108-KAPITAL-20.08. by Kapital Media Group

KOLUMNA

FEQTON

POL KRUGMAN

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI PEPSI - OD "PIJALAKOT NA BRED" DO "PEPSI-KOLA" STRANA 14

WEEKE WEEKEND WE KEND KEND

PARALIZA VO FED STRANA 8

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 19.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,60% 0,00% 0 00,14%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 47,74 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

75,53 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (19.08)

POLUGODI[NITE REZULTATI POLO[I OD LANI

2,370

MBI 10

2,365

MAKEDONSKITE FIRMI BAVNO IZLEGUVAAT OD RECESIJATA 2 MAKEDONSKIOT PAZAR NA NEDVI@NOSTI IGRA PO SVOI PRAVILA

PRODAVA^I IMA, KUPUVA^I NEMA, A CENITE NE MRDAAT?! STRANA 6

SE BARA RE[ENIE ZA VINARSKATA KRIZA VINARNICITE ]E DOBIJAT DVA DENARI ZA SEKOJ OTKUPEN KILOGRAM GROZJE STRANA 11

2,355 2,350 2,345 2,340 2,335

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

PROMOTORI

STRANA 2

OD PONEDELNIK NOVA MLE^NA KRIZA VO SRBIJA

MLEKOPROIZVODITELITE PRESTANAA DA PRODAVAAT MLEKO STRANA 12

2,360

13/8

15/8

17/8

19/8

2 20.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 20 AVGUST 2010

PROMOTORI gencijata za stranski inves ticii }e prodolì da tro{i dràvni pari za osumte novi ekonomski promotori koi treba da im se pridruàt na postojnite 23. Iako gledame deka politikata na privlekuvawe investicii so pomo{ na promotori ne dade rezultati, Vladata uporno ja forsira taa strategija. Premierot Gruevski veli deka Vladata go forsira toj koncept zatoa {to e pravilen, dava rezultati i }e dade u{te pove}e otkako }e pomine svetskata ekonomska kriza. Ako e pravilen konceptot, zo{to toga{ imame pomalku stranski investicii od site zemji vo regionot? So 81 evroinvesticii po ìtel sme na dnoto na listata za minatata godina, a i godinava go prodolùvame toj trend. Porane{nite na{i “bratski republiki” imaat po nekolku pati pogolem iznos na stranski investicii po ìtel. Dali nivnite promotori (onamu kade {to praktikuvaat vakva politika) se popametni od na{ite? Ili, pak, tie imaat odbrano poinakov profil lu|e {to treba da gi animira stranskite firmi da dojdat vo nivnata tatkovina i tamu da “isturat” pari za nekakva fabrika. Ne mi se veruva deka nekoi relativno neiskusni devojki i mom~iwa moàt da izlezat na kraj so korporativnite yverki vo svetot, osobeno vo zemji so koi Makedonija nema tradicionalni ekonomski i kakvi bilo drugi relacii. Zar mislite deka vo edna Ju`na Koreja, za kade {to isto taka se planira ekonomski promotor, zemja koja e na kulturolo{ko,

ekonomsko i sekakvo drugo pole daleku od Makedonija kako Zemjata od Mars, promotor koj }e bide obu~uvan mesec-dva vo Makedonija }e uspee da napravi ne{to? Da vleze vo Hjundai ili Samsung? Daj Boè da gre{am d u{a i da planir aa t nekoj iskusen “volk”, koj znae kako di{e korejskata ekonomija, da go ispratat za ekonomski ata{e tamu, no spored oglasot {to go ima dadeno Agencijata, ne mi se veruva. Kriteriumite, pokraj visokoto obrazovanie, baraat sposobnost za poveduvawe iicijativa, proaktivnost i da se spremni za rabota pod pritisok. Oglas za rabota, kako sekoj drug {to }e go najdete vo vesnik. Pa, ve}e i menuva~nicite po~naa da baraat visokoobrazovani kadri {to moèle da rabotat pod pritisok. Prednost vo Agencijata }e imale kandidatite {to imaat rabotno iskustvo vo zemjata za koja apliciraat ili se {koluvale tamu, i od li~no go poz navaa t lokalniot jazik. Da ne imame nekoj {to zavr{il {kolo vo Ju`na Koreja slu~ajno?! Ili vo Egipet? Sre}a {to go ukinaa promotorskoto mesto vo ovaa nam bliska i prijatelska zemja, koja e poznata po svoite investicii niz jugoisto~na Evropa. Dali vo Agencijata ne gledaat deka popusto se ma~ime so politikata na stranski promotori? Deka moèbi treba da razmislat za nov koncept, {to podrazbira angaìrawe lu|e koi dolgi godini rabotat vo zemjite od kad e { to sa kam e d a privle~eme investicii, gi znaat lokalnite pazari kako sopstveniot xeb i imaat golem broj kontakti vo tamo{na ta bizniszaednica. Ako nema takvi Make-

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

donci, toga{ }e angaìrame l o bi s ti od s tr an ska ta zemja, koi }e rabotat za provizija. Za sekoja donesena investicija }e dobijat po 10% i toa }e bide nivniot edinstven motiv. Nitu qubov kon tatkovinata, nitu èlba ekspresno da se pi{e atraktivna referenca vo sopstvenoto CV, edinstven motiv }e bide debelata provizija. Taka barem }e za{tedime na tro{oci za plata, koli, smestuvawe na promotorite, koi i taka te{ko nosat investicii. No, ne se tie vinovni. Vo takvi uslovi, ne ni moàt pove}e da storat. Moèbi i ne e najgolemiot problem vo promotorite. Nekolkute negativni iskustva {to gi imaa nekoi golemi stranski investitori vo zemjava & nosat pove}e lo{ publicitet na zemjava, otkolku seta dobra rabota {to moè da ja zavr{at ekonomskite ambasadori. Zatoa {to lo{ite (ili dobrite) zborovi {to }e gi ra{irat ve}e postoe~kite investitori za nivnoto iskustvo vo zemjava vredat pove}e od site plateni oglasi {to gi dadovme po svetskite mediumi. Word of mouth, {to bi se reklo vo marketingot.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

102

umanitarni rabotnici bile ubieni vo celiot svet vo 2009 godina. Podatocite na ON pokaùvaat deka 278 humanitarci bile ubieni, kidnapirani ili seriozno povredeni vo napadi vo 2009 godina, {to e desetkratno zgolemuvawe vo sporedba so 1999 godina. Generalniot sekretar na ON, Ban Ki Mun sino}a izjavi deka treba da se obnovi podgotvenosta za u~estvo vo naporite za pomo{ vo spasuvaweto ~ove~ki ìvoti i oti tie {to zaginale na taa blagorodna rabota ne smeat da bidat zaboraveni. Vo porakata po povod Svetskiot den na humanitarcite, Ban potseti deka lu|eto koi minale niz uàsni nastani ~esto ostanuvaat bez semejstvo, bez hrana, zasolni{te i rabota, duri i bez dokumenti.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

POLUGODI[NITE D REZULTATI POLO[I OD D LANI

MAKEDONSKITE FIRMI BAVNO IZLEGUVAAT OD RECESIJATA Iako o~ekuvawata na kompaniite bea deka vo vtoriot kvartal }e go vidat svetloto na krajot od tunelot na recesi-jata, sepak finansiskite izve{tai za prvite {est meseci od nivnoto rabotewe ne se mnogu optimisti~ki. Kompaniite prijavuvaat pomala dobivka i prihodi, a nekoi i zagubi sporedeno so prvoto polugodie lani. Samo malku firmi mo`at da se pofalat so rast na profitot ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

olugodi{nite izve{tai gi potvrdija stravuvawata na kompaniite deka makedonskata ekonomija brzo }e izleze od krizata. Tie prijavuvaat namalena proda`ba, namalena dobivka, a nekoi i zgolemena zaguba vo odnos na prviot kvartal od 2009 godina. Malku firmi moàt da se pofalat so pozitiven rezultat i so rast na profitot, {to e rezultat na drasti~nite merki za spravuvawe so krizata, manifestirani preku kratewe na tro{ocite i optimizacija na proizvodstvoto. Vo prvoto polugodie poslabi rezultati pokaàa gradeìncite i del od prehranbenite kompanii. Beton vo prvite {est meseci godinava go zavr{i so pomali prihodi, no i pomala dobivka. Spored finansiskiot izve{taj, kompanijata ovaa godina ne rabotela na proekti vo stranstvo, a vkupnite prihodi od proda`ba iznesuvaat 17,

5 milioni evra i se za 28% pomali vo sporedba so istiot period minatata godina. Dobivkata isto taka e pomala za 18% i iznesuva 314 iljadi evra. Od kompanijata o~ekuvaat podobruvawe vo naredniot period, a toa se temeli vrz o~ekuvawata za povtorno otvorawe na svetskite pazari. Sporedeno so prvite {est meseci minatata godina koga prihodite bile dvojno zgolemeni, a dobivkata bila za 17,7% pogolema, namesto izleguvawe od krizata, prvoto polugodie od 2010 godina za ovaa grade`na kompanija bilo mnogu polo{o od lani. I Granit vo prvite {est meseci prokni`il pomali prihodi od proda`ba, kako i pomala dobivka. Za razlika od Beton, Granit rabotel i na stranski pazar. Vkupnite prihodi od proda`ba na Granit vo prvite {est meseci iznesuvaat 22,4 milioni evra i se za 5% pomalku sporedeno so ostvarenite prihodi vo prvite {est meseci lani. Kompanijata iako uspeala da gi namali rashodite ostvarila za

22% pomala dobivka. Spored biznis-planot za 2010 godina, kompanijata o~ekuva deka godinata }e ja zavr{i so pogolema dobivka i so pogolemi prihodi od proda`ba, a pozitivnite rezultati gi temelat na o~ekuvawata za zazdravuvawe na doma{nata ekonomija i na zgolemeniot broj dogovoreni grade`ni raboti. Sporedeno so prvite {est meseci lani, koga kompanijata imala pozitivni rezultati od raboteweto so prihodi za 25% pogolemi od 2008 godina, finansiskite izve{tai na dvete najgolemi grade`ni kompanii ka`uvaat deka ovaa godina e lo{a za grade`niot sektor. [to se odnesuva do prehranbenata industrija, lo{i podatoci prijavi prehranbenata industrija @ito Vardar od Veles. Zagubata od raboteweto e za sedum pati pogolema sporedeno so istiot period minatata godina, dodeka pak prihodite od proda`ba se namaleni za 10% i iznesuvaat 9,5 milioni evra, sporedeno so 10,5 milioni evra lani. Iako

NAVIGATOR

20.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

USPE[NI PET DECENII

P IVO IVANOVSKI

eti moderen obraVvklu~uvawe zoven sistem preku digitalni

tehnologii vo nastavata i razrabotka na elektronski sodr`ini

0,6% rast na ekonomijata prognozira NBRM za 2010 godina, nasproti prvi~nite 1%

kompanijata so kratewe na tro{oci uspea da gi namali rashodite, sepak, rezultatite od raboteweto vo prvite {est meseci ne se pozitivni. Vo prvoto polugodie lani, prihodite od proda`ba na @ito Vardar bile za 3% pomali, a kompanijata uspeala i za devet pati da ja namali zagubata sporedeno so 2008 godina. Vitaminka od Prilep, pak iako presmeta pogolemi prihodi od proda`ba, ja namali dobivkata od raboteweto. Prihodite od proda`ba na doma{en i na stranski pazar se za 5,2% zgogolemeni na vkupno 9,2 milioni evra, dodeka, pak dobivkata e pomala za 4,6% i iznesuva 287 iljadi evra. Vo prvite {est meseci lani, prilepskata kompanija ostvarila za 8% pogolema dobivka, a prihodite ostanale na isto nivo. Najgolemiot proizvoditel na leb vo dr`avata @ito Luks, vo prvite {est meseci rabotel so zaguba. Iako prihodite od proda`ba se za 4% pogolemi i iznesuvaat 7 milioni evra, zagubata iznesuva 925 iljadi evra i e za 25% pomala od istiot period minatata godina. Od kompanijata velat deka zgolemuvaweto na prihodite od proda`ba e poradi efektot na namaleni proda`ni ceni na lebot i bra{noto za doma{na upotreba.

GORDON BRAUN

SADI BEXETI

e odrì serija preako negovata institucija radona~alnikot na Tetovo ] davawa po svetot za I pokaùva mnogu slabi Gnikako da gi re{i gorposlednata globalna eko- rezultati vo privlekuvawe- livite problemi vo svojata nomska kriza, naplatuvaj}i 100.000 dolari za sekoj svoj nastap METALNATA INDUSTRIJA I FARMACIJATA VO POZITIVA Iako ne se o~ekuvaa pozitivni dvièwa vo metalurgijata, so dobri rezultati iznenadija kompaniite od ovoj sektor, {to rezultira so rastot na cenata na metalite na svetskite berzi. Prvite {est meseci, Makstil gi zavr{i so pogolemi prihodi od proda`ba za 33% koi iznesuvaat 42,5 milioni evra, a proda`bata vo stranstvo e za 38% pogolema. Kompanijata vo prvoto polugodie ja namali i zagubata za 59%. Vo Makstil velat deka }e imale u{te podobri rezultati da ne bile te{kotiite vo snabduvawe so potrebnite koli~ini na staro èlezo, a vo juni proizvodstvoto trpelo poradi havarija na transformatorot na elektri~na pe~ka. “Finansiskoto rabotewe na kompanijata be{e pod silno vlijanie na nenavremenata dogovorena kreditna poddr{ka od delovnata banka kako i od serioznoto docnewe na povratot na danok na dodadena vrednost”, se veli vo obrazloènieto od kompanijata. Rast na prihodite od proda`ba i pomala zaguba vo prvite {est meseci presmetala i R@ Ekonomika. Prihodite od proda`ba porasnale za 21% a zagubata e namalena za 50% na 64 iljadi evra. Lider po dobri rezultati e farmacevtskata kompanija Alkaloid. Vo prvite {est meseci, kompanijata ostvari vkupni prihodi od proda`ba od 46,2 milioni evra, {to e za 6,3% pove}e

3 FAKTI ZA...

8,2% 4.683 272,16

VIKTOR MIZO

PORASNAL BROJOT NA FIRMI VO SLOVENIJA SO BLOKIRANI @IRO-SMETKI VO JULI, VO SPOREDBA SO ISTIOT PERIOD LANI SLOVENE^KI KOMPANII VO JULI GI NEMALE REGULIRANO OBVRSKITE KON DR@AVATA, SOOP[TI DR@ AVNATA AGENCIJA ZA JAVNO-PRAVNA EVIDENCIJA MILIONI EVRA BIL PROSE^NIOT DNEVEN IZNOS NA NEREGULIRANI OBVRSKI OD KOMPANIITE VO JULI

to stranski investicii, uporno prodol`uva proektot investiciski promotori

sporedeno so prvite {est meseci od 2009 godina. Dobivkata porasnala za 4% na vkupno 4,7 milioni evra. KOMPANIITE JA IZNENADIJA I NARODNATA BANKA Spored posledniot izve{taj na Narodnata banka, za minatata godina sostojbata na makedonskite kompanii se vlo{ila, a {to se odnesuva na toa kako }e se dviì ekonomijata godinava, NBRM e popesimisti~na vo odnos na svoite prvi~ni proekcii dadeni vo april. Pobavnoto zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija, guvernerot Petar Go{ev go objasni kako posledica na pobavnoto zakrepnuvawe na svetskata ekonomija od o~ekuvanoto, od koja {to i vo sledniot period }e zavisi kako }e se dviì doma{nata ekonomija, koja e uvozno-zavisna. “Vo prviot kvartal, godinava imavme posilen pad na doma{nata pobaruva~ka od o~ekuvaniot, vo uslovi na namaluvawe na li~nata i javnata potro{uva~ka (nasproti o~ekuvaniot rast) i na zna~itelno podlaboka kontrakcija na investiciskata pobaruva~ka”, gi objasni guvernerot Go{ev pri~inite za korigiranata proekcija. Spored NBM, o~ekuvaniot ekonomski rast za 2010 godina ne se o~ekuva da nadmine 0,6%, nasproti proekcijata od april za 1% rast na BDP. Pred NBRM i Evropskata banka za obnova i razvoj pred dve nedeli ja namali proekcijata za rast na makedonskiot BDP od 2,2% na 0,5%, so istoto obrazloènie -ekonom-

op{tina povrzani so divata deponija i nedostigot od dovolno voda za piewe

skite pokazateli vo prviot kvartal se pod o~ekuvawata. Od druga strana pak Berzata ne reagira na finansiskite izve{tai na kompaniite. Spored berzanskite analiti~ari, cenite na akciite se s$ u{te na nivoto ili pod nivoto od minatata godina, a vo me|uvreme pove}eto kompanii beleàt namaleno, no sepak pozitivno rabotewe {to vlijae na porastot na nivniot kapital. “Izve{taite na kompaniite, sekako, imaa vlijanie vrz berzata, posebno kaj onie koi potfrlija so rezultatite vo prvite {est meseci. Me|utoa vo ovie niski nivoa na ceni ve}e se inkorporirani ostvarenite rezultati na kompaniite”, veli Goran Markovki direktor na investiciskiot fond KB Publikum. Spored nego, finansiskite izve{tai na pove}eto kompanii pokaùvaat deka ostvarenite rezultati se na isto nivo od minatata godina, a kaj nekoi ima ima i namaluvawe, no optimisti~kite vesti i informacii za zazdravuvaweto na svetskite ekonomii, pred s$ kaj kompaniite izvozni~ki, ostava prostor za rast. “Berzata e ogledalo na ekonomijata i ako kompaniite pokaùvaat dobri rezultati tie }e se preslikaat na berzata. Na dolg rok o~ekuvano e cenite na akciite i relnata vrednost na kompaniijata da se izedna~at”, veli Markovski.

PROCENKI...

rviot ~ovek na Ohridsko leto, direkktorot Vasil Zoroski, odli~no go odraboti i obeleà jubilejnoto 50-to izdanie na ovoj festival. Na najdostoinstven na~in se proslavi ovoj nastan, posebno poradi toa {to e uspe{no realiziran vo sloèni uslovi, poradi svetskata ekonomska kriza i kontinuiranite problemii so finansiraweto na maniifestacijata. Da se ima edna vakva manifestacija koja so godini se neguva i odrùva e vistinski blagodat. Onie koi naporno rabotat za da go zadràt kvalitetot na festivalot i da go afirmiraat i podaleku se za sekoja pofalba. Od ogromna va`nost e toa {to od upravata na festivalot se potrudija site pokaneti gosti da go ispo~ituvaat 50 –ot rodenden na me|unarodno renomiranoto Ohridsko leto. Bogatiot repertoar na muzi~ki nastani i plodnata dramska programa, koi bea

GUBITNIK

PRED LICETO NA PRAVDATA

bvinitelkata od ha{kiot tribunal Karla del Ponte koja gi iznesuva{e zlostornicite od porane{nite ju-prostori pred liceto na pravdata, se najde na obvinitelna klupa. Sudiite na Me|unarodniott sud za voeni zlostorstva na tloto na porane{na Jugoslavija naloìja otvorawe na nezavisna istraga protiv porane{niot obvinitel na tribunalot Karla del Ponte, so somnevawe deka nasilni~ki se odnesuvala kon nekoi od svedocite. Spored londonski Gardijan, obvinitelkata }e bide soslu{uvana za da se utvrdi dali navistina dozvoluvala zakanuvawe i potkupuvawe na lu|eto {to bile povikuvani kako svedoci i deka sobiraweto na dokazite bilo vr{eno na nezakonski i nedozvolen na~in. Metodite koi gi primenuvala Karla del Ponte kon svedocite, pottiknalo del od porane{nite svedoci da ispratat àlbi za voznemiruvawe do ha{kiot tribunal vo tekot na vodeweto na postapkata, a ja obvinuvaat isto taka deka bile izloùvani

VASIL ZOROSKI vo znakot na retrospektivata, gi sobraa na edno mesto site vqubenici na umetnosta koi rastele i opstojuvale so Ohridsko leto. Se pojavija najrenomiranite umetnici od svetskata elita, koi ve}e imaa zemeno u~estvo, kako i vrvni umetnici koi za prv pat se pretstavija pred na{ata publika. Tokmu 15.000-ta publika be{e glavniot dvigatel za festivalot da si ja vrati silata i besprekornata realizacija.

KARLA DEL PONTE na nasilni~ki metodi i bile potkupuvani. Nekoi od svedocite ja obvinuvaat ha{kata obvinitelka deka dokazite bile k k menuvani. nezakonski Londonskiot vesnik tvrdi deka obvinuvawata protiv Del Ponte se odnesuvaat na sudeweto na Voislav [e{eq, a posebno na odnesuvaweto na nejzinata ekipa istra`iteli koi vo tekot na sudskiot proces vlijaele vrz svedocite. Ako eks-obvinitelkata bide osudena toa }e bide dokaz deka vistinata koga-toga{ }e izleze na videlina.

MISLA NA DENOT

CIRIL SMRKOQ

porane{en minister za zemjodelstvo na Slovenija

INVESTICII VO ZEMJODELSTVOTO ZA 40.000 RABOTNI MESTA

o Slovenija }e se otvorat 40.000 novi rabotni mesta, dokolku pove}e se investira vo proizvodstvoto na hrana, otkolku vo uvozot. So povtorno poka~uvawe na stapkata na samosnabduvawe so zemjodelski proizvodi, za 80 do 85%, na ekonomi~en na~in bi do{le do 40.000 rabotni mesta na selo. Slovenija samo proizveduva 45% od potrebnata hrana. Proizveduva dovolno mleko i meso za da gi pokrie sopstvenite potrebi, pa i za izvoz, dodeka najniska e stapkata na samosnabduvawe za proizvodstvo na `itni kulturi i zelen~uk, koi glavno se uvezuvaat.

JAS SUM HRABAR, NO PRVO DOBRO RAZGLEDUVAM. TOA E RAZGLEDUVAWE POTKREPENO SO INFORMACII. VNIMATELEN SUM

FILIP GRIN BRITANSKI BIZNISMEN, SOPSTVENIK NA NEKOLKU SINXIRI SUPERMARKETI, ME\U KOI I BRITI[ HOM STORS

4 20.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SI ODAT DOMA

...CENZURA

...PRIJATELSKI NATPREVAR

Romite proterani od Francija

Venecuela zabrani fotografii so nasilstvo

Borisov atakuva kon golot na Notingem Junajted

rancija v~era zapo~na so deportacija na 700 Romi, koi nelegalno prestojuvale vo zemjata, vo nivnite mati~ni zemji, Romanija i Bugarija.

enecuelskiot sud im zabrani na dva opozicioni vesnici da objavuvaat fotografii so nasilstvo, a na ostanatite da se prilagodat kon novata merka.

ugarskiot premier Bojko Borisov, nastapi na me~ot pome|u negoviot omilen klub Vito{a protiv britanskiot klub BNotingem Junajted. Ne znaeme dali “nesre{niot” broj 13 koj go nose{e Borisov mu pomogna da postigne gol.

DVA, TRI ZBORA

“Se nao|ame vo predizborna godina, a po dosega{nite javni nastapi zaklu~uvam deka Vladata nema poddr{ka nitu od koaliciskite, nitu od socijalnite partneri za seriozni rezovi. Toa onevozmo`uva so rebalansot da se postignat zna~ajni promeni vo 2010 godina.” @EQKO ROHATINSKI guverner na Narodnata banka na Hrvatska

“Dinamikata na rabotite se po~ituva. Koj veli deka docnime. Delnicata do Lajkovac }e bide zavr{ena vo predvideniot rok od edna godina. Dokolku tie 12 kilometri ne bidat napraveni vo toj period, vetuvam deka }e podnesam ostavka.” MILUTIN MRKOWI] minister za infrastruktura na Srbija

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Vistinata e deka }e ni bidat potrebni nekolku godini za celosno da izlezeme od recesija. ]e bide potrebno vreme za da vratime osum milioni lu|e na rabota. Sekoj koj tvrdi poinaku, go saka samo va{iot glas.” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

EKO-POLNA^

olna~ot za baterii Horizon Fuel Cell e novo otkritie koe na pazarot }e se pojavi pri krajot na 2010 godina. Negoviot prakti~en dizajn ovozmo`uva polnewe na re~isi site gaxeti preku USB-port. Tvorcite na ovoj izum mislele i na efektite od zagaduvaweto, pa ovoj polna~ e prijatelski nastroen kon prirodata. Hemiskata reakcija {to se slu~uva vo

vodorodnite }elii proizveduva samo vodena parea i ne go zagaduva vozduhot. Iako se o~ekuva cenata na ovoj ured da bide povisoka od onaa na standardnite bezì~ni polna~i, kompanijata se nadeva deka ova bi moèlo da bide golem predizvik za energetskite entuzijasti, pa i za onie koi sakaat da napravat ne{to pozitivno za ìvotnata sredina.

POLITIKA

20.08.2010

PRODOL@UVA REALIZACIJATA NA RAMKOVNIOT DOGOVOR

RE[ENIJA ZA VRABOTUVAWE IMA, RABOTA NEMA

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

icepremierot zadolèn za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, v~era im vra~i re{enija za vrabotuvawe vo dràvnata administracija na u{te 80 kandidati, vo ramkite na strategijata za pravi~na zastapenost. Desetmina od novovrabotenite }e bidat dràvni sovetnici vo Ministerstvoto za transport i vrski, vo Ministerstvoto za odbrana, vo Ministerstvoto za Pravda, i vo Ministerstvoto za kultura, kako i vo kabinetot na pretsedatelot \or|e Ivanov. Vicepremierot podvle~e deka ova se najvisoko pozicioniranite rabotni mesta predvideni so programata na Sekretarijatot, po rang vedna{ zad funkciite minister, zamenik-minister i dràven sekretar. Najgolemiot del od ostanatite 70 novovraboteni administrativci }e bidat rasporedeni vo Sobranieto kako preveduva~i. Ademi i vo ovaa prilika povtori deka poentata na ramkovnite vrabotuvawa ne e prosto prenesuvawe na popisnite etni~ki proporcii vo dràvnite institucii.

Iako ramkovnite vrabotuvawa se sproveduvaat spored planot, vicepremierot Ademi nema odgovor kolku od dosega vrabotenite sedat doma i zemaat plata.

"Celta na pravi~nata zastapenost vo duhot na Ramkovniot dogovor ne e samo postignuvawe na odredena brojka ili statistika, tuku e site pripadnici na etni~kite zaednici da bidat pretstaveni na site nivoa, i tamu da imaat vlijanie vo politikata na instituciite vo koi se vraboteni", istakna Ademi. Novite 80 administrativci,

zaedno so 290 dosega vraboteni od po~etokot na godinava, pravat brojka od 370 dr`avni slu`benici so re{enija od 2010 godina. Za septemvri, Sekretarijatot najavuva realizacija na u{te eden oglas. Vicepremierot Ademi veli deka ne znae kolku od vrabotenite, spored Ramkovniot dogovor, sedat doma i zemaat plata, no tvrdi deka nabrgu site

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

}e bidat rasporedeni vo dr`avnite institucii na konkretni rabotni mesta. „Vladata na sekoja sednica rasporeduva odreden broj dr`avni slu`benici od onie koi nemaat konkretno rabotno mesto. Ovaa brojka postojano se namaluva i naskoro }e bide svedena na nula. Nemame to~na brojka kolku takvi slu`benici ima vo momentov, no taa na

sekoja sednica se namaluva, i 20 do 30 slu`benici se rasporeduvaat”, istakna Ademi. Za da se spre~at vakvite fiktivni vrabotuvawa (spored strategijata na Sekretarijatot), Ademi najavi deka oglasite koi vo idnina }e se realiziraat, }e bidat odnapred usoglaseni so drugite dr`avni institucii, za vedna{ da se znae kade

}e rabotat novoprimenite administrativci. Za da ja pomogne misijata na Sekretarijatot, Vladata pred dva dena odobri 12 milioni denari za nevladinite organizacii i fondacii {to rabotat na pobrzoto i poefikasno implementirawe na Ohridskiot ramkoven dogovor. Vicepremierot Ademi objasni deka so usvojuvaweto na ovaa programa, Vladata ja afirmirala zna~ajnata uloga {to ja ima nevladiniot sektor vo sproveduvaweto na Dogovorot. „Ovaa programa prvpat se realizira od strana na Sekretarijatot, a }e pridonese za jaknewe i za kontinuirana sorabotka so nevladiniot sektor, ~ii aktivnosti bitno pridonesuvaat za jaknewe na doverbata, tolerancijata i razbiraweto me|u pripadnicite od razli~nite etni~ki zaednici vo Makedonija", re~e Ademi. Sekretarijatot ve}e formiral komisija {to }e gi razgleduva aplikaciite od nevladinite organizacii, a potoa }e odlu~i koj proekt }e dobie finansiska poddr{ka. Programata za finansirawe programski aktivnosti na zdru`enija i fondacii za 2010 godina denovive }e bide objavena vo dnevnite vesnici.

6 20.08.2010 MAKEDONSKIOT PAZAR NA NEDVI@NOSTI

25-30%

u~estvuva samo obezbeduvaweto na zemji{teto vo cenata na kvadratniot metar, velat grade`nicite

7-8

evra za metar kvadraten e najmnogu {to mo`e da platat kompaniite za iznajmuvawe deloven prostor, velat vo agenciite za nedvi`nosti

padnala cenata na stanbeniot kvadrat vo Skopje minatata godina

PRODAVA^I IMA, KUPUVA^I NEMA, A CENITE NE MRDAAT?!

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

azarot za stanovi i deloven prostor e zamren, velat vo agenciite za nedvi`nosti {to gi kontaktiravme denovive. Ovaa situacija trae ve}e nekolku meseci, odnosno nekade od Nova godina navamu, a osobeno e izrazena sega vo periodot na odmorite. Trgovcite so nedvi`nosti velat deka prodava~i ima, no kupuva~i so “`ivi” pari ni za lek. Se slu~ilo samo malo pridvi`uvawe vo letniot period, blagodarenie na “gastarbajterite” koi {to doa|aat na odmor vo tatk-

Proda`bata na stanovi e zamrena, velat vo agenciite za nedvi`nosti, a nabrzo n$ o~ekuva i zna~itelno zgolemuvawe na pobaruva~kata. Nitu vlegovme vo NATO, nitu dobivme datum za pregovori i sega site pri~ini za poskapuvaweto na stanovite vo 2008 i 2009 godina padnaa vo voda. Krizata dojde kako kapak. I pokraj toa, cenata na stanovite ne mrda, taka {to makedonskiot pazar za nedvi`nosti vsu{nost ne se odnesuva pazarno! ovinata i kupuvaat po nekoja nedvi`nina. Vo agenciite velat deka pred s$ krizata e klu~niot faktor za zamrenata trgovija so stanovi, a nivnata cena e padnata za nekoi desetina procenti od Nova godina dosega. No, iako ima zgolemena ponuda na stanovi, a pobaruva~kata e namalena, cenite nemaat nekoe pogolemo pridvi`uvawe nadolu, odnosno pazarot ne se odnesuva po logi~nite pazarni principi.

Od grade`nite firmi pak, velat deka ima blago podobruvawe na proda`bata vo 2010 godina vo odnos na lani, koga bila mo`ebi najkatastrofalnata godina vo izminative dvaesetina godini, za proda`bata na stanovi. “Godinava ne{to podobro prodavame odo{to lani, koga proda`bata be{e zamrena zaradi krizata. No, daleku sme od brojkite vo 2006 ili 2007 godina, koga se slu~uva{e bum na

site pazari, pa i na onoj za nedvi`nosti”, veli \oko Nikolov, sopstvenik na grade`nata firma N\. Karakteristi~no vo zemjava e {to cenite vo izminative nekolku godini odat samo nagore, kako {to be{e na primer vo po~etokot na 2008 godina koga o~ekuvavme priem vo NATO i vo taa euforija cenite otidoa i do 25% nagore. Analizite na Narodnata banka velat deka do proletta 2008

godina, cenite na stanovite vo zemjava porasnale za duri 35% za period od godina i polovina, a porasnale za 8% i vo posledniot kvartal predminatata godina koga svetskata ekonomska kriza po~na nagolemo da tropa i na na{ata vrata. Cenite rastea i pred sekoja odluka na EU dali }e ni dade datum za pregovori ili ne, i toa za najmalku 5-10%. No, interesno e {to, kako {to ne izleguva{e ni{to od

VO REGIONOT VLADEE DRUGA LOGIKA

VO HRVATSKA KOLAPS, VO SRBIJA GASTARBAJ

, dodeka vo Makedonija cenite na stanovite ne mrdaat, bez ogled na toa {to se slu~uva so ponudata i pobaruva~kata, vo regionot ima nekoi poinakvi tendencii. Vo Hrvatska, na primer, se o~ekuva zna~itelno poevtinuvawe na stanbeniot kvadrat, duri i do 40%!? Stanovite i ku}ite vo Hrvatska }e poevtinat poradi noviot bran otkazi koi se o~ekuvaat do krajot na ovaa godina i ote`natoto

dobivawe kredit, pi{uva najnovoto izdanie na “Finansiska stabilnost”, publikacijata {to ja objavuva Hrvatskata narodna banka (HNB). Vo HNB predupreduvaat deka i pokraj najavenite merki za pottiknuvawe na proda`bata na ku}i i stanovi, gra|anite i ponatamu ne sakaat mnogu da se zadol`uvaat za kupuvawe nedvi`nosti, bidej}i se o~ekuva i ponatamo{no vlo{uvawe na sostojbata na pazarot na trudot. Spored podatocite na Oddelot

za statistika pri Slu`bata za strategisko planirawe i razvoj na grad Zagreb, vo prvite tri meseci od godinava se zavr{eni 297 stanovi, dodeka vo istiot period minatata godina bile zavr{eni 1.365 stanovi, soop{ti Centarot za nedvi`nosti. Se smeta deka vo Hrvatska pazarot za nedvi`nosti, sepak, ne go do`iveal svoeto dno. “Povolnosta za kupuvawe nedvi`nosti sega e odli~na”, veli eden sopstvenik na hrvatska agencija za nedvi`nosti,

naglasuvaj}i deka sega e vreme kupuva~ot da ja spu{ti cenata i do 30% od prvobitnoto barawe. Po letovo, toj o~ekuva i ponatamo{en pad na cenite za nedvi`nosti na pazarot. Toj smeta deka cenite }e padnat u{te pove}e, me|u 30% i 40%, a pazarot }e go do`ivee svoeto dno nekade okolu Veligden idnata godina, po {to bi trebalo da sleduva zazdravuvawe. “Problem e toa {to sega pribli`no sekoj petti kredit za kupuvawe nedvi`nosti ne

se vra}a, pa bankite prezedoa mnogu nedvi`nosti i ne znaat {to da pravat so niv. Sekojdnevno primam povici od banki koi od mene baraat mo`nost za proda`ba na tie prostori. Kako {to im pa|a cenata, so nivnata proda`ba sega ne mo`at ni da gi vratat parite koi gi odobrile za kredit. Nivniot problem e {to odobruvale rizi~ni krediti”, veli Ivan Bi`anovi}, sopstvenikot na agencijata Lika, a prenesuva zagrepski “Vjesnik”. So ogled na toa {to izve{tajot

IGRA PO SVOI PRAVILA

20.08.2010

“Kaj nas pazarot funkcionira po nekoi svoi pravila. Na gra|anite treba da im stane jasno deka ako stanovite ne se prodavaat, treba da ja namalat cenata. Od maj navamu pazarot ne mrdnuva, no i pokraj toa prodava~ite ne ja namaluvaat cenata, osven onie {to se vo nevolja i {to moraat”, velat vo agenciite za nedvi`nosti optimisti~kite o~ekuvawa, taka cenite na stanovite ne odea nadolu zaradi neostvaruvaweto na pri~inite {to dovele i do nivnoto “pumpawe”. RETKO KOJ KUPUVA STAN NA HARTIJA Donka Filipovska, sopstvenik na agencijata za nedvi`nosti Bastion, edna od najstarite vakvi agencii vo zemjava, veli deka gra|anite o~igledno ne go razbiraat pazarot. “Kaj nas pazarot funkcionira po nekoi svoi pravila. Na gra|anite treba da im stane jasno deka ako stanovite ne se prodavaat, treba da ja namalat cenata. Od maj navamu pazarot ne mrdnuva, no i pokraj toa prodava~ite ne ja namaluvaat cenata, osven onie {to se vo nevolja i {to moraat. Smetam deka ne stanuva zbor za pazarna logika kaj prodava~ite, tuku za nekakvi zamisleni èlbi i ceni {to si gi stavile prodava~ite v glava”, veli Filipovska. Taa dodava deka so pogolema pazarna logika se odnesuvaat onie {to iznajmuvaat stanovi, zatoa {to kiriite zaradi pomalata pobaruva~ka se namaleni za 20-30%. U{te eden fenomen {to go konstatiraat vo agenciite za nedvi`nosti, e izedna~uvaweto na ccenite pome|u novite i starite sstanovi. Kako mo`na pri~ina za ttoa ja gledaat nedoverbata {to sse javi kaj kupuva~ite zaradi nnekolkute aferi vo izgradbata na sstanovi {to se slu~ija izminative ggodini, i sega retko koj kupuva sstan dokolku zgradata ne e ve}e 770-80% napravena. Toa go iskorristuvaat prodava~ite na stari sstanovi i ja nabivaat cenata. ““Se zainteresirav za eden stan vvo Kozle, vo zgrada napravena ppred 40-tina godini, i ~ovekot mi veli deka cenata e 1.200 evra/m2. Go pra{av dali e stanot moèbi renoviran, pa ima tolku visoka cena, kako da e novogradba vo centralno podra~je. ôvekot mi veli deka nema {to da se renovira, stanot e so izvonreden kvalitet. Sega ve}e ne gradele takvi stanovi i sli~ni muabeti so cel da me ubedi deka cenata e realna. Koga go pra{av dali ima {ansa da pregovarame za nekakvo namaluvawe, mi odgovori deka toa e negova posledna cena i to~ka”, mi raskaùva edna prijatelka denovive, koja {to so soprugot e vo potraga po sopstven pokriv nad glava. Spored podatocite {to gi so-

bravme od nekolku agencii za nedvi`nosti, eden prosek {to moè da se izvadi za cena na stanbeniot kvadrat vo Skopje e od 1.250-1.450 evra/m2 za centralnoto gradsko jadro, t.n. Mal Ring, vo po{irokiot centar kvadratot dostignuva 1.100-1.200 evra, a Aerodrom, Karpo{ i Kisela Voda se na nivo do1.000 evra/m2. Od perifernite skopski naselbi s$ u{te visoka cena drì Novo Lisi~e, kade {to stanovite, osobeno pomalite dostignuvaat i pove}e od 1.000 evra/m2. Vo âir, Topansko, @elezara ili Butel, cenite moàt da bidat poniski i od 800 evra za kvadraten metar. Sa{o Pop Ilioski od agencijata Hepines veli deka vo momentov se slu~uva samo ispituvawe na pazarot od strana na zainteresiranite. Pra{uvaat i sporeduvaat, no re~isi nikoj ne kupuva. Pop Ilioski veli deka najverojatno o~ekuvaat od esen pad na cenite. “I jas o~ekuvam pad na cenite zatoa {to momentalnive ne se realni. Vo centarot na Skopje ne treba da bidat povisoki od 1.000 evra za kvadraten metar, Aerodrom 900-950, Kisela Voda i Karpo{ 850 evra maksimum”, veli Pop Ilioski. Spored nego grade`nite firmi “}aruvaat” ekstra profit na stanovite, stavaj}i golemi marì. Toj smeta deka treba da se namalat i komunaliite, godi{niot danok na imot i danokot na promet so nedvi`nosti. GRADE@NICITE: NAD 50 KVADRATI NI[TO NE ODI! Od kompaniite {to gradat stanovi velat deka vo momentov moàt da prodadat samo pomali stanovi, do 50-tina kvadrati maksimum. Kupovnata mo} i krizata si go storija svoeto i s$ {to e pogolemo od ovaa kvadratura re~isi i da ne se prodava. Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdruènieto za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija, veli deka ponudata na stanovi ne e dovolna vo odnos na potrebite, osobeno za pomalite stanovi. “Zatoa i cenite na ovie stanovi porasnaa i do 1.400-1.500 evra za kvadrat vo centarot na Skopje, a dobra cena dràt i vo pooddale~enite naselbi kako Novo Lisi~e, na primer”, veli Velkovski. Na zabele{kata od kupuva~ite, a i od nekoi od agenciite deka stanbeniot kvadrat e nerealno skap, Velkovski odgovara deka ima “nevidlivi” dava~ki pri

SO DELOVNIOT PROSTOR, SITUACIJATA NE E NI[TO PODOBRA

DVAESET EVRA ZA KVADRAT E SKAPA RENTA VO VREME NA KRIZA!

ituacijata na pazarot na deloven prostor ne e ni{to podobra od onaa kaj stanovite. Od agenciite velat deka zaradi krizata, i onie firmi {to imale namera da se preselat vo novi prostorii, gi odlo`ile svoite planovi. Vo Skopje niknaa nekolku reprezentativni delovni objekti vo poslednive 2-3 godini, {to nudat moderno ureden kancelariski prostor, po ceni od 10-20 evra za metar kvadraten. “Retko koja firma sega mo`e da renta za 20 evra po kvadrat, pa kolku i da se perfektni

MAKEDONSKA STATISTIKA

LANI STANOVITE POEVTINILE ZA 7%

Dràvniot zavod za statistika veli deka minatata godina stanovite vo Skopje i vo ostanatite gradovi bile poevtini vo odnos na 2008 godina. Prose~nata cena na 1 kvadraten metar stanbena povr{ina vo 2009 godina iznesuvala 51.644 denari (840 evra), bez DDV, ili za 7% pomalku vo odnos na 2008 godina. Vo Skopje prose~nata cena na 1 kvadraten metar iznesuvala 56.795 denari (923,5 evra), odnosno za 1% pomalku vo sporedba so prethodnata godina, dodeka vo ostanatite gradovi zabeleàno e namaluvawe na cenata po metar kvadraten za 14,2%. Inaku, prose~nata cena na metar kvadraten vo vtoroto {estmese~je, sporedeno so prvoto {estmese~je od 2009 godina, namalena e za 7% na dràvno nivo, a samo vo Skopje za 4,3%. Za dvièweto na cenite na stanovite godinava, Zavodot za statistika s$ u{te nema objaveno podatoci. formiraweto na cenata, {to lu|eto naj~esto ne gi zemaat predvid. Toj veli deka slobodno zemji{te za gradewe vo centralnoto podra~je ima s$ pomalku, i naj~esto toa se privatni lokacii, kade {to obi~no ima nekoj objekt, taka {to za ras~istuvaweto na lokacii odat mnogu pari. “Skopje nema ponuda na ”grinfild” lokacii za gradewe, pa za podgotovka na zemji{teto {to moè da se najde, znaat da otidat i 250-300 evra {to u~estvuvaat vo formiraweto na cenata na stanbeniot kvadrat. Se javuvaat golemi problemi i so

JTERITE GI KRENAA CENITE na Narodnata banka na Makedonija za vtorata polovina na 2010 godina prognozira nadolen trend na li~nata i investiciskata potro{uva~ka, kako posledica na ponatamo{noto vlo{uvawe na pazarot na rabotna sila, bi trebalo da se o~ekuvaat sli~ni tendencii i vo Makedonija. Me|utoa, kako {to ka`avme prethodno, pazarot vo zemjava si igra po nekoi svoi pravila. PARITE OD NADVOR PRAVAT BUM NA SRPSKIOT PAZAR Srpskite mediumi izvestuvaat

deka pazarot na nedvi`nosti kone~no se razdvi`il vo pove}eto srpski gradovi. Najgolem pridones za toa davaat gastarbajterite, koi momentalno se najseriozni kupuva~i, no i prodava~i. Onie koi {to do~ekale penzija i re{ile da ostanat da `iveat tamu kade {to rabotele so decenii, sega po realni ceni prodavaat stanbeni kvadrati vo tatkovinata. Za razlika od niv, srednata generacija, sepak, kupuva nedvi`nosti vo svojata zemja, zatoa {to sega e idealnata

kancelariite. Od kontaktite {to gi imame so investitorite vo delovnite prostori {to niknaa vo Skopje vo posledno vreme, site se `alat deka ne mo`at da izdadat nitu polovina od kancelariite. I da ima{e interes dodeka tie se gradea, otkako krizata zede zamav, s$ zamre”, veli Donka Filipovska od agencijata Bastion. Poznava~ite na situacijata na pazarot za deloven prostor velat deka investitorite {to po~naa da gi pravat svoite objekti pred 2-3 godini, o~ekuvaa napliv na stranski investicii kako posledica od

mo`nost. Isto taka, na pazarot se pojavile i stanovi za koi kupuva~ite ne gi regulirale obvrskite za hipotekarnite krediti. Vo Ni{, na primer, stanovite odele kako alva. Ponudata e konstantna, a pobaruva~kata porasnala za duri 70%. Prose~nata cena na kvadraten metar vo novogradba e okolu 1.100 evra, a od 900 do 1.000 evra za starite stanovi. Istovremeno, srpskiot vesnik “Ve~erwe novosti” pi{uva deka letovo ima golema ponuda na

priklu~uvaweto na voda, struja, parno, {to u{te pove}e gi zgolemuva tro{ocite. Isto taka, zakonski sme obvrzani da gradime i parking- mesta za zgradata, koi {to nikoj ne saka da gi kupuva, zatoa {to koj }e razmisluva sega za dopolnitelni tro{oci, koga odvaj skrpil za da go kupi stanot”, objasnuva Velkovski. Spored nego, neosnovani se tvrdewata deka mar`ite vo grade`ni{tvoto se golemi i veli deka graditelot e zadovolen ako napravi 10-15% profit na krajot. Toj veli i deka golemi tro{oci predizvikuva i kreditiraweto,

evroatlantskite integracii, {to ja zgolemuva pobaruva~kata na deloven prostor. No, toa ne se slu~i, a kaj doma{nite firmi nema kapacitet za apsorpcija na tolkava koli~ina skap deloven prostor. Pogolemite industriski kompanii so dobra plate`na mo}, ve}e imaat svoi prostorii, isto kako i bankite, telekomunikaciskite firmi i ostanatite {to imaat pari za dobar deloven prostor na atraktivno mesto. Za drugite, poisplatliva alternativa e vo stanovi ili ku}i, kade {to pla}aat maksimalno po 7-8 evra/m2. zatoa {to sega treba da se obezbedat kvalitetni sredstva odnapred. “Sega kupuva~ite ne u~estvuvaat vo fazata na gradeweto kako porano, pa s$ pote{ko se obezbeduvaat sveì pari za gradewe. Bankarskite kamati ne se tolku problem, kolku garanciite {to treba da se obezbedat”, veli Velkovski. \oko Nikolov od firmata N\ ne veruva deka cenite na stanovite moè da odat nadolu, barem ne na novoizgradenite, tokmu zaradi tro{ocite {to go obremenuvaat gradeweto, a koi {to nemaat tendencija na namaluvawe, tuku naprotiv. “Jas gi prodavam stanovite po 1.000 evra/m2 i ne gledam na~in kako bi ja spu{til cenata. Pa, samo op{tinata mi zede 110 evra za kvadrat, na ime komunalii. Od 25-30% otpa|a na zemji{teto, a pod 500 evra za kvadrat te{ko moè da zavr{ite zgrada onaka kako {to treba. Ne bi se soglasil deka kaj nas stanovite se najskapi, poglednete gi cenite vo regionot, dràvi {to nemaat povisok standard od makedonskiot, imaat i dvojno povisoki ceni na kvadratot”, veli Nikolov.

Stanovite i ku}ite vo Hrvatska }e poevtinat poradi noviot bran otkazi koi se o~ekuvaat do krajot na ovaa godina i ote`natoto dobivawe kredit, analizira Hrvatskata narodna banka stanovi za iznajmuvawe vo Belgrad, i toa po pristapni ceni. Se spomenuvaat stanovi od 60-70 kvadratni metri, odli~no opremeni, {to moè da se najdat za 300 evra mese~no. Momentalno, garsonierite i ednosobnite stanovi vo srpskata metropola moè da se zakupat za 100 do 300 evra mese~no. Dvosobnite se dviàt

od 250 do 400, a trosobnite od 350 do 700 evra. Vo Belgrad e zabele`ana i golema ponuda i niska cena na zakupot za deloven prostor. Lokalite {to se von pe{a~kite zoni se iznajmuvaat za 10 do 20 evra, a najgolemi brojki dostignuvaat vo atraktivnite trgovski centri, kade {to kvadraten metar mo`e da dostigne i do 50 evra.

8 20.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DOLG E PATOT OD KASARNA DO AKVAPARK {te vo 2007 godina osum makedonski o p{tini dobi ja mo`n os t nekoga{nite kasarni da gi prenamenat vo sovremeni objekti spored nivnite potrebi. Rokot pomina, a tie ne ja iskoristija {ansata. Minatata godina, proektot "Stari kasarni za n ov razvoj" povtorno se stavi na masa. Samo {to ovojpat nadle`noto Ministerstvo za transport i vrski im dade neformalen rok. I samo {to se spomna deka ovie lokacii }e se stavat vo kompletna nadle`nost na op{tinite i okolu 80% od investiciite }e odat direktno vo nivnite kasi, se oglasija "zasegnatite". Sekoj od gradona~alnicite na osumte op{tini izleze so po nekoj list hartija i po~naa da se redat. ]e gradele stanbeni naselbi, penzionerski domovi, celi studentski gradovi, {oping-centri po evropski terk, sportski tereni, zatvoreni bazeni, industriski zoni, crkvi, akvaparkovi, pa duri i filmski grad. Duri s$ otide dotamu da se licitira i so brojki. Demek }e bidat potrebni milijarda evra za realizacija na ubavite èlbi na gradona~lanicite. Ako! Nikoj ne gi osporu va ovie idei, tuku naprotiv, zasluùvaat pofalba. Sekako ako se realiziraat. No, od ideja do realizacija patot e teòk i dolg. Samo tri od niv imaat donesen o urbanis ti~ki planovi prilagodeni na prezentiranite vizii. I sega, bitol~ani namesto vo filmski grad, ìveat vo film deka toa nekoga{ }e se realizira. Samo }e mora da po~ekaat da se donese Detalniot urbanis ti~ki plan, koj poradi niza kiksovi, nadle`noto ministerstvo & go vrati na dorabotka na op{tinata. Ohridskata

lokalna vlast, pak si le`i na uvoto deka nema da & bide potrebno mnogu vreme za ren ovirawe na kasarnite, poradi

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

dobrata sostojba vo koja se nao|aat i ne im se brza so urbanisti~kiot plan. A univerzitetskiot i sredn o{kolskiot centar }e si po~ekaat... Dojranci pak se podelile na "patrioti i predavnici" (barem taka izjavi gradona~alnikot) i navodno opstrukcijata od strana na vtoroimenuvanite bila pri~inata {to proektot so kasarnite tapka vo mesto. Koga za godina i kusur ne mo`e da se donese eden obi~en urbanisti~ki plan, kako li }e se gradat tie visokobuxetni investicii i u{te pobitno: koj }e investira?! So vakvo neodgovorno i neseriozno odnesuvawe, te{ko deka nekoj }e se osmeli da frli nekoja mili jarda, osven ako parite ne mu rastat vo dvor. Sekoja ~est za isklu~ocite kako Strumica, Gevgelija i Debar. Tamu na lokaciite na nekoga{nite kasarni ve}e nayiraat n ovi i prenameneti objekti, a op{tinskite kasi za kratko vreme }e po~nat da se polnat so novi prihodi.

PARALIZA VO FED red desetina godini, eden od vode~kite amerikanski ekonomisti upati luta kritika kon Bankata na Japonija, japonskiot ekvivalent na amerikanskata centralna banka (FED), naslovena kako „Japonskata monetarna politika: Slu~aj na li~no sozdadena paraliza?”. Samo so mali izmeni vo zborovite, istata kritikata deneska vaì i za FED. Svoevremeno, Bankata na Japonija se soo~i so situacija mnogu sli~na so onaa so koja se soo~uva FED, sega. Ekonomijata be{e vo golem pad i pokaùva{e malku znaci za zazdravuvawe. Toga{ se o~ekuva{e deka bankata }e prezeme nekoja mo}na akcija. No, kratkoro~nite kamatni stapki, mnogu voobi~aeni za monetarnata politika, bea skoro do nulata i ne moèa da odat ponatamu. Bankata na Japonija go iskoristi toa kako izgovor da ne pravi ni{to pove}e. Toa be{e zloupotreba, se izjasni eminentniot amerikanski ekonomist:„Daleku od toa da bide nemo}na, Bankata na Japonija moè da postigne golema rabota ako pokaè èlba da gi ostavi svoite prekumerni predupreduvawa i ofanzivno da mu odgovori na kriticizmot”. Toj go ukori krieweto na oficijalnite odgovorni lica „zad minornite institucionalni ili tehni~ki te{kotii so cel da se izbegne prezemaweto na nekakva akcija”. Koj be{e toj ekonomist {to toga{ dele{e takvi te{ki zborovi? Ben Bernanke, sega pretpostaveniot na Upravata za federalni rezervi na SAD. Toga{, zo{to upravata na Bernanke e

pasivna denes, isto kako {to be{e Bankata na Japonija, pred desetina godini? Sega, momentalnite ekonomski problemi na Amerika ne se sosema identi~ni so tie na Japonija vo 1999-2000. Japonija preìvea apsolutna deflacija, dodeka nie – ne (s$ u{te). No, inflacijata e mnogu podolu od targetiranata cel na FED od okolu 2%, i prodolùva da pa|a. I Amerikancite se soo~uvaat so nivo na nevrabotenost, i ja spodeluvaat ~ovekovata mizerija, daleku polo{o od seto ona niz koe{to pomina Japonija. Zasega FED ne pravi skoro ni{to za da se soo~i so ovie problemi. [to moè da pravi FED? Da se vratime nazad, koga sugerira{e Bernanke, pome|u ostanatite raboti, deka Bankata na Japonija moè da se izvle~e so kupuvawe na golemi koli~ini na „nestandardni” sredstva – koi se porazli~ni od onie koi voobi~aeno gi drì centralnata banka. FED vsu{nost ja popularizira{e taa ideja vo praktika za vreme od najlo{ata faza od finansiskata kriza, sovladuvaj}i gi delumno golemite sumi na hartii od vrednost pokrieni so hipotekarni krediti. Kako i da, taa gi sopre takvite nabavki vo mesec mart. Ottoga{, ekonomskite vesti postojano stanuvaat polo{i. I porano nedelava, FED go promeni pravecot, no zaludo. Sega veli deka povtorno }e investira vo dolgoro~nite vladini obvrznici. Vo osnova-najmalku {to moè{e da napravi FED za da se izvle~e od soo~uvawe so kritikite, no mnogu pomalku od golemata programa na

kupuvawe aktiva {to bi trebalo da ja napravi FED. Prethodno vo 2000 godina, Bernanke isto taka sugerira{e deka Bankata na Japonija moè da gi pridviì o~ekuvawata so objavuvawe na soop{tenija za nivnite idni politiki. Osobeno, toj argumentira deka zadolùvaweto vo privatniot sektor moè da se napravi poatraktivno so objavuvawe deka gi zadrùva kamatnite stapki niski dodeka deflacijata dade mo`nost za 3 do 4 procenti inflacija – {to e navistina originalna ideja. Otkako sme, ako ni{to drugo, vo polo{a situacija od Japonija vo 2000 godina, stepenot na inflacija od najmalku 3% vo mnogu }e bide od interes za Amerika. No, pretpostaveniot na FED, Bernanke, sega eksplicitno odbiva kakov bilo poteg ponatamu. [to se slu~uva ovde? Dali Bernanke be{e intelektualno asimiliran od Fed Borg? Jas bi sakal da veruvam deka igral politi~ki, bez volja da vleze vo otvorena konfrontacija so drugite slu`benici vo FED – osobeno so onie regionalni pretsedateli koi se pla{at od inflacija, duri i od deflacija kako jasna i prisutna opasnost, i se evidentno nedopreni od naplivot od nevrabotenost. Da bideme fer kon Bernanke, razdorot me|u postarite slu`benici isto taka pravi te{kotii vo politikata za promena na o~ekuvawata: bi bilo te{ko da se obvrze{ na povisoka inflacija ako tie vetuvawa se postojano demantirani od govorite nadvor od FED. Vsu{nost, bi se kladel deka negativniot govor na nekoi oficijalni

POL KRUGMAN

Nobelovec i kolumnista na New York Times

lica vo FED ve}e davaat negativni ekonomski efekti. No dodeka Bernanke nema avtoritet da gi sopre, moè da razjasni deka ne ja pretstavuva celokupnata politika na FED. Posledno, no ne najmalku va`no, politikata strada i od zapostavenost od strana na pretsedatelot Obama, koj ~eka{e 16 meseci od prezemaweto na funkcijata vo kancelarijata pred da ponudi nominacii za da gi popolni slobodnite rabotni mesta vo FED. Ako gi popolne{e tie to~ki pobrzo, negovite nominacii u{te ne se namesto, verojatno FED }e be{e pomalku pasivna. No, bez razlika na pri~inata, fakt e deka FED – potrebna od pri~ina da promovira „maksimalno vrabotuvawe” – ne si ja raboti svojata rabota, namesto, kako ostanatite slu`bi na Va{ington, taa da izmisluva pri~ini za vrtewe grb na masovnata nevrabotenost. I dodeka FED sedi tamu vo li~no sozdadena paraliza, milioni Amerikanci gi gubat svoite rabotni mesta, mesta na ìveewe i nadeìte za idninata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,375

MBI 10

2,570

2,370

MBID

108.80

2,560

20.08.2010

OMB

108.70

2,365 2,550

2,360

108.60 2,540

2,355

108.50

2,350

2,530

2,345

108.40

2,520

2,340 2,335

2,510

13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

17/08/10

18/08/10

13/08/10

19/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108.30 14/08/10

15/08/10

16/08/10

17/08/10

18/08/10

19/08/10

13/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

14/08/10

denari (9,2 milioni evra), nasproti 592 milioni denari lani. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar, Replek gi zgolemila za 1% na 499,3 milioni denari, no na stranskite pazari prihodite se namaleni za duri 32%, od 99,5 milioni na 67,9 milioni denari. Na stranata na rashodite, Replek godinava platila pove}e za nabavkata na trgovski stoki, odnosno 315 milioni denari, nasproti 297,5 milioni denari lani. Za{tedeno e kaj potro{nite materijali, sitniot inventar i uslugite, a za 2% se namaleni rashodite za vrabotenite.

armacevtskata kompanija Replek AD Skopje vo prvite {est meseci od godinava ostvarila za 46% pomala neto-dobivka vo odnos na istiot period lani, odnosno 30 milioni denari (487 iljadi evra), nasproti 55,4 milioni denari. Pomalata dobivka se dol`i na pomalite prihodi od proda`ba za 4%, koi za prvoto polugodie vo 2010 godina iznesuvaat 567,3 milioni

Stavkata ostanati operativni rashodi e zgolemena od eden milion denari lani na 18,4 milioni denari vo prvite {est meseci godinava. Operativnata dobivka na kompanijata e namalena za 61% na 19 milioni denari, za razlika od 49 milioni denari minatata godina. Finansiskite prihodi na Replek se zgolemeni za 12% na 14,3 milioni denari, dodeka finansiskite rashodi se namaleni za 49% na 1,44 milioni denari. Vo obrazlo`enieto na kompanijata za finansiskiot rezultat vo prvoto polugodie

velat deka “vo uslovi na ote`nato rabotewe, predizvikano od ekonomskata kriza, kako i vo uslovi na prisutna konkurencija, Replek AD vo periodot od 01.01.2010 do 30.06.2010 godina ostvari pozitivni finansiski rezultati”. “Iako vo sporedba so prethodniot period finansiskiot rezultat bele`i namaluvawe, vo posledniot kvartal od 2010 godina o~ekuvame zgolemuvawe na dogovorenata realizacija na stranskiot pazar i soodvetno zgolemuvawe na rezultatot”, velat vo Replek.

Spored finansiskiot izve{taj za raboteweto, kompanijata vo prvite {est meseci ostvarila vkupno 6,2 milioni evra prihodi od proda`ba, {to e za 4,9% pove}e sporedeno so 5,8 milioni evra presmetani vo prvite {est meseci lani. vo prvite {est meseci lani. Vo isto vreme, kompanijata gi zgolemila i rashodite za 9,6%, koi na krajot na prvoto polugodie dostignale vkupno 380 milioni denari ili 6,1 milioni evra. Dobivkata e namalena za 32%, sporedeno so lani. Vo prvite {est meseci dobivkata na Komuna iznesuva 11,5 milioni evra, sporedeno so 17 milioni evra vo 2009 godina. Minatata godina, koja be{e krizna za mnogu od kompaniite, Komuna ja zavr{i so dobivka od okolu polovina milion evra, {to e za 2,5 pati pove}e vo odnos na prethod-

spasevska@kapital.com.mk

abrikata za ambala`a Komuna AD Skopje prvoto polugodie go zavr{i so pozitivni rezultati. Spored finansiskiot izve{taj za raboteweto, kompanijata vo prvite {est meseci ostvarila vkupno 378 milioni denari ili 6,2 milioni evra prihodi od proda`ba, {to e za 4,9% pove}e sporedeno so 360 milioni denari (5,8 milioni evra) presmetani

nata. Iako vkupnite proda`bi na kompanijata se pomali za 5%, spored bilansot na uspeh se gleda deka so namaluvawe na operativnite rashodi, zalihite i ostanatite tro{oci Komuna uspeala da zabele`i mnogu podobar rezultat vo godina na kriza. Pred dva meseci Komuna go dobi noviot sopstvenik. Avstriskata kompanija Duropak ja prezede hrvatskata grupa Beli{}e, koja e dominanten sopstvenik na Komuna. Beli{}e ja prezede Komuna vo 2002 godina, koga go kupi nejziniot dotoga{en sopstve-

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

19.08.2010

1М

3М

6М

YTD

31,123,786.11

1.83%

-2.55%

-8.80%

-2.90%

0.36%

8/18/2010

20,000

Илирика ГРП

21,046,971.12

6.40%

0.39%

0.46%

4.39%

10.75%

8/18/2010

4.54

45,999

Иново Статус Акции

16,233,678.19

-0.42%

-3.02%

-13.10%

-12.66%

-8.54%

8/18/2010

571.00

3.82

39,399

KD Brik

23,469,694.62

5.43%

2.56%

7.95%

7.80%

23.61%

Макстил Скопје

8/17/2010

175.61

3.3

287,125

KD Nova EU

21,813,931.45

0.03%

-4.44%

-7.57%

-4.81%

3.64%

8/17/2010

КБ Публикум балансиран

26,288,982.28

1,98%

-1,91%

-4,87%

-1,46%

0.18%

8/18/2010

219.00

6.83

21,900

400.00

5.26

45,999.00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Раде Кончар Скопје

19.08.2010 Просечна цена (МКД)

Лотарија на Македонија Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Макпетрол Скопје

Износ (МКД)

1669

-7.28

16,690

402

-2.90

10,854

132

-1.19

112,860

131.65

-1.02

46,472

25,933.33

-0.26

778,000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

19.08.2010

54,562

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,865.63

390.18

9.91

0.88

7,520.00

341.43

22.03

0.22

3,071,377

599.70

105.83

5.67

0.60

2,014,067

3,300.00

533.81

6.18

0.96

MPT (2009)

112,382

25,933.33

0.72

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

SBT (2009)

389,779

2,699.00

211.39

12.77

0.61

14,622,943

175.61

0.11

1,588.09

2.45

TPLF (2009)

450,000

3,550.00

61.42

57.80

1.04

ZPKO (2009)

271,602

2,224.00

0.29

Макпетрол Скопје

25933.33

-0.26

778,000

Алкалоид Скопје

3865.63

0.41

398,160

Тајмиште Кичево

1550

0.00

372,000

STIL (2009)

175.61

3.30

287,125

37,500.00

0.00

225,000

Реплек Скопје

1,431,353

19.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Макстил Скопје

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

19.08.2010

GRNT (2009)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

od 8.345 obvrznici. Na treto mesto spored prometot be{e akcijata na Alkaloid, so ostvareni 398 iljadi denari, trguvani po prose~na cena od 3.865 denari i koli~ina od 103 akcii. Indeksot MBI-10 v~era porasna za 0,6% i iznesuva{e 2.358 poeni, dodeka MBID nema{e promena na vrednosta i ostana na 2.562,5 poeni. Indeksot na obvrznici ostvari rast od 0,14% i vrednost od 108,78 poeni. Na redovniot pazar najtrguvana akcija be{e na Tajmi{te AD Ki~evo so 372 iljadi denari i prose~na cena od 1.550 denari po akcija, dodeka vtora po promet be{e akcijata na ArcelorMital CRM so 112,8 iljadi denari i prose~na cena od 132 denari. Najgolem rast na cenata ostvarija akciite na Stopanska banka-Skopje so 6,86%, Ading so 5,26%, Fer{ped so 4,5%, UNI banka so 3,8% i Makstil so 3,3%. Najgolem pad na vrednosta zabele`aa akciite na Rade Kon~ar so 7,3%, Lotarija na Makedonija so 2,9%, ArcelorMital CRM so 1,19% i ArcelorMital HRM so 1%.

19.08.2010

Отворен инвестициски фонд

Адинг Скопје Фершпед Скопје Универзална Инвестициона Банка

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Илирика ЈИЕ

Стопанска банка Скопје

Име на компанијата

nik, slovene~kata kompanija Valkarton. Na hrvatskata grupacija ne & ode{e ba{ najdobro minatata godina, koga ostvari proda`ba od 132 milioni evra i neto-dobivka od samo 300 iljadi evra. Komuna AD Skopje se zanimava so proizvodstvo na hartija i ambala`a, so sedi{te vo Skopje. Pokraj toa, kompanijata se zanimava i so sobirawe i reciklirawe na stara hartija. Proizvodnata programa opfa}a {iroka paleta proizvodi, kako plo~i, kutii, gajbi, natron vre}i, kesi i reklamna hartija vo rolni i tabaci.

~era{niot den na trguvawe go obeleà pomal promet vo odnos na sredata, odnosno, po tri dena trgovija {to se dviè{e okolu 100 iljadi evra vo klasi~no trguvawe, v~era bea zabeleàni ne{to pove}e od 70 iljadi evra promet ili 4,38 milioni denari, realizirani preku 61 transakcija. Od ovaa suma na oficijalniot pazar se realiziraa 3,6 milioni denari preku 44 transakcii, dodeka na redovniot pazar se istrguvaa akcii za 784,3 iljadi denari, preku 17 transakcii. V~era najgolem promet ima{e so akcijata na Makpetrol, koja ja zameni Komercijalna banka, koja {to ima{e najgolema trgovija prvite tri dena od nedelava. Prometot so akcijata na Makpetrol iznesuva{e 778 iljadi denari preku dve transakcii i prose~na cena od 25.933 denari, pri {to se prodadoa 30 akcii na kompanijata. Zad nea najtrguvana hartija be{e obvrznicata od denacionalizacija od devettata emisija, so koja bea realizirani 404 iljadi denari, so prose~na cena od 79% od nominalnata vrednost i koli~ina

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

19/08/10

MAKPETROL NAJTRGUVANA AKCIJA V^ERA

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

18/08/10

17.03.2010 9

KOMUNA GI ZGOLEMI PRIHODITE, NO JA NAMALI DOBIVKATA ALEKSANDRA SPASEVSKA

17/08/10

MAKEDONSKA BERZA

Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar, Replek gi zgolemila za 1% na 499,3 milioni denari, no na stranskite pazari prihodite se namaleni za duri 32%, od 99,5 milioni na 67,9 milioni denari. igor@kapital.com.mk

16/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

REPLEK SO DVOJNO POMALA DOBIVKA VO PRVOTO POLUGODIE IGOR PETROVSKI

15/08/10

% на промена

обврзници

20,504

обични акции

37,961

-40.87 -30.68

Вкупно Официјален пазар

58,465

-34.63

обични акции

12,754

-4.49

Вкупно Редовен пазар

12,754

-4.49

ВКУПНО

71,219

-30.71

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 19.08.2010)

10 20.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NEMA ZAINTERESIRANI ZA ZAJ^EV RID

a posledniot tender za proda`ba na dr`avnoto zemji{te na lokalitetot Zaj~ev Rid ne se javil nitu eden zainteresiran. Do rokot za prijavuvawe, koj iste~e na 17 avgust, ne pristignala nitu edna ponuda i zatoa Ministerstvoto za transport i vrski povtorno }e raspi{e javna objava vo naredniot period. Stanuva zbor za dr`avno zemji{te so povr{ina od

2.663 metri kvadratni, na koe e predvideno da se gradi komercijalen objekt so namena za zdravstveni i socijalni institucii. Dr`avata poseduva samo 15% od vkupnata povr{ina na Zaj~ev Rid, koj se nao|a zad Hidrometereolo{kiot zavod, a koja iznesuva 147,67 hektari. Ostatokot e vo sopstvenost na individualni lica. Na lokacijata, koja e del od op{tina Kisela Voda,

predvideno e da se gradi elitna biznis-naselba po svetski standardi, so rezidencijalni objekti, hoteli, benzinska stanica, avtosaloni, poliklinika, u~ili{ta, crkva, kako i kongresen centar. No, i po tri godini od najavata najgolem problem za nejzina realizacija ostanuvaat slo`enite i nere{eni imotno-pravni odnosi na privatnite sopstvenici na parceli.

VLADATA ]E INTERVENIRA AKO SE SLU^I KRIZA SO P^ENICATA

ladata vnimatelno ja sledi sostojbata so poskapuvaweto na lebot i dokolku ima potreba vo odredena faza }e izleze so merki, informira deneska premierot Nikola Gruevski, najavuvaj}i oti merkite }e bidat soop{teni otkako }e bidat usvoeni. Spored Gruevski, poskapuvaweto na lebot vo site zemji e rezultat na nekolku nepogodi, kako {to e taa vo Rusija, kade {to ~etvrtina od `itnite posevi izgorea, no i na vremenski nepogodi vo drugi dr`avi.

"Kako rezultat na toa, cenata na p~enicata i na lebot se zgolemi vo pove}e zemji. Go sledime toa, i dokolku dojdeme do takva kriti~na sostojba da mora da ima intervencija sekako deka }e izlezeme so merki, no zasega procenkata e oti treba da se prodol`i so vnimatelno sledewe i analiza", re~e Gruevski.

I POKRAJ BARAWETO NA KOMPANIITE ZA OLESNUVAWE NA BIZNISOT

@ELEZNI^KIOT KORIDOR 8 SAMO NA HARTIJA

Kompaniite so godini baraat doizgradba na Koridorot 8 zaradi poevtin i alternativen izlez na albanskite i bugarskite pristani{ta. Site dosega{ni vladi vetuvaa, no ne realiziraa. Ministerstvoto za transport tvrdi deka sega se pravi fizibiliti studija za delnicata Kumanovo-Deve Bair-Bugarija. GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

inisterstvoto za transport i vrski naskoro }e zapo~ne postapka za izbor na konsultant koj }e izraboti fizibilitistudija so studija za ocenka na vlijanieto na ìvotnata sredina za delnicata Kumanovo-Deve Bair - granica so Republika Bugarija, kako del od èlezni~kiot Koridor 8. Ova e odgovorot koj {to go dobivme od Ministerstvoto za transport i vrski na pra{aweto na “Kapital” do kade e izgradbata na èleznicata koja treba da n$ povrze so Bugarija i Albanija. Ottamu u{te preciziraat deka e izrabotena fizibilitistudija za delnicata od Ki~evo do Lin, Albanija, koja vo momentot e na zavr{na revizija od strana na Grade`niot fakultet. Od Ministerstvoto u{te dobivme potvrda deka dràvata ne planira vo izgradbata na ovoj èlezni~ki koridor da investira buxetski sredstva, tuku planirano e istata da bide izgradena so sredstva od me|unarodnite finansiski institucii. Spored planot na Ministerstvoto, postapkata so fizibiliti-studiite i sreduvaweto na dokumentaciite }e trae do sredinata na 2011 godina, a duri potoa }e zapo~ne izrabotka na dokumentacija za obezbeduvawe na potrebnite sredstva od me|unarodnite institucii za finansirawe na proektot. Toa vo najmala raka zna~i deka najrano do po~etokot na 2010 godina kompaniite ne moàt da o~ekuvaat start na rabotite na teren.

Celiot proekt za dovr{uvawe na èlezni~kiot koridor se procenuva deka }e ~ini 354 milioni evra. Minatata godina ministerot za transport Mile Janakieski re~e deka vo buxetot za 2009 godina se predvideni 10 milioni evra za izgradba na èlezni~kiot del od Koridirot 8, me|utoa ovie sredstva podocna bea prenameneti. VRVEN PRIORITET ZA KOMPANIITE Blerim Zlatku pretsedatel na Stopanskata komora na severo- zapadna Makedonija smeta deka informaciite od tipot deka se izrabotuvaat fizbiliti studii i se sproveduvaat proekti za izgradba na ovoj zna~aen koridor se samo obidi na vladata da se izvadi od faktot deka na toa pole ne se raboti ni{to. “Izminative 20 godini izgradbata na èlezni~kiot i patniot Koridor 8, ne bile prioritet na nitu edna vlada na Makedonija. Toa najmnogu e taka poradi faktot {to Makedonija kon svoite sosedni zemji Albanija i Bugarija postojano gleda{e so potcenuvawe”, smeta Zlatku. Namesto da se vodi takva potcenuva~ka politika, veli toj, potrebno e vladata najbrzo {to moè da go zavr{i ovoj proekt bidej}i istiot bi donel golem benefit na zemjava. Za ~lenkite na Stopanska komora na severo – zapadna Makedonija najva`no e kone~no zavr{uvawe na patniot del od Koridor 8. Tie }e lobiraat vo buxetot na 2011 godina da vleze izgradbata na desnoto krilo na ovoj Koridor na delnicata od Gostivar do Debar so cel pobrzo da se povrzeme so avtopatot do Dra~. I Mir~e êkrexi od Sojuzot na stopanski komori

veli deka eden od klu~nite interesi na Makedonija e {to pobrzo zavr{uvawe na ovoj proekt. Povrzuvaweto na Makedonija so Bugarija i Albanija zna~itelno }e gi namali cenite koi {to makedonskite stopanstvenici momentalno gi pla}aat na solunskoto pristani{te. “Vo momentov pristani{teto vo Solun ima svoeviden monopol i nie sme prinudeni da go koristime istoto. Dokolku se povrzeme so Bugarija nie }e go dobieme i Burgas i so toa }e padnat cenite i vo Solun, a nie }e dobieme alternativa”, veli ^ekrexi. Spored nego investicijata vo `elezni~kiot Koridor 8 na Makedonija bi se vratila za

samo nekolku godini. Biznismenite se ednoglasni deka infrastrukturnoto povrzuvawe zna~itelno vlijae vrz podobruvaweto na biznisklimata i zgolemuvaweto na investiciite. “Makedonskite kompanii do 90% se zavisni od kamionskiot prevoz {to e golem luksuz. Toa go pravi raboteweto mnogu skapo. Idninata na razvojot e vo regionalizacijata, a za toa e potrebna infrastruktura. Edna od prvite raboti koja }e gi proveri sekoja kompaniaj koja bi investirala vo zemjava se transportnite uslovi koi kaj nas se vo mnogu lo{a sostojba”, veli ^ekrexi. Za ~eli~arnicata Makstil, koja dominantno koristi

Koridorot 8 zapo~nuva vo Bari i Brindizi vo Italija, potoa prodolùva vo Dra~ i Valona vo Albanija, ottamu preku ]afasan, Ki~evo, Skopje, Kumanovo, Beqakovce, Kriva Palanka preminuva vo Sofija, Plovdiv, Burgas i zavr{uva vo Varna, Bugarija. Vkupnata dolìna na èlezni~kata pruga na Koridorot 8 iznesuva 1.300 kilometri. Koridorot 8 vo zemjava opfa}a 309 kilometri pruga, od koi 152 kilometri se izgradeni, a neizgradeni se 157 kilometri. Neizgradeni se delot Kumanovo-Deve Bair i Ki~evo- ]afasan. èlezni~ki transport, velat deka prioritet na Makedonija treba da bide realizacijata na Koridorot 8. Koga toa }e se slu~i Makedonija bi stanala krstosnica me|u pristani{tata Burgas, Solun, Dra~ i Istanbul i zna~itelno bi se rastovaril jazolot kaj

Ni{ kade {to sega transportot se odviva mnogu bavno. Izgradbata na Koridorot 8 na Makedonija treba da & bide prioritet, koj pokraj ekonomsko ima i golemo politi~ko vlijanie za Makedonija, veli Aleksandra Panov, izvr{en direktor na Makstil.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

20.08.2010

SE BARA RE[ENIE ZA VINSKATA KRIZA

VINARNICITE ]E DOBIJAT DVA DENARI ZA SEKOJ OTKUPEN KILOGRAM GROZJE

Vladata najverojatno }e im isplati po dva denari za sekoj kilogram otkupeno grozje na vinarnicite. Ova bilo na~elno dogovoreno na v~era{niot sostanok so ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski. Vinarnicite ja poddr`uvaat merkata, iako ja smetaat za zadocneta.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

inarnicite najverojatno }e dobijat po dva denari pomo{ od dràvata za sekoj otkupen kilogram grozje. Ova na~elno bilo dogovoreno na v~era{niot sostanok me|u ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski i pretstavnicite na najgolemite doma{ni vinarnici, iako formalnata odluka }e se donese na narednata vladina sednica. Na sredbata se razgleduvani interventni merki za pomo{ na vinarnicite pri ovogodine{niot otkup na grozje, no stanalo zbor i za dolgoro~ni merki za poddr{ka na makedonskata vinska industrija. Ova za "Kapital" go potvrdija del od vinarnicite koi bea na sostanokot, no sakaa da ostanat anonimni. Iako ja poddrùvaat ovaa ideja, tie smetaat deka merkite se zadocneti i so vakva pomo{ dràvata treba{e da izleze mnogu porano za da moàt da

17.03.2010 11

se oslobodat od vi{okot vino. \or|i Jovanov, direktor na najsovremenata vinarnica vo zemjava, Stobi, smeta deka ova e interventna merka za pretstojniot otkup na grozje. “Pomo{ta od dr`avata za vinarnicite treba da bide okolu dva denari za kilogram otkupeno grozje, no taa treba da pomine na vladina sednica. So ovaa merka vladata malku }e im pomogne na vinarnicite pri otkupot na

ovogodine{nata rekolta na grozje”, veli Jovanov. Toj dodava deka vinarnicite so ovaa merka ne treba da vr{at pritisok za namaluvawe na cenata na grozjeto koe }e go otkupat od zemjodelcite. Marija Miteva, direktor na Skovin, potencira deka imale konstruktiven sostanok so pretstavnicite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, no deka konkretnite odluki }e se znaat narednata nedela. “Se razgleduva finansiski

SSM BARA NOVA POTRO[UVA^KA KO[NI^KA

ojuzot na sindikati na Makedonija bara formirawe na nova potro{uva~ka ko{ni~ka, bidej}i postojnata ko{ni~ka koja ja izgotvuva Dr`avniot zavod za statistika ne ja odrazuvala realnata slika za standardot na vrabotenite. “Vo postojnata potro{uva~ka ko{ni~ka vleguvaat samo tro{oci za ishrana. Smetame deka treba da se vnesat i

podatocite za domuvawe, komunalni tro{oci, potrebi za odr`uvawe na higienata, kako i osnovni tro{oci za odr`uvawe na zdravjeto”, izjavi v.d pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski. Istovremneno SSM bara{e i formirawe na solidaren stanben fond za da se obezbedat pove}e socijalni stanovi za rabotnicite i gra|anite. Sojuzot na sindikati na Make-

donija deneska gi povika ostanatite sindikati na obedinuvawe so cel poefikasno da se odgovori na potrebite na rabotnicite. Narednata nedela }e bide potpi{ana spogodbata na SSM, KSS, Vladata i rabotodava~ite za Ekonomski socijalen sovet na koi treba da se re{avaat problemi povrzani so ekonomskata situacija.

MAKEDONSKA PO[TA VETUVA PODOBAR KVALITET NA USLUGITE

ovisok kvalitet i standardi za {to podobro dostavuvawe na pratkite e celta na proektot "Podobruvawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi - integriran regionalen pristap", za koj v~era vo Skopje debatiraa pretstavnici na Svetskiot po{tenski sojuz, PostEurop i

na Makedonska po{ta. Makedonska po{ta, spored direktorot Ejup Rustemi, mnogu vlo`uva vo kvalitetot na dostavuvaweto, a toa se nadgraduva i preku razmena na iskustva za voveduvawe pokvalitetni uslugi. Toj poso~i deka postojano vlo`uvaat vo kvalitetot na rabotata, za

IMB: PAZAROT NA MLEKO VO MAKEDONIJA E STABILEN

o povod tekstot so naslov ”Kakvi }e bidat posledicite po Bitolskata mlekarnica objaven vo Kapital na 13.08.2010 godina, od IMB –Bitolska mlekarnica izlegoa so slednava reakcija: Bitolska Mlekarnica i pokraj toa {to e del od sistemot Denjub Fuds, vo ~ij sostav vleguva i Imlek, pretstavuva nezavisen deloven subjekt koj za svoite rezultati od raboteweto odgovara pred Upravniot odbor i negovite akcioneri. Otsekoga{ opredelbata na IMB bila da se zadr`at dobrite odnosi so svoite farmeri i kooperanti

i da se nastojuva da ima postojan razvoj i zgolemuvawe na surovinskata baza. Smetame deka krizata vo Srbija nema da ima golemi posledici vrz Makedonija i regionot. Taa e od sezonski karakter i smetame deka brzo }e se nadmine. IMB vo poslednive meseci ostvaruva rekorden otkup na mlekoto i mle~nite proizvodi, a pazarot e stabilen. ”Mle~niot pazar vo Makedonija e relativno stabilen, a istoto se odnesuva i na ponudata i pobaruva~kata. Na{eto iskustvo poka`uva deka odredeni disbalansi na pazarot se slu~uvale i porano, a nedostatocite na

{to anga`iraat nadvore{ni ku}i {to go merat kvalitetot na dostavuvaweto, kako na me|unarodnite pratki, taka i na pratkite vo vnatre{niot soobra}aj. Proektot, {to se odnesuva na zemjite od Jugoisto~na Evropa, po~na da se implementira od Makedonija, a }e trae devet meseci.

mleko bile obezbeduvani i podmireni, dodeka vi{ocite se plasiraat do sosednite zemji vo ramkite na sistemot Denjub Fuds. Taka i ovoj pat }e bide otkupeno mleko od Makedonija, koe {to pod brendot “Moja Kravica” }e se prodava na Crnogorskiot pazar. Na vakov na~in delumno bi se kompenzirala krizata koja postoi vo Srbija i Crna Gora, a za koja smetame deka e od privremen karakter i o~ekuvame brzo da se nadmine”, izjavi Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na Odborot na direktori na AD Bitolska Mlekara.

paket za vinarnicite koi }e otkupat grozje od ovogodine{nata rekolta, no toj paket ne e preciziran. Ima{e nekolku predlozi, no najverojatno vladata }e se odlu~i za pomo{ od nekolku evrocenti za kilogram grozje”, dodava Miteva. Taa smeta deka ova }e bide prva poseriozna pomo{ od dr`avata kon vinskiot sektor vo zemjava koj e vo kriza. Za pomo{ na vinarnicite vo vtornikot se

rasprava{e i na vladinata sednica, no donesuvaweto konkretni merki be{e odlo`eno za edna nedela. Neodamna i premierot Nikola Gruevski najavi deka vladata e podgotvena da im pomogne na lozarite i na vinarnicite da gi nadminat problemite so vi{okot vino. Godinava e mnogu te{ka za vinarnicite, zatoa {to vo zaliha im ostanaa ogromni koli~ini vino. Vo podrumite stoi okolu

70% od lanskoto proizvodstvo na vino. Samo za sporedba, istiot period minatata godina vo zaliha stoeja samo okolu 20-ina milioni litri. Vinarnicite nemaat kapaciteti kade da go skladiraat grozjeto. Del od grozjeto od minatogodi{nata rekolta s$ u{te ne im e isplateno na zemjodelcite, a vinarnicite treba da otkupat novo i vo rok od 30 dena da platat 20% od prezemenoto grozje, za koe nemaat pari.

12 20.08.2010 RASTE CENATA NA GASOT VO BUGARIJA

asot vo Bugarija od oktomvri }e poskapi za 3%, prognozira Bulgargas, koj poskapuvaweto go o~ekuva poradi doa|aweto na zimskata sezona i zgolemenoto koristewe na ovoj energens. Bugarija momentalno od Bulgargas dobiva 1,424 milijardi kubni metri gas, {to e pove}e od polovina od potrebite vo ovaa zemja. Bugarskiot minister za

ekonomija, Trajko Trajkov, veruva deka zgolemuvaweto na cenite nema da se slu~i, bidej}i vo predviduvawata Bulgargas ne ja vklu~il koli~inata na gasot od Melrouz koja Bugarija ja crpi od Crnoto More. Poskapuvaweto bi bilo pogolemo i za 7% dokolku bu-

BALKAN BIZNIS POLITIKA garskata vlada i Gasprom ne ja dogovorija cenata na gasot porano, pi{uvaat bugarskite mediumi.

REPUBLIKA SRPSKA NABAVI 200 TOVARNI VAGONI

retstavnicite od @eleznicata na Republika Srpska (RS) i polskata firma Vagon i Rafamet potpi{aa dogovori za nabavka na 200 tovarni vagoni. Potpi{an e dogovor i za modernizacija na postoe~kata i nabavka na nova oprema za odr`uvawe na {inski vozila vo iznos od 20

milioni evra. Ministerot za soobra}aj i vrski na RS, Nedeqko ^ubrilovi}, izjavi deka ova e mnogu va`no za `elezni~kiot soobra}aj vo RS, so koj se definira nabavkata na tovarni vagoni izraboteni po najsovremena tehnologija. Toj izjavi deka vladata vo izminatiov period investirala pove}e od 80 milioni evra vo

èlezni~kiot sistem, dodavaj}i deka momentalno se raboti na eden od najgolemite proekti vo RS vreden 34 milioni evra, koj se odnesuva na pravecot Jo{avka-Kostajnica. “Vo plan e naredniov period èleznicata da obezbedi 500 milioni evra, za ovoj sistem da bide stabilen”, izjavi ûbrilovi}.

OD PONEDELNIK NOVA MLE^NA KRIZA VO SRBIJA

MLEKOPROIZVODITELITE PRESTANAA DA PRODAVAAT MLEKO VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

le~nata kriza vo Srbija }e potrae. So ogled na toa deka izminative denovi ne e ispolneto baraweto na proizvoditelite na surovo mleko, otkupnata cena po litar da se zgolemi na 32 evrocenti, farmerite donesoa odluka od 22 avgust (nedela) da ja suspendiraat isporakata na mleko vo site mlekarnici. Odlukata na farmerite ne ja poddr`ale samo dve golemi farmi: Velvet farm i BD Agro. “Nema da ispora~uvame mleko s$ dodeka prerabotuva~ite ne ni ponudat povisoka otkupna cena”, izjavi Uro{ [e~erov od Konzorciumot na proizvoditeli. Poradi nedostigot od mleko, prerabotuva~ite na po~etokot na avgust donesoa odluka najdocna do polovinata od mesecov, farmerite da gi zgolemat otkupnite ceni za 10%,bidej}i so tie pari, farmerite }e mo`at da ja zgolemat ishranata na kravite i da ja zgolemat nivnata mle~nost. Me|utoa ovaa cena na farmerite ne im odgovara. Tie baraat otkupnata cena da se zgolemi vo soglasnost so

poskapuvaweto na mlekoto i mle~nite proizvodi vo maloproda`bata. “Mlekoto vo maloproda`ba poskape za 5%, {to zna~i deka otkupnata cena treba da porasne za 25%, a ne za 10%. Ne otstapuvame od na{eto barawe za litar mleko da ni pla}aat 32 evrocenti”, izjavi [e~erov. Dokolku Konzorciumot na proizvoditeli na mleko vo nedela prestane so isporakata na mleko, generalniot direktor na Imlek, Slobodan Petrovi} ne o~ekuva deka Imlek }e ima pomal priliv na surovina, bidej}i vo toa zdruènie ima samo nekolku nivni farmeri. Pra{aweto e {to }e pravat so mlekoto i na kogo }e go dadat. Toj oceni deka nedostigot }e potrae do krajot na ovaa godina, a na~inot da se re{i e uvoz na mleko i ednokratna pogolema dràvna pomo{ na proizvoditelite. “Kon farmerite bevme korektni bidej}i mlekoto im go pla}ame po evropski pazarni ceni. Me|utoa na{ite proizvodi vo prodavnicite ne se prodavaat po evropski ceni, bidej}i potro{uva~ite vo Srbija ne moàt da platat. Nie ne moème da im dademe povisoka cena od pazarnata, bidej}i toa za nas bi zna~elo zatvorawe na proizvodst-

SLOBODAN PETROVI]

GENERALEN DIREKTOR NA IMLEK Kon farmerite bevme korektni bidej}i mlekoto im go pla}ame po evropski pazarni ceni. Me|utoa na{ite proizvodi vo prodavnicite ne se prodavaat po evropski ceni, bidej}i potro{uva~ite vo Srbija ne moàt da platat. voto. Nie ne moème da im dademe 10 evrocenti pove}e ako sakame normalno da rabotime”, re~e Petrovi}. Koga stanuva zbor za uvozot, Petrovi} izjavi deka Srbija bi moèla da go uvezuva surovoto mleko od Bosna i Hercegovina, od kade {to bi moèla da uvezuva i gotovi

Vo prodavnicite niz Srbija stigaat pomali koli~ini na kratkotrajno mleko, pa zatoa mlekoto vo pove}eto pro davnici mo`e da se najde samo vo ranite utrinski ~asovi

Vo nedela srpskite mlekoproizvoditeli }e prekinat so isporaka na mleko vo mlekarnicite. Bojkotot }e trae dodeka prerabotuva~ite ne ponudat povisoka otkupna cena proizvodi, no i od Evropskata unija i okolnite zemji koi ne se pogodeni so vakvi nedostatoci, na primer od Makedonija. Spored nego, pri~inata za nedostigot se i vremenskite priliki, no i toa {to proizvoditelite se nezadovolni so cenata. Ovaa prolet ima{e drasti~ni oscilacii vo temperaturite, a na takvi temperaturi kravite te{ko se adaptirale i davale 20%

pomalku mleko. Petrovi} prizna deka vo okolnite zemji nemalo takvo namaluvawe na proizvodstvoto, {to govori deka Srbija ne bila dovolno podgotvena i vodela lo{a agrarna politika. Toj dodade deka stimulaciite za mleko vo Evropskata unija i regionot se mnogu pogolemi. Vo prodavnicite niz Srbija stigaat pomali koli~ini na kratkotrajno mleko, pa

zatoa mlekoto vo pove}eto prodavnici mo`e da se najde samo vo ranite utrinski ~asovi. Najavata na proizvoditelite na surovoto mleko deka od nedela }e ja suspendiraat isporakata na surovini na prerabotuva~ite vnese konfuzija kaj potro{uva~ite. Tie stravuvaat deka site raftovi na koi stojat mle~nite proizvodi vo narednite nekolku dena }e ostanat prazni.

SVET BIZNIS POLITIKA ^E[KATA VLADA ODBI DA GO VOVEDE NOVIOT DANOK ZA BANKITE

e{kata Vlada potvrdi deka nema da go poddrì predlogot na EU za voveduvawe nov danok za bankite, koj spored predlogot na Evropskata komisija bi se upotrebil za da se obezbedat idnite finansiski neuspesi na zemjite. EK predloì prihodot od noviot danok da bide upravuvan oddelno od buxetot na dràvata i da odi vo

specijalni nacionalni fondovi {to sluàt kako garancija vo slu~aj na kriza na nekoi od finansiskite institucii. Spored premierot na ê{ka, Petr Ne~as, vakvite danoci bi vlijaele pred s$ na klientite i bankite bi gi vodele kon nesiguren biznis, i zatoa Vladata ostanuva na prethodniot stav da ne go poddrì vakviot predlog.

20.08.2010

GERMANSKITE INVESTITORI SE PESIMISTI

Toj dodade deka vakviot stav na vladata e poddr`an i od strana na ~e{kata Narodna banka i predupredi deka postoi rizik bankite da se vpu{taat vo rizi~ni zdelki dokolku imaat zad grb fond za krizni situacii. ^e{ka zaedno so Italija se sprotivstavi na voveduvaweto na evropskiot bankarski danok u{te na junskiot samit na EU.

pokraj neo~ekuvaniot visok rast na germanskiot BDP vo vtoroto trimese~je od ovaa godina, investitorite od ovaa zemja ne se optimisti. Istra`uvaweto na ugledniot Institut Zev od Majnhajm poka`uva deka finansiskite eksperti i investitori o~ekuvaat deka zabrzanoto ekonomsko zazdravuvawe na Germanija naskoro }e stivne.

Se procenuva deka zabavuvaweto na ekonomskite aktivnosti vo narednite kvartali e neminovno, a se pojavuvaat i stravuvawa deka globalnata recesija mo`e da se vrati. Germanija najmnogu mo`e da ja pogodi zabavuvaweto na ekonomskiot rast vo Kina, bidej}i tamu odi pogolemiot del od nejziniot izvoz. Od Institutot soop{tuvaat

deka indeksot na biznisklimata vo Germanija opa|a ~etvrti mesec po red.

SE GLEDA KRAJOT NA VOJNATA VO IRAK

POSLEDNATA AMERIKANSKA VOENA BRIGADA GO NAPU[TI IRAK I pokraj zgolemenoto nasilstvo vo Irak vo poslednite meseci, Barak Obama ostana na najavata amerikanskite voeni trupi da se povle~at. Celosnoto povlekuvawe e do krajot na 2011 godina

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oslednata amerikanska voena brigada v~era, vo ranite utrinski ~asovi, go napu{ti Irak. Moè da se kaè deka Obama go odrà vetenoto, bidej}i vojskata na SAD zabrzano rabote{e na reduciraweto na svoite trupi do brojkata od 50.000 vojnici. So ova, SAD, na nekoj na~in, saka da ja “rebrendira” svojata voena misija vo krevkata nacija - Irak, po sedum godini od soboruvaweto na Sadam Husein. I pokraj zgolemenoto nasilstvo vo Irak vo poslednite meseci, kako i nemo`nosta ira~kite politi~ari da se soglasat za formiraweto na novata vlada po izborite na 7 mart, Barak Obama ja pomesti crvenata linija so soop{tuvaweto deka voenite misii na SAD vo Irak }e zavr{at do 31 avgust. Izvestuva~ite od ira~kokuvajtskata granica soop{tija deka vojnicite od ~etvrtata brigada, zaedno so konvoite, po~nale da ja preminuvaat granicata vo ~etvrtokot vo 1 ~asot i 30 minuti po polno}.

Amerikanski konvoi ja preminuvaat granicata kon Kuvajt Poslednata voena edinica go zavr{uva povlekuvaweto od Irak re~isi dve nedeli pred odredeniot rok. Tie do krajot na v~era{niot den go napu{tija Irak. Sepak, vo Irak ostanuvaat u{te okolu 56.000 amerikanski vojnici koi }e treba i ponatamu da se gri`at za stabilnosta na zemjata, a }e bidat i zadol`eni za trenirawe na ira~kite sigurnosni sili, kako i za poddr{ka na antiteroristi~kite akcii vo zemjata. Spored planot, amerikanskite

voeni trupi treba celosno da go napu{tat Irak do krajot na 2011 godina. Voenata operacija vo Irak vo momentov e vo sostojba na “rebrendirawe”, od operacija "Sloboda za Irak", vo operacija "Nova zora", so daleku pogolem fokus na trenirawe i sovetuvawe na ira~kite bezbednosni sili. Kako {to amerikanskite trupi poleka se povlekuvaat od voenoto pole, taka administracijata na Obama planira da vovede “izvonreden civilen napor”, koj treba da ja popolni

prazninata koja vojskata }e ja ostavi zad sebe. SAD VLO@I 20 MILIJARDI DOLARI SAD, koj potro{i okolu 20 milijardi dolari za izgradbata na ira~kite bezbednosni sili, ve}e so meseci ja povlekuva vojskata i opremata, kako {to se pribli`uva{e postaveniot rok na Obama. Oficerite od armijata na SAD soop{tuvaat deka nema da nastanat nekoi pozna~itelni promeni koga voenata misija }e zavr{i, bidej}i ira~kite bezbednosni sili ja prezemaat

odgovornosta za bezbednosta. Trupite na SAD ve}e od juni 2009 godina se povlekle od urbanite centri na Irak. Novite bezbednosni sili na Irak }e imaat mo`nost da pobaraat asistencija od trupite na SAD vo klu~nite oblasti, kako {to e, na primer, voenata poddr{ka, dodeka SAD }e prodolì da go koordinira nadzorot. Vo periodot koga vojnata vo Irak ja dostigna svojata kulminacija, amerikanskite trupi broeja okolu 160.000 vojnici. PROBLEMITE ]E PO^NAT PO 2011 Promenata na nasokata na misijata doa|a od prethodno planiranoto povlekuvawe na amerikanskata vojska do krajot na 2011 godina, za {to be{e potpi{an dogovor me|u administracijata na prethodniot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{ i ira~kata vlada. Rspoloènieto me|u naselenieto e razli~no. Od edna strana, mnogumina ne ja odobruvaa okupacijata od voenite sili na SAD. Tie smetaat deka okupacijata sozdade golemo naru{uvawe vo nivnite ìvoti, a za niv toa pretstavuva izvorot na nasilstvo {to

ja opusto{i nivnata zemja zaradi buntot {to izbuvna vedna{ po invazijata. Amerikanskite i ira~kite generali velat deka armijata na Irak s$ u{te ne e vo sostojba da se odbrani od potencijalni nadvore{ni zakani od sosednite zemji. Minatata nedela, generalot Babakir Zebari, prviot ~ovek na ira~kata armija, izrazi zagri`enost deka armijata na SAD treba da ostane vo Irak s$ dodeka armijata na Irak ne bide kompletno podgotvena vo 2020 godina. Simboli~noto zna~ewe na amerikanskata misija vo Irak i nejzinata sega{na transformacija, isto taka, }e frlat senka i vrz politi~kata kriza vo zemjata. Se pojavuvaat stravuvawa deka ekstremistite }e gi iskoristat prednostite dodeka ira~kite partii se karaat za formiraweto na novata vlada. Politi~kata kriza, kombinirana so golemata nevrabotensot, korupcijata i dotraenata sostojba na uslugite, konstantnite prekini na elektri~na energija, kako i visokite letni temperaturi od pove}e od 50 stepeni, predizvikuvaat ~uvstvo na lutina i nezadovolstvo me|u Ira~anite.

FEQTON

14 20.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI PEPSI

OD “PIJALAKOT NA BRED” DO “PEPSI-KOLA” “Pepsi” e sozdaden vo aptekata na farmacevtot Kaleb Bredhem kako vkusen i osve`itelen pijalak koj }e pomaga pri digestijata i }e go podigne nivoto na energijata vo ~ove~koto telo. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ako denes ovoj brend e najmnogu poznat po ve~noto rivalstvo so KokaKola, Pepsi zad sebe ima impozantna istorija koja ja pi{uva pove}e od eden vek. Ovoj gaziran bezalkoholen pijalak za prv pat bil proizveden vo ranite1890-ti godini od strana na farmacevtot Kaleb Dejvis Bredhem vo mestoto Wu Born, Severna Karolina. Ovoj karboniziran bezalkoholen pijalak denes go prizveduva kompanijata PepsiKo. Dene{noto “pepsi”, vo 1898 godina za prv pat se voveduva na pazarot pod imeto “pijalakot na Bred”, odnosno Brad’s Drink. Kaleb Bredhem go sozdal vo svojata apteka, a isto taka tamu i po~nal da go prodava. Podocna, Bredhem go preimenuva vo “pepsi-kola” (Pepsi-Cola), {to spored nekoi pretpostavki doa|a od digestivniot enzim - pepsin i orevite kola, za koi se pretpostavuva deka se del od receptot. Celta na Bredhem bila da sozdade vkusen i osve`itelen pijalak koj }e pomaga pri digestijata i }e go podigne nivoto na energijata vo ~ove~koto telo. Logoto na Pepsi e za{titeno na 16 juni 1903 godina. Ottoga{ pa navamu na pazarot se pojavile mnogu-

brojni varijacii na ovoj proizvod. Nabrzo se pro{irila vesta za noviot pijalak, a vo 1902 godina Bredhem go preselil proizvodstvoto na “pepsikola” od negovata apteka vo iznajmeno skladi{te. Taa godina Bredhem prodal 7.968 galoni sirup. Narednata godina “pepsi-kola” bila prodavana vo 6-uncni {i{iwa (pomalku od 0,2 litri), a proda`bata se zgolemila na v~udoneviduva~ki 19.848 galoni. Vo 1909 godina, moè da se kaè deka zapo~nuva marketing-kampawata so poznati li~nosti koi go reklamiraat ovoj bezalkoholen pijalak. Pionerot vo avtomobilskite trki, Barni Oldfild, e prvata poznata li~nost {to ja reklamira “pepsi-kola”, opi{uvaj}i ja kako: “odli~en pijalak... osveùva~ki, zakrepnuva~ki, prekrasen pijalak za pred start na trkata”. Ovaa advertajzing-tema, naslovena kako “Vkusno i zdravo”, se upotrebuvala vo narednite dve dekadi. Vo 1926 godina Pepsi za prv pat go redizajnira svoeto logo, od originalniot dizajn vo 1905 godina. Logoto povtorno go promeni vo 1929 godina. PEPSI–PODEM Za vreme na Golemata depresija “pepsi” se stekna so popularnost, vedna{ so voveduvaweto na novata ambalaà na {i{iwata od 0,32 litri. Na po~etokot proda`bata se dvièla pobavno, zaradi po~etnata cena od 10 centi. No, koga cenata bila namalena

Dene{noto “pepsi”, vo 1898 godina za prv pat se voveduva na pazarot pod imeto “pijalakot na Bred” (Brad’s Drink). Kaleb Bredhem go sozdal vo svojata apteka, a tamu i po~nal da go prodava. Podocna, Bredhem go preimenuva vo “pepsi-kola” (Pepsi-Cola), {to spored nekoi pretpostavki doa|a od digestivniot enzim - pepsin i orevite kola, za koi se pretpostavuva deka se del od receptot. Celta na Bredhem bila da sozdade vkusen i osve`itelen pijalak koj }e pomaga pri digestijata i }e go podigne nivoto na energijata vo ~ove~koto telo. Logoto na Pepsi e za{titeno na 16 juni 1903 godina. Ottoga{ pa navamu na pazarot se pojavile mnogubrojni varijacii na ovoj proizvod za polovina, proda`bata zna~itelno porasnala. So marketing-kampawata preku radioto kako medium do potro{uva~ite, muzi~kiot xingl “Pepsi – pijalakot za vas” izvr{il vlijanie kaj slu{atelite. Porakata na xinglot gi ohrabrila dotoga{nite qubiteli na “koka-kola” da se “pre-

frlat” na “pepsi”, bidej}i udarnoto vo kampawata bilo toa {to za ista cena ambala`ata na “pepsi” e duplo pogolema. Voveduvaweto na ovaa kampawa vo ekot na ekonomskata kriza vo SAD go zakrepnuva statusot na “pepsi” na pazarot. Zaradi toa, od 1936 do 1938 godina profitot na Pepsi-Kola dvojno

se zgolemuva. Uspehot na Pepsi pod vodstvoto na ^arls Gut nastana koga negoviot biznis so fabrikata za bomboni Loft se nao|al na stakleni noze. Bidej}i toj inicijalno gi upotrebil finansiite i objektite na Loft za da ja kupi i razraboti Pepsi i da sozdade uspeh so novata kompanija,

re~isi bankrotiranata kompanija Loft go tu`ela Gut za poseduvawe na kompanijata Pepsi-Kola. Dolgata sudska bitka na krajot zavr{ila so zaguba na ^arls Gut. MARKETING KON “OBOENIOT” PAZAR Nikolas Dijas bil imenuvan za pretsedatel na Pepsi-Kola i ja vodel kompanijata za

PRIKAZNI OD WALL STREET

UNIVERZITETI [TO “ODGLE

Z Osnova~ot na Nike, Filip Najt, pak, otkako ja dobil diplomata za studiite po biznis vo 1962 godina, po nekolku godini se vra}a vo kolexot, pri {to zapi{uva i studii po angliski jazik i kreativno pi{uvawe.

a golem del od Amerikancite Univerzitetot Harvard, iako e prepoznatliv po purpurnata fasada, metafori~no ka`ano, oddava zelena boja, prepoznatlivata boja na dolarot. Silen vpe~atok ostava faktot deka najbogatite lu|e denes, koi nekoga{ studirale i zavr{ile na ovoj presti`en amerikanski fakultet, i vo ovie te{ki ekonomski vremiwa - prosperiraat. Godinava, brojot na diplomirani studenti na Harvard {to stanale milijarderi se poka~i na 62, za razlika od 54, kolku {to be{e minatata godina. Ovoj porast e pogolem od koj bilo amerikanski univerzitet, kalkulirano i pri podolg period.

Godinava, brojot na diplomirani studenti na Harvard {to stanale milijarderi se poka~i na 62, za razlika od 54, kolku {to be{e minatata godina. Ovoj porast e pogolem od koj bilo amerikanski univerzitet MO@NOST ZA VA@NI KONTAKTI Edna od prednostite {to gi ovozmo`uva Harvard e povrzuvaweto so va`ni kontakti. No, toa i ne e nekoja novost, dokolku se znae deka zabele`itelen broj milijarderi koi bile negovi porane{ni studenti bile i sou~enici. Taka, gradona~alnikot na Wujork, Majkl Blumberg i nafteniot i bankarski magnat, Xorx Kajser, diplomirale na otsekot biznis vo 1966 godina, a istata

godina studiite gi zavr{uvaat i investiciskiot menaxer Brus Kojner i privatniot otkupuva~ Dejvid Bonderman. Dale~nata 1979 e godinata koga direktorkata na iBej (eBay), Margaret Vitman, i eden od najbogatite trgovci so nedvi`nosti, Xefri Grin, zavr{uvaat so biznisstudiite. So zavr{eni studii na Harvard mo`at da se pofalat i eden od osnova~ite na wujor{kata firma Apolo Menaxment, Leon Blek i Hamilton Xejms od grupacijata Blek-

stoun. Anonimen milijarder koj diplomiral na Harvard za vesnikot “Forbs” veli deka obrazovniot sistem na biznis{kolata, koj ovozmo`uva podelba na studentite vo sekcii, ovozmo`uva odli~ni ocenki i golem broj kontakti. “Si odi{ so najmalku 120 bliski vrski”, dodava, pojasnuvaj}i deka toj s$ u{te kontaktira so golem broj kolegi od negovata sekcija. YAHOO I GOOGLE OD ISTA [KOLA Vtor na listata fakulteti od

FEQTON

20.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii vreme na ~etiriesettite. Toj gi poddrùval progresivnite kauzi, pa zabeleàl deka strategijata na kompanijata e naso~ena kon upotreba na advertajzing za generalnata publika, no sepak Afroamerikancite bile ignorirani kako segment od potro{uva~kata publika. Toj sfatil deka Afroamerikancite pretstavuvaat neiskoristen del od pazarot, pa zatoa Pepsi, so cel da se zdobie so pogolem udel na pazarot, direktno gi targetiral ovie potro{uva~i. Toj toga{ go najmil Henan Smit, advertajzing-ekspert za “crne~kiot pazar”, za da go vodi timot koj }e raboti na zgolemuvawe na proda`bata na “crne~kiot pazar”. No, zaradi po~etokot na Vtorata svetska vojna ovoj tim ne uspeal vo svojata cel. Vo 1947 godina na ~elo na timot bil donesen Edvard F. Bojd. Toj ja sozdal kampawata so koja direktno bila targetirana “obenata” populacija vo

PEPSI-KOLA TREJDMARK

Pepsi i Koka-Kola se doìvotni rivali SAD. Tie gi portretirale Afroamerikancite vo pozitivno svetlo, kako na posterot na koj e prikaàna nasmeana majka koja vo svoite race drì pakuvawe na “pepsi” od 6 {i{iwa, dodeka nejziniot sin se trudi da & zeme edno. Vo narednata kampawa, isto taka nameneta za “oboeniot” pazar, naslovena kako “Lideri vo sopstvenite poliwa”, Pepsi prodolùva so portretiraweto na poznatite li~nosti koi go promoviraat pijalakot. So ovaa kampawa bile profilirani 20 prominentni Afroamerikanci, kako dobitnikot na Nobelovata nagrada za mir, Ralf Bun{ i fotografot Gordon Parks. Bojd podocna go vodel timot za proda`ba koj celosno bil sostaven od Afroamerikanci,

za {to dobival zakani duri i od Kju Kluks Klanot, no, od druga strana, toa na kompaniajta & odgovaralo bidej}i go koristela rasizmot i rasnata segregacija vo Amerika za promotivni celi - toa bila udarnata proda`na to~ka. Kako rezultat na toa, pazarniot udel na Pepsi vo odnos na Koka-Kola se zgolemil, a koga proda`niot tim go posetil ^ikago, udelot na Pepsi za prv pat go nadminal udelot na Koka-Kola vo gradot. Fokusiraweto na crne~kiot pazar, isto taka predizvikalo v~udonevidenost vnatre vo kompanijata i me|u nejzinite filijali. Tie ne sakale da ostanat fokusirani na “oboenite” potro{uva~i, bidej}i se pla{ele deka “belite” potro{uva~i }e bidat ottrgnati od brendot. Koga Nikolas Dijas ja napu{til kompanijata vo 1950 godi-

na poddr{kata za timot za proda`ba na “oboeniot pazar” is~eznala. RIVALSTVO SO KOKA-KOLA Se ~ini deka najpoznatite rivali vo svetot od sekoga{ bile Pepsi i Koka – Kola. Nivnoto rivalstvo trae tolku kolku {to se stari i samite kompanii. Spored potro{uva~kite izve{tai od sedumdesettite godini vo SAD, ova rivalstvo tolku go zagrevalo pazarot {to vo borbata za udel te{ko deka mo`elo da se probie koj bilo drug proizvod od vakov tip. Vo sredinata na sedumdesettite godini Pepsi vo prodavnicite voveduva “slepi testovi za vkus”, koi bile nare~eni “Pepsi predizvik”. Spored ovie testovi se poka`alo deka potro{uva~ite pove} e go preferirale vkusot na

PEPSI I GOLEMATA DEPRESIJA

Vo 1931 godina, vo ekot na Golemata depresija, kompanijata Pepsi-Kola zapo~na so ste~ajna postapka, vo najgolem del zaradi finansiskite zagubi predizvikani od {pekulaciite za fluktuira~kite ceni na {e} erot, kako rezultat na Prvata svetska vojna. Toga{ kompanijata ja kupuva Roj S. Megargel zaedno so za{titniot znak. Osum godini podocna kompanijata povtorno bankrotirala. Toga{ kompanijata ja kupuva ^arls Gut, pretsedatelot na kompanijata Loft Ink, koja proizveduvala bomboni, a vo svoja sopstvenost poseduvala i prodavnici kade {to bile postaveni “soda-~e{mi” za to~ewe pijalaci. Negovata cel vo momentot bila da ja zameni proda`bata na “kokakola” od istite ~e{mi, bidej}i Koka-Kola odbila da mu dade popust na sirupot. Toj naredil hemi~arite od negovata fabrika da go reformuliraat “pepsi-kola” sirupot. Vo periodot od 1922 do 1933 godina vo tri navrati & bilo ponudeno na kompanijata Koka-Kola da ja kupi Pepsi, no, Koka-Kola ja odbila sekoja ponuda.

Registracijata na originalniot za{titen znak na Pepsi-Kola bila odobrena na 16 juni 1903 godina. Vo izjavata za aplikacija Kaleb Bredhem go opi{uva logoto kako proizvolen sled na zborot “pepsi”, pri {to indiciral deka za{titniot znak kontinuirano se koristi vo negoviot biznis od 1 avgust 1901 godina. Opisot na toga{niot proizvod bil “aromati~en sirup za soda-voda”. Trajnosta na prvoto logo istekla na 15 april 1994 godina. Vtoriot za{titen znak na Pepsi–Kola e registriran od Kancelarijata za patenti i za{titni znaci na SAD, na 15 April 1906 godina, duri tri godini po originalniot datum. Federalniot status na za{titniot znak od 1905 godina e obnoven i denes e vo sopstvenost na Pepsiko Ink. od Wujork. “pepsi”, otkolku toj na “kokakola”. Toga{ proda`bata na Pepsi po~nuva da raste, pa ovoj “predizvik” patuval niz celoto tlo na SAD. Zaradi ovaa kampawa nastanuvaat dobro poznatite “Kola vojni”. Kako odgovor na “Pepsi predizvikot”, vo 1985 godina, so cel da se stekne so pogolem publicitet, Koka-Kola re{i da ja promeni svojata formula, so {to ja vovede na pazarot vo SAD New Coke, no kratko po voveduvaweto taa se vrati na starata formula. Ova rivalstvo trae i do den denes. Vo 1989 godina Bili Xoel go naglasuva rivalstvoto me|u kompaniite vo negovata pesna “Nie ne po~navme prvi” (We didn’t start the fire), so {to i zapo~nuva upotrebata na razli~ni muzi~ari vo advertajzingkampawite. Koka-Kola ja koristi Pola Abdul, a Pepsi - Majkl Xekson. Spored Beverix Dajxest, udelot na Pepsi na pazarot vo SAD iznesuva 30,8%, dodeka udelot na Koka-Kola iznesuva 42,7%. KokaKola ja nadminuva proda`bata na Pepsi vo pove}e delovi od SAD, kako vo centralnite Apala~i,

Severna Dakota i Juta. Voop{to, Koka-Kola prodol`uva da ja nadminuva vo proda`ba Pepsi nasekade niz svetot, so isklu~ok vo Indija, Saudiska Arabija, Pakistan, Dominikanskata Republika, Gvatemala, kanadskite provincii Kvebek, Wufaundlend i Labrador. “Pepsi” prodol`uva da bide tradicionalniot pijalak na kanadskite frankofoni, dodeka vo Rusija, isto taka, Pepsi ima{e pogolem udel na pazarot, a ovaa pojava se narekuva{e “pepsi-strojka”, zaradi reformskata politika na Gorba~ov - perestrojka. S$ do raspadot na Sovetskiot Sojuz Pepsi ima{e vode~ka uloga na ovoj pazar, no toga{ simbolot na kapitalizmot, Koka-Kola, be{e voveden na pazarot vo Rusija, pa se stekna so pogolem udel. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za Leri Elison i kako ovoj pretpriema~ bez vlakna na jazikot zaedno so svoite prijateli sozdade edna od najgolemite softverski kompanii vo svetot, Oracle.

EDUVAAT” MILIJARDERI koi proizleguvaat pove}eto milijarderi “Forbs” go rangira Stenford. Univerzitetot broi 28 diplomirani milijarderi, za trojca pove} e od minatata godina. Pove} eto studenti od ovaa {kola uspeaja vo Silikonskata Dolina, vklu~uvaj}i gi i Xeri Jang, koosnova~ot na Jahu (Yahoo), kako i osnova~ite na Gugl (Google), Sergej Brin i Leri Pejx. Od postarite generacii, od Stenford doa|a i Robert Fi{er, glavata na brendot Gep (Gap), koj diplomiral vo 1980 godina. Osnova~ot na Najk (Nike), Filip Najt, pak, otkako ja dobil diplomata za studiite po biznis vo 1962 godina, po nekolku godini se vra}a vo kolexot, pri {to zapi{uva

i studii po angliski jazik i kreativno pi{uvawe. Kolexot Kolumbija mo`e da se pofali so 20 milijarderi me|u svoite milenici, {to zna~i deka u{te ~etvorica se vbrojuvaat vo dru{tvoto {to be{e do minatata godina. Od niv ~esta ja imaat pionerot vo privatnoto otkupuvawe, Henri Kravis i investiciskite magnati Luis Bekon i Leon Kupermen. Za posledniov se spomenuva deka od sin na vodovodxija, studiraweto na Harvard mu pomognalo da najde rabota vo grupacijata Goldman Saks (Goldman Sachs), kade {to uspeva da stigne do pretpostaven vo upravuvaweto so podelbata na sredstva. Pokraj toa {to od redovite

na Univerzitetot vo ^ikago se istaknuva i laureatot na 85-ta Nobelova nagrada, brojkata od 13 bogata{i go stavi ovoj fakultet na {estoto mesto na listata. Od tamu doa|aat Tomas Pricker, Vilijam Konvej, kako i otkupuva~ot na kompanii, Dejvid Rubin{tajn. Novi na listata ovaa godina se Univerzitetot Wujork, vo tesna bitka za osmoto mesto so 10 milijarderiporane{ni studenti i Univerzitetot Prinston vo tesna bitka za 10-to mesto so 9 milijarderi. U~ili{tata {to “proizvele” milijarderi ne ja ispu{taat {ansata i da izvle~at korist od toa. Koosnova~ot na golemata amerikanska kompanija

za trgovija so mebel, Houm Depo (Home Depot), Kenet Lengon, dobil MBA-diploma od Wujor{kiot univerzitet i podocna stanal golem donator na u~ili{teto. Sega MBA-programata go nosi negovoto ime, kako i {kolskiot medicinski centar. Fil Najt, osnova~ot na Najk (Nike), donira{e 105 milioni dolari na Najt menaxment-centarot pri biznis-{kolata na Univerzitetot Stenford. Sepak, diplomata dobiena na Harvard ili Stenford ne e preduslov za da se stane milijarder. “Forbs” bele`i deka minatata godina me|u 400 milijarderi duri 41 ja tr~aa trkata na uspehot bez fakultetska diploma.

Aktuelniot gradona~alnik na Wujork i osnova~ot na mediumskata imperija Blumberg (Bloomberg), Majkl Blumberg, diplomiral biznis na Univerzitetot Harvard vo 1966 godina.

FUN BUSINESS

16 20.08.2010 POZNATITE I NIVNITE OSTROVI

BEGSTVO VO SVOETO PAR^E RAJ Poseduvaweto na svoj ostrov vo Holivud e trend koj postoi u{te od pred ~etiriesetina godini. Poznatite li~nostivqubenici vo tropskite ubavini, svojata `elba za da bidat daleku od objektivite ja ispolnuvaat so kupuvawe na svoe par~e zemja, daleku od civilizacijata

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

pisokot na poznatite koi imaat svoi sopstveni ostrovi raste sekojdnevno. Kako {to tehnologijata ovozmo`uva poseduvawe ostrov

da bide s$ podostapno od porano, mnogu od svetski poznatite yvezdi se zainteresiraa i kupija svoe par~e od rajot. Sekako deka kupuvaweto na sopstven ostrov ima prakti~na strana za mnogu poznati na ovoj spisok. Ovoj blagoslov na poseduvawe sopstven ostrov im

ovozmo`uva na yvezdite da se odmorat na vistinski na~in, kako obi~ni lu|e, bez prisustvoto na paparacite, glasnite sosedi i obo`avatelite koi tr~aat po niv za da se slikaat ili da dobijat avtogram. Nema ni{to podobro i poekskluzivno na svetot od toa da

ima{ svoj sopstven ostrov. Toa vedna{ stanuva va{e malo kralstvo. Roberto Roselini i Ingrid Bergman go obo`avaa italijanskiot ostrov Stromboli. Svojot mir i ti{ina, princezata Margaret gi pronajde na Mastik (Mustique), ostrovot na misteriite.

Nekoi kompanii kupuvaat ostrovi za korporativni “begawa” ili pak za da odr`at seminari. Vo dene{no vreme so razvienosta na tehnologijata, na ostrovite ima s$ i sekoga{ }e bidete vo ~ekor so novite slu~uvawa vo svetot.

NIKOLAS KEJX – OSTROV NA BAHAMITE

XONI DEP- LITL HALS PONDI KEJ (EKSUMA BAHAMI)

MEL GIBSON – OSTROVOT MAGO, FIXI

[AKIRA – BONDS KEJ, BAHAMI

Akterot Nikolas Kejx bil tolku o~aen da ima privaten ostrov {to si kupi eden na Bahamite u{te vo 2007-ta godina. So soprugata Patri{a Arket kupija ostrov od 50 akri na Bahamite, koj s$ u{te ne bil razvien. Toj e poznat po toa {to saka da kupuva nedvi`nini i imot. Svojot ostrov go kupi za 3 milioni dolari, no so samoto toa {to Kejx go kupil, negovata cena na pazarot vredi 7 milioni dolari.

Idili~nite tropski ostrovi na Fixi, dolgo vreme se omileno mesto za letuvawe na poznatite, a osobeno na akterot Mel Gibson, koj se priklu~i na listata na sopstvenici na ostrovi na Fixi na koja se nao|a osnova~ot na Red Bul. Gibson, go kupi ostrovot vo 2005-ta za neverojatni 9 milioni dolari.

Otkako se zaqubi vo ostrovite na Bahamite so snimaweto na filmot “Piratite od Karibite”, akterot Xoni Dep zapo~na potraga za tropski ostrov samo za nego. Vo 2004-ta go pronajde i toa na Eksuma, a ostrovot se vika Little Hall’s Pond Cay. Go kupi za suma od 3,6 milioni dolari. Toj u`iva so svojata sopruga i deca na ostrovot daleku od objektivite na aparatite, i ~esto znae da povika i nekoj od negovite slavni prijateli.

I edna `ena se najde na ovoj spisok, latino-yvezdata [akira, koja {to ostrovot go deli so Roxer Voters od Pink Flojd i Alehandro Sanz, {panskata pop-yvezda. Ogromniot ostrov vredi 16 milioni dolari. Tie imaat planovi za sozdavawe na centar za kultura i umetnost vo forma na povlekuvawe na umetnici, so galerija od negovite “`iteli” umetnici.

MARLON BRANDO – TETIAROA ATOL, FRANCUSKA POLINEZIJA Vo negovite godini na “samrakot”, se vele{e deka s$ {to Marlon Brando treba da napravi e da gi zatvori o~ite i vedna{ }e se transportira do mirnite vodi i palmite na Tetiaroa, negoviot Ju`no Pacifi~ki raj, koj ima povr{ina od 50 hektari. Go kupil vo 1965-ta godina, zaquben vo tropskata ubavina i `ivee{e na negovite ostrovi s$ dodeka negovoto zdravje ne po~na da se vlo{uva vo 1990-ta godina.

FUN BUSINESS NAJBOGATI SPORED “FORBS”

20.08.2010 FILMSKI YVEZDI

XEJ ZI SO 63 MILIONI ANXELINA DENES VO HRVATSKA DOLARI ZARABOTKA Poznatiot hip-hop izveduva~ Xej Zi se najde na vrvot na top-listata koja gi rangira najpoznatite i najbogatite. Svoite milioni gi zarabotil ne samo so rapuvawe, tuku i so golem broj dogovori, reklamni kampawi, najrazli~ni javni pojavuvawa... ADRIJANA ATANASOVA

regionot. Bez razlika dali doa|aat privatno ili slu`beno, ogromna ~est i privilegija e da se zadovolat potrebite na edna holivudska yvezda. Posle Crna Gora i Bosna Hercegovina, Anxelina Xoli denes “tajno”doa|a vo Hrvatska. Dali i Makedonija eden den }e se izraduva na nekoja nejzina poseta, ostanuva da vidime Rade [erbexija i da mu da se najde vo dru{tvo na ponudi uloga vo svoeto preubavata Enxi. prven~e vo koe taa }e ja Anxelina Xoli e najima reìserskata palka. slavnoto ime koe go ima Ovoj film treba naskoro poseteno ovoj ostrov i e da po~ne da se snima, a golema ~est i privilegija celata tematika }e bide toa {to }e go gleda teasmestena na prostorite na tarot Ulisis. porane{na Jugoslavija. Po mediumite se {pekulira deka Enxi }e pro{eta po Brioni i deka }e uìva vo Kral Lir koj ve}e deset godini se igra na Mal Brioni i na Tvrdinata Minor, kade {to vo glavnata uloga se razbira e Rade [erbexija. Po barawe na Anxelina, novinari i reporteri nema da moàt denes da ja poglednat pretstavata. Iako nejzinoto obezbeduvawe saka{e da go za~uva nejzinoto doa|awe vo Hrvatska, sepak taa informacija prostrui niz javnosta. Se o~ekuva del od politi~kiot i Vaèn gostin denes vo diplomatskiot vrv Hrvatska

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

a tradicionalnata lista koja sekoja godina ja objavuva “Forbs” za najbogatite hip– hop izveduva~i vo svetot, kako i obi~no, na vrvot se nao|a Xej Zi, koj od juni 2009 do juni 2010 godina zabeleùva zarabotka od 63 milioni dolari. Spored misleweto na urednikot na magazinot “Forbs”, Xej Zi povtorno pokaà deka e osamen vo svojata liga i e opi{an kako prvak vo sporedba so ostanatite negovi kolegi, koi se karakterizirani kako vtoroliga{i. Popularniot hip-hop izveduva~ parite gi zaraboti od proda`bata na albumi, turneite, udelot vo NBA timot Wu Xersi, sinxirot no}ni klubovi ”40/40”... Interesno e toa {to Xej Zi im se obrati na svoite kolegi pred ~etiri godini vo pesnata Oh my God, aludiraj}i na toa deka tie zboruvaat za tie negovi golemi pari, a, vsu{nost, toj pla}a duplo pove}e za danok. Xej Zi na sumata koja ja ima zaraboteno }e treba da plati danok od 22 milioni dolari. [on Kombs, ili popoznat kako Pi Didi, e vtoroplasiran i pogolemiot del od svoite pari gi inkasira{e od reklamnite kampawi za votkata “diageo”, pojavuvaweto na film i na televizija, kako i od proda`bata na ~epkalki za u{i. Ejkon se nao|a na tretoto mesto, a svoite milioni gi zaraboti od svoite modni linii i reklami za “pepsi-kola”, dodeka ~etvrtoplasiraniot Lil Vejn o~igledno nema problem so finansiite, iako od mart se nao|a zad re{etki kade {to otsluùva kazna od 1 godina poradi nelegalno poseduvawe oru`je.

Poznatite filmski yvezdi s$ po~esto doa|aat vo poseta na

atanasova@kapital.com.mk

ajslavnata svetska akterka Anxelina Xoli }e bide gostin na teatarot Ulisis. Denes se o~ekuva taa da se pojavi na Brioni. Ona {to e poznato zasega e toa deka }e pristigne vo Hrvatska so privaten avion i deka }e sleta vo nepoznato vreme (o~igledno za da go izbegne mete`ot od qubopitnite fotoaparti na paparacite koi go sledat sekoj nejzin ~ekor), a potoa }e zamine na Brioni. Nejzinoto obezbeduvawe ve}e nekolku dena se nao|a na ostrovot i gi dogovara detalite okolu prestojot na ostrovot na ovaa proslavena holivudska akterka. Anxelina Xoli, }e ja prosledi pretstavata Kral Lir od Vilijam [ekspir, koja e rabotena vo re`ija na Lenka Ulovi~ki. Ova posebno gi raduva Hrvatite. Najverojatno nejzinata poseta na Hrvatska e so cel da se vidi so legendarniot K

Najbogatiot me|u najbogatite

NAJBOGATITE HIP-HOP IZVEDUVA^I • Xej Zi - 63 milioni • Pi Didi – 30 milioni • Ejkon - 21 milioni • Lil Vejn - 20 milioni • D-r Dre – 17 milioni • Ludakris – 16 milioni • Snup Dog - 15 milioni • Timbalend - 14 milioni • Farel Vilijams – 13 milioni • Kanie Vest – 12 milioni *se razbira, milioni dolari godi{no

SPORTLIFE

18 20.08.2010 SPORTSKI DOGOVORI

DANICA PATRIK

]E JA KRASI FORMULA 1 Za nekoi ma`i taa e neodoliva poradi svojot seksi-{arm, nekoi, pak & zaviduvaat na hrabrosta {to bez rezerva pritiska na pedalata za gas. Ovaa natprevaruva~ka na Indikar navistina e mnogu posakuvana da vleze vo timot na Formula 1 ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

me r i ka n ka ta Danica Patrik spored mnogumina e najubaviot profesionalen voza~ na Indikar vo svetot. Nejzinoto ime bi mo`elo mnogu brzo da se najde vo redovite na “posilniot”tim Formula 1. Ova neodamna go izjavi Berni Eklston alfa i omega na najpopularnite trki so brzi bolidi. “Voza~ kako Danica Patrik bi bilo odli~no da vleze vo krugovite na natprevaruva~kiot tim, iako mislam deka e te{ko izvodlivo. Izgleda taa e zadovolna so ona {to go pravi momentalno“, izjavi Berni po mediumite neodamna. Berni povtorno se zainteresiral za nea posle najavata za povtorno vra}awe vo Formula 1 vo SAD 2012 godina, do koga i }e mora da go formira noviot tim na voza~i.

Minatata godina amerikanskiot tehni~ki direktor na Formula 1, Ken Anderson, najavi mo`nost za testirawe na Danica so ogled na talentot koj go prepoznal vo nea. Od toj biznis ne izleze ni{to, pa taka simpati~nata 28 – godi{na Patrik prodolì da ja gradi svojata kariera vo trkite na Indikar, kade redi i niza odli~ni rezultati. Danica Patrik u{te od mali noze znaela {to saka da bide vo ìvotot, a smeta deka za vakvata nejzina neobi~na ènska profesija nema ba{ mnogu mesto vo ènskiot svet. Qubovta kon vozeweto go nasledila od svoite roditeli koi se strastveni oboàvateli na motornite vozila. Samo na desetgodi{na vozrast, Danica vozi karting, me|utoa mnogu brgu posle toa zapo~nuva da ja interesiraat pogolemite yverki na ~etiri trkala. Na 16 godini se smestila vo angliskiot Milton Kejns. Vo tekot na trigodi{niot prestoj vo Velika Britanija, se natpreK

o, teresirana za obrozovanieto, to pa taka go napu{ta srednoto au~ili{te, koe podocna go zani. vr{ila vo ve~ernite termini. oAnga`manite kako model nikoka ga{ ne prestanuvaat, pa taka di mnogu ~esto mo`e da se vidi vo provokativni izdanija za uspisanija za ma{kata popudlacija. Nejziniot {arm padot nal vo o~ite na popularniot ii magazin Sports Ilustrejted ~ii ti. stranici gi krase{e dva pati. Isto taka ima{e obidi i za rvoditelka vo emisiite “Pauerblok” i “@eni voza~i”. at Iako za nea vozdi{uvaat to mnogu ma`i, sepak taa svoeto et srce go podari na sedumnaeset rd godini postariot Pol Edvard in Hospental, nekoga{niot nejzin fizikalen terapevt, so koj e vo sre}en brak od 2005 godina i poradi kogo stana katolik. So ogromnata poddr{ka na aa svoite roditeli i soprug, ovaa i{armantna Amerikanka planias. ra u{te dolgo da dava gas. ku Strast koja & donese i nekolku zo pari~ni kazni poradi prebrzo vozewe.

varuvala vo Formula Ford i Formula Voksol kade {to i go osvoila vtoroto mesto na tamo{niot festival Formula Ford. Toa voedno pretstavuvalo najdobriot `enski rezultat vo istorijata na natprevaruvaweto. Sepak, vo 2002 godina se vra}a vo SAD, kade {to vedna{ se priklu~uva na timot Rahal Leterman Rejsing. Posle nekolku starta vo Dox Pro, preminala so natprevaruvawe vo Tojota Atlantik [ampionatot, kade {to vozela celi dve godini, a od 2005 godina, pa navamu e natprevaruva~ vo trkite Indikar. Nejzinite vozewa se mnogu dobro sledeni od strana na mediumite, me|utoa toa nitu vo eden moment ne & pomogna da osvoi naslov na prvak. Vo tekot na svojata dolgogodi{na voza~ka kariera dobi priznanija od tipot na ”Roki na godinata 2005”. Duri tri pati e proglasena za najpopularen voza~ na Indikar. Danica ne bila ba{ zainO

Za nea vozdi{ki od milioni ma`i A

SPORT

20.08.2010

SPORT

TENIS

NI[TO NOVO NA MASTERS TURNIROT SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

RAKOMET

ez nekoi posebni iznenaduvawa i senzacii pomina vtoroto kolo na Masters turnirot vo Sinsinati. Plasmanot vo slednata runda go obezbedija prvite {est nositeli, a me|u niv se i trojcata najdobri teniseri na svetot vo momentov: Rafael Nadal, Roxer Federer i Novak \okovi}. Edinstvenoto iznenaduvawe go ima{e Mardi Fi{, koj so 7:6, 7:6 go eliminira{e osmiot favorit Fernando Verdasko. Prviot svetski reket, Rafael Nadal, do svojata 35-ta pobeda (vo odigranite 35 me~a) dojde so me~ot protiv Tejlor Dent (6:2, 7:5). Negov sleden protivnik }e bide @ulien Beneto. Francuskiot teniser vo dva seta, so 6:4 i 6:2, go sovlada Stanislas Vavrinka. Vtoriot nositel, Roxer Federer, ima{e lesen pat do tretoto kolo. Na terenot mina samo 28 minuti, otkako poradi povreda me~ot mu go predade

LAZAROV POTPI[A ZA SIUDAD REAL

a{iot najdobar rakometar, Kire Lazarov, i oficijalno go objavi potpi{uvaweto na dogovorot za transfer vo Siudad Real. Vo narednite dve godini na{iot reprezentativec }e se obide da ja ostvari svojata najgolema `elba – trofej vo Ligata na {ampionite - vo dresot na trikratniot evropski i petkraten {panski prvak. Neoficijalno, sumata za koja se “ispazarile” Zagreb i Real e 125 iljadi evra, i toa na dve rati, od koi [pancite prvata }e treba da ja uplatat vedna{ na smetkata na Zagreb, a drugata polovina do krajot na sezonata. Za Kire Lazarov ova e tret klub vo negovata internacionalna kari-

]e se obide svojot son – trofejot na L[ - da go ispolni vo Siudad Real

Imiwata na Nadal, \okovi} i Federer se najdoa na

listata za plasman vo tretoto kolo na Masters turnirot vo Sinsinati. Vtoroto kolo pomina bez nekoi osobeni vozbuduvawa i od nego proizlegoa {este teniseri koi }e gi prodol`at svoite natprevaruvawa. Iznenaduvaweto go napravi Mardi Fi{ so pobedata nad Fernando Verdasko

uzbekistanskiot teniser Denis Istomin. Finalistot od poslednite dve godini vo Sinsinati, Nova} \okovi}, vo dva seta, 6:3 i 7:5, zabele`a pobeda nad svojot golem prijatel Viktor Troicki. Pobedata nad Troicki be{e jubilejna, 100-ta, za \okovi} na ATM turnirite od Master serijata. Vo tretoto kolo se plasira i Endi Marej, nositelot broj 4. Toj mora{e da odigra tri seta (6:3, 7:6, 6:2) za da stigne do pobedata nad @eremi [ardi. Vo derbito na vtoroto kolo, pettiot nositel, Robin Soderling, vo tri seta, 4:6, 6:3, 7:5, go sovlada veteranot Lejton Hjuit. Vtoroto kolo na turnirot go mina i doma{niot milenik Endi Rodik. Vo dva seta 7:6 i 6:4 toj be{e podobar od Timo de Baker.

\okovi} go odigra svojot jubileen stoti natprevar

Nadal ima 35 pobedi od odigrani 35 natprevari

FUDBAL

era po zaminuvaweto od Pelister, posledniot makedonski klub vo koj nastapuva{e. Pred toa nastapuva{e za Ov~e Pole i Borec. Od Bitola zamina za Zagreb, kade {to igra{e nekolku sezoni, potoa se preseli vo Ungarija i nastapuva{e za {ampionot Vesprem, no se vrati vo Zagreb. Na{iot uspe{en rakometar najverojatno svojot prv nastap za noviot tim }e go ima na TV-turnirot vo Doboj, koj zapo~nuva vo vtornik.

VISTINSKIOT RONALDO E DEBEL I STAR

ekoga{niot najdobar napa|a~ i fudbaler na svetot ve}e ne e toa {to be{e nekoga{. Sledniot mesec }e napolni 34 godini. Pove}e ne e brz i “ubistven” kako porano, a so dogovor e vrzan za Korintos do krajot na 2011-ta godina. Po sto dena prisilna pauza poradi povredata na natkolenicata, legendarniot brazilski fudbaler bi trebalo da bide podgotven za igra, ama e svesen deka nema u{te dolgo da izdr`i. Na posledniot den od slednata godina mu istekuva dogovorot, no mo`no e da se slu~i porane{niot napa|a~

na Barselona, Real, Milan i Inter svojata kariera da ja zavr{i i mnogu porano. “Eden den }e ka`am samo – toa be{e toa. Mo`no e takvo ne{to da se slu~i u{te na sledniot natprevar, no }e dadam s$ od sebe za da odigram makar do krajot na godinata”, veli Ronaldo koj priznava: “Se boram so vagata za kilogramite i bolkite”. Posledniot natprevar na najdobriot strelec vo istorijata na svetskite prvenstva be{e odigran na 9 maj koga postigna gol i ostvarija pobeda so 2-1 nad ekipata na Atletiko Paranaese.

Ronaldo vo svoite ubavi denovi

FORMULA K

[UMAHER: DOGODINA VISTINSKIOT

ove}ekratniot svetski prvak Mihail [umaher u{te pred pauzata vo {ampionatot izjavuva{e deka poleka se koncentrira na novata sezona, vo koja e siguren deka }e ima mnogu pove}e uspeh. Negovoto vra}awe na patekite ne pomina onaka kako {to toj o~ekuva{e, na golemo nezadovolstvo na [umaher i Mercedes. Tokmu poradi toa, ne e nikakvo iznenaduvawe {to u{te otsega se podgotvuvaat za 2011-ta godina. “Veruvam deka timot trgnuva vo vistinska nasoka i siguren sum deka idnata godina }e bideme vistin-

skite i deka ramnopravno }e se borime za titulata”, izjavi germanskiot voza~. “Sorabotkata so inènerot Rozberg e mnogu dobra. Momentalno vozam bolid koj ja preìvea i minatata sezona. Nie voza~ite mora da se soglasime so nekoi kompromisi”, veli [umaher. Toj ne bega od problemite koi gi ima Mercedes vo svojata garaà. “Fakt e deka bolidot ne funkcionira, a toa zna~i deka treba da vloìme trud i vreme za da ne se povtorat problemite i vo idnata sezona”.

Pove}ekratniot svetski prvak e svesen za problemite, no ne se otka`uva