110-KAPITAL-24.08. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

D-R RUBIN ZARESKI

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

NESCAFE

PRA[AWE ZA MILION DOLARI

GARANTIRAN KVALITET OD 1938 GODINA STRANA 14

STRANA 8

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,23.08.2010,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

^ESTITE IZMENI NA REGULATIVATA GI BRKAAT STRANSKITE INVESTITORI

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 48,39 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

74,76 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.08) 2,375

GERMANSKI HB SOLAR SI ODI OD MAKEDONIJA?! 2 NEVRABOTENOSTA VO MAKEDONIJA E GOLEMA, AMA PONUDATA E SLABA

OSIGURITELNIOT PAZAR VO PRVITE [EST MESECI

SEKOGA[ IMA RABOTA ZA PROGRAMERI I IN@ENERI, AMA NEMA KADRI

@IVOTNOTO OSIGURUVAWE SO 10% PORAST

STRANA 6

STRANA 10

PESIMIZAM NA SVETSKITE BERZI

SOROS SE POVLEKUVA OD SAD, INVESTITORITE UPLA[ENI STRANA 13

00,59% 0,45% 0 00,75%

MBI 10

2,370 2,365 2,360 2,355 2,350 2,345 2,340 2,335 17/8

19/8

21/8

23/8

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

KADE E MAKEDONSKIOT VOREN BAFET?

STRANA 2

2 24.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 24 AVGUST 2010

KADE E MAKEDONSKIOT VOREN BAFET? ade e makedonskiot milioner, koj vo 2008 godina zaraboti 15 milioni evra na Makedonskata berza? So tolku pari vo ovoj su{en period toj moè bukvalno da ja drma berzata vo zemjava, kade potonaa i ind eksite i prometot. Ama “slavniot” berzanski igra~, na kogo nikoj ne mu go dozna identitetot, kako da propadna vo zemja. Za nego ne vaì niedna finansiska teorija – deka treba da se kupuva koga cenite se dolu, a da se prodava koga se gore. Toj ne ja primenuva ni {kolata na Voren Bafet, koj kupuva koga site prodavaat, a prodava koga kupuvaat. Sega na Makedonskata berza ima ponuda ama nema pobaruva~ka, iako cenite go dostignaa dnoto. Zo{to makedonskiot “Bafet” (slobodno moème da go sporedime so Bafet zatoa {to negovoto “bogatstvo”, koe se meri vo milioni, poradi skromnite berzanski prometi vo Makedonija odgovara na milijardite koi gi zarabotuva Bafet na amerikanskite i na svetskite berzi) ne igra na pazarot i ne ja zaìvee Makedonskata berza? Nelogi~no e tolku uspe{en investitor da se povle~e od pazarite na kapital posle samo edna pobeda. Igra~ite na berzite se sekoga{ vo akcija. Ili be{e mnogu lesno pametno da se investira vo uslovi koga Berzata ja dvièa hrvatskite i slovene~kite investitori, a na{ite samo se lepea na niv i pritoa gi imaa najpotrebnite insajderski informacii? Sega{nata letargija na Makedonskata berza potvrduva deka nema energija, znaewe, volja da se pokrene pazarot na kapital, da si iskoristi

iskustvoto od berzanskiot bum vo 2007 i 2008 godina, da se primeni nau~enoto. Ne veruvam deka investitorite {to dobro zarabotija sega se mirni zatoa {to parite gi stavile vo nekoja banka ili pak gi investirale vo nedvi`nosti. Ima{e nekolku takvi primeri ama tie zavr{ija neuspe{no. Makedonskiot Voren Bafet, ako postoi takva li~nost, o~igledno ni{to ne sledi od slu~u vawata na svetskite berzi. Ako sledi, }e vidi deka investitorite odlu~uvaat spored dvièwata na indeksite, no i cenite na akciite se dviàt spored raspoloènieto na Voren Bafet ili, ako sakate na Xorx Soros. Te{ko e da se zaklu~i dali cenite na nekoi akcii rastat, pa Bafet i Soros zatoa gi kupuvaat, ili pak rastat zatoa {to Bafet i Soros prethodno gi kupile. Kako ja tolkuvate informacijata deka Soros, koj so del od svetot upravu va so imot vreden 25 milijardi dolari, ja namali svojata izloènost vo amerikanski hartii od vrednost za celi 42%? Legendarniot Soros prodade akcii vo Volmart, Morgan ~ejs, Fajzer, Petrobras. [to }e se slu~i posle ova na amerikanskite berzi? Ako go pra{ate Soros, toj }e vi odgovori deka SAD }e se soo~i so nov pad na ekonomijata i krizata }e ja zavr{i kako recesija so dvojno dno. Soros ne go gleda krajot na krizata. Tokmu vakvi izjavi i odluki o~ekuvavme od makedonskiot rekorder i od drugite berzanski igra~i koi imaa slavni denovi na Makedonskata berza pred tri godini. Vremeto za investirawe na berzite voop{to ne e pominato iako momentalnata sostojba e lo{a. Tokmu zatoa porane{niot britanski

^ESTITE IZMENI NA REGULATIVATA GI BRKAAT STRANSKITE INVESTITORI

GERMANSKI HB SOLAR SI ODI OD MAKEDONIJA?! SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

premier Toni Bler otvori finansiski butik, vo koj }e “prodava” inves ticiski uslugi za me|unarodnite fondovi i superbogatite. Od inves ticiski soveti Toni Bler dosega zaraboti 20 milioni funti. Pazarot na hartii od vrednost e nepresu{en izvor koga igra bikot, no i koga e prisutna me~kata. Nesfatlivo e samo za doma{nite berzanski investitori da se zanimavaat so berzata koga cenite odat nadolu. Tie sakaat samo da go sobiraat kajmakot. Ama da ne se slu~i, za nekoe vreme, povtorno da se pojavat stranski inves ticiski fondovi i brokeri, pa povtorno da ja razigraat Makedonskata berza. Ovoj pat mo`e da dojdat i od malku podaleku. Pra{aweto e samo zo{to mora niv da gi ~ekame za da donesat spremnost za rizik i investitorski duh? Pa, ne e s$ taka crno na Makedonskata berza. Nekolku kompanii vo prvata polovina od godinata ostvarija dobivki, gi podobrija finansiskite rezultati vo odnos na o~ekuvanite i na tie od minatata godina i najavija investicii. Makedonskite inves titori gi prespaa ovie cenovno ~uvstvitelni informacii.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ena bezvizen prestoj }e imaat makedonskite gra|ani vo Ukraina od petok, koga po~nuva da vaì viznoto olesnuvawe za kratkoro~nite i tranzit-patuvawata pome|u dvete zemji. Dràvjanite na Makedonija koi imaat originalna pokana od ukrainskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti }e moè da vleguvaat bez vizi i da prestojuvaat ne pove}e od 90 dena poradi delovni kontakti, razmena vo nau~notehni~kata, kulturnata i sportskata sfera, poseta na rodnini ili poznanici, lekuvawe, studirawe... Za makedonskite turisti koi patuvaat vrz osnova na originalnite turisti~ki vau~eri i so potvrda od ukrainska turisti~ka firma predviden e bezvizen vlez so moèn prestoj do 30 dena.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Otkako Regulatornata komisija za energetika vo period od edna godina tri pati ja namali cenata za otkup na energijata proizvedena od sonce, mnogu stranski investitori, me|u koi i HB Solar, odlu~uvaat da “dignat” race od investiciite vo Makedonija

SOWA JOVANOVA

ermanskata kompanija HB Solar, specijalizirana za obnovlivi izvori na energija, koja pred edna godina vleze na makedonskiot pazar za montirawe na solarni kolektori, se povlekuva od Makedonija. Pri~inata zaradi koja germanskite investitori digaat race od investicijata vo solarna energija vo Makedonija se pregolemite administrativni barieri i ~estite promeni na regulativata za vodewe na ovoj biznis. Kostadin Kitanov, koj e na ~elo na makedonskoto pretstavni{tvo, pred dve nedeli dobil izvestuvawe od menaxmentot vo centralata vo Germanija da se stopiraat site zapo~nati raboti vo Makedonija dodeka ne se donese kone~na odluka za povlekuvawe. Toj objasnuva deka na Germancite, bukvalno, im se sma~ilo toa {to Regulatornata komisija za energetika

tri pati vo edna godina ja promenila povlastenata tarifa za energija koja se proizveduva od sonceto. “Investiciite koi ve}e bea odobreni od ~elnite lu|e na germanskata kompanija se celosno stopirani po poslednata promena i namaluvaweto na povlastenata tarifa za otkup na energijata dobiena od sonce od strana na Regulatornata komisija za energetika. Germanskite sopstvenici ni dostavija pismo vo koe se nareduva stopirawe na site aktivnosti na pretstavni{tvoto vo Makedonija, koe, patem, e pretstavni{tvo za cel Balkan, so centrala vo Skopje. Objasnuvaweto e deka birokratskite barieri i kompletno neodgovorniot praven sistem vo Makedonija go doveduvaat vo pra{awe opstanokot na nivnoto pretstavni{tvo vo Makedonija”, veli Kitanov i dodava deka ako ne se najde re{enie na nivnite problem, Germancite planirale pretstavni{tvoto od

Makedonija da go preselat vo druga zemja. Planot na germanskata kompanija be{e vo narednite 4 do 5 godini da investira re~isi 11 milioni evra vo izgradba na biocentrali vo Makedonija. Ja ragleduvale i mo`nosta za otvorawe na proizvodstven pogon vo Makedonija za del od sistemot na HB Solar, so {to zna~itelno bi se namalile tro{ocite na proizvodot, osobeno inputot od “rabotna raka”, a vo prilog im odel i ramniot danok, kako i odli~nata geografska pozicija i povrzanost so ostanatite zemji vo regionot. Sega, zaradi nekolkukratnoto namaluvawe na (feed-in tarifata) povlastenata cena za otkup na energijata proizvedena od obnovlivi izvori, se odvra}aat stranskite investitori od Makedonija. Imeno, za relativno kratok period Regulatornata komisija napravi su{tinski promeni i namaluvawe na cenata koja be{e prvi~no zagarantirana. Taka, se izvr{i

NAVIGATOR

24.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

VISTINSKI MERKI VO VISTINSKO VREME ME

G RENE OBERMAN

BORUT PAHOR

RAMADAN RAMADANI

JADRANKA KOSOR

oj~e telekom stanuva domilatite na administrarevirawata vo IVZ kulrvatskata premierka D nanten telekomunikaciski Ptivcite vo Slovenija }e Pminiraat na {teta na He na te{ki maki so operator na Balkanot, a bidat zamrznati za da vernicite, a razre{eniot oxa polneweto na buxetot, pozicijata u{te pove}e }e moè dràvata da se spra- se griì kako da se vrati pa za da ne vovede novi ja zacvrsti ako go prezeme vi so buxetskiot deficit i na funkcija i da ja izbegne danoci }e prodava udeli i srpskiot telekom ekonomskata kriza sporedbata so Vrani{kovski od Hrvatski telekom namaluvawe na tarifata od 0,46 do 0,30 evrocenti za kilovat-~as proizvedena struja za sistemi do 50 kilovati. Od HB Solar tvrdat deka zaradi ~estite promeni na tarifata morale da go promenat i softverot vo kompanijata, koj ~inel mnogu pari, a proektite na klientite, koi pla} aat za da im se napravat presmetki za toa kolku bi zarabotile od investicijata vo solarnata energija, ve}e ne vaàt oti ima nova tarifa. “Taka, sega ni treba dopolnitelno u{te eden mesec za da im presmetame za kolku vreme }e im se vrati investicijata so novata tarifa, {to zna~i, nie kako firma koja vr{i montaà na son~evi kolektori gi gubime klientite, a samite klienti se predomisluvaat vo vrska so instalacijata na son~evi kolektori”, objasnuvaat vo HB Solar. Tie dodavaat oti vo Makedonija postoi interes kaj gra|anite i kaj investitorite za koristewe na obnovlivite izvori na energija, posebno na energijata od sonceto, no dràvata e taa koja ja ote`nuva celata procedura so kompliciranite

postapki. Vo Ministerstvoto za ekonomija velat deka ne mo`at ni{to da komentiraat oti Regulatornata komisija za energetika e nezavisno telo koe e nadle`no za formirawe na feed-in tarifata, pa tie ne sakaat da se me{aat vo raboteweto na Komisijata. Direktorot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov, veli deka go razbira revoltot na investitorite, no se pravda oti zakonsko pravo na Komisijata e najmalku edna{ godi{no da ja korigira tarifata. “Site investitori bea navremeno informirani za promenata. Nie, vrz osnova na napravenata analiza, zaklu~ivme oti namaluvaweto na tarifata e opravdano i e vo soodnos so cenata na son~evite kolektori. Dokolku ostane{e povisokata tarifa, toa }e se reflektira{e na krajajnata cena koja ja pla} a potro{uva~ot, a toa ne mo`evme da si go dozvolime”, veli Petrov i dodava deka dokolku invesstitorot e seriozen, ~estite ite promeni na tarifata nee bi trebalo da mu smetaat, at,

oti, sepak, }e si ja vratel investicijata. Tehnologijata za iskoristuvawe na son~evata energija za proizvodstvo na elektri~na energija e vo postojan razvoj, a investiciite vo ovaa oblast vo evropskite zemji kontinuirano se zgolemuvaat. Od druga strana, Makedonija koja e zemja so duri 280 son~evi denovi godi{no, ima ogromen potencijal za iskoristuvawe na son~evata energija, no, za àl, tie potencijali ne gi iskoristuva. Vo zemjava proizvodstvoto na struja od sonceto iznesuva samo 1%. Podatocite pokaùvaat deka samo od edna 50-kilovatna centrala godi{no vo zemjava se proizveduproizvedu vaat vo prosek po 110 megavati struja. Son~evite kolektorski sistemi i komponenti se oslobodeni od carina, a dano~nata stapka za niv e 5%. Spored ekspertite, so koristewe na son~evata energija vo Makedonija godi{no moè da se za{tedat najmalku 32 milioni evra, kolku {to ~inat dava~kite za otvorawe na 6.800 novi rabotni mesta.

Od druga strana, pak, Avstrija, Germanija i Francija se dràvi so mnogu pomalku son~evi denovi od Makedonija, no se lideri vo iskoristuvawe na sonceto kako energija. Ekspertite postojano apeliraat dràvata poseriozno da se angaìra i sama da investira vo obnovlivite izvori na energija. Vo strategijata za obnovlivite izvori na energija jasno stoi deka do 2020 godina Makedonija ima obvrska od Evropskata energetska zaednica 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da go obezbedi od sonceto, veterot, vodata i biomasite.

DIMITAR PETROV

DIREKTOR NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA RGETIKA “Go razbiram revoltot na investitorite, no zakonsko ko pravo na Komisijata e najmalku edna{ godi{no da ja korigira tarifata. Site investitori bea navremeno informirani za promenata. Nie, vrz osnova na napravenata analiza, zaklu~ivme oti namaluvawetoo na tarifata e opravdano i e vo soodnos so cenata na son~evite kolektori. Dokolku ostane{e povisokata ta tarifa, toa }e se reflektira{e na krajnata cena koja ja pla}a potro{uva~ot, a toa ne mo`evme da sii go dozvolime”.

3 FAKTI ZA...

2 6 18

MINUTI VO PROSEK SE TRO[AT ZA ÊKAWE VO RED PRED KASA ILI [ALTER VO [VEDSKA, [TO E NAJMALKU OD SITE ZEMJI VO EVROPA ÂSA PROSE^NO SE ÊKA VO BUGARSKATA SLU@BA ZA IZDAVAWE NA PASO[I NA 36 GRA\ANI, [TO E NAJBAVNO OD SITE ZEMJI-^LENKI VO EU MINUTI PROSE^NO SE TRO[AT VO EVROPA NA REDOVITE VO PO[TA I VO BANKA KOI SE NAJDOLGI I NAJLO[I

PROCENKI...

ermanskata kancelarka ka Angela Merkel uspea da se izbori so svetskata ta ekonomska kriza i od Gerrmanija da napravi dràva va za primer za vodewe na uspe{na ekonomska politika ka i vo vreme na globalna na recesija. Kako {to pi{uva germanskiot iot vesnik “Di Volt” stapkata na nevrabotenost vo Germanija ija ne bila tolku niska u{te od 1992 godina. Vesnikot naveduva deka vo Germanija registrirani se 3,2 milioni nevraboteni lica, a tolku maliot broj se dolì pred s$ na silniot ekonomski rast {to e zabeleàn vo vtoriot kvartl od godinava. Od germanskiot Sojuz na trgovski i industriski komori (DIHK) naveduvaat deka stapkata na nevrabotenost godinava e najmala vo poslednite 20 godini. Vo poslednite pet godini brojot na nevraboteni lica bil za 1,6 milioni lu|e pove}e. Osven ova, s$ pove}e lu|e so sredno obrazovanie uspevaat da najdat rabota, so {to Germanija kako retko koja dràva im

ANGELA MERKEL otvora ekonomski perspektivi i na ovie lica. Merkel so nizata uspe{ni reformi i potezi vo oblasta na energetskiot razvoj vo zemjata, zakonskite izmeni vo zdravstveniot sistem, pomo{ta {to kako vistinski lider & ja ovozmoì na Grcija - se smesti na prvoto mesto na listata na najmo}ni svetski lideri, spored “Juropian so{iete ùrnal”. Vo uslovi koga celata Unija e silno pogodena od ekonomskata kriza, Merkel uspea da obezbedi 9% rast na germanskata ekonomija za izminatata godina, {to se beleì kako najgolem uspeh na koj bilo evropski lider.

GUBITNIK

KRIZA NA IDENTITET

o~esniot pretsedatel el ri, na DPA, Arben Xaferi, wa svoite retki pojavuvawa vo javnosta gi koristi za napad ad ri vrz Makedoncite, so komentari deka makedonskiot narod se obiduval da ja falsifikuva issti torijata i da prisvoi li~nosti ko od albanskoto minato kako svoi. Vo intervju za bugarskata ata agencija Fokus toj veli deka “so vakvoto odnesuvawe i obidi za prisvojuvawe na albanskata ata ale istorija Make-doncite sakale iot da mu na{tetat na albanskiot identitet”. Vo intervjuto Xaferi eri me ponatamu dodava deka e vreme da se zapre so insistiraweto na anti~koto poteklo na makedonskiot narod. Tvrdi deka negoviot narod sekoga{ bil toleranten kon makedonskiot koga se rabotelo za pra{aweto za imeto, deka istoto nikoga{ ne bilo zloupotrebeno od nivna strana i deka bez razlika {to Makedoncite sakaat da mu na{tetat na albanskiot identitet, Albancite, sprotivno na toa, nikoga{ ne ja zloupotrebile, kako {to veli toj “krizata na makedonskiot identitet”. Vreme e albanskite politi~ari vo zemjava da se osvestat deka se raboti za edna dr`ava,

ARBEN XA X XAFE XAFERI FERI so eden suverenitet i eden integritet, vo koja e nedozvoleno delewe po nacionalna osnova na ovoj na~in, osobeno ne koga se davaat izjavi za stranski mediumi. Celosnosta na makedonskoto op{testvo e neophodna vo ovie istoriski momenti, pa namesto obvinuvawa i izjavi koi sugeriraat delbi, potrebni se edinstveni stavovi na site relevantni politi~ki subjekti, barem koga se raboti za pra{awata od nacionalen interes. A nacionalniot interes treba da e eden i ist za site koi `iveat vo, kako {to samiot Xaferi veli - multietni~ka dr`ava.

MISLA NA DENOT

VOLFGANG [OJBLE

minister za finansii na Germanija

BUXETSKIOT DEFICIT MO@E DA BIDE POD 60 MILIJARDI EVRA

oradi silniot rast na ekonomijata, deficitot na bu-xetot bi mo`el dopolnitelno da se namali i da stigne do 60 milijardi evra, smeta germanskiot minister za finansii Volfgangg [ojble. Iako Vladata vo Berlin prognozira ozira deficitot da iznesuva okolu 65 milijardi evra, postojat dobrii izgledi deka na krajot na godinata toj }e se svede na nivo pod 60 milijardi evra. Minatata nedela germanskata centralna banka Bundesbanka objavi deka vkupniot sojuzen, regionalen i lokalen deficit, t, vklu~uvaj}i go i toj vo segmenntot na socijalno osiguruvawe we }e bide za 5% ponizok od Brutorutodoma{niot proizvod (BDP).

KOGA VRABOTENITE I RABOTODAVCITE, DURI I KOLEGITE, SE POSVETENI EDNI NA DRUGI, SEKOJ IMA KORIST. IMAM LU\E [TO RABOTAT ZA MENE SO DECENII. JAS JA NAGRADUVAM NIVNATA LOJALNOST. ZNAM DEKA SEKOGA[ ]E BIDAT POSVETENI NA ONA [TO GO RABOTAT

DONALD TRAMP INVESTITOR VO NEDVI@NOSTI I MILIJARDER

4 24.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...IZRAEL NADVOR OD DOSEG

...POLICIJATA KONTRA NARKO-MAFIJATA

...NEVIDENO

Pretstaven prviot iranski bespiloten bombarder

Brazilski dileri dr`at 35 zalo`nici

Vo Kina koloni dolgi 100 kilometri

retsedatelot Mahmud Ahmadinexad go pretstavi prviot iranski bespiloten bombarder - „karrar“ odnosno „napa|a~“. Avionot e dolg ~etiri metri i ima doseg od iljadnici kilometri, no Izrael }e mu bide nadvor od domet. ]e mo`e da nosi ~etiri proektili.

o vooru`en sudir me|u policijata i dilerite srede Rio de @aneiro eden bandit e ubien, a ~etiri policajci se raneti. Narko-mafijata upadna vo elitniot hotel Interkontinental i dr`e{e 35 zalo`nici, koi za sre}a brzo se pu{teni.

`iteli koi na voza~ite im prodavaat hrana i voda.

a avtopatot kon Peking ve}e devet dena se pravat koloni dolgi i nad 100 kilometri poradi rabota na delnicata. Od vozilata, N koi se dvi`at so brzina na pol`av, korist imaat samo lokalnite

DVA, TRI ZBORA

“Predlog-rezolucijata na Srbija za Kosovo, upatena do Generalnoto sobranie na ON, gi iritira SAD i EU. Amerikanskite diplomati rabotat prekuvremeno za da ja osuetat rezolucijata. Srbija mo`e da bide zadovolena ako zagubata na Kosovo bide nadomestena so obedinuvawe so Republika Srpska” TED KARPENTER potpretsedatel na Institutot Kejto vo Va{ington

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

“Ekonomska kriza e i site koi nosat odgovornost za Hrvatska mora da pogodat vo celta. Jas toa go o~ekuvam od niv, o~ekuvajte go i vie. No, vo Hrvatska ima i drugi kumovi, onie koi ja ograbija Hrvatska. Jas sakam obvinitelstvoto i policijata niv da gi ga|aat” IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Hrvatska

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Francija treba da gi prifati site lu|e, bez ogled na nivnoto poteklo. Mora da nau~ime da gi prifatime razlikite me|u lu|eto i da zapre francuskata rasisti~ka praktika” PAPATA BENEDIKT 16

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

VOZDU[EN ^ADOR

ozdu{en ~ador (Air umbrella) e nov izum, ~ie pojavuvawe na pazarot ekspertite go smetaat za vistinska revolucija vo erata na gaxetite. Ovoj ~ador nad ~adorite e sostaven od {upliva pra~ka koja prvo go v{mukuva, a potoa go ispu{ta vozduhot nagore, taka {to sozdava vozdu{na bariera me|u vas

i kapkite do`d. Goleminata na vozdu{niot ~ador mo`e lesno da se menuva vo zavisnost od toa dali ste sami ili so partnerot. Dizajnerite na ovoj moderen proizvod, Je Sung Park i Vu Jung Kvon, smetaat deka ne samo {to ovoj proizvod ima prakti~na namena, tuku e i prijatelski nastroen kon prirodata.

POLITIKA

24.08.2010

JAKUB SELIMOVSKI: "MVR SMEE, AMA NE SAKA DA INTERVENIRA PROTIV RAMADANI" MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

VR ne ja koristi zakonskata mo`nost da intervenira za za{tita na imotot na IVZ i na samata zaednica od grubiot upad na Ramadan Ramadani vo Isa-begovata xamija, {to e samo

eden od nizata primeri za obid da se uzurpira sopstvenosta na IVZ i da se ra{iri radikalniot islam vo zemjata,- tvrdi porane{niot poglavar, Jakub Selimovski, za “Kapital”. Selimovski se povikuva na Zakonot za pravnata polo`ba na crkvata, verskite zaednici i religiozni grupi vo

~lenot 18, so stavot 5, koj ovozmo`uva pravna osnova za MVR da mo`e da & asistira na IVZ vo obidite da si ja vrati Isa-begovata xamija, objekt {to se nao|a na samo nekolku metri od sedi{teto na IVZ, a e pod kontrola na razre{eniot imam Ramadani. Toj bara MVR brzo i efikasno da reagira vo

za{titata na imotot na IVZ. "Isa-begovata xamija e imot na IVZ, koja mora da go za{titi svojot objekt. Ako se povikaat na Zakonot, treba brzo i efikasno da reagiraat", izjavi Selimovski i dodava deka ve}e e vo tek sudskata postapka protiv Ramadani za la`no pretstavuvawe vo ime na

IVZ. MVR vedna{ odgovori na vakvite prozivki. Ottamu smetaat deka ne postoi legalna mo`nost da interveniraat vo Isabegovata xamija: "Ne mo`e Ministerstvoto da tolkuva dali procedurata za razre{uvawe na Ramadani e legalna. Zakonot na koj se povikuva Selimovski ne e zakon po koj MVR intervenira.

Prvo treba da ima sudska presuda. Zamislete {to bi rekla me|unarodnata zaednica ako postapime na svoja raka vo vakva delikatna situacija" veli Kotevski za “Kapital”. I dodeka trae prepukuvaweto na relacija IVZ– MVR, Isa-begovata xamija vo glavniot grad ostanuva i ponatamu pod kontrola na lu|eto na Ramadani.

PRETSEDATELOT NA ANTIKORUPCISKA SE @ALI NA NAMALENIOT BUXET

SELAMI: ]E NEMAME PARI ZA PLATA ZA OKTOMVRI!

Prviot antikorupcioner osven {to maka ma~i so kako {to veli konstantnite me{awa na vlasta vo rabotata na Komisijata, sega se soo~uva i so finansiski problemi.

MARIJA SEVRIEVA

o noviot rebalans na buxetot, sredstvata nameneti za rabota na Antikorupciskata komisija se namaleni za 30%, a nie imame pari za isplata na plati na ~lenovite samo do septemvri,- veli za “Kapital” pretsedatelot Ilmi Selami. Spored nego, ova e samo kapak na problemite so koi se soo~uvaat. Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot

za spre~uvawe na korupcijata koi se podgotvuvaat predviduvaat mandatot na Komisijata namesto do 2012 da zavr{i edna godina porano. Ova e vo sprotivnost so preporakite za profesionalizacija na DKSK, od Evropskata komisija, pa sega namesto zajaknuvawe na pozicijata na ova regulatorno telo, negovite ~lenovi dobivaat skraten mandat. “Dostavivme predlog-izmeni na zakonot, no znaete kako odat rabotite - toj }e bide izglasan vo brza postapka i nikoj nema da mo`e da reagira na toa. Na nekoj o~igledno mu K

smeta rabotata koja ja vr{i Komisijata”, veli Selami. Selami direktno obvinuva i za upad na VMRO - DPMNE vo rabotata na Komisijata so povikot do funkcionerite od svoire redovi da se otka`at od vr{ewe na pove}e javni funkcii istovremeno. „Odgovaraweto na povikot na partijata nasproti povikot na Komisijata pretstavuva dokaz deka vo Makedonija ne postoi institucionalna kultura, a nivoto na demokratija e mnogu nisko” veli Selami i dodava: “Za banalni i kristalno ~isti slu~ai gubime energija i M

vreme i ne mo`eme da se koncentrirame na pova`ni raboti. Dovedeni sme vo situacija da ne n$ interesira formata vo koja se sproveduva zakonot, tuku samo toj da bide sproveden”. Vo me|uvreme, funkcionerite na VMRO – DPMNE s$ u{te taktiziraat i ne otkrivaat od koja funkcija planiraat da se otka`at do 31 avgust, rokot {to im go ILMI SELAМИ dade mati~nata пrетsедател na Antikorupciskata komisija partija. N

6 24.08.2010 NEVRABOTENOSTA VO MAKEDONIJA E GOLEMA,

SEKOGA[ IMA RABOTA ZA PROGRAMERI I IN@ENERI, AMA NEMA KADRI ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk spasevska@kapital com mk

o pove}e od 350.000 nevraboteni, me|u koi 200 se magistri i 11 doktori na nauka, Makedonija predni~i vo regionot spored stapkata na nevrabotenost. Nevrabotenosta i nema{e da bide tolku golem problem ako najgolem del od licata {to so godini baraat rabota se nekvalifikuvani ili polukvalifikuvani. Toa se dol`i na faktot {to imaat samo osnovno ili sredno obrazovanie ili {to stanale nevraboteni otkako nivnata firma zgasna vo procesot na tranzicijata. Sega se i bez rabota i bez kvalifikacii.

Najgolem del od nevrabotenite vo zemjava se nekvalifikuvani i polukvalifikuvani. Tokmu poradi ova, kompaniite te{ko nao|aat rabotnici iako ponudata na rabotna sila e mnogu golema. Biznismenite baraat studentite da izleguvaat so pove}e znaewe i pogolema praktika. Niv ne saka da gi vraboti niedna firma vo Makedonija bidej}i ne se tretiraat kako kvalitetni rabotnici. Golem del od kvalitetnite kadri po zavr{uvaweto na studiite, sre}ata si ja baraat vo nekoja evropska zemja kade {to o~ekuvaat pove}e da se ceni nivniot trud. Za kvalitetni kadri naj~esto rabota ima i vo Makedonija, samo {to cenata na trudot e mnogu poniska. Iako sostojbite i problemite na pazarot na trud se mnogu jasni i o~igledni, nikoj dosega ne uspea da gi sredi i podobri. Problemot zapo~nuva vo obrazovniot sistem, prodol`uva na pazarot na trud, a se generira vo biznis-

sektorot. Samo edna ilustracija, na Makedonija & nedostigaat visokostru~ni tehni~ki kadri (inìneri, tehnolozi), a nesrazmerno golem broj filozofi, fizi~ari, eksperti za socijalni raboti, pa duri i doktori. Ekspertite potvrduvaat deka nema seriozna analiza na pazarot za da se utvrdi koi kadri se nevraboteni i kakva e nivnata struktura za da moè ponatamu da se dejstvuva. Spored podatocite od agenciite za privremeni vrabotuvawa, na makedonskiot pazar na trud najbarani se informati~arite, inènerite i ekonomistite i za niv sekoga{ ima rabota. Tie {to ne se

nao|aat na ovaa lista u{te dolgo vreme }e baraat rabota. Rade Nenadi}, pretsedatel na Nacionalnata federacija na agencii za vrabotuvawe i sopstvenik na agencijata Partner, veli deka najmnogu nedostigaat zanaet~ii, a najte{ko do vrabotuvawe moè da dojdat nevrabotenite so zavr{ena gimnazija, hemisko i trgovsko u~ili{te. “Kaj nas ima pobaruva~ka na bravari, leari, zavaruva~i, stolari i limari, no do kvaliteten kadar te{ko moè da se dojde. Od druga strana, pak, ima golem broj nevraboteni koi ne se kvalifikuvani spored barawata na pazarot i mnogu te{ko moè da najdat

rabota”, potencira Nenadi}. Od agencijata za vrabotuvawe Nekst level objasnuvaat deka najgolem problem na nevrabotenite e nedostigot na iskustvo, koe se bara vo sekoja kompanija. “Rabotnoto iskustvo nedostiga posebno kaj licata koi prvpat stapuvaat na pazarot na rabotna sila. Mladite, isto taka, pravat gre{ka {to vedna{ po zavr{uvaweto na studiite se zapi{uvaat na magisterski studii bez prethodno rabotno iskustvo, a potoa so tie kvalifikacii u{te pote{ko mo`e da najdat rabota. Ima i takvi koi baraat rabota, a vo su{tina ne sakaat da ja najdat. Naj~esto se bunat,

POTREBNA E SERIOZNA ANALIZA NA

pored poslednite podatoci od Dr`avniot zavod za statistika, vo prviot kvartal godinava se registrirani 309.651 nevraboteno

lice, odnosno 33,5% od vkupnoto aktivno naselenie. Najgolem procent se `eni, a spored starosnata granica, se lica na vozrast od 25 do 50 godini.

Spored Mileva \urovska, profesor po sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, vo Makedonija nema seriozna analiza na strukturata na nevraboteni i s$ se sveduva na op{ti podatoci. “Ne mo`e da se zboruva MILEVA \URKOVA za nevraboteni vo genPROFESOR PO SOCIOLOGIJA eralna smisla. Treba “Mnogu mladi ne se kvalifikuvani za barawata na pazarot da se razgrani~at na rabotna sila, a golem broj diplomirani kadri ne rabotat mladi, stari, kvalispored kvalifikaciite {to gi imaat. Mnogumina rabotat na fikuvani i nekvaliopredeleno i so dogovori na rabota za vremeno vrabotuvawe. fikuvani. Treba da se Pazarot na rabotna sila ne gi apsorbira site i zatoa ima pravi razlika pome|u golem procent na nevrabotenost”. onie koi dolgo baraat

rabota i tie koi samo {to se priklu~ile na pazarot na rabotna sila. Golem del od mladite ne se kvalifikuvani za potrebite na pazarot na rabotna sila, a ima golem broj na diplomirani kadri koi ne rabotat spored kvalifikaciite {to gi imaat. Mnogumina rabotat na opredeleno, so dogovori za vremeno vrabotuvawe. Pazarot na rabotna sila ne gi apsorbira site i zatoa ima golem procent na nevrabotenost”, objasnuva \urovska. Pogolem procent na nevrabotenost ima kaj `enite otkolku kaj

AMA PONUDATA E SLABA

24.08.2010

doktori na nauka se registrirani kako nevraboteni vo Agencijata za vrabotuvawe

33,5%

iznesuva stapkata na nevrabotenost vo prviot kvartal godinava

RADE NENADI]

70%

od rabotodavcite imaat problem se starosnata granica na nevrabotenite, odnosno baraat pomladi kadri

ne im odgovara platata koja na po~etokot im se nudi, koja i ne e tolku niska”, komentiraat od Nekst level. Problem pri vrabotuvawe e i starosnata granica. Kompaniite vo 70% od slu~aite baraat pomladi. DO RABOTA PREKU VRSKI Generalen stav na nevrabotenite e deka za da najdat rabota, treba da imaat nekoj koj }e im pomogne za da vlezat vo nekoja kompanija ili institucija. Diplomiranite studenti tvrdat deka se dobro teoretski podgotveni, a priznavaat samo deka im nedostiga prakti~na rabota. “Kaj nas ne se primenuvaat pravilata i kriteriumite za izbor na kandidat za odredeni rabotni mesta bidej}i za da dojde{ do rabotno mesto soodvetno na kvalifikaciite i stru~nosta treba da ima{ mnogu pove}e od toa. Ovde mislam na prijatelski, rodninski i partiski vrski, pred s$ za vrabotuvawe vo dràvnata administracija. Vo posledno vreme s$ po~esto i vo privatniot sektor se potrebni vrski”, veli Darko Cvetanovski, diplomiran pravnik, koj ve} e ~etiri godini aktivno baral rabota. Toj veli deka ne bil povikan nitu na intervjua za rabota. “Dosega imam konkurirano na pove}e od 10 rabotni mesta za pozicija pravnik, so poloèn pravosuden ispit vo razli~ni kompanii. No, nitu edna kompanija ne postapi soglasno so Zakonot za rabotni odnosi i ne me povika na intervju, nitu me izvesti za toa koj kandidat e izbran za soodvetnoto rabotno mesto”, objasnuva Cvetanovski. Zoran Tripunovski, apsolvent na Ma{inskiot fakultet vo Skopje, isto taka smeta deka za da dojde{ do rabotno mesto naj~esto treba da ima{ nekoj koj }e ti pomogne da vleze{ vo odredena kompanija. Toj se soglasuva deka na fakultetite, iako e predvidena prakti~na nastava, taa ne e dovolno spored barawata na kompaniite. “Na fakultet imame zadolìtelna prakti~na rabota, no na toa ne

MAKEDONIJA – REKORDER SPORED NEVRABOTENOSTA

o stapkata na nevrabotenost od 33,5%, kolku {to izmeri Zavodot za statistika, Makedonija predni~i ne samo na globalno nivo, tuku i vo regionot. Vo agenciite za privremeno vrabotuvawe smetaat deka stapkata na nevrabotenost e nerealna i e mnogu pomala od taa {to ja pokaùva statistikata bidej}i golem e procentot na onie koi ne se registrirani deka se vo raboten odnos, imaat semeen biznis ili se angaìrani vo zemjodelstvoto. se dava golemo zna~ewe. Treba da ima pove}e mo`nosti za studentite da rabotat vo kompaniite, direktno vo proizvodstveniot process, za da imaat poznavawe od rabotata i lesno da najdat rabota po zavr{uvaweto”, veli Tripunovski. Toj ja poddrùva inicijativata na nekoi kompanii vo Makedonija koi zemaat studenti, gi obu~uvaat i stipendiraat za po zavr{uvaweto da gi vrabotat. Od Ministerstvoto za obrazovanie velat deka poradi samostojnosta na fakultetite ne moè da im bide naloèno da izveduvaat prakti~na rabota, dodeka pak spored obrazovnite programi na Ministerstvoto vo soglasnost so Bolowskiot dogovor, vo pogolem del od stru~nite u~ili{ta ima zadolìtelna prakti~na rabota za u~enicite. “Prakti~na rabota ima vo medicinskite u~ili{ta, kade {to za u~enicite e zadolìtelno da ja posetuvaat, a predvidena e i vo ma{inskite u~ili{ni centri, ekonomskite, pravnite i avtomehani~arskite struki”, informiraat od Ministerstvoto. Momentalno najdeficitarni rabotni profili vo Makedonija se {iva~ na tekstil, rakuva~ so ~evlarski ma{ini, ~evlar, kelner, prodava~, zavaruva~, pekar, tekstilen, ma{inski, elektro, gradeèn i tehni~ar za koàrstvo, informati~ar, gradeèn inìner, programer, inìner na sistem, ma{inski inìner i inìner-tehnolog za prehranbeni proizvodi. ZA PROGRAMERI SEKOGA[ IMA RABOTA Vo poslednite nekolku godini ima trend kaj makedonskite kompanii

PAZAROT NA TRUD ma`ite. Kako golem problem taa ja naveduva i starosnata struktura na nevrabotenite. “Za postarite rabotnici sekade e problem da se vrabotat. So toj problem se soo~uva ne samo Makedonija, tuku i evropskite zemji. Bidej}i tehnologijata e mnogu naprednata, postarite lica koi se nevraboteni treba da odat na posebni obuki i dokvalifikacii, no naj~esto ne se re{avaat na toa zatoa {to nemaat u{te dolg raboten vek i za niv toa pretstavuva samo dopolnitelen tro{ok”, smeta \

urovska. Taa gi klasificira nevrabotenite vo tri kategori. Ednite dolgo vreme baraat rabota, odat na dokvalifikacija i prekvalifikacija, no ne mo`at da se vrabotat i celosno se otka`ale od barawe rabota. Vtortata grupa se tie koi ne ni baraat rabota, ne se dokvalifikuvaat i obu~uvaat, samo ~ekaat vrabotuvawe, a tretata kategorija se registriraat vo Agencijata za vrabotuvawe samo za obezbeduvawe socijalni i zdravstveni benificii.

Rade Nenadi} od Nacionalnata federacija na agencii za vrabotuvawe, veli deka vo Makedonija realnata stapka na nevrabotenost ne e pove}e od 10%-12%. “Golem del od onie koi se registrirani kako nevraboteni realno rabotat, no se prijavuvaat kako nevraboteni zaradi ostvaruvawe socijalni nadomestoci. Golem del od niv rabotat na crno, imaat sopstven biznis ili se anga`irani vo zemjodelstvoto”, veli Nenadi}.

LEN^E KARPUZOVSKA

DIREKTOR ZA KOMUNIKACII NA EVN MAKEDONIJA “EVN Makedonija redovno ima praktika da poddrùva studenti od fakultetite, pred s$ za prakti~na rabota i obuka. Del od ovie studenti koi }e se pokaàt kako dobri praktikanti ostanuvaat da rabotat vo kompanijata, a tie {to nema da bidat vraboteni, praktikata moè da ja iskoristat kako plus iskustvo za niv”. da stipendiraat i da obu~uvaat studenti vo tekot na nivnoto obrazovanie. Toa pred s$ vaì za kadrite koi se najbarani i za koi ima golem nedostig. Golema prednost za nevrabotenite e i neformalnoto obrazovanie, odnosno obukite i treninzite po zavr{uvaweto na studiite. “EVN Makedonija redovno ima praktika da poddrùva studenti, pred s$ za prakti~na rabota i obuka. Vo sorabotka so FEIT (Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii) nudime obuka za studenti koi se zainteresirani da prakticiraat vo na{ata kompanija so mo`nost ponatamu da ostanat da rabotat ako se pokaàt kako kvalitetni i dobri. Isto taka imame i letna praktika vo site segmenti vo kompanijata vo sorabotka so drugite fakultati” veli Len~e Karpuzovska, direktor za komunikacii vo EVN Makedonija. Spored nea, del od studentite koi

}e se poka`at kako dobri praktikanti ostanuvaat da rabotat vo kompanijata, a tie {to nema da bidat vraboteni praktikata treba da ja iskoristat kako iskustvo plus. Od softverskata kompanija Semos, koja raboti i na educirawe na IT-kadar, velat deka koga }e izlezat od fakultet na studentite im e potrebna dokvalifikacija za da steknat pove}e ve{tini, posebno kaj kadrite od IT- sektorot. “Na studentite im e potrebna dokvalifikacija vo forma na neformalno obrazovanie bidej}i ovaa profesija e zanaet i nekoi raboti mora prakti~no da se nau~at. Nie vr{ime obuki ne samo na tehni~ki, tuku i na proekt-menaxment. Na primer vo golemite kompanii ima top-menaxment i sreden menaxment. Golem del od odlukite koi po pravilo treba da gi donese sredniot menaxment mora da imaat odobrenie

PRETSEDATEL NA FEDERACIJATA NA AGENCII ZA PRIVREMENI VRABOTUVAWA “Golem del od onie koi se registrirani kako nevraboteni realno rabotat, no se prijavuvaat kako nevraboteni zaradi dobivawe socijalni nadomestoci. Golem del od niv rabotat ili na crno, imaat sopstven biznis ili se anga`irani vo zemjodelstvoto”. od top-menaxmentot, a so toa se tro{i vreme i se odolgovlekuva donesuvaweto na odluki. Zatoa e potrebna dokvalifikacija i pogolema prakti~na rabota kaj sredniot menaxment vo kompanijata”, veli Igor Pota, menaxer za razvoj na delovni strategii vo Semos. Spored nego vo Makedonija nema informati~ar koj ne e e vraboten. “Ima golema pobaruva~ka na IT-kadar. Konstantno ima nedostig od programeri koi se vrabotuvaat vedna{ po zavr{uvaweto na obrazovanieto”, objasnuva Pota. I vo Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID) rabotat na proekti za realizacija na praktikantska rabota i vrabotuvawe. Za niv glavnata cel e da se institucionalizira praktikanskata rabota vo Makedonija, a so toa i kompaniite da gi najdat i anga`iraat najdobrite talenti na pazarot na trudot. “Ovaa programa e edna od strate{kite aktivnosti na proektot, so koja zapo~na da se nadminuva jazot koj postoi pome|u pobaruva~kata i ponudata na kvalifikuvani i talentirani poedinci na pazarot na rabotna sila. Na studentite im se obezbeduva mo`nost za steknuvawe rabotno iskustvo kako prv ~ekor kon gradeweto na nivnata profesionalna kariera, so mo`nost za pobrzo i uspe{no vrabotuvawe vedna{ po diplomiraweto”, velat od proektot za praktikanska rabota na USAID. Kako rezultat na uspe{ni praktikantstva, 164 diplomirani studenti i nevraboteni na{le rabota.

KAKO REGIONOT SE SPRAVUVA SE NEVRABOTENOSTA?

Vo Hrvatska so kofinansirawe na vrabotuvaweto, posebno na onie lica koi najte{ko se vrabotuvaat i so prekvalifikacija, se namalil brojot na nevraboteni. Edna od merkite {to rezultira{e so najgolema efikasnost vo namaluvaweto na nevrabotenosta vo Hrvatska e transformacijata na procesot na prijavuvawe na nevrabotenite. Sega lu|eto poedine~no se prijavuvaat vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe i vo Agencijata za vrabotuvawe. Efektot od toa e {to stapkata na nevraboteni se namaluva bidej}i se namalil brojot na studenti koi se prijavuvale zaradi zdravstveno osiguruvawe, a ne barale rabota. Vo Bugarija se vodi aktivna politika vo oblasta na pazarot na trudot preku izgotvuvawe godi{ni nacionalni planovi za zgolemuvawe na vrabotuvaweto.Tamu za realizacija na merkite godi{no se izdvojuvaat okolu 100 milioni evra. So prezemenite merki, stapkata na nevrabotenost e namalena od 20% na 6%. So svetskata ekonomska kriza vo mnogu zemji se zgolemi brojot na nevrabotenite. Za razlika od niv, Danska mo`e da se pofali so rekordno nisko nivo od samo 1,8%.

Zagreb

8 24.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

REKLAMI NE SE DOVOLNI! o poslednata analiza na finansiskiot sektor, {to ja izgotvi Narodnata banka na Makedonija, se veli deka osiguritelniot sektor vo zemjava so~inuva samo 4% od aktivata na finansiskiot sektor, {to e eden od indikatorite za toa kolku e toj slabo razvien. Najnoviot, pak, izve{taj na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto-ASO za raboteweto na osiguritelnite kompanii vo prvite {est meseci pokaùva deka nivnata vkupna osiguritelna premija vo toj period e ne{to pove}e od 50 milioni evra, i e malku poka~ena vo odnos na istiot period lani. I ponatamu osiguruvaweto od avtoodgovornost zazema polovina od biznisot na osiguritelite, iako kompaniite velat deka prezemaat s$ za da go dobliàt imotnoto i drugite vidovi osiguruvawa do kompaniite i gra|anite. Nekoi od niv ne se ni trudat da go storat toa, zatoa {to vo strate{kiot plan ne im e nitu zacrtano da go {irat svoeto portfolio. Na{iot fokus, kako ekonomski nedelnik koj se zalaga za {to pobrz razvoj na celiot finansiski pazar, e naso~en pred s$ kon najgolemite igra~i na osiguritelniot pazar, od koi o~ekuvame da bidat lokomotivata na toj razvoj. Za pozdravuvawe e {to nekoi od niv otvoreno kaùvaat deka nivna strate{ka opredelba e da gi razvivaat imotnite osiguruvawa, kako i osiguruvawata od drugi vidovi odgovornosti. Me|utoa, o~igledno e deka reklamite ne se dovolni vo ovoj biznis. Potro{uva~ot nema da dobie poriv da otid e vo osiguritelna ku}a i da sklu~i polisa za svojot stan ili ìvot zatoa {to gledal nekoja lucidna reklama na televizija ili nekoj bilbord na ulica. Tokmu minorniot procent na osiguruvawa na doma}instva vo vkupnite imotni osiguruvawa, kade {to

dominiraat kompaniite, no i bavnoto rastewe na nivniot iznos, poka`uva deka gra|anite s$ u{te imaat u{te mnogu da nau~at za toa {to zna~i osiguruvawe. Barem, trgnuvam od sebe. Dodeka moj {kolski

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

drugar, {to raboti vo osiguritelna kompanija, ne me sedna na masa da me ubedi deka osiguruvaweto na stanot vo koj {to ìveam ne ~ini poskapo od eden pristoen ru~ek za dvajca vo kafeana, i jas ìveev vo zabluda deka e toa skap, nepotreben luksuz. Kako {to smetaat i zemjodelcite, na primer, deka e skapo osiguruvaweto na nivniot rod. No, ako im trubite po cel den deka toa im e potrebno i deka ne e skapo, sigurno ne{to }e se smeni. Da pogledneme samo kako uspeaja mobilnite operatori da n$ ubedat deka na site ni trebaat po dva telefoni so koi }e zboruvame “bez pari”. Zrak nade` dava toa {to ìvotnoto osiguruvawe kontinuirano raste, no treba da se ima predvid deka negovata pojdovna osnova be{e mnogu niska, a negoviot udel vo vkupnoto osiguruvawe s$ u{te e edvaj 5%. Zna~i, ima mnogu prostor za rabota i za “igra” na osiguritelnite kompanii, ~ija primarna zada~a mora da e animirawe na javnosta da ja smeni svojata percepcija i naviki vo vrska so osiguruvaweto.

PRA[AWE ZA MILION DOLARI

ra{awe za milion dolari: koj svetski monetaren sistem najdobro moè da odgovori na promenetiot balans na ekonomski sili i da go dovede vo sostojba na ramnoteà? Zajaknuvawe na dolarot? Zgolemuvawe na izdavaweto na t.n. “specijalni prava za vle~ewe” na MMF? Ili, pak, voveduvawe na ko{ni~ka na valuti? Dilemata e vrzana za pra{aweto dali kone~no dràvite da interveniraat zna~ajno i koordinirano na pazarite, ili da se ostavat pazarite sami da ja korigiraat sostojbata, {to se pokaà isto tolku neefikasno. Vreme e za zagriènost. Eden mesec pred istekot na letoto jasno e deka na ekonomski plan zapadnite ekonomii se soo~uvaat so krajno te{ka i nepredvidliva esen. Dvete najzna~ajni ekonomski promeni, koi se evidentni i koi }e se izu~uvaat na svetskite univerziteti, se zagriùva~ki. Prvo, finansiskata kriza i fiskalnite deficiti proizvedoa golemi strukturni promeni vo ekonomiite. Vtoro, mu se dopa|alo toa nekomu ili ne, ekonomskata mo} se prefrli od zapad kon istok. Kina ve}e oficijalno stana vtora svetska ekonomija so proekcija deka do 2030 godina }e gi prestigne i SAD. Svetskite analiti~ari pobrzaa da proglasat alarm, sporeduvaj}i go periodot pred nas so krizata od 2003 godina, aludiraj}i na finansiskite pazari i gre{kite koi se povtoruvaat. Da pojasnam. Kako {to e voobi~aeno, vo situacija koga porastot na industriskoto proizvodstvo e pomal od planiranoto, spasot se gleda vo olabavuvawe na monetarnata politika. Zabeleìtelno e deka ova e nedovolno, bidej}i dava rezultat samo na kratok rok, no sodrì te{ki posledici. Kupuvajte

obvrznici, glase{e apelot so koj celta e dràvite vo kriza da napravat protivteà na olabavenata monetarna politika. Na toj na~in, voop{to ne treba da iznenadi o~ekuvanata deflacija so koja }e se soo~i SAD, praktika koja za posleden pat be{e videna vo 2003 godina. Reakcijata na pazarite vedna{ }e sleduva, bidej}i istite ne se podgotveni za da primat masovni promeni vo politikite, a pritoa da ostanat stabilni. Vtoriot problem e {to monetarnata politika treba da go re{i problemot so finansiskite pazari, no vo isto vreme na grb & e natovarena i inertnata fiskalna politika. Koga kon ova }e se nadovrzat i o~ekuvawata za rast na cenite na metalite, hranata i na energensite, berzite se totalno konfuzni vo koja nasoka da se dviàt. Idealna situacija za {pekulantite koi moàt odli~no da profitiraat so brzi reakcii. Predizvikot so koj se soo~uvaat dezorientiranite pazari se zgolemuva od den na den. Zamislete sostojba vo koja porastot na cenite kreira osnova za zgolemena inflacija, koja dokolku se kontrolira treba da obezbedi povisok rast na ekonomiite. Od druga strana, imame pozicija vo koja se vr{i finansirawe na fiskalnite politiki preku izdavawe obvrznici, sega ve}e so sosema niska cena (samo za ilustracija, dràvnite obvrznici vo SAD dostignaa nivo od samo 2,8% godi{no), i seto ova za~ineto so mnogu lo{i ekonomski performansi, generalno na svetsko nivo. Dve sosema sprotivstaveni politiki. Kone~no, da ne zaboravime deka krizata od 2008-2009 godina donese edna sosema nova lekcija koja glasi: begajte od rizici. Dovolno jasna poraka za da ne postoi cena po koja investitorite vo ovoj

period bi rizikuvale vo kupuvawe akcii, ili bi investirale vo nedvi`nosti. Niv cenata od 2,8% godi{no im se ~ini dovolno fer kompenzacija za svoite pari vo ovie vremiwa. Pra{awe e do koga? Celoto vnimanie vo naredniot period }e bide svrteno kon odnosot fiskalna - monetarna politika, no sega pridruèna i so realniot/ proizvoden sektor. Centralnite banki gi kontroliraat kratkoro~nite finansiski pazari, kako na kapital, taka i na pari. Sekoj pad na ekonomiite tie go stabiliziraat so novo olabavuvawe na politikite i emisija na pari ili obvrznici na pazarite. Dobro e vo istata nasoka da se dviì i fiskalnata politika. Pri proektiran i ostvaren pad na ekonomiite tie treba da reagiraat so pozajmuvawe pari na pazarite i finansirawe na potro{uva~kata. So namaluvawe na cenata na obvrznicite i zapisite se zgolemuva manevarskiot prostor na fiskalnata politika, no taa treba da bide strogo kontrolirana i naso~ena. Vo sprotivno, opasnosta od zgolemena inflacija e realna. Zna~i, namaluvaweto na cenata na blagajni~kite zapisi moèbi treba da se tolkuva kako pritisok za vladite da prestanat da se pozajmuvaat na pazarite. Lesno e da se plasira ovaa poraka na ostanatite pazari, no e krajno komplicirano da se plasira na kreatorite na amerikanskata ekonomija. Tuka e su{tinata na problemot. Povtorno oslabeniot dolar najverojatno deka nema da bide amortiziran u{te podolgo vreme. Kako i bi bil, koga amerikanskiot buxetski deficit ja nadmina brojkata od 10% od BDP, a neto-nadvore{niot dolg na SAD tripati se zgolemi minatata godina na 3.500 milijardi dolari. Vo

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

ovie uslovi postoi samo edna realna politika. Da pe~ati dolari, da ja devalvira valutata i brzo da go servisira delot od dolgot. Cenata }e bide ponatamo{en pad na dolarot i begawe od nego kako dominantna svetska valuta. No, ova mo`e da zna~i i podobruvawe na izvozot poradi poniskata vrednost na dolarot, vo koj slu~aj doma{nata pobaruva~ka }e bide zameneta so pobaruva~ka na amerikanski proizvodi na drugite pazari. Vo igrata vo koja faktorot vreme e zna~ajna komponenta, na drugata strana od svetot ekonomiite na Kina, Indija, Koreja i Indonezija ostvaruvaat rekordi vo me|usebnata trgovija, celosno amortiziraj}i go dolarot kako valuta. Proekciite govorat deka do 2020 godina ovie ekonomii }e ostvarat pogolemo proizvodstvo od ekonomiite na SAD, EU i Japonija zaedno. Jasen signal deka slabiot dolar, fiskalnite deficiti i slabite reakcii na finansiskite pazari im obezbeduvaat prednost samo na aziskite ekonomii, koi o~igledno stanaa imuni na del od globalnite slu~uvawa. Se nadevam deka amerikanskata ekonomija ima skrien xoker vo rakavot koj krajno vreme e da go izvadi, kako bi im pomognala na vrzanite ekonomii, vklu~uvaj}i ja i EU.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,380

MBI 10

2,565

2,370

2,560

2,360

2,555

2,350

2,550

2,340

2,545

2,330

2,540

2,320

2,535

MBID

109.20

24.08.2010

OMB

109.00 108.80 108.60 108.40

17/08/10

18/08/10

19/08/10

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

17/08/10

108.20 108.00 107.80 18/08/10

19/08/10

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/08/10

18/08/10

PILKO OTVORI NOV POGON ZA MESNI PRERABOTKI

o~na so rabota noviot pogon na Pilko za proizvodstvo na suvomesni prerabotki od pile{ko meso. Investicijata vredna 150 iljadi evra }e koristi surovina od fabrikata na Pilko koja postoi ve}e deset godini, i vo momentov e eden od retkite snabduva~i na makedonskiot pazar so sveò pile{ko meso. Novata investicija iako ne e golema po obem, spored sopstvenikot na Pilko, Qubomir Drenkovski, }e pomogne vo diverzifikacija na ponudata na kompanijata, odnosno vnesuva i polutrajni i trajni suvomesnati proizvodi vo asortimanot. Kapacitetot na pogonot e okolu 40 toni prerabotki mese~no, a plasmanot vo momentov e isklu~ivo vo zemjava. “Se nadevam deka uspe{no }e go etablirame brendot na suvomesni prerabotki na Pilko kako i sveòto i smrznatoto pile{ko, pa vo idnina }e razmisluvame i za izvoz”, veli Drenkovski. Slednite planovi na Pilko se za proizvodstvo na pa{teta i drugi prerabotki od pile{ko, zgolemuvawe na kapacitetot na noviot pogon, kako i fabrika za sto~na hrana. Inaku, spored Drenkovski, Pilko drì okolu 80% od doma{niot pazar na sveò pile{ko meso, a vo vkupnata proda`ba na sveò i smrznato pile{ko meso u~estvuva so 10%.

toni suvomesni prerabotki mese~no mo`e da proizvede noviot pogon na Pilko

22/08/10

23/08/10

POVTORNO DOMINIRAA OBVRZNICITE Kaj akciite najtrguvana be{e akcijata na Alkaloid so 1,36 milioni denari i prose~na cena od 3.861 denari so 352 istrguvani akcii

80%

od makedonskiot pazar na sve`o pile dr`i Pilko

“Na{ite instalirani kapaciteti moàt da zadovolat 2530% od vkupnite potrebi na Makedonija za pile{ko meso, sveò i smrznato, no za àl, damping- cenite so koi {to doa|a kaj nas pile{koto meso od sekade, se pri~ina za nedovolnata iskoristenost na fabrikata Pilko. Drugo pra{awe e dali sveòto meso {to doa|a od nadvor e navistina sveò”, veli Drenkovski. NEMA DOBRA TRGOVSKA MRE@A ZA SVE@O PILE[KO Sveòto pile{ko meso, iako e poznato kako zdrav izvor na proteini, ne moè tolku ~esto da se najde vo maloproda`nata mreà, kako {to e toa slu~aj so smrznatoto. Edna pri~ina e {to vo zemjava nema mnogu fabriki za sveò pile{ko meso, a drug problem {to go istaknuvaat proizvoditelite e {to nema dovolno razviena trgovska mreà {to moè da prodava sveò pile{ko meso. “Skopje e edna tretina od

21/08/10

17.03.2010 9

Pogonot za suvomesni prerabotki vreden 150 iljadi evra, iako ne e golema investicija po obem, spored sopstvenikot na Pilko, }e pomogne vo zbogatuvawe na ponudata na kompanijata poznata prvenstveno po proizvodstvo na sve`o pile. igor@kapital.com.mk

20/08/10

MAKEDONSKA BERZA

POKRAJ SVE@OTO PILE[KO, NA RED DOA\AAT I SALAMITE IGOR PETROVSKI

19/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

V Makedonija, e vo ostanatite gradovi nema tolku supermarketi i prodavnici {to moè da prodavaat sveò pile{ko meso. Tokmu ovoj problem ne dozvoluva pogolem razvoj na proizvodstvoto na sveò pile{ko”, veli Drenkovski. No, spored nego, sepak najgolem problem na proizvoditelite od mesnata industrija e premnogu otvoreniot makedonski pazar. “Bi rekol nevoobi~aeno otvoreniot pazar, zatoa {to drugite dràvi, i pokraj toa {to isto kako i nie treba da gi po~ituvaat na~elata za slobodna trgovija, }e najdat sto na~ini da ne go pu{tat va{eto meso da vleze. Kaj nas uvezuva koj kako }e stigne, i od

kade }e stigne. Probajte samo da vlezete na hrvatskiot, srpskiot ili slovene~kiot pazar, da vidite {to }e ve snajde”, veli Drenkovski. Sopstvenikot na Pilko veli deka dosega reagirale nekolku pati, i do na{ite nadle`ni slu`bi i do me|unarodnite, okolu damping-cenite so koi doa|a stranskoto meso na makedonskiot pazar, no bez nikakov efekt. Isto taka, i naplatata pretstavuva problem {to go optovaruva raboteweto na Pilko i ostanatite proizvodni kompanii. “Ne znam kako mo`e da se izdr`i so 150-180 dena ~ekawe za da gi naplatite svoite pobaruvawa”, veli Drenkovski.

~era na Makedonska berza se realizira{e dvojno pogolem promet vo odnos na petokot, odnosno 10,3 milioni denari, vo odnos na 4,8 milioni denari na krajot od minatata sedmica. Na oficijalniot pazar otpadnaa 9,56 milioni denari, odnosno 93%. V~era vo prometot povtorno dominiraa obvrznicite, odnosno prometot so niv be{e 5,6 milioni denari, vo ~ii ramki dominira{e obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija, so promet od 2,92 milioni denari i prose~na cena od 79,55% od nominalnata vrednost. Vtora spored prometot be{e obvrznicata od osmata emisija so 2,1 milioni denari i prose~na cena od 80,5% od nominalnata. Kaj akciite najtrguvana be{e akcijata na Alkaloid so 1,36 milioni denari i prose~na cena od 3.861 denari so 352 istrguvani

akcii. Na redovniot pazar najgolem promet ima{e so akcijata na Makedonski telekom, 219 iljadi denari i prose~na cena od 399,8 denari. Zad nea be{e akcijata na Prosvetno delo so istrguvani 100 akcii po prose~na cena od 1.600 denari. V~era najgolem rast na cenata imaa akciite na TTK Banka so 6,5%, Makpetrol so 1,77%, ArcelorMital CRM so 0,79% i ArcelorMital HRM so 0,77%. Najgolem pad na vrednosta imaa akciite na Karpo{Skopje so 57,14%, potoa Ading so 5% pad na cenata, OKTA so 2,97%, Replek so 2,67% i FZC 11 Oktomvri so 2,6%. Indeksot MBI-10 v~era padna za 0,59% na 2.359 poeni, a MBID padna za 0,45% na 2.547,3 poeni. Indeksot na obvrznicite OMB porasna za 0,75% na 109,1 poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31,127,869.86

2.01%

-1.67%

-8.72%

-2.99%

-0.98%

8/19/2010

396,900

Илирика ГРП

20,985,788.39

4.56%

1.58%

0.31%

3.97%

8.36%

8/19/2010

0.79

109,222

Иново Статус Акции

16,233,678.19

-0.42%

-3.02%

-13.10%

-12.66%

-8.54%

8/18/2010

131.00

0.77

44,933

KD Brik

23,547,699.99

0.85%

4.89%

6.71%

7.23%

18.83%

8/20/2010

7,550.00

0.67

52,850

KD Nova EU

21,935,399.31

0.82%

-2.67%

-6.26%

-4.51%

0.89%

8/20/2010

КБ Публикум балансиран

26,110,661.55

-0,03%

-1,08%

-5,33%

-1,93%

-0.89%

8/20/2010

640.00

6.49

12,800

Макпетрол Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

26,460.00

1.77

133.04

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

ТТК Банка АД Скопје

Бетон Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Карпош Скопје

23.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

23.08.2010 Просечна цена (МКД) 150

Износ (МКД)

-57.14

45,000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Адинг Скопје

380

-5.00

76,000

ОКТА Скопје

1892

-2.97

56,760

36500

-2.67

73,000

ХВ

750.00

-2.60

26,250

ALK (2009)

Реплек Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

23.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

23.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,861.36

390.18

9.90

0.88

54,562

7,550.00

341.43

22.11

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

592.26

105.83

5.60

0.59

KMB (2009)

2,014,067

3,318.88

533.81

6.22

0.96

MPT (2009)

112,382

26,460.00

0.74

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3861.36

-0.11

1,359,199

Комерцијална банка Скопје

3318.88

-0.73

650,500

SBT (2009)

389,779

2,650.00

211.39

12.54

0.60

Топлификација Скопје

3510.98

-1.10

463,450

STIL (2009)

14,622,943

176.06

0.11

1,592.16

2.46

26460

1.77

396,900

TPLF (2009)

450,000

3,510.98

61.42

57.17

1.03

592.26

-1.41

367,200

ZPKO (2009)

271,602

2,224.00

0.29

Име на компанијата

Макпетрол Скопје Гранит Скопје

23.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

91,283

обични акции

64,027

27.21

155,311

108.93

обични акции

12,000

450.76

Вкупно Редовен пазар

12,000

268.59

167,311

115.63

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

280.26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 23.08.2010)

10 24.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NOVA EKSPOZITURA NA TTK BANKA VO NEGOTINO

TK Banka AD Skopje otvori nova ekspozitura vo Negotino, so {to ja pro{iri svojata mre`a na vkupno 8 filijali i 21 ekspozitura niz teritorijata na Makedonija. Pretsedatelot na Upravniot odbor na TTK Banka, Dragoqub Arsovski, re~e deka glavna cel na TTK Banka e da bide prv i siguren izbor na gra|anite i kompaniite vo

Makedonija. “Ova nastojuvame da go postigneme ne samo so na{eto iskustvo, tradicija i profesionalnost, tuku so postojano podobruvawe na raboteweto i zgolemuvawe na dostapnosta na proizvodite i uslugite koi gi nudime. Ovaa cel sakame da ja postigneme i so toa {to na na{ite klienti im ovozmo`uvame podobri i pokvalitetni uslugi koi }e ja olesnat sekojdnevna-

ta potreba vo finansiskoto rabotewe”, istakna Arsovski. So ovoj ~ekor, TTK Banka gi otvori svoite vrati za malite i srednite pretprijatija, golemite klienti kako i naselenieto, s$ so cel da im ja ovozmo`i potrebnata poddr{ka pri izborot i koristeweto na finansiskite uslugi koi gi nudi bankata i koi se najsoodvetni za klientite, velat vo TTK banka.

HRVATSKO INVESTICISKO DRU[TVO VLEGUVA VO MAKEDONIJA

ajgolemoto privatno investicisko dru{tvo vo Hrvatska, Hita-Vrijednosnice, objavi formirawe na strate{ko partnerstvo so makedonskata brokerska ku}a Auktor Brokeri, soop{teno e deneska vo Skopje. Za taa cel, Auktor Brokeri ve}e se rebrendira{e i vo idnina }e funkcionira

pod imeto Auktor&Hita Brokeri AD Skopje. "So integracijata na navedenite brokerski ku}i i neposrednoto vklu~uvawe na HitaVrijednosnice na makedonskiot pazar na kapital preku Auktor&Hita Brokeri se o~ekuva zgolemuvawe na interesot na hrvatskite investitori za kompaniite koi se

trguvaat na Makedonskata berza", se veli vo soop{tenieto. Auktor&Hita Brokeri na investitorite im gi ovozmo`uva site na~ini na trguvawe, vklu~uvaj}i go i trguvaweto preku Internet. Hita-Vrijednosnice postoi pove}e od 15 godini i e najgolem poedine~en akcioner na Zagrepskata berza.

OSIGURITELNIOT PAZAR VO PRVITE [EST MESECI

@IVOTNOTO OSIGURUVAWE SO 10% PORAST

Vo odnos na prvoto polugodie lani, godinava e zabele`an rast od 3,15% na vkupnata bruto-polisirana premija. Vardar osiguruvawe go zadr`uva pazarnoto liderstvo so 21,3% u~estvo vo bruto-polisiranata premija, pred Kjubi so 13,3%, Eurolink so 12,1% i Sava tabak so 11,9%. IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

siguritelniot pazar vo Makedonija vo prvite {est meseci godinava zabeleàl nivo na bruto-polisirana premija od vkupno 3,081 milijardi denari, ili okolu 50,1 milioni evra, veli izve{tajot na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto - ASO. Vo odnos na prvoto polugodie lani, koga premijata iznesuvala 2,987 milijardi denari, godinava e zabeleàn rast od 3,15%. Vardar osiguruvawe go zadrùva pazarnoto liderstvo so 21,3% (lani 25,2%) u~estvo vo bruto-polisiranata premija, pred Kjubi so 13,3% (lani 16%), Eurolink so 12,1% (8,9%) i Sava tabak so 11,9% (15,1%). Vo odnos na sostojbata na 30 juni lani, najgolem rast na pazarniot udel ima Eurolink, za 3,2%, so {to go prestigna Sava tabak na tretata pozicija. Neìvotnoto osiguruvawe, koe vo vkupnata premija na osiguritelnite kompanii vo zemjata u~estvuva so 95,1%, zabeleàlo porast od 2,7%, od 2,854 milijardi denari na 2,931 milijardi denari, dodeka ìvotnoto osiguruvawe zabeleàlo porast od 13,2% na brutopolisiranata premija. Zadolìtelnoto osiguruvawe od avtoodgovornost, koe u~estvuva so re~isi 50% vo vkupnata polisirana premija vo Makedonija, vo prvite {est meseci ostvarilo iznos od 1,37 milijardi denari, {to e za 3,3% pogolem iznos vo odnos na istiot period lani. Brojot

na polisi za ova osiguruvawe se zgolemil za 9% za edna godina. So ogled na golemiot broj uvezeni polovni vozila vo periodot mart-juni, koga kulminacija dostigna iskoristuvaweto na vladinata merka za dozvola na vozila {to zadovoluvaat EURO1 standard, se o~ekuva{e brojot na polisi za zadol`itelno osiguruvawe da poka`e pogolem porast. Me|utoa, od osiguritelnite kompanii velat deka toa ne se slu~ilo pred s$ zaradi toa {to golem del od uvezenite vozila s$ u{te ne bea registrirani vo periodot do 30 juni, koj e opfaten so analizata na ASO, odnosno nivnite sopstvenici go ~ekaa posledniot rok za toa. Vtora rabota e {to dobar del od tie 30.000 uvezeni vozila s$ u{te stojat neprodadeni na avtoplacevite. Isto taka, i brojot na novoprodadeni vozila opadna za 40% vo prvite {est meseci, {to na krajot ja pravi brojkata od desetina procenti porast na polisite za avtoodgovornost realna. Osiguruvaweto od avtoodgovornost e najzastepno vo portfolioto na kompaniite Insig i Albsig, so po 84,5% i 83,7%, dodeka od golemite

osiguriteli vo Kjubi e zastapeno so 29%, vo Vardar osiguruvawe so 47,9%, vo Sava tabak so 42,8%. PORAST NA IMOTNITE OSIGURUVAWA [to se odnesuva do brojot na sklu~eni osiguritelni polisi, najgolem porast za edna godina ima kaj osiguruvaweto od nezgoda, 15%, odnosno od 81.301 polisi vo prvite {est meseci lani na 93.772 polisi godinava. Kaj osiguruvaweto na ìvot se zabeleùva porast na dogovorite od 10%, kaj osiguruvaweto na imot od poàr i drugi nezgodi ima porast od 8% i kaj osiguruvaweto na turisti~kite uslugi ima porast od 2%. Vo kategorijata ostanati osiguruvawa na imoti ima porast na brojot na dogovori od 1%. Vo pogled na iznosot na bruto-polisiranite premii kaj imotnite osiguruvawa e zabeleàno zgolemuvawe od 8% vo odnos na lani. Kaj imotnoto osiguruvawe, pak, Sava tabak e kompanija koja go ima vo najgolem procent vo svojata vkupna polisirana premija, odnosno so 33,5%. Kjubi ima 29,6% od ova osiguruvawe vo svoeto portfolio, Eurolink 25,3, a Vardar 16,6%. Eurolink e edna od kom-

50,1 15% 2,7%

milioni evra e iznosot na bruto-polisiranata premija vo prvoto polugodie vo Makedonija

e porasnat brojot na sklu~eni polisi za osiguruvawe od nezgoda

porast ima ne`ivotnoto osiguruvawe vo prvite {est meseci godinava

paniite koja gleda {to pove}e da go reducira u~estvoto na zadol`itelnoto osiguruvawe od avtoodgovornost vo svojata premija i da go forsira razvojot na imotnoto osiguruvawe i osiguruvawata od drugite vidovi odgovornost. “Postignavme standardno golem obem polisi so kompanii {to go osiguruvaat svojot imot, a nastojuvame toa da go stimulirame i kaj doma}instvata. Golem del od

stranskite investicii {to dojdoa posledniov period vo zemjava se osigurani kaj nas. Osiguruvaweto kaj vozilata ne e golem predizvik, zatoa {to ne bara posebni strategii i nivo na stru~nost za negov razvoj, i zatoa na{iot fokus e na imotnoto osiguruvawe”, veli Aleksandra Na}eva-Ru`in, direktorka na Eurolink. Od druga strana, kaj dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe ima pad na

sklu~enite dogovori za celi 39%, odnosno, od 18.090 dogovori lani od januari do juni, godinava vo toj period se napravile 10.955 polisi. Od osiguritelnite dru{tva velat deka ne se iznenadeni od ovoj pad, zatoa {to zakonskata regulativa s$ u{te ne poddr`uva razvoj na klasi~noto zdravstveno osiguruvawe i formata preku koja se sproveduva ne e odr`liva na dolg rok.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

24.08.2010

KAKO POMINUVA TURISTI^KATA SEZONA VO REGIONOT?

ALBANIJA, HRVATSKA I CRNA GORA POBEDNICI, MAKEDONIJA I GRCIJA GUBITNICI

Letnata turisti~ka sezona koja {to izminuva, generalno pomina vo znakot na zazdravuvawe na turizmot vo regionot i vra}awe na turistite na balkanskite pla`i. Situacijata e lo{a samo vo Makedonija i Grcija kade {to trendot e sprotiven

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

akedonija i Grcija godinava prokniùvaat ekstremno lo{i turisti~ki rezultati. I ednata i drugata imaat namalen broj na turisti i namaleni prihodi od turizam. Vo Makedonija vo prvite {est meseci od godinata, brojot na turisti se namalil za 4,1% pri {to doma{nite turisti se namalile za 3,9%, a stranskite za 4,3%. Hotelierite se àlat na ekstremno lo{ata sezona, a im se zakanuva i zatvorawe na del od niv poradi aktiviranite bankarski hipoteki. Hotelierite so koi razgovara{e “Kapital” vo ekot na turisti~kata sezona, se poàlija deka brojot na turisti vo Ohrid e namalen i do 50% sporedeno so lani. Kako pri~ini za toa gi poso~ija lo{ata infrastruktura, nepogodnite vremenski uslovi vo juni i juli, posledicite od ekonomskata kriza i viznata liberalizacija. Za razlika od Ohrid, Dojran godinava be{e prepoln. Sopstvenicite na nekolkute golemi hoteli izjavija deka smestuva~kite ka-

paciteti im bile 100% ispolneti, za razlika od lani koga istite bile poluprazni. Sepak, ni ogromnata posetenost na turistite vo Dojran ne uspea da ja spasi sezonata i da go ublaì opa|a~kiot trend na koj ukaùvaat statisti~kite podatoci. Polo{o od Makedonija pomina Grcija. Podatocite se porazitelni. Na 13-te najgolemi aerodromi vo zemjata vo prvite {est meseci pristignale 9,6% pomalku posetiteli vo odnos na lani. Poradi lo{ata turisti~ka sezona, nad 19.000 vraboteni vo sektorot turizam gi zagubile rabotnite mesta, potvrdi Asocijacijata na gr~kite turoperatori. Prihodite od turizmot, koi vo Grcija so~inuvaat edna pettina od BDP, godinava se namalile za 10%, a gr~kite hoteli i turisti~kite agencii bile prinudeni da gi namalat cenite. Spored poznava~ite, vakvite negativni trendovi vo Grcija se javuvija kako rezultat na krizata so benzin so koja ovaa zemja se soo~i za vreme na {picot vo turisti~kata sezona, mnogubrojnite poàri, masovnite {trajkovi, no i porakite od gr~kata podzemna i ilegalna "Sekta na revolucioneri", koi

4,1%

e namalen brojot na turisti vo Makedonija, vo prvite {est meseci sporedeno so istiot period lani

periodov gi prenese Observer, a vo niv se vele{e: "stranskite turisti da ja napu{tat zemjata zatoa {to taa stanuva "voena zona"". Iako zvu~i neverojatno, Crnogorcite velat deka tie }arile od lo{ata turisti~ka sezona vo Grcija. Ministerot za turizam, Predrag Nenezi} pred nekolku dena izjavi deka o~ekuva 600 milioni evra prihod od ovoj sektor, {to e za 25% pove}e od lani. Zgora na toa, }ar imaat i crnogorskite trgovci i proizvoditeli na hrana poradi zgolemenata potro{uva~ka na doma{ni proizvodi, osobeno na hrana i voda. VO ALBANIJA I HRVATSKA-REKORDNO NAJVISOK BROJ NA TURISTI Albanija godinava bele`i najgolem broj na turisti dosega. Na albanskite pla`i vo juni i juli letuvale 1,4 milioni turisti. Denovive albanskiot

MELNICITE OTKUPILE 40.300 TONI P^ENICA ZA EDEN MESEC

o devetti avgust, trgovcite otkupile 40.300 toni p~enica so {to tie se steknale so pravo da uvezat 13.400 toni p~enica ili 10.000 toni bra{no. Poa|aj}i od ovie podatoci, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo smeta deka sostojbite so pazarot na p~enica se normalni i snabduvaweto e redovno. Ottamu o~ekuvaat deka vo melnicite godinava }e zavr{at okolu 130.000

toni p~enica. Godinava pod p~enica vo zemjava bea zasadeni 96.000 hektari, a od tie povr{ini se procenuva deka se o`neani okolu 288.000 toni lebno ìto. Izvori od melni~kata industrija za “Kapital” izjavija deka vo tek se kontroli od strana za Ministerstvoto za zemjodelstvo na trgovcite so p~enica za da moàt da im izdadat sertifikati za rabota so ovaa ìtna kultura so {to } e se stavi red vo trgovijata

so p~enicata. Ministerstvoto za zemjodelstvo godinava donese merka za uslovuvawe na kompaniite koi uvezuvaat p~enica da otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da moàt da uvezat eden kilogram p~enica ili da otkupat ~etiri kilogrami doma{na p~enica za da moàt da uvezat eden kilogram bra{no. Melni~arite negoduvaa poradi ovaa merka na vladata i predupreduvaa deka zemjava moè da ostane bez lebno ìto.

SDSM OBVINI ZA NENAMENSKO TRO[EWE VO @ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ

gencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj nenamenski potro{ila ~etiri milioni evra, obvini opozicijata na v~era{nata sobraniska sednica. Spored opozicijata, direktorot na Agencijata Nikola Dimitroski vo vreme koga sostojbata so `eleznicata e na mizerno nivo, vo Sobranieto branel finansiski izve{taj vo koj bile opfateni nabavki na inventar, kompjuteri i visoki plati za trojcata ~lenovi na Upravniot odbor na agencijata, koi zaedni~ki dobile plata vo

visina od 27,6 iljadi evra. “@eleznicata se raspa|a, ma{inovoza~ite se zakanuvaat so protesti, ima neras~isteni `elezni~ki nesre}i, a Agencijata namesto da se zanimava so su{tinskite problemi, taa deneska vo Sobranieto brani izve{taj preku koj nabavuva stol~iwa i masi, namesto da bide glavniot nezavisen kriti~ar na vakvata sostojba”, izjavi Jani Makraduli od SDSM. Spored Makraduli, Agencijata e glavnata institucija koja treba ostro da reagira na ignorantskiot odnos na makedonskata vlast kon

zaedni~koto pretprijatie koe neodamna go formiraa èleznicite na Srbija, Hrvatska i Slovenija. Direktorot na Agencijata, Dimitroski, izjavi deka vakvite obvinuvawa se neosnovani bidej}i Agencijata zapo~nala da funkcionira od nula minatata godina i poradi toa bile potrebni nabavkite na osnoven inventar. Spored nego, vo naredniot period Agencijata celosno }e se posveti kon sozdavawe na fer-uslovi za konkurencija vo èlezni~kiot soobra}aj, {to e naloèno od strana na EU.

ZA 30% POMALI KAZNITE ZA STOPANSTVENICITE

o izmenite vo Zakonot za ugostitelska dejnost, Zakonot za trgovija i Zakonot za vr{ewe zanaet~iska dejnost, usvoeni v~era, kaznite za stopanskite subjekti vo ovie dejnosti }e bidat namaleni vo prosek za 30%. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka so ova im izlegle vo presret na barawata na stopanst-

venicite i biznis-zaednicata. Izmenite nalagaat namaluvawe na globata od 30% do 50% i interveniraat vo delot na nadzorot, pri {to dokolku se napravi prekr{ok od koj proizleguva nezna~itelna opasnost, na prekr{itelot na zakonot prvo }e mu bide uka`ano na toa i }e mu se vra~i pokana za edukacija vo toj del. Vo pismenoto

soop{tenie od Ministerstvoto, ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, potencira deka glavnata cel na usvoenite zakonski izmeni e da im se izleze vo presret na stopanskite subjekti vo nasoka na namaluvawe na finansiskite posledici od izre~enite kazni, a so toa da se ubla`at i posledicite od svetskata ekonomska kriza.

17.03.2010 11

premier Sali Beri{a izjavi deka preku grani~nite premini na zemjava, vo poslednite dva meseci vlegle albanski gra|ani i stranski turisti kako nikoga{ dosega vo istorijata na zemjata. Pred nepolna nedela, albanskiot premier povika turizmot da se smeta za najvisok prioritet pri sostavuvaweto na buxetot. Albanskata Vlada poso~i deka brojot na turisti se zgolemil duri za 12 pati od 2004 godina, pred s$ poradi investiciite od okolu 1 K

milijarda evra dol` bregot na Jonskoto More. I Hrvatska godinava e prepolna so turisti. Juli ve}e e i oficijalno proglasen za najdobar mesec vo istorijata na hrvatskiot turizam. Vo prvite sedum meseci od godinata, brojot na posetiteli e zgolemen za 5% sporedeno so istiot period lani. Spored hrvatskiot minister za turizam, Damir Bajs, juli godinava bil najdobar vo istorijata na hrvatskiot turizam. Toj istaknuva deka ja ostvarile C

celta so zadr`uvawe na pazarniot udel vo Evropa, {to lani iznesuval pove}e od 2%, a toa zna~i deka sekoj pedesetti turist od Evropa, letuva vo Hrvatska. Posledniot vikend vo juli, na sedumte grani~ni premini vo Hrvatska vlegle 255.347 vozila, so po trojca do ~etvorica patnici. Koga kon ovaa brojka }e se dodadat patnicite koi pristignale so avion, brod i voz, brojkata na turisti pristignati za eden vikend dostigna do eden milion. O

12 24.08.2010 ILIRIKA OSNOVA NOV FOND ZA INVESTIRAWE VO ZLATO

lirika Investments naesen }e lansira nov fond, Ilirika Gold, koj }e investira isklu~ivo vo zlato. Ova }e bide prv fond od ovoj tip vo Hrvatska, a sega se ~eka na licenca za rabota od Hrvatskata agencija za nadzor i finansiski uslugi (HANFA), izjavi pretse-

datelot na upravata na Ilirika Investments, Ivan Ivin. Vo Hrvatska zlatoto mo`e fizi~ki da se kupi i na nego mora da se plati danok na dodadena vrednost (DDV), za razlika od zemjite vo Evropskata unija (EU). Za kupenoto zlato investitorot mora da plati i tro{ok za ~uvawe

BALKAN BIZNIS POLITIKA na zlatoto, dodeka, so kupuvawe na udel vo fondot investitorot }e gi nema tie gri`i. Vo o~ekuvawe na podobri vremiwa, pazarnite igra~i o~igledno se prilagodile na uslovite i po~naa da baraat pomalku rizi~ni plasmani, {to, vsu{nost, go potvrduva i novoto investirawe na Ilirika.

ITALIJANCI ZAINTERESIRANI ZA CRNOGORSKATA PRVA BANKA

talijanski investitori se zainteresirani za kupuvawe na Prva banka od Crna Gora, koja ja kontrolira bratot na crnogorskiot premier, Aco \ukanovi}. Nekolku italijanski banki, me|u koi Banka Intesa, Mediobanka i UniKredit Grup, se

zainteresirani za kontrolniot paket na Prva banka, kade {to eden od akcionerite e i premierot na Crna Gora, Milo \ukanovi}. â&#x20AC;&#x153;Moram da potvrdam deka postoi interesirawe kaj italijanskite bankari. Osven italijanskite biznismeni, za na{ata banka se zainteresirani

i potencijalni strate{ki investitori od Sredniot i Dale~niot Istokâ&#x20AC;?, izjavi izvr{niot direktor na bankata, Predrag Drecun. Crnogorskite mediumi pi{uvaat deka pregovorite me|u Prva banka i italijanskite bankari zapo~nale pred nekolku dena vo Podgorica.

SLOVENE^KO-FINSKA AFERA

JANEZ JAN[A MO@E DA ZAVR[I VO ZATVOR

Slovene~kite mediumi izvestuvaat deka edno od pette obvinenija se odnesuva na porane{niot slovene~ki premier i pretsedatel na najsilnata opoziciona partija vo Slovenija SDS (Slovenska Demokratska partija), Janez Jan{a VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ubqanskiot Okruèn sud potvrdi deka primil obvinitelen akt protiv pet lica za navodno podmituvawe na slovene~ki funkcioneri pri kupuvawe na oprema za slovene~kata vojska. Imiwata na obvinetite ne se objaveni, no nikoj vo Slovenija ne se somneva deka obvinenijata se odnesuvaat na kanadskoavstriskiot pretpriema~ Valter Volf, porane{niot direktor na holdingot na slovene~kite hidroelektrani, Joè Zagoèn, oficerot na slovene~kata vojska Anton Krkovi} i Ivana ^rnkovi}, sopstvenik na kompanijata Rotis koja bila oficijalen posrednik vo biznisot za nabavka na vozila sklopen pome|u finskata Patria i slovene~koto Ministerstvo za odbrana. Slovene~kite mediumi izvestuvaat deka pettoto obvinenie se odnesuva na porane{niot slovene~ki premier i pretsedatel na najsilnata opoziciona partija vo Slovenija SDS

Janez Jan{a ja tu`e{e finskata novinarka koja objavi deka primal mito (Slovenska Demokratska partija), Janez Jan{a. Osven Jan{a, kako kandidat za obvinenie se spomnuva i qubqanskiot pretpriema~ Rudolf Leban, koj rabotel na obezbeduvawe na protivusluga od Slovenija vo Finska vo zamena za kupuvawe na oklopni vozila. Imeno, s$ zapo~nalo u{te vo 2006 godina, na 19 dekemvri koga slovene~koto Ministerstvo za odbrana so finskata kompanija Patria,

potpi{alo dogovor za kupuvawe na 137 oklopni vozila vo vrednost od 278 milioni evra. Vo toa vreme slovene~ki premier bil Janez Jan{a. Pobedata na Fincite na toj konkurs bilo golemo iznenaduvawe so ogled na toa {to na toj konkurs u~estvuvala i slovene~kata kompanija Sistemska tehnika, koja ve}e proizveduvala oklopni vozila na {est trkala za slovene~kata

vojska. Slovene~kata kompanija pove}epati se `alela na rezultatot od konkursot, no slovene~koto Ministerstvo za odbrana gi otfrlalo site prigovori. JAN[A PRIMAL MITO OD 3,2 MILIONI EVRA Pred parlamentarnite izbori vo 2008 godina vo Slovenija, edna privatna finska televizija vo emisijata so naslov Vistinata za Patria objavi deka porane{niot slovene~ki premier primil 3,2 milioni evra mito za finskata kompanija da pobedi na tenderot za oklopni vozila. Rezultatot od iznesuvaweto na tie podatoci go ~ine{e poraz Jan{a i negovata partija na izborite, a isto taka se pokrena i golema istraga na finskata i slovene~kata policija za celiot slu~aj. Dokumentite od istragata koi dosega se objaveni vo mediumite poka`uvaat deka finskata kompanija Patria isplatila 12 milioni evra na razni posrednici vo toj biznis, a namerata bila da se isplatat 30 milioni evra. Pretstavnicite na finskata kompanija go imale prviot

sostanok vo Slovenija u{te vo 2003 godina koga nikoj vo Slovenija ne znael deka Ministerstvoto za odbrana ima namera da kupuva oklopni vozila. Prvite sostanoci gi imale so Petar @upan, {ef na logistika vo Ministerstvoto za odbrana, a na toj sostanok @upan na Fincite im gi objavil planovite na slovene~kata vojska za kupuvawe na oklopni vozila. Edna godina podocna oficijalno e objaveno deka Slovenija }e kupuva vozila, a vo 2005 godina, Ministerstvoto za odbrana gi povika kompaniite da gi dadat svoite ponudi. Toga{ @upan, na sovetnikot na finskata kompanija Volfgang Ridli, mu gi predal celokupnite slovene~ki proektni i finansiski planovi povrzani za vozilata, i taka finskata Patria, za razlika od slovene~kata Sistemska tehnika, to~no znaela {to sakaat Slovencite i po toj osnov mo`ele da napravat ponuda spored slovene~kite `elbi. DOGOVOR ZA PROVIZIJA Vo celata prikazna se vklu~uva i avstriskiot pretpriema~ so hrvatski

paso{, Valter Volf, koj trebalo da bide vrskata kon politi~kiot del na Ministerstvoto za odbrana i partijata na Jan{a. Spored objavenite dokumenti, glavniot sostanok na site ovie akteri se slu~il na prvi septemvri vo 2005 godina. Toga{ e dogovorena {emata na raspredelba na parite i provizijata. Dogovoreno bilo deka Patria vo Slovenija }e raboti so kompanijata Rotis, ~ij sopstvenik e blizok sorabotnik na Jan{a od 90-te godini. Osven toa, dogovoreno bilo 6,7 milioni evra da se isplatat na organizacijata na Joè Zagoèn. Janez Jan{a ja tuè{e finskata novinarka koja objavi deka primal mito. Za vinata na Jan{a potrebno e da se imaat cvrsti dokazi deka primal pari, a niv zasega gi nema. Vo dogovorot so slovene~kata vlada postoi i antikorupciska klauzula vo koja Patria se obvrzala deka nema da vlijae dokolku ja dobie rabotata. Vo sprotivno dogovorot e ni{toven.

SVET BIZNIS POLITIKA

24.08.2010

PESIMIZAM NA SVETSKITE BERZI

SOROS SE POVLEKUVA OD SAD, INVESTITORITE UPLA[ENI!

Se ~ini deka Xorx Soros e sekoga{ eden ~ekor pred ostanatite investitori, bidej}i vedna{ po povlekuvaweto na negovite investicii od amerikanskiot pazar, cenite na akciite na svetskite berzi padnaa. Zaradi bavnoto obnovuvawe na ekonomijata vo SAD, obemot na trguvawe na Vol Strit e nizok duri i za letnite standardi

oslednata postapka na legendarniot investitor Xorx Soros za povlekuvawe na del od svoite investicii od amerikanskiot pazar predizvika nov pesimizam na svetskite berzi. Soros, koj niz celiot svet upravuva so imot vreden 25 milijardi dolari, ja namali svojata izloènost kon amerikanskite hartii od vrednost za duri 42%. Negovoto vloùvawe vo akcii vo SAD se namalilo od 8,8 milijardi dolari na krajot od prviot kvartal na 5,1 milijardi do krajot na vtoriot. Vo ovoj period indeksot S&P izgubil 12% od svojata vrednost. Soros prodal 99% od svoite akcii vo Vol Mart, 97% od akciite vo Morgan êjs, kako i 95% od akciite vo Fizer, dodeka vo potpolnost gi prodal akciite od brazilskiot Petrobras. Od zadrànite pozicii se istaknuva udelot vo fondot koj svoite sredstva gi odrùva prete`no vo zlato, pa sega pretstavuva 13% od negoviot vkupen imot vo hartii od vrednost. Sudej}i spored pozicioniraweto na vloùvawata na Soros,

“Kolapsot na finansiskiot sistem kakov {to go poznavame e realen, a krizata ni oddaleku ne e gotova. Ova e samo nejziniot vtor ~in.” se o~ekuva deka so noviot pad na ekonomijata SAD, sepak, krizata }e ja zavr{i so duplo dno. Soros neodamna izjavi deka svetot {totuku vleguva vo vtoriot ~in od krizata, bidej}i fiskalnite problemi na dr`avite gi pritisnaa vladite da gi namalat deficitite, so {to globalnata ekonomija povtorno mo`e da vleze vo

recesija. Toj tvrdi deka “kolapsot na finansiskiot sistem kakov {to go poznavame e realen” i deka krizata “ni oddaleku ne e gotova”. Opi{uvaj}i ja situacijata vo koja se nao|a svetot, Soros predupreduva deka s$ go potsetuva na 1930 godina, bidej}i vladite se nao|aat pod pritisok da gi namalat

TONI BLER OTVORI FIRMA ZA SUPERBOGATI

orane{niot britanski premier, Toni Bler, osnova{e sopstven “finansiski butik” vo londonskiot ekskluziven kvart Majfear, kade {to nudi investiciski uslugi za me|unarodni fondovi i superbogati, objavi "Sandej tajms". Vesnikot vo tekstot na naslovnata stranica naveduva deka Bler anga`iral pove}e istaknati finansieri, koi nudat “strate{ki soveti” za ekonomski, politi~ki i komercijalni trendovi vo svetot. Negovata firma ve}e dala uslugi na ku-

vajtskata Vlada i na eden investiciski fond vo Obedinetite Arapski Emirati. "Sandej tajms" naveduva deka otkako Bler zaminal od funkcijata premier se posvetil na serija profitabilni sovetodavni aktivnosti, steknuvaj}i bogatstvo od 20 milioni funti.

^AJNA MOBAJL SO DOBIVKA OD 8,4 MILIJARDI DOLARI

ineskiot ^ajna Mobajl, najgolemiot svetski telekomunikaciski operator spored brojot na pretplatnici, vo prvite {est meseci ostvari pogolem porast na dobivkata od o~ekuvaniot, blagodarenie na zgolemenata pobaruva~ka i razvojot na internet-uslugite preku mobilen, no predupre-

di deka se soo~uva so zgolemena konkurencija, soop{ti Blumberg. Spored rezultatite, za {est meseci neto-dobivkata e zgolemena na 8,5 milijardi dolari, ili 4,2% vo odnos na istiot period od lani. Prihodite se zgolemeni za 7,9% na 33,6 milijardi dolari. Rastot na profitot i

brojot na pretplatnici na ^ajna Mobajl vo prvata polovina od godinata e zabaven, vo odnos na dvocifreniot rast vo poslednite dve godini, {to pretstavuva posledica na zasitenosta na pazarot. Ovaa godina e zgolemen i brojot na pretplatnici za 31,8 milioni, na vkupno 554 milioni korisnici.

NEMA MIR NA BLISKIOT ISTOK BEZ SAD

na amerikanskata ekonomija, za {to svedo~at i lo{ite makroekonomski podatoci. Zaradi toa, za investitorite ne postojat dobri pri~ini za kupuvawe akcii. Na Vol Strit, indeksot Dau Xons minatata nedela oslabna za 0,9% na 10.213 bodovi, dodeka S&P 500 padna za 0,7% na 1.071 bodovi. Ve}e vtora nedela po red se zabele`uva pad na ovie indeksi. Samo indeksot Nasdak porasnal za 0,3% na 2.179 bodovi. Na pazarot na kapital vo SAD lo{o be{e primena vesta deka brojot na novi barawa za pomo{ na nevrabotenite porasnal za 12.000 minatata nedela, na vkupno 500.000, {to pretstavuva najgolem broj od noemvri 2009 godina. “Sezonata na objavuvawe na delovnite izve{tai be{e prili~no silna, a najavite za prezemawa od kompaniite isto taka ohrabruvaat. No, makroekonomskite podatoci se mnogu slabi, pa nikoj ne saka pozna~itelno da gi menuva poziciite na pazarot”, veli Rajan Detrik, strateg vo kompanijata [efers Investment Risr~ (Schaeffer's Investment Research). Investitorite u{te pobolno go primija izve{tajot od filijalata na FED vo Fil-

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

e moè da ima mir na Bliskiot Istok bez angaìrawe na SAD, pi{uva "Fajnen{al tajms", koj go osuduva amerikanskoto otkaùvawe od vode~kata uloga vo ovoj proces. SAD mora da ponudi plan za kone~no re{enie za bliskoisto~nata situacija, so {to dopolnitelno }e go zasili najaveniot ednogodi{en period za postignuvawe mirno

re{enie. So takvoto svoe anga`irawe Va{ington i na Izraelcite i na Palestincite }e im poka`e deka nema da dozvoli pregovorite da se razvlekuvaat i odlagaat do beskone~nost. Spored londonskiot vesnik, administracijata na SAD mora od Izrael i od Palestincite da pobara da vetat deka gra|anite na referendum }e se izjasnat za eventu-

alniot kone~en dogovor za trajno mirno re{enie na nekolkudeceniskiot spor. Toa e rizi~en poteg i pretstavuva kockawe so celata situacija, no i toa e podobro za da mo`e da se zaobikolat i da se eliminiraat site onie koi namerno go spre~uvaat i blokiraat mirovniot proces, zaklu~uva "Fajnen{al tajms".

dr`avnite deficiti, i toa vo momentot koga zazdravuvaweto od krizata odi bavno. Se ~ini deka Xorx Soros e sekoga{ eden ~ekor pred ostanatite investitori, bidej} i vedna{ po povlekuvaweto na negovite investicii od amerikanskiot pazar, cenite na akciite na svetskite berzi padnaa. Ovoj pesimizam e predizvikan od zabaveniot rast K

adelfija, koj poka`uva deka industriskata aktivnost vo centralniot del na SAD vo avgust e namalena za prv pat od juni 2009 godina. Sprotivno na toa, analiti~arite prognozirale rast na industriskata aktivnost. Zaradi toa, padnala vrednosta na akciite vo sektorite koi se naj~uvstvitelni na zabavuvaweto na ekonomskiot rast, kako industriskite kompanii 3M i Boing. “Pesimisti~en sum vo vrska so ekonomijata, a momentalno sum pesimisti~en i vo vrska so pazarite na kapital. Makroekonomskite pokazateli vo posledniot mesec i polovina bea s$, samo pozitivni ne”, ka`uva Kenet Polkari, direktor na kompanijata Ikap Korporejts (Icap Corporates). Zaradi toa, investitorite se mnogu vnimatelni, pa obemot na trguvawe na Vol Strit e nizok duri i za letnite standardi. I na evropskite berzi minatata nedela padna vrednosta na akciite. Londonskiot indeks FTSE oslabnal za 1,52% na 5.195 bodovi, dodeka frankfurtskiot DAKS padnal za 1,72% na 6.005 bodovi, a pariskiot SAS se namali za 2,33% na 3.526 bodovi. Na berzata vo Tokio indeksot Nikei minatata nedela padna za 0,8% na 9.179 bodovi. O

FEQTON

14 24.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: NESCAFE

GARANTIRAN KVALITET OD 1938 GODINA

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ko potrebata e majka na pronajdokot, toga{ profitot e majka na neophodnosta. Kako {to Golemata depresija go zadade udarot vo SAD vo triesettite godini, nastana pad na proda`bata na kafeto, a proizvoditelite na kafe o~ajno barale novi na~ini za plasman na svojot proizvod. Za ovoj problem re{enieto be{e - Neskafe. Za~etocite na brendot Neskafe doa|aat od po~etokot na triesettite godini na minatiot vek koga brazilskata vlada & se obratila na kompanijata Nestle i ja zamolila da najde na~in so koj kafeto }e mo`e bezbedno da se skladira i da se procesira vo nekoj nov vid proizvod. Vo toa vreme ne postoela specijalna tehnologija za prerabotka na zrnata od kafe, a Brazil ve}e dolgo vreme se soo~uval so prekumernoto proizvodstvo i zaostanati koli~ini kafe, za koi, zaradi ekonomskata kriza vo toa vreme, te{ko se nao|al plasman. Iako `alosno, sekoja godina ogromni rezervi kafe vo Brazil bile uni{tuvani. Koga brazilskata vlada gi kontaktirala sopstvenicite na Nestle, tie se soglasile za ideja so koja }e se sozdade instant-kafe

{to }e mu ovozmo`i na potro{uva~ot druga slika za kafeto, a istovremeno }e go zgolemi izvozot na brazilskoto kafe. Dvete strani odgovorot go prona{le vo nov proizvod. Za sozdavaweto na novoto kafe bile potrebni 8 godini rabota, no, sepak, na kraj bil sozdaden denes dobropoznatiot brend – Neskafe. KVALITET OD 1 938 GODINA Instant-kafeto ne bila sosema nova ideja. Instantot prv go izmislil hemi~arot od Japonija, Satori Kato, vo 1901 godina. Postoele obidi za komercijalizacija na vakviot tip kafe od mnogu kompanii, no tie donele samo razo~aruva~ki rezultati. Edinstveno Neskafe uspea da go revolucionizira na~inot na pravewe instant-kafe. Prvite metodi na pravewe instant-kafe vklu~uvale varewe pogolem koncentrat kafe na visoka temperatura, do to~ka na isparuvawe na vodata, vo kazani od ne’r|osuva~ki ~elik. Rezultatot od ovaa procedura bil – instant-kafeto. Toplinata koja toga{ bila vklu~ena vo procesot na vriewe ja uni{tuvala aromata i vkusot na kafeto, a koga kafeto povtorno }e se pome{alo so voda, rezultatot bil luta i gor~liva te~nost, {to ne nalikuvala mnogu na kafe. Od druga strana, Nestle razvil nov proces na dehidratizirawe na koncentriranoto kafe, so {to zna~itelno se podobril kvalitetot na instantkafeto. Ovoj proces

vklu~uval brzo pominuvawe na kafeto niz zagreana kula, kade {to kapkite instantno se pretvoraat vo prav. Podocna tehnolozite od Nestle dodale karbohidrati vo forma na dekstroza, dekstrin i maltoza, koi pomognale da se za~uvaat vkusot i aromata na kafeto. ITALIJANSKI [MEK ZA PROBIVAWE NA PAZAROT Nestle imal te{kotii so toa kako da go nare~e ovoj nov proizvod, a imeto da ja voodu{evi javnosta i da go kupi. Tie go kombinirale zborot Nestle so italijanskiot naziv za kafe, so nade` deka italijanskata referenca }e sozdade aura na romanti~nost i }e ja zarobi imaginacijata. O~igledno, ovie pretpostavki uspeale. Preku agresivna i

Najmladiot pretpriema~-milijarder na svetot, eden od osnova~ite na Facebook, Mark Zukerberg, veli deka zasega mre`ata ne odi na berza

PETAR GOGOSKI

ako i vo pove}eto privatni pretprijatija {to ne kotiraa na berza, vo Fejsbuk ne se mnogu raspoloèni da razgovaraat za svoite finansiski performansi. Spored ona {to go imaat kaàno, za prvpat stanale pozitivni vo svojot ke{ flou (pari~en tek), a na po~etokot na letovo izleze soop{tenieto deka mreàta zaokruìla 500 milioni korisnici. No, ne prestanuvaat tuka. Prodolùva investiraweto vo novi biznisi, kako {to e primerot so ona {to se slu~i na po~etokot na nedelava, koga najavija deka voveduvaat nova alatka. Sepak, koga izvr{niot direktor i osnova~ na firmata be{e pritesnet da kaè za planovite za pretvorawe vo pari na site biznisi, Mark

skapa marketing-kampawa, so koja bile targetirani amerikanskite doma} inki, Neskafe predizvika ogromen uspeh za Nestle,

so {to negoviot udel na globalniot pazar se duplira. Za vreme na Vtorata svetska vojna, brendot Neskafe stanal mnogu poznat me|u vojnicite, pa mo`e da se ka`e deka bil postojan del od nivnata oprema. Dodeka instantkafeto broi

samo 25% od vkupnata proda`ba na kafe niz celiot svet, Neskafe denes e najdominantniot igra~ na ovaa arena. Neskafe ostanuva najprepoznatliviot brend vo svetot, ramo do ramo so Koka-Kola i Pepsi. So pove}e od 3.000 {olji “neskafe”, koi se konzumiraat sekoja sekunda, Neskafe e vode~ki svetski kafe-brend. Interbrend go rangira Neskafe na 25 mesto na listata svetski najskapoceni brendovi, so vkupna vrednost od 13,3 milijardi dolari. Globalniot profil na Neskafe vo poslednite godini se modificira i modernizira, so zapo~natoto proizvodstvo na ladni kafe-pijalaci, novite proizvodi “nespreso” i “dol~e gusto”, no tradicionalnoto “neskafe” s$

PRIKAZNI OD WALL STREET

FEJSBUK OD 50 MIL Zukerberg kategori~no odbiva da zboruva za toa. Kako i da e, ovaa misterija ne gi zapira neskrotlivite {pekulacii za vrednosta na Fejsbuk. Nitu pak gi zapira golemite investitori za prezemawe na golemi udeli vo kompanijata so nade` deka za vozvrat }e dobijat “mrsni” sumi koga kompanijata }e napravi inicijalna javna ponuda na akcii na berzata, {to spored insajderski izvori od kompanijata }e se slu~i vo 2012 godina. Spored edna neodamne{na studija {to ja objavi eMarketer (eMarketer), kompanija {to se zanimava so istra`uvawa i analizi za digitalniot marketing, godinava se o~ekuva

Fejsbuk da ostvari prihod od 1,3 milijardi dolari, {to e pribli`no dvojno pove} e od 665-te milioni dolari {to kompanijata gi ostvari vo minatata 2009. Sepak, i pokraj ogromnoto zgolemuvawe na prihodot, Fejsbuk momentalno dobiva „posni” 0,56 dolari za sekoi 1.000 otvorawa na nivnata strana, {to e premalku, sporedeno so 2,43 dolari {to e prosekot na ovaa industrija, koj go objavi druga istra`uva~ka kompanija, Kosmokor (Comscore). Zgora na toa, spored najnovite presmetki na Seknd [ers (Second Shares) Fejsbuk pravi samo 2,60 dolari od korisnik na godi{no nivo, {to e zna~itelno pomalku od

18-te dolari {to gi pravi Google ili 12-te na AOL. I dodeka Fejsbuk e podgotven da go nadmine Gugl vo broj na poseti, vo juli (spored podatocite na Compete.com) Gugl imal 3, 161 milijardi poseti, a Fejsbuk bil poseten 3, 152 milijardi pati. Tuka se otvora pra{aweto za sposobnosta na kompanijata na Zukerberg za celosno da gi pretvori vo pari svoite bazi so korisnici. No, isto taka e va`no da se napomene deka i drugite internet-kompanii zapo~nale na sli~en na~in, vklu~itelno i Gugl, i deka Fejsbuk mo`e lesno da go podobri prvi~niot anemi~en rast na prihodi po korisnik.

FEQTON

24.08.2010 VREMENSKA LINIJA NA NESKAFE

3.000

{olji “neskafe” se pijat sekoja sekunda, niz celiot svet

u{te e glavnata dvi`e~ka sila koja mnogumina se obidele da ja nadminat i simnat od tronot. ISTORIJA NA INSTANT-KAFETO Prvoto instant-kafe vo svetot e sozdadeno od kompanijata Nestle, proletta 1937 godina i e imenuvano “neskafe”. Vo 1930 godina brazilskiot Institut za kafe go kontaktiral pretsedatelot na Nestle i go zamolil da proizvede nov vid kafe koe }e se rastvora vo topla voda, no, sepak, da go za~uva istot vkus na tradicionalnoto kafe. Vo toa vreme Brazil imal golemi zalihi na kafe, pa edinstveno re{enie vo momentot bilo sozdavaweto nov proizvod od kafe. Dodeka na pazarot postoele nekoi

Fabrikata vo koja za prv pat be{e sozdadeno “neskafe” kristalizirani ili te~ni formi na proizvodi od kafe, tie ne pretstavuvale vistinsko re{enie, bidej}i pravilnata aroma i vkus na kafeto bile izgubeni. Po 7 godini makotrpno istra`uvawe, vo laboratorijata na Nestle vo [vajcarija, nau~nikot Maks Morgentaler kone~no gi postignal posakuvanite rezultati. Na 1 april 1938 godina Neskafe se voveduva na pazarot vo [vajcarija. Istata godina Nestle ja voveduva novata tehnologija vo svojata fab-

rika vo zapaden London. Noviot proizvod imenuvan “neskafe” bil kombinacija od zborovite Nestle i italijanskiot izraz za kafe. “Neskafe” podocna stanuva konstanten pridru`nik na voenite sili na SAD za vreme na Vtorata svetska vojna, kako najdobro re{enie za kafe vo tie momenti. Konzumacijata na vojnicite bila tolku golema {to celoto proizvodstvo od SAD bilo nameneto za niv, i toa okolu milion sandaci kafe godi{no. Do 50-te godini kafeto bilo pijalak broj 1 za tinejxerite, koi se dvi`ele vo kafe-barovite da ja slu{aat novata rokenrol muzika, a vo 1955 godina novata verzija na “blend 37” bila lansirana so silen distinktiven vkus.

LIJARDI DOLARI? NESTABILNOSTA NA PRIVATNIOT PAZAR Fejsbuk zasega insistira deka nema da ima inicijalna javna ponuda na akcii za kratko vreme. No toa ne gi spre~uva analiti~arite i investitorite od Vol Strit da pra{aat: Kolkava e vsu{nost vistinskata vrednost na Fejsbuk, kakva }e bide vrednosta na akciite i koga }e stane nivnoto prvi~no objavuvawe na berzata? So akciite na Fejsbuk ve}e se trguvalo vo dve privatni razmeni, kade {to postoi mal pazar koj postoi za investirawe vo kompanii poddr`ani so kapital od privatni investitori. Razmenite ne bile napraveni pred

okoto na javnosta, pa spored nedostigot od informacii te{ko e da se determinira vistinskata pazarna vrednost. Spored Next Up Research, na po~etokot od godinava investitorite go valoriziraat Fejsbuk nekade pome|u 11,1 i 12,5 milijardi amerikanski dolari, {to se bazira na analizi na akcii kupeni na [ers post (SharesPost) privatna razmena. Denes, nivnata vrednost se procenuva na 24,9 milijardi dolari, procenuva Blumberg. Ova se golemi razliki pome|u vrednostite, no investitorite na Fejsbuk se mnogu dobro zapoznaeni so vakvata nestabilnost. Koga Majkrosoft vo oktomvri 2007 godina zede

udel od 240 milioni dolari vo Fejsbuk, kompanijata be{e vrednuvana na 15 milijardi - isto kako i vo 2008 godina koga hongkong{kiot milijarder Li Ka-[ing go napravi i vtoriot od dvata 60 milionski vlogovi. No, vo 2009, vrednosta na Fejsbuk opadna. Dveste milionskiot vlog {to go napravi ruskata firma za tehnologija Digital skaj Tehnoloxis (Digital Sky Technologies) vo maj 2009 godina, ja stavi kompanijata na vrednost od pribli`no 10 milijardi dolari. Pa, dali privatnite investitori stanuvaat premnogu eufori~ni vo nivnite procenki na kompanijata ili ovie visoki vlogovi }e se

1903- Doktor Satori Kato, japonski hemi~ar koj rabotel vo îkago, go patentiral procesot za proizvodstvo na rastvorliv kafe-pra{ok 1909- Xorx Va{ington po~nal da go prodava proizvodot koj go komercijaliziral po negovata prva degustacija vo Gvatemala, no, sepak, toj go nemal istiot vkus so tradicionalnoto kafe 1914-1918 – Prvata svetska vojna bila glavnata pri~ina za produkcijata i popularnosta na instant-kafeto, koe vojnicite najmnogu go konzumirale 1938- Nestle go proizveduva prvoto instant-kafe koe ima ist vkus so tradicionalnoto kafe 1939- “Neskafe” se voveduva na pazarot vo Velika Britanija, kade {to i po~nuva da se proizveduva vo fabrikata Hejs, vo zapaden London 1940- Glavniot plasman na instantkafeto e me|u trupite vo Vtorata svetska vojna 1954- “Neskafe” se pravi od 100% ~isto kafe. Prethodno se dodavale karbohidrati za da se stabilizira proizvodot 1955- Zbogatena verzija od “neskafe blend 37” se voveduva na pazarot 1961- Se voveduva novata staklena ambalaà na “neskafe”, dobropoznatata kafeava aluminiumska konzerva se isfrla od upotreba 1964- So razvojot na tehnologijata, Nestle s$ pove}e uspeva da ja zadrì aromata na kafeto 1986- Dekofeiniziraniot proizvod na Neskafe se voveduva na pazarot 1999- [eesetti rodenden na “neskafe-original” Denes - Postoi {iroka linija na instant “neskafe” kafiwa za se~ij vkus i so sekakva aroma.

Za~etocite na brendot Neskafe doa|aat od po~etokot na triesettite godini na minatiot vek koga brazilskata vlada & se obratila na kompanijata Nestle i ja zamolila da najde na~in so koj kafeto }e moè bezbedno da se skladira i da se procesira vo nekoj nov vid proizvod Presvrtnica vo korporativniot dizajn nastanuva vo 1961 godina koga za prv pat “neskafe” po~nuva da se prodava vo tenka kafeava limena konzerva. Vo ovaa ambalaà proizvodot se zadrùva vo narednite 10 godini, a vo 1970 godina bila vovedena novata staklena ambalaà. Vo 1972 godina bil voveden nov proizvod od linijata na Neskafe, “neskafe- fajn blend”, koj imal pobogat vkus. Narednata godina Nestle sozdade premium-sektor za

zamrznuvawe na kafe, pa vo 1986 godna gi lansira proizvodite “alta rika” i “kap kolombi”. Proizvedeno od zrna od Latinska Amerika, “alta rika” bilo kafe od premium-klasa A, dodeka tipi~na karakteristika na “kap kolombi” bil specifi~niot vkus na kolumbiskite zrna kafe. Vo 1966 godina “neskafe kejxara” se dodava vo linijata proizvodi. Vo 1986 godina dekofeiniziranite varijanti na “neskafe” bile vovedeni na pazarot. Nestle kontinuirano gi

razviva{e svoite tehnologii za proizvodstvo, a bil i prviot proizvoditel vo Velika Britanija koj vovel na pazarot kafe so nova zbogatena aroma. Od ova vreme Neskafe stanuva neprikosnoven lider na globalniot pazar na kafe. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za toa kako Nike po~nuvaj}i so patikite za tr~awe, stigna do globalna brend-ikona i edna od najvlijatelnite sportski marki, sorabotuvaj}i so najslavnite sportisti na dene{nicata.

Koga Fejsbuk }e odi na berza? Kako }e gi pretvori vo pari svoite korisnici? S$ u{te ne znaeme, no For~n dava edna prognoza za toa kolku ovaa gigantska socijalna mreà bi moèla da vredi dokaàt kako profitabilni, {to be{e i slu~aj so ranite investitori na Gugl? So 500 milioni korisnici, Fejsbuk ve}e poseduva edna ~etvrtina od korisnicite na Internet vo svetot. Sepak, kako {to finansiskata zaednica nau~i so Jutjub, da se ima mno{tvo korisnici, e samo eden del od ravenkata. Makar {to polovina od momentalniot razvoj se dolì na uspehot na samoodrùva~kata platforma za reklamirawe, idninata leì vo reklamirawe na golemite brendovi koi sakaat da stignat do svoite potencijalni kupuva~i preku Fejsbuk. Prokter i Gembl, najgolemiot “advertajzer” vo svetot, prodolùva

da projavuva osoben interes za Fejsbuk, {to sekako }e gi privle~e i drugite golemi brendovi. Vtoro, Fejsbuk naskoro }e zabeleì zna~ajno zgolemuvawe na brojot na korisnici preku me|unarodnite pazari, {to e klu~no za platformata da stane mnogu atraktivna za marketing. Na kraj, i pokraj masivnata baza na klienti, Fejsbuk pak e e pogolem vo rastot na korisnici od onoj koj go beleì Gugl. Spored neodamne{nite presmetki, bazata na korisnici na Fejsbuk vo 2009 godina se zgolemila za 150% dodeka Gugl beleì 40% porast presmetano so istite koeficienti.

Se o~ekuva prihodite na Fejsbuk da dostignat do 1,8 milijardi vo 2011 godina. Ve}e ne e ni va`no koga biznis-modelot na Fejsbuk }e go dostigne svojot poln potencijal. Jasno e deka }e ima dobar priem koga i da zastane na berzata. Ona {to go o~ekuvaat investitorite na prvi~noto objavuvawe na akciite na Fejsbuk na berzata, definitivno ne se o~ekuvalo u{te od vremeto koga Gugl go stori toa. Taka, site onie koi propu{tija da stanat vodi~i so akciite na Gugl, {to na pazarot se pojavija kako golem meteor, ete }e ja dobijat {ansata {to }e im ja dade Fejsbuk dokolku toj odlu~i da participira na berzata.

FUN BUSINESS

16 24.08.2010 YVEZDITE NA [OU-BIZNISOT

HOLIVUD SE POVAMPIRI

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

pisanieto Glamur neodamna napravi edna anketa, vo koja se poka`a kako yvezdite od vampirskite filmovi se povampirija, a so toa i ja napdnaa listata na najseksi ma`i. Vo grupata na “ne – vampiri” ostanaa se razbira samo najdobrite od najdobrite vode~ki imiwa vo Holivud

ROBERT PATINSON

a vrvot na ovaa lista se najde koj, ako ne Robert Patinson. Yvezdata na filmot Samrak ja nosi titulata najseksi ma` najverojatno poradi glasovite na `enskata populacija koja poo~igledno e deka saka”opasni momci”, malku napnatost i adrenalin. Seto toa go ima vo pogledot na Patinson.

Najverojatno vampirite i seto ona {to e povrza-

no so niv se vistinska senzacija. Vampirite od Holivud t.e. site onie zgodni mladi akteri koi se nao|aat vo ulogite na stra{nite likovi, momentalno se vode~kite imiwa na golemoto platno

TEJLOR LOTNER

IAN SOMERHALDER

KSEJVIER SEMJUEL

KELAN LUC

XONI DEP

XASTIN BIBER

a vtorata pozicija se najde osumnaeset godi{niot Lotner. Isto taka yvezda na Samrak. Spored nekoi {pekulacii, Tejlor za malku }e ja izgubel ulogata na Xejkob, zatoa {to ovoj lik do`ivuva golem broj transformacii. Se pretvora vo ogromen vrkolak, postar od nego za deset godini. Sepak, Tejlor naporno se trudi, se popravi 12 kilogrami, redovno e vo ve`balnica. Pravi s$ za da ja zadr`i titulata najseksi ma`.

XERARD BATLER

va e poznat amerikanski akter, producent i maneken. Najpoznat e po ulogata na Boni Karli vo TV-serijata Izgubeni kako i vo serijata Dnevnikot na vampirot.

voj amerikanski akter stana poznat so ulogata vo sagata Samrak i Samrak: Mlada mese~ina. Prethodno se zanimaval so manekenstvo i imal pomali ulogi vo nekolku televiziski proekti kako i vo spotovi na svojata kole{ka i prijatelka Hilari Daf.

enskata publika e navistina sre}na {to Batler se otka`al od namerata da stane advokat kon krajot na 90- te godini na minatiot vek. Ovoj {kotski glumec kogo mediumite go povrzuvaa so golem broj kole{ki se nao|a na listata na nezgodni opasni momci. I toa so celosno pravo. Najmnogu se proslavi so ulogata na kralot Leonid vo filmot 300.

tanuva zbor za avstraliski akter koj mnogu stabilno ja drì ~etvrtata pozicija. Se pojavuva vo filomot Eklipsa, prodolènie na sagata Samrak. Ovaa uloga, toj im ja zede od race na âning Tatum i na Tom Felton.

voj avstraliski tinejxer, vo momentov e vistinska senzacija. Go sakaat i mladi i stari. Biber po~na da napreduva otkako be{e otkrien kakov talent e vrz osnova na video-snmkite na Ju Tjub. Skuter Braun, negoviot “pronao|a~” i menaxer mu dogovori sredbi so A{er, pa otkako potpi{a dogovor so Rejmond Braun Media Grup, karierata mu se vivna. Devojkite go sakaat, pa eve se nao|a na sedmata pozicija.

HAJDEN KRISTENSEN

^ANING TATUM

ali treba dopolnitelno objasnuvawe zo{to ovoj {armanten gospodin e izglasan za eden od najseksite ma`i? I pokraj toa {to na listata se nao|aat mnogu pomladi “vampiri” od nego, sepak Dep e kako vinoto. [to postar toa poubav. Del od svojata slava ja postigna tokmu pojavuvaj}i se vo ulogite na ekscentri~ni likovi.

impati~niot Hajden Kristensen e po poteklo od Kanada. Prvo se pojavuval vo kanadski filmovi, me|utoa se probil vo svetot na Holivud so Vojna na yvezdite. Vo posledno vreme e aktuelen po mediumite zaradi raskinuvawe na svr{uva~kata so mladata Rej~el Bilson, koja ja tolkuva{e ulogata na Samer vo Okrugot Orinx. Dali vi teknuva na Se pla{ite li od temninata? Ete Hajden tamu po~nuva da go gradi imixot na pomalku opasno mom~e.

a desettata pozicija se nao|a ^aning Tatum, amerikanski akter, producent i porane{en model. Edno vreme svoeto odli~no telo go poka`a vo spotot na Riki Martin She bangs i vo golem broj reklamni kampawi. Prvo se pojavi vo CSI: Miami, pa vo sredno{kolskata drama Step up.

FUN BUSINESS

24.08.2010

SELEBRITI

DA RABOTITE ZA SLAVNITE: PRIVILEGIJA ILI PEKOL? ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

merikanskiot peja~ poznat kako Em Si Hamer (MC Hammer) vo denovite na negovata najgolema slava, vo osumdesettite godini na minatiot vek, vrabotuva{e duri 200 lu|e kako li~ni pomo{nici. Negovite mese~ni tro{oci iznesuvaa vrtoglavi polovina milion dolari, a koga bankrotira{e vo 1996 godina site tie go izgubija svoeto rabotno mesto. Taka, se pro~u i vesta deka popularnata dvojka Bekamovi po~nala da {tedi. Poradi toa tie morale da otpu{tat duri 14 rabotnici od svoite ku}i vo London, Los Anxeles, Dubai i od imotot Bargemon vo Francija. Ova samo gi podgrea {pekulaciite za toa kolku, vsu{nost, vraboteni imaat Bekamovi i dali se nao|aat na rabot od finansiska kriza. Najmnogu se raska`uva{e nivniot drasti~en ~ekor – otpu{taweto na svoite li~ni rabotnici. Me|utoa, dvojkata toa go negira{e, davaj}i ednostavno objasnuvawe deka ne saka tolku mnogu lu|e na imotite koi gi posetuvaat edna{ godi{no. Nivnoto bogatstvo e proceneto na okolu 115 milioni dolari, imaat samo 20

Nekoi yvezdi go otpu{taat li~niot personal zatoa {to go imaat vo golem broj, a nekoi lu|e, pak, namerno begaat od vakvite likovi, samo poradi toa {to se eksploatirani na nekakov na~in rabotnici na svojot imot vo London, a ostanatite 15 im se raspredeleni vo ostanatite imoti niz svetot. E, pa, vaka, spored ovie brojki, za da moàt Bekamovi celosno da se opu{tat i da funkcioniraat besprekorno, dovolno e za sekoj od dvajcata sopru`nici da se griàt 4 li~ni pomo{nici (po 2 za sekogo). Bruklin, Romeo i Kruz imaat dve dadilki. Vo ostanatiot del na pomo{nici se vklu~eni doma}in na celiot imot, gotva~, tri gradinari, voza~, osum telohraniteli i trojca vraboteni koi se griàt ku}ata postojano da e ~ista, kako i da gi zavr{uvaat i ostanatite raboti niz nea. Bekamovi samo na svoite li~ni pomo{nici tro{at 3 milioni dolari, a vo taa suma ne se vklu~eni uslugite na “nadvore{nite sorabotnici”, kako {to se advokatite, agentite, biznis-menaxerite, kako i PR agentite na semejstvoto. Pop–kralicata Madona tvrdi deka ne moè da si go zamisli ìvotot bez pomo{ta na deset li~ni pomo{nici. Taa smeta deka nejzinata ku}a e kako oglas za Beneton. Taa ima fran-

cuski dadilki, telohranitelite & se Izraelci, a li~nite pomo{nici doa|aat od Argentina, Portoriko i Japonija. Madona ima dvajca gotva~i, eden Italijanec, a drugiot e Japonec. Taa e voodu{evena od niv, me|utoa, ~uvstvoto ne e obostrano. Minatata godina od nejzinata ku}a si zaminaa pet du{i, a pri~inata koja ja navele e premorenost. Taa vrabotuva okolu 40 rabotnici na koi tro{i pove}e od 4 milioni dolari godi{no. Akterkata Anxelina Xoli, isto taka, se najde na udar na kritikata vo vrska so toa kako go “maltretira” svojot personal. Nivniot broj se dvi`i od 23-30 vraboteni. So ogled na toa deka “Branxelina” se roditeli na {est deca , sekoga{ mora da bidat sledeni od edna mala vojska dadilki i telohraniteli. Samo na niv ovaa dvojka tro{i pove}e od 2 milioni dolari. Bred Pit i Anxelina Xoli vrabotuvaat tri dadilki - od Vietnam, Kongo i SAD. Postojano gi sledat ~etiri medicinski sestri i lekar koj vo sekoe vreme im stoi na raspolagawe.

Osven niv imaat dve ku}ni pomo{ni~ki, gotva~, voza~, doma}in, nekolku gradinari, kako i telohraniteli koi se dviàt od {estmina do osummina. U{te eden par se spomenuva vo ovoj kontekst. Bijonse i Xej Zi imaat edna cela ~eta stilisti. Vrabotuvaat najmalku 15 rabotnici. Osven voobi~aenite gradinari, ~ista~ki, gotva~i i sli~no, me|u nivnite vraboteni moàt da se najdat i dve li~ni pomo{ni~ki, batler koj gi sledi nasekade i najmalku ~etiri telohraniteli. Pop-peja~kata Maraja Keri ja bie glas deka e vistinska diva. Taa nikade ne odi dokolku so nea ne se dvete pomo{ni~ki, takanare~eni lady–in–waiting (“dama koja ~eka”). Toa e rabota koja bila mnogu aktuelna vo 18 i 19 vek. Toa se dami koi & pomagaat na divata da se oble~e i koi & sluàt hrana i pijalak. Osven niv dve, Maraja Keri ima i batler koj gi do~ekuva gostite, se javuva na telefon. Ako na ovoj broj go dodademe gotva~ot, gradinarot, dvete doma}inki i telohranitelite, brojot nema da nadmine pove}e od deset vraboteni. K

Dadilkite na Bekamovi

Maraja Keri pla}a za da ja oble~at C

SPORTLIFE

18 24.08.2010 TENISERKA – DELOVNA @ENA

GABRIELA SABATINI – SÈ U[TE NA VRVOT

I pokraj 15-godi{nata apstinencija od tenisot, edna od najdobrite teniserki koi gi pameti svetot, Gabriela Sabatini, s$ u{te e na vrvot. Taa od tenisot se penzionira{e na samo 26 godini, no nejzinoto delo be{e dovolno za denes so pravo da se narekuva ikona na tenisot. Sega e delovna èna koja ima svoj parfem i uìva vo blagodatite na ìvotot SILVANA JOVANOVSKA

E Sabatini e s$$ u{te na vrvott vo tenisot i ppoo 15 godini

S posveti na Se parfemite po sportskata kariera

jovanovska@kapital.com.mk

dna od najposakuvanite `eni vo istorijata na tenisot, denes 40-godi{nata Argentinka Gabriela Sabatini, koja re~isi 15 godini gi nema izmereno silite so teniskiot raket, denovive se odmora na hrvatskoto krajbre`je. Od nejzinoto zboguvawe so sportskata kariera pomina mnogu dolgo vreme, no s$ u{te e vo dobri odnosi so svoite kole{ki, porane{nata amerikanska teniserka Xenifer Kaprijati i Iva Majoli, koja & se pridru`i na letuvaweto na ostrovot Hvar. I pokraj brojnite osvoeni me~evi, turniri i drugi odlikuvawa koi gi postigna vo tekot na svoeto “zlatno doba”, kon krajot na 80-te i po~etokot na 90-te godini, profesionalnata kariera ja zavr{i na samo 26 godini. Vo svojata zemja i po{iroko i ponatamu ja slavat kako ikona na tenisot. So osvoeni dva Grend slem turniri, pret-

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

stavuvaweto na svojata zemja na Olimpiskite igri, kade {to se izbori za srebro, potoa najdobra juniorka na svetot vo 1984-ta godina, ne e ~udno {to nejzinata popularnost trae do denes. PLANETARNO POPULARNO LICE Nejzinata slava i sportski uspesi, vsu{nost, ne se dolàt samo na peharite, medalite i odli~nite rezultati, tuku i na drugi oblici na “dostignuvawa”. Taka, na primer, kuklata “Gabriela Sabatini” e napravena spored nejziniot lik i teniska obleka od 1994-ta godina. Be{e najpopularna i omilena igra~ka na argentinskite devoj~iwa, a atraktivnata crnka e prvata teniserka vo svetot po koja e imenuvan cvet, koj spa|a vo rodot na portokalovi ruì, u{te vo 1992-ta godina. Vo sredinata na 90-te godini sportistkata objavi trogatelna kniga, My story, i so nea pretstavi sosema nova strana od ìvotot na teniserite, a spored neverojatnata prikazna i àrot so koj zboruva{e za sportot, ne moè{e ni da se pretpostavi deka samo dve godini podocna }e go napu{ti zasekoga{. MNOGUMINA BEA SKEPTI^NI, NO... Za razlika od brojnite sportisti, koi po zavr{uvaweto na svojata kariera uìvaat vo plodovite na dotoga{nata rabota, tro{ej}i gi svoite dobro zaraboteni pari na

Od periodot “zlatnoto doba” zabava i luksuz, Gabriela b k b celosno se posvetila na rabotata so koja zapo~nala vo 1989-ta godina, odnosno linija parfemi so svojot potpis. Iako mnogumina bea skepti~ni za nejzinata transformacija od sportistka do seriozna delovna èna, Sabatini e vistinski primer deka so dobra volja i upornost uspehot i toa kako e vozmoèn . PRIVATNOSTA ZA SEBE Nekoga{nata sportska ikona denes ìvee miren ìvot vo svojot golem stan vo Buenos Aires, a posebna strast & se patuvawata, nekoi rabotni, vo slu`ba na promovirawe na svojot parfem, nekoi

privatni, na kkoi ja nosi so sebe svojata majka ili drugite ~lenovi od familijata. Sabatini, osobeno vo tekot na sportskata kariera, ìvee{e pod lupata na javnosta, no za nejziniot privaten ìvot nikoga{ ne se znae{e premnogu. Odvreme-navreme se spomenuva{e deka se baknuvala so nekoi mom~iwa, od koi najinteresen be{e Germanecot Frank Unklbah, koj detalite od svojata s$ u{te nepotvrdena qubov dobro gi prodade na britanskite tabloidi. Porane{nata sportistka toga{ gi odbiva{e komentarite {to bea povrzani so nejzinata intima, a istoto go prodolùva i denes.

SPORT

24.08.2010

SPORT

FUDBAL

PANDEV JA OTVORI SEZONATA SO PEHAR SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

PARAGLAJDERSTVO

NEDELKOVSKI PRV VO PREDSVETSKIOT KUP VO PARAGLAJDERSTVO

akedonskiot reprezentativec, Vladimir Nedelkovski, ~len na PK Vertigo od Skopje, e pobednik na godine{niot Predsvetski kup za paraglajderstvo, koj pred dva dena zavr{i vo Kru{evo. Vo konkurencija na 96 natprevaruva~i od 14 zemji, Nedelkovski pobedi vo generalen plasman so 4.439 poeni, demonstriraj}i najgolema konstantnost vo negovite preleti bez kiksevite koi gi karakteriziraa konkurentite. Iako nema{e pobeda vo niedna od 5-te trki, na site be{e me|u prvite deset, {to na krajot mu go donese prvoto mesto. Vtor be{e Rusinot Jurij Mi{anin, dodeka tret na podiumot se iska~i ukrainskiot reprezentativec Andrij Vat~enko. Pobednik na poslednata

Nedelkovski, iako nema{e pobeda, na site trki be{e me|u prvite deset i toa go odvede do pobedata petta trka na patekata dolga 47 kilometri be{e na{iot Martin Jovanoski, negova vtora etapna, koja vo generalniot plasman mu go donese 11-to mesto. Kaj `enite dominiraa Rusinkite koi gi osvoija prvite tri mesta. Najdobra be{e Svetlana Piskareva, pred Ana Verebitskaja i Tatjana Naskova. So uspe{nata organizacija na ovoj Predsvetski kup, Makedonija ima golemi {ansi na kongresot na Svetskata PVC asocijacija da dobie organizacija na Svetski kup vo 2012-ta godina. L

ajdobriot makedonski fudbaler, Goran Pandev, postigna gol i be{e eden od najzaslu`nite za noviot trofej na Inter. “Nerayurite” se raduvaa vo Superkupot na Italija, otkako so 3-1 ja pobedija Roma. Pandev, koj pred osum meseci pristigna vo Milano, go osvoi ~etvrtiot golem trofej so timot od Xuzepe Meaca. Vo svojata kolekcija na trofei, koi po~naa vo maj, Pandev so Inter se raduva{e vo Serija A, go osvoi i Kupot na Italija, a stana i evropski prvak po triumfot vo Ligata na {ampionite nad Baern. Slednata cel za osvojuvawe na nov trofej Pandev i Inter }e ja imaat ve}e v petok. Vo Monako “Nerayurite” igraat vo Superkupot na Evropa protiv aktuelniot osvojuva~ na Ligata na Evropa, {panskiot pretstavnik Atletiko Madrid. Do krajot na godinata Inter mo`e da go dostigne i rekordot na Barsa od minatata godina so {est osvoeni trofei. Inter vo dekemvri }e igra na Svetskoto klupsko prvenstvo, na koe u~estvuvaat kontinentalnite prvaci. Pandev ve}e stigna do 5 trofei vo Italija, bidej}i minatata godina se raduva{e vo Kupot na Italija so timot na Lacio. Noviot menaxer na Inter, Rafael Benitez, go ima{e najdobroto oficijalno debi na

Na{iot najdobar fudbaler, Goran Pandev, be{e najzaslu`en za

peharot koj go osvoi Inter. “Nerayurite” se raduvaa so pobedata od 3:1 nad Roma, a ova be{e i odli~na promocija za noviot menaxer na Inter, Rafael Benitez, koj izjavi deka e prezadovolen od celokupniot ishod i deka ovaa pobeda e pobeda na igra~ite, no i na naviva~ite Pandev ter, po primeniot gol. Ovoj kup go osvoija igra~ite. Toj e za niv, za najzasluèn za i za naviva~ite. Ne be{e trofejot na Inter klubot lesno, no uspeavme. Igra~ite se pretstavija dobro. Nekoi ne bea dovolno sveì, no vloìja mnogu sili. Se nadevm deka }e bideme posveì za Superkupot na Evropa”, istakna Benitez.

klupata na “Nerayurite” so osvojuvaweto na peharot vo Superkupot na Italija. So toa, Inter, na kogo ova mu e ~etvrti trofej godinava, na najdobar na~in ja po~na novata sezona. “Mnogu sum sre}en, zatoa {to poka`avme karak-

“Im podarivme izramnuva~ki gol. Mislam deka rezultatot od 3:1 ne e realen odraz na igrata. Inter be{e te`ok protivnik cela izminata sezona, a sega e u{te pote{ko da se izbori{ so niv – vo celiot natprevar bea skoncentrirani i solidni. Vo napadot imaat vistinski {ampioni”, kategori~en e Ranieri, koj za debito na Adrijano istakna deka ne mu e lesno da se adaptira kon, za nego, novata {ema na igra i novite soigra~i. Inter sega se izramni so gradskiot rival Milan po broj na trofei vo Superkupot na Italija, po pet, a tret e Juventus so ~etiri triumfi.

Na Benitez uspe{no mu trgna vo Inter

FUDBAL

MNOGU [ESTKI NA PREMIER LIGATA

L S

ondonskite ekipi so 6:0 gi sovladaa Vigan, odnosno Blekpul, a na “sinite” ova im e vtora “{estka” vo niza. Fudbalerite na êlzi i Arsenal deluvaa kako vistinski kazneni ekspedicii vo 2. kolo na Premier ligata i napravija {est dupki vo mreìte na Vigan, odnosno Blekpul. Po ubedlivata pobeda na startot na VBA, “sinite” slavea i so 6:0 i na gosti vo Vigan. So ova êlzi potvrdi deka se nao|a vo izvonredna forma za odbrana na titulata. êlzi go postigna svoeto vodstvo vo 34-ta minuta preku Floran Maluda, koj vtr~a do odbienata topka po {utot na Lampard. So minimalno vodstvo se zamina na puza,

we na a novoto demolirawe Vigan se slu~i vo vtoriot lemi na del. Anelka potoa zgolemi 3:0 so postignuvawe na dva gola posle sedmata minuta. alomon Potoa strelec be{e Salomon to taka Kalu, koj postigna isto dva gola. Krajniot gol go postigna Jusi Benajunn koj go ski gol dade svojot debitantski za ^elzi. aj ArseSli~na situacija i kaj nal, Teo Volkot vo 12-taa minuta go dade prviot gol, a posle crveniot karton za Arsenal duva{e vo 31-ta minuta, sleduva{e i penal, ~ij strelecc be{e lkot go Andrej Ar{avin. Volkot postigna vtoriot gol do poiot del, luvremeto, a vo vtoriot a{e so nastapot go kompletira{e ajot het-trik. [amak na krajot te gi posta-vi kone~nite 6:0.

Teo Volkot blesna na terenot r so svojot het-trik

FORMULA

RAIKONEN NE SE VRA]A VO FORMULA 1

orane{niot svetski prvak vo formula 1, Kimi Raikonen, izjavi deka najverojatno nema da se vrati vo “najbrziot cirkus” vo svetot. Minatata godina, Finecot ja zavr{i karierata vo F1 za da vozi na svetskiot reli-{ampionat za timot na Citroen. “Nikoga{ ne se znae, no najverojatno nema da se vratam vo Formula 1. Toa e ne{to so {to se zanimavav so godini i ima{e preubavi momenti. Ja osvoiv i

{ampionskata titula, a go sakav toa otsekoga{, no vremiwata se promenija. Momentalno vozam reli, a vo mojot ìvot postojat mnogu raboti osven Formula 1”, izjavi Raikonen pred da otkrie deka golem predizvik mu e u~estvoto vo trkata “Le Man 24 ~asa”. “Bi sakal da se obidam, no moram da najdam vistinski tim. Dokolku sakate pobeda, toga{ sakate da ste vo Audi ili Peò. Eden den moèbi }e mi se ukaè i taa mo`nost”, dodade Raikonen.

Porane{niot svetski prvak, ja posakuva trkata “Le Man 24 ~asa”