158 Kapital 04 11 2010

Стопанска комора на Македонија Бизнис-заедницата бара буџетско поттикнување на производството и на извозот

ДРЖАВНИТЕ ПАРИ СЕ` ПОВЕЌЕ ВО ФАБРИЧКИТЕ ХАЛИ

ILIJA GE^EV

Денес излезе новото електронско издание на „Бизнис ИНФО“

SOPSTVENIK I GENERALEN DIREKTOR NA IGM TREJD, KAVADARCI

www.mchamber.mk

IZVOZNICITE SE NAJGOLEMITE PATRIOTI VO MAKEDONIJA STRANA 9

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

]E SE NAMALAT LI PRIDONESITE ZA PENZISKO OSIGURUVAWE?

FIRMITE NE ZNAAT KOLKU ]E PLA]AAT ZA PENZISKO OD 1 JANUARI ~etvrtok. 04. noemvri. 2010 | broj 158 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

IZVORI NA “KAPITAL” VELAT DEKA PRIDONESITE ZA PENZISKO OSIGURUVAWE I VO 2011 GODINA ]E OSTANAT NA SEGA[NOTO NIVO, ZA [TO TREBA DA SE SMENI ZAKONOT. OVAA ODLUKA SÈ U[TE SE ANALIZIRA VO VLADATA, BIDEJ]I TREBA DA SPRE^I SERIOZNI FINANSISKI PROBLEMI VO FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE

PETOK, VO

NA ZATVORAWE, SREDA, 03.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,87% 0,58% 0 00,23%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,59 43,93 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

86,25 86 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.11) 2.215

MBI 10

2.205 2.195

2.185 2.175 2.165 2.155 2.145 2.135 2.125 28.10

30.10

01.11

03.11

SKANDALOZNO: Kalenikov ja bara zgradata na Stopanskata komora

STRANA 4

POSLEDICI OD KRIZATA VRZ BANKARSKIOT SEKTOR

BANKARSKITE PROFITI NAMALENI I DO 50%

...POGLED POGLED D NA DENOT DENOT...

QUP^O ZIKO ZIKOV

O^AJNI^KO PISMO! STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

BIBLISKI PRIKAZNI STRANA 8

STRANA 13

Grade`nicite baraat pomal DDV i vo 2012 godina STRANA 10

VOVEDNIK GABRIELA DELOVA

KUPI[TA HARTIJA! STRANA 2

STRANA 2-3

2 04.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 04 NOEMVRI 2010

KUPI[TA HARTIJA!

A

Ako Javnoto obvinitelstvo e najva`niot organ na frontot na organiziraniot kriminal i korupcijata (kako {to edna{ sam se pofali aktuelniot javen obvinitel Qup~o [vrgovski), toga{ so pravo mo`e da se zaklu~i deka Makedonija ja gubi bitkata so “najgolemite zla”!

Postojanite apeli upateni do Obvinitelstvoto deka e potrebna pogolema sorabotka i pove}e rezultati nikako da stignat do najpovikaniot i najodgovorniot!

Qup~o [vrgovski ne samo {to voop{to ne e prisuten vo javnosta, tuku ne se ~uvstvuva nitu odgovoren, nitu povikan da odgovori na obvinuvawata upateni na negova adresa.

Od nizata predmeti koi dosega gi otvori Antikorupciskata komisija retko koj do~eka da do`ivee zavr{nica.

Edinstven realiziran kraj ostana samo slu~ajot “Ba~ilo”. Site ostanati u{te ~ekaat red na obvinitelnata klupa vo Obvinitelstvoto prvo da bidat razgledani, a potoa i zavr{eni. Zaglaveni vo fiokite na prviot obvinitel! I, sega, otkako samiot [vrgovski niv gi oceni kako “kupi{ta hartija”, se nametnuva pra{aweto dali voop{to ovie slu~ai nekoga{ }e do~ekaat zavr{nica!?

Zna~i, imame situacija koga li~no javniot obvinitel go devalvira

zna~eweto na predmetite dostaveni do nego, ocenuvaj}i gi samo kako bezvredni dokumenti koi spored nego ne se nitu argumentirani, nitu kompletni! [to saka da ka`e [vrgovski!? Na {to toj gi temeli ovie seriozni ocenki? Pa, zarem ne e negova rabota da postapuva po inicijativi, po informacii, pa i po “kupi{ta hartija” ako saka, koi }e mu bidat pojdovna to~ka vo utvrduvaweto i razre{uvaweto na predmetite!?

Ete, ako predmetite dostaveni od antikorupcionerite se prazna dokumentacija i neizdr`ana informacija, toga{ kako gi objasnuva [vrgovski inicijativite i preporakite na Dr`avniot zavod za revizija kade {to jasno se navedeni preporakite i dokazite po koi treba da se postapuva!? Zo{to i po tie incijativi nema nitu edna razre{nica? Izve{taite na Zavodot barem se javni, dostapni do sekogo i dovolno e samo edna{ da se pro~itaat za da se sfati deka tie se i kompletni, i argumentirani i izdr`ani! Crno na belo tamu pi{uva koja institucija kolku potro{ila nenamenski! Toa e re~nikot na Zavodot! Pojasen zdravje! No, koj umee da go razbere!? Po s$ izgleda deka nenamenskite i nezakonski potro{eni sredstva koi gi detektiraat revizorite za prviot obvinitel se samo prazna dokumentacija za koja nema sluh, nitu razbirawe, nitu, pak, osnova za nivno postapuvawe.

Ako, pak, na [vrgovski ne mu se dovolni nitu ovie dokumenti, toga{ neka gi pro~ita izve{taite koi sekoja godina & gi ispra}a Evropskata komisija na Makedonija. Ako ne veru-

POSLEDICI OD KRIZATA VRZ BANKARSKIO

BANKARSKITE P NAMALENI I D GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

va na doma{nite, neka poveruva na instituciite vo Brisel! Neka vidi kako e tamu oceneta korupcijata i kriminalot vo zemjava! Koi preporaki gi poso~uva Unijata i neka po~ne ottamu. Mo`ebi tokmu tamu }e ja najde vrednosta na bezvrednata hartija koja samo sobira pra{ina po raznite sektori vo Obvinitelstvoto.

Vaka, bez sankcionirawe, bez rezultati ostava prostor da se pottiknuva korupcijata i kriminalot i tie od den na den da zemaat s$ pogolem zamav, kako toa da e ne{to sosema normalno i dozvoleno. Za{to na krajot od denot, koga javniot obvinitel e korektor na rabotata na vlasta, a toj ne pokrenal obvinenie za nieden eklatanten primer na otkrien kriminal od instituciite na dr`avata, se dobiva vpe~atok deka kaj nas s$ se odviva kako {to treba, a od kriminal i korupcija nema ni traga. Mo`ebi po~ituvaniot obvinitel treba da ja podigne glavata nad “kupi{tata hartija”, koi o~igledno mu go popre~uvaat vidikot, i da gi otvori o~ite za s$ {to se slu~uva vo dr`avata!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

14

Proekti koi se gradat vo centarot na Skopje od vladiniot proekt “Skopje 2014” nemaat tenderska dokumentacija, a nedostigaat dokumenti za pogolem broj proekti, obvinija v~era od opoziciskata SDSM. “Pred tri meseci, ili poto~no, na po~etokot na avgust, se konstatira deka pod misteriozni okolnosti e is~eznat pogolem del od tenderskata dokumentacija povrzana so proektot “Skopje 2014”. Za nekoi proekti nedostigaat prete`no ponudite, za drugite gi nema konkursnite trudovi. I ednite i drugite se klu~ni dokumenti za kone~niot izbor i vrednosta na tenderite”, izjavi na pres-konferencija Igor Ivanovski od SDSM. Vo nivnata afera, kako {to ja narekuva toj, “patriotska metla”, VMRO-DPMNE od eden ogromen kriminal vleguva vo drug, nadgraden i pro{iren kriminal.

“So drugi zborovi, eden kriminal se obiduva da go sokrie so drug, u{te pobrutalen i poo~igleden kriminal, so uni{tuvawe na tenderskata dokumentacija”, izjavi Ivanovski.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BANKARSKI PROFITI VO MILIONI EVRA

12,7 5,5 5

0,74 0,58 0,26

Dobivkite na bankite vo zemjava se namaleni poradi zgolemenite tro{oci za rezervacii za krediti i zagubite od nenaplateni krediti. Bankarite velat deka ja `rtvuvaat profitabilnosta na smetka na jakneweto na stabilnosta i sigurnosta GLIGOR BI[EV GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA “Bankite davaat prioritet na stabilnosta i sigurnosta vo odnos na profitabilnosta. Akcionerite na bankite vo Makedonija, od koi sega okolu 90% se sopstvenost na stranski globalni bankarski grupacii, isto taka se odnesuvaat spored toj obrazec. Sigurnosta i stabilnosta e prv prioritet vo odnesuvaweto na bankite. Od toj aspekt, bankite vo Makedonija prodol`ija da ja jaknat kapitalnata sila, a i da gi zgolemuvaat rezervaciite za celosno da bidat rezervirani potencijalnite zagubi {to mo`at da nastanat. Zatoa, vo bankarskiot sistem vo Makedonija mo`eme da vidime trend na zgolemuvawe na rezervaciite i namaluvawe na profitabilnosta.”

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

04.11.2010

IK POBEDNIK

3

PIONERI

BORIS TADI]

rpskiot pretsedatel, kako vistinski lider bez tro{ka nacionalna frustracija prodol`uva da ru{i predrasudi i pobedni~ki da gi zatvora otvorenite pra{awa na Srbija

S

GORAN PETROV

eles si gi otvori evropskite fondovi - }e konkurira vo EU za dobivawe pari za ekologija i razvoj na turizmot, zaedno so gr~kiot grad Termaikos

V

OT SEKTOR VO MAKEDONIJA

PROFITI DO 50% ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

B

Bankite se soo~uvaat so namaleni dobivki vo prvite devet meseci od godinata, sporedeno so istiot period lani. Finansiskite izve{tai od bankarskiot sektor poka`uvaat deka najgolem del od bankite evidentiraat pad na profitite duri i do 50%, osven Komercijalna banka koja prodol`uva da ru{i rekordi vo zgolemuvaweto na dobivkata. Najmnogu prihodi bankite ostvarile od kamati, kursni razliki i provizii, dodeka, pak, na rashodnata strana najgolemo vlijanie vrz namaluvaweto na dobivkite imale zagubite od nenaplatenite krediti i tro{ocite za rezervacii.

Najdobar finansiski rezultat vo prvite devet meseci od 2010 godina ostvari Komercijalna banka so dobivka od 12,7 milioni evra, {to pretstavuva porast od 10,3% vo odnos na istiot period lani. Sepak, od menaxmentot na bankata priznavaat deka efektite od krizata se ~uvstvuvaat i vo Komercijalna banka.

“Krizata vo bankata se ~uvstvuva preku namaleni prihodi od provizii vo platniot promet so stranstvo i doma, namalena likvidnost na stopanstvoto i namalena sposobnost na firmite i na naselenieto da gi reguliraat obvrskite kon bankata po prethodno iskoristeni krediti, vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio i poradi toa zgolemeni tro{oci za rezervacii. Rezultat od toa e namaluvawe na dobivkata na bankata. Sepak, ocenuvame deka Komercijalna banka }e ja zavr{i 2010 godina najmalku so planiranata dobivka od 1,1 milijarda denari, pa duri i }e ja nadmine za opredelen procent”, veli Hari Kostov, glaven izvr{en direktor na Komercijalna banka.

REZERVACIITE ZA KREDITI GI STOPIJA PROFITITE Ostanatite banki evidentiraa namaluvawe na dobivkite. Najgolem del od namaluvaweto na profitite se dol`i na pogolemoto izdvojuvawe pari od prihodite kako rezervacii za plasmanite na bankite.

Stopanska banka objavi deka vo prvite devet meseci od godinata ostvarila pozitiven rezultat od 5,5 milioni evra, {to e za 55% pomalku od dobivkata ostvarena vo istiot period vo 2009 godina.

No, namaluvaweto na dobivkata se dol`i na zgolemuvaweto na rezervaciite za 16 milioni evra vo nasoka na zgolemuvawe na stabilnosta i sigurnosta na bankata.

“Trendovite koi se slu~uvaat vo makedonskiot bankarski sistem, vo pravec na jaknewe na kapitalnata sila, se sli~ni na onie vo visokorazvienite zemji. Bankite davaat prioritet na stabilnosta i sigurnosta vo odnos na profitabilnosta. Akcionerite na bankite vo Makedonija, koi sega vo najgolem del, okolu 90%, se sopstvenost na stranski globalni ban-

HA[IM TA^I

VIKTOR ORBAN

e sru{i vladeja~kata imperija na Ha{im Ta~i, na kogo Parlamentot mu izglasa nedoverba, so {to i Kosovo vleze vo politi~ka kriza

N

eralniot direktor na Stopanska, Gligor Bi{ev.

Tretata najgolema banka vo zemjava, NLB Tutunska banka, od januari do septemvri godinava ostvarila dobivka od pet milioni evra. Ovoj rezultat e za 31% poslab od ostvareniot vo prvite devet meseci od minatata godina. Tutunska vo ovoj period izdvoi 8,9 milioni evra za rezervacii na plasmanite.

POMALITE BANKI SO SKROMNI DOBIVKI Pomalite banki vo zemjava s$ u{te zarabotuvaat skromno vo odnos na golemata bankarska trojka. Najgolema dobivka vo periodot od po~etokot na godinata do septemvri ostvari [parkase banka so zarabotka od 743.000 evra, no, sepak, vo sporedba so minatata godina dobivkata e namalena za 31%.

“Ote`natoto servisirawe na obvrskite na kompaniite kon bankite od edna strana, kako i preneseniot krizen efekt od me|unarodnite bankar-

banka, Sr|an Krsti}.

Stopanska banka Bitola, koja od po~etokot na godinata pretrpe nekolku smeni vo menaxmentot i upravuvaweto, na krajot od septemvri zabele`a pozitiven finansiski rezultat od 674.000 evra, no, sepak, vo sporedba so istiot period lani dobivkata e pomala za 33%. ProKredit banka vo prvite tri kvartali od 2010 godina ostvari dobivka od 580.000 evra, a profitot na Uni banka iznesuva 408.000 evra, {to pretstavuva namaluvawe od 53%. Ohridska banka evidentira pomala dobivka za 10% vo odnos na lani, otvaruvaj}i neto-profit od

S

e zapiraat problemite na ungarskiot premier, ovojpat predizvikani od negoviot prethodnik, koj go obvini za uni{tuvawe na demokratijata vo zemjata

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA “Krizata vo bankata se ~uvstvuva preku namaleni prihodi od provizii vo platniot promet doma i so stranstvo, namalena likvidnost na stopanstvoto i namalena sposobnost na stopanstvoto i na naselenieto da gi reguliraat obvrskite kon bankata po prethodno iskoristeni krediti, vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio i poradi toa zgolemeni tro{oci za rezervacii. Kako sevkupen rezultat od toa doa|a do namaluvawe na dobivkata na bankata. Sepak, ocenuvame deka Komercijalna banka }e ja zavr{i 2010 godina najmalku so planiranata dobivka od 1,1 milijarda denari, pa duri i deka }e ja nadmine za opredelen procent.” ski grupacii koi imaa svoi udeli vo pove}eto banki vo Makedonija od druga strana, delumno ja vlo{ija pozicijata na doma{niot bankarski pazar. Dopolnitelen problem pretstavuva{e nemo`nosta da se obezbedat povolni kreditni linii za finansirawe na doma{nite subjekti. Sepak, dobrata kapitaliziranost i odlukata na bankite svojata, kako i stabilnosta na {teda~ite i na klientite, da ja stavat vo preden plan, za smetka na profitabilnosta i rastot, im ovozmo`i da gi ubla`at posledicite od krizata”, veli pretsedatelot na Upravniot odbor na [parkase

Prirodniot gas najposle stana realnost, no samo za `itelite na Kumanovo.

Po nekolkugodi{no odolgovlekuvawe, gra|anite i firmite vo Kumanovo }e mo`at da go koristat najevtinioit energens - gasot.

Javnoto pretprijatie Kumanovo-gas ja postavi merno-regulaciskata stanica i najverojatno od sredinata na ovoj mesec kompanijata }e po~ne da go distribuira gasot do doma}instvata. So ova, kumanovci stanuvaat pioneri koga e vo pra{awe koristeweto na ovoj energens vo doma}instvata, ne{to {to na doma}instvata od Evropskata unija im e odamna dostapno.

Od op{tina Kumanovo najavuvaat deka od slednata godina }e po~ne masovno da se gasificiraat firmite i doma}instvata,

260.000 evra.

Del od bankite s$ u{te rabotat i so zagubi. TTK banka na krajot od septemvri evidentira zaguba od okolu eden milioni evra, no toa pretstavuva zna~itelno namaluvawe na zagubata za 66% vo odnos na istiot period lani.

Bilansite na bankata verojatno }e pretrpat izmeni otkako TTK banka go dobi sudskiot spor vo vrednost od 3,7 milioni evra.

SR\AN KRSTI] PRETSEDATEL NA UO NA [PARKASE BANKA “Ote`natoto servisirawe na obvrskite na kompaniite kon bankite od edna strana, kako i preneseniot krizen efekt od me|unarodnite bankarski grupacii, koi imaa svoi udeli vo pove}eto banki vo Makedonija od druga strana, delumno ja vlo{ija pozicijata na doma{niot bankarski pazar. Dopolnitelen problem pretstavuva{e nemo`nosta da se obezbedat povolni kreditni linii za finansirawe na doma{nite subjekti. Sepak, dobrata kapitaliziranost i odlukata na bankite svojata, kako i stabilnosta na {teda~ite i na svoite klienti da ja stavat vo preden plan, za smetka na profitabilnosta i rastot, im ovozmo`i da gi ubla`at posledicite od krizata.”

ZORAN DAMJANOVSKI proces koj planiraat da zavr{i do 2013 godina.

Dodavaat i deka dosega op{tinata dala okolu ~etiri milioni evra za realizacija na proektot, a ostanatite {est milioni evra }e se zavr{ele preku javno-privatno partnerstvo. Gasifikacijata na Kumanovo vredna okolu 10 milioni evra e primer {to treba da go sledat site op{tini vo zemjava. I dodeka kaj zemjite od regionot gasot e {irokoupotrebuvan energens, vo Makedonija zasega taa privilegija ja imaat samo industriite, a naskoro i gra|anite na Kumanovo.

IK GUBITNIK

BEZ REZULTATI

D

HARI KOSTOV

karski grupacii, isto taka se odnesuvaat spored toj obrazec.

Sigurnosta i stabilnosta e prv prioritet vo odnesuvaweto na bankite. Od toj aspekt, bankite vo Makedonija prodol`ija da ja jaknat kapitalnata sila, a isto taka da gi zgolemuvaat i rezervaciite za vo celost da bidat rezervirani potencijalnite zagubi {to mo`at da nastanat. Zatoa, vo bankarskiot sistem vo Makedonija mo`eme da vidime trend na zgolemuvawe na rezervaciite i namaluvawe na profitabilnosta. Stopanska banka dade prioritet na kapitalnata mo} i na rezervaciite vo odnos na profitabilnosta”, ocenuva gen-

P

Dodeka site zemji vo regionot se falat za postignatite rezultati, dogovoreni partnerstva i najavi za investicii po zavr{uvaweto na najgolemata svetska manifestacija [angaj ekspo, zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxi-Vaskov, bez konkretni rezultati od pretstavuvaweto na Makedonija.

Namesto od samiot po~etok da ja iskoristi {ansata koja ja dobiva na{ata dr`ava za da se pretstavi na svetsko nivo, za {to ne be{e potro{en ni denar od buxetot, zamenikministerot se pofali samo so brojkata od dva milioni posetiteli na “P~elinoto gnezdo”, kako {to be{e pretstaven makedonskiot {tand. Od druga strana, pak, iako be{e najavena posebna programa spored koja sekoj mesec }e bidat pretstaveni razli~ni sodr`ini, osven pretstavuvaweto na

METODIJ HAXI-VASKOV edna vinarnica i izvedbata na Simon Trp~evski na nacionalniot den, ne dobivme nitu informacija {to to~no i koj to~no se pretstavil na {tandot vo izminatite {est meseci.

Samo za primer, kako rezultat na pozitivnite iskustva i me|usebnata sorabotka, Slovenija i Hrvatska po zavr{uvaweto na [angaj ekspo se dogovorija zaedno da u~estvuvaat na slednata saemska manifestacija koja }e se odr`i vo 2012 vo Ju`na Koreja, a ve}e e formirano i zdru`enie koe narednata godina }e raboti na mo`nite na~ini za pretstavuvawe na dvete dr`avi na treti zemji.

Ova mo`e samo da mu bide pouka na zamenik-ministerot kako treba da se pretstavuva edna dr`ava i kako treba da se sklu~uvaat partnerstva za promocija na dr`avata i za privlekuvawe na investicii.

MISLA NA DENOT

MENAXMENTOT E PRISUTEN VO SEKOJA RABOTA. UPRAVUVAJ SO DRUGITE NA NA^IN NA KOJ SAKA[ DA UPRAVUVAAT SO TEBE

BRAJAN TREJSI EKSPERT ZA MENAXMENT

4 04.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

19

...POGLED NA DENOT...

O^AJNI^KO PISMO! ]E SE NAMALAT LI PRIDONESITE ZA PENZISKO OSIGURUVAWE?

FIRMITE NE ZNAAT KOLKU ]E PLA]AAT ZA PENZISKO OD 1 JANUARI Izvori na “Kapital” velat penziskite pridonesi i vo 2011 }e ostanat na sega{noto nivo, za {to treba da se smeni Zakonot. Ovaa odluka s$ u{te se analizira vo Vladata VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

R

Rabotodava~ite vo zemjava s$ u{te ne znaat kolkavi pridonesi za penzisko osiguruvawe }e pla}aat za svoite vraboteni od 1 januari idnata godina, iako do krajot na godinata ima pomalku od dva meseci. Zakonot za socijalno osiguruvawe predviduva namaluvawe na stapkata na penziskite pridonesi od 18% na 15%, no izvori na “Kapital” velat deka toj sigurno }e se menuva zatoa {to }e predizvika seriozni finansiski problemi vrz Fondot za penzisko osiguruvawe.

I lani Vladata vo posleden moment go smeni Zakonot i ne ja namali stapkata od 18% na 16,5%, kako {to be{e predvideno i najaveno od premierot Nikola Gruevski.

Lani Vladata go izmeni Zakonot samo nekolku dena pred da po~ne uplatata po namaleni stapki.

Od Ministerstvoto za finansii ne sakaa da komentiraat zo{to s$ u{te nikoj ne znae vo koja nasoka }e se dvi`at

stapkite na pridonesite od 1 januari i dali voop{to }e se pravat izmeni vo postojniot Zakon.

Ekspertite prognoziraat deka i narednata godina stapkata }e ostane na nivo od 18%, Spored niv, podobro bi bilo da ne se namaluva stapkata za penziski pridonesi zatoa {to toa u{te pove}e bi go o{tetilo i taka nezavidniot buxet so koj poslednive godini raspolaga Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Tie, sepak, apeliraat zakonskite izmeni da se donesat vo razumno vreme i na transparenten na~in.

“Minatata godina Zakonot be{e smenet vo minuta do

ZORICA APOSTOLSKA

PORANE[NA DIREKTORKA NA MAPAS Minatata godina zakonot be{e smenet vo minuta do dvanaeset, da ne vidi i da ne slu{ne nikoj. Sepak, namaluvaweto koe be{e najaveno pred dve godini treba da se odlo`i, a stapkite da ostanat na isto nivo. Samo na toj na~in nema da se nanesat dopolnitelni finansiski optovaruvawa vrz buxetot na Fondot za penzisko osiguruvawe.

3 FAKTI ZA...

196,2 166,5 112,8

dvanaeset, da ne vidi i da ne slu{ne nikoj. Sepak, namaluvaweto koe be{e najaveno pred dve godini treba da se odlo`i, a stapkite da ostanat na isto nivo.

Samo na toj na~in nema da se nanesat dopolnitelni finansiski optovaruvawa vrz buxetot na Fondot”, veli porane{nata direktorka na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS), Zorica Apostolska.

Nitu privatnite penziski fondovi ne znaat vo koja nasoka }e se dvi`at stapkite na pridonesite. I ottamu predupreduvaat deka dokolku vo 2011 godina se namalat pridonesite, Fondot

}e se najde vo nezavidna pozicija.

“So ogled na toa deka lani duri vo dekemvri be{e definiran procentot na socijalnite pridonesi, ne sme iznenadeni {to s$ u{te ne znaeme ni{to. Kako i da e, smetam deka pridonesite treba da ostanat barem na istoto nivo od godinava, pred s$ poradi buxetskata dupka vo Fondot. Namaluvaweto sekako bi vlijaelo vrz finansiskite performansi na ovaa institucija”, veli Davor Vukadinovi}, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Nov penziski fond.

MILIONI EVRA E PROCENETO GODINAVA BOGATSTVOTO NA MIRKO TU[, SOPSTVENIKOT NA TRGOVSKIOT SINXIR OD SLOVENIJA MILIONI EVRA GODINAVA ZARABOTIL IGOR LAH, KOJ BOGATSTVOTO GO STEKNA SO KUPUVAWE I PRODAVAWE FIRMI VO SLOVENIJA MILIONI EVRA E BOGATSTVOTO NA SLOVENECOT DARKO HORVAT ZA GODINAVA, KOJ RABOTI SO AKCIITE NA AKTIVA HOLDINGS

PROCENKI...

FILIP VUJANOVI] pretsedatel na Crna Gora

RE[AVAWETO NA MAKEDONSKOGR^KIOT SPOR E OD INTERES ZA CELIOT REGION rna Gora ima interes {to pobrzo da se re{i makedonsko-gr~kiot spor za imeto i Makedonija poskoro da vleze vo NATO i EU, bidej}i od toa korist }e ima celiot region, izjavi crnogorskiot pretsedatel, Filip Vujanovi}, po v~era{nata sredba so makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov. Toj ja potencira{e izvonredenata sorabotka na ministerstvata za vnatre{ni i za nadvore{ni raboti i za odbrana i potpi{anite spogodbi za ponatamo{na sorabotka.

“Sepak, mislime deka ekonomskata sorabotka treba da se unapreduva, a kako glaven uslov za toa e podobruvawe na soobra}ajnata infrastruktura”, re~e Vujanovi}.

C

~era pratenikot od vladeja~kata VMRO-DPMNE Aleksandar Spasenovski isprati pismo do evropratenicite vo Brisel vo koe se obiduva da naredi argumenti zo{to Makedonija treba da dobie datum za pregovori so Evropskata Unija ...

Neinventivno pismo: nezavisnosta sme ja osvoile na miren na~in (!?), potoa sme go popolnile najbrzo od site pra{alnikot (kako da e toa ne{to va`no!?), kako i site reformi za liberalizacija na vizniot re`im sme gi sprovele (pa dobro, dobivme liberalizacija - samo da gleda malku Spasenovski da ne ni ja storniraat nabrgu)!?

Mojata slobodna procenka e deka pismoto sodr`i edna nevidliva so zborovi, no tolku glasna so tonovi, obeshrabruva~ka poraka, ne do evropskata politi~ka javnost, tuku do doma{nata makedonska javnost - deka ni{to ne biduva od datumot za pregovori ni ovaa godina. Dobro - znaevme!

Zna~i namenata na pismoto e za doma{na upotreba!

Nema vrednost za evropskite pratenici!? Mnogumina na svojot meil, verojatno v~era ova pismo go tretirale i kako “xank meil”!?

No, ova “posipuvawe so gorivo” koe se gleda vo nekolkute “prazni” potsetuvawa za toa {to se storila Makedonija za dvaeset godini, prakti~no sodr`i golema koli~ina o~aj, gor~ina i nemo} da se stori ne{to pove}e ...

V

“... Vladata gi istro{ila site objasnuvawa na tema EU ...”

Sega se soo~uvame i so dopolnitelen problem.

Pove}e nema ni koj da ne te{i! Do lani Vladata be{e nekako po sve`a koga objavuva{e vakvi informacii ...

Kako poinaku da go istolkuva{ toa {to Spasenovski gi potsetuva evropskite pratenici, ej zamislete – “...

Makedonija bila edistvenata {to na miren na~in ja osvoila nezavisnosta ...”. Ace komu mu e bre toa va`no! A mo`ebi e i problem, ba{ toa!? Ti teknuva? A ne e nitu vistina, me|udrugoto ...

Nitu Makedonija na miren na~in ja osvoi svojata nezavisnost, nitu vo Brisel veruvaat vo na{ite budala{tini. U{te pomalku veruvaat vo principot “nezavisnosta da se osvojuva na miren na~in”!?: so eden neuspe{en atentat vrz pretsedatel? So eden zaginat pretsedatel vo avion na dr`ava koja za dvaeset godini ne se ni obide da sozdade najmalo ne{to {to bi li~elo na seriozna doma{na avijacija!? So “luda” tranzicija koja nikako da zavr{i, so vojna vo koja zaginaa deca ~ii roditeli i deneska se pra{uvaat – zo{to gi izgubija? So praven sistem vo koi nevini lu|e “glavat” vo pritvor i po edna godina!? So korupcija koja ne mo`e nitu kako {to treba da se izmeri!? So politika koja i deneska ne dava garancija deka dr`avata }e opstane, i deka pak }e nema vojna!? Toa li se Spasenovski mirnite godini na makedonskata samostojnost!? Pa site sega sme za vo sanatorium! Pa toa {to Hrvatite i Srbite go “platija” za pet godini vo vojna, nie go pla}ame dvaeset godini vo takanare~en mir!? No, toa i ne dopira do vas ... Vie toga{ bevte dete!

Poarno mol~ete, bre lu|e, i ni{to ne pi{uvajte kon Brisel! Fakt e samo edno - deka Makedonija navistina odi napred “ni kriva, ni dol`na”! Ne deka nie ne{to osobeno pravime ... Od nas odamna ni{to ne zavisi ...

Pismoto na Spasenovski e krik na “napu{tena qubavnica”!? Samo u{te eden o~ajni~ki ~ekor, sli~en na onoj od pred nekoj den koga vo Brisel prativme “manekenka od reklami” za diplomat koi }e gi zastapuva interesite na na{ite gradovi i dr`ava! No, da ne zboruvam “pred raka”! So neja mo`e, kaj i da e, i }e ni trgne ... Se si biva ...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

04.11.2010

SPASENOVSKI SO PISMO BARA MAKEDONIJA DA PO^NE PREGOVORI SO EU!

POTPI[ANI DOGOVORI ZA SORABOTKA SO UKRAINA NA POVE]E POLIWA

akedonija ostanuva podgotvena i celosno aktivna vo nao|aweto na zaedni~ko i zaemno prifatlivo re{enie za sporot za imeto so Grcija. Makedonija vlo`i zna~itelni napori za ispolnuvawe na kopenhagenskite kriteriumi i za sproveduvawe na klu~nite prioriteti od Pretpristapnoto partnerstvo so EU,- im napi{a vo pismo Aleksandar Spasenovski, pratenik

akedonija i Ukraina imaat odli~ni politi~ki odnosi koi treba da bidat prosledeni i so zasiluvawe na bilateralnata ekonomska sorabotka, naglasi makedonskiot premier, Nikola Gruevski, na v~era{nata sredba vo Kiev so ukrainskiot pretsedatel, Viktor Janukovi~.

Na sredbata stanalo zbor i za sorabotkata me|u Makedonija i Ukraina vo sferata na transportot i energetikata, pred s$

M

na VMRO–DPMNE i {ef na Delegacijata vo Me{ovitiot parlamentaren komitet na evroparlamentarcite koi gi sledat sostojbite vo zemjava, na Komitetot za nadvore{ni raboti na Evropskiot parlament i na izvestuva~ot za Makedonija, Zoran Taler.

“Makedonija postigna dobri rezultati vo delot na politi~kiot dijalog, po~ituvaweto na fundamentalnite ~ovekovi prava,

sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, reformite vo policijata i sudstvoto, kako i na poleto na ekonomskite kriteriumi”, pi{uva vo pismoto.

Poradi ovie pri~ini, zemjata e podgotvena i zaslu`uva da po~ne pregovori za ~lenstvo vo EU, istaknuva Spasenovski.

Evropskata komisija }e go objavi izve{tajot za napredokot na Makedonija na 9 noemvri.

M

so u~estvo na ukrainski firmi vo izgradbata na gasovodniot sistem niz makedonska teritorija, kako i vo oblasta na metalur{kata i ma{inskata industrija. Bila razgledana i mo`nosta za makedonski grade`ni firmi da u~estvuvaat vo izgradbata na objekti za Evropskoto fudbalsko prvenstvo vo 2012 godina, koe }e se odr`uva vo Ukraina i Polska.

Gruevski go pridru`uvaa i ministrite za ekonomija i kultura, Fatmir Besimi i

5

Elizabeta Kan~evska-Milevska, koi potpi{aa dogovori za standardizacija, metrologija i za{tita na potro{uva~koto pravo i za sorabotka vo sferata na kulturata za periodot od 2010 do 2014 godina.

Makedonskiot politi~ki vrv e vo nadvore{no-politi~ka ofanziva. Pokraj oficijalnata poseta na premierot na Ukraina, pretsedatelot \or|e Ivanov se nao|a vo poseta na Crna Gora, a pretsedatelot na Sobranieto vo Kanada.

JAVNIOT OBVINITEL SE PRAVDA ZA PREDMETITE “VO FIOKA”

[VRGOVSKI: MI DOSTAVUVAAT KUPI[TA HARTIJA BEZ DOKAZI!

Molkot na Obvinitelstvoto za re~isi site slu~ai vo koi Komisijata za spre~uvawe na korupcijata ili Dr`avniot zavod za revizija imaat detektirano kriminal, [vrgovski go objasnuva so “nekompletnosta na dostavenite predmeti”(!?)

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

upi{ta hartija,- vaka javniot obvinitel, Qup~o [vrgovski, gi do`ivuva predmetite koi sekojdnevno se dostavuvaat do Obvinitelstvoto, tvrdej}i deka mnogu od niv se nekompletni i neizdr`ani. Ova e negoviot odgovor na apelot {to postojano go upatuvaat antikorupcionerite na negova adresa za pobrzo da postapuva po nivnite predmeti, namesto da gi ~uva vo fioka!

"Ne znam zo{to postojano se `alat od Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, koga sekoja nivna inicijativa e primena, zavedena i se postapuva po istite. No, se zapra{ale li nekoga{ od Antikorupciskata

K

komisija vo kakva forma i so kolkava dokumentacija gi dostavuvaat inicijatite, kolku se kompletni, kolku se argumentirani i izdr`ani.

Ottamu postojano se `alat, a izgleda deka voop{to ne ja poznavaat tehnikata na rabota na Obvinitelstvoto.

Obvinitelstvoto sekojdnevno raboti so site raspolo`livi kapaciteti koi, veruvajte, ne se dovolni, no nie sekoga{ se trudime pred da go ispratime slu~ajot do sudovite da gi pribereme site dokazi koi smetame deka se potrebni.

Mo`ebi zatoa vo javnosta se ostava vpe~atok deka nie ni{to ne rabotime", veli [vrgovski.

Od Antikorupciska, pak, velat deka go razbiraat javniot obvinitel deka se potrebni pove}e dokazi za da se zavr{i edna postapka, no,

sepak, odbivaat nivnata dokumentacija da bide oceneta kako neargumentirana.

"Antikorupciskata komisija sekoga{ nastojuva da go osnova svoeto somnevawe preku obezbeduvawe izjavi i opiplivi dokazi. Dali e toa mnogu ili malku, nema da komentiram, no, sepak, toa se dokumenti koi treba da bidat sfateni kako pomo{ i po koi ponatamu }e se istra`uva. Nie se trudime na{iot del da go zavr{ime do maksimum i na{ite inicijativi ne neargumentirani", izjavi Mirjana Dimovska, porane{en pretsedatel i sega{en ~len na Antikorupciskata komisija.

Porane{niot javen obvinitel, Stevan Pavlevski, veli deka [vrgovski e dol`en da postapuva po sekoja dokumentacija koja mu e dostavena.

AHMETI GO VOZVRA]A UDAROT

DUI ]E TU@I ZA DOSIEJATA KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

abotna grupa od DUI }e podgotvuva krivi~ni prijavi za vinovnicite koi gi pu{tija vo javnosta dosiejata “Ibar”, “Vujko” i “Mama”, a so koi se obvinuvaa liderot na partijata, Ali Ahmeti, ministerot za lokalna samouprava, Musa Xaferi i pratenikot Fazli

R

Vejliu deka bile sorabotnici na tajnite slu`bi na porane{na SFRJ vo borbata protiv albanskite ekstremisti i idejata za formirawe na Golema Albanija. Otkako Komisijata za lustracija gi oceni “Mama” i “Vujko” kako falsifikat, od DUI na centralnoto pretsedatelstvo odlu~ile deka }e storat s$ {to e vo nivna mo} za odgovornite za, kako {to velat “obidot za destabilizacija” na dr`avata, da se najdat pred instituciite na sistemot.

“Falsifikuvanite dosieja {to denovive se pojavija vo javnosta imaat za cel politi~ki da ja destabiliziraat Republika Makedonija.

Isto taka, nivna cel e da go diskreditiraat liderot na DUI, Ali Ahmeti, no i Albancite vo Makedonija i vo regionot#, izjavi deneska vo Strumica potpretsedatelot na Vladata, Abdula}im Ademi.

Za DUI nema dilemi deka se raboti za smisleno scenario so koe se saka da se rasturi dr`avniot si-

stem, a deka zad nego kako glaven kreator stoi DPA. Ne gi komentiraat ocenkite deka zaedno so DPA rabotat i drugi centri na mo}.

Neoficijalno, sostanokot na centralnoto pretsedatelstvo pominal vo mnogu `estoka atmosfera i so ocenki deka treba da se stegnat redovite za da ne se slu~i nekoj odvnatre da pomaga na kreatorite na celiot haos so dosiejata. Ona {to nagolemo se zboruva e deka celiot slu~aj ja razdrma i vladinata koalicija, otkako tokmu dosiejata se komentiraa kako obid na VMRO–DPMNE, koja odlu~i da stoi nastrana od procesot, da mu poka`e na Ahmeti do kade mo`e da odi vo koketirawata so Crvenkovski. Iako pratenikot na DUI, Tahir Hani, odnosite so VMRO-DPMNE gi oceni samo so eden zbor – “dobri”, ve}e de fakto se pojavija nesoglsuvawa. Otkako prvi~no DUI nema{e zabele{ki za predlog–zakonot za popis, minatata nedela dostavi amandmani vo posleden moment so koi bara izmeni, sprotivni na onie predlo`eni od koalicioniot partner so koj do v~era imaa konsenzus po ova pra{awe.

"Toga{ koga javniot obvinitel }e primi materijal, bez razlika od koja institucija doa|a, toj e dol`en da postapuva po taa inicijativa ili informacija ili drug vid dokumentacija. Pritoa, su{tinata tuka e kakov e kvalitetot na dokazite. Ako kvalitetot e visok, toga{ javniot obvinitel odi pred sud, dokolku ne, toga{ toj samoinicijativno vr{i ponatamo{na proverka", istaknuva Pavlevski.

So sli~en stav e i univerzitetskiot profesor i porane{en ~len na Antikorupciskata komisija, Sla|ana Taseva.

"Site prijavi Antikorupciskata komisija gi dostavuva vo forma na inicijativa, koja, pak, ponatamu slu`i kako pojdovna osnova po koja obvinitelot treba

[VRGOVSKI: VANE CVETANOV TREBA[E DA PODNESE KRIVI^NA PRIJAVA! I predmetite koi gi dostavi do Obvinitelstvoto porane{niot direktor na Upravata za spre~uvawe na pereweto pari, Vane Cvetanov, za obvinitelot [vrgovski se “kupi{ta hartija”, bez objasnuvawa protiv kogo se pokrenuvaat inicijativi.

"Vane Cvetanov, odnosno Upravata za spre~uvawe perewe pari, be{e dol`na koga go donese dokazniot materijal da go potkrepi so krivi~na prijava i so konkretni podatoci na {to se odnesuvaat dokazite koi gi prilo`uvaat. Namesto toa, Vane Cvetanov donese eden kup hartija koja s$ u{te se analizira. Podelena e po razli~ni sektori vo Obvinitelstvoto i po nea se postapuva. Ako Vane be{e spremen da ras~isti so kriminalot, kako {to toj tvrde{e, treba{e da podnese krivi~na prijava so {to negoviot obid }e be{e poseriozen", veli [vrgovski. da po~ne postapka i da gi proveri tie informacii.

Antikorupciska e samo eden administrativen organ koj nitu ima pravo krivi~no da goni ili da donesuva kakva bilo druga odluka.

Zatoa izjavata na obvinitelot deka dokumentite se neargumentriani ili neizdr`ani, ne stoi.

Stanuva zbor za informacii koi antikorupcionerite gi dostavuvaat, a vrz osnova na koi Obvinitelstovto ponatamu pokrenuva postapka i istra`uva", veli Taseva.

6 04.11.2010 FOKUS: KAKO GRADSKITE “TATKOVCI” GI TRO[AT OP[TINSKK

Kavadarci

Prilep

POVE]E ZA PLATI, POMALKU ZA KAPITALNI INVESTICII Makedonija, no i vo Skopje Skopje, se Analiziraj}i gi kasite na pove}e gradovi niz Makedonija dobiva vpe~atok deka nema golema razlika me|u dr`avniot i op{tinskiot buxet.

Re~isi site gradona~alnici, isto kako i Vladata, odvojuvaat pove}e pari za plati i tekovni tro{oci otkolku za kapitalni investicii, nezavisno kolkav im e buxetot.

So toa avtomatski ne pridonesuvaat za ekonomski razvoj na op{tinata SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

d vkupno 84 op{tini vo Makedonija, nekoi funkcioniraat so godi{en buxet pogolem od 20 milioni evra, drugi uspevaat da ja menaxiraat op{tinata i so pomalku od eden milion evra.

Najgolemi buxeti imaat Kumanovo, Tetovo, Bitola, Gostivar, a najsiroma{ni op{tini se Plasnica, Berovo, Makedonski Brod, Kriva Palanka, Makedonska Kamenica, Kru{evo. Kako gradskite “tatkovci” uspevaat da menaxiraat so op{tinskite buxeti?

Analiziraj}i gi kasite na pove}e gradovi niz Makedonija, no

O

i vo Skopje, se dobiva vpe~atok deka nema golema razlika me|u dr`avniot i op{tinskiot buxet.

Re~isi site gradona~alnici, isto kako i Vladata, odvojuvaat pove}e pari za plati i tekovni tro{oci otkolku za kapitalni investicii, nezavisno kolkav im e buxetot. So toa avtomatski ne pridonesuvaat za ekonomski razvoj na op{tinata.

Me|u finansiski najstabilnite op{tini vo zemjava e Kumanovo. So vkupno 105.484 `iteli, Kumanovo e najgolemata lokalna samouprava vo dr`avava, a so toa ima i najgolem buxet – re~isi 23 milioni evra za 2010 godina, {to e za 10% pove}e od 2009 godina. Najgolem del od parite se obezbedeni od dano~nite i kapitalnite prihodi, dotacii od ministerstvata, transferi i donacii. Vo buxetot, 63% od sredstvata se planirani za kapitalni inves-

ticii, a 27% za tekovni potrebi.

Kapitalni investicii predvideni od gradona~alnikot za godinava se - javno osvetluvawe, rekonstrukcija na ulici, finalizirawe na gasovodnata mre`a, izgradba na podzemna katna gara`a, vodovodna mre`a, fekalna kanalizacija i re~noto korito.

No, gradona~alanikot na Kumanovo, Zoran Damjanovski, e skeptik deka proekcijata na buxetot }e se ostvari do krajot na godinava. Veli deka neophoden e rebalans, vtor godinava.

“Ve}e imame realizirano 80% od planiranoto. No, mora da se napomene deka 16 milioni denari od vkupniot buxet se namenski dotacii. Osnovniot buxet ni e 400 milioni denari, a se planira realizacija na 360 milioni denari. Nie imame 170 milini

denari za razvojna programa, 45 milioni denari za plati, a imame i poddr{ka za socijalata i kulturata od 4,5 milioni denari”, veli Damjanovski.

Buxetot na Tetovo e 22 milioni evra, no vo ovaa op{tina najgolem del od parite odat za plati i nadomestoci.

“Samo dva milioni evra se za kapitalni investicii, a drugite }e se finansiraat so dotacii.

Na{iot osnoven buxet se sobira samo od danok na imot”, objasnuva Sadi Bexeti, gradona~alnik na Tetovo.

Gostivar godinava raspolaga so 13,8 milioni evra, a ovoj buxet se pravi od osnovni dotacii od dr`avata, lokalni prihodi i so samofinansirawe. Od op{tinata velat deka od prihodite gradot uspeva da sobere samo 4,8 mil-

ioni evra, a od samofinansirawe 292.682 evra. Dotaciite od dr`avata za u~ili{tata iznesuvaat duri 8,6 milioni evra. Kapitalnite investicii predvideni vo osnovniot buxet iznesuvaat samo 1,6 milioni evra, za koi od samofinansirawe se obezbedeni 17.235 evra. Op{tinata dosega uspeala da realizira investicii vo vrednost od samo 989.430 evra.

Ostanatoto se tro{elo za plati i tekovni tro{oci. Za platite na op{tinskata administracija godinava vo Gostivar se izdvoeni pove}e od 427.000 evra.

“Od ovie pari ne se tro{e{e samo za izveduvawe novi proekti, tuku pove}eto se za pla}awe stari dolgovi, kako {to se na primer kapitalni investicii za koi prethodno ne sme gi platile obvrskite. Re~isi 70%-75% od

STRUMICA SO NAJGOLEM BROJ REALIZIRANI PROEKTI

SKOPSKITE OP[TINI SO N

Plo{tadot vo Strumica (3,5 milioni evra) }e bide oficijalno pu{ten na 19 dekemvri. Toa e eden od glavnite infrastrukturni proekti vo gradot, a ima podzemni ulici, gara`i, pe{a~ka zona i e 100% realiziran so pari na op{tinata.

Op{tina Bitola godinava predvide buxet od pove}e od 20 milioni evra. Do krajot na tretiot kvartal realizira{e 75,88%. Za operativni tro{oci izdvoi 1,5 milioni evra, a za kapitalni 5,6 milioni evra.

Me|u podobrite op{tini e i Debar, koj godinava raspolaga so ~etiri milioni evra, od koi polovina se za kapitalni investicii.

O

d skopskite op{tini, Aerodrom ima pogolem buxet, koj iznesuva 17 milioni evra. Osnovniot buxet e okolu sedum milioni evra, a najmnogu odi za plati na op{tinskata administracija, a pomalku za kapitalni investicii.

Me|u posiroma{nite e op{tina Saraj, koja godinava raspolaga{e so re~isi pet milioni evra, od koi samo 1,5 milioni evra se sobrani od op{tinata, a okolu tri milioni evra se blok-dotacii od dr`avata.

Ostanatite pari op{tinata

gi dobila od donacii.

Makedonski Brod e op{tina so najgolema teritorija, a so mal buxet, koj iznesuva samo 309.000 evra. Vo odnos na lani e zgolemen za 195.000 evra. Spored gradona~alnikot na Makedonski Brod, Milosim Vojneski, 52% od sredstvata vo buxetot se planirani za kapitalni investicii, i toa prete`no od oblasta na infrastrukturata, 24% za plati i pridonesi za op{tinskata administracija, a ostanatite }e bidat potro{eni na sponzorstva za kulturni i sportski nastani, kako i za pomo{ na

gra|anite.

“Duri 80% od proekciite se ostvarija. Go izgradivme plo{tadot, parterno uredivme nova fontana, bulevarot, iako e mal od 230 metri, sepak go uredivme kako Partizanska vo Skopje.

Vo tek na gradba se 12 ulici vo gradot. Se nadevame na pogolem buxet otkako }e ni go dodelat grade`noto zemji{te, zatoa {to ezeroto Kozjak e kaj nas. Imame generalen plan, tamu }e ima vikend-naselba. ]e ima 540 vikend-ku}i, 20 ve}e prodade Ministerstvoto za transport. Od 1 juli 2011 godina

KITE PARI?

^ETVRTOK

04.11.2010

7

MAKEDONSKITE OP[TINI NAJSIROMA[NI VO REGIONOT Spored posledniot izve{taj na OBSE i na Urban ruralen konsalting, praven vo 2008 godina za 2006 godina, od zemjite vo regionot najgolemi prihodi po `itel ima glavniot grad na Hrvatska, Zagreb, so pove}e od 1.000 evra. Na posledno mesto e Skopje so okolu 110 evra prihod po `itel, {to pretstavuva ogromen disparitet od 1:9 vo polza na Zagreb.

Vo kategorijata na op{tini i gradovi so 45.000 do 100.000 `iteli najgolemi prihodi po `itel vo 2006 godina ima Vara`din (Hrvatska) od re~isi 850 evra, a najmali Veles od samo 50 evra. Kaj op{tinite so 9.000 do 20.000 `iteli, povtorno najgolemi prihodi po `itel ima hrvatska op{tina Pore~, od re~isi 850 evra, a najmali Resen od 62 evra.

Od analiziranite 15 edinici na lokalnata samouprava od Jugoisto~na Evropa, makedonskite se na posledno mesto po prihodi po `itel, a razlikata naj~esto e vo soodnos pogolem od 10 pati od op{tinite koi imaat najgolemi prihodi.

Bitola

Tetovo

2

milioni evra od buxetot na Tetovo, koj iznesuva 22 milioni evra, se za kapitalni investicii

MARJAN RISTESKI

ZORAN DAMJANOVSKI

GRADONA^ALNIK NA PRILEP “Do krajot na godinava }e se realiziraat 90% od proekciite, a za devet meseci potro{ivme ~etiri milioni. Za idnata godina Prilep planira zgolemuvawe na buxetot na pove}e od {est milioni evra, od koi okolu ~etiri milioni evra }e bidat nameneti za kapitalni investicii, a dva milioni evra }e se tro{at tekovno. Nam i dr`avata ni dol`i pari za koncesiite za mineralni surovini za prvite dva kvartali, i toa 195.000 evra. Toa e mnogu va`na stavka vo buxetot.”

GRADONA^ALNIK NA KUMANOVO “Ve}e imame realizirano 80% od planiranoto. No, mora da se napomene deka 16 milioni denari od vkupniot buxet se namenski dotacii. Osnovniot buxet ni e 400 milioni denari, a se planira realizacija na 360 milioni denari. Nie imame 170 milini denari za razvojna programa, 45 milioni denari za plati, a imame i poddr{ka za socijalata i kulturata od 4,5 milioni denari.”

parite se dadeni za pla}awe na stari obvrski, no nie mora da gi prika`eme kako kapitalni”, velat vo op{tina Gostivar.

Vo op{tinata velat deka godinava imale pari samo za da asfaltiraat nekolku ulici, da priklu~at vodovodni linii, da izgradat kanalizacija, a vo faza na izgradba e i patot Gostivar-Balindop i ureduvaweto na parterot na kejot na Vardar.

“Za 2011 godina }e prodol`i so izgradbata i asfaltiraweto na ulici koi planirame da gi finansirame so zaem od eden milion evra od Svetska banka. Imame i proekti so UNDP za postavuvawe soobra}ajna signalizacija i za me|uop{tinska sorabotka”, dodavaat od op{tinata.

EKONOMSKI NAJRAZVIENI OP[TINI Okolu 7,5 milioni evra iznesuva buxetot na op{tina Strumica, od koi samo eden milion evra se nameneti za op{tinskata administracija, odnosno za plati kako i za pla}awe smetki, a 146.000 evra se za administrativni tro{oci. Duri {est milioni evra se za kapitalni investicii. Vakviot pozitiven soodnos me|u tekovnite tro{oci i kapitalnite investicii e nekarakteristi~en za ostanatite op{tini vo zemjava.

Strumi~kiot gradona~alnik Zoran Zaev veli deka site investicii do krajot na godinava }e bidat realizirani, a o~ekuva i buxetski suficit zatoa {to natfrlile prihodite.

“Ve}e sme vo faza na izgotvuvawe na buxetot za 2011 godina, koj }e bide okolu 8,1 milioni evra.

Sigurno }e ima 10% zgolemuvawe vo odnos na godina{niot i site }e

NAJGOLEMI BUXETI zemji{teto }e premine vo na{a nadle`nost, pa o~ekuvame za dva milioni evra da ni se zgolemi buxetot”, veli Vojneski.

Vo relativno siroma{na sostojba e buxetot na Makedonska Kamenica - op{tina so 8.800 `iteli i so kasa od 2,2 milioni evra. Za plati i nadomestoci se izdvoeni 227.000 evra, za rezerva se ostaveni 10.000 evra, za stoki, uslugi i dogovoreni uslugi se izdvoeni 243.000 evra, a za kapitalni rashodi 909.000 evra. Od site planirani sredstva realizirani se 60%.

“Imavme mnogu proekti koi ne se realizirani i zatoa }e mora da napravime u{te eden rebal-

ans, so koj sigurno }e se namalat sredstvata. Vo tek e proekt za rekonstrukcija na gradskata vodovodna mre`a, vodosnabduvawe, kambanarija na gradskata crkva, gradskiot plo{tad i kejot”, veli Darko Mitevski, gradona~alnik na Makedonska Kamenica.

Op{tinata Kriva Palanka e me|u posiroma{nite op{tini, so godi{en buxet od 4,7 milioni evra, koj vo odnos na 2009 godina e zgolemen za 930.000 evra. I ovde pove}e pari se odvojuvaat za plati otkolku za kapitalni investicii. Za plati odat duri 2,2 milioni evra, a za kapitalni proekti samo 687.000 evra.

60.000 evra e godi{niot buxet na najmalata op{tina vo zemjava, Plasnica, koj ne e dovolen ni za isplata na platite na 10 vraboteni vo op{tinata

se tro{at povtorno za kapitalni investicii”, tvrdi Zaev.

Deka op{tinata Strumica e me|u retkite koi najmnogu pari odvojuvaat za kapitalni investicii poka`uva i toa {to imalo zgolemen interes kaj investitorite za Strumica.

“Ima potvrda za nalog za kupuvawe na zemji{te za fabriki od duri 15 biznismeni. Od niv trojca se stranci, a 12 se od Strumi~kiot region. Fabrikite se za razli~no proizvodstvo. Za su{ewe zelen~uk e zainteresirana germanska kompanija, a zemji{teto e so povr{ina od 32.000 kvadratni metri. Drugite dvajca se gr~ki investitori, koi }e gradat fabrika, odnosno predilnica

za tekstil na povr{ina od 26.000 kvadrati. ]e ima i fabrika za kroasani, eko-paleti i hemiski sredstva. Ima i doma{en investitor, koj }e proizveduva beton.

Toa se grinfild investicii. Do 10 noemvri o~ekuvame da se odr`i javna licitacija, infrastrukturata e ve}e gotova, a predviduvame da ima popust na komunaliite i do 100%”, veli Zaev.

BUXET KOLKU NAJVISOKATA PLATA VO MAKEDONIJA Najmalata op{tina vo zemjava ima i najmal buxet. Plasnica, koja se nao|a vo Zapadna Makedonija, vo blizina na Kru{evo, ima okolu 4.500 `iteli i godi{en buxet od samo 60.000 evra. Gradona~alnikot veli deka platite na vkupno 10 lu|e koi rabotat vo op{tinata se pogolemi od vkupniot buxet na op{tinata.

“Nie ne sme op{tina, nie sme mesna zaednica. Sramota e da se ka`e kolkav ni e buxetot.

Kako da rabotime koga postojano sme vo minus so plati, nemame plateno smetki za struja, pa EVN postojano n$ isklu~uva. Non-stop sme blokirani, telefonot ne ni kovno ne mo`eme da raboti? Nie tekovno rabotime, a nee da razmisluvame za kapitalni investicii”, veli i, gradona~alnik Ismail Jaoski, na Plasnica. omo{ i od ZaeToj pobaral pomo{ inicite na lokadnicata na edinicite ava (ZELS) i od lna samouprava Vladata, no odgovor ne dobil.

Edinstvena pomo{ za, bukvalno, da ne ja zatvorat op{tinata dobile od Ministerstvoto za `ivotna sredina za izgradba na most i od Agencijata za pati{ta za popravka na ulici, odnosno za zimsko odr`uvawe, vo iznos od 15.000 evra.

Na sli~na maka se u{te mnogu op{tini vo zemjava, koi raspolagaat so buxeti kolku za tekovni tro{oci. Op{tinata Vrane{tica (ki~evsko) za 2010 godina ima{e buxet od 284.000 evra. Op{tinata ima 1.322 `iteli i opfa}a 15 naseleni mesta. Iako 35% se proektirani za kapitalni investicii, toa se mnogu malku pari.

Vo op{tinata velat deka, sepak, godinava uspeale da zavr{at nekoi proekti.

“Za izgradba na ulici izdvoivme 1,8 milioni denari, za rekonstrukcija na edno u~ili{te 1,2 milioni denari, a imame planirano 4,9 milioni denari za ureduvawe grade`ni parceli.

Imame samo 13 vraboteni vo op{tinata i mnogu verojatno e deka do krajot na godinava }e gi ostvarime proekciite i ne planirame rebalrebal ans”, velat vo op{tina Vrane{tica.

ZORAN ZAEV GRADONA^ALNIK NA STRUMICA “Ima potvrda za nalog za kupuvawe na zemji{te za fabranci, a riki od duri 15 biznismeni. Od niv trojca se stranci, azli~no 12 se od Strumi~kiot region. Fabrikite se za razli~no proizvodstvo. Za su{ewe zelen~uk e zainteresirana ana germanska kompanija, a zemji{teto e so povr{ina odd 32.000 tori, kvadratni metri. Drugite dvajca se gr~ki investitori, koi }e gradat fabrika, odnosno predilnica za tekstil ekstil ika na povr{ina od 26.000 kvadrati. ]e ima i fabrika za kroasani, eko-paleti i hemiski sredstva. Ima i doma{en investitor, koj }e proizveduva beton. Toa oa se grinfild investicii. Do 10 noemvri o~ekuvamee da se odr`i javna licitacija, infrastrukturata e ve}e gotova, a predviduvame da ima popust na komunaliite i do 100%.”

GRADONA^ALNICITE GI OBO@AVAAT EKS-JU YVEZDITE Gradona~alnikot na Kumanovo, Zoran Damjanovski, za proslavata na novogodi{nata no} ja anga`ira{e hrvatskata diva Severina, {to ~ine{e 30.000 evra. Toj tvrde{e deka parite se obezbedeni od lokalnite biznismeni, a od op{tinskiot buxet odvoile pari samo za ukrasuvawe na plo{tadot i za ostanata programa.

Prilepskiot gradona~lanik e qubitel na srpskata muzika, pa da ne ostane pokuso od kumanovskiot, za Pivofest ja donese srpskata folkerka Ceca, ~ij honorar ~ine{e 60.000 evra. Gradona~alnikot Marjan Risteski tvrdi deka 90% od parite bile obezbedeni od sponzori, dodeka op{tinata platila samo mal del.

8 04.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

“P^ELINOTO GNEZDO” GO POSETILE DVA MILIONI LU\E ZA [EST MESECI

MAKEDONIJA BEZ REZULTATI OD U^ESTVOTO NA [ANGAJ EKSPO

Za {est meseci, kolku {to trae{e najgolemata svetska manifestacija [angaj ekspo, drugite dr`avi se pofalija so dogovori za partnerstvo, sorabotki i mo`ni investicii. Makedonija e bez konkretni rezultati

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

aklu~no so 31 oktomvri, makedonskiot {tand na [angaj ekspo go posetile pove}e od dva milioni lu|e. Vo nedelata oficijalno zavr{i najgolemata svetska saemska manifestacija na koja bea pretstaveni pove} e od 190 firmi i pove}e od 50 me|unarodni organizacii, a Makedonija, koja e prv pat na vakva manifestacija, se pretstavi skromno.

Dodeka drugite dr`avi se trudea na sekoj mo`en na~in da ja iskoristat {ansata za pogolema ekonomska sorabotka i privlekuvawe stranski investitori, a nivnite {tandovi bea poseteni od najvisoki dr`avni pretstavnici, premieri i pretsedateli, izminatite {est meseci, osven zamenik-ministerot Metodija Haxi-Vaskov i pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, nikoj drug ne se zainteresira da go poseti makedonskiot {tand vo [angaj.

Zamenik-ministerot HaxiVaskov, sepak, e zadovolen od na~inot kako bila pretstavena Makedonija na ovaa svetska izlo`ba, pred s$, bidej}i dr`avata za prvpat imala mo`nost da bide pretstavena

Z

na povisoko nivo.

“Za {est meseci na [angaj ekspo makedonskiot {tand be{e poseten od vkupen broj lu|e kolku {to ima `iteli Makedonija. Zaklu~no so 31 oktomvri, brojkata e okolu 2.060.000 posetiteli, {to e odli~no”, veli Haxi-Vaskov, koj s$ u{te e vo [angaj.

Spored nego, makedonskiot {tand dobil priznanie za uspe{no u~estvo na manifestacijata.

“Dobivme priznanie od organizitorite za uspe{no u~estvo, a nagradi dobija pove}e {tandovi, kako {to e Velika Britanija, Germanija i Slovenija, koja dobi zlaten medal za kreativen prikaz”, veli Haxi-Vaskov.

Spored nego, nema odluka dali Makedonija }e se pretstavi na Ekspo 2012, koe }e se odr`i vo Ju`na Koreja, no se razmisluva za svetskata izlo`ba koja vo 2015 godina treba da se odr`i vo Milano, Italija.

“Za saemot koj }e se odr`i vo Ju`na Koreja nemame odluka, bidej}i toa e drug tip na saemsko pretstavuvawe i temata e razli~na. No, za Ekspo vo Milano razmisluvame, ama ne znaeme dali }e bideme prisutni, bidej}i s$ u{te nemame formalna pokana, a toj proces organizatorot treba da go po~ne slednata godina”,

veli Haxi-Vaskov.

SLOVENIJA I HRVATSKA ZAEDNO VO JU@NA KOREJA Makedonija ne odvoi nitu denar za u~estvo na olimpijadata na biznisot. Dodeka ostanatite zemji vo regionot imaat svoi veb-stranici i buxeti za promocija na saemot, nie se promovirame so domejn od gmail. Po zavr{uvaweto na manifestacijata, re~isi site regionalni dr`avi objavija detalni informacii i najavi za mo`ni partnerstva i investicii. Zamenik-ministerot Haxi-Vaskov ne izleze so konkretni rezultati. Toj samo kratko izjavi deka bile sklu~eni nekolku dogovori me|u kompanii, pred s$ za izvoz na vino, no bez konkretni podatoci.

Slovenija i Hrvatska, pak, u{te otsega dogovorija zaedni~ki nastap na saemot vo Ju`na Koreja. Spored premierite Jadranka Kosor i Borut Pahor, ve}e e dogovoreno formirawe na zaedni~ko dru{tvo koe }e go osmisli zaedni~kiot nastap na dvete dr`avi na treti pazari.

Srpskiot {tand za {est meseci be{e poseten i od premierot i od ministerot za ekonomija, koi najavija deka na ovaa saemska manifestacija se otvoraat mnogu

mo`nosti za sorabotki, dogovori i investicii.

“Uspe{en nastap na Srbija na [angaj ekspo e dobra osnova za pogolemo prisustvo na srpskite proizvodi vo Kina.

Sekako, koj proizveduva vo Srbija, mo`e da izvezuva bez carina na golem pazar od milijardi lu|e”, izjavi potpretsedatelot na Vladata i minister za ekonomija, Mla|an Dinki}.

[ANGAJ EKSPO SOBORI REKORD SO 72 MILIONI POSETITELI Najgolemata svetska izlo`ba

gi sobori site rekordi i privle~e 72 milioni posetiteli, {to e pove}e od o~ekuvawata na organizatorot. Na nastanot be{e prika`an rastot na Kina.

Ima{e ~ekawe i do 10 ~asa za odredeni popularni nacionalni sali, na previsoki letni temperaturi, dolgi pro{etki i drugi neprijatnosti za ona {to mo`e da bide “edna{ vo `ivotot”. Najgolema posetenost e zabele`ana kaj danskata skluptura “Malata samovila”, vozewe so `i~arnica

nad kopijata od alpskite pasi{ta na {vajcarskiot {tand, poznatite impresivni sliki od Luvr na francuskiot {tand i zabavata od Cirke de Solei vo sopstvenost na Kanada.

Kina potro{i 4,3 milijardi dolari na ovoj nastan i mnogu milijardi na podobruvawe na metroata, aerodromite i drugite javni ustanovi vo ovaa metropola za pove}e od 20 milioni lu|e.

Celiot grad be{e povtorno bojadisan, se uredi zemji{teto, cve}iwata i kaleidoskopot za dekorativno osvetluvawe.

Trudej}i se saemot da go napravi “zelen” so mototo “Podobar grad, podobar `ivot”, [angaj vovede novi elektri~ni avtobusi i tramvai i klimatizirani filteri koi {tedat energija, so cel da se namali potro{uva~kata na voda od prodavnica.

Isto taka ja recikliraa do`dovnata voda i ja iskoristuvaat solarnata mo}.

Sledniot saem vo 2012 godina }e bide vo morskiot grad Jeosu, Ju`na Koreja, so sli~na tema “Zelen porast, sina ekonomija”, odnosno odr`livost vrz baza na more.

Potoa, saemot }e se odr`uva vo italijanskiot grad Milano vo 2015 godina, so fokus na bezbednosta na hranata.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

BIBLISKI PRIKAZNI ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI PIGON: Pred nekolku nedeli, vo intervju za eden germanski vesnik, makedonskiot minister za nadvore{ni raboti - zboruvaj}i za iracionalniot gr~ki pristap vo problemot so imeto - upotrebi sporedba od bibliskata prikazna za David i Golijat. “Nie sme tuka David”, re~e ministerot.

Koga se izvestuva{e za ova intervju nekoi od makedonskite mediumi pogre{no ja prenesoa informacijata. Imeto na David be{e smeneto vo Golijat, a so ova i zna~eweto na zborovite na ministerot. I taka, Makedonija stana golema, vooru`ena dr`ava koja gi zagrozuva interesite na miroqubivata i mala Grcija. Eden ~itatel postavi komentar na onlajn-verzijata na eden makedonski vesnik. “Nie sme David. Pogre{na informacija plasirate. Nie vo nikoj slu~aj ne mo`eme da bideme Golijat - nemame sjaen oklop (EU) i sme sosema neza{titeni, se borime so pra~ka. Pro~itajte ja prikaznata...”.

JAN^ESKI: Za `al, problemot so imeto prodol`uva da bide pri~ina za razo~aruvawe na Makedoncite. Koga eden drug makedonski vesnik objavi statija za toa kolku pari tro{i Vladata za lobirawe vo SAD, za odbrana na makedonskite pozicii, ~itatelite go postavija retori~koto pra{awe: "Kakvi se efektite od aktivnostite na stranskite eksperti koi zele pari za lobirawe na makedonskite interesi?".

PIGON: Lobiraweto mo`e da bide vo razli~ni formi i ne sekoga{ e neophodno da bide plateno. No, pla}aweto pari za steknuvawe “prijatel” e legalno vo mnogu dr`avi i osobeno mnogu dobro formalizirano vo SAD. Konsultantskite kompanii {to vr{at aktivnosti na lobirawe velat deka tie gi “pretstavuvaat interesite” na nivnite klienti. ^esto se prepravaat deka tie go prezentiraat t.n. nezavisno ili objektivno mislewe, koe, vsu{nost, e finansirano od nivnite klienti.

JAN^ESKI: Vo septemvri, dobropoznatiot i vlijatelen Centar za strate{ki i me|unarodni istra`uvawa od Va{ington objavi politi~ki izve{taj za Zapadniot Balkan, vo koj be{e obrabotena, kako {to si ja vikaat tie, “slavomakedonskata tema”. Vo izve{tajot bea dobro pret-

staveni gr~kite politi~ki argumenti. Nema tajna za pri~inata za poddr{ka na gr~kiot na~in na mislewe; ovoj “nezavisen” tink-tenk e finansiran od eden od najbogatite gr~ki industrijalci. Dali treba da pra{ame koj e Golijat?

PIGON: Dobra rabota za lobiraweto vo SAD e deka tie aktivnosti se regulirani so zakon i ne e te{ko da se vidi koj za kogo igra i kolku zema za toa. Sekoj mo`e lesno da doznae, na primer, deka uslugite za lobirawe, plateni od makedonskata Vlada vo 2008 godina, se standardni, osnovni uslugi za publicitet vo mediumite i za dogovarawe na kontakti i sostanoci. Mnogu ambasadi na mali dr`avi go pravat toa. Se pla{am deka makedonskite lobisti ne mo`at da bidat sporedeni so gr~kite lobisti vo SAD. JAN^ESKI: E, pa... gr~kite lobisti toa ne go krijat, tuku, naprotiv, gordo prika`uvaat kolku se mo}ni. Na veb-stranicata na Manatos&Manatos, kompanija vo sopstvenost na vlijatelna gr~ka familija, mo`e da se pro~ita za milioni dolari i spektakularni aktivnosti na lobirawe. Gr~koto lobirawe vo SAD protiv Turcija stana legendarno vo prethodnite dekadi.

PIGON: Navistina, Manatos&Manatos momentalno e edna od najvli-

jatelnite kompanii vo SAD za lobirawe. Dovolno e da se vidat fotografiite so najvisokite amerikanski politi~ari za da se razbere. “Posebno sum blagodarna na mojot dolgogodi{en prijatel, Endi Manatos”, re~e dr`avniot sekretar vo nejzinoto obra}awe na edna ceremonija. Ceremonijata be{e po dvodnevnite sredbi na gr~kata dijaspora so 34 klu~ni ~lenovi na pretstavni~kiot dom na SAD, 10 klu~ni amerikanski senatori i mnogu klu~ni oficijalni lica od Belata ku}a i Stejt departmentot. Seto toa be{e dogovoreno od Manatos&Manatos. Bi im predlo`il na site da ja razgledaat veb-stranicata www.manatos.com.

JAN^ESKI: No, politi~kiot aspekt e samo edna strana na pra{aweto. Lobiraweto vo SAD e golem biznis. Edna nevladina organizacija objavi deka vo 2009 godina za federalni lobirawa vo SAD bile potro{eni vkupno 3,5 milijardi dolari. Stopanskata komora na SAD samostojno potro{ila 144 milioni dolari za lobirawe, {to e zgolemuvawe za 60% vo odnos na 2008 godina. Kompaniite gledaat na lobiraweto kako kriti~na alatka za za{tita na nivnite idni interesi.

PIGON: No, Aleksandar, toa e s$ legalno. Tie

tro{oci se vo soglasnost so amerikanskite zakoni.

Vo sporedba so SAD, lobiraweto vo EU ne e striktno regulirano.

JAN^ESKI: EU se obiduva da go regulira, no spored Transparensi Interne{nal ima u{te mnogu da se raboti. Okolu 3.000 kompanii za lobirawe imaat kancelarii vo Brisel, ~ija cel e da vlijaat na odredeni legislativi koi gi nosat evropskite institucii. Sporedeno so amerikanskite regulativi, lobiraweto vo EU e transparentno kako i edna xungla?

PIGON: Osobeno koga se raboti za golemite internacionalni korporacii.

Golemite korporacii, koi mnogu lobiraat vo Brisel, ili ne gi registriraat ili objavuvaat totalno neproporcionalni sumi so onie koi se potro{eni vo Va{ington. Na primer, edna naftena korporacija objavi deka nejzinite tro{oci za lobirawe se 17 pati povisoki vo SAD otkolku vo EU. JAN^ESKI: Parite koi se vrtat me|u privatniot sektor i javniot sektor se alarmantni i mnogu retko poznati. Ne mnogu odamna germanskite mediumi objavija informacija za lobirawe koe mo`no e da se slu~ilo vo makedonskiot telekomunikaciski sektor; mediumite istaknuvaat nekoe “specijalno prijatelst-

STANISLAV PIGON vo” koe bilo plateno za obezbeduvawe na podobra pozicija na pazarot.

PIGON: Da, kako {to se se}avam, tie toa ne go vikaat lobirawe, tuku korupcija.

Amerikanskite i evropskite standardi za lobirawe se razli~ni koga se raboti za obvrskata da se izvestuva za napravenite tro{oci.

Vo dvata slu~ai vistinata e ista. Eden drug ~itatel na makedonskiot vesnik koj go spomenav pogore gorko }e re~e: “Prijatelite lobiraat samo dotoga{ do koga ima{ plateno. Ako ne prodol`i{ da pla}a{, te zaboravaat”. Za sre}a, u{te postojat lu|e koi poddr`uvaat razli~ni strani - kako onaa za Makedonija vo sporot za imeto - zaradi nivnite veruvawa vo pravdata i humanosta. Tie toa go pravat od srce, tokmu kako {to e i vo bibliskite prikazni.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.220

MBI 10

^ETVRTOK

2.375

MBID

112,80

9

04.11.2010

OMB

112,70

2.200

2.370

112,60

2.180

112,50 2.365 112,40

2.160

112,30

2.360

2.140

112,20

2.120

2.355

28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

28/10/10

03/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,10 29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

03/11/10

28/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

03/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

ILIJA GE^EV, SOPSTVENIK I GENERALEN DIREKTOR NA IGM TREJD, KAVADARCI

IZVOZNICITE SE NAJGOLEMITE PATRIOTI VO MAKEDONIJA

17.03.2010 9

"Investitorot e centralen stolb na op{testvoto. IGM od 1996 godina, pa zaklu~no so krajot na septemvri 2010 godina, ima investirano re~isi 60 milioni evra.

Politikata na IGM e celosno reinvestirawe na profitot, oti sme uvereni deka investiraweto e edinstven uslov za uspeh", veli Ilija Ge~ev, sopstvenik i generalen menaxer na IGM Trejd, vo intervjuto za izdanijata na Kapital media group od trgovska firma vo 1994 godina denes prerasna vo edna od najgolemite i najuspe{ni kompanii, najgolemi izvoznici od Makedonija.

“Samo onoj koj investira, proizveduva, vrabotuva i izvezuva mo`e da raste mnogu brzo i da bide uspe{en”, ubeden e Ge~ev.

Ge~ev, kako i mnogumina biznismeni vo Makeodnija, e ubeden deka e krajno vreme da se napravat temelni promeni vo dosega{nite ekonomski politiki koi o~igledno ja vodat Makedonija vo ambis.

“Ako Makedonija ja gledame kako kompanija, taa sega e vo faza na predlikvidacija ili vo poodminata faza na ste~aj. Ako ne se napravat neophodnite promeni, }e mora da se slu~i neizbe`noto. Neka se obide nekoj da osnova kompanija i da vraboti 70% lu|e vo administracija i samo 30% vo proizvodstvo. Taa nema da opstoi i }e bankrotira.

A nie i po 20 godini od nezavisnosta, namesto da razgovarame kako }e prodol`ime ponatamu, zboruvame za sosema nebitni temi, a ne gledame deka ni ostanaa samo ruini od

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

tsekoga{ ja zastapuvam tezata deka investitorot e centralen stolb na op{testvoto.

Nema ni{to bez investicii. IGM od 1996 godina, pa zaklu~no so krajot na septemvri 2010 godina, ima investirano re~isi 60 milioni evra. Politikata na IGM e celosno reinvestirawe na profitot, oti sme uvereni deka investiraweto e edinstven uslov za uspeh.

Site ovie investicii na krajot se pravat so cel da obezbedime pogolem i pokvaliteten izvoz. Za mene, izvoznicite se najgolemite patrioti vo Makedonija,veli Ilija Ge~ev, sopstvenik i generalen direktor na IGM Trejd od Kavadarci, vo intervjuto za izdanijata na Kapital media group.

Vo celosnoto intervju koe mo`ete da go pro~itate vo nedelnikot "Kapital" koj izleguva v petok }e mo`ete da pro~itate pove}e za investiciite i razvojot na IGM Trejd, kompanija koja

O

pati{ta, potro{eni rudnici, istro{eni hidrocentrali, zastareni dalekuvodi, propadnata `eleznica...”, objasnuva Ge~ev.

Iako ekonomskata kriza za IGM e ve}e nadminata i izvozot povtorno raste, Ge~ev o~ekuva deka slednata 2011 godina }e bide te{ka godina na ekonomski plan.

“Za IGM slednata godina }e bide odli~na godina.

Krizata e ve}e nadminata za nas. Ovaa 2010 godina }e ja zvar{ime so pogolemi prihodi od 2006 godina, zna~i pove}e od kriznata 2009 godina, no pomalku vo odnos na pikovite vo 2007 i 2008 godina. I vo vreme na kriza po~navme novi investicii i novi proizvodni linii, pa zatoa o~ekuvam mnogu dobra godina”, veli Ge~ev i dodava deka slednata godina }e bide te{ka godina na ekonomski plan, so mnogu nizok rast

BERZANSKIOT PROMET PORASNA ZA 58%

vo otsustvo na potrebnite reformi. “Mislam deka ekonomskata politika }e ostane ista, oti ne gledam lideri za pogolemi promeni i lideri koi }e imaat hrabrost biznisot i ekonomijata da gi stavat nad politikata. Pove}e od 20 godini stoime vo mesto i nitu ni se razvivaat i rastat kompaniite, nitu dr`avata”, veli toj.

rguvaweto na Makedonska berza v~era zavr{i so rast na prometot od 58%. Vkupno e ostvaren promet od 17,9 milioni denari, za razlika od prethodniot den koga iznesuva{e 11,3 milioni denari.

Interes za akciite i udelite na Fondot za penzisko osiguruvawe povtorno nema{e. No, zatoa e registrirana silna investiciska aktivnost kaj akciite na dru{tvata. Kaj ~etiri akcii ima promet pogolem od eden milion denari. Najlikvidna povtorno be{e akcijata na Komercijalna banka, so promet od 7,2 milioni denari. So akcijata na Tutunska banka ima{e promet od 1,5 milioni denari, na Granit od 2,5 milioni denari, a na Alkaloid 1,8 milioni denari.

Obvrznicite v~era imaa promet od 2,3 milioni denari. Najlikvidna me|u niv be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denaciona-

T

lizacija so promet od 1,2 milioni denari.

Berzanskite indeksi ostvarija povisoka vrednost za razlika od prethodniot den, koga toa mu uspea samo na MBI-10.

Dene{noto trguvawe MBI10 }e go po~ne so vrednost od 2.208,22 indeksni poeni blagodarenie na rastot od 0,87%. MBID indeksot bele`i rast od 0,58% i postigna vrednost od 2.374,35 indeksni poeni. Vrednosta na OMB indeksot se iska~i za 0,23% na 112,42 poeni.

Pozitivnite rezultati bea dopolneti i so zgolemen broj hartii od vrednost ~ija cena bele`i rast.

V~era gi ima{e vkupno 16. Najgolem rast od 105% bele`i akcijata na Tekstil Elma od Prilep.

Poniski ceni se registrirani kaj sedum hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na Stopanska banka od Skopje, ~ija cena se namali za 2,99%. Promena na cenata izostana samo kaj dve hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.534.232,58

2,14%

-2,53%

-8,76%

-4,75%

-12,51%

01.11.2010

ILIRIKA GRP

26.226.115,12

1,46%

6,85%

4,00%

8,23%

9,86%

01.11.2010

344.512

Иново Статус Акции

17.245.435,81

0,19%

-6,35%

-12,68%

-17,66%

-32,54%

02.11.2010

2,65

122.414

KD Brik

25.152.767,42

2,09%

1,51%

3,21%

9,50%

15,90%

02.11.2010

2,46

207.480

KD Nova EU

23.709.577,84

2,67%

2,34%

-5,39%

-2,85%

-19,62%

02.11.2010

КБ Публикум балансиран

28.500.903,41

2,36%

1,98%

-3,41%

-0,86%

-1,78%

02.11.2010

Износ (МКД)

615,00

105

12.915

1.699,00

2,97

25.485

ТТК Банка АД Скопје

769,00

2,95

Стопанска банка Скопје

194,00 23.053,33

Име на компанијата ОКТА Скопје

Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

03.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

325

-2,99

11.375

1800

-2,70

108.000

Хотели Метропол Охрид

200,00

-2,44

69.800

ЕМО Охрид

106,00

-0,93

21.200

Гранит Скопје

480,41

-0,61

2.529.375

Раде Кончар Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

03.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

Текстил Елма Прилеп

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

03.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3200,64

-0,15

7.207.850

480,41

-0,61

2.529.375

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

03.11.2010

03.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.825,90

390,18

9,81

0,87

обични акции

6.500,57

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

37.810

11

221.517

94

27,87 71,00

259.327

105

62,98

GRNT (2009)

3.071.377

480,41

105,83

4,54

0,48

обични акции

32.529

27

27,69

KMB (2009)

2.014.067

3.200,64

533,81

6,00

0,93

Вкупно Редовен пазар

32.714

28

-82,28

MPT (2009)

112.382

23.053,33

/

/

0,64

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

SBT (2009)

389.779

2.524,44

211,39

11,94

0,57

3.825,90

1,79

1.878.517

STIL (2009)

14.622.943

161,89

0,11

1.464,01

2,26

Тутунска банка Скопје

3350,06

0,00

1.544.376

TPLF (2009)

450.000

3.127,42

61,42

50,92

0,92

Топлификација Скопје

3127,42

0,74

387.800

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 03.11.2010)

10 04.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

NOVA KREDITNA LINIJA ZA MALI I SREDNI FIRMI ovata specijalna kreditna linija vo ramkite na Instrumentot za poddr{ka na konkurentnosta na mali i sredni pretprijatija, poddr`ana od Evropskata komisija i Evropskata banka za obnova i razvoj, be{e prezentirana vo op{tina Veles pred okolu 50 kompanii od Vardarskiot region.

Ovie krediti }e se nudat preku tri banki vo zemjava vo slednite 30 meseci.

Kreditot e atraktiven za

N

kompaniite, bidej}i nudi mo`nost za dobivawe grant vo iznos do 20% od kreditot po kompletiraweto na investicijata i besplatna konsultantska pomo{ vo podgotovkata na investiciskiot proekt i kreditnata aplikacija za bankata. Instrumentot poddr`uva investicii do eden milion evra.

Malite i srednite pretprijatija mo`e da go koristat zaemot za investicii vo industriski objekti, oprema, softver, unapreduvawe na

sistemite na upravuvawe i generalno unapreduvawe vo usoglasuvawe so direktivite na EU vo oblasta na `ivotnata sredina, bezbednosta pri rabota i kvalitetot i bezbednosta na proizvodite.

Celosnoto usoglasuvawe so site pravni barawa }e bide “licenca za rabota” na makedonskite kompanii na golemiot evropski pazar i }e obezbedi nivna idna konkurentnost preku najdobra dostapna tehnologija i optimizirani procesi.

D&B: MAKEDONSKATA EKONOMIJA ]E PORASNE ZA 0,5% GODINAVA

dna od najpoznatite svetski bonitetni ku}i, Dun & Bradstreet, ja revidira{e nadolu procenkata za rast na makedonskata ekonomija vo 2010 godina od 1,0% na 0,5%.

"Ekonomskite performansi se poslabi od o~ekuvanite, zatoa nie o~ekuvame blag porast od 0,5% vo 2010 godina, nasproti na{ite prethodni predviduvawa za rast od 1,0%”, se veli vo soop{tenieto od kompanijata.

Vakvata izmena na procenkata

E

se obrazlo`uva so bavnoto tempo so koe zakrepnuva makedonskata ekonomija.

"Realniot BDP se zgolemi za 0,4% vo vtoriot kvartal vo sporedba so istiot period lani. Privatnata potro{uva~ka se zgolemi za slabi 0,1%, iako potro{uva~ite i ponatamu se zadr`ani. Toa se odrazuva{e na blago podobruvawe na doma{nata pobaruva~ka, a so toa i malo zgolemuvawe na uvozot, no, so ogled na s$ u{te niskiot izvoz, trgovskiot

deficit ostanuva na visoko nivo”, stoi vo soop{tenieto na Dun & Bradstreet .

Kreditniot rejting na Makedonija i vo poslednata objava na Dun & Bradstreet za mesec noemvri se zadr`a na BD4b, {to ja stava vo grupa na zemji so umeren rizik.

Ovaa bonitetna ku}a o~ekuva makedonskata ekonomija da ima golema korist od priklu~uvaweto vo regionalnata `elezni~ka transportna mre`a Kargo 10.

PAZAROT NA NEDVI@NOSTI STAGNIRA

GRADE@NICITE BARAAT POMAL DDV I VO 2012 GODINA Od Vladata ne ka`uvaat dali merkata za namaleniot danok od 5% za prodavawe na novite stanovi }e va`i i po 2012 godina. Grade`nite kompanii se vo neizvesnost SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

d po~etokot na slednata godina stopanstvenicite zasileno } e lobiraat do Vladata i po 2012 godina da va`i namalenata stapka na danokot na dodadena vrednost za proda`ba na novite stanovi. Ovaa merka Vladata ja donese vo septemvri minatata godina so koja DDV od 18% se namali na 5%. Spored najavite, merkata se predviduva da trae do 31 dekemvri slednata godina, no bizniszaednicata bara taa da va`i neograni~eno. Tvrdat deka toa e neophodno za da se razdvi`i, kako {to velat, zamreniot pazar na nedvi`nosti vo zemjava.

"Na po~etokot na slednata godina }e barame pointenzivni razgovori so vladini pretstavnici, zatoa {to vo momentot izgotvuvame analiza za efektite od namaleniot DDV vo stanbenata izgradba. Se poka`a deka ima mnogu pozitivni efekti vo korist na gra|anite na stanbenata izgradba. Se zalagame istoto da va`i i ponatamu neograni~eno, zatoa {to se najavuvaat i stanovi za mladi bra~ni parovi, za vojskata i pobaruva~kata e golema", veli Marija Petrovska od Zdru`enieto za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija.

I grade`nite kompanii o~ekuvaat deka Vladata }e go prodol`i rokot na ovaa merka. Golem broj od niv velat deka im e rizi~no da po~nat da gradat novi

O

stanbeni objekti bidej}i procedurite za odobrenie za gradba, grade`nite raboti i tehni~kiot priem na zgradata traat najmalku dve godini, pa dokolku vo 2012 godina se vrati stariot danok od 18% tie }e mora da gi poskapat stanovite.

"Celta na taa merka e da ja stimulira gradbata. Ne znam dali Vladata }e go prodol`i rokot, zatoa {to vo drugite zemji ovoj danok e 20%, iako tamu, pak, grade`nite kompanii ne pla}aat komunalii", velat vo N\ In`enering.

So pet procenti dano~na

stapka sega se odano~uvaat site novi stanovi. Spored predviduvawata na Vladata, merkata treba{e da gi poevtini cenite na novite stanovi za 13%, no grade`nite kompanii smetaat deka zakonskiot rok na merkata e premnogu kratok za da se po~uvstvuvaat efektite.

"Merkata se odnesuva na proda`bata na novogradbite koi vo rok od pet godini }e se prodadat.

Namerata be{e da za`ivee pazarot, zatoa {to prethodno imavme eden vakuum period. No, rezultatite te{ko mo`at da se evidentiraat,

bidej}i izgradbata na novi stanovi trae najmalku do 18 meseci, a nekoi zgradi bea na po~etok na gradbata koga se implementira{e odlukata, i sega za edna godina merkata mo`ebi }e prestane. Ne se slu~i nikakvo drasti~no namaluvawe na cenite, no optimisti sme deka dokolku merkata prodol`i da trae }e se zgolemi dinamikata na gradewe. Na ovoj na~in treba da padnat cenite”, veli Elena Pandeva-Kitrozeska, menaxer na sektor za nedvi`nosti vo @ikol.

I del od agenciite za nedvi`nosti se soglasuvaat

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,93%

3,86%

4,71%

5,55%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5922

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

43,9379

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,3991

Швајцарија

франк

44,7423

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,4728

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,9285

61,6

44,5

71,2

45,5

Извор: НБРМ

deka namaleniot danok ne pridonese za namaluvawe na cenata na stanovite.

"Sekoga{ ka`uvam deka voop{to ne igra uloga ovoj danok dali e 18% ili 5 %. Toa e samo za grade`nicite da si napravat profit, zatoa {to na krajot od godinata si go vra}aat ve}e plateniot danok, a na gra|anite ne im gi poevtinuvaat stanovite.

To~no e deka vo momentot cenata na stanovite ima blag pad, no toa e zaradi op{tata situacija vo grade`niot biznis koja e depresivna”, objasnuva Sa{o Pop Ilioski od

agencijata za nedvi`nosti Hepines.

Vo agenciite za nedvi`nosti velat deka vo momentot najmnogu se prodavaat pomalite stanovi do 37 kvadratni metri, dodeka proda`bata na pogolemite odi pote{ko. Objasnuvaat deka toa e zaradi toa {to cenite se premnogu visoki i ne se realni za makedonskiot pazar. Za da se dostigne realnata cena na stanovite velat deka e neophodno da se namali i cenata na grade`nite materijali koi vo posledniot period postojano se zgolemuvale.

KOMPANII PAZARI I FINANSII EDNA KOMPANIJA ZAINTERESIRANA DA JA SOVETUVA VLADATA ZA POMORSKATA FLOTA ompanijata Global Proekt Menaxment Konsalting e edinstvenata koja se javila kako zainteresirana na oglasot na Ministerstvoto za transport i vrski za izbor na konsultant za izrabotka na analizata za opravdanosta dr`avata da formira pomorska flota.

Spored informaciite od Ministerstvoto za transport i vrski, po zavr{uvaweto na oglasot na 20-ti minatiot mesec, na javniot povik za

K

nabavka na konsultantski uslugi za izrabotka na Analiza za mo`nosta i opravdanosta dr`avata da ostvaruva prihodi od registracija na brodovi pod makedonsko zname za pomorska plovidba i izrabotka na nacrttekst na zakonska regulativa se javila samo edna kompanija, Global Proekt Menaxment Konsalting od Skopje. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, vo sledniot period treba da bide izvr{ena evaluacija na dostavenata ponuda od strana

na stru~na komisija.

Ovaa nabavka proizleguva od idejata na Vladata za sozdavawe na mornarica i trgovska flota so koja }e ja promovirala zemjava, so toa {to brodovi pod makedonsko zname }e zaplovele po svetskite moriwa.

Idejata e, objasnuvaat vo Ministerstvoto za transport, da se sozdade registar na brodovi vo zemjava, a proektot }e go realizirale preku javno-privatno partnerstvo.

^ETVRTOK

04.11.2010

11

OTVOREN KONKURSOT ZA NAGRADATA OD ERSTE FONDACIJATA evladini organizacii, javniot sektor, privatni incijativi, verski zaednici i mediumi od 12 evropski zemji, me|u koi i Makedonija, do 30 noemvri mo`at da apliciraat so proekti za socijalna integracija, koi ve}e gi sprovele na konkursot za nagradata na ERSTE fondacijata za 2011 godina, a mo`at da zarabotat nagrada od 610.000 evra.

“Proektite koi }e se dostavuvaat do ERSTE mora da bidat aktivni, odnosno ili da se ve}e

N

izraboteni ili, pak, da e vo tek nivnata izrabotka, a sekoja organizacija mo`e da konkurira so pove}e proekti. Ovaa godina odlu~ivme da go olesnime procesot na aplicirawe, pa izgotvivme onlajn-formulari na site relevantni jazici, so cel procesot da stane pristapen za po{irok broj organizacii”, izjavi Dino Pasali}, pretstavnik na ERSTE. Spored nego, organizaciite koi }e apliciraat treba da prepoznale nov proizvod, usluga ili pristap kon problemite na

socijalna integracija, dokolku sakaat da konkuriraat za nagradata.

Nagradata za socijalna integracija na ERSTE fondacijata se dodeluva ve}e treta godina, a se dodeluva edna{ vo dve godini za kreativni proekti za socijalna integracija so koi se podobruva `ivotot na nivnite korisnici. Sekoja godina ERSTE nagraduva 30 proekti, koi potoa stanuvaat ~lenovi na Mre`ata za socijalna integracija i dobivaat regionalno priznanie.

PO RE^ISI EDNOGODI[NO ODLO@UVAWE

CENTRALATA TE-TO PO^NUVA SO PROBNA RABOTA

17.03.2010 11

Vo skopska Toplifikacija, koja u~estvuva vo proektot so 20%, o~ekuvaat od mart slednata godina Te-To da po~ne so redovno proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

VO KUMANOVO ]E PROTE^E GAS Kumanovo se priklu~i na glavniot gasovoden sistem vo

on krajot na mesecov kombiniranata termoelektrana i toplana Te-To }e gi proizvede prvite megavati elektri~na energija. Regulatornata komisija za energetika na zav~era{nata sednica odlu~i na Te-To da mu dade licenca za probna rabota za period od devet meseci, so mo`nost taa da se prodol`i za u{te {est meseci.

Od Toplifikacija, koja u~estvuva vo proektot so 20%, velat deka vo prvite nekolku meseci Te-To }e bide vo pogon po nekolku ~asa vo denot, so anga`irawe na mo}nost me|u 2 i 10 megavat~asovi struja. Se planira od mart slednata godina ovaa termoelektrana i toplana da po~ne so komercijalna rabota. Investicijata e vredna okolu 160 milioni evra.

“Planirame Te-To da po~ne so test-rabotewe od 25 noemvri.

Za po~etok, od turbinata }e ja ispu{tame pareata. Nekade do 15 januari planirame postepeno da go zgolemuvame proizvodstvoto na struja od 30, 50, na 120 ili na 150 megavat-~asovi. Od 15 mart planirame vo pogon da vlezat i dvete turbini, gasnata i elektri~nata, so

zemjava. Javnoto pretprijatie Kumanovo-gas ja postavi merno-regulaciskata stanica i najverojatno kompanijata }e po~ne da go distribuira gasot od sredinata na noemvri.

“So ova se sozdavaat mo`nosti od ponedelnik da go pu{time gasot niz sistemot. Istiot den }e se priklu~i i prviot potro{uva~ vo gradot, domot na stari lica Zafir Sajto“, izjavi Mom~ilo Mir~evski, direktor na Kumanovo-gas.

Od kompanijata najavuvat deka od slednata godina }e po~ne masovna gasifikacija na firmite i na doma}instvata, proces koj treba da zavr{i do 2013 godina.

Dosega, op{tinata dala okolu ~etiri milioni evra za realizacija na proektot, a {est milioni evra }e se obezbedele preku javno-privatno partnerstvo.

K

160

milioni evra ~ini centralata Te-To vo Skopje

{to }e proizveduvame okolu 160 megavati toplinska energija i okolu 240 megavati elektri~na energija.

Otkako Te-To }e po~ne so komercijalna rabota i }e ja dobie upotrebnata dozvola od tehni~kiot inspektorat, energijata planirame da ja prodavame na golemite trgovci po pazarni ceni“, objasnuva Dimitar Haximi{ev,

direktor na skopska Toplifikacija.

Haximi{ev dodava deka dodeka centralata raboti probno, proizvedenata energija }e se prodava poevtino, {to za niv e dopolnitelen stimul probnata rabota na Te-To da zavr{i za poratok period namesto za {est ili devet meseci, no bez da se popre~i nitu eden proces vo raboteweto.

Od Regulatornata komisija za energetika velat deka dosega Te-To ne mo`ela da dobie licenca za probna rabota bidej}i toa ne go dozvoluval postoe~kiot Zakon

za energetika.

“So poslednite izmeni vo Zakonot za energetika, vo ~lenot 39, se predviduva probnata rabota na energetskite kapaciteti, {to dosega ne be{e mo`no. Se napravija i izmeni vo Zakonot za tehni~ki inspektorat, taka {to sega ovaa kombinirana elektrana mo`e da po~ne so probna rabota. Soglasno licencata za vremena rabota, kompanijata }e mo`e da gi napravi site dinami~ki testovi, osnosno da gi stavi vo funkcija elektri~nata i gasnata turbina, kako i da gi proveri uredite za naglo

isklu~uvawe”, objasnuva pretsedatelot na RKE, Dimitar Petrov.

Kombiniranata centrala, koja prvi~no treba{e da po~ne so rabota vo januari godinava, se predviduva deka }e proizveduva polovina od godi{noto proizvodstvo na toplinska energija {to go dava Toplifikacija, kako i 1.700 gigavat-~asovi struja, {to e 30% od vkupnite potrebi na Makedonija. Pred re~isi ~etiri godini ruskiot naften konzorcium Sintes vo proektot vleze so 80%. Te-To e prviot energetski kapacitet od vakov vid vo zemjava.

Glavnite elementi na opremata se od poznatata {vajcarska firma Alstom, koja obezbeduva visok koeficient

na koristewe na energensite od duri 95%.

Energetskite eksperti vo zemjava velat deka Te-To nema da bide pridobivka samo za energetskiot sektor, tuku i za Makedonija, bidej}i so raboteweto na centralata }e se zgolemi potro{uvakata na gas za novi 350-400 milioni normalni kubni metri gas godi{no.

Kapacitetot na na{iot gasovod e 800 milioni normalni kubni metri gas, no vo momentov se tro{at najmnogu 100 milioni.

Spored energetskiot bilans za godinava, namesto da raboti TEC Negotino, se predviduva vo pogon da vlezat centralite Te-To i Kogel.

12 04.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

ME\UNARODNOTO U^ILI[TE NOVA SO PRVA NAGRADA ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

e|unarodnoto u~ili{te NOVA ja dobi prvata nagrada “Vlo`uvawe vo zaednicata” vo kategorijata na mali i sredni pretprijatija kako del od proektot “Op{testvenata odgovornost na pretprijatijata vo Makedonija”.

Proektot go organizira{e Nacionalnoto koordinativno telo za op{testvena odgovornost na pretprijatijata (KTOOP), a be{e sproveden od Ministerstvoto za ekonomija.

Ovaa nagrada e priznanie za

M

uspe{no sprovedenata programa "Pomo{ na zaednicata" vo u~ebnata 2009/2010 godina.

Programata na NOVA, kako koncept na volontirawe i aktiven socijalen pristap kon problemite na zaednicata, vo ~ii ramki u~enicite mora da ispolnat najmalku 40 ~asa za da maturiraat, be{e oceneta so najvisoka ocenka.

“Programata za pomo{ na zaednicata e integralen del od edukacijata na sekoe dete vo NOVA. Nie veruvame deka

sekoe dobro u~ili{te mora da posveti vnimanie na sozdavaweto op{testveno odgovorni gra|ani od svoite u~enici, isto tolku kolku {to posvetuva na nivnoto akademsko obrazovanie. Ovaa nagrada za nas e samo u{te edna potvrda deka programata dava rezultati za u~enicite koi u~estvuvaat vo nea, kako i za krajnite korisnici na taa pomo{“, veli Aleksandar Ristovski, rakovoditel na programata za pomo{ na zaednicata vo NOVA.

TREJD [OU NA 3D-PROIZVODITE NA PANASONIK anasonik po vtor pat godinava organizira{e Trejd {ou vo Makedonija, prezentiraj}i gi 3D-proizvodite na Panasonik koi pretstavuvaat ogromen ~ekor vo sosema nov vozbudliv svet na zabava.

Nastanot, koj se odr`a vo prostoriite na hotelot Aleksandar Palas vo Skopje, gi povrza korisnicite i 3D-proizvodite na Panasonik preku izlo`uvawe na {to pove}e proizvodi i nivno demonstrirawe na najsood-

P

veten na~in, na golem broj lu|e koi se tesno povrzani ili, pak, se obo`avateli na tehnikata. Panasonik ima{e za cel da im ovozmo`i na site posetiteli da u`ivaat vo prakti~nite primeni na 3D-tehnologijata.

Na nastanот u~estvuvaa 170 pretstavnici od razni doma{ni kompanii koi sorabotuvaat so Panasonik, kako i vqubenicite vo tehnikata.

Bea prezentirani i ostanati proizvodi od programata

na Panasonik - aparatite "bjuti {ejp" za li~na nega, digitalnite fotoaparati Lumiks od serijata G, blurej pleerite i rekorderite, doma{nite kina, haj-faj sistemite, LCD, LED LDC i PLAZMA televizorite, proizvodite od segmentot na bela tehnika. Najvpe~atlivi bea televizorite 3D Ful HD od serijata VT20 i GT20, novata 3D komercijalna videokamera SDT750 so 3D objektiv, koja e prva od vakov vid na svetot.

HOTELIERITE NEZADOVOLNI OD TURISTI^KATA SEZONA

LO[ATA PROMOCIJA VO SVETOT GO UNI[TUVA MAKEDONSKIOT TURIZAM Iako Agencijata za turizam sekoja godina ima obidi da gi podu~i hotelierite kako da menaxiraat so svoite hoteli, sepak, tie ne se zadovolni od godi{nata zarabotuva~ka, koja, poradi lo{ata promocija na zemjava vo svetot, o~ekuvaat da opadne u{te pove}e EMA NIKOLOVSKA

o te l i e r i te o d najgolemite turisti~ki mesta niz dr`avata se `alat na kata s t r o f a l n a ta turisti~ka sezona godinava. Po zavr{uvaweto na turisti~kata sezona i po kone~nite presmetki za o~ekuvawata, najgolem del od menaxerite na hotelite niz dr`avata velat deka ekonomskata kriza si go napravila svoeto. No, pokraj problemot so koj se soo~uvaat site turisti~ki zemji vo svetot, kako problem koj najmnogu pridonesuva za lo{ata sezona e nedovolnata promocija na dr`avata vo stranstvo.

Od Agencijata za promocija na turizmot, pak, velat deka sekoja godina im pomagaat na hotelierite so obuki za privlekuvawe na turisti, no potenciraat deka kaj niv najgolem problem se privatnite smestuva~ki kapaciteti.

Spored Jordan Trajkov, sopstvenik na hotelot Popova Kula od Demir Kapija, maliot broj stranski turisti se dol`i na malata promocija na na{ata zemja vo stranstvo.

H

“Nie sme relativno nov hotel, no ako minatata godina rabotevme odli~no, ovaa godina mora da se ka`e deka rabotata po~na da opa|a.

Mnogu mal broj stranski gosti ja posetuvaat zemjava, a toa se dol`i na promocijata na na{ata zemja vo stranskite zemji. Stranskite gosti se s$ poretki, dodeka doma{ni gosti re~isi i da nema. Tie ne se nau~eni da otsednuvaat vo na{ite hoteli ili voop{to da imaat nekakov udel vo razvojot na turizmot vo zemjava”, objasni Jordan Trajkov, menaxer na hotelot Popova kula od Demir Kapija.

Od menaxmentot na resenskiot hotel Kitka–Agroplod se nezadovolni od sostojbite vo ovaa granka i odgovorot za katastrofalnata turisti~ka sezona go nao|aat vo efektite od ekonomskata kriza.

“Ekonomskata kriza go uni{ti ovoj sektor, a kako {to odi rabotata, sekoja godina ima s$ pomalku gosti, {to ja nosi vo propast ovaa dejnost vo zemjava”, velat od hotelot Kitka-Agroplod.

Od Stopanskata komora za turizam velat deka kako najgolem problem na makedonskite hotelieri e lo{ata infrastruktura, lokacijata i nivnata promocija.

2,6% 1,6% e namalen brojot na turisti vo prvite devet meseci od godinata

e namalen brojot na stranski turisti vo periodot od januari do avgust

“Promocijata na turizmot, kako i patnata infrastruktura, se va`en faktor za razvoj na turizmot vo edna zemja.

Kaj nas toa ne e sredeno, pa brojot na turisti s$ pove}e se namaluva. Za primer }e go zemam hotelot Manastir od Berovo, koj poradi infrastrukturata najmnogu se soo~uva so ovoj problem. I site drugi hoteli vo Isto~na Makedonija gi zasega ova pra{awe, iako golema uloga ima i kvalitetot, odnosno, kategoriite na hotelite koi se poslabi po ova pra{awe, za razlika od tie vo zapadniot del”, veli Tatjana Perevi} od Stopanskata komora za turizam na Makedonija.

GOLEMA E KONKURENCIJATA OD PRIVATNOTO SMESTUVAWE Od Agencijata za promocija na turizam `albite na menaxerite za katastrofalnata turisti~ka sezona i za nedovolnata turisti~ka promocija na dr`avata gi opravduvaat so konkurencijata od privat-

nite smestuva~ki kapaciteti i so objasnuvawe deka sekoja godina pravat obuki so koi im pomagaat na hotelierite kako da gi menaxiraat hotelite.

“Hotelite vo Makedonija se vo konkurencija so golemiot broj privatni smestuva~ki kapaciteti, {to e posebno karakteristi~no vo Ohrid, kade {to vo dene{no vreme se nudat sobi za smestuvawe podobri i od odredeni hoteli. Toa podrazbira deka hotelite mora da vnesuvaat sodr`ini vo ponudata i sledstveno na toa mora da se formira prifatliva cena.

Vo turizmot najskapa soba e praznata soba. Isto taka, tuka treba da se spomene deka turistite od Srbija, koi se najbrojni vo Ohrid, s$ pove}e go koristat privatnoto smestuvawe. I tuka e odgovorot zo{to odredeni mesta vo Makedonija imaat pozitiven rast, a nekoi imaat negativen rast na brojot na stranski turisti”, veli direktorot na Agencijata za promocija na

turizam, Zoran Strezovski.

Spored nego, dokolku se analiziraat statisti~kite podatoci za turizam, mo`e da se zabele`i deka odredeni turisti~ki mesta imaat ogromen rast na brojot na stranski turisti, kako Dojran i Prespa, dodeka Ohrid ima pad na brojot na stranski turisti.

“Vo avgust brojot na stranski turisti se zgolemi za 8% {to ni dava do znaewe deka poleka se stabilizira sostojbata i deka merkite {to gi prezedovme ovie dve godini poleka }e dadat rezultat, pa ovaa godina, sepak, }e ja zavr{ime so pozitiva od 2%-3%”, objasnuva Strezovski.

Ovaa godina, po pauza od nekolku godini, vo makedonskite turisti~ki mesta se vratija holandskite i ruskite turisti, a spored najavite, slednata godina se o~ekuvaat i turisti od Finska.

Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vo avgust, koga naj~esto ima najgolem priliv na turisti, na{ata dr`ava ja posetile za 1,4% pomalku turisti, a brojot na no}evawa bil namalen za 8,3%. Vo avgust dr`avata ja posetile 109 iljadi turiati.

Vo prvite osum meseci od godinata brojot na turisti e namalen za 2,6%, i toa kaj doma{nite ima namaluvawe za 3,2%, a kaj stranskite za 1,6%.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

04.11.2010

13

ZEMJODELCITE POVE]E DA KORISTAT OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA o Makedonija mnogu malku se koristat obnovlivite izvori na energija vo zemjodelstvoto i vo ruralnite sredini, a energetskata efikasnost e na mnogu nisko nivo.

Za taa cel, Centarot za promocija na odr`livi zemjodelski praktiki i ruralen razvoj ja po~na vtorata faza od proektot “Agroenergija”.

Celta na ovoj proekt e da se najdat re{enija za podobro iskoristuvawe

V

na otpadnite materii od zemjodelskoto proizvodstvo za sozdavawe na energija koja }e pridonese za porentabilno i poisplatlivo proizvodstvo.

Spored ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, mnogu e va`no proizvoditelite od agrosektorot vo celost da gi prifatat nasokite i sugestiite koi se poso~eni vo proektot.

“Od koristeweto na obnovlivite izvori na energija mo`at najmnogu da dobi-

jat zemjodelcite. Tokmu obnovlivata energija mo`e na zemjodelecot da mu gi namali tro{ocite za proizvodstvo.

Celta na ovoj proekt e da se organiziraat obuki na koi zemjodelcite }e mo`at podobro da go razberat ovoj koncept i pridobivkite od nego”.

Toj dodade deka vo Makedonija mnogu e mal brojot na farmi koi se na po~etok na proizvodstvoto na biogas od otpadot od

proizvodi od `ivotinsko i od rastitelno poteklo.

Ekspertite velat deka ima golemi beneficii od proizvodstvoto na biogas od otpadni materii od `ivotinsko i rastitelno poteklo.

Tie objasnuvaat deka sviwarskite i `ivinarskite farmi, no i pomalite proizveduva~i, so pomo{ na biogas mo`at da dobijat besplatna energija za greewe, pa duri i za proizvodstvo na sopstvena

elektri~na energija.

Zemjodelcite mo`at da apliciraat za dobivawe sredstva za nabavka na oprema za proizvodstvo na biogas preku IPARD fondovite, no nema interes kaj zemjodelcite za proizvodstvo na biogas od otpadot od zemjodel-

skoto proizvodstvo velat od Ministerstvoto za zemjodelstvo.

Proektot e poddr`an od {vedskata Vlada so 10 milioni {vedski kruni.

MINISTEROT ZA FINANSII, ZORAN STAVRESKI, TVRDI

DR@AVATA NE MU DOL@I NI[TO NA STOPANSTVOTO Dr`avata gi platila site dolgovi po osnova na fakturi i povrat na DDV kon kompaniite, izjavi v~era Stavreski, a pretsedatelot na SSK, Zlatko Kalenikov, potvrdi deka firmite “ne znaele {to da pravat so golemiot priliv na pari” MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

splateni se site pobaruvawa po osnova na fakturi i povrat na DDV kon firmite, izjavi v~era ministerot za finasii, Zoran Stavreski. Toj tvrdi deka od 1 januri do v~era od dr`avniot buxet bile prefrleni okolu 100 milioni evra po osnova na fakturi i povrat na DDV. Pretsedatelot na Sojuzot na stopanskite komori, Zlatko Kalenikov, potvrdi deka dr`avata ve}e ne im dol`i na firmite. ”Anketite koi gi sprovedovme me|u na{ite ~lenki poka`aa deka dr`avata gi regulirala site barawa po osnova na fakturi i povrat na DDV {to bile dostaveni do Ministerstvoto za finansii”, izjavi Kalenikov.

Anketata bila sprovedena zaklu~no so ponedelnik ovaa nedela kaj 60% od kompaniite koi se ~lenki vo sedumte komori koi gi obedinuva SKM. “Mo`no e okolu 20% od barawata za naplata da se ostanati vo razni ministerstva, no s$ {to stignalo kako barawe do Ministerstvoto za finansii e ve}e isplateno”,

I

SDSM: VLADATA DA JA UKINE ZAKONSKATA MO@NOST ZA ODLO@ENO PLA]AWE SDSM pobara Vladata da ja ukine zakonskata mo`nost so koja dr`avata mo`e da go odlo`i pla}aweto na obvrskite kon firmite. So izjavata, spored SDSM, Stavreski sakal da ka`e oti dr`avniot buxet e vo dobra kondicija.

“Ako toa go tvrdi Vladata, toga{ taa treba vedna{ da pobara da se ukine zakonskata mo`nost so koja dr`avata mo`e da go odlo`i pla}aweto na obvrskite kon firmite do 2012 godina. Vo sprotivno, toa }e go pobara SDSM”, pora~aa od SDSM.

100

milijardi denari od 1 januari do zav~era im isplatila dr`avata na firmite po osnova na povrat na DDV i na dostasani fakturi

izjavi Kalenikov.

Pretstavnicite od SSK v~era odr`aa sostanok so ministerot za finansii, na koj razgovaraa kako malite i sredni pretprijatija polesno da dojdat do finansiski sredstva so cel da se pottikne ekonomskiot razvoj, no i da se podobri likvidnosta na kompaniite. Stopanstvenicite na ministerot mu predlo`ija dr`avata da se zadol`i kaj me|unarodnite finansiski institucii, a pozajmenite pari da se plasiraat preku Makedonskata banka za obnova i razvoj

KALENIKOV JA BARA ZGRADATA NA STOPANSKATA KOMORA! Pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori, Zlatko Kalenikov, v~era so skandalozna izjava ja obvini Stopanskata komora na Makedonija deka nelegalno si ja prisvojuva zgradata vo koja se nao|a.

“Toj ~ador za institucionalna sorabotka ne postoi.

Toj imot ne e na del od upravniot odbor na Stopanskata komora. Site va{i tatkovci odvojuvale od platata po pet jugoslovenski dinari za da se izgradi taa zgrada. Taa zgrada e na site nas. Se razbudi me~kata od zimski son i gladna saka nas malite i sredni pretprijatija da ni go zeme medot {to sme go sobrale”, izjavi Kalenikov. kako krediti za mali i sredni pretprijatija.

Pretsedatelot na SSK, Zlatko Kalenikov, gi obvini bankite deka zarabotuvaat na makata na malite i srednite kompanii.

“Nie nemame krv. Postoi prividna ko~ni~arska sprega me|u NBRM, bankite i del od golemite kompanii. Ne mo`e vo uslovi na ekonomska

kriza, koga bankite imaat namalen obrt, profitot da im e zgolemen. Kako da postoi nekoj dogovor da se ko~i razvojot na malite i srednite kompanii. Na pretpriemni{tvoto mu trebaat banki, a ne lihvari”, pora~a Kalenikov.

Od SSK baraat Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj da po~ne da obezbeduva ga-

rancii i da go valorizira biznisot i imotot na malite i sredni pretprijatija vo procesot koga baraat krediti.

Isto taka, baraat i namaluvawe na kamatnata stapka, koja nema da bide pogolema od momentalnata referentna kamatna stapka od 4,5%.

Dokolku kamatnata stapka na stranskite krediti e pogolema od doma{nata ref-

erentna stapka, SSK predlaga taa da bide subvencionirana od dr`avata.

Od Komorata mu sugeriraa na Stavreski Vladata da go prifati ponudeniot kredit od MMF vo iznos od 400 milioni evra, zatoa {to na toj na~in }e se deblokirale sredstvata od bankarskiot sektor koi vo momentot se koristat za finansirawe na buxetskiot deficit.

14 04.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

BUGARIJA NE [TEDI ZA DA PRIVLE^E STRANSKI TURISTI

^ETIRI MILIONI EVRA ZA PROMOCIJA NA TURIZMOT

Izbrani se firmite koi preku podgotovka i distribucija na bro{uri }e go pretstavuvaat kulturniot, sportskiot, religiozniot, velnes, kongresniot, biznis i spa-turizmot VESNA KOSTOVSKA

AVSTRALISKI VESNIK JA PREPORA^UVA BUGARIJA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarija }e potro{i ~etiri milioni evra za regionalen razvoj, izrabotka i distribucija na reklamno-informativen materijal so {to zemjata }e se promovira kako turisti~ka destinacija.

Izbrani se firmite koi }e izrabotuvaat flaeri za da gi pretstavat razli~nite formi na turizam. Tie }e bidat odgovorni za podgotovka i distribucija na bro{uri za kulturen, sportski, religiozen, velnes, kongresen, biznis i spa-turizam. Firmite }e podgotvuvaat i bro{uri so koi }e se pretstavi zimskiot, selskiot i eko-turizmot, a }e se podgotvat i cedea.

Deka Bugarija e seriozna vo namerite da go osvoi svetskiot pazar vo privlekuvaweto turisti govori i faktot {to zemjata ve}e go reklamira svojot turizam na ~etiri vode~ki svetski kanali, Eurosport, Eurowus, Ne{nal xiogrefik i Diskaveri. Celta na reklamnata kampawa, koja }e mo`e da ja gledaat 608 milioni doma}instva od Evropa i svetot, e da se poka`at mo`nostite za

Spored avstraliskiot vesnik “Sidnej morning herald”, Bugarija spa|a me|u desette zemji vo svetot koi zaslu`uvaat da bidat poseteni slednata godina.

Top-listata e sostavena od specijaliziranata internet-stranica za turizam lonelyplanet.com, vrz osnova na raska`uvawa i sugestii na nejzini posetiteli i sorabotnici.

Na listata se nao|aat i poznati turisti~ki destinacii kako Italija, Brazil i Japonija, egzoti~nite zemji Tanzanija, Kabo Verde, Vanuatu i Panama, no i Albanija i Sirija. Na stranicata se prepora~uva Bugarija da bide posetena zaradi sne`nite planinski vrvovi, golemite gradovi, skija~kite tereni i pla`ite so zlaten pesok.

B

K

O

M

E

R

2

3%

milioni turisti ja imaat poseteno Bugarija vo prvite {est meseci

rast vo turizmot se o~ekuva vo pretstojnata zimska sezona

odmor vo Bugarija, nejzinata anti~ka kultura, istoriski i arhitektonski spomenici, mineralni izvori i drugi prirodni ubavini.

Vo prvata polovina na 2010 godina Bugarija ja imaat poseteno 2,1 milioni turisti.

Ova e zgolemuvawe od 1,9%

vo sporedba so istiot period od 2009 godina. Sekoj devetti od 10 turisti doa|aat vo Bugarija vo letniot period.

“Vo pretstojnata zimska turisti~ka sezona o~ekuvame porast od 3%”, izjavi Rumen Draganov, direktor na Institutot za analiza i procena

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

na turizmot.

Prognozata se zasnova vrz zimskata sezona 2009/10 i uspe{nata letna turisti~ka sezona, koja, spored Draganov, dala mnogu zadovolni turisti.

“Zemaj}i go predvid olesnuvaweto na vizniot re`im za turistite od Makedonija i K

O

M

E

R

Srbija, imame pogolem broj turisti i zgolemuvawe na posetenosta za 20% do 26%”, izjavi Draganov.

Zgolemen e brojot i na gr~ki turisti, koi doa|aat vo Bugarija za da kupat hrana i gorivo i gi posetuvaat lokalnite turisti~ki atrakcii.

Spored Draganov, ekonomC

I

J

A

L

E

N

skata kriza vo Grcija i strogite merki za {tedewe mu na{tetile na gr~kiot turisti~ki sektor, a Bugarija izvlekla korist. Isto taka, i krizata me|u Turcija i Izrael privle~e pove}e izraelski turisti vo Bugarija.

Porasnal i brojot na turisti od Turcija.

O

G

L

A

S

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

04.11.2010

15

STAGNIRA EKONOMSKIOT BUM

CRNA GORA NE STANA NI MONTE KARLO NI DUBAI

Od najavite za izgradba na hoteli, tereni za golf i napliv na investitori od Abu Dabi, Rusija i Izrael zasega nema ni{to. Ni mo`nosta za ekonomsko dr`avjanstvo vo Crna Gora ne gi dava posakuvanite efekti VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ajavuvanite investicii koi crnogorskiot breg treba{e da go pretvorat vo Monte Karlo, za Crnogorcite zasega se samo neostvaren son. Dosega ne e realiziran nitu eden od pompezno najavuvanite golemi proekti na bregot na Jadranskoto More. Ruskiot kapital propadna, Angli~anite se povlekoa, a Arapite doa|aat samo na odmor.

Ekonomskata kriza koja zavladea vo svetot ja uni{ti `elbata za ostvaruvawe na ideite, a realnosta nemilosrdno poka`uva deka na crnogorskoto krajbre`je momentalno ne se realizira niedna golema investicija.

Investiciskiot bum koj vo Crna Gora go po~naa ruskite biznismeni, ostana del od istorijata, koja te{ko mo`e mo`e da se povtori. Agencijata za promocija na stranski investicii soop{ti deka direktnite stranski investicii, zaklu~no so septemvri ovaa godina, iznesuvale 468 milioni evra.

Od 2004 do 2008 godina,

N

468

milioni evra stranski investicii za devet meseci od 2010

vreme koga se slu~i ekonomski bum, vo Crna Gora vlegle pove}e od ~etiri milijardi evra stranski investicii, vo prosek po edna milijarda godi{no. Podatocite za ovaa godina poka`uvaat deka tie se prepoloveni.

Investiciite se namalija, a crnogorskata Vlada se obide da gi aktivira nudej}i im na stranskite investitori dr`avjanstvo dokolku investiraat 500.000 evra vo nekoj biznis. Crna Gora so ovoj poteg saka da gi pottikne golemite kompanii da gi prefrlat sedi{tata na nivnite firmi vo dr`avata i da vovedat novi tehnologii, inovacii i da sozdadat novi mo`nosti za vrabotuvawe. Od avgust, otkoga be{e soop{ten ovoj povik, do denes nikoj se nema prijaveno za ekonomsko dr`avjanstvo.

Spored podatocite na Agencijata za stranski investicii, vo porast se investiciite K

vo energetikata i uslugite, dodeka investiraweto vo turizmot vo odnos na istiot period lani e namaleno.

Od najavite za izgradba na hoteli vo Crna Gora, vo koi }e bidat investirani 12 milijardi evra, zasega nema ni{to. Ogromna suma pari treba{e da bide vlo`ena vo izgradba na hoteli pod brendovite [eraton, Hilton, KemO

M

E

R

C

I

J

A

da go gradi belgiskiot investitor @an-Lik Dumotrje, s$ u{te tapka vo mesto.

Investicijata vredna 100 milioni evra zaglavi bidej}i nadle`nite ministerstva ne dozvolija da se gradi pove}e od dozvolenoto.

NETANJAHU: SAKAME PROEKTI VO INFRASTRUKTURATA I TURIZMOT Izrael i Crna Gora im-

pinski, Meriot, Dol~ester.

Samo kralskoto semejstvo od Abu Dabi treba{e da investira dve milijardi evra vo rekonstrukcijata na Slovenska pla`a, dva hoteli i dva oblakoderi od 25 i 27 kata. No, nieden od ovie golemi planovi ne se ostvari.

Terenot za golf na ridot Spas nad Budva, koj saka{e L

E

N

O

G

L

A

S

aat odli~na osnova za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka, osobeno vo sferata na turizmot i infrastrukturata, oceni izraelskiot premier, Benxamin Netanjahu, na sredbata so crnogorskiot kolega, Milo \ukanovi}.

"Izraelskite investitori se mnogu zainteresirani za investirawe vo Crna Gora.

Najmnogu n$ interesiraat proektite vo infrastrukturata i turizmot. Celta ni e {to pove}e uspe{ni izraelski kompanii da rabotat vo va{ata zemja", izjavi Netanjahu.

Spored nego, Crna Gora e siguren partner i zemjata e stabilna, a investitorite sakaat da gi investiraat svoite pari vo sigurni proekti. \ukanovi} navede deka interesot na izraelskite ivestitori e naso~en pred s$ na aviosoobra}ajot i infrastrukturata. “Izraelskite investitori se mnogu mo}ni i prisutni se nasekade vo svetot. Isto taka, Crna Gora e dr`ava koja e mnogu atraktivna za site stranski investitori�, re~e \ukanovi}.

16 04.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

I POKRAJ NAJAVITE ZA BAVNO ZAZDRAVUVAWE OD KRIZATA

RASTE INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EVROZONATA Ekspanzijata vo oktomvri nastanala poradi solidniot rast na najgolemata ekonomija vo evrozonata - Germanija. Industriskoto proizvodstvo se zgolemi i vo Italija, no se namali vo Francija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

roizvodstvoto vo evrozonata raste pobrzo od prognozite {to bea dadeni prethodniot mesec, so {to se doka`a deka globalno se podobruva industriskata aktivnost. Spored posledniot izve{taj na istra`uva~kata ku}a Markit, minatiot mesec za prvpat po tri meseci porasna autputot na proizvodstveniot sektor vo evrozonata, najmnogu poradi [panija i Irska, iako Grcija s$ u{te se nao|a vo recesija.

Ova e rezultat i na solidniot rast na Germanija, najgolemata ekonomija vo evrozonata. Rezultatite za oktomvri poka`uvaat deka industriskoto proizvodstvo se zgolemi i vo Italija, no se namali vo Francija.

“Spored anketata, koja bila sprovedena vo 3.000 proizvodstveni firmi, indeksot za proizvodstvo i kupuvawe vo evrozonata se iska~il na 54,6 vo oktomvri, po sedummese~noto nivo od 53,7 do septemvri”, soop{tuvaat od Markit.

Sekoe nivo na indeksot nad 50 poka`uva ekspan-

P

K

O

M

E

R

zija. Glavniot ekonomist vo Markit, Kris Vilijamson, veli deka proizvodstveniot sektor ostanuva va`en dvigatel na zazdravuvaweto na evrozonata, a izvozot vo ~etvrtiot kvartal }e bide najmnogu zadol`en za toa.

“Zazdravuvaweto na ekonomijata zabrzuva, a sporedeno so tempoto od po~etokot na godinata, taa napreduva za 3% do 4%”, veli toj.

Izve{tajot poka`uva deka C

I

J

A

L

E

N

postoi zna~itelno nesoglasuvawe me|u visokite stapki na rast vo Germanija, Francija i Italija i slabostite na pomalite periferni zemji, bez razlika na rastot koj se zabele`a vo [panija i Irska.

Se smeta deka ekonomskoto zazdravuvawe vo evrozonata }e prodol`i i vo ~etvrtiot kvartal, no, Eurostat predviduva bavno tempo na rast. Podatocite od EuroO

G

L

A

stat poka`uvaat deka postoi zabele`itelno zgolemuvawe na proizvodstvoto na kapitalni stoki, kako {to se alatite i ma{inite, koi se upotrebuvaat za proizvodstvo na drugi stoki. Toa e zgolemeno za 3% na mese~na osnova, {to pretstavuva najsilen rast od januari 2008 godina. Vo posledniot kvartal industriskoto proizvodstvo se zgolemi za 11,5% na godi{na osnova vo Germanija i za 3,3% vo Francija. Vo Irska se namali za 9,6%, a za 3% vo Grcija, no se zgolemi za 1,4% vo [panija.

Menaxerite smetaat deka visokata vrednost na evroto ima malo vlijanie vrz proizvodstvenata aktivnost vo 16 zemji, a o~ekuvanoto zabavuvawe na ekonomskiot rast vo evrozonata mo`ebi nema da predizvika te{kotii kakvi {to se o~ekuvaa.

“Proizvodstveniot sektor ima klu~na uloga vo zakrepnuvaweto na evrozonata, a zaedno so izve{taite od po~etokot na ovaa nedela za kineskata, amerikanskata i britanskata proizvodstvena aktivnost, se potvrduva deka globalnoto proizvodstvo raste”, veli Ken Vatret, glaven ekonomist od BNP Paribas.

DVA, TRI ZBORA “Re{ava~ko e dali }e bide razgledano azilantskoto barawe. No, sega gledame deka efikasnosta na gr~kite nadle`ni organi e vlo{ena.

Brojkata na azilantski barawa samo se zgolemuva, pri {to edinstveno ostanuva da se ~eka i ~eka. Stanuva zbor za mizerni socijalni okolnosti.”

DAN ELIASON

generalen direktor na {vedskoto Migracisko biro

“Spogodbata so Francija zna~i eliminirawe na nepotrebnoto duplirawe na voenite kapaciteti. Dvete zemji i ponatamu ostanuvaat trajno suvereni dr`avi. Spogodbite ne zna~at sozdavawe na teren za ideite za evropska armija, za{to London e protiv, bidej}i postoi NATO.” DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

“Francija e podgotvena da prifati 150 pripadnici na hristijanskoto malcinstvo od Irak. Prioritet }e im bide daden na ranetite vo atentatot vo Bagdad i na nivnite semejstva. So ovaa odluka Francija ostanuva verna na svojata republikanska tradicija na davawe azil.”

ERIK BESON

minister za imigracija i nacionalen identitet na Francija

S

EPL POSEDUVA 95% OD PAZAROT NA TABLET-KOMPJUTERI merikanskiot tehnolo{ki gigant vo tretoto trimese~je od ovaa godina ja zgolemi svojata dominacija na pazarot na tablet-kompjuteri.

Spored istra`uvaweto na kompanijata Stratexi Analitiks, duri 95% od prodadenite tablet-uredi vo ovoj period se odnesuvaat na Ajpad na Epl, prenesuva Rojters. Vkupno, pazarot vo tretiot

A

kvartal porasnal na 4,4 milioni tablet-kompjuteri, {to e za 900.000 edinici pove}e vo odnos na prethodniot kvartal.

Analiti~arite, i pokraj dominacijata na Ajpad na Epl, o~ekuvaat deka i drugite kompanii vo narednoto trimese~je }e po~nat da ja zgolemuvaat proda`bata na uredite koi treba da go premostat jazot me|u klasi~nite prenosni kompjuteri i

pametnite telefoni.

“Po~na vojnata na pazarot na tablet-uredi”, soop{til Nil Moston od Stratexi Analitiks, dodavaj}i deka najmnogu se o~ekuva od tabletite koi vo sebe sodr`at operativen sistem Android, koi vo minatiot kvartal zazele 2,3% od pazarot. Sepak, uredite kako Samsung Galaksi Tab treba da ja zgolemat proda`bata na Android tablet-uredite.

SOSIETE @ENERAL SO POVE]E OD DUPLIRANA DOBIVKA rancuskata bankarska grupacija Sosiete @eneral vo tretiot kvartal od ovaa godina uspea pove}e od dvojno da ja zgolemi dobivkata, i pokraj padot na rezervaciite na lo{ite pozajmuvawa.

Bankata vo izminatiot kvartal ostvarila dobivka od 896 milioni evra, nasproti 426 milioni vo istiot period od minatata godina. Analiti~arite koi

F

gi anketiral Blumberg, prognozirale zna~itelno pomala dobivka vo visina od 688 milioni evra.

Kvartalnite prihodi se iska~ile za 5,5% na 6,3 milijardi evra. Iznosite na rezervaciite za lo{i pozajmuvawa vo izminatoto trimese~je se namaleni za re~isi 40% na godi{no nivo, na 918 milioni evra.

Akciite na Sosiete @eneral v~era vo Pariz zabele`aa rast od 1%.

NAFTATA POSKAPE I GO DOSTIGNA [ESTMESE^NIOT MAKSIMUM enata na naftata v~era se zgolemi i go dostigna {estmese~niot maksimum na pove}e od 85 dolari za barel, {to e posledica na namaluvaweto na rezervite na ovoj energens vo SAD i {pekulaciite deka mo`nite stimulativni merki na amerikanskata Uprava za federalni rezervi (FED) mo`at ponatamu da go oslabnat dolarot.

Naftata za isporaka vo

C

dekemvri v~era poskape na Wujor{kata stokova berza, tret den po red, za 1,14 dolari ili 1,4%, na 85,04 dolari za barel, {to e najvisoka cena od 4 maj.

Na pazarot ICE vo London evropskiot "brent” za istata terminalna isporaka poskape za 1,09 dolari ili 1,3% na 86,50 dolari za barel.

Amerikanskiot FED v~era go objavi planot za otkup

na dolgoro~nite vladini obvrznici za najmalku 500 milijardi dolari.

Ovaa politika, poznata kako kvantitativno olabavuvawe, bi mo`ela da go oslabi dolarot i da ja pottikne investitorskata pobaruva~ka na nafta.

Amerikanskata valuta v~era poevtini vo odnos na pove}eto golemi valuti, oslabnuvaj}i eden procent kon evroto, na 1,4034 dolari za evro.

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

04.11.2010

SVET

17

0-24

...ZEMJOTRES VO SRBIJA

...NOV PROEKT NA NASA

...SOMNITELEN PAKET

Proglasena vonredna sostojba vo Kraqevo

Robonauti na Mese~inata

Bomba i za Berluskoni

o Kraqevo e proglasena vonredna sostojba i formirani se ekspertski komisii koi }e gi utvrduvaat {tetite od zemjotresot. Potresot bil so ja~ina od 5,3 stepeni, a epicentarot bil 125 kilometri ju`no od glavniot grad Belgrad.

acionalnata uprava za aeronautika i vselena (NASA) ja ukina programata za ispra}awe na astronauti na Mese~inata, bidej}i misijata bi ~inela 150 milijardi dolari.

omnitelen paket od Atina v~era prinudno prizemji avion S vo Bolowa. Pratkata-bomba bila adresirana do italijanskiot premier Silvio Berluskoni, a kako ispra}a~ bilo

V

N

napi{ano gr~koto Ministerstvo za finansii.

REPUBLIKANCITE PO ^ETIRI GODINI GO PREZEDOA KONGRESOT

SLABATA EKONOMIJA I VISOKATA NEVRABOTENOST MU PRESUDIJA NA OBAMA Politi~kite kandidati sobraa rekordni sredstva za predizbornata kampawa i za prv pat vo istorijata za ovaa cel potro{ija pove}e od dve milijardi dolari VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o dolgata predizborna kampawa za izborite vo amerikanskiot Kongres, koi sekoga{ se odr`uvaat na “polovinata od pretsedatelskiot mandat”, republikancite osvoija mnozinstvo, dodeka demokratite ja zadr`aa samo kontrolata vo Senatot. Na ovie izbori, koi tradicionalno se lakmus za (ne)zadovolstvoto od vladeeweto na aktuelniot pretsedatel, Barak Obama go dobi prviot udar.

Poslednite denovi pred izborite pretsedatelot na SAD ne se simnuva{e od televiziskite ekrani i naslovnite stranici na vesnicite so svojot dobro poznat slogan od pretsedatelskata kampawa od 2008 godina: “Da, nie mo`eme”, no ovojpat istiot be{e pro{iren za tekovnata predizborna situacija so napomenata: “...no ne za samo 500 dena”. Ovaa negova poraka prili~no se izgubi vo vrevata koja ja predizvikaa lokalnite “me|uizbori”.

Vo ovaa demokratska zemja od ogromno zna~ewe e politi~kiot profil na Kongresot, zaradi negovata

2

P

milijardi dolari bea potro{eni na predizborna kampawa

mo}na ustavna uloga vo procesot na donesuvawe na zakonite i praktikata na direktna kontrola na ovlastuvaweto i, voop{to, odnesuvaweto na “{efot na dr`avata”. Na izborite, spored poslednite podatoci, republikancite go zgolemija brojot na kongresmeni vo Pretstavni~kiot

dom za najmalku 60, {to e niven rekord u{te od 1948 godina. Republikancite im zedoa najmalku {est mesta na demokratite vo Senatot.

Nezadovolstvoto na Amerikancite od ekonomskata situacija vo zemjata koja s$ u{te silno gi ~uvstvuva posledicite od recesijata, osobeno na pazarot na

trud, be{e najslabata to~ka na Obama ovie izbori, a istata im osigura golema prednost na republikancite vo Pretstavni~kiot dom, Kongresot.

Analiti~arite istaknuvaat deka Obama pred dve godini pobedi na izborite najmnogu blagodarenie na `elbata na Amerikancite

za promena i nade` deka istata }e gi izvle~e od te{kata ekonomska kriza.

Iako SAD ispliva od recesijata, zazdravuvaweto na ekonomijata s$ u{te odi bavno i krevko. Stapkata na nevrabotenost i ponatamu se dvi`i okolu 10%, a buxetskiot deficit i ponatamu se zgolemuva.

Republikancite vo ovaa kampawa odlu~ija da igraat na “ekonomskata karta”.

Tie vetuvaa kratewe na javnoto tro{ewe, namaluvawe na buxetskiot deficit i povtorno razgleduvawe na barem del od kontroverznata zdravstvena reforma na Obama, na koja najmnogu se protivi konzervativnoto narodno dvi`ewe Tea party. Toa sobra zna~itelen del od republikanskata glasa~ka baza, posebno me|u belite evangelisti kako i socijalnite i fiskalnite konzervativci. Tie igraa na kartata na nacionalisti~ki i religiozno oboeni poraki na temelite na amerikanskite vrednosti na “mala

dr`ava”, niski danoci i individualna sloboda, kako i sprotivstavuvaweto na socijalno-liberalnata programa na administracijata na Obama.

Najinteresno na ovie izbori e toa {to i pokraj ekonomskite te{kotii vo nacijata, politi~kite kandidati sobraa rekordni sredstva za politi~kata predizborna kampawa i za prv pat vo istorijata za ovaa cel potro{ija pove}e od 2 milijardi dolari.

Rekordnoto tro{ewe se povrzuva so procenkata deka }e bide neizvesna trkata za 90 mesta vo Pretstavni~kiot dom, kade {to re~isi site mesta gi dr`ea demokratite.

Ovie kongresni izbori bea od klu~no zna~ewe, ne samo zaradi promenata na vladeja~koto mnozinstvo vo Kongresot, tuku i zaradi rekordnite sredstva potro{eni vo kampawata, osobeno vo godinata koga na izborite ne se izbira pretsedatel, pa e pomal odzivot na izbira~koto telo. Za sporedba, vo kampawata za pretsedatelskite izbori vo 2008 godina, kandidatite Barak Obama i Xon Mekkejn zaedno potro{ile okolu 1,8 milijardi dolari.

18 04.11.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI FERRARI

ITALIJANSKIOT PASTUV PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

vaa godina Ferari doka`a deka lu|eto {to kupuvaat ne{to skapo, kako na primer nivnite avtomobili, imaat dobivka bez ogled na ekonomskata klima. Kompanijata prodol`i da prosperira od malata produkcija i fokusiraweto na elitniot status. Kako rezultat na toa, Ferari bele`i rast vo zemjite koi se vo razvoj, a vo juli godinava go otvori i svetski najgolemiot zatvoren lunapark vo Abu Dabi. Za razlika od rivalite, brendot e dosleden na svoite koreni, odr`uvaj}i gi vetuvawata za brzina, preciznost i strasten stil. Sportskite avtomobili na kompanijata se me|u najpresti`nite vo svetot. Na internacionalnite trki so po~it se zboruva za brendot Ferari i golem del od avtomobilskite eksperti go smetaat Ferrari GTO za eden od najegzoti~nite avtomobili {to dosega bile napraveni.

Samo 35 vakvi avtomobili bile proizvedeni dosega, a nekoi od niv se del od privatnite kolekcii na najgolemite avtomobilski kolekcioneri. Do neodamna Ferari go kontrolira{e i brendot Maserati, koj sega premina vo racete na Alfa Romeo, “biv{ata” kompanija na Enzo Ferari, koj go sonuva{e avtomobilskiot “pastuv” u{te vo vremeto koga se trka{e za niv.

BURNATA ISTORIJA NA FERARI Niedna istorija za Ferari ne bi bila kompletna dokolku ne se ka`e deka osnova~ot, Enzo Ferari, od 1920 do 1929 godina rabotel za Alfa Romeo i deka u{te 10 godini potoa se trkal pod znameto na taa kompanija. Podatocite {to gi dava knigata “Ferari: ~ovekot i negovite ma{ini” govorat deka u{te od 12godi{na vozrast Enzo znael

O

Ferari pravi elegantni i ekskluzivni avtomobili u{te od migot koga Enzo Ferari go izvadi prviot 125S od svojata fabrika vo 1947 godina. Tradicijata prodol`uva i vo momentalnoto jadro na kompanijata vo Maranelo, preku lansiraweto na superavtomobili kako modelot 612 Scagletti

deka }e bide voza~ na trka~ki avtmobil. Vo Alfa Romeo toj go ostvaril sonot i go prisvoil “kavalino” ili “ispraveniot kow”, simbolot za negoviot trka~ki avtomobil.

Vo 1929 godina toj ja napu{til Alfa Romeo za da ja osnova Skuderia Ferari (Scuderia Ferrari) vo Modena, trka~kiot tim na Alfa Romeo, koj bil vo negova privatna sopstvenost, a podocna }e stane kompanijata {to denes ja znaeme.

Na po~etokot, Skuderia Ferari ne go koristele imeto Ferari, iako avtomobilite proizvedeni vo Alfa Romeo so koi se pojavuvale na trkite gi predvodel “ispraveniot kow”.

Po re~isi edna dekada prisposobuvawe na avtomobilite na Alfa Romeo kon potrebite na brzite stazi, Skuderia Ferari go proizvela i svojot prv avtomobil, Alfa Romeo 158 Grand Prix racer vo 1937 godina. Slednata godina, Alfa ja prezela trka~kata programa, a so toa zavr{ila i sorabotkata na Enzo so taa kompanija.

Po definitivnoto napu{tawe na kompanijata vo 1939 godina, Enzo se soglasil da ne go koristi negovoto ime vo vrska so trkaweto okolu ~etiri godini. Se

razbira, toa ne bilo tolku lo{o. Samata Vtora svetska vojna i vaka i taka gi prekinala trka~kite natprevari, nekade pove}e od ~etiri godini. Za vreme na vojnata Ferari se preselil od Modena vo Maranelo, kade {to i denes se nao|a sedi{teto na kompanijata. Vo 1945 godina Ferari po~nal da raboti na 12-cilindri~niot motor po koj se proslavi kompanijata, pa vo 1947 godina od portite na fabrikata izleze prviot avtomobilski model 125 S. Kako proizvod na li~nost direktno povrzana so trkite, se poka`alo deka povoenoto trkawe so noviot Ferari pretstavuva ne{to posebno.

Negoviot kolega, voza~ot Luixi ^ineti, prv po~nal da go uvezuva voziloto vo SAD vo docnite

40-ti godini, vklu~itelno i prvoto drumsko vozilo na kompanijata, Ferrari 166 Inter.

Vo narednata dekada na platniot spisok na Ferari se pojavile legendarni in`eneri, kako {to se Lampredi i Xano.

Pinin Farina bil dizajner na teloto na avtomobilite. Sekoga{ koga bile podobruvani trka~kite serii, komercijalnite gi nasleduvale nivnite prethodni beneficii. Vo 1951 godina modelot Ferrari 357 na timot mu ja donel prvata pobeda. Modelot 357 America go “napadnal” pazarot vo 1953 godina so istata popularnost kako {to napravila najprodavanata linija, Ferrari 250 GT. Proizvodstvoto na site avtomobili na kompanijata porasnalo od 70 ili 80 avtomobili godi{no, kolku {to

bile proizveduvani vo 1950 godina, do 300 proizvedeni vo 1960 godina.

Vo toj period Enzo do`iveal li~na tragedija. Negoviot sin Dino, zaslu`en za razvojot na motorot V6, po~inal od muskulna distrofija na 24godi{na vozrast.

Slednata dekada, 60-te godini, za Ferari po~nale navistina dobro. Fil Hil go dobil Formula 1 {ampionatot vo 1961 godina so pomo{ na trka~kiot avtomobil so 1,5-litarskiot V6 motor, koj bil nare~en “Dino”. Toa vreme bila i era na privle~niot model na ferari 250 Testa Rosa.

No, rabotite za “ispraveniot kow” trgnale lo{o koga Kerol [elbi na evropskata trka ja dovel svojata Cobra. Po godini rivalstvo, teksa{kiot trka~ go pobedil italijanskiot vo 1964 godina. Istovremeno,

Ferari se soo~uval so finansiski problemi, {to ne pretstavuvalo nekoja novina za kompanijata. Na povidok izlegle i {pekulaciite za navodno prezemawe od Ford, no Enzo se otka`al od taa zdelka i vo 1969 godina del od kompanijata mu prodal na gigantot Fiat.

Motorot V6 uspeal i vo proizvodniot model Dino 246, koj se pojavil vo ranite 70-ti godini. Vo 1972 godina kompanijata ja izgradila stazata Fiorano, na koja se testiraat site novi modeli na Ferari.

Modelot 365 GT/4 Berlineta Boxer, koj pred svetot se pretstavi na Avtomobilskiot saem vo Torino vo 1971 godina, vo 1976 godina stana vistinski avtomobilski hit.

Slednata godina, Carozzeria Scaglietti di Modena, dizajnerskata ku}a na Ferari, be{e inkorporirana vo kompanija.

PRIKAZNI OD WALL STREET

AIG PODGOTVEN DA Í VR American International Group INC., so sedi{te vo Wujork, be{e edna od kompaniite koi pretrpea najgolemi posledici predizvikani od kreditnata kriza, voedno dobivaj}i go i najgolemiot iznos na sredstva za pomo{ so cel kompanijata da ne se soo~i so eventualen krah “Nie èì vetivme na amerikanskite dano~ni obvrznici

deka }e im bidat vrateni nivnite sredstva, a javnata ponuda na akcii od AIA AIA,, kako i proda`bata na ALICO, n$ dobli`ija u{te pove}e do ispolnuvaweto na ova vetuvawe.”

merikanskiot gigant od osiguritelniot biznis, AIG, objavi deka dosega uspeal da sobere okolu 37 milijardi dolari preku deinvestiraweto vo dve nejzini

A

operativni edinici od stranstvo. Od AIG planiraat ovie sredstva da bidat iskoristeni za vra}awe na vladinata pomo{ koja be{e iskoristena so cel kompanijata da bide spasena od eventualen bankrot.

Proda`bata na ovie dve operativni edinici od stranstvo se vklopuva vo prethodno objavenite planovi na AIG za sobirawe pari so cel vo celost da bide isplaten dolgot kon dr`avata. Ovaa isplata vklu~uva i mo`nost na Vladata na SAD da & se dade i pogolema koli~ina akcii od kompanijata koi podocna eventualno bi bile prodadeni so cel da se vratat site dosega{ni sredstva opfateni vo vladinata pomo{ isplatena kon kompanijata.

Stanuva zbor za re~isi identi~na mo`nost za vra}awe na dolgot kako {to e i vo slu~ajot so Citigroup.

Nacionalnata blagajna na SAD istovremeno objavi

FEQTON

^ETVRTOK

LOGOTO NA FERARI

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii.

Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Ispraveniot kow galopira i kon poliwata na idninata, otkako vo 2008 godina go Legendarniot ENZO FERARI pretstavi svojot model na hibridno vozilo F430 spider koj raboti na etanol.

Kompanijata soop{ti deka hibridot }e Prviot model, Ferrari 125S bide pu{ten vo produkcija vo 2015 godina No, decenijata zavr{i so neobi~ni zabele{ki koi se pojavija pri lansiraweto na modelot 400i so avtomatski menuva~ na brzinite.

Vo 1985 godina {irum svetot se pojavi posterot so modelot Testarossa. Toj pretstavuva eden od modelite-ikoni na Ferari. Vo 80-ti godini isto taka mo`e{e da se vidi konvertibilniot Mondial, modelot kupe koj se proizveduva{e s$ do 1993 godina, kako i realizacijata na sonot na Enzo, modelot Ferrari F40. Negovoto lansirawe be{e vo sklop na 40-godi{ninata na kompanijata. Prepoznatlivosta na brendot Ferari se iska~i na najvisoko nivo dotoga{ so pojavuvaweto na replikata od modelot 250 GT vo filmot “Slobodniot den na Feris Bjuler”.

Vo 1988 godina, Enzo Fe-

Kowot na Ferari za prvpat se pojavil na borbenite avioni koi za vreme na Prvata svetska vojna gi upravuval Fran~esko Barak. Enzo Ferari vo 1923 godina, po edna trka, se zapoznal so roditelite na Barak, a tie, kako sovet “za sre}a” na trkite pobarale od nego da go stavi kowot na svojot trka~ki avtomobil. @oltata boja koja se nao|a na zadninata na logoto e oficijalnata boja na Modena, rodniot grad na Ferari. Interesna e anegdotata koja govori za rivalstvoto so Lamborxini. Vo nea se veli deka {titot {to se pojavuva na logoto na Lamborxini osnova~ot Feru~io namerno go kopiral od logoto na Ferari. Gi zamenil `oltite i crnite poliwa i seto toa so cel da go povredi egoto na negoviot konkurent Enzo.

Мodelot Dino 246

Najpo~ituvaniot model na Od filmot “Slobodniot den na

Ferari, 250 GTO

Feris Bjuler” rari po~ina na 90-godi{na vozrast. Delot od Fiat vo Ferari se poka~i do re~isi 90%, a negoviot sin Pjero stana zamenik-pretsedatel na bordot.

GALOP KON IDNINATA Vo 1991 godina Luka di Montecemolo gi fati uzdite na “ispraveniot kow”. Redot na superavtomobilite prodol`i so F50, no ona {to gi obele`a

90-te godini e ponudata na pomali motori, kako {to e V8 vo serijata F3555.

Na krajot od decenijata Ferari u`iva{e vo {estata po red godina na rast na proda`bata, otkako prihodite vo 1999 godina poka`aa zgolemuvawe za 22,8% od prethodnata godina i dostignaa 760,8 milioni dolari.

Isto taka, dobri vesti

04.11.2010

19

doa|aa i od sportskiot svet, kade {to timot na Ferari, za prvpat od 1983 godina, pobedi na {ampionatot za konstruktori na Formula 1, iako taa godina Edi Irvajn ubedlivo izgubi na {ampionatot za voza~i. Taa godina bea prodadeni i 3.800 vozila na Ferari, a so takvi uspesi noviot vrv be{e pod pritisok da go zgolemi proizvodstvoto.

Sepak, kako {to znaeme, strategijata koja toga{ ja donese Ferari za noviot milenium, a koja predviduva{e priklu~uvawe na Maserati pod kapata na brendot, denes ve}e ima drug tek. Isto taka, proekciite na kompanijata bea naso~eni kon proizvodstvo na 10 iljadi avtomobili {to treba{e da bidat pu{teni vo proda`ba 2005 godina, a, se razbira, vo tie proekcii delegira{e i debito na noviot Maserati na amerikanskiot pazar vo 2001 godina.

Vo 2003 godina Enzo Ferari go dobi svojot dvojnik olicetvoren vo brziot superavtomobil koj se dvi`i so 230 milji na ~as, koj go nose{e imeto na osnova~ot. Vo toa vreme, na stazite “`e{kite” avtomobili na Ferari odr`aa prekrasni sostanoci so germanecot Mihael [umaher.

Lanskata godina, vo Maranelo, eden model na Testarossa od 1957 godina dostigna cena od 12,1 milioni dolari na aukcijata {to ja napravi Sotbi. Ova be{e svetski rekord za najskap avtomobil koj nekoga{ bil prodaden na aukcija. Po samo edna godina, rekordot go sru{i Bugati, koi prodadoa vozilo za 28 milioni dolari.

“Ispraveniot kow” galopira i kon poliwata na idninata otkako vo 2008 godina go pretstavi svojot model na hibridno vozilo F430 Spider koj raboti na etanol.

Kompanijata soop{ti deka hibridot }e bide pu{ten vo produkcija vo 2015 godina. A na godine{niot Avtomobilski saem vo @eneva Ferari go najavi i HY-KERS Concept, hibridniot sistem koj ovozmo`i pove}e od 100 kowski sili za modelot 599 612HP. Vo utre{niot broj na “Kapital” doznajte ja prikaznata za drug italijanski brend, simbolot za visokata moda, Armani

RATI NA DR@AVATA 37 MILIJARDI DOLARI deka dokolku cenata na akciite na AIG ostane na sega{nata vrednost, postoi golema verojatnost blagajnata ne samo da uspee da napravi povrat na ovie sredstva, tuku istovremeno da ostvari i dobivka.

Sepak, fluktuaciite na pazarot na kapital se tie koi na kraj }e odredat dali Vladata }e ostvari zarabotka od svoite najgolemi sredstva koi kako pomo{ & bea dadeni na AIG. Akciite na kompanijata ovoj ponedelnik zabele`aa pad od okolu 5 centi, dostignuvaj}i cena od 41,96 dolari za akcija.

American International Group INC., so sedi{te vo Wujork, be{e edna od

kompaniite koi pretrpea najgolemi posledici predizvikani od kreditnata kriza, voedno dobivaj}i go i najgolemiot iznos na sredstva za pomo{ so cel kompanijata da ne se soo~i so eventualen krah. Iznosot na sredstvata koi kompanijata gi dobi od amerikanskiot establi{ment dostigna 180 milijardi dolari.

Kako del od dogovorot za koristewe na ovie pari, Vladata dobi okolu 80% od akciite na kompanijata.

Kompanijata objavi deka uspe{no ja napravila proda`bata na American Life Insurance Co, odnosno popoznato kako ALICO, prodavaj}i go na kom-

panijata MetLife Inc. za suma od 16,2 milijardi dolari. Isplatata na ovie sredstva be{e napravena preku ke{ vo iznos od 7,2 milijardi evra i ostatok vo iznos od 9 milijardi dolari vo vid na obvrznici koi gi izdava MetLife Inc. Proda`bata na ALICO doa|a vo vreme koga zavr{i i javnata ponuda na akcii na osiguritelnata edinica AIA vo Hong Kong. Proda`bata na istata donese suma od 20,51 milijardi dolari.

Dobienite pari od ovie dve proda`bi AIG planira da gi iskoristi za da isplati edna linija od primenata dr`avna pomo{.

Obvrznicite koi gi dobi

od MetLife Inc }e bidat iskoristeni vo idnina so cel da bide isplaten u{te eden del od dolgot kon dr`avata. Isto taka, se planira vo idnina, kako del od vra}aweto na ovoj dolg da bide iskoristen i del od malcinskiot kapital koj AIG go zadr`a vo AIA po napravenoto IPO, preku prefrlawe na ovoj paket-akcii vo nadle`nost na dr`avata.

Vo predlo`eniot plan na AIG od krajot na septemvri, za vra}awe na dr`avniot dolg predvidena e i zamena na prioritetnite akcii na dr`avata so obi~ni akcii koi so tek na vreme bi bile prodavani del po del. Po vakvata naprave-

na zamena na akcii, Vladata bi imala mnozinsko u~estvo od 92,1% vo AIG. Vrz osnova na momentalnata vrednost na akciite na kompanijata, vrednosta na vladiniot udel bi stignala do pribli`no 69,65 milijardi dolari, {to e daleku pogolema vrednost od 47,5 milijardi dolari koi Vladata gi plati za preferencijalnite akcii.

Sepak, ne e s$ taka rozevo. Iako postoi golema verojatnost za zarabotka i profit od proda`bata na ovie akcii, sepak, Vladata mo`e i da izgubi odredeni sumi pari zatoa {to kako del od pomo{ta taa vrz sebe prezede nekolku prili~no rizi~ni investicii na AIG koi mo`at

da ja otvorat mo`nosta za prili~no golemi zagubi.

Kompanijata, so cel da ne dojde do vlo{uvawe na sostojbata, kako i izbegnuvawe na idni problemi, ve}e po~na so restrukturirawe na svoeto rabotewe naso~eno kon osiguruvaweto na imoti, kako i kon uslugite na `ivotno i penzisko osiguruvawe.

“Nie na amerikanskite dano~ni obvrznici im vetivme deka }e im bidat vrateni nivnite sredstva, a javnata ponuda na akcii od AIA, kako i proda`bata na ALICO, n$ dobli`ija u{te poblisku do ispolnuvaweto na ova vetuvawe”, izjavi Robert Benmo{, glavniot izvr{en direktor na AIG.

20 04.11.2010

RABOTA / FINANSII / PRODA@BA / OBRAZOVANIE / IT

^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-08.11.2010 Pro Kredit Banka bara praktikanti Va{ite aplikacii ispratete gi na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 08.11.2010.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Kancelarijata na UNHCR Skopje go objavuva slednoto rabotno mesto, Pomo{nik Rakovoditel na Oddelot za za{tita/ Pravni raboti. Zavr{niot datum za primawe na aplikacii e 4 Noemvri 2010(inkluzivno). Aplicirajte elektronski preku imejl na: MCDSKREP1@unhcr.org

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Toplifikacija In`enering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski in`eneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati mo`at da dostavat biografija do Toplifikacija In`enering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Uni Banka AD Skopje objavuva oglas za rabotno mesto: Rakovoditel na ekspozitura vo Ki~evo Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate na elektronska po{ta: jobs@unibank.com.mk, najdocna do 9 noemvri 2010.

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 26.10.2010-05.11.2010 Pedago{ki fakultet-Bitola raspi{uva konkurs za izbor na: 1.Eden nastavnik vo site nastavno-nau~ni zvawa po predmeti od Oblasta na metodikite. 2.Eden nastavnik vo naslovno zvawe po predmeti od Oblasta na metodikite na prirodnite nauki. Konkursot trae 8 (osum) dena od denot na objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite i drugite dokumenti se podnesuvaat vo arhivata na Fakultetot.

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 30.10.2010 Jugoeksport Stil DOO Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe: 1.Arhitekt 1 izvr{itel-VSS 2.Prodava~i na mebel-3 izvr{iteli Kandidatite koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi da ispratat CV i ponova fotografija vo rok od 7 dena po objavuvawe na oglasot na adresa: Jugoesport Stil DOO Skopje, GTC Kej 13 Noemvri 2/6-22, 1000 Skopje ili na E-mail: office@jugoexportstil.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PROMOTIVEN DEN NA PORTUGALIJA

PROMOCIJA, PREZENTACII I DELOVNI SREDBI SO PORTUGALSKI KOMPANII Vo nasoka na dobli`uvawe na portugalskoto stopanstvo i negovite ekonomski potencijali do biznis zaednicata od na{ata zemja i na neposredno zapoznavawe so mo`nostite za delovna sorabotka, na 10 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i promotiven den na Portugalija.

Vo ramkite na promotivnite aktivnosti }e se odr`at i delovni sredbi so portugalski kompanii. Portugalskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Trgovskata komora na Portugalija - Zapaden Balkan, e sostavena od pet renomirani kompanii od ovaa zemja ~lenka:

Ibericofer, grade`i{tvo; Cinclus, in`enering; Focus Group, in`enering; Sua Kay, arhitektontsko studio; Parqueexpo, `ivotna sredina i urbano ureduvawe.

Za vreme na nastanot }e bide potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Trgovskata komora na Portugalija – Zapaden Balkan.

So cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri renomiranata javna portugalska kompanija “Parkekspo” }e odr`i prezentacija na nivnite aktivnosti i interes za sorabotka. “Parkekspo” e lider vo oblasta na prostornoto planirawe i urbano ureduvawe na javni i privatni povr{ini i vo implementacija na proekti od `ivotnata sredina.

^ETVRTOK

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/).

PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina.

Promotivniot den na Portugalija i delovnite sredbi so kompaniite od Portugalija }e se odr`at na 10-ti noemvri so po~etok vo 11 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija.

Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk

U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT:

KONTAKT: Vlatko Stojanovski

Len~e Zikova

Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

04.11.2010

21

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM, PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE” 16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK) od 10-15:00 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za privatizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija.

Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za

TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Uspe{ni sostanoci 04.11.10 CS Global Brzo ~itawe (Power Reading) 05.11 – 10.11.10 In Optimum Makedonija Stres i upravuvawe so stresot 05.11.10 ESP

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Strate{ko upravuvawe so ~ove~ki resursi 06.11. 10 13.11. 10 16 ~asa/2 dena Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 06.11 - 07.11.10 CS Global Leaders in PR and Communication 08.11.10 09.00 – 18.00 ~ Leoron Group

Upravuvawe so ~ovekovi resursi (osnovno nivo) 08.11.10 CS Global Inteligenten Deloven Angliski Jazik 09.11 - 30.12.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID Obuka za deloven asistent

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija

Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

22 04.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR / PREGOVARAWE

^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Ve{tini na pregovarawe Oblast: Proda`ni ve{tini Termin: 5-6 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/veshtini-na-pregovaranje/

Opis na obukata:

Pregovarajte so stil! Otkrijte go to~niot proces niz koj pominuvaat re~isi site pregovori. Zapoznajte gi taktikite i zapametete gi naj~estite gre{ki. Nau~ete kako da se spravite so te{ki ponudi, visoki ceni, konflikti.

Pridobivki:

jasen uvid vo psiholo{kite faktori na vlijanie na odlukata za kupuvawe ili odbivawe Sposobnost za efikasna artikulacija na karakteristikite na svoeto portfolio kako i na korista so koja se steknuva klientot po odlukata za kupuvawe Чuvstvo da go prepoznava „jazikot na potrebite” na klientite Postavuvawe na prioriteti Efektivno koristewe so pregovara~ki tehniki i taktiki Vodewe kon odlukite

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan Oblast: Marketing Termin: 12-13 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

IZVESTUVAWE Vo vrska so Dogovor za kratkoro~en kredit od 05.11.2009 godina, sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i [parkase Banka AD Skopje na iznos od 91.746.300,00 denari, so rok na vra}awe do 03.11.2010, Toplifikacija AD Skopje na den 02.11.2010 godina celosno go vrati pari~noto pobaruvawe po osnov na ovoj Dogovor. So celosnata isplata na ova pari~no pobaruvawe se osloboduvaat 10 akcii od TE-TO AD Skopje vo sopstvenost na Toplifikacija AD Skopje, koi bea zalo`eni kako obezbeduvawe na kreditot.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www. tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:

Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan Postavuvawe na marketing celite na kompanijata Zapoznavawe so metodite za sledewe na vlo`uvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata Odbirawe na najdobrata marketing strategija Fokusirano vlo`uvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat nagolem povrat na investicijata Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vlo`uvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi Sozdavawe na do`ivotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot?

Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni?

Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako?

Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi?

KOSMO Inovativen Centar

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti?

Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno?

Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija?

KOMUNIKACIJA:

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim?

Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na: Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na

sektori

Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na

rabotni mesta

Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot!

Ovaa obuka e nameneta za Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi Menaxeri na sredno i visoko nivo Tim lideri Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota.

Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!!

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Obuka na tema UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI

Oblast: Know-how programa Termin: 6 Noemvri 2010 Vremetraewe : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20covecki%20 resursi.html Opis na obukata So u~estvo na obukata Upravuvawe so ~ove~ki resursi }e se steknete so ve{tini koi se potrebni vo site oblasti na Human Resources Management-ot, po~nuvaj}i od strategijata, preku izborot na novi vraboteni, sistemskata poddr{ka vo nivniot razvoj, upravuvaweto so promeni, otporot i konfliktite, pa se do kontrolingot.

Po zavr{uvawe na kompletnata obuka }e znaete koi se zada~ite na odgovorniot za razvoj na ~ove~kite resursi i }e vi stane jasna va{ata uloga, kako i mo`nostite i granicite vo ~ii ramki treba da se upravuva so ~ove~kite resursi vo organizaciite.

KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot:

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na: www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

KONFERENCII

^ETVRTOK

04.11.2010

23

24 04.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA VO SORABOTKA SO OVLASTENIOT ZASTAPNIK NA SAEMSKIOT ORGANIZATOR - ADONIS GRUP, ORGANIZIRA POSETA NA MAKEDONSKI KOMPANII NA SAEMSKATA MANIFESTACIJA OD 1 DO 3 DEKEMVRI 2010 GODINA PO ISKLU^ITELNO POVOLNI USLOVI Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na energija,

elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija-ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i nivna obrabotka

- BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot.

Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci).

Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici.

Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe.

Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok).

Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

KONTAKT: Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

KONTAKT: Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SOVETUVAWE

“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA DDV OD STRANSTVO” 17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija Vo nasoka na ednoobraznoto tolkuvawe na pravilata vo me|unarodnata trgovija koe{to ja olesnuva razmenata i pomaga da se izbegnat me|unarodnite sporovi i nedorazbirawe me|u partnerite, Stopanskata komora na Makedonija, od 17-20 noemvri 2010 godina, organizira sovetuvawe na tema: “Inkoterms 2010, Me|unarodni trgovski dokumenti i povrat na DDV od stranstvo”, koe }e se odr`i vo Zlatibor (Hotel „Olimp„).

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE : Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

PREDAVA^: Mirko Vin~eti}, direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 5 noemvri 2010 godina.

Podetalni informacii, agendata i prijavniot list mo`e da se najdat na veb-portalot na Stoapnskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT: Anita Mitrevska Elizabeta Eftimova: tel:02 32 44 057 tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail: e-mail: beti@mchamber.mk anita.mitrevska@mchamber.mk

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

04.11.2010

25

MODA

FRANCUSKI PE^AT NA H&M istinska euforija zavladea me|u qubitelite na modata, posebno otkako se ras~u deka poznatata francuska modna ku}a Lanvin }e sorabotuva so popularniot {vedski gigant za uli~na moda, H&M. Terminot za prezentacija e navistina mnogu vnimatelno odbran, zatoa {to se nabli`uvaat novogodi{nite i bo`i}nite praznici, a toga{ vladee vistinska {oping-manija.

Iako ova ne e prv pat da se pofalat so sorabotkata so poznati imiwa od dizajnerskite vodi, sepak, H&M toj oblik na sorabotka go dovede na edno povisoko nivo, pa, taka, so novata kolekcija ja odbele`aa novata modna idnina na raniot 21 vek.

Glavnata cel na H&M kako brend ne e da go s pu{tat Lanvin na edno drugo ponisko nivo, tuku, naprotiv, so vakvata sorabotka na nekoj na~in tie }e dobijat luksuzni proizvodi vo nivnite prodavnici. Sonot

V

Novata kolekcija na poznatiot dizajner Lanvin, koja e napravena vo sorabotka so {vedskiot brend H&M, vo proda`ba od 23 noemvri

na Lanvin - negovite dizajni sega }e bidat dostapni za po{irokata publika. Francuskata tradicija i {ik modeli za sekoja moderna dama.

Dosega imaat sorabotuvano so Karl Lagerfild, Stela Mekartni, Viktor&Ralf, Roberto Kavali (navodno, ovaa kolecija se rasprodala so brzina na svetlinata), a minatata godina vo igra im vleze i Ximi ^u, poznat po svoite unikatni modeli na ~evli (ovaa kolekcija za prv pat be{e bazirana isklu~ivo na modnite ak-

sesoari, ~evli i ~anti).

Godinava izborot padna na slavnata modna ku}a od Pariz, Lanvin. Kolekcijata be{e javno prezentirana i toa so eden kratok film pod nazivot ”Napu{taj}i go Las Vegas”(Leaving Las Vegas), vo re`ija na Majk Figis, dodeka za fotografiite na modnata kompanija se pogri`i Dejvid Sims. Interesno e toa {to Lanvin sorabotuva i so Acne, isto taka poznat {vedski brend, i na toj na~in zaedni~ki stojat zad edna od najskapite linii na xins

vo svetot. Ova im e vtora sorabotka so brend od [ved-

ska. Najnovata kolekcija na H&M }e mo`e se najde na

proda`nite mesta ve}e od 23 noemvri.

DIZAJN

TRENDOT MO@E DA SE TERA I VO 3D oviot trend na 3D-filmovi za koi se potrebni posebni o~ila ne im pobegna nitu na onie golemi modni kompanii, pa, taka, dodeka sedite vo mrakot, vo nekoja kinosala, mo`ete da imate skapoceni o~ila, a pritoa nikoj da ne gi vidi.

Spored istra`uvawata na nekolku zdravstveni ustanovi, trendot {to momentalno vladee, a toa e gledaweto 3D-filmovi vo kino, e mnogu opasen za zdravjeto. Posebno poradi o~ilata koi se delat tamu, zatoa {to se netemelno is~isteni pred sekoja upotreba, a toa e vistinska opasnost za prenesuvawe na zarazi. Preku o~ite koi se najizlo`eni, pa potoa dlaboko da navlezat vo teloto. Me|utoa, namesto toj medicinski del, da se osvrneme na onoj, mo-

N

derniot del, koj treba da gi zadovoli sladokuscite na najnovite modni dvi`ewa.

Za da bidete originalni, a pritoa i mnogu prakti~ni, dobro e so sebe da nosite sopstven par o~ila za gledawe vo tri dimenzii. Dobro, stanuva zbor za mnogu skapo gledawe na 3D-film, me|utoa, }e bidete mnogu elegantni, a toa nikoj nema da go zabele`i.

Na pazarot za ekskluzivni 3D-nao~ari se pojavi Oakley, kompanija koja uspea da vleze vo srcata na site amerikanski vojnici i {pionski fraeri i so toa poleka da gi zamenuva klasi~nite RayBan. Svojot model na nao~ari za 3D mnogu uspe{no i marketin{ki go povrzaa so dolgoo~ekuvaniot film ”Tron: Nasledstvo”, prodol`enie na kultnoto Diznievo ostvaruvawe od 1980 godina,

Novata era na tehnologii, sepak, istovremeno e sledena i od novite modni trendovi. Gledaweto filmovi vo tri dimenzii ne mora pove}e da zna~i nosewe na onie golemi i neudobni o~ila.

Sega mo`ete da imate sopstveni, dizajnerski o~ila koi se prakti~ni i moderni

koj se odviva{e vo sajber prostorot koga pogolem del od lu|eto ne znaeja za kompjuter. Nivnite nao~ari izgledaat mnogu mo}no, a i cenata bogami. Za niv oddelete 150 dolari.

“Tron 2” s$ u{te ne e pristignat vo kinata, a za bo`i} nite praznici, se razbira, cenite }e bidat vrtoglavo golemi, pa, taka, Gu~i }e go promovira svojot model

na 3D-nao~ari. Nivnite “besni” nao~ari }e ~inat 225 dolari, a ne se vrzani nitu za eden film. Dizajnerite go odbrale “pilotskiot oblik”, koi, blagodarenie na posebnata metalik folija i obi~noto gledawe, }e napravat da se ~uvstvuvate prekrasno dodeka se gledate vo ogledalo. Em prakti~ni, em funkcionalni.

U{te ako i televizijata

225 dolari za treta dimenzija stane 3D, pa, taka, }e mo`eme da gi zamislime i qubitelite na serijata “CSI:Majami”, kako go o~ekuvaat svojot idol Horacio da ka`e edna od

svoite poznati repliki pred uvidniot krik na najavnata {pica, a vo isto vreme i odblizu da gi vidat negovite slavni Silhouette Titanium Model 8565.

26 04.11.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

AVIO-BIZNIS

PRIVATEN LUKSUZ ZA NAJBOGATITE

Kompanijata

Bombardier, so pretstavuvaweto na proektot za sozdavawe na novi privatni biznis-avioni “global 7000” i “global 8000” planira da vleze vo svetot na luksuzniot avioprevoz. Site udobnosti i pogodnosti, luksuz i efikasnost se del od glavnite celi na ovaa kompanija, koja e sigurna deka }e go nadmine vode~kiot “G650” na konkurentnata Galfstrim

anadskata kompanija Bombardier (Bombardier) so proektot za svoite novi privatni biznis-xet avioni “global 7000” i “global 8000”, koj postoi pove}e od dve godini, planira da vleze vo svetot na luksuzniot privaten avioprevoz. Celta e da im se ovozmo`i na bogatite biznismeni golema udobnost, luksuz i efikasnost pri patuvaweto. Od kompanijata velat: “So pro{iruvaweto na golemoto semejstvo, povtorno nudime neverojatno biznis patuva~ko iskustvo, koe e napred so vremeto i e navistina neverojatno”. Tie uveruvaat deka so “global 7000” i “global 8000” }e im ovozmo`at na nivnite potro{uva~i da im bidat dostapni u{te pove}e destinacii, vo sekoe vreme. “]e ima prostor vo kabinite zgolemen za 20%, zgolemeni prozorci za 80% i inovativen pristap kon kabinite, so koi se zgolemuva fleksibilnosta na klientite, a da ne stane zbor deka }e bidat raboteni spored najnovite tehnolo{ki dostignuvawa”, velat od Bombardier. Modelot “7000” }e ja ima najgolemata biznis-kabina dosega, dodeka pak “8000” }e bide podgotven za najdale~nite destinacii. Destinaciite na “7000” }e bidat od London do Singapur ili Wujork-Dubai so postojan kapacitet od deset patnici, dodeka,

K

KONCERT

Modelot “8000”, koj s$ u{te e vo faza na razvivawe i se o~ekuva vo 2017 godina

pak, vtoriot model }e bide relacija Mumbai-Wujork so osum mesta za patnici. Ovie dva luksuzni avioni ~inat poedine~no po 65 milioni dolari, postignuvaat brzina od 0,90 maha, a se celi i se pretpostavuva deka }e uspeat da go nadminat vode~kiot “G650”, koj ~ini 58,5 milioni dolari i e vo sopstvenost na konkurentskata kompanija Galfstrim (Gulfstream).

Iako nagolemo se promoviraat i reklamiraat ovie dva modeli, sepak, do nivnata krajna realizacija i pu{tawe vo upotreba }e mora da se po~eka do 2016 godina za modelot “7000”

i 2017 godina za “8000”. Pri~ina za toa pred s$ e toa {to sakaat da bidat napraveni spored najnovite i najdobrite tehnolo{ki dostignuvawa, na koi s$ u{te rabotat.

Ovie dva modeli koi s$ u{te se vo faza na razvivawe se proekt na kanadskata kompanija Bombardier aerospejs (Bombardier Aerospace), koja e ~etvrtata najgolema aviokompanija vo svetot vo odnos na godi{nata isporaka na komercijalni avioni vo celost, i treta po golemina vo odnos na isporakata na avionite. Postoi od 1986 godina.

EDNOSTAVNO, SEVE dna od najpoznatite peja~ki i najplatenite `eni vo Hrvatska, Severina Vu~kovi}, vo sabota (6 noemvri), po osum godini pauza, }e odr`i golem solisti~ki koncert vo sportskata sala Boris Trajkovski, a specijalen gostin }e bide Goran Bregovi}.

Ovoj koncert e posleden vo ramkite na turnejata “Zdravo Marijo“, na koj }e se pretstavi so posledniot album, no i najgolemite hitovi.

Koncertot e koncipiran i podelen vo {est posebni delovi.

Organizatorite, turisti~kata agencija Guliver Mils, najavuvaat vistinsko {ou, poddr`ano so odli~no ozvu~uvawe, scena, organizacija i bend.

E

PICA-BIZNIS

GODI[NA PLATA ZA EDEN ^AS RABOTA merikanskiot sinxir na picerii Domino vo Japonija objavi oglas vo koj bara li~nost koja bi rabotela samo eden ~as kako prodava~ na pici za 22.300 evra. Vo oglasot e navedeno deka rabotno iskustvo ne e potrebno.

Ovaa neobi~na ponuda e del od reklamnata kampawa po povod 25-godi{ninata od prisustvoto na kompanijata vo Japonija, a pokraj ova }e ima organizirano i niza promotivni manifestacii.

Li~nosta koja }e ja ima taa sre}a da bide izbrana }e mora da ispolni samo eden uslov - da e postara od 18 godini, a sumata od 2,5 mi-

A

lioni jena (ili 22.300 evra) }e bide isplatena za eden ~as rabota za mesecot dekemvri.

Odzivot na oglasot gi nadminal site o~ekuvawa na menaxmentot na picerijata Domino, koj veti deka podetalni informacii za celata akcija }e objavi na 10 noemvri.

No, se razbira deka pokraj odli~nata prifatenost na onie koi ovaa {ansa ja gledaat kako mo`nost za brza zarabotka i pet minuti slava, vo pe~atot vo Japonija se pojavile komentari od sosema drug tip, vo koi se veli deka ovaa suma e mala vo sporedba so zarabotkata koja kompanijata

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK

}e ja ostvari so kampawata, dodeka, pak, drugi mislat deka e podobro tie pari da se raspredelat za

zgolemuvawe na platata na vrabotenite vo Domino, koja iznesuva 8.90 evra od ~as.

FRANCUZITE SE NAJGOLEMI “JADA^I” NA PICA Iako picata se smeta za italijanski proizvod vo celost, Italijancite ne se tie koi konzumiraat najmnogu pica vo Evropa.

Titulata najgolemi “jada~i” na pica im pripadna na Francuzite, koi vo prosek jadat po edna pica nedelno. Sekoj Francuzin vo prosek jade 10 kilogrami pica godi{no, odnosno dva pati pove}e od Italijancite i tri kilogrami pomalku od Amerikancite.

Cveta biznisot na piceriite vo Francija, a brojot na razli~nte vrsti pica e ednakov na brojot na negovite privrzanici. Picite se prodavaat ne samo vo piceriite, tuku i vo kioscite, vo prodavnicite i supermarketite, no i preku avtomat.

Spored edno istra`uvawe, se pretpostavuva deka vo Francija ima 13 iljadi picerii i deka na picata & pripa|aat 80% od hranata koja se nara~uva za doma{no dostavuvawe, a, vo prosek, na devet sendvi~i i samo eden hamburger se prodavaat 16 pici. Pazarot i ponatamu se {iri i raste, velat od francuskata Agencija za ugostitelstvo..

DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

GADGETS ELEKTRONSKI, PRENOSLIV MINI-ALBUM {te edna novost kaj dodatocite za klu~evi. Ovojpat na va{iot privrzok mo`ete da ja dodadete ovaa male~ka naprava Tao Digital Photo Keychain, koja na nekoj na~in e elektronski mini-album, koj mo`e da sobere i do 100 fotografii. Preku USB priklu~okot mo`ete direktno da stavate sliki od kompjuterot ili, pak, mobilnite telefoni od va{ite najbliski, od va{ite omileni mesta...

Napravata e male~ka i kompaktibilna, nema da vi pre~i po xebovite ili, pak, ~antite.

U

SPORT

^ETVRTOK

SPORT

04.11.2010

27

LIGA NA [AMPIONI Fudbalerite na Totenhem go rasturija evropskiot {ampion

KO[ARKA

KOBI NA OI VO LONDON! “]e mi pretstavuva osobena ~est da bidam del od nacionalniot sostav. Mo`ebi }e mo`am da vleguvam po dve minuti na sredbite”, se po{eguva na svoja smetka Kobi, koj vo 2012 godina }e ima 34 godini.

Ova e odli~na vest za Majk Kri`evski, koj se soo~uva so golemi problemi sostavuvaj}i go svojot “drim tim”.

To~no e deka na poslednoto svetsko prvenstvo Amerikancite mnogu ubedlivo dojdoa do prvoto mesto, no najmnogu poradi faktot {to pogolemiot del od konkurentite igraa bez svoite glavni yvezdi. Za igrite vo Peking se najavuva mnogu poostra konkurencija.

ajdobriot ko{arkar na dene{nicata, bekot na LA Lejkers, Kobi Brajant, se soglasil da se vrati vo reprezentacijata na SAD za narednite olimpiski igri vo London.

Vo direktniot razgovor so selektorot Majk Kri`evski toj pozitivno odgovoril na pokanata, iako ve}e gi igra svoite veteranski denovi.

“Ako me sakate tamu, jas }e bidam so vas.

Mo`am da igram samo odbrana, no i da postignuvam ko{evi dokolku e potrebno”, mu soop{til Kobi na amerikanskiot selektor.

Deka e cvrsto re{en da nastapi na igrite vo London za dve godini, Brajant potvrdi i vo izjavata dadena po poslednata pobeda nad Memfis, vo koja Lejkers ja zabele`aa i ~etvrtata pobeda od ist broj sredbi na startot od novata sezona vo NBA ligata.

N

Kobi Brajant se vra}a vo selekcijata na SAD za Olimpiskite igri vo London vo 2012 godina

VEL[KI KO[MAR ZA [AMPIONOT SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ktuelniot evropski prvak Inter go do`ivea prviot poraz vo novata sezona od Ligata na evropskite {ampioni. Vel{kiot reprezentativec Geret Bejl, po het-trikot vo Milano, na vozvratniot duel vo London ne ja zatrese protivni~kata mre`a, no be{e najzaslu`en za ubedlivata pobeda od 3:1 na Totenhem, vo duelot so italijanskata ekipa.

Nekolkumina pomislija deka trite gola na Bejl od pred dve nedeli, postignati po ubedlivoto vodstvo na Inter od 4:0, bea slu~ajni, no, zatoa, vel{kiot reprezentativec so maestralnata igra na Vajt Hart Lejn ja potvrdi svojata pazarna vrednost koja vo momentov se iska~i na 40 milioni evra.

“Geret Bejl e neverojaten.

A

Geret Bejl e neverojaten. neverojaten Toj prave{e {to saka so Majkon, koj va`i za najdobar desen bek vo svetot. Toa {to go napravi toj vo dvete sredbi so Inter e navistina neverojatno. Bejl e mnogu sposoben. Mo`e da tr~a po cel den, da dribla, da {utira so dvete noze, no i so glavata Toj prave{e {to saka so Majkon, koj va`i za najdobar desen bek vo svetot.

Toa {to go napravi toj vo dvete sredbi so Inter e navistina neverojatno. Bejl e mnogu sposoben. Mo`e da tr~a po cel den, da dribla, da {utira so dvete noze, no i so glavata”, ja prenesuvame izjavata, polnata so vozbuda, na menaxerot na Totenhem, Hari Rednap.

Svojata nadmo} nad Majkon ja prizna i samiot brazilski reprezentativec, koj barem do dvata me~a so Totenhem navistina be{e smetan za najdobar desen bek vo svetot.

“Nie se obidovme da ja odig-

rame na{ata najdobra igra, no fudbalerite na Totenhem imaa izvonredna ve~er. Za tie {to go sledat angliskoto prvenstvo, Geret Bejl ne e iznenaduvawe. Toj be{e odli~en ve~erva. Nie mora {to pobrzo da go zaboravime ovoj poraz i vo narednoto kolo da go sovladame Tvente”, bea zborovite na Majkon.

U{te pred nekolku dena Masimo Morati, pretsedatelot na Inter, javno potvrdi deka toj }e se obide da go otkupi dogovorot na Bejl. Vo presret na posledniot me~ be{e istaknato deka pretstavnicite na Inter i Totenhem odr`ale sostanok, no zasega nema nikakvi detali

40

milioni evra e vrednosta na Geret Bejl

za eventualniot transfer na Vel{anecot vo Italija.

Inaku, makedonskiot reprezentativec Goran Pandev povtorno go po~na natprevarot od klupata za rezervni igra~i. Toj vleze po 70 minuta, ne uspevaj}i da vnese sve`ina vo igrata Inter, ~ii fudbaleri odigraa eden potprose~en natprevar.

FIFA

[EIKOT NA KATAR SE ^UVSTVUVA NAVREDEN OD SKANDALOT K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

retsedatelot na fudbalskata federacija na Katar, {eikot Mohamed bin Haman, eden od osomni~enite vo megakorupciskiot skandal vo ramkite na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA), se oglasi vo javnosta za prv pat po objavuvaweto na dokazite za kupuvawe glasovi vo presret na izborot na doma}ini na svetskite prvenstva.

Haman toa go stori so posredstvo na svojata veb-stranica, kade {to izvede nakolku misli vo vrska so na~inot, no ne i za vistinskata pri~ina za obelodenuvaweto na celata afera. Na {eikot najmnogu mu pre~i toa {to novinarite na “Sandej tajms” vo intervjuiraweto na nekolku delegati na FIFA se pretstavile kako lobisti na kandidatu-

P

Mohamed bin Haman im pora~a na novinarite na “Sandej tajms” deka se ne~esni

Smetam deka e neeti~ki da se razgovara so nekogo prepraven, a negovite zborovi da bidat tajno snimani. Ne znam kakvo novinarstvo e toa, no takvo ne{to nema da pronajdete vo mediumite na Bliskiot Istok. Dali e eti~ki so neeti~ki sredstva da se ~uva etikata? Kako da se dojde do vistinata, ako se upotrebuvaat lagi i nevistini? rata na SAD. “Smetam deka e neeti~ki da se razgovara so nekogo prepraven, a negovite zborovi da bidat tajno snimeni. Ne znam kakvo novinarstvo e toa, no takvo ne{to nema da pronajdete vo mediumite na Bliskiot Istok. Dali e eti~ki so neeti~ki sredstva da se ~uva etikata? Kako da se dojde do vistinata, ako se upotrebuvaat lagi i nevistini?”, pra{uva Haman.

Sepak, pretsedatelot na katar-

skata federacija ne govori za negovata navodna vme{anost vo kupuvaweto glasovi pred izborot za svetskoto prvenstvo. Angliskite novinari vo “skrienite” razgovori so nekolku istaknati funkcioneri na FIFA doznaa, me|u drugoto, deka Katar, vo sorabotka so [panija, potplatile golem del od delegatite koi na naredniot kongres na Internacionalnata fudbalska federacija }e treba da gi odredat doma}inite za mundi-

jalite vo 2018 i 2022 godina. [panija zaedno so Portugalija se obiduva da dojde do organizacijata na svetskoto prvenstvo vo 2018 godina, dodeka Katar go posakuva ona ~etiri godini podocna.

Za prv pat vo istorijata na FIFA vo ist moment }e se re{ava za doma}inite na dva ednopodrugo {ampionati, {to otvora mo`nost za tajni dogovori na zemjite-kandidati i zloupotreba na na~inot na glasawe.

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100.

Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija.

Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski