka industrija vo ramkite na regionalnite prezemawa? Treba da se poddrùvaat stranski kompanii da investiraat vo prehranbena i tutunska industrija. Na{ite mali fabriki moàt da opstanat samo ako proizveduvaat ekskluzivni proizvodi ili praktikuvaat organsko proizvodstvo. Vo sprotivno golemite kompanii se mnogu pokonkurentni i imaat poniski tro{oci poradi ekonomijata vo obem i se mnogu pokonkurentni na regionalnite pazari. Kamo sre}a eden Nestle da vleze na na{iot pazar. Imame nekolku krupni prerabotuva~i koi moàt da imaat vlijanie za voveduvawe na brendirani proizvodi i pogolema afirmacija na geografsko poteklo i sl. Generalno, kade ja gledate {ansata za pogolem uspeh na makedonskiot argaren kompleks? Treba da se stremime da izvezuvame proizvodi so pogolema dodadena vrednost. Proizvodite so povisok stepen na obrabotka sekoga{ se poskapi. Na{ite kompanii mora da voveduvaat novi linii so koi im se dava pogolema dodadena vrednost na proizvodite. Kompaniite koi prodavaat sveì proizvodi mora da izgradat ladilnici i da go prodavaat proizvodstvoto koga }e ima povisoki ceni vo zimskiot ili vo proletniot period, a ne da izvr{at napliv na regionalnite pazari koga } e se bere toj proizvod i da im go zemaat za poniski ceni. Treba da se poddrì finalizacijata na site kulturi koi davaat visoko kvalitetna surovina. Za idinot razvoj e mnogu va`no vo Makedonija da se odvivaat procesite na horizontalna i vertikalna integracija na firmite {to }e dovede do ukrupnuvawe i sozdavawe na zaokruèni sistemi od primarno proizvodstvo do najvisok stepen na finalizacija, a sitnite zemjodelci moàt da ostanat na pazarot samo ako se zdruùvaat vo kooperativi ili kakvi bilo drugi formi koi }e ovozmoàt okrupnuvawe i na kapacitetite i na obemot na proizvodstvo {to go pokaùvaat svetskite iskustva vo zemjodelstvoto.

8 18.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

ZAOBIKOLENI OD INVESTICII o Srbija i Hrvatska se vodi vistinska bitka na spojuvawa i prezemawa na kompanii, a na{ata zemja ostanuva nem nabquduva~ na aktivnostite koi gi prezemaat ovie balkanski zemji. Hrvatite pravat vistinska invazija na srpskiot pazar, a Srbite se stremat da gi dostignat vo obemot na investiciite i da go osvojat hrvatskiot pazar. No, nas investiciite od sosedite povtorno n$ zaobikoluvaat. Iako e o~igledno raspolo`enieto za investirawe i vo uslovi na ekonomska kriza kaj na{ite sosedi, tie ne pra}aat nikakov aber deka se zainteresirani za da investiraat vo Makedonija, ili ako go pratile, ve}e se predomislile. Vo planovite i najavite na golemite kompanii Makedonija izostanuva kako atraktivna destinacija vo koja bi go razvivale svojot biznis, a zemjava ostanuva li{ena od benefitot {to bi go u`ivale dokolku vlezat investiciite. Zemjava s$ u{te ~eka na investicijata na hrvatskata kompanija Agrokor vo Strumica, koja neodamna najavi deka }e otvori otkupen centar za zemjodelski proizvodi, dodeka hrvatskata kompanija pravi vistinski bum so investiciite vo Srbija, kade {to ima {iroko otvoreni vrati. S$ pove}e srpski brendovi stanaa sopstvenost na hrvatskite kompanii, a hrvatskite oligarsi go pro{irija

pazarot na svoite kompanii. Hrvatskite kompanii

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

se obiduvaat da kupat {to pogolem broj srpski kompanii koi proizveduvaat hrana, i vo potpolnost da ja prezemat prehranbenata oblast, a so toa da gi pro{irat i svoite biznis-carstva. Hrvatite igraat mudro! Investiraat vo vreme koga vo Srbija vladee ekonomska kriza i cenata na srpskite kompanii opa|a. No, hrvatskite biznismeni dobivaat i golema poddr{ka od dr`avata vo ostvaruvaweto na svoite ekonomski celi, pri osvojuvaweto na pazarite. Dodeka ekonomskiot interes gi spojuva balkanskite zemji, Makedonija kako da go ignorira ovoj interes. Zemjava povtorno ostanuva vo izoliraniot krug, zarobena vo dvedeceniskiot zatvor, od koj na{ite sosedi o~igledno izlegoa. Privlekuvaweto na investiciite ostanuva gor~liv problem za makedonskata ekonomija.

ZADOL@ITELNA REZERVA ali Narodna banka (NBRM) navistina izbira koj instrument }e go upotrebi vrz osnova na toa kako takviot izbor }e se odrazi vrz nejzinata finansiska sostojba? Vakva dilema se pojavi vo mediumite otkako NBRM ja namali kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od 5% na 4,5%, a ja ostavi nepromeneta stapkata na zadolìtelna rezerva. Ima osnova za vakva dilema ili toa e samo {pekulacija? Zakonski utvrdena osnovna cel na NBRM e odrùvawe na cenovnata stabilnost. Za taa namena NBRM ima na raspolagawe cel instrumentarium i e celosno nezavisna (so zakon) koj instrument }e go upotrebi. Pritoa, izborot na instrument ne treba da zavisi od tro{okot {to odi raka pod raka so upotrebata na instrumentot. Od raspolo`liviot instrumentarium, NBRM ve}e godina dena izbira da ja koristi kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi, a stapkata na zadolìtelnata rezerva da ja ostavi nepromeneta, iako be{e zna~itelno zgolemena. Ovie dva instrumenta moàt da proizvedat ist efekt za monetarnata politika, no nivnata upotreba nosi razli~en tro{ok za NBRM. Ako se povle~at 1 milion denari preku blagajni~ki zapisi, pri kamatna stapka od 9% godi{no, tro{okot za NBRM }e bide 90 iljadi denari. So namaluvaweto na kamatnata stapka tro{okot se namaluva. Hipoteti~ki, koga momentniot iznos na blagajni~ki zapisi od 5,1 milijardi denari bi ostanal nepromenet cela godina, samo so namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od 9% na 4,5% (kako {to se slu~i) NBRM za{teduva 229 milioni denari godi{no. Nasproti toa, za da

povle~e 1 milion denari od ekonomijata preku instrumentot zadolìtelna rezerva, NBRM ima tro{ok od 20 iljadi denari ako stanuva zbor za zadolìtelna rezerva izdvoena za denarski obvrski ili samo edna iljada denari za devizni obvrski. Zna~i, za sekoj eden milion denari {to go povlekuva preku zadolìtelna rezerva, a ne preku blagajni~ki zapisi, NBRM ima za{teda (pri postojnata kamatna stapka od 4,5%) vo raspon od 25 do 44 iljadi denari. Prosta matematika. O~igledno e deka za NBRM e poevtino da go povle~e pretpostaveniot vi{ok na likvidnost preku instrumentot zadolìtelna rezerva otkolu preku blagajni~kite zapisi. Ako se zeme predvid deka vkupniot iznos na zadolìtelna rezerva {to bankite go izdvoile kaj NBRM vo juli 2010 godina iznesuva celi 27,7 milijardi denari, toga{ pozna~itelno namaluvawe na zadolìtelnata rezerva moè da ima seriozni efekti vrz rashodite na NBRM, bidej}i bankite bi moèle da gi iskoristat oslobodenite sredstva za da zapi{at blagajni~ki zapisi (i da go zgolemat tro{okot za NBRM), a ne za zgolemeno kreditirawe. Bankite se trudat da privle~at kolku {to moàt pove}e depoziti (koi se osnova za davawe krediti) i za taa cel na {teda~ite im pla}aat kamata po ponderirani godi{ni kamatni stapki od 7% za denarski depoziti i 3,1% na devizni depoziti. Od vkupniot iznos na pribrani depoziti, bankite treba da “zamrznat” kaj NBRM zadolìtelna rezerva po stapka od 10% za ~isto denarskite depoziti, 20% za denarskite depoziti so devizna klauzula i 13% za devizni depoziti. Toa se pari koi se zamrznati kaj NBRM, ne moàt da se iskoristat za davawe krediti, a na niv, bankite

dobivaat nadomest od NBRM od 2% za denarskite depoziti i 0,1% na deviznite depoziti. Jasno e deka ova proizveduva zaguba za bankite i zatoa tie baraat namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. Od zgolemuvaweto na stapkite na zadolìtelna rezerva od juni 2009 godina pa zaklu~no so juli 2010 godina, iznosot na izdvoena zadolìtelna rezerva od strana na bankite e zgolemen za 7,5 milijardi denari, ili za celi 37,5%. “Odmrznuvaweto” na del od ovie pari }e zna~i i pove}e pari za kreditirawe, verojatno i po poniska kamatna stapka. No, se fokusirame na NBRM. Vo 2009 godina NBRM ostvari dobivka od 1,3 milijardi denari, mnogu poniska od onaa od 3,6 milijardi denari vo 2008 godina, prvenstveno zatoa {to globalno kamatnite stapki mnogu se namalija, a glaven izvor na prihodi za NBRM se prihodite od plasiraweto na deviznite rezervi vo stranstvo. Vo 2010 godina toa prodolùva, bidej}i pri s$ u{te nezakrepnatite ekonomii, centralnite banki {irum svetot ne gi menuvaat kamatnite stapki. Toa zna~i deka NBRM ima problem so prihodite i za da ne ja zavr{i godinata so zaguba mora da se obide da gi namali rashodite. Ottamu doa|a somneòt deka NBRM zaradi interni finansiski pri~ini odlu~uva pretpostaveniot vi{ok na likvidnost vo ekonomijata da prodolì da go povlekuva preku poevtiniot instrument - zadolìtelnata rezerva, namesto preku blagajni~kite zapisi. Zna~i, dilemata od po~etokot na tekstot, deka NBRM moèbi izbira odreden instrument prvenstveno zatoa {to e poevtin, ako se sogledaat faktite, ne mora da e {pekulacija. Se razbira, posakuvanite efekti NBRM moè da gi postigne so poinakva kombinacija na

M-rr ZORAN JOVANOVSKI potpretsedael potpre r tseddael na SDS SDSM D M

potezi. Suma sumarum, za NBRM moè da e dobro {to koristi poevtin instrument, taka nejzinata zaguba }e bide pomala ili dobivkata pogolema. Problemot e vo toa {to signalot na NBRM daden preku namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi nema da proizvede efekti, bankite nema da gi namalat kamatnite stapki i da go zgolemat kreditiraweto zaradi vakviot signal, a toa e ona {to sega im treba na firmite. Vo sekoj slu~aj, ne{to drugo e fakt. Namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od strana na NBRM e dobredojdeno za Vladata. Vladata sega polesno }e nao|a pari za da ja finansira dupkata vo buxetot (pri ist rizik, i pokraj razlikata vo ro~nosta poatraktivni }e bidat dràvnite hartii od vrednost vo sporedba so blagajni~kite zapisi na NBRM, bidej}i nosat povisok prinos). Ili, Vladata }e go polni buxetot so pomal tro{ok (ako odlu~i kamatnata stapka na dràvnite hartii od vrednost da ja namali i da ja izedna~i so onaa na blagajni~kite zapisi). Barem nekoj da e celosno sre}en vo dadenive okolnosti.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,400

MBI 10

2,570

2,390 2,380

MBID

OMB

108.80

2,560

108.70

2,550

108.60

18.08.2010

2,370 2,540

108.50

2,530

108.40

2,520

108.30

2,360 2,350 2,340 2,330

2,510

11/08/10

12/08/10

13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

11/08/10

17/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108.20 12/08/10

13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

17/08/10

11/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

12/08/10

spasevska@kapital.com.mk

e|unarodnata finansiska korporacija (IFC) i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) vo dve bloktransakcii v~era prodadoa 21% od akciite koi gi poseduvaa vo Stopanska banka-Skopje. Kupuva~ na akciite vo vrednost od okolu 35 milioni evra e Nacionalnata banka na Grcija (NBG), mnozinskiot sopstvenik na Stopanska banka-Skopje, koja

be{e predviden i planiran ve}e podolgo vreme. Sredstvata od proda`bata na akciite }e bidat nameneti za finansirawe na drugi proekti vo zemjata i vo stranstvo", velat od IFC. I od Stopanska banka potvrduvaat deka se raboti za prethodno dogovorena transakcija. "IFC i EBRD, koi zaedno so Nacionalnata banka na Grcija (NBG) kako strate{ki akcioneri vlegoa vo Stopanska bankaSkopje vo 2000 godina, soglasno toga{niot me|useben dogovor gi prodadoa svoite udeli na mnoz-

inskiot sopstvenik NBG. Bloktransakcijata e organizirana i izvedena soglasno pravilata za blok-transakcija na Makedonska berza i se odnesuva na pribli`no 21% od akciite na bankata, kade {to proda`nata cena po akcija be{e dogovorena na okolu 574 denari", se veli vo soop{tenieto od bankata. Stopanska banka-AD Skopje e najgolema banka vo zemjava spored vrednosta na kapitalot i mre`ata filijali. Vo 2000 godina be{e prezemena od Nacionalnata banka na Grcija.

Spored {estmese~niot finansiski izve{taj na kompanijata objaven na Makedonska berza, Beton ostvaril 773 milioni denari ili 12,5 milioni evra {to e za 28% pomalku sporedeno so istiot period lani. so minatogodi{nite 1,08 milijardi denari ili 17,5 milioni evra vkupni prihodi od proda`ba. Spored izve{tajot vo prvite {est meseci grade`nata kompanija ne rabotela na stranski pazari. Vo isto vreme za 18% e namalena neto-dobivkata koja za {est meseci iznesuva 15,7 milioni denari (256 iljadi evra), za razlika od 19,3 milioni denari (314 iljadi evra) ostvareni vo prvite {est meseci lani. Operativnata dobivka e pomala za 14% i iznesuva 290 iljadi evra. Kompanijata uspeala da gi namali i vkupnite rashodi koi vo prvite {est meseci

spasevska@kapital.com.mk

rade`nata kompanija Beton prvite {est meseci od godinata go zavr{i so pomali prihodi od proda`ba i so namalena dobivka, sporedeno so prvoto polugodie lani. Spored {estmese~niot finansiski izve{taj na kompanijata objaven na Makedonska berza, Beton ostvaril 773 milioni denari ili 12,5 milioni evra vkupni prihodi od proda`ba na doma{en pazar {to e za 28% pomalku sporedeno

iznesuvaat 578 milioni denari koi se za 29% pomali sporedeno so rashodite od 1,06 milijardi denari koi gi presmetala kompanijata vo prvite {est meseci lani. Vo momentot, Beton raboti na nekolku proekti na doma{niot pazar, a pri kraj e i realizacijata na nekolku stari proekti. Od novite proekti koi kompanijata gi dobi minatata godina se zgradata na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo vrednost od 16 milioni evra, izgradbata na kupolite na Sobranieto, dogovor vreden 10 milioni evra i isto~nata i zapadnata tribina na Gradskiot stadion,

16/08/10

17/08/10

17.03.2010 9

BLOKOT SO STOPANSKA GO KRENA PROMETOT DO NEBO

BETON SO POMALI PRIHODI O I DOBIVKA VO PRVOTO POLUGODIE ALEKSANDRA SPASEVSKA

15/08/10

MAKEDONSKA BERZA

IFC i EBRD vo dve blok-transakcii za 35 milioni evra go prodadoa udelot od 21% koj go poseduvaa vo Stopanska banka-Skopje na prethodno dogovoreniot kupuva~, Nacionalnata banka na Grcija, koja e mnozinski sopstvenik na bankata. poseduva{e 73% od bankata, a po v~era{nite dve bloktrasakcii poseduva 94% od bankata. Od kancelarijata na IFC vo Skopje velat deka proda`bata na udelot koj go imale zaedno so EBRD bila planirana podolgo vreme, a so oficijalen stav }e izlezat vo narednite denovi. "Stanuva zbor za proda`ba na udel na dve me|unarodni institucii ~ija uloga vo transformacijata na bankata e kompletirana i zatoa se povlekuvaat od sopstveni~kata struktura na bankata. Ovoj ~in

14/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NBG STANA SOPSTVENIK NA 94% OD AKCIITE NA STOPANSKA BANKA ALEKSANDRA SPASEVSKA

13/08/10

dogovor vo vrednost od 60 milioni evra. Poradi krizata lani bea otkaàni nekolku proekti planirani za rabota na stranskite pazari, a toa se izgradba na silos za klinker vo Polska, silos za pepel vo Srbija i èlezarnica vo Ukraina. Osnovnite aktivnosti na Beton se istraùvawe, proektirawe, izgradba i nadzor na stanbeni i delovni zgradi kako i na industriski javni objekti i dr. Kompanijata pokraj kancelarii vo Makedonija ima otvoreno svoe pretstavni{tvo vo Germanija, ê{ka, Libija, Ukraina, Srbija i Rusija.

na {to deneska se slu~i na Makedonska berza najverojatno }e bide najgolemata trgovija godinava, iako preku bloktransakcii, se razbira. Preku dve blok-transakcii se prodadoa 3.771.720 akcii na Stopanska banka-Skopje, po cena od 573 denari, ili vkupno 2,16 milijardi denari, {to e okolu 35 milioni evra. Ovaa koli~ina akcii e 21% od akciite na Stopanska banka, a kupuva~ e aktuelniot mnozinski sopstvenik na bankata, gr~kata NBG, dodeka dosega{en sopstvenik na ovoj paket bea IFC i EBRD. Inaku, vo klasi~noto trguvawe deneska se prodadoa akcii i obvrznici za {est milioni denari, {to e identi~no so v~era{niot den. Najgolemo u~estvo vo prometot na oficijalniot pazar ima{e akcijata na Komercijalna banka so promet od 2,3 milioni denari i prose~na cena od 3.294 denari. Zad nea be{e akcijata na Granit so promet od eden

milion denari i prose~na cena od 597,4 denari. Treta spored ostvareniot promet be{e akcijata na Alkaloid so ostvareni 677 iljadi denari promet i prose~na cena od 3.846,8 denari. Na redovniot pazar, vo klasi~no trguvawe, najtrguvana be{e akcijata na Rade Kon~ar so 954 iljadi denari i prose~na cena od 1.800 denari. Indeksot MBI-10 deneska padna za 0,73% i iznesuva{e 2.338 poeni, a MBID porasna za 1,53% na 2.556 poeni. OMB, indeksot na obvrznici, zagubi samo 0,08% od vrednosta i padna na 108,38 poeni. Akcii {to imaa najgolem rast na cenata v~era se Rade Kon~ar so 12,5%, Stopanska banka-Skopje so 4,12%, FZC so 1,12% i Makstil so 0,7%. Pet akcii {to imaa najgolem pad na vrednosta se Automakedonija so 47,5%, ArcelorMital HRM so 3,7%, Granit so 2%, Beton so 2% i Komercijalna banka so 1,8%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

17.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31,349,580.32

1.39%

-5.15%

-7.98%

-3.11%

-1.37%

8/15/2010

Илирика ГРП

20,686,711.23

3.48%

-2.35%

0.46%

2.66%

6.98%

8/15/2010

127,500

Иново Статус Акции

16,342,263.44

-0.36%

-3.72%

-12.92%

-12.58%

-8.58%

8/16/2010

0.7

157,530

KD Brik

23,300,743.90

4.23%

1.52%

7.62%

7.35%

19.34%

8/16/2010

0.11

67,750

KD Nova EU

21,777,965.97

-0.12%

-5.45%

-7.91%

-4.89%

-1.90%

8/16/2010

КБ Публикум балансиран

26,127,222.07

1,27%

-2,30%

-5,13%

-1,82%

-0.13%

8/16/2010

Име на компанијата

Раде Кончар Скопје

1,800.00

12.5

954,000

Стопанска банка Скопје

199.91

4.12

96,157

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

750.00

1.12

Макстил Скопје

171.79

РЖ Услуги Скопје

250.00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

17.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

2099

-47.52

104,950

134.8

-3.71

80,074

Гранит Скопје

597.42

-2.06

1,029,360

Бетон Скопје

7348.41

-2.02

396,814

Комерцијална банка Скопје

3,294.37

-1.80

2,309,350

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Раде Кончар Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје

17.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата Аутомакедонија Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

17.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1,431,353 54,562

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

17.08.2010

17.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,846.85

390.18

9.86

0.88

7,348.41

341.43

21.52

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

597.42

105.83

5.65

0.59

KMB (2009)

2,014,067

3,294.37

533.81

6.17

0.95

MPT (2009)

112,382

25,500.00

0.71

3294.37

-1.80

2,309,350

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

597.42

-2.06

1,029,360

SBT (2009)

389,779

2,600.00

211.39

12.30

0.59

1800

12.50

954,000

STIL (2009)

14,622,943

171.79

0.11

1,553.54

2.40

3846.85

-0.19

677,046

TPLF (2009)

450,000

3,568.12

61.42

58.10

1.05

399.52

-0.24

663,200

ZPKO (2009)

271,602

2,160.00

0.28

обврзници

% на промена

5,262

обични акции

93,896

48.22

Вкупно Официјален пазар

99,158

38.68

обични акции

39,585

60.95

Вкупно Редовен пазар

39,585

60.95

35,282,998

120

36,615.75

ВКУПНО

-35.47

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 17.08.2010)

10 18.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

EVN ]E STIPENDIRA PET STUDENTI

VN Makedonija }e stipendira pet studenti na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii-FEIT vo u~ebnata 2010-2011 godina na edna od ~etirite studiski programi od oblasta na elektroenergetikata (elektroenergetski sistemi, elektroenergetika i upravuvawe, elektronski uredi i konverzija i iskoristuvawe na elektri~na energija).

Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, stipendiraweto e soglasno dogovorot koj lani be{e potpi{an so FEIT, a selekcijata na studentite }e se izvr{i vrz osnova na uspehot postignat vo sredno obrazovanie, kako i testirawa i intervjua za oblasta na interes vo EVN Makedonija, vo soglasnost so potrebite na kompanijata. Za da se zadr`i pravoto

na stipendirawe sekoja godina treba uspehot i redovnosta na studentot da bidat na visoko nivo. "Stipendistite vo tekot na studiraweto }e imaat mo`nost za prakti~na nastava vo EVN Makedonija, a podocna i rabota vo makedonskoto stopanstvo, so {to }e se podobri sostojbata so nedostig od kadri vo elektroenergetikata", velat od EVN.

ZATVORENI 24 BUREKXILNICI I SENDVI^ARNICI

a dva dena, na 12-ti i 13-ti ovoj mesec, se zatvoreni 24 burekxilnici i sendvi~arnici, od vkupno iskontroliranite 55 pomali ugostitelski objekti, poradi neprimenuvawe dobra higienska praktika, soop{ti ministerot za zdravstvo Bujar Osmani. â&#x20AC;&#x153;Zadovolen sum od intenzitetot na inspekciskite aktivnosti i brojot na kontrolite, no me zagri`uva sostojbata so sanitarno-higienskite

uslovi posebno kaj pomalite operatori koi proizveduvaat i slu`at hrana. Duri 50% od niv se zatvoreni. Retki se objektite kade {to inspekcijata nemala nitu edna zabele{ka vo odnos na ispolnuvaweto na neophodnite i minimalnite standardi {to zna~at kvalitetna i bezbedna hranaâ&#x20AC;?, izjavi deneska Osmani. Osmani najavi deka do 1 septemvri, Dr`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat

}e sprovede kontroli vo site osnovni i sredni u~ili{ta za da proveri dali se otstraneti prethodno utvrdenite sanitarno-tehni~ki i higienski nedostatoci. Vo po~etokot na juli bea iskontrolirani 366 u~ili{ni objekti. Kaj 293 od niv se konstatirani najmnogu sanitarno-tehni~ki nedostatoci, a higienski pomalku. Provereni bea i 72 gradinki. Site sproveduvaat dobra higenskosanitarna praktika.

KRIZATA GI DOTEPUVA MAKEDONSKITE KOMPANII

FABRIKITE ZA MEBEL OTPU[TAAT RABOTNICI!?

Industrijata za mebel e najzagrozena od efektite na ekonomskata kriza. Prestanaa da izvezuvaat i otpu{taat rabotnici na golemo. Vedna{ po nea, najzagrozeni se avtosalonite. Treti na "rang-listata" se salonite za bela tehnika, a najmalku zagrozeni se marketite za prehrana i parfimeriite. VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

ndustrijata za mebel e definitivno najpogodena od ekonomskata kriza, pokaùva najslabi znaci na zazdravuvawe i beleì najvisok procent na otpu{teni rabotnici, velat podatocite od teren i izjavite na sopstvenicite na fabriki i saloni za mebel od zemjava. Izvozot e sveden re~isi na nula, a maloproda`bata na minimum. Proda`bata na golemo s$ u{te opstojuva, no rizikot od neredovni isplati raste od mesec vo mesec, velat vrabotenite od ovoj sektor. "Krizata ja pogodi industrijata za mebel do toj stepen {to firmi koi rabotea isklu~ivo so izvoz bea prinudeni da se preorientiraat kon rabota so doma{niot pazar. Po prvi~noto trikratno namaluvawe na izvozot istiot sega e sveden na nula. Pri proda`bata na golemo imame ogromni problemi so naplatata", veli za "Kapital" Nikola Vasilevski od OTO Mebel. I od Bujoto se àlat na drasti~no namalena maloproda`ba i re~isi nemaat nade` deka situacijata }e se podobri vo bliska idnina. "Sostojbata e lo{a i te{ko deka industrijata za mebel }e zazdravi vo dogledno vreme. Za okolu 70% e namalena maloproda`bata na standardnata programa. Poluksuznite programi pominuvaat polesno. Tamu proda`bata ne trpi mnogu

turbulencii. Krizata ni zatvori 7 proda`ni saloni, a bevme prinudeni i da otpu{time do 50% od vrabotenite", veli Qup~o Stojkovski, sopstvenik na Bujoto. Vedna{ po industrijata za mebel, najte{ki posledici od krizata se ~uvstvuvaat vo proda`bata na avtomobili. Na pazarot na novi vozila neoficijalno e zabele`an pad od 50% vo odnos na 2009 godina, koja za importerite na avtomobili be{e katastrofalna godina. Ako se zeme predvid deka proda`bata vo ovoj sektor vo 2009 godina bila namalena za 33% vo sporedba so 2008 godina, toga{ jasno e na kakvi granki e padnat sektorot proda`ba na avtomobili. Spored importerite na novi vozila, ekonomskata kriza gi spre~uva lu|eto da kupuvaat, ne samo novi, tuku i stari avtomobili. "Pazarot na novi avtomobili e totalno degradiran, a, {to e najtragi~no, vo zemjava nitu uvezenite polovni avtomobili koi se stari pove}e od 10 ili 12 godini ne se prodavaat. A, za da se kupi nov avtomobil, voobi~aeno, prvo se prodava stariot", veli Zlatko Mucunski, izvr{en direktor na Por{e-Makedonija. Od salonite za bela tehnika velat deka opa|a~kiot trend prodol`uva i kaj niv. "Proda`bata ni e drasti~no namalena. Se kupuvaat samo osnovni aparati koi se neophodni za sekojdnevna upotreba. Me|utoa, "n$ vadat" sezonskite trendovi koi stimuliraat proda`ba na odredeni proizvodi, kako,

na primer, klima-uredite periodov, LCD televizorite pred Svetskoto prvenstvo i sl.", velat od Neptun. "PALAT", LI, KARTI^KITE SO KOI SE DOBIVA POPUST? Efektite od krizata vo pomala mera gi po~uvstvuvaa pogolemite marketi za prehranbeni proizvodi. Sepak, kaj pobaruva~kata na proizvodi neophodni za sekojdnevna upotreba nema nekoi drasti~ni promeni. "Efektite od ekonomskata kriza vo na{ite maloproda`ni objekti se po~uvstvuva pove}e vo delot na proda`ba na luksuzni proizvodi, {to e realen ishod so ogled na namalenata kupovna mo} na potro{uva~ite", velat od SP Market. Parfimeriite, sli~no kako i marketite, se najmalku pogodeni od ekonomskata kriza. Od Junik velat deka im se namalila proda`bata na poskapite proizvodi, dodeka proizvodite za {iroka potro{uva~ka im izleguvaat isto kako i porano. [atci imaat namalen promet, no samo kako rezultat na godi{nite odmori. I ottamu potvrduvaat deka krizata ne odigrala klu~na uloga. Spored del od trgovskite subjekti, nitu klubovite na potro{uva~i koi nudat popusti i privilegii ne ja opravaat te{kata situacija so koja se soo~uva potro{uva~kata vo Makedonija. Karti~kite so koi se dobiva popust vo posledno vreme pretstavuvaat bezvredna plastika, velat tie.

Onie, pak, koi nudat proizvodi za {iroka potro{uva~ka, sega zasega se zadovolni od efektite koi klub-karti~kite gi imaat vrz potro{uva~kata. "Klubovite za potro{uva~i kaj nas ne davaat nikakov rezultat. Pred po~etokot na krizata prodavavme po redovni ceni i nema{e nikakov problem. Sega, koga re~isi 12 meseci vo godinata imame popusti i akcii, proda`bata vrtoglavo pa|a. Organiziravme duri i mese~ni aukcii, s$ so cel da privle~eme klienti i da rasprodademe

del od postarite modeli mebel, no ni{to ne se poka`a kako efikasen metod", velat od OTO Mebel. I od Bujoto imaat sli~en stav koga stanuva zbor za specijalni popusti i bonusi za klientite. "Nikakvi akcii, nitu namalenija ne palat kaj klientite. Periodov imavme ponuda na kujni za 540 evra, no i toa ne ja zgolemi proda`bata, voop{to", velat ottamu. Karti~kite za popust se relevantni za maloproda`nite mesta koi nudat proizvodi za {iroka

potro{uva~ka. "Specijalnite ponudi i dobroorganiziraniot marketing ni vlijaat pozitivno", velat od VERO. I od parfimerijata [atci se zadovolni od efektite koi klub-karti~kite gi imaat vrz proda`bata. Od sinxirot parfimerii Junik velat deka imaat svoj klub na verni potro{uva~i koi redovno se informiraat za site povolnosti i noviteti koi gi imaat, a kako znak na blagodarnost za nivnata lojalost Junik gi nagraduva so vrednosni vau~eri.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

18.08.2010

KOJ ]E GI ISPIE ZALIHITE?!

VIZBITE SE POLNI SO LANSKO VINO, SE ^EKAAT MERKITE NA VLADATA

Neodamna vladata pobarala od vinarnicite da predlo`at svoi merki za re{avawe na problemot so vi{okot vino, a “Kapital” doznava deka utre vladini ministri i pretstavnici na vinarnicite }e razgovaraat na ovaa tema.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ladata na v~era{nata sednica rasprava{e za merkite za pomo{ na lozarite i na vinarnicite. Vladiniot portparol Martin Martinoski do zatvoraweto na vesnikot ne mo`e{e da ni dade informacii do kade e sednicata na vladata i koi merki za pomo{ na lozarite se prifateni od strana na vladata. Sostojbata so zalihite so vino od minatata godina se alarmantni, bidej}i pove}e od 70% od vinoto stoi neprodadeno, a na pragot sme na nova rekolta na grozje, koe vinarnicite nema kade da go skladiraat. Neodamna vladata, pobarala od vinarnicite da predlo`at svoi merki za re{avawe na problemot so vi{okot na vino, a “Kapital” doznava deka utre vladini ministri i pretstavnici na vinarnicite }e razgovaraat za re{avawe na problemot. Do zatvoraweto na ovoj broj na “Kapital”, to~kata za

pomo{ na vinarnicite s$ u{te ne be{e stignata na dneven red na vladinata sednica. Od vinarnicite gi ~ekaat merkite na vladata za da dadat oficijalen stav okolu efektite koi bi se o~ekuvale od ovie merki. \or|i Petru{ev direktor na najgolemata vinarnica vo zemjava Tikve{ ostavi prvo vladata da gi donese merkite, pa podocna }e go kaè svojot stav. Vo is~ekuvawe na merkite od vladata za re{avawe na problemot so zalihite na vino be{e \or|i Jovanov, direktor na najnovata vinarnica vo zemjava, Stobi. Toj ne moè{e da gi komentira merkite pred da bidat oficijalno objaveni od vladata. “Stobi ima vi{oci vino, no nemame obvrski kon kooperantite bidej}i kapacitetite na vinarnicite se napraveni vrz proekcii na sopstveni lozovi nasadi, no rano e da davame procenki”, izjavi za “Kapital” \or|i Jovanov direktor na vinarnicata Stobi. Toj dodava deka dràvata treba da im pomogne na

70%

od lanskoto proizvodstvo na vino stoi neprodadeno

vinarnicite da go re{at ovoj problem bidej}i ogromnite zalihi vino na svetskiot pazar im sozdavaat problemi pri plasmanot na na{eto vino. Deka rabotata so plasmanot na vinoto e seriozna zboruva i neodamne{nata najava na premierot Nikola Gruevski deka vladata }e donese merki za pomo{ na vinarnicite. Vinarnicite se prepolni i nema kade da go skladiraat vinoto od ovogodine{nata rekolta. Vo zemjava ima okolu 70 milioni litri vino na zaliha, a minatata godina vo ovoj period ima{e ne pove}e od 25 milioni litri. MAKEDONSKOTO VINO NIZ BROJKI Godi{noto proizvodstvo na vino iznesuva okolu 100 milioni litri. Zaradi svetskata finansiska kriza izminative dve godini na svetskiot pazar

VTORIOT KVARTAL POPOVOLEN ZA GRADE@NICITE

enaxerite na grade`nite kompanii go ocenija vtoriot kvartal godinava kako popovolen od prviot. Spored anketata na Dr`avniot zavod za statistika, rakovoditelite na delovnite subjekti od oblasta na grade`ni{tvoto smetaat deka sostojbata vo grade`ni{tvoto vo vtoriot kvartal godinava e popovolna vo odnos na prethodniot kvartal, no vo odnos na vtoriot kvartal lani e ponepovolna. Spored nivnata ocenka, finansiskata sostojba vo firmite se podobruva vo odnos na prviot kvartal od 2010 godina, no s$ u{te e ponepovolna vo sporedba so istiot kvartal od prethodnata godina. Kako ograni~uva~ki faktori vo podobruvaweto na sega{nata grade`na aktivnost, spored odgovorite na menaxerite, 24,7% ja naveduvaat nedovolnata pobaruva~ka, za 17,6% se zgolemenite tro{oci za materijali, 12,1% smetaat deka nivniot rast go ograni~uvaat zgolemenite finansiski tro{oci, a 11,2% potvrdile deka toa e nedostigot od oprema. Sega{nata sostojba za zadocnetite pla}awa od klientite menaxerite ja ocenile kako lo{a. Duri 7,9% od firmite se izjasnile deka firmite od javniot sektor docnat so pla}awe, a 3,9% rekle deka imaat problem so naplatata od privatnite firmi. Nivnite o~ekuvawa za brojot na vraboteni vo naredniot period se

17.03.2010 11

Vladata nabrzo }e donese merki za pomo{ na vinarnicite i proizvoditelite na grozje na vino ostanaa ogromni zalihi {to go ote`nuva plasmanot na na{eto vino na stranskite pazari. Sostojbata vo naredniot period }e bide u{te pote{ka ako se znae deka od kvotata za izvoz {to ja imame so EU, ne se iskoristeni samo u{te 10%. Vkupnata bezcarinska kvota kon ovie zemji iznesuva 33

milioni litri vino. Vo Makedonija se registrirani 87 vinarnici, od koi najgolema e Tikve{, pa potoa sleduvaat Povardarie i Skovin. Okolu 90% od na{eto vino se izvezuva{e na stranskite pazari. Na{i tradicionalni pazari se Germanija i pazarite od porane{nite Jugoslovenski republiki.

Godi{no od izvozot na vino, zemjava inkasira{e okolu 90 milioni dolari. Vinarstvoto e eden od najpropulzivnite sektori od makedonskata industrija. Vo izminative desetina godini vo izgradba na novi i modernizacija na postoe~kite vinarnici se vlo`eni nekolku stotici milioni evra.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

optimisti~ki. Ocenkata za sega{nata sostojba so pora~ki e popovolna vo sporedba so prethodniot kvartal, a brojnata sostojba i kvalitetot na mehanizacijata i opremata i ponatamu e nezadovolnitelna i pod normalata, no so tendencija za podobruvawe. Vo naredniot period se o~ekuva proda`nite ceni da se namalat i da se zgolemat vkupnite pora~ki (dogovori). Spored poslednite podatoci koi gi objavi Dr`avniot zavod za statistika za vrednosta na dogovorenite i izvr{eni

grade`ni raboti vo stranstvo vo prvite {est meseci, za 7,4% e zgolemen brojot na dogovori koi gi sklu~ile grade`nite kompanii za rabota na stranskite pazari, dodeka, pak, vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo vo prvoto polugodie, sporedeno so istiot period lani, e za 46,2% pomalo. Spored Zavodot, zabele`an e zgolemen obem na dogovorenite grade`ni raboti vo Ukraina, dodeka na drugite pazari e registriran namalen obem. Novi pazari se Germanija, Romanija, Slova~ka, Polska, Slovenija i Holandija.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 18.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VO SRBIJA ZA TRI MESECI INVESTIRANI 509 MILIONI EVRA

o prvoto trimese~ije prilivot na stranski investicii vo Srbija iznesuval 509 milioni evra. Proektirano e investiciite vo Srbija do krajot na godinata da bidat milijardi evra. Direktorot na Agencijata za promocija na izvozot i stranski investicii Bo`idar Laganin, izjavi deka momentalno vo agencijata ima pove} e od 80 aktivni proekti od

razli~ni sektori, koi baraat dobra lokacija na teritorijata na cela Srbija. Spored nego, konkursot za investirawe, koj e otvoren za dostavuvawe na dokumenti do 27 avgust, pretstavuva alarm za privlekuvawe na investicii. Po toj konkurs }e bidat objaveni imiwata na kompaniite koi }e realiziraat proekti, kako i podatoci za obemot, lokacijata i brojot na novi

rabotni mesta, koi }e bidat otvoreni, najavi Laganin. Toj navede deka dosega preku 114 poddr`ani proekti se otvoreni 17.000 rabotni mesta. Stranskite investitori poka`uvaat najgolem interes za avtomobilskata, metalskata, tekstilnata, drvnata industrija, industrijata za hrana i pijalaci, kako i za informacisko- komunikaciski tehnologii.

BLAG PORAST NA PROSE^NATA PLATA VO SLOVENIJA

rose~nata neto-plata vo Slovenija za juni iznesuva 965,71 evra, {to e za eden procent pove}e od prose~nata plata vo maj. Na godi{no nivo prose~nata plata porasnala za 4,4%, soop{ti slovene~kiot Dr`aven zavod za statistika. Prose~nata bruto-plata vo juni iznesuvala 1.491,57 evra {to pretstavuva

zgolemuvawe od 1,1% vo sporedba so maj i za 4,4% vo sporedba so mesec juni minatata godina. Vo prvite {est meseci od ovaa godina vrabotenite Slovenci vo prosek primale neto-plata od 952,73 evra, {to e za 3,9 % pove}e od istiot period minatata godina, dodeka prose~nata bruto-plata se zgolemila za 4% na 1.471 evro.

PREZEMAWA

HRVATSKITE PREHRANBENI MAGNATI TRGNAA VO POHOD NA SRPSKITE FABRIKI Nositeli na ovoj plan vo Hrvatska se kompanijata Agrokor na Ivica Todori}, Atlantik grupa na Emil Tedeski i Kra{ koj ja vodi Nadan Vido{evi}, a celta im e da gi kupat srpskite Jafa od Crvenka, mesnata kompanija Karneks od Vrbas, Bambi od Po`arevac i belgradski Imlek

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskite kompanii so pomo{ na dr`avata i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) }e se obidat da kupat {to pogolem broj na srpski proizvoditeli na hrana. Kako {to pi{uva srpskiot vesnik Pres, Hrvatska vo vreme na ekonomska kriza vo Srbija saka za malku pari da kupi u{te nekolku prehranbeni kompanii i na toj na~in vo potpolnost da ja prezeme industrijata. Nositeli na ovoj plan vo Hrvatska se kompanijata Agrokor na Ivica Todori},

Atlantik grupa na Emil Tedeski i Kra{ koj ja vodi Nadan Vido{evi}, a celta im e da ja kupat kompanijata Jafa od Crvenka, mesnata kompanija Karneks od Vrbas, kompanijata Bambi od Po`arevac i belgradski Imlek. Prviot ~ekor vo ostvaruvaweto na ovoj plan go napravi Emil Tedeski, koga Atlantik grupa ja prezede Droga Kolinska vo ~ij sostav se Soko [tark (krem banana, smoki, grand kafe). Zagrepski Kra{, nekolku pati bara{e od sopstvenikot na Jafa, Neboj{a [aranovi} da im ja prodadat kompanijata. “Na eden od poslednite sostanoci na sopstvenikot na Jafa i pretstavnicite na Kra{, be{e povtorno otvoreno pra{aweto za kupuvawe na kompanijata, no [aranovi} jasno odgovori deka vo narednite 10 godini nema namera da ja prodade fabrikata”, izjavi blizok sorabotnik na srpskiot biznismen. Vo Jafa negiraat deka hrvatska kompanija poka`ala interes za kupuvawe na nivnata fabrika

i soop{tija deka dosega nemaat dobieno nikakva slu`bena ponuda od Kra{. Pretstavni~kata od Kra{, Marica Vidakovi} izjavi deka tie imaat sorabotka so Jafa. “Za Jafa moè da kaème s$ najdobro. Nie sme konkurencija, no mislime deka tie se odli~ni”, re~e Vidakovi}. Hrvatskiot biznismen Ivica Todori} e zainteresiran da ja kupi mesnata kompanija Karneks, a isto taka Agrokor e vo neoficijalni pregovori so investiciskiot fond Salford za kupuvawe na fabrikata Bambi i mlekarnicata Imlek. SRPSKITE BIZNISMENI SAKAAT DA BIDAT KAKO HRVATITE Vakvite najavi od hrvatskite kolegi, predizvikaa silni reakcii vo srpskata javnost. Srpskite biznismeni baraat dràvata da im pomogne da kupuvaat doma{ni prehranbeni kompanii, i da ne dozvolat prehranbenata industrija da premine vo racete na hrvatskite oligarsi. Biznismenite apeliraat do dràvata da im ovozmoì

isti uslovi za rabotewe i baraat vladata da im dade garancii kaj stranskite banki za da mo`at da zemat krediti pod povolni uslovi. Sopstvenikot na kompanijata Svislioon Takovo, Rodoqub Dra{kovi} izjavi deka i toj bi ja kupil Jafa koga bi gi imal istite uslovi za kupuvawe kako hrvatskite biznismeni. “Ako me pra{ate {to treba dr`avata da

stori za da ja spre~i invazijata na hrvatski kompanii na srpskiot pazar, jas i im prepora~uvam da go prepi{at receptot od Hrvatite. Mojata dràva mora da zastane zad mene, kako {to Hrvatska stoi zad svoite gra|ani. Podgotven sum da ja kupam Jafa, no da platam isto kolku bi platil i hrvatski biznismen”, re~e Dra{kovi}. Sopstvenikot na Galeb grupa, Radoslav Veselinovi} izjavi deka dràvata bi trebalo mnogu porano da misli za ovoj problem bidej}i mnogu dobri kompanii se ve}e vo racete na stranci, no kako {to istakna toj s$ u{te ne e docna za dràvata da reagira. “Ne samo doma{nite biznismeni da kupuvaat doma{ni kompanii, tuku dràvata treba da ni pomogne da kupuvame i kompanii vo stranstvo, ako za toa postoi ekonomski interes.

Od druga strana ekonomskiot analiti~ar Aleksandar Stevanovi} izjavi deka voop{to ne e va`no od kade e kupuva~ot na kompaniite dokolku gi po~ituva zakonite vo Srbija. “Kakva vrska ima koj }e kupi nekoja kompanija od Srbija. Mo`e da ja kupi sekoj ako pla}a danok, gi po~ituva zakonite i dobro raboti. Voop{to ne e va`no od koja nacionalost e kupuva~ot”, izjavi Stevanovi}. Vo Srbija momentalno rabotat 200 hrvatski kompanii, dodeka na hrvatskiot pazar rabotat samo nekolku srpski kompanii.

SVET BIZNIS POLITIKA

18.08.2010

DRUGATA STRANA NA IMPRESIVNIOT RAST NA GERMANIJA

EKONOMIJATA UGORE, PLATITE UDOLU Eden od pet rabotnici vo niskoplatenite sektori zarabotuva pomalku od devet evra na ~as. Re~isi edna tretina od novootvorenite rabotni mesta vo Germanija se so minimalen li~en prihod

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

pokraj ekonomskiot rast od 2,2% na germanskata ekonomija vo vtoriot kvartal, kako i zabrzanoto zazdravuvawe od krizata predizvikano od zgolemeniot izvoz, germanskite rabotnici se nezadovolni. “Eden od pet rabotnici vo niskoplateniot sektor zarabotuva pomalku od devet evra na ~as. Re~isi edna tretina od novootvorenite rabotni mesta se naj~esto lo{o plateni”, pi{uva "Vol strit ùrnal". Majkl Vulf, 45-godi{en muzi~ki producent od Berlin, zarabotuva pet evra na ~as produciraj}i radioprogrami, no, sepak, toj veli deka ima potreba od socijalna pomo{ za da preìvee. “Za mene nema ekonomski napredok, bidej}i nema rabota”, veli toj. Iako raboti polno rabotno vreme, plus prekuvremeni ~asovi, negovata mese~na zarabotka iznesuva samo 1.000 evra. “Apsoluten sram e {to lu|eto vo Germanija ne moàt da preìveat so rabotata koja ja rabotat”, veli toj. Od druga strana, vladata na kancelarkata Angela Merkel ja nare~e sostojbata vo Germanija “rabotno ~udo”, otkako stapkata na nevrabotenost se

namali na 7,6%, sporedeno so nivoto na stapkite na nevrabotenost od okolu 10% vo SAD i Francija. Se procenuva deka namalenata nevrabotenost vo Germanija e rezultat na pogolemata ponuda na privremeni i honorarni rabotni mesta, koi mnogu ~esto se i slabo plateni. Ovoj fakt pomaga vo objasnuvaweto zo{to germanskata pobaruva~ka ostana na nisko nivo, iako izvozot na germanskite proizvodi se zgolemi. Ovoj disparitet predizvika i obvinuvawa od sosedite na Germanija, pred s$ od Francija, deka Germanija go eksploatira svetskoto zazdravuvawe na ekonomijata bez da pridonese za porast na globalnata pobaruva~ka. Prose~niot godi{en netoprihod postojano pa|a od 2004 godina, dostignuvaj}i go nivoto od 15.815 evra vo 2009 godina, {to pretstavuva namaluvawe sporedeno so 16.471 evra vo 2004 godina. Kako del od takanare~enata Hartz 4 programa za poddr{ka na grupite so niski primawa na pazarot na trud, vladata od 2005 godina dosega potro{ila pove}e od 50 milijardi evra za socijalna pomo{ za onie lu|e koi zarabotuvaat premalku za da imaat pristoen `ivot. Lobi grupite za niskoplatenite i nevrabotetni rabotnici istaknuvaat deka mora da se

subvencionira otvoraweto novi rabotni mesta i da se pottikne vrabotuvaweto. “Ova pretstavuva u{te edna merka za rabotnicite so mali primawa, koi zarabotuvaat dve tretini ili pomalku od prose~nite prihodi. Spored nea, brojot na niskoplateni rabotnici se zgolemil za re~isi 2,3 milioni lu|e na 6,55 milioni me|u 1998 i 2008 godina”, potvrduva neodamne{nata studija na Institutot za vrabotuvawe i kvalifikacija na Univerzitetot Disburg- Esen. Izve{tajot za 2010 godina na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj poka`a deka 21,5% od Germancite rabotele vo niskoplateniot sektor vo 2008 godina, {to e za 16% pove}e od 1998 godina. Dokolku se napravi me|unarodna komparacija, za ovoj period procentot na niskoplateni rabotnici ostanal nepromenet vo SAD - 24,5%, dodeka minimalno se poka~il vo Velika Britanija na 21,2% od 20,8%. Prosekot me|u zemjite od OECD iznesuva 16%. “Ve}e dolgo vreme vo Germanija gledame ekspanzija na niskoplatenite rabotni mesta. Toa se slu~uva od sredinata na devedesettite”, veli Hervig Imervol, ekonomist vo OECD. “Postoi zgolemuvawe na neednakvosta vo Germanija. Toa postoi i vo drugite zemji, no ne e tolku izrazeno kako vo Germanija”, veli toj.

SILNO ZAZDRAVUVAWE NA SVETSKATA AVTOINDUSTRIJA

ompanijata Prajsvoterhaus Kuper prognozira deka svetskoto proizvodstvo na patni~ki avtomobili vo 2014 godina }e bide za 50% pogolemo vo odnos na pretkrizniot period. Kina }e ostane vode~ki svetski proizvoditel na avtomobili, taka {to sekoj petti avtomobil }e izleguva od kineskite fabriki.

Amerikanskite avtomobilski koncerni vo svetskata produkcija na avtomobili }e u~estvuvaat so 10%, a japonskite so ist udel. Koga stanuva zbor za avtokoncernite, najgolemo proizvodstvo, spored ekspertite, }e ostvarat alijansata Folksvagen-Suzuki, Tojota i GM. Na liderskata lista od avtoindustrijata zasega nema kineski firmi, bidej}i na ovoj pazar

se borat stotina fabriki. Kina ve}e pretstavuva najgolem avtomobilski pazar na svetot. Minatata godina lokalnite fabriki proizvele 13,7 milioni vozila ili za 3,3 milioni pove}e od amerikanskite kompanii. Svetskoto proizvodstvo na avtomobili ovaa godina }e porasne za 13% vo odnos na 2009 godina, na 64,5 milioni vozila.

KINESKOTO PORTFOLIO VO AMERIKANSKI OBVRZNICI NA NAJNISKO GODI[NO NIVO

ineskoto portfolio na amerikanski dr`avni obvrznici vo juni padna na najnisko nivo vo najmalku edna godina, poka`aa najnovite podatoci na Ministerstvoto za finansii na SAD. Portfolioto e namaleno na 843,7 milijardi dolari vo juni, {to e najnisko nivo od istiot mesec minatata godina. Sepak, Kina

i ponatamu e najgolem stranski sopstvenik na dràvni obvrznici, pred Japonija, ~ie portfolio vo juni iznesuvalo 803,6 milijardi dolari. Na treto mesto se nao|a Velika Britanija so portfolio od 362,2 milijardi dolari. Kina se protivi na preteranoto zadolùvawe na vladata na SAD, stravuvaj}i za svoite vloùvawa

vo dr`avnite obvrznici vo slu~aj da dojde do erupcija na dol`ni~kata kriza. Iako toa predizvika zagri`enost deka Kina planira da gi povle~e amerikanskite obvrznici, nekoi analiti~ari tvrdat deka Peking tajno kupuva obvrznici preku treti lica za da ja prikrie svojata va`nost kako kreditor.

SKYPE ODI NA BERZA

iderskata kompanija vo veb-telefonijata, Skajp (Skype), objavi deka ima namera da prodava akcii na berzata vo Wujork, ~ija vrednost se procenuva na 100 milioni dolari. Kompanijata so sedi{te vo Luksemburg podnela barawe na elektronskata berza za razmena na akcii, Nasdak vo Wujork, za proda`ba na odreden broj akcii i vlez na berzata. Me|utoa, od kompanijata

ne soop{tuvaat ni datum, ni cena po akcii. Kompanijata koja ima 560 milioni povremeni korisnici, kako i 124 milioni redovni korisnici, vo

prvata polovina od ovaa godina zabele`ala promet od 406 milioni dolari, {to pretstavuva rast od 24% vo odnos na istiot period od 2009 godina.

Kancelarkata Angela Merkel na konferencijata za mediumi vo ponedelnikot, vo Berlin, se protivela na pritisocite za ograni~uvawe na minimalnite prihodi. Institutot za vrabotuvawe od Disburg- Esen za ovaa pojava veli deka: “nitu edna zemja ne iskusila vakva pojava na zgolemuvawe na niskoplateniot sektor vo poslednive godini, diferen-

ciraj}i gi platite, kako vo Germanija”. Momentalno, Germanija nema opredeleno minimalna plata. Limit vo minimalnite prihodi postoi vo odredeni sektori, kako vo grade`ni{tvoto,

~isteweto otpad i sektorot za nega. Za da se poklopi so minimalnoto nivo na plata so drugite evropski zemji, Germanija }e treba da vovede “minimalec” me|u 5,93 do 9,18 evra na ~as.

FEQTON

14 18.08.2010 NAJSKAPOCENI SVETSKI BRENDOVI H&M

SKANDINAVSKA MODA ZA CEL SVET

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

etko koj od pomladata generacija Makedonci se vra}a od nekoja evropska metropola bez nekoe par~e obleka od poznatiot {vedski brend H&M (Hens i Moric - Hennes & Mauritz), poznat po pristapnite ceni i odli~niot kvalitet. H&M, za `al, s$ u{te gi nema vo zemjava, a najverojatno i nema da gi ima vo dogledna idnina, so ogled na toa deka ne se prisutni re~isi nitu vo Bugarija, Romanija, Srbija i u{te nekoi zemji od Isto~na Evropa, koi se mnogu pogolemi pazari od nas, i kade {to obi~no doa|aat svetskite brendovi pred da vlezat i na makedonskiot pazar. Vo momentov H&M ima okolu 2.000 prodavnici vo 37 zemji i vrabotuva pove}e od 76.000 lu|e. Najbliski prodavnici na ovoj brend do Skopje zasega se onie vo Solun i Qubqana. Hens i Moric e formirana vo Vasteras, [vedska, vo 1947 godina, od Erling Person, no toga{ prodavala samo `enska obleka i se narekuvala Hens (Hennes), {to na {vedski zna~i “nejzinata”. Vo 1968 godina Person go kupi imotot i zalihite na kompanijata za proda`ba na love~ka oprema od Stokholm, Moric Vidfors (Mauritz Widfors). Vo zalihite imalo i ma{ka obleka, {to go nateralo Person da odlu~i da vklu~i i vakov tip obleka vo ponudata na H&M Sledstveno na toa, toj ja preimenuval kompanijata vo Hens i Moric, a podocna ostanala samo kratenkata H&M Sinot na Erling, Stefan, stanal glaven izvr{en direktor na kompanijata vo 1990 godina i pretsedatel na upravniot odbor vo 1998-ta godina. Denes najgolemiot del od oblekata

Vo 2004 godina se vidoa prvite rezultati od sorabotkata {to H&M ja po~na so slavni dizajnerski imiwa, koi kreiraa specijalni kolekcii, kako del od novata strategija na brendot da vnese malku {mek od visokata moda vo svoite modni linii, prepoznatlivi kako bliski do obi~niot ~ovek i prili~no evtini. Vo noemvri taa godina samo vo nekolku prodavnici na H&M se ponudija kolekcii dizajnirani od slavniot kreator Karl Lagerfeld. Mediumite javija za ogromni redici pred prodavnicite, a prvite zalihi od ovie par~iwa obleka se rasprodadoa za samo eden ~as

Redica pred edna od japonskite stokovni ku}i na H&M na H&M se proizveduva vo Azija i Evropa, odnosno vo Kina, Indija, Banglade{, Turcija i Egipet.

[IREWE NADVOR OD TATKOVINATA Prvata prodavnica na H&M nadvor od [vedska e otvorena vo Norve{ka, vo 1964 godina. Ottoga{, sledej}i ja strategijata za golema ekspanzija vo svetot, kompanijata otvori mnogu prodavnici vo Evropa, prvenstveno vo Velika Britanija, Danska, [vajcarija, Germanija i Portugalija. Vo 1990-te godini se otvorija i prvite prodavnici vo

Finska, Francija, Belgija, Avstrija, [panija i Holandija. H&M prodol`i da go {iri svojot biznis i denes ima pro{irena proda`na mre`a vo pogolemiot del na Evropa. Vo SAD H&M ja otvori prvata prodavnica vo Menheten, Wujork, pred 10 godini. Sega, samo na Menheten ima u{te 9 prodavnici, a vo momentov H&M ima okolu 200 prodavnici vo SAD. Vo 2004 godina be{e otvorena prvata

prodavnica vo Kanada, a sega ima 48 prodavnici kaj severniot sosed na SAD. Vo Azija H&M ja otvori prvata prodavnica vo Dubai, vo 2006 godina. Prvite dve prodavnici vo Izrael rabotat vo Tel Aviv i Erusalim od mart godinava, a vo isto~na Azija H&M se pro{iri vo 2007 godina, so prodavnica vo Hong Kong otvorena vo mart 2007 godina. Svetski popularnata pop-peja~ka Kajli Minog ja otvori prvata prodavnica

vo isto~na Azija, kade {to taa, isto taka, ekskluzivno lansira{e i linija kostimi za kapewe so nejzin potpis, nare~ena “H&M ja saka Kajli” (H&M loves Kylie). Iako zasega nema prodavnici na H&M vo tatkovinata na Kajli, Avstralija, H&M re{i nea da ja odbere kako za{titno lice na taa modna linija. Modnata linija, sepak, ima{e detali {to asociraa na ovoj kontinent, a {efot na dizajnerskiot oddel na kom-

PRIKAZNI OD WALL STREET

IMAAT PO 90 GODINI I

Sidni Herman na svoite

92 godini smeta deka deka treba da prestane popusto da ja tro{i svojata “mladost” na neproduktivni ne{ta

agradno pra{awe e zo{to Sidni Herman, koj neodamna napolni 92 godini se odlu~i da go kupi ve}e mrtviot magazin “Wusvik” (Newsweek). Odogovorot na toa pra{awe se krie vo negovata izjava deka e “krajno vreme da prestane da ja tro{i svojata mladost na neproduktivni ne{ta”. Vo edna situacija toj izjavuva deka so netrpenie saka da se vklu~i vo predizvicite koi gi nosi novinarskiot biznis. I toa kako, stanuva zbor za predizvik. Pokraj sumata koja & ja plati na korporacijata Va{ington post za da go kupi vesnikot, Herman nasledi i dolgovi vo iznos od nad 70

milioni dolari kako i problemi na koj na~in da go vrati razni{aniot ugled na ovoj magazin. Herman koj e tajkun vo industrijata na stereo-oprema i glaven izvr{en direktor na Herman Interne{nl Industris (Harman International Industries), sepak ne vleguva vo ovoj biznis zatoa {to magazinot go kupil prili~no evtino. Imeno lu|eto s$ pove}e imaat podolg `ivoten vek, a i na povozrasni godini $e pove}e se fizi~ki i mentalno stabilni. Na Forbsovata lista na miljarderi, duri 17 od niv se na 90 godini ili postari. Ona {to e karakteristi~no e deka skoro site tie imaat s$ u{te glavna uloga vo biznisot na

nivnite kompanii. Me|u niv pokraj Harman se nao|aat i kazino-mogulot Kirk Kerkorian, nafteniot tajkun Bil Teks Monkrif i investiciskiot tajkun Xon Anderson. DA SE OSTANE VO DOBRA FORMA I ZDRAV Edno ispituvawe koe be{e napraveno lani od strana na Tehnolo{kiot institut na Atina (Atina vo SAD), poka`a deka lu|eto koi prezemaat rizici kako {to se pretpriema~ite, investitorite i sl. sekoga{ imaat podolg `ivoten vek so ogled na nivnata mo`nost da se adaptiraat na novonastanati promeni. Sli~ni rezultati dade i studijata od ovaa godina na italijanskiot institut

FEQTON

18.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii panijata, Margareta van den Bo{, istakna deka “koga }e pomislime na Avstralija i glamur, nie mislime na Kajli, koja e li~nost so osoben stil”. Kako pri~ina za toa {to H&M ne vleguva vo Avstralija, no i vo ostanatite pazari od ju`nata hemisfera, e toa {to vo ovie zemji sezonite se sprotivni od onie na severnata hemisfera. Prvata lokacija vo Kina be{e otvorena isto taka vo 2007 godina, dodeka vo Japonija, vo tokiskiot kvart Ginza, be{e otvorena prodavnica na 19 septemvri 2009 godina. Vo mart 2009 godina H&M ja otvori prvata prodavnica vo Rusija, vo Moskva. Vo oktomvri istata godina H&M ja otvori ve}e i ~etvrtata svoja prodavnica vo ovaa zemja, vo trgovskiot centar Zlaten Vavilon, koj e najgolem vo Evropa. I pokraj razlikata vo godi{nite vremiwa, {to be{e istaknata kako pri~ina za nevleguvawe vo Avstralija i ju`nata hemisfera, voop{to, poslednite informacii od kompanijata velat deka H&M planira da se pro{iri i vo Ju`na Amerika, so fokus na Brazil i Argentina, kako dva najgolemi pazari na ovoj kontinent, no zasega ne se poznati to~nite datumi na otvorawe prodavnici tamu. SLAVNI LI^NOSTI DIZAJNIRAAT ZA H&M Vo 2004 godina se vidoa prvite rezultati od sorabotkata {to H&M ja po~na so slavni dizajnerski imiwa, koi kreiraa specijalni kolekcii, kako del od novata strategija na brendot da vnese malku {mek od visokata moda vo svoite modni linii, prepoznatlivi kako bliski do obi~niot ~ovek i prili~no evtini. Vo noemvri taa godina samo vo

Reklamno pano za kolekcijata na H&M potpi{ana od Madona

Konsultantskata ku}a za marketing i brending, Interbrand, za 2009 godina go rangira{e H&M na 21 mesto na listata svetski najskapoceni brendovi, so {to e najvisoko kotiran proda`en sinxir na listata. Vrednosta na brendot e proceneta na 15 milijardi dolari, {to e napredok za 11% vo odnos na 2008 godina nekolku prodavnici na H&M se ponudija kolekcii dizajnirani od slavniot kreator Karl Lagerfeld. Mediumite javija za ogromni redici pred prodavnicite, a prvite zalihi od ovie par~iwa obleka se rasprodadoa za samo eden ~as, iako obleka so potpis na Lagerfeld mo`e{e da se najde vo nekoi prodavnici locirani vo pomalku frekventni podra~ja, s$ dodeka kompanijata ne gi redistribuira{e za da ja zadovoli pobaruva~kata. Vo noemvri 2005 godina H&M lansira{e kolekcija so potpisot na Stela MekKartni, a vo noemvri slednata godina za ovoj trgovski sinxir dizajniraa i holandskite avangardni modni kreatori, Viktor i Rolf. H&M ima{e sorabotka i so Madona vo 2007 godina. Vo noemvri istata godina za niv dizajnira{e i italijanskiot kreator Roberto Kavali. I ovaa kolekcija se rasprodade mnogu brzo. Istata godina Kajli Minog

lansira{e u{te edna modna linija vo [angaj, Kina. Za H&M dizajnira{e i poznatiot kreator Ximi ^u, poznat po izvonredno skapite ~evli, ~ija ekskluzivna kolekcija ~evli i ~anti se prodava{e vo prodavnicite na sinxirot vo cenoven segment od 40 do 200 evra. Kolekcijata, isto taka, vklu~uva{e i obleka dizajnirana od ^u za prvpat, a dostapna vo 200 prodavnici na H&M vo svetot.

MISIJA: “MODA I KVALITET PO NAJDOBRI CENI” Konsultantskata ku}a za marketing i brending, Interbrend (Interbrand), za 2009 godina go rangira{e H&M na 21 mesto na listata svetski najskapoceni brendovi, so {to e najvisoko kotiran proda`en sinxir na listata. Vrednosta na brendot e proceneta na 15 milijardi dolari, {to e napredok za 11% vo odnos na 2008 godina. Listata na Interbrend za 2010 godina treba da se objavi vo septemvri. Celosnoto kompanisko ime Hens i Moric be{e rebrendirano vo H&M za da se

poednostavi percepcijata na brendot na globalno nivo. Kompanijata poseduva internet-domejn so dve bukvi, hm.com. Domejnot be{e registriran vo po~etokot na 1990-te godini, no podatocite za prvata registracija se zagubeni. Vo 1998 godina Hens i Moric ima{e mo`nost da go kupi domejnot hm.com od kompanijata nare~ena A1, vo transakcija koja ne be{e javno objavena. Denes Hens i Moric e edna od samo stotinata golemi korporacii {to se ~lenki na VB.com internet-ku}ata na slavnite kako sopstvenici na domejn so samo dve bukvi. S v o j a t a m i s i j a H&M j a opi{uva kako “Moda i kvalitet po najdobri ceni”. Celite na kompanijata izminative nekolku godini bea da

KONTROVERZII

Stefan Person, sin na osnova~ot na H&M, Erling Person, i sega{en {ef na kompanijata

Vo edna prigoda se pojavija glasini deka neprodadena obleka od edna wujor{ka prodavnica na H&M bila uni{tena so se~ewe pred da bide povle~ena vo magacin, navodno za da se spre~i preproda`ba ili ponatamo{no nejzino koristewe. Vo mart godinava H&M be{e kritikuvana od propalestinskite grupi zaradi toa {to gi otvori prvite prodavnici vo Izrael vo vreme koga izve{tajot na Obedinetite nacii istakna deka Izrael gi prekr{uva me|unarodnite zakoni. Kampawite so bojkot na H&M se pro{irija niz svetot so protesti pred nivnite prodavnici.

gi intenzivira proda`bite vo postoe~kite prodavnici, kako i da go zgolemuva brojot na novi prodavnici za 10%-15% godi{no. Pred da zapo~ne krizata, vo 2007 godina, H&M otvori 193 novi prodavnici vo svetot, a zatvori 16. Minatata godina be{e edna od najte{kite za kompanijata od po~etokot na nejzinata rabota, so pad na proda`bite i prihodite. No, vo prvite tri meseci od 2010 godina e zabele`an rast na profitot, pogolem od nivnite o~ekuvawa. Minatata godina H&M objavi deka }e po~ne so proda`ba na par~iwa mebel za doma}instvo. Na po~etokot mebelot se prodava isklu~ivo preku internet-katalogot na kompanijata, pa taka e dostapen samo vo zemjite kade {to ima proda`ba na proizvodite na kompanijata preku Internet, a toa se [vedska, Danska, Finska, Norve{ka, Holandija i Germanija. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za toa kako nastana i kako se razviva{e amerikanskata kompanija za uslugi so karti~ki i ostanati finansiski uslugi, Amerikan Ekspres.

I SÈ U[TE SE VO TRKA PO MILIJARDI od Milano vo koja se veli deka lu|eto koi re{avaat kognitivni problemi, patuvaat, u~at jazici ili ~itaat literaturaa imaat produktivni ìvoti duri i vo nivnite povozrasni godini odnosno nad 80 godini starost. Spored profesorot Ros Andel od Univerzitetot na Ju`na Florida, onie lica koi se produktivni i posle 80-90 godini od nivniot ìvot se genetski predodredeni za toa. No, sepak toj dodava deka istite i vo tekot na svojot ìvot sigurno vodele strog nutricionisti~ki reìm na ishrana ili, pak, doa|aat od semejstva koi imale

status na visoka klasa, pa poradi takviot zdrav `ivot imaat sosema poinakvi gledi{ta na rabotite za razlika od ostanatite profesionalci od nivnata oblast. Spored profesorot Xon Vol{ od gerijatriskiot institut na SAD, pojasnuvaweto za vakvoto odnesuvawe na ovie tajkuni e sosema ednostavno. Toj smeta deka predizvicite so koi ovie lica se soo~uvaat vo ova podoce`no doba od nivniot `ivot, vsu{nost pravat ~uda za nivnoto metalno i fizi~ko zdravje. Vol{ toa go potvrduva so eksperiment koj toj go ima praveno so beli gluvci.

Imeno na grupa od tie gluvci im e staven otrov koj predizvikuva izumirawe na odreden del od nivnata mozo~na aktivnost dodeka na druga grupa gluvci ne im e dadeno nikakvo sredstvo. Gluvcite od prvata grupa ~uvstvuvaj}i deka ne{to ne e vo red so nivnata mozo~na aktivnost tr~ale po 5 milji na den pove}e za razlika od drugata grupa na gluvci s$ so cel preku takvata fizi~ka aktivnost da gi otstranat posledicite koi gi ~uvstvuvaat. Ottamu Vol{ konstatira deka vakvata vozbuda od zapo~nuvawe na nov biznis ili prezemawe na nov rizik pravi ~uda

vo mozo~nata aktivnost na tajkunite. Dokaz za toa e izjavata za “Va{ington post” dadena od strana na 96 godi{niot tajkun Xon Klug koj veli “Pred 10 godini zapo~nav so nov biznis pred da po~ne istiot da pravi profit za mene. Sega otkako po~nav da profitiram, toj biznis ne me interesira ve}e. Predizvikot is~ezna, pa mora da se obidam so ne{to novo i predizvikuva~ko”. Xon Sperling, 89 godi{en tajkun, poznat kako sopstvenik na Univerzitetot vo Feniks i kako osnova~ na Apolo grup (Apollo Group) koj pretstavuva dvi`ewe

Vozbudata od zapo~nuvawe na nov biznis ili prezemawe na nov rizik pravi ~uda vo mozo~nata i fizi~kata aktivnost na tajkunite. za obrazovanie preku koe se sozdava profit, i samiot se odnesuva kako “mladi~”. Stanuva rano nautro okolu 5:30 ~asot za da ve`ba vo teretana, pe{a~i i xogira. Vo edna situacija za novinarite toj izjavi: “Lu|eto koi `iveat i ~ekaat da ostarat eden den navistina toa im se slu~uva, pa celiot niven biolo{ki sistem naedna{ im za-

pira i umiraat. No, toa nema da bide i slu~aj so mene”. Sepak, na krajot moè slobodno da se kaè deka vo su{tina ne e bitno kolku dolgo vreme }e ìvee{ tuku kako } e ìvee{. Tokmu zaradi ova poslednovo ovie tajkuni i ne sakaat da se odre~at od ìvotot i ona {to toj go nudi. Barem zasega.

FUN BUSINESS

16 18.08.2010 ZNAMENITOSTI

DVORECOT [ENBRUN, NAJPOSETENA LOKACIJA VO VIENA Palati, gradini, barok, klasika... Mesta koi inspiriraat i koi ve mamat da gi vidite i do`iveete. Dokolku patuvate vo Viena nikako ne smeete da go propu{tite dvorecot [enbrun, koj vo poslednive nekolku godini e najposetenoto mesto vo Viena

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ekoga{nata letna rezidencija na Habsbur{kata monarhija, dvorecot [enbrun, ednostavno e najdobar i bez konkurencija me|u turistite. Vo poslednive dve–tri godini ovaa destinacija e najposetena, kako najinteresna znamenitost na Viena. Kako {to poka`uvaat najnovite podatoci na Vienskiot turisti~ki sojuz, vkupno 2.476.000 lu|e gi posetile dvorskite sobi koi gi krasi neodoliviot sjaj na barokot. Na vtoro mesto po posetenost se

nao|a zoolo{kata gradina [enbrun, koja minatata godina imala 2.183.000 posetiteli, dodeka na treto mesto se nao|a Golemiot velosiped od vienskiot Prater, koj vo 2009 godina go posetile duri 64.000 lu|e. Spored najnovite podatoci, Carskite apartmani, muzejot Sisi, kako i Srebrenata soba, koi se nao|aat vo sklop na palatata Hofburg, so tek na vreme stanuvaat s$ poomilena destinacija za qubopitnite turisti. Ovie znamenitosti se poseteni od vkupno 586.000 lu|e, i so toa go zazemaat petoto mesto na listata najposeteni mesta vo Viena.

[enbrun – mesto koe inspirira

BAROKNA UBAVICA

Atrakcija vo zoolo{kata gradina [enbrun se pandite

Od 18 vek pa s$ do 1918 godina dvorecot [enbrun bil rezidencija na habsbur{kite carevi, a e ureden vo preubav stil i dekoriran so barokni elementi, za koi celata zasluga se pripi{uva na arhitektite Johan Bernard Fi{er fon Erlah i na Nikolas Paksi. Vo neposredna blizina na ovoj dvorec se nao|a i Vienskata zoolo{ka gradina, koja e najstara vo cel svet, osnovana vo dale~nata 1752 godina, a od 1996 godina e pod za{tita na UNESKO. Posebna i vistinska atrakcija vo ovaa zoolo{ka gradina se pandite koi vo dene{no vreme e mnogu te{ko da se vidat vo kafezi, a u{te pomalku vo priroda.

VISOKA MODA

HAUTE COUTURE ZA SEKOGO ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

opularniot dizajner Mark Xejkobs, se odlu~i na revolucioneren ~ekor vo svetot na visokata moda – negovite kreacii da odgovaraat na konfekciskite broevi pogolemi od 42. Se razbira deka ne stanuva zbor za najgolemite mo`ni golemini, tuku se misli na toa {to pogolem broj èni da gi nosat negovite modeli, a pri toa nivnata teìna da ne im pretstavuva problem za tie da vlezat vo preubavite fustani. Visokata moda ne prostuva prekumerena teìna, stav koj {to do nekade go nametna Karl Lagerfild koj “mrazi” debeli lu|e. So vakviot poteg na Xejkobs od ekskluzivna obleka, visokata moda dobiva nov beleg, a toa e komercijalnost. Glavniot direktor na brendot Mark Xejkobs, Robert Dafi, naglasuva Kvin Latifa, znae deka, sepak e kako da ja nosi te{ko da se visokata moda vovede brojot

42, taka {to toj plan e u{te vo pregovori. Na popularnata socijalna mre`a Tviter si ja otvori du{ata velej}i deka e golem ~ovek za koj ne e lesno da najde soodvetna obleka. PAZAROT I KONFEKCISKITE BROEVI- SÈ POGOLEMI Kompanijata ne razmisluva za ovoj poteg samo zatoa {to nivniot direktor im e krupen ~ovek, tuku zatoa {to sakaat da ja zgolemat popularnosta na brendot, a so toa se razbira i proda`bata, zatoa {to vo nikoj slu~aj ne treba da se zapostavi toj del od pazarot. So tek na godinite ovoj del od pazarot s$ pove}e se zgolemuva, a vistinska ludost bi bilo da ne se iskoristi. Onoj brend koj na vistinski na~in }e ja sogleda situacijata }e dobie navistina ogromna popularnost i proda`ba. Taka masovnite brendovi od tipot na Ralf Loren, Kelvin Klajn, doa|aat vo pozicija da mora da vovedat pogolemi broevi dokolku sakaat da ostanat vo igra. Ako nivniot primer go sledat i drugi evropski brendovi Dol~e i Gabana isto taka mo`at da se najdat vo nevolja, zatoa {to nivniot dizajn s$

u{te e predodreden za onie so “anoreksi~en” izgled. Prilagoduvaweto kon vakvoto gledawe na modata sigurno }e & padne mnogu te{ko na Viktorija Bekam i na brendot Kloe, zatoa {to konfekciskiot broj 42 za niv pretstavuva kraen maksimum. Site tie se pravdaat so toa deka ne proizveduvaat pogolemi broevi do 44 zatoa {to toj vi{ok na kilogrami kaj ènite “e mnogu razli~no rasporeden”. VA@NO E [TO SE NOSI Nekoi se popolni kaj kolkovite, nekoi vo gorniot del od teloto. Kaj nekoi vi{okot se lepi na nozete, nekoi pak go gubat strukot... Zatoa dizajnerite negoduvaat so golemite broevi. Nivniot model bi moèl da se izobli~i. Mnogu e te{ko da se odlu~at kreatorite po koj tip na telo }e go prilagodat svojot model, me|utoa so samoto toa {to go gledame po prodavnicite ovaa sezona, nikoj o~igledno ne se optovaruva so toa {to sakaat da nosat ènite. Nizok ili visok struk, dokolku nekoj kaàl deka toa e in, bez ogled dali im stoi ili ne ènite kupuvaat i toa go nosat kako {to znaat i umeat.

Mark Xejkobs zaedno so Ralf Loren i Kelvin Klajn, mo`at da steknat pogolema prednost nad Gu~i i Dol~e Gabana, ~ija obleka te{ko mo`e da im odgovara na “elegantno popolnetite” devojki

FUN BUSINESS

18.08.2010

SELEBRITI PRIHODI

PARITE GO VRTAT SVETOT?

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ali }e kupite ne{to samo dokolku Paris Hilton ili, pak, Kim Karda{ijan vi kaàt da go storite toa? Kolku } e ja kupuvaat lu|eto vodata ili kafeto koe gospo|ica Hilton go reklamirala nekade? Ili, pak, vo kraen slu~aj, bi oti{le vo nekoj odli~en klub samo zatoa {to tamu ve~erva se nao|a nekoja poznata VIP-li~nost. Ako ne ste poznati, toga{ barem bidete vo nivna neposredna blizina. Moèbi ni samata Paris Hilton ne znae so {to se zanimava (”I’m all kinds of stuff” – “Jas sum mnogu ne{ta”), me|utoa, e “luda” po brendirani par~iwa i svesna e deka i samata taa e toa – brend. [to e najva`no, znae kako toa da go pretvori vo pari. Moèbi nekoi nejzini izjavi izgledaat ultraglupavi, me|utoa, sepak, na kraj na denot izleguva deka Paris znae {to pravi – od sebe pravi yvezda zanimavaj}i se so s$ i se{to i zarabotuva so toa {to celoto vnimanie go naso~uva kon samata sebe. I toa taka go vrti postojano vo krug. Za koja suma pari navistina se raboti i kolkav profit zarabotuvaat poedine~ni VIP-li~nosti preku firmite so koi sorabotu-

Porano pla}aa za da gi vidat, a sega se plateni za da bidat videni. Svetskite xet–set li~nosti znaat kako da go naplatat i da gi “za{titat” svoite lik i delo. “Iske{irajte” nekolku milioni i mo`ete da ja dobiete Paris Hilton kako special guest star vo va{iot klub. Zagarantirana zabava, mnogu narod koj saka da bide vo neposredna blizina na g-ca Hilton i, sekako, raduvajte se na milionite koi }e gi “svrtite” taa ve~er

vaat i koi gi promoviraat vo svoite izjavi. [to dobivaat so toa {to se pojavuvaat na odredeni mesta koristej}i gi nivnite proizvodi i sli~no? Se razbira deka do to~nite brojki ne uspeavme da dojdeme, me|utoa fascinanten e faktot {to, na primer, Kevin Federlajn (tan~ar, koj svojata slava ja dostigna so toa {to & stana soprug na popprincezata Britni Spirs vo 2004 godina i od koja se razvede dve godini podocna) dve godini po celata parada so svojata sopruga dobi honorar od 175.000 dolari za proslava na svojot rodenden vo eden klub vo Las Vegas. Soul boj, raper koj nema izdadeno hit od 2007 godina, i ponatamu zarabotuva so koristewe na socijalnata mre`a Tviter, i toa okolu 10.000 dolari dokolku vo nekoj svoj komentar spomene nekoja kompanija ili proizvod. Istoto se slu~uva i so trite sestri Karda{ijan. Soni Erikson i Koteks & pla}aat na Kim Karda{ijan samo dokolku

Za “slu~ajni” fotki od vakov tip dobiva 50.000 dolari

gi spomene vo svoite izjavi na Tviter, a toa vo 2009 godina & donese, kako {to ka`uvaat, 600.000 dolari. Istite cifri gi spomenuvaat i za Paris Hilton, iako donekade se spomenuva deka nejzinite primawa od Tviter se pogolemi otkolku na Kim. Zatoa od Tviter najavuvaat deka e mo`na i zabrana za vakvite oglasuvawa. Sepak, ova ne bi trebalo da pretstavuva problem za selebriti li~nostite, zatoa {to se mnogu sposobni da zarabotuvaat i na drugi na~ini. I Kim i Paris imaat nekakvi “realni” izvori za zarabotka, osven toa {to se bogati naslednici na svoite roditeli. Na primer, Paris zarabotuva so parfemite, a Kim e kosopstvenik na De{, prodavnica za dizajnirana obleka, koja zaedno so pojavuvaweto za ShoeDazzle. com, PerfectSkin itn. godi{no & nosi 350.000 dolari. Sestrite Karda{ijan za svoeto realno {ou se mnogu “debelo” plateni. Na primer, samo Kim dobiva 400.000 dolari po sezona. Se pojavuva na najrazli~ni nastani koi & nosat 10.000 do 75.000 dolari, a znaej}i deka gospo|ica Karda{ijan saka da se zabavuva, ne n$ ~udi faktot {to pokraj ovie sumi nejzinata godi{na zarabotka e 650.000 dolari. Po 50.000 dolari dobiva za svoite “slu~ajni” fotki vo bikini, za foto-snimawata toj iznos stignuva i do 110.000 dolari, dodeka od drugite sponzorstva zarabotuva 3,2 milioni dolari godi{no. Vakvata brojka e mnogu bliska so brojkata na Paris od 3,5 milioni dolari koja, kako {to ka`uvaat, Paris ja dobila vo 2007 godina koga prv pat potpi{ala deka }e gi nosi ekstenziite za kosa na nekoja odredena kompanija, a sega zavr{i na sud so tu`ba vredna 35 milioni dolari. Ovaa kompanija podigna tu`ba protiv Paris Hilton zaradi nepo~ituvawe na dogovorot vo koj stoelo deka ne smee da nosi drugi ekstenzii osven nivnite. Pra{awe e kolku vakvata tu`ba & na{teti na kompanijata ili, vsu{nost, napravi da dobie na publicitet. Paris se pojavi na naslovnite stranici na site tabloidi, a imeto na kompanijata i toa kako se spomenuva{e! Deka Hilton-nasledni~kata }e se izvle~e od svojata “te{ka” finansiska sostojba znaeme. Za da

Paris Hilton zarabotuva i od vozduhot koj go di{e vi bide gostin na rodendenska zabava dovolno e da “iske{irate” 35.000 dolari ili, pak, 150.000 dolari za pojavuvawe vo klubot Holivud. Se {pekulira{e deka & dale 1 milion dolari za da se “pla`ira” na Sen Trope, {to slu`beno go demantira{e, me|utoa, dodade deka maleziskiot plejboj na ~ija jahta se zabavuv{e bil mnogu velikodu{en. Koga bi presmetale, Hilton od svoite pojavuvawa i sponzorstva zarabotuva okolu 11 milioni dolari, a Kim Karda{ijan 6 milioni. Ona {to gi zagri`uva sociolozite e toa kakvo vlijanie imaat Paris, Kim i sli~ni profili na mladata populacija? Kolkumina }e

se navle~at na frazata deka sekoj den treba da go slavite kako da vi e rodenden i toa da im bide ìvotno moto? Isto taka, naveduva kako devojkite treba da se omaàt za bogata{ za da ne mora ni{to da rabotat do krajot na svojot ìvot. Vakvoto razmisluvawe moè da si go zadrì za samata sebe, zatoa {to ne mora da razmisluva taka na dolgi stazi, samata si ima pari i moè da ja “kupi” qubovta na sekoj. Oxford Dictionary vo svojata nova zbirka citati ja vklu~uva i Paris Hilton (”Dress cute wherever you go, life is too short to blend in” “Oblekuvajte se slatko kade i da odite. @ivotot e premnogu kratok za da se vklopuvate”).

Realnite {ou-programi za VIP-li~nostite izvor na pari

SPORTLIFE

18 18.08.2010 FUDBALSKI FENOMEN

OD BEZDOMNIK DO 10 MILIONI EVRA SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

oga se pi{uvaat biografiite na svetski poznatite fudbaleri, neretko vo vovednicite i preraskaùvawata na slikite od detstvoto }e pro~itate kako Zidan, Ronaldo ili nekoj tret svoite prvi fudbalski ~ekori gi napravile na ulicata. No, pritoa se misli na onoj dobar uli~en fudbal so decata od sosedstvoto, a ne na ìvot vo siroma{tija i oskudica. Prikaznata na mladiot Portugalec Tijago Manuel Dijas Koreija, denes poznat kako Bebe, (toj prekar na portugalski zna~i isto {to i na makedonski jazik “bebe”), e moèbi najneverojatnata fudbalska bajka koja moète da ja zamislite. Visokiot, silen napa|a~ so sukanici, bukvalno preku no} ispliva od celosna anonimnost i otide vo Man~ester Junajted. Vo red, toa ne bi bilo ni{to novo i ~udno, dokolku do neodamna Bebe ne bil bezdomnik. RODITELITE GO OSTAVILE Roditelite na Bebe po poteklo se od Kejp Verde, odnosno porane{ni portugalski kolonii, a ne e lo{o da se spomne deka ottamu koreni vle~e i negoviot soigra~ Nani. Vedna{ po negovoto ra|awe roditelite sfatile deka ne se vo sostojba da mu gi obezbedat

Prikaznata na mladiot Portugalec Tijago Manuel Dijas Koreija, ili nakratko Bebe, e edna od najneverojat-

nite fudbalski prikazni koja predizvika neveruvawe vo javnosta. Od dete koe izrasnalo vo dom za siraci i koj igral fudbal bukvalno na ulica, imal sre}a da bide zabeleàn i denes da igra vo Man~ester Junajted. Javnosta e voodu{evena od negovata prikazna i uìva golemo po~ituvawe me|u kolegite, oboàvatelite i, sekako, trenerite koi posakuvaat da go imaat vo svoite redovi Moèbi Ser Aleks Ferguson i negovite skauti ne bi go zabeleàle dokolku ova leto ne zableska vo podgotvitelnite natprevari. Samo {to stigna vo Vitorija od Guimaraesa postigna pet golovi vo {est natprevari i re~isi sekoj pat be{e izbran za igra~ na natprevarot. Nikoj ni vo ludilo ne predviduva{e deka toa }e go donese vo golemiot Junajted, i toa za iznos od re~isi 10 milioni evra. Iako i selektorot na Real Madrid, @oze Muriwo, koj e poznat po toa {to otkriva talenti, seriozno mu go ima{e “frleno" okoto, klu~na uloga vo zaminuvaweto vo Man~ester odigra tokmu Karlos Kueiroz, trenerot na Portugalija. Toj mu be{e pomo{nik na Ferguson vo nekolku sezoni. UNIKATEN TALENT I dodeka portugalskite mediumi uporno se obiduvaa da izvle~at barem ne{to za senzacionalniot transfer na nekoe anonimno mlado mom~e, se javi negoviot porane{en trener Horhe Paiksao, koj go zabeleà i go donese vo Estrela. “Nemojte da se ~udite. Ve{tinite na Bebe se klasi~en plod

Bebe, prikazna so sre}en kraj: od ulica na bleskaviot fudbalski teren {to od den za den moral da razmisluva {to }e jade i kade }e prespie, po~nal da nastapuva i za najmladata selekcija za klubot vo Lures, grad severno od Lisabon. Vo svoite tinejxerski godini uspeva da se probie i da potpi{e za Estrela (Estrella), tretoliga{ki klub od Amadora. Se razbira deka ni vo eden moment ne pomislil deka naskoro }e stane prviot igra~ koj bukvalno od ulica oti{ol vo tolku golem i poznat klub.

osnovnite uslovi za normalen ìvot i egzistencija, pa, zatoa, zaedno so postariot brat gi pratile vo zasolni{te za napu{teni deca vo blizina na Lisabon. Vsu{nost, brat mu e “odgovoren” za prekarot koj }e go sledi cel ìvot, a mu go dal dodeka leèle na stari du{eci vo eden ruiniran dom za sira~iwa. 5 GOLOVI VO 6 NATPREVARI [tom zastanal na noze, Bebe po~nal da pokaùva qubov kon topkata. Kako dete, osven K

na vistinski uli~en fudbal. Toj e od starata {kola. S$ {to znae go sobral od prijatelite so koi denono} no ja podaval topkata na igrali{tata i livadite", objasnuva Paiksao. Blagodarenie na takvoto “divo” fudbalsko obrazovanie, dodava Paiksao, Bebe raspolaga so mnogu aduti koi trenerite na Junajted doprva }e gi otkrivaat od trening na trening. “Osven {to e visok i dobar vo vozduh, toj e brz, podvièn i efikasen. Postojano pokaùva kreativnost, golema improvizacija, a za~uduva~ki e kolku e tehni~ki potkovan. Poseduva karakteristiki koi te{ko moàt da se najdat kaj drugite fdbaleri”, dodava toj. DEL OD KOLAÔT Toa se preporaki so koi sekoj trener vedna{ bi posakal da go ima vo svoite redovi. Odamna e poznato deka Ser Aleks Ferguson e slab na ta-lentirani portugalski igra~i. Do yvezdite ve}e go odnese Kristijano Ronaldo, a sega iljadnici naviva~i na Old Traford }e go izvikuvaat imeto na Bebe. Od potpi{uvaweto na dogovorot A

milioni evra te`i sega ve}e poznatiot fudbaler Bebe, koj do pred nekoe vreme bil bezdomnik

so Junajted go deli samo u{te eden lekarski pregled po koj oficijalno }e bide pretstaven pred novinarite i naviva~ite. Vesta za negovoto “kupuvawe” vo domot na Bebe e do~ekana so neveruvawe. Vode~kite dnevni vesnici ne znaele kako da reagiraat, a “O Jogo” e edinstveniot koj prikaznata ja stavi na naslovnata stranica. Vo me|uvreme, Antonio Oliveira, pretsedatelot na negoviot prv klub Estrela, so gordost go komentira uspehot na Bebe, so edna “mala” `elba. “Bi trebalo i nie da dobieme mal del od kola~ot od proda`bata. Sepak, nie go napravivme poznat”, veli toj. No, za toa i toa kako }e se razgovara. Dali pred dva dena znaevte koj e Bebe?

SPORT

18.08.2010

SPORT

FUDBAL

FORLAN NE ODI NIKADE SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

osle nekolku {pekulacii deka yvezdata na Atletiko Madrid, Diego Forlan }e se seli vo drug tim, od negova strana pristignaa smiruva~ki izjavi koi gi smirija negovite naviva~i. Toj izjavi deka vo nitu eden moment ne razmisluval za preselba od negoviot aktuelen klub. Nositelot na Zlatnata topka za najdobar fudbaler na Mundijalot 2010 so optimizam gleda kon po~etokot na novata sezona. Urugvajskiot strelec potvrdi deka ostanuva vo negoviot klub i deka negova cel e da go krene trofejot za Sueprkupot na Evropa. Pri~inite poradi koi se pojavija informaciite za navodniot transfer e poradi odli~nata igra na ovoj napa|a~ na urugvajskata reprezentacija na Svetskoto prventstvo vo Ju`na Afrika. “Vo nitu eden moment ne sum razmisluval da go napu{tam Atlektiko Madrid. Tuka se ~uvstvuvam odli~no, a pokraj toa imam u{te tri godini od dogovorot. Sre}en sum tuka i ne mo`am da ka`am ni{to pove}e”, izjavi Forlan. Toj istakna deka ne znae ni{to za nekakov interes na drugi klubovi, a ne pak da stanuva zbor za nekoja ponuda: “Vo Atletiko ne pristignala nitu edna konkretna ponuda za mene, taka {to nema

FUDBAL

INTENZIVNI PREGOVORI ZA OZIL

Se o~ekuva vo najbrzo vreme Ozil da zaigra za Real Madrid

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

[

panskite mediumi se vo o~ekuvawe na realizacijata na transferot na Mesut Ozil vo Real Madrid. Verder ja odbi ponudata od Real, no ostavi i prostor za pregovori. Germancite se nadevaat na dogovor denes, bidej}i ako Ozil nastapi na duelot so Sampdorija nema da ima pravo da igra za drug klub vo Ligata na {ampionite. Pregovorite me|u dvata kluba bea vo prekin, no vo momentov se pregovara, i toa aktivno, so cel pobrzo da se zavr{i transferot. Real ponudi 10 milioni evra, dodeka Verder

Urugvajskiot napa|a~ pa|a~ koj igra za Atletikoo Madrid, posle {pekulaciite kulaciite u za navoden transfer, nsfer, f r, so smiruva~ki izjavi do negovite naviva~i iva~i deka nema namera era r da go promeni klubot bot bidej}i e sre}enn tamu kade {to e, a i dogovorot mu trae u{te tri godini. Namesto transfer, se na-deva na trofejott na Superkupot na Evropa

smisla da razgovarame na ova pra{awe”, veli toj. [to se odnesuva na pretstojnite natprevaruvawa, toj e optimist na pra{aweto za osvojuvaweto na trofejot: “Inter e mnogu dobro organiziran klub i imaat nekolku igra~i od svetska klasa, no nie trenirame zasileno i siguren sum deka mo`eme da gi pobedime. Site sme ambiciozni da go osvoime prviot golem trofej vo novata sezona”, smiruva~ki izjavi napa|a~ot. Forlan zapo~nuva kako igra~ na tenis koj imal kariera koja vetuva, no sakaj}i da ja prodol`i semejnata tradicija,

po~nal da igra fudbal po klubovite vo Ju`na Amerika, s$ dodeka ne bil zabele`an od strana na Evropskite klubovi. Vo 2002-ta potpi{uva za Man~ester, vo 2004-ta preminuva vo Vilareal i od 2007-ta, pa dosega e vo Atletiko Mad-

bara 16 milioni za Ozil, no se o~ekuva dvete strani da se najdat nekade nasredina. Sportskiot direktor na Verder, Klaus Alofs, informira deka Ozil naskoro }e se preseli na Santjago Bernabe. “Koga rekovme deka ponudata od Real Madrid e neprifatliva, ne mislev deka nema da razgledame druga ponuda od Real za Ozil”, izjavi direktorot. Madri|anite se nadevaat deka }e uspeat da go zavr{at transferot {to pobrzo i Ozil da zaigra za boite na Real Madrid. A

Diego Forlan, najdobriot fudbaler na Mundijalot 2010, nema da se seli vo drug tim

rid. Na Svetskoto prvenstvo nastapi za svojata zemja, reprezentacijata na Urugvaj i be{e proglasen za najdobar igra~ na Mundijalot. So toa toj e ~etvrtiot fudbaler od Latinska Amerika koj ja dobil ovaa nagrada.

FUDBAL

“CRVENITE \AVOLI” ZAPO^NAA SO POBEDA

ngliskiot vice{ampion i prv protivkonkurent na {ampionot ^elzi za premierliga{kata kruna, Man~ester Junajted, ja zapo~na godine{nata sezona i bitkata za titulata so pobeda vo posledniot duel od prvoto kolo protiv Wukasl, so rezultat 3-0. “Crvenite |avoli” lesno i bez nekakvi problemi uspeaja da go sovladaat Wukasl na svojot stadion Old Traford vo posledniot natprevar od prvoto kolo vo novata sezona od Premier ligata. Bugarskiot napa|a~ Dimitar Berbatov vo 33 minuta

go otvori rezultatot na asistencija na Pol Skols. êtiri minuti pred krajot na prviot del be{e 2-0, otkako Fle~er odli~no se snajde vo peterecot na Wukasl i ja zatrese mreàta na Harper, a Nani i Evra odli~no proigraa po levata strana, po {to leviot bek na Junajted vleze vo {esnaesetnikot na Wukasl. Kone~nite 3-0 gi postavi Pajn Gigs vo 85 minuta, povtorno na asistencija na Skols. êlzi so 6-0 protiv VBA ja po~na odbranata na titulata, a Liverpul i Arsenal igraa 1-1 vo derbito na koloto.

Berbatov be{e strelecot na prviot gol za Man~ester

FUDBAL K

MESI NE E MARADONA

damna se govori vo javnosta deka Maradona ima vistinski naslednik i deka toa e Lionel Mesi, koj se smeta za najdobar fudbaler vo momentov. Toa donekade e taka so ogled na igrata, levata noga, lesnotijata za driblinzi, dosega{nite trofei. No, argentinskiot reprezentativec Martin Palermo, ili El Loko (“ludakot”), o~igledno ne misli taka. Palermo be{e del od Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika i izjavi deka na Mesi mu nedostiga najva`noto – liderstvoto. “Najdobriot fudbaler, Mesi, nema liderski sposobnosti kako Diego Maradona vo 1986-ta godina, koga ja odvede Argentina do svetskata kruna”, izjavi

Palermo. “Mesii ne e Maradona.. Spored mene, toj oj go nema negoviot ot mentalitet i nee e podgotven da go nosi timot. Mesi ne e nekoj oj {to treba da jaa prezeme ulogataa na lider, no toa nema da go stori zatoa toa {to ne e naviknat na takva pozicija. Toj izrasna zrasna na drug na~in, `ivee poinaku, zatoa {to e vo Barselona od 122 godini”, istakna Palermo. mo. Argentincite ~esto esto go kritikuvaa Mesi si {to svojata vrvna forma ma i igra nikoga{ ne ja dostigna vo dresot na nacional-niot onal-niot tim, pa kritikite ite odea dotamu deka toj ne e

Argentinec, no Maradona sekojpat zastanuva{e vo negova odbrana dodeka be{e selektor vo ovie osum meseci, velej}i deka “budala e sekoj {to misli deka Mesi ne dava 100% od sebe”.

Spored r Palermo, r Mesi ne e lider i ne mo`e da se sporeduva r u so Maradona