162 Kapital 10 11 2010 by Kapital Media Group

[TO ]E DONESE LIBERALIZACIJATA NA PAZAROT NA ELEKTRI^NA ENERGIJA?

MAKEDONIJA SE PODGOTVUVA ZA VKLU^UVAWE VO JU@EN POTOK

SE BARA ALTERNATIVA ZA IZGOR SKAPITE ENERGENSI

VLADATA JA OSNOVA[E MAKEDONIJA GAS ZA GASIFIKACIJA NA ZEMJAVA

STRANA 11

STRANA 4

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PRODADENI NAJDOBRITE LOKACII ZA HOTELI

NA KOGO DR@AVATA MU PRODAVA ATRAKTIVNO ZEMJI[TE PO EDNO EVRO ZA KVADRAT? MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT GI OBJAVI SAMO IMIWATA NA FIRMITEKUPUVA^I, NO NE I LU\ETO [TO STOJAT ZAD NIV. GARANCIJA DEKA TAMU ]E NIKNAT ELITNI HOTELI NEMA, NO DOKOLKU OBVRSKATA NE SE ISPOLNI, DR@AVATA ]E SI GO VRATELA ZEMJI[TETO I ]E JA AKTIVIRALA BANKARSKATA GARANCIJA sreda. 10. noemvri. 2010 | broj 162 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3

PETOK, VO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 09.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,68% 1,33% 1 00,29%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 6 444,24 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

88,84 88 1,55%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (09.11)

MBI 10 2.290 2.280 2.270 2.260 2.250 2.240 2.230 2.220 2.210 2.200 03.11

05.11

07.11

09.11

Uapsen gazda Nini za milionska pronevera vo Srbija STRANA 11

Rabota ima, kvalifikuvani rabotnici nema STRANA 12

IZVE[TAJ NA EU ZA MAKEDONIJA

SPOROT ZA IMETO, SUDSTVOTO I POLITI^KIOT DIJALOG NE MRDAAT OD MRTVA TO^KA!

STRANA 6-7

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIK ZIKOV

MEDIUMI MEDIUMITE I NOVINARNOVINAR STVOTO! STRANA 4

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI JOVANOVSK

NI[TO O OD BIZNISOT STRANA 8

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI TR

MONETAR MONETARNATA POLITIKA I POLITIK INFLACIJATA INFLACI STRANA 8

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

EVROPA NE ZBORUVA, MAKEDONIJA NE SLU[A! STRANA 2

2 10.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 10 NOEMVRI 2010

EVROPA NE ZBORUVA, MAKEDONIJA NE SLU[A!

Sekoj noemvri (od 2002 godina navamu) Makedonija ìvee vo o~ekuvawe na izve{tajot na Evropskata komisija, vo koj Brisel ceni i ocenuva do kade stignala zemjata vo sproveduvaweto na reformite za pribliùvawe kon golemoto semjestvo. Se napnuva politi~kata klima, se podiga atmosferata, se vè{tuvaat izjavite na politi~arite, koi samo za izve{tajot zboruvaat! ]e bil pozitiven, pa }e bil negativen, pa }e bil pozitiven, ama so pove}e negativni momenti od lani, pa Manevski }e bil glavniot ko~ni~ar na reformite, pa }e bile sopstvenicite na nekolku mediumi ili nema da bile, pa toa }e bila natrupanata administracija i lo{ite zatvori (od koi Fuere go boli glava i mu te~e krv od nos), pa problemot so imeto }e bil spomenat direktno ili pak me|u redovi... Parodija! Nebare po datumot na objavuvaweto na izve{tajot Makedonija }e po~ne da ìvee vo nekoja druga realnost! Eve, v~era go do~ekavme i noviot izve{taj! I {to vidovme!? Imeto e problem koj mora da se re{i (itno!), sudstvoto e pod direkten pritisok na premierot, ministerot za pravda, sobraniskiot spiker i nekolku pratenici od VMRO–DPMNE (prili~no detalno za diplomatskiot jazik na Evropskata komisija, fali u{te da gi nacrtaat!), administracijata e prenatrupana i nereformirana, mediumite se podeleni po etni~ka i politi~ka osnova, partiite somnitelno se finansiraat, a isto somnitelni

ni se i javnite nabavki! Od Evropa ni{to novo! Na Balkanot, pak, u{te pomalku! Od son da n$ razbudat, naizust }e gi nabroime slabite to~ki na makedonskiot dràven sistem! Site znaeme kakvo ni e sudstvoto, na koe “derexe” ni e zdravstvoto, kakvi ni se dràvnite slu`benici, a za mediumite moème da napi{eme romani. Nau~ivme ve}e i kako da se odnesuvame so izve{tajot! ]e go komentirame deset dena pred da go dobieme, pa }e go dobieme, pa u{te deset dena }e go “~e{lame”, analizirame i barame skrieni poraki me|u redovi i na kraj }e zaklu~ime deka zemjata ne mrdnala od mrtva to~ka i deka “sudiite” od Brisel bile budni na sekoj na{ prekr{ok! I potoa izve{tajot }e izgubi od svojata aktuelnost, pa delovi od nego }e ostanat da se koristat za dnevno-politi~ki poentirawa! Do nareden oktomvri, koga }e po~ne “ekskluzivno” da se dobivaat informacii od noviot! Tragi~no! Makedonija e zaglavena vo eden idiotski proces na vegetirawe! Diktiran od golemite nadvore{ni sili, prifaten od malite interni! Ne treba da si ni posebno pameten, a ni posebno politi~ki informiran za da znae{ deka i da sozdademe besprekorna administracija i sovr{eno nezavisno sudstvo (pa, i da go penzionirame Manevski), nemame {ansi za vra}awe vo ìvot. Ako toa go ispolnime, na primer, ovaa godina, izve{tajot vo noemvri 2011 godina }e veli (karikirano) “notirani se odli~no sprovedeni reformi (koi sega se na zadovolitelno nivo, u~ili{no ova e trojka) so koi Makedonija sozdade golem napredok vo site op{testveni sferi, no Komisijata i ponatamu e silno zagrièna za odnosot so ju`niot sosed i nere{eniot spor za imeto. Se povikuvaat dvete zemji na zaedni~ki prifatlivo re{enie koe mora da se najde {to poskoro”. I toa e ultimativniot “ben~mark” za ovaa dràva! Toa e “reformata nad reformite”! Pa Makedonija gi ispolnuva, neli,

SE PRODADOA D D NAJDOBRITE D LOKACII C ZA I

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

site uslovi za ~lenstvo vo NATO, pa u{te ~ekame nekoja poubava sreda za vlez vo Alijansata (koga ima sostanok na Sovetot na ministri i kade {to vedna{ }e ni dadat zeleno svetlo, samo ako Grcija ne krene raka protiv). Taka e i so EU! Za s$ {to se saka, neli se bara na~in, a za s$ {to saka da se izbegne se bara pri~ina! Evropa bara pri~ini! Da bara{e Evropa na~in, dosega }e go sredevme i imeto i politi~kiot dijalog, a i sudstvoto (sose Manevski). Koj spor e tolku kompliciran za da ne moè da se najde re{enie!? Osobeno ako me|unarodnata zaednica insistira na toa! Zarem tolku e nemo}en Brisel ili Va{ington da gi omeknat radikalniot Papandreu ili tvrdoglaviot Gruevski!? Pa, nao|ale tie na~in i za poproblemati~ni rakovodstva i za pocrveni linii! Nedostiga volja! Otkako dvete strani pokaàa deka ne gi biva za kompromis (20 godini e pove}e od dovolen period), vreme e moèbi za posilna inicijativa od nadvor! To~no e deka Makedonija ne saka da gi ~ue porakite, {to direktni, {to potzaskrieni! No, neminovno e pra{aweto i kolku Evropa zboruva! Ne samo kolku, tuku i {to! Oti dijalogot na Skopje i Brisel e “beter” od onoj vo makedonskiot Parlament! Atina e samo edna pre~ka vo komunikacijata!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

NA KOGO DR@A ATRAKTIVNO Z EVRO ZA KVADR

Od Ministerstvoto za transport i vrski gi objavuvaat samo imiwata na firmite {to gi kupija atraktivnite lokacii, no ne i lu|eto {to stojat zad niv. Garancija deka tamu }e niknat elitni hoteli nema, no dokolku obvrskata ne se ispolni, dr`avata }e si go vrati zemji{teto i }e ja aktivira bankarskata garancija VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

Ministerstvoto za transport i vrski nema garancija deka firmite koi kupija evtino, a atraktivno zemji{te nameneto za izgradba na hoteli vo [tip i vo Ohrid navistina }e izgradat luksuzni hotelski objekti na ovie lokacii. Kupuva~ite ne ni imaa obvrska da dostavat takva garancija, nitu pak da priloàt finansiska konstrukcija so koja }e dokaàt deka navistina na zemji{teto, koe go kupija bezmalku za edno evro po metar kvadraten, }e izgradat hoteli koi }e nosat nekoj svetski brend. Dràvata vo momentov edinstveno e za{titena so faktot {to dokolku sopstvenicite na zemji{teto ne izgradat hotel vo predvideniot rok, moè da im go odzeme zemji{teto i da ja

aktivira bankarskata garancija. Firmata Kasa gradba, koja dosega se zanimavala so proektirawe stanbeni objekti, za 23.817 evra stana sopstvenik na atraktivnata ohridska lokacija Gorica 3. Lokacijata za izgradba na hotel vo [tip zav~era na javno naddavawe za 5.613 evra ja kupi kompanijata Oaza. Nema odgovor na pra{aweto dali ovie firmi finansiski }e ja “izdr`at” izgradbata na hoteli so pet yvezdi. Hotelite treba da bidat pu{teni vo upotreba za {est godini od dobivaweto odobrenie za gradba. DR@AVATA MIRNA SO BANKARSKITE GARANCII Od Ministerstvoto za transport i vrski, koe go sproveduva javnoto naddavawe za atraktivnite

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

447.000

Emigranti od Makedonija se registrirani godinava od Svetskata banka. Brojot na makedonskite dràvjani koi vo 2010 godina ìveele vo stranstvo iznesuva 21,9% od vkupnoto naselenie na Makedonija. Najgolem del od niv, spored izve{tajot, ìveat vo Italija, Germanija, Avstralija, [vajcarija, Turcija, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Francija i Kanada. Od druga strana, pak, brojot na imigrantite vo Makedonija iznesuva 129.000, odnosno 6,3% od vkupnoto naselenie. Najgolem del se od Albanija, Turcija, Srbija, Bosna i Hercegovina. Spored Svetskata banka, na globalno nivo, za gasterbajterite najprivle~ni zemji se SAD, Rusija, Germanija, Saudiska Arabija i Kanada.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDAR PETRESKI GRADONAÂLNIK NA OHRID “Firmata koja ja kupi lokacijata Gorica 3 e od Skopje, pa zatoa ne moàm da vi kaàm mnogu za nea. Vo biznisot se vklu~eni i dvajca ohri|ani. Nam ne ni e va`no koj i kako go kupil zemji{teto. Va`no ni e za dve godini tamu da nikne visokokategoriziran hotel, kade {to } e moàt da se vrabotat stotina lica, a op{tinskata kasa da se polni od komunaliite.”

NAVIGATOR

SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

10.11.2010

IK POBEDNIK

POZITIVEN PRIMER

SALI BERI[A

lbancite }e patuvaat vo zemjite-~lenki na EU bez vizi, {to e u{te eden ~ekor napred na zemjata kon evrointegraciite, po vlezot vo NATO

PETR NE^AS

ANTONIO MILO[OSKI

e{ka e primer za odgovorna vlada, otkako ministerot za transport ostana bez voza~ka dozvola i 200 evra zatoa {to na negovata svadba vozel avtomobil bez soodvetni registarski tabli~ki

atoa {to Makedonija go ignorira pra{aweto za gra|anite koi ja napu{taat dr`avata baraj}i azil vo EU, mo`e da se soo~i so ograni~ena vizna liberalizacija

ROBERT ZELIK

dejata za voveduvawe “zlaten standard” ja kritikuvaa mnogu politi~ari i rakovoditeli na me|unarodni finansiski institucii

IZGRADBA D NA HOTELI

AVATA MU PRODAVA EMJI[TE PO EDNO RAT? SDSM VIDE KRIMINAL VO LOKACIJATA ZAD RAMSTOR

23.817

evra plati firmata Kasa gradba za atraktivnata lokacija na ohridskoto krajbre`je, kaj hotelot Slavija

5.613

evra ja ~ine{e firmata Oaza zemji{teto vo [tip nameneto za izgradba na hotel

lokacii, velat deka bankarskata garancija na ovie firmi do nekade & garantira na dràvata deka za nekoja godina na prodadenoto zemji{te }e niknat luksuzni hoteli. “Firmata Kasa gradba so bankarska garancija od 200.000 evra & garantira na dràvata deka vo rok od {est godini } e izgradi hotel so pet yvezdi na predvidenata lokacija. Dokolku toa ne se slu~i, zemji{teto, objektot i garancijata odat na ime na dràvata”, veli portparolot Dragan Simonovski.

BLAGICA NOVKOVSKA i Izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na zemjata vo 2010 godina. Soglasno Izve{tajot, ovaa institucija e edna od retkite vo Makedonija vo koja se bele`i dobar progres vo odnos na sproveduvaweto na reformite. Sorabotkata so Eurostat, podobruvaweto na metodologijata na rabota na institucijata, harmonizacijata so legislativata so Evropskata unija se samo del od pofalbite notirani vo Izve{tajot. Vakvite pozitivni ocenki za Dr`avniot zavod za statistika ne samo {to pretstavuvaat dokaz deka obvinuvawata od strana na nekoi politi~ki provinencii se prazni, tuku pretstavuvaat i pozitiven primer koj treba da go sledat i drugite institucii.

(NE)ZAVISNO SUDSTVO!

NAJAVENI U[TE DVA NOVI HOTELI VO SKOPJE Vo centarot na Skopje treba da po~ne izgradbata na dva hoteli, isto taka, od svetski brendovi. Na plo{tadot Makedonija, makedonskata kompanija Develop grup }e gradi luksuzen hotel od sinxirot na Meriot interne{nal. Vkupnata investicija iznesuva 38 milioni evra, a hotelot treba da bide izgraden do 2013 godina. Hotelot }e zafa}a povr{ina od 20.000 metri kvadratni. Pred nekolku godini be{e najavena i izgradbata na hotelot Radison na hotelskata grupacija Rezidor. Iako, spored najavite, hotelot treba{e da bide gotov do krajot na minatata godina, vo momentov se stopirani site grade`ni aktivnosti na lokacijata i nema nikakvi informacii koga }e zavr{i izgradbata. Opozicijata nekolkupati dosega obvinuva{e deka doma{nata kompanija {to go gradi hotelot ne e povrzana so svetskata hotelska grupacija Rezidor. smetaat deka neuspehot na dosega{nite tenderi se dol`el na visokite ceni na zemji{teto, no i na visokite tenderski kriteriumi. “Vo prviot tender se bara{e hotelot da go gradi firma koja e sopstvenik na sinxir od najmalku 250 hoteli. Vo vtoriot se bara{e sopstvenik na sinxir od minimum 50 hoteli, a vo tretiot na najmalku pet hoteli. Ovoj posledniov tender nalaga{e samo hotelot {to }e se gradi da bide so pet yvezdi”, objasnuva gradona~alnikot Petreski. Toj stavi akcent i na cena-

VMRO-DPMNE OBVINI ZA KRIMINAL ZA RAMSTOR PORADI NISKA CENA NA ZEMJI[TETO Niskite ceni po koe se prodava{e zemji{teto pred nekolku godini bea povod za ostra kritika od VMRO-DPMNE. Ovaa partija s$ u{te obvinuva deka proda`bata na zemji{teto na koe sega e lociran trgovskiot centar Ramstor, za vreme na vladeeweto na SDSM, pretstavuva najgolema kriminalna zdelka. Pri~inata za toa ja nao|aat vo niskata cena na zemji{teto, koja iznesuva{e 25 evra za metar kvadraten. Pred nekolku meseci portparolot na VMRODPMNE, Aleksandar Bi~ikliski, povtorno se navrati na navodnite malverzacii so Ramstor. “Ministerstvoto za transport i vrski vo juli

Relevantnosta na Dr`avniot zavod za statistika dosega vo nekolku navrati be{e dovedena vo pra{awe. Osobeno so te{kite obvinuvawa na albanskata opozicija vo vrska so popisot na naselenieto i doma}instvata vo april 2011 godian, koga se izrazi jjaven somne` za kapacitetot na Zavodot za sproveduvawe proces. Sepak, iako na celiot proce institucija najdrsko se ovaa instituci najde na ni{an ni{a na pove}e prepiski i navredi, politi~ki prepi Novkdirektorkata Blagica B ovska nikoga{ ne dozvoli padne vo zamZavodot da pa dnevno-politi~kite kata na dnevn slu~uvawa vo zemjata. I so doma ne ja cenat, pravo. Ako dom ima kade da se notiraat uspe{ni potezi. nejzinite uspe Pofalbite koi neodamna gi adresa na Zavodot isprati na adre rakovodstvo na najvisokoto ra Eurostat, sega gi potvrduva

GUBITNIK GUB

SDSM, pak, ja obvini VMRO-DPMNE za kriminalna proda`ba na lokacijata zad Ramstor. Od SDSM obvinija deka stanuva zbor za “matna zdelka od koja }e }arat bratu~edi na premierot”. “Ostanuva dilemata dali Oskarot za najkorumpiran politi~ar }e go dobie premierot ili negovite bratu~edi”, re~e potpretsedatelot na SDSM, Jani Makraduli. Na ovaa lokacija treba da se gradi hotel so pet yvezdi, koj treba da go nosi brendot SAS Radison. Nitu od op{tina Ohrid ne znaat dali vo predvideniot rok na ohridskoto krajbre`je }e nikne dolgoo~ekuvaniot luksuzen hotel. “Firmata koja ja kupi ovaa lokacija e od Skopje, pa zatoa ne moàm da vi kaàm mnogu za nea. Vo biznisot se vklu~eni i dvajca ohri|ani. Nam ne ni e va`no koj i kako go kupil zemji{teto. Va`no ni e za dve godini tamu da nikne visokokategoriziran hotel, kade {to }e moàt da se vrabotat stotina lica, a op{tinskata kasa da se polni od komunaliite”, veli gradona~alnikot Aleksandar Petreski, potenciraj}i deka tie kako op{tina }e ja sledat celata procedura, pa duri i grade`nata faza. Od {tipska Oaza ne sakaa da komentiraat za nivnite idni planovi. Velat deka samo {to go kupile zemji{teto i ne moèle da zboruvaat za finansiska konstrukcija na proektot. NISKI CENI I NISKI TENDERSKI KRITERIUMI Vo rok od tri godini, po ~etvrti pat se raspi{uva tender za proda`ba na lokacijata Gorica 3 na ohridskoto krajbre`je. Vo op{tina Ohrid

ovaa godina na javno naddavawe prodade dr`avno zemji{te na teritorijata na op{tina Aerodrom po visoka cena. Za parcelata od 5.475 metri kvadratni bea ponudeni 600 evra po kvadraten metar. Samo za sporedba, Vladata na SDSM vo 2003 godina, vo vreme koga premier e Branko Crvenkovski, prodade zemji{te vo najstrogiot centar na Skopje so povr{ina od nad 20.000 kvadrati za sme{no niska cena od 25 evra za metar kvadraten”, izjavi Bi~ikliski. Po~etnata cena za otkup na dr`avno zemji{te sega iznesuva edno evro za kvadraten metar i e del od antikriznite merki na Vladata.

ta na zemji{teto, koja pred samo edna godina se dvi`e{e okolu 155 evra za metar kvadraten. Sega zemji{teto be{e prodadeno za 1,5 evro po kvadraten metar.

Nezavisno, profesionalno i efikasno sudstvo bea reformite koi na golema vrata gi najavuva{e ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Sekoja nova izmena i promena na zakonite koi se odnesuvaa na sudstvoto toj ja pravda{e kako izmena so koja se pravi usoglasuvawe so legislativata na Evropskata unija. Me|utoa, i pokraj pompeznoto falewe deka ovaa godina se zabele`uvaat najzna~ajni i najsu{tinski reformi vo odnos na sudstvoto, izve{tajot na EU dava edna sosema poinakva vistina. Najgolemite kritiki i zabele{ki vo izve{tajot se tokmu za reformite vo sudstvoto. Komisijata ne potencira nitu edna reforma koja se odnesuva na profesionalizacija i efikasnost na sudstvoto. Naprotiv, EU najostro zabele`uva na obidite na izvr{nata vlast da se

MIHAJLO MANEVSKI me{a vo rabotata na sudskata vlast. “Ulogata na ministerot za pravda vo Sudskiot sovet pokrenuva seriozni griì za me{awe na izvr{nata vlast vo sudskata vlast. EU e zagrièna za pritisokot vrz nezavisnosta na sudstvoto”, naveduva izve{tajot. Ottuka, ako demokrati~nosta na dràvata se reflektira od jasnata podelba na vlasta, toga{ ovaa kritika ne samo {to odi na smetka na sudstvoto, tuku vo pra{awe go doveduva i principot na vladeewe na pravoto i samostojnoto funkcionirawe na sudskata, zakonodavnata i izvr{nata vlast. Po vakvata ocenka na reformite vo sudstvoto, moèbi e redno vreme ministerot za pravda, Manevski, kone~no da zamine vo penzija.

MISLA NA DENOT

DRAGAN SIMONOVSKI PORTPAROL NA MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT “Ovie firmi so bankarska garancija & garantiraat na dr`avata deka vo opredeleniot rok }e izgradat hoteli so pet yvezdi na kupenite lokacii. Dokolku toa ne se slu~i, zemji{teto, objektot i garancijata odat na ime na dr`avata.”

SVETOT E PODELEN NA LU\E KOI GI IZVR[UVAAT RABOTITE I LU\E KOI GI PRIBIRAAT ZASLUGITE. PROBAJ, AKO MO@E[ DA PRIPA\A[ NA PRVATA KLASA, TAMU IMA POMALA KONKURENCIJA

DVAJT MOROU AMERIKANSKI BIZNISMEN, POLITI^AR I DIPLOMAT

4 10.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

MEDIUMITE I NOVINARSTVOTO! enovive gi gledam izve{taite na EU za Makedonija, kade {to se spomenuva naru{uvawe na slobodata na izrazuvaweto! Gledam deka i grupa novinari s$ poèstoko nametnuvaat promeni vo Zdruènieto na novinari na Makedonija (ZNM). Ova e odli~no... Pra{aweto e samo kakvi promeni treba da se slu~at...? Da vidime kakva e sostojbata denes? Vo Makedonija ne uspeavme da izgradime op{testvena odgovornost kaj mediumite? Komu tie sluàt? Za kakvo dobro i progres postojat? Zo{to se va`ni novinarite? Ovde najva`ni se crnite hroniki – ubistvata i kriminalot! Besmisleni i namesteni partiski prilozi, prilozi koi diskreditiraat, namesteni konflikti... Destrukcija nasekade... Vaka da se raboti e najlesno, oti vo takvi uslovi od makedonskiot novinar i ne se bara da misli... Koga go formiravme Kapital vo 1999 godina, edno od pra{awata {to mi gi postavuvaa prijateli od biznisot bea – komu }e mu sluìte? Ona ve~no pra{awe – na VMRO-DPMNE ili na SDSM!? Nikomu, im odgovorav! I deneska se drìme do ovaa deviza... Zatoa plativme ogromna cena niz godinite na razvoj... Dolg be{e patot za uspehot na Kapital Media Grup (KMG)! Deneska moàm da kaàm deka uspeavme! Najgolemiot uspeh, sekako, ne e finansiskiot... tuku toa {to stanavme kompanija so silna reputacija, vlijatelna, doverliva, iskrena, nemilosrdna koga se vo pra{awe vistinata i faktite, ubava i prijatna kompanija za druèwe, otrovna koga treba, ~esto neodoliva... Zabeleùvate, s$ se toa “hemiski svojstva” na uspehot! Ne si ja “prodadovme du{ata”... Zna~i, moè i vo Makedonija...

D MAKEDONIJA SE PODGOTVUVA ZA VKLU^UVAWE VO JU@EN POTOK

VLADATA JA OSNOVA[E MAKEDONIJA GAS ZA GASIFIKACIJA NA ZEMJAVA Iako s$ u{te ~eka odluka od Gasprom dali i na koj na~in Makedonija }e vleze vo proektot Juèn potok, Makedonija gas e osnovana za da raboti na izgradba na gasovod vo zemjava so ruskata kompanija KATERINA POPOSKA vo Struga. Pokraj Miladipoposka@kapital.com.mk nov, so Makedonija gas }e upravuva i Isak Abazi, porane{en ~len na Institutot za standardizacija i Slave Go{ev, porane{en pretsedatel na op{tinskiot komitet na VMRO-DPMNE vo Strumica. So menaxerski dogovor za period od {est godini, Vladata gi Vladata osnova{e kom- nazna~ila Miladinov, Abapanija AD Makedonija gas, zi i Go{ev da odlu~uvaat koja so ruskata kompanija za idninata na gasifikaciGasprom treba da raboti jata na Makedonija, proekt na izgradbata na gasovodot na koj zemjava ~eka cela vo zemjava, iako s$ u{te tranzicija. ~eka odluka od Gasprom Vo Statutot na ova akdali i na koj na~in Make- cionersko dru{tvo pi{uva donija }e vleze vo proektot deka direktorite treba da Juèn potok. Makedonija bidat stru~ni lu|e, unigas e osnovana so po~eten verzitetski profesori ili kapital od 25.000 evra, a drugi istaknati eksperti ima 250 obi~ni akcii so od oblasta na energetvrednost od po 100 evra. ikata, pazarot na energija Na ~elo na ovaa kompanija i delovnoto rabotewe. Vladata go postavi Krste Spored dosega{nite proMiladinov, do neodamna fesionalni aktivnosti na izvr{en direktor na kom- trojcata direktori, edinpanijata za prenos na gas stveno Miladinov rabotel Ga-Ma i porane{en pre- vo energetska kompanija. tsedatel na op{tinskiot Toj e elektroinèner, ~ija komitet na VMRO-DPMNE sfera na rabotewe e av-

3 FAKTI ZA...

12,8% 18,9% 7,8%

E NAMALEN VKUPNIOT OTKUP NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO SEPTEMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI E NAMALENA VREDNOSTA NA OTKUPENITE ZEMJODELSKI PROIZVODI OD INDIVIDUALNI ZEMJODELCI E NAMALENA PRODA@BATA NA SOPSTVENO PROIZVODSTVO NA PRETPRIJATIJATA VO SEPTEMVRI

tomatizacija na proizvodni procesi. “Makedonija gas e s$ u{te vo faza na registrirawe i zasega ne bi zboruval detaqno za na{ite idni aktivnosti. Edinstveno {to moàm da kaàm e deka prioritet na na{eto rabotewe }e bide gasifikacijata na zemjava. Makedonija gas }e se zanimava so toa na koj na~in zemjava }e se priklu~i vo proektot Juèn potok, kako i op{to naplatata na klirin{kiot dolg preku izgradba na gasovod vo Makedonija”, veli Krste Miladinov, izvr{en direktor na Makedonija gas. Na~alnikot na oddelot za upravuvawe so proekti na Gasprom, Leonid ûgunov, vo oktomvri godinava vo Skopje najavi deka potpi{uvaweto na dogovorot me|u Gazprom i Makedonija gas moè da se o~ekuva na po~etokot od 2011 godina. Sega se ~eka analizata na Gasprom, koja treba da pokaè dali Makedonija navistina }e

bide del od megaproektot Juèn potok. “Se dogovorivme deka Makedonija ima dobri izgledi da obezbedi vklu~uvawe vo Juèn potok, bilo preku prodolùvawe na krak kon Makedonija ili tranzitna ruta. Vtoroto re{enie, sekako, e pote{ko ostvarlivo, bidej}i podrazbira vklu~uvawe i na drugi zemji i toa e odluka koja zavisi od zemjite vo regionot, kako {to se Albanija i Kosovo. Ostanuva da gi podgotvime site detali i podatoci koi mu se potrebni na Gasprom za da ja napravi tehni~kata analiza od koja }e zavisi kade i kako Makedonija }e se priklu~i i so kolkavi koli~ini, po {to bi sleduvalo potpi{uvawe na me|udràven dogovor”, izjavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Toj dodade deka, spored proekciite, do 2040 godina na Makedonija }e & trebaat okolu 2,5 milijardi metri kubni gas.

PROCENKI...

@ AN-KLOD JUNKER pretsedatel na Odborot na ministri za finansii vo evrozonata

^LENKITE NA EVROZONATA DA IZDAVAAT ZAEDNI^KI EVROOBVRZNICI emjite-~lenki na Evropskata unija bi trebalo da ja razgledaat mo`nosta za izdavawe na zaedni~ka obvrznica so cel da go napravat evroto otporno na potencijalni krizi, smeta pretsedatelot na Odborot na ministri za finansii na evrozonata, @an-Klod Junker “[esnaeset zemji-~lenki na evrozonata delat zaedni~ka valuta, no sekoja posebno organizira zadol`uvawe na pazarot na pari. Toa doveduva edni zemji da pla}aat kazneni premii za kreditite, dodeka drugi da pla} aat relativno niski tro{oci za zadol`uvawe. Bi sakal da ja razgledame mo`nosta za izdavawe na zaedni~ka evroobvrznica”, izjavi Junker.

Koja e cenata na krivo “nasadenata” informacija proizvedena od makedonskoto novinarstvo!? Pa, toga{ zo{to, ako imame vakov pozitiven primer, s$ u{te zboruvame za pritisoci na mediumskata scena, za naru{uvawe na nezavisnosta na novinarite, za profesionalnosta na novinarite, za nivoto na demokratija za javno iskaàniot zbor...!? Zo{to? Nezavisnosta i slobodata se osvojuvaat! Tie dve raboti nikoj ne vi gi dava od milost. Najskapata rabota na dene{nicata e slobodata. Prirodno e da bidete predmet na vlijanija i pritisoci, osobeno ako ste dobri i va`ni... Zatoa ovaa profesija e prokleto te{ka i stresna... Mnogumina ne izdràa – i fizi~ki i mentalno. Mnogumina zaminuvaat i predvreme! Problemot kade e? Zo{to golem del od makedonskite novinari i urednici ne izgradija kapacitet da odoleat na bliskosta so politi~kite i biznis-elitite... Urednicite, nekoi novinari, sopstvenici na mediumi i samite stanaa “rasipani politi~ki eliti” vo ovaa zemja. Se odmetnaa od osnovite za koi vlegle vo ovaa rabota. Skandalozno igraat partiski igri... Go kidnapiraa novinarstvoto... Novinarstvoto, sepak, e odgovorna rabota koja ima vertikala na vrednosti. Nea moè da ja gradat samo najsilnite! Koi se tie vrednosti: Prvo, percepcijata za nezavisnosta. Novinarot e zavisen od nivoto na svojata profesionalna podgotvenost, od demokratskite vrednosti vo koi veruva, i od ureduva~kata politika na kompanijata vo koja prethodno odlu~il da raboti. Znael za nea koga vlegol vo kompanijata...!? Svesno vlegol... Vtoro, profesionalnosta na novinarite. Sme se zapra{ale li nekoga{ - kolku na{ite novinari navistina znaat, kolku se stru~ni za oblastite za koi analiziraat, komentiraat, izvestuvaat, kritikuvaat, ili vleguvaat vo verbalni konflikti... Realno, vo makedonskoto novinarstvo caruva neznaeweto. Treto, posvetenosta. Za novinarite vladee percepcijata deka se lu|e bez rabotno vreme. Moète da gi najdete vo razni kafeani niz gradot, kade {to vo osnova pribiraat informacii mezej}i salata, i so ~a{ka rakija pred sebe... Koga doagaat na rabota? Koga zaminuvaat? [to pravat za vreme na rabota... Kako gi sozdavaat tekstovite? Kako realiziraat brifinzi? Kade se brifiraat? Koja e cenata na taka “nasadenata” informacija!? “Evtina stoka” se novinarite vo Makedonija. Toa se gleda na sekoj ~ekor... Zatoa novinarstvoto e i podlo`no na manipulacija od strana na nesposobnite politi~ari od site partii, i razni drugi grupi. Pri~inata za pritisoci osnovno leì vo novinarite (kaj sekoj poedine~no), koi prokleto go posakuvaat ovoj mazohisti~ki odnos! “Mekoteli” - pritisni go ovde, se duva onde...! I uìvaat vo toa...

POLITIKA

SREDA

10.11.2010

ZLOUPOTREBI OD DR@AVNITE SLU@BENICI

BRKAAT PRIVATNI BIZNISI DODEKA IM TE^E BOLEDUVAWETO!

Od Agencijata za dr`avni slu`benici velat deka ~esto se zloupotrebuva pravoto na boleduvawe, no deka dosega nikoj ne e sankcioniran poradi nedostatokot vo zakonskata ramka so koja }e se kontrolira vakvata pojava MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rabotenite vo javnata administracija koristat la`ni boleduvawa na smetka na dràvniot buxet za nastrana da vodat privatni biznisi, doznava “Kapital”. Podatocite za ~estite boleduvawa gi potvrduvat i od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, od kade {to velatdeka rabotnicite naj~esto baraat boleduvawe za 15 dena koe ve{to go prodolùvaat preku menuvawe na mati~nite lekari i menuvawe na dijagnozite, so cel da gi izbegnat zakonskite pravila za dodeluvawe na podolgotrajno boleduvawe. Vo Agencijata za dràvni slu`benici zasega ne postoi statistika ili istraùvawe koe gi sledi vakvite pojavi, no priznavaat deka problemot postoi. Vinata ja gledaat vo nepostoeweto na zakonska ramka so koja bi moèla da se kontrolira vakvata pojava. "Ova pretstavuva eden vid siva zona vo op{testvoto. Ovoj problem ne se javuva samo kaj nas, tuku toj se provlekuva i vo mnogu drugi zemji so koi sme kontaktirale, bidej}i javnata administracija e preobemna i te{ko se kontrolira, a poradi toa se slu~uvaat i vakvi zloupotrebi. Nie podolgo vreme ja otvorame

LA@NITE BOLEDUVAWA SE “TRADICIJA” Zloupotrebata na boleduvawata od strana na administrativcite ne e novina. So svoi “spomeni” od ovoj problem e i porane{niot direktor na Fondot za zdravstvo, Nikola Panovski: "Vo moe vreme imavme izve{tai od koi jasno se gleda{e deka ima zgolemuvawe na boleduvawata vo javnata administracija, {to moè{e da se objasni samo kako povrzuvawe so komisiite za da moè da se provlekuvaat zloupotrebite. êsta be{e pojavata komisiite da ne gi odbivaat neosnovanite barawa za prodolùvawe na boleduvawata prete`no na lica koi rabotat vo javni ustanovi i pretprijatija.”

ovaa tema, poso~uvame deka postojat zloupotrebi. Za po~etok, ne{to {to treba da se promeni e reguliraweto na ovaa pojava so pravata i obvrskite za zasnovawe na raboten odnos", veli direktorot Metodija Dimovski. Brojot na boleduvawa registrirani vo 2009 godina iznesuva 16.757, {to pretstavuva porast za pove}e od 10 iljadi vo sporedba so 2005 godina, koga toj broj bil 6.325. Ovie podatoci se odnesuvaat na boleduvawata podolgi od 21 den, {to pa|aat na tovar na Fondot. Ottamu velat deka vakvoto zgolemuvawe e o~ekuvano

poradi promenata na zakonskata ramka - od 60 na 21 den za boleduvawa koi gi pokriva Fondot, no i ovaa brojka e zagriùva~ka. Od Fondot velat deka nema posebna statistika za toa kolku boleduvawa bile realizirani vo dràvnata administracija i vo privatniot sektor posebno, no velat deka se zasileni kontrolite vrz mati~nite lekari i komisiite za odobruvawe na boleduvawa. "Koga izlegovme so ovie podatoci, nie go promenivme na~inot na dostavuvawe na boleduvawe i isplata od strana na Fondot. Dràvnata

IVANOV: ERGA OMNES NE E RE[ENIE! rga omnes ili ime za sevkupna upotreba ne e realno re{enie za sporot so Grcija, veli pretsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, vo intervju za gr~kiot institut ELIAMEP. Spored Ivanov, vakvoto re{enie se kosi so site me|unarodni na~ela za regulirawe na odnosite me|u dr`avite od edna strana i so faktot deka 129 zemji~lenki na ON n$ imaat priznaeno pod ustavnoto ime od druga strana. "Edinstvenata dr`ava vo svetot koja ima problem so ustavnoto ime na Republika Makedonija e oficijalna Atina”, veli Ivanov vo intervjuto, istaknuvaj}i deka s$ u{te ~eka potvrden odgovor za sredba so svojot gr~ki kolega Karolos Papuqas.

"Za àl, na{eto ~uvstvo e deka gr~kata strana postojano gi radikalizira svoite pozicii, so cel da go odloì re{avaweto na sporot za imeto. Se pra{uvam kako nekoj moè duri i da pomisli da izbere ili da predloì ime za drugi lu|e ili menuvawe na ustav na nekoja druga zemja za pra{awa povrzani so identitetot, koi se fundamentalno za{titeni od strana na sovremeniot korpus na ~ovekovi prava", dodava pretsedatelot. Toj ocenuva deka ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Grcija e na visoko nivo, a zemjava pominala te{ko niz ekonomskata kriza, vsu{nost, kako i sekoja zemja vo regionot. Za proekt kako "Skopje 2014" vo uslovi na kriza Ivanov veli deka nema

nikakvi ingerencii vo pogled na odlu~uvaweto na lokalnata vlast. Institutot ELIAMEP va`i za edna od najvlijatelnite organizacii vo Grcija. Nejzin ~len e i profesorot Evangelos Kofos, koj se smeta za eden od glavnite kreatori na gr~kata strategija i politika kon Makedonija.

TRIBINA: KADE ODI MAKEDONSKATA LUSTRACIJA? o na~inot na koj {to se vodi makedonskata lustracija ne se pro~istuva minatoto, tuku se zamagluva sega{nosta, izjavi analiti~arot Kim Mehmeti na tribinata "Kade odi makedonskata lustracija?", organizirana od mre`ata "Platforma". Dodeka del od diskutantite smetaat deka so otvoraweto na belgradskite arhivi bi se do{lo do referentna to~ka za

efikasna lustracija, nekoi od niv predupredija na mo`nite rizici od ovoj poteg. "Srbija, kontroliraj}i koga, kako i koi dosieja }e ni gi dostavi, mo`e bitno da vlijae vrz op{testveno-politi~kata situacija vo zemjava", re~e profesorot Qubomir Fr~koski, na {to se nadovrza negoviot penzioniran kolega, Milan Netkov, velej}i deka "srpskite slu`bi }e dostavat strogo

selektirani dosieja”. Albanskite u~esnici ja problematiziraa ulogata na Albancite vo procesot, deka kako najneza{titen etni~ki element na SFRJ bile najmnogu zloupotrebuvani. V~era zasedava{e i Komisijata za verifikacija na faktite i zaklu~i deka dosieto "Ibar", koe navodno se odnesuva na liderot na DUI, Ali Ahmeti, e falsifikat.

administracija be{e malku poprivilegirana od privatniot sektor, bidej}i nivnite podatoci ne podleèa na dopolnitelna kontrola, bidej}i tie imaat fiksna plata i zatoa ima{e pomal stepen na kontrola. Otkako be{e vklu~enen alarmot, vospostavivme procedura koja vaì za site ednakvo, i za javen i za privaten sektor. Site isto se tretiraat, se pravi arhivsko dokumentirawe i sledewe na tri do ~etiri to~ki na kontrola", veli Branko Axigogov, portparol na Fondot. Od prvi januari }e se ukine Agencijata za dràvni

slu`benici i }e stane poseben sektor vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo. Ministerot Ivo Ivanovski priznava deka reformiraweto na administracijata }e bide golem predizvik, no e podgotven da go stori toa. "Momentalno sme vo faza na podgotovka. Predvideni se golem broj obuki spored standardite na EU, a razmisluvame da vovedeme i sistem za ocenka na trudot, odnosno boduvawe, onamu kade {to se dozvoluva, i da imame dobra procenka kolku srabotil eden administrator. Site sme svedoci deka ima mnogu dobri rabotnici vo administracijata, no ima nekoi koi rabotat mnogu malku, a dobivaat ista plata. Za `al, najmnogu stradaat gra|anite", veli Ivanovski. Vo buxetot na Fondot za 2011 godina, vo stavkata za socijalni beneficii se

odvoeni 32,5 milioni evra, odnosno 10% od vkupniot buxet na Fondot za isplata na boleduvawa. "Toa e neproduktiven tro{ok na Fondot vo ovoj moment, kako {to se postaveni rabotite. Tie pari mo`at se upotrebat za drugi stavki vo zdravstvoto, da se zgolemat buxetite na drugi zdravstveni ustanovi, da se zgolemi kvalitetot na zdravstvenite uslugi i sli~no", veli portparolot Axigogov. Obvrskata za odobruvawe na boleduvawa do 2012 godina treba da pomine vo nadle`nost na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, so {to }e se rastovari buxetot na Fondot, no ne i centralniot buxet od kade {to povtorno gra|anite }e treba da nadomestuvaat za "nerabotnicite" vo administracijata, dokolku ne se promeni zakonskata regulativa.

AT 6 10.11.2010 FOKUS: IZVE[TAJ NA EU ZA MAKEDONIJA: VA@I PREPORAKAT

SPOROT ZA IMETO, SUDSTVOTO I POLITI^KIOT DIJALOG NE MRDAAT OD MRTVA TO^KA! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ere{en spor so Grcija, koja ja blokira zemjata vo procesot na integraciite; silen pritisok vrz nezavisnosta na sudskata vlast, koj doa|a direktno od premierot, ministerot za pravda i pretsedatelot na Sobranieto; napnata politi~ka klima me|u parlamentarnite partii; somnitelni javni nabavki i privremeni vrabotuvawa;

j na Evropskata r komisija j za napredokot r na Makedonija j za minatata Vo izve{tajot godina,, glavnite zabele{ki se odnesuvaat u na nere{eniot r spor r so Grcija, r j , silniot pritisokk vrz nezavisnosta na sudskata k vlast, napnatata politi~ka k kklima me|u | parlamentarnite partii, somnitelnite javni nabavki, privremenite vrabotuvawa, netransparentnoto finansirawe na najgolemite politi~ki partii katastrofalna sostojba vo psihijatriskite ustanovi i zatvorite; mediumi podeleni po etni~ka i partiska linija; netransparentnost vo finansiraweto na najgolemite politi~ki partii. Ova se glavnite zabele{ki vo izve{tajot za napredokot na Makedonija za minatata godina objaven v~era od Evropskata

komisija. Za Makedonija ostanuva minatogodi{nata preporaka za otvorawe na pristapnite pregovori za ~lenstvo vo EU i zaklu~okot e deka zemjata “zadovolitelno naprednala vo ispolnuvaweto na reformite”, no klu~nite problemi koi bea detektirani u{te lani ostanu-

vaat, a ovaa godina se samo poizrazeni i pokritikuvani. Premierot Nikola Gruevski, i pokraj ova, vo o~ekuvawe na izve{tajot izjavi deka o~ekuva tekstot realno da go reflektira srabotenoto i da ja potvrdi lanskata preporaka za start na pregovorite za ~lenstvo vo EU, {to samo po sebe bi bilo vred-

nuvawe na s$ {to srabotila negovata Vlada. “O~ekuvam izve{tajot da dade ocenka {to }e gi reflektira site na{i napori i energija koi bea vlo`eni vo minatiot period i da bide na nekoj na~in realen pokazatel za ona {to go napravivme i valorizacija na na{iot dosega{en trud.

EKONOMIJATA SE DVI@I SO POBAVNO TEMPO O konomijata se razdviùva, no, sepak, so pobavno tempo vo odnos na minatata godina, iako strukturnite reformi se zabele`livi vo site sektori, notira Evropskata komisija vo izve{tajot vo koj se komentiraat ekonomskite parametri na Makedonija. Spored izve{tajot, ekonomskata kriza vrz makedonskata ekonomija ima ograni~eno vlijanie poradi “ograni~enata izloènost na finansiskiot sektor na rizi~ni sredstva, no i poradi stabilnite privatni kapitalni prilivi i elasti~nata doma{na potro{uva~ka”. Komisijata potencira deka i pokraj opa|aweto na ekonomskata aktivnost, {to be{e zabeleàno vo prvite tri kvartali od 2009 godina, indikatorite za zazdravuvawe na

ekonomijata vo 2010 godina s$ u{te ostanuvaat nejasni. Ekonomskata i monetarnata politika vo zemjata Komisijata gi ocenuva kako oblasti vo koi ima slab progres. Zakonskata platforma ne soodvetstvuva so legislativata na EU i administrativniot kapacitet za nejzina implementacija ne e soodveten. Potrebni se napori za da se podobri sektorot na statistika, osobeno vo odnos na vodeweto na ekonomskata statistika. Vo odnos na biznisot, Komisijata bara pogolema finansiska poddr{ka na malite i sredni pretprijatija. Funkcioniraweto na pazarnata ekonomija, se naveduva vo izve{tajot, e popre~eno od slabosta na instituciite, nedostigot od stabilnost vo administracijata i slaboto sproveduvawe

na principot na vladeewe na pravoto. Nedostigot od konsultacii so zasegnatite strani pri donesuvaweto na vladinite odluki koi se odnesuvaat na biznis-sektorot dopolnitelno ja ote`nuva predvidlivosta vo biznis-opkru`uvaweto. Zgolemenite transferi i subvencii, koi bea glavno finansirani od krateweto na kapitalnite tro{oci, a koi imaa negativno vlijanie vrz kvalitetot na javnata potro{uva~ka, se u{te edna zna~ajna zabele{ka od Unijata. Komisijata seriozno zabele`uva i za rabotata na nezavisnite regulatorni tela, za koja tvrdi deka e ograni~ena i pod politi~ko vlijanie. Vakvoto vlijanie osobeno e prisutno vo rabotata na Regulatornata komisija za energetika i na

REFORMITE VO ZAPADEN BALKAN GLAVEN KAMEN NA SOPNUVAWE Evropskata komisija ocenuva deka godinava generalno ima progres kaj site zemji-kandidati za ~lenstvo vo EU, iako del od reformite se zabaveni. Fokusot treba da se stavi na dobroto vladeewe, podobruvaweto na vladeeweto na pravoto, zabrzuvaweto na ekonomskite reformi i zgolemuvaweto na kapacitetot za implementacija na evropskoto zakonodavstvo. Komisijata povikuva bilateralnite pra{awa da se re{avaat od zasegnatite strani vo duhot na dobrososedstvo i da ne bidat stavani na masa vo procesot na pristapuvawe na zemjite kon EU. Ostanuvaat slo`enite problemi, kako sporot za imeto so Grcija, funkcioniraweto na instituciite vo BiH i razlikite vo vrska so statusot na Kosovo. Pomiruvaweto i regionalnata sorabotka se klu~ni elementi za stabilnost na regionot i za progres kon polnopravno ~lenstvo vo EU. Komisijata za spre~uvawe na korupcijata. Vo odnos na stranskite investicii, sostojbata ostanuva nepromeneta. Spored izve{tajot,

pravnata sigurnost kaj stranskite investitori i natamu ja pravi Makedonija neatraktivna za stranski kapital. Edinstveno podobruvawe e zabele`ano vo

ATA, AMA NEMA DATUM ZA PREGOVORI

SREDA

ZORAN TALER “Noviot izve{taj zabeleùva delumen napredok sporedeno so lani. Zatoa, toj treba da se sfati kako predupreduvawe za dvete strani deka re{enieto mora da proizleze za kratko vreme, vo sprotivno, ovaa zemja bi bila nepravedno ostavena zad grupata na drugi zemjikandidatki. Makedonija }e ~ekore{e bez prekin na patot kon EU, ako ne be{e zaprena od nesre}niot spor za imeto.” O~ekuvam da se potvrdi i da prodolì preporakata od Evropskata komisija za po~etok na pregovori so Republika Makedonija”, re~e Gruevski. Spored nego, toa bi zna~elo deka Evropskata komisija i ponatamu smeta deka dràvata politi~ki, ekonomski i kulturolo{ki e dojdena na nivo da moè da gi po~ne pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo Unijata. KADE E ZABELE@AN NAPREDOK? Progres se zabeleùva vo sproveduvaweto na policiskite reformi preku stapuvawe na sila na Zakonot za vnatre{ni raboti, koj ima za cel da garantira profesionalizam i depolitizacija na vrabotenite vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zna~itelen napredok se zabeleùva vo razvojot na ~ovekovite prava i za{titata na malcinstvata, so ogled na toa {to minatata godina se ratifikuvani pove}e instrumenti koi gi garantiraat ovie prava. Komisijata, sepak, najmnogu ja fali rabotata na Narodniot pravobranitel i na Zavodot za statistika. Za Narodniot pravobranitel se ocenuva deka e edinstvenata institucija koja gi {titi i promovira ~ovekovite prava. Kako segment od progresot se istaknuva

i implementacijata na Zakonot za upotreba na jazicite. Zavodot za statistika, pak, se poso~uva kako institucija koja raboti po evropski standardi i sorabotuva so evropskite institucii. KAKO GI GLEDA EVROPA NAJGOLEMITE PROBLEMI VO MAKEDONIJA Najgolemi kritiki ima za sudstvoto i me{aweto na vlasta vo rabotata na sudskite institucii. Evropskata unija e zagrièna poradi pritisokot vrz nezavisnosta na sudstvoto. Kako argument za toa se zemaat izjavite na premierot, ministerot za pravda, pretsedatelot na Sobranieto i na nekolku pratenici od VMRODPMNE, koi otvoreno gi kritikuvaa rabotata i odlukite na Ustavniot sud, ocenuvaj}i gi kako politi~ki motivirani. Ulogata na ministerot za pravda vo Sudskiot sovet pokrenala seriozni griì za me{awe na izvr{nata vo sudskata vlast. Zabele{ki ima i za nemaweto epilog od golemi sudski procesi. Sostojbata vo zatvorite se ocenuva kako uàsna, a uslovite degradira~ki. Se poso~uva i deka ima nehuman i degradira~ki tretman i vo psihijatriskite institucii. Vo delot na korupcijata napraven e napredok. No, sepak, sudirot

OD LANI delot na infrastrukturata, iako Komisijata prepora~uva deka treba u{te da se raboti za nejzina modernizacija. Vo sektorot energetika, se poso~uva deka cenata na strujata i ovaa godina ne gi pokriva vkupnite tro{oci, a toa doveduva do naru{uvawe na relativnite ceni i do zna~itelni zagubi. Ograni~en napredok ima vo oblasta na odano~uvaweto. Za nevrabotenosta ima seriozni zabele{ki od Komisijata. Vo izve{tajot se potencira deka nivoto na nevrabotenost ostanuva visoko. Situacijata na pazarot na trud po~na da se vlo{uva vo po~etokot na 2010 godina. Sepak, zgolemuvaweto na vrabotenosta vo javniot sektor vo del go kompenzira negativnoto vlijanie od globalnata finansiska kriza vrz pazarot na trud.

MEDIUMITE SE PODELENI, A POLITI^KITE PARTII NETRANSPARENTNI

“SKOPJE 2014” JA RAZDRMA VLADINATA KOALICIJA Vladinata koalicija prodolùva da bide stabilna i da gi nadminuva razlikite vo tekot na sorabotkata. Prodolì so EU reformite, konkretno preku usvojuvawe na nacionalnata programa. Sepak, koalicionite odnosi gi obeleà moment na nedovolen dijalog na inicijativite koi imaa vlijanie vrz me|uetni~kite odnosi vo zemjata, kako {to e voveduvaweto na dràvniot jazik vo albanskite paralelki od prvo odelenie, no i noviot urbanisti~ki plan za “Skopje 2014”. Zaklu~okot na EU e deka e potreben posu{tinski dijalog vo odnos na pra{awata koi gi zasegaat me|uetni~kite odnosi vo zemjata. Potrebni se dopolnitelni napori za sproveduvawe na procesot na decentralizacija, a i pogolema transparentnost na javnite nabavki. Komisijata bara Sekretarijatot za evrointegracii da ja zajakne koordinacijata za evropskata agenda. Se kritikuva Vladata deka ne mu dava postojana poddr{ka na Nacionalniot sovet za evrointegracii i ne mu obezbeduva materijali, izve{tai i prisustvo na ministrite. na interesi i finansiraweto na politi~kite partii se zakoni koi ne se efikasno implementirani. Korupcijata ostanuva visokoprisutna vo mnogu oblasti i prodolùva da bide seriozen problem. Kaj politi~kiot dijalog voop{to nema napredok. “Napnatata politi~ka klima vo Parlamentot kulminira{e so incidentot vo juli me|u ~lenovi od opozicijata i obezbeduvaweto. Opozicijata izrazi nedoverba vo prviot ~ovek na Sobranieto i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, za {to postoe{e è{ka debata, no nedovrebata ne be{e izglasana. Se formira Anketna komisija za incidentot vo Sobranieto. Ottuka va`no e da se res~isti

JAVNATA ADMINISTRACIJA OSTANUVA POLITIZIRANA Iako postoi napredok vo reformite na javnata administracija so samoto toa {to za prvpat Specijalnata grupa na EU go ima{e svojot prv sostanok vo septemvri, sepak, najgolemite gri`i ostanuvaat poradi politizacijata na javnata administracija. “Ima{e primeri vo odredeni institucii na zamena na profesionalni slu`benici so slu`benici koi nemaa dovolno iskustvo. Isto taka, vrvnite pozicii vo administracijata bea popolneti vo otsustvo na definirani kriteriumi, a ponekoga{ i so personal koj ima{e dogovor od vremen karakter”, pi{uva vo evropskiot izve{taj. Vladata prizna deka postoi odreden broj

10.11.2010

slu`benici so vremeno vrabotuvawe, no, sepak, s$ u{te ne dade precizna brojka za brojot i tipot na ovoj personal. Vrabotuvaweto so vremen dogovor ne e vo soglasnost so Zakonot za dr`avni i javni slu`benci i ne garantira transparentnost i izbor po merit sistemot. Isto taka, ne postoi strukturirana vrska me|u Agencijata za dr`avni slu`benici i Sekretarijatot za implementacija na Ohridskiot dogovor za da se obezbedi fer i pravi~na zastapenost. Zatoa, potrebni se zna~ajni reformi vo javnata administracija koi }e obezbedat transparentna, profesionalna i nezavisna javna administracija.

MAKEDONIJA, ALBANIJA I KOSOVO NAJMALKU ZASEGNATI OD EKONOMSKATA KRIZA Makedonija, Albanija i Kosovo se najmalku zasegnati od ekonomskata kriza, so ogled na toa {to se najmalku zavisni od izvozot i nivnite vnatre{ni pazari se so~uvani. Od druga strana, pak, Hrvatska, Srbija i Turcija, koi se pointegrirani vo svetskiot pazar, se te{ko pogodeni. Crna Gora be{e mnogu zasegnata od krizata poradi zavisnosta od nadvore{noto finansirawe i od novite sektori, a vo Bosna i Hercegovina efektot od krizata be{e zajaknat od procikli~nite politiki i od golemite subvencii i socijalnite buxetski tro{oci. Ova e zaklu~okot na Evropskata komisija objaven vo dokumentot nasloven kako “Strategija za pro{iruvawe i osnovni predizvici 2010-2012 godina”. Vo nego se naglasuva deka ekonomskata kriza gi pogodila site zemji opfateni so procesot na pro{iruvawe. Vo odnos na zazdravuvaweto od ekonomskata kriza, Komisijata zabele`uva “skromni znaci” na ekonomsko zazdravuvawe vo regionot na Zapaden Balkan. Sepak, se naveduva vo dokumentot, vnatre{nata pobaruva~ka e s$ u{te slaba, na {to vlijaat vlo{enite uslovi za dobivawe krediti i konstantnata nevrabotenost. Kako preporaka, Komisijata smeta deka postignuvaweto odr`liv ekonomski rast i realna konvergencija }e bide mo`no samo so voveduvawe novi strukturni reformi i vodewe vnimatelni finansiski politiki.

slu~ajot za incidentot i da se sozdadat mehanizmi toj da ne se povtori vo idnina”, pora~uvaat od Brisel. Po edna godina rasprava, vo septemvri be{e usvoen Delovnikot na Sobranieto. So ova treba da se zajakne parlamentarnata sorabotka, bidej}i izmenite & davaat pravo na opozicijata da predlo`i edna to~ka na dneven red. “No, za vreme na podgotovkata na izve{tajot postoe{e slab dijalog za pove}e ~uvstvitelni politi~ki pra{awa. Poradi toa, opozicija-

Mediumite se podeleni po etni~ka i politi~ka linija i {iroko e rasprostraneta avtocenzurata. Zabeleàna e i koncentracija na sopstvenosta vo pove}e pe~ateni mediumi. Politi~kite partii, VMRO-DPMNE, SDSM i DUI, pak, se netransparentni vo odnos na finansiskoto rabotewe. Vo izve{tajot se naveduva deka podnesuvaat izve{tai za finansiraweto na nivnite izborni kampawi duri edna godina po zakonskiot rok. ta odlu~i da ne u~estvuva na koordinativnite sredbi vo Sobranieto od april do septemvri. Opoziciskata DPA, koja ima pet pratenici, go prodolùva bojkotot vo Sobranieto, koj po~na vo avgust 2009 godina”, komentiraat vo Evropskata komisija. Kritiki se upateni i poradi toa {to parlamentarniot Komitet za me|uetni~ki odnosi vo nekolku navrati ne uspea da se sostane bidej} i ne se sozdade potrebniot kvorum za rabota. [est od vkupno deset zakaàni sednici bea otkaàni poradi ova. Sorabotkata me|u parlamentarniot Komitet za odnosi so zaednicite so soodvetnite komiteti vo op{tinite s$ u{te ne e na soodvetnoto nivo.

DA NE SE DAVAAT IZJAVI KOI MU NA[TETUVAAT NA SPOROT ZA IMETO “Odnosite so Grcija prodolìja da bidat zatvoreni i se pod seriozno vlijanie od nere{eniot spor za imeto. Zemjata ostanuva posvetena na pregovorite pod pokrovitelstvo na OON so cel nao|awe re{enie. Treba da se izbegnuvaat izjavi i aktivnosti koi moè da im na{tetat na pregovorite. Direktnite sredbi na najvisoko politi~ko nivo se pozitiven ~ekor, iako dosega ne vrodija plod i se bez konkretni rezultati. Odrùvaweto dobrososedski odnosi so Grcija i nao|aweto prifatlivo re{enie vo sporot za imeto, pod rakovodstvo na OON, ostanuva pove}e od va`no”, ocenuva Evropskata komisija vo odnos na pra{aweto za sporot za imeto so Grcija.

HRONOLOGIJA NA ODNOSITE ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I EVROPSKATA UNIJA 22 dekemvri 1995 godina: Republika Makedonija i EU vospostavija diplomatski odnosi. 21 i 22 mart 1998 godina: Vo Skopje se odr`a prviot sostanok na zaedni~kiot sovet za sorabotka me|u RM i EU. juni 1999 godina: Usvoen Izve{tajot za mo`nosta za po~nuvawe pregovori za novata Spogodba za stabilizacija i asocijacija 24 januari 2000 godina: EU gi usvoi direktivite {to se odnesuvaat na podignuvaweto na nivoto na sorabotka me|u Republika Makedonija i EU, kako i na formalnoto po~nuvawe na pregovorite za potencijalno ~lenstvo vo EU mart 2000 godina: So otvoraweto na delegacijata na EU vo Skopje i nazna~uvaweto na prviot {ef, odnosite me|u Makedonija i EU bea podignati na ambasadorsko nivo 22 mart 2004 godina: Makedonija vo Dablin go podnese baraweto za ~lenstvo vo EU 1 april 2004 godina: Stapi vo sila Spogodbata za asocijacija i stabilizacija, otkako ja ratifikuvaa site zemji-~lenki na EU 17 dekemvri 2005 godina: Pretsedatelstvoto na Evropskiot sovet vo Brisel na Makedonija & dodeli status kandidat za ~lenstvo vo EU 15 juli 2009 godina: Evropskata komisija prepora~a ukinuvawe na vizite za gra|anite na Makedonija, Srbija i Crna Gora 14 oktomvri 2009 godina: Evropskata komisija prepora~a po~etok na pregovorite za ~lenstvo na Makedonija vo EU, no datum s$ u{te nema.

8 10.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

NI[TO OD BIZNISOT [to

zna~i sevkupniot pad i padot vo duri pet oblasti? Zna~i deka reformite se zako~ija, deka Vladata ja izgubi energijata. Ova sozdava nelagodnost i kaj doma{nite i kaj stranskite investitori. Za niv padot e signal deka zemjata trgnuva po nadolna linija i postoi neizvesnost dali toj pad }e zastane

emav namera da go komentiram posledniot izve{taj na Svetskata banka, nare~en Duing biznis. Me|utoa, me pottikna na~inot na koj Vladata go oceni godina{niot izve{taj. Znaeme kakva mediumska pompa za politi~ki celi prave{e Vladata sekoja godina vo vrska so toj izve{taj. So denovi gledavme reklami i falbi na televizija. Godinava, toa ne be{e toa. Izjavata be{e skromna, ama non{alantna. Zatoa, dobro e kone~no da go demistificirame ona {to Vladata saka da ni go “prodade” so izve{tajot Duing biznis. Izve{tajot rangira 183 zemji spored toa kolku regulativata vo zemjata e dobra za po~nuvawe i vodewe biznis. Postojat devet oblasti koi se predmet na ocenuvawe i zemjata se rangira za sekoja od tie oblasti. Od devette ocenki po oblasti se izveduva zbirna ocenka, koja, vsu{nost, go pretstavuva sevkupnoto rangirawe na zemjata. Devette oblasti {to se predmet na ocenka se: po~nu vawe biznis, dobivawe dozvoli za gradba, registrirawe imot, dobivawe krediti, za{tita na investitori, pla}awe dano-

ci, prekugrani~na trgovija, izvr{uvawe dogovori, zatvorawe na biznisot. [to poka`uva posledniot izve{taj? Makedonija ima pad za dve mesta, od 36 na 38 mesto. Pritoa, od devet oblasti, duri vo pet imame pad, vo dve sme na isto mesto, a samo vo dve imame porast. Pad imame kaj registriraweto imot, dobivaweto krediti, prekugrani~nata trgovi ja, izvr{uvaweto dogovori i kaj zatvoraweto na biznisot. Promena vo rangiraweto nema kaj dobivaweto dozvoli za gradba i za{titata na investitorite. Porast e zabele`an samo kaj po~nuvawto na biznis i pla}aweto danoci. Kade sme najdobri, a kade najlo{o rangirani? Najdobri sme, na petto mesto sevkupno, kaj po~nuvaweto biznis. Ovaa oblast najmnogu pridonesuva za sevkupniot plasman na Makedonija. Najlo{i sme kaj dobivaweto grade`ni dozvoli, na 136 mesto, i kaj zatvoraweto na biznis – 116. [to zna~i sevkupniot pad i padot vo duri pet oblasti? Zna~i deka reformite se zako~ija, deka Vladata ja izgubi energijata. Ova sozdava svoevidna nelagodnost i kaj doma{nite i kaj stranskite investitori. Za niv

padot e signal deka zemjata trgnuva po nadolna linija i postoi neizvesnost dali toj pad }e zastane. Sosema go po~ituvam ona {to go pravi Svetskata banka. Izve{tajot ima svoja metodologija i siguren sum deka gi zadovoluva potrebite za koi se izrabotuva. Me|utoa, mi se nametnuvaat nekolku logi~ni pra{awa. Prvo, sosema e jasno deka glavniot adut na Makedonija e oblasta po~nuvawe biznis. Faktot deka kaj nas e potreben eden ~as za da se zavr{i rabota kaj notar, eden den za registracija vo Centralniot registar i eden den za da se izraboti pe~atot na firmata. Super. Sega pra{uvam, kolku e seto toa presudno za biznisot vo zemjava? Tolku li e golema navalicata da se registriraat firmi kaj nas {to ako nekoj rabotata ja zavr{i za pet, namesto tri dena, }e bide katastrofa? Nema da bide katastrofa. Za Makedonija mnogu pova`no e da imame efikasna postapka za zatvorawe firmi, zatoa {to toga{ brzo i efikasno }e dobivaat razre{nica i slu~aite kade {to nekoj namerno ja ostava firmata vo pat-pozicija i preku neregu-

liranite obvrski gi zagrozuva likvidnosta i raboteweto na nejzinite delovni partneri. Vtoro, koga ja gledam listata na zemji i koja zemja kako e rangirana, nekoi raboti mi izgledaat malku ~udni. Na primer, polo{o rangirani od nas se Slova~ka (41 mesto), Slovenija (42 mesto), Luksemburg (45), ^e{ka (63), Polska, edinstvenata zemja vo Evropa {to vo godina na svetska ekonomska kriza ne vleze vo recesija i ima{e rast, e 70ta, a Italija e 80-ta. Zemjite od poznatata grupa BRIK, koi so svojot visok dolgogodi{en ekonomski rast i potencijal go svrtea vnimanieto na svetskata javnost, se polo{o rangirani od Makedonija. Kina e na 79, Rusija e na 123, Brazil e na 127, a Indija na 134 mesto. Tolku pouspe{ni zemji od nas, a polo{o rangirani. ×udno, neli. Treto, mnogu logi~no bi mi bilo strancite da se sosema svesni za ovoj izve{taj i toj visoko da kotira pri nivnite odluki vo koja zemja da investiraat. So drugi zborovi, bi bilo sosema normalno da se o~ekuva stranskite investicii da bidat pogolemi vo zemjite {to kotiraat povisoko na Duing biznis listata. Arno

ama, vo stvarnosta ne e taka. Da gi zememe samo zemjite vo regionot. Zna~i, vo sporedba so Makedonija na 38 mesto, polo{o se rangirani Bugarija na 51, Crna Gora na 66, Albanija na 82, Hrvatska na 84, Srbija na 89 i Bosna i Hercegovina na 110 mesto, a site imaat pove}e stranski investicii od nas i vo vkupen iznos i po ìtel. Se postavuva pra{aweto: ako imame pomalku stranski investicii od ovie zemji, a spored izve{tajot kaj nas biznis-regulativata e podobra i taa ne e problemot, toga{ kade e problemot? Vo Vladata? Da zaklu~am. Nekoj }e re~e vidi od kogo s$ sme podobro rangirani, jas velam stvarnosta pokaùva ne{to drugo. Izve{tajot Duing biznis e dobar i korisen. Toj dava ocenki za sostojbata vo konkretni oblasti i bidej} i koristi ista metodologija, sozdava osnova rezultatite od poedine~ni zemji da bidat me|usebno sporedlivi. Sepak, sekoja zemja e svoja prikazna i sekoja oblast si ima svoja specifi~na teìna za razli~ni zemji. Zatoa, mislam deka konkretno nie moème da bideme i prvi vo svetot spored toa kolku brzo

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

i evtino kaj nas se otvora firma, ama toa nema da ja napravi Makedonija povolna biznis-destinacija. Ambientot {to go sozdava biznisregulativata e edna rabota, ama stvarnosta e druga. Toa mnogu dobro go znaat i doma{nite i stranskite firmi vo zemjava. Zatoa, dobro e da se podobruva biznis-regulativata soglasno barawata na izve{tajot Duing biznis, ama toa ne smee da se koristi kako evtina mediumska alatka koja treba da go prenaso~i vnimanieto na javnosta od realnite problemi. Poleto za rabota e mnogu pogolemo i poseopfatno i nekoi raboti treba da se smenat od koren za da ima dobri uslovi za razvoj na biznisot vo Makedonija. Toa treba da bide vistinskiot predizvik za edna Vlada. Vo sprotivno, NI[TO OD BIZNISOT – kako {to pred 10 godini mu vika{e deteto na prodava~ot bez fiskalna kasa vo edna od mnogute reklami finansirani od Vladata.

MONETARNATA POLITIKA I INFLACIJATA Makedonija

treba da prekine da utvrduva godi{ni inflacioni targeti i da pristapi kon utvrduvawe na srednoro~en target za inflacijata, koj bi mo`el da se definira kako odr`uvawe stapka na inflacija vo intervalot od 4%-5% vo periodot do 2015 godina

o 60-te godini od minatiot vek preovladuva{e misleweto deka so vodewe poliberalna monetarna politika, odnosno so dozvoluvawe na odreden rast na cenite, mo`no e na kratok rok da se vlijae za namaluvawe na nevrabotenosta. Me|utoa, popularnosta na ova mislewe trae{e mnogu kratko vreme, zatoa {to vo 70-te godini svetot se soo~i so eden drug fenomen - istovremeno postoewe na visoka inflacija i visoka nevrabotenost. Od tie godini do denes, s$ pove}e preovladuva uveruvaweto deka efektite od pogolemata inflacija vrz porastot na vrabotenosta ({to se slu~uva preku namaluvawe na realnite plati) se mnogu mali i nesigurni i se istopuvaat za brzo vreme preku vklu~uvawe na mehanizmot na inflatornite o~ekuvawa, koi ekonomskite subjekti gi vgraduvaat vo site nivni odluki. Na toj na~in, pozitivniot efekt vrz rastot is~eznuva, a stapkata na nevrabotenost se vra}a na prvobitnoto nivo. Edinstveno {to ostanuva e povisokoto nivo na inflacija. I ova e potvrdeno vo golem broj zemji i vo mnogu godini. Za toa postojat golem broj empiriski studii. So drugi zborovi, ako vo 60-te godini preovladuva{e uveruvaweto deka na kratok rok postoi odredena pozitivna vrska me|u porastot na inflacijata i vrabotenosta, od 70-te godini navamu, osobeno vo poslednite dve dekadi, kompletno se menuva misleweto za pozitivnata vrska

me|u inflacijata i vrabotenosta. Sega e dominantno uveruvaweto deka {tetite od inflacijata i na kratok rok se tolku pogolemi od eventualnata kratka korist {to monetarnata politika ne treba voop{to da ima druga cel osven ostvaruvawe niska inflacija. Najgolem broj zemji (visokorazvieni) odrùvaweto niska inflacija go imaat vgradeno i vo zakonite za centralnite banki kako osnovna grià. Se postavuva pra{aweto kolku niska inflacija? Alan Grinspen veli: “Inflacijata treba da bide tolku niska {to ekonomskite subjekti voop{to nema da ja zemat predvid pri donesuvaweto na ekonomskite odluki”. Toa zna~i deka cenovnata s ta biln os t e pos tignata vo momentot koga ekonomskite subjekti voop{to nema da vgraduvaat inflaciski o~ekuvawa vo svoite odluki. Dali toa zna~i deka cel na monetarnata politika treba da bide nulta inflacija? Vo visokorazvienite zemji, kade {to krajna cel na monetarnata politika e inflacijata, vgradena cel, koja treba da se ostvaruva so monetarnata i drugite instrumenti na ekonomskata politika, e inflacija od 2%. Se postavuva pra{aweto zo{to ne nula? Ne e prepora~liva nulta inflacija zatoa {to cenite moè da se zgolemat i zaradi podobruvawe na kvalitetot na stokite za 1% do 2% i toa ne bi trebalo da se destimulira. Isto taka, vo 20inata razvieni industriski zemji o p{to prifaten o e misleweto deka centralnata banka treba da intervenira

ako inflacijata porasne za eden procenten poen nad targetot od 2% ili ako padne za eden procenten poen i ako se oceni deka toj porast ili pad ima tendencija da prodolì. Za zemjite vo tranzicija se toleriraat ne{to povisoki stapki, no tie, sepak, se dviàt vo zonata na ednocifrena inflacija. Vsu{nost, site empiriski studii pokaùvaat {tetno vlijanie na inflacijata koja se dviì vo zonata nad 10% vrz vrabotenosta i rastot. Nema empiriski studii za {tetnoto vlijanie na ednocifrenata inflacija vrz vrabotenosta i rastot. Denes preovladuva misleweto deka politikata na niska inflacija e glaven preduslov ili sine qua non za s tabilen i visok rast i povolni dvièwa vo vrabotuvaweto, taka {to oddelnite diskusii kaj nas za pogolema inflacija kako lek za re{avawe na oddelni ekonomski problemi, vo svetot odamna se smetaat za anahronizam. Dokolku se odrùva niska inflacija podolg period, toa neminovno vodi do namaluvawe na kamatnite stapki, a toa povolno vlijae na ekonomskiot rast i zgolemuvaweto na vrabotenosta. Niskata i predvidliva inflacija na podolg period vlijae i za priliv na stranski direktni investicii {to, isto taka, osobeno vo zemjite vo razvoj, vlijae na zgolemuvawe na rastot. Sepak, predizvikot da se upotrebi monetarnata politika za da se stimulira vrabotuvaweto s$ u{te postoi. Takva opasnost postoi duri i vo razvienite zemji, osobeno pred izbori ili za

vreme na izbori. Od tie pri~ini, za da ne bide zloupotrebena monetarnata politika vo site zemji (visokorazvieni), se donesoa zakoni ili nastanaa izmeni vo zakonite, so {to na centralnite banki im e daden visok stepen na nezavisnost, odnosno samostojnost. Golem probiv na toj plan se napravi so formiraweto na Evropskata centralna banka vo ramkite na Evropskata monetarna unija. ECB e kompletno samostojna institucija i vo formuliraweto na celite na monetarnata politika i vo nivnoto realizirawe. Evropskata unija odi i ~ekor ponatamu. Taa insistira od zemjite-aspiranti za vleguvawe vo EU da napravat izmena vo zakonodavstvata i statusot na nivnite centralni banki da bide izedna~en so statusot {to go ima ECB. Druga rabota na koja insistiraat vo EU e zemjiteaspiranti za vleguvawe vo Unijata vo zakonot za centralnata banka da vgradat odredbi deka nivna glavna zada~a e odr`uvawe niska stapka na inflacija. Treta rabota na koja insistiraat e da se donese zakon so koj se zabranuva centralnata banka da go finansira deficitot vo buxetot. Pra{aweto na utvrduvaweto na celta na monetarnata politika i nejzinoto kvantificirawe, zna~i, e navistina kompleksno i mislam deka kon nego treba da se pristapi so dolgoro~na vizija. Republika Makedonija treba da prekine da utvrduva godi{ni inflacioni targeti i da pristapi kon utvrduvawe

na srednoro~en target za inflacijata, koj bi moèl da se definira kako odrùvawe stapka na inflacija vo intervalot od 4%-5% vo periodot do 2015 godina. Zo{to e potrebno pomestuvawe na vremenskiot horizont pri proektirawe na inflacijata od kratok na sreden rok? Postojat pove}e pri~ini: Monetarnata politika i nejzinite celi ednostavno ne zavr{uvaat na 31 dekemvri i ne po~nuvaat na 1 januari sekoja godina. Sproveduvaweto na monetarnata politika e kontinuiran proces so jasni celi i tie treba da bidat odnapred opredeleni so cel da se ostvari maksimalna transparentnost i informiranost na ekonomskite subjekti za dolgoro~nata vizija na makroekonomskata i monetarnata politika; Korekcijata na relativnite ceni vo Makedonija e samo po~nata, no ne e zavr{ena. Toa e proces koj bara dovolno vreme - prvo, za da se ispeglaat nasledenite distorzii, a vtoro, za da se inkorporiraat standardnite i kontinuiranite procesi na prilagoduvawe na relativnite ceni koi gi reflektiraat promenite na produktivnosta i tro{ocite na raboteweto vo doma{nata i stranskite ekonomii. Dolgoro~niot target za inflacija bi bil konzistenten so na{ata strategija za vleguvawe vo EU i EMU. Pobliskoto vrzuvawe na na{ata valuta za evroto implicira kreirawe uslovi za zadrùvawe na inflacijata na nisko nivo, no i zna~ajno reducirawe na kamatnite stapki. Monetarnata politi-

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

ka, vsu{nost, e kombinacija na ex ante inflacionen target i diskrecionen odgovor na odredeni {okovi. Preku dolgoro~niot target bi se dobil prostor za pogolema fleksibilnost pri definiraweto na kratkoro~nite proekcii, bez pritoa da se izgubi jasnata dolgoro~na cel. Toa bi ovozmoìlo pri kratkoro~nite proekcii da se inkorporiraat informaciite za eventualni {okovi koi moàt da ja pogodat ekonomijata, osven onie koi deluvaat ~isto na strana na ponudata. Imaj}i dolgoro~en target za inflacijata, monetarnata politika }e bide vo sostojba da odlu~i dali }e reagira na tie {okovi na kratok rok ili, pak, }e oceni deka vodeweto kontracikli~na monetarna politika e ekonomski neracionalno i skapo. Potencijalen problem so dolgoro~en target za inflacijata moè da bide verojatnosta od otstapuvawe na kratkoro~nite rezultati od dolgoro~nata cel, so rizi~no vlijanie vrz kredibilitetot na centralnata banka. No, toj mora da se gradi i preku vlijanie vrz o~ekuvawata na ekonomskite subjekti na dolg rok, a Narodnata banka bi trebalo da ima pozitivno vlijanie vrz formiraweto na tie o~ekuvawa.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.300

SREDA

MBI 10

MBID

113,40

2.440

113,20

2.420

113,00

2.260 2.240

2.400

2.220

2.380

2.200

2.360

2.280

10.11.2010

OMB

112,80 112,60

03/11/10

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

03/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,40 112,20 04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

03/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

FINANSISKI IZVE[TAI ZA TRI KVARTALI

MERMERNIOT KOMBINAT OD PRILEP SO 2,5 PATI POGOLEMA DOBIVKA

17.03.2010 9

Kompaniite koi se povrzani so grade`niot sektor, za koj obezbeduvaat surovini, prijavija dobri finansiski rezultati za trite kvartali godinava METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

NEMA INTERES ZA UDELITE NA FONDOT ZA PENZISKO

ermerniot kombinat od Prilep za devet meseci godinava ostvari netodobivka od okolu sedum milioni evra, {to e 2,5 pati pove}e vo odnos na lani. Najgolem pridones za ovoj finansiski rezultat imaat zgolemenite operativni prihodi za 37%. Tie dostignaa 15,4 milioni evra, a lani iznesuvaa 11,2 milioni evra. Osobeno zna~aen e porastot na prihodite od izvoz, koi porasnaa na 15,3 milioni evra. Vo odnos na istiot period minatata godina se povisoki za 39%. Prihodite ostvareni na doma{niot pazar se namaleni za 30%. Na doma{niot pazar se ostvareni prihodi od 171.000 evra. Zgolemeni se i rashodite na Mermerniot kombinat, no mnogu pomalku otkolku prihodite na kompanijata. Operativnite rashodi vo prvite tri kvartali iznesuvaat okolu osum milioni evra. I skopskata cementarnica USJE ima rast na dobivkata za devet meseci. Taa iznesuva 21,4 milioni

itu na posledniot den od javnata aukcija na akcii i udeli od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) nema{e nikakov interes od strana na investitorite. Na v~era{noto trguvawe vo nivniot fokus bea obvrznicite. Prometot so obvrznici v~era iznesuva{e 9,9 milioni denari, {to pretstavuva 56% od vkupniot realiziran promet na Berzata vo iznos od 17,7 milioni denari. Najlikvidna, so promet od 9,5 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Soliden promet e ostvaren i so akciite na kompaniite. Tri od niv v~era{noto trguvawe go zavr{ija so promet vo iznos pogolem od milion denari. Najtrguvana so promet od 2,6 milioni denari be{e akcijata na Komercijalna banka i toa samo eden den pred dene{noto akcionersko sobranie na koe bankata }e odlu~uva za dokapitalizacija vo iznos od 13 milioni evra. Drugite dve akcii, Granit i Toplifikacija, denot go

Cementarnica USJE ja zgolemi dobivkata za 6,85% evra i e za 6,85% povisoka od lani. I pokraj vakviot rezultat, menaxmentot na kompanijata ne e zadovolen od realiziranata proda`ba. “Proda`bata vo tekot na tretoto tromese~je e za re~isi 100.000 toni pomala vo odnos na 2009 godina (odnosno za 13,6%). Proda`bata e namalena i na doma{niot i na stranskiot pazar”, soop{ti cementarnicata. Ottamu velat deka ekonomskata kriza s$ u{te e prisutna vo zemjava i vo regionot, poradi {to vo USJE raboti samo edna pe~ka. Na minimum

se svedeni kapitalnite vloùvawa, odrùvaweto i tro{ocite. Za razlika od ovie kompanii, Tehnometal Vardar ostvari dobivka za 78% pomala od lani. Taa vo trite kvartali godinava iznesuva okolu 1.300 evra. Pad od 23% ima kaj prihodite, koi godinava iznesuvaat tri milioni evra. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar se namaleni dvojno i iznesuvaat okolu 1,5 milioni evra, a prihodite od izvoz beleàt rast od 98% i iznesuvaat 1,4 milioni evra. Za 19% se namaleni i rashodite na okolu tri

milioni evra iznesuva dobivkata na Mermerniot kombinat od Prilep za prvite devet meseci

milioni evra, za razlika od lani koga iznesuvale 3,7 milioni evra. Makoteks od Skopje, pak, i ovaa godina trite kvartali gi zavr{i so zaguba. Taa iznesuva 71.000 evra i e za ~etiri pati pomala od lani. Namaleni se i prihodite i rashodite na kompanijata.

zavr{ija so promet vo iznos od po 1,2 milioni evra. Berzanskite indeksi prodol`ija so rast. MBI-10 porasna za 0,68% na vrednost od 2.293,70 indeksni poeni. Najgolem rast od 1,33% ima kaj vrednosta na MBID indeksot koj sega iznesuva 2.449,70 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB so ne{to pomal rast vo odnos na drugite indeksi. OMB porasna za 0,29%, dostignuvaj}i vrednost od 113,32 indeksni poeni. Pogolemite indeksi zna~at i pogolem broj na hartii od vrednost so rast na cenata. V~era toa be{e slu~aj so 11 hartii od vrednost. Najgolem rast od 25% ima{e kaj akcijata na Energomont od Skopje. Namaluvawe na cenite ima{e kaj 3 hartii od vrednost i toa Mako{ped so pad od 4,29%, ZK Pelagonija od 2,05% i Toplifikacija od 0,11%. Za razlika od prethodnite denovi, v~era imavme i pogolem broj na hartii od vrednost bez promena na cenata. Nivniot broj iznesuva{e 10 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

09.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.775.694,80

3,62%

0,06%

-0,36%

-2,21%

-10,36%

05.11.2010

ILIRIKA GRP

26.961.031,60

4,21%

9,56%

10,93%

10,85%

10,54%

05.11.2010

Иново Статус Акции

18.782.096,35

0,83%

-4,78%

-6,51%

-16,17%

-31,95%

08.11.2010

96.530

KD Brik

25.616.852,02

3,27%

4,08%

9,60%

11,04%

14,51%

08.11.2010

13.230

KD Nova EU

24.064.799,94

3,14%

1,98%

-3,80%

-2,94%

-19,08%

08.11.2010

КБ Публикум балансиран

28.639.964,93

2,03%

3,04%

-1,43%

-0,42%

-1,77%

05.11.2010

Износ (МКД)

1.500,00

18.000

122,91

5,05

120.570

520,17

3,28

1.223.966

Бетон Скопје

6.895,00

2,99

Охридска банка Охрид

1.890,00

2,72

Име на компанијата

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

09.11.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Макошпед Скопје ЗК Пелагонија Битола Топлификација Скопје

Износ (МКД)

201

-4,29

50.451

1910

-2,05

17.190

3.199,79

-0,11

1.215.921

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0,00

ХВ

0,00

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Топлификација Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје

09.11.2010 Податоците се однесуваат за

Енергомонт Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

09.11.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

09.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.950,00

390,18

10,12

0,90

обични акции

6.895,00

341,43

20,19

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

09.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

162.306

2.785,47

99.456

119,15

261.762

105

413,17

GRNT (2009)

3.071.377

520,17

105,83

4,92

0,52

обични акции

26.581

40,49

KMB (2009)

2.014.067

3.299,26

533,81

6,18

0,96

Вкупно Редовен пазар

26.581

-61,99

MPT (2009)

112.382

24.125,00

0,67

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

STIL (2009)

14.622.943

170,00

0,11

1.537,35

2,37

450.000

3.199,79

61,42

52,10

0,94

271.602

1.910,00

0,25

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3299,26

1,52

2.636.106

520,17

3,28

1.223.966

3.199,79

-0,11

1.215.921

455,75

1,57

808.955

TPLF (2009)

3950

0,00

671.500

ZPKO (2009)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 09.11.2010)

10 10.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

TRI MAKEDONSKI KOMPANII NA INVESTITORSKA KONFERENCIJA VO VIENA

ri makedonski kompanii, Alkaloid, Komercijalna i Stopanska banka od Bitola, }e se pretstavat pred 65 avstriski i me|unarodni investitori na pettata regionalna investitorska konferencija na pazarite na kapital od Jugoisto~na Evropa, koja denovive se odr`uva vo Viena. Nastanot e vo organizacija na Raiffeisen Centrobank AG, zaedno so del od

berzite od Jugoisto~na Evropa, me|u koi se Makedonskata, Belgradskata, Zagrepskata, Qubqanskata, Bawalu~kata, Crnogorskata, NEX berzata i Saraevskata berza. “Navreme gi prepoznavme mo`nostite koi se nudat na prostorot na Jugoisto~na Evropa i gi intenziviravme na{ite aktivnosti”, izjavi Mihael Spis, glaven izvr{en direktor na Raiffeisen Centrobank AG.

Pokraj makedonskite, na konferencijata }e se pretstavat i 18 kompanii od sedum zemji od Jugoisto~na Evropa. Za prvpat }e u~estvuvaat dve kompanii od Romanija, Trangas i Transelektrika i edna od Bugarija, Sofarm. Za vreme na konferencijata kompaniite }e imaat mo`nost da odr`at 170 tet-a-tet sostanoci so avstriski i me|unarodni investitori.

DR@AVNATA LOTARIJA DVA PATI NEDELNO ]E IZVLEKUVA ZA NOVOLOTO 7/34

r`avnata lotarija na Makedonija voveduva dve izvlekuvawa na igrata na sre}a NovoLoto 7/34. Pokraj izvlekuvaweto vo ponedelnik, se voveduva i izvlekuvawe sekoj ~etvrtok, a startuva od 11-ti ovoj mesec. "Voveduvaweto dve nedelni kola na igrata na sre}a NovoLoto 7/34 e so cel da se zbogati dinamikata i da se skrati periodot od uplatata do izvlekuvaweto i doznavaweto na rezultatite,

{to e na barawe na makedonskite igra~i, no voedno e po ugled na dràvnite lotarii vo regionot, kako {to se na Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora", velat od Dràvnata lotarija na Makedonija. Od ovaa nedela, sekoj ponedelnik i ~etvrtok igra~ite }e moàt da vr{at uplata za NovoLoto 7/34 do 18 ~asot, na ovlastenite uplatni mesta niz Makedonija. So skratuvaweto na vrem-

etraweto na poedine~noto kolo, edno kolo }e trae od ponedelnik do ~etvrtok so izvlekuvawe vo ~etvrtok od 19 ~asot, a slednoto kolo }e trae od ~etvrtok do ponedelnik so izvlekuvawe vo ponedelnik od 19 ~asot. V~era se odr`a izvlekuvaweto na 28-to kolo NovoLoto 7/34, a fondot za 7, koj se prefrla za narednoto 29-to kolo, ~ie izvlekuvawe }e bide v ~etvrtok, iznesuva 7,7 milioni denari ili re~isi 130 iljadi evra.

NEKONSTRUKTIVNA RASPRAVA NA KOMISIJATA ZA FINANSIRAWE I BUXET

BUXETOT ZA 2011 GODINA POSLEDNA GRI@A NA PRATENICITE Namesto za buxetot, pratenicite debatiraa kakvi vakcini se nabavuvale vo Makedonija, dali ministerkata za kultura palela dokumenti i zo{to pretsedatelot Ivanov se odnesuval kako da e portparol na VMRO-DPMNE SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ija vlada pove}e tro{ela, koja ostvarila najmnogu, za koi proekti se odvojuvale najmnogu pari? Komisiskata rasprava, namesto konstruktivna debata za predlog-buxetot za 2011 godina, se pretvori vo front na koj silite si gi merea pratenicite od opoziciskata SDSM i vladeja~kata VMRO-DPMNE. Prv napadna pratenikot Jani Makraduli, koj so crte` ubeduva{e deka premierot Gruevski gi ispolnuva barawata na "familijata", namesto na Evropskata unija. "Ovoj buxet potvrduva deka Vladata na Nikola Gruevski go izbra kriminalot i korupcijata, deka Vladata ne ja gleda "realnata" Makedonija vo koja ekonomijata tone, tuku ja gleda izmislenata Makedonija od prikaznite, vo koja ima flota brodovi, nema stranski investicii, no ima kolonada na rekata Vardar i ima panoramsko trkalo. Edvaj ~ekame da go napravi toa trkalo, zatoa {to toa }e bide trkalo na sramot, trkalo koe }e bide simbol na Vladata {to se majtape{e so parite na gra|anite", veli Makraduli. Kakvi vakcini se nabavuvale, dali ministerkata za kultura palela dokumenti i zo{to pretsedatelot na dr`avata se odnesuval kako da e portparol na vladeja~kata partija? Vakvi pra{awa se provlekuvaa na v~era{nata rasprava za buxetot na Makedonija

za 2011 godina. Padnaa navredi i obvinuvawa od strana na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, deka cela prateni~ka grupa na opoziciskata SDSM e do gu{a zaglavena so kriminal. Dofrluvawata od klupa gi praktikuvaa i vlasta i opozicijata. Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi, nedovolno argumentirano odgovara{e na obvinuvawata na opozicijata. Najglasni vo odbranata na buxetot bea pratenicite Krsto Mukovski od VMRODPMNE i Vladanka Avirovi} od Socijalisti~kata partija, koi ubeduvaa deka buxetot e razvoen, so zgolemeni kapitalni investicii i realni proekcii koi sigurno }e se ostvarele dogodina. "Site relevantni me|unarodni institucii izjavija deka Makedonija dobro se dr`i vo krizava, i

ZO[TO ZEMAAT PLATA PRATENICITE?! CITE?! C "Kako ne vi e sram. Zemate po 70.000 70 000 denari plata, plata a dve godini zbor nemate izusizus teno vo Sobranieto", vaka Jani Makraduli od SDSM od govornica im dofrluva{e na pratenicite na vladeja~kata VMRO-DPMNE. Vo eden moment, namesto za buxetot, raspravata se pretvori vo debata ~ij soprug direktoruva vo JP Parkovi i zelenilo i ~ij striko e glaven vo REK Bitola. Te{ki zborovi padnaa i za sostojbite vo zdravstvoto koi za opozicijata se katastrofalni. Novite paketi na ministerot za zdravstvo u{te pove}e }e gi osiroma{ele gra|anite, objasnuvaa pratenici od SDSM. pokraj toa {to mnogu zemji s$ u{te se na kolena. Toa {to buxetot iznesuva 2,6 milijardi evra zna~i deka parite }e se soberat od stopanstvoto koe o~igledno dobro raboti. Na krajot od godinava se poka`uva kolku i {to e realizirano. Nie se obvrzuvame deka pogolemiot del }e go realizirame”, izjavi Mukovski. Toj dodade i deka dosega Vladata realiz-

irala pogolem del od ovogodine{niot buxet. "Kapitalnite rashodi vo 2005 godina bile 3%, vo predviduvaweto za 2011 godina se 5,5%. Gradime spomenici, ne e sporno toa, no gradime i vo site segmenti, vo zdravstvoto ima plus 30 milioni evra, vo momentot se gradat 30 bolnici, kliniki. Site tie se vo faza na gradba. Za 2011 godina, isto taka, se predviduva izgradba na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,84%

3,75%

4,71%

5,54%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5813

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,2490

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,3821

Швајцарија

франк

45,8365

Канада

долар

44,1127

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7214

61,6

44,8

71,5

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

centarot za belodrobni zaboluvawa vo Kozle, na nov klini~ki centar", objasnuva{e Mukovski. POMALKU PARI ZA NAJVA@NITE INSTITUCII Opozicijata obvini i deka vo buxetot za slednata godina Vladata odvojuva pomalku pari za klu~nite institucii, kako {to se NATO, Sekreterijatot za evropski pra{awa, za javniot obvinitel, sudstvoto, za borba protiv

siroma{tijata. Opoziciskata SDSM tvrde{e deka dvokatnite avtobusi, ì~arata na Vodno i kaskadnite pregradi na rekata Vardar voop{to ne treba da se smetaat za kapitalni investicii, bidej}i nitu edna od niv nemalo da donese novi vrabotuvawa. Vesna Bendevska od SDSM, pak, veli deka voop{to ne trebalo da se diskutira za buxetot za dogodina. Tvrdi deka za prv pat se nosi buxet vo oktomvri, za vlasta da ja sokrie potrebata od rebalans na buxetot za 2010 godina. "Ve}e e jasno deka ova ne e buxet, tuku e bela kniga na manipulacii so narodni pari, portokalova èlboteka i vesela matematika. Ako ima{e rebalans, }e se videa site utki vo proekcijata za godinava. Vie moète i nezakonski da prefrlate pari za da popolnite buxetski dupki, no }e dojde i zavr{nata smetka, pa }e se vidi vo kolku o~ajna sostojba se nao|a Makedonija", veli Bendevska. Doadava i deka Makedonija nema pari za socijala, nitu za isplata na penzionerite. "Fondovite vi se prazni, idninata na penzionerite e neizvesna, laète deka Ministerstvoto za trud i socijalna politika dobilo edna milijarda denari pove}e. Praznite fondovi gi buxetirate od buxet", re~e Bendevska.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

10.11.2010

UAPSEN GAZDA NINI ZA MILIONSKA PRONEVERA VO SRBIJA ovica Stefanovi}, poznat kako gazda Nini, eden od sopstvenicite na Srbolek, i Mladen Lu~i}, porane{niot direktor na Srbolek, bea uapseni vo ponedelnikot poradi somne` deka od oktomvri 2006 godina do april ovaa godina gi o{tetile rabotnicite i akcionerite za pove}e od pet milioni evra. Stefanovi} i Lu~i} se uapseni vo istragata koja se vodi za raboteweto na Srbolek, ~ija smetka e vo blokada od januari minatata

godina. Stefanovi} bil pretsedatel na Upravniot odbor i sopstvenik na 20% od akciite na Srbolek, a Lu~i} generalen direktor na kompanijata. Tie se osomni~eni deka lekovite od ovaa farmacevtska kompanija gi otstapuvale na kompanijata na Stefanovi}, MD Nini od Ni{, preku dopolnitelni popusti. Pri proda`bata na lekovite, kompanijata im davala popust na kupuva~ite, a onie koi redovno pla}ale dobivale

popust od 38%. So toj popust, MD Nini gi kupuvala lekovite, iako Srbolek ne pla} al ni{to za stokata. Samo na osnova na toj popust, Stefanovi} gi o{tetil Srbolek, rabotnicite i akcionerite za pove}e od pet milioni evra, dodeka Lu~i} go izr{uval ona {to Stefanovi} go baral od nego. Kako {to prenesuvaat srpskite mediumi, firmata MD Nini kupuvala razli~ni vidovi lekovi i po pazarni ceni gi prodavala na aptekite

niz Srbija, no i vo stranstvo, a sumata koja MD Nini ja dol`i na Srbolek e zna~itelno pogolema od tie pet milioni. Od krajot na 2005 godina, koga Stefanovi} vleze vo kompanijata Srbolek, rabotnicite se obiduvaa da uka`at na malverzacii vo raboteweto, poradi {to podnesuvaa i krivi~ni prijavi. Samo ovaa godina vrabotenite {trajkuvaa nekolku pati i baraa isplata na platite. Reagira{e i Sovetot za

borba protiv korupcijata, koj na krajot od oktomvri na Vladata & dostavi izve{taj za raboteweto i privatizacijata na Srbolek, vo koj uka`a deka sopstvenikot na kompanijata nezakonski gi steknal akciite na kompanijata i deka od 2005 godina site trgovski transakcii na Srbolek se izvr{uvale preku firmite na Stefanovi} koi na Srbolek dol`at osum milioni evra. Vo devedesettite godini Nini osnoval nekolku trgovski

firmi vo Ni{, a potoa i drugi pretprijatija. Toj trguval so prehranbeni proizvodi, tutun, lekovi, zlato. Akcioner e i sopstvenik na nekolku banki vo Ni{. Stefanovi} vo Makedonija e poznat kako sopstvenik na farmacevtskata fabrika Jaka 80 od Radovi{. Nini be{e sopstvenik na udeli vo nekolku golemi makedonski kompanii. Nekoi od niv gi prodade, a nekoi od niv s$ u{te se vo negova sopstvenost.

[TO ]E DONESE LIBERALIZACIJATA NA PAZAROT NA ELEKTRI^NA ENERGIJA?

SE BARA ALTERNATIVA ZA IZGOR SKAPITE ENERGENSI

17.03.2010 11

Vo otsustvo na gasovod i pogolemo doma{no proizvodstvo na elektri~na energija, makedonskite kompanii baraat re{enie kako da {tedat na tro{oci, a povtorno da bidat konkurentni na pazarot KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

enata na elektri~nata energija vo slednite ~etiri godini mo`e da se zgolemi za frapantni 100%, predupreduvaat energetskite eksperti vo zemjava. Celosnata liberalizacija na pazarot na elektri~na energija za makedonskite gra|ani i kompanii }e zna~i i evropska cena na ovoj energens. Vo uslovi na skapa struja, koja doprva i }e poskapuva i vo otsustvo na najkoristeniot i najevtiniot energens, prirodniot gas, makedonskite kompanii mora da razmisluvaat za alternativa, ako sakaat nivnite proizvodi da bidat konkurentni na stranskite pazari. Vo presret na novata korekcija na cenata na strujata od januari 2011 godina, za koja se {pekulira deka }e se zgolemi pove}e od 5%, kompaniite vo zemjava ve}e gi presmetuvaat tro{ocite. “Najavenoto poka~uvawe na strujata, generalno }e ima negativen odraz vrz industrijata. S$ zavisi od u~estvoto na ovoj energens vo finalnata cena na proizvodot. Vo metalnata i elektroindustrijata cenata na strujata voobi~aeno u~estvuva so 2%-3% vo cenata na proizvodot. Zgolemuvaweto na cenata avtomatski

gi zgolemuva i tro{ocite na raboteweto. Ova, pak, ima direkten odraz vrz konkurentnosta. Vo tekstilnata, drvnata i industrijata na hartija, strujata isto taka u~estvuva so najmnogu 2% vo cenata na proizvodot. Pogolem odraz vrz cenata na krajnite proizvodi se o~ekuva vo delot na prehranbenata industrija, kade {to strujata u~estvuva so 10% vo strukturata na proizvodite”, objasnuva Zorica Me{kova od Makedonskata energetska asocijacija (MEA). Najgolemite makedonski kompanii alarmiraat deka poskapuvaweto i na elektri~nata energija i na prirodniot gas go otvora pra{aweto na konkurentnosta na nivnite proizvodi. Od Evropa, Makstil, FZC 11 Oktomvri se re~isi ednoglasni deka rastot na cenata na energensite gi poskapuva nivnite proizvodi, {to gi pravi neramnopravni na pazarite kade {to ima razli~ni proizvodi od razli~ni dr`avi. “So konstantnoto poskapuvawe na prirodniot gas ili na strujata, s$ pove}e se zgolemuva pesimizmot za ponatamo{noto rabotewe. Ako cenata na ovie energensi ja presmetame vo krajnite proizvodi, toa zna~i apsolutna nekonkurentnost na evropskite pazari”, velat biznismenite. Spored niv, poskapuvaweto na energensite dopolnitelno }e gi zgolemi i nivnite transportni

tro{oci. “Tro{kovniot udar od poka~uvaweto na cenata na elektri~nata enrgija }e se multiplicira, osobeno za industriite koi go koristat èlezni~kiot transport. Relativno visokiot procent na u~estvo na elektri~nata energija, osobeno poradi faktot {to golem broj dizellokomotivi se transponiraa na elektri~en pogon, vo sekoj slu~aj }e ja zgolemi cenata na èlezni~kiot transport”, dodava Me{kova od MEA. EKSPERTITE PREPORAÛVAAT ENERGETSKI EFIKASNI PROIZVODNI LINII Vo otsustvo na pogolemo doma{no proizvodstvo na struja i nepostoewe na gasovod vo zemjava, energetskite eksperti prepora~uvaat deka kompaniite se prinudeni da investiraat vo novi proizvodni linii koi }e bidat energetski efikasni. Konstantin Dimitrov, pretsedatel na Makedonskiot centar za energetska efikasnost, (MACEF), re{enieto go gleda vo pogolemata svesnost na investitorite deka so vgraduvawe na oprema koja {tedi energija }e se ublaàt posledicite od skapite energensi. “Cenata na elektri~nata energija }e odi samo nagore. Gasot, za àl, go nemame. Nekoi od kompaniite duri se orientiraat kon propan-butan, gas koj e poskap od prirodniot gas,

no poevtin od elektri~nata energija. Zatoa, mora da se kupuva oprema koja }e {tedi energija. Postojat kreditni linii vo dve makedonski banki, IK Banka i Sosiete `eneral, koi ovozmo`uvaat investitorot da kupi proizvodna linija so koja }e za{tedi okolu 20% od energijata i bankata vedna{ }e mu vrati 15% od vrednosta na kreditot. Za investirawe vo oprema so energetska efikasnost bankite vra}aat 15% od zemeniot kredit, a kaj obnovlivite izvori na energija se vra}a 20% od kreditot, {to za investicija od 500.000 evra, na primer, voop{to ne e malku”, veli Dimitrov. Toj dodava i deka investitorite mora da razmisluvaat da gi namalat tro{ocite, a, sepak,

da rabotat rentabilno. OD 2015 GODINA I GRA\ANITE I FIRMITE SAMI ]E KUPUVAAT STRUJA Od Regulatornata komisija za energetika objasnuvaat deka poskapuvaweto, osobeno na elektri~nata energija, }e bide neminovno, bidej}i Makedonija s$ u{te pla}ala “socijalna cena” na strujata. “Nie s$ u{te ne sme napravile simulacija kolkavo poskapuvawe }e n$ o~ekuva vo slednite nekolku godini. So liberalizacijata tie koi slobodno kupuvaa na pazarot i ponatamu sami }e si gi pla}aat tro{ocite. Industrijata pove}e nema da pla}a poskapo od gra|anite. Ne mo`eme da imame najniska cena vo re-

gionot”, veli Dimitar Petrov, pretsedatel na Regulatornata komisija za energetika. Ekspertite, pak, predupreduvaat deka nesoodvetnoto definirawe na malite potro{uva~i vo predlog-zakonot za energetika ostava mo`nost i po 2015 godina celosno da ne se liberalizara pazarot na elektri~na energija. “So predloènata definicija, kako mali potro{uva~i vo Makedonija moè da se smetaat duri 95% od firmite, so {to do 2015 godina tie ostanuvaat vo regulirani snabduva~i so elektri~na energija”, smetaat od Makedonskata energetska asocijacija. Spored niv, namesto postepeno, liberalizacijata moè da se slu~i odedna{, vo 2015 godina.

12 10.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

PO 60-TI PAT NA SKOPSKI SAEM SE ODR@UVA "AGROFUD" ladinata strategija za razvoj na agrarot do 2013 godina se ostvaruva. Poddr`uvaweto na konkurentnite zemjodelski proizvodi i subvencioniraweto na kulturite koi imaat potencijal za pogolemo proizvodstvo ve}e gi davaat efektite - povisoka produkcija, podobar kvalitet, zgolemen izvoz,- izjavi ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, na v~era{noto otvorawe na jubilejniot 60-ti Me|unaroden saem za

{iroka potro{uva~ka "Agrofud 2010". Spored nego, svetskite tekovi vo agrosektorot izminative godini bea dovolno jasen signal deka Makedonija mora da go modernizira proizvodstvoto i da gi zgolemi prinosite. "Pravilnoto naso~uvawe na vladinata politika za razvoj na zemjodelskoto proizvodstvo, preku drasti~no zgolemuvawe na subvenciite vo izminatite ~etiri godini, dava pozitivni rezultati

vo razvojot na celokupniot agrar i vo delot na zgolemuvaweto na proizvodstvoto i na prose~nite prinosi od edinica povr{ina i od grlo, so {to se namaluva uvoznata zavisnost, napomena Dimovski. Osvrnuvaj}i se na jubilejot 60 godini "Agrofud", toj potencira deka ovoj zna~aen period ja potvrduva isklu~itelno va`nata uloga na zemjodelsko - prehranbeniot sektor vo razvojot na ekonomijata, izdr`uvaj}i gi predizvicite

na minatoto i na novoto vreme. Na otvoraweto prisustvuvaa visoki vladini pretstavnici od Slovenija, Srbija, BiH, Turcija, Bugarija i Albanija. "Agrofud 2010" vo slednite ~etiri dena na posetitelite }e im ovozmo`i da vidat i degustiraat {iroka paleta proizvodi od oblasta na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija. Pove}e od 100 izlo`uva~i od Makedonija, Bugarija,

Srbija, Grcija, Slovenija, BiH, Albanija, Germanija, Izrael, Italija, Turcija, Kina, Belorusija, Polska, [vedska, Avstrija, kako i kompanii od SAD i Indija, gi pretstavuvaat svoite proizvodi vo tri saemski hali, na vkupno 7.000 metri kvadratni povr{ina. Stru~ni predavawa, biznisforumi, debati, rabotilnici i bilateralni biznis-sredbi se samo del od programata na godina{niot "Agrofud". Vo ramkite na "Agrofud

2010", tradicionalno, }e se degustiraat i ocenuvaat tutun i tutunski proizvodi. So "Agrofud", koj godinava odbele`uva 60 godini postoewe, po~na saemskata dejnost vo Makedonija.

BIZNIS-SEKTOROT NA MAKA

RABOTA IMA, KVALIFIKUVANI RABOTNICI NEMA Mladite ne sakaat da u~at zanaeti i da steknat stru~ni kvalifikacii vo nekoja oblast. Site sakaat da rabotat vo kancelarija, tvrdat del od kompaniite ~ija rabota trpi poradi nedostigot od soodveten kadar. Predlagaat posilna sorabotka so obrazovanieto, no i spravuvawe so sivata ekonomija MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

oma{nite kompanii i stranski investitori vo zemjava maka ma~at za da najdat kvalifikuvana rabotna sila, bez razlika dali stanuva zbor za vodoinstalater ili za visokoobrazovani eksperti vo visokata tehnologija. Na pazarot ima seriozen nedostig od limari, bravari, grade`ni rabotici, posebno armira~i. Ne samo {to ovie rabotnici nedostigaat, tuku nema ni interes kaj mladite lu|e da se obu~uvaat za ovie struki. Rade Nenadi}, pretsedatel na Nacionalnata federacija na Agenciite za privremeno vrabotuvawe, veli deka ima mnogu malku stru~ni sredni u~ili{ta. I vo tie {to gi ima, u~enicite nemaat interes da se zapi{at, poradi {to tie od godina }e stipendiraat po trojca u~enici zapi{ani vo stru~no u~ili{te. Kompaniite koi sekojdnevno se spravuvaat so problemot, go lociraat tokmu vo obrazovanieto i potrebata od negova transformacija i adaptacija kon potrebite na stopanstvoto. Xatin Takrar, generalen direktor na Xonson Meti, smeta deka vakvata situacija delumno bi mo`ela da se nadmine preku sorabotka so univerzitetite. Toj predlaga vklu~uvawe na specifi~ni predmeti od oblasta vo obrazovnata programa, kako i obuka na studentite koi se na kraj na studiite. Vo Xonson Meti tvrdat deka imale seriozen problem vo procesot na ekipirawe vo Makedonija. “Poradi nedostigot od razvienost na industrijata od

Seriozno ograni~uvawe i za stranskite investitori e nedostigot od lokalen stru~en kadar oblasta na proizvodstvoto na avtokatalizatori, vo Makedonija postoi i nedostig od studenti koi se educiraat vo ovie poliwa. Glavnite problemati~ni segmenti se pronao|awe na soodveten kadar vo oblastite na hemiskoto in`enerstvo i specijalisti za avtomatika i instrumentacija. Drug problem so koj se soo~uva Xonson Meti e nedostigot od industrisko iskustvo vo multinacionalni kompanii, poradi {to moravme da organizirame zna~itelno pove}e treninzi od voobi~aenoto. O~igledno e deka dopolnitelnata obuka pomaga, no, sepak, nema zamena za prakti~noto iskustvo i zatoa e potrebno da pomine podolgo vreme za vrabotenite da stanat efikasni vo ispolnuvaweto na svoite rabotni obvrski”, izjavi za "Kapital", Xatin Takrar, generalen direktor na Xonson Meti. So stavot na Takrar za adapt-

acija na programite, soglasno potrebite na realniot sektor, se soglasuva i pretsedatelot na upravniot odbor na Ultra Grup, Antoni Pe{ev. Toj veli: dr`avava prizveduva visokoobrazoven kadar, a ne realen kadar koj mo`e da ja povle~e ekonomijata. Toj smeta deka rabotnata sila vo Makedonija od edna strana e premnogu skapa, a od druga strana ne gi zadovoluva potrebite na biznis-sektorot. Sepak, medalot ima dve strani, pa pretsedatelot na Nacionalnata federacija na Agenciite za privremeno vrabotuvawe, Nenadi}, del od problemot go locira i vo biznismenite. “Na{ite obrazovani vodovodxii, limari i armira~i zaminaa vo stranstvo i zarabotija pari. Normalno deka ne sakaat da rabotat za 150 evra, koga za istata rabota vo Germanija i Italija im se nudi 1.000 evra. Problemot e vo direktorite koi velat

FEDERACIJA NA FARMERI: MNOGU ZEMJODELCI NEMAAT ZEMENO SUBVENCII o Federacijata na farmeri tvrdat deka ja sledat sostojbata so isplatata na subvenciite vo tekot na celata godina. Od pette regionalni kancelarii dobile informacija deka golem del od zemjodelcite nemaat dobieno subvencii. “Stravuvame dali subvenciite za site merki }e bidat isplateni do krajot na godinata. Pobaravme obrazlo`enie od Plate`nata agencija zo{to golem del od merkite ne se

isplateni i kako }e se odviva isplatata na subvenciite do krajot na godinata. FFRM ne gi zanemaruva problemite vo zemjodelstvoto, tuku, naprotiv, bara nivno re{avawe. Zatoa podgotvuva predlog-programa za subvencionirawe, koja }e ja dostavi do nadle`noto ministerstvo”, informiraat od Federacijata. Vo predlog-programata }e ima izmeni na subvencioniraweto na odredeni zemjodelski granki so cel da ima pogolema

razvojna komponenta. “]e barame vremenska ramka za isplata na subvenciite, so cel farmerite da znaat koga da gi o~ekuvaat parite”, objasnuvaat od Federacijata.

deka sekoj e zamenliv. Na niv sekoga{ im e polesno da najmat priu~eni rabotnici ili, pak, rabotnici koi voop{to ne fatile tesla vo raka i da gi obu~at, zatoa {to kvalitetot na kraj ne se ceni”, veli Nenadi}. Biznismenite se àlat i na predolgite proceduri za izdavawe rabotni dozvoli koga se angaìraat rabotnici od stranstvo. Ilija Ge~ev, sopstvenik i generalen direktor na IGEM Trejd, mora da angaìra rabotnici od Kina za montaà na oprema, zatoa {to, ednostavno, takov kadar ne moè da obezbedi vo Makedonija. Pritoa gubi dvaeset dena za da go regulira nivniot prestoj. "Moèbi nekoj }e me obvini deka toa e lo{a merka vo uslovi koga vo Makedonija ima pove}e od 300 iljadi nevraboteni. No, mora javno da si prizname deka i pokraj golemata nevrabotenost vo Make-

donija, imame golem problem da najdeme i da angaìrame kvaliteten kadar. Site sakaat da ìveat vo Skopje, ne sakaat da patuvaat za da rabotat vo nekoj drug grad vo Makedonija, site sakaat pove}e da rabotat vo administracija. Otvoreno kaùvam deka IGM kako golem investitor ima problem da obezbedi kvaliteten kadar", izjavi Ge~ev vo neodamne{noto intervju za nedelnikot "Kapital". JAZ ME\U PONUDATA I POBARUVA^KATA Ogromnata razlika me|u ponudata i pobaruva~kata na pazarot na trud ja analizira i ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, koj veli deka situacijata vo koja nevrabotenosta raste paralelno so porastot na pobaruva~kata na pazarot na trud e svoeviden fenomen. Za detektirawe na pri~inite za toa, ministrot veli deka ima redovni kontakti so biznis-zaednicata.

"Poslednata sredba be{e so klasterot na tekstilcite, koàrsko-prerabotuva~kata i mesarskata industrija. Mi kaàa deka vo ovoj moment imaat potreba od 1.000 vrabotuvawa i deka postojano imaat oglasi na koi nikoj ne se prijavuva. Toa ne e taka zatoa {to site oti{le na fakultet. Istoto mi go kaàa i od cementarnicata Usje-Titan. Ottamu organizirale i obuki na koi na prijavenite im pla}ale po 6.000 denari mese~no i potoa od niv regrutiraat kadri. Ovie godini re~isi da nema interes za toa. Se prijavuvale desetina lu|e i potoa ni tie ne ostanuvale na rabota. Ne znam na {to se dolì toj fenomen. Vo Amerika se javuva kako rezultat na visokata socijalna pomo{, no kaj nas socijalnata pomo{ ne e visoka. Moèbi ovde nekakva vrska ima sivata ekonomija", izjavi Todorov vo intervju za "Kapital". I Pe{ev od Ultra grup odgovorot za vakvata apsurdna situacija go gleda vo sivata ekonomija. Za nego e nerealna statisti~kata stapka na siroma{tija, zatoa {to evidentiraninite siroma{ni, vsu{nost, rabotat na crno. “Drugo e {to kaj nas nema eksploatacija na rabotna sila. Kina, na primer, ima problem so ekonomskiot razvoj vo idnina oti cenata na rabotnata sila se poka~ila vo odnos na nekoi zemji vo svetot od BRIK grupata i Kina po~na da investira vo infrastruktura za da go povle~e proizvodstvoto podlaboko vo nejzinite ruralni podra~ja. Toa zna~i deka nema realen rast na ekonomijata ako nema eksploatacija. Moèbi za ova }e se krenat sindikatite, no fakt e deka podobro e da ste pomalku plateni, odkolku da nemate rabota”, veli Pe{ev.

SE BARA KOMPANIJA KOJA ]E GO GRADI MAKEDONSKOTO SELO inisterstvoto za ekonomija bara kompanija koja za tri godini }e go izgradi Makedonskoto selo vo blizina na Skopje. Seloto }e se prostira na povr{ina od 15 hektari nad manastirot Sveti Pantelejmon vo seloto Nerezi i }e po~ne da se gradi za edna godina. “S$ u{te ne mo`eme da zboruvame kolku }e ~ini proektot i koga to~no }e zavr{i, bidej}i cenata i izgradbata zavisi od toa koga }e se najde kompanija {to }e go izgradi”,

objasni Zoran Nikolovski, rakovoditel na Sektorot za turizam i ugostitelstvo pri Ministerstvoto. Spored nego, seloto vo koe }e ima desetina ku}i na dva kata so karakteristiki od razli~ni delovi na zemjava (Ohrid, Gali~nik, Kratovo) ima za cel da privle~e stranski i doma{ni turisti, studenti i u~enici. “Treba da se utvrdi cenata za apartmanite i muzeite, so {to seloto }e $ nosi i pari na dr`avata”, istaknuva

Nikolovski. Prviot kat vo sekoja ku}a }e bide zanaet~iska rabotilnica, kade {to }e se izrabotuvaat predmeti od regionot od kade {to poteknuva ku}ata. Na vtoriot kat }e ima sobi za gosti, odnosno apartmani kade {to }e prisustvuvaat razli~ni delegacii i obi~ni turisti. Vo sredinata na seloto }e ima plo{tad i meana, a na po~etokot }e stoi golema porta. ]e se izgradat i muzej i zanaet~iski du}an~iwa.

KOMPANII PAZARI I FINANSII “INFORMACIJATA E SÉ”, SOVETUVAAT EKSPERTITE ZA PR I KOMUNIKACII vetot e globalno selo, a toa e rezultat na komunikaciskata mre`a koja pretstavuva klu~en faktor vo edna kompanija ili organizacija, so cel uspe{no prenesuvawe na informaciite niz komunikaciskiot kanal, sovetuvaat ekspertite za PR i komunikacii koi u~estvuvaa na prvata konferencija “Lideri i PR komunikacii” koja se odr`a vo Skopje. [este gurua koi ja kreiraat PR industrijata vo Evropa gi prenesoa

svoite iskustva i idei preku interesni prezentacii, diskusii i situacii. Na konferencijata u~estvuvaa Sitse Beker, menaxer za komunikacii i PR na Evrovizija, Kolin Haris, porane{en pres-sekretar na britanskiot princ ^arls, Donald Stil, glaven sovetnik za komunikacii vo Bi-Bi-Si i Kristijan [ulc, porane{en direktor na Matel. “Lu|eto vo organizacijata postojano se izlo`eni na promeni, pa zatoa treba da

znaat {to se slu~uva vnatre. Tie treba da bidat s$ pove}e involvirani i povlijatelni vo procesite. PR i komunikaciite se mnogu bitni i imaat golema uloga vo strate{koto planirawe, posebno vo ovie turbulentni vremiwa”, veli Kristijan [ulc, porane{en direktor na Matel. Komunikacijata ima zna~ajna uloga i vo odreduvaweto na reputacijata vo kompanijata, koja go zajaknuva dijalogot me|u brendot i potro{uva~ite.

SREDA

10.11.2010

MOBILNIOT TELEFON LG OPTIMUS 7 DOJDE NA MAKEDONSKIOT PAZAR obilniot telfon LG Optimus 7 na LG Electronics od v~era e dostapen i na makedonskiot pazar preku mobilniot operator VIP. Telefonot se nudi za nula denari za korisnicite koi }e sklu~at dogovor na 24 meseci vo postpejd-tarifata Vip Super Smart i uslugata Vip Surf 1 GB. “Mnogu sme gordi {to LG go pretstavi svojot Optimus 7, baziran na Windows Phone 7, na makedonskiot pazar

nabrzo po svojata svetska premiera, koja se slu~i pred 10 dena. Ovie navistina inovativni uredi se nameneti da gi zadovolat potrebite na korisnicite koi go sakaat najdobriot smart telefon. Toj im ovozmo`uva upotreba na telefonot na najednostaven "user friendly" na~in", izjavi Endre Vajtzner, regionalen menaxer za proda`ba vo firmata LGMK. Direktorot na Majkrosoft vo

Makedonija, Iljan~o Gagovski, i glavniot marketing-direktor na VIP, Mario Cvitkovi}, se zadovolni od me|usebnata sorabotka. Ovoj telefon ima edinstveni aplikacii i karakteristiki, kako {to se DLNA bazirana na Play To funkcija, koja ovozmo`uva bez`i~no spodeluvawe media fajlovi (audio, video, fotografii) so kompatibilni uredi koi koristat DLNA tehnologija, kako i funkcijata Scan Search.

NEGRI@A ZA KULTURNOTO BOGATSTVO KOE PRIVLEKUVA TURISTI

OHRIDSKIOT BISER NOSI DOBAR PRIHOD, NO NIKOJ NE GO ZA[TITIL Ohridskite semejstva Talevi i Filevi tvrdat deka se edinstveni koi izrabotuvaat originalni ohridski biseri, a deka drugite prodavale biseri {to gi uvezuvaat od Turcija i Tajland, no vo Zavodot za intelektualna sopstvenost nema podatoci deka nekoj od niv go za{titil biserot EMA NIKOLOVSKA hridskiot biser, koj e kulturno bogatstvo na Makedonija, no i dobar biznis, nikoj vo zemjava go nema za{titeno vo Zavodot za intelektualna sopstvenost, so {to toj ne e bezbeden od falsifikati i zloupotrebi. Ohridskite semejstva Talevi i Filevi tvrdat deka se edinstveni koi izrabotuvaat originalni ohridski biseri, a deka drugite prodavale biseri {to gi uvezuvaat od Turcija i Tajland, no vo Zavodot nema podatoci deka nekoj od niv go za{titil biserot. “To~no e deka na Kliment Talev od Ohrid vo 1998 godina mu e odobreno baraweto za patent, no, toj ne podnesol barawe za da go za{titi ohridskiot biser, tuku ja za{titil emulzijata, odnosno sredstvoto so koe se prema~kuva biserot. Me|utoa, za{titata va`ela do 2008 godina, pa poslednive dve godini nema nitu edna prijava dostavena do Zavodot za za{tita na ohridskiot biser”, objasnuvaat vo Zavodot za intelektualna i industriska sopstvenost.

OP[TINA OHRID VELI DEKA NEMA NI[TO SO BIZNISOT Vo op{tinata Ohrid velat deka nemaat ni{to so profitot na semejstvata Talevi i Filevi. "Op{tinata nikoga{ ne se me{ala vo rabotata na ovie semjstva, koi ja imaat originalnata formula za izrabotka na biserot. Toa se privatni prodavnici i op{tinata nema nikakva vrska so niv. S$ {to mo`e da napravi op{tinata e da sozdade uslovi za izrabotuva~ite da go patentiraat ovoj brend", izjavija od op{tinata. Biserot se izrabotuva od krlu{kite na ohridskata pla{ica. Ohridskite semejstvata Filevi i Talevi, koi formulata ja nasledile od svoite pradedovci, velat deka na sekoj ~ekor se prodava plagijat. Mihajlo Filev veli deka prirodnite perli se izrabotuvaat so specijalna tehnologija, koja ne ja otkriva zatoa {to bila semejna tajna. Formulata za izrabotka na ohridskiot biser e stara 700 godini i poteknuva od Bajkalskoto Ezero. Na{iot biser se nao|a na vtoroto mesto na listata prirodni biseri vo svetot, pa tokmu zatoa proizvoditelite ve}e nekolku godini baraat dr`avata da go za{titi.

DOKUMENTI OD VREMETO NA KRALSTVOTO NA SHS Vo semejstvoto Filevi tvrdat deka so Talevi se edinstvenite {to ja imaat formulata za izrabotka na ohridskiot biser. “Nie imame sertifikat od Kralstvoto na SHS deka sme edinstveni koi ja imaat formulata i toga{ n$ priznale deka nie sme originalnite izrabotuva~i na ohridskiot biser. Od vremeto na SFRJ imame dokument koj go potpi{al Tito, a od 1991 godina

dokument od pretsedatelot Kiro Gligorov deka sme originalni izrabotuva~i na biseri. S$ u{te ne sme podnele prijava do Zavodot za intelektualna sopstvenost za patent, no vo pregovori sme”, veli Mihajlo Filev od Ohrid. Vo agencijata za intelektualna sopstvenost Berin velat deka treba odredena institucija da go verifikuva biserot. “Na primer, neka bide toa Tehnolo{kiot fakultet. Vaka se ru{i ugledot na biserot, bidej}i nema

institucija koja }e go verifikuva. Toa {to ne e za{titen samo potvrduva deka Makedonija voop{to nema takov proizvod, a so toa nema ni imix”, objasnuvaat vo agencijata. KUZMAN: BISEROT NE E KULTURNO NASLEDSTVO Direktorot na Upravata za kulturno nasledstvo, Pasko Kuzman, veli deka ohridskiot biser nikoj ne go za{tituva i zatoa ne se tretira kako kulturno nasledstvo. “Za da stane kulturno

nasledstvo, treba nekoj da gi razotkrie negovite specifi~ni vrednosti i da gi predloì do Muzejot, kade {to podocna }e se napravi valorizacija. Potoa }e ispratat barawe do Upravata za kulturno nasledstvo i otkako }e go razgledame, }e go za{titime kako kulturno nasledstvo”, objasni Kuzman. Valentina Boìnovska, koja vaì za golem qubitel na ohridskite biseri, se pla{i deka ovoj tradicionalen proizvod moème da

go izgubime kako brend. “Izrabotuva~ite na originalni biseri mora itno da gi patentiraat vo Zavodot za intelektualna sopstvenost, no prvo mora da se utvrdat negovite specifiki, so koi }e se otkrie dali e edinstven ili, pak, ima u{te nekoj drug proizvod so takvi karakteristiki. Dokolku nema vakov proizvod, toga{ }e mora da se patentira kako edinstven vo svetot, bidej}i bez toa mo`eme da go izgubime”, objasnuva Bo`inovska.

14 10.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

OBJAVEN TENDEROT ZA PRODA@BA NA NAJATRAKTIVNATA SRPSKA KOMPANIJA

GERMANCITE I AVSTRIJCITE VO TRKA ZA TELEKOM SRBIJA

Tenderskata dokumentacija vredna 10.000 evra dosega ja kupile samo Doj~e Telekom i Telekom Avstrija. Prvi~no zainteresiranite Frans Telekom, Turk Telekom i Oraskom dosega ne ja podignale dokumentacijata Tenderot za proda`ba na 51% od akciite e raspi{an na 20 oktomvri i trae do 26 noemvri Potencijalniot kupuva~ mora da bide kompanija koja najmalku pet godini nudela telekomunikaciski uslugi i ima najmalku 20 milioni pretplatnici Idniot sopstvenik mora minatata godina da imal prihod pogolem od ~etiri milijardi evra, a vrednosta na kompanijata da e najmalku tri milijardi evra.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ve nedeli do zavr{uvaweto na rokot za podigawe na tenderskata dokumentacija za kupuvawe na srpskiot Telekom, najseriozni kupuva~i se avstriski Telekom Avstrija i germanski Doj~e Telekom. Prvi~no zainteresiranite Frans Telekom, Turk Telekom i Oraskom dosega ja nemaat kupeno dokumentacijata vredna 10.000 evra. Iako dràvata na tenderot ponudi 51% od Telekom Srbija, i ponatamu ne se znae dali toa }e bide krajniot udel koj }e se prodava i kolkava e minimalnata cena koja ja o~ekuva srpskata Vlada. “Vladata na ovoj tender ne dade minimalna cena. Taa moè da bide odredena koga }e bide zaklu~en tenderot. Potoa, so ponuduva~ite bi moèlo da se po~nat direktni pregovori. Me|utoa, postoi mo`nost Vladata vo me|uvreme da odlu~i da ne odi so minimalna cena, so {to bi se promenila procedurata”, soop{tija od srpskoto Ministerstvo za finansii.

Du{an Belanovi} od Agencijata za privatizacija objasni deka Vladata na ovoj tender bi moèla da dobie samo inicijalni ponudi za Telekom Srbija. “Se znae deka procenetata vrednost na Telekomot iznesuva 2,4 milijardi evra. Ako se pojavat nekolku firmi na ovoj tender koi bi ponudile pove}e od polovina od tie pari, toga{ srpskata Vlada moè da po~ne direktni razgovori so onie koi }e ponudat najmnogu. Druga varijanta e da se napravi nov tender, kade {to po~etnata cena na Telekomot bi bila edna od onie koi }e stignat na ovoj tender. Na primer, ako nekoja kompanija ponudi dve milijardi evra za Telekom Srbija, Vladata }e moè da ja stavi kako po~etna cena i toga{ drugite kompanii koi ja otkupile dokumentacijata C

da ponudat povisoki ceni”, objasni Belanovi}. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, neodamna izjavi deka dràvata bi moèla da prodade samo 31% od Telekom Srbija, dokolku gr~ki OTE odlu~i na nekoj da gi prodade svoite 20% vo ovaa kompanija. So ogled na toa {to OTE e vo mnozinska sopstvenost na Doj~e Telekom, ekonomistot Milan Kova~evi} ja protolkuva izjavata na Cvetkovi} kako neobi~na. “Interesna izjava! Osobeno {to e raspi{an tender za proda`ba na 51% od akciite na Telekom Srbija. Dali toa moè da zna~i deka Grcite } e gi prodadat svoite 20% na Doj~e Telekom, a nie potoa na Germancite }e im prodademe 31% i taka }e gi napravime mnozinski sopstvenici?", zapra{a Kova~evi}. Interesno e toa {to dràvata O

Iako dr`avata na tenderot ponudi 51% od Telekom Srbija, i ponatamu ne se znae dali toa }e bide krajniot udel koj }e se prodava dr`avata ne bi se pra{uvala za ni{to vo kompanijata. Od druga strana, osnovna cel na Vladata e da dobie {to pove} e pari, za pomirno da vleze vo pretstojnata predizborna kampawa”, istakna Nikoli}. Vo Telekom Avstrija ne sakaat da go komentiraat nivnoto u~estvo na tenderot, a sigurno e deka Avstrijcite }e u~estvuvaat ako se prodavaat 51% od akciite na Telekom Srbija. Imeno, vo slu~aj da se prodavaat samo 31% od akciite,

saka da zadrì zlatna akcija vo Telekom Srbija za da moè da gi kontrolira najva`nite odluki vo vrska so kompanijata. Pra{awe e samo koj bi ja kupil kompanijata vo koja 20% imaat Grcite, a 29% dràvata, gra|anite i vrabotenite. Ekonomistot Ivan Nikoli} izjavi deka toa bi odgovaralo na Doj~e Telekom. “Ako Doj~e Telekom stane sopstvenik na 71% od akciite na Telekom Srbija, toga{ K

tie se somnevaat deka gr~ki OTE svoite 20% }e gi trampa so Doj~e Telekom za udel vo svojata kompanija (Germancite vo OTE imaat 30%). Telekom Avstrija saka da u~estvuva niz celiot Balkan, a preku Telekom Srbija bi do{ol i bi gi dobil i pazarite na Crna Gora i Republika Srpska. Isto taka, Avstrijcite planiraat i nastap na treti pazari, bidej}i imaat pove}e od 21 milioni korisnici. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

10.11.2010

CRNA GORA ]E DOBIE 30 MILIONI EVRA OD EU

PROTIV SANADER SE OTVORENI TRI ISTRAGI

vropskata unija (EU) ovaa godina }e izdvoi 30 milioni evra za proekti za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal vo Crna Gora, kako i za jaknewe na socijalnata politika i lokalnata samouprava, soop{tija pretstavnicite na crnogorskoto Ministerstvo za evropski integracii i delegacijata na EU vo Podgorica.

rotiv porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, Dr`avnoto javno obvinitelstvo na Hrvatska vodi istraga za tri predmeti. Nadle`nite organi gi proveruvaat somnitelnite aktivnosti "te{ki" pove}e milioni kuni koi kompanijata Skladgradwa, vo sopstvenost na Slaven i Jozo @u`ula, gi dogovorila so Hrvatski avtopati (HAC), vo koi, spored

Resornata ministerka, Gordana \urovi} i {efot na delegacijata na EU vo Crna Gora, Leopold Maurer, potpi{aa finansiski dogovor me|u Crna Gora i Evropskata komisija (EK) za koristewe na IPA sredstva za 2010 godina. “Ovaa godina dadovme 28 milioni evra, a zaedno so TEMPUS programata, koja se odnesuva na poddr{kata na studentite, }e odvoime okolu

30 milioni evra pomo{ za Crna Gora”, izjavi Maurer.

zagrepskiot vesnik "Ve~erwi list", e vme{an i Sanader. Porane{niot lider na Hrvatskata demokratska zaednica( HDZ) e pod istraga i za slu~ajot Fimi-media, otkako porane{niot {ef na carinata i blagajnik na vladej~kata HDZ, Mladen Bar{i}, re{i da progovori prika`uvaj}i go Sanader kako krajniot rabotodava~ po ~ii naredbi Nevenka Jurak sklu~uvala profit-

abilni raboti so dvaesetina dr`avni kompanii. Parite zaraboteni vrz osnova na reklamirawe vo golem del zavr{uvale na privatni smetki, a pomal del vo kasata na HDZ, poka`uva istragata. Tretiot slu~aj protiv Sanader e fiktivnoto vrabotuvawe na Rado Buquba{i}, povratnik od Avstralija, vo Hrvatskoto elektrostopanstvo. Buquba{i} rabotel za HDZ,

PORAKA OD ODR@ANIOT NAFTEN FORUM VO BELGRAD

REGIONOT DA SOZDADE ZAEDNI^KI PAZAR NA ENERGENSI

U~esnicite na forumot koj neodamna se odr`a vo Belgrad se soglasija deka e neophodno regionot da ima rezerven plan za snabduvawe so energija, vo slu~aj da se pojavi problem na energetskiot pazar. Se predlo`ija i nekoi konkretni merki VESNA KOSTOVSKA

SRBIJA ZAINTERESIRANA ZA BELENE, HRVATSKA JA ODBI PONUDATA

v.kostovska@kapital.com.mk

nergetskata idnina za regionot na Jugoisto~na Evropa e vo zaedni~kiot pazar na nafta, gas i struja, zaklu~ija u~esnicite na nafteniot forum koj denovive se odr`a vo Belgrad. Strategijata predlo`ena od Srbija ja prifatija zemjite na Energetskata zaednica na Jugoisto~na Evropa. Celta na ovaa strategija e nadminuvawe na problemite koi bi nastanale vo slu~aj na nedostig od nafta, visoki ceni ili monopol na nafteniot pazar. Srbija e zainteresirana da ja so~uva prerabotkata na nafta i da proizveduva najkvalitetni i najevtini derivati za potrebite na doma{niot i regionalniot pazar. Za realizacija na ovaa cel, naftenata industrija vo Srbija se nao|a vo golema transformacija, istakna srpskiot minister za rudarstvo i energetika, Petar [kundri}. “Dokolku sakame da gi ispolnime ovie planovi, potrebni ni se zaedni~ki investicii vo energetskata infrastruktura“, izjavi [kundri}. Toj naglasi deka idninata na energetikata vo regionot e vo integriran-

Ministerot za rudarstvo i energetika na Srbija, Petar [kundri}, izjavi deka Vladata }e ja razgleda ponudata na Bugarija za u~estvo na zemjata vo izgradbata na nuklearnata centrala Belene i deka }e donese odluka vo vrska so u~estvoto na Srbija vo proektot. Toj ne precizira{e koga Vladata }e donese odluka, istaknuvaj}i deka stanuva zbor za seriozna rabota. [kundri} istakna deka Srbija e zainteresirana da u~estvuva vo izgradbata na Belene, bidej}i toa e golem regionalen i evropski proekt. Od druga strana, pak, Hrvatska ja odbi ponudata na bugarskiot premier, Bojko Borisov, za u~estvo vo proektot Belene. “Nie nema da participirame vo toj proekt. Nie imame svoja energetska strategija, a neodamna i pretstavivme del od energetskite proekti”, izjavi hrvatskata premierka, Jadranka Kosor.

iot pazar na nafta, gas i elektri~na energija, kako edinstveno re{enie za nadminuvawe na sekojdnevnite problemi so koi se soo~uvaat zemjite vo regionot vo energetskiot sektor. Dr`avite od Jugoisto~na Evropa, istakna [kundri}, imaat isklu~itelno geostrate{ko zna~ewe, bidej}i se nao|aat na tranziten pravec me|u Centralna Evropa, Kaspiskiot bazen i

Bliskiot Istok i pretstavuvaat klu~no podra~je za izgradba na evropskata energetska infrastruktura. Zemjite od regionot, vo soglasnost so propisite na Evropskata unija (EU), }e gi zgolemat rezervite na nafta. Toa zna~i deka }e mora da imaat trimese~ni zalihi, so toa {to najmalku edna tretina da bidat derivati, a ostanatoto surova nafta. Iako e toa

strate{ko pra{awe na sekoja dr`ava vo regionot, Energetskata zaednica na Jugoisto~na Evropa predlaga da se izraboti studija za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati. Toa e patot koj }e garantira stabilno snabduvawe so nafta na celiot region. Srbija nema utvrdeni rezervi na nafta. Se procenuva deka zalihite se dovolni za 15 do 30 dena. Vo podgotovka e nov zakon

za stokovi rezervi, koj }e go definira toa, kako i na~inot na finansirawe i procedurata vo slu~aj na naru{uvawe na pazarot. Imaj}i go predvid nivoto na potro{uva~ka na nafteni derivati i nivoto na zalihi vo Srbija, Ministerstvoto za energetika predlo`i koncept, pokraj posebnoto oddelenie vo ramkite na Direkcijata za stokovi rezervi, del da ~uva i industrijata vo postoe~kite skladi{ta”, izjavi srpskiot minister za energetika, Petar [kundri}. Sekretarot na Ener-

getskata zaednica na Jugoisto~na Evropa, Slav~o Nejkov, ja poddrà inicijativata na ministerot [kundri} i predloì formirawe na regionalna energetska strategija, so {to }e se ovozmoì snabduvawe na regionot so energensi. Toj ukaà na zna~ajnata solidarnost na dràvite od regionot i Energetskata zaednica na re{avawe na zaedni~ki problemi od energetskiot sektor. Na nafteniot forum koj se odrà vo Belgrad u~estvuvaa pove}e od 100 pretstavnici na vladi, nafteni kompanii i investitori.

16 10.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

ADIDAS PLANIRA RAST NA PRODA@BATA OD 50% DO 2015 GODINA

KAZNI ZA AVIOKOMPANIITE KOI SOZDAVAAT KARTELI

rupacijata Adidas na Denot na investitorite vo Germanija go pretstavi svojot strate{ki i biznis-plan do 2015 godina. Planot nare~en “Pat 2015”, vo sporedba so o~ekuvanite rezultati za 2010 godina, ima za cel rast na raboteweto na nivo na celata grupacija za 45% do 50%, na 17 milijardi evra, stoi vo soop{tenieto na kompanijata.

viokompaniite Briti{ ervejs, Er Frans-KLM i u{te 11 avioprevoznici }e bidat kazneti so 800 milioni evra zaradi sozdavawe karteli vo tovarniot soobra}aj. Kaznata ja izrekuvaat regulatorite od Evropskata komisija zaradi toa {to prevoznicite gi fiksirale cenite na kargo-soobra}ajot. “]e bidat kazneti 13

Adidas ima namera da go nadmine vkupniot pazaren rast i vo slednite pet godini ima namera da gi nadmine svoite glavni konkurenti, i na toj na~in da gi postavi temelite za vodstvo vo industrijata na sportska oprema. Grupacijata isto taka celi na slo`ena godi{na stapka na rast od 15% i planira da dostigne odr`liva operativna mar`a od 15% najdocna do 2015 godina.

“Uspehot na brendot pretstavuva uspeh na Adidas grupacijata i zatoa mora da gi odredime bizniscelite spored na{eto silno brend-portfolio”, veli Hergbert Hejner, generalen menaxer na Adidas. Strate{kiot biznis-plan e najseopfatniot plan na Adidas grupacijata dosega i gi vklu~uva site brendovi, kanali na proda`ba, kako i funkciite na grupacijata na globalno nivo.

BEN BERNANKE E NAJMO]NIOT BANKAR NA SVETOT Vo neodamna objavenata lista na najmo}ni lu|e vo svetot, koja tradicionalno ja sostavuva magazinot "Forbs", se najdoa i nekolku svetski poznati ekonomisti. Nuriel Rubini, profesorot po ekonomija na univerzitetot vo Wujork, koj prv ja predvide ekonomskata kriza, gi selektira{e sedumte najvlijatelni ekonomisti na svetot celeska@kapital.com.mk

d 6,8 milijardi lu|e koi ìveat na planetata, "Forbs" sekoja godina izbira 68 najmo}ni. Koi se dràvnicite, verskite lideri, pretpriema~ite, ekonomistite, no i zlostornicite, koi svetot go naso~uvaat spored sopstvenite èlbi. Vo neodamna objavenata lista na najmo}ni lu|e na svetot, koja tradicionalno ja sostavuva magazinot, se najdoa i nekolku imiwa na svetski poznati ekonomisti. Nuriel Rubini, profesorot po ekonomija na univerzitetot vo Wujork, koj prv ja predvide ekonomskata kriza, gi selektira{e sedumte najvlijatelni ekonomisti na svetot. So ogled na toa {to sporedbata na ovie razli~ni grupi na lu|e ne e lesna rabota, "Forbs" nivnata mo} ja odredi spored ~etiri osnovni kriteriumi. Prviot e brojot na lu|e koi vlijaat na edna individua - kaj liderite na dràvite se zemeni predvid brojot na ìtelite, kaj verskite lideri - brojot na vernicite, kaj biznismenite - brojot na vraboteni, dodeka kaj mediumskite lideri - populacijata vrz koja imaat vlijanie. Vtor kriterium e finansiskata mo} so koja raspolagaat vo odnos na svoite vrsnici, koja e prikaàna preku vrednosta na dràvnikot, bogatstvoto na poedine~nata li~nost, pazarnata kapitalizacija,

vrednosta na imotot, prihodite i dobivkata. Tretiot

kriterium e vlijanieto vo razli~nite sferi, pri {to bonus bodovi dobile onie koi imaat po{iroko

stvo za pravda. Izvori na Rojters velat deka na Brit{ ervejs mu se zakanuva kazna od 120 milioni evra. Ostanatite prevoznici koi se soo~uvaat so kazni se Singapur erlajns, Japan erlajns i Kvantas. Komisijata, spored pravilata na EU, mo`e da gi kazni avioprevoznicite so suma vo visina od 10% od nivnata globalna proda`ba.

DVA, TRI ZBORA

SEDUM NAJVLIJATELNI EKONOMISTI

VASE CELESKA

avioprevoznici, od koi {est se neevropski”, veli komesarot za konkurentnost na pazarot, @oakin Almunia. So ovie kazni se gleda krajot na slu~ajot koj e aktuelen ve}e ~etiri godini. Prvite somne`i deka postoi kartel se pojavile vo 2006 godina. Vo negovoto otkrivawe u~estvuvale pove}e institucii, vklu~uvaj}i go i amerikanskoto Minister-

vlijanie. Eve gi najvlijatelnite ekonomisti spored Nuriel Rubini:

“SAD e podgotvena da ja razgleda mo`nosta amerikanskite sili da ostanat vo Irak i po rokot za povlekuvawe postaven za idnata godina, dokolku ira~kata Vlada go pobara toa. Ostavame prostor za takvo barawe, koga vo Irak }e bide formirana nova vlada.” ROBERT GEJTS

sekretar za odbrana na SAD

BEN BERNANKE

PRETSEDATEL NA FED Pred da zastane na ~eloto na amerikanskite Federalni rezervi, Bernanke bil akademik na Univerzitetot Prinston. Denes, toj e najvlijatelniot “centralen bankar” vo svetot.

LORENS SAMERS

DIREKTOR NA NACIONALNIOT SOVET ZA EKONOMIJA NA SAD Samers e porane{en pretsedatel na univerzitetot Harvard i sekretar na dr`avnata blagajna na SAD. Denes toj e sovetnik na Obama za ekonomski pra{awa.

XEFRI SAKS

DIREKTOR NA EARTH INSTITUTE NA UNIVERZITETOT KOLUMBIJA Saks e prominenten nau~nik vo svetot na makroekonomijata i ekspert za pra{awata za siroma{tija, siroma{nite zemji i Afrika.

“Jas bev disidentskiot glas. Ne sakav da koristam sila. Sakav da & dadam {ansa na diplomatijata. Letoto vo 2006 godina be{e najlo{iot period od moite dva pretsedatelski mandati, bidej}i mislev deka sojuzni~kite sili se na pat da ja zagubat vojnata vo Irak.” XORX BU[ POMLADIOT

porane{en amerikanski pretsedatel

POL KRUGMAN

KOMUMNIST VO "WUJORK TAJMS" Pol Krugman e dobitnik na Nobelova nagrada i e silen zastapnik na doktrinata na kenzijancite.

RAGURAM RAXAN

EKONOMIST NA UNIVERZITETOT VO ^IKAGO Raxan e eden od prvite koi gi kritikuvaa visokite plati na bankarite i serioznite gre{ki na Vol Strit koi ja predizvikaa recesijata.

KENET ROGOF

EKONOMIST NA HARVARD Rogof e ekspert za finansiski krizi i porane{en glaven ekonomist na MMF. Neodamna objavi kniga vo koja gi analizira finansiskite krizi vo izminatite 800 godini.

“Evropskata unija ima potreba od Turcija kako nejzin ~len. Strate{ki interes na EU e da ja ima Turcija vo svoite redovi, imaj}i predvid deka me|unarodniot balans na silite ima tendencija da se dvi`i kon istok.” ABDULA \UL

pretsedatel na Turcija

MARTIN VULF

KOLUMNIST VO "FAJNEN[AL TAJMS" Vulf pi{uva kolumni vo poznatiot londonski vesnik "Fajnen{al tajms" i e naj~itaniot kolumnist vo celiot svet.

ISLAN\ANITE MASOVNO OSTANUVAAT BEZ SVOITE DOMOVI konomskata kriza na Island ne splasnuva, a s$ pogolem broj lu|e se primorani da go prodadat svojot mebel za da obezbedat hrana, struja i greewe. Istovremeno raste i brojot na onie koi zaradi nemo`nosta da go platat kreditot ostanuvaat bez svoite domovi. Makata gi naterala Islan|anite da se organiziraat i da si dadat eden na drug pomo{, taka {to ja

oformile grupata “Ku}ni ~uvari”, koja im izleguva vo presret na onie na koi im se zakanuva prnudno iseluvawe. Arnar Mar Torison, koj e nevraboten grade`en rabotnik, uspeal da ostane so 11-godi{niot sin vo svojata ku}a, koja ja kupil na kredit pred {est godini, bidej}i na pomo{ pristignale 50 ~lenovi na “Ku}ni ~uvari”, no pra{awe e do koga.

Islan|anite kaùvaat deka nikoga{ ne ìveele taka te{ko, iako valutata postepeno zakrepnuva, ekonomskiot rast i ponatamu e nizok, a dolgovite se s$ pogolemi. Lu|eto ìveat so svoite za{tedi koi poleka gi snemuva, a s$ po~esto moè da se vidat dolgi redovi pred humanitarnite crkovni i dràvni organizacii koi delat hrana. Re~isi ~etvrtina od

gra|anite na ovoj ostrov, na koj ìveat okolu 320.000 lu|e, imaat problem so otplatata na kreditot, dodeka pogolemiot broj ku}i na pazarot na nedvi`nosti sega vredat pomalku od momentot koga bile kupeni. “Lu|eto seto toa go ~uvstvuvaat na sopstvena koà. Vladee golem bes. Vladata se obiduva da skrati tamu kade {to moè”, izjavil za Rojters Magnus Magnuson, profesor na

Univerzitetot Bifrost. Islan|anite se primorani vo golem broj da gi napu{tat svoite ku}i i da gi prifatat poni`uva~kite aukcii. Premierkata Xoana Sigurdardotir izjavila deka na predlozite za namaluvawe na ratite i kamatnite stapki raboti specijalen komitet i se nadeva deka odlukata }e bide usoglasena narednata nedela. Me|unarodniot monetaren

fond (MMF) ja opi{a sostojbata vo koja se nao|a pazarot na nedvi`nosti na Island kako “re~isi perfektna bura”. Islandskiot minister za finansii najavil deka novite merki dogovoreni so MMF bi mo`ele da im pomognat na 10.000 do 15.000 lu|e koi se nao|aat vo najlo{a sostojba, a koi zele golemi krediti me|u 2005 i 2008 godina, pred da nastane krizata.

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

10.11.2010

SVET

0-24

...POKER

...POVTORUVAWE NA ISTORIJATA

...STANDARDNI PROTESTI

Duhamel - broj eden pokera{ vo svetot

Cern izvede mini Big Beng

Pred samitot na G-20 vo Seul

ana|anecot Xonatan Duhamel pobedi vo ovogodine{niot svetski natprevar vo poker vo Las Vegas (World Series of Poker). Duhamel ja osvoi titulata {ampion na svetot i si zamina doma so 8.944.310 dolari vo ke{.

au~nicite vo Cern uspeaja vo namerata da izvedat minijaturna verzija na nastanuvaweto na univerzumot, kako del od eksperimentot koj se pravi vo Evropskiot centar za nuklearni istra`uvawa.

emonstrantite protestiraat pred pretstojniot samit na D zemjite od Grupacijata 20 najrazvieni i ekonomii vo razvoj, koj vo ~etvrtok }e po~ne vo Seul. Liderite od G-20 se

nao|aat pred golemi predizvici i odluki.

EVROPSKIOT EKONOMSKI MOTOR DAVA SÈ PODOBRI REZULTATI

DALI GERMANIJA VOOP[TO BE[E VO KRIZA?! Vrvot vo nizata dobri vesti od ekonomijata nastana minatata nedela, koga na javnosta & se obrati germanskiot minister za finansii, Volfgang [auble, velej}i: "na ekonomijata & odi dobro, a dr`avnata blagajna se polni zna~itelno pove}e od prvi~nite procenki"

dna godina po najavata deka globalnata ekonomska kriza te{ko }e ja pogodi Germanija, denovive za nejzinata ekonomija ima samo dobri vesti. [to se slu~i vo me|uvreme? Dali Germanija voop{to bila vo kriza ili procenkite vo golema mera bea pogre{ni? Kulminacija vo nizata dobri vesti od ekonomijata nastana minatata nedela, koga na javnosta & se obrati germanskiot minister za finansii, Volfgang [auble, velej}i deka: “na ekonomijata & odi dobro, a dr`avnata blagajna se polni zna~itelno pove}e od prvi~nite procenki. Ne samo {to stapkata na rast ovaa godina }e bide pogolema od 3%, tuku i dr`avnite prihodi do 2012 godina }e bidat pogolemi za 61 milijardi evra od onie koi bea predvideni”. POGLEDNETE GO KURSOT NA EVROTO Za profesorot po ekonomija od Vurzburg, Karl-Hajnc Brodbek, seto toa zna~i deka ovaa zemja ne bila zafatena od krizata koja be{e predizvikana od pazarot na nedvi`nosti vo SAD. Mnogute kompanii, pa i finansiskite institucii vo Germanija,

milijardi evra }e porasnat dr`avnite prihodi do 2012 godina

platija visoka cena zaradi balonot koj nastana na pazarot, no za ovoj profesor postojat u{te najmalku dva faktori koi se zaslu`ni za dobrite vesti od germanskata ekonomija. Prv faktor e (kolku i da zvu~i drasti~no) krizata vo Grcija i opasnosta za evroto. Evropskata zaedni~ka valuta vo tekot na ovaa godina zna~itelno izgubi na svojata vrednost, a Germanija i nejzinata industrija naso~ena kon

izvozot, bez “sopstvena volja i zaslugi”, izvle~e golema korist od toa. Iako ovaa kriza be{e globalna, nekoi zemji, kako na primer Brazil, prodol`ija so svojot silen ekonomski rast. Vo toa, pak, im pomognaa ma{inite koi gi proizveduva Germanija, a koi bea mnogu poevtini od voobi~aeno. SPASOT E VO SOCIJALNIOT MENAXMENT Profesorot Brodbek istaknuva deka toa ne bila edinstvenata pri~ina poradi koja

Germanija tolku brzo zakrepnala. Toj smeta deka ovaa kriza kone~no dokaàla deka neoliberalnata ideologija na upravuvawe e pogre{na, duri i opasna za nacionalnata ekonomija. Profesorot od Vurzburg istaknuva deka mnogu pretprijatija vo Germanija za vreme na krizata pravele s$ {to moèle za da gi zadràt rabotnicite, barem i so pokratko rabotno vreme, {to spored germanskite zakoni pretstavuva nivna biznis-

odluka. Tokmu ova na~elo na socijalno upravuvawe vo golema mera & pomogna na Germanija brzo da zakrepne od katastrofata na globalniot pazar. Prvo, kompaniite imale podgotven stru~en kadar, do koj i onaka e te{ko da se dojde, a vtoro, so ogled na toa deka rabotnicite ne se na{le “na ulica”, so {to i ponatamu imale mo`ebi poskromni prihodi, potro{uva~kata mo} vo zemjata & pomognala na ekonomijata vo golema mera da go ubla`i vlijanieto na krizata. OPASNOSTA NE E NADMINATA Ovoj ekonomski ekspert predupreduva deka opasnosta s$ u{te ne e nadminata, i pokraj ovoj o~igleden dokaz deka pazarot, a posebno pazarot na trud, ne smee da dozvoli da bide ostaven samiot na sebe, kako {to zagovaraat neoliberalite i mnogute

takanare~eni sovetni~ki ku}i, kako i dobar del od koalicijata koja momentalno upravuva so Germanija. Koga stanuva zbor za izvozot, dobrite vesti od kompaniite koi ìveat od svetskiot pazar stanuvaat s$ poretki, bidej}i evroto vo me|uvreme povtorno zajakna. Profesorot Brodbek predupreduva deka i tuka demne golema opasnost, ne samo zaradi s$ poo~iglednata vojna me|u svetskite valuti i s$ pogolemata pojava na trgovskiot protekcionizam, tuku Germanija stanuva s$ po~uvstvitelna na nastanite vo zemjite kade {to gi izvezuva svoite proizvodi. Najgolem uvoznik od Germanija e Francija, koja isto taka go ima evroto, pa tuka ne nastanuva problem. No, na vtoroto mesto se iska~i Kina, koja ve}e so godini ìvee od svojot vrtoglav ekonomski rast - koj dolgoro~no, ednostavno ne e vozmoèn. Rastot sekoga{ zna~i i potro{uva~ka na surovinite, koi gi ima s$ pomalku, pa taka i Germanija mora da nau~i deka }e dojde vreme koga ednostavno nema da ima rast na ekonomijata. Izvor: Doj~e Vele

18 10.11.2010

FEQTON

SREDA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: ADOBE

REVOLUCIONERI NA KOMPJUTERSKATA GRAFIKA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

a 28 godini, Adoub Sistems (Adobe Systems Inc.) gi sru{i site izdava~ki i pe~atarski limiti i stereotipi. Blagodarenie na nejziniot patentiran format - PDF, male~kata firma na kompjuterskite nau~nici Xon Varnok i ârls Ges~ke se razvi i stana softverski provajder za golem broj industrii. Svoite vrednosti kompanijata gi temeli na originalna, isklu~itelna i involvirana inovacija, {to dokaùva i portfolioto vo koe se vklu~eni edni od najrespektiranite i prepoznatlivi softverski brendovi. Minatata godina kompanijata go zavr{i kupuvaweto na Omnitur (Omniture Inc.), liderot vo veb-analitikata. Magazinot “For~n” ja rangira{e Adoub Sistems na 11 mesto vo svojata lista na “100 najdobri kompanii za rabota”, {to od svoja strana pretstavuva pozitivna linija za brendot. A i na nivo na komunikacija so klientite, Adoub prodolùva da razviva i poddrùva grupi na korisnici, forumi i komuni na nivniot vebsajt. POÊTOCITE I SOZDAVAWETO NA POSTSCRIPT Po~nuvaweto nova kompanija e rizi~na rabota, posebno za dvajca ~etiriesetgodi{nici koi imaat familii za izdrùvawe. No, Varnok i Ges~ke bile pragmati~ni. Ako Adoub ne uspee, tie znaele deka moàt da najdat rabota na drugo mesto, blagodarenie na nivnoto pedigre i povolnata klima za

So verba vo “profitabilnost od nezavisna firma”, Varnok i Ges~ke go napu{tile Kseroks za da osnovaat svoj biznis, koj go narekle po poto~eto koe te~elo pred nivnite ku}i vo Los Altos, Kalifornija. Nivnata cel kako tehnolo{ki inovatori bila barawe odgovor na problemot za direkten prevod na digitalen tekst i sliki od ekran na hartija. Ovaa ideja e motivira~kata sila koja stoi zad konstantnata inovaciska tehnologija na Adoub vrabotuvawe vo Silikonskata Dolina vo 80-te godini. Pred osnovaweto na Adoub Sistems vo 1982 godina, vo docnite 70-ti godini dvajcata nau~nici rabotele vo Istraùva~kiot centar na Kseroks. Tamu, Varnok sproveduval interaktivni grafi~ki istraùvawa, dodeka Ges~ke upravuval so nau~nite komjuterski i grafi~ki istraùvawa kako menaxer vo kompaniskata laboratorija za digitalni sliki. Vo intervju za “San Hose biznis ùrnal”, napraveno vo 1989 godina, Varnok veli deka toj i Ges~ke se ~uvstvuvale frustrirani vo Kseroks ”poradi te{kotiite da gi dovedat svoite proizvodi nadvor od istraùva~kiot stadium”. So verba vo profitabilnosta od nezavisna firma, tie go napu{tile Kseroks za da osnovaat svoj biznis, koj go narekle po poto~eto koe te~elo pred nivnite ku}i vo Los Altos, Kalifornija. Inspiracijata za sozdavawe na Adoub do{la od istraùvaweto na pe~ata~ite i nezavisno vrz grafi~kite sistemi. Nivnata cel kako tehnolo{ki inovatori bila barawe odgovor na problemot za direkten prevod na digitalen tekst i sliki od ekran na hartija. Ovaa ideja e motivira~kata sila koja stoi zad konstantnata inovaciska tehnologija na Adoub. Taka, osnovaj}i nova kompanija, tie i ponatamu gi istraùvale

mo`nostite na grafikata i pe~ateweto, za na kraj da go razvijat programskiot jazik nare~en PostScript. Softverskiot jazik koj go razvile bil mo}no oru`je koe }e go razbie toga{noto kancelarisko opkru`uvawe, kade {to glupavite, glasni printeri pe~atele stranica po stranica od bedno komponiranite dokumenti. Sogleduvaj}i ja golemata brojka na potencijalni korisnici na PostScript, Adoub po~na so proda`ba i licencirawe na proizvoditelite na kompjuteri, printeri, imixseteri i filmski snimateli. Vo 1985 godina Epl go inkorporira PostScript vo svojot LaserWriter pe~ata~. Kratko potoa, Epl investira{e vo 19% od akciite na Adoub, koja vo prethodnata godina objavi prihod od 1,7 milioni dolari. Rapidniot porast na Adoub dovede i do zgolemuvawe na brojot na vraboteni od 27, kolku {to imalo vo 1985 godina, do 54 vraboteni, kako {to ka`uva podatokot za slednata 1986 godina. Pove}e od 5 iljadi PostScript aplikacii bea razvivani i bea napraveni dostapni za sekoj operativen sistem i hardverska konfiguracija. Vo 1986 godina Adoub potpi{a dogovor so Teksas Instrumentsa (Texas Instruments) za softver na nivnite laserski printeri, so {to be{e proizvedena i prvata serija printeri opremeni so PostScript, a koi se kompatibilni so personalnite kompjuteri na IBM (IBM). Koristen od pretprijatijata, profesionalnite

izdava~i, kako i Vladata na SAD, PostScript stana eden od najprisutnite kompjuterski jazici vo svetot. RAZVOJOT NA SOFTVERSKITE BRENDOVI So pojavuvaweto na pazarot vo 1984 godina, Adoub PostSkript brzo be{e pridruèn i od drugi grafi~ki tehnologii. Se pojavija Adobe Ilustrator), Photoshop i Type Manager. No, prv proizvod na Adoub po PostScript bea digitalnite fontovi koi bea izdadeni vo patentiran format nare~en Type 1. Podocna Epl razvi konkurenten standard, True Type, koj ponudi celosna skalabilnost i precizna kontrola na {ablonot od pikseli, no licencata mu ja prodade na Majkrosoft. Adoub odgovori so izdavawe na specifikacii za Type 1, kako i so Type Manager. No, ova ne moè{e da go spre~i rastot na True Type fontovite. Tie stanaa standard vo biznisot i me|u site Windows korisnici. Vo 1996 godina, Adoub i Majkrosoft go objavija formatot Open Type, a vo 2003 godina Adoub go kompletira{e konvertiraweto na svoite Type 1 fontovi vo Open type. Vo sredinata na 80-te godini na softverskiot pazar Adoub se pojavi so Adobe Ilustrator, programata za vektorsko crtawe, koja vo po~etokot moè{e da se koristi samo na Epl Mekinto{. Vo 1989 godina Adoub go pretstavi i ona

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO BAFET I PONATAM I pokraj negovoto silno brend-ime, najgolemiot i najdobar biznis na Va{ington post e negoviot edukaciski oddel Kaplan

inansiskite analiti~ari mu predlagaat na prorokot od Omaha, Voren Bafet, dobro da razmisli za negovata investiciska akvizicija Va{ington post (Washington Post) i da go namali brojot na akcii koi gi poseduva kaj istata. Kompanijata vo petokot objavi deka imala pozitiven finansiski rezultat koj mo`e da se definira kako pristojna dobivka. Vedna{ po objavuvaweto na istiot, akciite na kompanijata po-

F Prorokot od Omaha go poseduva Va{ington post od 1970

godina. No, momentalnite slu~uvawa i problemi so koi se soo~uva kompanijata mo`e da bidat dobra pri~ina za proda`ba na akciite vo vesnikot.

rasnaa za 3%. Sepak, od po~etokot na godinata pa dosega, akciite na Va{ington post se so zaguba od 10%. So vakviot rezultat, ovaa investicija e edna od najlo{ite od portfolioto na Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway). Berk{ir vo momentov e najgolemiot institucionalen akcioner vo Va{ington post. Normalno, Bafet ne se interesira za kratkoro~nite dvi`ewa na akciite, toj e tuka za da ostvari zarabotka na dolg rok, a Va{ington

post otsekoga{ bila edna od najneverojatno profitabilnite investicii na Bafet od kupuvaweto na negovite akcii vo 1970 godina za iznos od 11 milioni dolari. I pokraj kriznite periodi od raboteweto, ovoj vlog na akcii denes vredi 675 milioni dolari. Sepak, i pokraj negovoto silno brend-ime, najgolemiot i najdobar biznis na Va{ington post vo momentov e negoviot edukaciski oddel Kaplan (Kaplan). Ovoj oddel pokriva re~isi

FEQTON

SREDA

INSPIRATIVNOTO KIDNAPIRAWE

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Osnova~ite na kompanijata bile pragmati~ni. Ako Adoub ne uspee, tie znaele deka mo`at da najdat rabota na drugo mesto, blagodarenie na nivnoto pedigre i povolnata klima za vrabotuvawe vo Silikonskata Dolina vo 80-tite {to stana za{titna marka na kompanijata, programata Photoshop. Vo po~etokot, prednostite na Photoshop gi digestiraa samo Mekinto{ korisnicite, a po kratko vreme toj stana dominanten na pazarot. Argumentirano, eden od najgolemite propusti na Adoub be{e toa {to navreme ne sozdadoa nivna sopstvena programa za dektopizdava{tvo i {to golem del od softverot be{e adaptiran za Mekinto{ platformata. Kako zamena, Aldus i PageMaker vo 1985 godina, kako i Quark i QuarkXPress vo 1987 godina go zafatija lid-

10.11.2010

o juni 1992 godina, toga{ pretsedatel i Vpiran. izvr{en direktor, ^arls Ges~ke be{e kidnaIako be{e vraten bezbedno i zapo~na da deli intervjua dva meseci po incidentot, toj odbi da gi ka`e detalite od grabnuvaweto. No {to i da se slu~ilo, be{e inspiracija za Ges~ke. Vo intervju za “San Hose Biznis Xurnal”, po kidnapiraweto, toj diskutira{e za planovite vo idnina pri {to spomna deka sledno, posle nastanot, toj }e razmisluva za ponatamo{en razvoj na grafi~kata digitalna tehnologija. Samo po edna godina, Adoub se pretstavi so PDF i Adobe Acrobat.

Osnova~ite na Adoub kako laureati

na Nacionalniot medal za Tehnologija i Inovacija koj im go dodeli Barak Obama vo 2008 godina

Adoub imperijata vo San Hoze

erskoto mesto na pazarot za desktop-izdava{tvo. Adoub napravi golem ~ekor na toj pazar podocna, so pretstavuvaweto na InDesign. Spored ekspertite, lo{oto predviduvawe na pravecot vo koj }e trgne kompjuterskiot pazar rezultira{e i so lansirawe na kompletna verzija na Ilustrator za sistemot na Stiv Xobs, NEXT, no siroma{no proizvodstvo na verzija kompatibilna za Windows.Vo 90-te godini digitalnite dokumentaciski i rabotni sistemi zabele`aa brz progres, a tehnologiite na Adoub, pak, napravija revolucija vo pe~atarskata industrija. Po inoviraweto, Adoub go rafiniraa nivniot programski jazik i dizajniraa format na fajlovi koj e baziran na tehnologijata na PostScript - PDF formatot. Zaedno so ova re{enie, kompanijata go izdade i Adobe Acrobat vo 1993 godina. Vo narednite godini, so sekoe podobruvawe, PDF i Acrobat bele`ea finansiski uspeh na

pazarot i stanaa simbol na kompanijata. KOMPANISKI RAZVOJ ZASNOVAN NA AKVIZICII Adoub po~na kako privatna kompanija. Po malku godini od osnovaweto, vo 1986 godina, kompanijata be{e listana na berzata, so inicijalna cena na akciite od 0,17 dolari. So akciite na Adoub se trguva na amerikanskata berza NASDAQ, kade {to razmenata se vr{i pod simbolot ADBE. Pove}e od polovina od prihodite na kompanijata se generiraat nadvor od SAD. Fiskalnite prihodi za minatata godina dostignaa 2,946 milijardi dolari. Vkupniot broj na vraboteni vo Adoub e 9.000 lu|e. Ges~ke i Varnok se kopretsedateli na bordot na direktori na kompanijata. Inaku, vo sredinata na 90-te godini Adoub avtorizira{e golem broj na proizvodi zaedno so raste~kata ekspanzija na tehnolo{ki re{enija. Glavnite akvizicii na kom-

panijata, vo koi se vklu~eni i prezemawata na Aldus (Aldus), GoLajv (GoLive), Akselio (Accelio) i ona na Makromedia (Macromedia), pridonesoa za napredokot na predvodni~kite proizvodi na Adoub, ili poednostavno kaàno, golem del od najprofitabilnite proizvodi na Adoub se akvizicii. Kompanijata napravi akvizicija na korporacijata Frejm Tehnoloxi (Frame Technology Corporation) vo 1995 godina i vo svojata proizvodna linija go dodade tehni~kiot dokument procesor FrameMaker. Vo 1999 godina, Adoub ja kupi kompanijata GoLajv Sistems (GoLive Systems), proizvoditelot na istoimenata programa za obrabotka na vebdizajn. Me|utoa, Adoub se otkaà od GoLajv vo 2008 godina, poradi zdobivaweto na golem broj programi od Makromedia, koja ja kupi vo 2005 godina. So taa akvizicija, Flash, Fireworks, Dreamweaver i nekolku drugi programi za veb-dizajn stanaa proizvodi na Adoub. Akvizicijata na mnogu softerski kompanii gi dovede kritikite do obvinuvawa deka Adoub ja gu{i konkurencijata i deka sozdade monopol vo nekoi oblasti. Kritikite se zgolemija so kupuvaweto na Makromedia. Minatata godina, Adoub ja kupi i firmata Omnitur, koja prethodno be{e obvineta za necelosni odgovori na pra{aweto za toa kako gi koristi podatocite na korisnicite. Naporedno so prezemawata, kompanijata isto taka pomina i niz vnatre{ni promeni. Od 2000 godina navamu Adoub e pod vodstvo na izvr{niot direktor Brus îzen. Vo 2002 godina toj uspe{no ja predvode{e kompanijata niz marketin{kata i finansiska tranzicija. Iako e bazirana vo San Hoze, Kalifornija, Adoub beleì i internacionalen uspeh. Kompanijata ima nekolku kancelarii vo Evropa, Azija, Ju`na Amerika i edna vo Avstralija. Nivniot softver Reader e preveden na pove}e od 26 jazici, a najgolemite kompjuterski proizvoditeli vo svetot go nudat ve}e instaliran na nivnite najnovi uredi. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za brendot na tretiot najgolem igra~ na pazarot za sportski proizvodi PUMA

MU GO SAKA WASHINGTON POST?! dve tretini od prihodite od proda`ba na kompanijata, kako i tri ~etvrtini od operativniot profit. Problemot so koj }e se soo~i Va{ington post vo idnina vo odnos na ovoj oddel se odnesuva na najnovite aktivnosti na vladiniot oddel za obrazovanie, koj vo posledno vreme s$ pove}e vr{i kontroli na site obrazovni institucii, bidej}i spored ovoj oddel, licata koi se steknuvaat so odredeni sertifikati i ponatamu ne mo`at na dr`avata da & obezbedat “profitabilni vrabotuvawa”. Akciite na pove}eto obrazovni institucii, kako {to se Apolo (Apollo), Devri (DeVry) i ITT Edjukej{nal

servises (ITT Educational Services), zabeleàa pad izminatiov period kako rezultat na s$ pogolemata zagriènost deka }e ima namaluvawe na brojot na novi lica koi bi go prodolìle obrazovanieto, kako posledica na s$ postrogite merki koi gi prezema oddelot za obrazovanie na SAD. Ako se zeme seto toa predvid, toga{ ostanuva otvoreno pra{aweto zo{to Va{ington post s$ u{te pretstavuva privle~na investicija za Bafet. Izdava~kiot del od kompanijata u~estvuva so 14% od vkupnite proda`bi, a ona {to e najlo{o e {to istiot raboti so zagubi.

Kako rezultat na toa, za suma od eden dolar kompanijata go prodade magazinot “Wuzvik” (Newsweek). Pa duri i samiot Bafet prizna deka i pokraj toa {to go poseduva Va{ington post, sepak ne e nekoj fan na ovoj biznis. Kompanijata isto taka poseduva i kabelski operator, kako i televiziska stanica. Ovaa mala TV-stanica godinava poka`uva prili~no solidni rezultati blagodarenie na zgolemeniot reklamen prostor, osobeno vo delot na avtomobili, no i politi~kiot marketing povrzan so poslednite izbori. Zatoa, pogolemiot del od investitorite analiziraat

i sovetuvaat deka e vreme Bafet da ja “ke{ira” dobivkata od ovaa dolgoro~na investicija. Stanuva zbor za prili~no dolg investiciski period, a s$ pove}e izgleda deka sudbinata na kompanijata i na samata investicija }e bide u{te polo{a narednive godini. Spored procenkite, za narednata godina se o~ekuva u{te pogolem pad na cenata na akciite na kompanijata. Ovie procenki se na dobar pat da bidat ostvareni, ako se ima predvid momentalnata situacija vo sektorot na obrazovanie, kako i zna~eweto za prihodite i dobivkata na oddelot za obrazovanie na Va{ington post.

Poradi problemite so koi se

soo~uva Va{ington post, magazinot “Wuzvik” be{e prodaden za suma od 1 dolar.

20 10.11.2010

SREDA

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE, Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb,Kumanovo.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 05.11.2010 Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuvapozicijata: Nacionalni konsultanti/Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 06.11.2010 JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1.Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2.Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul.Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 06.11.2010 EDC Makedonija objavuva oglas za slobodni rabotni pozicii na proekt finansiran od USAID vo Makedonija. Otvoreni pozicii: Postar Tehni~ki Specijalist-Javno Privatno Partnerstvo(Bitola,Strumica, Tetovo) Postar Tehni~ki Specijalist-pazari na trud(Bazirani vo Bitola,Strumica ili Tetovo) Postar Tehni~ki Specijalist-Vokaciska Edukacija i Trening (Bazirana vo Bitola,Strumica ili Tetovo) Postar Tehni~ki Specijalist-Nadgleduvawe i Evaluacija (Baziran vo Skopje) Finansiski i Adminitstrativen Menaxer(Skopje,Bitola,Strumica i Tetovo) Ofis Menaxer(4) (Baziran vo Skopje,Bitola, Strumica i Tetovo) Detalen opis na site pozicii koi mo`e da gi najdete na EDC stranata za vrabotuvawe: http://edc.org/about/job _opportunities Ve molime da go podnesete va{eto rezime so opis na profesionalna pozadina, obrazovanie i iskustvo so Propratno Pismo na slednata e-mejl adresa: afrodita.panovska@csglobal.com.mk Site aplikacii }e bidat tretirani vo nastroga doverlivost. Samo aplikantite koi se pokaneti za intervjua }e bidat kontaktirani.

SMETKOVODSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 06.11.2010-10.11.2010 Magroni DOO-Skopje ima potreba od 2(dvajca) izvr{iteli za pozicijata: -smetkovoditel Dokolku gi ispolnuvate gorenavedenite uslovi i veruvate deka ste vistinskata li~nost za navedenata rabotna pozicija, ispratete kratka biografija na kariera@itc-co.com.mk najdocna do 10.11.2010. Vo naslovot na porakata zadol`itelno navedete deka se prijavuvate za pozicijata smetkovoditel.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE / ZDRAVSTVO

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

SREDA

10.11.2010

KOSMO Inovativen Centar Opis na obukata Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija. Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

Obuka na tema

SMETKOVODSTVO Oblast: Finansii Termin: 17 Noemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka

KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134

contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:

Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:

Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxe-rite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 10.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR / PR

SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan Oblast: Marketing Termin: 12-13 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:

Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan Postavuvawe na marketing celite na kompanijata Zapoznavawe so metodite za sledewe na vloùvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata Odbirawe na najdobrata marketing strategija Fokusirano vloùvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat nagolem povrat na investicijata Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vloùvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi Sozdavawe na doìvotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Opis na obukata:

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Pridobivki:

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi? MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na: Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na sektori Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na

rabotni mesta

Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot! Ovaa obuka e nameneta za Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi Menaxeri na sredno i visoko nivo Tim lideri Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi

Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na:

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

OBUKI / HACCP / E-BIZNIS

SREDA

10.11.2010

Komorsko-partnerski proekt CEFTA - DIHK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

DVODNEVEN SEMINAR: PRAVILA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT - ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

23 i 24 noemvri 2010 godina Stopanska komora na Makedonija Vo funkcija na inovirawe na znaewata na stopanskite subjekti vo primenata i koristeweto na pravilata za potekloto na stokite, vo ramkite na CEFTA-Dogovorot, Stopanskata komora na Makedonija so Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK) organizira dvodneven seminar na tema: IMPLEMENTACIJA NA PRAVILATA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT. Predavaweto }e bide realizirano od strana na HELMUT BERND, vi{ carinski ekspert za edinstveniot carinski sistem na EU i za poteklo na stokite od Berlin, Germanija. Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost i za bilateralni razgovori so ekspertot, {to mo`e da se navede i vo samata prijava.

Zainteresiranite za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se prijavat najdocna do 18 noemvri 2010 godina (kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 3244 034, biljana@mchamber. mk i Venera Andrievska, tel: 3244 037, venera@mchamber.mk). Poop{irni informacii i Prijavniot list mo`at da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi implementirale elektronski biznis.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KONTAKT:

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www. mchamber.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID Obuka za deloven asistent 11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP

Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10

CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10 Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes

Kosmo Inovativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija

19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Analiza na finansiski izve{tai 19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi } e im ovozmoàt:

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM, PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE” 16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK)

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot.

od 10-15:00 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za privatizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! KONTAKT:

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

24 10.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

SREDA

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

FUN BUSINESS

SREDA

10.11.2010

AUKCIJA

VISOKA CENA ZA NOVATA UMETNOST

Osnova~ot na “Plejboj”, Hju Hefner, zaslu`en za izdignuvaweto na erotskata umetnost na etablirano nivo

ukciskata ku}a “Kristi” vo London na 8 dekemvri } e bide doma}in na aukcijata pod naziv “Godina na zaja~icite”. Na ovaa zbidnuvawe }e bidat prezentirani i ponudeni 125 predmeti, koi na nekoj na~in se povrzani so slavniot ma{ki magazin “Plejboj”. Osnova~ot na “Plejboj”, Hju Hefner, so zadovolstvo gi dava ovie predmeti na aukcija, zatoa {to smeta deka od nego po~nalo s$. Vsu{nost, misli deka so aukciite na umetni~kite predmeti na nekoj na~in negovata dolgogodi{na rabota i kariera e po~ituvana mnogu pove}e. Site onie kupuva~i i qubiteli na razni umetni~ki dela }e imaat mo`nost da gi vidat originalnite fotografii od Merilin Monro, koja prva se

soblekla za “Plejboj”, pa s$ do originalni sliki od Salvador Dali, koi so godini bile zna~aen ukras vo spalnata soba na Hefner. Koga po~nal so proektot nare~en “Plejboj”, Hefner bil mnogu skepti~en, me|utoa, denes, zaedno so Endi Vorhol, va`at za inovatori na modernata umetnost, nosej}i ja do etablirano nivo. Na prvata naslovna stranica na ovoj magazin se najde Merilin Monro. Iako ne bil siguren poradi izborot, sepak, prodadenite 50.000 primeroci navestuvale odli~en biznis. Odli~niot tim od mladi entuzijasti, urednici, kako i dobar advertajzing, pravat taa erotska umetnost na sofisticirano nivo da se prodava po najpopularnite resorti, hoteli, kazina. Toj napravi mo`ebi eden od najpotentnite brendovi vo

istorijata na mediumite, edinstven koj go smeni na~inot na razmisluvawe kaj Amerikancite koga stanuva zbor za seks, maì i èni. Negovite fotografii se eden vid revolucija, posebno pred 50-ina godina koga bile negovite po~etoci. Nema subjektivnost za devojkite koi pozirale, site tie se prijatni za oko na identi~en na~in. Taka, na 8 dekemvri }e moè da se kupi fotografija na koja leì razgolenata Merlin na naslovnata stranica na “Plejboj” od 1953 godina. Po~etnata cena e 150.000 dolari. Vo sklop na ovaa aukcija }e bidat izloèni i niza drugi fotografii od nea, me|u koi i edna na koja taa leì na zadnoto sedi{te od eden luksuzen avtomobil. Poedine~nata po~etna cena za sekoja fotografija se dviì me|u de-

set i dvaeset iljadi dolari. Visoka po~etna cena imaat onie razgoleni fotografii na Bri`it Bardo od 1960 godina, kako i onie na Pamela Anderson oble~ena kako zaja~ica so komi~arot Den Ajkrojd. Vo ponudata stojat okolu osumdesetina fotografii, dvaeset i ~etiri crtani filmovi i dvaesetina umetni~ki predmeti i sliki, koi na razli~en na~in se povrzani so istorijata na legendarniot ma{ki magazin. Osumdeset i ~etirigodi{niot sopstvenik na “Plejboj”, po povod pretstojnata aukcija za mediumite izjavil deka toj pomognal da se komercijalizira modernata umetnost i smeta deka so negova pomo{ se liberalizirala svesta na amerikanskata publika, a so samoto toa i erotskata umetnost e stavena na piadestal.

Razgolenata BARDO so najvisoka po~etna cena

PAMELA ANDERSON kako Plejboj zaja~ica

SOFTVERSKA INDUSTRIJA

BALMER PRODADE DEL OD AKCIITE

Akciite na Stiv Balmer vo Majkrosoft, vredni 1,3 milijardi dolari prodadeni poradi privatni pri~ini

retsedatelot na upravata na Majkosoft, Stiv Balmer, za prv pat vo sedum godini prodade del od svoite akcii, vo vrednost od 1,3 milijardi dolari. Vo svoeto portfolio ima u{te 359 milioni akcii, koi sevkupno vredat 9, 6 milijardi dolari. Vo Makrosoft toj e u{te od dale~nata 1980 godina, kako 30-ot vraboten i prviot menaxer anga`iran od strana na Bil Gejts. Na po~etokot mu bila ponudena godi{na plata od 50.000 dolari i procent od sopstveni{tvoto na kompanijata. Po IPO na Majkrosoft vo 1981 godina, Balmer

dobil 8% sopstvenost, a vo 2000 godina oficijalno e nazna~en za glaven izvr{en direktor. Toj gi vodel finansiite, iako Gejts se u{te ja rakovodel “tehnolo{kata vizija”. Vo 2003 za prv pat gi prodava akciite, i toa 8,3% od akciite vo negova sopstvenost. Balmer tvrdi deka stanuva zbor za li~en finansiski pri~ini (podgotovki za dano~ni prijavi za kraj na godinata), no i deka ostnuva do kraj posveten na kompanijata i na nejziniot ponatamo{en uspeh. Vo soop{tenieto koe e objaveno na stranata na Majkrosoft, Balmer najavuva kako do kraj na godinata

planira da prodade u{te 75 milioni akcii. Dosega Balmer prodade okolu 49, 3 milioni akcii na Majkrosoft po cena od 26 do 28 dolari za edna akcija, ili vkupno 1,3 milijardi dolari. Inaku cenata na akciite na Majkrosoft be{e dosta pogodena godinava poradi gri`ata na investitorite dali Majkrosoft }e mo`e da se prilagodi na novite berzanski uslovi. Sepak, minatiot mesec kompanijata objavi 51 % godi{en rast na profitot vo prviot kvartal, blagodarej}i na proda`bata na Windows i Office programite.

BALMER, i so pomalku akcii, posveten na kompanijata

26 10.11.2010

FUN BUSINESS

SREDA

KULTURA NA @IVEEWE

ZBOGUM NA [OPINGOHOLI^AR(K)ITE!

Lu|eto

stanaa prezasiteni od najgolemata manija koja im nose{e sre}a ili barem taka mislele. Tro{eweto i kupuvaweto se zamenija so zborovite svest i razumnost pri kupuvaweto. Birawe kvalitet namesto kvantitet. Lu|eto pove}e ne se ma{ini za tro{ewe, kako {to rekol nekoga{niot pretsedatel na SAD, Herbert Huver, navestuvaj}i ja golemata depresija

u|eto od Zapadot ve}e se prezasiteni od kupuvawe, bidej}i stanale svesni deka ìvotot im se sveduva samo na {oping i sakaat da go promenat toa. Do ovoj zaklu~ok do{la Marijan Salzman, direktorka na odnosite so javnosta za Severna Amerika vo kompanijata Euro RSCG Worldwide. Taa veli: “Na lu|eto ve}e im se sma~i samo da kupuvaat i kupuvaat. Im se zdosadi ve}e od “U{te, u{te, u{te””. Vo istraùvaweto za odnesuvaweto na potro{uva~ite, taa videla deka za prv pat po mnogu godini na bogatite kupuva~i im se sma~ilo od prepolnite ormari so obleka i ~evli, a priznale i deka novite avtomobili ne se patot do sre}ata. Wojor~ankata Salzman e ekspert vo ovaa oblast. Sudej}i spored rezultatite od istraùvaweto izvr{eno na 5.700 lu|e vo Belika Britanija, Francija, Holandija, SAD, Brazil, Kina i Japonija, zaklu~ila deka do{ol

krajot na povr{nata kultura na tro{eweto i deka proizveduva~ite i marketing-industrijata }e mora da ja promenat taktikata na “primamuvawe”

na klientite. Sedum od deset ispitanici izjavile deka se prezasiteni od povr{nata kultura koja gi potencira neva`anite raboti, kako

{to se trgovskite centri, televizorite, kompjuterite. Dosta im e od ve{ta~kiot svet na televizijata i sakaat da se povrzat so prirodata i drugite lu|e. Ne postoi nekoja konkretna pri~ina poradi koja do{lo do krajot na ovie naviki, ednostavno na lu|eto im se sma~ilo od tolku kupuvawe i tro{ewe pari. Za razvivaweto na taa svest malku pomognale apelite za zdrava ishrana, zdrav ìvot i ekolo{ka svest. Na pra{aweto zo{to na lu|eto im bilo potrebno tolku mnogu vreme za da se pra{aat dali sre}ata vo ìvotot navistina doa|a od kesite od {oping, Salzman veli deka kompaniite gi pottiknuvale na toa neumereno konsumirawe. Pred po~etokot na Golemata depresija vo SAD vo 1928 godina, pretsedatelot Herbert Huver im pora~al na kompaniite deka nivnata uloga e da im sozdavaat èlba na lu|eto i da gi pretvorat vo ma{ini za tro{ewe. Toa bilo klu~ot vo ekonomskiot napredok. Tro{eweto bilo nivna

MAKEDONSKA OPERA I BALET

BALETSKI “XIRO D’ITALIJA” SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

aletot na MOB (Makedonskata opera i balet), za prv pat od negovoto postoewe, re~isi pove}e od 60 godini, }e ima golema turneja vo Italija koja po~nuva na 24 noemvri i }e trae do 31 januari 2011 godina. Vo tekot na 67-dnevnata turneja predvideni se 49 izvedbi na pove}e mesta vo Italija (Rim, Milano, Verona, Firenca), a }e bidat izvedeni pretstavite “Lebedovo Ezero”, “Orevokr{a~ka” i “Zaspanata ubavica”.

Organizatori se MOB i Baletskata akademija od Italija, koi bile voodu{eveni od izvedbite na baletot i gi pokanile na turneja. Umetni~kiot direktor na baletot, Kiro Pavlov, vo vrska so turnejata izjavi deka site tro{oci se pokrieni od strana na italijanskata akademija, bidej}i MOB nikoga{ ne bi mo`el da si dozvoli da plati tolkava turneja. Menaxerskiot tim od Italija denovive e prisuten vo Makedonija. Direktorkata na baletot, Katerina KalvinoPrima izjavi: “Ova e odli~na mo`nost za promovirawe na makedonskiot balet. Nikoj dosega nema{e slu{nato za

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

nego, no na na{e ogromno zadovolstvo se povrzavme i sega }e gostuvaat kaj nas. Ova }e im gi otvori vratite vo Evropa”. Na pretstavite, pokraj makedonskite artisti, zaedno so ansamblot }e nastapat i 15 prvenci od Italija, so cel {to pove}e da se zgolemi efektot na prikaznata. Umetni~kiot direktor Pavlov izjavi deka celosnata scenografija e na MOB, a samo mal del od kostimite se pozajmeni od Nacionalniot balet od Belgrad. Toj e zadovolen od sorabotkata i se raduva {to postojat vakvi mo`nosti za promovirawe na makedonskata kultura.

S GADGETS

IPHONE TRUBA ZA DVOJNO POGOLEM ZVUK

Phone Horn Stand ili drà~ za ajfon jff vo forma f r na truba e vsu{nost dodatok zaa telefonot f kojj go zasiluva zvukot dvojno pove}e od vgradeniot zvu~nik na va{iot ajfon. Bez da se bara bilo kakov drug rug nadvore{en izvor na energijaa ili baterii, moè da se uìva vo muzikata i videata za 13 decibeli eli pove}e. Drà~ot moè da bide postaven horizontalno ili vertikalno, a go ima vo pove}e boi. Dizajniran e za iPhone 4, no kompaktibilen e i so iPhone 3G/3GS.

patriotska dol`nost. Taka nastanala kulturata na kupuvawe i tro{ewe. Potro{uva~koto op{testvo koe go promovial Huver s$ u{te e okolu nas, no toa postepeno se menuva. Na toa ukaùvaat i novite zborovi vo re~nikot na lu|eto kako: ekoturizam, etika vo kupuvaweto, fer trgovija. “Novite” potro{uva~i se pove}e vnimanie obrnuvaat i na kompaniite, a ne samo na proizvodite. Polovina od ispitanicite kaàle deka im e va`no da se ~uvstvuvaat dobro koga go biraat proizveduva~ot. S$ pove}e se odlu~uvaat za kompaniite na koi ne im e profitot na prvo mesto, a gi izbegnuvaat i kompaniite koi lo{o se odnesuvaat so vrabotenite. Tie velat deka te`neat kon poednostaven ìvot. Velat deka zagovornicite na tro{eweto im vetile sre}a i udobnost, no namesto toa, rekordno raste nivoto na stresot i anksioznosta. Golem del od lu|eto velat deka ne se zadovolni od pravecot vo koj im se dviì dru{tvoto, nitu,

pak, od svojot na~in na ìvot. Kako alternativa gledaat ìvot vo koj brzite zadovolstva im gi nosi stokata koja ja kupuvaat kako zamena za dolgotrajnata sre}a koja doa|a od povrzanosta so drugite lu|e. Lu|eto pove}e sakaat nenametlivi, poednostavni, poodr`livi i odgovorni brendovi. Vo idnina, akcentot na reklamite bi trebalo da bide na samite firmi. Razumniot potro{uva~ saka da znae dali proizvoditelite imaat pozitiven ili negativen efekt vo okolinata. Ako sakaat da izgradat imix na doverlivost, kompanijata postojano }e mora da objasnuva vo {to veruva i kako se odnesuva. Od ispitanicite samo 19% kaàle deka se voshituvaat na luksuzot. Tie s$ u{te se pod vlijanie na marketingot na kompaniite, koi so tekot na vremeto }e izbledat. Marketingot so tekot na vremeto }e mora da se promeni, bidej}i lu|eto tvrdat deka nemaat namera da se vratat na starite naviki.

SPORT

SREDA

SPORT VO RED BUL SE NADEVAAT NA DOBRATA VOLJA NA FETEL

Germanskiot pilot e klu~en igra~ vo borbata za titulata, koja se vodi me|u Alonso i Veber

Vo mojot slu~aj s$ e ednostavno - mora da pobedam i da vidam kade se drugite dvajca”, veli Fetel. Germanecot be{e zapra{an dali vo slu~aj da bide pred Veber }e mu dozvoli da go premine, toj povtorno dade nejasen odgovor. “[to sakate da ka`am? Ima samo edna nedela do trkata. Kako dete nikoga{ ne sakav koga roditelite ne mi odgovaraa na pra{awata, a sega jas sum vo pozicija da ne davam odgovori. ]e vidite”, dodava Fetel. Red Bul ve}e ja obezbedi titulata vo prvenstvoto na konstruktori, a eventualnata pobeda eden dva vo Abu Dabi na “crveniot bik” }e mu go donese i trofejot vo poedine~na konkurencija. L

RAKOMET

ФОRМУЛА 1

d ekipata na Red Bul ve}e potvrdija deka nema da izdavaat timski naredbi za poslednata trka od sezonata vo Formula 1, koja vikendov }e se odr`i vo Abu Dabi, no se nadevaat na pogolema sorabotka na dvajcata piloti, so cel da se osvoi titulata vo {ampionatot na voza~ite. Mark Veber ima osum boda pomalku od vode~kiot pilot na Ferari, Fernaнdo Alonso i samo so besprekorno vozewe, no i so pomo{ od klupskiot kolega od Red Bul, Sebastijan Fetel, bi mo`el da se ponadeva na prviot trofej vo “najbrziot cirkus na ~etiri trkala”. Na Veber mu e potrebna pobeda, no vo toj slu~aj ne smee da dozvoli Alonso da bide vtor. Zna~i, grbot }e treba da mu go ~uva Fetel, so kogo vo izminatava sezona i nemaa tolku bliski odnosi. “Vo toa scenario, sekako deka }e razmislam za moite postapki. Mislam deka e jasno {to treba da se napravi. ]e se trkame ostro i potoa }e vidime kade sme.

10.11.2010

VOSKRESNATA LIGATA NA NEKOGA[NA JUGOSLAVIJA! Samo silnata konkurencija {to }e ja imame vo regionalnata liga }e im ovozmo`i na na{ite klubovi odr`uvawe na posakuvanata forma za presmetkite vo evrokupovite

Najgolem favorit vo prvata sezona se o~ekuva da bide timot na Zagreb SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o f ic ij a ln o po~na rakometnoto obedinuvawe na regionot. Nacionalnite federacii na porane{nite jugoslovenski republiki, zaedno so ungarskata, gi dogovorija site detali za organizacijata na natprevaruvaweto, koe }e po~ne vo avgust do godina. Predvideno e ligata da broi 16 klubovi, prvoto kolo }e se odr`i na 23 avgust, dodeka prviot {ampion }e bide poznat na 31 mart. Sistemot na igra e dogovoren taka {to po redovnite kola, najdobrite osum ekipi }e nastapat vo dopolnitelnite plej-of sredbi. “Zasega, ovaa liga nema da obezbeduva mesta vo evrokupovite, {to zna~i vo Evropa mestoto }e se dobiva i ponatamu preku nacionalnite prvenstva”, izjavi Velimir Marjanovi}, pretsedatel na Srpskata rakometna federacija. Edinstvena nepoznata vo momentov e na koj na~in }e se organiziraat nacionalnite prvenstva i najverojatno toa pra{awe }e bide ostaveno na federaciite sami da odlu~at za dinamikata i kalendarot na me~evite od ligite {to sami gi organiziraat. Makedonija }e bide pretstavena so dve ekipi, Vardar Pro i Metalurg, koi spored buxetite i igra~kiot kadar se i pove}e od podgotveni za da se nosat so konkurencijata. Po dva tima }e imaat i Srbija, Hrvatska, Crna Gora i Ungarija. Poradi silniot kvalitet na timovite od Slovenija, ovaa zemja }e dobie tri pretstavnici. Tri ekipi }e dojdat i od Bosna i Hercegovina, no ne poradi kvalitet, tuku od politi~ki

Makedonija }e bide pretstavena so dve ekipi, Vardar Pro i Metalurg, koi spored buxetite i igra~kiot kadar se i pove}e od podgotveni za da se nosat so konkurencijata pri~ini. Vo slu~ajot na BiH, trite konstitucionalni entiteti }e imaat po eden klub. Regionalnata rakometna liga e izvonredna mo`nost za obezbeduvawe na finansiska stabilnost na najdobrite klubovi od na{eto opkru`uvawe. Golemiot broj kvalitetni me~evi }e iniciraat zgolemen broj na prodadeni bileti, redovni TV-prenosi i privlekuvawe na sponzori.

“Samo silnata konkurencija {to }e ja imame vo regionalnata liga }e im ovozmoì na na{ite klubovi odrùvawe na posakuvanata forma za presmetkite vo evrokupovite”, tvrdi prviot ~ovek na hrvatskiot rakomet, Sandi [ola. To~no, od ova regionalno prvenstvo Makedonija, makedonskiot rakomet ili konkretno Vardar Pro i Metalurg moàt mnogu da dobijat. Iskustvo, kvalitet, no

klubovi }e se borat za trofejot na regionalnata liga

i obezbeduvawe na stabilna finansiska konstrukcija se pridobivkite od ova obedinuvawe, a toa se trite glavni problemi na makedonskiot sport.

Najgolem del od makedonskite reprezentativci }e nastapuvaat vo regionalnata liga

KOSOVSKATA BITKA VO SKOPJE Na sostanokot na regionalnite rakometni federacii bilo odlu~eno i sporniot rakometen natprevar me|u srpskata ekipa na Kwaz Milo{ i Kastrioti od Kosovo, vo ramkite na `enskiot evropski Kup na pobednicite na kupovite, }e se odigra vo Skopje. I dvata me~a }e organiziraat vo SRC Kale i toa na 20 i 21 noemvri, a pokrovitel na ovie dueli }e bide Rakomet-

nata federacija na Makedonija (RFM). “Vleznici }e prodavame samo so paso{ na uvid, a dokumenti }e barame i na vlezot na me~ot. ]e gi snimame site detali na tribinite. Vo Makedonija imame rigorozen zakon za spre~uvawe na nasilstvoto vo sportot, koj vo potpolnost se primenuva”, izjavi Marjan Na~evski, generalniot sekretar na RFM. Pokraj merkite na RFM, na ovie natprevari se o~ekuva i zasileno prisustvo na specijalnite policiski sili na Makedonija.

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski