152 Kapital 27 10 2010 by Kapital Media Group

HARI KOSTOV

LABINA MITEVSKA

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

AKTERKA I PRODUCENTKA

KOMERCIJALNA BANKA ]E SE PRODADE KOGA ]E DOBIEME REALNA PONUDA

NE ME INTERESIRAAT LOKALNI SMOTRI STRANA 26

STRANA 9

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZA [TO ]E SE TRO[I BUXETOT IDNATA GODINA?

RASTAT KAPITALNITE, NO I TEKOVNITE TRO[OCI ID IDNATA GODINA ]E SE POTRO[AT 17,8 MILIONI EVRA ZA PRIVREMENI VRA VRABOTUVAWA, 2,1 MILIONI ZA NABAVKA NA MEBEL, 19,1 MILIONI ZA KUPUVA VAWE NOVI VOZILA, 9,5 MILIONI ZA EKONOMSKA PROMOCIJA, 14 MILIONI ZA DNEVNICI ZA PATUVAWA I 105 MILIONI EVRA ZA DOGOVORNI USLUGI. sreda. 27. oktomvri. 2010 | broj 152 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 8 14 40

STRANA 2-3 PETOK, VO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, VTORNI IK, K 226.10 26.10.2010, 6 10.201 6.10 .2010 20 0, 201 0, 13 113.00~. 3.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,67% 0 0,37% 0 00,13%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 43,90 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,55 8 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (26.10)

MBI 10 2.126

KAKO ODGOVORI VLADATA NA BARAWATA NA KOMPANIITE?

ZA EKONOMSKI RAZVOJ

27,5

2.121

2.116

2.111

2.106 20.10

22.10

24.10

26.10

Polovina berzanski promet so blok-transakcijata na Komercijalna banka? STRANA 9

Golemite potro{uva~i potro{ile 60 milioni evra za struja STRANA 10

MILIONI EVRA

ZA KAPITALNI INVESTICII

372

MILIONI EVRA

STRANA 2-3

...P ..POGLED POGLED NA DENOT... P DEN

QUP^O QU UP^O ZIKOV

ZE ZEMJOTRES!? EMJOTRES!? STRANA 4

KOLUMNA M-R ZORAN JOVAN JOVANOVSKI

VA[I VA[INGTONSKI TONS VETRI[TA VETRI STRA STRANA 8

KOLUM KOLUMNA D-R QUBE Q TRPESKI

NE E D DILE DILEDALI MATA DAL ODI NA DA SE OD FLEKSIBILEN FLEKSIB DEVIZEN KURS, TUKU KOGA KOG

PERICA RICA IVANOVSKI ZAMENIK-MINISTER NIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO,

STRANA 8

[UMARSTVO RSTVO I VODOSTOPANSTVO

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

IZVOZNITE POTENCIJALI NA MAKEDONSKIOT AGRAR SE NEISKORISTENI STRANA 11

MNOGU VREVA ZA NI[TO!? STRANA 2

2 27.10.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 27 OKTOMVRI 2010

MNOGU VREVA ZA NI[TO!? poznavaj}i gi ekonomskite naviki na vlasta koi nemaat vrska so {tedewe, izgledaa sme{no i premalku duri i za eden pogolem spomenik, a ne za vaka golem potfat! No, za “sre}a”, tie preku So suma od pove}e no} porasnaa, prvo od 100 milioni evra na 200 i vedna{ poVladata i ministerot toa na celi 450 miliza zdravstvo, Bujar oni evra! Taman site Osmani, se istr~aa pred se ispoza~udivme kako javnosta za visinata Vladata naedna{ stanala na investicijata vo takov “ikonom”, pa najanov klini~ki centar vo vuva deka za samo edna Bardovci, za da bil “stotka” ({to e dvojno blisku do regionalnite pomalku od “Skopje 2014”, pati{ta i obikolnina primer, koj, neli, ~ini cata vo Skopje. ]e bil 200 milioni) }e uspee da izgraden po vrvni, najizgradi eden takov gransovremeni standardi vo diozen klini~ki centar, pogled na medicinskata li~no ministerot pora~a oprema, so prvoklasni da ne se griìme oti ~ekalni, so ogromen nemalo da se “stiskaat” i parking, prostorii za deka }e go odvrzele }esenau~no-istraùva~ka to za u{te 300 milioni. dejnost, a ni pove}e ni I sre}a {to Osmani pomalku, pove}e najavi deka ova ne e s$. od 50% od sobite }e Sumata }e se menuvala bile ednokrevetni, i }e rastela od den na kako vo “amerikanskite den, vo zavisnost od filmovi”. potrebite. Do kolku }e Slu{aj}i go kako zboraste, ministerot ne ruva Bujar Osmani, kaà, no kolku-tolku n$ ne moè, a da ne se ute{i deka i za ovoj zapra{ame so kakvi proekt }e se frlaat o~i gi gledame rabotite. dovolno pari i deka vo O~igledno, niz razli~ni nikoj slu~aj nema da fali o~ila ja percipirame nitu krevet, nitu parkingrealnosta nie obi~nite mesto! S$ }e si bilo kako smrtnici, koi davame {to e predvideno! pari, i tie mo}nicite, Na ocenkite od ekspertite koi raspolagaat i gi deka ni se pravi “batro{at na{ite pari. jram so pametot” i deka Taa razli~na percepcija za eden takov proekt sekoga{ se pojavuva potrebna e nekolkupati koga vlasta }e zine da pogolema suma, ministerot najavi nov proekt. nema komentar. Veli deka Dodeka na site ni koga rekol 100 milioni se sveì se}avamislel samo na opremata wata na vetenite, a (100 milioni }e se dadat, nikade neostvareni patem, i za oprema za famozni osum milive}e postojnite zdravstvejardi investicii, ne ni ustanovi niz zemjata). moè, a da ne duvame Nejse! 100, 200, 400 i na zamrznat jogurt, milioni ni stanaa kako pa sega i ovaa, raka petdenarki! Ednostavno na srce, fantasti~na devalviraa! Vo ovaa ideja za nov klini~ki dràva se raboti so centar, mora da se sedumcifreni brojki, primi pretpazlivo. nebare Skopje e Dubai. Do tolku pove}e {to Sekojdnevno slu{ame za ovie simptomati~ni milion~iwa – pet za 100 milioni evra, {to, Filip, dva za mostot Oko,

KAKO ODGOVORI VLADATA NA BARAWATA N

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

4,5 za “kapijata na makedonskiot triumf”, 9,5 za ekonomska promocija, 27 za novi administrativni zgradi, 14 za patuvawa na na{ite ministri – {to e mnogu, mnogu e za zemja vo koja sekoj tret e siroma{en, a brojot na nevraboteni ne mrda od zlatnite 30 i ne{to procenti. E, sega, kade e razlikata me|u ovie cifri nabroeni pogore i 450 ili kolku i da se za noviot klini~ki centar! Skopje }e gi do~eka i pove}e od sigurno i Filip i Ace, i panoramskoto trkalo, i kapijata, a garant i ministrite }e gi realiziraat svoite patuvawa. No, dali pompeznite najavi za ultramoderen kompleks ({to bi rekol Osmani) }e ja do~ekaat ta`nata sudbina na 8-te milijardi! Oti, kako {to iskustvoto dosega poka`a, golemite proekti ostanuvaat samo ubava najava za poubavi vremiwa i posposobni vladi! [tom go ~uvme ministerot kako objasnuva, pa najavuva, pa se gubi vo brojkite, jasno e deka planot e somnitelen! Za{to, koga Vladata saka da napravi ne{to, toa go pravi bez pompa i najavi, a bogami i bez debati! Ednostavno, pla}a i raboti! “Skopje 2014” e fantasti~en primer!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

ZA EKONOMSKI R EVRA, ZA KAPITA 372 MILIONI E Vicepremierot Pe{evski tvrdi deka barawata {to }e gi slu{nat od kompaniite {to gi posetuvaat }e gi implementiraat vo buxetot za 2011, no toj e ve}e usvoen od Vladata i ispraten do Sobranieto MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

So okolu 27,5 milioni evra (1.697.168 iljadi denari) dràvata }e go pottiknuva ekonomskiot razvoj vo zemjava slednata godina. Ekonomskiot tim na Vladata go oceni buxetot za 2011 godina kako razvoen. Dali kapitalnite investicii vo iznos od 372 milioni evra i ovie programi se dovolni za da se poddrì stopanstvoto, koe se davi vo nelikvidnost, da izleze od finansiskata kriza i da pridonese za zgolemuvawe na bruto-doma{niot proizvod idnata godina? Stopanstvenicite se soglasija deka kapitalnite investicii, dokolku se realiziraat, }e bidat pove}e od dobredojdeni. No, biznissektorot bara kvartalen ot~et za realizacija na proektite, so cel da se izvr{i pritisok vrz Vladata da gi realizira vetuvawata. “Dokolku celiot buxet se gleda integralno, moè da se vidi deka e isklu~itelno naso~en kon ekonomski razvoj, so najgolemo nivo na kapitalni investicii dosega”, tvrdi Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa. Spored nego, del od dosega{nite zabele{kite i predlozi na

SRPSKITE BIZNISMENI PO PO[TA BARAAT NOVI EKONOMSKI MERKI Vo Srbija aktivno se nosat merki koi treba da ja podobrat sostojbata vo ekonomijata. Na po~etokot od godinava Srbija usvoi programa na merki koi }e vlijaat vrz ublaùvawe na efektite od ekonomskata kriza. Stopanstvenicite vo Srbija sugeriraat nosewe na dve grupi merki - ofanzivni strategiski i defanzivni takti~ki merki. Vo ofanzivnite merki se predviduva razvoj na nov stopanski model, koj bi bil so proinvesticiska logika, nova institucionalna infrastruktura, celosno kompatibilna so evropskata, investicii vo infrastrukturata, energetikata, telekomunikaciite, prehranbenite industrii i selektirawe na investiciite vo zemjodelstvoto i nov monetaren model (nudi stabilnost na ceni i na devizniot kurs). Vo defanzivnite takti~ki merki se predviduva centar za regrutirawe i trening na eksperti od oblasta na upravuvaweto, kako i privlekuvawe investicii. Prvite lu|e na golemite srpski kompanii neodamna vo pismo adresirano do pretsedatelot, Boris Tadi}, premierot, Mirko Cvetkovi} i do guvernerot, Dejan [o{ki}, napi{aa: “Edno e sigurno, osven ekspertskata elita vo dràvnata administracija i vo javniot sektor, kako i pretpriema~kite eliti vo stopanstvoto i naukata, potrebna e i politi~ka elita koja gi razbira ekonomskite trendovi i ima jasna vizija za izlez od krizata, pri {to site raspolo`livi potencijali gi koristi kako katalizator za da se sprovedat odr`livite reformi vo stopanstvoto”. biznis sektorot se integrirani vo buxetot. “Ona {to dosega go kaàl biznis-sektorot, Vladata go analizira{e i donese merki koi se vgradeni vo buxetot”, veli Pe{evski. Stopanstvenicite & pora~uvaat na Vladata deka }e insistiraat predvidenite pari da se investiraat dokraj i proektite da bidat zavr{eni. “Praktikata pokaà deka malku od predvidenite proekti se realiziraat i vo posledniot kvartal od godinava, golem del od parite se prenamenuvaat vo drugi stavki. Najavite deka Vladata za idnata godina odvojuva pove}e pari za investicii vo infrastrukturni proekti

prakti~no zna~at ostvaruvawe na na{ite dosega{ni barawa. Stopanskata komora vo idnina }e sugerira kvartalna realizacija na proektite”, veli Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. NOV PAKET EKONOMSKI MERKI Ve}e eden mesec vladini ekonomski timovi, predvodeni od vicepremierot Pe{evski i od ministerot za finansii, Zoran Stavreski, se vo obikolka na 200 kompanii. 150 kompanii se na agendata na Pe{evski, a Stavrevski treba da poseti 50 kompanii koi se soo~uvaat so imotno-pravni problemi. Zabele{kite i sugestiite koi

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Milijardi evra moàt da se dobijat ako racionalno se koristat obnovlivite izvori na energija vo slednite 10 godini, pora~uvaat energetskite eksperti od regionalnata sredba na dràvnite-~lenki na Energetskata zaednica. Dràvite-~lenki na Energetskata zaednica treba da gi sledat evropskite tendencii za energetska efikasnost i za koristewe obnovlivi energetski izvori, pora~uvaat ekspertite koi vo Saraevo debatiraa za za~uvuvawe na ìvotnata sredina i namaluvawe na zagaduvaweto predizvikano od elektrocentralite i naftenite rafinerii. Ekspertite pora~uvaat deka dràvite od Energetskata zaednica do 2017 godina treba da gi usoglasat nacionalnite zakonodavstva so evropskite normi za za~uvuvawe na ìvotnata sredina.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Biznis-sektorot }e insistira predvidenite pari da se investiraat dokraj i proektite da bidat zavr{eni. Praktikata poka`a deka malku od predvidenite proekti se realiziraat i vo posledniot kvartal golem del od parite se prenamenuvaat vo drugi stavki.”

NAVIGATOR

SREDA

LIDERI

NIKOLA GRUEVSKI

orbata protiv korupcijata stanuva s$ povidliva, {to se gleda i od skokot na Makeodnija za devet mesta na listata na Transparensi interne{enel

NE IM BE[E DENOT

DEJAN [O[KI]

rpskiot dinar e na istoriski najnisko nivo vo odnos na evroto, a srpskiot izvoz vo zemjite vo regionot e najvisok vo izminatava decenija

VELE SAMAK

ite go baraat ministerot za stranski investicii za da go pra{aat koga }e donese stranski investitori, ama nego go nema vo javnosta

XON HAUARD

orane{niot avstriski premier be{e ga|an so ~evli poradi `rtvite vo Irak, {to e potvrda deka raste nezadovolstvoto od vojnata vo ovaa dr`ava

NA KOMPANIITE?

RAZVOJ 27,5 MILIONI ALNI INVESTICII EVRA im gi predo~il biznis-sektorot i tie koi doprva }e gi ~ujat }e gi vklopele vo buxetot za 2011 godina, no i vo buxetite za slednite godini. No, nejasno e kako }e gi vmetnat vo buxetot za narednata godina, koga toj e ve}e usvoen od Vladata i dostaven do Sobranieto. Sekoja intervencija vo odnos na novi merki, za koi }e bidat potrebni pari za nivno sproveduvawe, zna~i podnesuvawe amandmani ili }e se ~eka rebalans na buxetot vo tekot na idnata godina. “Vladata za site antikrizni merki, za regulatornata gilotina, no i za merkite za konkurentnost gi pra{uva za mislewe i e otvorena za sugestii od site komori. Toa {to povratno go dobivame, go vgraduvame vo politikite”, istaknuva Pe{evski. BUXETOT NAKLONET KON STRANSKITE INVESTICII Malite i srednite pretprijatija Ministerstvoto za ekonomija }e gi poddrì so samo 100.000 evra. Za razlika od ovoj resor, ~ija finansiska poddr{ka za doma{nite kompanii se meri vo iljadi evra, Agencijata za stranski investicii so okolu dva milioni evra }e gi poddrì stranskite investicii. “Vladata treba da gi pottiknuva doma{nite investicii, a ne samo stranskite. Namesto da se ~eka na stranskite investitori da otvorat novi rabotni mesta, dràvata treba da se fokusira i na poddr{ka na doma{nite kompanii koi sakaat da gi pro{irat kapacitetite”, velat biznismenite. Tie ja pozdravuvaat edna od antikriznite merki so koja se oslobodija od pla}awe danok na dobivka za reinvestirawe. Ministerstvoto za transport idnata godina }e investira okolu devet milioni evra vo èlezni~kata infrastruktura. Tokmu podobruvaweto na patnata i èlezni~kata infrastruktura se neophodni za podobruvawe na uslovite za rabota na kompaniite. “Stokata ne moème da ja prevezeme poradi lo{iot èlezni~ki transport i maliot kapacitet koj moè da go preneseèleznicata. Poradi ova, nie kako stopanstvenici i kako kompanija pla}ame mnogu golemi tro{oci za leàrina na stoka”, izjavi [terjo Nakov, generalen direktor i pretsedatel na UO na Fer{ped vo neodamne{noto intervju za “Kapital”. Iako del od kompanite baraat da se izgradi patna i elektri~na infrastruktura vo Vizbegovo, poradi koncentracijata na kompaniite, Vladata za idnata godina ima predvideno okolu 4,8 milioni evra za razvoj na postojnite tehnolo{ko-

27.10.2010

POBEDNIK

Iako Estonija i nejziniot informati~ki napredok se mnogu daleku od Makedonija, proektite, ideite i energijata na ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, odat vo taa nasoka. Osven {to gi turka proektite za {to pomasovna upotreba na Internetot (vo {to ima impresiven napredok) i razvoj na aplikativni sodr`ini na Internet, toj denovive od Estonija najavuva i seriozna primena na informati~kata tehnologija za da se unapredi dr`avnata administracija, koja od idnata godina }e bide vo nadle`nost na negoviot resor. Primenata na “ma{ina” vo rabotata na javnata administracija, nejzinoto ocenuvawe i evaluirawe, zna~i da se vovede pogolema

IVO IVANOVSKI transparentnost, efikasnost i odgovornost. Namaluvaweto na ~ove~kiot faktor vo donesuvaweto na odlukite e ideal, koj dokolku ministerot Ivanovski go sprovede, }e moè da se smesti vo redot na najgolemite reformatori na golemata i troma dràvna birokratija. Spored nego, toa se procesi koi }e ovozmoàt pogolema efikasnost na institucijata, a na dràvniot slu`benik da napreduva vo karierata i da gi pro{iri svoite kapaciteti i odgovornosta pred gra|anite. Odli~na ideja ~ija realizacija na teren }e zna~i golem is~ekor za Makedonija.

UPRAVNIOT SUD KUBURI SO PROSTOR! R!

I za 2011 se predvideni ne{to pomalku od 11 milioni evra za ekonomska promocija. Od niv, najgolemiot del, odnosno okolu 9,5 milioni evra }e gi tro{i Vladata, a Agencijata

KOI MERKI GI BARAAT BIZNISMENITE 1. MERKI ZA PODIGNUVAWE NA PROIZVODSTVOTO I IZVOZOT olesnet pristap za kupuvawe grade`no zemji{te sistemsko pottiknuvawe na investiciite so namaluvawe na danokot na dobivka sistemsko pottiknuvawe na doma{nata potro{uva~ka i izvozot so subvencionirani krediti finansiska poddr{ka za firmite da otvorat proda`ni kapaciteti vo stranstvo sistemska poddr{ka vo zemjodelstvoto, ednakva za site proizvoditeli 2. MERKI ZA PODOBRUVAWE NA DELOVNIOT AMBIENT zajaknuvawe na me|unarodnata konkurentnost i olesnuvawe na pristapot do stranski pazari porast na kapitalnite investicii i nivno celosno realizirawe namaluvawe na tekovnite rashodi vo javniot sektor ukinuvawe na carinite za uvoz na oprema koja ne se proizveduva vo zemjava namaluvawe na pridonesite za zadol`itelno socijalno osiguruvawe za 5% regulirawe na pobaruvawata i obvrskite me|u kompaniite i dr`avata

}e ima na raspolagawe okolu 1,3 milioni evra. Pove}e od polovina milion evra e predvideno Vladata da nameni za podobruvawe na delovnite aktivnosti.

ZA EKONOMSKI RAZVOJ 27,5 MILIONI EVRA Od vkupno 27,5 milioni evra koi se nameneti za ekonomski razvoj, Vladata }e ima na raspolagawe 10 milioni evra (621.836 iljadi denari), a okolu 3,5 milioni evra se predvideni da gi koristi Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot. Ministerstvoto za ekonomija }e go poddr`i ekonomskiot razvoj vo 2011 godina so okolu 4,5 milioni evra, a za ekonomska promocija }e dobie 1,3 milioni evra.

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA “Dokolku celiot buxet se gleda integralno, mo`e da se vidi deka e isklu~itelno naso~en kon ekonomski razvoj, so najgolemo nivo na kapitalni investicii dosega. Del od dosega{nite zabele{ki i predlozi na biznis-sektorot se integrirani vo buxetot.”

ESTONIJA KAKO PRIMER

IK K GUBITNIK

industriski razvojni zoni. V godina, Vladata i Agencijata za stranski investicii }e bidat zadol`eni za ekonomska promocija na dr`avata. Vo proektiraniot predlog-buxet

I pokraj znaeweto deka sudskiot proces na pretsedatelot na Ustavniot sud, Trendafil Ivanovski, protiv Komisijata za lustracija, pred Upravniot sud }e predizvika golem interes kaj novinarite i javnosta, pretsedatelkata na sudot, Rozalija Ko~kovska, ne uspea da obezbedi normalno funkcionirawe na procesot. Vo mala sudnica, “dva na dva”, Ko~kovska najprvo po trojca vo smeni gi povikuva{e snimatelite i fotoreporterite da napravat snimki i fotografii od prisutnite na sudeweto, so isklu~ok na ~lenovite na Sudskiot sovet. Iako be{e pobarano i najaveno deka sednicata }e bide otvorena za javnosta, ne be{e dozvoleno nitu video, nitu tonsko snimawe na izlagawata na tu`itelite i odbranata. Novinarite, okolu 20-ina na broj, nabquduva~ite od OBSE, Helsin{kiot komitet i Ustavniot sud, bukvalno se

ROZALIJA KO^KOVSKA “gu{ea” vo prostorijata vo koja poradi malite dimenzii nema{e ni minimum osnovni uslovi za odvivawe na sednicata. Otvoraweto na Ustavniot sud se slu~i vo 2007 godina kako del od reformata za rastovaruvawe na rabotata na osnovnite sudovi. Prostornite kapaciteti se postojan problem. Vo izve{tajot za rabotata na Sudot vo 2009 godina stoi deka “trojcata novoizbrani sudii se smesteni vo edna od sudnicite, a najgolem broj od novovrabotenite stru~ni sudski slu`benici vo salata za sostanoci”. Vo 2009 vo Upravniot sud se oformeni 9.043 novi predmeti, a so 9.154 nere{eni od prethodnata godina, vkupno imalo 18.197 predmeti, od koi 7.857 se re{eni, a 10.340 nere{eni.

MISLA NA DENOT SE PRIBLI@UVAME KON NOVA ERA NA SINTEZI. ZNAEWETO NE MO@E DA BIDE SAMO DIPLOMA ILI VE[TINA. TOA BARA PO[IROKA VIZIJA, SPOSOBNOSTI NA KRITI^KO RAZMISLUVAWE I LOGI^KI RASUDUVAWA BEZ KOI NE MO@EME DA IMAME KONSTRUKTIVEN RAZVOJ

LI KA-[ING KINESKI MILIJARDER

4 27.10.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

ZEMJOTRES!?

OKOLU 1.500 GRA\ANI APLICIRALE ZA KREDITI ZA SAMOVRABOTUVAWE

ZEMJODELSTVOTO – NAJATRAKTIVNO ZA PO^NUVAWE BIZNIS Dr`avnata poddr{ka {to ja dobivaat nevrabotenite za uspe{no podgotven biznis-proekt se dvi`i od 3.000 do 15.000 evra, vo zavisnost od brojot na vrabotenite opfateni vo biznis-proektot SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

I po dve godini otkako po~na sproveduvaweto na proektot “Samovrabotuvawe so dràvni krediti”, interesot kaj gra|anite s$ u{te e golem. Godinava, do krajniot rok za podnesuvawe na biznis-planovite, do centrite za vrabotuvawe niz op{tinite stignale okolu 1.500 barawa za dodeluvawe na krediti za ovoj proekt. Od Agencijata za vrabotuvawe ne dobivme podatoci nutu za vkupniot broj na prijaveni vo cela dràva, nitu, pak, oficijalna brojka kolku od onie koi po~nale biznis uspeale da go odràt do deneska. Vakvi konkursi za samovrabotuvawe Agencijata objavuva dvapati godi{no, a poddr{kata {to ja dobivaat nevrabotenite za uspe{no podgotven biznis-proekt iznesuva od 3.000 do 15.000 evra, vo zavisnost od brojot na vrabotenite opfateni vo biznis-proektot. Vo pogolemiot del od

op{tinite koi gi kontaktiravme proektot se sproveduva dobro. Firmite opstojuvaat na pazarot i uspe{no gi vra}aat kreditite. No, nasproti dosega{niot trend, sporedeno so prethodnite godini, na posledniot konkurs nevrabotenite bile pomalku zainteresirani da po~nat sopstven biznis. Vo op{tina Veles najgolem interes ima za otvorawe firma so eden vraboten. Do podra~nata edinica na Agencijata za vrabotuvawe vo Veles – op{tina so 14.000 nevra-boteni lica - pristignale vkupno 45 proekti. Vo Gevgelija, za po~nuvawe na sopstven biznis se prijavile samo devet aplikanti, {to, spored rakovoditelite vo Agencijata za vrabotuvawe, e porazitelna brojka, so ogled na toa {to vo ovoj grad nevraboteni se okolu 3.700 lu|e. “Mislevme deka pove}e lu|e }e se prijavat za ovoj kredit, no, bidej}i vo Gevgelija e vo tek izgradbata na novi hoteli, moja pretpostavka e deka site sakaat da se vrabotat tamu. Onie {to se prijavile najmnogu se vo sektorot zemjodelstvo, {to zna~i tie i prethodno imale rabota, sega samo ja legaliziraat”, veli Angel Dinov od op{tina Gevgelija.

3 FAKTI ZA...

51.750 46.000 3.000

Proektot “Samovrabotuvawe so dr`avni krediti” ima za cel da ja namali nevrabotenosta vo zemjava, no i da pomogne vo otstranuvaweto na sivata ekonomija. Najgolem del od zainteresiranite za kreditot za samovrabotuvawe se tokmu onie koi ve}e rabotat, a ne go legalizirale svojot neformalen biznis. Celni grupi na ovoj kredit se nevrabotenite lu|e koi najmalku edna godina se evidentirani vo Agencijata za vrabotuvawe, kako i nevraboteni koi koristat pari~en nadomest najmalku {est meseci. Vozrasna granica nema, a kamatnite stapki za kreditot se poniski od komercijalnite kamatni stapki. Licata koi apliciraat za kredit, sepak, treba da obezbedat sopstveno u~estvo od najmalku 25% od vkupnata vrednost na proektot vo vid na oprema ili pari, a potrebna e i garancija za povrat na sredstvata so hipoteka, kako i dogovorna kaznena kamata so 5% nad redovnata kamata. Za sekoe novootvoreno rabotno mesto se davaat 3.000 evra, ili vo oprema ili vo pari, a se finansiraat proekti so najmnogu pet rabotni mesta, ili najgolemata vrednost na kreditot iznesuva 15.000 evra. Rokot za vra}awe

na parite e 3 godini so grejs-period od edna godina, dodeka kamatnata stapka e 1% na godi{no nivo. Spored podatocite, na posledniot konkurs zgolemen interes za ovie krediti ima vo op{tina Gostivar. Do istekot na rokot podneseni se vkupno 63 proekti, od koi re~isi polovinata se odnesuvaat na otvorawe biznisi vo zemjodelstvoto, a imalo i takvi pretpriema~i koi sakale da po~nat biznis so pove}e vraboteni – na primer, za osnovawe taksikompanija ili kolonijalni prodavnici. Vo gostivarskata podra~na edinica na Agencijata za vrabotuvawe velat deka brojot na nevraboteni postojano se zgolemuva. Posledniot podatok e 16.000 nevraboteni - zagriùva~ka informacija koja moè da se promeni samo so otvorawe na novi fabriki, a ne mali biznisi koi po izvesno vreme propa|aat poradi lo{ata ekonomska sostojba vo zemjava, velat za “Kapital” od podra~nata edinica vo Gostivar. Aplikaciite za biznisplanovite gi razgleduva Agencijata za vrabotuvawe vo Skopje, od kade {to najverojatno za dva do tri meseci }e odlu~at koi proekti zasluùvaat dràven kredit.

PROCENKI... NIKOLA TODOROV minister za obrazovanie

VOZILA SE UVEZENI VO MAKEDONIJA ZA PET MESECI OD UVEZENITE VOZILA SE PATNI^KI, A SAMO OKOLU 4.000 TOVARNI I AVTOBUSI EVRA E MAKSIMALNATA VREDNOST NA VOZILATA ZA KOJA NE SE PLA]A AKCIZA

OÊKUVAM REVIZIJATA NA UÊBNICITE DA ZAVR[I USPE[NO inisterot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, izjavi deka revizijata na u~ebnicite e sloèn proces i oti o~ekuva da zavr{i uspe{no i da bide celosno oslobodena od sekakvi vlijanija. “Za da go izbegneme subjektivizmot vo ocenuvaweto, }e napravime intervjua so site avtori na onie u~ebnici za koi komisiite smetaat deka treba da bidat povle~eni. Potoa, soglasno Zakonot za u~ebnici, }e sleduva formirawe na tim za povlekuvawe na u~ebnikot, sostaven od sedum lica”, izjavi Todorov. Spored ministerot za obrazovanie, va`no e revizijata na u~ebnicite da se zavr{i kvalitetno. Toj informira deka paralelno rabotat i na izmenite na Zakonot za u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie i oti vo toa se koristat iskustvata od rabotata na dosega{nite komisii.

dna od poglupavite raspravi na “prateni~kite pra{awa”, zav~era vo Sobranieto, pokraj jadnite pra{awa na pratenicite od vlasta do svoite ministri (no, za ovoj bizaren fenomen vo druga prigoda), be{e raspravata za novite vrabotuvawa vo javnata administracija (~inam, 5.000 novi lica

be{e spomenato)!!? Namesto su{tinski da zboruva za ovoj najgolem makedonski problem, prateni~kata na SDSM re{i da sozdava “umetni~ki dojam”, da zboruva za – bratu~edite, vujnite, vujkovcite, tetkite i strinite na pretstavnicite na vlasta (!?). Demek, za niv bile konkursite! Breej...!? Pa, sigurno konkursite ne se za rodninite na pretstavnicite na SDSM (!?) Tie pominaa odamna... poslednite bea vo ranata prolet 2006! Eve od kade doa|a golemata neiskrenost na SDSM za ova pra{awe: Pred dve godini, ako ne se laàm (lesno se proveruva), eden den se stapisav koga od mojot kolega-reporter vo Sobranieto, na krajot na rabotniot den slu{nav deka site partii (VMRO–DPMNE, SDSM, DUI i DPA i ona ne{to sitno {to se “{lae” tamu) postignale, vnimavajte, apsoluten konsenzus za “noviot Zakon za javni slu`benici”! Su{tinata na konsenzusot na krajot e da se za{titi sekoj vraboten vo javnata administracija (kako retko ìvotno), da ne moè da bide otpu{ten tolku lesno (prakti~no nikako, i nikoga{). Podocna i go izglasaa toa bez kriti~ka rasprava! Ottuka, vo

“...Vremeto potro{eno vo javna administracija vo Makedonija e izgubeno vreme...!” istiot toj moment, ovoj SDSM ja izgubi op{testvenata relevancija da diskutira za ovie pra{awa! Tie napravija pakt so vlasta samo zaradi svoite vujni, vujkovci, bratu~edi, strini i tetki! ]e im veruvav, ako barem eden izleze{e na plo{tad, i tuka nekade okolu Goce Del~ev, se polie{e so benzin i se samozapale{e vo imeto na dlabokite makedonski reformi {to eden den, sekako, mora da se napravat!? Lu|e! jas ne sum slu{nal, a za vas ne znam (!?), deka nekoj od ovaa vlast gi kritikuval vrabotuvawata vo javniot sektor od strana na SDSM vo periodot 2002– 2006 godina. Od druga strana, mnogu e mizerno ona {to se slu~uva niz pomalite op{tini vo zemjava, kade {to od strav da ne izgubat rabota celi kontingenti lica koi do 2006 bea vo SDSM, i kako takvi dobija rabota, sega se prefrleni vo VMRO-DPMNE!? Edni isti lica so godini obezbeduvaat kvorum na mitinzite i obezbeduvaat “dobar rejting” – de na ednite, de na drugite! Toa e makedonskata javna administracija... Katastrofalno e za eden mlad ~ovek koj zavr{il biznis-administracija, ili drugi ubavi nauki, ovde i vo stranstvo, da dojde ovde vo Makedonija i vo negovata glava edinstvenata vizija da bide da se protne niz administraciskite lavirinti, da zafati stol~e i kompjuter i da ~eka negovite da dojdat na vlast za da napreduva! Ova e izgubeno vreme! Po sekoi ~etiri godini, takvite profili se ednostavno postari za ~etiri godini. Za niv konkurencija se novite koi vleguvaat vo administracijata. Svesni li se ovie lica deka doa|a vremeto koga cenata }e se plati. Prirodna zakonitost e da snema pari! Sakame ili ne sakame, golem del od ovie mladi lu|e }e bidat otpu{teni od rabota... a }e bidat vo najproduktivnite godini od svoite `ivoti... Ednostavno, mnogu se! Zatoa, vremeto potro{eno vo javna administracija vo Makedonija e izgubeno vreme! Biznisot ne mo`e da producira tolku pari za da go polni buxetot, za tie da bidat dovolno najadeni, napieni, odmoreni, na~itani - ni{to da ne rabotat, a da bidat korisni (!?) Apsurdno e! Ova go nema nikade!?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

SREDA

KAKO SE PLATENI MAKEDONSKITE SUDII? udiite primaat za 3,3% povisoka plata od prose~nata vo Makedonija, no sporedeno so svoite kolegi od Evropa, tie, sepak, se me|u pomalku platenite. Sudiite vo Makedonija imaat povisoka plata vo odnos na nekolku zemji-~lenki na EU, kako Bugarija, Polska, Romanija i Rusija. Najvisoka plata zemaat sudiite od Irska ili za 4,5 pati povisoka od prose~nata plata vo zemjata. Vo izve{tajot na Evropskata komisija za efikasnost na pravdata e napravena sporedba na platite na sudiite vo 2008 godina vrz osnova na po-

datoci aktuelni za taa godina. Najniskata plata e 50 iljadi denari i se zgolemuva so zgolemuvaweto na nadle`nosta na sudovite. Vo povisokite sudovi platata se zgolemuva za 10 iljadi denari. Od Sudskiot buxetski sovet velat deka platata se opredeluva vrz osnova na prose~nata plata na Makedonija, pomno`eno so koeficientot za kolku taa treba da bide povisoka. "Nie imavme dve poka~uvawa vo 2008 i 2009 godina, koe be{e opredeleno od Vladata i treba{e da prodol`i i vo 2010 godina. Sekoja godina platite se zgolemuvaa za 10%,

no od dekemvri 2009 godina donesena e odluka za zamrznuvawe na platite poradi ekonomskata kriza i merkite za {tedewe", veli Gr~ev. Toj dodava deka sporedbeno so zemjite od EU, sudiite vo Makedonija zemaat mnogu mala plata, no taa bila dovolna, i kako {to veli, mu stignuvala za potrebite koi gi ima. Platite na pretsedatelite na Sudskiot sovet, Gr~ev i Sovetot na javni obviniteli, Konstantin Kizov, minatata godina bea zgolemeni na 80 iljadi denari, so {to tie stanaa edni od najplatenite dr`avni funkcioneri.

27.10.2010

DEVET MESTA POGORE ZA MAKEDONIJA VO PERCEPCIJATA NA KORUPCIJATA o konkurencija od 178 dr`avi, Makedonija ovaa godina se najde na 62 mesto vo odnos na percepcijata na korupcijata, {to e za devet mesta pogore sporedeno so lani. Iako ova zna~i podobruvawe na sostojbata, sepak, Makedonija i ponatamu ostanuva zemja koja spa|a vo grupata na mnogu korumpirani zemji. Ova e poradi faktot {to, soglasno izve{tajot, site zemji koi imaat pomalku od pet poeni se smetaat za mnogu korumpirani, a Makedonija ima 4,1 poeni.

"Podobruvaweto na indeksniot poen ovaa godina vo odnos na lani e za 0,3 i s$ u{te ne treba i ne smeeme da zaklu~ime deka e dobro. Ako se odvivame so ova tempo, ni trebaat u{te nekolku godini za da go pomineme pragot od pet poeni za da mo`eme da se vbroime vo grupata dr`avi so podobra sostojba vo percepcijata", istakna Sla|ana Taseva, pretsedatel na Transparentnost-nulta korupcija. Sporedeno so zemjite vo porane{na Jugoslavija, od nas podobra e samo Slovenija,

koja go zazema visokoto 27 mesto, a so Hrvatska go delime 62 mesto. Zad Makedonija se – Crna Gora na 69, Bugarija na 73, Srbija i Grcija na 78, Albanija na 87, Bosna i Hercegovina na 91 i Kosovo, koe minatata godina ne be{e rangirano na ovaa lista, sega e na 110 mesto. Na vrvot, kako najmalku korumpirani zemji se - Nov Zeland, Danska, [vedska, Singapur i Finska, a na dnoto na tabelata, odnosno kako najkorumpirani, se Somalija, Avganistan, Mjanmar, Irak i Sudan.

STRAVUVAWA NA ALBANSKATA OPOZICIJA OD POPISOT VO 2011

" ]E TREBA LI DA GO BRANIME SKENDER-BEG OD GOCE I DAME?"

Albanskata opozicija ne se otka`uva od tvrdewata deka ima navoden taen dogovor me|u VMRO-DPMNE i DUI za so popisot vo 2011 godina da im se na{teti na albanskite interesi MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o ovoj popis, koga }e izleze deka sme 20%, jas i DUI }e pravime ìv {tit pred Skender-beg za da ne slezat od kowite Goce i Dame i da dojdat da go ukradat,- vaka go izrazi svoeto stravuvawe od popisnite rezultati dobieni pod zakonskata ramka osmislena vo navoden taen dogovor me|u VMRO-DPMNE i DUI, pratenikot na Nova Demokratija, Sulejman Ru{iti, na javnata rasprava za Zakonot za popis. Albanskata opozicija povtorno obvini deka insistiraweto na aprilskiot tajming na odrùvawe i na kratko traewe na popisot, zaedno so slabata zastapenost na Albancite vo DZS, se znak deka vlasta o~igledno saka da im na{teti na albanskite interesi. Ovoj pat, somnevawata vo objektivnosta na Dràvniot zavod za statistika bea dopolneti so obvinuvawa deka Zavodot go kr{i Ustavot, a DUI kako albanska partija vo vlasta ne pravi ni{to za da go spre~i toa. Ru{iti, svoeto somnevawe vo DZS go obrazloì so lo{ite dosega{ni iskustva na Albancite, ~ii interesi, spored nego, sekoga{ bile iznevereni koga naivno im veruvale na dràvnite institucii. "Kako da veruvame koga vo DZS nema zamenik-direktor Albanec? Mu veruvavme i na MANU, pa objavi anti-

albanska enciklopedija", izjavi Ru{iti. Toj ne veruva deka april, kako mesec za odrùvawe na popisot, e sugestija od Me|unarodnata zaednica, kako {to tvrdi DUI, no smeta deka duri i da e taka, Makedonija dosega ne pokaàla nekoja posebna otvorenost za sugestii od stranstvo. "Pratenik {to veli deka april e sugestija na Me|unarodnata zaednica laè! A ako tolku poslu{no gi prifa}ame sugestiite na Me|unarodnata zaednica, zo{to toga{ ne gi prifatime i onie za re{avawe na sporot za imeto?", izjavi Ru{iti.

Na obvinuvawata od Nova Demokratija odgovori pratenikot na DUI, Tahir Hani, koj izjavi deka negovata partija e svesna za odgovornosta kon elektoratot vo odnos na popisot. "DZS do datumot na popisot, osobeno vo sektorot za obrabotka na podatocite, }e si ja ispolni ustavnata obvrska. Mo`nosta za falsifikat celosno ja otfrlam, za{to me|unarodnite nabquduva~i vetija nulta tolerancija", izjavi Hani. Potrebata od kvaliteten monitoring, kako klu~na za otstranuvawe na somne`ite vo la`irawe na popisot, ja sogleda i porane{niot

IVANOVSKI SE BRANE[E PRED UPRAVEN: LUSTRATORITE NAPRAVIJA KONSTRUKCIJA! van Babamovski, profesor na fakultetot za bezbednost, }e bide soslu{an na predlog na odbranata na pretsedatelot na Ustavniot sud, Trendafil Ivanovski, vo procesot koj toj go pokrena protiv odlukata na Komisijata za lustracija deka bil sorabotnik na bezbednosnite slu`bi. Vo Upravniot sud v~era pred sudskiot sovet od trojca sudii, Lidija Kana~kovi}, Mustafa [ahini i Neda Ivanova, odbranata na Ivanovski, advokatot Stevan Pavlevski, ja ospori odlukata po tri to~ki. Prvo,

izve{taite od Slu`bata za dr`avna bezbednost na koi se povikuva Komisijata ne bile voop{to evidentirani vo slu`benata evidencija na DB. Vtoro, neavtenti~nosta na priznanicite za primeni pari, "krunskiot dokaz" na Komisijata za koi Pavlevski tvrdi deka ne se evidentirani vo Slu`bata, a Komisijata ne dozvolila grafolo{ko ve{ta~ewe na "navodniot" potpis na Ivanovski. Tretiot fakt se razli~nite psevdonimi na dosiejata spored koi se rakovodi Komisijata. Psevdonimite LAMBE

i LAMDA se od razli~ni dosieja, a Komisijata, sakaj}i da pokaè deka imalo kontinuitet vo sorabotkata so slu`bata, dosie potpi{ano so LAMDA so moliv, vo koe podatocite za liceto se razli~ni od onie na Ivanovski, go prisvoila kako fakt, istakna Pavlevski vo sudot. Od Komisijata tvrdat deka rabotele spored dokumenti dobieni od Dràvniot arhiv i vo nikoj slu~aj ne moèle da manipuliraat so podatoci. Procesot pred Upravniot sud prodolùva idnata nedela.

~len na Dr`avnata izborna komisija, Xemaili Saiti, koj govori vo svojstvo na ekspert. "Potrebata od kvaliteten monitoring e nasu{na i nepremostiva, kako na~in da se nadminat site nedostatoci na predlog-zakonot i od nedovolniot broj Albanci vraboteni vo DZS", izjavi Saiti. Porane{niot direktor na DZS, Don~o Gerasimovski, gi problematizira pregolemata suma predvidena za tro{ocite za popisot vo 2011 godina i anga`iraweto na javnata administracija vo popisniot proces. "Ovaa suma za popisot, vo ova vreme, e enormno visoka.

Vo 2002 godina bea dovolni 362 milioni denari, a za 2011 godina se baraat 851 milioni, ili za 135% pove}e, {to nema opravdanost vo navedenite tro{oci", izjavi Gerasimovski. "A javnata administracija ne treba da bide vklu~ena vo popisot, za{to taka 9 -10 iljadi administrativci cel eden mesec }e treba da otsustvuvaat od rabota, {to e non-sens", prodol`i toj. Direktorkata na DZS, Blagica Novkovska, enormno zgolemenite tro{oci za popisot vo 2011 godina se obide da gi objasni so pogolemiot broj popisni krugovi, za koi bile potrebni pove}e popi{uva~i, i so skratu-

vaweto na rokot za objavuvawe na definitivnite rezultati, {to, isto taka baral anga`man na pogolem broj lu|e. Taa pojasni deka zloupotrebi od strana na licata {to }e gi obrabotuvaat materijalite od popisot se isklu~eni, za{to obrabotkata ja pravele nadvore{ni lica, na broj me|u 150 i 200, a pri nivniot izbor se vnimavalo na pravi~nata zastapenost. Novkovska reagira{e i na obidite da se dovede vo pra{awe kredibilitetot na Zavodot, potsetuvaj}i na izve{taite od EK, spored koi Makedonija dobiva najvisoki ocenki za nivnata rabota.

MILO[SKI: NE OÊKUVAME BO@I]EN PODAROK, ZASLU@UVAME ÊKOR NAPRED! akedonija ne o~ekuva boì}en podarok od EU, tuku valorizacija na srabotenoto i sprovedenite reformi, odnosno ~ekor napred vo ostvaruvaweto na na{ata evropska agenda, izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski: “Grcija ne & dozvoluva progres na Makedonija vo odnos na evrointegriraweto poradi edno ~udno i iracionalno pra{awe. No, nie sme podgotveni da prodolìme so dijalogot za da napravime ~ekor napred vo negovoto re{avawe”, istakna

Milo{oski na sredba so svojot kolega od Ungarija, Jano{ Martowi. Ministerot Martowi veli deka edna od nacionalnite i strate{ki celi na ungarskata politika }e bide da prodol`i EU-pro{iruvaweto. “Makedonija, zemja-kandidat za ~lenstvo od 2005 godina, e podgotvena za po~etok na pregovorite, no me|u nea i edna ~lenka na Unijata ima otvoreno pra{awe. Gi ohrabruvam dvete strani {to poskoro da najdat re{enie”, izjavi Martowi. Evroambasadorot Ervan Fuere,

pak, istakna deka se neophodni bilateralni sredbi na najvisoko nivo me|u Makedonija i Grcija so cel pobrzo da se nadmine sporot za imeto. “Imame soznanie deka se pravat napori dvajcata premieri da imaat bilateralni sredbi, so koij {to bi ja zajaknale sorabotkata me|u dvete dr`avi, so cel sporot za imeto da bide re{en”, izjavi Fuere. Spored nego, pritisokot na me|unarodnata zaednica e jasen pokazatel deka kolku pobrzo se re{i sporot za imeto, tolku toa }e bide podobro i za dvete dr`avi.

6 27.10.2010 FOKUS: ZA [TO ]E SE TRO[I BUXETOT IDNATA GODINA?

RASTAT KAPITALNITE, NO

za dnevnici za patuvawa na ministrite, 105 milioni evra (dvojno pove}e od godinava) za dogovorni uslugi. Zemjodelskite subvencii se zgolemuvaat za 15,5 milioni evra, so {to vkupnata suma {to se izdvojuva za taa cel dostigna 115 milioni evra. Stavkata za plati se zgolemuva za 1,9%, so {to Vladata idnata godina planira da potro{i 381,5 milioni evra za plati na administracijata.

KAPITALNITE INVESTICII DA SE REALIZIRAAT! Ekonomistite ocenuvaat deka Vladata prodolùva da gi tro{i parite od gra|anite za aktivnosti koi namesto da & pomagaat na ekonomijata, & sozdavaat pogolem tovar. “Ekonomijata, iako pokaùva znaci na zaìvuvawe, s$ u{te e vo te{ka sostojba. Novite vrabotuvawa {to se najavuvaat, iako se po Ramkoven dogovor, kako i zgolemuvaweto na brojot na privremeni vrabotu-

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII “Na{ite o~ekuvawa se deka realizacijata na kapitalnite investicii za idnata godina } e bide dobra i golem del od parite za taa namena }e bidat iskoristeni. Zgolemenite investicii }e se odrazat pozitivno vrz celata ekonomija, osobeno grade`ni{tvoto, industrijata i uslugite kako sektori koi }e dobijat zna~itelno zgolemuvawe na aktivnostite i toa vo golema mera }e im pomogne da ostvarat podobri rezultati vo raboteweto.”

vawa, mu sozdavaat golem tovar na stopanstvoto. Sekade vo svetot vrabotenosta se broi spored brojot na vraboteni vo privatniot sektor. Samo kaj nas Vladata se obiduva da go odrì ova nivo so fiktivni vrabotuvawa vo administracijata”, veli profesorot Miroqub [ukarov od Univerzitetot na JIE. Najgolem del od parite za kapitalni investicii }e se vloàt vo zdravstvoto, obrazovanieto, patnata i èlezni~kata infrastruktura. Ministerot za zdravstvo dobiva 14,6 milioni evra za nabavkata na medicinska oprema i 2,6 milioni evra za dogradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi. Agencijata za pati{ta dobiva zgolemen buxet za 7,9%. Najgolem prioritet vo izgradbata }e imaat patnite pravci Kowsko–Koùv, za koj se odvoeni 4,5 milioni evra, Radovi{–Strumica, za koj se planirani 3,5 milioni evra, 2,5 milioni evra se za patot Tabanovce-Kumanovo od Koridorot 10 i u{te 2,1 milioni evra za patniot pravec Pore~je–Skopje.

SOCIJALNI STANOVI 1,7

DVOKATNI AVTOBUSI 16,3

INVESTICII VO @ELEZNICA 9

NABAVKA NA MEDICINSKA OPREMA 14,6

[TO SODR@I BUXETOT ZA 2011 GODINA (vo milioni evra)

DNEVNICI ZA PATUVAWA 14,1

ladata go skroi buxetot za idnata godina za da mo`e da tro{i pove}e od godinava za kapitalni investicii, kupuvawe vozila, privremeni vrabotuvawa vo javnata administracija, ekonomska promocija i u{te eden kup drugi rashodi, od koi golem del ne & pomagaat na ekonomijata. Iako deklarativno vladinite pretstavnici go opi{uvaat buxetot za 2011 godina kako investiciski i razvoen, sepak, najgolem del od sobranite pari od danoci i akcizi }e se potro{at za pokrivawe na tekovnite potrebi. Za plati i nadomestoci, stoki, uslugi, subvencii i drugi socijalni transferi, koi spa|aat vo tekovni tro{oci, idnata godina se planira da se potro{at 2,22 milijardi evra, {to e okolu 85% od vkupniot buxet. Kapitalnite investicii idnata godina se proektirani na nivo od 372 milioni evra, {to pretstavuva rast od 29% vo odnos na revidiraniot buxet za godinava so rebalansot vo juni, no za investicii vo kapitalni proekti idnata godina, vsu{nost, se isplanirani tolku pari kolku {to bea predvideni i so inicijalniot buxet za 2010 godina. Vladata idnata godina planira da potro{i 17,8 milioni evra za privremeni vrabotuvawa na administrativci, 2,1 milioni evra za nabavka na mebel, 19,1 milioni evra za kupuvawe novi vozila, 9,5 milioni evra za ekonomska p r o m o c i j a , 1 4 milioni evra

IZGRADBA NA ADMINISTRATIVNI ZGRADI 27,3

spasevska@kapital.com.mk

KUPUVAWE NA VOZILA 19,1

ALEKSANDRA SPASEVSKA

Vladata idnata godina planira da potro{i 17,8 milioni evra za privremeni vrabotuvawa na administrativci, 2,1 milioni evra za nabavka na mebel, 19,1 milioni evra za kupuvawe novi vozila, 9,5 milioni evra za ekonomska promocija, 14 milioni evra za dnevnici za patuvawa na ministrite i 105 milioni evra za dogovorni uslugi. Za kapitalni investicii veti 372 milioni evra

EKONOMSKA PROMOCIJA 9,5

janev@kapital.com.mk

PRIVREMENI VRABOTUVAWA 17,8

ALEKSANDAR JANEV

Osven za pati{ta, Vladata planira da potro{i devet milioni evra za investicii vo `elezni~ka infrastruktura, 27,3 milioni evra za rekonstrukcija i izgradba na adminstrativni zgradi, 2,7 milioni evra za izgradba na osnovni i sredni u~ili{ta, 6,2 milioni evra za izgradba na u~ili{ni sportski sali, 4,7 milioni za doizgradba na ekonomskite zoni, 22,8 milioni za reformi vo policijata, 16,3 milioni evra za dvokatnite avtobusi od Kina, pet milioni evra za izgradba na `i~arnicata od Vodno do Mileniumskiot krst i 3,4 milioni evra za kupolite na Sobranieto. Pomalku pari od godinava se planira da se potro{at za izgradba na socijalni stanovi, odnosno 1,7 milioni evra, i samo 117.000 evra za razvoj na malite i srednite pretprijatija, za koi i vladinite pretstavnici priznavaat deka se glaven dvigatel na sekoja ekonomija. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, 14,5% od vkupniot buxet za idnata godina e namenet za kapitalni investicii,

KOE MINISTERSTVO DOBIVA POVE]E, A

e~isi site ministerstva }e dobijat pove}e pari od buxetot za idnata godina vo sporedba so 2010 godina. Najmnogu }e se ofajdat ministerstvata za zdravstvo i za transport i vrski, a so pomal buxet e Ministerstvoto za informati~ko op{testvo. [to se odnesuva do agenciite i drugite institucii, zgolemuvawe na sredstvata ima kaj Zavodot za statistika, Agencijata za pati{ta i Agencijata za poddr{ka vo zemjodelstvoto, a od slednata godina dopolnitelni sredstva se prefrlaat i kaj dvete novi institucii, Agencijata za hrana i veterinarstvo i Agencijata

za industriska sopstvenost. Ministerstvoto za zdravstvo slednata godina }e ima na raspolagawe 50,7 milioni evra, {to e za edna tretina pove}e sporedeno so godinava, koga imalo na raspolagawe 29,2 milioni evra. Najgolem del od sredstvata koi se predvideni za slednata godina Ministerstvoto }e gi potro{i za nabavka na medicinska oprema. Ministerstvoto za odbrana } e dobie 92,5 milioni evra, {to e za 2,5 milioni evra pove}e sporedeno so godina{niot buxet od 90 milioni evra. Za MVR se planirani 20,5 milioni evra pove} e. Slednata godina vo buxetot na

ova ministerstvo se planirani 162,5 milioni evra, za razlika od 140 milioni evra godinava. Ministerstvoto za transport i vrski isto taka dobi pove}e pari. Slednata godina za realizacija na ve}e najavenite proekti }e ima da potro{i 47 milioni evra, za razlika od godina{nite 21,4 milioni evra. Od niv, 16 milioni evra se samo za nabavka na avtobusi za javen prevoz, a samo devet milioni evra za investicii vo `elezni~kata ifrastruktura, koi se najavuvani so godini. Zgolemen e i buxetot na Agencijata za pati{ta, koja godinava za izgradba na regionalni i lokalni

PARI ZA DVE NOVI INSTITUCII Od slednata godina po~nuvaat da funkcioniraat i dve novi institucii za koi za prv pat }e bidat prefrleni pari od buxetot. Za Agencijata za hrana i veterinarstvo, koja nastana so soedinuvawe na Direkcijata za hrana i Upravata za veterina, se planirani 6,8 milioni evra, a za Agencijata za industriska sopstvenost samo 630.000 evra. pati{ta }e treba da potro{i 93,4 milioni evra. Ministerstvoto za zemjodelstvo dogodina }e tro{i pove}e sredstva za 3,3 milioni evra, odnosno vkupno 21,3 milioni evra. I Ministerstvoto za obrazovanie

}e dobie pove}e pari. Buxetot e pogolem za 91 milioni evra i iznesuva 343 milioni evra. Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto, preku koja odi raspredelbata na sredstvata od IPARD programata, }e potro{i

SREDA

27.10.2010

O I TEKOVNITE TRO[OCI

MARJAN NIKOLOV PRATENIK NA SDSM “Buxetot i ne e tolku razvoen kako {to go najavuva Vladata. Ne e jasno za koi proekti se nameneti parite, zatoa {to golem del od sredstvata se nameneti za drugi grade`ni raboti i nema konkretni objekti. Ima golemo zgolemuvawe na rashodite za dogovorni uslugi na Vladata i za drugi razni transferi, a nema to~no objasnuvawe za {to }e se potro{at ovie pari. Isto taka, ima zgolemuvawe na rashodite po osnova na privremeni vrabotuvawa, a premierot izjavi deka site privremeni vrabotuvawa vo dr`avnite institucii }e zavr{at do krajot na godinata. Kaj prihodite e proektirano zgolemuvawe na dvete stavki, dano~ni i nedano~ni. Vladata planira da gi zgolemi prihodite od taksi i licenci, {to zna~i deka planira da sobere pove}e pari od gra|anite, a isto taka planira i zgolemuvawe na prihodite od globite i administrativnite taksi, {to zna~i deka }e ja zasili kaznenata politika.” dodeka ostatanite 85,5% }e se potro{at za tekovni potrebi. Ekonomistite analiziraat deka golem del od kapitalnite investicii, kako {to se nabavkata na avtobusi i izgradbata na `i~arnicata, nema da imaat pozitiven efekt vrz doma{nata ekonomija, bidej}i imaat uvozna komponenta i sugeriraat kapitalnite proekti da gi izveduvaat doma{nite kompanii. “Spored buxetskata nomenklatura, mnogu proekti {to realno nemaat nikakov impakt vrz ekonomjata, spa|aat vo kapitalni investicii. Vo kapitalni investicii se smeta i uvozot na skulpturite od Firenca, no tie ne generiraat ekonomski razvoj. Poradi toa e mnogu bitno parite za kapitalni proekti da se potro{at za investicii koi } e ja izvle~at ekonomijata nagore. Iako Vladata najavuva zgolemeno

nivo na kapitalni investicii, toa ne mora da zna~i deka parite {to se predviduvaat za taa cel }e se realiziraat. Istata prikazna ja slu{ame ve}e so godini, vo javnosta se iznesuvaat bombasti~ni najavi za zdolemeni investicii, no do krajot na godinata, so nekolku rebalansi, ne se realiziraat nitu dve tretini od predvidenite pari za taa namena”, smeta profesorot Abdulmenaf Bexeti. I biznis-sektorot ja predupreduva Vladata da ne go povtori istoto scenario kako godinava, koga so prviot rebalans, najgolem del od parite bea skrateni tokmu od kapitalnite investicii. VLADATA VETUVA DEKA ]E GI REALIZIRA NAJAVENITE PROEKTI Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veti deka pogolem del

od predvidenite pari, sepak, }e se investiraat. “Na{ite o~ekuvawa se deka realizacijata na kapitalnite investicii za idnata godina }e bide dobra i golem del od parite za taa namena }e bidat iskoristeni. Zgolemenite investicii }e se odrazat pozitivno vrz celata ekonomija, osobeno grade`ni{tvoto, industrijata i uslugite kako sektori koi }e dobijat zna~itelno zgolemuvawe na aktivnostite i toa }e im pomogne vo golema mera da ostvarat podobri rezultati vo raboteweto”, izjavi Stavreski. Vladata planira idnata godina da sobere vkupno prihodi od 2,4 milijardi evra, odnosno 6,6% pove} e od godinava i da potro{i okolu 2,6 milijardi evra, odnosno 6,8% pove}e od 2010 godina. Dupkata {to se otvora poradi toa {to Vladata planira da potro{i pove}e otkolku {to planira da naplati od stopanstvoto i gra|anite iznesuva 188 milioni evra. Najgolem del od prihodite se planiraat od danoci i toa dve milijardi evra od danoci i pridonesi, 255 milioni evra od nedano~ni prihodi i 95 milioni evra od proda`ba na kapitalni objekti. Celiot buxet e proektiran vrz osnova na ekonomski rast od 3,5% i inflacija od 3%. PRATENICITE SO PODELENI STAVOVI Kako i voobi~aeno, sekoga{ koga pratenicite go analiziraat buxetot, tie od vladeja~kata partija kaùvaat samo pofalni zborovi za planiraweto na dràvnata kasa, dodeka, pak, opozicijata ja kritikuva Vladata za na~inot na tro{ewe na parite {to gi sobira od narodot. Pratenikot na VMRO-DPMNE i ~len na Komisijata za finansirawe i buxet vo Sobranieto, Krsto Mukoski, veli deka buxetot za 2011 godina e kone~no razvoen. “Rastot na kapitalnite investicii planirani za idnata godina pokaùva deka Vladata proektira razvoen i investiciki buxet koj } e & pomogne na ekonomijata pove}e da se razvie. Kone~no se podobruva strukturata na rashodite od buxetot,

go promovira izvozot. Slednata godina za privlekuvawe stranski investitori i za promocija na izvoznite ppotencijali na dr`avata Agencijata }e ima 4,7 milioni evra za razlika od godine{nite 5,5 milioni evra. Buxetot na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti, pak, e dvojno zgolemen. Za ovaa vladina institucija se planirani 37,3 milioni evra, za razlika od godina{nite 18,5 milioni evra. [to se odnesuva do drugite institucii, najgolemo zgolemuvawe na planiranite sredstva ima kaj Agencijata za katastar, Zavodot za statistika i kaj MANU.

KAPITALNI INVESTICII 14,40%

KRSTO MUKOSKI PRATENIK NA VMRO-DPMNE “Rastot na kapitalnite investicii planirani za idnata godina poka`uva deka Vladata proektira razvoen i investiciski buxet koj }e & pomogne na ekonomijata pove}e da se razvie. Kone~no se podobruva strukturata na rashodite od buxetot, ona {to dosega be{e kritikuvano od ekspertite kako najgolem problem. Osven pozitivni zabele{ki, nemam kritiki za predlog-buxetot za 2011.” ona {to dosega be{e kritikuvano od ekspertite kako najgolem problem. Osven pozitivni zabele{ki, nemam kritiki za predlog-buxetot za 2011”, izjavi Mukoski. Pratenikot od SDSM, Marjan Nikolov, pak, ja kritikuva vlasta deka zgolemuvaweto na prihodite vo buxetot po osnova na globi i administrativni taksi }e udri dopolnitelno vrz xebot na gra|anite, a pribranite pari } e se tro{at za vrabotuvawa vo dr`avnite institucii i za dogovorni uslugi. “Buxetot i ne e tolku razvoen kako {to go najavuva Vladata. Ne e jasno za koi proekti se nameneti parite, zatoa {to golem del od sredstvata se nameneti za drugi grade`ni raboti i nema konkretni objekti. Ima golemo zgolemuvawe na rashodite za dogovorni uslugi na Vladata i za drugi razni transferi, a nema to~no objasnuvawe za {to }e se potro{at ovie pari. Isto taka ima zgolemuvawe na rashodite po

MIROQUB [UKAROV PROFESOR “Ekonomijata, iako pokaùva znaci na zaìvuvawe, s$ u{te e vo te{ka sostojba. Novite vrabotuvawa {to se najavuvaat, iako se po Ramkoven dogovor, kako i zgolemuvaweto na brojot na privremeni vrabotuvawa, mu sozdavaat golem tovar na stopanstvoto. Sekade vo svetot vrabotenosta se broi spored brojot na vraboteni vo privatniot sektor. Samo kaj nas Vladata se obiduva da go odrì ova nivo so fiktivni vrabotuvawa vo administracijata.”

A KOE POMALKU PARI? 115 milioni evra, za razlika od godina{nite 98 milioni evra. Pomalku pari godinava }e dobie Ministerstvoto za informati~ko op{testvo. Iako najavi golemi reformi vo pove}e institucii, a pod negova kapa od slednata godina e i Agencijata za dr`avni slu`benici, ministerot Ivo Ivanovski }e dobie eden milion evra pomalku, odnosno vkupni 11 milioni evra. Za reformi vo administracijata od buxetot se odvoeni 10 milioni evra. Pomalku pari dobi i Agencijata za stranski investicii, koja po~nuvaj}i od slednata godina ima nova funkcija - da

TEKOVNI TRO[OCI 85,60%

Agencijata za katastar slednata godina }e dobie dvojno pove}e sredstva. Za razlika od godina{nite 4,9 milioni evra, za zapo~natite reformi ovaa Agencija slednata godina }e dobie 10,8 milioni evra. Buxetot na Dr`avniot zavod za statistika e deset pati pogolem od godina{niot, a najgolem del od parite e namenet za popis na naselenieto. Slednata godina za ovaa institucija se planirani 12,4 milioni evra, sporedeno so 2,4 milioni evra godinava. Pove}e pari dobi i MANU. Lani bea 1,2 milioni evra, a godinava 2,6 milioni evra.

osnova na privremeni vrabotuvawa, a premierot izjavi deka site privremeni vrabotuvawa vo dr`avnite institucii }e zavr{at do krajot na godinata. Kaj prihodite e proektirano zgolemuvawe na dvete stavki, dano~ni i nedano~ni. Vladata planira da gi zgolemi prihodite od taksi i licenci, {to zna~i deka planira da sobere pove} e pari od gra|anite, a isto taka planira i zgolemuvawe na prihodite od globite i administrativnite taksi, {to zna~i deka }e ja zasili kaznenata politika”, izjavi Nikolov. Debatata me|u pratenicite vo Sobranieto za buxetot za idnata godina se o~ekuva da po~ne na 8 noemvri vo ramkite na mati~nata Komisija za finansirawe i buxet.

8 27.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

VA[INGTONSKI VETRI[TA Za

zemjite so najdobri performansi postoi t.n. “fleksibilna kreditna linija”. Makedonija ne e dovolnoa dobra za da & se odobri koristewe na taa kreditna linija. Za zemji so performansi kako Makedonija postoi drug proizvod, t.n. “kreditna linija za pretpazlivost”

olema vreva se krena okolu posetata na makedonskata delegacija na oktomvriskite godi{ni sredbi so MMF i Svetskata banka vo Va{ington. Se iznaslu{avme s$ i se{to vo vrska so taa poseta, deka MMF & ponudil kreditna linija od 400 milioni evra na Makedonija, pa deka sme bile prva zemja na koja takvo ne{to & e ponudeno, deka nemalo nikakvi uslovi za koristewe na tie pari i taka natamu. Koi se faktite? Prvo, ni{to ne e dogovoreno, s$ dosega e prazen muabet. Vo momentov Makedonija nema pristap do tie 400 milioni dolari od MMF za koi se krena tolku mnogu vreva. Vo izlogot na MMF ima raznovidni finansiski proizvodi (aran`mani, kreditni linii), so razni uslovi, za razni nameni i so razni ceni (kamatni stapki). Generalno, pottiknat od seto toa {to so sebe go nosat posledicite od globalnata ekonomska kriza za svetskata ekonomija, MMF vovede novi proizvodi.

Za zemjite so najdobri performansi postoi t.n. “fleksibilna kreditna linija”. Makedonija ne e dovolno dobra za da & se odobri koristewe na taa kreditna linija. Za zemji so performansi kako Makedonija postoi drug proizvod, t.n. “kreditna linija za pretpazlivost”. Ovaa kreditna linija e nova, vovedena od krajot na avgust godinava. Normalno e MMF, kako i sekoj drug prodava~, da gi izvesti potencijalnite korisnici za novite proizvodi kolku da znaat deka postojat. Tokmu toa se slu~i i sega. MMF ja izvesti makedonskata delegacija deka vovede nov proizvod, koj bi mo`el da bide korisen za Makedonija. I tolku. Toa zna~i deka MMF ne & ponudil, tuku samo ja izvestil Makedonija za mo`nosta. MMF ne mo`el da ponudi, kako {to se fale{e makedonskata delegacija, bidej}i postapkata e poinakva. Zemjata podnesuva barawe do MMF, a toj go odobruva ili odbiva baraweto. Eventualnoto koristewe na parite od MMF ne

e celosno bezuslovno, kako {to toa prvi~no se obiduva{e da go pretstavi makedonskata delegacija. Uslovite ne se tolku strogi kako za drugi finansiski instrumenti na MMF, kako {to e na primer stend-baj aran`man, ama rabotata, sepak, ne e ba{ liberte. Za da ima pristap do parite, Makedonija mora prvo da se kvalifikuva. Toa zna~i deka MMF }e gi ocenuva sostojbite vo pet definirani oblasti, kako {to se fiskalnata politika, monetarnata politika, platno-bilansnata pozicija itn., pri {to prifatlivo e zemjata da ima odredena ranlivost vo edna ili najmnogu dve oblasti. Ako se utvrdi takva ranlivost, toga{ zemjata mora odnapred da se obvrze pismeno, so podnesuvawe plan i politiki za toa {to to~no ima namera da napravi vo tekot na koristeweto na parite za da se nadminat definiranite ranlivosti. Vo sekoj slu~aj, misijata na MMF }e bide vo Makedonija vo noemvri. Dobro li e da se ima pristap do tie 400 mil-

ioni dolari? Se razbira deka e dobro, za ne daj Bo`e situacija. Taka e i osmislen toj instrument, kako instrument za obezbeduvawe i sigurnost vo momenti koga postoi opasnost od negativni posledici za makedonskata ekonomija od prelevawe na nepovolni slu~uvawa od stranstvo. Toa ne zna~i deka parite mora da se iskoristat i deka e dobro da se iskoristat za {to bilo. Me|utoa, apetitite na vlasta o~igledno ne se na ista linija so namenata na instrumentot. Spored mediumite, ministerot za finansii poso~uva deka parite bi se koristele za buxetski potrebi, vklu~itelno i za finansirawe na infrastrukturni proekti. Prvo, ovaa formulacija ne isklu~uva koristewe na parite i za isplata na plati i penzii. Vtoro, koristeweto na parite za finansirawe na infrastrukturni proekti e problemati~no, zatoa {to treba da se vodi smetka za sovpa|awe na rokovite za vra}awe na parite na MMF so rokovite vo koi

proektite treba da se zavr{at i tie da sozdadat pari za vra}awe na pozajmenoto. Rokot za vra}awe na parite ne moè da bide pokratok od rokot za zavr{uvawe na infrastrukturniot proekt. Nasproti razmisluvawata na vicepremierite, premierot “ladno” izjavi deka vo momentov nema krupna potreba od takov zaem i deka ako toj se zeme, edinstveno se razmisluva da se iskoristi za otplata na postojnite dràvni zapisi onaka kako {to dostasuvaat, so {to doma{niot dolg na dràvata bi se zamenil so stranski. Ova ne e mala razlika vo razmisluvaweto. Navidum postoi vistinska konfuzija vo najvisokoto rakovodstvo na Vladata za koristeweto na parite. Po~etniot entuzijazam kaj vicepremierite kako da splasna po izjavata na premierot. Pra{aweto e dali e toa samo nekoordinacija i povr{inska razlika vo nijansi ili e ne{to drugo, podlaboko. Ovie 400 milioni dolari se silen vetar {to doa|a od

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

Va{ington. ]e odduvaat li va{ingtonskite vetri{ta nekogo od vladeja~kata struktura od politi~kata scena vo Makedonija? ]e poka`e vremeto. P.S. Mi padna vo o~i eden detaq od posetata na makedonskata delegacija na oktomvriskite godi{ni sredbi so MMF i Svetskata banka vo Va{ington. Mediumite prenesoa deka delegacijata ja predvodi ministerot za finansii, Stavreski, a deka e pridru`uvan od vicepremierot Pe{evski i od zamenik-ministerot za ekonomija. Da ne videvme edna fotografija vo vesnik, }e mislevme deka vo makedonskata delegacija nemalo nikoj od Narodnata banka. Nitu nekoj ja spomena Narodnata banka, nitu taa ima{e soop{tenie do javnosta. Ete, na koi granki spadna centralnata banka. Se pretvori vo bezglasna bukva.

STRATEGII

NE E DILEMATA DALI DA SE ODI NA FLEKSIBILEN DEVIZEN KURS, TUKU KOGA So

drugi zborovi, treba da se najde strategija so koja }e se odr`uva ve}e postignatata cenovna stabilnost, a istovremeno }e se izbegne opasnosta od apresijacija na realniot devizen kurs. Voop{to ne se postavuva dilemata dali od fiksen da se premine kon pofleksibilen re`im, tuku pra{aweto e samo koga i kako da se izvr{i ovoj premin

ega, da se vratime na pra{aweto so kakva monetarna strategija da prodolì Republika Makedonija vo narednite godini?! Dali da prodolì so postojnata - targetirawe na devizniot kurs, koja se pokaà izrazeno efikasna vo izminatite godini, ili treba da se menuva?! Jas se sloùvam so nau~nicite koi istaknuvaat deka po postignuvaweto na celite za koi e vovedena strategijata na targetirawe na devizniot kurs, a toa e postignuvawe i odrùvawe na cenovna stabilnost vo eden podolg vremenski period, taa treba da se zameni so nekoja druga so koja }e se postignuva istata cel. Zo{to mora da se napravi toa? Zo{to, da se izrazam so sportskata terminologija, mora da se zameni strategijata so koja timot pobeduva? Toa treba da se napravi poradi opasnosta so dolgata primena na ovaa strategija da se predizvika apresijacija na realniot devizen kurs so posledici vrz nadvore{no-trgovskata razmena. Vtora pri~ina zo{to treba da se napu{ti strategijata na de fakto fiksen devizen kurs e liberalizacijata na kapitalnata smetka vo platniot bilans, koja se napravi so Zakonot

za devizno rabotewe. Pri vakov stepen na liberalizacija, ne samo {to e te{ko da se odrùva de fakto fiksen devizen kurs, tuku moè da bide i {tetno. Vo toj slu~aj, zemjata vleguva vo nevozmo`niot triagolnik – fiksen devizen kurs, liberalizacija na kapitalnata smetka i avtonomna monetarna politika. Taka, vo uslovi na liberalizirana kapitalna smetka, dokolku centralnata banka e re{ena da vodi poavtonomna monetarna politika, treba da & bide ovozmoèno, pokraj drugite instrumenti, da go koristi i devizniot kurs vo uslovi na nagli priliv ili odliv na kapital vo i od zemjata. Potvrda za gorniot stav vo naukata nao|am kaj Obstfeld i Rogoft. Pogolema fleksibilnost na kursot se nametnuva kako potreba poradi pogolemata liberalizacija na kapitalnite tekovi. Vo takvi uslovi, fiksniot kurs predizvikuva odrùvawe na povisoki kamatni stapki zaradi odrùvawe na paritetot so kamatnite s tapki na me|unarodnite pazari na kapital, {to, isto taka, vo zemja vo tranzicija, kako {to e Makedonija, nacionalnata valuta lesno moè da bide cel na {pekulativni napadi. Spored toa, reìmot na fiks-

en devizen kurs gi zgolemuva tro{ocite na ekonomijata vo celost, odnosno se nametnuvaat pogolemi fluktuacii na kamatnite stapki i deviznite rezervi kako instrumenti na monetarnata politika (pritoa, poslednoto pretpostavuva i raspolagawe so adekvatno nivo na devizni rezervi vo Narodnata banka za odrùvawe na stabilen devizen kurs). So drugi zborovi, treba da se najde strategija so koja }e se odrù va ve}e postignatata cenovna stabilnost, a istovremeno }e se izbegne opasnosta od apresijacija na realniot devizen kurs. Voop{to ne se postavuva dilemata dali od fiksen da se premine kon pofleksibilen reìm, t uku pra{aweto e samo koga i kako da se izvr{i ovoj premin. Ako Vladata i Narodnata banka na Republika Makedonija re{at da ja napu{tat strategijata na targetirawe na devizniot kurs i da preminat na primena na druga, toga{ najpogodna e strategijata na targetirawe na inflacijata. Targetiraweto na inflacijata ne treba da bide sfateno kako targetirawe na odredena to~ka na inflacija, tuku kako razmer vo koj se o~ekuva da se dviì inflacijata vo proektiraniot period (se razbira, toj razmer da ne

bide mnogu {irok). Za Republika Makedonija najdobro e krajnata cel na monetarnata politika odrùvaweto na cenovnata stabilnost - da bide odreduvana (stapkata na inflacija) i odrù vana zaedni~ki, odnosno vo sodejstvo me|u Vladata i centralnata banka. Se razbira, primarna uloga tuka }e ima Narodnata banka preku instrumentite na monetarnata politika, no ne pomala uloga treba da ima i Ministerstvoto za finansii so fiskalnata politika. Ako sinhronizirano deluvaat monetarnata i fiskalnata politika, rezultatite se postignuvaat pobrzo i se povidlivi. Republika Makedonija e primer za uspe{na sinhronizacija na monetarnata i fiskalnata politika, odrùvawe na cenovna i stabilnost na devizniot kurs vo izminatite desetina godini. So ogled na faktot {to e empiriski doka` an o na primerot na Republika Makedonija za cvrsta vrska me|u devizniot kurs i inflacijata, ne smee da se dozvoli slobodno fluktuirawe na devizniot kurs i po napu{taweto na strategijata na de fekto fiksen devizen kurs. Strategijata na targetirawe na inflacijata treba da bide kombinirana so politika na rakovodeno

fluktuira~ki kurs. Premin ot kon pofleksibilen devizen kurs nastanuva koga inflacijata pove}e ne e glavniot problem vo ekonomijata, tuku toa e nadvore{nata neramnoteà. Za uspe{na primena na ovaa strategija, predlagam toa da bide gradualno, odnosno prvata godina da se dozvoli mo`na fluktuacija od ±5%, vtorite dve godini da se dozvoli mo`na fluktuacija od ±10%, a potoa do vleguvaweto na Republika Makedonija vo Evropskata unija da se vodi politika na fluktuirawe na devizniot kurs od ±15%. Za da ne se vnese zabuna deka centralnata banka treba da ostvaruva dve celi istovremeno, treba da se naglasi deka primarna i eksplicitna cel e cenovnata stabilnost, a kursot e samo vo funkcija na realizirawe na taa cel. Predloèniot gradualizam treba da se sfati mnogu uslovno, a treba da zavisi od konkretnite uslovi, posebno od prilivot i odlivot na kapital. Dali vo Republika Makedonija se sozdadeni uslovi za premin od strategija na targetirawe na devizniot kurs kon strategija na inflatorno targetirawe? Po moe mislewe - odgovorot e potvrden. Prvo, ve}e podolgo vreme se odrùva cenovna stabilnost. Fluktuaciite na

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

kursot na denarot, koi vo oddelni periodi gi ima{e i do nekolku procenti, nemaa odraz vrz cenite. Toa ni dava uveruvawe deka mo`nite fluktuacii vo prvata godina od ±5% nema da ja zagrozat celnata stapka na inflacija. Vtoro, kredibilitetot na Narodnata banka kako vaèn uslov za uspe{na primena na ovaa strategija e na takvo nivo da moème da konstatirame deka toj e ispolnet. Spored anketata sprovedena od USAID vo juli 2003 godina, najgolema doverba od site institucii vo Republika Makedonija e iskaàna kon Narodnata banka. Vo sekoj slu~aj, verojatno e potrebna nova anketa za da se vidi denes dali gra|anite ja imaat istata doverba vo Narodnata banka, zatoa {to taa e klu~niot uslov za uspeh na ovaa monetarna strategija. Taa treba da bide sposobna i odlu~na i vo idnina da ja odrì cenovnata stabilnost, duri i vo uslovi na neekonomski osnovi, kako {to ja odrà i vo 1999 i vo 2001 godina. Ne smee da po pu{ti na nikakvi pritisoci, od kade bilo da doa|aat, za napu{tawe na cenovnata stabilnost, za{to kredibilitetot te{ko se steknuva, a mnogu lesno se gubi.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.130

MBI 10

2.440 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390 2.380 2.370 2.360 2.350

2.125 2.120 2.115 2.110 2.105 2.100 20/10/10

21/10/10

SREDA

22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

20/10/10

OMB

112,00 111,95 111,90 111,85 111,80 111,75 111,70

21/10/10

22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

20/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

21/10/10

kcionerite na Komercijalna banka vo izminative nekolku godini imaat jasno formulirana politika i strategija za ova pra{awe, a toa e deka Komercijalna banka e otvorena za privlekuvawe na eventualen stranski strate{ki partner, no takviot investitor mora da ispolni tri uslovi i toa da se raboti za brend vo bankarstvoto, da plati realna vrednost za bankata i da ima plan za nejzin ponatamo{en razvoj. Komercijalna banka nema da se prodade samo zaradi nekoe pomodarstvo, pa da se ka`e deka i nie sme kupeni od nekoj stranski investitor, nezavisno po koja cena, tuku toga{ koga }e se najde investitor koj }e e spremen, kako osnovno, da ja plati realnata cena za bankata,veli Hari Kostov, glaven izvr{en direktor na Komercijalna banka AD Skopje vo intervju za izdanijata na Kapital Media Group.

24/10/10

25/10/10

26/10/10

17.03.2010 9

“Komercijalna banka e otvorena za privlekuvawe na eventualen stranski strate{ki partner, no takviot investitor mora da ispolni tri uslovi i toa: da se raboti za brend vo bankarstvoto, da plati realna vrednost za Bankata i da ima plan za nejzin ponatamo{en razvoj”, veli Hari Kostov, glaven izvr{en direktor na Komercijalna banka AD Skopje vo intervju za izdanijata na Kapital Media Group zdravkovska@kapital.com.mk

23/10/10

MAKEDONSKA BERZA

KOMERCIJALNA BANKA ]E SE PRODADE KOGA ]E DOBIEME REALNA PONUDA

Ona {to spored Kostov e posebno va`no za Komercijalna banka e faktot {to vo izminative {est godini, akcionerite i organite na upravuvawe na bankata poka`ale navistina doma}insko odnesuvawe. “Za celiot ovoj period bankata ima isplateno dividenda na akcionerite vo iznos od 1,9 milijardi denari, dodeka vo rezervite na bankata (so {to se zgolemuva i kapitalot na bankata, no i knigovodstvenata cena na akcijata) se izdvoeni re~isi 3,4 milijardi denari. Ili, od ostvarenata dobivka vo ovie {est godini prose~no okolu 36% e ispla}ano za dividendi, a 64% e raspredeluvano vo rezervi, so {to se zgolemeni sredstvata koi povtorno bea naso~eni za kreditnite potrebi na stopanstvoto i naselenieto vo Republika Makedonija”, veli Kostov i dodava deka vo izminative {est godini, gledano po osnova na kapitalot, e izgradena u{te edna Komercijalna banka kakva {to postoe{e do 2004 godina. Vo odnos na kreditnata politika na bankata Kostov

22/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

HARI KOSTOV, GLAVEN IZVRШEN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

27.10.2010

veli deka nezavisno od internite limiti koi Bankata gi ima vospostaveno za maksimalna izlo`enost spored opredeleni stopanski granki, kako {to se limitite za industrijata, trgovijata, zemjodelstvoto i dr., Bankata }e gi finansira site proekti za koi }e ima kreditno sposoben investitor so dobra kreditna istorija vo raboteweto so bankite i za proekt za koj }e se doka`e ekonomskata opravdanost t.e. profitabilnost. “Ne postoi investitor koj gi ispolnuva ovie uslovi, a koj {to bil odbien od Bankata”, veli Kostov. Vo celosnoto intervju koe }e bide objaveno vo nedelnikot "Kapital" vo petok, pokraj za politikite na Bankata za privlekuvawe na strate{ki investitor, so prviot

~ovek na Komercijalna banka, Hari Kostov zboruvavme i za ekonomskata sostojba vo Makedonija, za kreditiraweto, za ekonomskite politiki i za toa {to treba da se napravi za Makedonija da postigne povisoki stapki na ekonomski rast i podobar `ivoten standard.

POLOVINA BERZANSKI PROMET SO BLOK-TRANSAKCIJATA NA KOMERCIJALNA BANKA akedonska berza v~era{niot den go zavr{i so ostvaren berzanski promet vo iznos od okolu 15,2 milioni denari, blagodarenie na realiziranata blok-transakcija so akcii na Komercijalna banka vo iznos od okolu 7,62 milioni denari. Vo ramkite na istata bea istrguvani 2.500 akcii od bankata po cena od 3.050 denari za akcija. Vkupno vo tekot na v~era{niot den, vklu~uvaj}i go i prometot vo ramkite na klasi~noto trguvawe, so akcijata na Komercijalna banka be{e realiziran promet vo iznos od 8,48 milioni denari. Od drugite akcii, vtora po likvidnost be{e akcijata na Alkaloid, koja vo ramkite na v~era{noto trguvawe denot go zavr{i so promet od okolu 1,47 milioni denari. Pazarot na obvrznici, pak, v~era pomina bez evidentni turbulencii. V~era so obvrznicite e ostvaren promet od 894.550,00 denari, za razlika od prethodniot den koga istiot iznesuva{e okolu 3,34 milioni denari. V~era{niot trgovski den kaj berzata zavr{i i so promena vo dvi`eweto na berzan-

skite indeksi. Za razlika od ponedelnikot, zgolemuvawe na svojata vrednost v~era zabeleàa samo MBI-10 i MBID indeksite, dodeka, pak, indeksot na obvrznici OMB denot go zavr{i so poniska vrednost od 0,13%. Ottuka, dene{noto trguvawe OMB }e go po~ne so nova, ponisoka vrednost od 111,81 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 vtor den po red prokniùva rast na svojata vrednost. V~era ovoj rast iznesuva{e 0,67%, dostignuvaj}i nivo od 2.125,75 indeksni poeni. So rast v~era{niot den go zavr{i i MBID indeksot ~ija vrednost se pridviì nagore za 0,37%. dostignuvaj}i do 2.377,73 indeksni poeni. Rastot kaj del od indeksite i v~era povtorno donese pogolem broj na hartii od vrednost koi uspeaja da prokniàt povisoki ceni. V~era vkupno ima{e duri 13 dobitnici, predvodeni od akcijata na TTK banka koja beleì rast od 7,26%. Brojkata na gubitnici, pak, iznesuva{e 7 hartii od vrednost i istite bea predvodeni od akcijata na Mako{ped, koja zabeleà pad na cenata od celi 8,68%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје Попова Кула Демир Капија Раде Кончар Скопје Макстил Скопје Цементарница УСЈЕ Скопје

26.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

650,00

7,26

13.650

22,00

4,76

1.100

1.850,00

2,78

277.500

159,00

2,58

47.064

15.360,00

1,38

153.600

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макошпед Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.929.064,01

-0,09%

-2,56%

-11,73%

-6,01%

-17,12%

24.10.2010

ILIRIKA GRP

25.279.500,72

0,20%

5,38%

0,80%

6,80%

3,97%

24.10.2010

Иново Статус Акции

17.351.090,55

-2,92%

-7,34%

-15,84%

-18,61%

-35,76%

25.10.2010

KD Brik

24.694.852,83

1,97%

2,60%

0,77%

9,16%

10,40%

25.10.2010

KD Nova EU

22.779.076,58

0,26%

1,24%

-6,91%

-4,13%

-24,86%

25.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.349.711,17

1,02%

0,60%

-5,17%

-1,33%

-3,15%

25.10.2010

26.10.2010 Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид Макпетрол Скопје Стопанска банка Скопје Топлификација Скопје

Износ (МКД)

200

-8,68

20.000

1840

-3,11

92.000

21204,26

-0,45

996.600

190

-0,35

38.000

3.198,39

-0,02

764.416

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

26.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3599,54

1,18

1.479.410

Макпетрол Скопје

Вкупно издадени акции 1.431.353

26.10.2010

26.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.599,54

390,18

9,23

0,82

% на промена

обврзници

14.521

-73,22

обични акции

87.559

181,66 19,64

54.562

6.500,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

102.080

3.071.377

490,00

105,83

4,63

0,49

обични акции

21.020

7,99

KMB (2009)

2.014.067

3.067,87

533,81

5,75

0,89

Вкупно Редовен пазар

21.020

-79,94

MPT (2009)

112.382

21.204,26

0,59

246.878

111

135,61

REPL (2009)

25.920

36.900,00

5.625,12

6,56

0,74 0,55

21204,26

-0,45

996.600

SBT (2009)

389.779

2.400,00

211,39

11,35

Комерцијална банка Скопје

3067,87

0,52

855.936

STIL (2009)

14.622.943

159,00

0,11

1.437,88

2,22

Топлификација Скопје

3198,39

-0,02

764.416

TPLF (2009)

450.000

3.198,39

61,42

52,08

0,94

490,00

0,26

532.630

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

Име на компанијата

26.10.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 26.10.2010)

10 27.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

UNGARCITE SAKAAT DA INVESTIRAAT VO MAKEDONIJA ngarija saka da investira vo Makedonija i toa vo oblasta na menaxmentot, informatikata, upravuvaweto so otpad i tretmanot na otpadni vodi, turizmot, kako i pazarot na nedvi`nosti. Ova go poso~ija ungarskite biznismeni na v~era{niot Makedonsko-ungarski biznis-forum {to go organizira{e Stopanskata komora na Makedonija. “Sakame da navlezeme vo sosema razli~ni oblasti, kako konsultantski ku}i, nedvi`nosti i gasni kompanii. Dosega

Ungarija investira{e pove}e od 400 milioni evra, poradi {to sme me|u najsilnite zemji {to investirale vo Makedonija”, izjavi Tama{ Bako od ungarskata ambasada vo Crna Gora. Vo Stopanskata komora smetaat deka ovaa sredba }e bide dopolnitelen impuls za da se intenzivira ekonomskata sorabotka me|u dvete dr`avi. ”]e ni trebaat dopolnitelni napori da se vratime na pozicijata od 2008 godina, koga

imavme najgolema trgovska razmena so Ungarija”, re~e generalniot sekretar na SKM, Jelisaveta \or|ievska. Zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxi-Vaskov, najavi deka stopanskata sorabotka me|u dvete zemji naskoro }e se formalizira. Vkupnata razmena vo 2008 godina me|u dvete zemji iznesuva{e 87 milioni dolari, a makedonskiot izvoz e samo 3,8 milioni dolari. Vo prvite {est meseci od godinava izvozot e 3,4 milioni dolari.

SKOPSKI PAZAR SO ZGOLEMENI PRIHODI OD PRODA@BA ZA TRITE KVARTALI erevidiranite finansiski izve{tai za trite kvartali ovaa godina poka`uvaat deka Skopski pazar uspeala da gi zgolemi svoite prihodi od proda`ba, ostvaruvaj}i okolu 22,83 milioni evra. Lani, pak, kompanijata za istiot ovoj period ostvarila prihodi od 22,65 milioni evra. Vkupniot bilans na uspeh za tretiot kvartal godinava poka`uva deka Skopski pazar

beleì i rast na neto-dobivkata po odano~uvawe za 37% i taa iznesuva 53.020 evra. Kumulativno, za site tri kvartali, kompanijata beleì pad na neto-dobivkata za 4%. Poslednite finansiski rezultati se porazitelni za EMO i Interne{nal hotels. Zbirniot izve{taj na EMO pokaùva deka za trite kvartali godinava e ostvarena zaguba od 3,07 milioni evra. Za istiot period lani, EMO imal zaguba

od 4,28 milioni evra. Kaj Interne{nal hotels rezultatite poka`uvaat zaguba od 21.500 evra, za razlika od minatata godina koga kompanijata ima{e neto-dobivka po odano~uvawe vo iznos od 20.900 evra. Interne{nal hotels vo tretoto trimese~je od godinava ostvaril neto-dobivka po odano~uvawe od 16.270 evra, koja e poniska za 26% sporedeno so minatogodi{nata dobivka za ovoj ist period.

VO PRVITE DEVET MESECI OD GODINAVA

GOLEMITE POTRO[UVA^I POTRO[ILE 60 MILIONI EVRA ZA STRUJA Iako licenca za trguvawe so elektri~na energija imaat 30-ina kompanii vo zemjata, samo nekolku od niv se aktivni vo ovoj biznis. Od Regulatornata komisija velat deka ovaa dejnost ne spa|a vo kategorijata na regulirani energetski dejnosti i zatoa trgovijata i tranzitot na struja se podlo`ni na najsilnata kontrola - pazarot KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

olemite industriski kapaciteti platile re~isi 60 milioni evra za struja vo prvite devet meseci od godinava. Mese~nite izve{tai na dr`avniot prenosen sistem MEPSO poka`uvaat deka najgolemite industriski kapaciteti vo zemjava, koi sami obezbeduvaat struja za svoite potrebi, vo ovoj period od licenciranite trgovci so elektri~na energija kupile okolu 1.000 gigavat-~asovi, {to e ednakvo na potro{enata struja za cela 2009 godina. Najgolemiot trgovec so struja, EFT Makedonija, vo prvite devet meseci na najgolemite potro{uva~i vo zemjava im prodal 915.290 megavat~asovi struja. Vo 2009 godina, pak, EFT istrguval okolu 800.000 megavat- ~asovi struja, dobivaj}i visoki 59% od kola~ot koga e vo pra{awe trgovijata so struja vo zemjava. Evn Trejding se vtoriot nagolem trgovec so struja lani, so 25% u~estvo na pazarot, dodeka, pak, slovene~kata GEN-I lani istrguvala 14.000 megavat~asovi struja, dobivaj}i 7% od makedonskiot pazar na trgovija so struja. Regulatornata komisja za energetika lani i godinava dodelila re~isi 30 licenci za trguvawe i tranzit na elektri~na energija. Od tie 30 kompanii, samo pet na pazarot ja vr{at ovaa dejnost, kako EFT: GEN-I, Korlea, Rudnap, Evn Trejding i ELEM Trejd. Od Regulatornata komisija

KO^O AN\U[EV DIREKTOR NA EFT MAKEDONIJA Po izvesno vreme, del od kompaniite koi sakale da se zanimavaat so ovaa dejnost sfa}aat deka nemaat dovolno znaewe i kapacitet da go pravat toa. Trguvaweto so struja voop{to ne e ednostavna rabota. Najmalku mo`e da se o~ekuva deka toa e isto kako da trguvate so nekoj drug proizvod.

za energetika velat deka barawa za dobivawe licenci za trgovija so elektri~na energija postojano ima, naj~esto na trgovci koi ve}e se prisutni i na regionalniot pazar. Objasnuvaat deka toa e komercijalna dejnost, koja ne spa|a vo kategorijata na regulirani energetski dejnosti i tokmu zatoa trgovijata i tranzitot na struja se podlo`ni na najsilnata kontrola, a toa e samiot pazar. “Prvo, kompaniite barat licenca za trgovija so elektri~na energija, a potoa i za tranzit, za da mo`at da vr{at po{iroka dejnost, kako na primer da prenesat

struja od Romanija, Ungarija ili Slovenija i istata da ja prodadat vo Makedonija, na primer. Makedonija e mal pazar, site se borat da bidat vo igra i da dobijat pogolem del od “kola~ot”. Po 2015 godina, koga pazarot treba celosno da se liberalizira, veruvam deka }e ima i pove}e trgovci vo zemjava”, veli Dimitar Petrov, pretsedatel na Regulatornata komisija za energetika. Toj dodava deka mnogu va`na uloga na pazarot ima MEPSO,

koj go sledi odnesuvaweto na trgovcite. Faktot deka na pazarot ima pove}e dodeleni licenci za rabota otkolku “igra~i na teren”, od EFT Makedonija go objasnuvaat so slo`enosta na samiot proces na trguvaweto so struja i precenuvaweto na nekoi menaxeri deka trguvaweto so elektri~nata energija e identi~no na trguvaweto so koj bilo drug proizvod. “Menaxeri otvoraat firmi za trgovija so struja neznaej-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,73%

3,66%

4,68%

5,53%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,6025

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

43,9046

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

69,0185

Швајцарија

франк

45,2316

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,1058

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,6680

61,6

44,8

69,3

Извор: НБРМ

}i gi okolnostite i {to s$ treba da napravat koga e vo pra{awe trguvaweto so struja. Po izvesno vreme del od kompaniite koi sakale da se zanimavaat so ovaa dejnost sfa}aat deka nemaat dovolno znaewe i kapacitet za da go pravat toa. Trguvaweto so struja voop{to ne e ednostavna rabota. Najmalku mo`e da se o~ekuva deka toa e isto kako da trguvate so nekoj drug proizvod”, veli Ko~o An|u{ev, direktor na EFT Makedonija.

Podatocite poka`uvaat deka vo 2009 godina, najgolemi koli~estva na elektri~na energija kupile kavadare~ki Feni, zafa}aj}i 36% od pazarnoto u~estvo, EVN 25%, ~eli~niot gigant Makstil u~estvuval so 13% vo pazarot na prezemena elektri~na energija od trgovcite vo zemjava. Cementarnica Usje, rudnikot Bu~im i Kombinatot za ferosilicium od Jegunovce zazemaat 6% spored kupeneta struja od stranstvo.

INTERVJU

SREDA

PERICA IVANOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

IZVOZNITE POTENCIJALI NA MAKEDONSKIOT AGRAR SE NEISKORISTENI Narednite dva meseci }e raspi{eme oglasi za izgradba na {est novi otkupno-distributivni centri vo zemjava. Imame predvideno parceli za 15 vakvi centri, a zainteresiranite mo`e da apliciraat i za pari od IPARD programata. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

roblemite vo lozarstvoto, otkupot na mlekoto, raspredelbata na subvenciite, opasnosta od is~eznuvawe na tutunot od na{ite poliwa se samo del od `e{kite temi koi se aktuelni vo resorot za zemjodelstvo i povod za razgovor so zamenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanovski. Dopolnitelna pri~ina za ovoj razgovor e i neodamne{nata poseta na delegacija na Ministerstvoto na Kina. Koja e celta na posetata na Kina? Kineskiot pazar dava ogromni mo`nosti za plasman na na{ite proizvodi. Pokanata da u~estvuvam na konferencijata vo Kina, na koja u~estvuvaa i zemji od Centralna i Isto~na Evropa, be{e dobra {ansa za da se promovira makedonskoto zemjodelstvo, osobeno vinoto, i da se pobaraat kupuva~i za nego. Posetiv dva saemi vo dve od pobogatite provincii na Kina, razgovarav so viceguvernerite na ovie

provincii, a go posetiv i [angaj. Na{ite vinarnici treba da go smenat misleweto deka imame tradicionalni pazari vo porane{na Jugoslavija i Germanija. Vo [angaj ja razgleduvavme mo`nosta za zakupuvawe prostor vo produktniot uvozen centar, kade {to se promoviraat i trguvaat proizvodi od celiot svet. O~ekuvam poddr{ka od kineskoto Ministerstvo za zemjodelstvo i od provincijalnata vlast za na{e u~estvo na pogolemite saemi na vino i prezentacija na na{ite vina i prerabotkite od ovo{je i zelen~uk. So Kina imame trgovska razmena od okolu 7,5 milioni evra, pri {to izvozot iznesuva samo 60.000 evra. S$ u{te e aktuelen problemot so otkupot na grozjeto, niskite otkupni ceni i slabata pobaruva~ka od vinarnicite. Kakva e momentalnata situacija? Ja sledime sostojbata od po~etokot na godinata. Vinarnicite prvi~no planiraa da otkupat 50 milioni kilogrami, {to be{e zagri`uva~ko, i zatoa donesovme merki da gi pottikneme vinarskite vizbi da vlezat vo procenet rizik i da otkupat pove}e grozje, zemaj}i go predvid faktot deka krizata vo zapadnite

zemji popu{ta, a stranskite otkupuva~i ve}e po~naa da im ponuduvaat dogovori na na{ite vinarnici za otkup na pogolemi koli~ini vino. Dosega, vizbite imaat prezemeno 110 milioni kilogrami grozje, a o~ekuvame da se otkupat u{te 15 milioni. Neotkupeni }e ostanat okolu 15 milioni kilogrami. Toj vi{ok verojatno }e bide apsorbiran od lokalniot pazar na grozje, za izvoz ili za doma{na prerabotka. Toj vi{ok nema da bide tolku zna~aen kako {to izgleda{e na po~etokot. VINARNICITE DA OSVOJUVAAT NOVI PAZARI Vinarnicite realno imaat problem so golemite zalihi, poradi {to go namalija otkupot na grozjeto? O~ekuvate li da se nadmine ovoj problem i kako? Pred berbata, vo zaliha imavme okolu 85 milioni litri vino, a sega taa e okolu 60 milioni litri i postojano se namaluva. Problemot e {to na{ite vinarnici ne investiraat dovolno vo otvorawe na novi pazari, a del od niv go namalija i masovniot otkup poradi sopstveni strategii za proizvodstvo na pokvalitetno vino. Tie generalno se orientirani samo na germanskiot

pazar i problemite koi se pojavija na ovoj pazar ni sozdadoa golemi vi{oci vino. Za razlika od niv, vinarnicite od Francija, [panija ili île agresivno nastapuvaat na novite pazari, kako {to se zemjite od BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina). Kina, na primer, vo uslovi na kriza ima rast na pobaruva~kata na vino i dokolku bevme prisutni na toj pazar, }e prenaso~evme del od vinoto i problemot nema{e da bide tolku golem. Ima i drugi zemji i vo Evropa i vo svetot kade {to treba da se raboti pointenzivno vo idnina. Kako dràva, pokraj lozarite, bezrezervno }e gi pomogneme i vinarnicite, no tie mora da se organiziraat, a ne da nastapuvaat samostojno. Konceptot na uspehot na drugite vinarski zemji, pokraj kvalitetot, e agresivniot marketing i zaedni~kata prezentacija na nacionalni vina. Iako del od na{ite vizbi se smetaat za golemi regionalni igra~i, sepak, mali se koli~inite na kvalitetno vino {to moàt da go ponudat na serioznite pazari. Agbiz i holandskata bilateralna poddr{ka SBI, zaedno so vinarskite vizbi i Ministerstvoto, sme vo podgotovka na studii za nastap na evropskite pazari. Go pozdravuvam ova i se zalagam strategijata da se pro{iri na drugite pazari vo svetot i da se implementira {to pobrzo. Realen e problemot so registracijata na regionot od kade {to poteknuva vinoto vo elektronskiot registar za geografsko poteklo na vinata na EU, zatoa {to Grcija ve}e go ima registrirano Makedonija. Kako }e se nadmine ovoj problem? Vo april odràvme Potkomitet za zemjodelstvo i ribarstvo so EU i go pokrenavme pra{aweto za problemite koi gi imavme pri plasmanot na na{eto vino kako makedonsko. Istoto pra{awe go postavivme i vo Komitetot i vo Sovetot za stabilizacija i asocijacija. Spogodbata dava mo`nost za definirawe na homonimi (zaedni~ko dogovoreno ime koe moàt da go koristat i dvete zemji, so jasno distancirawe na zemjata od kade {to poteknuva proizvodot). Imeto Makedonija i makedonsko vo ovoj slu~aj treba da bide proglaseno za homonim. Vakvo re{enie ima i me|u Bugarija i Grcija vo delot na Trakija i vo u{te nekolku drugi zemji. Isprativme nov predlog-protokol za vino i be{e pobarana sredba na dvete strani na tehni~ko nivo za da vidime dali moème da go re{ime ovoj problem. Smetam deka trgovskite odnosi me|u Makedonija i EU pravno se dobro regulirani so Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i Protokolot za vino, kade {to to~no se definira

27.10.2010

na~inot kako treba da se odviva trgovijata so vino i kako moè da se za{titi odreden proizvod i deka re{enieto, sepak, moè da se najde vo ramkite na toj proces so dobra volja na dvete strani. Iskreno, se nadevam deka nema da dojde do potreba slu~ajot da izleguva od ovie ramki i da se re{ava vo STO. UVOZOT NA MLEKO E ZA POTREBITE NA IMB I problemite vo mlekarstvoto se akutni. Redovno se soo~uvame so mle~ni krizi? Poslednite podatoci se deka imame 270.700 goveda vo zemjava i ovoj broj postojano se zgolemuva. Zgolemeniot uvoz se dolì na uvozot na mleko za potrebite na bitolskata mlekarnica IMB, so objasnuvawe deka se raboti za uvoz na kvalitetno mleko koe ne moàt da go obezbedat na doma{niot pazar. Podocna toa mleko go izvezuvaat vo nivnite sestrinski firmi vo Srbija i Crna Gora. Kaj nas, nema nedostig od mleko koj bi se po~ustvuval vo maloporoda`bata, kako vo Srbija, na primer, i redovno e snabduvaweto vo marketite. Sepak, i ponatamu redovno }e ja sledime sostojbata. Mle~nata kriza vo golem del se dolì na propa|aweto na Svedmilk i na toa {to ne se re{ava nejzinoto restartirawe. Dali vo Ministerstvoto e sprovedena istraga za megaaferata vo zemjava, znaej}i deka so ova se povrzuva{e i imeto na va{iot prethodnik? Ministerstvoto za zemjodelstvo ne e institucija koja treba da sprovede istraga za odredeno kriminalno rabotewe. Vklu~eni sme vo nadminuvaweto na problemite koi gi napravi ovaa mlekarnica i vo sledniot period e mnogu izvesno vleguvaweto na nekoja od zainteresiranite kompanii. Se nadevam deka procesot na restartirawe na Svedmilk uspe{no }e zavr{i i deka pobaruvawata koi }e bidat diskontirani }e im bidat isplateni na farmerite, kako doveriteli. Spored informaciite od mlekarnicata, pri kraj se pregovorite vo ramkite na ste~ajnata postapka me|u nekoi od potencijalnite kupuva~i i doveritelite i se nadevam deka firmata koja }e go kupi objektot na porane{nata mlekarnica uspe{no }e go proraboti kapacitetot. Ponudata i pobaruva~kata na mleko, i pokraj propa|aweto na Svedmilk, se izbalansirani na pazarot, pred s$ so apsorbirawe na mlekoto od ostanatite mlekarnici i zatoa nemavme poseriozna mle~na kriza. Subvenciite vo pove}e zemjodelski sektori sozdadoa hiperprodukcija na proizvodstvo koe potoa nema koj da go otkupi. Dali toa e krajnata cel na subvenciite? Do 2007 godina merkite za

poddr{ka na zemjodelstvoto se nosea bez strategija {to da se proizveduva i {to da se poddrùva. Toga{ ja donesovme Strategijata 20072013 godina i za prv pat vo Makedonija se napravi dokument vo zemjodelstvoto kade {to e naglaseno {to }e se finansira. To~no se definirani merkite za direktni pla}awa i za ruralen razvoj. Vo merkite za direktni pla}awa gi stavivme kategoriite na proizvodi i proizvoditeli koi }e bidat finansirani. Vrz osnova na ova, se nosat godi{nite programi. Za narednata godina }e bide donesena i podetalna trigodi{na programa za finansirawe na zemjodelstvoto. Pred da ja doneseme strategijata se finansiraa samo desetina proizvodi, kako p~enicata i tutunot, no so simboli~ni sumi i toa glavno pred izbori. Vo 2007 godina imavme drasti~no zgolemuvawe od {est na 17 milioni evra, pa podocna na 25 milioni i taka se zgolemuva{e buxetskata poddr{ka za zemjodelstvoto. Zgolemuvawe na proizvodstvoto, osven poradi subvenciite, vo najgolem del ima kaj onie kulturi koi imaat dobra cena na pazarot. Subvenciite imaat ograni~eno u~estvo vo vkupnite prihodi od zemjodelskite proizvodi, koe prose~no se dviì od 15% do 20%. Da go zememe za primer tutunot. Otkupnata cena na tutunot minatata godina se dviè{e od 200 do 240 denari. Subvencijata e 60 denari, odnosno 25%-30% od vkupniot iznos i e najvisoka vo odnos na drugite kulturi. Ako cenata be{e samo 120 denari, nema{e da ima tolkav bum na proizvodstvoto. Glavniot motiv za zgolemuvawe na proizvodstvoto e pazarnata cena. Vo taa nasoka, subvenciite treba da se iskoristat od zemjodelcite za realni investicii za podobruvawe na kvalitetot i marketingot na proizvodite, so cel postignuvawe na povisoka cena na pazarot kako glaven orientir za obemot na planiranoto proizvodstvo. Za narednata godina se predvideni 115 milioni evra za subvencii vo zemjodelstvoto? [to }e se subvencionira so ovie pari? Pogolem del }e odat za zgolemeniot obem na proizvodstvo, koj e evidentiran ovaa godina, a se o~ekuva da prodolì i vo narednata, na primer kaj tutunot, gradinarskite proizvodi i del od sto~arstvoto. ]e bide zgolemen i delot za ruralen razvoj, koj vo vkupniot rast za 2011 godina u~estvuva so 12%, a }e ima zgolemuvawe i za nabavka na traktori. Strukturata na subvenciite e ve}e definirana, stabilna i vo sledniot period mo`ni se samo pomali intervencii i blago zgolemuvawe na iznosite po merki.

17.03.2010 11

AGROKOR TREBA DA PO^NE DA GRADI VO STRUMICA Do kade e investicijata na Agrokor vo otkupno-distributiven centar vo Strumica? Po zavr{uvaweto na procedurite za dozvoli za izgradba na objektot i izborot na izveduva~ na grade`nite raboti, {to e pri kraj, Agrokor treba da ja realizira investicijata kako privatna, so soodvetna valorizacija na vladinoto u~estvo. Do krajot na mesecot, Hrvatite }e po~nat da go gradat otkupno-distributivniot centar, vo koj Vladata investira{e 73 milioni denari, a do juli narednata godina treba da bide gotov celiot objekt. Narednite dva meseci }e objavime oglas za izgradba na otkupno-distributivni

centri na najmalku {est lokacii vo dr`avata od vkupno 15, kolku {to se identifikuvani dosega. U{te sega ima nekolku subjekti koi se zainteresirani za vlez vo zemjava vo ovaa oblast. Tri lokacii se vo Gevgelisko-valandovskiot region, po edna vo Rosoman, Bitola, Sveti Nikole i Ko~ani. Ohrabruva~ki e {to na prviot oglas za IPARD ima{e nekolku kandidati za izgradba na otkupno-distributivni centri, {to zboruva za zgolemenata svesnost na biznismenite vo ovoj sektor deka nema uspe{no zemjodelsko proizvodstvo bez razviena marketinginfrastruktura.

12 27.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

PROMOVIRAN VODI^ ZA STRANSKI DIREKTNI INVESTICII 200 ZEMJODELCI APLICIRALE VO MAKEDONSKIOT AGRO-PREHRANBEN SEKTOR ZA VTORIOT OGLAS ZA IPARD FONDOVITE inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo izraboti vodi~ za stranskite direktni investicii vo makedonskiot agro-prehranben sektor. Vodi~ot gi opfa}a povolnostite za investirawe vo zemjata, kako i dostapnite resursi za proizvodstvo. Spored najavite, vodi~ot naskoro }e se prevede na nekolku svetski jazici i }e im se dostavi na ekonomskite

promotori na Makedonija. “Opfatena e i prezentacija na konkurentnite zemjodelskoprehranbeni potsektori, postapkite za uvoz, izvoz, promet so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi i inputi i proizvodstvo na hrana, marketing so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi, nadvore{nata trgovska politika i politikite na Vladata vo odnos na poddr{kata na sektorot”, izjavi zamenikot-minister,

Perica Ivanovski. Toj potencira deka pokraj promocijata na vodi~ot, se podgotvuvaat i 15 novi lokacii za oglasuvawe kaj potencijalnite investitori od zemjava i stranstvo.

e~isi 200 zemjodelci od zemjava dosega aplicirale za vtoriot oglas na IPARD fondovite. Direktorot na Plate`nata agencija, Toni Dimovski, veli deka za da se oceni uspe{nosta na vtoriot oglas, kako i brojot na odobreni aplikacii, treba da se po~eka do krajot na noemvri. #Ovaa pomo{ be{e navistina dragocena, so ogled na toa deka bea ponudeni iskustvata od uspe{ni im-

plementatori na sredstvata od fondovite na EU, kako {to e Avstriskata plate`na agencija AMA, koja za celiot period go slede{e razvitokot na Makedonskata plate`na agencija i u~estvuva{e so prakti~ni soveti za podobro realizirawe na sredstvata od IPARD programata”, objasnuva Dimovski. Dimovski objasnuva i deka vawe i realisetoanijakoristewe na sredstvavaza

poddr{kastvoanizirawe na treninziniot buxet za prviot oglas na IPARD aplicirale 134 zemjodelci, od koi 27 ve}e potpi{ale dogovor so Agencijata za koristewe na fondovite od IPARD programata. Ovie pari se nameneti za investicii na zemjodelskite stopanstva, za prerabotka i marketing na zemjodelski produkti, kako i za diverzifikacija na zemjodelskite aktivnosti.

PORADI UZURPACIJA I PRENAMENA

MAKEDONIJA GODI[NO GUBI PO 2.200 HEKTARI PLODNA ZEMJA So 0,2 hektari po `itel, Makedonija ima pomalku obrabotliva zemja od evropskiot prosek koj se dvi`i okolu 0,5 hektari. Zatoa, ekspertite preupreduvaat na aktuelniot nedozvolen trend na gubewe na plodnata po~va za drugi celi. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

odi{no vo Makedonija se gubat 2.200 hektari obrabotlivo zemji{te, {to e okolu 0,5% od vkupno obrabotlivoto zemji{te vo Makedonija. Najgolem del od ovie povr{ini se uzurpiraat za grade`ni celi, {to zna~i deka tie parceli se izgubeni zasekoga{. Ekspertite predupreduvaat na negativnite posledici od ovoj trend, koj kontinuirano se povtoruva sekoja godina. “[tetite {to se predizvikani od gubeweto na zemjodelskoto zemji{te se ogromni. Ako e napu{teno, toa zemji{te polesno e da se vrati, no ako nezakonski e pretvoreno vo grade`no zemji{te, toga{ zasekoga{ go gubite “, predupreduva Tatjana Mitkova, profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana. Iskustvoto poka`uva deka za grade`ni parceli sekoga{ se uzurpiraat najdobrite par~iwa plodna zemja, {to e dopolnitelna {teta. Najdobroto, najproduktivnoto i najskapoto zem-

450

iljadi hektari obrabotlivo zemji{te ima vo Makedonija

0,5% od obrabotlivoto zemji{te se gubi sekoja godina

jodelsko zemji{te se nao|a vo okolinata na gradovite, bidej}i gradovite se na ramna povr{ina i zaradi blizinata do potro{uva~ite i niskite transportni tro{oci na hranata. Dekanot na Zemjodelskiot fakultet vo [tip, Ilija Karov, potencira deka ovoj proces vo Isto~na Makedonija ne e tolku izrazen i deka najgolemite {teti na zemjodelskoto zemji{te se predizvikani vo zapadniot del od zemjava. “Na zemjodelskoto zemji{te bez dozvoli niknuvaat grade`ni objekti, {to e nezakonski. [tetite od ova se dvojni, imame koncentracija na naselenieto vo gradskite

povr{ini i uni{tuvawe na zemjodelskoto zemji{te vo okolinata na gradovite, a od druga strana ima iseluvawe na selata, od kade {to povtorno se gubi zemjodelsko zemji{te, bidej}i nema koj da go obrabotuva”, veli Ilija Karov, dekan na Zemjodelskiot fakultet vo [tip. Ekspertite se ednoglasni

deka Makedonija ima najmalku obrabotlivi povr{ini vo sporedba so regionot i pregolem luksuz e da se gubi zemjodelsko zemji{te. Makedonija so 0,2 hektari po `itel ima pomala povr{ina od evropskiot prosek koj se dvi`i okolu 0,4 do 0,5 hektari. Srbija i Bugarija imaat po 0,6 hektari po

`itel. Direktorot na Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Jordan Kuzmanovski, potencira deka se pravat golemi {teti vrz zemjodelskoto zemji{te so negovata uzurpacija i tie kako agencija prepora~uvaat kako grade`no zemji{te da se koristi zemji{teto so

poniski klasi, dodeka poplodnite i ramni~arskite parceli da bidat ostaveni za zemjodelska obrabotka. Oficijalno, vo zemjava ima okolu 690.000 hektari obrabotliva zemja, no ekspertite se somnevaat vo ovaa brojka i potenciraat deka obrabotlivata povr{ina ne nadminuva 450.000 hektari.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

27.10.2010

MINISTEROT ZA ZDRAVSTVO JA SMENI GOLEMINATA NA INVESTICIJATA

NOVIOT KLINI^KI CENTAR ]E ^INI 450 MILIONI EVRA Ministerstvoto za zdravstvo pred dva dena izleze so brojka od 100 milioni evra, no na v~era{nata pres-konferencija ministerot Bujar Osmani izjavi deka tolku }e ~ini samo medicinskata oprema VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

oviot klini~ki centar vo Bardovci, koj denovive go najavi Vladata kako dosega najgolema investicija vo zdravstvoto, }e ~ini 450 milioni evra. Ministerstvoto za zdravstvo pred dva dena izleze so brojka od 100 milioni evra, no na v~era{nata pres-konferencija ministerot Bujar Osmani izjavi deka tolku }e ~ini samo medicinskata oprema. "Pokraj medicinskata oprema vredna 100 milioni evra, okolu 250 do 300 milioni evra se planirani za izgradba na objektot, a 50 milioni evra za danoci i komunalii. Uslugite od francuskata konsultantska ku}a, koja ja izraboti fizibiliti studijata, gi plati Evropskata investiciska banka", objasni toj, potenciraj}i deka nitu ovie brojki ne se definitivni i deka postoi mo`nost da se promenat. Poznava~ite na zdravstveniot sistem vo Makedonija se skepti~ni vo odnos na

TOP 100

450

milioni evra ~ini celokupniot proekt za nov klini~ki centar

100

milioni evra se predvideni za nabavka na sovremena medicinska oprema

najavite za noviot klini~ki centar. Pove}eto velat deka ovoj proekt bi uspeal samo na dolg rok od okolu 15 godini, no ne so tolku mal buxet. Od Agencijata za prostorno planirawe velat deka momentalno rabotat na nacrt-planot za zemji{teto so povr{ina od 195.000 kvadratni metri, na koe }e nikne noviot klini~ki centar. "Najdocna do 20 dekemvri nacrt-planot }e bide daden na revizija vo Ministerstvoto za transport i vrski. Infrastrukturata na zemji{teto e odli~na, a lokacijata e samo pet kilo-

metri oddale~ena od centarot na Skopje", izjavi direktorot Ogne Apostolski. Ministerot istakna deka ultramoderniot kampus }e se gradi so cel da se ovozmo`i polesna dostapnost na pacientite do uslugite, imaj}i predvid deka momentalnata lokacija na klini~kiot centar e mnogu oddale~ena od obikolnicata

i od magistralnite pati{ta. I me|usebnata oddale~enost na klinikite vo ramkite na postoe~kiot objekt, spored ministerot, pretstavuva golem problem. "Fragmentiranosta na klini~kiot centar so sebe povlekuva u{te nekolku problemi, kako neracionalna iskoristenost na resursite. Sega, vo nekolku sali imame

pove}e isti aparati, poradi toa {to pacientite ne sekoga{ mo`at da bidat {etani od eden vo drug objekt, a imame i pregolem broj legla", istakna Osmani. Spored Ministerstvoto za zdravstvo, vo sklop na novonajaveniot klini~ki centar predvidena e i izgradba na ogromen parking-prostor, ~ij kapacitet bi bil pove}e od

2.000 vozila. Ednokrevetnite sobi }e bidat opremeni so pove}efunkcionalni aparati, a vo plan e i izgradba na nekolku ~ekalni. Za nau~no-istra`uva~kite dejnosti }e postojat prostorii so strogo utvrdena namena, a }e se podgotvi i napredna platforma na informati~ka tehnologija.

14 27.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

STRANSKITE INVESTITORI VO SRBIJA PREDUPREDUVAAT

INFRASTRUKTURATA I PRAVNATA NESIGURNOST GI ODVRA]AAT INVESTITORITE Golemata razlika me|u dobrite nameri na Vladata i realnite rezultati na teren ja uni{tuvaat biznis-klimata vo zemjata i ja namaluvaat atraktivnosta kaj investitorite, predupreduvaat kompaniite VESNA KOSTOVSKA

NAJ^ESTI ZABELE[KI NA INVESTITORITE

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija e daleku od zamislata da stane investiciski raj za stranskite investitori i pokraj niskite danoci i evtinata rabotna sila, kako i povolnite krediti za investirawe. Lo{ata infrastruktura, pravnata nesigurnost, koncentracijata na mo} vo racete na desetina oligarsi koi ja kontroliraat srpskata ekonomija se pri~inite poradi koi Srbija minatata godina zabele`a pomal priliv na direktni investicii. Statisti~kite podatoci od 2009 godina bele`at deka me|u balkanskite zemji koi s$ u{te ne se vo sostav na Evropskata unija (EU), najmnogu stranski investicii minatata godina se sleale vo Hrvatska, 2,1 milijardi evra, Srbija 1,3 milijardi evra, a 1,06 milijardi evra vo Crna Gora, iako e deset pati pomala od Srbija. Edna od pri~inite za lo{iot rejting na Srbija e nepovolnata biznis-klima, odnosno golemata razlika me|u do-

Nedovolna pravna sigurnost, pravnata regulativa premnogu birokratizirana, glomazna, predolga i podle`i na korupcija. Nesoodvetna struktura na rabotnata sila, stru~nite u~ili{ta i fakulteti sozdavaat nedovolno obrazovani kadri, koi ne odgovaraat na profilot na rabotnata sila koja ja baraat investitorite. Neizvesnost na ekonomskata i regulatornata politika, nedovolna za{tita na intelektualnata sopstvenost.

brite nameri na Vladata i realnite rezultati. “Pri~inata ne e povrzana za politikata na Vladata, tuku za strukturata na op{testvoto, kade {to 80% od ekonomijata e vo racete na desetina oligarsi. Ubavo e da imate posebni programi za privlekuvawe na investitori. Polesno e da dadete dano~ni olesnuvawa, otkolku da go podobrite pravniot sistem”, objasni Gavin Rajan od investiciskata kompanija World Europe Capital Management. Srbija vo regionot nudi najpovolni danoci i povolni krediti za investirawe, no biznis-klimata bi bila popC

INVESTICII VO 2009, VO MILIJARDI EVRA

Bugarija 3,3 Srbija 1,3 Hrvatska 2,1 Crna Gora 1,06 Makedonija 0,2

ovolna dokolku ima podobra infrastruktura i poednostavna administracija. Dr`avniot sekretar na hrvatskoto Ministerstvo za finansii, Zdravko Mari}, istakna deka evropskata O

Hrvatska i pred krizata godi{no ima{e stranski investicii od okolu 6% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) i e lider vo regionot”, izjavi Mari} i dodade deka minatata godina poradi krizata investiciite padnale okolu 2%. Vlezot vo EU e isto taka mnogu zna~aen za Srbija, bidej}i so vlezot vo EU zemjata }e mora da gi popravi site nedostatoci na ekonom-

perspektiva na Srbija e isklu~itelno zna~ajna, no naglasi deka se va`ni i vnatre{nite prilagoduvawa na investitorite. “Za da dojdat investitorite, mora da im se ponudi ne{to atraktivno.Toa mo`e da bidat dano~ni olesnuvawa ili pogolema za{tita na nivnite prava. Sekoja zemja treba vnatre{no da gi prilagodi potrebite na investitorite preku strukturni reformi. K

skiot i pravniot sistem za da vleze vo Unijata, a toga{ }e mo`e da smeta na mnogu prednosti povrzani so investicii. Toa do nekade go potvrduva i primerot na Bugarija, koja kako ~lenka na EU, iako ima lo{a infrastruktura, a nudi podednakvo niski ceni na trud i povolni dano~ni stapki, sepak, lani privle~e 3,3 milijardi evra stranski investicii. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

PAPANDREU NAJAVI PARLAMENTARNI IZBORI AKO NE POBEDI NA LOKALNITE IZBORI

remierot na Grcija, Jorgos Papandreu, izjavi deka Vladata }e bide prinudena da organizira predvremeni izbori, i pokraj buxetskata kriza, ako negovata partija zagubi na lokalnite izbori idniot mesec. “Nemam namera za organizirawe nacionalni izbori. No, ako situacijata ja popre~uva spo-

MONTENEGRO ERLAJNS PREVEZOL 4,5 MILIONI PATNICI

rnogorskata aviokompanija Montenegro erlajns za 16 godini postoewe prevezla 4,5 milioni patnici, soop{ti pretsedatelot na aviokompanijata, Zoran \uri}i}. \uri}i} isto taka izjavi deka Montenegro erlajns dosega ima otvoreno avionski linii za 16 destinacii. Kompanijata najavi deka }e kupi avion od tipot “embraer 195” i }e vospostavi aviolinii me|u Podgorica, Brisel i Milano. Kompanijata e vo sopstvenost na dr`avata, a neodamna na tender bea ponudeni 30% od nejziniot kapital.

GR^KO-IZRAELSKIOT KONZORCIUM SÈ U[TE BEZ BANKARSKI GARANCII

ako pretstavnicite na gr~ko-izraelskiot konzorcium Aktor-HCH so meseci tvrdea deka }e obezbedat bankarski garancii za izgradba na crnogorskiot avtopat od Bar do Boqare, do Vladata na Crna Gora stigna barawe od kompanijata da se prodolì rokot od 29 oktomvri. Gr~ko-izraelskiot konzorcium go dobi tenderot za izgradba na avtopatot otkako hrvatskiot konzorcium (Konstruktor, IGH i Tehnika) ne uspea da obezbedi bankarski garancii. Po~na da se {pekulira koj bi moèl da ja prezeme rabotata na stoletieto dokolku i AktorHCH ne uspee da obezbedi bankarski garancii. Crnogorskite mediumi pi{uvaat deka vo igra bi moèla da vleze nekoja kineska grade`na kompanija koja bi moèla da dobie finansiska poddr{ka od tamo{nata Eksim banka.

KRIZATA ZATVORI 1.100 GRADE@NI KOMPANII VO BUGARIJA oradi ekonomskata kriza, vo Bugarija se zatvoreni 1.100 grade`ni kompanii. Pretsedatelot na Grade`nata komora vo Bugarija, Svetoslav Glosov, izjavi deka re~isi dve tretini od zatvorenite grade`ni kompanii se zanimavale so izgradba na stanovi i deka pove}eto od kompaniite se od Sofija. “Stanuva zbor za kompanii koi se formirani od 2006 do 2008 godina, vo periodot na grade`niot bum. Me|u zgasnatite kompanii se nao|aat i nekoi golemi firmi”, izjavi Glosov. Toj izjavi deka grade`ni{tvoto postepeno izleguva od kriza, no deka toa }e se po~uvstvuva duri naprolet. Vo Bugarija ima registrirani 4.072 grade`ni kompanii vo koi se vraboteni 142.000 rabotnici.

sobnosta na Vladata da gi sprovede neophodnite promeni, toga{ gr~kiot narod }e treba da donese odluka”, izjavi Papandreu. Toj gi povika Grcite da ja poddr`at negovata politika na strogi merki za ekonomijata pred regionalnite i lokalnite izbori na sedmi i 14 noemvri. “Ako sega zapreme i ne prodol`ime so va`nite

TOP 100

NAJGOLEMI MERKATOR, PETROL I GOREWE ajgolemi biznisgrupacii vo Slovenija spored ostvarenite prihodi vo minatata godina se trgovskata kompanija Merkator, naftenata kompanija Petrol i proizvoditelot na aparati za doma}instvo Gorewe, objavi slovene~kiot vesnik "Dnevnik". Spored tabelata na slovene~kiot vesnik, Merkator minatata godina ost-

reformi, naporite }e bidat zaludni, }e se vratime vo minatoto i ne{tata u{te pove}e }e se vlo{at. Od bankrot n$ delea samo nekolku dena, mo`ebi ~asovi. No, toa ne se slu~i i ja spasivme dr`avata”, izjavi gr~kiot premier. Toj veti deka slednata godina nema da ima novi skratuvawa na platite i penziite.

27.10.2010

varil vkupen prihod od 2,7 milijardi evra, Petrol dve milijardi evra, a Gorewe 1,2 milijardi evra. Farmacevtskata kompanija Krka se nao|a na ~etvrtoto mesto so ostvaren prihod od milijarda evra. Sepak, Krka zabele`ala i najgolema ~ista dobivka od 137,7 milioni evra. Me|u navedenite grupacii, na vrvot na tabelata se nao|aat i kompaniite koi

godinata ja zavr{ile so zagubi, kako Gorewe, ~ija zaguba iznesuva{e 12,2 milioni evra.

16 27.10.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

EPL ZAINTERESIRAN ZA PREZEMAWE NA SONI

FRANCUSKIOT [TRAJK ^INI MILIJARDI

kciite na japonskiot proizveduva~ na potro{uva~ka elektronika, Soni, v~era porasnaa za pove}e od 3% otkako nekoi mediumi objavija deka taa kompanija mo`e da stane potencijalna cel na prezemawe na amerikanskiot tehnolo{ki xin Epl. Od Soni izjavija deka ne mo`at da gi komentiraat {pekulaciite. Vo tekot na izminatiot vikend mnogu mediumi ja prene-

asovnite {trajkovi vo Francija protiv penziskite reformi nacionalnata ekonomija ja ~inat 400 milioni evra dnevno, izjavi ministerkata za finansii, Kristin Lagard. Lagard navede deka {tetata e me|u 200 i 400 milioni evra, osobeno vo transportniot i nafteniot sektor. “Naru{ena e slikata za Francija. Privle~nosta na na{ata zemja e dovedena

soa informacijata deka Epl, koj od trimese~ie vo trimese~ie ostvaruva s$ podobri biznis-rezultati, naskoro bi mo`el da pojde vo nekoja golema akvizicija. Kompaniite koi mo`at da bidat cel na amerikanskata kompanija se Soni, Adob i Dizni. Sepak, analiti~arite se skepti~ni za realizacijata na ovaa ideja. “Ako Epl se odlu~i da go prezeme Soni, toa }e pretstavuva obid za

neprijatelsko prezemawe, koe te{ko }e uspee vo Japonija”, izjavi za Rojters eden ekspert.

vo pra{awe koga se gleda momentalnata sostojba”, izjavi Lagard. Gorniot dom na francuskiot Parlament- Senatot, vo petokot usvoi predlog penziski reformi, otkako prethodno gi odobri Dolniot dom. Istovremeno, rabotnicite nezadovolni od vakvata odluka gi blokiraa pristani{tata, naftenite rafinerii i fabrikite za uni{tuvawe na otpad vo znak na protest protiv vladiniot plan da ja

zgolemi starosnata granica za zaminuvawe vo penzija na 62 godini.

DVA, TRI ZBORA

NOV “HRABAR” SVET

AFRIKA E PAZAR SO NAJGOLEM POTENCIJAL

Golemiot broj prirodni bogatstva i resursi, kako i rastot na srednata klasa, predizvikuvaat afrikanskata ekonomija da raste ve}e 15 godini. Izobiluva so mnogu prirodni bogatstva: zlato, dijamanti i uranium, nafta i mangan

“Grcija }e zabele`i ekonomski rast kon krajot na 2011 godina. Gr~kite banki imaat silna kapitalna adekvatnost. Vo vrska so nedostigot od konkurentnost na gr~kata ekonomija, Vladata ve}e po~na da sproveduva serija hrabri strukturni reformi koi }e vnesat izmeni vo ovoj pravec.” JORGOS PRVOPULOS

guverner na gr~kata Centralna banka

DRAGICA MARENÊVA rancuskata banka Societe Generale minatata nedela na klientite im ja prezentira{e analizata spored koja Afrika e najperspektiven i brzoraste~ki pazar koj site investitori go ignoriraat. Bankata gi povika investitorite da vloùvaat vo Afrika preku evropskite kompanii koi tamu trguvaat so akcii na afrikanskite kompanii t.e dràvni obvrznici i stoka. Vo Societe Generale, kako najdobar izbor na evropski kompanii vo Afrika se naveduvaat BHP Billiton, Arcelor Mittal, SABMiller, Unilever, Barclays, Saipem i Nestle. Isto taka, se napomenuva deka berzanskiot indeks MSCI po site performansi e blizok so istiot na BRIK zemjite. Spored toa, kapitalot na afrikanskiot pazar pretstavuva samo 8%10% od kapitalizacijata na brzoraste~kite pazari. Duri 87% od pazarnata kapitalizacija otpa|a na berzata na Ju`noafrikanskata Republika, 5% od vkupnata kapitalizacija otpa|a na berzata vo Kairo, a po 3% im pripagaat na Nigerija, Maroko i site ostanati zaedno. Afrikanskiot pazar za obvrznici beleì rast na

“Ne go osporuvame pravoto na Iran da mu dava pomo{ na Avganistan, nitu pravoto na Vladata vo Kabul da ja primi taa pomo{, no ostanuvame skepti~ni i zagri`eni vo vrska so motivite na Iran, imaj}i ja predvid negovata prethodna destabilizira~ka uloga kon sosedite.” FILIP KROULI

portparol na Stejt departmentot na SAD

Johanesburg likvidnosta, koja ja prepoznaa globalnite igra~i so ~ija pomo{ go diverzificiraat profitot. Samo 24 afrikanski zemji imaat slu`ben krediten rejting. Vo Societe Generale velat deka afrikanskata ekonomija od 2001 do 2009 godina porasna za 4,9% ili 1,5% pove}e od prosekot vo svetot. Spored ova, moè da se kaè deka Afrika zazema silna pozicija vo idnina. ENERGIJA OD SAHARA Afrikanskiot kontinent izobiluva so prirodni resursi koi moàt da ja zadovolat

globalnata pobaruva~ka do 2030 godina. Spored soznanijata, francuskata banka glaven akcent stava na Sahara, koja vo idnina mo`e da go snabduva cel svet so solarna energija. Ne treba da se zaboravi nitu golemata ekonomska sorabotka na Afrika so Kina (Kina vo poslednite 10 godini ima vlo`eno milijardi dolari vo Afrika), kako i rastot na sredniot sloj na crniot kontinent, koj }e ja pottikne pobaruva~kata i }e deluva kako eden vid katalizator na demokratijata vo mnogu

zemji. Najgolema prednost ima zemjodelskiot sektor, za {to analiti~arite vo Societe Generale hrabro izjavuvaat deka Afrika ima {ansi da bide daleku prepoznatliva po svoite `itni kulturi. Vo vreme na aktuelnata kriza, razumnata vlada i racionalnoto tro{ewe se poka`aa kako uspe{na alatka za spravuvawe so cikli~nata politika. Nedostatokot od razvienost na finansiskiot pazar ja spre~i finansiskata kriza, a izvozot od Afrika nabrzo zakrepna poradi pobaruva~kata od Azija.

“Stranskite investicii vo Bugarija zna~itelno se zgolemeni vo prvoto polugodie od ovaa godina i dostignaa okolu 420 milioni evra. Do krajot na godinata se o~ekuva stranskite investicii vo Bugarija da dostignat milijarda evra.” BORISLAV STEFANOV

pretsedatel na bugarskata Agencija za investicii

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

27.10.2010

SVET

0-24

...EKONOMSKA SORABOTKA

...SMRTNA KAZNA

...NAJAVA ZA CUNAMI

Indija i Kina se zbli`uvaat

Irak si go osudi porane{niot minister

Indonezija vo panika

ndiskiot premier, Manmonah Sing, v~era vo pretsedatelskata rezidencija vo Tokio se sretna so svojot japonski kolega, Natao Kan. Povod za ovaa sredba be{e potpi{uvaweto na dogovorot za pottiknuvawe na ekonomskite vrski.

rhovniot sud na Irak deneska go osudi svojot porane{en minister za nadvore{ni raboti, koj mu bil desna raka na Sadam Husein. Tarik Aziz e osuden na smrt za u~estvo vo masakrot vrz {iitskite muslimani vo 1999 godina.

ilen zemjotres predizvika cunami vo koe nastradaa nekolku S krajbre`ni sela vo zapadna Indonezija. Naselenieto e vo panika od najavata za mo`ni potresi i se evakuira.

SE DEFINIRA TRASATA NA NOVIOT EVROPSKI AVTOPAT

VIA KARPATIJA ]E IM POMOGNE NA NAJSLABO RAZVIENITE REGIONI

Se predviduva izgradbata na avtopatot koj }e gi povrzuva dr`avite od Balti~koto More na severoistok so onie na Crnoto More i Grcija na jug da pominuva preku najslabo razvienite regioni vo Evropskata unija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a sostanokot me|u ministrite za transport i soobra}aj na Polska, Ungarija i Slova~ka, koj minatata nedela se odrà vo Lankut, Polska, kon iternacionalniot proekt Via Karpatija se priklu~ija i Romanija, Bugarija i Grcija. So potpi{uvaweto na deklaracija za pristapuvawe kon ovoj proekt, ministrite za transport se soglasija patot Via Karpatija da bide vklu~en vo Trans-evropskata transportna mreà, koja e mreà sponzorirana od Evropskata unija, a ima za cel da go stimulira ekonomskiot razvoj na isto~nite delovi od Unijata. Bugarija, Romanija i Grcija potpi{aa inicijativa so koja patuvaweto od severot do jugot na Evropa bi trebalo zna~itelno da se skrati so izgradba na me|unaroden avtopat preku sredna Evropa. Proektot e pokrenat vo 2006 godina na inicijativa na Polska, koga Litvanija, Polska, Slova~ka i Ungarija potpi{aa dogovor. Se predviduva izgradbata na avtopatot koj }e gi povrzuva dràvite od Balti~koto More

5,3

milijardi evra investirala Polska dosega vo Via Karpatija

Na slikata e prika`ana dosega dogovorenata trasa na noviot evropski avtopat Via Karpatia na severoistok so onie na Crnoto More i Grcija na jug da pominuva preku najslabo razvienite regioni vo Evropskata unija. Proektot vreden nekolku milijardi evra treba da bide dovr{en do 2020 godina. Samo Polska dosega investirala 5,3 milijardi evra vo svojot del od 800 kilometri i ve}e ja

zavr{ila izgradbata na nekoi od delnicite. Pogolemiot del od patot koj pominuva niz Litvanija e zavr{en, a zavr{ena e i edna polovina od ungarskiot del, dodeka Slova~ka do krajot na godinata treba da zavr{i so izgradbata na edna tretina od patot. Via Karpatija na bugarskata

teritorija se protega od pristani{teto Vidin na Dunav, do Kulata na gr~kata granica via Sofija, a isto taka se sovpa|a so del od panevropskiot transporten Koridor broj ~etiri i vtoriot most na Dunav koj gi povrzuva Vidin i romanskiot Kalafat. Ovoj most treba da startuva so upotreba vo 2011-

2012 godina, po odlo`uvawe od edna decenija. Na insistirawe na Romanija i Bugarija, dve divizii od Balti~kata i Eegejskata ruta }e se vklu~at vo Via Karpatija, i toa do romanskoto pristani{te Konstanca, na Crno More. Druga ruta }e se protega od Sofija do Istanbul, via Svilengrad na turskata granica, a preku avtopatot Traceka }e se pristignuva do bugarskite pristani{ta na Crno More. Ekstenzijata na patot od Sofija do Svilengrad vo su{tina go pokriva celiot Koridor 4 na bugarska teritorija, koj gi povrzuva Centralna Evropa so Solun i Istanbul. Ministerot za transport na Polska, Grabar~ik, ja istakna pozitivnata strana na internacionalniot avtopat koj }e gi povrzuva ovie sedum zemji i trite “vodeni” regioni Balti~koto, Crnoto i Egejskoto More, a toa e stimulot koj }e im se ovozmo`i na ekonomiite vo ovie regioni. Ministrite za transport na site zemji-u~esni~ki vo ovoj

proekt }e bidat dodadeni na listata na panevropskite transportni koridori, {to pretstavuva mreà na transportni linkovi niz celiot evropski kontinent. “Dokolku Via Karpatija stane del od panevropskata mreà, golema }e bide mo`nosta da se dobijat fondovi od EU za ovoj proekt”, objasnuva ministerot Grabar~ik, koj dodal deka dokolku EU ovozmoì dopolnitelni sredstva za Via Karpatija, patot moè da se zavr{i do 2020 godina. Ministerot za transport na Slova~ka, Jan Figel, za vreme na konferencijata istaknal deka “blagodarenie na Via Karpatija, Isto~na Evropa }e se pridviì kon centarot na Evropa”. Toj dodal deka do krajot na ovaa godina edna tretina od patot }e bide gotov vo Slova~ka. Gr~kiot zamenik-minister za transport i infrastruktura, Joanis Magriotis, izjavil deka e neophodno da se utvrdi kone~nata slika za Via Karpatija i toa vo najbrz moèn rok. “Ne o~ekuvame direktni beneficii od izgradbata na ovoj pat, no siguren sum deka }e gi po~uvstvuvame pozitivnite posledici koga ovoj pat }e bide pu{ten vo upotreba”, istaknal Magriotis.

18 27.10.2010

FEQTON

SREDA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI GAP

MALE^KATA PRODAVNICA [TO GI OBLE^E GENERACIITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

odinava popularniot amerikanski brend na “keùal” obleka, Gep (Gap), dobi pozitivni zabele{ki za odrànite koncerti vo nivnite prodavnici i nivnite zalo`bi vo socijalnite i mobilnite mreì, kako {to e sozdavawe na aplikacii za Ajfon i interaktivnite galerii za fanovite na Fejsbuk. Brendot prodolùva da bara na~ini za demokratizacija i asocijacija so povisokata moda, kako {to e sorabotkata so Stela Mekartni za proizvodnata linija za deca i zaedni~koto sponzorstvo na nastanot “Amerikanskata èna: Modno oblikuvawe na nacionalniot identitet”, zaedno so “Vog”. Pokraj istoimeniot brend, kompanijata Gep poseduva u{te ~etiri drugi brendovi, Banana Ripablik (Banana Republic), Old Nejvi (Old Navy), Pajperlajm (Piperlime) i brendot Atleta (Athleta). Banana Ripablik, malata prodavnica za obleka so safari “autluk”, otvorena vo 1983 godina, be{e rebrendirana vo docnite 80-ti godini. Brendot Old Nejvi e lansiran vo 1994 godina i pod negovo ime se prodavaat elegantnite modeli na kompanijata. Pajperlajm e kreiran vo 2006 godina, a Atleta se pojavi minatata godina kako ime za proizvodnata linija na obleka za sportski nastroeni èni. I pokraj predizvikuva~kata ekonomska sredina, 2009 godina kompanijata ja zabeleà kako uspe{na. Rezultatite od dobivkata se predvodeni od podobrenata proda`ba vo ~etvrtiot kvartal, a godinata ja zavr{ija so 2,3 milijardi dolari i bez zaostanat dolg. Gep operira

“Go kreirav Gep so ednostavna ideja: polesno da se najdat par farmerki”, }e izjavi osnova~ot Donald Fi{er, koj, sepak, ne e od generacijata koja e odgovorna za popularnosta za brendot. Idejata za Gep kaj Fi{er se za~nala vo momentot koga ne moèl da si najde soodvetna golemina na farmerki od Levis vo prodavnicata vo Kalifornija so golemi prodavnici vo SAD, Kanada, Francija, Irska i Japonija. Taa ima i dogovori za fran{iza so samostojnite fran{izi za upravuvawe so nivnite prodavnici vo mnogu zemji vo svetot, kade {to se prodava nivniot brend. Dizajnot na oblekata glavno go kreira kompanijata, a za proizvodstvoto se griàt razli~ni izvori. Ovaa 2010 godina kompanijata ja po~na so otvoreni pove}e od 3 iljadi proda`ni lokacii vo svetot. MALATA PRODAVNICA ZA FARMERKI “Go kreirav Gep so ednostavna ideja: polesno da se najde par farmerki”, }e izjavi osnova~ot Donald Fi{er, koj, sepak, ne e od generacijata koja e odgovorna za popularnosta za brendot. Idejata za Gep kaj Fi{er se za~nala vo momentot koga ne moèl da si najde soodvetna golemina na farmerki od Levis vo prodavnicata vo Kalifornija. Toj videl deka farmerkite stanale tolku popularni {to ne moàt da se najdat po prodavnicite i kako hamburgerot, stereo-opremata i benzinot, tie bi moèle da se prodavaat preku sinxir od mali prodavnici nameneti edinstveno za toj proizvod. So pomo{ na negovata èna, Doris, Fi{er vo 1969 godina otvoril prodavnica vo koja se prodavale plo~i i farmerki.

Nivnata namera bila da gi privle~at qubitelite na farmerki so proda`bata na plo~i, no otkako vo po~etokot nikoj ne gi zabeleùval farmerkite, Fi{er do{ol na rabot na bankrot. Vo o~aj, platil reklama vo lokalniot vesnik, objavuvaj}i proda`ba na “~etiri toni” farmerki po najniski ceni, pa oblekata vedna{ se prodala. Za da go naglasi mlade{kiot ambient na negovata nova prodavnica, Fi{er ja narekol Gep (The Gap), kako aluzija na toga{nata aktuelna tema,“Generation Gap” (“Jazot me|u generaciite”, tema aktuelizirana od hipidvièweto). Koga Fi{er go inkorporiral biznisot, vedna{ postignal uspeh. Iako bez iskustvo vo maloproda`ba, kombinacijata - farmerki, niski ceni i {irok izbor go osvoile pazarot me|u populacijata od 14 do 25 godini. Po otvoraweto na nekolku prodavnici vo San Francisko, Fi{er nabrzo po~nal da uìva vo benefitot od proda`bata {to ja ostvaruvaat sinxirot prodavnici. A, prodavnicite, pak, bile svetlo varosani, naj~esto portokalovo i voobi~aeno oìveani so rokenrol muzika. Za da gi namali dava~kite za kirija, Fi{er iznajmuval male~ki prostorii, koi naj~esto bile locirani

PRIKAZNI OD WALL ST

KINEZITE POVTO Otkako pred pet godini amerikanskata vlast go zabrani prezemaweto na Unocal, kineskata kompanija Cnooc sega & frli oko na kompanijata Chesapeake Energy

ineskata naftena kompanija Cnooc objavi deka se soglasila da plati 1,1 milijarda dolari za del od amerikanskata kompanija za proizvodstvo na nafta i plin Chesapeake Energy, stoi vo soop{tenieto koe denovive go liferuva{e Rojters. So ovoj poteg, od kompanijata o~ekuvaat deka povtorno, po period od pet godini, na ovoj

Od amerikanskata vlast }e zavisi dali Kinezite na golemo

}e vlezat vo Chesapeake Energy.

na~in }e mo`at da vlezat na amerikanskiot pazar. Samo kolku za potsetuvawe, vo tekot na 2005 godina propadna nivnata namera da bide kupena kompanijata Unocal poradi zabrana na ovaa transakcija od strana na amerikanskite regulatorni tela, koi svojata odluka se obidoa da ja opravdaat so faktot deka, spored niv, ovaa kompanija treba da bide smetana kako strate{ki

FEQTON

SREDA

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

I pokraj predizvikuva~kata ekonomska sredina, 2009 godina kompanijata ja zabele`a kako uspe{na. Rezultatite od dobivkata se predvodeni od podobrenata proda`ba vo ~etvrtiot kvartal, a godinata ja zavr{ija so 2,3 milijardi dolari i bez zaostanat dolg

27.10.2010

NOVOTO LOGO NA GEP Ovoj mesec kompanijata Gep napravi izmeni na svoeto logo. Si-En-En komentira{e deka izmenite se kako kocka: ili }e go podobri imixot ili }e gi razbesni klientite. Ovaa konstatacija doa|a od socijalnite mre`i kade {to vedna{ se pojavija razli~ni kritiki od strana na “fanovite” na brendot. Gep vedna{ intervenira{e i gi otvori portite za site onie koi imaat podobra ideja.

DONALD FI[ER, osnova~ot na Gep,

koj po~ina minatata godina

MIKI DREKSLER, odgovorniot za

popularnosta na Gep

vo {oping-centrite. Dve godini po otvoraweto na prvata prodavnica, Gep zabeleàl godi{na proda`ba od 2,5 milioni dolari. Toga{ Fi{er ja preina~il kompanijata vo javna korporacija, iako toj go drèl najgolemiot del od akciite. Za pet godini, po otvoraweto na drugi prodavnici niz zemjata, proda`bata porasnala do 97 milioni dolari, a brojot na prodavnici porasnal na 186, otvoreni vo 21 dràva od SAD. Analiti~arite uspehot go pripi{ale na ispolnuvaweto na kardinalnite pravila na maloproda`ba: Gep nabavuval stoka so maksimalna brzina, cenite bile niski i ostanale takvi, i poradi specifi~noto

fokusirawe na odredeni proizvodi koi moàt da se najdat vo site vidovi boi i golemini, {to obezbeduva minimalno razo~aruvawe kaj mu{teriite. Rastot na kompanijata, isto taka, go ovozmoìl i intenzivniot advertajzing za farmerkite na Levis, koi vo ranite godini sostavuvale 100 procenti od proizvodite {to gi prodava Gep. Nekade okolu 1973 godina Gep po~nuva proda`ba na za{titni marki napraveni vo kompanijata. Ova }e bide presudno za kratkotrajnoto i dolgotrajnoto zazdravuvawe na kompanijata. Do 1975 godina prodavnicite na Gep ostvarile proda`ba od okolu 100 milioni dolari. Donald Fi{er sluèl kako pretsedatel na bordot do 2004 godina i bil ~len s$ do smrtta, vo 2009 godina. Negoviot sin, Robert Fi{er, uspe{no go nasledi kako pretsedatel na bordot i izvr{en direktor po ostavkata na Pol Presler vo 2007 godina. USPEШNATA BIZNISPRIKAZNA NA DREKSLER Za da se generira specifi~en imix na kompanijata, Donald Fi{er go vraboti Milard “Miki” Dreksler kako pretsedatel vo 1983 godina. Toj e eden od najzaslu`nite za popularnosta na brendot Gep. Dreksler vedna{ po~na so transformacija na celata proda`ba, nasproti toga{niot izvonreden finansiski status na kompanijata. Noviot pretsedatel se odlu~i da go razbie stereotipot za prodavnicite Gep, pa po~na so eliminacija na proda`nite brendovi. Proizvodite na Levi [traus bea trgnati nastrana, a prednost ima{e edinstveno brendot Gep. Planot bil sledniot: iako Gep e poznat

kako prodavnica, sega treba da stane poznat i kako linija na obleka. Dreksler razvil obleka koja bila sekojdnevna, ednostavna, napravena od prirodni materijali i pojasno diferencirana vo odnos na polot, za razlika od farmerkite. No, vo po~etokot, revolucijata {to ja prezede Dreksler so Gep, bidej}i ~ine{e golemi pari, ne pokaà dobri finansiski rezultati. Toj napravi golemi vlogovi vo advertajzingot i dizajnot na prodavnicite, pa zatoa profitot vo 1984 godina be{e namalen za 43%. No, po edna godina, zamislata na Dreksler se ostvari. Gep zabeleà golem porast i globalno prepoznavawe. Vleguvaweto na pazarot za detska obleka se slu~i vo 1986 godina, a vo 1989 godina Gep po~na i so proda`ba na nivnata kolekcija za bebiwa. Sepak, kako {to se menuvaat godinite, se menuvaat i trendovite. Do krajot na 90-ti godini Dreksler po~uvstvuval deka brendot premnogu zalutal vo trendovskite ànrovi i kako rezultat - gubi mu{terii. Za da odgovori na toa, go izmeni imixot na Gep vo 1997 godina, stavaj}i akcent na vra}aweto na ednostavnosta i osnovnite ponudi na kompanijata - farmerkite. Taa godina firmata stana popularna so reklami na koi se prikaùvaa slavnite koi gi nosat farmerkite “izi fit” na Gep. Del od tie slavni bea Lena Horn, El El Kul Xej i Lu{ius Xekson. Blagodarenie na naporite na Deksler, Gep rapidno porasna vo vtorata polovina na 90-te godini, obezbeduvaj}i rekordna proda`ba i zarabotka. Proda`bata

dostigna 9 milijardi dolari vo 1998 godina, a taa godina kompanijata otvori novi 356 prodavnici. Sekoj den po edna nova. Edna od novite be{e i onlajnprodavnicata. Tamu, pokraj oblekata koja moè da se najde vo nivnite prodavnici, se prodavaat i pogolemi broevi koi ne moàt da se najdat vo prodavnicite. Inaku, brendovite Primalajn (Primaline) i Atleta se prodavaat samo onlajn. Vo 1999 godina, u{te 570 novi prodavnici bea dodadeni na arsenalot na kompanijata, a spored “Ne{nal poust”, vo periodot od 1984 do 1999 godina kompanijata Gep porasnala za 24 iljadi procenti. Periodot na vladeewe na Deksler stana uspe{na biznis-prikazna. MALITE TURBULENCII NA POÊTOKOT NA VEKOV Sepak, po~etokot na noviot vek donese pote{ko vreme za 30-godi{nata prodavnica. Vo 2000 godina kompanijata otvori 731 novi edinici i proda`bata porasna do 13,6 milijardi dolari. Od druga strana, vkupnite prihodi padnaa do 877 milioni dolari, bidej}i proda`bata vo sekoja od prodavnicite oddelno padna za 5%. Vo 2001 godina kompanijata objavi 7,7 milioni dolari zaguba. Kompanijata go gube{e svoeto mesto na pazarot poradi te{kotijata da stekne vlijatelnost kaj mladata publika. Isto taka, kompanijata izgubi mnogu i so praktikata za prekuokeansko proizvodstvo, koe be{e te{ko da se upravuva. Kako odgovor, kompanijata kreira{e globalna monitoring-programa za nadgleduvawe na uslovite vo fabrikite kade {to se proizveduva{e nivnata obleka. Bez iznenaduvawe, vo 2002 godina Deksler dade ostavka. Taka, Fi{er ja po~na potragata za nov lider ~ij stil na menaxment }e ja vrati Gep me|u povisokiot e{alon na modni maloprodava~i. Pol Presler vo 2002 godina go vrati prihodot na 447 milioni dolari. Vo utre{niot broj na “Kapital” doznajte ne{to pove}e za farmacevtskiot gigant Johnson&Johnson

TREET

ORNO VO LOV NA AMERIKANSKITE NAFTA[I va`na kompanija za nacionalnite interesi na SAD. Po vakvata objava, akciite na Cnooc porasnaa na najvisoko nivo vo poslednite tri godini, zatoa {to analiti~arite smetaat deka vakviot poteg e samo najava za po~etokot na prezemawa od strana na kineskite kompanii, preku koi istite planiraat da gi zadovolat s$ pogolemite pobaruvawa za energensi vo Kina i seto toa poradi odr`uvaweto na konstantniot rast na proizvodstvoto. “O~ekuvame deka kineskite kompanii }e trgnat i na regionite vo Kanada i Brazil, kade {to se nao|aat i poslednite

oblasti od koi naftata bi moèla da se izvlekuva vo golemi koli~ini”, veli Gordon Kvan, {ef na Oddelot za energetika vo kompanijata Mirae Asset Securities. Spored nego, mo`na cel na kineskite kompanii moè da bidat i regionite na Nigerija i Angola. Spored poslednite {pekulacii, kineskata kompanija bila zainteresirana i za kanadskite nafteni kompanii Opti Canada kako i za kompanijata Nexen, koja, vsu{nost, e sopstvenik na Opti Canada. Momentalno, najgolemite vloùvawa na kineskite kompanii vo energetskiot sektor se vo Afrika, kontinent koj evropskite i

amerikanskite kompanii naj~esto go izbegnuvale. Sega, Kinezite povtorno ja targetiraat Amerika od kade {to prethodno ve}e bea odbieni. Sepak, kako {to stojat rabotite, amerikanskite kompanii reagiraa pozitivno na sevkupnata kineska aktivnost, osobeno poradi faktot {to momentalno istite se soo~uvaat so problemot na nedovolna likvidnost i im se potrebni pari. Kineskite kompanii vo momentov raspolagaat so golemi sumi pari koi bi bile dobredojdeni za amerikanskite kompanii, no ona {to e bitno e kako }e reagira na celata ovaa situacija amerikanskata

vlast. Pokraj toa {to istite prethodno edna{ ve}e zabranija vlez na kineska kompanija vo energetskiot sektor, istoto se slu~i vo sektorot na telekomunikaciskite uslugi. Na vode~kiot telekomunikaciski proizvoditel vo Kina, kompanijata Huawei, koja poka`a interes za vlez vo ovoj sektor na amerikanskiot pazar, isto taka & be{e zabranet vlezot od strana na amerikanskata vlast. Sepak, ovojpat, od kineskata kompanija Cnooc smetaat deka nema da se soo~at so problemi vo vrska so celokupnata transakcija, bidej}i kupuvaat samo eden del

od kompanijata Chesapeake Energy, za razlika od prethodniot pat koga kompanijata Sinopeca koja e sopstvenik na Cnooc planira{e da napravi celosno prezemawe na Unocal. Vo celata ovaa situacija interesen e podatokot {to neuspe{ni pregovori za kupuvawe na amerikanskata kompanija Chesapeake Energy vode{e i indiskata kompanija Reliance Industries, za vedna{ po neuspehot na ovie pregovori da vletaat Kinezite od Cnooc. Kinezite od kompanijata Cnooc isto taka pred eden mesec objavija deka razmisluvaat za kupuvawe na delot koj go poseduva

BP vo argentinskata kompanija Pan American Energy. Namerata na Kinezite e da go kupat udelot od 60% koj go ima BP vo ovaa kompanija, za {to istite se podgotveni da odvojat 10,2 milijardi dolari. Od kineskata kompanija o~ekuvaat deka od strana na BP }e im bide odobrena 10% premija na cenata koja ja platija koga otkupija 20% od Pan American Energy, so ogled na toa {to od kineskata kompanija se svesni deka na BP im se potrebni kakvi bilo sredstva so cel polesno da gi podnesat tro{ocite koi treba da gi isplatat od nastanatata naftena havarija vo Meksikanskiot Zaliv.

20 27.10.2010

SREDA

RABOTA / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / SMETKOVODSTVO

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje. Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.10.2010-28.10.2010 Dru{tvoto Pa{oski Tutunski Diler Skopje, objavuva oglas za: 1(eden) knigovoditel Rok na dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: Advokat Boris No{pal ul.Qubqanska b.b. so napomena za oglas

MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Vest

Objaveno: 22.10.2010 Tineks-Mt ima potreba od popolnuvawe na slednive rabotni pozicii: -Grafi~ki dizajner (1 izvr{itel) Rok za prijavuvawe:31.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija i zadol`itelno portfolio (vo PDF) na: email:tinex@tinex. com.mk ili ul.Treta Makedonska Brigada b.b. 1000 Skopje -Menaxer na market (10-deset izvr{iteli) Rok za prijavuvawe 27.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija kako i kontakt telefon na: Ul.Treta Makedonska Brigada, b.b. 1000 Skopje ili na email: tinex@tinex.com.mk

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010 Centro Union ima potreba od: -komercijalen referent- 1 izvr{itel na opredeleno vreme(3 meseci) so mo`nost za prodol`uvawe dokolku dvete strani poka`at za toa spremnost. Konkursot trae 3 dena zaklu~no so 27.10.2010 Prijavite ispra}ajte gi na adresa: Ul.III Makedonska brigada br.74, Skopje ili elektronska po{ta: centrounion@centrounion.com.mk

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / ME\UNARODNA TRGOVIJA

SREDA

27.10.2010

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM?

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija

SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonskobelgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti. Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”. Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat.

Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmoàt:

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje..

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvi-deni bilateralni razgovori. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

Mirjana Koceva

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

ME\UNARODNA TRGOVIJA Oblast: Know-how programa Termin: 29 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 110 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate. com.mk/Megjunarodna%20trgovija-obuka.html

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Opis na obukata

Izvoznite pazari se golem predizvik za makedonskite pretprijatija, no za nivno osvojuvawe potrebni se kompleksni poznavawa za celata izvozna procedura. Ciklusot seminari }e gi pokrie site aspekti na nadvore{no-trgovskoto rabotewe, uvozot i izvozot so koristewe na kombinacija od prezentacii, ve`bi i grupni diskusii Vo seminarite (modulite) se vklu~eni: izvozno-uvozna dokumentacija, eksportni regulativi, menaxment na rizik, EU-normi i standardizirawe, finansiski i proekt-menaxment, standardi i kontrola na kvalitetot, logistika, principi na me|unarodnata trgovija i partnerstvo.

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA

KOSMO Inovativen Centar

„E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE”

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

3 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast. TERMINI ZA ODR@UVAWE:

27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

OBUKA NA TEMA:

Konflikt i stres menaxment Oblast: Чove~ki resursi Termin: 29 - 30 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/stres-i-konflikt-menadzment/

Opis na obukata:

Problemite i konfliktite se del od rabotnoto sekojdnevie, pra{awe e dali sekoga{ se izbira idealniot na~in za re{avawe na istite. Doznajte kako da gi optimizirate ovie psiholo{ki procesi.

Pridobivki:

Vrabotenite da steknat soodvetni ve{tini za spravuvawe so konfliktnite situacii Da nau~at da ja izberat soodvetnata strategija za re{avawe na problemite Da nau~at kako da go ostavat naporniot den zad sebe, kako da se relaksiraat, kako da ja nadopolnat izgubenata energija Da nau~at kako da gi vratat pozitivnite misli

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048

Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 1 noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk KONTAKT:

Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

22 27.10.2010

MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL / EU

SREDA

SEMINAR USPE[NO UÊSTVO NA 7. RAMKOVNA PROGRAMA NA EU Skopje, petok 19 noemvri 2010 godina Vo ramkite na evropskiot proekt WBC-INCO.NET, Slovenian Business & Research Association, SBRA od Brisel, organizira seminar na tema: Kako da se pridobijat sredstva od 7. ramkovna programa za istraùvawe i razvoj na EU (FP7)?. Se pokanuvaat site zainteresirani pretstavnici na pretprijatijata, nau~nite ustanovi, lokalnite zaednici i nevladinite organizacii, da ja iskoristat mo`nosta, besplatno da se informiraat za prednostite na EU-programata i uslovite, kako da bidat uspe{ni na konkursite. FP7 programata }e trae u{te 3 godini, me|utoa ve}e zapo~naa prvite diskusii za predlozite za 8. OP – za {to isto taka }e bidete informirani. Na seminarot, pokraj makedonskite pretstavnici, }e zemat u~estvo i zainteresirani od sosednite zemji vo regionot na JI Evropa. Vo organizacijata na seminarot sorabotuvaat ECPD Regionalniot institut za razvojni studii od Skopje, i Stopanskata komora na Makedonija, vo ~ii prostorii i }e se odrùva seminarot. Raboten jazik e angliskiot na koj treba da se popolnat i prijavite.

PRETPLATETE SE NA

Zainteresiranite se povikuvaat da se prijavat na slednata e-adresa info@sbra.be so kopija do ecpdrirs@t-home.mk do 3 noemvri 2010 godina. KONTAKT:

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ~itawe 28.10.2010 In Optimum Makedonija Obuka za protokol i etikecija na vozrasni 28.10 - 28.11.10 Akademija za protokol na Makedonija Govorewe vo jasnost 28.10 – 29.10.10 CS Global Menaxirawe so menaxeri 28.10.10

8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Konflikt i stres menaxment 29.10 -30.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Upravuvawe so vremeto (Time Management) 29.10.10 ESP Proekt Menaxment strategii 29.10 - 31.10.10 3 den (25 ~asa)

Kosmo Inovativen Centar U~ewe so pomo{ na Power reading 30.10 - 31.10.10 In Optimum Makedonija Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Emocionalna inteligencija na

rabotno mesto 30.10 – 31.10.10 CS Global Prezentaciski ve{tini 30.10.10 ESP Konferencija TEDxSkopje 30.10.10 TEDxSkopje Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Kurs za kancelarisko rabotewe

31.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Oktomvri 2010 Sinergija + Nau~i i zbogati se! Oktomvri 2010 Sinergija Plus

Osnovi na finansiska pismenost Oktomvri 2010 Sinergija Plus Obuka za Eklekti~na psihologija vo tek 400 ~asa Trinova MPM Business & Personal Coaching Oktomvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010 Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

KONFERENCII

SREDA

27.10.2010

24 27.10.2010

SREDA

KONFERENCII I SAEMI

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

SREDA

27.10.2010

LOKALITETI VO IS^EZNUVAWE

NOVA TEHNOLOGIJA

IPAD SI IMA NOVA NEGRI@ATA JA UNI[TUVA KONKURENCIJA – PLAYBOOK ISTORIJATA

lackBerry go pretstavi svoeto najnovo dostignuvawe, PlayBook, eden vid odgovor na iPad na Apple.Bi-Bi-Si pi{uva kako PlayBook ima potpolno nov operativen sistem koj e dizajniran od strana na kompanijata QNX Software Systems. Uredot ima ekran na dopir od sedum in~i i vgradena kamera koja ovozmoùva odrùvawe na videokonferencija. Izvr{niot direktor na RIM, Majk Lazaridis, pretstavuvaj}i go PlayBook, izjavil deka se raboti za eden od najzna~ajnite momenti vo istorijata na kompanijata. Na pazarot, smartphone na RIM drì super pozicija, so vodstvo od 39,3% udel spored istraùvaweto na kompanijata comStore, dodeka iPhone ima 23,8%, a Google Android drì 17% od amerikanskiot pazar spored podatocite dobieni vo juli.PlayBook }e ima Blootooth i WiFi, a operativniot

merikanskoto zdruènie Globalen fond za nasledstvo, ~ija glavna cel e za~uvuvawe na najva`nite i najzagrozenite nasledstva na svetot, objavi popis vo koj ima 12 mesta koi se na pragot na is~eznuvawe. Najgolema zakana za nivnoto is~eznuvawe e nekontroliraniot rast na gradovite, diviot turizam, nedovolnata grià za za{tita na spomenicite, kra`bite i vojnite. Bez brza intervencija i pomo{, ovie svetski nasledstva bi moèle celosno da propadnat. Zdruènieto sekoja godina istraùva novi proekti za razvoj na svetot i pomaga finansiski, no i so eksperti, koi ja sovetuvaat i u~at lokalnata vlast kako da gi ~uva najzagrozenite istoriski kulturno zna~ajni lokaliteti. Vo popisot ima mesta koi se vo razvoj, vo koj prihodot po ìtel e pomal od pet dolari na den, vklu~uvaj}i gi lokalitetite od Gvatemala do Kenija. Vo formiraweto na ovoj spisok u~estvuval tim od 25 eksperti, a 12-te najzagrozeni spomenici se odbrani i poradi reakciite na javnosta. Tie gradovi imaat potencijal dokolku go odràt razvojot na turizmot da gi razvijat i svoite lokalni zaednici.

A sistem nema da go koristi noviot BlackBerry OS 6, tuku, namesto toa, se odlu~ile za QNX Software, koj od neodamna go prezede RIM. Noviot OS e posebno dizajniran za tabletkompjuterite i so toa sakaat da se izbegnat te{kotiite koi doa|aat so prilagoduvaweto na platformite na smartphone so OS tabla. Ovoj ured }e bide komercijalno dostapen vo po~etokot na 2011 godina.

GADGETS BUFFET FOOD WARMING LAMP ite onie trendseteri koi postojano se doma}ini na najoriginalnite zabavi vo tekot na godinata, sigurno nema da bidat voodu{eveni ako treba da prisustvuvaat na nekakva formalna ve~era. Koga }e vi se pokaè mo`nost da napravite zabava po va{i standardi, edna {vedska masa }e izgleda odli~no s$ dodeka ja imate i Buffet Food Warming Lamp. So ogled na toa deka site ne sakaat ladni posluèni jadewa, dobro e da ja imate pri raka ovaa lampa koja zagreva do 30 stepeni, a moè samata da se prilagoduva od 5 do 15 stepeni, so {to ovozmoùva direktna i precizna toplina za jadeweto da si ima edna optimalna temperatura koga }e se posluì. Imajte odli~na zabava!

ZAGROZENI LOKALITETI

1. Turcija – Ani, porane{nata prestolnina na srednovekovnoto ermensko kralstvo; 2. Banglade{ - Mahasthangarh, arheolo{ko nao|ali{te od 300 godina pred na{ata era; 3. Gvatemala – El Mirador, golem arheolo{ki lokalitet so 4.000 hramovi na Maite; 4. Haiti – palatata Sans Su~i, gradena od 1810 do 1813-ta kako rezidencija na kralot Henri Prvi; 5. Indija – hramovite Maluti, niza od 25 edinstveni hramovi od terakota; 6. Irak – Nineveh, porane{no kuturno sedi{te na anti~kiot svet; 7. Severen Kipar – Famagusta, srednovekoven utvrden grad na staroto carstvo; 8. Pakistan – Taksila, nekoga{no sedi{te na budisti~koto kralstvo Gandahar; 9. Palestina – Hi{amova palata, zimskata palata na dinastijata Umajax od osmiot vek; 10. Filipini – istoriskoto sedi{te Intramuros i tvrdinata Santijago vo Manila; 11. Ukraina - ^ersonesos, najgolemoto klasi~no arheolo{ko nao|ali{te na Crnoto More; 12. Kenija – najstariot grad Svahili vo Isto~na Afrika.

26 27.10.2010

INTERVJU

SREDA

LABINA MITEVSKA, AKTERKA I PRODUCENTKA

NE ME INTERESIRAAT LOKALNI SMOTRI STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

oga pred 16 godini se pokloni pred publikata vo Domot na kulturata vo Bitola, na premierata na “Pred do`dot” na Mil~o Man~evski, na otvoraweto na Festivalot na filmskata kamera “Bra}a Manaki”, za nea znaevme deka e samo tinejxerka koja do{la na kastingot za filmot. Ottoga{, ne samo {to ostana vo filmskata industrija, tuku so nejzinite dvaesetina proekti odamna ima zavidna internacionalna kariera. Minatata godina re{i da “vrati” del od nejzinata kreacija i organizaciska ume{nost, pa od festivalot “Bra}a Manaki” napravi filmska smotra od koja ne treba da se sramime vo svetot. Naprotiv... [to e potrebno za uspe{no organiziran filmski festival? Posvetenost i mnogu, mnogu rabota. Filmski festival ne se sprema za dvatri meseci. Za da se ima uspe{en i dobar festival potrebno e na nego da se raboti navistina 365 dena vo godinata. I, se razbira, buxet. Za `al, dobrite i golemite festivali doa|aat i so mnogu golemi buxeti. Da se ima atraktiven festival, pred s$, treba da se ima dobra programa i atraktivni gosti. Festival bez gosti ne e festival. A za seto toa, povtorno, za `al, potrebni se mnogu sredstva. No, vo isto vreme, smetam deka nema podobra promocija za edna zemja od dobar fimski festival. Kolku specijaliziranosta na “Bra}a Manaki”, kako festival koj e fokusiran na filmskata kamera, e prednost, a kolku ograni~uvawe? Prednost e vo smisla {to e najstar festival posveten na direktorite na fotografija. I navistina tie so voodu{evuvawe i so mnogu qubov zboruvaat i sakaat da dojdat na ovoj festival. Od druga strana, jas koga go prezemav ovoj festival tokmu toa go istaknav, deka imame zna~aen festival, no nikoj vo filmskata industrija ne znae za nego. Smetav i s$ u{te smetam deka mora da go pro{iruvame. Se razbira deka fokusot na festivalot sekoga{ }e bide i }e ostane kamerata, no, za da se

znae, slu{ne, zboruva za ovoj festival mora da gi {iri svoite ramki. Toa se pokaà i minatata godina - so noseweto na evropska zvezda kako Viktorija Abril festivalot dobi drugo nivo. Site regionalni festivali zboruvaa za toa, gostite bea presre}ni, novinarite i publikata isto taka, i za nas toa {to e najbitno, po festivalot bevme preplaveni so ~estitki i sponzori koi sami ni se javija za slednata godina da vloàt vo festivalot. Kako festival na Dru{tvoto na filmskite rabotnici na Makedonija, festivalot Bra}a Manaki sekoga{ bil tema za debata me|u filmaxiite za toa dali treba da bide tesno specijalizirana smotra na kinematografite ili, pak, festival koj pretendira da ima regionalno zna~ewe, od tipot na saraevskiot ili solunskiot... Kolku toa ja ote`nuva organizacijata? Mene ne me interesiraat lokalni smotri. Jas sum ~ovek kogo go interesira svetot vo mojata rabota i vo moite filmovi. Makedonija uspea da ima tolku kulturni nastani koi edinstveno i samo se lokalni smotri. Koi se pravat i sozdavaat za nekoj da profitira i zavr{uvaat bez nikoj da gi poseti ili slu{ne za niv. Ne znam koja e celta na tie nastani. A sredstvata se tro{at. Makedonija moè, se dokaùva deka moè da ima kulturni nastani od svetski kalibar. I kon toa treba da se odi. Da se nosi svetot vo Makedonija, za svetot da doznae za Makedonija. Mislam deka nema podobra promocija za Makedonija od toa. Pa, gledajte samo {to sozdade Saraevo za 15 godini, cela Evropa i Holivud zboruvaat za ovoj festival i sekoj saka da dojde tamu. Iljadnici filmovi pristignuvaat, a po~naa i da se snimaat tamu. Festivalot ne e samo za promocija na svojata zemja, tuku e i biznis, pari. Sekoj donesen film nosi mnogu sredstva i golemi buxeti. Godinava uspeavte da privle~ete nekolku vode~ki doma{ni kompanii kako partneri i sponzori. [to prepoznaa vo festivalot, a {to festivalot vo niv? Bez niv ne bi moèle da imame festival kakov {to imavme godinava. Moeto

K O M E R C I J A L E N

partnerstvo so VIP operator ednostavno pridonese da imame u{te pokvaliteten festival, podobra programa, neverojatni gosti. Partnerstvoto so VIP operator pretstavuva idelna kombinacija za uspe{en nastan. S$ u{te vo Makedonija ne sum rabotela so tolku posveten i profesionalen tim, koj ne slede{e apsolutno vo sekoj ~ekor. Istoto go smetam i za [parkase bankata i za vinarnicata Stobi, na{ite novi sponzori. Edno treba da se sfati, deka sekade vo svetot eden golem festival funkcionira na toj princip. Prvi se sredstvata od dràvata i op{tinata, no tie ne se dovolni za ovaa golemina na festivalot, koj postojano raste. Povtorno }e se navratam na Saraevo, koj ima buxet od 2 milioni evra, dràvata za nego dava milion evra. “Bra}a Manaki” dobiva 60 iljadi evra od Ministerstvoto za kultura. Toa navistina se raboti koi ne se sporeduvaat. I samo jas znam so kolku rabota, trud i li~ni kontakti pravev s$ za festivalot da bide na nivo na koe {to be{e godinava. Site gosti me pra{uvaa dali festivalot ~ini 600.000700.000 evra?! Dali sega{nite sredstva se dovolni za kvalitetno organiziran festival? Se razbira deka ne se dovolni. Kako {to rekov, festivalot raste. I smetam deka sega ne smee da zastane, za{to lu|e, novinari, studenti zboruvaat za ovoj festival, sakaat da dojdat vo Makedonija i da bidat del od ovoj festival. Se nadevam deka za slednata godina festivalot }e dobie poveke sredstva od dràvata, bidej}i toa e i edinstveniot na~in festivalot da odi napred. Ako vo doma{nata bizniszaednica ima interes za vloùvawe vo filmski festival, koga i dali moème da o~ekuvame interes i za vloùvawe vo doma{nata filmska produkcija? Ne znam, toa se dve razli~ni raboti. Bizniszaednicata saka rezultati, niv gi interesira koga }e vloàt da imaat povraten rezultat. Dobar festival e idelno mesto za takva promocija. Vo edna nedela ima{ pove}e od 25.000 lu|e koi go posetile festivalot, ima{ neverojatna mediumska pokrienost, ima{ filmski yvezdi kakvi {to

O G L A S

LABINA MITEVSKA - so lauratite

LABINA I VILMO[ @IGMOND (levo) - Sekoj

donesen film nosi mnogu sredstva i golemi buxeti Festivalot

na filmskata kamera “Bra}a Manaki” minatata nedela vo Bitola negovoto trieset i prvo izdanie go pretvori vo filmski praznik na koj dojdoa nekolku svetski legendi, stotina filmovi, 200 gosti i 25.000 gleda~i. Najzaslu`na za vakov seriozen organizaciski i koncepciski is~ekor, sekako, e negovata direktorka, Labina Mitevska

ne do{le vo Makedonija. Biznis-zaednicata moè i si go gleda svojot interes vo seto toa. Filmskoto kreirawe e ne{to sosema poinaku kaj nas. Ednostavno, za àl, s$ u{te zavisime samo od Filmskiot fond i dràvata. Se nadevam deka toa }e se promeni, no potrebno e vreme za biznis-zaednicata da si go najde svojot interes i vo filmskata industrija. Kolku e te{ko – odnosno dali e lesno – da se donesat li~nosti kako Deril

Hana i Vilmo{ @igmond vo Makedonija, ne samo na festival, tuku i vo filmski produkcii? Za da gi donesam vo Makedonija, pregovarav so nivnite agenti i menaxeri poveke od 6 meseci. Problem e {to imame festival koj ima dolga tradicija, a nikoj ne znae za nego vo svetski ramki. Posebno ne akterite ili re`iserite. Tokmu za toa zboruvav prethodno. Mora od ovoj festival da napravime nastan na koj lu|eto }e sakaat da

doa|aat so prvata pokana, a ne so meseci da gi ubeduvame. I, se razbira deka noseweto na vakvi legendi vo Makedonija ~ini mnogu pari. Uslovite koi nivnite agenti vi gi davaat se uslovi koi mora do sekunda da se po~ituvaat, vo sprotivno festivalot pla}a penali. Zna~i, ne e samo da gi donese{, tuku treba da gi zdomi{ prekrasno, da im ponudi{ ne{to porazli~no, da im dade{ nesto posebno i edinstveno. I seto toa so cel da sakaat da se vratat, da osstanat prijateli na festivalot, da zboruvaat za Makedonija. I Vilmo{ i Deril koga si odea mi rekoa deka ne bile na poubav festival i poubava zemja i deka toa }e im go prenesat na site svoi prijateli. Dali }e konkurirate za u{te eden mandat na festivalot? Mislam deka nema. Koi novi filmski proekti se pred vas? Vo momentov vo na{ata semejna produkcija Sisters&Brother Mitevski ja privr{uvame animacijata na Vuk, koja ja snimame ve}e 8 meseci. I go podgotvuvame noviot film na Teona, koj treba da po~neme da go snimame vo fevruari narednata godina.

SPORT

SREDA

SPORT

27.10.2010

NBA Trioto na Majami Hit e model za idninata na NBA ligata

KO[ARKA

STRANCITE GO KR[AT [TRAJKOT VO GRCIJA

TIVKA REVOLUCIJA VO KO[ARKATA SR\AN IVANOVI] iivanovic@kapital.com.mk ano ic@kapital com mk

Gr~kite ko{arkari baraat regulirawe na natrupanite dolgovi na klubovite za plati i premii

o ednonedelniot {trajk na ko{arkarite vo gr~koto prvenstvo, predvodnicite na klubovite uspeaja kakotaka da go odràt prvoto kolo, so skrpeni timovi, sostaveni glavno od stranci. Taka, na gostuvaweto vo Atina, solunski PAOK pristigna so samo pet ko{arkari, me|u koi i na{iot Todor Ge~evski, na duelot so Panatenaikos. Ko{arkarite se obidoa da protestiraat so toa {to gi izvadija klupite na terenot za igra, no po intervencijata na policijata bea prinudni da izlezat nadvor. Natprevarot, sepak, se odrà, a doma{nata ekipa proslavi ubedliva pobeda nad petminata ko{arkari na PAOK so 108:61. Inaku, potreseni od te{kata ekonomska kriza vo zemjata, golem del od ekipite vo gr~kata liga se nelikvidni i ne moàt da gi ispolnat obvrskite

kon svoite ko{arkari. Docnat platite, a premiite i ratite od dolgovite za transfer ne se ispla}aat, po {to sindikatot na igra~ite re{i da proglasi {trajk. No, i pokraj toa {to na po~etokot site ko{arkari dadoa poddr{ka na protestot, sepak, del od niv sega se soglasuvaat so toa deka prvenstvoto treba da po~ne, iako klubovite ne gi platija dolgovite. Kako rezultat na {trajkbreherstvoto, kapitenot na PAOK i porane{niot gr~ki reprezentativec, Lazaros Papadopolus, vo znak na protest si zaminuva od redovite na solunskiot prvoliga{. L

nogumina na 65-ta sezona na NBA ligata gledaat kako na po~etok na edna tivka revolucija, od koja “`iva glava” }e izvle~at edinstveno super timovite, sposobni da se spravat so kontinuiranoto zgolemuvawe na tro{ocite. Spored novite analizi, potrebno e skratuvawe na brojot na ekipite-u~esni~ki vo ligata za 30%, so cel da se zgolemi koncentracijata na sponzorite. Toa zna~i deka za dve ili tri godini NBA ligata }e broi 20 klubovi, namesto sega{nite 30, {to, sekako, deka zna~itelno } e vlijae na kvalitetot, no i na profitabilnosta. Primerot so Majami Hit i Boston Seltiks, a donekade i so LA Lejkers, poka`uva deka svetla idnina imaat golemite ko{arkarski centri kade {to vo ist tim igraat nekolku golemi yvezdi. Vo

So krateweto na brojot na klubovite se otvora prostor za internacionalizacija na prvenstvoto, koe zasega e ograni~eno na ekspanzijata vo Kanada. Pred nekolku meseci bea soop{teni planovite za NBA klub od Meksiko, pa duri i od Brazil i Argentina. Ve}e nekolku godini se predlaga formirawe i na evropska divizija, so {to bi se udrile temelite na interkontinentalnata liga Majami na Dvejn Vejd mu se pridruìja Lebron Xejms i Kris Bo{. No, za da igraat zaedno, i trite yvezdi moraa da se prostat od golem del od svojata zarabotuva~ka, so cel da bidat glavni favoriti za {ampionskiot prsten. Tokmu namaluvaweto na ekipite, no i pogolemiot udel vo sponzorskiot “kola~” na klubovite }e im ovozmoì polesno da doa|aat do yvezdite, po {to i borbata za podobar plasman }e bide daleku pointeresna i poneizvesna. Verojatno samo golemite gradovi }e moàt da prodolàt da ~lenuvaat vo najkvalitet-

nata ko{arkarska liga. Te{ko deka vo novoto prekrojuvawe na ligata bi imalo mesto za timovite od Denver, Oklahoma, Milvoki ili Minesota. Zagrozeni mo`at da se ~uvstvuvaat duri i sopstvenicite na ekipite od Hjuston, Dalas, Klivlend i, sekako, na onie {to gi vodat, uslovno re~eno, vtorite sostavi na Los Anxeles i Wujork, Klipers odnosno Wu Xersi Nets. Od druga strana, so krateweto na brojot na klubovite se otvora prostor za internacionalizacija na prvenstvoto, koe zasega e ograni~eno na ekspanzijata vo Kanada. Pred

nekolku meseci bea soop{teni planovite za NBA klub od Meksiko, pa duri i od Brazil i Argentina. Ve}e nekolku godini se predlaga formirawe na evropska divizija, so {to bi se udrile temelite na interkontinentalnata liga, koja vo idnina treba da gi obedini najdobrite svetski klubovi. To~no, internacionalizacijata na NBA {ampionatot e vo poln ek. Najprvin stradaa amerikanskite ko{arkari, koi se soo~ija so ogromniot napliv na igra~i od ostatokot na svetot, za po istiot primer na globalizacija sega da bidat zgasnati i nekolku ekipi od SAD.

FIFA

GLASOVI SE KUPUVAAT SO PARI, NO I SO DEVOJKI! e prestanuva serijata skandali povrzani so korupcijata vo redovite na FIFA i UEFA. Otkako be{e obelodeneto deka dvajca visoki funkcioneri na FIFA barale pari za dobivawe na poddr{kata za organizacija, a pretstojnoto evropsko prvenstvo bilo kupeno za suma od deset milioni evra, obvinuvawa za malverzacii vo fudbalot bea istaknati i od porane{en visok funkcioner na Federacijata na internacionalni fudbalski asocijacii (FIFA). Mihael Zan-Rufinen dolgi godini izvr{uva{e visoki funkcii vo internacionalniot fudbal, a pred da gi naru{i odnosite so Sep Blater be{e generalen sekretar na FIFA. Toj vo u{te eden snimen razgovor napraven so prepraveni angliski novinari otkri deka {panskiot i katarskiot fudbalski sojuz so zdru`eni sili potkupile golem del od delegatite vo Izvr{niot odbor na organizacijata, vo presret na glasaweto za organizacija na svetskite prvenstva vo 2018 i

[pancite kupile ~etiri, a Katarcite tri glasa. Toa se sedum delegati za koi se o~ekuva da glasaat za konkurencijata. Dvata sojuzi se dogovorile za me|usebna poddr{ka, so {to [panija }e se obide da dojde do organizacijata na Mundijalot vo 2018 godina, dodeka Katar za onoj ~etiri godini podocna

Brodot na Sep Blater, poleka no sigurno tone 2022 godina. “[pancite kupile ~etiri, a Katarcite tri glasa. Toa se sedum delegati za koi se o~ekuva da glasaat za konkurencijata. Dvata sojuzi se dogovorile za me|usebna poddr{ka, so {to [panija }e se

obide b da dojde j do organizacijata j na Mundijalot vo 2018 godina, dodeka Katar za onoj ~etiri godini podocna. Potkupuvaweto odi lesno. Ima lu|e na koi direktno treba da im go ka`e{ predlogot - kaj nekogo se vo igra

parite, no ima i takvi koi baraat da minat no} ili vikend vo hotelska soba so devojki”, im otkril Zan-Rufinen na novinarite, za koi mislel deka se lobisti na kandidaturata na fudbalskiot sojuz od SAD. Prethodno, na ovaa novinarska “patka” nasednaa eden nigeriski i eden {vajcarski funkcioner, so golemo vlijanie vo regionot kade {to `iveat i rabotat. FIFA najavi golema istraga za korupcijata vo svoite redovi, no kako {to minuva vremeto, novite dokazi poka`uvaat deka dlaboko vlezeni vo kriminalot se biv{ite ili sega{nite najbliski sorabotnici na pretsedatelot Sep Blater.

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski