155 Kapital 01 11 2010

KAKO SE PRAVDA DR@AVATA ZA OPASNITE RUDNICI

PO BARAWE NA GRCIJA

NEDOSTIGALE PARI I ZAKONI ZA DA SE ELIMINIRAAT “@E[KITE TO^KI”

SLOVENIJA POVLE^E OD PRODA@BA MAKEDONSKO VINO!

STRANA 11

STRANA 11

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BAVNO ODI ISPLATATA NA SUBVENCIITE ZA ZEMJODELSTVOTO

ponedelnik 1.noemvri. 2010 | broj 155 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

ZA 10 MESECI PODELENI 45 MILIONI EVRA, A ZA DVA TREBA DA SE PODELAT 55 MILIONI

SPORED PODATOCITE NA MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO, CELOSNO SE ISPLATENI SUBVENCIITE ZA TUTUNOT I PRVATA RATA OD SUBVENCIITE ZA MLEKOTO. TE^E ISPLATATA NA VTORATA RATA STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 29.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,44% 0 0,21% 0 00,15%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,57 44,43 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,25 83 1,54%

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

JAS I “VIME”!?

STRANA 4 KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

OBVRSKI ZA SITE

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.10) 2.138

MBI 10

STRANA 8

2.133

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

2.128

SEDUM STANDARDI ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE ZA NEKOTIRANITE KOMPANII

2.123 2.118 2.113 2.108 25.10

26.10

27.10

28.10

29.10

Makpetrol ja namali zagubata, Tikve{ i Makedonija turist so dobivka STRANA 9

Vladata }e gradi podzemna gara`a kaj MOB STRANA 4

KAKO RABOTAT I SORABOTUVAAT MAKEDONSKITE PRATENICI?

STRANA 8

SO NAVREDI I KAVGI "RASPRAVAAT" ZA ZAKONITE

STRANA 6-7

INTERVJU DARIO SKANAPIEKO POTPRETSEDATEL NA EVROPSKATA INVESTICISKA BANKA

NAMALUVAWETO NA NEVRABOTENOSTA E NAJGOLEM PREDIZVIK! STRANA 10 VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

NEMA ALIBI ZA EKOLO[KA KATASTROFA STRANA 2

2 01.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 01 NOEMVRI 2010

NEMA ALIBI ZA EKOLO[KA KATASTROFA

A

Ako sega Makedonija ne vlo`i 80 milioni dolari za da gi otstrani `e{kite ekolo{ki to~ki, koi gi zra~at jalovi{tata na rudnicite i industriskiot otpad, vo idnina }e treba da potro{i stotici milioni dolari za da gi sanira {tetite. A, {tetite se nekolkukratni – ovie opasni industriski lokacii gi zagaduvaat po~vata, vodata i vozduhot, gi trujat gra|anite, predizvikuvaat kancerogeni zaboluvawa, uni{tuvaat celi generacii. [tetite gi pla}aat gra|anite, no i dr`avata preku s$ pogolemite odvojuvawa za zdravstvoto.

No, nadle`nite o~igledno `iveat so narodnata “S$ {to nema da se doznae, kako i voop{to da ne se slu~ilo”. No, dali taka se odnesuvaat seriozni dr`avi i institucii?!

Zatoa {to vo Makedonija, i voop{to na Balkanot, ekolo{kite katastrofi i opasnosti se tretiraat non{alantno, Obedinetite nacii neodamna n$ {okiraa so podatoci koi se “`e{kite to~ki” na Balkanot koga e vo pra{awe industriskiot otpad i otvorenite rudnici.

Duri 20 opasni rudnici i industriski otpad gi trujat makedonskite gra|ani - otvoreniot rudnik Lojane vo Kumanovsko, pro~ueneta vele{ka topilnica, rudnikot Jugohrom vo Jegunovce, hemiskata industrija OHIS, stacionirana vo makedonskata metropola i u{te nekolku drugi. Kancerogeniot arsen, olovo, kadmium u{te nekoj “blagoroden

metal” so decenii gi trujat gra|anite, a na dr`avata oko ne & trepnuva.

Zarem s$ pogolemata smrtnost na vele{ani, s$ pogolemiot broj zaboleni od rak kaj najmladite ne e alarm za nadle`nite deka sostojbata ve}e odamna izlegla od kontrola?! Koja e opravdanosta? [to u{te treba da se slu~i za dr`avata seriozno da se posveti na za{titata na `ivotnata sredina? Zarem treba da ni se povtori scenarioto na vele{kata topilnica za da se razbudat nadle`nite?!

Sostojbata e alarmantna!

Olovoto od topilnicata vo Veles ne is~ezna so is~eznuvaweto na sopstvenicite. Gra|anite s$ u{te jadat i pijat proizvodi “zbogateni” so olovo, kancerogen element koj predizvikuva rak, mozo~ni i srcevi udari.

Zdravstveni problemi i mutirani novoroden~iwa be{e epilogot od negri`ata na investitorite, no i na dr`avata. Poradi te{kite metali koi se osloboduvaa od topilnicata, zemjata vo okolinata na fabrikata s$ u{te e zagadena.

Ne pomalku zastra{uva~ka e i sostojbata so otvoreniot rudnik vo Kumanovsko, Lojane. Arsen, antimon i hrom se sekojdnevie na naselenieto. Za da bide katastrofata pogolema, do otvoreniot rudnik ima u~ili{te, rastat deca ~ii beli drobovi se polnat so arsen... Pove}e od eden milion toni arsen, antimon i drugi opasni materii se rasfrlani vo deponijata golema kolku 15 fudbalski igrali{ta. Za onie koi ne znaat, arsenot spa|a me|u najpoznatite otrovi.

Negovoto vlijanie mo`e da predizvika leukemija, srcevi zaboluvawa, rak na ko`ata, belite drobovi, crniot drob i limfnite `lezdi.

I skopjani ne se po{tedeni od otrovite. Re~isi vo centarot na Skopje e hemiskata industrija OHIS, kade {to

BAVNO ODI ISPLATATA NA SUBVENCIITE

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

se skladirani, kako {to velat ekspertite, okolu 30.000 toni opasni hemikalii, dominantno lindan. Zemja zagadena so `iva i fabriki kontaminirani od opasni hemikalii. Ubavini...!

Po ovie frapantni podatoci treba da proraboti gri`ata na ministerot za `ivotna sredina, na premierot, no i na kompaniite, deka so vakva “kvazi” politika nikoj nema posre}na idnina.

Ne vredi nitu “alibito” deka mnogu pari trebaat za da se spre~i ekolo{kata katastrofa.

To~no e deka industrijalizacijata sama po sebe nosi i {tetni posledici dokolku nema kontrola od nadle`nite. Taa si napla}a danok od `ivotnata sredina.

No, razvojot na ekonomiite ne treba da se kosi so odr`liviot razvoj. Investitorite, a pred s$ dr`avata, mora da vodat smetka kako }e `iveat gra|anite utre.

Gri`ata za `ivotnata sredina ne e dobra volja, tuku obvrska. Dr`avata ne smee da se pravda deka poradi namaleniot buxet, poradi nemaweto dovolno inspektori ili, pak, poradi doverbata vo investitorite ne mo`e da se prezeme mnogu koga e vo pra{awe `ivotnata sredina i odgovornoto rabotewe.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

ZA 10 MESECI P 45 MILIONI EV TREBA DA SE PO

Spore red podatocite podatocite na Ministerstvoto Ministe Spored za zemjodelstvo celosno se isplateni subvenciite stvo, sub za tutunot i prvata rata od subvenciite za mlekoto. Te~e isplatata na vtorata rata GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

Z

Za deset meseci se isplateni 45% od subvenciite za zemjodelcite godinava. Toa zna~i deka od vetenite 100 milioni evra, Ministerstvoto za zemjodelstvo dosega ima isplateno 45 milioni evra.

Do krajot na godinata ostanuvaat samo u{te dva meseci, a toa zna~i deka na zemjodelcite odedna{ }e treba da im bidat isplateni 55 milioni evra.

Spored podatocite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, celosno se isplateni subvenciite za tutunot i prvata rata od subvenciite za mlekoto. Te~e isplatata na vtorata rata.

“Najgolem del od sub-

venciite se ispla}aat vo noemvri i vo dekemvri i do krajot na godinata }e bidat isplateni 95% od predvidenite pari”, tvrdi Perica Ivanovski, zamenikminister za zemjodelstvo.

Od Plate`nata agencija za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto potenciraat deka nema pozna~aen zastoj vo isplatata na subvenciite.

“Isplatata od programata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto za 2010 godina te~e najnormalno i do krajot na godinata }e bide isplatena celokupnata predvidena suma”, veli Toni Dimovski, direktor na Agencijata.

Toj dodava deka ima docnewe za nekoi proizvodi, no toa

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

3,7%

e namalena doverbata kaj potro{uva~ite vo oktomvri godinava. Spored Dr`avniot zavod za statistika, namaluvaweto e rezultat na nepovolnite o~ekuvawa za finansiskata sostojba na doma}instvata, ekonomskata sostojba na doma}instvata, verojatnosta vo pogled na {tedeweto vo slednite 12 meseci, kako i ocenkata za nevrabotenosta.

Spored anketeta na Zavodot, o~ekuvawata za verojatnosta vo pogled na {tedeweto vo slednite 12 meseci, vo oktomvri 2010 godina se ponepovolni vo sporedba so o~ekuvawata od prethodniot mesec.

O~ekuvawata za finansiskata sostojba na doma}instvata vo slednite 12 meseci, vo oktomvri 2010 godina se ponepovolni vo sporedba so nivnite o~ekuvawa od prethodniot mesec, kako i vo odnos na o~ekuvawata od oktomvri 2009 godina.

Vo oktomvri 2010 godina doma}instvata ocenile deka ekonomskata sostojba na dr`avata, kako i nevrabotenosta za slednite 12 meseci, }e bidat ponepovolni.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

TONI DIMOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ “Isplatata od programata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto za 2010 godina te~e najnormalno i do krajot na godinata }e bide isplatena celokupnata predvidena suma.”

NAVIGATOR

PONEDELNIK

LIDERI

GLIGOR BI[EV

ra|anite vo zemjava kone~no dobija mo`nost preku bankomatite da vlo`uvaat pari i da pla}aat smetki, a ne samo da povlekuvaat pari

G

NE IM BE[E DENOT

MILE JANAKIESKI

KOCE TRAJANOVSKI

nalizata za toa kolku (ne) se efektuiraat kaznite za prekr{oci vo patniot prevoz e odli~na ideja za da se stavi kraj na {tetnite sudski odluki

A

aman go pofalivme bidej}i ZELS otvori kancelarija vo Brisel, vedna{ stigna razo~aruvawe – izborot na {eficata na ovaa kancelarija

T

FATMIR SEJDIU

e raspadna Demokratskiot sojuz na Kosovo, za {to golem pridones ima porane{niot pretsedatel na dr`avata i lider na ovaa partija

S

ZA ZEMJODELSTVOTO

PODELENI VRA, A ZA DVA ODELAT 55 MILIONI QUP^O ARIZANOV PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA LOZARI AGROTIKVE[IJA “Minatata nedela bevme na sostanok kaj ministerot za zemjodelstvo i ni veti deka vo najbrz mo`en rok }e ni gi isplati subvenciite za odr`uvawe na postojnite lozovi nasadi i za podigawe novi. Na po~etokot od godinata zapi{uvavme subvencii za odr`uvawe na lozovite nasadi i dr`avata treba da ni isplati po 40.000 denari za hektar.”

NEMA DA SE MENUVA MODELOT NA SUBVENCIONIRAWE Od Ministerstvoto za zemjodelstvo tvrdat deka vo 2011 godina }e nema promeni na modelot na finansirawe, a deka sumata e zgolemena poradi zgolemuvaweto na proizvodstvoto. Vo narednata godina } e bide donesena i trigodi{nata detalna programa za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto, kade {to to~no }e se definiraat merkite i sumata so koja dr`avata }e ja pravi poddr{kata vo idniot period.

45%

900

denari po ovca se predvideni vo programata za poddr{ka na zemjodelstvoto za godinava

115 milioni evra se predvideni za zemjodelstvoto vo narednata godina

bilo poradi prolongirawe na rokovite za prijavuvawe za dobivawe subvencii.

ZEMJODELCITE BARAAT POBRZA ISPLATA NA SUBVENCIITE Zemjodelcite se nezadovolni od dosega{nata dinamika na isplata na subvenciite i baraat konkretnite rokovi za isplata da bidat to~no definirani i da ne se docni.

Od Federacijata na farmeri na Makedonija potenciraat deka vo programata za finansiska poddr{ka mora da ima kratkoro~ni i dobro definirani merki.

“Podgotvuvame predlog-programa za subvencionirawe za 2011 godina. Ona {to bi mo`ele da istakname kako na{a kritika

od subvenciite za 2010 godina, utvrdeni na 100 milioni evra, se isplateni dosega

gi isplatat subvenciite za odr`uvawe na postoe~kite lozovi nasadi i za podigawe novi. Na po~etokot na godinata zapi{uvavme subvencii za odr`uvawe na postoe~ki lozovi nasadi i dr`avata treba da ni isplati po 40.000 denari za hektar”, veli Arizanov.

Toj dodava deka za subvenciite od dva denari za kilogram predadeno grozje, koi dopolnitelno gi veti Vladata, s$ u{te trae predavaweto na kantarnite bele{ki, a kraen rok za ovaa procedura e 15 noemvri. Do Nova Godina o~ekuvaat da bidat isplateni i ovie subvencii.

Pari nema i za golemite proizvoditeli na hrana vo zemjava. Izvori za “Kapital”, koi sakaa da ostanat anonimni, izjavija deka dosega nemaat primeno pari za subvencii, no deka o~ekuvaat vo dekemvri da bidat isplateni.

S$ u{te trae i rokot za podnesuvawe na barawa za sub-

e deka treba da se napravat izmeni vo odnos na rokovite za isplata na subvenicite i Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto da se pridr`uva kon postavenata ramka za navremena isplata na subvenciite”, veli Andrija Sekulovski, pretsedatel na Federacijata.

TIE [TO DOBILE SUBVENCII SE ZADOVOLNI Zemjodelcite koi primile subvencii se zadovolni, a na tie {to ne se ofajdile od dr`avnata poddr{ka im ostanuva da ja zavr{at procedurata i da ~ekaat. Vo najlo{a sostojba se lozarite, i pokraj vetuvawata na ministerot za zemjodelstvo deka tie }e imaat prioritet vo isplatata na subvenciite.

Qup~o Arizanov, pretsedatel na zdru`enieto na lozari Agrotikve{ija, potenZAMENIK-MINISTER cira deka dosega ne ZA ZEMJODELSTVO primile ni denar za “Najgolem del od subvenciite ovaa godina. se ispla}aat vo noemvri i “Minatata nedela bevvo dekemvri i do krajot na me na sostanok kaj godinata }e bidat isplaministerot za zemjodelteni 95% od predvidestvo i ni veti deka vo nite pari.” najbrz mo`en rok }e ni

PERICA IVANOVSKI

vencii vo ov~arstvoto.

“Dosega nemame dobieno subvencii, no nema osnova da ja obvinuvame Vladata za subvenciite, bidej}i rokot za podnesuvawe na baraweto e do 15 noemvri, taka {to duri potoa }e gi o~ekuvame parite za subvenciite”, veli Todor Mu{evski, sopstvenik na stado od [tipsko.

Toj dodava deka o~ekuva isplata na subvenciite do krajot na Nova Godina.

Spored programata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto za 2010 godina, se ispla}aat subvencii od 900 denari za ovca. Najdobro pominaa tutunarite, kade {to celosno e isplaten tutunot od minatogodi{nata rekolta.

Spored vladinata programa, za godinava se predvideni da se isplatat okolu 100 milioni evra za subvencii vo zemjodelstvoto. Za narednata godina se planira iznosot za subvencii za zemjodelstvoto da se zgolemi na 115 milioni evra.

01.11.2010

IK POBEDNIK

3

UPORNA I ISTRAJNA VO NAMERITE

G

Germanskata kancelarka, Angela Merkel, povtorno doka`a deka so upornost i istrajnost mo`at da se ostvarat celite.

Po dolgite i te{ki diskusii za vreme na sredbata na visoko nivo vo Brisel, kade {to se utvrduvaa merkite i sankciite za finansiskata diciplina na zemjite-~lenki na EU, evropskite lideri se sogla soglasija da po~nat konsultacii za promena na nekoi stavki od Lisabonskiot dogovor. Normalno, Normal ovaa ideja ja “na~na” samata M Merkel, so edinstvenata i posto postojana poddr{ka od nejziniot sosed s Sarkozi.

Baraa da se vovede vov mehanizam koj }e gi vklu~i vklu~ i bankite i investiciskite fondovi koi zarabotuvaat pari pa na visokite kamati koi, pak pak, im se nametnuvaat na dr`a dr`avite koi imaat te{kotii. Mer Merkel bara{e i dano~nite obvrznici obvrzn da ne bidat edinstveni koi }e pla}aat za nivnite lo{i procenki. p

ANGELA MERKEL Glavna cel na izmenata na Lisabonskiot dogovor e da se sozdade postojana mre`a za bezbednost na zemjite od evrozonata, koi se soo~uvaat so pogolemi te{kotii po kolapsot na gr~kata ekonomija.

Merkel bara postrogi kazni za vladite koi preterano se zadol`uvaat, vo koi bi se vklu~ilo i ukinuvaweto na pravoto na glas vo Sovetot na Evropa, a toa podrazbira voveduvawe promeni vo dogovorot. Germanija, isto taka, bara i fiksna procedura za zemjite na koi im se zakanuva bankrot, eventualno i vklu~uvawe na postapkata “kontroliran bankrot”, poradi {to isto taka treba da se vovevo Lisabonskiot ddat promeni r dogovor. do ogovor.

GUBITNIK IK K GUB

MINISTRE, VI BEGAATT ZATVORENICI!

N

Nitu za~estenite pro{etki na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, niz makedonskite zatvori i negovite izjavi deka tie funkcioniraat po evropski standardi ne se dovolni za da ja ubedat makedonskata javnost deka sostojbata vo zatvorite e podobrena. Vestite {to gi slu{ame denovive go doka`uvaat tokmu sprotivnoto.

Samo za nekolku dena, pove}e zatvorenici izbegaa od zatvorite vo Bitola, Tetovo, [tip i Veles. Nekoi od niv gi napu{tile zatvorite za da sreduvaat doma{ni problemi, so vetuvawe deka sami dobrovolno }e se vratat za da ja odle`at kaznata. Druga grupa zatvorenici go iskoristi momentot koga nemalo struja vo tetovskiot zatvor i im pobegnala na ~uvarite od pred o~i.

Dodeka site spiele, pobegna i gotva~ot od {tipskiot zatvor, a trojca maloletnici “kidnaa”

MIHAJLO MANEVSKI od kazneno-popravniot dom vo Veles. Samo posledniot obid za begstvo na dvajca zatvorenici od Idrizovo zavr{i neslavno, bidej}i obezbeduvaweto gi fatilo kako ja preka~uvaat ogradata. Ministre, sostojbata vo zatvorite ne se podobruva, tuku naprotiv, zatvorenicite vi begaat! Gra|anite se upla{eni za svojata bezbednost, bidej}i taze izbeganite vedna{ po~naa da operiraat po nivnite dvorovi baraj}i avtomobili ili motori za da si go olesnat begstvoto.

Ministre, negiraweto na problemite ne vodi kon re{enie.

Kako {to znaete sekoga{ koga se postavuva nov kolektor, kamera, pa duri i nova re{etka da gi {etate zatvorite, taka i sega o~ekuvame da gi pra{ate va{ite podredeni za problemite i da stavite red onamu kade {to ima nered!

MISLA NA DENOT

DOBRITE BIZNIS-LIDERI SOZDAVAAT VIZIJA, JA [IRAT VIZIJATA, STRASNO JA POSEDUVAAT VIZIJATA I ODLU^NO JA VODAT KON ISPOLNUVAWE.

XEK VEL^ PORANE[EN DIREKTOR NA XENERAL ELEKTRIK

4 01.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

QUP^O ZIKOV

16

...POGLED NA DENOT...

JAS I “VIME”!? eneska }e pro~itate za jadnite tezi vo nedelnikot “Globus” na Vasil Mickovski, tamo{en komentator. Lice so inicijali VM (vo ponatamo{niot tekst za nego }e go koristam psevdonimot “Vime”)...

Ovoj lik nikoga{ ne sum go razbiral {to saka da ka`e vo sopstvenite tekstovi (ne{to kako srpskiot Dobrica ]osi}, koj treba{e da izigruva sovesta na Slobodan Milo{evi} vo devedesettite, no nikoj ne go razbira{e {to zboruva), me prika`al na slika, vo posledniot broj na “Globus”, na strana 43 i 44, i toa vo tekst so naslov – “VMRO go promovira{e svojot NEP”! Krajno nekorektno od negova strana, oti stanuva zbor za insinuacija...! Mora da se branam...

Pi{uva za najnovata inicijativa na biznisot (Stopanskata komora na Makedonija, i na Kapital). Vadi insinuacija deka biznisot se dogovoril so Vladata na {teta na gra|anite!? Eve...

Prvo: “Vime” veli: ...Ona {to gi obedinuva vo momentov biznis-zaednicata i Vladata e stavot deka na Makedonija & treba razvojna politika, koja poleka, no sigurno stanuva parola na denot...(!?)

Jas velam: ... tezata e stupidna sama po sebe. Pra{uvam: a {to & treba na Makedonija ako ne razvojna politika!?

Zarem potrebata za razvojna politika ne treba da gi obedinuva site targeti vo makedonskoto op{testvo – partiite (Vladata kako najodgovorna, opozicijata kako mnogu odgovorna, biznisot, mediumite i nevladiniot sektor...)?

Vtoro: “Vime” veli: ...Biznismenite, a i site nie (!?), so pravo se pra{uvame {to e celta na ova novo sojuzni{tvo, i kako seto toa }e zavr{i...?

Jas velam: ... Vime, i da ti ka`eme {to e celta, nema da razbere{ (!?) ...zatoa, ne ma~i se prijatele (!?) ...U`ivaj vo tvojata smirenost, i dlaboka misla so nejasen pogled vo dale~ina, sekako... I ]osi} zboruva{e vaka, ama nikoj ne razbira{e {to ka`uva...

D U[TE EDEN OBJEKT VLEZE VO MAL RING

VLADATA ]E GRADI PODZEMNA GARA@A KAJ MOB Kaj Makedonskata opera i balet }e se gradi nova podzemna gara`a, koja }e se protega do kejot na Vardar na povr{ina od 20.000 metri kvadratni, a predvideno e da bide na dve nivoa ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

V

Vladata }e gradi podzemna gara`a vo Mal ring, vo centarot na Skopje. Na mestoto na sega{nata podzemna gara`a koja se nao|a vo Makedonskata opera i balet (MOB) predvideno e da se izgradi nova, koja }e bide pro{irena do kejot na Vardar i }e bide na dve nivoa na vkupna povr{ina od 20.000 metri kvadratni. Za taa cel, Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata bara kompanija koja }e dostavi najdobar i najevtin proekt za izgradba na podzemnata gara`a.

Spored Vase Donevski, direktor na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki

10.000

metri e grade`nata povr{ina na gara`ata, no na dve nivoa }e ima vkupen prostor od 20.000 metri kvadratni

raboti, izgradbata na novata gara`a bi trebalo da po~ne vo januari slednata godina, otkako }e zavr{i tenderskata postapka.

“Grade`nata povr{ina na gara`ata e 10.000 metri kvadratni, no bidej}i e predvideno podzemnata gara`a da bide na dve nivoa, vkupniot prostor na koj }e bide izgradena }e bide 20.000 metri kvadratni, a nejzinata izgradba bi trebalo da po~ne vo januari slednata godina”, veli Donevski.

Od Vladata velat deka ne mo`at u{te sega da kalkuliraat so brojki za toa kolku }e ~ini izgradbata na podzemnata gara`a, nitu, pak, kolku parking-mesta }e bidat otvoreni, bidej}i

3 FAKTI ZA...

335 3,4% 1,5%

toa najmnogu zaviselo od proektite koi }e gi dostavat zainteresiranite kompanii.

“Ova e prettenderska faza vo koja kompaniite }e treba da gi dostavat svoite proekti, a potoa }e bide raspi{an tender, vo koj to~no }e bidat navedeni uslovite i }e imame proekcija pribli`no kolku }e ~ini izgradbata na podzemnata gara`a”, objasnuva Donevski.

Spored javnata nabavka koja ja objavi vladinata Slu`ba vo Slu`ben vesnik, se bara kompanija za izveduvawe na grade`ni i grade`nozanaet~iski raboti za izgradba na podzemno parkirali{te Mal ring.

Lokacijata predvidena za izgradba, spored in-

formaciite od Slu`ben vesnik, se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je. Zainteresiranite kompanii ponudite treba da gi dostavat najdocna do 3 dekemvri godinava. Objektot za izgradba e od ~etvrta kategorija, a eden od uslovite koi treba da bidat staveni vo proektite e da bide gara`a na dve nivoa, niz koja }e pominuva soobra}ajnica koja }e gi opslu`uva okolnite objekti so podzemnite nivoa.

Od levata strana na rekata Vardar pred MOB, spored vladiniot proekt “Skopje 2014”, e prevideno da se izgradat nekolku novi zgradi na dr`avni institucii, a nekoi od niv ve}e po~naa da se gradat. Vo edna zgrada }e bidat smesteni Ustavniot sud, Dr`avniot arhiv i Arheolo{kiot muzej, a se gradat i novi zgradi na Javnoto obvinitelstvo i na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

PROCENKI...

SIMONE FILIPINI

ambasadorka na Holandija vo Makedonija

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA NETOPLATA ISPLATENA VO AVGUST 2010 GODINA PORASNALA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA PO VRABOTEN VO AVGUST 2010 GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD MINATATA GODINA PORASNALA MESE^NATA BRUTOPLATA VO AVGUST, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

IZVE[TAJOT OD EK ]E JA ODRAZUVA REALNOSTA e mo`am da gledam vo staklena topka, no poznati se predizvicite za Makedonija, a toa se reformata na javnata administracija, procesot na reformi vo pravosudstvoto, kako i slobodata na mediumite.

Vladata toa go znae i toa verojatno }e se notira vo izve{tajot koj }e bide fer i praveden, kako i sekoga{, i }e ja odrazuva realnosta, izjavi ambasadorkata na Holandija vo Makedonija, Simone Filipini, vo presret na objavuvaweto na izve{tajot za napredokot na zemjata od Evropskata komisija. Spored nea, procesot na pristapuvawe ne se odnesuva samo na zakonite i legislativata, tuku i na nivnata implementacija vo praktika.

N

“...so deca na bawa }e ode{, sapuno }e ti izedat...”!?

Treto: “Vime” veli: ...Ne e tajna deka nekoi biznis-grupi postojano lobiraat za napu{tawe na politikata na precenet denar. Ne sum kompetenten da procenuvam kakva politika na denarot treba da se vodi, no mislam deka vo sega{niot moment e krajno opasno da se vpu{tame vo nekoi opasni eksperimenti... (!?)

Jas velam: Tuka Vime e sosema vo pravo – ne e kompetenten! Bi dodal - ...i aber nema...!? A toa deka “toj ne bi se vpu{tal vo takvi eksperimenti”... E, toa odamna go znaeme, oti kompletnata mentalna matrica od koja “niknal”, sevo ova vo Makedonija bi go zadr`ale vaka kako {to e... Tie dlaboko ja razbiraat i politikata na ovaa Vlada po site op{testveni pra{awa!? Edinstveno so {to ne mo`at da se soglasat e faktot {to tie ne se na vlast...

I, eve, za kraj, kako “Vime” se izdemantira sebesi vo sopstveniot tekst... Toa e koga ne razbira{, a frla{ ~atal... ^etvrto: “Vime” veli ...“Prerodbata” ja zagubila bitkata so realnosta i sega mora da se prisposobuva na isklu~itelno nepovolnite sostojbi vo realniot i vo finansiskiot sektor... Potoa, “Vime” citira u~esnik na debatata na Kapital i Stopanskata komora na Makedonija: ...”Na{ata industrija e svedena na manufaktura, a ma{inskiot park soodvetstvuva na tehnologiite od pred 150 godini. Nema da bide {teta ako site tie ma{ini zavr{at vo Skopskata `elezarnica na topewe. Golemo pra{awe e dali vo idnina }e imame yidari i drugi majstori so sega{nata politika site da studiraat. Vo industrijata denes rabotat samo okolu sto iljadi vraboteni (trojno pomalku od porano), na ~ij tovar `iveat dvojno pove}e administrativci i drugi vraboteni koi ne sozdavaat profit...”.

Jas velam: Bravo, barem dobro ste slu{ale na debatata, ako ve}e ni{to ne ste razbrale... Se soglasuvam - “Prerodbata” e vo kriza so tolkava silina kolku {to se ne~ujni i “Re{enijata za Makedonija”!

A, bre, “Vime” – pa, ba{ zaradi ova {to go citira{ od tribinata nie i predlagame “Nov model za ekonomski razvoj”! Ti teknuva li sega? A?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

PONEDELNIK

01.11.2010

AHMETI: MAKEDONIJA NE MO@E VO EU I VO NATO PODELENA

MAKEDONIJA TREBA DA VLEZE VO NATO!

akedonija ne mo`e da se integrira vo NATO podelena ili, pak, samo Albancite da bidat del od NATO i EU. Tokmu zaradi ova, nie ne sakame da bideme faktor {to }e gi predizvikuva gra|anite i }e sozdava jazovi me|u dvata najgolemi entiteti, Makedoncite i Albancite vo Makedonija, izjavi pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti, vo intervju za Radio Slobodna Evropa.

"So golema odgovornost se zalagame ova pra{awe da ne go oboime etni~ki i partiski, tuku

akedonija treba vedna{ da vleze vo NATO, potencira Daniel Server, pretsedatel na Institutot za mir vo Va{ington, pozdravuvaj}i go pismoto od devetnaesette amerikanski kongresmeni i senatori upateno do pretsedatelot Barak Obama vo koe tie baraat pogolem anga`man za Makedonija kako rezultat na seto toa {to Makedonija go ima napraveno

M

da se tretira kako zna~ajno pra{awe {to bara re{enie i seta na{a politi~ka energija i kadrovski potencijal se naso~eni kon nao|awe zaedni~ki prifatlivo re{enie me|u dvete strani", veli Ahmeti vo intervjuto.

Liderot na DUI naveduva deka negov ideal e da ja vidi svojata dr`ava bogata, sigurna, stabilna, kako del od obedineta Evropa, no za toa, veli toj, potrebna e pogolema anga`iranost od site strani.

"Jas imam pro{etano vo re~isi

site evropski dr`avi i Amerika i velam deka navistina sme privilegirani, bidej}i na{ata zemja e mnogu ubava i bogata, no treba pove}e anga`iranost od site nas, po~nuvaj}i individualno, pa s$ do instituciite koi treba da se svesni za odgovornosta {to ja imaat vo vrska so idninata na dr`avata", izjavi Ahmeti.

Vo odnos na popisot, Ahmeti poso~i deka toa e u{te edno pra{awe {to ne smee da se politizira ili, pak, da se problematizira.

M

kako strate{ki partner na SAD i na NATO. Server vo intervjuto ja potvrduva golemata poddr{ka na Va{ington kon Makedonija, no poso~uva deka gr~koto ~lenstvo vo NATO i vo EU & go dava pravoto na veto.

"Patot na kone~noto re{enie na sporot vrvi niz Skopje i Atina", uka`uva amerikanskiot analiti~ar.

Pra{an dali NATO i

5

EU, dokolku sakaat izlez od "}orsokakot�, treba da ja imaat kako osnova Privremenata spogodba od 1995 godina, Server podvlekuva deka ovaa spogodba treba da se po~ituva dokolku oficijalno Skopje toa go saka.

Toj smeta deka Makedonija treba da vodi mudra politika i da ne go upotrebuva pra{aweto za imeto za, kako {to veli, pottiknuvawe na etni~kinacionalni strasti.

OPOZICIJATA OBVINUVA

PARLAMENTOT GO PLA]A, VLADATA GO KONTROLIRA SOBRANISKIOT KANAL

Opozicijata tvrdi deka Vladata go zloupotrebuva Sobraniskiot kanal za "bildawe" na svojot rejting, prenesuvaj}i gi otvorenite vladini sednici. Za MRT i za vladeja~koto mnozinstvo toa e samo u{te eden dokaz za transparentnosta na Vladata MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

rateni-cite od vladeja~koto mnozinstvo koi ~lenuvaat vo Sovetot na Sobraniskiot kanal na Makedonskata televizija rabotat po vladin diktat, obvinuva opozicijata i povikuva na doprecizirawe na regulativata za dozvolenite programski sodr`ini na Sobra-niskiot kanal. "@alno e {to Vladata gi vle~e koncite i vo Sobraniskiot kanal, koj treba da bide servis na Parlamentot. Za da se poka`e kolku raboti Vladata, duri i za vikendi i praznici se emituvaat vladini sednici. Ova e klasi~na zloupotreba", tvrdi prateni~kata na LDP, Roza Topuzova-Karevska, ~len na Sovetot na Sobraniskiot kanal.

Deka Zakonot za radiodifuzna dejnost ostava prostor za razli~ni tolkuvawa poka`uvaat i postojanite opomeni od Sovetot za radiodifuzija, koj postojano predupreduva deka zakonot se prekr{uva so emituvawe na vladini sednici na Sobraniskiot kanal. ^lenovite na Sovetot na Sobraniskiot kanal od vladeja~koto mnozinstvo, pravdaj}i go emituvaweto na vladinite sednici, se povikuvaat na ~lenot od Spogodbata za zaedni~ko koristewe na mre`ata na MTV, so koj se dozvoluva emituvawe drugi sodr`ini na Sobraniskiot kanal,

P

vo otsustvo na sobraniski aktivnosti. Za opozicijata e neprifatlivo odredba od spogodba da se stava nad Zakonot.

"Spogodbite ne se povisoki od zakonite. Zakonot za radiodifuzna dejnost mu nametnuva obvrska na javniot radiodifuzer, {to osobeno va`i za Sobraniskiot kanal, da ne emituva programa pod vlijanie od vlasta", veli prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska.

Glavnata uredni~ka na Sobraniskiot kanal, Gordica Veli~kovska, e decidna deka opozicijata ne treba da ja problematizira Spogodbata za funkcionirawe na Sobraniskiot kanal, za{to e donesena vo vreme koga SDSM bila na vlast.

"Spogodbata za funkcionirawe na Sobraniskiot kanal, koja e potpi{ana vo vreme na Gordana Sto{i} i Qup~o Jordanovski, sega ne &

odgovara na opozicijata.

Izgleda mislele deka ve~no }e vladeat", veli Veli~kovska.

Za ~lenot na Sovetot na MRT, Slobodan ^a{ule, opomenite od SRD se u{te edna aktivnost na opozicijata za namaluvawe na doverbata na gra|anite kon aktuelnata vlast.

"Sovetot za radiodifuzija go kontrolira opozicijata i se obiduva da sozdade u{te edna to~ka na nedoverba kon vlasta

BRANKO NAUMOVSKI, NOV PRETSEDATEL NA USTAVNIOT SUD ranko Naumovski od deneska e nov pretsedatel na Ustavniot sud. Na peto~nata sednica, so tajno glasawe, Naumovski dobi dvotretinska poddr{ka od svoite kolegi.

Toj go nasledi dosega{niot pretsedatel, Trendafil Ivanovski, no istovremeno } e go nasledi i pritisokot od vlasta koja vo izminatiot period ne {tede{e kritiki kon Ustavniot sud. Kako {to mu pora~a na zaminuvawe negoviot prethodnik, pritisoci vrz Sudot imalo i }

B

e ima vo idnina, no celta na pretsedatelot, a i na site sudii, trebalo da bide profesionalno i eti~ki da si ja izvr{uvaat svojata rabota, bez razlika na nadvore{nite vlijanija. Od VMRO-DPMNE velat deka imaj}i ja predvid profesionalnata biografija na Naumovski, o~igledno e deka toj e prodol`ena raka na Branko Crvenkovski.

Spored niv, so izborot na Naumovski, Sudot i ponatamu }e prodol`el da funkcionira vo nasoka na interesite na SDSM, a ne vo interes na

gra|anite. Od SDSM, pak, odgovaraat deka izborot na pretsedatel na Ustaven e vo nadle`nost na ovaa institucija. Tie pora~uvaat deka e krajno vreme Gruevski i familijata da gi trgnat racete od makedonskiot praven sistem i Ustavniot sud.

Naumovski doa|a vo vreme koga s$ u{te ne se stivnati reakciite za ukinuvaweto na nekolku zakoni, kako veronaukata, treto dete, penziite na policajcite i mnogu drugi koi Vladata gi turka{e kako svoi prioriteti.

kaj neupatenite. Gra|anite samo dobivaat so transparentnosta na ovaa Vlada, za razlika od vladite na SDSM za koi javnosta nema{e pretstava kako rabotat. SRD nema pravo da se me{a i nepotrebno gi pra}a opomenite do MRT i Sobraniskiot kanal, za{to SRD nema nadle`nost nad organot {to go sozdal, a toa e Sobranieto. Sobranieto, ako saka, mo`e i da go izmeni Zakonot

za radiodifuzna dejnost", veli ^a{ule.

Vo MRT, prenosite na vladinite sednici gi pravdaat i so stavot deka frekvencijata na Sobraniskiot kanal ne e rezervirana samo za Sobranieto.

"Koga odi logoto na sobraniskiot kanal se emituva isklu~ivo sobraniska programa, a koga odi logoto na MTV se emituva programa isplanirana od programskite koordinatori na MTV", veli Veli~kovska. Za Bendevska, emituvaweto programa pod logoto MTV na Sobraniskiot kanal e nedozvoleno, za{to Parlamentot pla}a za da ima svoj televiziski kanal.

Na prigovorot deka emituvaweto na odredeni, a ne na site vladini sednici e vo kolizija so zalo`bata za pogolema transparentnost na Vladata i im dava za pravo na obvinuvawata od opozicijata koja tvrdi deka se emituvaat samo sednicite pogodni za "bildawe" na rejtingot na Gruevski, Veli~koska veli: "Ne sme vo mo`nost da gi emituvame site vladini sednici poradi obemnata rabota na Parlamentot.

Za celosno pokrivawe na plenarnite sednici, koi ne retko do`ivuvaat pove}e prodol`enija, vo perspektiva bi trebalo da se razmisluva i za Sobraniski kanal plus".

Vo Evropa, praktika za televizisko prenesuvawe na vladinite sednici ima edinstveno vo Litvanija.

VO IZVE[TAJOT ]E BIDE NAGLASEN NAPREDOKOT, NO I SLABOSTITE e mo`am da predvidam {to }e sodr`i izve{tajot na Evropskata komisija, no mislam deka }e bide naveden napredokot vo odredeni oblasti i }e bide dadeno pozitivno mislewe za ona {to e postignato, izjavi evroambasadorot Ervan Fuere vo presret na objavuvaweto na noviot izve{taj za napredokot na Makedonija od EK. Spored nego, }e se naglasat i slabostite

N

vo odredeni oblasti na koi Vladata }e treba pove}e da se fokusi-ra, bidej}i s$ u{te se potrebni reformi i ima mnogu rabota {to treba da se zavr{i za prosperitetot na gra|anite.

Za poslednata tet-a-tet sredba na premierot Nikola Gruevski i negoviot gr~ki kolega, Jorgos Papandreu, minatata nedela vo Brisel, veli deka e dobro da se odr`uvaat sredbi i

deka toa e pozitiven razvoj na nastanite.

"Faktot deka tie se sretnaa e va`en, bidej}i postoi dijalog zasnovan na doverba.

Kolku pove}e ima dijalog, tolku pove}e ima doverba.

Se nadevame deka ova }e rezultira so re{enie {to e mo`no poskoro. Dobro e {to se sre}avaat i na toa treba da se fokusirame.

Ova e pozitiven razvoj na nastanite", istakna evroambasadorot Fuere.

6 01.11.2010 FOKUS: KAKO RABOTAT I SORABOTUVAAT MAKEDONSKITE PRATENICI?

RODI ME MAJKO SO K’SMET DA STANAM PRATENIK! KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

rateni~kata funkcija vo Makedonija mo`ebi e edinstvena vo svetot od koja nema da dobiete otkaz, duri i ako so meseci ne se pojavite na svoeto rabotno mesto, nikoga{ ne zemete zbor (za {to ste prateni i izbrani od gra|anite), a ne ste nitu na nivo na zada~ite i odgovornosta {to gi bara rabotnoto mesto.

Makedonskite pratenici (so ~esni isklu~oci) funkcioniraat po principot “ni{aj vrata –zemaj plata”, a sobraniskite sednici, osobeno vo posledniot period, li~at na razgovor na sosedi na pazar.

Dovolno e da se sledi edna plenarna sednica za da se v~udovidite od

P

ajko, soprugo, babo, svekrvo, {to e problemot so tebe, {to e taa agresivnost da tepa{ ma`i po Sobranieto?.

Vaka prateni~kata Aneta Stefanovska od VMRO–DPMNE & se obrati na koordinatorkata na SDSM, Cvetanka Ivanova, na sednicata za interpelacija na spikerot Trajko Veqanovski.

“Dosta zbori{, odi ra|aj deca”, & re~e Aneta Stefanovska na svojata kole{ka Radmila [e}erinska, koja vo devettiot mesec od bremenosta se obrati od sobraniska govornica.

“Dve `eni napastvuvaat ma`i po Sobranieto”. Vasko [utarov od VMRO – DPMNE se ~udi na “damskite” maniri na prateni~ki na SDSM. “Ja propu{tivte mo`nosta da stanete vistinski ma`!”. Emilijan

M

na~inot na koj {to funkcionira zakonodavniot dom. Zakonite se izglasuvaat so minimalnoto potrebno mnozinstvo, otkako koordinatorite na partiite }e se razyvonat po pratenicite za da se pojavat vo sal-

ata i da glasaat, oti najgolemiot del od niv ednostavno se otsutni.

Su{tinska rasprava ne nedostiga, tuku ne ni postoi, za{to sednicite se koristat za me|usebni prepukuvawa, a za nivoto na politi~ka kultura i vulgarnostite {to se ka`uvaat od govornicata mo`e da se napi{e cel

roman.

Pratenici – slika bez ton! Tuka se za vo funkcija na partijata {to im ja ovozmo`ila udobnata fotelja da pritisnat kop~e koga za toa }e dojde vreme. Kolku pove}e se izolirani i skrieni vo sopstvenata anonimnost, tolku podobro! Zasramuva

podatokot {to ~etvrtina od niv nikoga{ ne se javile za zbor, a u{te tolku se javile edna{ ili dvapati.

Vo situacija koga ne diskutiraat, sosema legitimno se postavuva pra{aweto dali na{ite narodni iz-

BU^KOVSKI I JANKULOVSKA Gordana Jankulovska, minister za vnatre{ni raboti i Vlado Bu~kovski, pratenik na SDSM, diskutiraat {to e reper za uspe{en “prv policaec”: Jankulovska: “Da gi potsetam pratenicite na SDSM deka Branko Crvenkovski e edinstveniot makedonski pretsedatel koj bez posledici za negovoto zdravje go zavr{i svojot mandat”.

Bu~kovski: “Gospod da ~uva. Velite, vi go vrativme Branko zdrav i `iv, zna~i, mnogu dobro ste rabotele. Pa, {to treba{e ministerke, da go ubiete?”

EDEN KUP GAFOVI NA AKTUELNIOT PRA Stankovi} od SDSM mu se obra}a na spikerot Trajko Veqanovski.

“Vie ste sitno, malo, bezna~ajno vojni~e!”. Vesna Bendevska so “epiteti” za spikerot Veqanovski.

“Vie ste palja~o vo racete na Gruevski”, Goran Min~ev za Trajko Veqanovski, na {to dobiva replika od Aneta Stefanovska - “Od vas popalja~o, zdravje”.

“Ne go ~epkajte premierot, toj si e doma}in ~ovek”, Aneta Stefanovska za Nikola Gruevski.

“O~igledno Vam vi e potrebna stru~na pomo{ od nekoja nepoliti~ka institucija”, Emilijan Stankovi} od SDSM ja “dijagnosticira” potpretsedatelkata na Sobranieto, Svetlana Jakimovska.

“Nema potreba da cenite komu kakva institucija mu e potrebna za da go vidi negovoto zdravje” odgovara Silvana Boneva, VMRO–DPMNE. “Ve znam vas site mnogu dobro. Vie site rabotite za CIA”, Amdi Bajram, Sojuz na Romite, im se obra} a na novinarite koi ~ekaat izjava vo sobraniskiot pres-centar.

“Se pravi restavracija na zatvorite”, prateni~kata Sowa Delova go brani ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, na sednicata za negova interpelacija, a misli na renovirawe.

“Da napravime reverzija na nastanite”, “opasen” predlog na Sowa Cvetkovska od VMRO–DPMNE koja misli na revizija na skandalot od

1 juni vo Sobranieto.

“Se isplukavme site {to se isplukavme, i opozicijata i nie, site zaedno, ajde sega povle~ete go ovoj predlog {to ste go dale za da ne bidete sega nadglasani i pak da bidete qubomorni”, re~e Amdi Bajram.

“Me stavija na slika na naslovna, demek me zamaglile malku, i so pra{awe “Koj go {titi ovoj kodo{?”, ama, ete, mi se potsmevaa site. Site me poznaa po ova belovo na kosava {to go imam”, Boris Stojmenov, ~ie ime se vrte{e po odredeni mediumi kako eden od kodo{ite, `ali {to kosata go izdala.

“Jas ne sum ni pravnik, ni ekono-

mist, ama mo`am da iskomentiram”, Flora Kadriu od ND, na {to Qubislav Ivanov Yingo & veli: ”Vie ste, kole{ke, ona najubavoto”.

“Kolegata Dragan~o }e odgovori...” go gre{i Yingo imeto na kolegata - pratenik Marjan~o Nikolov od SDSM, na {to ~ovek od slu`bite dofrla: “Toa e Nikolov, Nikolov”, pa Yingo se “poprava”: ”Vo red gospodine Nikola” za na ova i samiot Nikolov da izreagira: “Gospodine Yingo, nitu sum Dragan~o, nitu sum Nikola. Jas sum Marjan~o”, pa Yingo veli: “Aaaaa, e, pa, dobro de, jas taka vi velam od {to ste mi drag”.

“Ve molam, gospo|o Bendevska, da ne gi diskreditirate li~no Stavreski,

PONEDELNIK

01.11.2010

7

Vo uslovi koga vo Sobranieto pratenicite komuniciraat me|usebno na najnisko mo`no nivo, a namesto su{tinski raspravi imame plasti~no ~itawe na odnapred napi{ani govori i repliki, se postavuva pra{aweto kakvi zakoni ja upravuvaat ovaa dr`ava, koga i tie {to gi glasaat malku gi razbiraat VESNA BENDEVSKA

ALEKSANDAR SPASENOVSKI

PRATENIK NA SDSM “Ova {to se slu~uva vo posledniot period e samo kulminacija na strategijata na VMRO–DPMNE, koja ja sproveduva ve}e ~etiri godini, za devalvirawe na funkcijata na zakonodavniot dom. Cel im e sudskata i zakonodavnata vlast da bidat celosno vo senka i direktno instruirani od partiskiot centar.

Zatoa nema debata i borba na argumenti, a ima napi{ani govori, pa i repliki.”

PRATENIK NA VMRO–DPMNE “Sobranieto, sepak, e arena za demokratska rasprava me|u pratenicite.

Ubeden sum deka po sekoj nov sobraniski sostav, nivoto na debatata, argumentiranosta na diskusiite, kulturata na dijalog i me|usebnoto po~ituvawe dobivaat nov kvalitet. S$ u{te postoi prostor za podobruvawe na sostojbite, a pratenicite na VMRO–DPMNE davaat isklu~itelen primer vo taa nasoka.”

XEVAD ADEMI PRATENIK NA DUI “Vlijanieto na partiskite lideri vrz pratenicite e neblagodarno da se komentira, za{to direktno zasega vo nivniot integritet. Sporen e moralniot standard na politi~kiot subjekt koj e podgotven od pratenikot da napravi instrument. Fakt e deka padot na kulturata na odnesuvawe na pratenicite go kontaminira celokupnoto na{e kulturno milje.

Politi~arot e slika i prilika na narodot i odraz na nivoto na zrelost na demokratijata.”

“ZAKONITE SE KAKO KOLBASI, PODOBRO DA NE ZNAETE KAKO SE PODGOTVUVAAT”

OTO FON-BIZMARK:

branici voop{to gi ~ita ~itaat zakonite upravuvaat `ivokoi potoa ni go upravu tot i dali voop{to zn znaat za {to glasaat “za” ili “protiv”.

Mnogu poverojatno e deka koga ve}e vo partiskite {tabovi im se gotvat ne samo govorite, tuku i replikite

(!), odlukata dali }e poddr`at nekoj predlog ja nosat partiskite “bosovi”, koi potoa davaat direktivi.

Poznava~ite velat deka vo sekoja dr`ava e normalno pratenikot da ja zastapuva i propagira sopstvenata politi~ka opredelba, no za demokratija apsolutno e neprifatlivo koga pratenicite se nemi i gluvi za glavnite op{testvenopoliti~ki slu~uvawa! A treba da bidat korektiv na potezite na Vladata!

Da gi “~e{laat” vla-

VLATKO \OR^EV I VLADO BU^KOVSKI

dinite politiki vo uslovi koga maka ma~at i so izvr{uvaweto na osnovnata funkcija {to ja imaat – zakonodavnata.

NARODOT NE GI KAZNUVA NA IZBORI! Na~inot na koj funkcioniraat pratenicite ne gi ~udi politi~kite analiti~ari.

“Partiite izbiraat {to poposlu{ni, poneobrazovani i ponekulturni pratenici. Samo takvite kadri bez problem go sproveduvaat ona {to im se nalo`uva vo partiskite {tabovi, kolku i da e toa neprifatlivo za lu|e so dostoinstvo”, izjavi analiti~arot Kim Mehmeti.

Vlatko \or~ev i Vlado Bu~kovski na Komisijata za zdravstvo ja zasenija su{tinskata rasprava za izmenite na Zakonot za pu{ewe. \or~ev: “Da se dozvoli da se pu{i vo polovina kafule, a vo drugata polovina ne, e isto kako vo bazen vo eden del da se mokri, a vo drug ne”.

Bu~kovski: “Ako si ti mo~ko, ne gi diskriminiraj site pu{a~i, mo~ko eden!” \or~ev: “Ne sakam da bidam staven vo ist }o{ so nekulturni i nevospitani kako vas”.

RATENI^KI SOSTAV ^ingovski, Zdravev, Gruevski, koga Vie i Va{iot soprug vo Bitola prodavavte vleznici za koncert na Lepa Brena i

del od parite kojznae kaj zavr{ija”, Jani Makraduli dava ocenka za “prostite pratenici na VMRO–DPMNE”.

BRISEL REAGIRA ZA DIJALOGOT VO PARLAMENTOT Po posledniot skandal vo makedonskoto Sobranie od prvi juli, Evropskata komisija reagira{e deka e zagri`ena za vlo{uvaweto na politi~kata klima vo zemjava. Od kabinetot na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, gi povikaa site politi~ki akteri da generiraat podobra klima i da izgradat zaemna doverba, pritoa ocenuvaj}i deka e krajno nedozvoleno manifestirawe politi~ka nekultura.

“Politi~kiot dijalog e zaedni~ka odgovornost na vladeja~kata partija i na opozicijata, preku koj treba da se demonstrira konstruktivnost i iskrena zalo`ba. Brisel ova }e go prenese i do Gruevski i do Crvenkovski, za{to imame jasni o~ekuvawa za zrelosta i funkcionalnosta na demokratskite institucii od edna zemja koja saka da napreduva na integraciskata agenda na EU”, stoi vo soop{tenieto od kabinetot na File.

Spored nego, vo Makedonija narodot ne gi bira svoite pretstavnici vo Sobranieto, bidej}i lu|eto na izbori biraat partija, a ne pratenici.

“Taka, so aktuelniot izboren model, partiite, odnosno partiskite lideri, mu gi biraat pratenicite na narodot”, veli Mehmeti, potvrduvaj}i go misleweto na ekspertite za politi~ki sistem, koi na sli~en na~in go objasnija odbivaweto na golemite makedonski partii da prifatat voveduvawe otvoreni glasa~ki listi na izbori.

Komunikologot Petar Arsovski glavnata pri~ina {to politi~arite ~esto ne se pridr`uvaat nitu do osnovnite pravila na pristojnost

BISERI OD USTITE NA MAKEDONSKITE PRATENICI “IMBECILU” “SMRDENA NEKAPENA SVIWO” “KODO[I” “VOLOVI EDNI” “TELETABISI” “TAFTABITI”

ALEKSANDAR NIKOLOVSKI I TITO PETKOVSKI Aleksandar Nikolovski i Tito Petkovski na raspravata za simnuvawe na petokrakata od grbot na Makedonija Nikolovski: “Va{ata generacija na politi~ari, vo periodot koga se udiraa temelite, sozdade kilava dr`ava. Na novata generacija politi~ari im gi ostavivte grbot i imeto. I sega u{te kritikuvate. Ostavete n$ da rabotime, da poka`eme {to znaeme”.

Petkovski: “Dodeka nekoj vo ova Sobranie gi udira{e temelite na dr`avata, vie kako pripadnik na “pampers” generacijata, pred Sobranieto, vo {atori protestiravte zaedno so Vlatko \or~ev i izvikuvavte “gasni komori za [iptarite””.

ja bara vo toa {to glasa~ite potfrlaat kako korektiv, koj na izbori treba da gi kazni za nedostoinstvenoto i nesovesnoto vr{ewe javni funkcii.

“Za niskoto nivo na politi~ki dijalog vo Makedonija vo momentov ima dve glavni pri~ini. Prvata e {to partiite se vo seriozna kriza i od toa gi fa}a histerija, poradi koja komunikacijata ja prefrlaat vo za niv komfornata zona, {to podrazbira grubi napadi, plukawe, diskreditacii. No, glavnata pri~ina za vulgariziraweto na komunikacijata e {to, za `al, takvoto odnesuvawe na partiite pominuva kaj narodot. Glasa~ite ne gi kaznuvaat politi~arite {to i da napravat. Namesto po neverojatnite ispadi na nekoi politi~ari gra|anite da im ja zakopaat politi~kata kariera, nie sme svedoci deka takvite politi~ari pominuvaat kako da pod`drignale i ni{to pove}e i na slednite izbori dobivaat nov mandat. Toa e taka za{to politi~arite se supstrat na narodot koj gi glasa. No, ne mo`eme da gi obvinime gra|anite za{to tie ne se nositeli na javni funkcii. Toj {to nosi javna funkcija, mora da se izdigne nad vakviot nizok prosek”, veli Arsovski.

8 01.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

OBVRSKI ZA SITE vie denovi so ogromno vnimanie ja sledam javnata debata za slobodata na mediumite i slobodata na izrazuvaweto. Po malku se trudam i da u~estvuvam vo nea.

Ovaa tema e edna od onie koi najmnogu go privlekuvaat moeto vnimanie, poradi obvrskite {to gi imam vo mojata partija, no i li~no, poradi moite ubeduvawa.

Edna dr`ava kako Makedonija, koja pominala dolgi godini niz nedemokratsko op{testveno ureduvawe i koja so sebe gi vle~e site traumi na tranziciskiot period, vo najlo{a forma, mora da bide pozitiven primer za sproveduvaweto na demokratskite i slobodarskite vrednosti. Toa mora da e taka i za ~ovekovite, gra|anskite, malcinskite prava, no naj-mnogu za pravata povrzani so slobodata na izrazuvawe i slobodata na govorewe.

Ovaa bitka koja treba da se izvojuva ne e bitka za edna no}.

Ne e mo`no edna tradicija prenesena od prethodniot sistem, koga mediumite bea sostaven del na sistemot na upravuvawe so dr`avata, seriozno nadgradena za vreme na tranzicijata, koga, kako {to vele{e ^okrevski, mediumite bea vo administrativen brak so politi~arite i policijata, tolku lesno da se postavi vrz zdravi temeli i osnovi. Sepak, mora da priznaeme, edna sitna, no ne i bezna~ajna karakteristika e i mentalitetot i navikite koi sekoj od nas gi nosi niz `ivotot i rabotniot

O

vek. Zatoa, treba da bideme svesni deka ima i pozitivni i negativni primeri od, uslovno ka`ano, dvete strani, kaj novinarite i politi~arite. Ima i dobri, izvonredni primeri, no ima i takvi koi se sram za svojata profesija. @alam {to ovaa debata za slobodata na izrazuvawe i za slobodata na mediumite se vodi po malku dirigirana i iskoristena od strana na eden politi~ki centar vo opozicijata. Taka se deformira i se zloupotrebuva. Taka, efektite nema da se plodotvorni za onaa kategorija na lu|e na koi najmnogu im se potrebni. Efektite, bilo pozitivni ili negativni, vo vaka postavena debata mo`e da gi imaat samo partiite i politi~arite. Za volja na vistinata, del od takanare~enite nezavisni intelektualci i novinari zdu{no pomagaat ovaa debata da bide iskoristena kako pamflet vo opoziciskiot front.

Vpro~em, toa i im go pi{uva vo strategijata NADE@. Bruka e kako si dozvoluvaat.

No, koi se dilemite koi se nametnuvaat vo posledno vreme.

Slu{am deka slobodata na govorot vo Makedonija bila dovedena vo pra{awe. Slu{am deka lu|eto se pla{ele da zboruvaat protiv vlasta. Slu{am deka ovaa vlast bila re`im i toa totalitaristi~ki i fa{isti~ki.

I ova go slu{ame ili ~itame sekoj bo`ji den. E, sega, vaka, edna logi~na dilema. Zarem mo`e da bide fa{isti~ki i

totalitaristi~ki ovoj re`im, a sekoj den da se nao|a po nekoj kvaziekspert ili kvaziaktivist koj }e ka`uva deka re`imot e takov? Zarem nema{e da bide zagrozena slobodata na sekogo koj }e prozbore{e protiv re`imot? Zarem vo totalitaristi~ki i fa{isti~ki re`imi im e dozvoleno na lu|eto da zboruvaat negativno?

Ne, po~ituvani. No, ona {to e najsme{no, onie koi go velat ova slobodno pi{uvaat kolumni vo najtira`nite vesnici, gostuvaat na debati na najgledanite televizii, mo`ete da gi vidite sekoj den vo vestite kako eksperti po "sva{tarija' i vi izleguvaat od fri`ider ako zaboravite da pu{tite televizija. Toa, onaka, rekreativno, za da ve potsetat deka VMRO e najgolemoto zlo na Makedonija.

Bedni se. Gi fatija `ivi kako malo del~e od eden plan za ru{ewe na vlasta. NADE@, po~ituvani, NADE@. Ne znam kade im e dostoinstvoto, verojatno vo ne~ija bankarska smetka.

No, `alno e {to vakvi tipovi se nametnuvaat i ja diktiraat debatata za edno mnogu bitno pra{awe kako {to e slobodata na izrazuvawe i slobodata na mediumite. Namesto za toa da debatiraat lu|e koi navistina se zainteresirani i koi imaat dovolno kredibilitet da stojat na svoite stavovi, kaj nas se izvrtea rabotite, pa za sloboda na izrazuvawe debatiraat policajci, biv{i ~lenovi na CK na

SKM i sli~ni na niv.

Da potsetam deka dr`avata treba da ja postavi zakonskata ramka za funkcionirawe na mediumite. Kaj nas, taa e izvonredno meka i labava. Nema prestroga i preobemna regulacija na rabotata na mediumite. So isklu~ok na zakonite koi go reguliraat dejstvuvaweto vo pravniot promet kako firma, so site obvrski i prava, danoci i sli~no, za mediumite vo Makedonija postoi samo eden zakon i toa onoj za radiodifuzija. No, za volja na vistinata, ovoj Zakon e prili~no dobro i visoko ocenet.

Za pe~atenite mediumi i za nivnite standardi vo rabotata ne postoi zakonska regulacija.

Vakvata sostojba e dobra, no nametnuva dopolnitelni obvrski za site u~esnici na pazarot, a najmnogu za onie koi treba da se izborat za svoite prava. Zatoa, vo vakva situacija e neophodno da postoi silen sindikat i silni zdru`enija na novinari.

Tie sami }e sozdadat normi za demokratsko, fer, balansirano i slobodno novinarstvo.

Vo toj duh, ne pomalku bitno e da se za~uva dostoinstvoto i na mediumite i na novinarite. Ne bi trebalo da bidat doveduvani vo situacija da izrabotuvaat politi~ka agenda na svojot gazda.

Ne e dobro za onie novinari koi vo edna godina menuvaat dioptrija na gledawe samo zaradi toa {to nivniot gazda ja smenil.

Zamislete kolkav intelektualen pritisok ~uvstvuvaat vrz sebe onie novinari koi do pred edna

godina gi falea proektite vo zemjodelstvoto, spomenicite, patriotskata politika na Vladata, namaluvaweto na dano-cite i buxetskata politika, a sega mora da postapuvaat obratno. Dali bile vo pravo pred edna godina ili sega, samo tie si znaat.

Vo Makedonija nikoga{ pove}e ne smee da se dozvoli formirawe na grupi i grupacii, dobro plateni od dr`avni fondovi, koi }e rabotat na ubeduvawe i lobirawe za imixot na politi~arite. Ne smee da se dozvoli da postoi somne`. Ne smee da ni se slu~uvaat nitu FABRIKI, nitu NADE@. Ako nekoj saka da plati, neka plati od svoj xeb, no neka ne go pravi toa na {teta na interesite na svojata dr`ava.

Vo Makedonija ne smeeme da gi zloupotrebuvame nevladinite organizacii i da im go ru{ime kredibilitetot, ne smeeme da terame partiska agenda preku niv, ne smeeme da dozvolime emituvawe na politi~ki spotovi so niski moralni i eti~ki karakteristiki, ne smeeme da gi delime novinarite, ne smeeme da gi prioretizirame, ne smeeme da im davame obuki na edni, a na drugi ne, ne smeeme da dozvolime NVO aktivistite da stojat vo prv red na partiskite mitinzi, ne e dobro da gi pretstavuvame sinovite na visoki funkcioneri vo partiite kako nezavisni eksperti.

Vo Makedonija ne smee da se slu~uva da se izvestuva za nastani na koi ste mo`ele, no

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

ne ste prisustvuvale, ne smee da se izvestuva za nastani koi s$ u{te ne se slu~ile, ne smee da ne se objavuvaat demanti i ispravki, ne smee vo na{ite mediumi da se koristi akronimot FYROM koga nema potreba, ne smee da se izvestuva od edni, a da ne se izvestuva od drugi pres-konferencii.

Vo Makedonija ne e dobro da ni se povtoruvaat javuvawa vo kontaktni emisii od dr`avni telefoni vo Ministerstvoto za odbrana, ne e dobro sekojdnevno da letaat zakani so tu`bi protiv mediumi, vesnici i novinari, ne e dobro eden medium za ednata partija da izvestuva s$ crno, a za drugata s$ belo.

Koga ova }e go nau~ime, }e bideme vo prvite zemji na site rang-listi za demokratija i sloboda. No, ovde, pogore, ima obvrski za site.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

SEDUM STANDARDI ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE ZA NEKOTIRANITE KOMPANII Pred

izvesno vreme se osvrnavme na celite poradi koi bea doneseni "Nasokite i principite na korporativnoto upravuvawe na nekotiranite kompanii”. Denes se osvrnuvame na nivnata su{tina i na sedumte principi sodr`ani vo niv

obroto korporativno upravuvawe e pove}e od zakonski i regulativni odredbi (doneseni na nivo na praven poredok) i od politiki i proceduri (vospostaveni na nivo na kompanija). Toa se bazira prvo i osnovno na pravilni – stavovi.

Postoi obratna proporcionalnost – kolku e poslab dosegot na zakonskite i regulativnite odredbi, tolku e pogolema va`nosta na stavovite. Takva e situacijata vo nekotiranite kompanii. I za ovie kompanii, do koi naj~esto ne dopiraat pravilata za kotacija i kodeksite za korporativno upravuvawe na berzite, i koi naj~esto ne gi ispolnuvaat minimalnite odrednici za da spadnat pod regulativata na komisiite za hartii od vrednost, postojat minimum standardi za upravuvawe koi treba da bidat zemeni predvid.

Ovie standardi treba da bidat primeneti na na~in {to }e bide proporcionalen i realisti~en i taka }e pridonese kon profesionalizmot i efektivnosta na nekotiranite kompanii. Edna{ koga }e se donese odluka da se primenuvaat dobrite praktiki na korporativnoto upravuvawe, kompanijata toa treba toa da go pravi so visoko nivo na disciplina i konzistentnost, so {to }e se gradi i nejzinata kredibilnost. Klu~nite koncepti na dobroto korporativno upravuvawe za nekotiranite kompanii se: delegiraweto na odlu~uvaweto; postoeweto na kontrolni mehanizmi; ot~etnosta; profesionalizacijata na upravuvaweto; transparentnosta; konfliktot na interesi i vo naso~uvaweto na potticite.

Prviot ~ekor na voveduvawe na vistinsko upravuvawe vo

D

kompanii koi proizlegle od pretpriema~kiot uspeh na osnova~ot e postepeno delegirawe na odlu~uvaweto. Mo`ni se nekolku pristapi, od koi najdobar e onoj na postepeno prenesuvawe na odlu~uvaweto na telata na kompanijata. Najgolemiot del od operativnite odluki treba da bidat ostaveni na menaxmentot, pomal del od odlukite {to imaat posilno sistemsko zna~ewe za biznisot treba da bidat rezervirani za odborot na direktori, a samo za mnogu mal broj odluki treba da bide nu`no informiraweto na ili odobruvaweto od osnova~ot.

Kompanijata treba da vovede jasni finansiski koti koi }e razgrani~uvaat vo koja grupa e opredelena odluka.

Vtorata alka e postoeweto na kontrolni mehanizmi. Dobroto korporativno upravuvawe vo sekoja kompanija, od multinacionalnite javno poseduvani do lokalnite semejni kompanii, se zalaga da ne postoi eden poedinec koj ima neprikosnoveno pravo da odlu~uva.

Pri~inite za ova se objektivni i subjektivni. Vo prvite spa|a fizi~kata nemo`nost na koj bilo poedinec na informirana osnova da nosi odluki za site pra{awa vo moment koga opsegot na biznis-potfatot e realno narasnat za da ima potreba za voveduvawe na principi na upravuvawe. Vo vtorite spa|a za{titata od ~ove~kite nedostatoci – zatoa {to sekoj poedinec, pa duri i najsposobniot, pravi gre{ki ili na momenti ja gubi sposobnosta nepristrasno da analizira opredeleni pra{awa.

Re{enieto le`i vo voveduvawe na opredelena "kontrola na treta strana” na sekoja odluka.

Toa podrazbira sekoj korpora-

tiven faktor (vraboten, menaxer, direktor) da ima obvrska da gi obrazlo`i i da gi brani svoite odluki pred povisoka instanca.

Voobi~aeni primeri na postoewe na kontrolnite mehanizmi se razdeluvaweto na funkciite na glaven izvr{en direktor i pretsedatel na odborot na direktori ({to makedonskiot zakon go bara po definicija, tokmu kako del od zakonskiot aspekt na voveduvaweto na dobrite praktiki na korporativno upravuvawe), ili voveduvaweto na principot na "~etiri o~i” pri potpi{uvaweto na dogovori koi poseriozno ja obvrzuvaat kompanijata ili, pak, imaweto na nadvore{na revizija, ili ultimativniot (vo momentov) kontrolen mehanizam – postoeweto na nezavisni direktori vo odborot.

Tesno povrzano so principot na kontrolni mehanizmi e principot na ot~etnost. Toj podrazbira postoewe na hierarhija na mo} i odgovornosti vo kompanijata.

Vrabotenite imaat obvrska da davaat ot~et na menaxmentot; menaxerite na odborot na direktori; direktorite na sopstvenicite i na po{irokata javnost, t.e. na zainteresiranite strani. Za lu|eto koi rabotat na sekoe nivo na hierarhijata na mo} i odgovornost da mo`e da dadat razumen ot~et tie treba dobro da go razbiraat opfatot na svojata odgovornost. Obvrska, pak, na sekoe nadredeno nivo e da obezbedi nivnite kolegi od nivoto pod niv da imaat jasni zada~i po koi }e rabotat i za koi treba da izvestat.

Osnovite na ot~etnosta le`at vo eti~kite kodeksi i kodeksite za korporativno upravuvawe.

Ovie dokumenti treba da bidat doneseni na nivo na odbor na

direktori, da va`at za site vo kompanijata – od vrvot do osnovata na piramidata - i da bidat potpora za sekogo vo momenti na nedoumica kako da se postapi vo koja bilo situacija na profesionalen ili moralen predizvik.

Profesionalizacijata na upravuvaweto se odnesuva na formiraweto na efektiven odbor na direktori. Dolg e patot od grupa na visokosposobni poedinci do efektiven odbor na direktori. Toj pat go pominuva odborot na sekoja kompanija i brzinata na patuvaweto zavisi pred s$ od pretsedatelot na odborot, koj po funkcija ima obvrska da obezbeduva konsenzus me|u razli~nite pogledi, i toa vo atmosfera na iskrena razmena na mislewa. Koga od uspe{ni menaxeri stanuvaat neizvr{ni direktori, lu|eto li~no minuvaat niz zna~ajna promena: tie ve}e ne odgovaraat operativno za del od aktivnostite na kompanijata, tuku odgovaraat kolektivno, kako telo, za celokupniot uspeh na firmata. Vo toa im treba pomo{, i taa tranzicija treba da bide potkrepena so specijaliziran profesionalen trening.

Transparentnosta e vtoroto ime na korporativnoto upravuvawe za kotiranite kompanii. No, dali e toa va`no i vo kontekst na nekotiranite ili vo golem broj sistemi nare~eni i “zatvoreni kompanii”? Da, zatoa {to transparentnosta e razli~na vo zavisnost od celta {to se postignuva so nea. Kaj kotiranite kompanii taa postoi zaradi za{tita na integritetot na pazarot na kapital vo celina.

Kaj nekotiranite kompanii taa postoi za da se zgolemi “reputacioniot kapital” na kompanijata.

Ne e sekoga{ to~na, no osnovnata pretpostavka na javnosta e deka tajnovitite organizacii imaat ne{to da krijat. Ova e op{testven stav koj nitu nekotiranite kompanii ne mo`e da si dozvolat da go ignoriraat. I tuka postepeniot pristap na “~ekorpo-~ekor” }e dade najdobri rezultati. Najdobro e kompanijata da po~ne prvo so imenuvawe na nadvore{ni menaxeri, pa da vovede nadvore{na revizija, pa da po~ne da izgotvuva javno dostapni godi{ni izve{tai i na krajot da imenuva nezavisni ~lenovi vo svojot odbor na direktori.

Konfliktot na interesi podrazbira zabrana na koj bilo poedinec koj nosi odluki vo edna kompanija da raboti vo svoj interes, namesto vo interes na kompanijata. Ova se odnesuva i na osnova~ite na kompaniite koi treba da razberat, vo realnost, deka kompanijata ne e prodol`enie na li~niot imot.

Taa e posebno lice i nejzinite interesi ne se sekoga{ identi~ni so interesite na nejziniot sopstvenik. Upravuvaweto so konfliktite na interesi e slo`en proces, so golem broj detali, no osnovite se slednive: sekoj {to u~estvuva vo donesuvaweto na edna odluka ima obvrska sam da uka`e na postoeweto na konflikt na interesi vo daden slu~aj; toa lice ne smee da vlijae vrz donesuvaweto na odlukata vo toj slu~aj; toa lice treba da zamine od kompanijata dokolku konfliktot na interesi e strukturalen i dokolku so toa mo`e da bide od opredeluva~ko zna~ewe za uspehot na kompanijata.

Kone~no, posledniot princip se odnesuva na usoglasuvawe na potticite za rabota na poed-

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r (IFC) vo Makedonija Makedonijja

inci so uspehot na kompanijata.

Kratkoto ime na ovoj princip e – politika za nagraduvawe. Vo najgolem del, iako ne celosno, direktorite i menaxerite na edna kompanija se pottiknuvaat da rabotat vo nejzin interes preku toa {to }e bidat soodvetno nagradeni so plata, bonusi i dolgoro~ni pottici vo vid na akcii ili opcii. Za politikata za nagraduvawe da rezultira so posvetenost i lojalnost na menaxerite i direktorite kon kompanijata taa mora da bide kredibilna i transparentna. I treba da dava dobar odgovor na slednive pra{awa: Koi se kriteriumite za nagraduvawe?

Koj odlu~uva za nagraduvaweto?

Vo kolkav del informaciite povrzani so nagraduvaweto na nekotiranite kompanii treba da bidat dostapni na javnosta?

Promenite za podobruvawe na korporativnoto upravuvawe ne se cel sama za sebe. Tie se alatka za dodavawe na vrednost i obezbeduvawe na kontinuitet, osobeno za kompaniite koi nemaat obvrska kon nadvor, tuku `elba i interes od vnatre da bidat dobro upravuvani.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.140

PONEDELNIK

2.380

2.135

MBID

112,60

2.375

112,40

2.370

112,20

2.365

112,00

2.360

111,80

9

01.11.2010

OMB

2.130 2.125 2.120 2.115 2.110

2.355

25/10/10

26/10/10

27/10/10

28/10/10

29/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

111,60

25/10/10

26/10/10

27/10/10

28/10/10

29/10/10

25/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/10/10

27/10/10

28/10/10

29/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

FINANSISKI REZULTATI ZA PRVITE 9 MESECI

MAKPETROL JA NAMALI ZAGUBATA, TIKVE[ I MAKEDONIJA TURIST SO DOBIVKA

17.03.2010 9 PO^NUVA JAVNATA BERZANSKA AUKCIJA NA AKCII I UDELI OD PIOM

Makpetrol ostvari dobivka od okolu 3 milioni evra vo tretiot kvartal od 2010 godina so {to ja namali zagubata od prethodniot period. Tikve{ i Makedonija turist objavija pozitivni finansiski rezultati za celiot period od devet meseci

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija (PIOM) po~nuva da gi prodava akciite i udelite {to gi poseduva vo akcionerskite dru{tva. Denes na Berzata }e bidat ponudeni akcii i udeli vo nominalna vrednost od okolu 20,21 milioni evra. Vo prviot krug PIOM planira da prodade obi~ni akcii vo devet akcionerski dru{tva, prioritetni akcii vo 39 i udeli vo 15 dru{tva. Od akciite, najmnogu pari, vo nominalen iznos od 6,11 milioni evra, se o~ekuva da bidat inkasirani od proda`bata na prioritetni akcii na Fondot vo Arcelormittal (HRM), kade {to poseduva 10,03% od kapitalot na dru{tvoto. Kaj udelite, najgolema suma, vo nominalen iznos od 2,14 milioni evra, se o~ekuva da bide inkasirana preku proda`bata na 15% od kompanijata Servis hartija od Skopje.

Minatata nedela Makedonskata berza ja odbele`aa dvete oddelni blok-transakcii so akciite na Komercijalna banka vo vkupna vrednost od 14,7 milioni denari. Berzanskiot promet za minatata nedela dostigna iznos od 55,1 milioni denari, za razlika od prethodnata nedela koga istiot ima{e vrednost od 94,87 milioni denari. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 bele`i nedelen rast od 1,22%, dostignuvaj} i vrednost od 2.136,07 indeksni poeni, a so nedelen rast od 0,63% i 112,54 indeksni poeni zavr{i i OMB indeksot.

Za razlika od niv, MBID indeksot bele`i pad od 0,27% na vrednosta.

Kaj berzite vo regionot, Belgradskata berza bele`i rast na berzanskiot indeks *Belex15 za 2,16%, dostignuvaj}i vrednost od 635,49 indeksni poeni. Vkupniot promet na ovaa berza za minatata nedela iznesuva 6,05 milioni evra i e za 26,2% ponizok vo odnos na prethodnata nedela. Kaj evropskite pazari na kapital, panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300 zabele`a rast za 0,1% na krajot od nedelata, dostignuvaj} i vrednost od 1.086,61 indeksni poeni. Na aziskite berzi, japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 se spu{ti na vrednost od 9.202,45 indeksni poeni, bele`ej}i pad na nedelno nivo od 2,4%, odnosno 1,8% vo oktomvri.

Soliden rast vo oktomvri evidentiraa berzanskite indeksi na berzata vo Wujork. Dow Jones nedelata, a so toa i mesecot gi zavr{i so vrednost od 11.118, 49 indeksni poeni, {to e porast od 3,1% na mese~no nivo. S&P 500 dostigna vrednost od 1.183,26 indeksni poeni, bele`ej}i nedelen rast od 0,02%, dodeka na mese~no nivo ovoj indeks porasna za 3,7%. So rast od 1,1% na nedelno nivo i Nasdaq indeksot }e ja zavr{i ovaa nedela i toa na nivo od 2.507,41 indeksni poeni.

F

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akpetrol ostvari dobivka od okolu 3 milioni evra so {to kompanijata uspea da ja namali akumuliranata zaguba od po~etokot na godinata do iznos od 2,36 milioni evra. Pozitivniot rezultat od tretiot kvartal se dol`i na zgolemenite prihodi na kompanijata od prodadeni nafteni derivati. Samo za sporedba, zagubata na Makpetrol istiot period lani iznesuva{e 3,12 milioni evra.

“Pri~ina za vakviot finansiski rezultat vo ovoj kvartal e zgolemeniot promet so derivati vo odnos na prethodnite kvartali, {to dovede do zgolemuvawe na delovnite prihodi. Pokraj delovnite prihodi, vo ovoj kvartal zgolemeni se i drugite prihodi, dodeka, pak, namaleni se delovnite i drugite rashodi”, se veli vo obrazlo`enieto na Makpetrol za postignatite rezultati vo ovoj period od godinata.

Od finansiskiot izve{taj na kompanijata za prvite devet meseci od godinata mo`e da se zabele`i rast od 24% kaj ostvarenite operativni prihodi. Za ovoj period vkupnite operativni prihodi na kompanijata dostignaa iznos od okolu 246,8 milioni evra, za razlika od lani koga istite iznesuvaa okolu 198,3 milioni evra. Sepak, re~isi identi~en

M

253 2,39 2,36

iljadi evra neto-dobivka- milioni evra neto-dobivkata po odano~uvawe ostta po odano~uvawe evidenvari Tikve{ za 9 meseci tira Makedonija turist

rast od 24% bele`at i operativnite rashodi na kompanijata koi godinava dostignaa iznos od 251,2 milioni evra, vo sporedba so lani koga istite iznesuvaa 202 milioni evra.

TIKVE[ I MAKEDONIJA TURIST SO DOBIVKA ZA TRITE KVARTALI Pozitivni rezultati vo raboteweto za prvite devet meseci od godinava objavija vinarskata vizba Tikve{ i Makedonija turist. Finansiskite izve{tai za ovoj presmetkoven period poka`uvaat deka Tikve{ uspeal da ostvari neto-dobivka po odano~uvawe vo iznos od okolu 253.000 evra.

Sepak, ovaa dobivka, sporedena so dobivkata koja kompanijata ja ostvarila lanskata godina, bele`i pad za 2%. U{te eden podatok koj ne odi vo prilog na ostvareniot finansiski re-

zultat na kompanijata se negativnite rezultati na Tikve{ od tretiot kvartal od 2010 godina. Podatocite poka`uvaat deka vinarskata vizba vo toj period ostvarila zaguba od 149.000 evra. Minatata godina vo tretiot kvartal kompanijata ostvarila dobivka od 88.000 evra.

Tikve{ za prvite devet meseci od godinata bele`i i namaluvawe od 12% kaj ostvarenite prihodi od proda`ba, so {to na krajot od ovoj period tie iznesuvaat 11,7 milioni evra, za razlika od lani koga dostignale 13,2 milioni evra. Najgolem pad od 18% e evidentiran kaj proda`bata na stranskite pazari. Od izvozot na vino Tikve{ ostvaril prihodi od proda`ba vo iznos od 5,3 milioni evra, dodeka, pak, lani prihodite po taa

milioni evra neto-zagubata pred odano~uvawe ostvari Makpetrol

osnova iznesuvale okolu 6,5 milioni evra.

I Makedonija turist, isto taka, bele`i pozitivni finansiski rezultati vo prvite tri kvartali od 2010 godina.

Kompanijata ostvarila dobivka od 2,4 milioni evra, {to e za 10% pove}e vo odnos na istiot period lani. Vkupnite prihodi za ovoj period dostignale vrednost od 6,4 milioni evra i istite se za 1% pomali vo odnos na lani. Namaluvawe vo identi~en procent vo odnos na lani ima i kaj vkupnite tro{oci na kompanijata koi iznesuvaat 4 milioni evra.

Planovite na kompanijata za narednite tri meseci se naso~eni kon zadr`uvawe na istiot trend na rabotewe, so ogled na toa {to ne se o~ekuva podobruvawe nitu do krajot na godinata.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.042.394,89

0,51%

-2,15%

-10,48%

-5,76%

-16,82%

27.10.2010

ILIRIKA GRP

25.376.789,30

-0,36%

6,73%

1,75%

6,32%

3,99%

27.10.2010

Иново Статус Акции

17.086.146,08

-1,65%

-6,80%

-13,89%

-18,40%

-33,58%

28.10.2010

107.500

KD Brik

24.657.543,04

1,24%

2,66%

3,05%

8,57%

16,05%

28.10.2010

450.965

KD Nova EU

22.978.180,59

1,30%

1,58%

-6,00%

-3,65%

-21,20%

28.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.408.071,46

1,60%

0,73%

-4,12%

-1,16%

-2,17%

28.10.2010

Износ (МКД)

ОХИС Скопје

120,00

14,29

19.200

Макошпед Скопје

210,00

5

6.300

Машинопромет Скопје

255,00

2

15.300

Македонски Телеком Скопје

438,78

1,33

3.636,81

1,02

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Доматти Свети Николе

29.10.2010 Просечна цена (МКД)

ОКТА Скопје Гранит Скопје Охридска банка Охрид РЖ Услуги Скопје

%

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

350

-27,08

8.750

1700

-2,86

90.100

469,21

-2,21

543.350

1810

-1,63

18.100

ХВ

216,70

-1,50

29.255

ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Стопанска банка Скопје Тутунска банка Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје Раде Кончар Скопје

29.10.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

29.10.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

29.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.636,81

390,18

9,32

0,83

обврзници

% на промена

9.593

8

-2,38

обични акции

27.129

42

-39,12

54.562

6.500,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

36.722

50

-32,48

GRNT (2009)

3.071.377

469,21

105,83

4,43

0,47

обични акции

37.290

30

1.008,53

KMB (2009)

2.014.067

3.138,00

533,81

5,88

0,91

MPT (2009)

112.382

21.500,00

/

/

0,60

BESK (2009)

Име на компанијата

29.10.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

189

-0,53

899.262

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

3305,74

0,17

760.320

SBT (2009)

389.779

2.451,00

211,39

11,59

0,56

469,21

-2,21

543.350

STIL (2009)

14.622.943

156,06

0,11

1.411,29

2,18

3636,81

1,02

450.965

TPLF (2009)

450.000

3.115,68

61,42

50,73

0,91

1.850,00

0,00

229.400

ZPKO (2009)

271.602

1.900,00

/

/

0,25

Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

37.290

30

-35,43

189.966

81

228,94

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 29.10.2010)

10 01.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

Stapka na nevrabotenost od 32% e mnogu visoka, a borbata protiv toa e olesnuvawe na sozdavaweto mali i sredni pretprijatija

DARIO SKANAPIEKO POTPRETSEDATEL NA EVROPSKATA INVESTICISKA BANKA

NAMALUVAWETO NA NEVRABOTENOSTA E NAJGOLEM PREDIZVIK! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vropskata investiciska banka (EIB) planira da ja zgolemi finansiskata poddr{ka za Makedonija so finansirawe na nekolku klu~ni infrastrukturni proekti, na koi ~ekame so godini.

Potpretsedatelot na EIB, Dario Skanapieko, vo intervju za “Kapital” zboruva za planovite na bankata za Makedonija i za najgolemite predizvici

E

{to & stojat na zemjata na patot kon EU EU. Koi proekti ste podgotveni da gi finansirate i kolku pari planirate da investirate vo zemjava?

Zainteresirani sme da investirame vo ~etiri oblasti. Vo sferata na infrastrukturata se vr{i procenka na proektot za izgradba na Koridorot 10 i ako s$ odi spored planiranoto, o~ekuvame na krajot od ovaa ili po~etokot na slednata godina da ja slu{neme odlukata na bordot na direktori na EIB. Ovoj proekt treba brzo da ja

podobri sostojbata so patnata infrastruktura infrastruktura.

Se razgleduva fizibiliti studijata za Koridorot 8, za `elezni~kiot soobra} aj. Vo energetikata postojat procesi za gasifikacijata, koja e mnogu va`na za zemjata, kako i za izvoz od hidroelektri~niot potencijal. Tretiot element e postojanata poddr{ka na malite i srednite pretprijatija.

Ovie kompanii se ’rbetot na ekonomijata i mo`e da sozdavaat rabotni mesta, {to e osnova za namaluvawe na nevrabotenosta. Vo taa nasoka e i kreditnata linija od 100

milioni evra. Nie sme podgotveni da investirame i vo ~ove~kiot kapital, odnosno vo obrazovanieto, obukata, nau~noto istra`uvawe.

Mo`e li da napravite procenka kolku pari planira da investira EIB vo naredniot period vo Makedonija?

Navistina ne se raboti za pari, tuku za proekti.

Treba da bide jasno deka postoi ograni~uvawe vo odnos na finansiraweto, a ovoj limit doa|a od situacijata so javnite finansii. Osobeno za vreme na krizata, javnite finansii se izvr{uvaa so golema disciplina i, spored toa, novite investicii mo`e da se napravat bez vlo{uvawe na sostojbata so javnite finansii.

Podolgo vreme se o~ekuva gasifikacijata na Makegasifikacij Kolku vredi celata donija. Kolk investicija i so kolkav izgradbata }e pardel vo izgra EIB? ticipira EI voobi~aeno finanEIB voobi~a sira do 50% od tro{ocite proektot, no ova e za proektot proekt. Ve}e ja slo`en proe razgleduvame fizibiliti razgleduvam sudijata, so {to po~na konkretna i efikasna procedura. S$ u{te ima raboti koi treba da se dopreciziraat, a se odnedoprecizira suvaat na ffinansiskata [tom se razjasstruktura. [ prodol`ime so nat, }e prod novi idei za procenka na proektot, kako i odobruvawe na pari od EIB. Smetate li deka Makedonija ima institucionalen kapacitet za da gi realizira kapitalnite investicii {to gi planirate, so ogled na toa {to duri i ministerot za finansii prizna deka toa e glaven problem sekoja godina, pa ne mo`e da se investiraat nitu parite predvideni vo dr`avniot buxet?

Vrskite so administracijata se mnogu dobri i sekoga{ koga barame informacii, gi dobivame.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,95%

3,85%

4,78%

5,64%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5725

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,4342

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,7405

Швајцарија

франк

45,0487

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,3762

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,4895

61,6

44,8

70,2

46

Извор: НБРМ

Pra{aweto koe e mnogu va`no i koe ne e problem samo so va{ata zemja e podgotovkata na proektite. Poradi ova, minatata godina go promoviravme sozdavaweto investiciska ramka za Zapaden Balkan. Vo ovaa oblast se davaat site pridonesi od razli~ni finansiski institucii od Evropskata komisija i od zemjite-~lenki so cel da se finansira i poddr`i tehni~kata podgotovka na proektite, po {to s$ odi kako podma~kano. Bidej}i go znaeme proektot, toa ni dava pove}e informacii i gi olesnuva site podocne`ni aktivnosti na bankata.

Kreditnata linija od 100 milioni evra {to ja obezbedivte za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija e samo polovi~no iskoristena. Dali e problemot vo kvalitetot na proektite ili kompaniite nemaat interes za ovie krediti?

Vakviot stepen na apsorpcija na zaemot e normalen. Dosega iskoristenosta e 55%-60%.

Nie sme zadovolni i ne gledame razlika vo iskoristuvaweto na ovoj zaem vo sporedba so drugite zaemi vo regionot. Spored poslednite podatoci, 202 mali i sredni pretprijatija koristat zaemi i blagodarenie na kreditnata linija se sozdadoa 1.006 rabotni mesta. U{te 11 firmi ~ekaat re{enie za dobivawe na zaem.

O~ekuvame zabrzuvawe na procesot, bidej}i modificiravte odredeni tehni~ki delovi. Nie sme podgotveni i ponatamu da go poddr`uvame razvojot na malite i srednite pretprijatija i razmisluvame za nova kreditna linija otkako }e bide iskoristena postojnata.

Glaven problem vo makedonskata ekonomija sega e nelikvidnosta, za {to pri-

donesuva i dr`avata, koja ne gi pla}a redovno svoite obvrski, a bankite, pak, go namalija kreditiraweto.

Koi mo`e da bidat posledicite vrz ekonomijata?

Problemot so odlo`enoto pla}awe na dr`avata kon privatniot sektor e voobi~aen za mnogu zemji i ne e ni{to novo.

Problemot so likvidnosta e povrzan i so rizikot. Bankite baraat povisoki kamatni stapki, bidej}i rizicite sega se gledaat od druga gledna to~ka. Pred krizata nikoj ne obrnuva{e vnimanie na ona {to go govorea menaxerite za rizik, no sega bankarite stanaa premnogu vnimatelni.

Zatoa i }e go prodol`ime zaemot za malite i sredni pretprijatija. Na{ata kreditna linija mo`e da pomogne vo slu~aj na nelikvidnost, bidej}i mo`e da se koristi i za obrten kapital.

Kakvi se va{ite procenki za ekonomskite dvi`ewa vo naredniot period?

Te{ko e da se predvidi.

Postojat mnogu inicijativi za da se poddr`i rastot, a produktivnosta mora da raste. Prognozite se pozitivni i o~ekuvame zemjite koi }e go zgolemat izvozot pobrzo da zakrepnat i da se razvijat. Va{ata zemja }e se dvi`i kako {to }e se dvi`i ekonomijata vo regionot. Optimisti sme. [to treba da bide najgolem predizvik za Vladata vo naredniot period?

Najgolem predvizvik za va{ata zemja e borbata protiv nevrabotenosta.

Stapkata na nevrabotenost od 32% e mnogu visoka, a borbata protiv toa e olesnuvawe na sozdavaweto mali i sredni pretprijatija. Klu~en predizik za Makedonija e i zgolemuvaweto na konkurentnosta na zemjata preku zajaknuvawe na obrazovanieto i transportnata infrastruktura.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

01.11.2010

11

SLOVENIJA POVLE^E OD PRODA@BA MAKEDONSKO VINO lovene~kata Vlada povle~e od proda`ba vino na ~ija etiketa pi{uva "makedonsko vino", pi{uvaat hrvatskite mediumi. Pri~ina za povlekuvaweto bila reakcijata na Grcija zaradi upotrebata na imeto "makedonsko" na etiketata na vinoto.

"Kapital" se obide da dobie oficijalno objasnuvawe od Slovene~kata ambasada vo Makedonija, no ottamu zasega

S

ne komentiraat. Ostanuva dilemata dali makedonskoto vino }e mo`e da se prodava na slovene~kiot pazar kako makedonsko?! Pretstavnicite na vinarnicite ne znaat i se zate~eni od odlukata na Slovenija da go povle~e na{eto vino od nivniot pazar.

Del od niv komentiraa deka od pred eden mesec primile pisma od nivnite partneri od EU deka zemjava treba da go re{i problemot so

deklariraweto na na{eto vino.

Grcija u{te vo 1989 godina vo EU go ima registrirano nazivot "makedonsko vino" samo za vinoto koe doa|a od regionot Makedonija vo Grcija i so toa im onevozmo`uva na ostanatite zemji kade {to pripa|a regionot Makedonija da go koristat nazivot "makedonsko vino". Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodosto-

panstvo istaknuvaat deka podolgo vreme pravat napori da go re{at ovoj problem vo ramkite na zaedni~kite komiteti na Makedonija i EU, no zasega toa e bezuspe{no.

So toa, vinarnicite od Makedonija se staveni vo nezavidna polo`ba, bidej}i so vakvi problemi mo`at da se soo~at i na drugite pazari od EU, kade {to se izvezuva makedonskoto vino.

Najgolem del od makedonskoto vino zaminuva

na pazarite vo EU, vo ramkite na bescarinskata kvota od 33 milioni litri koja ja ima zemjava so EU. Najgolem del od ovaa kvota se prodava kako nalivno i okolu 95% odi na germanskiot pazar, dodeka kvotata za proda`ba na vino vo {i{iwa sekoja godina ostanuva neiskoristena. Poznava~ite na sostojbite komentiraat deka }e nastane golem problem dokolku istoto go napravi i Germanija.

KAKO SE PRAVDA DR@AVATA ZA OPASNITE RUDNICI I INDUSTRISKIOT OTPAD

17.03.2010 NEDOSTIGALE PARI I ZAKONI ZA DA SE11 ELIMINIRAAT “@E[KITE TO^KI” Regulativata na EU, so koja se harmoniziraat balkanskite zakonodavstva, e jasna – odgovornost snosi sopstvenikot na fabrikata ili na rudnikot. No, ovde ima eden drug problem - dr`avata be{e sopstvenik na re~isi site fabriki koi se privatiziraa KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

raznite op{tinski kasi i slabata implementacija na zakonite bile gl a v n i te p r i ~ini poradi koi dr`avata i investitorite so decenii neve{to se spravuvaat so “ekolo{kite bombi” predizvikani od otvorenite rudnici i industriskiot otpad vo zemjava. Analiti~arite velat deka nepo~ituvaweto na zakonite i deklarativnata politika od nadle`nite nema da gi re{i problemite so industriskiot otpad, zakana koja so godini ja demne Makedonija.

Deka op{tinite imaat problemi so dr`avata koga e vo pra{awe za{titata na `ivotnata sredina prizna i gradona~alnikot na op{tina Bosilovo.

“Jas sum svesen deka op{tinite vo zemjite na EU na nivnite `iteli im ovozmo`uvaat zdrava i bezbedna `ivotna sredina, so cel da se postigne pokvaliteten `ivot.

Vo na{iot region s$ u{te naporno se raboti za da se postigne razbiraweto na edno po{iroko i povisoko nivo, za da se odbere vistinskiot pat za postignuvawe na sevkupniot pozitiven napredok za

P

kvalitetna idnina na na{ite gra|ani. Se nadevam deka instituciite na nacionalno nivo imaat jasni informacii za krupnite ~ekori i zada~i koi treba da gi prezememe”, veli Qup~o Kolev, gradona~alnik na Bosilovo.

NAMALEN BUXET Kolku odvojuva dr`avata za da go re{i problemot za olovoto, arsenot, kadmiumot, hromot i jaglerod dioskidot vo zemjata, vodata, vozduhot, a so toa i vo ~ove~kiot organizam, poka`uva i namaleniot buxet za 2011 godina na Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina. Iako ova Ministerstvo za 2010 godina dobilo buxet od 7,9 milioni evra, a za slednata godina 7,1 milioni evra, nema najavi deka so tie pari }e se sanira otvoreniot rudnik vo Lojane, okolinata na vele{kata topilnica ili jalovi{teto na rudnikot Jugohrom.

Od Dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina alarmiraat deka dr`avata mora {to pobrzo da se osvesti vo odnos na posledicite so koi mo`e da se soo~i Makedonija ako navreme i soodvetno ne gi tretira potencijalnite ekolo{ki bombi.

“Treba dopolnitelen napredok, osobeno koga e vo pra{awe vlo`uvaweto vo `ivotnata sredina. Ima podatoci deka koga }e zavr{i vekot na REK

Bitola, }e bidat potrebni okolu 180 milioni evra za remedijacija. Otstranuvaweto na “`e{kite to~ki” vo zemjava e dolg proces. Dr`avata mora da gi sproveduva zakonite”, veli Darko Blinkov, dr`aven inspektor za `ivotna sredina.

Nezadovolna od toa kako zemjava se spravuva so industriskiot otpad e i zamenikministerkata za `ivotna sredina.

“Ne sum zadovolna. Mnogu malku e napraveno dosega.

Treba site subjekti da bidat op{testveno odgovorni, i centralnata i lokalnata vlast i stopanstvenicite. Koga ekonomijata i ekologijata }e odat raka pod raka, toga{ mo`eme da zboruvame za celokupen napredok. Jas pravam malku po malku, kako zamenikministerka. So~uvstvuvam i so stopanstvenicite, no nikako ne smee da se zanemari efektot na industrijata vrz gra|anite i `ivotnata sredina“, objasnuva Sowa Lepitkova, zamenik-minister za `ivotna sredina. @IVOTNATA SREDINA @RTVA NA POLITI^KI I FINANSISKI PROBLEMI Ekspertite se decidni deka politi~kite, socijalnite i finansiskite problemi vo izminatite 20 godini go zabavija tempoto na odr`liv

PROCENKI ZA REMEDIJACIJA NA OHIS REK BITOLA MHK ZLETOVO RUDNIK JEGUNOVCE RUDNIK LOJANE REK OSLOMEJ

razvoj.

“Zemjite od Zapaden Balkan se nao|aat vo tranzicija, a vo proces se i na pridru`uvawe kon EU. Regulativata na Unijata so koja se harmoniziraat i balkanskite zakonodavstva e jasna - odgovara sopstvenikot na fabrikata ili na rudnikot. No, ovde ima eden drug problem - dr`avata be{e sopstvenik na re~isi site fabriki koi se privatiziraa.

Dr`avata im dade grejs-period na novite sopstvenici za da gi otstranat {tetite koi prethodno & bile naneseni na `ivotnata sredina. Toa

2-20 180 5.7 2.5 4.2 7

se gleda i vo nekoi primeri na neuspe{na privatizacija, kade {to neuspe{nite sopstvenici povtorno na dr`avata & prepu{taat da se soo~uva so {tetite od jalovi{tata, otvorenite rudnici ili industriskiot otpad. Na kraj, gra|anite se tie koi `iveat vo neposredna blizina na fabrikite”, veli Radoje Lau{evi}, zamenik-izvr{en direktor na Regionalniot ekolo{ki centar.

Spored nego, edinstvenoto re{enie za dr`avite i lokalnata samouprava da gi saniraat “`e{kite industriski

to~ki” e da se vospostavi sovremeno zakonodavstvo koe }e se primenuva.

Toj dodava i deka parite ne se glavniot problem koj dr`avite i investitorite go naveduvaat kako “alibi” za{to nedovolno se gri`at za za{tita na `ivotnata sredina.

“Parite sekoga{ }e dojdat na ovoj ili na onoj na~in koga celiot sistem }e se postavi na zdrava osnova. No, samiot vlez vo EU ni{to nema da re{i. Toa go gledame i od neodamne{niot primer vo Ungarija”, istaknuva toj.

12 01.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

MAKPROGRES PU[TI DVE NOVI PROIZVODSTVENI LINII

3 MILIONI EVRA INVESTICIJA ZA 100 NOVI RABOTNI MESTA Jubilejot od 20 godini postoewe Makprogres Vinica go odbele`uva so investicija od 3 milioni evra vo dve novi proizvodstveni linii za proizvodstvo na slatki konditorski proizvodi pod brendot Vin~ini fajnest i linija za soleni konditorski proizvodi Armonia se smesteni vo novata administrativno-delovna zgrada. Sakame da go zgolemime proizvodstvoto . Planirame do krajot na godinava da proizvedeme 10 iljadi toni. Dosega proizveduvavme osum toni hrana”, izjavi Aleksandar Cvetanov, osnova~ na Makprogres.

Novite dve proizvodstveni linii }e proizveduvaat 4.000 toni hrana godi{no, a za potrebite na noviot kapacitet }e bidat vraboteni dopolnitelni 100 lica.

“Se odlu~ivme da vovedeme linija koja }e raboti vrz baza na spon~ (pandi{pani), {to }e bide osnova za ostanatite proizvodi koi }e proizlezat od ovoj proizvod.

Vakva oprema najblisku do Makedonija se proizveduva{e vo Italija. Za prv pat zedovme kredit od Kreditna banka od Bitola od 200.000 marki, ja plativme opremata, no ni se pojavi problem so nejziniot transport vo

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

ve novi linii za proizvodstvo na hrana, magacinski i deloven prostor se smesteni vo noviot administrativno-deloven objekt {to go otvori vini~kata fabrika Makprogres. Celata investicija vredi 3 milioni evra i se o~ekuva deka so toa }e se otvorat 100 novi rabotni mesta.

Pri~inata poradi koja osnova~ot na kompanijata, Aleksandar Cvetanov, se odlu~il za nova investicija e zajaknuvawe i pro{iruvawe na proizvodstveniot kapacitet.

“Minatata nedela pu{tivme vo upotreba dve novi proizvodstveni linii za proizvodstvo na slatki konditorski proizvodi pod brendot Vin~ini fajnest i linija za soleni konditorski proizvodi Armonia, koi

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Makedonija.

Ni trebaa sedum kamioni za prenos na opremata, a toga{ ima{e voen konflikt. No, nie nemavme 10.000 marki za osiguruvawe na opremata. Im O

G

L

A

S

dadovme samo mobilni telefoni na voza~ite i trgna opremata kon Makedonija.

Po dva dena pat stignaa vozilata od Italija so site ma{ini, “`ivi i

zdravi”. Ova mi be{e najgolemoto isku{enie od postoeweto na Makprogres”, izjavi Cvetanov vo neodamne{noto intervju za nedelnikot "Kapital".

Proizvodite na Makpro-

gres mo`e da se najdat na pet kontineti.

Inaku, Makrporgres duri 75% od svoeto godi{no proizvodstvo go izvezuva i go plasira na 29 pazari niz celiot svet.

VO SEMOS EDUKACIJA KURSEVI ZA JAVA PO 30% PONISKI CENI OTKOLKU VO REGIONOT emos Edukacija, kako avtoriziran Oracle Sun, odr`uva kursevi za izu~uvawe na programskiot jazik Java po cena koja e za 30% poniska od drugite ovlasteni Oracle Sun treningcentri vo svetot. Diplomata koja se dobiva e diploma od Oracle Sun i va`i sekade vo svetot.

“Zlatnoto partnerstvo na Semos Edukacija so ovaa kompanija e dokaz za kvalitetot

S

na obrazovanieto koe ovoj edukativen centar vo Makedonija go sproveduva celi 15 godini, a za slu{atelite zna~i diploma koja gi zadovoluva site svetski kriteriumi i uslovi za edukacija: originalni knigi, cedea so ve`bi, originalen svetski priznaen sertifikat, kako i besplaten konsalting od strana na trenerite. Oracle izbira isklu~ivo partneri koi }e obezbedat obuki koi

gi ispolnuvaat site strogo definirani uslovi za da ponudat visok kvalitet vo realizacijata na edukativnite uslugi”, informiraat od Semos Edukacija.

Partnerite na Oracle koi se steknuvaat so titulata Oracle Gold Partner se partneri od najvisoko nivo i preku nea na svoite klienti im ovozmo`uvaat pristap do celata paleta na proizvodi na Oracle.

@ITO LUKS STIPENDIRA ^ETIRI STUDENTI ito Luks dodeli ~etiri stipendii na dva fakulteti. Dve stipendii na Tehnolo{ko-tehni~kiot fakultet vo Veles i dve na Fakultetot Sveti Kliment Ohridski vo Bitola, oddel za nutricionizam. Finansiski poddr`ani do krajot na nivnoto studirawe.

“Obrazovanieto e klu~ za otvorawe na ~ove~kiot potencijal. Steknuvaweto

@

na ve{tini i znaewa im ovozmo`uva na lu|eto da gi ostvarat svoite celi i da gi nadminat problemite so koi se soo~uvaat. Sre}ni sme {to kako kompanija mo`eme da im pomogneme na ovie idni nutricionisti, bidej}i cvrsto veruvame deka vo na{ata dr`ava nutricionizmot, kako granka, doprva treba da se razviva. Tuka le`at odgovorite za toa {to e

kvalitetna i bezbedna hrana i kako taa mo`e da se iskoristi za odr`uvawe na ~ovekovoto zdravje”, izjavi Lidija Trajkovska, menaxer vo sektorot za marketing.

Dekanot Dragan Damjanovski e zadovolen {to od godina vo godina e s$ pogolem brojot na studenti koi sakaat da studiraat na ovie fakulteti i {to @ito Luks veruva vo potencijalot na mladite.

JANAKIESKI SLU[NA [TO IM TREBA NA KOMPANIITE ZA PROBLEMITE SO @ELEZNICATA oi }e bidat potrebite na kompaniite za `elezni~ki transport na stoki za slednata godina, usoglasuvawe na rabotnoto vreme na inspekciskite slu`bi koi se prisutni na grani~nite premini so cel da bide sinhroniziran i zabrzan prevozot, bez dopolnitelni zastoi na grani~nite premini, bea del od pra{awata za koi minatata nedela diskutiraa ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, direktorot na AD M@-Transport”, Oliver Derkoski i pretstavnici na kompanii koi gi koristat usl-

K

ugite za `elezni~ki prevoz.

Kako {to informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski, na sostanokot bile prisutni pretstavnici od Okta, Makstil, Feni industrija, Mital stil, cementarnica USJE, Skopski leguri, kako i pretstavici na {pediterskite kompanii Developulos, Prodos, Kampakis od Republika Grcija i Fer{ped.

"Na sostanokot se razgovara{e za potrebite na kompaniite za koristewe na kargotransportot koj go koristat, kako i nivnite proekcii za proizvodstvo i potrebite za transport za slednata

godina, so cel da se utvrdi potrebniot obem na transport i da se sozdadat preduslovi za negovo nepre~eno funkcionirawe.

Pred prisutnite pretstavnici na kooperantite na AD M@Transport i {pediterskite kompanii be{e pretstaven proektot za nabavka na 36 novi plato-vagoni za tovaren prevoz vo ramkite na proektot za reforma na `eleznicata vo sorabotka so Svetska banka, so {to se o~ekuva podobruvawe na prevozot na surovini i gotovi proizvodi", informiraat od Ministerstvoto.

KOMPANII PAZARI I FINANSII INTELIGENTNOTO UPRAVUVAWE SO TRO[OCITE - STRATE[KI PRIORITET inansiskata funkcija igra strate{ka uloga vo namaluvaweto na tro{ocite, pa zatoa finansiskite menaxeri i analiti~ari mora svoite biznis-performansi da gi naso~at kon namaluvawe na tro{ocite, bez pred toa da go naru{at rastot na kompanijata, kvalitetot na proizvodite i uslugite {to gi prodavaat. Spored Endrju Vilman, koj va`i za vode~ki ekspert za finansii,

F

inteligentnoto upravuvawe so tro{ocite treba da bide vo centarot na vnimanieto u{te podolg vremenski period.

Vilman stava akcent na fokusiraweto na menaxerite na produktivnosta na vrabotenite vo kompanijata, koj e mo`ebi i najte{kiot tro{ok za sledewe i upravuvawe.

Kako glavni dvigateli vo kompanijata koi se najmnogu pogodeni od krizata se marketingot i informati~kata

PONEDELNIK

01.11.2010

13

FER[PED I BETON SO DOBIVKA ZA TRITE KVARTALI GODINAVA tehnologija. Glaven predizvik spored nego, za vreme na finansiska kriza e da se namali tro{okot za informati~ka tehnologija, no i da se zgolemi vlogot vo razvojot na novi proekti", veli Vilman.

Guruto za finansii, prepora~uva kreirawe na politikata za namaluvawe na tro{ocite na kompaniite, so koi }e se soo~uvaat vo idnina, a ne re{avawe na problemite so minatite tro{oci.

ompanijata za me|unarodna i vnatre{na {pedicija so javni i carinski skladi{ta, Fer{ped od Skopje, prvite devet meseci od godinata gi zavr{i so dobivka po odano~uvawe od 1,62 milioni evra. Taa e za 30% pomala vo odnos na dobivkata ostvarena vo istiot period lani.

Kumulativno, od po~etokot na godinata do krajot na septemvri, kompanijata ost-

K

varila prihodi od proda`ba vo iznos od 44,61 milioni evra, za razlika od lani koga iznesuvale 45,17 milioni evra. Za ovoj period kompanijata bele`i rast od 10% na prihodite od proda`ba vo stranstvo, a prihodite na doma{niot pazar se namaleni za 4%.

Neto-dobivkata po odano~uvawe na grade`nata kompanija Beton za prvite devet meseci od godinava

iznesuva 466.422 evra i vo odnos na lani e pogolema za 28%. Beton ostvari osobeno dobri rezultati vo tretiot kvartal. Dobivkata za ovoj kvartal iznesuva 210.000 evra, a lani vo ovoj period iznesuva{e 51.544.

Operativnite prihodi bele`at pad od 23%. Vkupno ostvarenite operativni prihodi na Beton za godinava iznesuvaat 21,94 milioni evra, a lani bile 28,71 milioni evra.

PRAKTIKANSTVOTO VO VISOKOTO OBRAZOVANIE STANA ZADOL@ITELNO

DEKANI BARAAT STUDENTITE NA PRAKSA DA SE PLA]AAT Od Stopanskata komora na Makedonija se soglasuvaat firmite da im pla}aat simboli~en nadomest na studentite, no baraat toj da bide osloboden od danoci VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ekanite na nekolku fakulteti baraat zadol`itelnata praksa na studentite da im bide platena od firmite vo koi }e prakticiraat 30 dena vo godinata. Zadol`itelnata praksa e zakonska obvrska so cel studentite da dobijat i prakti~no iskustvo, osven teoretsko znaewe, pred da izlezat od studentskite klupi.

“Dobro bi bilo da go zememe kako primer SAD, kade {to letnata prakti~na nastava se pla}a. Koga }e odat na{ite studenti, da ne dremat i da redat fascikli vo arhivite, tuku da im se dade mo`nost da re{avaat predmeti i simboli~no da bidat nagradeni. Taka }e se vidi dvojniot benefit i kaj firmite i kaj mentorot, pa i kaj studentot. Ministerstvoto treba da napravi ne{to da gi animira i tie {to davaat praksa, a i studentite", veli Bor~e Davitkovski, dekan na Pravniot fakultet vo Skopje.

Toj smeta deka, vo sprotivno, prakti~nata nastava }e bide proforma, kako {to

D

funkcionirala i dosega.

I Dekanot na Elektrotehni~kiot fakultet vo Radovi{, Todor Delipetrov, potencira deka praksata na Zapad e platena, no ne e siguren kako kaj nas }e profunkcionira voveduvaweto na zadol`itelna praksa.

"Ja poddr`uvam praksata vo visokoto obrazovanie, no toa e ne{to {to treba{e da se forsira porano. Sega, svetskite elitni univerziteti pove}e se svrtuvaat kon teorijata. Kako i da e, smetam deka kaj nas ne postoi stopanstvo koe bi mo`elo da gi apsorbira site studenti", izjavi toj.

MINISTEROT NE GLEDA PRI^INA ZA PLA]AWE Od Ministerstvoto za obrazovanie potvrdija deka studentite koi godinava se zapi{aa na fakultet se obvrzani zadol`itelno da posetuvaat prakti~na nastava vo nekoja od privatnite ili dr`avnite firmi i institucii. No, ne smetaat deka anga`manot na studentite treba da bide finansiski nadomesten.

"Samata praksa zna~i mnogu za eden student. Go pravi stru~en vo oblasta koja ja izu~uva i vo golema mera mu ja olesnuva mo`nosta da se vraboti po

zavr{uvaweto na studiite.

Zatoa, ne gledam potreba za dopolnitelen pari~en nadomest", veli ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov.

Spored nego, vo vreme na kriza toa bi pretstavuvalo dopolnitelen finansiski tovar za sekoja firma koja gi otvorila vratite za mladi praktikanti.

Od Stopanskata komora na Makedonija se soglasuvaat firmite da im pla}aat simboli~en nadomest na studentite, no baraat toj da bide osloboden od danoci.

"Pla}aweto na praktikantite pretstavuva ne samo dopolnitelna finansiska implikacija za firmite, tuku }e treba da se postavi i rakovodno lice koe }e bide so studentite. Sepak, ne sme protiv pari~en nadomest, no barem da bide osloboden od danok", veli Jadranka Arizankovska od Komorata.

FIRMITE SE “ZA” ZADOL@ITELNA PRAKSA Firmite ja poddr`uvaat inicijativata za zadol`itelna praksa, a del se podgotveni da izdvojat i simboli~en nadomest za praktikantite.

Od EVN Makedonija velat deka kaj niv ve}e doa|aat

studenti na trening-sesii.

Spored niv, toa e odli~na mo`nost za polesno vrabotuvawe na studentite.

"Del od praktikantite vo EVN, koi poka`aa najdobri rezultati, po zavr{uvaweto na fakultetot stanaa na{i kolegi", veli Atanas Kova~evski od EVN. Vo EVN smetaat deka e korektno praktikantite da dobivaat soodveten nadomest, barem za pokrivawe na tro{ocite.

Ovaa kompanija go praktikuvala toa, a sorabotuva so fakultetite za

elektrotehni~ki nauki od Skopje i od Bitola.

Generalno, site dekani se “za” praktikantska rabota na studentite.

"Na Pravniot fakultet ima praktikantska rabota ve}e 60 godini. Vo delot na gra|anska i krivi~na postapka, ve`bite se sproveduvaat vo sudovite i zatoa sega e mnogu lesno da se prilagodime na ovaa zakonska obvrska. Sepak, strav mi e ova da ne se svede samo na gola forma, pa studentite da odat kade bilo samo za da dobijat

potvrda za sta`irawe", veli Davitkovski.

Ministerstvoto za obrazovanie e podgotveno da prima studenti na praksa.

I Stopanskata komora ostanuva otvorena za praktikanti, a dosega sorabotuvale so nekoi fakulteti.

"Na{ite ~lenki velat deka im se potrebni navistina podgotveni studenti za da vlezat vo procesot na rabota, namesto po zavr{uvaweto na studiite da im bidat potrebni duri i po {est meseci za adaptacija", veli Arizankovska.

14 01.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

DOPOLNITELNI GARANCII ZA SRPSKI TELEKOM otpretsedatelot na srpskata Vlada, Bo`idat \eli}, izjavi deka Vladata }e bara dopolnitelni garancii pri proda`bata na Telekomot.

Spored nego, od noviot sopstvenik }e se bara na gra|anite da im garantira odredeno nivo na uslugi. Toj precizira{e deka pokraj postignuvaweto dobra i povolna cena na tenderot, potrebno e da se

P

vodi smetka i za obezbeduvawe na dobra socijalna i investiciska programa, no i garancii koi od niv }e bidat pobarani.

Ministerstvoto za finansii na Srbija na 20 oktomvri objavi tender za proda`ba na 51% od akciite na Telekom Srbija, a rokot za prijavuvawe na zainteresiranite kupuva~i e 26 noemvri. Procenetata vrednost na Telekomot

e 2,4 milijardi evra, a dr`avata na tenderot prodava 51% po po~etna cena od 1,4 milijardi evra.

ROHATINSKI: HRVATSKA TREBA[E DA POBARA POMO[ OD MMF rizata vo Hrvatska bila tri pati poskapa otkolku vo evrozonata, istakna guvernerot na Hrvatskata nacionalna banka (HNB), @eqko Rohatinski.

Vo 2009 i 2010 godina brutodoma{niot proizvod (BDP) padnal na 7,5%, vrabotenosta padnala na 8,5%, a padot na investiciite iznesuval 22%, re~e Rohatinski.

Toj istakna deka Hrvatska trebala da go povika Me|unarodniot monetaren fond (MMF).

K

“I Vladata i HNB donesoa odluka deka ne ni e potrebna pomo{ od ovaa me|unarodna institucija i deka mo`eme da se izvle~eme so sopstveni sili, no o~igledno zgre{ivme”, prizna hrvatskiot guverner.

PESIMISTI^KI O^EKUVAWA NA BALKANSKITE BIZNISMENI

KRIZATA VO REGIONOT ]E TRAE U[TE DVE GODINI

Ekonomistite od Srbija predupreduvaat deka gra|anite i ekonomijata narednata godina }e do`iveat najte`ok udar od krizata poradi ponatamo{niot pad na dinarot i platite i rastot na cenite VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

iznismenite od regionot smetaat deka balkanskite zemji s$ u{te ne se izlezeni od ekonomskata kriza, a prognoziraat deka standardot na gra|anite drasti~no }e pa|a. Spored niv, krizata s$ u{te go nema dostignato dnoto.

“Se pla{am deka ni ekonomijata, ni standardot na gra|anite s$ u{te ne gi odrazuvaat vistinskite problemi. Mo`eme da bi-

B

deme sre}ni ako narednata godina potro{uva~kata ostane na sega{noto nivo”, veli Emil Tedeski, pretsedatel na Atlantik grupa.

Pesimist e i biznismenot Mujo Selimovi}, sopstvenik na najgolemata bosanska kompanija, MIMS grupa, koja se zanimava so maloproda`ba i proizvodstvo na hrana i pijalaci.

Toj o~ekuva krizata vo regionot da potrae u{te najmalku dve godini.

Hrvatskata kompanija Agrokor pred krizata ima{e prose~na stapka na rast od 20%, no krizata

SEGA TREBA DA SE INVESTIRA

Op{tata ocenka na biznismenite e deka celiot region ima ogromen potencijal vo zemjodelskoto proizvodstvo, a tokmu agrobiznisot e ozna~en kako oblast koja }e go pottiknuva rastot vo idnina. Se predviduva do 2050 godina vo svetot da `iveat devet milijardi lu|e i }e treba dvojno da se zgolemi zemjodelskoto proizvodstvo.

“Toa ne mo`e da se slu~i preku no}. Za da go zgolemite zemjodelskoto proizvodstvo, mora da razmisluvate tri do pet godini odnapred. Udvojuvaweto na zemjodelskoto proizvodstvo do 2050 godina mora da po~ne u{te denes”, istakna srpskiot biznismen Miodrag Kosti}, sopstvenik na MK grupa.

ja natera na restrukturirawe i namaluvawe na tro{ocite.

“Agrokor prv ja po~uvstvuva krizata i po~na da predupreduva za nea. Do momentot na krizata imavme dobra zaliha na rast od prethodnite godini”, izjavi izvr{niot direktor, Qerka Puqi}.

TE@OK UDAR IDNATA GODINA Ekonomistite od Srbija predupreduvaat deka gra|anite i ekonomijata narednata godina }e do`iveat najte`ok udar od krizata poradi padot na dinarot i platite i rastot na cenite. Biznismenite i analiti~arite smetaat deka s$ u{te nema vidlivi znaci za zazdravuvawe i se pla{at od finansiska i ekonomska propast na zemjata vo 2011 godina.

Tie stravuvaat od populisti~kite merki koi mo`e da gi prezeme Vladata, a koi bi bile naso~eni samo za vrabotenite vo javnata administracija i penzionerite, {to nema da pridonese za ekonomski razvoj.

“Situacijata e o~ajna i me pla{i {to nema jasni znaci na zazdravuvawe.

Rastot na industriskoto proizvodstvo e mal, nevrabotenosta e visoka i raste, devizniot kurs

dramati~no se zgolemuva, a ni doa|a i predizborna godina”, izjavi srpskiot ekonomist Vladimir Vu~kovi}.

TADI]: OD KRIZATA ]E IZLEZEME DO 2013 GODINA Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, e vozdr`an vo procenkite za izlez na Srbija od krizata, no o~ekuva 2011 i 2012 da

bidat dobri. Spored nego, samo preku izvoz mo`e da se podigne `ivotniot standard na gra|anite, a subvenciite koi gi dava dr`avata, kako i dano~nata politika, bile mnogu atraktivni za stranskite investitori.

Deblokiraweto na Srbija na patot kon evropskite integracii, spored Tadi}, go podignuva rejtingot i

kredibilitetot na zemjata, a gi zgolemuva i {ansite za investicii.

“Bez investicii ne mo`eme da go podigneme proizvodstvoto vo Srbija, nitu da go zgolemime brutodoma{niot proizvod (BDP), a bez zgolemuvawe na BDP ne mo`eme da obezbedime podobar standard za na{ite gra|ani”, izjavi Tadi}.

BALKAN BIZNIS POLITIKA MAJKROSOFT ]E VRABOTI 9.000 EKSPERTI VO BUGARIJA

oviot direktor na Majkrosoft za Centralna i Isto~na Evropa, Don Grantam, najavi deka ovaa kompanija do 2013 godina }e anga`ira 9.000 eksperti vo informati~kiot sektor vo Bugarija.

Toj naglasi deka kompanijata ima namera do 2013 godina brojot na novi rabotni mesta da bide vo

N

porast od najmalku 4,3% na godi{no nivo.

Majkrosoft vo Bugarija dosega ima investirano pove}e od 1,2 milijardi dolari, a ima vraboteno pove}e od 12.000 rabotnici i do 2013 godina planira prihodite vo prosek da rastat za 7,5% na godi{no nivo. Osven informaciski tehnologii, prioriteti na Majkrosoft vo Bugarija se

PONEDELNIK

i obrazovanieto i socijalnata sfera.

01.11.2010

15

ALBANIJA IZDADE OBVRZNICI OD 300 MILIONI EVRA lbanija izdade emisija na obvrznici od 300 milioni evra so kamatna stapka od 7,5%, objavi albanskoto Ministerstvo za finansii.

Emisijata na petgodi{ni obvrznici vo Albanija so koi upravuvaat Doj~e Bank i JP Morgan e prva od toj vid.

“Izdavaweto na ev-

A

roobvrznici so kamatna stapka od 7,5% ja potvrdi ekonomskata stabilnost na Albanija”, izjavi albanskiot minister za finansii, Ridvan Bode.

Albanija minatata godina ne uspea da izdade obvrznici vo evra poradi ekonomskata kriza vo Grcija, koja predizvika zna~itelen rast na kamatnite stapki.

KINA VO OSVOJUVA^KI POHOD NA BALKANOT

KINESKITE KOMPANII GO ZAZEMAAT MESTOTO NA EVROPSKITE

Za zemjite koi se silno pogodeni od ekonomskata kriza, kako na primer Grcija, investiciite od novata svetska sila zna~at mnogu za ekonomijata, osobeno vo vreme koga e namalen interesot na investitorite od Zapadot VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

d den na den e s$ pogolemo vlijanieto na Kina na Balkanot, kako i na evropskiot pazar. Na evropskite zemji im trebaat pari, a novata svetska sila gi nudi so povolni kamati. Kina ja iskoristi krizata vo koja se nao|a evropskata industrija i gi potisna evropskite kompanii od zemjite na Sredna i Isto~na Evropa, a o~igledno e i nejzinoto zakotvuvawe na Balkanot.

Na zemjite koi se silno pogodeni od ekonomskata kriza, kako na primer Grcija, kineskite investicii im se dobredojdeni, osobeno vo vreme koga interesot na investitorite od Zapadot s$ pove}e se namaluva.

Kineskiot premier, Ven Xiabao, minatiot mesec vo Atina najavi po~etok na ambiciozen kineski proekt vo Evropskata unija. Kineskiot dr`aven brodski prevoznik COSCO (China Ocean Shipping Group Company) ja prezema kontrolata nad gr~koto pristani{te vo Pirea za slednite 35 godini.

Vo Grcija bi trebalo da se napravat moderni

50%

O

od tekstilnite proizvodi na evropskiot pazar poteknuvaat od Kina

Kineskiot dr`aven brodski prevoznik COSCO ja prezema kontrolata nad gr~koto pristani{te vo Pirea za slednite 35 godini centrali za transport i logistika za kineskata stoka brzo i ednostavno da pristigne na evropskiot pazar. Ovoj proekt so krediti, isto taka, go poddr`uva i Evropskata investiciska banka (EIB).

Kineskite planovi se od pristani{teto Pirea da napravat transporten centar za uvoz na svojata stoka vo Evropa, a toa predizvika panika kaj Turcite. Najgolema pri~ina za zagri`enost

ima tekstilnata industrija. Okolu 50% od tekstilnite proizvodi na evropskiot pazar poteknuvaat od Kina. Turcija ve}e so godini so seta sila se trudi da go zadr`i svojot del od kola~ot okolu 8% od pazarniot udel.

“Na turskite tekstilci im se zakanuva golema opasnost dokolku kineskite kompanii vo Grcija navistina otvorat i proizvodstveni pogoni za final-

izacija na tekstilnite poluproizvodi”, smeta pretsedatelot na Zdru`enieto na istanbulskata tekstilna industrija (ISKIB), Hikmet Tanriverdi.

Kina e aktivna i vo Srbija. Vo april 2011 godina treba da po~ne izgradbata na most preku Dunav vo Belgrad, za {to 85% od sredstvata se obezbedeni so krediti od Kineskata narodna banka.

Taa obezbedi i milionski krediti za izgradba

na brodovi vo Crna Gora, dodeka vo Hrvatska e dogovorena zaedni~ka izgradba na aerodrom vo Zagreb. Vo Bugarija treba da bide izgradena kineska industriska zona. Kineski firmi }e bidat ohrabreni da investiraat vo industriska zona blizu Sofija.

Dvete zemji potpi{aa memorandum za unapreduvawe na bilateralnata i ekonomskata trgovska sorabotka.

“Izgradbata na bugarsko–

kineskata industriska zona e mnogu va`na i pretstavuva konkreten ~ekor kon efikasnoto privlekuvawe na kineskite investicii”, izjavi bugarskiot minister za ekonomija, energija i turizam, Trajko Trajkov.

Kina ja zacvrsti svojata pozicija i vo Turcija.

Neodamna, {efot na turskata `eleznica objavi deka Kina }e investira 28 milioni dolari vo izgradbata na nova infrastruktura. Vo Romanija dosega se prisutni re~isi 10.000 kineski kompanii, a Moldavija potpi{a dogovor za kreditirawe so Kina vo visina od edna milijarda dolari, {to e duri 10% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na ovaa dr`ava. I Polska, koja ima najsilna ekonomija vo Isto~na Evropa i ~ij BDP minatata godina porasna, se bori so s$ pogolema nevrabotenost. Zatoa se pove}e od dobredojdeni biznis-ponudite od Kina vo ovaa zemja.

16 01.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

LISABONSKIOT DOGOVOR ]E SE MENUVA

PREZADOL@ENITE ZEMJI VO EU ]E OSTANAT BEZ PRAVO NA GLAS?!

Zaradi voveduvawe na sankcii za finansiska nedisciplina na zemjite-~lenki na EU, Francija i Germanija baraat povtorno otvorawe na Lisabonskiot dogovor dogovor, uslov postaven od Germanija so cel da ja prifati reformata na evrozonata po gr~kata kriza.

“Po te{ki diskusii za vreme na sredbata na visoko nivo vo Brisel, evropskite lideri se soglasija so tekstot koj predviduva po~nuvawe konsultacii za podgotovka na promenata”, re~e Van Rompuj.

Toj dodade deka kone~nata odluka za ova pra{awe }e bide donesena na sledniot samit vo dekemvri, so cel izmenata na Lisabonskiot dogovor da zavr{i do sredinata na 2013 godina.

Glavnata cel na izmenata e sozdavawe postojana mre`a za bezbednost na zemjite od evrozonata koi se soo~uvaat so golemi te{kotii po kolapsot na gr~kata ekonomija i smiruvawe na pazarite. Takov fond za poddr{ka be{e sozdaden vo juni, no samo za tri godini, do sredinata na 2013 godina.

Liderite na EU vo petokot popladneto go po~naa dvodnevniot samit vo Brisel, na koj Germanija i Francija }e se obidat

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

retsedatelot na Evropskata unija, Herman van Rompuj, vo petokot, na preskonferencija vo Brisel, izjavi deka liderite na zemjite-~lenki na Unijata se soglasile za “ograni~ena izmena” na Lisabonskiot

P

HERMAN VAN ROMPUJ PRETSEDATEL NA EU K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

da gi uverat ostanatite partneri za potrebata od promena na Lisabonskiot dogovor, so {to bi se ovozmo`ilo vospostavuvawe postojani mehanizmi za re{avawe na dol`ni~kite krizi. Germanskata kancelarka, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, pred deset dena se soglasija deka e neophodno da se promeni Lisabonskiot dogovor, koj stapi na sila na 1 dekemvri minatata godina. Germanija saka da vospostavi mehanizam za restrukturirawe na dolgot na nesolventnite zemji, so {to vladite i doveritelite }e gi natera na pogolema finansiska disciplina.

USLOVENA POMO[ Sega{niot fond za finansiska stabilnost na evroto e vospostaven spored ~lenot 122 od Lisabonskiot dogovor, koj dozvoluva da se dade itna pomo{ na nekoi od zemjite~lenki koi se nao|aat vo “isklu~itelni okolnosti koi se nadvor od nivna kontrola”.

Kancelarkata Merkel insistira na toa, bidej}i znae deka germanskiot ustaven sud ne bi odobril prodol`uvawe na toj mehanizam ili na koj bilo O

G

L

A

S

drug koj vklu~uva davawe itna pomo{ na tovar na dano~nite obvrznici, ako za vozvrat ne postoi odredba za restrukturirawe na dolgot.

FRANCIJA I GERMANIJA SAKAAT “SPROVEDLIVI SANKCII” Angela Merkel izjavi deka e potreben mehanizam koj gi vklu~uva odredbite deka i bankite koi im pozajmuvaat pari na dr`avite mora da podnesat del od tovarot vo slu~aj na nemo`nost za otplata na dolgot.

“Potreben ni e mehanizam koj gi vklu~uva i bankite i investiciskite fondovi koi zarabotuvaat pari na visokite kamati koi im se nametnuvaat na dr`avite.

Ne treba da pla}aat samo dano~nite obvrznici”, naglasi Merkel.

Ostanatite ~lenki od EU predupreduvaat deka baraweto na Francija i na Germanija ne e potrebno. Za dogovorot, koj centralizirano im ovozmo`i pogolema mo}na evropskite institucii, bea potrebni osum godini za da se dovr{i.

Ostanatite lideri pra{uvaat zo{to da se pottiknuva “dol-

gotrajno cenkawe i voskresnuvawe na starite problemi”, a nekoi od niv smetaat i deka planot za sankcionirawe nema da funkcionira. Merkel i Sarkozi baraat potrogi kazni za vladite koi preterano se zadol`uvaat, poradi {to bi ostanale i bez pravo na glas vo Sovetot na Evropa.

Germanija bara i fiksna procedura za zemjite na koi im se zakanuva bankrot, eventualno i vklu~uvawe na postapkata “kontroliran bankrot”, za {to treba da se promeni Lisabonskiot dogovor.

Sarkozi se soglasi so postrogite sankcii, bidej}i Merkel, vo zamena za francuskata poddr{ka, prifati povtorno da im dade na vladite pogolemo vlijanie za voveduvawe na sankciite.

Ovoj germansko-francuski dogovor pretstavuva u{te eden ~ekor ponatamu vo procesot na kaznuvawe.

Vladite koi gi prekr-

{uvaat pravilata }e dobijat {est meseci za da poka`at kako napreduvaat vo popravaweto na gre{kite. Predlogot gi zbunuva ostanatite lideri od zemjite-~lenki na EU, bidej}i nekoi od niv gledaat samo arsenal od sankcii koi nikoga{ nema da bidat sprovedeni, tuku se samo dogovor me|u Germanija i Francija za zaemna poddr{ka.

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA

SVETSKATA BANKA JA STARTUVA PROGRAMATA ZA UTVRDUVAWE NA VREDNOSTA NA PRIRODNOTO BOGATSTVO vetskata banka vo petokot ja lansira{e programata naso~ena kon pomagawe na zemjite da ja odredat vrednosta na nivnite prirodni resursi, kako {to pravat preku presmetuvaweto na brutodoma{niot proizvod, i da pridonese kon naporite da se zapre uni{tuvaweto na {umite, mo~uri{tata i morskite grebeni. Petgodi{niot pilot-proekt koj go poddr`aa Indija, Meksiko i

S

u{te mnogu drugi zemji ima za cel da gi vklu~i prirodnite resursi vo nacionalnite smetki na zemjite za da se opfati celokupnata korist od uslugite kako za{tita na bregovite so mangova {uma, odnosno re~nite podra~ja koi gi snabduvaat gradovite so voda i go poddr`uvaat razvojot na zemjodelskite kulturi.

“Se sobravme tuka za da se obideme da napravime ne{to {to nikoj dosega ne

se obidel da go napravi, a toa e globalno partnerstvo koe od temel mo`e da gi izmeni na~inite na vrednuvawe na nacionalnite ekosistemi”, veli pretsedatelot na Svetskata banka, Robert Zerlik, na pres-konferencijata za novinari vo Nagoja.

Pove}e od 100 ministri se sretnaa vo Nagoja na konferencijata na ON so cel da se postigne istoriski dogovor za novite celi za 2020 godina.

ZA PREDIZBORNATA KAMPAWA VO SAD SE IZDVOJUVAAT DVE MILIJARDI DOLARI

andidatite za izbor na Pretstavni~kiot dom na amerikanskiot Kongres i Senat sobrale rekordni sredstva za ovogodine{nata kampawa i za prv pat o~ekuvaat da potro{at pove}e od dve milijardi dolari, velat novite podatoci na Sojuznata izborna komisija.

Ako se presmetuva poedine~no za sekoe zastapni~ko mesto vo Kongresot, }e se potro{at okolu ~etiri milioni

K

dolari. Istra`uvaweto na zdru`enieto na gra|ani Public Campaign Action Fund predviduva deka samo kandidatite za Pretstavni~kiot dom, kade {to se izbiraat site 435 mesta, mo`e da potro{at re~isi 1,5 milijardi dolari do denot na izborite, dodeka kandidatite od Senatot, kade {to se izbira edna tretina od 100 mesta, mo`e da potro{at pove}e od 550 milioni dolari. So toa, vkupnata

potro{uva~ka za vreme na predizbornata kampawa }e ja nadmine sumata od dve milijardi dolari.

Na kongresnite izbori za 2010 godina mo`e da nastane presvrt, ne samo zaradi promenata na vladeja~koto mnozinstvo, tuku i zaradi koli~inata na sredstva potro{eni za kampawata. Na prethodnite pretsedatelski izbori Obama i Mekkejn za kampawa potro{ile vkupno 1,8 milijardi dolari.

DESET ZEMJI GO PODDR@AA BARAWETO NA VELIKA BRITANIJA ZA POMAL RAST NA BUXETOT NA EU eset zemji-~lenki na Evropskata unija zastanaa zad baraweto na premierot Dejvid Kameron i na britanskata Vlada za pomal rast na buxetot na EU za slednata godina.

Vkupno 11 zemji od 27-te ~lenki na Unijata, me|u koi i Francija i Germanija, mu ispratile pismo na pretsedatelot na EU, Herman van Rompuj, vo koe baraat evropskiot buxet za 2011 godina da ne bide

D

pogolem od 2,9%.

Prethodno, britanskiot premier vo London izjavi deka buxetot na EU treba da se “zamrzne” na sega{noto nivo i da po~ne da se namaluva, onaka kako {to toa go pravat pove}eto evropski dr`avi.

No, takvata ideja na Kameron ne be{e poddr`ana od nikogo vo Brisel.

Reakcijata na Velika Britanija i na ostanatite deset zemji-~lenki doa|a po re{enieto na

evropskiot Parlament za zgolemuvawe na buxetot na EU za idnata godina od 5,9%. Evropskata komisija vo Brisel go poddr`uva vakvoto re{enie na evropratenicite.

Velika Britanija }e treba da dade okolu 900 milioni funti pove}e za evropskata zaedni~ka kasa, a 435 milioni funti (okolu polovina milijarda evra) dokolku pomine baraweto za limitiran rast na buxetot od 2,9%.

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

01.11.2010

SVET

17

0-24

...POVTORNO TENZII

...SÈ U[TE VO ZATVOR

...ZA VALUTITE I MJANMAR

Severna Koreja otvori ogan na Ju`na Koreja

Protesti za osloboduvawe na “nobelovecot za mir”

Po~na godi{niot regionalen Aziski samit

evernokorejski vojnici otvorija ogan na granicata vo pravec na Ju`na Koreja od pograni~no naseleno mesto na okolu 90 kilometri severoisto~no od Seul, so {to povtorno eskaliraa tenziite me|u ovie dve dr`avi.

u`nokorejski i kineski aktivisti protestiraa vo Seul, baraj}i itno osloboduvawe na kineskiot disident Li Sjaboa, koj voedno e i ovogodi{en dobitnik na Nobelovata nagrada za mir.

valuti od nekoi zemji od Azija i pretstojnite Rna aste~kite izbori vo Mjanmar }e bidat vo centarot na vnimanieto godi{niot regionalen Aziski samit vo Vietnam.

S

J

DVA, TRI ZBORA

VO OBID DA SE IZVR[I PRITISOK VRZ IRAN

SAD DODADE 37 KOMPANII NA CRNATA LISTA Celta e da se zapre pro{iruvaweto na nuklearnata programa na Iran. Merkite na SAD treba da izvr{at pritisok vrz Teheran da doka`e deka ne pravi bombi so nuklearnata programa

“Direktnite pregovori se edinstveniot pat za mir na Bliskiot Istok. Sekoj obid da se izbegnat direktni pregovori so apelirawe do me|unarodnite tela nema voop{to da pomogne vo napredokot na vistinskiot miroven proces me|u Izrael i Palestina.”

BENJAMIN NETANJAHU

premier na Izrael

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

AD na svojata crna lista dodade u{te 37 kompanii i pet fizi~ki lica koi ja pomagaat iranskata nuklearna programa. Amerikanskata vlast navede deka toa se fiktivni firmi, registrirani vo Germanija, Malta i na Kipar, koi slu`at kako paravan na iranskata trgovska flota.

Amerikanskoto Ministerstvo za finansii vo septemvri 2008 godina gi zamrzna bankarskite smetki na iranskata trgovska flota i na amerikanskite gra|ani im zabrani da sklu~uvaat zdelki so nea. Vo soop{tenieto na Ministerstvoto stoi deka site kompanii koi se vo sopstvenost na Islamskata Republika Iran ili ispora~uvaat pratki za nea, toa go pravat vo korist na iranskata nuklearna programa.

Ovaa crna lista e najnovata akcija na SAD i e nameneta protiv pro{iruvaweto na nuklearnata programa na Iran. Merkite na SAD treba da izvr{at pritisok vrz Teheran da se soglasi da doka`e deka ne pravi bombi so nuklearnata programa.

S

“Japonija i Kina se soglasija da gi podobrat svoite odnosi vo pogled na idninata. Liderite na dvete zemji }e imaat bilateralna sredba na kuloarite na azisko-tihookeanskiot forum vo Hanoj.”

SEIXI MAEHARA

minister za nadvore{ni raboti na Japonija

Teheran

37

kompanii i pet fizi~ki lica se dodadeni na crnata lista na SAD

Ekspertite, generalno, se soglasile deka so smestuvaweto na ovie kompanii na crnata lista na SAD se pravi udar vrz Iran, no se somnevaat deka } e se izvr{i pritisok vrz Teheran za da gi sprovede barawata i da se otka`e od nuklearnite ambicii.

Oficijalni pretstavnici od

Iran velat deka nuklearnata programa e za “mirni nameni”, no SAD i ostanatite smetaat deka so ovaa programa Iran ima namera da proizvede oru`je.

Portparolot na Stejt departmentot na SAD, Pi-Xej Krouli, izjavi deka Iran ja prifatil ponudata od komesarot za nadvore{ni raboti i bezbednost na EU, Ketrin E{ton, da se sretnat vo sredinata na 10 noemvri vo Viena i da razgovaraat za “nuklearnite pra{awa”. Na ovaa sredba }e u~estvuvaat i SAD, Velika Britanija, Kina, Francija, Rusija i

Germanija. “]e prodol`ime da gi obelodenuvame i elaborirame taktikite koi Iran gi upotrebuva da gi za{titi svoite prevozni linii od me|unarodniot nadzor, za da mo`e da prodol`i so nedozvolenata trgovija”, veli Stjuart Levi, zameniksekretar za terorizam i finansiska inteligencija.

So ovoj model se predupreduvaat ostanatite kompanii od privatniot sektor da odbijat biznissorabotka so Iran i da ne rizikuvaat da bidat involvirani vo negovata nuklearna programa.

“Lukoil ima namera vo slednite tri godini da investira pove}e od 100 milioni dolari vo razvojot na biznisot vo Turcija.

Kompanijata go pro{iruva petrohemiskiot sektor vo Turcija, privlekuva novi dileri i gi pro{iruva i modernizira fabrikite za maslo i masti.”

VAGAT ALEKPEROV

pretsedatel na Lukoil

18 01.11.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI DURACELL

IMPERIJATA NA BAKARNO-CRNITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

robivot na pazarot za baterii primarno e zavisen od advertajzingot.

Karakteristi~niot dizajn na bateriite “durasel” (Duracell) so bakarna i crna boja postoi pove} e od tri dekadi, pa po mnogubrojnite reklami vo tekot na godinite ovoj brend neizbe`no }e stane eden od najpoznatite vo svetot. Kompanijata {to gi proizveduva, Durasel (Duracell), e svetski vode~ki proizvoditel i prodava~ na alkalni baterii so visoki performansi. Eden od najnovite proizvodi na kompanijata e USB polna~ot na obnovlivite baterii, koj mo`e da se koristi i vo avtomobil dokolku imate vgraden ured so USB port, kako {to se najnovite modeli na radio. Po osnovaweto vo 1935 godina i so decenii poznata kako P.R.Mejlori, kompanijata go usvoi imeto Durasel vo 1978 godina, koga be{e prezemena od Dart Industris. Denes, prihodite od proda`bata na baterii gi broi Prokter i Gembl, otkako pred pet godini stana nejzin sopstvenik.

BURNOTO MINATO Filip Roxers Mejlori so negovite osnovni biznispostulati, “investiraj vo istra`uvawe” i “klientot e kral”, gi postavil temelite na Durasel vo 1935 godina, koga ja osnoval kompanijata P.R.Mejlori. Nezavisniot pronao|a~, Semjuel Ruben, vo kadarot }e se pojavi vo 1944 godina i zaedno so Mejlori }e ja pretstavat prvata amalgamska baterija vo svetot, prethodnik na alkalnite baterii.

Inovacijata se pojavila kako zamena {to }e ponudi podobri performansi od cink-karbonskata baterija, koja amerikanskata vojska ja koristela za opremata vo Vtorata svets-

P

Vo 1944 godina Durasel ja pretstavi prvata amalgamska baterija vo svetot, prethodnik na alkalnite baterii. Inovacijata se pojavila kako zamena {to }e ponudi podobri performansi od cink-karbonskata baterija, koja amerikanskata vojska ja koristela za opremata vo Vtorata svetska vojna

ka vojna.

Vo povoeniot period biznisot na Mejlori rapidno porasnal, {to se dol`elo na bumot vo ekonomijata i porastot na pazarot so elektronski aparati vo toa vreme.

Vo ranite 60-ti

godini Durasel }e gi pretstavi alkalnite baterii so golemina AA, a vo 1964 godina imeto Durasel za prvpat }e bide upotrebeno kako brend za bateriite na Mejlori.

Iako prihodite rastele, kompanijata, isto taka, vnimatelno go sledela delovniot ciklus, poradi toa {to proda`bata na bateriite zavisela od milosta na kupuva~kata sila, koja, pak, od svoja strana, ja kontrolirale platite i zarabotuva~kata.

No, i pokraj porastot na proda`bata do sredinata na 70-te godini, vo profitot na kompanijata se reflektirala i recesijata {to se pojavila vo vtorata polovina na {estata dekada od vekot.

A so po~etokot na dlabokata recesija od sredinata na 1973 godina, zarabotuva~kata na kompanijata po~nala ostro da se namaluva.

Vo 1978 godina Dart Indastris go kupuva biznisot na Mejlori, a so toa po~nuvaat i burnite dekadi na akvizicii i spojuvawa niz koi }e mine Durasel. Zad akvizicijata stoel izvr{niot direktor na Dart, Robert Kider, koj vo kompanijata do{ol po prethodnite anga`mani vo Ford Motors. Mejlori odbival da ja prodade kompanijata, no otkako ponudata na Dart bila postavena na 46 dolari za akcija, totalnata akvizicija dostignala 215 milioni dolari. Od druga strana, i rivalstvoto

PRIKAZNI OD WALL STREET

FORD OBJAVI PORAST OD Profitot koj go ostvari kompanijata vo iznos od pove} e od 1,7 milijardi dolari gi nadmina i predviduvawata na finansiskite analiti~ari od Vol Strit vtomobilskiot gigant Ford denovive objavi deka netozarabotuva~kata za tretiot kvartal porasnala za celi 68% kako rezultat na podobroto pozicionirawe i zemawe na pogolem del od pazarot na avtomobili vo SAD, no i kako rezultat na faktot {to kupuva~ite se zainteresirani da pla-

A “Kvalitetot na na{ite proizvodi e glavniot

dvigatel na na{ite uspe{ni rezultati.”

}aat pove}e za visokorangiranite avtomobili, no i kamioni na kompanijata.

Vakviot rezultat vo ovoj kvartal e najdobriot koj go ima postignato kompanijata na kvartalno nivo od 1990 godina pa navamu, vooedno odbele`uvaj}i ja sopstvenata profitabilnost za poslednite {est kvartali posledovatelno. Alan Mulali, glavniot izvr{en direktor na Ford, veli

deka blagodarenie na s$ pogolemata popularnost na novite vozila, kako {to se “ford fiesta supkompakt” kako i karavanot “ford ex”, zaedno so agresivnata strategija na namaluvawe na tro{ocite, se sozdadoa uslovi za kompanijata da pravi profit i pari i vo period na namalena proda`ba na globalno nivo.

Predviduvawata na kompanijata se deka godinava }e ja zavr{i so dovolna suma pari, kolku {to iznesuva nivniot dolg, i toa za edna godina pobrzo otkolku {to bea nivnite prvi~ni predviduvawa.

Od kompanijata Ford, koja pred ~etiri godini gi stavi pod hipoteka

FEQTON

PONEDELNIK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii.

Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

ROZEVOTO ZAJA^E NA DURASEL Zaja~eto na Durasel e edno antropomorfno rozevo zaja~e koe se napojuva so bateriite na Durasel i koe be{e iskoristeno za promocija na kompanijata i nejzinite proizvodi.

Vo reklamata se pojavuvaat nekolku vakvi zaja~iwa, no samo toa gi koristi bateriite na Durasel.

Drugite koi gi “tro{at” bateriite na rivalskite kompanii po kratko vreme prestanuvaat da rabotat, a zaja~eto na Durasel prodol`uva i ponatamu, so {to se sozdava aluzija za dolgiot vek na bateriite.

Od osnovaweto i so decenii poznata kako P.R.Mejlori, kompanijata go usvoi imeto Durasel vo 1978 godina, koga be{e akvizirana od Dart Industris.

Denes, prihodite od proda`bata na baterii gi broi Prokter i Gembl, otkako pred pet godini stana nejzin sopstvenik od Enerxajzer i Panasonik dopolnitelno go pritisnale Mejlori da se otka`e od biznisot so baterii.

Inaku, Robert Kider vo Dart Industris do{ol na mestoto zamenik-pretsedatel za plan i razvoj i vedna{ dal predlog kompanijata da go kupi Mejlori, so cel da ja zgolemi listata na proizvodi so koi Dart }e bide poblizok do mu{teriite. Po prezemaweto, toj prodal nekoi od dopolnitelnite biznis-granki na Mejlori, no Durasel go zadr`al i osobeno go promoviral.

Za kratko vreme, Kider stanal zamenik-pretsedatel na evropskata divizija na

01.11.2010

ZA BATERIITE AAA NA DURASEL

Vo 50-te godini na minatiot vek pronao|a~ot Semjuel Ruben se zanimaval so podobruvawe na alkalnite baterii, so cel da gi napravi pokompaktni i podolgotrajni od dotoga{.

Vo isto vreme, Istman Kodak ja pretstavil kamerata so vgraden blic, koja barala pove}e energija od taa {to mo`at da ja dadat cink-karbonskite.

Potrebna bila i nova dimenzija na bateriite.

Taka, se rodila goleminata AAA koja kompanijata na Mejlori ja licencirala, a pod nejzina licenca ja prodavale drugite kompanii, bidej}i vo toa vreme tie ne se zanimavale so proda`ba.

Durasel, koja bele`ela baven kompaniski rast. Za edna godina Kider bil unapreden vo zamenik-pretsedatel na proda`ba i marketing na Durasel vo SAD. Se razbira,

vakvite tituli ne do{le tukutaka. Koga Kider videl deka pazarot so baterii vo golema mera }e zavisi od proizvoditelite na elektronski aparati koi }e gi

koristat, toj se vlo`il vo barawe biznis-strategija so koja }e uspee da gi dobie ovie proizvoditeli.

Taka, uspehot na Durasel vo 80-te i 90-te godini utvrdeno stanal zavisen od inovaciite vo elektronikata.

Vo 1988 godina, Kolbert Kravis Roberts go kupi Durasel od Kraft, kompanijata kon koja se pripoi Dart i u{te slednata godina kompanijata be{e stavena na berzata.

NOV VEK, NOV GAZDA Uspe{niot internacionalen prodava~ @ilet (Gillette) ja napravi svojata najvredna zdelka na denot koga go prezede Durasel vo 1996 godina za pove}e od 7 milijardi dolari. Odedna{, bateriite stanaa vtora vode~ka

proizvodna linija, vedna{ zad `iletite i se~ilata. @ilet planira{e da gi probie proizvodite na Durasel preku nivnite proda`ni kanali koi bea rasprostraneti niz pove}e od 200 zemji vo svetot. Spored magazinot “For~n”, u{te vo prvata polovina na 90-te godini kompanijata @ilet barala zajaknuvawe na biznisot so konzumentski proizvodi.

Me|u uspe{nite proizvodi na @ilet, Durasel se pojavi kako dobra cel. Prihodite na @ilet vo 1995 godina dostignaa 6,8 milijardi dolari.

Baterijata “durasel ultra” be{e pretstavena vo 1998 godina, pa kompanijata go naso~i svoeto vnimanie vo promocija na taa poskapa proizvodna linija so

19

napredni performansi. @ilet predviduva{e deka svetot }e gi prifati ovie podobri i poskapi baterii, isto kako i inovaciite vo preparatite za bri~ewe.

No, vo april 2000 godina magazinot “Boston gloub” go objavi intervjuto so berzanskiot analiti~ar na @ilet, Toni Vento, koj }e izjavi: “Konzumentite, globalno, ne se kupuva~i na alkalnite baterii vo taa mera vo koja o~ekuvav”. Iako proda`bata na “durasel ultra” navistina porasna vo 1999 godina, toa be{e na smetka na nivnata regularna proda`ba na alkalnite baterii, {to rezultira{e so vkupna zaguba. Zgora na toa, Durasel, za razlika od @ilet, ima{e rival koj lansira{e proizvodi koi konkuriraa na nivnite inovacii. Enerxajzer ja pretstavi nivnata dolgotrajna baterija za da go dobie vodstvoto nad “durasel ultra”.

Ni zaklu~okot na magazinot “Kunsjumer riports” (Consumer Reports) deka povisokata cena na “durasel ultra” e opravdana od beneficiite na performansot ne pomogna mnogu vo posledicite za kompanijata.

Vo 2000 godina Durasel dr`e{e re~isi 30% od vkupnata proda`ba na @ilet, no operativniot profit na proizvoditelot na baterii padna za 28%. Za 2001 godina @ilet napravi plan za vra}awe na poevtinite modeli, so podobreni performansi, novo pakuvawe i vra}awe na televiziskite reklami.

Tro{eweto vo promocija prodol`i i vo 2002 godina, koga Durasel go sponzorira{e Svetskiot kup i novata kampawa “Trusted Everywhere”. Kompanijata isto taka implementira{e kratewe na cenite vo vreme koga se zasili konkurencijata. I pokraj vakvite taktiki, slednata godina udelot na Durasel na pazarot na baterii padna na 45%.

So po~etokot na 2005 godina Prokter i Gembl oficijalno go soop{tija planot za kupuvawe na @ilet i do krajot na godinata akvizicijata be{e kompletirana. Kombiniraweto na biznisite kreira{e kompanija koja zarabotuva pove}e od 60 milijardi godi{no. Vo sledniot broj na “Kapital” }e ~itate kako od legendarniot krem Nivea izgradi kozmeti~ko carstvo

D 68% NA ZARABOTKATA ZA TRETIOT KVARTAL svoite fabriki, sinoto ovalno logo kako i drugi sredstva so cel da bidat obezbedeni fondovi za golemo restrukturirawe na kompanijata, velat deka dosega imaat isplateno 2 milijardi dolari dolg vo tekot na tretiot kvartal, a se o~ekuva dopolnitelno da bidat isplateni u{te 3,6 milijardi dolari vo fondot za zdravstveno i penzisko osiguruvawe do petok ovaa nedela. Otkako }e bide napravena i ovaa posledna isplata, vkupniot dolg na kompanijata }e iznesuva 22,8 milijardi dolari. Momentalno, spored izve{taite, kompanijata na svojata smetka ima ke{ vo iznos od 20,3 milijardi dolari.

Isto taka, od kompanijata objavija deka ve} e napravile ponuda, ~ija va`nost zavr{uva na 23 noemvri ovaa godina, za konverzija na 3,5 milijardi dolari dolg vo zaedni~ki akcii na kompanijata.

Fordovata zarabotuva~ka vo iznos od pove}e od 1,7 milijardi dolari gi nadmina i predviduvawata na finansiskite analiti~ari od Vol Strit (Wall Street), {to e ednakvo na zarabotuva~ka od 43 centi za akcija. Dokolku kompanijata se odlu~e{e da ne go prodava Volvo, zarabotuva~kata po akcija na Ford }e iznesuva{e duri 48 centi.

Analiti~arite, spored

anketata sprovedena od strana na Rojters, predviduvaa zarabotuva~ka vo iznos od 38 centi za akcija. Za istiot ovoj kvartal lani zarabotuva~kata na Ford iznesuva{e okolu 1 milijarda dolari, odnosno 26 centi za akcija.

Vo tekot na site tri kvartali od godinata vkupnata zarabotuva~ka na Ford iznesuva okolu 6,4 miljarda dolari, a o~ekuvawata se deka site regioni kade {to e prisutna kompanijata }e bidat profitabilni i vo tekot na ovoj ~etvrti kvartal odnosno kompanijata o~ekuva profitabilnosta da se odr`i i vo tekot na celata 2011 godina.Sepak, za ovoj tret

kvartal evropskite operacii na Ford rezultiraa so zaguba vo vrednost od 196 milioni dolari, za razlika od lanskata godina koga vo ovoj region Ford ostvari profit od 131 milioni dolari.

Vsu{nost, evropskiot region, vo odnos na drugite regioni, e edinstveniot koj & donese zagubi na kompanijata vo ovoj kvartal.

Glavniot finansiski direktor na Ford, Luis But, veli deka i pokraj ovie dobri rezultati i isplati na dolgovi, kompanijata }e mora i ponatamu da raboti naporno so cel da ja podobri slikata na svojot bilans.

“Kvalitetot na na{ite proizvodi e glavniot dvi-

gatel na na{ite uspe{ni rezultati”, veli But. Isto taka, spored nego, kompanijata e zadovolna od cenata po koja se prodavaat vozilata koi taa gi proizveduva.

Toa osobeno se odnesuva na novite modeli koi postojano izleguvaat od fabrikite na Ford. Sepak, spored nego, problemot so koj momentalno se borat e rastot na tro{ocite za surovini koi porasnaa na 1 milijarda dolari vo tekot na ovaa godina, za razlika od nivnite predviduvawa za daleku ponizok rast na istite.

Spored analiti~arite na Kredit Suis (Credit Suisse), Ford se soo~uva i so u{te eden problem

vo pogled na kompaniskiot globalen penziski fond. Vo tekot na minatata godina toj se soo~i so nedostig od sredstva vo iznos od 12 milijardi dolari, a, spored niv, sostojbata vo tekot na ovaa godina mo`e da bide u{te polo{a i na istiot da mu falat sredstva vo iznos od 17,5 milijardi dolari.

Vo odnos na ovoj problem, od Ford velat deka do krajot na ovaa godina, kako i narednata, }e napravat isplati na penzii vo iznos od 1,5 milijardi dolari, poradi {to ne o~ekuvaat deka ovie sumi }e imaat nekoe zna~itelno vlijanie vrz kompaniskata zarabotka.

20 01.11.2010

RABOTA / IT / PRODA@BA / ZDRAVSTVO / SMETKOVODSTVO

PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje.

Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Kancelarijata na UNHCR Skopje go objavuva slednoto rabotno mesto, Pomo{nik Rakovoditel na Oddelot za za{tita/ Pravni raboti. Zavr{niot datum za primawe na aplikacii e 4 Noemvri 2010(inkluzivno). Aplicirajte elektronski preku imejl na: MCDSKREP1@unhcr.org

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Toplifikacija In`enering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski in`eneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati mo`at da dostavat biografija do Toplifikacija In`enering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

SAMO VO

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / EU / IT / FINANSII I SMETKOVODSTVO

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonsko-belgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti.

Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”.

Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat.

Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvideni bilateralni razgovori.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina.

Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 3 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/).

PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 1 noemvri 2010 godina.

Skopje, petok 19 noemvri 2010 godina Vo ramkite na evropskiot proekt WBC-INCO.NET, Slovenian Business & Research Association, SBRA od Brisel, organizira seminar na tema: Kako da se pridobijat sredstva od 7. ramkovna programa za istra`uvawe i razvoj na EU (FP7)?. Se pokanuvaat site zainteresirani pretstavnici na pretprijatijata, nau~nite ustanovi, lokalnite zaednici i nevladinite organizacii, da ja iskoristat mo`nosta, besplatno da se informiraat za prednostite na EU-programata i uslovite, kako da bidat uspe{ni na konkursite. FP7 programata }e trae u{te 3 godini, me|utoa ve}e zapo~naa prvite diskusii za predlozite za 8. OP – za {to isto taka }e bidete informirani. Na seminarot, pokraj makedonskite pretstavnici, }e zemat u~estvo i zainteresirani od sosednite zemji vo regionot na JI Evropa.

Vo organizacijata na seminarot sorabotuvaat ECPD Regionalniot institut za razvojni studii od Skopje, i Stopanskata komora na Makedonija, vo ~ii prostorii i }e se odr`uva seminarot. Raboten jazik e angliskiot na koj treba da se popolnat i prijavite.

KONTAKT:

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

21

SEMINAR USPE[NO U^ESTVO NA 7.

RAMKOVNA PROGRAMA NA EU

Zainteresiranite se povikuvaat da se prijavat na slednata e-adresa info@sbra.be so kopija do ecpdrirs@t-home.mk do 3 noemvri 2010 godina.

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

01.11.2010

Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk Len~e Zikova

Mirjana Koceva

PONEDELNIK

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Psihodrama vo tek 400 ~asa

Trinova MPM Obuka za Eklekti~na psihologija vo tek 400 ~asa Trinova MPM Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Korporativno Op{testvena Odgovornost 01.11 – 02.11.10 CS Global

Trgovija i marketing menaxment 02.11. 10 30 ~asa/ 2 mes Kosmo Inovativen Centar Germanski jazik 02.11. 10 60 ~asa/ 4 mes Kosmo Inovativen Centar Uspe{ni sostanoci 04.11.10 CS Global Brzo ~itawe (Power Reading) 05.11 – 10.11.10 In Optimum Makedonija

Stres i upravuvawe so stresot 05.11.10 ESP Strate{ko upravuvawe so ~ove~ki resursi 06.11. 10 13.11. 10 16 ~asa/2 dena Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 06.11 - 07.11.10 CS Global Leaders in PR and Communication

08.11.10 09.00 – 18.00 ~ Leoron Group Upravuvawe so ~ovekovi resursi (osnovno nivo) 08.11.10 CS Global Inteligenten Deloven Angliski Jazik 09.11 - 30.12.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10

SFID Obuka za deloven asistent 11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi.

Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite.

Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe?

Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite?

Koj treba da ja poseti obukata?

Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

22 01.11.2010

TENDERI

PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za ispitna oprema Pove}e informacii na : https://e-nabavki.gov.mk/

eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieRPP.aspx?EntityId=3b54fa58-4010-4ffe-96db-b6fd5a80bde1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: OU Dedo Iqo Male{evski – Berovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na u~ili{te vo selo Ma~evo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=5abe1e31-8da5-423c-a075b28966b4abab&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Tehnolo{ko-metalur{ki Fakultet PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA nabavka na kompjuterski sitemi i kompjuterska oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=870a5710-242d-412e-9390f4490bb62d6e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: OU „Hristijan Todorovski- Karpo{“- Rankovce

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Prehranbeni proizvodi

ograduvawe na dvorno mesto vo Ou,,H.T.Karpo{,,

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

Pove}e informacii na : https://e-nabavki.gov.mk/

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=05b3c0ec-6bac-40db-932ec723c68ae63e&Level=2

eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6521ee36-a6be-4da7-8b09-02b07fb292f5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na suvomesnati proizvodi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c60b05a1-259e-44f3-806df2c96b9b1839&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JOUD - Detska gradinka „Olga Miceska„ - Ki~evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na patni~ko motorno vozilo-kombi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=795be1ab-825b-497e-9975077e1ae48fb2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za transport i vrski PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija na o{teten yid na pristani{teto i pod-

logata na rampata za spu{tawe na plovni objekti vo voda na gradskoto pristani{te vo Ohrid Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b6017370-1ea9-473c-8f53-18e0a8d25479&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za izgradba na novi linii za javno osvetluvawe na teritorija na Op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c4f7f4f1-cb41-4580-86db-86fba687bd72&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA delovi za klipen kompresor Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a3e63d25-096a-48cc-ae85-0492da3b8b7e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi na carinsko zastapuvawe - {pediterski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=889f598a-2958-42ab-b86ec9d0ac166b38&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi, ~istewe na sneg i odr`uvawe na proodnost na pati{tata vo zimski uslovi za potrebi na MVR Limk: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b038a679-f5aa-4156-8a7ac2b22ff8b020&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe na elektronski broila i modemi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=81bbe90f-01d2-4019-a841-7d15089463a7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Vasilevo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA izveduvawe grade`ni raboti na lokalen pat i ulica vo naseleno mesto Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=abc3b964-6add-4718-9a43-0cb49e0d3544&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Gorivo za vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=0bebcd3c-f77e-4f4f-b872a7a6543c8f85&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica „Kumanovo„ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA medicinski potro{en materijal za hemodijaliza i dijalizeri Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b00f46dd-f494-4551-a8e5-0cfd7c648c7a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Instrumenti i alat za DV Link:: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9e176f53-0381-47ef-9d7f-72b2183e83f4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: NU Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na najpovolen pe~atar so grafi~ka i tehni~ka podgotovka za pe~atewe na 130 toma makedonska kni`evnost na angliski jazik Limk: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4ca37398-4444-4bbb-b358c4aa73652191&Level=2

KONFERENCII

PONEDELNIK

01.11.2010

23

24 01.11.2010

PONEDELNIK

KONFERENCII I SAEMI

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

PONEDELNIK PO

25

01.11.2010

NAJZASTAPENI HALLOWEEN KOSTUMI N

CARSTVOTO NA TEMNINATA

Razni kostumi inspirirani od tikvi, ~udovi{ta, a,, vampiri, ve{terki, vol{ebnici i duhovi bea a simbolite na Halloween. Praznikot za koj lu|eto o se podgotvuvaat re~isi celo leto se slave{ee vo nedelata (31 oktomvri) nasekade vo svetot, a posebno vo Amerika

ajpopularnite kostumi za Haloween godinava obi~no se inspirirani od poslednite nastani, filmovi i mediumski poznati ffil li~ li~nosti. No}ta na ve{terkite 201 2010 godina ne e isklu~ok so rraz raznite “zastra{uva~ki“ kostumi so koi barem za moment }e nnapravat da se ~uvstvuvate kako Lejdi Gaga, Hari Poter, Avat Avatar i da izbegate od dosadno adnoto sekojdnevie.

“MESNIOT” KOSTUM “M NA LEJDI GAGA Kontroverznata Lejdi Gaga, Kont poznata po svoite ekscentri~ni pozna kostumi, kostum u be{e dobra inspiracija za kostum ko za Halloween. Tie ne se “{ablon”, tuku se mnogu raznovidni i ostavaat prostor rrazno da se iskoristi imaginacijata, a, sepak, da se ~uvstvuvate kako vo sepak nejzina ko`a. Eden od nejzinite nejzin j najpopularni kostumi e fustanot najpo j par~iwa od meso so koj se so pa na MTV Video Music Awards, pojavi j i toa be{e odli~na ideja koja mo`e da se realizira samo

N

so obi~en list crvena hartija.

Iako amerikanskite mesarnici imaa navalica od “dizajneri” od slavenici na koi ne im smeta{e neprijatniot miris na surovoto meso.

ZOMBI Kostimite na zombi so godini nanazad se edni od najpopularnite, bidej}i se interesni i ednostavni za podgotovka i dozvoluvaat golem broj kombinacii. Tie isto taka se i odli~ni grupni kostumi so koi mo`e{ da se “glupira{“ i cela ve~er da se {eguva{ so tvoite prijateli za va{ite krvavi mozoci. Dovolno e da se vklu~i imaginacijata i da se napravi odli~en zombi-kostum so pomo{ na raznobojna {minka, crvena boja koja }e simbilizira krv i dolga zamastena perika.

KOSTUMI OD VAMPIRSKIOT FILM “SAMRAK” Edvard Kalen s$ u{te e “`e`ok” kostum za Halloween, posebno koga se planira sredba so “vampirkata” od soni{tata,

BOGATI, POBOGATI I NAJBOGATI

SEKOJ DESETTI MILIJARDER VO SVETOT E [VAJCAREC ekoj desetti milijarder na planetata `ivee vo [vajcarija, a 210.700 lu|e imaat pove}e od eden milion dolari, poka`alo najnovoto istra`uvawe na tim od sociolozi od Univerzitetot Bazel. Tie go istra`uvale bogatstvoto i mo}ta na dr`avata, nivnata povrzanost so op{testvoto i jazot me|u bogatite i siroma{nite.

Spored ekspertite, za li~nosta da se smeta bogata potrebno e da ima najmalku 30 milioni {vajcarski franci, a pove}e od 100 milioni za da se smeta za ekstremno bogata.

Minatata nedela ja izdadoa knigata “Kako razmisluvaat i se odnesuvaat bogatite” (How the rich think and act), vo koja se analizira koi se tie lu|e i kako `iveat. Predvid se zema i va`nosta na bogatstvoto vo op{testvoto i ekonomijata.

Se gleda nivniot na~in na `iveewe, od toa kade gi pra}aat svoite deca na u~ili{te i {to pravat vo nivnoto slobodno vreme.

Istra`uvaweto potvrduva deka bogatstvoto i mo}ta odat raka pod raka.

“Poseduvaweto kapital zna~i i poseduvawe mo}”, veli eden profesor od Univerzitetot.

Me|u drugoto, bogatstvoto vo [vajcarija e koncentrirano na sledniot na~in: 3% od naselenieto ima bogatstvo kolku {to imaat ostanatite 97%.

Taka e sozdadeno edno malcinstvo koe u`iva vo site beneficii, {to e nesrazmerno so Zakonot za nasledstvo, koj naj~esto isklu~uva direktni naslednici od danok i niski neto-

S

vrednosti na danok. Potoa, neizbe`no e pra{aweto kako ovie odluki pominalе preku glasa~kite kutii i kako glasalo naselenieto za toa? I ova e tema na istra`uvaweto koe go sprovele profesorite. Bogatite lu|e pra{uvale zo{to mnozinstvoto saka da se oslobodi od danokot za nasledstvo koga toa mo`e da pomogne na 80% od populacijata? “Postoi nade`ta deka ako na bogatite im odi dobro, }e ima i po nekoja tro{ka za ostanatite od op{testvoto. Lu|eto s$ u{te veruvaat deka od kelner mo`e da se stane milioner”, velat ekspertite.

Seto toa na bogatite im dava golem legitimitet vo op{testvoto, socijalnata neednakvost e prifatena, koja za mnogumina e nerazbirliva. [vajcarija e relativno bogata zemja i pokraj toa {to nema nekoi golemi prirodni resursi. Ekspertite velat deka toa ne e razultat na rabotlivosta i skromnosta na narodot.

Spored niv, [vajcarija,

iako ne bila kolonijalna sila, stanala bogata preku kolonijalizam.

Tie velat deka golem broj [vajcarci bogatstvoto go steknale preku iskoristuvawe na sredstvata na ju`nata hemisfera. Golema uloga ima i ne-utralnosta na zemjata.

Taa se dr`i nastrana od konflikti i ima kontinuitet na bogatstvoto, {to ne e slu~aj so Germanija.

Neizbe`no e da se spomene deka bazite na multinacionalnite kompanii, kako Nestle (Nestle) i Novartis (Novartis) se od golemo zna~ewe.

Nivnata nadvore{na rabotna sila mnogu pridonesuva za gradeweto na bogatstvoto. Isto taka, za [vajcarija mo`e da se ka`e deka e eden od najgolemite profiteri na globalizacijata, koja ne se poka`ala kako “zlatna guska” za sekogo.

Od sredinata na 70-te godini jazot me|u bogatite i siroma{nite e vo porast i pokraj toa {to se ~inelo deka op{testvenosocijalnite tro{oci se ka~ile.

FAKTI ZA BOGATATA [VAJCARIJA

Edna desettina od svetskata populacija koja poseduva pove}e od eden procent od globalniot bruto-doma{en proizvod `ivee vo [vajcarija; Zemajta e rangirana na 20-to mesto vo svetot vo odnos na izvozot, a na 19-to vo odnos na uvozot; 210.700 lu|e od 7,5 milioni `iteli na dr`avata raspolagaat so pove}e od eden milion dolari. 3% od dano~nite obrznici imaat tolkavo bogatstvo kako ostanatite 97%; 85% imaat pomalku od 100 iljadi franci, {to e 6% od celoto bogatstvo Spored magazinot “Bilans”, bogatstvoto na 300 najbogati lu|e vo zemjata se zgolemilo od 86 milijardi franci na 449 milijardi franci; [vajcarija e najgolem “of-{or” finansiski centar na globalno nivo so pazaren udel od 27%, a ostvarile bogatstvo od 2,1 milijardi dolari.

Bela. Kako kaj site te vampiri, beleg na kostumot u be{e blediot izraz naa tvoeto lice, napraveno soo bela pudra vo prav. Neizbe`en zbe`en del e neurednata frizura, izura, uur belite vampirski zabi, abi, obi~na bela maicaa so sivo ili teget palto to i zadol`itelno indiferententniot laden misteriozen zen pogled koj budi “strav” v” i ja privlekuva Bela.

“VOLШEBNITE” KOSTUMI NA HARI POTER Promoviraweto na u{te eden u film na Hari Poter vo noemvri s$ pove}e go zgolemi prisustvoto r u na ve{terkite i vol{ebnicite {ebnicite na Halloween koi izleguvaat eguvaat u od “sobata na tajnite” na Hari Poter. Halloween e {ansa za pravewe na s$ u{te neotkrienite eotkrienite r magii i borbata so vol{ebnikot ol{ebnikot od Azkaban.

AVATAR Filmot “Avatar” s$ u{te {te ima{e golemo vlijanie vrz odlukata u za kupuvawe kostum za Halloween godinava. S$ {to be{ee potrebno r e sinata boja so koja se boi teloto, ~evli, par~e platno, atno, nakit i, {to e najva`no, lak ak i strela r so cel da se dobie originalen “avatar” izgled.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

26 01.11.2010

FAN BUSINESS

PONEDELNIK

OKTANSKIOT CIRKUS STANUVA VISTINSKI

OTVOREN ZABAVNIOT PARK NA FERARI So

ovoj proekt, Abu Dabi go zacvrsti svojot status na vistinski raj za fanovite na Formula 1. Patekata vo ovoj grad, Jas Marina, e najskapiot proekt nekoga{ izveden vo ramkite na ova natprevaruvawe. Avtodromot vreden 1,5 milijardi evra e vistinsko arhitektonsko ~udo, koe vo kombinacija so zabavniot park na Ferari se nametnuva kako najposakuvanata destinacija vo “cirkusot na ~etiri trkala”

okraj najmodernata i najskapa pateka za odr`uvawe na trkite vo Formula 1, emiratskata prestolnina Abu Dabi denovive go dobi i najgolemiot zatvoren zabaven par vo svetot. Tematskiot park na Ferari e grandiozen objekt izgraden na povr{ina od 200.000 kvadratni metri, a se nao|a na ostrovot Jas, vo neposredna blizina na avtodromot.

Objektot go ima oblikot na logoto na Ferari, a sekoj panoramski pogled kon pokrivot na parkot predizvikuva vozdi{ki i kaj najprebirlivite qubiteli na arhitekturata.

Sumata potro{ena na izgradbata iznesuva 180 milioni evra, investicija koja vo italijanskiot proizvoditel na motorni vozila smetaat deka }e bide vratena vo narednite ~etiri godini.

Posetitelite na parkot mo`at da se zabavuvaat na “luda `eleznica”, rolokosteri, no i na vistinski

P

Najgolemiot zatvoren zabaven park vo svetot

e otvoren za posetitelite na Abu Dabi testovi za izdr`livost na otporot na zemjinata te`a, koi dosega bea privilegija edinstveno za voza~ite vo Formula 1, kako i mehani~arska rabotilnica, preslikana od pitstopot na Ferari, kade {to posetitelite imaat mo`nost da menuvaat pnevmatici ili da polnat gorivo vo

originalnite modeli na Ferari. Postaveni se i razni varijacii na simulatori od bolidite na Ferari, no i unikatna pateka, koja e delumno vo zatvoreniot del od parkot, no i dobar del vo predvorjeto, a na koja se podgotveni nekolku mo}ni karting-vozila, {to potsetuvaat na modelite

od F1.

So ovoj proekt, Abu Dabi go zacvrsti svojot status na vistinski raj za fanovite na Formula 1. Patekata vo ovoj grad, Jas Marina, e najskapiot proekt nekoga{ izveden vo ramkite na ova natprevaruvawe. Avtodromot vreden 1,5 milijardi evra e vistinsko arhitek-

tonsko ~udo, koe vo kombinacija so zabavniot park na Ferari se nametnuva

kako najposakuvanata destinacija vo “cirkusot na ~etiri trkala”.

VINO I KAFE

INVESTICIJA ZA NAREDNITE POKOLENIJA retsedatel na firmata-}erka Gruppo Illy, koja se zanimava so vinarstvo, e 55-godi{niot Rikardo Ilaj, vnuk na osnova~ot na kompanijata koja na po~etokot proizveduvala samo kafe i ~okoladni zakuski.

Tatkoto na Rikardo, Ernesto, vo profilot na kompanijata go dodava i ~ajot, a od pred dve godini Rikardo, zaedno so svojot brat Fran~esko, go zakupuvaat Mastrojani, lozje so zvu~no ime koe se nao|a vo oblasta

P

Kafe, ~aj, ~okolado ili vino? Italijanskata kompanija Illycafe prodol`uva so svoeto razvivawe vo najrazli~ni bran{i, za poleka no sigurno da se vpu{ti i vo edna nova granka - proizvodstvo na nekoi od najpoznatite italijanski vina

Toskana.

“Koga }e pogledneme nanazad, zemaj}i predvid mnogu aspekti, mo`ebi toa ne be{e dobro vreme za eden vakov ~ekor, me|utoa, ne se `alam”, izjavil Rikardo Ilaj za Rojters.

Poteknuva od semejstvo vo koj sekoj e qubitel na vino i e o`enet so poznat somelier, taka {to {to toj i brat mu ne se pre-

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

Nivnata deviza: Kvalitet namesto kvantitet

GADGETS

USB KOE SVETI VO TEMNICA o pojavata na USB (stik za nadvore{na memorija), premnogu se olesni rabotata so kompjuterite i informaciite.

No, poradi toa {to ovaa aparat~e e mnogu malo, ~esto se gubi, osobeno vo temnica.

Ovoj nov USB stik e vo forma na lego-kocka, a poleznosta kaj nego e vo toa {to sveti vo temnica.

Na toj na~in, nema da go izgubite, a }e imate i mnogu interesen model na nadvore{na memorija.

Go ima vo pove}e golemini - od 2 do 16 gigabajti memorija.

S

misluvaat od odlukata da po~nat so odgleduvawe na sortnoto grozje “brunelo”.

Zo{to “brunelo”?

Pred s$, stanuva zbor za edna od najpopularnite sorti. Se prodava niz celiot svet i trae 10 do 20 godini.

Proizvodstvoto na vino e dolgoro~na obvrska.

Ne e investicija za tri meseci, za pet godini, tuku investicija za edno celo pokolenie, izjavil Rikardo.

Kako menaxeri na lozjeto Mastrojani se postaveni Andrea Maketi i enologot Mauricio Kasteli. Ka`uva deka ima re~isi isti pretprimeni~ki gledi{ta kako i Voren Bafet, {to se odnesuva na pridobivkite od eden proekt.

“Sekoga{ se trudam da bidam {to povnimatelen kon osnova~ot, semejstvoto ili menaxmentot na kompanijata so koj {to rabotam sekojdnevno”.

Rikardo e re{en da ne proizveduvaat pove} e od 80.000 {i{iwa godi{no. “Kvalitet namesto kvantitet.

Toa e na{eto gledi{te za ne{tata koi gi pravam, bez razlika dali stanuva zbor za kafe ili za vino”, potencira Rikardo.

SPORT

PONEDELNIK

SPORT AJVERSON I OFICIJALNO VO BE[IKTA[

NAJDOBRO SE REKLAMIRA SO DRESOVITE VO ANGLIJA SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

udbalskite klubovi od angliskata Premier liga gi poseduvaat najdobrite sponzorski dogovori koga e vo pra{awe brendiraweto na dresovite. Premierliga{kite klubovi godinava }e inkasiraat vkupno 128 milioni evra od otstapuvaweto na pravata na svoite sportski mai~ki na zainteresiranite sponzori.

Spored izve{tajot na internacionalnata marketing-agencija Sport+Markt, zgolemuvawe na sponzorskite dogovori, se razbira, koga e vo pra{awe reklamiraweto na dresovite, e zabele`ano vo {este najsilni evropski ligi, kade {to klubovite pred po~etokot na sezonata gi zaka~ile logoata na kompaniite na gradite na svoite fudbaleri za vkupna suma od 470 milioni evra, {to e za duri 18% pove}e od sumata vo minatata godina.

“Petnaeset evropski klubovi go podobrija svojot prihod od reklamiraweto na dresovite.

Tri od pette kluba so najdobri dogovori se od Anglija”, obelodeni direktorot na angliskata filijala na Sport+Markt, Geret Mur. Istiot izvor tvrdi deka najskapi se #dilovite# na Man~ester Junajted i Liverpul, koi od AON, odnosno Standard, dobija po 23,6

F

Nekoga{ najbaraniot ko{arkar vo svetot karierata ja prodol`uva vo Turcija

A

K

O

M

E

R

C

I

J

A

u{te pred da vleze vo profesionalnite vodi odle`a nekolku meseci vo zatvor. Vo prvata sezona vo timot na Filadelfija ednostavno ne saka{e da igra zaedno so Xeri Stakhaus, a podocna ima{e konflikt so sekoj od trenerite so koi {to rabote{e.

Pred dva meseci toj pregovara{e so nekolku kineski ekipi, no pregovorite propadnaa otkako toj navodno pobaral premnogu pari. Vo Be{ikta{ vo narednite dve sezoni } e dobie dva milioni dolari. Iako toa e samo eden mal del od platata {to ja zema{e pred desetina godini, sepak, ovoj dogovor mo`e da go spasi od finansiski kolaps.

L

E

N

O

G

27

FUDBAL I MARKETING

KO[ARKA

len Ajverson od narednata nedela i oficijalno } e im se stavi na raspolagawe na lu|eto od stru~niot {tab na turskiot tim Be{ikta{, otkako negoviot menaxer potvrdi deka e postignat dogovor me|u dvete strani.

“Alen e premnogu vozbuden i presre}en od faktot {to lu|eto vo Turcija navistina sakaat da go vidat kako nastapuva vo nivnata liga. Svesen e deka lu|eto vo ovaa zemja imaat isten~eno ~uvstvo za ko{arka i edvaj ~eka da dopatuva”, izjavi menaxerot na Ajverson.

Porane{niot MVP i nekolku kraten #ol-star# na po~etokot od godinava be{e soo~en so bankrot. I pokraj toa {to se nude{e na re~isi site ekipi od NBA ligata, nikoj ne saka{e da potpi{e so 35-godi{en ko{arkar, koj, pokraj toa {to e vo poodminati godini, poseduva i mnogu nezgoden karakter. Za popularniot AI se vrzani golem broj kontroverzni situacii, a

01.11.2010

L

A

S

Petnaeset evropski klubovi go podobrija svojot prihod od reklamiraweto na dresovite. Tri od pette kluba so najdobri dogovori se od Anglija, obelodeni direktorot na angliskata filijala na Sport+Markt, Geret Mur

128

milioni evra im pla}aat sponzorite na premierliga{ite za nivnite logoa da se najdat na dresovite

milioni evra za brendirawe na dresovite po sezona.

Inaku, na vtoro mesto na listata najlukrativni dresovi se klubovite od germanskata Bundes liga. Tamu godinava }e se sleat 118 milioni evra, {to e re~isi vkupnata suma koja sezonava e aktuelna vo italijanskoto i {panskoto prvenstvo.

To~no e deka Germancite imaat daleku poslaba, no i pomalku gledana liga od Italijancite i [pancite, no ova visoko vtoro mesto se dol`i pred s$ na germanskata ekonomija koja, pak, e daleku posuperiorna od konkurentskite. Normalno e golemite germanski kompanii najmnogu da se reklamiraat vo doma{nite klubovi, naj~esto vo gradovite od kade {to i samite poteknuvaat.

Vo italijanskata Serija A posledniot izve{taj govori

Za da se bide na dresot na“crvenite|avoli” potrebno e da se izdvojat 23 milioni evra za prihod od sponzorite od 65 milioni evra. Situacijata na Apeninskiot Poluostrov mo`ebi }e se podobri vo pretstojniot period, bidej}i dve vode~ki ekipi na tabelata, Lacio i Fiorentina, s$ u{te gi nemaat brendirano dresovite.

Interesno e toa {to francuskite klubovi so 58 milioni evra }e ostvarat pogolem

prihod od {panskite. Iako timovite od Primera divizion va`at za edni od najkvalitetnite vo Evropa, sepak, spored ovaa marketin{ka aktivnost zaostanuvaat zad konkurencijata. Holandskiot {ampionat, koj ve}e nekolku godini e {estorangiran na Stariot kontinent, mo`e da se pofali so prihod od respektabilni 42 milioni evra.

REGIONALNA SORABOTKA

EVROPSKOTO PRVENSTVO SRBITE ]E GO ORGANIZIRAAT I VO OSIJEK?

rganizator na evropskoto prvenstvo vo rakomet vo 2012 godina e Srbija, no mo`no e del od sredbite da se odr`at i na teritorijata na Hrvatska.

Gradot Osijek e najseriozen kandidat za realizacija na ovaa regionalna sorabotka, od koja i dvete zemji sakaat da profitiraat.

Srpskiot rakometen sojuz (SRS) na Evropskata rakometna federacija (EHF) za gradovidoma}ini na prvenstvoto & gi predlo`i Belgrad, Novi Sad, Vrbas i Ni{. No, spored poslednite izve{tai, izgradbata na salata Car Konstantin vo Ni{ ne se odviva spored planiranoto tempo i ve}e e izvesno deka vo ovoj grad nema da se igraat natprevarite od evropskiot {ampionat.

“Vo razgovorot so ~elnicite na Hrvatskiot rakometen sojuz ni be{e ponudeno natprevarite od edna grupa od evropskoto prvenstvo da se igraat vo Osijek. Zvu~i neverojatno, no Hrvatite sakaat da ni go otstapat Osijek, kade {to ima nova sala, hoteli i gi ispolnuva site uslovi. Se razbira deka tie ne go objavija toa javno, nitu, pak, pratija oficijalen dopis, tuku vo razgovorot {to go vodevme

O

Arenata Car Konstantin vo Ni{ e proektirana spored najmodernite standardi, no, iako izgradbata e po~nata od minatata godina, a zad finansiskata konstrukcija stoi Vladata na Srbija, sepak, malkumina veruvaat deka objektot }e bide zavr{en pred po~etokot na natprevarite

Zamislata e grandiozna, no salata Car Konstantin vo Ni{ te{ko deka }e bide izgradena navreme za vo nea da se igra rakomet neodamna be{e b spomenato kako ideja od nivna strana”, izjavi pretsedatelot na SRS, Velimir Marjanovi}.

Osijek be{e del od organizacijata na Svetskoto rakometno prvenstvo koe vo se odr`a na teritorijata

na Hrvatska vo 2009 godina, a gradskite tatkovci na ovoj grad se pogri`ija da izgradat navistina moderna sala.

Arenata Car Konstantin vo Ni{ e proektirana spored najmodernite standardi, no, iako izgradbata e po~nata

od minatata godina, a zad finansiskata konstrukcija stoi Vladata na Srbija, sepak, malkumina veruvaat deka objektot }e bide zavr{en pred po~etokot na natprevarite, koi }e po~nat na po~etokot od 2012 godina.

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100.

Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija.

Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski