161 Kapital 09 11 2010 by Kapital Media Group

PAPANDREU GO POLO@I TESTOT - NEMA VONREDNI IZBORI!

ISTRAGATA VO MA\AR TELEKOM POTVRDI LA@NI TRANSAKCII VO MAKEDONIJA

RE[ENIETO ZA IMETO NE ZAVISI SAMO OD VLASTA VO ATINA

PREKU SOMNITELNI DOGOVORI BILE POTRO[ENI 24 MILIONI EVRA

STRANA 6-7

STRANA 9

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MALVERZACII VO FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE

SE DOPI[UVAL STA@ KAJ NEVRABOTENI I SE PLA]ALE LA@NI PENZIONERI?! REVIZORITE UTVRDIJA ZLOUPOTREBA NA SLU@BENA DOL@NOST KAJ POGOLEM DEL OD VRABOTENITE VO PODRA^NITE EDINICI NA FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE vtornik. 09. noemvri. 2010 | broj 161 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 4 PETOK, VO

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 08.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,13% 0 0,32% 0 00,52%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 43,72 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

87,73 87 1,55%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.11) 2.300

MBI 10

2.280 2.260 2.240 2.220 2.200 2.180 02.11

04.11

06.11

08.11

Farmacevtite i grade`nicite najdobro se nosat so kriznata 2010 STRANA 10

“KAPITAL” DOZNAVA:

DEVET DR@AVNI INSTITUCII ]E SE POLNAT SO RAMKOVNI VRABOTUVAWA!

Tri godini se malku za da se zatvori firma vo Makedonija

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV ZIKO

NI SELANI SELANI, NI GRA\AN GRA\ANI!? STRANA 4

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

SRE]NA NOVA 2011 GODINA STRANA 8

KOLUMNA ROBERT ZELIK

G-20 MORA DA GLEDA PODALEKU OD BRETON VUDS STRANA 8

VOVEDNIK MAKSIM RISTEVSKI

STRANA 11

STRANA 5

PRAVI^NATA ZASTAPENOST NEPRAVI^NA ZA BUXETOT! STRANA 2

2 09.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 09 NOEMVRI 2010

PRAVI^NATA ZASTAPENOST NEPRAVI^NA ZA BUXETOT!

I me|u najuspe{nite kompanii vo Makedonija malku se onie za ~ii oglasi za vrabotuvawe ima takov interes, kako onoj zabeleàn vo nedelata pred Agencijata za dràvni slu`benici p o p o v od ko n k ur so t raspi{an od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Za 250 rabotni mesta se prijavile 2.000 kandidati, bez da znaat {to i kade }e rabotat. Znaat samo deka sakaat da rabotat vo javnata administracija. Motivacijata e tolku golema, {to se prijavile i kandidati koi ne vleguvaat vo kategorijata opfatena so konkursot – pripadnici na nemnozinskite etni~ki zaednici. Prvite asocijacii {to kaj narodot gi budi poimot javna administracija otkrivaat zo{to eden golem del od makedonskata populacija (~ij prosek na efektivno pominato rabotno vreme e samo ~etiri od osum ~asa na rabota) saka da raboti tokmu vo dràvnite institucii. Javnata administracija kaj nas najprvo se povrzuva so nerabotewe. Vo toj kontekst vleguva i zloupotrebata na boleduvawata, a deka taa e zna~itelno pogolema kaj javniot sektor priznavaat i od Agencijata za dràvni slu`benici. A da ne zboruvame deka, barem koga se vo pra{awe ramkovnite vrabotuvawa, s$ u{te ima “vraboteni” koi sedat doma, a zemaat plata (Makedonija e unikaten primer za vakva nebuloza vo svetot). Imaj}i go predvid posled-

novo, se o~ekuva implementatorite na Ramkovniot dogovor da po~ekaat so slednite konkursi, barem dodeka ne gi rasporedat dosega “vrabotenite” na konkretni rabotni mesta. Taka i }e be{e vo nekoja normalna dràva, vo koja }e se po~eka{e i da se utvrdi to~niot broj na javnata administracija soodvetna na potrebite na zemjata, pa potoa, vo taa ramka, da se ispolnuvaat etni~kite kvoti. A vo Makedonija, namesto realno sproveduvawe na dogovorot, bukvalnite tepa~ki za “administrativno stol~e” pove}e se rezultat na partiskite prepukuvawa vo albanskiot politi~ki blok, so ve~nata dilema - koj vraboti pove}e Albanci, DUI ili DPA! Zarem o~ekuvaat da poveruvame deka ponatamo{noto “pumpawe” na administracijata pod nametkata na Ramkovniot dogovor ne pretstavuva problem ist kako i prevrabotenosta vo administracijata pri~ineta od partiskite vojnici od makedonskite partii na vlasta? Tokmu na toa aludira{e direktorot na misijata na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, koj najotvoreno pora~a “izdi{uvawe na naduenata administracija”, istiot den koga dvete iljadi kandidati nagrnaa na noviot konkurs raspi{an od Sekretarijatot. Fric kaà – ne treba da se izmisli topla voda – treba da se otpu{tat lu|eto koi se vi{ok. Me|u drugoto, toj kaà i zo{to nitu edna vlast vo Makedonija ne saka da go izvadi è{kiot kosten i da go re{i problemot so javnata administracija i taka da se postavi dràvni~ki vo odnos na buxetot, so site pozitivni implikacii od za{tedata vo odnos na golemite neproduktivni rashodi – platite na neefikasnata i prekubrojna javna administracija. Jasno e deka ova e nepopularna merka, no u{te pojasno e deka so populizam nema reformi. Imaj}i go predvid ovoj mnogupati potvrden fakt, ne moè da ne se somnevame i vo

OSTRI KRITIKI GO D DO^EKAA BUXETOT X ZA

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

najavite za seriozni i novi reformi na javnata administracija, koi, vo osnova, }e se zalagaat za profesionalizacija na administrativcite, no ne predviduvaat namaluvawe na nivniot broj. Ekspertite prisutni na promocijata na strategijata za reformirawe na javnata administracija, koja neodamna ja pretstavi vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, vedna{ ja proglasija za farsa, poradi faktot {to reformite ne podrazbiraat brojno kastrewe na javnite slu`benici. Vakva perspektiva na reformite im predviduva i Brisel, od kade {to postojano stignuvaat preporaki za namaluvawe na brojot na vrabotenite vo javnata administracija i zabele{ki za netransparentnosta pri novite vrabotuvawa i za prikrivawe na to~nata brojka na javnite slu`benici. Preporakite od ekspertite za javna administracija od EU se da se namali brojot na administrativcite barem na polovina, iako, spored odredeni stru~ni analizi, vo Makedonija ima za ~etiri pati pove}e administrativci vo sporedba so zemjite od EU, {to pretstavuva mo`ebi najseriozen ekonomski hendikep za zemjata. Re{enieto e poznato! Se bara sproveduva~ot!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

OPOZICIJATA BUXETOT E NERA RASIPNI^KI

Vlasta skroila nerazvoen buxet za svoi potrebi, za da tro{i pove}e, obvini opozicijata na prviot den od komisiskata rasprava po predlog-buxetot za dogodina. Vlasta se pravda: kapitalnite investicii se zgolemeni za 2,4% SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

Od godina vo godina Vladata stanuva s$ poskapa. Namesto da se prisposobi na krizniot period od koj

zemjava s$ u{te ne e izlezena, za narednata godina Vladata si predvide da potro{i duri 170 milioni evra pove}e od lani. So vakvoto obvinuvawe na Jovan Manasijevski, pretsedatelot na LDP, po~na raspravata za predlog-buxetot za 2011 godina. Re~isi site opoziciski partii obvinija deka buxetot e obemen i nerazvoen, sozdaden vrz grbot na stopanstvoto i gra|anite, od kade {to se planira najgolemo ispumpuvawe pari. “Duri 133,5 milioni evra pove}e od minatata godina planirate da priberete po odnos na administrativni tro{oci. Delot koj e ~isto administrativen e rezultat na vladinoto nametnuvawe razni dava~ki kon stopanstvoto. Toa se taksi ili dozvoli za vr{ewe dejnost

koi sekoja godina rastat kako pe~urki posle do`d. Tuka se licencite i dozvolite, odnosno barawa koi biznisot mora da gi dostavi do Vladata. Taa stapka raste za 3,5 miliioni evra. Koja e logikata Vladata i ponatamu agresivno da pritiska vrz kompaniite na ekonomijata so novi i zgolemeni dava~ki”, veli Manasijevski. LICEMERNA POLITIKA Opozicijata reagira{e deka Vladata vodi licemerna politika pred stopanstvoto. Od edna strana se slikala so biznismenite, vetuvaj}i im pove}e kapitalni investicii, a od druga ne im ka`uvala kolku pari planira da im sobere po osnova na razni dava~ki. Za opoziciskata SDSM buxetot za 2011 godina e totalno nerazvoen i

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

5.600

Evra pribra Ministerstvoto za transport i vrski od proda`bata na parcela za izgradba na hotel vo [tip. Spored soop{enieto od Ministerstvoto, na javnoto nadavawe za proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te koe se odr`a v~era se javile tri kompanii, a za najpovolen ponuduva~ e izbrana kompanijata Oaza-DOO od [tip. Po~etnata cena na metar kvadraten iznesuva{e 61 denar, a be{e postignata cena od 120 denari za metar kvadraten, pri {to se postigna cena od 345.240 iljadi denari, odnosno 5.600 evra za parcela so povr{ina od 2.877 metri kvadratni. Kompanijata Oaza treba vo rok od 15 dena da gi uplati sredstvata, a po zavr{enata uplata, vo utvrdeniot rok }e bide sklu~en dogovor so koj najpovolniot ponuduva~ se obvrzuva deka vo rok od 9 meseci od solemniziraweto na istiot }e obezbedi odobrenie za gradba na predvideniot objekt, a istiot }e go izgradi vo rokot predviden soglasno odredbite od Zakonot za gradewe.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

JOVAN MANASIJEVSKI PRETSEDATEL NA LDP “Duri 133,5 milioni evra pove}e od minatata godina planirate da priberete po odnos na administrativni tro{oci. Delot koj e ~isto administrativen e rezultat na vladinoto nametnuvawe razni dava~ki kon stopanstvoto. Toa se taksi ili dozvoli za vr{ewe dejnost koi sekoja godina rastat kako pe~urki po do`d. Tuka se licencite, dozvolite, odnosno barawata koi biznisot mora da gi dostavi do Vladata. Taa stapka raste za 3,5 milioni evra. Koja e logikata Vladata i ponatamu agresivno da pritiska vrz kompaniite so novi i zgolemeni dava~ki?”

NAVIGATOR

VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

09.11.2010

IK POBEDNIK

POBEDA NA LOKALNITE IZBORI!!

NIKOLA TODOROV

bidot za stavawe red vo atraktivniot biznis so u~ili{nite ekskurzii e za pozdravuvawe, zatoa {to treba da se stavi kraj na zloupotrebite od direktorite na u~ili{tata

DEJVID KAMERON

olitikata na negovata Vlada stanuva s$ poodgovorna – nevrabotenite vo Velika Britanija koi primaat socijalna pomo{ }e odrabotuvaat ~etiri nedeli besplatno

ELIZABETA KAN^EVSKA-MILEVSKA

epak, imalo izgubena tenderska dokumentacija vo Ministerstvoto za kultura, za {to ne smeelo da se mol~i

2011 VO SOBRANIETO

EDNOGLASNA: AZVOEN I SEKOJA MINUTA VLADATA ]E TRO[I 206 EVRA?! Marjan~o Nikolov od SDSM presmetal deka so buxetski rashodi od 2,6 milijardi evra dogodina Vladata } e ima mo`nost sekoj den da tro{i po sedum milioni evra, sekoj ~as po 296 evra 296.000 000 evra evra, a sekoja minuta po 206 evra. Prateni~kata na Nova Demokratija, Flora Kadriu, pak, tvrde{e deka osven {to dr`avnite pari }e se tro{at za neproduktivni potrebi koi nema da go podobrat standardot na gra|anite, rasipni~koto tro{ewe za spomenici }e go podelelo narodot i po etni~ka i po religiozna pripadnost. “Imame naselbi vo koi `iveat etni~ki Albanci vo uslovi kako od sredniot vek. Vo raspredelbata na finansiskite sredstva voop{to nema ramnopravnost. Zo{to da se odvojuvaat pomalku pari za albanskiot teatar i za bibliotekata vo Tetovo, a pove}e za filharmonijata”, dodade Kadriu.

milioni evra dnevno }e tro{ela Vladata so buxet od 2,6 milijardi evra vo 2011 godina, presmeta Marjan~o Nikolov

rasipni~ki. “VMRO-DPMNE ve}e petta godna po red nosi buxet i sekoja godina toj e polo{ i polo{. Se obiduva Vladata da pretstavi buxet koj e vo funkcija na razvoj na dràvata, a vo praktika sozdava buxet koj e tovar za stopanstvoto. Ne go pravite buxetot vrz osnova na toa kolku moàt da dadat gra|anite, tuku vrz osnova na toa kolku vas vi treba da potro{ite za spomenici, teniski igrali{ta, teatri i muzei i drugi neva`ni raboti”, veli Marjan~o Nikolov, pratenik na SDSM. Manasijevski od LDP dodadee deka zgolemuvawe na prihoditee ima i kaj stavkata sudski i administrativni dava~ki, soo koi Vladata planira da soberee duri 2,5 milioni evra pove}ee pari od lani. “I t uka imate nagradnoo pra{awe. [est meseci n$$ ubeduvate deka vr{ite promeni vo niza zakonski re{enija soo cel da se namalat globite zaa 20%. Logi~no e ako se predla-gaat izmeni vo desetici zakoni da ima namaluvawe na ovaaa stavka, no vie ja zgolemuvatee za 2,5 milioni evra. Ova e nelogi~no. O~igledno e dekaa prodolùvate so udarni~koo tempo kon stopanstvoto”, veli Manasijevski. VLADATA SKROILA NEKRIZEN BUXET Zamenik-ministerot za finan-sii, Nedim Ramizi, se brane{ee deka nedano~nite prihodi see

zgolemuvale bidej}i za dogodina o~ekuvale pogolem broj gra|ani da vadat paso{i i li~ni karti. “Za taksi i nadomestoci, zgolemuvawe ima kaj nedano~nite prihodi. Tuka isto taka se predviduva zgolemuvawe vo delot na ona {to se narekuva imot na Republika Makedonija. Ovie stavki se pred s$ proekti na povisoko nivo, oti mislime deka }e ima pogolemi pobaruvawa od gra|anite za narednata godina”, veli Ramizi. Toj dodava deka, sepak, buxetot go predvidele vrz osnova na o~ekuvawata deka zemjite od Evropskata unija, koi ni se tradicionalen trgovski partner, }e zazdravat brzo, no i deka }e se namalat kamatnite stapki i }e se zgolemat kapitalnite investicii. “Vodej}i se od ovie parametri, planirame bruto-doma{niot proizvod da ostvari porast odd 3,5 3,5%, , %,, stapkata na inflaciinfflaci c

ja da ostane niska i stabilna stabilnna i da bide 3%. Rastot na brojot brojoot 3%, na vraboteni da iznesuva 3% %, a brojot na nevraboteni ddaa se namali do 30% ili 31%. Vo Vo real2011 godina o~ekuvame real lniot rast na bruto-platata da da bide 1%, 1% realnata stapka nnaa rast na izvozot da bide 10%, a uvozot da raste so 9,5%”, veli zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi. Vo buxetot za 2011 godina Vladata nema predvideno kolkavi }e bidat stapkite na pridonesite za zdravstveno i socijalno osiguruvawe. Zamenik-ministerot najavi deka do krajot na mesecov }e se znae dali }e ima revidirawe ili tie }e ostanat na isto nivo kako godinava. Opozicijata reagira deka e nedozvoleno i krajno neseriozno da se isplanira kolku }e sobere Vladata po osnova na pridonesi koga s$ u{te ne e definirana stapkata po koja }e se sobiraat pridonesite. Na obvinuvawata od opozicijata deka buxetot e nerazvoen, vlasta se pravda{e so zgolemenata stavka za kapitalni investicii. Se fale{e deka ima zgolemuvawe od 2,4% vo odnos na lani i tvrde{e deka rashodnata strana na buxetot ima podobra struktura vo sporedba so prethodnite godini. Zamenik-ministerot, sepak, potvrdi deka ima zgolemuvawe kaj stavkite za stoki i uslugi i toa za 6,9%, no doobjasni deka toa se dol`elo na popisot koj }e se sprovede dogodina. Za dogodina }e ima i pove}e pari predvideni za subvencii i socijalni transferi, tr ransfferri,, no toa ne ja ja zadozado

ZO[TO ZEMJITE OD REGIONOT IMAAT POVE]E STRANSKI INVESTICII? “Se soglasuvam deka stranskite investicii ne go zadovoluvaat nivoto koe go posakuvame, me|utoa, treba da se zeme predvid deka i krizata vlijae{e. Vtor faktor e politi~kata sostojba. Nas s$ u{te n$ gledaat kako nestabilna dràva zatoa {to ne sme vo EU i vo NATO. Mora da se zeme predvid deka vo Srbija zgolemenoto nivo na investicii se dolì na privatizacijata na op{testveniot kapital, koja tie ja sproveduvaat podocna od nas. Albanija dobi stranski investicii otkako vleze vo NATO, a za Crna Gora moàm samo da kaàm deka toa e somnitelen {pekulativen kapital”, izjavi Krsto Mukovski, pratenik od VMRO-DPMNE “Gospodine Mukovski, odamna e utvrdeno deka parite nemaat nitu boja, nitu ideologija. Koga Ve slu{am, me potsetuvate na Branko Crvenkovski. Toj ja upotrebuva{e istata retorika vo 1994-1995 godina koga tvrde{e deka na Balkanot doa|a mnogu somnitelen stranski kapital, s$ so cel da im dozvoli na doma{nite oligarsi da si gi kupat fabrikite za xabe”, mu odgovori Jovan Manasijevski, pratenik od LDP.

BARAK OBAMA

merikanskiot pretsedatel }e naide na ostri kritiki od svoite kolegi na sostanokot na G-20 vo Seul, na koi im pre~i slabeeweto na dolarot

MIN MINISTERSTVO INISTE ZA FINA FINANSII “Vodej}i se ood ovie parametri, pplanirame bruto-doma{niot bruto-doma{n proizvod da ostvari porast od 3,5%, stapkata na inflacija da ostane ni niska i stabilna i dda bide 3%. Rastot na brojot na vrabot vraboteni da iznesuva 3%, a brojot na nevrabote nevraboteni da se namali do 30 30% ili 31%. Vo 2011 godina o~ekuvame re realniot rast na brut bruto-platata da bide 1%, realnata stapka na rast na izvozot da bide 10%, a uvozot da porasne za 9,5%.” voli opozicijata, koja obvini deka e nedozvoleno vo edna dràva da se potro{at duri 4,5 milioni evra za triumfalnata kapija, a za borba protiv siroma{tijata da se odvojat samo 3,5 milioni evra. LDP bara{e da se donese zadolìtelno zakon za fiskalna dispciplina i da se otkrie strukturata na predvidenite kapitalni investicii. “Da se vidi kolku pari odat kako devizen odliv, a kolku ostanuvaat vo zemjava. Ne moè avtobusite od Kina da se pretstavuvaat kako kapitalni investicii”, pora~a Manasijevski.

MARJAN^O NIKOLOV

PRATENIK OD SDSM “VMRO-DPMNE ve}e petta godina po red nosi buxet i sekoja godina toj e polo{ i polo{. Se obiduva Vladata da pretstavi buxet koj e vo funkcija na razvoj na dr`avata, a vo praktika sozdava buxet koj e tovar za stopanstvoto. Ne go pravite buxetot vrz osnova na toa kolku mo`at da dadat gra|anite, tuku vrz osnova na toa kolku vam vi treba da potro{ite za spomenici, teniski igrali{ta, teatri, muzei i drugi neva`ni raboti.”

Partijata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, PASOK, uspea da izvojuva pobeda vo prviot krug od lokalnite izbori, osvojuvaj}i sedum od vkupno 13 teritorijalni edinici, me|u koi i oblasta za koja se kr{ea kopjata - Atika, so Atina. So ova Papandreu uspea da go polo`i prviot test na doverba kaj glasa~ite po prezemaweto na vlasta i da dobie zeleno svetlo za prodol`uvawe na negovite politiki i reformi. Kako {to samiot Papandreu izjavi, vreme e za edna moderna Grcija koja treba da se ottrgne od dnoto {to go dopre i da najde na~in da go sredi ekonomskiot kolaps i haos {to & se slu~uva. Papandreu im veti na svoite gra|ani deka reformite koi po~na da gi sproveduva }e dadat rezultat i deka mora da se odi napred bez da se zapira

JORGOS PAPANDREU vo borbata za podobro utre. Kako vistinski lider izjavi deka znae oti mnogumina se razo~arani {to ne{tata ne mo`e da se smenat preku no} i deka podatokot oti celi 40% Grci apstiniraa od glasawe mu e dovolen znak deka ima pogre{eno i deka treba u{te mnogu da se napravi za Grcija da zastane na noze. Papandreu, koj najavi deka ako izgubi }e raspi{e predvremeni izbori, oti toa }e zna~i deka gra|anite ne se zadovolni od negovata rabota, sega mo`e da bide miren. Ako ne{tata se odvivaat kako {to toj posakuva i vo vtoriot izboren krug (i kako {to se prognozira), premierot ima u{te celi tri godini da upravuva so Grcija.

GUBITNIK

U[TE 250 ADMINISTRATIVCI

Vicepremierot zadol`en za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, preseriozno si ja sfati rabotata so ramkovnite vrabotuvawa. Izminatiot vikend pove}e od 2.000 lica se pojavija pred vratite na Agencijata za dr`avni slu`benici za da go polagaat ispitot za vrabotuvawe na 250 lica, koj go raspi{a Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Novovrabotenite }e dobijat re{enija za rabota, iako ne e poznato nitu {to, nitu vo koja institucija }e rabotat. Bez razlika dali realno ima ili nema mesto i potreba za novi rabotni mesta vo javnata administaracija, Ademi raspi{a u{te eden konkurs. Namesto da brza so postapkata za sproveduvawe na

ABDULA]IM ADEMI ramkovnite vrabotuvawa, organiziraj}i testirawa vo den nedela, vicepremierot realno treba da se zapra{a kakov kadar vrabotuva vo dr`avnata administracija, kolku od dosega vrabotenite imaat soodvetni kvalifikacii i fakultetsko obrazovanie i }e ima li stol~iwa za site otkako }e bidat vraboteni? Se ~ini odgovori nema i nema da ima, od ednostavna pri~ina {to odlukata koj }e go dobie presti`noto administrativno stol~e ostanuva diskreciono pravo na vicepremierot Ademi. Nitu polagaweto na ispitot so maksimalen broj na bodovi ne garantira rabotno mesto. Ademi e edinstveniot zakon za novite ramkovni vrabotuvawa.

MISLA NA DENOT BIZNISOT MORA DA BIDE PRIVLE^EN, MORA DA BIDE ZABAVEN I NAJVA@NO OD SE, DA GI TRENIRA VA[ITE KREATIVNI INSTINKTI

RI^ARD BRENSON

BRITANSKI MILIJARDER I NAJGOLEM SOZDAVA^ NA BRENDOVI

4 09.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

NI SELANI, NI GRA\ANI!? o v~era{noto, prili~no kvalitetno, intervju za “Kapital” ministerot za obrazovanie Nikola Todorov obrazlaga{e eden, kako {to go nare~e – fenomen: “Imame situacija vo koja nevrabotenosta raste, a raste i pobaruva~kata na pazarot na trud...”, veli toj! Malku okolu fenomenologijata za koja se zagri`il ministerot... Pomalku stanuva zbor za nejasen fenomen, a mnogu pove}e za jasna kako bel den “retardacija na obrazovniot sistem”(!?), koja sekako vle~e koreni odamna, no fakt e deka i sega ni{to ne se pravi za toa da se nadmine!? Vo Makedonija nevrabotenosta raste, a raste i pobaruva~kata na pazarot na trudot! No, ona {to ministerot zaborava da go spomene e faktot deka vo Makedonija raste i vrabotenosta(!!!?) Da, da, samo onaa vo javnata administracija. E, tokmu ova e centralnata to~ka kade se ra|a defektot po koj nevrabotenosta vo zemjata ostanuva visoka i prakti~no nere{liva(!?) Eve zo{to i eve kako...

V DR`AVNITE REVIZORI OTKRIJA MALVERZACII VO FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE

SE DOPI[UVAL STA@ KAJ NEVRABOTENI I SE PLA]ALE LA@NI PENZIONERI?! Revizorite utvrdija zloupotreba na slu`bena dol`nost kaj pogolem del od vrabotenite vo podra~nite edinici na Fondot za penzisko osiguruvawe. Od Fondot ne gi demantiraat zloupotrebite i tvrdat deka podnele krivi~ni prijavi protiv storitelite VIKTORIJA MILANOVSKA vrabotenite vo podra~nite milanovska@kapital.com.mk edinici na Fondot. “Ne se vr{i kontrola na podatocite za staòt koi se vneseni vo mati~nata evidencija od rabotni~kata kni{ka, prijavite so podatocite kaj obvrznikot, odnosno vo Arhivot na Republika Makedonija, {to e protivzakonski”, stoi vo izve{tajot. Fondot za penzisko i in- Vo revizorskiot izve{taj validsko osiguruvawe iz- se poso~uva i deka nedaval re{enija za penzija dostiga kontrola vo delot na lica koi ne gi ispol- na sistemot za korekcii na nuvaat uslovite, dodeluval M1 i M2 obrascite, {to fiktiven sta` na nevrabo- sozdava rizik od promena teni, so godini se ~uvale vo na vnesenite podatoci i fioka barawa za starosna ovozmoùva dopi{uvawe penzija so kompletna do- informacii koi ne soodkumentacija, se izdavale vetstvuvaat so originalnata re{enija za zemjodelska dokumentacija. penzija doneseni po nov Imaj}i predvid deka ekzakon, pred da stapat na spertite odamna ukaùvaat sila zakonskite izmeni. na finansiskata dupka Site ovie zloupotrebi gi vo koja se nao|a Fondot otkrija dràvnite revizori za penzisko osiguruvawe, vo raboteweto na Fondot poznava~ite smetaat deka za penzisko osiguruvawe utvrdenite neregularnosti vo 2009 godina. i protivzakonskoto raboRevizorite evidentiraa tewe samo ja dopraznilo zloupotreba na slu`bena kasata na ovaa institucija. dol`nost kaj pogolem del od Samo vo Skopje i vo Tetovo

3 FAKTI ZA...

2,7% 1,4% 1%

PORASNAL INDEKSOT NA CENITE NA STOKITE I USLUGITE ZA LI^NA POTRO[UVA^KA VO OKTOMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI PORASNALE TRO[OCITE ZA OBLEKA I OBUVKI VO OKTOMVRI

SE NAMALIL INDEKSOT NA TRO[OCITE ZA REKREACIJA I KULTURA VO ISTIOT PERIOD

lani bile potro{eni okolu ~etiri milioni denari za penzii na lica koi ne gi ispolnuvale uslovite. Bile isplateni i pove}e od eden milion denari za penzii za koi ne bila obezbedena kompletna dokumentacija, {to, spored revizorite, vo pogolem del mo`e da zna~i neosnovano steknato pravo za penzija. Od Fondot ne gi demantiraat zloupotrebite i tvrdat deka ve}e podnele prijavi protiv storitelite. “Vo delot na sta`ot za koj nema osiguruvawe i platen pridones vo 2008 godina, Fondot otkri deka se vnesuval sta` bez validna dokumentacija. Vo tek e postapka pred nadle`nite sudovi za storeno krivi~no delo “falsifikuvawe javna isprava”, a za slu`benite lica vo Fondot koi utvrdile vakov sta` e podnesena prijava za zloupotreba na slu`benata dol`nost. Istovremeno, Fondot ima podneseno i prijavi za ot{tetni pobaruvawa pred

nadle`nite sudovi”, velat za “Kapital od Fondot. Ottamu dodavaat deka so noviot proekt za re{avawe na pravata i so vgradenite kontrolni kriteriumi, rizikot za vnesuvawe fiktiven sta` bil nevozmo`en. Revizorskiot tim prepora~uva Fondot da gi vrati neopravdano isplatenite sredstva, duri i od zastarenite dol`nici. Vo filijalata vo Skopje lani nedostigale 27 penziski predmeti, odnosno 23% od vkupno opfatenite so revizijata. “Poradi nesoodvetno ~uvawe na penziski predmeti i neutvrdeni ovlastuvawa i odgovornosti na licata arhivari, ne mo`e da se potvrdi ostvarenoto pravo na penzija kaj pet predmeti”, stoi vo revizorskiot izve{taj. Od Fondot za penzisko osiguruvawe velat deka nivniot menaxerski tim e celosno posveten na nadminuvawe na vakvite sostojbi koi datirale od prethodnite godini.

PROCENKI...

“...Ova ne e administracija, tuku “eufori~na tolpa zaka~ena na Buxetot”. Krivo nasadenoto obrazovanie e pri~ina za ova...” Todorov kako katastrofalen go tolkuva podatokot deka samo 7% od Makedoncite se visoko obrazovani. Da ova e navistina poguben podatok. Zatoa obrazovnite vladini politiki odat vo nasoka na otvorawe golem broj univerziteti i fakulteti. Se stimulira ambient vo koj sekoj i sekade mo`e da otvori univerzitet, kako {to veli ministerot, s$ cel visokoto obrazovanie da se pribli`i do gra|anite... No, {to dobivme na krajot! Dobivme “trka~ki fakulteti”!? Namesto diplomiranite da baraat rabota vo kompaniite, tie stanuvaat va`ni i izbirlivi. Pa, poradi toa {to vo Makedonija te{ko se nao|a rabota za niv, tie ili zaminuvaat nadvor ili ovde se zapi{uvaat na postdiplomski studii(!?). I taka tie prakti~ki ostanaa nevidlivi za kompaniite! Ottuka, {to i da zboruvame, na teren sostojbite se takvi kakvi {to vi gi opi{uvam. Na primer, na eden skore{en konkurs vo na{ata kompanija imavme okolu 90 aplikacii, od koi povikavme na intervju 40 kandidati. Okolu 30 od niv bea zapi{ani na postdiplomski studii(!?), a edna tretina pobaraa da rabotat skrateno rabotno vreme vo denot za da imaat vreme da u~at(!?). Fakt, ministre! Isto taka edna od pogolemite pri~ini e {to vladinite politiki za vrabotuvawa vo javnata administracija vsu{nost direktno ja produciraat ovaa pogubna sostojba. Mladite lu|e vo Makedonija pove}e ne veruvaat vo mo`nostite na stopanstvoto da otvora rabotni mesta koi }e bidat dostojni za niv. Tie se odlu~uvaat da studiraat o~ekuvaj}i rabota vo administracijata so ist intezitet! Isto kako koga nivnite roditeli, po vojnata i osloboduvaweto, vo naletot na komunisti~ki ekonomski platformi, masovno se selele od selata vo gradovite vo etapata na industrijalizacija(!?). Denes gledame {to imame... Ni selani, ni gra|ani!

NIKOLA GRUEVSKI premier na Makedonija

BALANSIRA ME\U BANKITE I KOMPANIITE

ankarite da popu{tat vo izdavaweto krediti, a biznismenite da sednat i da podgotvat pokvalitetni proekti, pora~a premierot Nikola Gruevski. “Slu{am deka ima odredena polemika vo posledniov period. Sredniot i maliot biznis se àlat na nedostig od bankarski krediti, odnosno se àlat na fokusiranosta na bankite kon pogolemite kompanii. Od druga strana, bankite objasnuvaat deka dobivaat poslabi proekti od srednite i malite kompanii. Mislam deka pridviùvawata vo ekonomijata vo posledniot period ukaùvaat deka rabotite umereno, no sigurno se dviàt vo dobar pravec i bankite moàm da gi ohrabram da bidat porelaksirani vo kreditiraweto na sredniot i maliot biznis. Gi ohrabruvam i kompaniite pove}e da se fokusiraat na izrabotkata na pokvalitetni programi”, izjavi Gruevski.

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

VTORNIK

GRUEVSKI: IZVE[TAJOT ]E JA POTVRDI PREPORAKATA ZA PREGOVORI remierot Nikola Gruevski o~ekuva izve{tajot za napredokot na Makedonija koj Evropskata komisija }e go objavi deneska, da bide realen, da go reflektira srabotenoto i da ja potvrdi lanskata preporaka za start na pregovorite za ~lenstvo vo EU. "O~ekuvam site na{i napori i energija koi bea vlo`eni vo minatiot period da bidat valorizirani. O~ekuvam da se potvrdi i prodol`i preporakata za start na pregovori", izjavi Gruevski.

Toa, spored Gruevski, bi zna~elo deka EK i ponatamu na Makedonija }e gleda kako politi~ki, ekonomski i kulturolol{ki podgotvena dr`ava za start na pregovorite. Za premierot, realno e EK da konstatira napredok, no i zabele{ki, dokolku gi ima. "Nie od tie zabele{ki }e izvle~eme pouka i }e napravime akcionen plan za nivno podobruvawe, i na nekoj na~in tie }e bidat na{ vodi~ za slednata godina vo koj pravec da se fokusirame za podobruvawe na odredeni

09.11.2010

I NOVA DEMOKRATIJA NA ULICA PROTIV VLASTA segmenti od najrazli~ni sektori. Va`no e kakva }e bide generalnata ocenka, odnosno dali taa }e bide vo pozitivno ili vo negativno svetlo”, veli Gruevski. Vo izve{tajot na EK za Makedonija se o~ekuva da bide notirano deka problemot za imeto so Grcija i ponatamu & go blokira napredokot vo EU, no i deka mora da go podobrime dijalogot me|u politi~kite partii i da se napravi realna reforma na pravosudstvoto i javnata administracija.

pozicionite partii vo noemriska ofanziva protiv politikite na vladeja~kata koalicija. Po buntot na Qube Bo{kovski protiv, kako {to velat, pogubnite politiki na VMRODPMNE, pomalite opozicioni partii prodolùvaat da vr{at pritisok vrz vlasta. Nova Demokratija zakaà protest za 14 noemvri poradi toa {to im bil odbien, za niv klu~niot, amandman za odrùvaweto na pretstojniot popis na naselenieto – popisot namesto vo april da se sprovede vo juli. Liderot

na Nova Demokratija, Imer Selmani, veli deka nitu edna od nivnite idei ne bila prifatena od strana na vladeja~kata koalicija na VMRO–DPMNE i DUI, a so toa od popisot }e se isklu~ela edna tretina od albanskoto naselenie. I nezavisniot pratenik Daut Rexepi-Leka gi povika site Albanci, nevladini organizacii, opozicioni albanski partii kako i ~lenovi i simpatizeri na DUI, koi ne se zadovolni od predlog-zakonot za popis, masovno da go poddr`at protestot vo organizacija na

Nova Demokratija. "Jas ja gledam kako mnogu opravdana opcijata Albancite svojot revolt, gnev i nezadovolstvo da go izrazat preku protest. Smetam deka ovoj protest treba da bide silno poddr`an, zatoa {to toj ne e od interes samo na edna politi~ka partija, tuku na celiot albanski narod vo Makedonija, a masovnosta na ovoj protest }e poka`e deka Albancite mislat razli~no od funkcionerite na DUI”, izjavi Leka. Toj go oceni Zakonot za popis kako antialbanski.

“KAPITAL” DOZNAVA: U[TE KOLKU ]E RASTE JAVNATA ADMINISTRACIJA?

DEVET DR@AVNI INSTITUCII ]E SE POLNAT SO RAMKOVNI VRABOTUVAWA!

Agencijata za poddr{ka na zemjodelstvoto, Kabinetot na pretsedatelot Ivanov, Upravata za hidrometereolo{ki raboti, Agencijata za stranski investicii, UJP, Sekretarijatot za evropski pra{awa, Dr`avniot zavod za revizija, Dr`avniot zavod za statistika i Javnoto obvinitelstvo }e se polnat so novi slu`benici, zatoa {to tamu imalo vraboteno najmalku Albanci MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

evet dràvni institucii }e mora da vrabotat stotici novi slu`benici od albanska nacionalnost zatoa {to tie ne go zadovoluvale kriteriumot za ramnopravna zastapenost na Albancite vo javnata administracija, doznava “Kapital”. Spored na{ite informacii, vo ovie institucii }e se delat rabotni mesta spored Rakovniot dogovor, za {to ve}e te~at oglasite za prijavuvawe na kandidatite koi }e polagaat ispit vo Agencijata za dràvni slu`benici. Spored podatocite od Vladata, me|u dràvnite institucii vo koi procentot na zastapenost na Albancite e najmal vodat Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (so 2,1% zastapnost na Albancite vo brojot na vraboteni), Kabinetot na pretsedatelot \ or|e Ivanov (3,1%), Upravata za hidrometereolo{ki raboti (3,4%) i Agencijata za stranski investicii (4,3%). Vedna{ po niv se Upravata za javni prihodi (koja vrabotuva 6,5% Albanci), Sekretarijatot za evropski pra{awa (7%), Dràvniot zavod za revizija

(7,4%), Dràvniot zavod za statistika (10,1%) i Javnoto obvinitelstvo (10,3%). Ako se ima predvid insistiraweto za ispolnuvawe na etni~kite kvoti predvideni so Ramkovniot dogovor, ova se instituciite na koi }e atakuvaat Albancite do krajot na ovaa i vo idnata godina. Spored portparolot na Vladata, Muhamed Hoxa, najslaba zastapenost na Albancite ima vo sudskata vlast i vo finansiskite institucii, a sostojbata bila podobra vo ministerstvata. “Planot predviduva vo site institucii kade {to zastapenosta na pomalite etni~ki zaednici e pod predvidenoto nivo da ima vrabotuvawa so koi bi se postignala pravi~na zastapenost", izjavi toj. Od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor informiraat deka so ovaa praksa }e prodolàt i vo 2011 godina. ALBANSKITE PARTII NE SE ZADOVOLNI I pokraj toa, albanskite partii ne se zadovolni od ispolnuvaweto na obvrskite od Ramkovniot dogovor. Spored podatocite na Nova Demokratija, s$ u{te postojat dràvni institucii vo koi nema nitu eden Albanec, a

gi poso~uva Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i Direkcijata za radijaciska sigurnost. Kako primer za diskriminatorski odnos na vlasta, pak, ja poso~uvaat situacijata vo dràvnite kulturni institucii, koi trebalo da bidat odraz na multikulturnosta vo op{testvoto, a tamu Albancite bile zastapeni so 8%. "Nemaweto pravi~na zastapenost vo dràvnite institucii e seriozen problem. Toa e evidentno i od problemot {to nastana so nedoverbata na Albancite kon Dràvniot zavod za statistika vo odnos na popisot {to }e se sprovede vo 2011 godina", veli prateni~kata na ND, Flora Kadriu. Spored nea, treba da se sfati deka Ohridskiot ramkoven dogovor ne e samo biro za vrabotuvawe, tuku garancija za stabilni me|uetni~ki odnosi. SE PUMPA JAVNATA ADMINISTRACIJA Taa ne gi prifa}a prigovorite koi doa|aat od odredeni dràvni institucii deka slabata zastapenost na Albancite se dolì na nivnata nemo`nost da gi ispolnat profesionalnite standardi. "Nedoverbata kon profesionalnite kapaciteti na Albancite recipro~no povleku-

NIKOLA GRUEVSKI

va nedoverba na Albancite kon profesionalnosta na Makedoncite. Ako instituciite ne go po~ituvaat Ustavot, kako o~ekuvaat Albancite da gi po~ituvaat niv?", izjavi Kadriu. Vo me|uvreme, ne prestanuvaat da stignuvaat opomeni deka e neophodno "izdi{uvawe na naduenata administracija", kako {to bukvalno se izrazi direktorot na misijata na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, istiot den koga kandidatite od pomalite etni~ki zaednici go polagaa ispitot za vrabotuvawe vo javnata administracija po noviot konkurs raspi{an od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. I vo isto vreme koga golem del od primenite kandidati

na prethodnite konkursi s$ u{te ~ekaat da bidat rasporedeni. So posledniot, ~etvrti konkurs, brojkata na vraboteni po Ramkovniot dogovor }e se zaokru`i na okolu 1.200. Predlog-buxetot za 2011 godina predviduva pet milioni evra plus za isplata na plati na novovrabotenite administrativci spored Ramkovniot dogovor. Na zabele{kite od ekspertite deka prevrabotenosta vo javnata administracija e pove}e od evidentna i deka dr`avniot aparat ne smee i ponatamu da se polni so neadekvatni i nepotrebni vrabotuvawa, od Sekretarijatot odgovaraat deka s$ se pravi po sugestii od EU za po~ituvawe na kvotite predvideni so Dogovorot.

PRETSEDATEL NA VLADATA “Novite 50 vrabotuvawa vo Sekretarijatot za evropski pra{awa se napraveni zatoa {to ima potreba od niv. Napravivme odredeni seriozni is~ekori vo odnos na reformite vo javnata administracija i veruvam deka tie } e bidat zabele`ani vo izve{tajot od EU. No, tuka ima u{te mnogu prostor da se raboti i mnogu raboti da se podobrat. Ostanuvame fokusirani na javnata administracija, osobeno sega koga EU go dobi izve{tajot na konsultantskata kompanija Sigma, od kade {to } e crpi informacii za preporakite {to }e ni gi dade za modernizacija i reformi vo javniot sektor. Anga`iravme i nadvore{ni eksperti, so koi rabotime na odredeni idei za podobruvawe na javnata administracija. Ministerstvoto za informatika celosno }e se fokusira na javnata administracija.”

6 09.11.2010 FOKUS: PAPANDREU GO POLO@I PRVIOT TEST - NEMA VONREDNI IZBORI VO GRCIJAA

RE[ENIETO ZA IMETO NE ZAVISI SAMO OD VLASTA VO ATINA KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

rviot krug od lokalnite izbori vo Grcija poka`a deka “Panelencite”, predvodeni od premierot Jorgos Papandreu, s$ u{te ja u`ivaat poddr{kata na mnozinstvoto. Bez razlika {to Papandreu i negovata PASOK izvojuvaa tesna

Otkako gr~kiot r premier, r r, Jorgos r Papandreu, r u, izvojuva ju pobeda vo prviot r krug ru od lokalnite k izbori, b pra{aweto e kako k k i dali toa }e vlijae j vrz odnosite so Makedonija i na sporot za imeto. Ekspertite velat nikako! pobeda, osvojuvaj}i sedum od vkupno 13 teritorijalni oblasti, ishodot od glasaweto ja frli vo voda najavata za raspi{uvawe predvremeni parlamentarni izbori, ~ij ishod mnogu bi vlijael na politi~kite slu~uvawa vo zemjata. Vaka, Papandreu si obezbedi u{te tri godini za sproveduvawe na site po~nati reformi i dokolku

s$ se odviva spored planiranoto, u{te tolku vreme bez novi testovi za negovite politiki. Izborite vo sosedna Grcija i davaweto poddr{ka na aktuelnata gr~ka vlast, osven {to imaat silen odek vo Evropa i na Balkanot, osobeno se zna~ajni za Makedonija. Otvoreniot spor za imeto ostanuva klu~niot problem me|u dvete

zemji, pa ottuka i glavna pre~ka za evroatlantskite integracii na zemjata. So prezemaweto na vlasta na Papandreu, analizite bea deka Grcija dobiva eden moderen, proevropski i proamerikanski orientiran premier, koj e vrven diplomat i so kogo razgovorite za re{avawe na sporot mo`e da se odvivaat “pomazno” i, vsu{nost,

da rezultiraat so nekoj konkreten napredok. I po~etokot navistina vetuva{e. Za prvpat od pojavuvaweto na problemot, odnosno od osamostojuvaweto na Makedonija, po~naa serija direktni sredbi me|u gr~kata i makedonskata strana na nivo na premieri. Jorgos Papandreu i Nikola Gruevski za edna godina se sretnaa duri

KAKO POMINAA IZBORITE? Samaras. Tesna e bitkata VESNA KOSTOVSKA donis {to }e se vodi vo vtoriot krug, oti razlikata me|u dvete najgolemi partii e 2% do 3%. pokraj zakonskata ob- Spored zakonot, pravo na glas na vrska da izlezat na izborite za 13 guverneri i 325 glasawe, duri 40% od gradona~alnici imaa deset milioni Grcite odbija da go ost- lu|e, no se procenuva deka odyivot varat svoeto demokratsko be{e okolu 60%. Spored prvi~nite pravo i apstiniraa na lokalnite rezultati, PASOK vodi vo regionite izbori, koi se ocenuvaa kako test okolu Atina - kade {to ìvee edna na gr~kata javnost za vladinite tretina od naselenieto na Grcija, merki na {tedewe. Tokmu zatoa, po Zapadna Grcija, Centralna Grcija, zavr{uvaweto na prviot krug ne Isto~na Makedonija, Krit i Juèn moè da se kaè deka ima ~ist po- Egej. Nova Demokratija vodi vo bednik, i pokraj vodstvoto na Pan- Centralna Makedonija, Zapadna elenskoto socijalisti~ko dvièwe Makedonija, Severen Egej, Epir, (PASOK) na aktuelniot premier, Tesalija i na jonskite ostrovi. Jorgos Papandreu, so osvoeni sedum Vtoriot krug na 14 noemvri }e ja periferni oblasti nasproti {este dade vistinskata slika koja od dvete osvoeni od najgolemata opoziciska partii ima pogolema poddr{ka od partija, Nea Demokratija na An- gr~kiot narod. v.kostovska@kapital.com.mk

Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, se otkaà od raspi{uvawe predvremeni op{ti izbori, naveduvajki deka negovata Vlada }e ja prodolì svojata rabota za da ja izvle~e zemjata od te{kata finansiska kriza. Papandreu ova go kaà otkako Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja objavi proekcijata deka negovite vladeja~ki socijalisti gi osvoile lokalnite izbori odràni vo nedelata. Spored prvi~nata proekcija, PASOK vode{e vo osum od 12 regioni, no podocna ova be{e korigirano i be{e objaveno deka vladeja~kata partija ima prednost vo sedum regionalni centri. So vakviot prvi~en ishod padnaa vo voda “zakanite” na Papandreu deka }e go raspu{ti Parlamentot dokolku vo prviot krug od lokalnite iz-

bori ne dobie jasen mandat da gi prodol`i buxetskite kastrewa i reformite dogovoreni vo maj so EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), soglasno spasuva~kiot plan za gr~kata ekonomija vo vrednost od 110 milijardi evra. Rizikot na Papandreu se isplate{e

otkako negovoto predupreduvawe gi ubedi lu|eto da ja poddr`at negovata partija vo dovolna merka. No, ishodot nema da bide cvrsta poddr{ka za negovata programa za {tedewe bidej}i mnogu izbira~i go bojkotiraa glasaweto. Socijalistite imaat udobno mnozinstvo vo Parla-

ANDONIS SAMARAS LIDER NA NEA DEMOKRATIJA

“Gr~kiot narod ja osudi politikata na Memorandumot i go kazni PASOK, koj lani go izla`a, a godinava se obide da go uceni. Ucenuva~kata dilema na premierot ne uspea da mu dade go dade posakuvaniot blanko ~ek koj go o~ekuva{e, so ogled na toa {to Papandreu ima samo blaga prednost na lokalnite izbori vo odnos na drugite partii.”

VTORNIK

sedum pati, a molkot na medijatorot Metju Nimic, koj nikako da go dade dolgonajavuvaniot i o~ekuvan nov paket ili set na idei so predlog za imeto, se tolkuva kako obid na me|unarodnata zaednica da im dade {ansa na dvajcata premieri preku tet-a-tet sredbite da najdat re{enie. Diplomatski izvori velat deka mnogu e pologi~no koga re{enieto bi proizleglo od zgolemenata doverba i sorabotka postignata me|u direktnite kontakti i takanare~enata tajna diplomatija, no faktot deka site sredbi dosega traeja vo prosek 30 minuti i po sekoja i dvajcata premieri izleguvaa so komentari deka ne se otstapuva od crvenite linii, logi~no go nametnuva pra{aweto kolku ovie sredbi se samo paravan i “ma~kawe o~i” na javnosta, a kolku se su{tinski. Duri i samiot Gruevski veli deka negoviot gr~ki kolega e duri i “poradikalen vo stavovite od svojot prethodnik Kostas Karamanlis”, koj e evropski spakuvan i koristi fin diplomatski re~nik. Kako i da e, poddr{kata {to ja dobi Papandreu za prodol`uvawe na reformite za spas na ekonomski kolabiranata Grcija (iako rekordni 40% Grci ne izlegoa na glasawe i protiv zakonskata obvrska, so obrazlo`enie deka ne se zadovolni od politi~kata ponuda, a re~isi 6% se poni{teni glasa~ki liv~iwa!) zna~i deka Papandreu ostanuva partnerot na Gruevski vo ponatamo{niot proces na pregovori. Po vakviot izboren rezultat se o~ekuva i Papandreu da zdivne i da po~ne da se fokusira na drugite pra{awa, osven na ekonomsko-socijalnite, so koi de fakto be{e preoptovaren po prezemaweto na funkcijata. Sepak, generalniot zaklu~ok e deka sporot za imeto e tolku dlabok i kompleksen {to duri i promenata na vlasta vo Grcija bi frlila samo slabo svetlo vrz pregovorite, no

mentot za da prodol`at da vladeat vo slednite tri godini. Odlukata da ne se raspi{at op{ti izbori bez somnevawe }e go zadovoli MMF i osobeno berzite, koi stanaa nervozni za mo`nata politi~ka nestabilnost. “Ne e lesno da se izvr{i promena. Gr~kiot narod n$ donese na vlast pred godina i deneska potvrdi deka

deka su{tinski ne se raboti za problem na odredena vlada, tuku za nacionalen. Isto kako kaj nas. “XENTLMENSKI DOGOVOR” Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti nemaat komentar. Velat deka postoi “xentlmenski dogovor” koga ima izbori vo ednata ili vo drugata zemja intenzitetot na pregovori da se namali. Otsustvoto na nov predlog od Nimic odbija da go komentiraat. Za toa, velat, najdobar odgovor }e dobiete od Nimic. Ekspertite se ednoglasni vo odnos na vlijanieto na politi~kite slu~uvawa vo Grcija vrz sporot za imeto. Bez razlika dali stanuva zbor za lokalni izbori ili, pak, kako {to najavuva{e gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, mo`nost od parlamentarni izbori, toa }e nema nikakvo vlijanie vrz sporot za imeto, zatoa {to toj e zako~en vo dlabokite crveni linii na dvete strani. “Od dosega{noto iskustvo, jasno e deka sekoga{ vo vreme na izbori, bez razlika dali e toa vo Grcija ili kaj nas, procesite za sporot za imeto zamiraat, odnosno se marginaliziraat. Od druga strana, pak, izborite vo Grcija nemaat nikakvo vlijanie vrz sporot za imeto, bidej} i i dvete strani se dlaboko zakopani vo svoite frontalni pozicii vo odnos na pra{aweto za imeto”, veli porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in. Toj dodava deka Makedonija vo ovoj moment e duri vo ponezavidna pozicija otkolku Grcija, bidej}i gr~kata pozicija i crvena linija se jasni, za razlika od na{ata. Vo odnos na otsustvoto na nova ideja ili sostanok od medijatorot Metju Nimic, Ru`in veli deka toa e poradi toa {to ne postoi osnova za nov predlog. “Medijatorot Nimic e umoren od dvete strani. Toj reagira koga postoi nov impuls dali od na{a

ja saka ovaa promena. Od utre prodolùvame so na{ata rabota, ostanuvaj}i celosno angaìrani na na{ata golema zaedni~ka cel, pred s$, vo spasuvaweto na na{ata zemja, no i vo sozdavaweto podobra i popravedna tatkovina so odr`liva ekonomija, {to }e ni ovozmoì sami da ja odredime na{ata sud-

JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA

“Gr~kiot narod n$ donese na vlast pred godina i deneska potvrdi deka ja saka ovaa promena. Od utre prodolùvame so na{ata rabota, ostanuvaj}i celosno angaìrani na na{ata golema zaedni~ka cel. Pred s$, vo spasuvaweto na na{ata zemja, no i vo sozdavaweto podobra i popravedna tatkovina, so odr`liva ekonomija, {to }e ni ovozmoì sami da ja odredime na{ata sudbina.”

ili od gr~ka strana. Negovoto otsustvo zboruva deka ne postoi nikakva promena vo odnos na poziciite na dvete strani, koi bi bile osnova za nov sostanok ili predlog”, veli Ruìn. Na sli~en stav e i univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski. “Lokalnite izbori nekade moè i da zna~at promena na op{tata politika vo dràvata. Papandreu na lokalnite izbor vo prviot krug ima blaga prednost pred ostanatite partii, {to zna~i deka }e nema promena na vlasta. Duri i ako dojde druga vlast, rabotite ne moàt da bidat polo{i otkolku {to se sega. Grcija odamna si ja drì svojata crvena linija, taka {to koj i da dojde na vlast, gr~kata pozicija }e bide nepromeneta”, veli Pendarovski. Vo odnos na pozicijata na Nimic i otsustvoto od najavi na sredba na pregovara~ite ili, pak, predlog na novi idei, Pendarovski gleda pasivizirawe na medijatorot poradi otsustvo na zaedni~ki imenitel me|u dvete strani. “Nimic od fevruari nema izlezeno so nikakov nov predlog, nitu, pak, nov set idei. So toa {to ne dade vremenska ramka za nova sredba, Nimic de fakto se otkaà od pregovorite, bidej}i vide deka nema nitu klima nitu atmosfera za nao|awe re{enie. Deka e toa taka jasno govori i faktot {to nitu vo ramkite na Samitot na NATO Nimic ne najavi sredba nitu za “piewe kafe” so dvete strani. So ova toj jasno pokaùva deka rabotata ne e do nego i ostava na bilateralen plan premierite da sozdadat popovolna atmosfera i klima koja }e bide osnova za nov predlog od negova strana”, veli Pendarovski. Porane{niot ambasador Risto Nikovski, isto taka, ne o~ekuva promeni vo procesot na pregovorite i ovoj problem }e ostane otvoren podolgo vreme.

“Nema vlada vo Grcija, nitu premier koj vo ovaa situacija }e prezeme rizik da dava kakvi bilo otstapki kon na{ata zemja. Krizata so koja se soo~eni i ogromnoto nezadovolstvo koe vladee vo zemjata ne ostavaat manevarski prostor za nekakvi kombinatoriki vo odnos na na{eto ime”, veli Nikovski. Dijametralno sprotiven stav

bina”, re~e Papandreu otkako go ostvari svoeto glasa~ko pravo. Liderot na desni~arskata opoziciska Nova demokratija, Andonis Samaras, izjavi deka rezultatot ne e dokaz deka narodot go poddrùva premierot. Spored nego, mnozinstvoto izbira~i ja otfrlaat politikata na Papandreu oti sakaat promena vo politikata za Grcija da moè da bide izvadena od krizata i da se obnovi rastot vo ekonomijata. “Tie {to glasaa ja osudija politikata na Papandreu. I tie koi bea vozdràni ja odbija predizbornata ucena. Gr~kiot narod ja osudi politikata na Memorandumot i go kazni PASOK koj lani gi izlaà, a godinava se obide da gi uceni. Ucenuva~kata dilema na premierot ne uspea da mu go dade posakuvaniot blanko ~ek na PASOK so ogled na toa {to Papandreu ima samo blag napredok vo lokalnite izbori nasproti drugite partii”, re~e Andonis Samaras, pretsedatel na Nea Demokratija.

09.11.2010

ima porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule. Spored nego, so pobedata na gr~kiot premier Papandreu na lokalnite izbori situacijata za re{avawe na sporot za imeto stanuva mnogu popovolna. Spored nego, pobedata na Papandreu ostava manevarski prostor i povolna klima za nao|awe re{enie.

STEVO PENDAROVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Duri i ako dojde druga vlast, rabotite ne mo`at da bidat polo{i otkolku {to se sega. Grcija odamna si ja dr`i svojata crvena linija, taka {to koj i da dojde na vlast, gr~kata pozicija }e bide nepromeneta.”

NANO RU@IN UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Sekoga{ vo vreme na izbori, bez razlika dali e toa vo Grcija ili kaj nas, procesite za sporot za imeto zamiraat, odnosno se marginaliziraat. Od druga strana, pak, sega{nite izbori vo Grcija nemaat nikakvo vlijanie vrz sporot za imeto, poradi toa {to i dvete strani se dlaboko zakopani vo svoite frontalni pozicii vo odnos na ova pra{awe.”

RISTO NIKOVSKI PORANE[EN AMBASADOR

“Nema vlada vo Grcija, nitu premier, koj vo ovaa situacija }e prezeme rizik da dava kakvi bilo otstapki kon na{ata zemja. Ogromnata kriza so koja se soo~eni i ogromnoto nezadovolstvo koe vladee vo zemjata ne ostavaat manevarski prostor za nekakvi kombinatoriki vo odnos na na{eto ime.”

BAKOJANI: GRCITE BARAAT TRETA OPCIJA Rezultatite od lokalnite izbori vo Grcija, porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Dora Bakojani, gi oceni kako narodno neopravduvawe na politikite i politi~kite izbori na aktuelnata vlast. “Politi~koto rakovodstvo odbra da napravi politi~ki dilemi. Odgovorot koj go dobi isto taka be{e politi~ki i dojde tokmu od glasa~kite liv~iwa”, re~e Bakojani. Spored nea, dvete najgolemi politi~ki partii na ovie izbori zagubija mnogu glasa~i. “Ovie izbori ja ~inea PASOK okolu eden milion pomalku glasa~i, a vtorata najgolema partija Sautvest ja ~inea okolu polovina milion glasa~i pomalku”, re~e taa. Bakojani, koja do pred polovina godina be{e ~len na Nea Demokratija, otkako be{e proterana od partijata najavi formirawe nova do krajot na dekemvri.

8 09.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VTORNIK

SRE]NA NOVA 2011 GODINA

Bez pogolemi promeni vo strukturata, stavkata na kapitalni investicii e ne{to zgolemena, bi rekol kolku da se pokrijat ve}e po~natite proekti. Stavkata na plati procentualno ostanuva ista, no vo apsoluten iznos se zgolemuva. Nema pojasen signal deka }e ima novi vrabotuvawa vo javnata administracija, a platite }e ostanat na isto nivo. Su{tinata i na ovoj buxet ostanuva nepromeneta

ad nas e edna mnogu inspirativna ekonomska nedela. Mudro, ~ekaj}i go vladiniot predlogbuxet za 2011 godina, koj vleze vo sobraniska procedura, NBM kriti~ki go analizira{e buxetot. Rezimirano, toj e ne{to pogolem od postojniot, so isto nivo na deficit od 2,5%. Bez pogolemi promeni vo strukturata, stavkata na kapitalni investicii e ne{to zgolemena, bi rekol kolku da se pokrijat ve}e po~natite proekti. Stavkata na plati procentualno ostanuva ista, no vo apsoluten iznos se zgolemuva. Nema pojasen signal deka }e ima novi vrabotuvawa vo javnata administracija, a platite }e ostanat na isto nivo. Su{tinata i na ovoj buxet ostanuva nepromeneta. Toj treba da obezbedi pokrivawe na socijalnite stavki, koi se zgolemija poradi {iroko odredenite novi prava. Ova }e bide golem predizvik so ogled na toa kolku slabo se pokrivaa ovie stavki vo 2009 i 2010 godina. Ostanuva faktot deka ova e delot koj e lesno predvidliv i

odgovara na potrebite na kratkoro~noto ekonomsko zakrepnuvawe. [to bi rekle mudrecite: “Kupi den, prodaj”. Ve}e videnata strategija i vo narednata godina }e zna~i pre`ivuvawe. Nedovolno, so ogled na nizata inicijativi za nov ekonomski model. Vsu{nost, osnovniot predizvik e kako da se zavr{i 2010 godina. Vo dva navrati vo septemvri, pa potoa i vo oktomvri, elaboriraj} i gi sostojbite, izlegov so dve realni brojki za 2010 godina. Rast na BDP pod 1% pri inflacija od 2,2%. Pri~inite za slabite brojki se niskiot porast na industriskoto proizvodstvo, neproduktivnata javna potro{uva~ka i niskoto nivo na investicii. Ostvaruvaj}i najnisko nivo na priliv na kapitalnata i finansiskata smetka od bilansot na pla}awa vo poslednite osum godini, sostojbata vo 2010 godina dopolnitelno ja komplicira{e visokiot trgovski deficit od 3,6% od BDP. [to se odnesuva do inflacijata, taa ostanuva niska, so nagoren trend poradi porastot na svetskite ceni

na surovinite, metalite i hranata. Tekovnata godina e kulminacija na eden novokreiran problem - izrazeno visoka nelikvidnost na doma{nata ekonomija. Taa primarno e uslovena od buxetot, koj prezema pogolemi obvrski od negoviot kapacitet da gi servisira, spirala koja nema kraj i mora da se prese~e. Vtorata pri~ina za nelikvidnosta e izvlekuvaweto na parite od pazarot, koe go pravi NBM preku zapisite koi konkuriraat na dr`avnite obvrznici. Za sostojbata da bide komlicirana do kraj pridonese i bankarskiot sektor. So niskoto nivo na kreditirawe, za koe opravduvaweto e otsustvoto na proekti, bankite nikako da go otvorat ciklusot na investicii i da ja zgolemat likvidnosta na pazarot. Poslednata pri~ina za nelikvidnosta e vo faktot {to dojde smetkata koja mora da se plati. Taa e povrzana so faktot {to Makedonija tro{i 20% pove}e od toa {to go sozdava. Osnovnoto pra{awe e kako pre`iveavme? Vo delot na industriskoto proizvodstvo,

toa bea kapacitetite koi proizveduvaat berzanski proizvodi so ceni koi bea vo porast, no i pogolemoto proizvodstvo na elektri~na energija. Golem del od deficitot vo platniot bilans be{e pokrien so povisokoto nivo na privatni transferi, koi vo prvata polovina od 2010 godina vo Makedonija se najvisoki vo grupa od 21 zemja i evrozonata. No, glavniot element na pre`ivuvawe vo 2010 godina be{e odlo`uvaweto vo pla}aweto na obvrskite. Se razbira, na onie na doma{en teren. Sumirano, nie nemavme konzistentna ekonomska politika koja obezbeduva stabilizacija i razvoj. Kakva }e bide makroekonomskata politika vo 2011 godina? Posakuvame kone~no taa da bide razvojna. Za da se ostvari porast na BDP pogolem od 3%, treba da se realiziraat tri preduslovi. Prviot e da se obezbedi rast na doma{nata pobaruva~ka naso~en kon investicii i doma{ni proizvodi. Investiciite treba da go postignat nivoto od 20% od BDP na sreden rok, odnosno

vo 2011 godina treba da porasnat so minimalna stapka me|u 12% i 15%. Sega e proektirano nivo od 10,4%. Prenisko. Vtoro, potrebno e da se zadrì nivoto na privatni transferi od stranstvo nad 17% od BDP za da se balansira raste~kiot deficit vo trgovskata razmena so stranstvo. Treto, potreben e pogolem vlez na stranski direktni investicii (SDI) koj }e go amortizira nedostigot od doma{ni investicii. Izgleda kako kaskadersko odewe po ìca so ogromen rizik. SDI realno nema da go nadminat nivoto od 100 milioni evra vo 2011 godina (proektirani se na pove}e od 200 milioni), osven dokolku ne se prodadat ostanatite akcii na Vladata vo Telekomot. Investiciite na dràvata }e gi pokrijat samo po~natite proekti i vo ovoj del }e imaat ograni~eno razvojno vlijanie. Za ova e neizbeèn nov aran`man so MMF i povlekuvawe na 400 milioni evra. Dobro e {to kone~no so ova }e ja vidime dràvata nadvor od pazarot na kapital, so {to }e se ostavi pogolem prostor za kom-

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r fesor f r

paniite. Bankite koi vo momentot se prenapumpani od depoziti }e mora da gi plasiraat i zaradi podobruvawe na profitabilnosta. Na ova }e bidat i prinudeni poradi namalenite kamati na obvrznicite i zapisite. NBM povolno }e gleda na ovoj razvoj, povremeno interveniraj}i so cel da ne dojde do seriozno vlo{uvawe na portfolioto na bankite. Ciklusot koj }e po~ne }e gi podobri performansite na kompaniite, a so samoto toa i na bankite. Jasno e deka ova }e go stimulira rastot na inflacijata, koj ne e dramati~en, duri bi rekol deka e posakuvan. NBM deluva ispla{eno od ovaa nova sostojba. Ne bi trebalo, bidej}i, osven {to toa im e vo “krvta”, porastot e rezultat na zgolemenata uvozna inflacija, a ne na olabavenata monetarna politika. Sre}na nova 2011 godina!

G-20 MORA DA GLEDA PODALEKU OD BRETON VUDS

Razvojot na monetarniot sistem koj treba da go nasledi Breton Vuds 2, po~nat vo 1971 godina, }e potrae. No, treba da zapo~neme. Opsegot na promenite od 1971 godina sigurno e ednakov na promenite me|u 1945 i 1971 godina, koi predizvikaa promena od Breton Vuds 1 vo 2. Serioznata rabota treba da vklu~uva mo`ni promeni vo pravilata na MMF

o razgovorot za valutnata vojna i nesoglasuvawata za politikata na amerikanskite Federalni rezervi za kvantitativnoto olesnuvawe, Samitot na Grupata od 20 vode~ki kompanii vo Seul ovaa nedela go ureduva posledniot test za me|unarodna sorabotka. Spored toa, treba da pra{ame: sorabotka vo koja nasoka? Koga G-7 eksperimentira{e so ekonomskata sorabotka vo 80-te godini od 20 vek, Placa i Luver Akords se fokusiraa vrz deviznite kursevi. Sepak, temelite na politikata odat podlaboko. Administracijata na Regan, pod vodstvo na Xejms Bejker, toga{niot sekretar na Trezorot, saka{e da se sprotivstavi na protekcionisti~kiot porast od Kongresot, kako ovoj {to go gledame denes. Zatoa ja kombinira{e deviznata koordinacija so lansiraweto na Urugvajskata runda, {to ja sozdade Svetskata trgovska organizcija (STO) i pottikna slobodna trgovija, koja dovede do spogodbi so Kanada i Meksiko. Me|unarodnoto liderstvo

rabote{e so doma{nite politiki za zgolemuvawe na konkurentnosta. Kako del od ovoj “paket-metod”, zemjite od G-7 treba{e da gi razgledaat osnovite za razvojot – dene{niot dneven plan za strukturna reforma. Na primer, aktot za dano~na reforma od 1986 godina ja pro{iri osnovata za prihod, no gi skrati marginalnite dano~ni stapki na prihod. Bejker rabote{e so negovite kolegi od G-7 i centralnite bankari za da ja organizira me|unarodnata sorabotka i da izgradi doverba vo privatniot sektor. Istorijata prodolì po ogromnite promeni od 1989 godina, a iskustvoto od 80-te godini s$ u{te se diskutira. No, ovoj paket-metod be{e zna~aen poradi negovata kombinacija za reformi na porast, otvorena trgovija i koordinacija na devizniot kurs. Kako denes moè da izgleda eden takov metod? Prvo, da se fokusira vrz osnovite, klu~na grupa od zemjite od G-20 treba da se soglasi na istovremeni agendi za strukturnite reformi, a ne samo da ja vrati ramnoteàta na

pobaruva~kata, tuku da stimulira porast. Na primer, sledniot petgodi{en plan na Kina treba da go prenese vnimanieto od izvoznata industrija vrz novite doma{ni biznisi, a javniot sektor da ovozmoì pove}e javni uslugi i da go premesti finansiraweto od oligopolisti~kite dràvni pretprijatija vo potfati koi }e ja zgolemat produktivnosta i doma{nata pobaruva~ka. So noviot Kongres, SAD }e treba da ja razgleda strukturnata potro{uva~ka i zgolemuvaweto na dolgot, {to }e go odano~i idniot porast. Pretsedatelot Barak Obama, isto taka, prozbore za planovite za zgolemuvawe na konkurentnosta i oìvuvawe na dogovorite za slobodna trgovija. SAD i Kina moè da se soglasat na odredeni, zaemni zacvrstuva~ki ~ekori za zgolemuvawe na rastot. Vrz osnova na ova, dvete zemji, isto taka, moè da se soglasat za tekot na priznavaweto na renminbi ili da se preselat vo {irok opseg za devizni kursovi. SAD, sledstveno, moè da se vozdrì od trgovskite akcii “zab za zab”, ili u{te podo-

bro, da gi naso~i dogovorite kon otvorenite pazari. Vtoro, drugite golemi ekonomii, po~nuvaj}i so G-7, treba da se soglasat da ne prezemaat devizna intervencija, osven vo retki okolnosti. Drugite G-7 zemji isto moè }e posakaat da ja zgolemat doverbata so posvetuvawe na planovi za strukturen rast. Treto, ovie ~ekori }e im pomognat na novite ekonomii da se prisposobat na asimetriite na zakrepnuvawe so potpirawe na fleksibilni devizni kursevi i nezavisni monetarni politiki. Na nekoi moè }e im trebaat alatki za da se prilagodat na kratkotrajnite èstoki pari~ni prilivi. êtvrtto, G-20 treba da go poddràt rastot so fokusirawe vrz te{kotiite vo delot na snabduvaweto na zemjite vo razvoj. Ovie ekonomii ve}e pridonesuvaat za polovina od globalniot rast, a nivnata pobaruva~ka za uvoz raste dva pati pobrzo od onaa vo naprednite ekonomii. G-20 treba da ovozmoàt poddr{ka za infrastrukturata, zemjodelstvoto i razvojot na zdravstvoto. Svetskata

ROBERT ZELIK pretsedatel na Svetska banka

banka i bankite za regionalen razvoj moè da bidat instrumenti za izgradba na pove}e stolbovi za idniot rast vrz osnova na razvojot na privatniot sektor. Petto, G-20 treba da ja dopolni ovaa programa za razvoj so plan za izgradba na kooperativen monetaren sistem, koj gi pokaùva novite ekonomski uslovi. Toj verojatno }e treba da gi vklu~i dolarot, evroto, jenot, funtata i renminbi, koj se stremi kon internacionalizacija, a potoa otvorena smetka za kapital. Isto taka, sistemot }e treba da go razgleda zlatoto kako me|unarodna preporaka za pazarnite o~ekuvawa za inflacijata, deflacijata i idnite devizni vrednosti. Iako u~ebnicite moè da gledaat na zlatoto kako na stari pari, pazarite denes go koristat kako alternativno monetarno sredstvo. Razvojot na monetarniot sistem koj treba da go nasledi Breton Vuds 2, po~nat vo 1971 godina, }e potrae. No, treba da zapo~neme. Opsegot na promenite od 1971 godina sigurno e ednakov na promenite

me|u 1945 i 1971 godina, koi predizvikaa promena od Breton Vuds 1 vo 2. Serioznata rabota treba da vklu~uva mo`ni promeni vo pravilata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Ovoj paket-metod za ekonomska sorabotka go nadminuva posledniot razvoj na G-20, no ideite se prakti~ni i izvodlivi, ne radikalni. Isto taka, ima jasni prednosti. Gi snabduva porastot i monetarnata agenda, koi se javuvaat istovremeno so reformite na finansiskiot sektor na G-20. Toa moè da se izgradi vrz brzi dejstva, kombinirani so doverlivi ~ekori do koi treba da se dojde, ovozmoùvaj} i doma{en politi~ki dijalog. Isto taka, toa moè da pomogne odnovo da se izgradi javnata i pazarnata doverba, koja }e ostane pod pritisok vo 2011 godina. Moèbi najva`no e toa {to ovoj paket moè da gi dovede vladite pred problemite, namesto da reagira na ekonomskite, politi~kite i socijalnite buri. Dvièwe ili svrtuvawe? G-20 moè da odredi dali multilateralnata sorabotka moè da postigne cvrsto ekonomsko zakrepnuvawe.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.300

MBI 10

VTORNIK

2.425

MBID

OMB 113,00

2.415

2.280 2.260

09.11.2010

2.405

112,80

2.395

112,60

2.240 2.385

112,40

2.220

2.375

2.200

112,20

2.365

2.180

2.355

02/11/10

03/11/10

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

02/11/10

112,00 03/11/10

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

02/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

03/11/10

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MA\AR TELEKOM POTVRDI LA@NI TRANSAKCII VO MAKEDONIJA

MAKEDONSKA BERZA

PREKU SOMNITENI DOGOVORI BILE POTRO[ENI 24 MILIONI EVRA

17.03.2010 9

Dokazite poka`uvaat deka sprotivno na nivnite uslovi odreden broj od ovie dogovori bile sklu~eni za da se steknat konkretni regulatorni i drugi pridobivki od Vladata na Reublika Makedonija. bile sklu~eni za da se steknat konkretni regulatorni i drugi pridobivki od Vladata na Reublika Makedonija”, pi{uva vo izve{tajot na Magyar Telecom. Nezavisniot revizor White and Case konstatiral i deka porane{ni ~lenovi na izvr{niot menaxment na kompanijata svesno predizvikale i odobrile transakcii so koi namerno gi zaobikolile vnatre{nite kontroli, pravele la`ni transakcii i naveduvale pogre{ni zaklu~oci na korporativnite dokumenti. Vo izve{tajot pi{uva i deka ne postoela analiza za sledewe na aktivnostite koi imale visok rizik za korupcija, a nedstasuvale i dokazi za izvr{uvawe na ovie raboti. “Se napravile tro{oci koi ne bile nameneti za celite navedeni vo dogovorite, tuku za dobivawe korist za podru`nicite na Magyar telecom, koja mo`ela da se dobie samo so posredstvo na Vladata”, pi{uva vo izve{tajot. No, i pokraj site konstatirani nepravilnosti od revizorskata ku}a, vo izve{tajot pi{uva i deka istragata ne otkrila dokazi deka koj bilo makedonski vladin ili pretstavnik na politi~ka partija primile pari.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ezavisnata revizorska ku} a White and Case, koja ja sprovede internata istraga za raboteweto na Magyar Telecom vo periodot 2000-2006 godina, registrira{e deka porane{ni vraboteni vo makedonskata podru`nica na Magyar Telecom namerno uni{tile dokumenti povrzani so raboteweto na kompanijata vo Makedonija. Ovie informacii v~era gi objavi Makedonski telekom na veb-stranata na Komisijata za hartii od vrednost. “Vo periodot 20002006 godina mala grupa porane{ni ~lenovi na Izvr{niot menaxment vo Magyar Telecom i vo makedonskite podru`nici na kompanijata odobrile da se potro{at 24 milioni evra preku nad 20 somnitelni dogovori za konsultantski uslugi, za lobirawe i drugi dogovori. Finalniot izve{taj zaklu~uva deka dostapnite dokazi ne utvrduvaat oti dogovorite spored koj se napraveni ovie tro{oci se legitimni. Dokazite poka`uvaat deka sprotivno na nivnite uslovi odreden broj od ovie dogovori

LO[ START NA BERZANSKATA NEDELA laba investitorska aktivnost vo prviot trgovski den od nedelava. Prometot od trguvaweto na Makedonska berza iznesuva{e okolu 4,3 milioni denari, {to e za tri ipol pati pomal sporedeno so prometot ostvaren na krajot od minatata nedela, koj iznesuva{e 15 milioni denari. Javnata berzanska aukcija na akcii i udeli od Fondot za penzisko osiguruvawe povtorno zavr{i bez promet. Kaj hartiite od vrednost milionski promet e registriran samo so akcijata na Granit. Bea istrguvani 2.219 akcii na Granit so vkupen promet od 1,1 milioni denari. Osven za Granit, interes kaj investitorite na v~era{noto trguvawe ima{e za akciite na Alkaloid i Makedonski Telekom. Dvete akcii denot go zavr{ija so promet vo iznos od 722.000 denari i 765.000 denari. Akcijata na Komercijalna banka daleku pod svojot prosek vo odnos na prometot. V~era denot go zavr{i so promet od 299.000 denari. Pod prosek e i ostvareniot promet so dr`avnite obvrznici. Vkupno so niv e

BEJKERS GI POTVRDI REZULTATITE ZA GODINAVA Glavniot izvr{en direktor na Makedonski telekom, Nikolaj Bejkers, pismeno se soglasil deka dostavenite finansiski rezultati za tretoto trimese~je od godinava se vistiniti i to~ni, ograduvaj}i se od komentar za slu~uvawata vo kompanijata do 2006 godina. Germanskoto Javno obvinitelstvo pred re~isi edna godina po~na istraga protiv osum menaxeri na Doj~e telekom, osomni~eni deka potkupuvale politi~ari vo Makedonija i vo Crna Gora za da dobijat odredeni beneficii na pazarot. Stanuva zbor za proneveri napraveni vo Maktel vo pove}e od 20

dogovori za konsultantski uslugi vo periodot od 2000 do 2006 godina. Za ova, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ve}e raspi{a me|unarodni poternici protiv porane{niot prv ~ovek na Telekom, Atila Sendrej, i trojca negovi stranski kolegi, porane{ni direktori vo Telekomot.

ostvaren promet od 346.000 denari. Najtrguvana, so vkupen promet od 153.000 denari, be{e obvrznicata za denacionalizacija od pettata emisija. Ovonedelnoto trguvawe berzanskite indeksi go po~naa so povisoki vrednosti. MBI-10 porasna za 0,13% na vrednost od 2.278,25 indeksni poeni. Rastot na MBID indeksot iznesuva 0,32%, po {to negovata vrednost sega iznesuva 2.417,61 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB zabele`a najgolem rast vo odnos na prethodnite dva indeksi. OMB porasna za 0,52%, dostignuvaj}i vrednost od 112,99 indeksni poeni. So vakvoto dvi`ewe na indeksite, o~ekuvan be{e i pogolemiot broj na hartii od vrednost kaj koi imame rast na cenite. Nivniot broj v~era iznesuva{e 12 hartii od vrednost. Od niv najgolem rast od 3,38% ima{e kaj akcijata na Granit. Pad na cenata ima{e kaj 5 hartii od vrednost, predvodeni od padot od 4,46% na akcijata od osiguritelnata kompanija KJUBI Makedonija. Promena na cenata nema{e samo kaj 2 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

08.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.775.694,80

3,62%

0,06%

-0,36%

-2,21%

-10,36%

05.11.2010

41.040

ILIRIKA GRP

26.961.031,60

4,21%

9,56%

10,93%

10,85%

10,54%

05.11.2010

2,5

82.000

Иново Статус Акции

18.735.128,70

0,74%

-5,12%

-9,44%

-16,37%

-30,38%

05.11.2010

2.700,00

2,47

51.300

KD Brik

25.625.704,03

3,67%

4,25%

8,18%

11,49%

15,24%

04.11.2010

3.450,00

1,77

82.800

KD Nova EU

24.115.635,41

3,20%

2,47%

-5,10%

-2,73%

-18,15%

04.11.2010

КБ Публикум балансиран

28.639.964,93

2,03%

3,04%

-1,43%

-0,42%

-1,77%

05.11.2010

Износ (МКД)

Гранит Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

503,67

3,38

1.117.634

114,00

2,7

ТТК Банка АД Скопје

820,00

Стопанска банка Битола Тутунска банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје

08.11.2010 Просечна цена (МКД)

Прилепска Пиварница Прилеп Комерцијална банка Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово Топлификација Скопје

Износ (МКД)

450

-4,46

13.500

9007

-1,88

171.133

3.250,00

-0,78

299.000

670,00

-0,71

67.000

3.203,23

-0,05

208.210

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

08.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Гранит Скопје

503,67

3,38

1.117.634

Македонски Телеком Скопје

448,72

1,01

Име на компанијата

Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

08.11.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

08.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

08.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.949,97

390,18

10,12

0,90

обврзници

% на промена

5.625

-66,78

обични акции

45.384

-75,76 -75,02

54.562

6.695,00

341,43

19,61

0,20

Вкупно Официјален пазар

51.009

GRNT (2009)

3.071.377

503,67

105,83

4,76

0,50

обични акции

18.921

-51,62

KMB (2009)

2.014.067

3.250,00

533,81

6,09

0,94

Вкупно Редовен пазар

18.921

-92,24

0,67

MPT (2009)

112.382

24.038,75

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

765.071

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

3.949,97

0,01

722.845

STIL (2009)

14.622.943

170,00

0,11

1.537,35

2,37

3250

-0,78

299.000

TPLF (2009)

450.000

3.203,23

61,42

52,16

0,94

24038,75

0,18

288.465

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 08.11.2010)

10 09.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

UNIBANKA SO NAMALENI KAMATI ZA POTRO[UVA^KITE I STANBENITE KREDITI

ite klienti koi zemaat plata preku UNIBanka do krajot na godinata }e mo`at da zemat nenamenski potro{uva~ki krediti so kamatna stapka od 10,5%, so rok na otplata do 8 godini. "Site klienti koi zemaat plata preku UNIBanka dobivaat edinstveni dolgi rokovi na otplata do 8 godini, za iznosi do 600.000 denari, so 10,50% kamatna stapka na godi{no nivo. Odobruvaweto na kreditnoto barawe i isplatata e

vo rok do tri rabotni dena", soop{ti UNIBanka. "Hipotekarnite i stanbenite krediti se so kamatna stapka od 7,90% na godi{no nivo, bez administrativni tro{oci kon bankata, so brz rok na isplata i dolgi rokovi na otplata do 25 godini", velat od UNIBanka. “Odlukata za prodol`uvawe na promotivnite uslovi za ovie kreditni produkti, dopolneta so mo`nosta za dozvoleno pre~ekoruvawe so limit do

[PARKASE BANKA NUDI ZEMJODELSKI KREDITI DO 7.000 EVRA

3 mese~ni plati i kamatni stapki od 11,50% na godi{no nivo, ja donesovme samo zaradi na{ite klienti. Konkurentnite uslovi za kreditirawe so niski godi{ni kamatni stapki, ednostavni proceduri i isklu~itelno kratko vreme na odlu~uvawe po kreditnite barawa – se na{ite prioriteti pri zadovoluvaweto na potrebite na na{ite klienti”, izjavi Aleksandra Kermet~ieva, direktor na Direkcija kreditirawe na malo.

parkase banka vovede novi krediti za razvoj i poddr{ka na zemjodelstvoto. Zemjodelcite }e mo`at da zemat kredit do 100.000 evra za primarno proizvodstvo, do 500.000 evra za prerabotka na zemjodelskite proizvodi. Bankata nudi kredit do 200.000 evra za trgovija so zemjodelski proizvodi. Za otkup i prerabotka na grozje, pak, [parkase pred-

[

viduva kredit i do 700.000 evra. Kamatnata stapka za kreditite so devizna klauzula, vo zavisnost od namenata, se dvi`i me|u 4% i 5%. Za deviznite krediti od sopstveni sredstva na bankata kamatnata stapka iznesuva 8,45%, dodeka, pak, za denarskite krediti stapkata e 13%. Za otplata na kreditite se predvideni 4-7 godini i grejs-period do tri godini, za otplatata da po~ne po

steknuvaweto na prvite prinosi od investicijata. Aplikaciite mo`at da se dostavat vo site 32 ekspozituri {irum zemjata. [parkase banka gi obezbedi ovie zemjodelski krediti od sopstveni sredstva i od Zemjodelskiot krediten diskonten fond na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR). [parkase }e ima svoj {tand i na pretstojniot saem AGROFUD 2010.

PROFITITE SE STOPIJA, ZAGUBITE SE ZGOLEMIJA

FARMACEVTITE I GRADE@NICITE NAJDOBRO SE NOSAT SO KRIZNATA 2010 So dobivka mo`e da se pofalat i drugite sektori, no taa e daleku pomala od lanskata. So eden zbor, finansiskite izve{tai za trite kvartali poka`aa deka godinava sostojbite vo stopanstvoto se polo{i otkolku vo 2009 godina METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ompaniite od sektorite farmacija i grade`ni{tvo se edinstveni vo zemjava koi godinava ne ostvarija zagubi vo raboteweto sporedeno so 2009 godina. So dobivka moè da se pofalat i drugite sektori, no taa e daleku pomala od lanskata. Nekoi kompanii rabotat i so zaguba. So eden zbor, finansiskite izve{tai na kompaniite za trite kvartali pokaàa deka godinava sostojbite vo stopanstvoto se polo{i otkolku vo 2009 godina. Farmacevtskata kompanija Alkaloid ja zgolemi dobivkata vo trite kvartali godinava za 6% i taa iznesuva okolu 6,92 milioni evra. Od vkupnite proda`bi na doma{niot i na stranskite pazari taa ostvari prihodi od okolu 70,13 milioni evra. Za razlika od Alkaloid, Replek ostvari dobivka pred odano~uvawe od 779.000 evra, {to pretstavuva namaluvawe od 39% vo odnos na lani. Toa najmnogu se dolì na zgolemenite operativni rashodi na kompanijata. Sepak, vo odnos na polugodi{nite rezultati, trendot na opa|awe na dobivkata e namalen za 7%. Vo Replek o~ekuvaat podobri rezultati i vo posledniot kvartal od godinata, osobeno preku zgolemen izvoz. GRADE@NICITE SOLIDNI Solidni finansiski rezultati vo raboteweto za prvite devet meseci ostvarija i kompaniite od grade`niot sektor. Neto-dobivkata na Beton iznesuva okolu 466.000 evra i e pogolema za 28% vo odnos na

istiot period lani. “Ovaa godina rabota ima-{e za site kompanii od grade`ni{tvoto, a ne samo za Beton. Najgolem problem so koj se soo~uvame e nedostigot od rabotna sila. I idnata godina treba da bide dobra za ovoj sektor, dokolku se realiziraat najavite na Vladata za izgradba na kapitalni objekti. Ako se gradat Koridorot 10, vtorata i tretata faza od hidrosistemot Zletovica i drugi objekti, 2011 godina }e bide dobra za grade`ni{tvoto”, veli Trajko Trpevski, direktor na Beton od Skopje. Spored nego, rabotata na stranskite pazari odi mnogu te{ko, iako kako mo`ni destinacii se nudat nekoi afrikanski dràvi, kako {to se Libija i Alìr. Trpevski istaknuva deka e mnogu te{ko da se raboti vo ovie dràvi bidej}i pregovorite za nekakov anga`man traele mnogu dolgo. Vo regionot, iako vo Srbija i Crna Gora se gradi mnogu, imalo silna konkurencija. Granit trite kvartali gi zavr{i so dobivka od 3,7 milioni evra, koja e za 11% poniska od lani. Operativnite prihodi iznesuvaat 42,5 milioni evra i se pomali za 6%. Najgolem pad ima kaj prihodite od izvoz. PREHRANBENATA INDUSTRIJA SO POSLABI REZULTATI Kompaniite od prehranbenata industrija, Evropa i Vitaminka, prijavija pomala dobivka. Na Evropa iznesuva 167.000 evra (15% pomalku od lani), iako operativnite prihodi porasnaa za 3%. Proda`bata najmnogu e zgolemena na doma{niot pazar. Vitaminka, pak, vo trite kvartali ostvari dobivka od 417.000 evra (6% pomalku od lani). “Zadovolni sme od postigna-

\ORGI PETRUШEV

tite rezultati, iako ne se vo ramkite na o~ekuvawata. Ako se zemat predvid krizata i problemite so koi se soo~uva konkurencijata, na{ite rezultati se odli~ni. Doma{niot pazar, iako e mal, za nas e dragocen i po niedna cena nema da se otka`eme od nego. No, za da se obezbedi pogolem rast, neophoden e ponatamo{en anga`man na stranskite pazari”, veli Sa{o Naumoski, generalen direktor na Vitaminka. Kompanijata gi zgolemi operativnite prihodi za 7%, a najgolem rast ima kaj izvozot (10%). No, @ito Vardar od Veles i @ito Luks od Skopje trite kvartali godinava gi zavr{ija so zaguba. @ito Vardar prijavi zaguba od okolu 793.000 evra, za razlika od lani koga dobivkata iznesuva{e 137.000 evra. Prihodite od proda`ba se namaleni za 6%. Zagubata na @ito luks, pak, iznesuva 1,2 milioni evra i e za 22% pomala od lanskata. ZALIHITE PROBLEM NA VINARNICITE Problemot so zalihite na vino se manifestira{e preku

finansiskite rezultati na vinarskite vizbi. Tikve{ vo trite kvartali ostvari dobivka od 253.000 evra, koja e za 2% poniska od lani. “Kako i site kompanii, i nie godinava se soo~ivme so problemi poradi krizata i niskite ceni na vinoto na stranskite pazari. Zatoa i rezultatot e takov i mo`e da se nare~e stagnacija. Na vakvata situacija godinava se nadovrza i lo{ata berba na grozjeto. Nie otkupivme mnogu malku za da ne sozdademe dopolnitelni zalihi. Smetam deka u{te 2-3 godini situacijata nema da se promeni i }e ima stagnacija vo vinarskiot biznis poradi golemite zalihi”, veli \orgi Petru{ev, direktor na Tikve{. Prihodite od proda`ba na Tikve{ na stranskite pazari se namaleni za 18% i iznesuvaat 5,34 milioni evra. “Vo naredniot period }e prodol`ime so razvoj na brend-vinata. Na drugi pazari }e nastapuvame preku asocijacijata Vina od Makedonija”, istakna Petru{ev. Vinarnicata Skovin ostvari

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,87%

3,84%

4,74%

5,56%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5850

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

43,7269

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,9586

Швајцарија

франк

45,4636

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,6773

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,4176

61,6

44,8

71,5

Извор: НБРМ

DIREKTOR NA VINARSKATA VIZBA TIKVEШ Kako i site kompanii, i nie se soo~ivme so problemi godinava poradi krizata, no i poradi s$ poniskite ceni na vinoto na stranskite pazari. Zatoa, rezultatot {to go postignavme mo`e da se nare~e stagnacija. U{te dve do tri godini situacijata nema da se promeni.

TRAJKO TRPEVSKI DIREKTOR NA BETON Ovaa godina ima{e rabota za site grade`ni kompanii. Najgolem problem so koj se soo~uvame vo momentot e nedostigot od rabotna sila. Idnata godina treba da bide dobra za ovoj sektor ako se realiziraat najavite na Vladata za izgradba na kapitalni objekti.

NAFTA[ITE SO POGOLEMI DOBIVKI Dobivkata na Makpetrol vo tretiot kvartal ja namali zagubata na kompanijata od prvata polovina godinava. Na krajot od tretiot kvartal taa iznesuva okolu tri milioni evra. Lani Makpetrol prijavi zaguba od 3,12 milioni evra. Od kompanijata objasnuvaat deka go zgolemile prometot so derivati, a so toa porasnale i prihodite. Skopskata rafinerija OKTA, pak, vo tretiot kvartal ima pogolema dobivka otkolku istiot period lani. Taa iznesuva sedum milioni evra. Za devet meseci godinava OKTA ima dobivka od 3,2 milioni evra, koja e za 2,5 pati pomala vo odnos na lani. zaguba od 248.000 evra, koja e dvojno pogolema od lani. “Se nadevame deka ovaa zaguba do krajot na godinava }e ja nema

ili drasti~no }e se namali, bidej}i vo posledniot kvartal finansiskiot rezultat e pozitiven”, velat od Skovin.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

OSMANI ]E GO MENUVA MODELOT NA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE a zdravstveniot sistem mu se potrebni sve`i pari za da prodol`i da se razviva, a niskite pridonesi za zdravstveno osiguruvawe od godina vo godina gi namaluvaat prihodite, re~e v~era ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. Vo taa nasoka, najavi dva novi modeli za finansirawe na zdravstvoto koi bile odobreni na poslednata vladina sednica, a od niv }e se izbere eden. Prviot model e modifikacija

na ve}e postojniot, so {to novina }e bide voveduvaweto na dobrovolno dopolnitelno osiguruvawe. Vo vtoriot model, pak, postoi izbor od tri paketi - osnoven, sreden i pro{iren. Pridonesite vo osnovniot paket }e bidat na nivo na postojnite, a osigurenicite bi pla}ale participacija od 20% od cenata na uslugata. Sredniot paket }e ima povisoki pridonesi i 10% participacija, a osigurenicite vo pro{ireniot paket }e bidat oslobodeni od

09.11.2010

POVE]E OD 100 KOMPANII NA AGROFUD 2010 participacija, no }e pla}aat pridonesi so stapka od 10% do 11% od bruto-platata. Pridonesite vo dvata modeli }e gi pla}a vraboteniot. Ministerot Osmani istakna deka vo plan e i regulativa koja }e nalaga da se izdvojuva procent od cenata na proizvodite {tetni za zdravjeto, kako {to se cigarite, alkoholot, pa duri i od osiguritelnata premija za motornite vozila, a parite }e odat vo zdravstvenata kasa.

eneska po~nuva jubilejnoto 60 izdanie na Me|unarodniot saem za {iroka potro{uva~ka “Agrofud 2010”, koj }e se odr`uva do 13 noemvri na Skopskiot saem. Na saemot }e se pretstavat pove}e od 100 kompanii od razli~ni sektori od oblasta na proizvodstvoto i proda`bata na hrana i zemjodelska mehanizacija. Pokraj doma{nite, }e u~estvuvaat i proizvoditeli od Italija, Grcija, Bugarija, Slovenija, Hrvatska i Srbija.

Kompaniite }e izlo`at cela paleta proizvodi od mesnata industrija, razli~ni vidovi vina, proizvodi od konzervnata industrija, konditorski proizvodi, mleko i mle~ni proizvodi i zemjodelska mehanizacija. Ovaa godina Agrofud }e go posetat pretstavnici na vladite na Srbija, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Turcija, Bugarija i Albanija, koi }e prisustvuvaat na ministerskata konferencija koja ja organizira Ministerstvoto

za zemjodelstvo. Na saemot, u~esnicite }e imaat mo`nost da posetat i pove}e biznis-forumi, debati, rabotilnici, bilateralni sredbi i stru~ni predavawa koi gi organiziraat Agro biznis komorata pri Sojuzot na stopanski komori na Makedonija, Mre`ata za ruralen razvoj na Republika Makedonija, Federacijata na farmeri i drugi. Organizatorite najavija deka godinava o~ekuvaat saemot da go vidat 20.000 posetiteli.

SERIOZNA ADMINISTRATIVNA PRE^KA ZA BIZNISOT

TRI GODINI SE MALKU ZA DA 17.03.2010 SE ZATVORI FIRMA VO MAKEDONIJA

Predolgata procedura za zatvorawe firma vo Makedonija e seriozna zakana za biznis-klimata vo zemjata. Vo posledniot izve{taj Doing Business 2011, Svetska banka presmetala deka za da zatvori{ firma vo Makedonija se potrebni celi dve godini i devet meseci ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

rocesot na zatvorawe firma vo Makedonija e navistina dolg, se soglasuvaat i biznismenite i ekspertite so lo{ata ocenka na Svetska banka za ovaa procedura, koja se zema predvid pri ocenuvawe na biznis-klimata vo edna zemja. Vo posledniot izve{taj na Doing Business 2011, zgasnuvaweto na firma e edna od kriti~nite to~ki za vodewe biznis vo Makedonija. Tie presmetale deka za da ja zatvori firmata biznismenot treba da pomine niz mnogu proceduri i administrativni barawa, {to vo prosek trae dve godini i devet meseci. Iako nekolku godini Makedonija e rangirana na relativno niska pozicija po ovaa osnova i so godini na ova se `alat i biznismenite, s$ u{te nema promeni na ova pole. “Kolku {to e brzo da se otvori firma, u{te pobavno e da se zatvori”, veli Goran Rafajlovski od Konsalting Rafajlovski, koj toa go objasnuva so slo`enosta na postapkata koja zakonski ima mnogu pro-

116

mesto od 138 zemji e rangirana Makedonija spored kriteriumot zatvorawe na firma

ceduri. “Realno, procedurata za zatvorawe i ne moè da bide mnogu kratka. Toj {to ja zatvora firmata treba da pomine niz mnogu postapki za da se vidi dali dolì, kolku i komu dolì i da se pominat site proceduri. Moèbi moè da se skrati nekoja od procedurite, no toa realno nema da vlijae na vremeto potrebno da se zatvori firmata”, objasnuva Rafajlovski. Postapkata najmnogu se odolùva koga treba da se platat dolgovite. “Toj {to ja zatvora firmata mora prvo da gi plati site dolgovi kon dràvata i kon op{tinite po osnova na firmarina, za komunalii i site ostanati smetki za da po~ne so procedurata za likvidacija”, objasnuva toj. Postapkata realno moè da se zabrza vo nadle`nite institucii koi gi obrabotuvaat

So profesionalizacija na kadrite i instituciite, zna~itelno }e se skrati periodot za zatvorawe firma. dokumentite, bidej}i, zakonski, procedurite koi mora da se pominat odzemaat mnogu vreme. Ekspertite koi rabotat na ovaa problematika se edinstveni deka zabrzuvaweto mo`e da se napravi ako se profesionaliziraat kadrite vo instituciite, posebno onie koi rabotat tokmu na zatvorawe firma. Ako ima ~ista situacija, postapkata ne trae podolgo od sedum-osum meseci.

Rafajlovski smeta deka tri godini za zatvorawe na firma e premnogu dolgo vreme, osven ako namerno ne se odol`uva postapkata. "Ako instituciite se efikasni i vo realno vreme gi obrabotuvaat dokumentite, zatvoraweto na firma nema da bide tolku dolgo. Ova e problem koj treba da se re{i”, veli toj. Spored zakonskata procedura, firma mo`e da zgasne na dva na~ini,

so likvidacija i so ste~jna postapka. Likvidacijata na neaktivnite firmi e naj~esto nevozmo`na, zatoa {to nivnite smetki se blokirani poradi neplateni dolgovi, a vo Zakonot za ste~ajna postapka ne postoi re{enie blokiranite firmi avtomatski da odat vo ste~aj po odreden vremenski period. Spored istiot Zakon, za otvorawe na ste~ajna

postapka e potrebno da se podnese barawe za ste~aj 45 dena po blokiraweto na smetkata na firmata. Toa barawe go podnesuvaat ili dol`nicite ili doveritelite. Koga stanuva zbor za mala ste~ajna masa, nikoj ne e zainteresiran za vodewe na postapkata, koja e skapa. Poradi ova, firmite ostanuvaat blokirani na neodredeno vreme vo koe se trupaat nivnite dolgovi i kamati.

12 09.11.2010

D-LINK PROMOVIRAШE NOVI PROIZVODI ZA DELOVNI KORISNICI

-Link, vo sorabotka so Pakom Kompani, minatata nedela ja prezentiraa poslednata ponuda na proizvodi nameneti za delovni korisnici. Na prezentacijata bea pretstaveni uredi za potrebite na doma{nite korisnici, kako {to se ì~enite i bezì~nite ruteri, anteni, print serveri, modemi, uredi za ~uvawe podatoci, strujno vmreùvawe, videonadzor i VoIP, D-Link, pokraj navedenoto, uspe{no razviva i

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

cela paleta proizvodi i uslugi za delovnite korisnici. Miro Deli}, stru~no lice za tehni~ka poddr{ka na mre`na oprema vo D-Link Adria, na prisutnite partneri na eventot im gi prezentira{e najnovite dostignuvawa vo razvojot na seopfatnite re{enija na mre`na oprema koja kvalitetno mo`e vo celost da gi zadovoli potrebite na malite, srednite ili golemite kompanii. Tvrtko Qubi}, generalen menaxer na pretstavni{tvoto na

D-Link za Adria regionot, ja pretstavi i najnovata programa za poddr{ka na delovnite partneri. Kompanijata D-Link e edna od vode~kite vo svetot vo poleto na razvoj i dizajn na end-toend re{enija za mre`na i komunikaciska oprema. Podra~jata na tehnologii od interes na delovnite korisnici koi D-Link suvereno gi pokriva so svoite proizvodi i uslugi se Switching, Security, Storage i Surveillance.

GRUEVSKI: STOPANSTVOTO ZAKREPNUVA OD EKONOMSKATA KRIZA remierot Nikola Gruevski smeta deka vladinite antikrizni merki imaat pozitivni efekti vrz stopanstvoto, a dokaz za toa e i zgolemenata trgovska razmena za 11% vo prvite devet meseci od godinata. “Krizata, kako i site kompanii, gi pogodila i niv. Vo eden moment otpu{tile 60 rabotnici, no, za sre}a, od dekemvri minatata godina fabrikata zakrepnala i brojot na pora~ki od stranstvo

se zgolemil. Ve}e se vraboteni 70 lu|e i na nekoj na~in zagubata e nadomestena”, izjavi premierot Gruevski po sredbata so rakovodstvoto na Rade Kon~ar, fabrika koja proizveduva kontaktori i relei. Od ovaa fabrika se po`alija na carinata na srebro i sopstvenosta na zemji{teto kako del od problemite so koi se sre}avaat vo sekojdnevnoto rabotewe. Okolu 85% od proizvodstvoto vo Rade

Kon~ar se izvezuva vo pove} e od 25 dr`avi. Idnata godina se o~ekuva 10% do 15% pogolemo proizvodstvo. Ekonomski timovi predvodeni od premierot Gruevski, ministerot za finansii, Zoran Stavrevski i vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, posledniov mesec se vo obikolka na okolu 150 kompanii so cel da se zapoznaat so problemite so koi se sretnuvaat.

BARAWE OD GRUPACIJATA ZA PROTIVPO@ARNA ZA[TITA

VOZAÎTE DOBROVOLNO DA POSEDUVAAT PROTIVPO@AREN APARAT Da se nadmine nesoodvetnoto opredeluvawe na vidovite i koli~inite na protivpoàrnite aparati spored goleminata na motornoto vozilo bara Grupacijata za protivpoàrna za{tita i bezbednost pri rabota EMA NIKOLOVSKA a se promenat pravilnicite za protivpoàrna za{tita koi gi donesoa Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Direkcijata za za{tita i spasuvawe i da se usoglasat so evropskata regulativa - se samo del od barawata na Gupacijata za protivpoàrna za{tita i bezbednost pri rabota. Grupacijata bara da se korigiraat izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot za zadolìtelna protivpoàrna oprema na voziloto, so koi namesto zadolìtelna, opremata za site vidovi vozila da bide po sloboden izbor na u~esnicite vo soobra}ajot. "Potrebno e se nadmine nesoodvetnoto opredeluvawe na vidovite i koli~inite na protivpoàrnite aparati spored goleminata na motornoto vozilo, odnosno da se nadmine nepravilnata klasifikacija na vozilata. Na primer, motorno vozilo do osum sedi{ta nema potreba od poseduvawe na PP aparat, a, pak, vozilo so devet sedi{ta treba da poseduva dva protivpoàrni aparati. Pri kategorizacijata

na vozilata, ima vozila so devet i pove}e sedi{ta, te{ki do 3,5 toni, do pet i pove}e od pet toni, pa ne e logi~no za site da se predvidi za{tita so ist broj na PP aparati", naglasuva Toni Angelovski, pretsedatel na Grupacijata za protivpo`arna za{tita i bezbednost pri rabota. Angelovski veli deka edna od nesoodvetnite odredbi od Pravilnikot e odredbata so koja site tovarni vozila do 10 toni Zakonot gi obvrzuva da nosat aparat od {est kilogrami. Vo ovaa grupa spa|aat i

tovarnite vozila so 80 litri tovaren prostor, pa vakviot aparat nepotrebno bi odzemal prostor od 15 litri. Angelovski dodava deka neophodno e pravilnikot da se usoglasi so evropskata regulativa. “Vo site evropski zemji, bez isklu~ok, patni~kite motorni vozila registrirani na pravni lica zadolìtelno treba da poseduvaat PP aparat. Dokolku postoi zakon za zadolìtelna oprema za za{tita od poàr vo rabotnite prostorii kaj sekoja firma, kako merka

za za{tita pri rabota, posledovatelno, istoto treba da se implementira i kaj slu`benite vozila {to se predviduva{e vo prethodniot pravilnik”, veli Angelovski. Vo Pravilnikot se naveduva deka specifi~ni vozila koi prenesuvaat pari, blindiranite vozila i vozilata za transport na prehranbeni proizvodi treba da koristat edinstveno PP aparat so prav, koj, pak, e lesno zapalliv. Angelovski sugerira da se promeni ovaa odredba od Pravilnikot i da se pri-

menuva drug protivpoàren aparat. Za Grupacijata e sporno i {to vo Makedonija nema institucija za kontrola na protivpoàrnite aparati, poradi {to dosega na pazarot se pojavuvale aparati so nesoodveten kvalitet. Od Grupacijata se àlat deka poradi izbrzanoto donesuvawe na Pravilnikot za zadolìtelno nosewe na PP aparati vo patni~kite vozila, koj podocna se poni{ti, kompaniite koi prodavaat vakvi aparati sega se soo~uvaat so golemi zalihi vo magacinite.

“So donesuvaweto na Pravilnikot za zadolìtelna PP oprema vo vozilata za da se izleze vo presret na gra|anite i pravnite lica, kompaniite koi rabotat trgovija so ovaa oprema vloìja nepovratni sredstva za nabavka na PP aparati. Za samo osum meseci od ovaa godina uvezeni se PP aparati vo visina od okolu 1,5 milioni amerikanski dolari, glavno na po~etokot na godinata. Ovie aparati sega sedat vo magacinite na uvoznicite. So ovie sredstva moè da se izgradi edna moderna fabrika za proizvodstvo na PP aparati koi bi gi zadovolile site potrebi na Zapaden Balkan”, naglasi Dimitar Petrevski, ~len na Upravniot odbor na Grupacijata za protivpoàrna za{tita i bezbednost pri rabota. Pravilnikot za PP za{tita e izraboten vo 2005 godina, a na 11 mart 2010 godina pretrpe izmena, spored koja site vozila treba da imaat protivpoàren aparat od dva kilogrami. Vladata, samo eden mesec podocna pobara od Direkcijata za za{tita i spasuvawe da ja revidira odlukata i da ja namali zadolìtelnata teìna za protivpoàrnite aparati kaj vozilata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

09.11.2010

PAZARITE OD ZAPADEN BALKAN POTPI[AA DEKLARACIJA ZA POVRZUVAWE

PAZARXIITE ZAEDNO ]E BARAAT PARI OD EU Identi~niot pazar, delovniot ambient, usoglasenite zakoni za trgovska razmena gi pottiknaa pazarite na golemo i onie koi se vo regionot da se zdru`at za polesno da gi dobivaat evropskite pari MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

olesen pristap do evropskite pari e pri~inata poradi koja pretstavnicite na pazarite na golemo i pazarite na zemjite od Zapaden Balkan minatata nedela potpi{aa deklaracija za povrzuvawe. Velat, samo obedineti vo regionalna asocijacija pazarite mo`at da apliciraat za pari od pretpristapnite fondovi na Evropskata unija. Identi~niot pazar, delovniot ambient, usoglasenite zakoni za trgovska razmena - gi pottiknaa pazarite na golemo i onie koi se vo regionot da se zdru`at i da vospostavat standardi koi }e pretstavuvaat regionalna praktika za site. Pazarxiite od Zapaden Balkan smetaat deka ako se obedinat, polesno }e apliciraat za parite od pretpristapnite fondovi na EU. Pazarxiite vo Makedonija se voodu{eveni od ideja-

TOP 100

ta, no po malku skepti~ni se vo odnos na vremeto potrebno za realizacija. “Idejata e fantasti~na. Ne moàm so sigurnost da kaàm dali toa }e uspee kaj nas, od aspekt na toa kolku vreme }e ni treba za da se obedinime. Fakt e deka vo dràvava ima op{t skepticizam, no so malku pove}e trud bi ja postignale krajnata cel, a toa e zdruùvawe”, veli Ekrem Dolek, pretsedatel na zdruènieto na pazarxii Prosperitet. I Stopanskata komora na Makedonija go pozdravuva mo`noto zdruùvawe na pazarite. "Nie otsekoga{ se zalagame i go poddrùvame vmreùvaweto. Obedinetiot nastap zna~i zaedni~ka vizija i interes, a koga se ima toa, nastapot i probivot na stranski pazari e polesen", objasnuvaat od Stopanskata komora na Makedonija. Ottamu dodavaat i deka obedinuvaweto vo zaedni~ki pazar na zemjite od Zapaden Balkan naskoro moè da se razgleduva i me|u ~len-

kite na Zdruènieto za trgovija. Zdruènieto na pazarxii i Stopanskata komora na Makedonija se slo`ni deka vmreùvaweto ima svoi prednosti koga stanuva zbor za promoviraweto i za{titata na doma{nite proizvodi, kako i gradeweto i promocijata na makedonskite brendovi. “Do kraj bi se zaloìl da se ostavri idejata, no treba vreme. Nie, kako zdruènie, idejata ja poddrùvame. No, potrebna e strategija. Dokolku bi se izgradila strategija i koncept, kaj nas s$ e mo`no. Samo treba seriozno da se zafatime so proektot”, dodava Dolek. GOLEMITE EVROPSKI PAZARI “GI GOLTAAT” DOMA[NITE Za direktorot na belgradskiot pazar, pak, Dragan Pu{ara, zakonot koj }e go regulira obedinuvaweto bil prili~no op{t. “Ovaa oblast ne moè vo potpolnost da se standardizira. Site pazari od Helsinki do Atina se karakteristi~ni na svoj na~in i so nivna stan-

dardizacija sekoj od niv bi izgubil od sega{nata pretpoznatlivost”, veli Pu{ara. Vo Srbija stopanisuvaweto so pazarite i pazarite na golemo e regulirano vo Zakonot za trgovija i komunalni raboti. Hrvatska, pak, neodamna se obide da ja integrira ovaa oblast vo Zakonot za pazari, no inicijativata naide na èstok otpor od supermarketite, koi od samiot po~etok ne go podrùvaa zdruùvaweto i lobiraa zakonot da ne

se donese. Spored Bo`o Grani~, pretsedatel na Zdru`enieto na hrvatski pazari, zemjite od porane{na Jugoslavija treba da donesat edinstven zakon za pazarite so koj }e se za{titat individualnite proizvoditeli, {to, pak, }e go pottikne ruralniot razvoj. “So zakonot treba, na nekoj na~in, da im se nametne na hipermarketite da gi forsiraat doma{nite proizvodi i barem 70% od proizvodite

koi se nudat na policite da bidat doma{ni”, veli Grani~. Deka doma{nite proizvodi treba da se za{titat koga e vo pra{awe obedinuvaweto na pazarite, poka`uva i ungarskoto iskustvo. ”So vlezot na Ungarija vo Evropskata unija se otvori i pazarot za vlez na stranski trgovski sinxiri, a doma{noto proizvodstvo se stavi vo vtor plan”, veli Santo Katalin, direktorka na pazarot na golemo vo Segedin.

14 09.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

BUGARIJA BARA PARTNERI ZA IZGRADBA NA NUKLEARNA CENTRALA

SRBIJA I HRVATSKA VLEGUVAAT VO PROEKTOT BELENE!?

Bugarskiot premier, Bojko Borisov, e uveren deka u~estvoto na Srbija i na Hrvatska vo izgradbata na nuklearnata centrala Belene }e go napravi proektot popragmati~en i poisplatliv, bidej}i }e garantira pazar za proda`ba na elektri~nata energija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarskata Vlada gi povika Srbija i Hrvatska kako akcioneri da u~estvuvaat vo proektot za nuklearna centrala Belene na Dunav. Bugarskiot premier, Bojko Borisov, na hrvatskata kole{ka, Jadranka Kosor i na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, im ponudi partnerstvo vo izgradbata na vtorata bugarska nuklearna centrala. Spored mediumite vo Bugarija, Borisov na dvete dràvi im upatil oficijalen predlog za kupuvawe udeli od 1%, 1,5% ili 2%. Vo povikot stoi deka tie za svoite nameri i èlbi mora da se izjasnat najdocna do 13 noemvri, koga vo poseta na Bugarija doa|a ruskiot premier, Vladimir Putin. Se pretpostavuva deka vo tekot na negovata poseta }e se razgovara tokmu za prodolùvaweto na izgradbata na nuklearnata centrala. TADI] RAZGOVARA[E SO BORISOV Borisov potvrdi deka minatiot ~etvrtok razgovaral so Tadi}, {to se sovpa|a so po-

setata na srpskiot pretsedatel na Hrvatska i sostanokot so Kosor i pretsedatelot Ivo Josipovi}. Ne se isklu~uva deka za vreme na sredbata hrvatskata premierka i srpskiot pretsedatel razgovarale tokmu za u~estvoto vo Belene. Borisov e uveren deka u~estvoto na Srbija i na Hrvatska vo izgradbata na nuklearnata centrala }e go napravi proektot popragmati~en i poisplatliv, bidej}i }e garantira pazar za proda`ba na elektri~nata energija. Dogovorot za izgradba na centralata Belene Bugarija go potpi{a so Rusija. Se procenuva deka izgradbata }e ~ini sedum milijardi evra, {to ja objasnuva èlbata na Bugarite vo proektot da vklu~at i stranski partneri. No, bidej}i dogovorot so koj Bugarija treba{e da go osigura delumnoto finansirawe na proektot iste~e na 30 septemvri, dvete zemji se dogovorija za odloùvawe na proektot. Srbija prethodno pokaà interes za u~estvo vo izgradbata na Belene vo zamena za udel od 5%, no po inicijalC

milijardi evra }e ~ini izgradbata na Belene

niot interes ponatamu ne se pregovara{e. “Srbija e vo princip podgotvena da u~estvuva vo izgradbata na vtorata bugarska nuklearna centrala, no o~ekuvame oficijalen predlog vo pi{ana forma za da mo`eme da doneseme kone~na odluka”, izjavi neodamna srpskiot minister za energetika, Petar [kundri}. Toj dodade deka imale konsultacii so kineski partneri za eventualna finansiska poddr{ka za vlez na Srbija vo proektot. HRVATSKA ]E RE[I DEL OD PROBLEMITE SO STRUJA U~estvoto na Hrvatska vo izgradbata na bugarskata nuklearna centrala bi mo`elo da bide delumno re{enie za nejzinite potrebi za elektri~na energija vo idnina. Spored energetskata strategija na Hrvatska, na nejzina teritorija bi trebalo da se izgradi nuklearna centrala. No, biO

U~estvoto na Hrvatska vo izgradbata na bugarskata nuklearna centrala bi mo`elo da bide delumno re{enie za nedostigot od elektri~na energija vo ovaa zemja. dej}i za toa se potrebni politi~ka odluka i pogolema suma pari, bugarskiot predlog za niv se ~ini deka e podobra solucija. Bugarskata nuklearna centrala Belene treba da ima dva 1.000-megavatni reaktori i }e se gradi na severot od zemjata, vo istoimenoto mesto. Dogovorot za izgradba e potpi{an so ruskata dr`avna kompanija Atomstrojeksport.

Proektot be{e zamrznat vo 2009 godina, koga prethodniot strate{ki investitor, germanskata kompanija RVE, koja treba{e da obezbedi dve milijardi evra vo zamena za 49% sopstveni{tvo, se povle~e. Spored preliminarniot dogovor me|u Bugarija i Atomstrojeksport od 2008 godina, izgradbata na elektranata }e ~ini ~etiri milijardi evra, no vo me|uvreme

tro{ocite se zgolemija. Bugarija ve}e ima edna nuklearna centrala Kozloduj, koja ima {est reaktori. Prvite ~etiri so ja~ina od 440 megavati se zatvoreni od bezbednosni pri~ini pred vlezot na zemjata vo Evropskata unija (EU). Vo funkcija se samo pettiot i {estiot blok so ja~ina od 1.000 megavati, koi gi zadovoluvaat strogite evropski pravila.

CRNA GORA GO UKINUVA “EKONOMSKOTO DR@AVJANSTVO” ladata na Crna Gora ja suspendira{e odlukata za “ekonomsko dràvjanstvo” do usoglasuvaweto so EU. Crnogorskata Vlada na po~etokot od avgust objavi deka poznati svetski lu|e so sigurna svetska reputacija }e moàt da dobijat crnogorski paso{ za direktno investirawe vo Crna Gora i vo nejzinata ekonomija i za donacii vo dràvniot buxet. Kako del od kvalifikaciskiot proces za steknuvawe na crnogorsko dràvjanstvo

se planira{e zainteresiranite li~nosti da mora da investiraat najmalku polovina milion evra, pri {to del od sredstvata }e bide direktno uplaten vo dr`avniot buxet. Taa programa }e ima za cel da gi pottikne najuspe{nite biznismeni da go relociraat sedi{teto na svoite kompanii vo Crna Gora, da vovedat nova tehnologija i inovacija, da go unapredat prenesuvaweto na potrebnoto znaewe i ve{tini i da stvorat novi mo`nosti za vrabotuvawe.

SRPSKI BIZNIS-KLUB VO ABU DABI o Obedinetite Arapski Emirati se formira prv srpski biznis-klub so sedi{te vo Abu Dabi, soop{ti Ministerstvoto za dijaspora na Srbija. Srpskiot biznis-klub }e ovozmo`i podobar plasman na stokite i uslugite od Srbija vo arapskiot svet, a isto taka }e ja podobri sorabotkata i vo drugite oblasti me|u Srbija i Arapskite Emirati. Pretsedatel na srpskiot biznis-klub e biznismenot Ognen Sud`uk, a potpretsedatel arhitektot Sa{a Domazet, koj najavi i formirawe na srpsko sportsko dru{tvo vo Obedinetite Arapski Emirati.

EU GI UKINA VIZITE ZA ALBANIJA I BIH vropskata unija (EU) odlu~i da gi ukine vizite za gra|anite na Albanija i Bosna i Hercegovina (Bi H), koi od 15 dekemvri }e mo`at da patuvaat slobodno vo Evropa. Odlukata be{e usvoena i pokraj stravuvawata na Francija i Holandija deka ovie dve zemji ne napravile dovolno napori vo oblasta na kontrolata na granicite. Evropskata komisija dade pismena garancija deka }e ja sledi migracijata vo site zemji od Zapaden Balkan, zatoa {to be{e utvrdeno deka otkako Makedonija i Srbija dobija vizna liberalizacija be{e zgolemen brojot na imigranti vo zemjite od EU. Odlukata e donesena ednoglasno na sostanokot na zemjite-~lenki na EU, kade {to vo fokusot be{e pra{aweto za azilantite. EK na 27 maj predlo`i ukinuvawe

na vizite za BiH, a Evropskiot parlament ja prifati na sedmi oktomvri godinava.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

Najgolemiot hrvatski biznismen, govorej}i za sopstveniot biznis, no i za ekonomijata vo celata zemja, veli deka turizmot i energetikata se dejnosti vo koi treba da se investira.

odori} e gord na ona {to go postigna preku Agrokor vo Hrvatska, no smeta deka kompanijata denes pripa|a na otvoren svet i otvoren pazar. Negovata vizija e fer borba i konkurencija na svetskiot pazar. Koj }e ja podigne Hrvatska i kako? Hrvatska e uredena dr`ava i ni treba samo malku za da se soedinime. Ako sakame da ja podigneme Hrvatska, mora da ja podigneme so pametni investicii vo vrednost od pet do {est milijardi evra. Imame mo`nosti i veruvam deka }e uspeeme. Ima vizii koi biznisi da se po~nat i vo {to da se investira. Turizmot e dejnost vo koja treba da se investira. Mo`e da se investira i vo energetikata. Mora da proizveduvame pove}e energija za da ne mora da uvezuvame. Imame i vetar i bioenergija i vodena energija. Ako treba, neka se investira investi i vo atomska centrala, samo da ne mora da uvezuvame uvezuva energija. Treba da investirame i vo zemjodelstvoto, da zemjode imame pove}e prihodi i pov da proizveduvame pove}e proizve ovo{je za pomalku da go uvezuvame. Porebni se investicii vo industrijata, kako vo drvnata, taka i vo dr grade`ni{tvoto. grade`ni{ [to e so izvozot? iz Mi doa|aat doa|aa lu|e i mi propovedaat: treba izvoz, treba tr izvoz. Koj izvoz? Za da se napravi izvoz, potrebni se i

IVICA TODORI] SOPSTVENIK NA AGROKOR

NA HRVATSKA I TREBAAT 6 MILIJARDI EVRA ZA DA JA PODIGNE EKONOMIJATA CRNOGORSKATA VLADA O^EKUVA RAST NA BDP OD 2,5% VO 2011 GODINA rnogorskata ekonomija vo 2011 godina bi trebalo da ostvari rast od 2,5%, soop{ti Vladata na Crna

Gora. Potpretsedatelot na Vladata, Vujica Lazovi}, izjavi deka inflacijata narednata godina treba da iznesuva 2,2%, a vrabotenosta bi trebalo da se zgolemi za 1,3%. "Ovaa godina be{e godina na ekonomsko zazdravuvawe, a 2011 godina }e bide godina na rast”, izjavi Lazovi} i dodade deka se planira namaluvawe na nadvore{niot javen dolg na okolu 30% od

bruto-doma{niot proizvod (BDP). Crnogorskata Vlada isto taka o~ekuva deka prilivot na direktni stranski investicii }e iznesuva 550 milioni evra.

EGIPET SAKA DA INVESTIRA VO SRBIJA gipetskite kompanii se zainteresirani da investiraat vo Srbija vo farmacevtskata i avtomobilskata industrija, izjavi egipetskiot premier, Ahmed Nazif. Nazif naglasi deka postoi potencijal za pro{iruvawe na ekonomskata sorabotka me|u Egipet i Srbija, posebno vo oblasta na telekomunikaciite, nedvi`nostite i proizvodstvoto na hrana, no i vo vo pogolem broj oblasti ~ii mo`nosti s$ u{te ne se istra`eni. Toj istakna deka dvete zemji bi mo`ele da ostvarat sorabotka i vo nastapot na treti pazari. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, so negoviot egipetski kolega se soglasija

deka bilateralnata sorabotka me|u Srbija i Egipet e odli~na i nema otvoreni politi~ki pra{awa, {to pretstavuva dobra osnova za pro{iruvawe na ekonomskata sorabotka na dvete zemji.

HRVATSKITE BIZNISMENI OTVORIJA ”@E[KA LINIJA” rvatskoto zdruènie na biznismeni otvori nova usluga za svoite ~lenovi i za pretpriema~ite i investitorite koi ne se ~lenovi na zdruènieto. Vo zdruènieto moàt da se obratat site biznismeni so blokirani incesticii. Sostojbite vo dràvata, no i golemite problemi so koi se soo~uvaat doma{nite i stranskite investitori, gi motiviraa ~lenovite na zdruènieto da otvorat “è{ka linija” koja funkcionira vo Centarot za pomo{ na investitorite. Vo ovoj centar }e moàt da se obratat biznismenite koi imaat te{kotii vo realiziraweto na svoite proekti. Od Hrvatskoto zdruènie na biznismeni

potenciraa deka razvojot na hrvatskata ekonomija }e stagnira ako ne se poddr`uvaat privatnite investicii.

09.11.2010

milijardi evra i vreme. Agrokor investira vo izvozot, no toj proces e mnogu ma~en. Na primer, vodata "jana" e eden od hrvatskite izvozni proizvodi i eden od retkite brendovi koj ima rast. No, seto toa ne odi tolku lesno. Koga vo Amerika, na primer, }e dadete milion dolari za marketing, toa e kako da ne si dal ni{to. Nie ve}e pet godini se ma~ime so Amerika i duri sega sme vo plus. I na nekoi drugi pazari kade {to mo`evme da se pretstavime i da ja plasirame, na "jana" & odi dobro. Mo`e li Hrvatska brzo da izleze od krizata so pametni investicii? Ako sega napravime vistinC

ski potezi, Hrvatska moè da ima svetla idnina, a moè i mnogu brzo da se priklu~i vo Evropskata unija (EU). Hrvatska }e moè dobro da se vklopi i da bide mnogu uspe{na evropska dràva, duri podobra od mnogu drugi. Navistina moème da napravime ~udo i da ja podigneme zemjata so malku pari, no ne smeeme da optovaruvame so politika i aferi. Koga stanuva zbor za politikata, sekako deka treba da se zanimavame so EU, bidej}i naskoro }e vlezeme vo Unijata. No, nezavisno od toa, nie mora da se naso~ime pove}e kon ekonomijata. Bez ekonomijata nemame ni{to. So investicii od pet do {est milijardi evra bi se vrabotile okolu 60.000 lu|e. Vo toj slu~aj, Hrvatska bi nemala nevraboteni i za pet godini bi morala da uvezuva rabotna sila. Imam 60 godini i rabotam od utro do mrak. Dosega imam mnogu postignato i toa e za mene sre}a i radost. Sonot mi e nekoj da ja vodi hrvatskata ekonomija tolku dobro i Hrvatite da ìveat zapadnoevropski stil na ìvot. I vo seto toa sakam da dadam pridones preku Agrokor. Lu|eto velat Todori} e bogat! Jas nemam gotovina. Edinstveno {to imam se akciite na Agrokor. Nemam zemeno dividendi od Agrokor. S$ {to zarabotiv go investirav vo novi pogoni. Izvor: VEÊRWI LIST O

16 09.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

KINA ]E INVESTIRA VO PORTUGALIJA a sredbata na kineskiot pretsedatel, Hu Xintao, so protugalskiot premier, Xose Sokrate, izostana vetuvaweto deka Kina }e go otkupi portugalskiot dolg, na {to se nadeva{e Lisabon. Kineskiot pretsedatel, Hu Xintao, izjavi deka negovata zemja }e & pomogne na Portugalija vo soo~uvaweto so svetskata finansiska kriza, me|utoa, izostana vetu-

vaweto deka }e se otkupi portugalskiot dolg, na {to se nadeva{e Portugalija. “Podgotveni sme da prezememe konkretni merki kako bi & pomognale na Portugalija vo ubla`uvaweto na posledicite od globalnata finansiska kriza”, izjavi Hu po sostanokot so premierot Xose Sokrat. Dvete strani potpi{aa nekolku dogovori za sorabotka na podra~jeto na finansiski uslugi,

logistika, obnovliva energija i turizam. Isto taka, dogovorija zgolemeni napori za udvojuvawe na trgovskata razmena do 2015 godina. Kineskiot pretsedatel izjavi deka }e gi pottikne kineskite firmi da vlo`at vo Portugalija, dodeka vo isto vreme Kina }e gi stimulira portugalskite firmi pove}e da prodavaat na najnaseleniot pazar vo svetot.

OPEK: SLEDNATA DECENIJA NAFTATA ]E BIDE 85 DOLARI

rganizacijata na zemji-izvoznici na surova nafta smeta deka pazarnata cena po barel nafta vo tekot na slednata decenija bi trebalo da se dvi`i vo opseg od 75 do 85 dolari. Cenata na krajot od tretata decenija na ovoj vek bi trebalo dostigne nivo od 106 dolari. Ekspertite na OPEK vo najnovata analiza ocenuvaat deka takvoto nivo

na cenata e neophodno za vo narednive dvaeset godini da se osigura soodvetniot porast na proizvodstvoto na surovata nafta. Vo istata analiza OPEK naveduva deka ovaa godina cenata na naftata varirala vo interval od 70 do 85 dolari po barel, a deka pazarot na taa vitalno va`na energetska surovina bil zna~itelno postabilen od minatata

godina. “Raste~kiot pazar go sledat, istovremeno, dovolno vlo`uvawa vo razvojot na proizvodstveni i transportni mo`nosti na ispora~atelite na surova nafta”, se naveduva vo analizata na OPEK, so napomena deka ~lenkite na toj naften kartel imaat svoe dopolnitelno proizvodstvo od okolu {est milioni bareli nafta dnevno.

KRITI^NITE TO^KI VO EU SVETAT U[TE POCRVENO

DVA, TRI ZBORA

DOLGOT NA SLABITE ZEMJI VO EVROZONATA STANUVA SÈ POSKAP

“Jas velam deka denes Nikola Sarkozi e eden od problemite na Francija i toa me|u glavnite problemi koi treba da se re{at. Velam i deka e dojdeno vreme da se zatvori politi~kata zagrada koja ja `iveeme od 2007 godina.”

Samo minatata nedela tro{ocite za ednogodi{no zadolùvawe na [panija, Portugalija, Irska i Grcija porasnaa za 227.000 do 851.000 dolari, pokaùvaat poslednite istraùvawa na agencijata Merkit VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

enata na dolgot na poslabite ~lenki na evrozonata povtorno po~na da raste. Lo{ite vesti s$ pove}e se razmnoùvaat. Irskoto spasuvawe na bankite stanuva poskapo i o~igledno e deka dano~nite obvrznici }e mora da “prezemat” u{te edna golema banka. Visoki gr~ki vladini pretstavnici s$ pootvoreno zboruvaat za potencijalnoto restrukturirawe na dolgovite. Glavnite politi~ki protivnici vo Portugalija èstoko se raspravaat za buxetot za sledniot period. Pred nekolku dena, za finansiskite problemi na trite dràvi predupredi i pretsedatelot na germanskiot IFO Institut za informacii i istraùvawe, Hans-Verner Sin. Toj tvrdi deka Grcija, Irska i Portugalija ne }e moàt da gi vratat svoite dolgovi. Sin obrazloùva deka najgolemite makroekonomski problemi na ovie zemji proizleguvaat od faktot {to ìveele podobro otkolku {to im dozvoluvale okolnostite i uvezuvale premnogu kapital. “Dokolku bi go investirale toj kapital, denes na ovie zemji bi im bilo

7,42% 10,49% e kamatnata stapka za desetgodi{nata obvrznica na Irska

e kamatnata stapka na zadol`uvaweto na Grcija

polesno. Dojde vremeto za naplata na dolgovite, a ovie zemji ne se sposobni da go napravat toa”, tvrdi Sin. Dopolnitelen problem za pazarot na obvrznici e toa {to Evropskata centralna banka (ECB) pove}e ne otkupuva dr`avni dolgovi. Poslednoto golemo “kupuvawe” se slu~i vo juni. No, ottoga{ pa do pred tri nedeli, koga sosema prestana da u~estvuva na pazarot, ECB se odnesuva{e kako regulator na dvi`eweto na cenite.

Od druga strana, va`no e vlijanieto na dobrite ekonomski podatoci koi gi ostvaruvaat golemite ekonomii, kako germanskata i britanskata. Indeksot na germanskiot pazar na kapital po objavuvaweto na serijata klu~ni ekonomski podatoci ja dostigna najvisokata vrednost vo poslednite 28 meseci, a Velika Britanija neodamna gi objavi preliminarnite podatoci za dvi`eweto na BDP vo tretiot kvartal, koi se podobri od o~ekuvanite. So evroto, pak,

se trguva na najvisoko nivo vo poslednite tri nedeli, {to isto taka pokaùva deka investitorite veruvaat vo sigurnosta na regionot. Investitorite se fokusirani na debatata vo Evropskata unija i evrozonata za vospostavuvawe postojan sistem za pomo{ vo periodot po 2013 godina, koga }e prestane da postoi sega{niot fond “teòk” 750 milijardi dolari. Glavnite zagovornici na noviot sistem se Germancite i Francuzite, no s$ u{te ne postoi podetalen dogovor za planovite po 2013 godina. Samo minatata nedela tro{ocite za ednogodi{no zadolùvawe od 10 milioni evra, spored poslednite istraùvawa na agencijata Merkit, za [panija, Portugalija, Irska i Grcija porasnaa za 227.000 do 851.000 dolari. Ircite za desetgodi{nata obvrznica platija kamatna stapka od 7,42%, odnosno nivnata premija vo odnos na ben~markot na germanskata dràvna obvrznica iznesuva 4,95%. Grcite svoeto zadolùvawe bi go platile u{te poskapo, so kamatna stapka od 10,49%, odnosno 8,47% nad germanskata. Se o~ekuva za nagloto poskapuvawe na zadolùvaweto da se rasprava na slednoto zasedanie na ECB.

DOMINIK DE VILPEN

porane{en francuski premier

“Vo trkata za pretsedatel vo 2012 godina }e u~estvuvam so edna jasna i konkurentna platforma, i baram politi~kiot konsenzus me|u glavnite politi~ki sili vo ovaa faza na razvojot na Albanija da se naso~i na poleto na ekonomijata.” FATOS NANO

porane{en albanski premier

“Ja po~navme ovaa turneja so namera za zajaknuvawe na ona {to ve}e e ogromno prijatelstvo me|u SAD i Indija. Kako {to napomenav i prethodno, veruvam deka partnerstvoto me|u SAD i Indija }e bide edno od partnerstvata {to }e go odbele`i 21 vek. Nie sme dvete najgolemi demokratii vo svetot. Imame odli~ni me|u~ove~ki odnosi i, {to e u{te pova`no, delime i cel set vrednosti.” BARAK OBAMA

pretsedatel na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD)

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

09.11.2010

SVET

0-24

...PREDIZVIK

...SORABOTKA

...NEVREME

^ileanskiot rudar go istr~a Wujor{kiot maraton

SAD i Avstralija }e ja zajaknat vselenskata odbrana

Zimski buri vo Velika Britanija

den od 33-ta spaseni ~ileanski rudari, Edison Pena, so vreme od pet ~asa i 40 minuti, tr~aj}i, odej}i i teteravej}i se, ja pomina celta na slavniot Wujor{ki maraton, 20 minuti pobrzo otkolku {to planira{e.

oedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD) i Avstralija potpi{aa dogovor za zajaknuvawe na sorabotkata vo vselenskata odbrana. Dogovorot }e im ovozmo`i na dvete zemji da ja podobrat kontrolata vo vselenskiot prostor nad ju`nata hemisfera.

zimski uslovi, prosledeni so buri, silni vetrovi i Vod istinski obilni vrne`i od do`d i sneg ja zafatija v~era polovinata teritorijata na Velika Britanija. Najte{ko se pogodeni

Vels, Severna Irska i [kotska.

VELIKA BRITANIJA GI ZAJAKNUVA VRSKITE SO AZIJA

DEJVID KAMERON VO POTRAGA PO “BIZNIS” VO KINA

Kameron, koj napravi pocvrsti komercijalni vrski so Kina, se nadeva deka patuvaweto }e rezultira so serija biznis-dogovori, koi }e pomognat za zakrepnuvawe na britanskite firmi koi go vodat izvozot

remierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron, ja vodi najgolemata biznis-delegacija vo Kina, nadevaj}i se deka }e izvle~e polza od stabilnata vrska {to se vospostavi me|u dvete zemji vo poslednite godini. Kameron, koj napravi pocvrsti komercijalni vrski so Kina, se nadeva deka patuvaweto }e rezultira so serija biznis-dogovori, koi }e pomognat za zakrepnuvawe na britanskite firmi koi go vodat izvozot, objavi amerikanskiot vesnik "Volstrit ùrnal". Sepak, mirnata vrska me|u Velika Britanija i Kina moè da pretrpi tro{ok, odvra}aj}i go London od javno iznesuvawe na griìte za ekonomskite polisi i ~ovekovite prava vo aziskite zemji. Trgovskite vrski verojatno }e ostanat ograni~eni s$ dodeka Kina prodolùva da go bilda izvozniot sektor za da go pridviùva rastot, namesto da ja zgolemuva doma{nata pobaruva~ka.

Kameron treba da se sretne so kineskiot pretsedatel, Hu Xintao i premierot, Ven Jiabao, pred da zamine na 20 sostanoci vo Ju`na Koreja. Spored nego, posetata e vitalna trgovska misija. “Na{ata misija e ednostavna. Britanija sega e otvorena za biznis, ima mnogu, mnogu biznis-nakloneta Vlada i saka da ima mnogu, mnogu posilna vrska so Kina”, izjavi Kameron. Nego }e go pridruùvaat {efot na trezorot, Xorx Ozborn, biznis-sekretarot, Vins Kejbl i sekretarot za energija, Kris Hunm, kako i 43 delegati od site biznis-sektori vo Britanija. VE]E IMA REZULTATI Posetata ve}e dava rezultati. V~era be{e potpi{an dogovor so koj kineskata vlast go priznava {kotskoto viski kako pijalak {to se proizveduva samo vo [kotska, {to moè ja udvoi proda`bata na viski. Treba da se potpi{e i dogovor koj ovozmoùva izvoz na britanski sviwi vo Kina.

Vladata se nadeva deka razgovorite na ministrite }e gi usoglasat energetskite, obrazovnite i drugite problemi i deka dvete strani mo`e da go pro{iruvaat dijalogot za bezbednosni pra{awa. Se o~ekuva Kameron da razgovara so kineskite lideri za prioritetite na G-20. Vladata na Kameron veti

deka }e obezbedi ekonomsko zakrepnuvawe na zemjata i porast na izvozot i na proizvodstvoto. Bilateralnata trgovija me|u Velika Britanija i Kina minatata godina iznesuva{e 51,8 milijardi dolari. Kineskiot izvoz be{e tri pati pogolem od britanskiot. Velika Britanija e me|u naj-golemite evropski

pazari za Kina. Patuvaweto vo Kina doa|a po dolg period na stabilni odnosi me|u London i Peking. Zemjite gi izbegnaa tenziite okolu trgovskite i deviznite problemi. DIPLOMATSKI TEST Patuvaweto, isto taka, }e pretstavuva i diplomatski test za Kameron. Vo poslednive denovi

Kina ja predupredi Evropa poradi odrùvaweto na ceremonijata za Nobelova nagrada za mir na laureatot Liu Kjaobo, kineski disident koj momentalno sluì 11-godi{na zatvorska kazna. Diplomati velat deka na dneven red }e bidat problemite so ~ovekovite prava, no deka pra{aweto }e se postavi na odmeren na~in. London potvrdi deka ovoj vikend britanskiot ambasador }e u~estvuva na ceremonijata. I dodeka britanskata Vlada privatno ja ohrabruva Kina da vnimava na povicite od Va{ington, za da ovozmoì nejzinata valuta da dobie pogolema vrednost i da prezeme pove}e ~ekori za da ja zgolemi doma{nata pobaruva~ka, Kameron i Ozborn izbegnaa javno da ja kritikuvaat kineskata politika. Toa moè da go razo~ara Va{ington, kade {to ministerot za finansii, Timoti Gajtner, gi povika partnerite na SAD da $ se priklu~at na Kina vo re{avaweto na problemot.

18 09.11.2010

FEQTON

VTORNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI VISA

PLASTIKATA [TO GO POEDNOSTAVI @IVOTOT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

iza (Visa) e brendot na globalnata kompanija za plate`na tehnologija ~ii kancelarii se nao|aat vo San Francisko, Kalifornija. Viza gi povrzuva korisnicite, biznismenite, finansiskite institucii i vladite vo pove}e od 200 zemji i teritorii, ovozmo`uvaj}i im

Originalniot koncept za Viza karti~kata bil ideja na menaxer vo Bankata na Amerika i bil osmislen kako na~in za poefikasno pla}awe na pomalite smetki koi bankata ja ~inele ne{to {to se presmetuva kako zagubeno vreme i pari za procesot na nivna proverka. Namerata bila ovoj sistem da se koristi samo vo Kalifornija, no vo 1965 godina Bankata na Amerika po~nala so licencirawe na sistemot i na drugi finansiski institucii. Po 11 godini, Viza }e po~ne da se upotrebuva vo globalni ramki upotreba na digitalni valuti vo zamena za ke{ ili ~ekovi.

Kompanijata pomaga vo procesiraweto na transakciite vo ime na finansiskite institucii i trgovci preku VizaNet (VisaNet), edna od najpresti`nite svetski mre`i, koja ima kapacitet za pove}e od 10 iljadi transakcii vo se-

kunda. Vo 2009 godina globalnata mre`a na Viza izvr{ila 62 milijardi transakcii so vkupen volumen od 4,4 trilioni dolari. Viza ne izdava karti~ki ili kredit za klientite. Viza gi obezbeduva finansiskite institucii so brendiranite plate`ni proizvodi, a tie od svoja strana gi koristat za

ponuda na kreditni programi za nivnite klienti. Vo 2008 godina, spored Nilson Riport, Viza poseduvala 38,3% od pazarot so kreditni karti~ki i 60,7% od pazarot so debitni karti~ki vo SAD. Operaciite na kompanijata se prifateni re~isi vo celiot svet. Inaku, prednosta na Viza karti~kata e vo maksimal-

nata bezbednost koja mu se nudi na korisnikot. Pristapot na Viza kon bezbednosta e fokusiran na obezbeduvawe na plate`na sredina koja }e gi {titi podatocite na karti~kata, monitoring, identifikacija i za{tita od potencijalna izmama preku najdobrite praktiki na tehnologijata.

PRIKAZNI OD WALL STREET

PROFITOT NA NEWS C Zgolemuvaweto na profitot e blagodarenie na visokite pretplati za kanalite vo sopstvenost na News Corp., no i poradi zgolemuvaweto na cenata na pravata za distribucija na ovie kanali preku kabelskite operatori

Vo pra{awe se proda`nite strategii za kreirawe na

profit. Edni toa go pravat preku kratewe na tro{ocite, a drugi po primerot na Rupert Mardok, sopstvenikot na News Corp, Corp, preku zgolemuvawe na cenite na pretplatata.

ediumskiot gigant News Corp., koj e sopstvenik na Fox News i Twentieth Century Fox filmskite studija, objavi deka profitot za prviot kvartal im porasnal za 36% i toa blagodarenie na povisokite ceni za pretplata i reklamirawe. Neto-dobivkata na kompanijata se iska~i na iznos od 775 mil-

ioni dolari ili 30 centi za akcija, za razlika od minatata godina koga iznesuvala 571 milioni dolari ili 22 centi za akcija. Spored Bloomberg, analiti~arite o~ekuvaa deka profitot na kompanijata }e iznesuva 24 centi za akcija. Zgolemuvaweto na profitot e blagodarenie na visokite pretplati za kanalite vo sopstvenost na News Corp.,

no i poradi zgolemuvaweto na cenata na pravata za distribucija na ovie kanali preku kabelskite operatori. Minatata nedela od Fox obezbedija novi dogovori za distribucija na ovoj kanal preku Dish Network Corp i Cablevision Systems Corp i toa po cena koja mediumite ja narekoa “nefer cena”, iznudena so cel da bide prekinato programskoto neemituvawe. “Ovie dogovori se od kriti~no zna~ewe za finansiskite rezultati na televiziskata mre`a na Fox. Vo tekot na narednite nekolku godini, kako {to }e se zgolemuva ovaa brojka na novi dogovori, taka }e dostignuvame i novi nivoa na profitabilnost”, izjavi ^ejs Keri, glavniot operativen direktor na News Corp..

FEQTON

VTORNIK

DIJAMANTSKATA VIZA

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Pristapot na Viza kon bezbednosta e fokusiran na obezbeduvawe na plate`na sredina koja }e gi {titi podatocite na karti~kata, monitoring, identifikacija i za{tita od potencijalna izmama preku najdobrite praktiki na tehnologijata ISTORIJATA NA VIZA KARTI^KATA Korenite na plate`niot sistem Viza datiraat od 1958 godina. Toa e godinata koga Bankata na Amerika (Bank of America) po~nala so programata na kreditni karti~ki poznata kako BankAmerikard (“BankAmericard”). Originalniot koncept bil ideja na menaxerot na bankata i bil osmislen kako na~in za poefikasno pla}awe na pomalite smetki koi bankata ja ~inele ne{to {to se presmetuva kako zagubeno vreme i pari za procesot na nivna proverka. Namerata bila ovoj sistem da se koristi

09.11.2010

o vreme Vre~isi koga site organizacii vo svetot se podlo`ni na recesija, Euroazijan banka (Euroasian Bank), banka vo zemjite kade {to `iveat naftenite “bogata{i”, Kazahstan, izdade nova Viza karti~ka dizajnirana za VIP klientite, na koja e prika~en 0,02-karaten dijamant. Karti~kata e kreditna, a spored direktorot na bankata, Dmitrij Nikolin, taa }e mo`e da ja imaat i klienti koi ne se od Kazahstan.

SPONZORSTVO iza se javuva kako sponzor na Olimpiskite Vkarti~ka igri u{e od 1986 godina i e edinstvenata koja se prifa}a za finansiskite uslugi

Osnova~ot na Viza, DI HOK

samo vo Kalifornija, no vo 1965 godina Bankata na Amerika po~nala so licencirawe na sistemot i na drugi finansiski institucii. Po 11 godini, ovoj pronajdok }e po~ne da se upotrebuva vo globalni ramki. Vo docnite 60-ti godini eden od pretpostavenite na grupata za licencirawe predloìl bankata da oformi asocijacija. Asocijacijata na bankata trebalo da deluva kako podru`nica, ovozmoùvaj}i im na ~lenovite da gi zgolemat pridobivkite od centraliziraniot plateèn sistem, dodeka, od druga strana, trae borbata za niven pogolem benefit. Idejniot tvorec, Di Hok, stanal prviot pretsedatel na asocijacijata. Vo toa vreme, Bankata na

Amerika isto taka ja licencirala programata so karti~kite vo bankite na nekolku drugi dràvi, so {to po~nalo izdavawe na karti~ki so lokalizirani brendovi. Taka, vo Kanada, alijansata na banki izdavala karti~ki koi bile brendirani kako ârxeks (Chargex), ime koe se koristelo od 1968 do 1977 godina. Vo Francija karti~kite bile poznati pod imeto Sina karti~ka (Carte Bleue), a toa logo i denes se pojavuva na mnogu Viza karti~ki izdadeni vo Francija. Dolgi godini vo Britanija se izdava{e Barklejkard (Barclaycard). Vo 1970 godina, Bankata na Amerika se otkaàla od programata BankAmerikard. Kontrolata vrz programata ja prezele pove}eto banki

na sportskiot spektakl. Vo dogovor so odgovornite tela, sponzorstvoto od Viza }e prodolì do 2020 godina. Inaku, Viza, koja se javuva i kako sponzor na golem broj sportski nastani vo svetot, godinava be{e sponzor i na Svetskiot fudbalski kup koj se odrà vo Ju`na Afrika. {to prethodno ja imale licencirano karti~kata, so {to bila sozdadena Nacionalnata BankAmerikard, nezavisna korporacija koja bila odgovorna za menaxirawe, promocija i razvoj na sistemot vo SAD, i pokraj toa {to Bankata na Amerika prodolìla so izdavawe i poddr{ka na internacionalnite licenci. Do 1972 godina licenci bile odobreni vo 15 zemji. Vo 1974 godina bila osnovana multinacionalnata korporacija IBANCO so cel da se menaxira internacionalnata programa na BankAmerikard. Vo 1976 godina direktorite na IBANCO utvrdile deka spojuvaweto na razli~nite internacionalni mreì vo edna so edinstveno ime }e bide od najdobar interes za korporacijata. Sepak, vo mnogu dràvi postoelo kolebawe za vadewe karti~ka povrzana so Bankata na Amerika, iako asocijacijata bila totalno nominalna po priroda. Poradi ova, vo 1975 godina, Bank Amerikard, ârxeks, Barklejkard, Sinata karti~ka i ostanatite licencirani proizvodi se spoile pod novo ime, Viza (Visa). Nacionalnata BankAmerikard stanala Viza SAD

(Visa U.S.A), a IBANCO stanuva Viza Internacional (Visa Internacional). Terminot “viza” bil predlog na osnova~ot na kompanijata, Di Hok. Toj veruval deka zborot bil instantno prepoznatliv vo mnogu jazici i zemji i deka, isto taka, obele`uval univerzalna prifatlivost. Denes, terminot Viza stana rekurziven sinonim za asocijacijata Viza Internacional (Visa International Service Association). Vo 1984 godina, na pove}eto Viza karti~ki vo svetot se pojavi hologram na gulab na prednata strana, voobi~aeno postaven kaj poslednite ~etiri cifri od brojot na karti~kata. Ova be{e implementirano kako znak za bezbednost, taka {to vistinskiot hologram se pojavuva tridimenzionalno, a slikata se menuva kako {to se vrti karti~kata. Sli~ni promeni bea napraveni i vo Master Kard (MasterCard) karti~kite. Na pove}eto Viza karti~ki, dokolku se izlo`at na ultravioletova svetlina, }e se pojavi slikata na gulabot, {to se koristi kako dopolnitelen test za bezbednosta na karti~kata. Od 2005 godina standardite na Viza bea promeneti, pa ho-

logramot be{e prenesen na zadnata strana. Vo 2006 godina pove}e od 21 iljadi finansiski institucii se priklu~ija na Viza programata. Vo oktomvri taa godina be{e objaveno deka nekoi od operaciite na kompanijata }e bidat kombinirani i pretvoreni vo kompanija so koja }e moè javno da se trguva. Iako inicijalnata javna ponuda ne gi vklu~uva{e site delovi na kompanijata, ponudata be{e navistina uspe{na i procenkata na kompanijata nadmina 50 milijardi dolari vo 2008 godina. Na wujor{kata berza so Viza se trguva pod simbolot “V” (“V”). Vo oktomvri 2007 godina Bankata na Amerika soop{ti deka go “voskresnuva” brendot BankAmerikard so lansiraweto na BankAmericard Rewards Visa. INOVACII I PROMENI NA BRENDOT Sinata i zlatnata boja vo logoto na Viza originalno bile izbrani za da go pretstavat sinoto nebo i navidum zlatnite ridovi na Kalifornija. Boite se zakonski za{titeni od osnova~ot, Bankata na Amerika. Vo 2006 godina Viza go izvadi za{titnoto logo od site svoi karti~ki, veb-stranici i proda`ni izlozi. Ova be{e prvoto menuvawe na logoto na Viza. Novoto logo ima ednostavna bela zadnina vrz koja e zapi{ano imeto “Viza” vo sina boja i ima eden mal zlatoboen tik na prvata bukva. Za Viza Debit (Visa Debit) i Viza Elektron (Visa Electron) postojat posebni logoa. Pokraj plate`nite tehniki, neodamne{nite inovacii na Viza vklu~uvaat i transfer na pari, ~ip tehnologija, mobilno pla}awe i servisi, kako i e-komercija. Viza transferot na pari e plate`na platforma koj ovozmoùva transfer na sredstva od smetka na smetka so pomo{ na mreàta na Viza. Mobilnata strategija na Viza e dizajnirana da gi iskoristi prednostite na globalnata mreà za isporaka na mobilno pla}awe. Najprifaten plateèn brend na Viza vo svetot e eCommerce. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete za brendot na softverskata kompanija Adobe

CORP. SO RAST OD 36% Pretsedatelot na kompanijata, Rupert Mardok, ne be{e dostapen za davawe na kakvi bilo izjavi poradi negovite biznis-aktivnosti vo stranstvo.Prihodite od proda`ba dostignaa vrednost od 7,43 milijardi dolari i istite se za 3,2% povisoki vo odnos na predviduvaweto na 11 analiti~ari koi rekoa deka istite }e iznesuvaat 7,41 milijardi dolari. Akciite na kompanijata porasnaa za 38 centi ili 2,6% na vrednost od 15,22 dolari. Cablevision i News Corp kone~no gi re{ija nesoglasuvawata na krajot od oktomvri, otkako stanicite za prenesuvawe na Fox, kako i nekoi kabelski kanali na Fox prekinaa da se emituvaat vo period od dve nedeli.

Vakvoto neemituvawe {to go napravila nekoja golema mediumska ku}a e najgolemo vo poslednata dekada. Pri~inata za toa e {to od strana na News Corp se odlu~ija povtorno da se vratat na zgolemuvawe na prihodite preku zgolemuvawe na cenite od pravata za reemituvawe, otkako proda`bata na pravata za reklamirawe do`ivea silen udar od strana na recesijata vo koja padna SAD. Presmetkite govorat deka Cablevision i Dish }e mora da pla}aat po 55 centi od pretplatnik mese~no vo tekot na prvata godina, so postepeno zgolemuvawe na ovaa cena na 1 dolar vo pettata godina od dogovorot. Za vreme na ovoj kvartal,

filmskoto studio vo kompanijata uspea da donese 243,6 milioni dolari blagodarenie na svojot najnov top film spored amerikanskiot boks ofis, “Predator”. Minatata godina filmskoto studio uspea da generira 333,8 milioni dolari so izdavawe na hit komedijata “Ledeno vreme: Zorata na dinosaurusi”. Sepak, prihodite od filmskite aktivnosti beleàt pad od 28% i istite iznesuvaat 280 milioni dolari. Reklamiraweto, pak, zabeleà rast od celi 13% kaj site svetski izdanija na vesnicite na korporacijata Wall Street Journal i Times of London. Izdava{tvoto zabeleà profit od 178 milioni evra, odnosno za 51% pove}e vo odnos na lani.

Administrativnata zgrada na News Corp

20 09.11.2010

VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.11.2010 Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” Skopje, raspi{uva konkurs za izbor na nastavnik vo site nastavno-nau~ni zvawa Eden nastavnik po izbor vo nastavno-nau~no zvawe za grupa predmeti: 1.tehnolo{ki operacii 2.primeneta matematika Prijavite se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na konkursot do Tehnolo{ko metalur{kiot fakultet vo Skopje ul.Ru|er Bo{kovi} 16 Skopje.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Ministerstvo za Odbrana objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na lica koi nemaat status na dr`aven slu`benik za vr{ewe na administrativnotehni~ki ili pomo{ni raboti so Ministerstvoto za Odbrana. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5(pet) rabotni dena smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe) Prijavite so potrebnata dokumentacija kandidatite se dol`ni da gi dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za Odbrana Ul.Orce Nikolov bb Skopje

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Uni Banka AD Skopje objavuva oglas za rabotno mesto: Rakovoditel na ekspozitura vo Ki~evo Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate na elektronska po{ta: jobs@unibank.com.mk, najdocna do 9 noemvri 2010.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb,Kumanovo.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 05.11.2010 Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuvapozicijata: Nacionalni konsultanti/Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / FINANSII / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE / IT / ZDRAVSTVO

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema SMETKOVODSTVO Oblast: Finansii Termin: 17 Noemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html

VTORNIK

09.11.2010

Opis na obukata Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija. Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai

KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:

Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:

Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxerite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID Obuka za deloven asistent 11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP

PROMOTIVEN DEN NA PORTUGALIJA

PROMOCIJA, PREZENTACII I DELOVNI SREDBI SO PORTUGALSKI KOMPANII Vo nasoka na dobliùvawe na portugalskoto stopanstvo i negovite ekonomski potencijali do biznis zaednicata od na{ata zemja i na neposredno zapoznavawe so mo`nostite za delovna sorabotka, na 10 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odrì promotiven den na Portugalija. Vo ramkite na promotivnite aktivnosti }e se odràt i delovni sredbi so portugalski kompanii. Portugalskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Trgovskata komora na Portugalija - Zapaden Balkan, e sostavena od pet renomirani kompanii od ovaa zemja ~lenka:

Ibericofer, gradeì{tvo; Cinclus, inènering; Focus Group, inènering; Sua Kay, arhitektontsko studio; Parqueexpo, ìvotna sredina i urbano ureduvawe.

Za vreme na nastanot }e bide potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Trgovskata komora na Portugalija – Zapaden Balkan. So cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri renomiranata javna portugalska kompanija “Parkekspo” }e odr`i prezentacija na nivnite aktivnosti i interes za sorabotka. “Parkekspo” e lider vo oblasta na prostornoto planirawe i urbano ureduvawe na javni i privatni povr{ini i vo implementacija na proekti od `ivotnata sredina.

Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10

CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10 Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes

Kosmo Inovativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija

19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Analiza na finansiski izve{tai 19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE”

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM, PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE” 16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK)

17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot

od 10-15:00 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje. Izlagawa na pretstavnici na firmi koi implementirale elektronski biznis.

Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za privatizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www. mchamber.mk

Promotivniot den na Portugalija i delovnite sredbi so kompaniite od Portugalija }e se odr`at na 10-ti noemvri so po~etok vo 11 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija. U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT:

KONTAKT: Vlatko Stojanovski

Len~e Zikova

Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

22 09.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

VTORNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan IZVESTUVAWE Vo vrska so Dogovor za kratkoro~en kredit od 10.11.2009 godina, sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i Komercijalna Banka AD Skopje na iznos od 197.000.000,00 denari, so rok na vra}awe do 06.11.2010, Toplifikacija AD Skopje na den 05.11.2010 godina celosno go vrati pari~noto pobaruvawe po osnov na ovoj Dogovor. IZVESTUVAWE Poradi neotpovikliva ostavka na ~len na Upravniot odbor na Toplifikacija AD Skopje, vo trgovskiot registar e izvr{eno bri{ewe na Bo{koska Sowa, dipl.pravnik od ~len na Upravniot odbor na Dru{tvoto.

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI

Oblast: Marketing Termin: 12-13 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www. tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:

Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan Postavuvawe na marketing celite na kompanijata Zapoznavawe so metodite za sledewe na vloùvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata Odbirawe na najdobrata marketing strategija Fokusirano vloùvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat nagolem povrat na investicijata Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vloùvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi Sozdavawe na doìvotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi? MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na: Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na sektori Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na

rabotni mesta

Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot! Ovaa obuka e nameneta za Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi Menaxeri na sredno i visoko nivo Tim lideri Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi

Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na:

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

KONFERENCII

VTORNIK

09.11.2010

CONFERENCE

ISLAMIC FINANCE GROWTH SEMINAR TERMIN:

12 Dekemvri 2010, ABU DABI, Obedineti Arapski Emirati

POVEĐ&#x152;E DETALI NA :

http://leoron.net/event/islamic_finance_growth_seminar

OPIS: ISLAMIC FINANCE GROWTH SEMINAR ima za cel da obezbedi pregled na rastot na islamskite finansii, kako i globalna perstektiva na ovaa idnustija vo celost. Seminarot treba da gi sogleda pre~kite {to stojat na patot na razvojot na islamskite finansii, kako i na mo`nostite za razvitok. ISLAMIC FINANCE GROWTH SEMINAR na u~esnicite im ovozmo`uva

Sredbi i sorabotka so visoki pretstvnici i nositeli na odluki

Izgradba na odnosi i partnerstva

Podignuvawe na svesta za nivnite brendovi

Pozicionirawe na nivnata kompanija kako lider vo ovaa industrija

Prezentacija na proizvodite i uslugite na potencijalnite klienti

http://leoron.net/

24 09.11.2010

SAEMI

VTORNIK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: Na 12 noemvri 2010 godina vo Stopanskata komora na Makedonija

OGLASI ZA VRABOTUVAWE

DELOVNI SREDBI SO KOMPANII OD SRBIJA Vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija - Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija, a so cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri, renomirani kompanii od Srbija }e odr`at delovni sredbi vo Stopanskata komora na Makedonija. Delegacijata od Srbija, predvodena od EEN - Enterprise Europe Network vo Srbija, e sostavena od 16 direktori na renomirani kompanii od slednite oblasti: izdava{tvo; trgovija; in`enering; ma{instvo i metaloprerabotuva~ka; rakotvorbi; IT-konsalting i menaxment; prehranbena industrija; edukacija za wellness i SPA-programi; drvna industrija; ugostitelstvo i grafi~ka dejnost.

REVIZORSKI IZVE[TAI

Delovnite sredbi pretstavuvaat mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u Republika Makedonija i Srbija, kako i za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od dvete zemji.

SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

Za uspe{na realizacija na nastanot, prvenstveno e neophodno makedonskite kompanii da go identifikuvaat svojot interes za sorabotka so srpskite kompanii, preku popolnuvawe na Prijavniot list, so cel konkretna finalizacija na bilateralnite sredbi.

POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

TENDERI

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

Delovnite sredbi so kompaniite od Srbija }e se odr`at na 12 noemvri 2010 godina, so po~etok vo 13:00 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija, vo sala 1 na 5-ti kat.

SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Zainteresiranite kompanii za u~estvo na delovnite sredbi, popolnetiot prijaven list mo`at da go dostavat najdocna do 9.11.2010 godina (vtornik) do 12 ~asot. U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT: Lazo Angelevski laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Sof~e Jovanovska sofce@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244060

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA

KONTAKT LICE : Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088

VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina. PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT: Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

SOVETUVAWE

“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA DDV OD STRANSTVO” 17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija PROGRAMA 1. “INKOTERMS 2010” - PREDAVA^: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD - Skopje. 2. “ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI” - PREDAVA^: Lazo Angelevski, Va{a biznis-kancelarija, Stopanska komora na Makedonija. 3. “POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO”: PREDAVA^: Mirko Vin~eti},

KONTAKT: Anita Mitrevska tel:02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 10 noemvri 2010 godina. Podetalni informacii, agendata i prijavniot list mo`e da se najdat na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

Elizabeta Eftimova: tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

FUN BUSINESS

VTORNIK

09.11.2010

EVROPSKI MUZI^KI NAGRADI

SITE JA SAKAAT GAGA!

Trite osvoeni nagradi na Lejdi Gaga na EMA se u{te eden dokaz za nejzinata dominacija koga stanuva zbor za muzikata, a vedna{ po nea e tinejxerskata senzacija Xastin Biber, koj gi dobi statuetkite za najdobar ma{ki izveduva~ i najdobar nov izveduva~ vo podem toa na nejziniot prepoznatliv na~in. Nejzinata kontroverznost, neverojaten stil, kako i pesnite i talentot koj go ima se pri~inata poradi koja gi ru{i site rekordi, gi dobiva site nagradi, ostavaj}i gi zad sebe kolegite so dolgodi{ni karieri. Nagradata za najdobar debitant ne ja dobi, no otkako gi osvoi statuetkite za najdobar ma{ki izveduva~ i najdobar nov izveduva~ vo podem, se vrati nasmevkata kaj 16-godi{niot tinejxer, Xastin Biber, koj pobedi vo konkurencija so svetskite yvezdi kako Eminem i Kanje Vest. Od ostanatite nagradi, “taze” maènata Keti Peri ima najdobro video - California Girls, najdobar hip-hop artist e Eminem, najdobar nastap vo ìvo ima bendot Linkin Park. Edna od najzna~ajnite nagradi na manifestacijata Global Icon Prize ja dobi rok-bendot Bon Xovi, i toa sosema zasluèno, so prodadeni pove}e od 125 milioni albumi vo svetot, pa zatoa zborot muzi~ki ikoni sovr{eno im odgovara. Rijana so svojot nastap go

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ominacijata na Stefani Xermanota se dokaà povtorno na 16-to izdanie na Evropskite muzi~ki nagradi (EMA – Europe Music Awards). Tokmu taka, Lejdi Gaga so osvoenite tri nagradi za najdobar ènski izveduva~, najdobar popizveduva~ i najdobra pesna za “Lo{a romansa” (Bad romance) e apsoluten pobednik. Toa ne e ni{to ~udno, bidej}i otkako se pojavi na scenata, s$ e vo nejzin znak. Iako ovie tri nagradi se pomalku od 8-te koi gi dobi na Video muzi~kite nagradi, sepak, pretstavuvaat golemo dostignuvawe za nea, bidej}i na scenata e edvaj edna godina, a ve}e ima 11 nagradi od muzi~ka televizija kako MTV. Iako ne be{e prisutna vo Madrid, poradi koncertot vo Budimpe{ta koj se odrùva{e vo isto vreme so EMA, pri dobivaweto na sekoja nagrada go prekinuva{e koncertot za da se javi vo ìvo da se zablagodari na publikata i seto

otvori {outo so novata pesna Only Girl (In the World), a nastapija i Majli Sajrus, Ki{a, raperot B.o.B., koj zaedno so Hejli Vilijams go izvedoa hitot Airplanes, a na plo{tadot vo Madrid, kade {to iljadnici lu|e ja sledea manifestacijata vo `ivo, peeja Keti Peri i Linkin Park. Za mnogumina,najubaviot del od ve~erta be{e voditelkata, a taa uloga ja dobi “o~ajnata doma}inka” Eva Longorija, koja uspe{no go odraboti svojot del. Vo najavite za EMA 2010 taa duri snimi pesna vo koja se obiduva da rapuva, no ne se snajde najdobro vo ulogata na raperka. Seto toa be{e spakuvano na ubav na~in i na krajot nikoj ne & zabele`a, bidej}i, sepak, e akterka. Vo tekot na ve~erta postojano dobiva{e aplauzi, a najglasni, sekako, bea pripadnicite od posilniot pol. Se presoble~e nekolku pati, a najvpe~atliva be{e “kreacijata” vo koja Eva be{e oble~ena vo {unka. Objasnuvaweto be{e deka mora nekoj da ja zameni Lejdi Gaga. O

MTV Europe Music Awards-EMA za prv pat se odr`ale vo 1994-ta godina, kako evropska alterativa na amerikanskite MTV Video Music Awarda-VMA. Se odbiraat najdobrite vrz osnova na glasaweto na evropskata publika, a sekoja godina se odr`uvaat vo razli~en grad, so razli~en voditel.

LEJDI GAGA, iako ne be{e prisutna, preku link im se zablagodari na site koi ja sakaat

EVA LONGORIJA vo eden del od kreaciite, a najvpe~atliva be{e {unkata so koja saka{e da bide zamena za Lejdi Gaga K

26 09.11.2010

FUN BUSINESS

VTORNIK

FILMSKA INDUSTRIJA

IDEALNITE MERKI ZA 007 Dali

Monika Belu~i e novata Bond devojka?

tom se spomene imeto na legendarniot agent 007, vedna{ se pomisluva i na negovata posuptilna polovina. Dali seksapilnata, provokativna i po malku “zlobna” Belu~i moè da padne vo pregratkite na najpopularniot {pion? Iako e vlezena vo pettata decenija od ìvotot, a i pokraj toa {to od neodamna stana majka po vtor pat, moèbi tokmu taa }e gi razbie sterotipite deka Xejms Bond moè da padne vo pregratkite samo na mlada devojka od 20-ina godini. Otkako minatata nedela filmskoto studio MGM (Metro Goldvin Majer) izleze so barawe za bankrot, po~naa milion {pekulacii deka nema da prodolì ponatamu razvivaweto na prikaznata, a bogami i istorijata za najposakuvaniot taen agent. Me|utoa, otkako se demantiraa vakvite muabeti, ve}e na golemo se razmisluva koja bi bila idealnata devojka za 007. Me|u mo`nite zavodni~ki se spomenuvaat imiwata na Monika Belu~i, Xesika Alba, Megan Foks... Od MGM dale vetuvawe deka po 23-to prodolènie, sekoja vtora godina }e snimaat po edno filmsko ostvaruvawe za legendarniot

[

{pion. S$ u{te ne e ni 100% potvrdeno dali Daniel Kreg povtorno }e go igra Bond, poradi negovite obvrski za snimaweto na filmot ”Ma`i koi mrazat `eni”, vo koj }e go igra novinarot Mikael Blomkvist. Sepak, mnogu

e mala verojatnosta deka producentite }e se otka`at od akterot koj uspe{no im parira{e na kultnite likovi kako [on Koneri, Roxer Mur i Pirs Brosnan. Istra`uvawata koi se napraveni vo vrska so site

KAKVI DEVOJKI PRODEFILIRAA VO FILMOVITE ZA XEJMS BOND? stra`uvaweto gi opfa}a site `eni koi imale I makar i edna replika ili, pak, se pojavile samo vo dve ili tri sceni vo serijalot, po~nuvaj}i od

“Dr.No” od 1962 godina, pa s$ do “Die Another day” od 2002 godina. 195 èni se imaat pojaveno vo 20 filmovi za legendarniot 007 So 98 èni vodel qubov, a so 97 nemal ni{to So 46 od niv imal “jak” seksualen kontakt 52 èni imale sreden kontakt, a toa go vklu~uva i samo baknuvaweto 26 godini e prose~nata starost na devojkite od serijalot 40% se crnokosi 27% se rusokosi 19% brineti 9% crvenokosi Onie so crna kosa imale pove}e {ansi da bidat so Bond Pove}e od 90% od ènite vo filmovite za Bond se nad prosekot. Kolku se poubavi, tolku e pogolema verojatnosta deka }e zavr{at vo negoviot krevet 1/4 od niv imaat amerikanski naglasok i tie imaat pogolemi {ansi da bidat so nego, a samo 43% bile so evropski akcent 3/4 od ènite se od bela rasa, 8% se òlta rasa i 7% crna rasa, a samo nekolku od niv se Indijanki i Arapki 1/5 do kraj na filmot umira, vklu~uvaj}i gi i onie koi spiele so 007

Provokativna i “zlobna” Bond filmovi poka`aa deka agentot si saka crnokosi devojki. Akademcite koi se posvetile na otkrivaweto na idealnata devojka na 007 zaklu~ile deka i pokraj crnata kosa, taa devojka mora da zboruva so amerikanski akcent i

da nosi oru`je. Do vakvite rezulati e dojdeno otkako bile prou~eni fizi~kite osobini na 195 `eni vo prvite 20-ina filmovi za Xejms Bond. Potoa napravile sporedba me|u 98 `eni koi agentot gi odvel vo krevet i onie 97 so koi {to nemal

NAJPOZNATI BOND DEVOJKI:

URSULA ANDERS ..........“Dr.No” XEJN SEJMOR ................“Live and Let Die” FAMKE XENSEN ...........“Golden Eye” TERI HA^ER .................. “Tomorrow never dies” DENIZ RI^ARDS .........“The world is not enough” HALI BERI ...................“Die Another day” EVA GRIN ....................“Casino royal”

ni{to. Ova istraùvawe e objaveno vo vesnikot “Seks Rols”, vo koj e razgledana promenata na devojkite vo filmovite za Bond niz godinite, kako i tipot na èna koja na kraj zavr{uva vo negovite pregratki. Negovite partnerki se mladi, vitki i mnogu privle~ni. Vo sporedba so prvite filmovi za nego, otkrieno e deka kosata na devojkata so tek na vreme s$ pove}e se kratela i postepeno stanuvale s$ pove}e promiskuitetni. Me|utoa, sepak, i ponatamu se zaklu~eni vo stereotipite, zatoa {to i ponatamu se prikaùvaat so ograni~eno seksualnostereotipen manir.

TRENDOVI

SHISEIDO ZA NEGA I NOVI VREDNOSTI Svetski

poznatiot brend [iseido, koj ve}e podolg period uspe{no se prodava vo regionot, vleguva i na makedonskiot pazar

enete ja vrednosta na zemjata koja go neguva noviot `ivot i koja daruva novi vrednosti. Vaka vo slobodna forma mo`e da se prevede zna~eweto na svetski poznatiot kozmeti~ki brend [iseido (Shiseido) od Japonija. Momentalno, [iseido go sproveduva svojot trigodi{en plan koj go pretstavi vo 2008 godina

so cel da stane globalen igra~, pretstavuvaj}i ja Azija {irum svetot so svoite japonski koreni. Inaku, ovoj brend se fokusira na negovoto pro{iruvawe na novite pazari, kako i na zacvrstuvaweto na negovata odli~na polo`ba na ve}e osvoenite pazari. Momentalno, proizvodite na golema vrata se promoviraat vo Albanija, Kosovo, Mongolija, Gruzija i Ju`na

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

Afrika. Na golemo zadovolstvo na potro{uva~ite, od neodamna tie mo`at da se najdat i vo Makedonija. Vo Japonija [iseido gi prodava proizvodite Elixir Superieur za nega na lice na `enite, Aqua label proizvodite za nega na lice i proizvodite za sekojdnevna higiena. Za posilniot pol ja ima linijata Uno, Cle de Peau Beaute, Benefique za nega na lice kako i Anessa

Od neodamna i na

na [iseido {irum svetot se Future solution, Bio-Performance, Benefiance, White Lucent i Pureness. Site ovie linii vklu~uvaat proizvodi za otstranuvawe na {minkata, ~ista~i, kako i proizvodi za hidratacija. Nekoi od niv sodr`at i posebni serumi za pomeka i po~ista ko`a, kako i proizvodi za eksfolijacija. Kompanijata [iseido prv pat e osnovana vo dale~nata 1872 godina od strana na Arinobu

makedonskiot pazar linijata za son~awe. Ostanatite proizvodi koi denes gi ima vo paletata

GADGETS

DOMA[NO LIGHT SHOW okolku ste glavnite vinovnici za najdobrite zabavi vo sosedstvoto, toga{ sigurno ve}e gi poznavate najdobrite snabduva~i na alkohol, isto kako i najdobrite doma{ni dixei koi znaat kako da napravat odli~na “ùrka”. Namesto vakvite luduvawa do ra-nite utrinski ~asovi, so disko topka koja se vrti na sredinata od sobata, zo{to ne se snabdite so Laser Theater? Ovoj ured vo sebe ima vgradeno crveni i zeleni laseri me|usebno povrzani so ~etiri obrasci so promenliva brzina, za da moè da se napravi edno fenomenalno light show. Vo proda`ba moè da se najde za 150 dolari i moè da napravi 39 razli~ni kombinacii so laserite. Ne go koristete ovoj ured vo tandem so ma{ina za magla.

Fukharta, porane{en lekar vo japonskata carska mornarica. Nabrzo, poleka no sigurno, po~nuva da se {iri, stanuva akcionersko dru{tvo, pa taka denes ima pribli`no 25.000 proda`ni mesta niz celiot svet. Od Tajvan, Singapur i Hong Kong, pa s$ do Amerika i cela Evropa. [iseido e prviot brend koj ja ima proizvedeno hialuronskata kiselina od ne`ivotinsko poteklo. Vo Severna Amerika i Evropa, [iseido mo`e da se najde vo najgolemite stokovni ku}i, apteki i vo aziskite maloproda`ni prodavnici.

SPORT

VTORNIK

SPORT VERNER E NOVIOT PRETSEDATEL NA LIVERPUL

Od novite sopstvenici naviva~ite na Liverpul o~ekuvaat stabilizirawe na finansiskata sostojba na klubot i golemi rezultati

ne se presre}ni od toa {to nivniot tim i ponatamu e vo racete na amerikanski sopstvenici. Porane{nite gazdi, Xorx Xilet i Tom Hiks, katastrofalno go vodea klubot i go donesoa na ~ekor od bankrotstvo, a pritoa ne uspeaja na menaxerite da im obezbedat dovolno golemi buxeti za da mo`at igra~ki da se nosat so konkurencijata vo Anglija i Evropa. Pred novite sopstvenici e ispravena najbitnata zada~a, a toa e da se sozdadat dobri uslovi za da se vrati titulata od Premier ligata, koja ne bila osvoena od Liverpul u{te od 1990 godina. L

FORMULA1

PREMIER LIGA

om Verner, eden od glavnite akcioneri vo amerikanskata kompanija NESV, preku koja neodamna be{e otkupen timot na Liverpul, e postaven za nov pretsedatel na ovaa ekipa. Verner ima golemo iskustvo so organizacijata na sportski klubovi, no nikoga{ ne bil del od eden fudbalski tim. Sepak, od redovite na NESV se ubedeni deka toj }e bide sposoben da ja re{i finansiskata sostojba vo Liverpul, koja do minatiot mesec se zakanuva{e so pokrenuvawe na ste~ajna postapka. “Premier ligata e najsilnoto fudbalsko prvenstvo vo svetot i kako takvo e neverojatno mnogu gledano. Navistina, brojkite od gledanosta se navistina impresivni i toa mi dava u{te pogolema odgovornost vo rabotata. No, kolku e pote{ko, tolku e i povozbudlivo”, izjavi Verner vedna{ po negovata inauguracija vo nov pretsedatel na “crvenite”. Inaku, najgolemiot del od naviva~ite na Liverpul

09.11.2010

VEBER SAMIOT ЌE GO BRKA ALONSO! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

a patekata Jas Marina vo Abu Dabi }e bide daden odgovorot na naj~esto postavuvanoto pra{awe ovaa sezona od Formula 1. Koj }e bide noviot {ampion vo verojatno najneizvesnata borba za pobedni~kiot piedestal, vodena vo poslednite dve decenii. Vo presret na poslednata trka od kalendarot, voza~ot na Ferari, Fernando Alonso, e vode~ki na tabelata so 246 boda, osum pove}e od vtoroplasiraniot Mark Veber i celi 15 od Sebastijan Fetel, i dvajcata od ekipata na Red Bul. Na Alonso mu e dovolen i plasmanot na vtorata pozicija vo Abu Dabi za da ja obezbedi tretata titula vo karierata, a edinstveno so zaedni~ki napori i koordinirani manevri na dvajcata piloti na Red Bul e mo`no da se osuetat planovite na [panecot. Sepak, od avstriskiot tim negiraat deka vo samiot fini{ od sezonata vo redovite na nivniot klub }e profunkcioniraat timskite naredbi. “Bi bilo pogre{no na posledniot vikend od sezonata da se voznemiruvaat voza~ite so

Red Bul do titulata ta bez timskii naredbi

Bi bilo pogre{no na posledniot vikend od sezonata da se voznemiruvaat voza~ite so timski naredbi. ]e bide i ne~esno, bidej}i i dvajcata imaat {ansa za trofejot, veli {efot na Red Bul, Kristijan Horner timski naredbi. ]e bide i ne~esno, bidej}i i dvajcata imaat {ansa za trofejot”, veli {efot na Red Bul, Kristijan Horner. Iako od “fingiranata” klupska politika najmnogu bi profitiral Mark Veber, Avstraliecot smeta deka toa bi ja rasturilo ekipata. “Timskite naredbi se efikasni, no ne se del od na{ata filozofija. Ekipata }e se obide kako i sekoga{ da ostvari vrven rezultat i za toa ne ni treba nekakov poseben

dogovor. Alonso dobi nekolku boda pove}e so posredstvo na timskite naredbi. Toa se slu~uvalo i porano, no }e se slu~uva i vo idnina. Sekoj ima posebni idei za toa kako treba da se vozi. Jas li~no smetam deka samiot mo`am da pobedam i da ja osvojam titulata”, izjavi Veber. Iako ve}e nekolku sezoni direktnite timski naredbi, so koi na voza~ite vo tekot na edna trka im se nareduva da go propu{tat klupskiot kolega, se stro-

go zabraneti, so posredstvo na odnapred postignati dogovori, stratezite na del od ekipite i ponatamu gi uslovuvaat pilotite da rabotat pove}e za timot otkolku za sebesi. Ferari e eklatanten primer za toa koj od voza~ite go ima primatot, a godinava toa e Fernando Alonso, dodeka vo dlaboka senka e Brazilecot Felipe Masa, koj nikako ne uspeva da se nametne kako prva opcija vo {ampionskite aspiracii na italijanskata ekipa.

ATLETIKA

“KRALOT” HAJLE ZAMINA VO PENZIJA osema neo~ekuvano i bez prethodna najava, eden od najgolemite atleti~ari na site vremiwa, Etiopjanecot Hajle Gebrselasie stavi kraj na svojata bleskava kariera. Otkako po samo 16 kilometri istr~ani na maratonot vo Wujork toj po~uvstvuva deka nema sili za da prodol`i, ja napu{ti natprevaruva~kata redica i vedna{ im soop{ti na novinarite deka se povlekuva od atletikata zasekoga{. “Nikoga{ ne razmisluvav za penzioniraweto, no sega e vistinskiot moment. Sakav da pobedam na maratonot vo Wujork, no ne mi ode{e. Sega e vreme za nekoja druga profesija”, izjavi “kralot” Hajle, epitet dobien otkako 27 pati go ru{e{e svetskiot rekord, vo nekolku disciplini. Gebrselasie e eden od najsestranite atleti~ari na site vremiwa. Toj se natprevaruva{e i redovno pobeduva{e na trkite od 1.500 metri, s$ do 42-ta kilometri na maraton-

Nikoga{ ne razmisluvav za penzioniraweto, no sega e vistinskiot moment. Sakav da pobedam na maratonot vo Wujork, no ne mi ode{e. Sega e vreme za nekoja druga profesija

pati gi soboruva{e svetskite rekordi

skata trka. Pred tri godini vo Berlin go postavi i aktuelniot rekord na maratonot (2:03:59), koj najverojatno u{te dolgo vreme nema da bide osporen od konkurencijata. Sepak, najgolemite rezultati Hajle gi postigna na trkata od 10 iljadi metri, kade {to nekolku godini po red vospostavi totalna dominacija. Toj gi osvoi zlatnite medali na Olimpiskite igri vo Atlanta i Sidnej, no na 10 kilometri be{e najdobar i na vkupno ~etiri svetski prvenstva. I koga site o~ekuvaa zlaten medal i na igrite vo Peking, Gebrselasie se re{i da se proba i vo mara-

Zavr{ena e edna od najgolemite sportski karieri tonskite onskite trki, trki kade {to po nekolku godini prisposobuvawe uspea da go sobori svetskiot rekord. Hajle Gebrselasie e eden od najgolemite sportski brendovi vo istorijata. Pokraj ogromnite pari

zaraboteni od natprenat varite na atletskite mitinzi, toj e za{titno lice i na nekolku svetski kompanii, a pove}e od 15 godini trae negovata sorabotka so germanskata kompanija Adidas.

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski