163 Kapital 11 11 2010 by Kapital Media Group

ANTIKORUPCISKA MU PORA^A NA [VRGOVSKI

KRIVI^NA PRIJAVA ZA BRANKO CRVENKOVSKI! STRANA 5

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PO APSEWETO NA NAJKONTROVERZNIOT BALKANSKI BIZNISMEN

PO APSEWETO NA JOVICA STEFANOVI], VO JAVNOSTA POZNAT KAKO GAZDA NINI, SE OTVORAAT MNOGU PRA[AWA ZA RABOTEWETO NA NEGOVITE FIRMI VO MAKEDONIJA, PRED SÈ ZA RADOVI[KATA FARMACEVTSKA KOMPANIJA JAKA 80, PREKU KOJA E SOPSTVENIK NA UDELI VO NEKOLKU MAKEDONSKI KOMPANII

UTRE, VO

NA ZATVORAWE, SREDA, 10.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,03% 1,33% 1 00,29%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 6 444,16 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

88,28 8 1,55%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.11) 2.300

MBI 10

2.290 2.280 2.270 2.260 2.250 2.240 04.11

06.11

08.11

10.11

Pomali plati ili pogolemi dava~ki za firmite so novite modeli za zdravstveno osiguruvawe?! STRANA 11

Vladata da se otka`e od zgolemeno tro{ewe na buxetot STRANA 10

STRANA 2-3

ZO[TO AVSTRALISKATA TARBS JA TU@I ZEMJAVA PRED LONDONSKIOT SUD?

I SE ZAKANUVA LI NA MAKEDONIJA OT[TETA OD POVE]E OD 80 MILIONI EVRA?

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV ZIK

KAKO GO RAZBRAV FILE!?

STRANA 4 KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

KAJMAKOT STRANA 8

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

IZGUBENI VO PREVODOT STRANA 2

STRANA 6-7

2 11.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 11 NOEMVRI 2010

IZGUBENI VO PREVODOT

Ogromen broj nevraboteni lu|e, koj postojano raste, nedozvoleno visoka stapka na siroma{tija, bavno sudstvo i korupcija vo javnite institucii, {to se odrazuva negativno vrz delovnata klima, lo{o tro{ewe na parite od buxetot, obemna, a neefikasna javna administracija... Kade e napredokot?! Vladata povtorno dobi silni kritiki za bolnite problemi vo makedonskata ekonomija, a premierot, ministrite i celata nacija kako “izgubeni vo prevodot” gi pro~itale samo redovite kade {to n$ pofalile i eufori~no se raduvaat i si ~estitaat na “dobro zavr{enata rabota”. Povtorno se zala`uvame deka sme gi nadminale site problemi koi n$ sledat so godini, iako Evropa ni gi “plesna” vo lice. Namesto samobendisano da se falime kolku sme se podobrile, treba da gi pro~itame pokoncentrirano delovite kade {to sme zgre{ile. Pokraj “standardnite” zabele{ki, godinava Evropskata komisija ja kritikuva ekonomskata politika {to ja vodi Makedonija kako neodr`liva na sreden rok, bidej}i Vladata gi namaluva danocite i pridonesite so koi go polni dr`avniot buxet, no istovremeno go zgolemuva tro{eweto. Namesto da ja namaluva javnata potro{uva~ka, Vladata postojano ja zgolemuva. I za slednata godina

planira da potro{i okolu 7% pove}e od godinava, iako Evropa sugerira stesnuvawe na vladinite apetiti. Dokolku prodolì takvata politika, dupkata vo dràvnata kasa }e stane podlaboka. A za da se pokrie, }e treba da se obezbedat zaemi od stranstvo. Problemot e u{te pogolem poradi lo{iot kvalitet na javnite rashodi. Duri i da se zadolì Makedonija vo stranstvo, najgolem del od parite }e se potro{at za plati i pridonesi na administrativcite, za stoki i uslugi od Vladata, za subvencii i drugi socijalni dava~ki, a sosema mal del za kapitalni investicii. I Evropskata unija ni sugerira strukturna promena na tro{ewata od buxetot. Ne e isplatlivo da se zadolùvame so krediti za da finansirame tekovni potrebi na dràvata. Vladata vo buxetot za idnata godina predviduva nominalno zgolemuvawe na parite nameneti za kapitalni investicii, no zasega e enigma dali i realno }e se realiziraat. Ako se potsetime deka nitu edna{ niz godinite nitu edna Vlada ne uspea do kraj da gi investira parite predvideni za izgradba na pati{ta, prugi, hidrocentrali ili gasovoden sistem, i so sekoj rebalans tokmu taa stavka be{e prva na udar, nema izvesnost deka idnata godina }e bide porazli~no. Najgolema zabele{ka ostanuva ogromnata stapka na nevrabotenost, spored koja Makedonija se rangira kako lider vo svetot. Evropskata komisija duri notira i vlo{uvawe na sostojbata so nevrabotenosta i siroma{tijata kaj gra|anite godinava. Vrabotuvawata se namalile za 1%, no se kompenzirale so zgolemen broj rabotnici vo javnata administracija, koja povtorno se ocenuva kako nedovolno

PO APSEWETO NA NAJKONTROVERZNIOT BA

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

efikasna i preobemna. Nestabilnosta na instituciite, kako i slaboto sudstvo i korupcijata se glavni pre~ki za biznisot. Iako Vladata se obiduva da gi donese zakonite, i poradi toa Svetskata banka ja smesti me|u najgolemite zemji-reformatori vo svetot, sepak, vo realnosta otsustvuva nivna primena i toa e ona {to sozdava nesigurnost kaj stranskite investitori. Komisijata zabele`a i diskriminatorski odnos na Vladata kon stranskite investitori poradi merkata za neodano~uvawe na dobivkata {to se reinvestira. Iako Evropa e bez vlakna na jazikot i mnogu jasno gi poso~uva najkriti~nite ekonomski problemi, Vladata ostanuva gluva na kritikite. No, kako {to velat starite, sekoe ~udo za tri dena. I ovoj dolgoo~ekuvan izve{taj za “napredokot” {to go postignala Makedonija, no i za slabostite {to ni stojat na patot kon EU, }e ostane samo izliten dokument, koj za ednite }e bide alibi deka dobro i ~esno rabotele dodeka bile na vlast, a za drugite - oru`je za politi~ki vojni so protivnicite.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

8,7%

Porasnale proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar vo oktomvri godinava, sporedeno so istiot mesec lani. Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka vo sektorot vadewe rudi i kamen proda`nite ceni na industriskite proizvodi vo oktomvri porasnale za 3%, dodeka, pak, kaj prerabotuva~kata industrija cenite na doma{niot pazar porasnale za 9,3%, sporedeno so minatogodi{niot oktomvri. Za 6,6% porasnale i cenite vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i topla voda. Indeksot na proda`nite ceni na elementite i materijalite koi se vgraduvaat vo grade`ni{tvoto se zgolemil za 5,4%. Podatocite od Dràvniot zavod za statistika pokaùvaat deka vo prvite devet meseci od godinava proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar porasnale za 8,3% sporedeno so istiot period lani.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

]E IZLEZAT LI MATNI BIZNIS Po apseweto na Jovica Stefanovi}, vo javnosta poznat kako gazda Nini, se otvoraat mnogu pra{awa za raboteweto na negovite firmi vo Makedonija, pred s$ za radovi{kata farmacevtska kompanija Jaka 80, preku koja e sopstvenik na udeli vo nekolku makedonski kompanii Ruben Gradevski. “Informiran sum za apsewespasevska@kapital.com.mk to, kolku {to ste i vie od ona {to be{e objaveno vo mediumite. Nemam informacii {to se slu~uva vo kompanijata, nitu imam komentar ili kakov bilo stav za poslednite slu~uvawa. Trgnat sum od izvr{nata funkcija pove}e od edna godina i ne znam ni{to”, izjavi Gradevski. Vo juni minatata godina ]e izlezat li na videlina Gradevski be{e smenet od site matni zdelki na gazda pozicijata izvr{en direkNini, eden od najkontrotor na Jaka 80 i na negovo verznite biznismeni na mesto be{e nazna~en Nini. Balkanot, koj pred dva Gradevski, pak, zastana na dena be{e uapsen vo Sr~elo na odborot na direkbija poradi pronevera tori. so proda`ba na lekovi Od Upravata za javni pri“te{ka” pet milioni evra? hodi, koja e prvata instiSrpskiot biznismen, koj tucija {to moè da preku razni zdelutvrdi eventualni ki so kupuvawe i vo prodavawe udeli NINI VO MAKEDONIJA nepravilnosti raboteweto na koja vo nekolku firmi i DOJDE PRED 20 GODINI bilo od firmite na banki vo Srbija i Nini, ne komentiMakedonija, uspea da Prvata ni{ka na Stefanovi} so raat. napravi bogatstvo, Makedonija bila farmacevtskata “Ne komentirame za kone~no se soo~i so kompanija Replek - pred 20 godini konkretni dano~ni zakonot. bil distributer na nejzinite lekovi o b v rz n i c i . To a Sega se otvoraat vo Srbija. Biznisot go pro{iril so spa|a vo dano~na mnogu pra{awa za osnovawe na veledrogerijata Nini, tajna na Upravata”, raboteweto na nea podocna i na Nini-farmacija i izjavija od UJP. govite firmi, pred na veledrogerijata Removit. Se zaniSPORNI s$ na radovi{kata maval i so trgovija so tutun, nafta, BIZNISITE farmacevtska komzlato, bra{no, prehranbeni proizvoNA GAZDA NINI panija Jaka 80, preku di, no i so bankarstvo, informiraat koja e sopstvenik na srpskite mediumi. Biznisite na gazda udeli vo nekolku Od site tie biznisi, kobno za nego Nini vo Makedonija ma ke d o n s k i komvo toj period se pokaàlo bankarstu{te na po~etokot panii. Pred s$ se voto. Poradi nedozvoleno golemata gi sledea razni otvora pra{aweto kreditna izloènost kon mnozinskiot kontroverzii. Toj dali kriminalot {to sopstvenik, koj ne gi servisiral be{e aktiven na go pravel gazda Nini svoite kreditni obvrski, protiv raMakedonskata bervo Srbolek se prekovodstvoto na Komercijalna bankaza, kade {to preku leal i vo negovite Belgrad bila povedena krivi~norazli~ni firmi firmi vo Makedoistra`na postapka. Pribeì{te kupuva{e udeli vo nija? od pravdata gazda Nini na{ol vo pove}e makedonVo Srbija, StefanoMakedonija. Osobeno mu odgovaralo ski kompanii. Najtoa {to Makedonija i toga{na Srvi} gi o{tetil akpoznat vo javnosta bija i Crna Gora nemale potpi{ano cionerite na kombe{e obidot za nedogovor za ekstradicija, pa odlukite panijata Srbolek za prijatelsko prezena srskata policija tuka nemale pet milioni evra, mawe na fabrikata nikakvo izvr{no-pravno dejstvo. bidej}i kako pretseEvropa. datel na upravniot V o M a ke d o n i j a , odbor na druga gazda Nini po~na svoja firma, MD NINI moète povtorno da gi da go {iri svoeto biznisNi{, prodaval lekovi so pobarate”, kratko ni odgo- kralstvo, prvo, so Jaka 80, ogromen popust, a parite si vori sekretarkata. a prodolì so Rado banka, gi zadrùval za sebe. Bez komentar i informaci- Vetfarm trejd, Makedonska Vo Makedonija, Nini e ja za slu~uvawata be{e i banka. Kupuva{e akcii vo mnozinski sopstvenik na pretsedatelot na odborot fabrikata za leb i beli Jaka 80, preku negovata na direktori na Jaka 80, pe~iva @ito Skopje, Mak ALEKSANDRA SPASEVSKA

]

firma NINI Ni{, koja poseduva pove}e od 60% od kapitalot na radovi{kata firma. Jaka 80, pak, se javuva kako sopstvenik na 16% od akciite vo konditorskata fabrika Evropa. Nini ima pove}e od 25% vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo farmacevtskata kompanija ICN farm. Od Jaka 80 ne uspeavme da dobieme nikakov komentar po apseweto na Stefanovi} i {to }e se slu~uva ponatamu so firmata. “Direktorite ne se vo firmata i }e se vratat slednata nedela. Toga{

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

11.11.2010

IK POBEDNIK

EVROPA DA SE VKLU^I VO RE[AVAWETO NA SPOROT

DANIELA GLIGOROVSKA

ANGELA MERKEL

BRANKO CRVENKOVSKI

ILMI SELAMI

saem godinava go Sfud”,kopski vrati sjajot i na “Agrona koj se pojavija

kancelarka e lu~ajot “Nade`” ne se retsedatelot na AntiGse ermanskata najuporna vo namerata da zatvora, tuku, naprotiv, S P korupciskata komisija vospostavi mehanizam za kulminira so preporaka mnogu brzo i ekspeditivno

mnogu doma{ni i stranski kompanii, no i banki, pa ima prostor za novi biznisi

za{tita na Evropskata unija od nova ekonomska i finansiska kriza

za krivi~na prijava, koja v~era sigurno mu go rasipa denot na liderot na SDSM

gi re{ava predmetite za koi postoi visok stepen na senzitivnost kaj vlasta

ALKANSKI BIZNISMEN

NA VIDELINA SITE SI NA GAZDA NINI? [TO POSEDUVA NINI VO MAKEDONIJA Vo Makedonija, Nini e mnozinski sopstvenik na Jaka 80, preku negovata firma NINI Ni{, koja poseduva pove}e od 60% od kapitalot na radovi{kata firma. Jaka 80, pak, se javuva kako sopstvenik na 16% od akciite vo konditorskata fabrika Evropa. Nini ima pove}e od 25% vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo farmacevtskata kompanija ICN farm. lek, zemjodelskiot kombinat Pelagonija, Teteks, Ohridska banka, fabrikata za maslo za jadewe Blagoj \orev, Sileks banka, bitolskata kartona`a Fustelarko borec, Komercijalna banka i vo Evropa. Vo del od ovie kompanii s$ u{te figurira kako sopstvenik na udeli, a od nekoi izleze. Se obide i vo bankarskiot biznis. Be{e sopstvenik i najgolem akcioner vo Makedonska banka vo vremeto koga Narodnata banka & zabrani rabota na bankata, pa poradi zakonskite pre~ki mora{e da se otka`e. Poradi istata pri~ina, mora{e da gi prodade {totuku kupenite akcii vo Komercijalna vo 2006 godina. Vo najgolem del od ovie kompanii Nini vleze so otkup na akciite tokmu preku Jaka 80. UAPSEN ZA PRONEVERA SO LEKOVI OD PET MILIONI EVRA Iako srpskate vlast nekolkupati go gone{e za napraveni kriminalni zdelki, Stefanovi} be{e uapsen za pronevera so lekovi od pet milioni evra. Stefanovi}, zaedno so porane{niot direktor na srpskata farmacevtska kompanija Srbolek, Mladen Lu~i}, bea uapseni poradi somnenie deka od oktomvri 2006 godina do april ovaa godina gi o{tetile rabotnicite i akcionerite za pove}e od pet milioni evra. Stefanovi} i Lu~i} se uapseni vo istragata koja se vodi za raboteweto na Srbolek, ~ija smetka e blokirana od januari minatata godina. Stefanovi} bil pretsedatel na Upravniot odbor i sopstvenik na 20% od akciite na Srbolek, a Lu~i} generalen direktor na kompanijata. Tie se osomni~eni deka lekovite od ovaa farmacevtska kompanija gi otstapuvale na kompanijata na Stefanovi}, MD Nini od Ni{, preku dopolnitelni popusti. Pri proda`bata na lekovite, kompanijata im davala po-

pust na kupuva~ite, a tie koi redovno pla}ale dobivale popust od 38%. So toj popust MD Nini gi kupuvala lekovite, iako Srbolek ne pla}al ni{to za stokata. Samo na osnova na toj popust Stefanovi} gi o{tetil Srbolek, rabotnicite i akcionerite za pove}e od pet milioni evra, dodeka Lu~i} go izr{uval ona {to Stefanovi} go baral od nego. Kako {to prenesuvaat srpskite mediumi, firmata MD Nini kupuvala razli~ni vidovi lekovi i po pazarni ceni gi prodavala na aptekite niz Srbija, no i vo stranstvo, a sumata koja MD Nini ja dolì na Srbolek e zna~itelno pogolema od tie pet milioni. Od krajot na 2005 godina, koga Stefanovi} vleze vo kompanijata Srbolek, rabotnicite se obiduvaat da ukaàt na malverzacii vo raboteweto, poradi {to podnesuvaa i krivi~ni prijavi. Samo ovaa godina vrabotenite {trajkuvaa nekolku pati i baraa isplata na platite. Reagira{e i Sovetot za borba protiv korupcijata, koj na krajot od oktomvri na vladata & dostavi izve{taj za raboteweto i privatizacijata na Srbolek, vo koj ukaà deka sopstvenikot na kompanijata nezakonski gi steknal akciite na kompanijata i deka od 2005 godina site trgovski transakcii na Srbolek se izvr{uvale preku firmite na Stefanovi}, koi na Srbolek mu dolàt osum milioni evra.

Evrokomesarot za pro{uvawe, [tefan File, osven {to dostavi objektivni izve{tai za napredokot na zemjite-kandidatki za ~lenstvo, den potoa izleze so stav deka Unijata treba posilno da se vklu~i vo sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija i deka tie se podgotveni ako ne{to takvo se pobara od niv. “Se dodeka ovoj proces se vodi direktno od dvajcata premieri, jas sum optimist deka vo bliska idnina }e bide najdeno re{enie za imeto#, zaklu~i File. So vakviot stav, File se sprotistvai na pretsedatelot na Evropskata komisija, Herman van Rom-

[TEFAN FILE puj, koj pred nepoln mesec po sredbata so Gruevski izjavi deka proaktivnata uloga na Evropa bi zna~ela me{awe vo procesot na pregovori i deka samata Unija ne mo`e da bide del od ovoj process. Ako se zeme predvid faktot deka dvete strani bezuspe{no baraat re{enie celi dve decenii, stavot na File za eventualen poseriozen poteg na Unijata mo`ebi e tokmu ona {to kone~no }e dovede do kompromis. Jasno e deka za golem problem kako ovoj, potrebna e intervencija na “golemite igra~i”. Evropa dosta stoe{e nastrana!

IK GUBITNIK

NE MU ODI SO BELENE

Proektot na decenijata za Bugarija nikako da trgne vo vistinska nasoka. Naprotiv, izgradbata na nuklearnata centrala Belene stanuva s$ poneizvesna, zatoa {to site zainteresirani investitori & otkaàa qubov na Bugarija. Prva se otkaà germanskata kompanija RVE, koja se soo~uva so zgolemeni dava~ki vo Germanija, pa zamrzna del od investiciite vo stranstvo. Se otkaà i Hrvatska, bidej}i premierkata Jadranka Kosor odlu~i zemjata sama da investira vo energetikata. Hrvatska }e gi re{ava problemite so nedostigot od energija preku investicii na doma{no

BOJKO O BORISOV tlo. Ostanuvaat vo igra samo Srbija, Makedonija, eventualno Romanija i, sekako, Rusija. No, Makedonija i Srbija ne se tolku finansiski mo} ni za da & pomognat na Bugarija da ja izgradi Belene. Romanija ne e sigurna, a Rusija se ~ini Bugarija se obiduva da ja izbegne po sekoja cena. Toa zna~i deka Belene vo momentot nema svetla idnina, posebno ako se zeme predvid deka rokovite za izgradba na nuklearnata centrala ve}e se pomestuvaat. Bugarija preku ovaa nuklearna centrala saka da se nametne kako energetski mo}en centar vo Jugoisto~na Evropa, no zasega rabotite ne & odat od raka.

MISLA NA DENOT

AKO RABOTI[ SAMO ZA PARI, NIKOGA[ NEMA DA GI ZARABOTI[. NO, AKO GO SAKA[ TOA [TO GO RABOTI[ I NA PRVO MESTO GO STAVA[ KLIENTOT, TOGA[ USPEHOT E NEIZBE@EN

REJ KROK OSNOVA^ NA SINXIROT RESTORANI MCDONALD’S

4 11.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

KAKO GO RAZBRAV FILE!?

SVETSKA BANKA PRESMETA POMALKU DOZNAKI OD STRANSTVO OD NBM

SAMO 414 MILIONI DOLARI OD ISELENICITE DO KRAJOT NA 2010 GODINA Iako NBM presmeta deka za sedum meseci godinava vo Makedonija vlegle 962 milioni dolari kako doznaki od stranstvo, Svetska banka procenuva deka za cela 2010 }e stignat 414 milioni dolari SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Brojot na iselenicite koi ja napu{tile zemjava za da `iveat i rabotat vo stranstvo dostigna neverojatni 447.000, odnosno 22% od vkupnoto naselenie. Spored najnoviot izve{taj na Svetska banka, se o~ekuva na{ite gasterbajteri do krajot na godinava da ispratat 414 milioni dolari vo zemjava. Podatocite na Svetska banka zna~itelno se razlikuvaat od oficijalnite statistiki na Narodnata banka, spored koja samo vo prvite 7 meseci od 2010 godina makedonskite iselenici im pratile 962 milioni dolari na svoite semejstva. Od godina vo godina gasterbajterite pra}aat s$ pove}e pari vo zemjava. Pa, taka, vo 2003 godina e registrirana vkupna suma od 174 milioni dolari,

I DOSELENICITE PRA]AAT POVE]E PARI Zgolemuvawe ima i kaj doznakite {to imigrantite vo Makedonija im gi pra}aat na rodninite i prijatelite vo nivnite mati~nite zemji. Vo 2003 godina ispratile vkupno 16 milioni dolari, dodeka vo 2008 godina brojot na doznaki se zgolemil na 33 milioni dolari. Brojot na doznakite edinstveno se namalil lani i iznesuval 26 milioni dolari. dodeka za samo pet godini brojkata se zgolemila na 407 milioni dolari vo 2008 godina. Edinstveno lani iselenicite pratile pomalku pari vo sporedba so prethodnata godina, {to verojatno se dolì na efektite od globalnata kriza. Od zemjite od regionot samo Albanija i BiH imaat pogolem procent na emigranti. Bosna i Hercegovina godinava ima 38,9% iselenici, dodeka vo Albanija 45,4% od naselenieto ìvee nadvor od dràvata. Spored izve{tajot, najgolem del od na{ite iselenici ìveat vo Italija, Germanija, [vajcarija, Turcija, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Francija i Ka-

3 FAKTI ZA...

5,9 23 21,6%

nada. Od druga strana, pak, brojot na imigrantite vo Makedonija iznesuva 129.000, odnosno 6,3% od vkupnoto naselenie. Najgolem del se od Albanija, Turcija, Srbija, Bosna i Hercegovina. Na globalno nivo, za gasterbajterite najprivle~ni zemji se SAD, Rusija, Germanija, Saudiska Arabija i Kanada. Spored ekspertite, vo vreme na ekonomska kriza zemjite stanuvaat zavisni od parite koi gi pra}aat gasterbajterite, iako spored najnoviot izve{taj na Svetska banka, na globalno nivo lani, vo sporedba so godinava, iselenicite prefrlile pomalku pari vo svoite mati~ni zemji. “Na prv pogled za~uduva

kako vo uslovi na recesija se tolku golemi doznakite od stranstvo. Jas toa go tolkuvam samo kako fakt {to kamatite na {tednite depoziti vo stranstvo se mnogu niski, re~isi do nula, pa, taka, na{ite gasterbajteri, zaradi povisokite kamati kaj nas doma, odlu~uvaat parite da si gi ~uvaat vo doma{nite banki”, veli Qube Trpeski, univerzitetski profesor. Vo Makedonija doznakite od stranstvo so godini nanazad se smetaat za ~uvar na monetarnata i socijalnata stabilnost. Del od ekspertite smetaat deka Makedonija e tradicionalno emigrantsko podra~je so golem broj lu|e koi `iveat i rabotat nadvor od zemjava, no postojano ispra}aat pari na svoite rodnini vo zemjava. O~ekuvaat deka i vo idnina brojot na doznakite }e raste, {to go ocenuvaat kako dobra sostojba, bidej}i dokolku Makedonija ne dobivala doznaki od stranstvo vo tolkav broj, sigurno }e se soo~ela so udar vrz deviznite rezervi za da se spasi kursot na denarot.

PROCENKI... FATMIR BESIMI minister za ekonomija

MILIONI EVRA E VREDNOSTA NA DOGOVORENITE GRADE@NI RABOTI VO ZEMJAVA ZA PRVITE DEVET MESECI OD GODINAVA MILIONI EVRA E VREDNOSTA NA IZVR[ENITE GRADE@NI RABOTI NA MAKEDONSKITE KOMPANII VO STRANSTVO ZA PRVITE DEVET MESECI OD 2010 GODINA PORASNALA VREDNOSTA NA DOGOVORENITE GRADE@NI RABOTI VO ZEMJAVA ZA PERIODOT JANUARI-SEPTEMVRI 2010 GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

NEMA ZEMJA VO REGIONOT SO ADMINISTRACIJA ZA GOLEMI ENERGETSKI TENDERI inisterot za ekonomija, Fatmir Besimi, kako pozitiven go ocenuva v~era objaveniot del od Izve{tajot na EK {to se odnesuva na nadle`nostite na Ministerstvoto za ekonomija, iako ima{e golema kritika nedovolniot kapacitet za uspe{no organizirawe tenderi za golemi proekti od oblasta na energetikata. Spored nego, niedna zemja vo regionot nema administracija {to mo`e da sprovede takov tender. “Rabotata za me|unarodni tenderi bara odredeni specifiki i ekspertiza, i zaradi toa nie se odlu~ivme da ja vklu~ime Me|unarodnata finansiska korporacija, IFC, vo realizacijata na energetskite proekti”, izjavi Besimi.

ladata maestralno go odraboti Izve{tajot od Brisel pred dva dena! êstitam na kvalitetnoto spinuvawe... Znaeweto e sila, i o~igledno mo}! Dodeka ode{e intervjuto so premierot (na Kanal 5), otidoa inserti od edna “kamerna atomosfera” iskreirana vo kancelarijata (nekolku ministri vo paritet pola-pola, Makedonci i Albanci), koi go pridruùvaa vo do~ekot na ubavata vest od Brisel! Tie se namesteni - koga File }e ja iskaè kratkata re~nica deka “...za Makedonija ostanuva preporaka za po~etok na pregovorite, no deka re{enieto za imeto e su{tinsko va`no za da se glasa pozitivno za datumot...”, ministrite i premierot stanuvaat radosni, i premierot im ~estita za srabotenoto vo prethodnata godina... [ou! Toa e dobro! Dobro e koga duhot s$ u{te ne gi napu{til... Dobro e toa za site nas – po dolinata na Vardar! Go gledav premierot, no ne moèv da go gledam Ervan Fuere na A1, oti odea paralelno! Kakva nekoordiniranost, a samo eden ~as pred toa bea zaedno vo kabinetot na Gruevski! Nejse, na Internet vidov, a Fuere mi ja razbi euforijata {to ja vospriemav od premierot!? Zna~i, spored srabotenoto, kako {to veli i Izve{tajot, a posebno potencirano od Gruevski, treba da bideme maksimalno zadovolni od ekonomijata (!?) Makedonija dobvro se spravuvala so krizata.

Jas vaka sfativ: ...Pove}e ne e va`no {to pravite i kako go pravite toa... Re{eto go imeto i da po~neme da pregovarame... Ekonomijata e stabilna. Makroekonomskata stabilnost e zadovoluva~ka!? Odli~no... mal komentar! ...Vo pove}e navrati na ova mesto napi{av deka ekonomijata e stabilna oti prakti~no ve}e nema {to da padne: nevrabotenosta e maksimalno visoka – 35%, investiciite se maksimalno niski (doma{ni i stranski), trgovijata slabee, izvozot e porazitelen, uvozot e top! Deficitot poguben... Site cifri tolku niski {to se stabilni!... Sledstveno na toa, denarot e stabilen... Vo na{ata ekonomija raboti samo buxetot i Narodnata banka!? Daj boè tie da ostanat stabilni...! Ete, toa bea pofalbite od EK, prosledeni so na{iot komentar! Kritikite bea ni malku ne`ni... ke se zadràm samo na edna... Vaka kako {to e napi{ano vo Izve{tajot, re~isi sme dovedeni do zaklu~okot deka sudovite ni se politi~ki blokirani! Na{iot komentar e deka ako tie ni se blokirani, ne moè da se o~ekuvaat nitu investicii i re{avawe na gorespomenatite problemi! Oti pravnata regulativa e dovedena vo pra{awe... Na toa sugerira i samiot Izve{taj... Zatoa }e re~am - izve{taj kako izve{taj! Od s$ najdobro e {to i godinava se spasivme... Preporaka za po~nuvawe na pregovori, a za premierot bilo najva`no toa {to taa e potvrdena od lani! Nemam pri~ina da ne mu veruvam, oti polo{o ne{to od toa }e be{e da ni ja storniraat! Dodeka ja sledev konferencijata vo Brisel se pra{uvav – pa, zar moè EU da si dozvoli da ni ja stornira pozicijata “preporaka za datum za pregovori”!? Pa toa bi bilo poraz i za Brisel... Toga{, slednoto pra{awe {to si go postavuvam e – zarem be{e logi~no File da navleguva detalno vo Izve{tajot za Makedonija...!? Toa e rizi~no - oti nekoj od prisutnite novinari moè da go pra{a – pa, ako se takvi detalite - zo{to toga{ preporaka za po~nuvawe na pregovorite!? Tuka File odigra klu~na politi~ka uloga za Makedonija! Vsu{nost, prevedeno, porakata i godinava od Brisel e – ...pove}e ne e va`no {to pravite i kako go pravite toa... Re{eto go imeto i da po~neme da pregovarame... Pa, i da ve primime!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

11.11.2010

MANEVSKI NE SE ^UVSTVUVA KRITIKUVAN OD BRISEL

IZVE[TAI NA EK ZA ZEMJITE OD REGIONOT

atastrofalni se zabele{kite za direktnoto me{awe ne ministerot za pravda vo rabotata na sudstvoto, a osobeno vo delot na negovoto ~lenuvawe vo Sudskiot sovet i drskite napadi na rabotata na Ustavniot sud, ocenuva potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. Manevski, pak, i pokraj toa {to e direknto spomenat kako ko~ni~ar na reformite, ne gleda negativen, tuku liminitiran napredok vo negoviot resor. Svesen bil za

aedno so Makedonija, i ostanatite zemji vo regionot vo koi te~e evrointegrativen proces dobija izve{tai od Evropskata komisija za srabotenoto vo 2010 godina. Crna Gora dobi status na dr`ava-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, objavi evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, a Albanija i Bosna i Hercegovina dobija vizna liberalizacija. Kako najpozitiven

zabele{kite na EK za negovoto ~lenstvo vo Sudskiot sovet, no veli deka toj odamna bil podgotven da se otkaè od svoeto mesto vo Sovetot. “Vo izve{tajot moè da se konstatira deka ima zabele{ki za u~estvoto na minister vo Sudskiot sovet. Izmena na amandmanot vo Ustavot kade {to stoi deka ministerot e ~len na sudskiot sovet e s$ u{te otvorena opcija. Postoi pliti~ki konsenzus po toa pra{awe” e s$ {to Manevski ima da kaè da kritikite od

EU. Vo negova odbrana zastana i ministerot za evrointegracii, Vasko Naumovski: “Mislam deka site ministri vo Vladata soglasno svoite nadle`nosti davaat svoj pridones vo ostvaruvaweto na vladinite prioriteti i deka refomite koi nie gi sproveduvame vo pravosudstvoto }e dadat svoi rezultatiti. ]e be{e mnogu podobro dokolku ovie reformi {to sega gi sproveduva Vladata na RM bea sprovedeni pred 10 ili 15 godini”.

e ocenet izve{tajot za Hrvatska, koja e samo na nekolku poglavja do ~lenstvo vo EU. Zaklu~okot na File e deka site zemji od regionot treba u{te mnogu da napravat na nivniot pat do ~lenstvo vo EU. Kako najkriti~ni to~ki vo izve{taite za site zemji od regionot se spomenuvaat neispolnetite politi~ki kriteriumi, problemite vo borbata so korupcijata i organiziraniot kriminal, kako i politi~kata

zavisnost na sudstvoto. Preporaka na evrokomesarot File e zemjite da prodol`at so reformskiot proces, no i da se posvetat na re{avawe na otvorenite bilateralni problemi koi gi ko~at na patot do EU. Kako najnegativni mo`e da se zemat izve{taite za Kososo i BiH (i pokraj nejzinata vizna liberalizacija), a toa se objasnuva i so kompleksnosta na politi~kata situacija vo ovie zemji.

VMRO–DPMNE @ESTOKO REAGIRA NA IZVE[TAJOT

NE E UPOTREBEN TERMINOT MAKEDONSKI! Otkako vlasta denot po objavuvaweto na Izve{tajot na EK go iskoristi za napadi na Brisel za{to vo tekstot namesto “makedonski jazik i narod” se koristat terminite “gra|ani i jazik na FIROM”, ambasadorot Fuere se izvini za "nedorazbiraweto”. Opozicijata ne e za~udena od ovaa politika na EU, oti ova se slu~uva ~etvrta godina po red KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

stra reakcija na vlasta poradi izbegnuvaweto na Evropskata komisija barem edna{ vo Izve{tajot za napredokot na zemjata da go upotrebi terminot “makedonski jazik” i “makeodnski narod”. Namesto toa, vo Izve{tajot se zboruva za “gra|ani na FIROM” i “jazik na gra|anite na FIROM”, {to za pratenicite na VMRO– DPMNE i za {efot na dr`avata, \or|e Ivanov, e nedozvoleno. Pratenicite najostro go napadnaa evroambasa-

dorot Ervan Fuere koj go prezentira{e Izve{tajot vo Sobranieto i baraa izvinuvawe i objasnuvawe za vakviot stav na Unijata. Seriozni kritiki za potegot na Brisel ne {tede{e nitu pretsedatelot, \or|e Ivanov, koj go povika Fuere vo negoviot kabinet da pobara objasnuvawe. Fuere

prvo objasni deka vo izve{tajot nikade ne se koristi kratenkata BJRM, tuku celoto Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija i deka nema promena vo politikite na EU, za potoa pred parlamentarcite da se izvini za ova, kako {to go nare~e, nedorazbirawe. Za opoziciskata SDSM ovaa politika na EU e samo rezultat na toneweto na Makedonija i slabeeweto na nejzinite pozicii na

ERVAN FUERE

MINISTER ZA EVROINTEGRACII Dokolku imavme izve{taj bez nikakvi zabele{ki, toa }e zna~e{e deka RM e podgovtvena ve}e utre da stane dr`ava-~lenka na EU, no toa go priznavame deka ne sme podgotveni utre da staneme zemja-~lenka, no klu~no e {to prodol`uvame da odime napred vo site 33 poglavja.

EVROAMBASADOR Samata izjava na premierot Nikola Gruevski deka }e izgotvi akcionen plan za sproveduvawe na reformite koi se zako~eni e dokaz deka ima u{te mnogu da se raboti.

KRIVI^NA PRIJAVA ZA BRANKO CRVENKOVSKI! delova@kapital.com.mk

avnoto obvinitelstvo da pokrene inicijativa za poveduvawe postapka za krivi~no gonewe na porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, Branko Crvenkovski i odgovornite lica vo negoviot kabinet vo vrska so slu~ajot "Nade`", za sklu~eniot dogovor so trojca slovene~ki eksperti za izrabotka na PR-strategija vredna 340.000 evra, pobara v~era prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Toj poso~i deka vakvata odluka e donesena so mnozinstvo glasovi na ~lenovite na Antikorupciskata komisija, bidej} i soglasno dostavenata dokumentacija stanuva zbor za zloupotreba na Zakonot za javni nabavki, kako i zloupotreba na funkcijata. "Anga`iraweto na trojca konsultanti se vr{elo bez utvrdeni kriteriumi koi eventualno bi trebalo da bidat ispolneti za anga`manot na trojcata

proekti od tipot na "Skopje 2014" ne & pomagaat na Makedonija da prosperira vo evropskite integracii i da go re{i sporot za imeto”, veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. Opozicijata tvrdi deka ne mo`e da se ka`e deka izve{tajot e pozitiven, koga edinstven uspeh za Makedonija e da se dobie datum za po~etok na pregovori, a nie vleguvame vo {estata godina bez datum i ni{to

VASKO NAUMOVSKI

ANTIKORUPCISKA MU PORA^A NA [VRGOVSKI

GABRIELA DELOVA

me|unarodnata scena. “Ne samo ovaa godina, tuku ve}e ~etiri godini nanazad ne se spomnuva zborot makedonski, nitu makedonski jazik ili etni~ki Makedonec. Posleden pat imeto makedonski kako pridavka be{e sodr`ano duri pove} e od ~etirieset pati vo izve{tajot od 2005 godina. Toa e indirekten dokaz za toa {to nie celo vreme go tvrdime, a toa e deka kitewe so la`en patriotizam, pravewe milionski

stranski konsultanti. Ne moè da se konstatira zo{to za celo vreme bile angaìrani tokmu ovie trojca konsultanti, koj gi prepora~al na kabinetot, koja bila vrskata za da se dojde do niv, od kade informacijata na kabinetot deka tokmu tie moàt najdobro da rabotat za nivnite potrebi", veli Selami. Vo otsustvo na evalucionen dokument so koj bi se dokaàla opravdanosta na isplatenite sredstva za srabotenoto, Selami re~e deka Antikorupciskata komisija ne moèla da se ubedi vo zakonskoto i opravdano tro{ewe na sredstvata. Ottuka, veli toj, postoi dovolno osnova za somnevawe deka isplatenite sredstva vo ovoj slu~aj se nezakonski i nenamenski potro{eni. "Ako stanuva zbor za javni nabavki se znae kolku sredstva i vo koja postapka moàt da se potro{at. Vo ovoj slu~aj, koga ima mnogu konsultantski ku}i i vo dràvata i nadvor, ne moè da ne sprovedete javni nabavki so opravdanie deka samo

trojcata izbrani moàt da gi dadat uslugite. Toa otvora somne` i implicira mo`nost za eventualna zloupotreba na sredstva i na va{ata polo`ba, bidej}i ako ima zloupotreba na sredstva ima zloupotreba i na slu`benata polo`ba", re~e prviot ~ovek na Antikorupciska. Vo me|uvreme, reagira{e liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, koj tvrdi deka odlukata na Antikorupciska e pod pritisok na vlasta. "Sednicata na Antikorupciskata komisija v~era be{e odràna na mnogu ~uden i dosega neviden na~in. Spored moi soznanija, pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selmani, bez nikakvo obrazloènie, na ~lenot od Komisijata koj bil nazna~en kako izvestitel za predmetot "Nade`” mu gi odzel ingerenciite i li~no go prezel predmetot. Sevo ova govori deka celiot ovoj slu~aj e izlezen od politi~kata kujna na premierot Gruevski i Vladata", re~e Crvenkovski.

pomalku ne smee i ne mo`e da n$ zadovoli. Raspravata za neupotrebata na terminot “makedonski” ne dozvoli su{tinska debata za sodr`inata na izve{tajot vo koj v~era konstatira{e deka sporot za imeto, sudstvoto, politi~kiot dijalog, reformite vo javnata administracija i sostojbite vo mediumite prakti~no nemaat mrdnato od mrtva to~ka.

6 11.11.2010 FOKUS: ZO[TO AVSTRALISKATA TARBS JA TU@I ZEMJAVA PREE MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ferata “Tarbs”, koja so {tetata {to moè da ja predizvika vrz Makedonija se zakanuva da ja nadmine duri i aferata “Okta”, s$ pojasno gi otkriva svoite zastra{uva~ki formi. Poznava~ite na slu~ajot velat deka rizikot Makedonija da mora da & isplati ot{teta od pove}e od 80 milioni evra na avstraliskata kompanija Tarbs (*Television and radio broadcasting services) e mnogu realen. Koj e vinoven za aferata so Tarbs koja dobiva na intenzitet u{te od momentot na sklu~uvawe na dogovorot za sorabotka me|u avstraliskata kompanija i ~etiri makedonski institucii so cel otvorawe regionalen satelitski teleportcentar vo Makedonskata radiotelevizija? Ovoj dogovor datira od 2002 godina, a treba{e Skopje da go napravi balkanski centar za emituvawe na satelitski kanali od zemjite vo regionot. Pred Komercijalniot sud vo London, Tarbs vo dva odvoeni procesi gi tuì Vladata, Ministerstvoto za transport, Makedonskata radio-televizija i Makedonskata radiodifuzija. Vo prviot, pogolem proces, teòk 80 milioni evra, Tarbs obvinuva za zagubata predizvikana poradi onevozmoùvawe na biznisot so nivniot satelitski teleport-centar vo Makedonija. Vo vtoriot proces avstraliskata kompanija bara okolu tri milini evra od MRT poradi nepla}awe na obvrskite na javniot radiodifuzer za emituvawe na negoviot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs. No, te{ko moè precizno da se utvrdi to~niot iznos {to }e treba da go isplati sekoja od odgovornite strani pri eventualna presuda. Spored raspolo`livite informacii, bazirani na dokumenti koi gi poseduva “Kapital”, se procenuva deka prvite dve institucii (Vladata i Ministerstvoto za transport) }e bidat obvrzani od Londonskiot sud da platat me|u 80% i 90% od iznosot {to go bara Tarbs. Porane{niot ~len na Upravniot odbor na MRT, Leonid Nakov, iznesuva seriozni obvinuvawa na smetka na Vladata, koja, spored nego, krajno neodgovorno {est meseci se oglu{uvala na tu`bata od Tarbs vo uslovi koga avstraliskata kompanija go

Í SE ZAKANUVA LI NA MAKEDONIJA OT[TETA OD POVE]E OD 80 MILIONI EVR Sudskiot proces {to go vodi avstraliskata kompanija Tarbs protiv Makedonija pred Komercijalniot sud vo London e obvitkan so mnogu tajni, a na toa se pridodava i netransparentnosta so koja tu`enite dr`avni institucii gi izbiraat svoite pravni zastapnici vo sporot inicirala procesot so realni izgledi da go dobie. Pravnite eksperti, povikuvaj}i se na pravilata za rabota na Londonskiot sud, velat deka ovoj Sud ne pokrenuva postapka pred da oceni deka argumentite na

tu`itelot se izdr`ani, {to e indirektna implikacija za stepenot na vina na Vladata i na Ministerstvoto za transport. “Postapkata e povedena pred Londonskiot sud u{te kon krajot na minatata godina, no Vladata

ronologijata na nastanite koi dovedoa do procesot pred Londonskiot sud po~nuva vo 2002 godina, koga e potpi{an prviot dogovor so Tarbs, me|u kompanijata i toga{nata Vlada na Qub~o Georgievski. Predmet na dogovorot bilo otvoraweto regionalen satelitski centar vo Skopje, so koj Tarbs bi stopanisuval pet godini, za potoa da & go otstapi na Makedonskata radiodifuzija. Istata godina, so promenata na vlasta, premier stanuva Branko Crvenkovski i satelitskata oprema na Tarbs za potrebite na centarot (vredna, spored Tarbs, pet milioni evra) dolgo vreme ostanala blokirana na carina, taka {to dogovorot ne mo`el da bide ispo~ituvan. Taka e s$ do 2006 godina, koga toga{niot premier Vlado Bu~kovski so Tarbs potpi{uva

Kralskiot sud vo London

i Ministerstvoto za transport i vrski {est meseci odbivale da go primat izvestuvaweto deka se tu`ena strana. Za `al, porane{niot britanskiot ambasador, Endrju Ki, moral da povika pretstavnici na Vladata

po drug povod za da mo`e da im go vra~i izvestuvaweto”, izjavi Nakov za “Kapital”. Nakov obvinuva i za nezakonska postapka pri anga`iraweto na advokatite koi vo London ja zastapuvaat makedonskata strana.

PATOT DO LOND

aneks-dogovor so koj e pomesten terminot za po~etok na dogovorot, taka {to Tarbs dobil pravo da raspolaga so satelitiskiot centar do 2011 godina, a potoa da & go otstapi na Makedonskata radiodifuzija. Bu~kovski, koj li~no go otvoril satelitskiot centar, vaka gi opi{uva okolnostite pod koi bil obnoven dogovorot: “Do 2005 godina, poradi birokratski pre~ki, investitorot Tarbs ne be{e vo mo`nost da go pu{ti satelitiskiot centar vo funkcija. Opremata im stoe{e na carina dolgo vreme. Za da ne vlezeme vo sudski sporovi, kako sega{nava Vlada, pre~kite koi go odlo`uvaa startuvaweto na satelitskiot centar gi proglasivme za vi{a sila i go prodol`ivme dogovorot, ~ija

povolnost be{e vo faktot {to opremata po istekot na dogovorot ostanuva{e vo sopstvenost na Makedonija. Ekspertite koi ja pokrivaat ovaa problematika procenija deka uslovite {to gi nudi Tarbs se povolni”, veli toj. So doa|aweto na vlast na sega{niot premier Nikola Gruevski dogovorot povtorno se problematizira. Ministerstvoto za transport go zatvorilo teleport-centarot vo MRT. Vo me|uvreme, vo 2007 godina e sklu~en drug dogovor, potpi{an od toga{niot izvr{en direktor na MRT, Boris Stavrov, i pretstavnikot na Tarbs, Toni Ilioski, spored koj MRT treba da mu pla}a na Tarbs vkupno eden milion evra godi{no za emituvawe na MKTV satelitskiot signal. Vo 2008 godina MRT prestanuva

ED LONDONSKIOT SUD?

^ETVRTOK

LEONID NAKOV PORANE[EN ^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA MRT “Vladata {est meseci odbivala da go primi izvestuvaweto deka e tu`ena strana. Porane{niot britanski ambasador, Endrju Ki, moral da povika pretstavnici na Vladata po drug povod za da mo`e da im go vra~i izvestuvaweto.”

E RA? “Za advokatite, koi ne se izbrani so oficijalna tenderska postk tuku k se so direktna k apka, poseta na izvr{niot direktor na MRT, Petar Karanakov, vo London, denovive e pristignata faktura na 750.000 evra. Vo me|uvreme, Vladata, koja ne samo {to odbivala da go primi izvestuvaweto, tuku odbivala da angaìra i sopstveni advokati, preku Ministerstvoto za transport ja zadolìla MRT da organizira taa nezakonski izbrana advokatska kancelarija da ja pretstavuva i dràvata. Taka

i Vladata se vpletkuva vo odnosi so netenderski izbran praven k” tvrdi Nakov. k zastapnik”, MRT O^EKUVA POBEDA VO SPOROT Vo MRT smetaat deka Tarbs }e gi izgubi i dvata spora po~nati pred Londonskiot sud. Optimizmot go baziraat na procenkite na londonskite advokati, koi denovive se vo Skopje i rabotat na slu~ajot. “Spored procenkata na advokatite, golemi se mo`nostite da gi dobieme dvata spora, iako ne-

DONSKIOT SUD da mu pla}a na Tarbs, poradi nezadovolstvoto od ispora~aniot signal. Slu~ajot zavr{uva so dve odvoeni tu`bi na Tarbs (za dvata dogovori) protiv Vladata, Ministerstvoto za transprt, MRT i Makedonskata radiodifuzija. Denes, satelitskata oprema instalirana vo zgradata na MRT ne ja koristi nitu Tarbs, nitu MRT. Spored Karanakov, Tarbs vo prostoriite so opremata ima postaveno kamera koja snima s$ {to se slu~uva vo teleport-centarot, za za{tita od eventualni natrapnici od MRT. Toj smeta deka tokmu borbata za sopstvenost nad teleport-centarot e vistinskata pri~ina za tu`bata od Tarbs. “Vistinskata pri~ina poradi koja Tarbs tu`i e {to tie ne

sakaat da go otstapat teleportcentarot, odnosno ne sakaat da go ispo~ituvaat svojot del od dogovorot. Pravno, teleport-centarot e s$ u{te vo nivna sopstvenost”, veli Karanakov.

PETAR KARANAKOV IZVR[EN DIREKTOR NA MRT “Vistinskata pri~ina poradi koja Tarbs tu`i e {to tie ne sakaat da go otstapat teleportcentarot, odnosno ne sakaat da go ispo~ituvaat svojot del od dogovorot. Pravno, teleportcentarot e s$ u{te vo nivna sopstvenost.”

dostigaat nekoi dokumenti koi bi ni odele vo prilog, no za koi ne znaeme od koi pri~ini porano se uni{teni”, veli Karanakov. Toj ja poso~uva prednosta na makedonskata strana vo sporot tvrdej}i deka Majk Bulos, sopstvenikot na Tarbs, ima nizok kredibbilitet pred Sudot kako ~ovek ppoznat po mnogubrojni aferi. ““Kako indikacija za poziciite na sstranite pred sudot, MRT dobi oot{teta od 100.000 evra od Majk BBulos, deponirani vo Londonsskiot sud, vo slu~aj Bulos da se oobide da ja izbegne odgovornosta ddokolku go izgubi sporot”, izjavi K Karanakov. ZZa pomaliot spor, {to se odnessuva na obvrskite na MRT kon TTarbs, Karanakov naveduva niza ppropusti vo odnos na odredbite ood dogovorot napraveni od komppanijata na Bulos. I ova, spored nnego i spored advokatskiot tim, ja favorizira MRT pred sudot. ““Tarbs ja tuì MRT za dogovvorot od 2007 godian so koj oovaa kompanija se obvrzala na MRT da & ispora~uva satelitski M ssignal so propusnost od 6 MV, a merewata pokaùvaat deka bbile ispora~uvani pomalku od 2 MV. Za pravata na emituvawe nna programata na MTV, Tarbs nna MRT trebalo da & pla}a od 1100.000 do 140.000 dolari sekoja godina. Ovaa obrvska kompanigo jjata Tarbs ne ja ispolnuvala. Vo toj kontekst, Tarbs Avstralija ni dolì 1,5 milioni evra, pari {to od neobjasneti pri~ini dràvata Makedonija s$ u{te gi nema pobarano”, veli Karanakov, koj poso~uva deka emituvaweto na satelitskiot kanal na MTV sega e mnogukratno poevtino i mnogu pokvalitetno vo odnos na periodot koga ovaa usluga ja ovozmoùval Tarbs. Karanakov gi otfrla obvinuva-

wata za angaìrawe advokati bez javen tender, i pokraj faktot {to londonskata advokatska kancelarija TLT ve}e raboti na slu~ajot, a prviot javen akt vo ovoj kontekst se pojavi duri na 29 oktomvri. Objaven e vo Slu`ben vesnik od 3 noemvri 2010 godina, so predmet na dogovor za javna nabavka: pravni uslugi za zastapuvawe, sovetuvawe i prezemawe na site pravni dejstva vo vrska so sudskite postapki povedeni od Tarbs Evropa protiv MRT pred Visokiot sud na pravdata, Kralska divizija, Komercijalen sud vo London, nadle`ni institucii i treti lica. KAKO SE ANGA@IRANI ADVOKATITE? “Zakonot za javni nabavki e ispo~ituvan pri angaìraweto na advokatite. Advokatskata kancelarija {to ja organizira na{ata odbrana ponudi najevtini uslugi od site advokati koi dosega ja branele Makedonija vo stranstvo. Za àl, makedonski advokati ne moàt da n$ branat vo London, zatoa {to site dogovori so Tarbs, {to se napraveni i potpi{ani, predviduvaat nadle`nost na Londonskiot kralski sud. Nie moravme da odgovorime vo rok od dve nedeli po podnesuvaweto na tu`bata, bidej}i vo drug slu~aj, spored britanskite zakoni, avtomatski }e go izgubevme sporot. Tro{ocite za advokatite ne se ni{to vo sporedba so parite koi treba da se platat ako go izgubime sporot”, objasnuva Karanakov. Ministerstvoto za transport dosega objavilo dva javni oglasi za angaìrawe advokati za slu~ajot Tarbs. Prviot e od avgust godinava, objaven na veb-stranica na Ministerstvoto, vo koj stoi deka Vladata od advokatska firma registrirana vo Anglija bara uslugi vo sporot so Tarbs. Me|u ponudite koi stignale e i taa od londonski TLT. No, od Ministerstvoto

11.11.2010

dosega nema potvrda deka e izbrana advokatska firma {to }e ja zastapuva dràvata vo London. Na 5 noemvri bea otvoreni ponudite pristignati i za vtoriot oglas, so identi~na sodrìna kako prviot, osven razlikata vo kriteriumite za dodeluvawe na dogovorot - ovoj pat na ponuduva~ot 60 boda mu nosi cenata, a 40 kvalitetot na uslugata. Vo prviot oglas kriteriumot podrazbira{e 20 boda za cenata, a 80 za kvalitetot. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, pristignale vkupno tri ponudi od TLT, Lejtam i Votkins i Herbert Smit. “Vo naredniot period Komisijata za sproveduvawe na postapkata }e izvr{i celosna evaluacija na ponudite i } e donese odluka vo soglasnost so Zakonot za javni nabavki i kriteriumite od tenderskata dokumentacija”, stoi vo soop{tenieto od Ministerstvoto. Karanakov gi otfrla kako neosnovani i obvinuvawata deka MRT ne se obidela da go kontaktira Tarbs po povod zabele{kite za neispolnuvawe na obvrskite od dogovorot od strana na avstraliskata kompanija. “Na{ite obidi da stapime vo kontakt so Tarbs zavr{uvaa bezuspe{no. Ispra}avme desetici pisma so zabele{ki vo Glifada, Grcija, kade {to e navedeno deka Tarbs ima pretstavni{tvo, i site se vra} aa nazad so obrazloènie deka vo Glifada ne postoi takva firma”, veli Karanakov. Spored nego, bezuspe{no zavr{uvale i obidite da go kontaktira pretstavnikot na Tarbs vo Skopje.

VLADO BU^KOVSKI PORANE[EN PREMIER “Za da ne vlezeme vo sudski sporovi, kako sega{nava Vlada, pre~kite koi go odlo`uvaa startuvaweto na satelitskiot centar gi proglasivme za vi{a sila i vo 2006 godina go prodol`ivme dogovorot.”

MAKEDONIJA NEKOLKU PATI TU@ENA PRED ME\UNARODEN SUD Makedonija ima nekolku bolni iskustva na sporni odnosi so stranski kompanii {to se re{avaa pred me|unarodni sudovi. Vo avgust 2007 godina Pariskiot arbitraèn sud presudi vo korist na Okta, so {to Makedonija treba{e da mu plati na Helenik petroleum ot{teta od 70 milioni dolari. Pri~inata be{e {to Makedonija ne ja ispolni obvrskata od dogovorot so gr~kata kompanija za otkup na 500.000 toni mazut godi{no. Interesno e {to i vo ovoj slu~aj promenata na vlasta vo Makedonija be{e pri~ina za dràvata da prestane da gi ispolnuva obvrskite od dogovorot. Vo maj 2009 godina i avstriskata kompanija EVN podnese tu`ba protiv Makedonija pred Arbitra`niot sud vo Va{ington. Vo su{tinata na sporot be{e baraweto na dràvnata kompanija ELEM da dobie 200 milioni evra od EVN na ime na nenaplateni pobaruvawa od staroto ESM. Pravnata formulacija na tu`bata be{e “lo{ tretman na stranski investitor”. Vo juli ovaa godina tu`bata e stavena vo miruvawe. Do Arbitraàta vo Va{ington tu`ba protiv Makedonija podnese u{te edna stranska kompanija, Svislajon, vo septemvri 2009 godina. Svislajon tvrde{e deka dràvata go prekr{ila bilateralniot dogovor me|u Makedonija i [vajcarija za za{tita na investiciite. Obvinuvaa deka Ministerstvoto za ekonomija im gi osporuva investiciite vo zemjava i bara raskinuvawe na dogovorot za 5.000 akcii, {to prethodno gi kupila {vajcarskata kompanija na javen povik. Spored Petar Karanakov, Tarbs ne e investitor vo Makedonija. “Tarbs vo zemjava ima svojstvo na prodava~. Vo poslednite 10 godini ovaa kompanija iznela od Makedonija desetici milioni evra za uslugi {to gi vr{ela za MRT i za Ministerstvoto za transport”.

8 11.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

SVETSKIOT DEN NA NAUKATA GI OTVORI STARITE PROBLEMI VO MAKEDONIJA

NE SE VLO@UVA VO NAUKATA, PA NE SE RAZVIVA NI EKONOMIJATA

Ekstremno niskiot buxet za nauka, koj godi{no iznesuva samo 12 milioni evra, spored ekspertite, e glavnata ko~nica za ekonomskiot razvoj vo Makedonija i gi unazaduva biznisot i ekonomskata politika

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

aukata voop{to ne mu koristi na biznisot vo Makedonija, bidej} i ne se vloùva vo nea, pa zemjava e slaba na poleto na inovacii, a ekonomijata stagnira. Spored biznismenite i ekspertite, ekstremno niskiot buxet za naukata, koj iznesuva samo 0,18% od BDP, odnosno 12 milioni evra, e glavnata ko~nica za ekonomski razvoj. V~era{noto odbeleùvawe na Svetskiot den na naukata gi otvori starite problemi vo Makedonija i debatata me|u zalo`nicite za razvojot na naukata i nadle`nite institucii. "Ne se odvojuvaat dovolno pari za razvoj na naukata i ovde gledam dvostrana vina. Dràvata treba da izdvojuva pari za istraùva~kata oblast, no treba da se zgolemi i brojot na tie koi apliciraat preku proekti. Sepak, pristapot kaj nas e mnogu porazli~en otkolku vo drugite zemji. Za àl, vo zemjava s$ u{te ne e presuden kvalitetot", veli Marjan

MANU momentalno voop{to nema sredstva za kakva bilo izdava~ka dejnost. Ministerot za od makedonskiot BDP e buxetot za obrazovanie Nikola nauka vo zemjava Todorov se soglasuva deka buxetot za nauka e premPetrevski, univerzitetski profesor i dobitnik na na- nogu mal za da moè da se gradata za mlad istraùva~ napravi seriozen is~ekor na ova pole. "Naukata e na MANU. mnogu seriozna alatka, a, NAUKATA E POSLEDNA za àl, kaj nas nedovolno GRI@A NA VLADATA se koristi i toa e golem I akademicite se nezaproblem za dràvata. Moja dovolni od tretmanot na obvrska kako minister e da naukata vo zemjava i od se boram i vo Vladata i vo skromniot buxet za ovaa Sobranieto da se prepozdejnost. naat zna~eweto i su{tinata "Naukata sekoga{ bila na naukata. Ne postoi zemja posledna na listata na koja prvo stanala bogata, griìte na site vladi. Taa pa po~nala da vloùva vo e osudena da go drì posnaukata", istakna toj, polednoto mesto i me|u prioritetite na Ministerstvoto tenciraj}i deka buxetite za nauka vo ostanatite zemji za obrazovanie. Buxetot za se dviàt od 0,2 do 1,2%, ovaa namena e ponizok od a samo kaj nas e 0,18% od toj za sekoja druga oblast. BDP. Samo ne znam koga }e se NA FIRMITE IM FALAT svestat nadle`nite deka INOVACII I RAZVOJ naukata treba da se nosi Biznis-zaednicata bara na isto ramo so ekonomipodobar tretman na naujata, zatoa {to taa moè kata vo zemjava, bidej}i vo da bide mnogu profitabilvreme na kriza osobeno na. Ako porano bea va`ni sfatile deka na ekonomimotikata i raloto, sega jata & falat inovacii, koi naukata e glavna industrija", veli akademik Blaè }e & pomognat da najde nov Ristevski, potenciraj}i deka izlez od agonijata. Firmite

0,18%

se prinudeni na svoja raka da prezemaat aktivnosti za na nekoj na~in da gi mobiliziraat studentite kon kreativni i kvalitetni re{enija. "Sekoga{ treba da se vloùva pove}e vo nau~noistraùva~ki raboti. Vaka, od obrazovnite institucii ne izleguva kadar kakov {to ni e potreben. So cel da se poraboti na inovaciite vo zemjava, potpi{avme spogodbi za sorabotka so nekolku fakulteti. ]e stipendirame i odreden broj studenti. Na toj na~in }e napravime spoj me|u biznisot i naukata", veli Zlatko Stojanoski, izvr{en direktor na Fakom. I ministerot Todorov ukaùva na neizbe`nosta od povrzuvawe na naukata i stopanstvoto. "Nesporna e potrebata od pottik i poddr{ka na primeneti i razvojni istraùvawa {to produciraat inovacii, koi, pak, go pridviùvaat ~ove{tvoto napred i potvrduvaat deka znaeweto e faktor na turbulentnosta na 21 vek. Ova se zadolìtelni prioriteti na patot na stopanskiot razvoj na zemjite", istakna toj.

NIKOLA TODOROV

BLA@E RISTEVSKI

MINISTER ZA OBRAZOVANIE "Naukata e mnogu seriozna alatka, a, za àl, kaj nas nedovolno se koristi i toa e golem problem za dràvata. Moja obvrska kako minister e da se boram i vo Vladata i vo Sobranieto da se prepoznae zna~eweto i su{tinata na naukata. Ne postoi zemja koja prvo stanala bogata, pa po~nala da vloùva vo nauka. Buxetite za nauka vo drugite zemji se dviàt od 0,2% do 1,2%, a samo kaj nas iznesuvaat 0,18% od BDP."

AKADEMIK "Naukata sekoga{ bila posledna na listata na griìte na site vladi. Taa e osudena da go drì poslednoto mesto i me|u prioritetite na Ministerstvoto za obrazovanie. Buxetot za ovaa namena e ponizok od toj za sekoja druga oblast. Samo ne znam koga }e se svestat nadle`nite deka naukata treba da se nosi na isto ramo so ekonomijata, zatoa {to taa moè da bide mnogu profitabilna. Ako porano bea va`ni motikata i raloto, sega naukata e glavna industrija."

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

KAJMAKOT ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JANÊSKI JANÊSKI: Gi razgleduvav finansiskite izve{tai na buxetot na Evropskata unija (EU) za poslednite desetina godini i ne moàm da se izna~udam. Grcija, koja & sozdade trista problemi na EU, e apsoluten {ampion vo odnos na dobieni sredstva, i po ìtel i kako vkupna suma na pari. Tolku mnogu pari zemale i pak zaglavija. Rabotele li Grcite ne{to? PIGON: Statisti~ki gledano, izgleda ne rabotele. Brojkite za poslednite 5 godini pokaùvaat deka Grcija prose~no godi{no od EU buxetot dobivala neto okolu 5 milijardi evra. Mnogu pove}e zemala otkolku {to davala. Dokolku se podeli po ìtel, sekoj gra|anin na Grcija prose~no zemal najmalku 2-3 pati i pove}e od buxetot na EU otkolku koj bilo drug ìtel na dràva-~lenka na EU. I {to se slu~ilo so site tie pari? Sozdadenata kriza e tolku golema {to sega buxetot na EU ne e dovolen, a Grcija dobi plus i itna

finansiska injekcija od 110 milijardi evra! JANÊSKI: Pred da se priklu~at na EU dràvite od Isto~na Evropa, parite od buxetot na EU odea kon posiroma{nite ~lenki od Ju`na Evropa - [panija, Portugalija i Grcija. Deneska ovie dràvi beleàt namaluvawe na dobienite pari~ni sredstva od EU, ama, sepak, s$ u{te e golem nivniot neto-priliv od buxetot na EU. No, so novite ~lenki, od 2004 godina pa navamu, poleka po~na da se naru{uva taa praktika. Taka, gledam, Polska vo 2009 godina e najgolem neto-korisnik na pari od EU. Drugite dràvi, isto taka, si go gledaat svojot interes. Holandija, po dolgi godini àlewe deka pla} a premnogu vo buxetot na EU, vo 2009 godina kone~no stana neto-korisnik. PIGON: Vo Polska, diskusiite za buxetot na EU i neramnomernata raspredelba na parite me|u isto~niot i zapadniot del na EU stanaa mnogu “ìvi” otkako komesar za buxetot na EU e Poljak. Na EU & trebaat reformi povrzani so buxetskite politiki; u~estvoto na pomo{ta za zemjodelstvoto mora da se namali i treba da ima dostapni pove}e fondovi za istraùvawe, razvoj – re~e toj neodamna. Generalno, strukturata na buxetot na EU e kako vo

osumdesettite godini. Otvoren problem {to ostanuva nere{en e kakva razvojna vizija stoi zad predlogbuxetot. Ova ne e samo za toa koj dobiva najmnogu i koj dava najmnogu. JANÊSKI: Ako se sporedi u~estvoto vo buxetot na EU, kako procent od bruto-nacionalniot proizvod, Belgija e na prvo mesto. Kako apsolutna brojka ubedlivo najmnogu vo buxetot na EU upla}a Germanija. Po Germanija sleduvaat Francija i Italija, koi pla}aat pove}e od Velika Britanija, iako se site so sli~na golemina. Ova e taka zatoa {to Velika Britanija uìva specijalen “popust” povrzan so obvrskite kon buxetot na EU u{te od 1984 godina. Naskoro vo EU }e po~nat razgovori za sledniot finansiski period 2014-2020 i, spored najavite, se planira samo dràvite-~lenki ~ij BDP e pomal od 75% od prosekot na EU da se kvalifikuvaat da bidat neto-korisnici na EU fondovite. PIGON: Da vidime {to }e se slu~i so specijalniot “popust” koj vaì za Velika Britanija. Toj, inaku, be{e dogovoren vo vremeto na Margaret Ta~er. Glavnata pri~ina za toa be{e deka golem del od buxetot na EU (vo toa vreme 80%, denes okolu 41%) se tro{el za zaedni~kata agrarna politika koja

nosela mnogu pomalku beneficii za Velika Britanija, poradi relativno maloto u~estvo na sektorot zemjodelstvo vo BDP vo odnos na drugite ~lenki. No, nekoj mora ovoj popust da go popolni. Pa, taka, nego go pla}aat od svoj “xeb” drugite zemji~lenki, kako Germanija, [vedska, Avstrija itn.. JANÊSKI: Golemi dràvi dobivaat mnogu pari, golemi dràvi pla}aat mnogu pari. Malata Malta ne e ba{ najsre}na od parite {to gi dobiva od EU. Rezultatite od finansiskiot izve{taj za 2009 godina na EU buxetot se razo~aruva~ki za nea. Za sekoe edno evro koe Malta go dala za EU od za~lenuvaweto vo 2004 godina, nazad dobila 2 evra ili, pak, samo za 2009 godina bila vo plus od samo 7,2 milioni evra. Objasnuvaweto na oficijalno lice od Brisel bilo deka ova e normalno poradi toa {to dràvite~lenki voobi~aeno tro{at pogolem del od fondovite koi im se alocirani vo poslednite godini od sedumgodi{niot finansiski ciklus (2007-2013). Sigurno i na{iot isto~en sosed Bugarija ne moè da bide ba{ zadovolen zatoa {to e vo plus od okolu 600 milioni evra za 2009 godina, {to e za 5 pati pomalku sporedeno so gr~kite 3 milijardi.

PIGON: Golemite dràvi pla}aat mnogu pari, no ova ima i vtoro lice. Kolku profit tie pravat od ova. Pro{iruvaweto na EU kon istok donese pristap do golemi izvozni pazari, evtina rabotna sila i resursi, grade`ni dogovori, konsultantski dogovori, ekpertizi, dostavuva~i za proekti finansirani od EU... Takanare~enite strukturni fondovi ne se dobrotvorni fondovi ili podarok za dràvite koi se priklu~ija poslednite godini. Tie se dobra investicija za zaedni~kata EU idnina. Vo Polska be{e objaven izve{taj koj pokaùva deka 27% od site pari {to Polska gi dobila od 2004-2009 godina preku razli~ni EU fondovi se vratile vo EU15 dràvite. Prognozata do 2015 godina pokaùva deka ova moè da dostigne do 52% od site fondovi! Dve dràvi najmnogu profitirale od nivnite pari {to gi dale za Polska preku strukturnite fondovi na EU. Za sekoe potro{eno evro preku ovie fondovi vo Polska, Germanija i Irska profitirale 0,85 evrocenti. Ova e va`no sega, vo vreme na diskusii za namaluvaweto na buxetot na EU. Vo Velika Britanija, na primer, glasno se zboruva za ova. Tie diskusii imaat specijalno zna~ewe za dràvite koi o~ekuvaat da

STANISLAV PIGON se priklu~at na EU vo idnina. Dali EU }e ima dovolno pari za da ja poddrì Makedonija i drugite balkanski dràvi na ist na~in kako {to prave{e vo prethodnite dekadi za Irska i Grcija? JANÊSKI: Site mislime na pridobivkite od EU, no da ne zaboravime i na obvrskite. Ne mislam na reformskite, iako i tie ~inat pari, tuku na onie vistinskite, pari~nite obvrski koi }e treba da gi plati makedonskiot gra|anin. Koga }e staneme del od EU, da se nadevame deka formulata za raspredelba na parite od EU buxetot }e bide na na{a strana i nema da se povtori isti dràvi i vo dobro i vo lo{o da go sobiraat “kajmakot”, kako {to e primerot so Grcija. No, i ako bide taka, }e mora i toa da go “goltneme” zaradi EU solidarnosta.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.300

^ETVRTOK

MBI 10

MBID

113,40

11.11.2010

OMB

2.470 2.290

113,20 2.450

2.280

113,00

2.430

2.270

112,80

2.260

2.410

112,60

2.250

2.390

112,40

2.240

2.370

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

10/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

04/11/10

112,20 05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

10/11/10

04/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

10/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NE USPEA OBIDOT ZA POLNEWE NA PENZISKATA KASA

FONDOT ZA PENZISKO NE PRODADE NI 1% OD PONUDENITE AKCII

17.03.2010 9

Visokite ceni, definiranite sopstveni~ki strukturii vo kompaniite ~ii akcii se prodavaa i nivnata neatraktivnost se pri~ini poradi koi nema{e interes za akciite i udelite {to gi ponudi Fondot za penzisko osiguruvawe METODI PENOVSKI

194

penovski@kapital.com.mk

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ne uspea da prodade ni 1% od ponudenite akcii i udeli na javnata berzanska aukcija sprovedena preku Makedonskata berza. Fondot uspea da sobere samo 194.000 evra i toa samo na prviot den od javnata berzanska aukcija, koga bea prodadeni paketi na prioritetni akcii vo {est kompanii od vkupno 39 i udeli na tri od vkupno 15. Ne e prodaden nieden paket obi~ni akcii od ponudenite devet. Sumata {to ja sobra Fondot e samo 0,9% od 20,21 milioni evra, kolku {to mo`e{e da inkasira ako gi prodade{e site akcii i udeli po ponudenata cena. So ova se potvrdija predviduvawata na u~esnicite na pazarot na kapital koi ne o~ekuvaa pogolema investitorska aktivnost. “Realiziraniot promet e sosema o~ekuvan. So ogled na op{tata slaba berzanska aktivnost, ne mo`evme da o~ekuvame drug ishod. Toj }e be{e porazli~en ako kaj nekoja kompanija imavme neras~isteni sopstveni~ki

SO OBVRZNICI NAPRAVENI 68% OD BERZANSKIOT PROMET

iljadi evra sobra Fondot za penzisko osiguruvawe od proda`ba na udeli i akcii preku Makedonskata berza

odnosi, pa }e se jave{e borba me|u razli~nite sopstvenici za zgolemuvawe na udelot vo sopstveni~kata struktura”, veli Goran Markovski, izvr{en direktor na Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum Invest od Skopje. Spored poznava~ite, pri~ina za slabiot interes na investitorite se i visokite ceni na ponudenite paketi. Tie bea povisoki i od cenite po koi ovie akcii kotiraat na Berzata. Pogolem interes od investitorite e mo`en vo narednite krugovi na proda`ba ako akciite i udelite se ponudat po diskontirani ceni. Del od finansiskite eksperti problemot go lociraat i vo neatraktivnosta na kompaniite ~ii akcii i udeli gi prodava Fondot za penzisko osiguruvawe. “Atraktivnosta na kompaniite sekako deka e va`na za investitorite. Dokolku Fondot ponudi akcii od kompanii koi solidno kotiraat

bvrznicite izminatite dva dena se glaven fokus na investitorite na Makedonskata berza. Prometot so niv v~era iznesuva{e 29,8 milioni denari, {to e 68% od vkupniot berzanskiot promet, koj iznesuva{e 43,2 milioni denari. Vo vtornikot, 56% od berzanskiot promet be{e so obvrznici. Povtorno najlikvidna, so promet od 28,8 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. Kaj akciite, pak, najlikvidna so promet od 3,2 milioni denari be{e akcijata na Komercijalna banka. Soliden promet po podolgo vreme be{e realiziran i so akciite na ZK Pelagonija i na Makedonija turist, koi v~era{noto trguvawe go zatvorija so promet od dva milioni denari. So promet od eden milion denari v~era zavr{i i akcijata na Makstil. Na redovniot pazar najlikvidna, so promet od 1,2 milioni denari, be{e akcijata na

VO VTORIOT KRUG “POATRAKTIVNI” AKCII Vtorata proda`ba na akcii i udeli od Fondot za penzisko osiguruvawe }e sodr`i akcii od nekolku kompanii. Me|u niv se Lotarija na Makedonija, KJUBI Makedonija, fabrikata za {e}er 4-ti Noemvri od Bitola, Makedonija Negotino, ADG Pelagonija od Skopje, Makedonska kniga, ZUS od Skopje, Oaza od [tip, vinarskata vizba Povardarie, Montana biznis od Kru{evo, Maktrans, zdravstvenata ustanuva Car Samoil od Bansko, kako i akciite od dve dru{tva za zemjodelstvo i sto~arstvo. na Berzata i se likvidni, mo`e da se o~ekuva zgolemen interes za niv”, veli Markovski. Fondot za 18 noemvri najavi nova proda`ba na akcii so vkupna vrednost od okolu 16,8 milioni evra. Ovoj pat, preku Makedonskata berza, Fondot planira da ponudi obi~ni akcii od 14 i prioritetni

akcii od 52 akcionerski dru{tva. Udeli nema da se prodavaat. Kako i prethodno, proda`bata }e trae sedum posledovatelni dena i }e se vr{i preku modelot s$ ili ni{to, pri {to akciite od ist rod }e se prodavaat vo paket preku edna transakcija, a pla}aweto }e bide vo gotovo i vo denari.

Makedonski Telekom. Berzanskite indeksi go prekinaa trendot na rast od prethodnite denovi. Rast od 0,60% ima{e samo kaj MBID, koj dostigna vrednost od 2.464,44 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 beleì pad od 0,03% na vrednost od 2.293,03 poeni. Pad od 0,26% v~era ima{e i kaj vrednosta na indeksot na obvrznici OMB. Dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go po~ne so vrednost od 113,03 indeksni poeni. Sepak, i pokraj vakvoto dvièwe na vrednosta na indeksite, cenite na pogolem broj hartii od vrednost povtorno beleàt rast. Povisoki ceni prokniìja 15 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na TTK banka, koja porasna za 3,66%. Brojot na gubitnici e daleku pogolem vo odnos na prethodnite denovi. V~era gi ima{e 11 na broj, predvodeni od padot za 21,88% kaj akcijata na Mermeren kombinat od Prilep. Bez promeni bea cenite na {est hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.962.881,36

4,09%

1,37%

-3,74%

-1,59%

-9,77%

09.11.2010

15.450

ILIRIKA GRP

27.816.971,19

4,31%

11,14%

8,21%

11,52%

11,20%

09.11.2010

2,99

51.750

Иново Статус Акции

18.824.529,36

1,05%

-4,51%

-6,30%

-15,99%

-31,64%

09.11.2010

9.207,00

2,22

119.691

KD Brik

25.672.554,54

3,03%

3,86%

9,71%

11,15%

11,51%

09.11.2010

1.949,95

2,09

2.098.150

KD Nova EU

24.104.527,37

3,26%

2,22%

-3,71%

-2,86%

-18,39%

09.11.2010

КБ Публикум балансиран

20.602.104,50

2,13%

2,97%

1,17%

0,18%

-1,65%

09.11.2010

Износ (МКД)

ТТК Банка АД Скопје

850,00

3,66

42.500

Тетекс Тетово

515,00

Макошпед Скопје

207,00

Прилепска Пиварница Прилеп ЗК Пелагонија Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Мермерен комбинат Прилеп

10.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

250

-21,88

1.750

1600

-5,88

16.000

166,30

-2,18

1.059.161

Бетон Скопје

6.755,00

-2,03

67.550

Алкалоид Скопје

3.940,90

-0,23

484.731

Винарска визба Тиквеш Скопје Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

10.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3299,92

0,02

3.217.420

ЗК Пелагонија Битола

1949,95

2,09

2.098.150

Име на компанијата

Македонијатурист Скопје Македонски Телеком Скопје Макстил Скопје

10.11.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

ХВ ALK (2009)

10.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

10.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

485.226

3.940,90

390,18

10,10

0,90

обични акции

181.809

82,80

6.755,00

341,43

19,78

0,20

Вкупно Официјален пазар

667.035

121

154,82

198,96

GRNT (2009)

3.071.377

529,70

105,83

5,01

0,53

обични акции

35.412

33,22

KMB (2009)

2.014.067

3.299,92

533,81

6,18

0,96

Вкупно Редовен пазар

35.847

-87,57

MPT (2009)

112.382

24.125,00

0,67

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

2.699,74

211,39

12,77

0,61

2.400,00

0,00

2.018.400

STIL (2009)

14.622.943

166,30

0,11

1.503,89

2,32

456,23

0,11

1.292.040

TPLF (2009)

450.000

3.258,92

61,42

53,06

0,96

166,3

-2,18

1.059.161

ZPKO (2009)

271.602

1.949,95

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 10.11.2010)

10 11.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

STOPANSTVENICITE BARAAT OLESNUVAWE NA PROCEDURITE ZA DOBIVAWE KREDITI

pokraj toa {to vo posledno vreme se napraveni zna~ajni ~ekori za uprostuvawe i zabrzuvawe na postapkata za aplicirawe, stopanstvenicite insistiraat na ponatamo{no olesnuvawe na procedurite za dobivawe krediti. Isto taka, poradi nadminuvawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza i podobruvawe na konkurentnosta na stopanstvoto, biznissektorot bara ponatamo{no poevtinuvawe na kreditite,

{to bi imalo zna~itelno vlijanie vrz pottiknuvaweto na razvojot, osobeno na proizvodnite i izvoznoorientiranite firmi. Ova go istaknaa stopanstvenicite koi prisustvuvaa na prezentacijata na Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj, MBPR, organizirana od Regionalnata komora pri Stopanskata komora na Makedonija, koja se odr`a vo Strumica. Na biznismenite im bea pretstaveni novite uslovi na kreditnata linija

od EIB, koja osven mali i sredni pretprijatija, otsega }e bide dostapna i za golemi kompanii. Tie bea zapoznati so najnovite revidirani i podobreni uslovi za kreditirawe, so akcent na namalenite kamatni stapki od 6% na 5,5%, potoa so mo`nostite za aplicirawe i na golemi kompanii so pove}e od 250 vraboteni i so na~inite za dobivawe tehni~ka pomo{ pri podgotovkata na potrebnata dokumentacija.

KOMERCIJALNA BANKA ]E SE DOKAPITALIZIRA SO 13 MILIONI EVRA

kcionerite na Komercijalna banka AD Skopje, na v~era{noto sobranie donesoa odluka za zgolemuvawe na po~etniot kapital na bankata so emisija na obi~ni akcii po pat na privatna ponuda. So ovaa odluka, bankata }e bide dokapitalizirana za vkupno 13 milioni evra. Dokapitalizacijata }e se izvr{i so emituvawe na {esta emisija na akcii po pat na privatna ponuda, pri {to }e bidat izdadeni 228.470

obi~ni akcii. Nominalnata vrednosta na edna akcija }e iznesuva 1.000 denari, dodeka proda`nata cena }e iznesuva 3.500 denari za akcija. Privatnata ponuda e nameneta za {vedskiot fond East Capital Explorer Investments AB, so sedi{te vo Stokholm, koj vo ova vlo`uvawe }e u~estvuva so okolu 12 milioni evra, kako i za slovene~kiot Publikum Holding d.o.o., koj }e vlo`i okolu eden milion evra. “Nie sme sre}ni vo vrska so

celata ovaa investicija i planirame da sorabotuvame so ostanatite sopstvenici, kako i so menaxmentot, za ponatamo{en razvoj na bankata”, specijalno za "Kapital" neodamna ni izjavi Gert Tivas, glavniot izvr{en direktor na East Capital Explorer Investments AB. So kone~nata realizacija na ovaa privatna ponuda, {vedskiot fond bi imal vkupno u~estvo od 10,6% vo akcionerskiot kapital na bankata.

EU NI ZABELE@A NA LO[ATA STRUKTURA NA JAVNITE RASHODI

VLADATA DA SE OTKA@E OD ZGOLEMENO TRO[EWE NA BUXETOT Evropskata komisija & pora~uva na makedonskata Vlada da ja namali javnata potro{uva~ka za 0,5%, namesto da go zgolemuva tro{eweto za 10%, bidej}i politikata na namaluvawe na danocite i porast na javnite rashodi e neodr`liva na sreden rok ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata da ja namali javnata potro{uva~ka za 0,5% namesto da go zgolemi tro{eweto za 10%, bidej}i politikata na istovremeno namaluvawe na danocite i porast na javnite rashodi e neodr`liva na sreden rok, predupreduva Evropskata komisija vo najnoviot izve{taj za napredokot na Makedonija. Doma{nite eksperti komentiraat deka EU to~no gi notirala site slabosti na doma{nata ekonomija, kako {to se ogromnata nevrabotenost, koja se amortizira so vrabotuvawa vo javnata administracija, bavnoto sudstvo i korupcijata, koi se odrazuvaat negativno vrz biznis-klimata i investiciite, kako i lo{iot kvalitet na javnata potro{uva~ka. “Evropskata komisija to~no ja notirala nesoodvetnata vrska me|u dano~nite prihodi i javnata potro{uva~ka vo zemjava, bidej}i ne e mo`no istovremeno da se namaluvaat danocite, a da raste tro{eweto na dr`avata. Na dolg rok, toa e neodr`livo i }e predizvika prodlabo~uvawe na buxetskiot deficit. Namaluvaweto na danocite treba da bide smislena politika so odnapred utvrdeni krajni efekti {to treba da se postignat. O~igledno e deka kaj nas se proklamira kontradiktorna politika na namaluvawe na danocite i pridonesite i zgolemuvawe na javnite rashodi, koja }e predizvika krahovi vo odredeni javni sektori, kako {to se fondovite za zdravstveno ili penzisko osiguruvawe”, veli profesorot @ivko Atanasovski od

@IVKO ATANASOVSKI

Proektot "Skopje 2014" e edna od najgolemite rashodni stavki vo buxetot Ekonomskiot fakultet. Evropa go notira i problemot so nelikvidnosta na doma{nata ekonomija kako posledica na zgolemuvaweto na neplatenite obvrski na dr`avata kon kompaniite. “Vo poslednite meseci, akumulirano e zna~itelno nivo na zaostanati neplateni dolgovi na Vladata, koi se odrazuvaat negativno vrz likvidnosta na kompaniite i mo`e da se vkalkuliraat vo zna~itelno pogolem buxetski deficit”, pi{uva vo izve{tajot. Vladata dobi kritiki i za na~inot na tro{ewe na parite od buxetot, koi vo najgolem del se naso~eni kon tekovni tro{oci i subvencii i sosema malku za kapitalni investicii. Ekspertite velat deka toa e seriozen problem {to Vladata mora da go re{i.

VLADATA GI DISKRIMINIRA STRANSKITE AKCIONERI Odlukata na Vladata da ne ja odano~uva dobivkata dokolku se reinvestira vo zemjata gi diskriminirala stranskite akcioneri koi odlu~uvaat da ja podelat dobivkata kako dividenda. Profesorot Atanasovski se soglasuva deka ovaa merka sozdava diskrimantorski odnos me|u investitorite i namesto pozitivni, dava negativni efekti. “Na{ite politi~ari se zaqubeni vo davawe dano~ni stimulacii bez da se utvrdat efektite {to treba da se postignat. Osloboduvaweto od danok za reinvestirana dobivka e ~ista glupost koja gi diskriminira stranskite investitori i negativno vlijae vrz investiciite, iako se o~ekuva deka }e dade pozitiven

rezultat”, komentira Atanasovski. Osven toa, negativnite efekti vrz delovnata klima {to gi zabele`a EK se i bavnosta na pravosudniot sistem, slabostite vo sproveduvaweto na dogovorite i korupcijata, kako i nemo`nosta da se predvidat pazarnite uslovi poradi ad hok izmenite vo zakonodavstvoto. NEVRABOTENOSTA SE AMORTIZIRA VO JAVNATA ADMINISTRACIJA “Nevrabotenosta vo zemjava ostanuva nedozvoleno visoka so tendencija na zgolemuvawe vo 2010 godina, a padot na vrabotenosta vo privatniot sektor se kompenzira so zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo javnata administracija”, zabele`uva EK. Ekspertite komentiraat deka

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,84%

3,74%

4,70%

5,55%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5850

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,1628

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,4153

Швајцарија

франк

45,8905

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,2072

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8674

61,6

45,2

71,9

Извор: НБРМ

e nedozvoleno vrabotenosta da se odr`uva na ova nivo ili da raste so zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo javniot sektor. “Javnata administracija e preobemna i skapo go ~ini buxetot. Makedonioja mora da prezeme ~ekori za namaluvawe na vrabotenosta vo dr`avnite institucii. Toa ne mora da zna~i otpu{tawa od rabota, tuku sozdavawe pogolem broj rabotni mesta vo privatniot sektor i avtomatsko prelevawe na kadarot od administracijata vo kompaniite. Parite od plati {to }e se oslobodat vo buxetot }e se namenat za razvoj na ekonomijata, postepeno }e se sozdavaat u{te pove}e novi rabotni mesta, a javnata adminstracija }e se prepolovi”, komentiraat ekonomskite analiti~ari.

PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET Evropskata komisija to~no ja notirala nesoodvetnata vrska me|u dano~nite prihodi i javnata potro{uva~ka vo zemjava, bidej}i ne e mo`no istovremeno da se namaluvaat danocite, a da raste tro{eweto na dr`avata. Na dolg rok, toa e neodr`livo i }e predizvika prodlabo~uvawe na buxetskiot deficit. Namaluvaweto na danocite treba da bide smislena politika so odnapred utvrdeni krajni efekti {to treba da se postignat. O~igledno e deka kaj nas se proklamira kontradiktorna politika na namaluvawe na danocite i pridonesite i zgolemuvawe na javnite rashodi, koja }e predizvika krahovi vo odredeni javni sektori, kako {to se fondovite za zdravstveno ili penzisko osiguruvawe.

KOMPANII PAZARI I FINANSII LUKOIL SO POVISOK REJTING NA AMERIKANSKATA ENERGETSKA AGENCIJA PLATTS

ompanijata Lukoil go zazede 5-to mesto me|u nafteno-gasnite kompanii od Evropa, Bliskiot Istok i Afrika, a vo isto vreme i 10-to mesto me|u svetskite nafteno-gasni lideri na rejting-listata na amerikanskata energetska agencija Platts, vo koja godinava se vklu~eni 250 najgolemi energetski kompanii vo svetot. Kompaniite bea ocenuvani spored goleminata na aktiv-

ite, prometot, dobivkata i dohodnosta na vlo`eniot kapital. Ocenkata be{e sproveduvana so koristewe na bazata na podatoci na kompanijata Standard & Poorâ&#x20AC;&#x2122;s, koja, kako i Platts e pododdelenie na grupacijata McGraw-Hill. Vo istite rejtinzi na Platts za 2009 godina Lukoil be{e plasiran na 8-to i na 12-to mesto. Lukoil e prisuten na makedonskiot pazar od 2007 godina. Planovite na kompanijata

se do krajot na 2015 godina da bidat izgradeni vkupni 15 benzinski stanici vo Makedonija. Vkupnite investicii se procenuvaat na okolu 15 milioni evra.

^ETVRTOK

11.11.2010

R@ INSTITUT SO [EST PATI POGOLEMA DOBIVKA OD LANI ast na dobivkata za 5,7 pati vo prvite devet meseci od godinava prijavi R@ institut. Spored finansiskiot izve{taj na kompanijata, vo prvite devet meseci od godinava kompanijata ostvarila dobivka od 273.000 evra, sporedeno so 47.000 evra realizirani minatata godina. Za devet meseci R@ institut ostvarila vkupni prihodi od 4,7 milioni evra koi se za 89% pogolemi od pri-

hodite ostvareni lani koi iznesuvale 2,4 milioni evra. Rast od 78% ima i kaj operativnite rashodi, koi godinava iznesuvaat 4,3 milioni evra, za razlika od minatogodi{nite koi iznesuvaa 2,4 milioni evra. Spored obrazlo`enieto od strana na kompanijata za postignatite rezultati, vakvata dobivka e rezultat na pove}e faktori, me|u koi e i zgolemenoto proizvodstvo vo ramkite na ~eli~nata industrija, koe pridonelo

za zgolemeno proizvodstvo na proizvodite nameneti za potrebite na ovaa granka. â&#x20AC;&#x153;Vo ovie devet meseci imame zgolemen plasman na stranskiot pazar koj o~ekuvame i natamu da raste, bidej}i na{ite proizvodi se usoglaseni so evropskite standardi za kvalitet. Nastanite na berzata na oboeni metali bea stabilni i ne predizvikaa turbulencii kako prethodnite dve godiniâ&#x20AC;?, stoi vo obrazlo`enieto na R@ institut.

[TO ]E DONESAT NOVITE MODELI NA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

POMALI PLATI ILI POGOLEMI17.03.2010 DAVA^KI ZA FIRMITE?!

Spored ekspertite, dokolku se promeni na~inot na zdravstveno osiguruvawe, kako {to predlaga Osmani, firmite sigurno }e imaat pogolemi tro{oci, a i dr`avata, koja e najgolem rabotodavec vo zemjava VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ovite modeli za zdravstveno osiguruvawe, koi denovive gi prezentira{e ministerot Bujar Osmani, }e gi nateraat firmite da im gi namalat platite na vrabotenite ili da gi zgolemat tro{ocite za pridonesi za zdravstveno osiguruvawe. Spored ekspertite od ovaa oblast, dokolku se promeni na~inot na zdravstveno osiguruvawe, kako {to predlaga Osmani, firmite sigurno }e bidat pogodeni. A i dr`avata, koja e najgolem rabotodavec vo zemjava, bidej}i }e pla}a pove}e za zdravstveno osiguruvawe na vrabotenite vo javnata administracija. "Pred nepolni dve godini Vladata predlo`i namaluvawe na pridonesite so cel da se zajakne stopanstvoto i da se namali sivata ekonomija. Sega go pravi tokmu sprotivnoto", komentiraat izvori od doktorskata fela. Spored Osmani, prviot model, koj voedno e i modifikacija na ve}e postojniot, predviduva voveduvawe na dobrovolno dopolnitelno osiguruvawe. Vo vtoriot model, pak, postoi izbor od

tri paketi, osnoven, sreden i pro{iren. Pridonesite za osnovniot paket bi bile na nivo na postojnite, a osigurenicite bi pla}ale 20% participacija. Za sredniot paket }e se pla}aat povisoki pridonesi i participacija od 10%, a izbranicite na pro{ireniot paket }e bidat oslobodeni od participacija, no }e pla}aat pridonesi za zdravstveni uslugi od 10% do 11%. Pridonesite vo dvata modeli }e gi pla}a vraboteniot, kako procent od brutoplatata. "Na zdravstveniot sistem mu se potrebni sveì pari za da prodolì da se razviva, a niskite pridonesi za zdravstveno osiguruvawe od godina vo godina gi namaluvaat prihodite vo ovoj sektor. Zatoa e neophodno voveduvawe na nov model na finansirawe", veli ministerot Osmani. Ekspertite predupreduvaat deka toj nov model }e gi namali platite na vrabotenite vo zemjava i nema pozitivno da vlijae vrz buxetot na dràvata. 'Nadle`nite uvidoa deka stopanstvoto ne e mo}no

da ja polni kasata kako {to treba, bidej}i e mal brojot na aktivnite firmi i pridonesite za zdravstveno osiguruvawe se

niski. Sepak, ovie modeli na finansirawe nema da ja podobrat situacijata, zatoa {to, od edna strana, vrabotenite }e pla}aat pove}e za istite uslugi, a od druga, i dr`avata }e ima pogolemi rashodi zatoa {to brojot na administrativnite rabotnici s$ pove}e se zgolemuva. Ne se izdr`uva na ovoj na~in. I transferite od centralniot buxet vo Fondot za zdravstvo se golemo optovaruvawe. Sepak, i tie pari se od firmite.

Zna~i, pari nema dovolno, nitu, pak, }e ima", veli za "Kapital" dobroupaten izvor. Vakviot na~in na funkcionirawe na zdravstveniot sistem poznava~ite go ocenuvaat i kako "plati pove}e, dobij pomalku". "Jasno e deka stepenot na siroma{tija vo zemjava e visok, malite i srednite pretprijatija nemaat dovolno kapacitet za da se spravat so dopolnitelni finansiski optovaruvawa, a primawata na gra|anite se niski. Zatoa, edinstvenoto re{enie e da se ponudi dovolno dobar osnoven paket na uslugi koj }e odgovori na potrebite na gra|anite. Implikaciite vrz stopanstvoto se jasni. Dokolku rabotnicite nemaat soodvetna zdravstvena za{tita, s$ po~esto }e ot-

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO Na zdravstveniot sistem mu se potrebni sveì pari za da prodolì da se razviva, a niskite pridonesi za zdravstveno osiguruvawe od godina vo godina gi namaluvaat prihodite vo ovoj sektor. Zatoa e neophodno voveduvawe na nov model na finansirawe. sustvuvaat od rabota, a toa go ote`nuva realniot razvoj na firmite", veli Vesna Veli}-Stefanovska, docent na Medicinskiot fakultet. Od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ne sakaa da gi komentiraat novopredloènite modeli s$ dodeka definitivno ne se izbere idealniot model.

VESNA VELI]STEFANOVSKA DOCENT NA MEDICINSKIOT FAKULTET Jasno e deka stepenot na siroma{tija vo zemjava e visok, malite i srednite pretprijatija nemaat dovolno kapacitet za da se spravat so dopolnitelni finansiski optovaruvawa, a primawata na gra|anite se niski. Zatoa, edinstvenoto re{enie e da se ponudi dovolno dobar osnoven paket na zdravstveni uslugi koj }e odgovori na potrebite na gra|anite. Implikaciite vrz stopanstvoto se jasni. Dokolku rabotnicite nemaat soodvetna zdravstvena za{tita, s$ po~esto }e otsustvuvaat od rabota, a toa go ote`nuva realniot razvoj na firmite.

12 11.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

FINSKITE TURISTI IDNOTO LETO DOA\AAT VO OHRID I VO STRUGA oznatiot finski turoperator, Aurinkomatkat, slednata godina }e nosi turisti od Finska da letuvaat vo odmorali{tata vo Ohrid i Struga. Za taa cel, ohridskata i makedonskata turisti~ka ponuda na nekolku stranici e objavena na nivniot katalog za turizam za 2011 godina. Spored informaciite na finskiot turoperator, postoi interes za Ohrid,

Struga i Makedonija na finskiot turisti~ki pazar, {to e potvrdeno od podatokot deka polovina od mestata na ~arter-letovite Helsinki–Ohrid {to }e se realiziraat vo periodot juni–avgust idnata godina ve}e se bukirani od finskite turisti. Turoperatorot Aurinkomatkat e del od kompanijata Fin Er i e eden od najgolemite turoperatori vo Finska, preku koj godi{no

SO POLESNO IZDAVAWE NA KINESKI VIZI ]E PRIVLEKUVAME KINESKI TURISTI letuvaat pove}e od 350 iljadi turisti od Finska. Proektot za promocija na makedonskata turisti~ka ponuda na finskiot pazar i doa|aweto na finski turisti vo Ohrid i Makedonija se ostvaruva blagodarenie na aktivnostite {to gi prezede vo taa nasoka Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot i ekonomskiot promotor vo Finska, Katerina Orov~anec.

akedonija }e go olesni izdavaweto vizi za grupni patuvawa na kineski turisti vo zemjava, so cel da gi privle~e da dojdat i da ja posetat. Vizite }e se izdavaat vo Makedonskiot konzulat vo Peking, na barawe na kineskite turoperatori, samo so spisok na patnici. Toa go ovozmo`uva denes potpi{aniot Memorandum za razbirawe za olesnuvawe pri grupni patuvawa na ki-

neski turisti vo Makedonija, {to go potpi{aa ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi i ambasadorot na NR Kina, Dong ^unfeng. "O~ekuvame dene{noto potpi{uvawe na Memorandumot da dade rezultati vo privlekuvaweto turisti od Kina i vo idnina za nekolku pati da se zgolemi nivniot broj vo Makedonija. Ne velam deka toa }e se slu~i vo tekot na idnata godina, no se sozdava dobra osnova za

toa da se slu~i narednite godini”, izjavi Besimi po potpi{uvaweto na Memorandumot. Toj istakna deka vo tekot na godinava samo okolu 500 kineski turisti ja posetile Makedonija, od koi del do{le i poradi biznisaktivnosti i dodade deka vo mart godinava 20 kineski turoperatori ja posetija zemjava so cel da se zapoznaat so mo`nostite {to gi nudi.

STROGITE USLOVI - PRE^KA ZA KORISTEWE NA EVROPSKITE PARI

MLADITE FARMERI NEZAINTERESIRANI ZA KORISTEWE NA PARI OD EU Treba da se lociraat problemite {to gi spre~uvaat mladite farmeri da gi koristat sredstvata od razvojnite programi za zemjodelstvoto, za da ima pogolema iskoristenost na evropskite fondovi, smetaat ekspertite ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

al e interesot kaj mladite farmeri za koristewe na sredstvata od evropskite fondovi i dràvnite subvencii. Vo Makedonija mnogu e mal brojot na mladi lu|e koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost, a onie koi rabotat vo ovoj sektor mnogu malku se odlu~uvaat da apliciraat za koristewe na parite od evropskite fondovi, pred s$ sredstvata od IPARD programata. Maliot interes go objasnuvaat so sloènite proceduri i uslovi koi treba da gi ispolnat vo aplikacijata. Ova se zaklu~ocite na ekspertite od forumot, vo organizacija na Mreàta na mladi farmeri i Federacijata na farmeri, za iskoristenosta na subvenciite i evropskite fondovi. Poznava~ite na sostojbite smetaat deka mladite lu|e treba da se motiviraat za da pokaàt pogolem interes za zemjodelskoto proizvodstvo i da apliciraat za koristewe na sredstvata od razvojnite programi i subvenciite i IPARD fondovite. “Kaj nas s$ u{te e mal brojot

na mladi farmeri i treba da se raboti na pogolema edukacija i da se lociraat problemite so koi se soo~uvaat mladite lu|e koi sakaat da se zanimavaat so zemjodelsko proizvodstvo. I vo svetot e mal brojot na mladi zemjodelci, no tamu se raboti na pottiknuvawe na mladite da zemat aktivno u~estvo vo zemjodelstvoto”, veli Eleonora Veljanovska od Mreàta na mladi farmeri. Farmerite se zapoznaeni so IPARD programata i poddr{kata vo zemjodelstvoto i smetaat deka se mnogu korisni, posebno za mladite lu|e na koi naj~esto im se potrebni po~etni sredstva za polesno da go organiziraat proizvodstvoto, no retko koj dosega apliciral. Goce Mir~evski, mlad p~elar od Skopje, veli deka ne apliciral za finansiska poddr{ka od IPARD, no apliciral za sredstvata od programata za ruralen razvoj, so koi investiral vo kupuvawe na p~elni ko{nici i oprema za p~elarewe. “Za IPARD programata s$ u{te nemam aplicirano, me|utoa imam aplicirano za programata za ruralen razvoj. Moàm da kaàm deka so apliciraweto vo programata za ruralen razvoj nemav nekoi pogolemi

problemi i sredstvata bea isplateni navreme, no znam mnogu kolegi koi velat deka dokumentacijata za dobivawe sredstva od IPARD fondovite e mnogu obemna i poradi toa s$ u{te e mal interesot za aplicirawe. Vo sekoj slu~aj, pridobivkite od ovie fondovi se golemi”, veli Mir~evski. Profesorot \oko Bunevski od Zemjodelskiot fakultet veli deka vo sto~arskoto proizvodstvo najgolem del od zemjodelcite imaat od 50 do 60 godini. “Na{ite obrazovni institucii od oblasta na zemjodelstvoto i veterinata produciraat armija na mladi lu|e koi se stru~ni vo ovaa oblast, no, za `al, nivniot potencijal e mnogu malku iskoristen”, veli Bunevski. SAMO REGISTRIRANI ZEMJODELCI MO@AT DA GI KORISTAT PARITE OD IPARD Ekspertite velat deka, sepak, za da mo`at da se koristat evropskite pari nameneti za zemjodelstvoto, zemjodelcite mora da bidat registrirani. Od druga strana, pak, za da se privle~at pove}e mladi zemjodelci da se zanimavaat so zemjodelska dejnost, treba da im se olesni patot do subvencii. Lidija Miteva od Ministerst-

1,2%

od brojot na zemjodelcite vo Makedonija se mladi farmeri

voto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo veli deka spored Zakonot za vr{ewe na zemjodelska dejnost, mladite lu|e koi sakaat da se zanimavaat so zemjodelsko proizvodstvo treba da se registriraat kako zemjodelci. “Vo ramkite na Zakonot za ruralen razvoj postoi uredba za poddr{ka i ekonomsko jaknewe na mladite farmeri. Vo sekoj slu~aj, treba da se promovira zdru`uvawe na mladite farmeri i da se raboti na zgolemuvawe na interesot kaj mladite lu|e za ovaa dejnost”, veli Miteva. Blagica Sekovska, profesor na Fakultetot za veterina, potencira deka potrebno e da se pottiknat studentite. Spored nea, na studentite koi se zainteresirani da stanat farmeri treba da im se olesni patot do subvenciite. “Mladite farmeri se obvrzani da otvorat firma za da dojdat do subvenciite vo zemjodelstvoto, no mnogu od niv ne mo`at da go napravat

toa. Treba instituciite da najdat re{enie koe }e im ovozmoì na potencijalnite mladi farmeri da dojdat do subvencii bez da registriraat firma”, veli Sekovska. SAMO 1,2% OD FARMERITE SE MLADI Od Mreàta na mladi farmeri velat deka spored oficijalnite podatoci od nadle`nite institucii, od vkupniot broj na zemjodelci vo dràvata 1,2% se mladi farmeri. Vo 2009 godina barawa za subvencii podnele 9.795 mladi zemjodelci, {to pretstavuva 13,5% od vkupniot broj na barawa. Za programata

za ruralen razvoj vo 2009 godina se sklu~eni 408 dogovori so mladi farmeri, odnosno 64% od vkupno odobrenite proekti. Vo Evropskata unija samo 24% od farmite se vo sopstvenost na farmeri pomladi od 45 godini i se konstatira stareewe na zemjodelskoto naselenie. Poradi ovie pri~ini, vo EU se stimulira podmladuvawe na farmerite so stimulacii kako rano penzionirawe, postarite zemjodelci se stimuliraat da se otka`at od poseduvaweto na zemji{teto vo interes na mladite i mnogu beneficii za mladite lu|e {to po~nuvaat so zemjodelsko proizvodstvo.

KOMPANII PAZARI I FINANSII PORTUGALSKI GRADE@NI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA MAKEDONSKIOT PAZAR ma prostor za zgolemuvawe na malata trgovska razmena me|u Makedonija i Portugalija, koja na godi{no nivo iznesuva 23 milioni evra. Proizvodi od makedonskiot tekstil i grade`ni{tvo, no i od drugite konkurentni granki treba {to pobrzo da se najdat na portugalskiot pazar, za {to }e pomognat direktnite kontakti i sredbite na biznis-zaednicite. Ova be{e istaknato na de-

lovnite sredbi i prezentacii vo ramkite na promotivniot den na Portugalija, {to se odrùva vo Stopanskata komora na Makedonija. "So Portugalija moème da razmenuvame mnogu i smetam deka ovaa sredba }e pridonese za stopanstvenicite da napravat ne{to vo toj pravec. Tekstilot e eden od sektorite kade {to moème da nastapime zdravo na portugalskiot pazar, zaradi toa {to toj del od pazarot

ne e tolku pokrien. Mo`e da nastapime i vo delot na grade`ni{tvoto, so ogled na toa {to vo odreden period sme prodavale pragovi za {ini, odnosno vo pove}e pravci kade {to sme konkurentni, izjavi Goran Rafajlovski od SKM. Trgovskata razmena na Makedonija so Portugalija vo prvite sedum meseci od godinava dostigna 13,7 milioni dolari, {to e pad od 40,4% vo odnos lani

^ETVRTOK

11.11.2010

TUTUNARITE BARAAT POVISOKI CENI OD LANSKITE roizvoditelite na tutun na po~etokot od otkupnata sezona baraat povisoki otkupni ceni od lanskite. Tie tvrdat deka godinava proizvodnite tro{oci im se drasti~no zgolemeni, a i rekoltata e isklu~itelno kvalitetna. “Spored najavite na otkupuva~ite, prezemaweto na tutunot }e po~ne vo ponedelnik. Barame cenite da se zgolemat i vo prosek da iznesuvaat 190 denari, odnosno 250, 200 i

170 denari za prva, vtora i treta klasa. Minatata godina bea 208, 162 i 123 denari. Na{ite tro{oci godinava mnogu porasnaa. Naemninata dostigna 100 do 120 denari od ~as, a lani be{e 70 denari”, izjavi pretsedatelot na Sojuzot na zdru`enijata na tutunoproizvoditeli, Dan~o Milevski. Proizvoditelite o~ekuvaat da bide otkupeno celoto proizvodstvo, koe se procenuva na okolu 25.000

toni. Zadovolni se od vladinite subvencii, blagodarenie na koi prodol`ile da odgleduvaat tutun so ist intenzitet. Ministerstvoto za zemjodelstvo informira deka vo ponedelnik mostrite }e bidat dostaveni do site otkupni centri. Otkupot na tutunot, spored najnovite izmeni na Zakonot, treba da po~ne najdocna do 15 dekemvri, a zavr{uva zaklu~no so 15 mart.

POVTORNO E AKTUELNA IDEJATA ZA ZAEDNI^KI BIZNIS VO REGIONOT

MAKEDONSKITE BIZNISMENI NEMAAT PROTIV JU-FIRMITE AKO NOSAT PROFIT Idejata za sozdavawe zaedni~ki kompanii na porane{niot jugoslovenski prostor, so cel osvojuvawe novi pazari, ovoj pat o`ivea vo Hrvatska. Pri~inata e ekonomskata kriza koja ja namali proda`bata vo site balkanski zemji MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

naeweto i iskustvoto e kartata na koja igraat Slovencite koga im nudat na makedonskite biznismeni da formiraat zaedni~ka kompanija. Sega povtorno se aktuelizira idejata za sozdavawe zaedni~ki kompanii na porane{niot jugoslovenski prostor za osvojuvawe novi pazari, ovojpat od Hrvatite. Pri~inata e ekonomskata kriza koja ja namali proda`bata vo site balkanski zemji. Dali postoi interes i kaj makedonskite kompanii? Naj~esto se pozitivni iskustvata na makedonskite biznismeni od formiraweto zaedni~ki kompanii so biznismeni od regionot. “Pred nekolku godini, biznismeni od Slovenija mi ponudija da formirame zaedni~ka kompanija. Nivniot adut be{e iskustvoto od nastapot na pogolemi pazari, koe sega ve}e se pakuva i prodava pod imeto know-how. Ovaa ponuda za mene be{e

interesna zatoa {to toga{ sakav da po~nam so biznis i mi treba{e nekoj koj }e mi pomogne da go razgazam jugoslovenskiot pat. Polesno e so lu|e koi imaat iskustvo vo rabotata, kontakti, relacii”, raska`uva biznismen od Skopje. Po nekolku godini, firmata finansiski zajaknala, a prikaznata zavr{ila vo momentot koga kosopstvenikot od Skopje procenil deka ima potreba od pro{iruvawe. “Prikaznata zavr{i, no so sre}en kraj. Pobarav od niv da vlezat so kapital, so cel da go zgolemime obemot na rabota preku pro{iruvawe na proizvodstvenite kapaciteti, no tie ne bea podgotveni da rizikuvaat”, veli biznismenot. Spored nego, malku biznismeni nao|aat interes i se podgotveni da rizikuvaat so po~nuvawe zaedni~ki biznis vo nekoja od jugoslovenskite zemji. Stopanstvenicite velat deka iako postoi interes za formirawe zaedni~ki firmi, najgolem rizik se finansiite. “Fakt e deka ima interes, no za da zboruvame za profit, treba da zboru-

vame za konkretni investicii, {to bi zna~elo pari, a ne samo znaewe”, komentiraat biznismeni koi se obidele da ja "unov~at" ju-prikaznata. 72% OD HRVATITE BI SE ZAORTAÎLE SO FIRMI OD REGIONOT Spored anketata na Centarot za istraùvawe na pazarite (GFK), 73% od Hrvatite poddrùvaat formirawe na nov “jugoslovenski pazar” i smetaat deka bi bilo korisno ekonomski da se povrzat zemjite od porane{na Jugoslavija. Mal e procentot na Hrvati koi ne ja poddrùvaat ovaa ideja - 11% se protiv, a 16% nemale odgovor na pra{aweto. Ispituvaweto pokaà deka kako raste brojkata na obrazovani lu|e, taka raste i pozitivnata ocenka za pobliska ekonomska sorabotka. Okolu 75% od ispitanicite koi se so visoka stru~na podgotovka se izjasnile deka se podgotveni za sorabotka, a 55% od anketiranite koi se so sredno i osnovno obrazovanie se izjasnile za tesno zdruùvawe so dràvite od porane{na Jugoslavija.

ZAGREB Vo Makedonija, edni smetaat deka polesno }e ni bide zaedno, a drugi deka mo`noto zdru`uvawe ne bi donelo ekstra zarabotka. Neodamna, pretsedatelot na Klasterot za drvna industrija, Nacko Simakoski, izjavi deka kompaniite nemaat interes za regionot kako edinstven pazar. “Regionot ne im e atraktiven na golemite kompanii. I site zaedno na

edno mesto, povtorno sme mal pazar”, smeta toj. “JUGOSFERA” NOVINARSKI IZUM Inaku, terminot “jugosfera” minatata godina go promovira{e novinarot na Blumberg, koj pi{uvaj}i za Balkanot, narodite od zemjite od porane{na Jugoslavija gi definira{e kako ju-nostalgi~ni, pri {to vo statijata zaklu~i deka na Blakanot postoi "jugosfera", koja gi obed-

inuva prostoot i narodite od porane{nata dràva vo mnogu ekonomski i socijalni segmenti, koi se isprepleteni poradi zaedni~koto minato, dràva i biznis-interesi. Idejata zasega e realnost samo so formiraweto na zaedni~kata èlezni~ka kompanija na zemjite od porane{na Jugoslavija, a ima obidi i za formirawe na zaedni~ko loto.

14 11.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

KINEZITE JA POKANIJA HRVATSKATA KOMPANIJA MSAN DA INVESTIRA VO NANXING

HRVATITE ]E GRADAT FABRIKA ZA TELEVIZORI VO KINA

Kinezite se seriozni vo namerite da privle~at stranski investicii, za {to na MSAN & ponudija niza beneficii - besplatno zemji{te i osloboduvawe od pla}awe danok vo period od pet godini VESNA KOSTOVSKA

MSAN BARA BRZ RAST VO KINA

v.kostovska@kapital.com.mk

ajgolemata ITkompanija vo Hrvatska, MSAN, vo kineskiot grad Nanxing, koj ima 7,5 milioni ìteli i po industriski razvoj e vedna{ zad [angaj, }e gradi fabrika za visoka tehnologija. Vo Nanxing, nekoga{niot glaven grad na najmnogubrojnata zemja, za dve do tri godini bi trebalo da zaìvee i evropski deloven centar. Deka Kinezite se seriozni vo svoite nameri za privlekuvawe stranski investicii dokaz e ponudata koja & ja upatija na hrvatskata kompanija za proizvodstvo na kompjuteri i trgovija MSAN, koja sodrì niza beneficii. Besplatno & go davaat zemji{teto na pet godini i ja osloboduvat od pla}awe danok vo toj period. Od MSAN informiraa deka vo Kina }e proizveduvaat LCD televizori. Hrvatskata kompanija KING ICT, koja isto taka e vo sopstvenost na Stipe Mati}, sopstve-

^ENG JUKSJANG

PARTISKI SEKRETAR NA OKRUGOT NANXING Na primer, Kineskite mnogu gi sakaat evropskite parfemi, a na Kinezite mnogu im se dopa|aat evropskata tehnologija i dizajnot na avtomobilite.

Hrvatskata kompanija MSAN ve}e 13 godini ima fabrika vo Kina.

nikot na MSAN, vo novata fabrika }e otvori centar za istra`uvawe i razvoj na IT-proizvodi nameneti za avtomobilskata industrija. MSAN sovetodavno }e u~estvuva vo sozdavaweto na evropskiot deloven centar, bidej}i Kinezite & veruvaat so ogled na toa deka hrvatskata kompanija C

ve}e 13 godini ima fabrika vo Kina. “So ogled na dolgogodi{noto rabotewe na kineskiot pazar, znaeme deka mo`eme mnogu da pomogneme vo sovetuvaweto na evropskite kompanii kako da investiraat i na koj na~in da privle~at kineski investitori”, velat od MSAN. Hrvatskata kompanija e prisutna i na makedonskiot pazar, preku informati~kata ku}a Pakom, O

koja ja kupi pred nekolku godini. ^eng Juksjang, pretsedatel na Parlamentot i partiski sekretar na okrugot Nanxing, ovaa nedela be{e vo rabotna poseta na Zagreb, kade {to se sretna so zagrepskiot gradona~alnik, Milan Bandi}. Juksjang istakna deka Nanxing ima idealna geografska polo`ba, no i kulturna istorija, a momentalno e najrazvieniot kineski grad

i poradi toa e idealen za da bide glaven kineski industriski centar. “Vo Nanxing ima 54 univerziteti i e vtor grad po golemina vo ju`na Kina, po [angaj. Godi{niot ekonomski rast na gradot }e bide 15%”, izjavi Juksjang. Toj istakna deka vo Kina ima golema zainteresiranost i pobaruva~ka za evropskite proizvodi, pa bi sakale da gi soberat site investitori i proiz-

Grupata MSAN ima tri fabriki - vo Zagreb, vo Belgrad i vo kineskiot grad Dongguan. Novata fabrika vo Nanxing }e proizveduva LCD i drugi proizvodi so ekrani na dopir, a vrednosta na investicijata e tajna. MSAN prvata fabrika vo Kina ja otvori pred devet godini. Ve}e ima razvieno proda`na mre`a vo Kina, kako i vo Hrvatska kade {to e najgolem IT-distributer. voditeli i da im ponudat pomo{ vo plasiraweto na nivnite proizvodi na kineskiot pazar. “Na primer, Kineskite mnogu gi sakaat evropskite parfemi, a na Kinezite mnogu im se dopa|aat evropskata tehnologija i dizajnot na avtomobilite”, re~e Juksjang.

IZRAELCITE GO SAKAAT MONTENEGRO ERLAJNS zraelskata aviokompanija EI Al ja otkupi tenderskata dokumentacija potrebna za kupuvawe na 30% od akciite na crnogorskata nacionalna aviokompanija, Montenegro erlajns. Dokumentacijata od Montenegro erlajns prethodno ja otkupi i rivalskata izraelska aviokompanija, Arkia erlajns, so ~ii pretstavnici minatata sedmica vo Izrael se sretna delegacijata na crnogorskata Vlada, predvodena od premierot Milo \ukanovi}. So flota od 40 avioni, EI Al prevezuva ~etiri milioni patnici godi{no.

Ovaa izraelska kompanija i prethodno poka`uva{e interes za kupuvawe na crnogorskata nacionalna aviokompanija, prenesuvaat crnogorskite mediumi.

EPS I DOL@I NA HRVATSKA POLOVINA MILIJARDA EVRA rpskoto Elektrostopanstvo (EPS) dol`i polovina milijarda evra na hrvatskoto Elektrostopanstvo (HEP) u{te od 1970 godina, za gradeweto na termoelektranata Obrenovec i rudnikot Tamnava. Kako {to pi{uva hrvatskiot vesnik "Ve~erwi list", hrvatskoto Elektrostopanstvo ne prezemalo ni{to za da si go naplati svojot dolg od srpskoto Elektrostopanstvo. Stanuva zbor za pari koi Elektrostopanstvoto na Socijalisti~ka Republika Hrvatska gi investiralo vo izgradbata na termoelektranata Obrenovec i rudnikot Tamnava. Spored dokumentacijata na HEP, srpskoto

Elektrostopanstvo so site kamati bi trebalo da vrati 150 milioni evra. Od srpskoto Elektrostopanstvo soop{tija deka zasega ne se vodat nikakvi pregovori so HEP za regulirawe na dr`avniot dolg.

INTEL OTVORI NOV CENTAR ZA RAZVOJ NA PROGRAMSKA OPREMA VO ROMANIJA ajgolemata amerikanska globalna tehnolo{ka kompanija, Intel, vo Romanija otvori nov centar za razvoj na programska oprema, Intel Romania Software Development Center. Intel vo ovoj proekt investira{e nekolku milioni evra. Centarot }e se naso~i na programski re{enija potrebni za sozdavawe na pametni aparati, vklu~uvaj}i pametni telefoni, televizori i drugo, soop{tuvaat od Intel. Vo romanskiot centar na po~etokot }e bidat vraboteni dvaesetina eksperti za istra`uvawe i razvoj na programska oprema. Kako {to }e se razvivaat oblastite i }e stanuvaat raznovidni, brojot na vrabotenite }e se zgolemi trojno.

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

11.11.2010

SVET

0-24

...MAKEOVER

...^UDO OD AVION

...GOLEM PROEKT

Sitibank so nov haj-tek izgled vo Hong Kong

Prizemjen na zavr{noto testirawe

Kineski masoven plan za navodnuvawe

rede tradicionalnite objekti, stutkanite prodava~i na hrana i cvetnite pazari vo najstaroto sosedstvo Mong Kok, vo Hong Kong, se izdiga elegantna gradba so haj-tek struktura - najnoviot bankarski centar na Sitibank.

vionot "boing 787 drimlajner" e prizemjen na zavr{noto testirawe zaradi pojavata na ~ad vo pilotskata kabina. Pu{taweto vo redoven soobra}aj na ovoj napreden avion docni pove}e od tri godini.

okalnite funkcioneri od Severozapadna Kina go lansiraa L golemiot proekt za navodnuvawe na pustinata Ksinxijang. Ispumpanata voda od moreto preku naftovodot napraven od

TURISTI^KATA BERZA VO LONDON GI SOBRA SITE NA EDNO MESTO

plastika }e patuva iljadnici milji do pustinata.

DVA, TRI ZBORA

“Zemjite od Zapaden Balkan ne treba da go gubat entuzijazmot. Nivnoto vleguvawe vo EU }e zna~i kraj na vojnite vo dolgata istorija na Evropa. Zemjite od EU treba da go dovr{at obedinuvaweto na Evropa i da gi primat vo Po krizata, turizmot vo re~isi site regioni vo svetot zakrepnuva. ~lenstvo dr`avite od Zapaden Sepak, na Evropa & odi poslabo, posebno na severniot del, dodeka Balkan.”

SVETSKIOT TURIZAM SE VRATI VO @IVOT Mediteranot bele`i pozitivni turisti~ki rezultati

HERMAN VAN ROMPUJ

pretsedatel na EU

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vetskata turisti~ka industrija i uslu`nata industrija za organizacija na patuvawa po 1,5 godina vo kriza po~naa da zazdravuvaat na globalno nivo i za prvpat uspeaja da gi povtorat rezultatite od pretkriznata 2008 godina. Po rastot vo prvite devet meseci od ovaa godina, do krajot na 2010 godina se o~ekuva porast na me|unarodnite turisti~ki prilivi do 6%, dodeka za idnata godina se prognozira rast za 3% do 4%. Ovie prognozi gi soop{ti Svetskata turisti~ka organizacija (UNWTO) na vtoriot den od Svetskata turisti~ka berza (WTM), koja v~era zavr{i vo London. Na ovoj samit u~estvuvaa okolu 80 ministri i dr`avni sekretari, kako i brojni pretstavnici na privatniot turisti~ki sektor. Tie ja razgleduvaa problematikata na svetskiot turizam i aktivnostite za vo idnina. Generalniot sekretar na UNWTO, Taleb Rifai, kako i direktorkata na WTM, Fiona Xefri, ka`aa deka turizmot po krizata vo re~isi site regioni od svetot zakrepnuva, no naglasija deka sega e

“Iran nema da razgovara za svojata nuklearna programa so pretstavnicite na {este najmo}ni zemji od svetot. Nie postojano povtoruvame deka na{ite nuklearni prava ne se tema na razgovor. Nie u~estvuvame vo razgovorite za re{avawe na me|unarodnite problemi za da pomogneme da se vospostavi mir.” MAHMUD AHMADINEXAD

6% 3%-4%

}e porasnat me|unarodnite turisti~ki prilivi vo 2010 godina

se o~ekuva da bide rastot na turisti~kata industrija vo 2011 godina

vistinsko vreme “silite da se obedinat”, odnosno javniot i privatniot turisti~ki sektor da prodol`at {to e mo`no pove}e da sorabotuvaat zaedno, so cel turizmot i na globalno i na nacionalno nivo da ostane odr`liv i pootporen na vlijanijata od idnite krizi. Rafai naglasi deka za ostvaruvawe na ovaa cel ne odi vo prilog toa {to ovie godini

mnogu od zemjite, kako na primer Velika Britanija, gi zgolemija taksite i dava~kite vo vozduhoplovstvoto za da gi namalat deficitite vo buxetot. Toa nema mnogu da im pomogne, no zna~itelno }e im gi zgolemi tro{ocite na patnicite, a vo zemjite vo koi turistite patuvaat }e ima {teta za nacionalnite ekonomii. Primer za ova se Karibite, kade {to soobra}

ajot od Velika Britanija se namalil za okolu 40%. Privatniot sektor ostanuva ogor~en i se nadeva deka vladite }e najdat sili da gi re{avaat problemite na drug na~in, a ne na {teta na turizmot, koj im e mnogu va`en na malite i srednite ekonomii. Turisti~kata industrija pridonesuva za namaluvawe na stapkata na nevrabotenost. Vo odnos na ovaa godina, prognozite na UNWTO velat deka }e ima do 10 milioni pove}e me|unarodni turisti, vo sporedba so rekordnata 2008 godina. Vo sporedna so minatata godina, toj broj }e bide nadminat za okolu 50 milioni.

pretsedatel na Iran

“Stabilnosta na evroto ima re{ava~ko zna~ewe ne samo za ekonomskata mo}, tuku i za socijalniot mir i obedinuvaweto na Evropejcite. Samo so dolgoro~na stabilnost na zedni~kata evropska valuta mo`at da se realiziraat perspektivite na EU.” ANGELA MERKEL

kancelarka na Germanija

16 11.11.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI PUMA

“DIVATA MA^KA” [TO JA PROSLAVI PELE K PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ompanijata i brendot Puma (Puma) se organski povrzani so Adidas. Papo~nata vrska be{e prekinata vo 1947 godina, koga dostignal kulminacija jazot koj so tekot na godinite se pro{iruval me|u bra} ata Dasler. Zaedni~kata kompanija be{e podelena na dve. Rudolf Dasler ja oformi kompanijata Ruda (ime sostaveno od po~etnite bukvi na imeto i prezimeto), koja podocna }e bide rebrendirana vo Puma, a Adolf ja formira{e kompanijata registrirana pod imeto Adidas AG. Rivalstvoto koe na po~etokot se vodelo na poleto na atletikata i Olimpiskite igri, kade {to dvajcata rivali sakaa da go dobijat vode~koto mesto so promocija na nivnite najnovi modeli, podocna se prefrli i vo fudbalot, otkako od strana na Puma be{e prekr{en “paktot so Pele”, eden od pozaslu`nite za promocijata na ovoj sportski brend. Denes, Puma pretstavuva multinacionalna kompanija so sedi{te vo Hercogenaurah, Germanija, koja ostvaruva profit od 128,2 milioni evra. Nejziniot uspeh vo noviot vek se dol`i na uspe{noto restrukturirawe koe go predvode{e sega{niot direktor Johan Zajc vo 90-te godini, a za uspehot na pazarot govori i podatokot za prihod od 2,461 milijardi evra ostvareni minatata godina. Sepak, vo odnos na brendot, kompanijata se nao|a vo neizvesna polo`ba, na {to uka`uva i otstranuvaweto od godine{nata lista na Interbrend. Iako

Imixot na Puma na svetsko nivo go izgradi fudbalskata yvezda Pele, brazilskiot “kral na stadionot” koj igra{e vo “kralskite” patiki od Puma (poznatiot model ”king”)

kompanijata vlo`i mnogu vo noviot imix, koj vklu~uva nekoi od vrvnite dizajnerski imiwa, sepak, ne be{e uspe{na vo targetiraweto na celnata publika koja o~ekuva inovacii po koi i be{e prepoznatliva kompanijata. Ostanuva da vidime dali toa }e go pobie najnoviot proizvod, mobilniot telefon na Puma, koj so pojavuvaweto na pazarot treba da ja potvrdi inovativnosta {to niz minatite dekadi be{e temel na uspehot za ovoj germanski brend. RAZVOJOT NA BRENDOT Po izleguvaweto od zaedni~kata kompanija, golem

broj svetski sportisti, posebno trka~i i fudbaleri, pomognale mladiot brend da stekne prepoznatliv. Vo 1950 godina, na prviot internacionalen fudbalski me~ odr`an po Vtorata svetska vojna, nekolku germanski igra~i gi nosele patikite “atom” na Puma. Olimpiskite igri vo 1952 godina odr`ani vo Helsinki bile spektakularen uspeh za Puma, no i vrata preku koja mladata kompanija navlegla na britanskiot pazar. Amerikanskiot Olimpiski komitet ja proglasil Puma za oficijalen nabavuva~ na obuvki vo 1952 i povtorno vo 1956 godina. Vo

1952 godina, amerikanskiot `enski trka~ki tim donel pobeda i za Puma, otkako vo nejzinite ~evli go osvoile zlatniot medal za trkite na 400 metri. Isto taka, imixot na Puma na svetsko nivo go izgradi fudbalskata yvezda Pele, brazilskiot “kral na stadionot”, koj gi nose{e “kralskite” patiki od Puma (poznatiot model ”king”). Ranite te{kotii is~eznale i biznisot po~nal da napreduva otkako kompanijata po~nala so izvoz. Patikite na Puma bile razneseni niz 55 zemji od pette kontinenti. Prvata licencirana proizvodna linija bila pretstavena vo

Avstralija. Vo 1959 godina firmata na Rudolf Dasler bila transformirana, bidej} i negovata `ena i dvajcata sinovi, Armin i Gerd, stanale del od sopstvenicite na kompanijata. Do 1962 godina patikite na Puma po~nale da se izvezuvaat vo re~isi 100 dr`avi vo svetot. Drug beleg na Puma bil proizvodnata inovacija. Vo 1960 godina Puma pretstavila nova tehnologija za fudbalski patiki, vo koja prvpat po~nal da se koristi procesot na vulkanizacija za spojuvawe na |onot so gorniot del. Naskoro po pretstavuvaweto po~nala i upotrebata na ovaa

tehnologija, pri {to 80% od site fudbalski patiki bile fabrikuvani na toj na~in. Vo ranite 60-ti godini Puma razvila i trka~ki patiki so unikatno oblikuvan |on koj go pomagal prirodnoto dvièwe na stapaloto i bil baziran na poslednite medicinski istraùvawa od toa vreme. Na krajot na decenijata Puma bila prvata kompanija koja ponudila sportski obuvki so lepenki. Rudolf Dasler po~inal vo 1974 godina, pa negoviot sin, Armin Dasler, koj od ranite 60-ti godini menaxiral so stranskata podru`nica vo Salcburg, go prezel negovoto mesto. Dvanaeset godini podocna Puma vleze na berzata i se preimenuva vo Puma AG Rudolf Dasler Sport (Puma AG Rudolf Dassler Sport). Kompanijata prodolìla so lansirawe na inovativni proizvodi. Vo sredinata na 70-te godini ja promovirala takanare~enata S.P.A. tehnologija - sportski obuvki so visoki potpetici koi go namaluvaat naporot na Ahilovata peta. Vo 1982 godina Armin Dasler ja pretstavi svojata invencija, |onot Douflex, so specijalni otvori za zgolemuvawe na mobilnosta na stapaloto. Vo 1989 godina kompanijata go pretstavi noviot Trinomic sistem za sportski obuvki, so heksagonalni }elii me|u |onot i obuvkata, so cel da se amortizira stapaloto na trka~ite. Drugi inovacii sleduvaa vo 1990 i 1991 godina. Vo 1991 godina, {vedskiot konglomerat Proventus AB gi kupi site akcii na Puma so koi se trguva{e vo Frankfurt i Minhen. Istata godina svetloto na denot go vide Puma Internacional, holding-kompanija za diviziite na Puma koi se nao|aat na Dale~niot Istok, Avstralija, [panija, Francija, Avstrija i Germanija, a koi bea organizirani kako nezavisni

PRIKAZNI OD WALL STREET

ORACLE GI OBVINI GERMAN Glavniot izvr{en direktor na Oracle, Lari Elison, ja obvini germanskata kompanija SAP deka ukrala milijardi dolari od negovata kompanija poradi nepo~ituvawe na pravilata za dozvola na kopirawe softveri ndustriskata {piona`a povtorno stapuva na scena, po obvinuvaweto iska`ano nedelava od strana na glavniot izvr{en direktor na Oracle, Lari Elison, deka germanskiot SAP treba da & plati na negovata kompanija iznos od 4 milijardi dolari poradi nelegalno koristewe na softverskata licenca na negovata kompanija.

I [efot na Oracle Oracle,, LARI ELISON, presmetal deka SAP bi

platila 4 milijardi dolari dokolku legalno go koristela negoviot softver

Dvete kompanii, koj se edni od vode~kite za izrabotka na softverski re{enija, se vo spor za toa kolku SAP treba da mu plati na Oracle za nelegalnoto koristewe na podatoci i dokumenti od momentalno zatvorenata softverska poddr{ka na svojata podru`nica Tomorrow Now. Germancite ve}e priznaa za nivnoto nekorektno odnesuvawe. Tie priznaa deka preku ovaa podru`nica

bile ukradeni dokumenti od vebsajtovi na Oracle za{titeni so lozinki i istite gi koristele za da kradat del od potencijalnite biznisi na Oracle preku ponuda na sli~ni uslugi, no po daleku poniski ceni. Od Oracle velat deka poradi vakvata nelegalna aktivnost i kra`ba na intelektualna sopstvenost sega SAP im dol`i milijardi dolari. Presmetkata na Elison od 4 milijardi dolari se bazira

FEQTON

^ETVRTOK

MOBILNIOT TELEFON NA PUMA

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Iako Puma zabele`a visoka prepoznatlivost na brendot, toa {to kompanijata vo 80-te godini generira{e polovina od proda`bata so obuvki od poevtin rang, vo 90te godini rezultira{e so soo~uvawe so posledicite od svojot evtin imix profitni centri. Pokraj visokiot profil i uspeh na kompanijata, nivniot profit pa|a{e s$ do ranite 90-ti godini, koga tie prestanaa so postoewe. Taka be{e s$ do 1994 godina koga Puma povtorno zabele`a profit, pa akcionerite za prvpat primija dividenda vo 1996 godina. USPE[NIOT MENAXMENT NA ZAJC Vo 1993 godina proekciite na kompanijata ne izgledaa svetlo. Puma be{e navlegla vo crvenata zona re~isi edna dekada. Vo 1992 godina, parentalnata kompanija Proventus & go dade dolgoo~ekuvanoto zgolemu-

11.11.2010

Sorabotkata na Puma i Sagem rezultira{e so noviot mobilen telefon kaj kogo polneweto na bateriite go obezeduva solarniot panel. Ovoj mobilen telefon na son~eva energija, osven kako telefon, ima mo`nost da obezbedi statistika na trening, {to mu ovozmo`uva broja~ot na ~ekori. Pokraj ova, ima i drugi aplikacii koi se povrzani so sportot, {to na nekoj na~in e precizna sinhronizacija na brendot so tehnologijata.

PAKTOT SO PELE

RUDOLF DASLER, osnova~ot na Puma

Nekolku meseci pred odr`uvaweto na FIFA svetskiot kup vo 1970 godina, Armin Dasler i negoviot rodnina, Horst Dasler (predvodnikot na Adidas), sklu~ile dogovor koj se narekuval “Paktot so Pele”. Ovoj dogovor diktiral deka Pele, brazilskiot napa|a~, ne smee da “igra” nitu za Adidas, nitu za Puma. Sepak, Armin ne mo`el da odolee na potencijalnata finansiska i marketingprednost od sponzorstvoto na vakva superyvezda. Pele se soglasil so ponudata na Puma otkako primil 120 iljadi dolari za da gi nosi nivnite patiki. Na svirkata na po~nuvaweto na finaleto, Pele go zaprel sudijata so barawe da si gi vrze patikite, pred da se navedne i na milioni televiziski gleda~i im dade podobar pogled na negovite patiki Puma.

“Kralot na fudbalot” i “king”

modelot na Puma

vawe na kapitalot od 50 milioni toga{ni germanski marki. Iako Puma zabele`a visoka prepoznatlivost na brendot, toa {to kompanijata vo 80-te godini generira{e polovina od proda`bata so obuvki od poevtin rang, vo

90-te godini rezultira{e so soo~uvawe na posledicite od svojot evtin imix. Kako i svojot bratski rival, Adidas, Puma saka{e da uspee so napu{tawe na evtinite pazari. Navleguvaweto na pazarite kade {to cirku-

liraat visoki ceni, tradicionalnata teritorija na amerikanskite giganti Najk i Ribok, stana novata cel na Puma. No, verojatno toa docna go napravija, komentiraat ekspertite. Ovaa strategija rezultira{e so zagubi vo proda`bata i udelot vo pazarot. Taka, vo 1993 godina be{e jasno deka na Puma & treba nov vodi~, pa Proventus go smeni

izvr{niot direktor na Puma, Stefan Jakobson so Nils Stenboj. No, samo po eden mesec Stenboj zamina vo povisokiot menaxment na parentalnata kompanija. So pristignuvaweto na 30godi{niot Johen Zajc po~naa i dobrite vremiwa za Puma. Svoevremeno najmladiot izvr{en direktor na evropska kompanija {to e na berzata, Zajc, se priklu~i

na Puma vo 1990 godina kako zamenik-pretsedatel za internacionalen marketing i proda`ba, kade {to bil odgovoren za repozicioniraweto na brendot. Edna godina po upravuvaweto so Puma, Zajc go objavi i prviot profit na Puma zabeleàn po inicijalnata javna ponuda od 1986 godina - 25 milioni germanski marki. I restrukturiraweto {to go napravi kompanijata be{e svoevidna uspe{na prikazna. Druga prednost be{e i inovativniot marketing-plan. Negovata su{tina be{e pozicioniraweto na brendot kako internacionalen sportski brend za visokokvalitetni obuvki za atleti~ari, sportska obleka i dodatoci. Isto taka, svojot inovativen marketing-koncept kompanijata go bazira{e na poslednite istraùvawa na trendot, ona {to prethodno go ignorira{e i {to ja dovede do takvi padovi vo minatoto. Inaku, dogovorot so Zajc vo 2007 godina be{e prodolèn na u{te 4 godini, pa s$ do 2012 godina toj ostanuva izvr{en direktor na Puma. Vo 2007 godina Puma soop{ti deka nejziniot profit vo periodot na posledniot kvartal padnal za 26%. Golem del od padot na profitot bil poradi visokite dava~ki povrzani so ekspanzijata. Taa godina, francuskiot sopstvenik na brendot Gu~i, Pino-Prentam-Redut (PinaultPrintemps-Redoute) (PPR), objavi deka kupil 27% od akciite vo Puma, so {to si go trasira{e patot kon nejzino celosno prezemawe. Dogovorot ja vrednuva{e Puma na 5,3 milijardi evra. PPR izjavi deka }e po~ne “prijatelsko” prezemawe na Puma, po cena od 330 evra za akcija, i toa vedna{ otkako }e bide kompletirana akvizicijata na pomalite delovi. Bordot na Puma go pozdravi ~ekorot, so izjava deka toa e vo najdobar interes od firmata. Istata godina, po nekolku meseci, PPR se zdobi so 62,1% od akciite na Puma. Iako PPR poseduva najgolem del od nejzinite akcii, sepak, Puma ostanuva nezavisna kompanija. Vo utre{niot broj na “Kapital”doznajte za omileniot brend na britanskata kralica i kompanijata {to go patentira{e kariraniot dizajn, Burberry

CITE OD SAP ZA KRA@BA OD 4 MILIJARDI DOLARI na sumata koja Germancite bi ja platile za koristeweto na ovie licenci, no pod odredeni specifi~ni uslovi.Germancite od SAP, pak, tvrdat deka preku nivnata podru`nica Tomorrow Now kra`bata ne bila tolku efektivna, odnosno deka ne bea ukradeni golem broj dokumenti i podatoci, poradi {to tie smetaat deka {tetata iznesuva okolu 40 milioni dolari. Sudeweto koe po~na pred dve nedeli nudi redok pogled na toa {to s$ se podgotveni da napravat golemite kompanii vo borbata za osvojuvawe na novi biznis-teritorii. Celata ovaa situacija za Oracle pretstavuva vistinska saga vo pogled na

odnosite so javnosta, bidej} i kompanijata momentalno e vo konflikt so dve golemi kompanii, germanskiot SAP i Hewlet Packard Co. Konfliktite so SAP po~naa osobeno da rastat koga od Oracle odlu~ija da go pomestat svojot biznis od oblasta na razvoj na softveri kon oblasta na glavniot biznis na SAP, izrabotka na aplikacii za kompaniite preku koi bi gi menaxirale platite, ~ove~kite resursi i drugi bitni aktivnosti. Problemot vo odnos na HP, pak, se odnesuva na odlukata na Oracle da vleze i vo biznisot na proda`ba na kompjuterski server. Isto taka, interesni za analiza se i nastanite

vo vrska so promenite na glavnite izvr{ni direktori kaj ovie kompanii. Imeno, noviot izvr{en direktor na HP sega e Leo Apoteker, koj na ovaa pozicija doa|a po negovoto napu{tawe na germanski SAP, zamenuvaj}i go Mark Hrd, koj e prijatel i teniski partner na Lari Elison. Po zaminuvaweto na Hrd od HP poradi somnitelni tro{oci, istiot e nazna~en za kopretsedatel na Oracle od strana na Elison. Iako od strana na Oracle be{e pobarano vo celiot ovoj slu~aj so industriska {piona`a da svedo~i i Apoteker, toa ne be{e dozvoleno od strana na HP. Zatoa, od strana na Oracle se pravat sekakvi napori,

pa duri se angaìrani i specijalni istraìteli so cel da go lociraat Apoteker i da mu dodelat sudska pokana. Dokolku od kompanijata ne uspeat vo toa, toga{ zakonski nikoj ne moè da go prisili Apoteker da svedo~i na sud. Pri~inata za vakvata zagriènost na Elison e {to postoi realna mo`nost da izgubi okolu 30% od svojata baza na klienti koi gi dobi po akvizicijata na People Soft vredna 10,3 milijardi dolari vo tekot na 2005 godina. Ovaa akvizicija go privle~e vnimanieto na SAP da go kupat Tomorrow Now, zatoa {to ovaa kompanija go poddrùva softverot na People Soft.

Industriska {piona`a i

kra`bi od hi-tech vid

18 11.11.2010

^ETVRTOK

KOMERCIJALEN OGLAS

^ETVRTOK

11.11.2010

20 11.11.2010

^ETVRTOK

KOMERCIJALEN OGLAS

^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! LICE ZA KONTAKT:

11.11.2010

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

22 11.11.2010

^ETVRTOK

RABOTA / PRODA@BA / IT / OBRAZOVANIE / ZDRAVSTVO

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE,

SAMO VO

Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb,Kumanovo.

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

SOOPШTENIJA

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 05.11.2010 Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuvapozicijata: Nacionalni konsultanti/Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 06.11.2010 JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1.Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2.Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul.Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 06.11.2010 EDC Makedonija objavuva oglas za slobodni rabotni pozicii na proekt finansiran od USAID vo Makedonija. Otvoreni pozicii: Postar Tehni~ki Specijalist-Javno Privatno Partnerstvo(Bitola,Strumica, Tetovo) Postar Tehni~ki Specijalist-pazari na trud(Bazirani vo Bitola,Strumica ili Tetovo) Postar Tehni~ki Specijalist-Vokaciska Edukacija i Trening (Bazirana vo Bitola,Strumica ili Tetovo) Postar Tehni~ki Specijalist-Nadgleduvawe i Evaluacija (Baziran vo Skopje) Finansiski i Adminitstrativen Menaxer(Skopje,Bitola,Strumica i Tetovo) Ofis Menaxer(4) (Baziran vo Skopje,Bitola, Strumica i Tetovo) Detalen opis na site pozicii koi mo`e da gi najdete na EDC stranata za vrabotuvawe: http://edc.org/about/job _opportunities Ve molime da go podnesete va{eto rezime so opis na profesionalna pozadina, obrazovanie i iskustvo so Propratno Pismo na slednata e-mejl adresa: afrodita.panovska@csglobal.com.mk Site aplikacii }e bidat tretirani vo nastroga doverlivost. Samo aplikantite koi se pokaneti za intervjua }e bidat kontaktirani.

IT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 09.11.2010-16.11.2010 Uni Banka objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Administrator na baza na podatoci Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate po elektronska po{ta, na jobs@unibank.com.mk najdocna do 16 noemvri 2010.

Izbor na aktuelni oglasi

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

ОБУКИ / FINANSII I SMETKOVODSTVO

^ETVRTOK

11.11.2010

KOSMO Inovativen Centar Opis na obukata Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija. Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

Obuka na tema

SMETKOVODSTVO Oblast: Finansii Termin: 17 Noemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka

KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134

contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:

Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:

Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxe-rite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

24 11.11.2010

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje. Izlagawa na pretstavnici na firmi koi implementirale elektronski biznis. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www. mchamber.mk KONTAKT:

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

ОБУКИ / MARKETING / HR / E-BIZNIS

^ETVRTOK

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan Oblast: Marketing Termin: 12-13 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:

Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan Postavuvawe na marketing celite na kompanijata Zapoznavawe so metodite za sledewe na vloùvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata Odbirawe na najdobrata marketing strategija Fokusirano vloùvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat nagolem povrat na investicijata Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vloùvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi Sozdavawe na doìvotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija

Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto

na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10 Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes Kosmo Inovativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU

19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija 19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Analiza na finansiski izve{tai 19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza

20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Biznis odnesuvawe i etika 20.11 - 21.11.10 CS Global Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Komorsko-partnerski proekt CEFTA - DIHK

DVODNEVEN SEMINAR: PRAVILA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT - ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi?

23 i 24 noemvri 2010 godina Stopanska komora na Makedonija

MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:

Vo funkcija na inovirawe na znaewata na stopanskite subjekti vo primenata i koristeweto na pravilata za potekloto na stokite, vo ramkite na CEFTA-Dogovorot, Stopanskata komora na Makedonija so Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK) organizira dvodneven seminar na tema: IMPLEMENTACIJA NA PRAVILATA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT.

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na: Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na sektori Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na

rabotni mesta

Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot! Ovaa obuka e nameneta za Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi Menaxeri na sredno i visoko nivo Tim lideri Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

Predavaweto }e bide realizirano od strana na HELMUT BERND, vi{ carinski ekspert za edinstveniot carinski sistem na EU i za poteklo na stokite od Berlin, Germanija. Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost i za bilateralni razgovori so ekspertot, {to mo`e da se navede i vo samata prijava.

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

IZVESTUVAWE Na 03.11.2010 godina Toplifikacija AD Skopje sklu~i Dogovor za kratkoro~en kredit so Tutunska Banka AD Skopje na iznos od 196,000.000,00 denari, so utvrden rok na vra}awe do 03.01.2011 godina.

Zainteresiranite za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se prijavat najdocna do 18 noemvri 2010 godina (kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 3244 034, biljana@mchamber. mk i Venera Andrievska, tel: 3244 037, venera@mchamber.mk). Poop{irni informacii i Prijavniot list mo`at da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

26 11.11.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

AVTOBIOGRAFIJATA NA XORX BU[

OPRAVDUVAWE ZA MESTO VO ISTORIJATA? Knigata

na Xorx Bu{, koja nedelava izleze vo javnosta, ve}e go dobi epitetot na kontroverzna. Vo nea toj samiot se narekuva decisioner (nositel na odluki), a kriti~arite velat deka toj se obiduva da gi uveri lu|eto deka site odluki koi gi donel vo negoviot mandat bile vistinskite

o~ki na odluka” (Decision Points) e knigata koja nedelava ja razbranuva amerikanskata, no i svetskata javnost. Toa e avtobiografijata na porane{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{ pomladiot, vo koja na nekoj na~in dava “ot~et” za svojata rabota, a koja ve}e go dobi epitetot na kontroverzna. Knigata ima 497 stranici i e ispe~atena vo 1,5 milioni primeroci. Podelena e na 14 posebni delovi, odnosno 14-te odluki koi toj moral da gi donese vo tekot na svojot osumgodi{en mandat. Vo knigata Bu{ samiot sebesi se narekuva decisioner (nositel na odluki). Po~nuva od periodot od 11 septemvri 2001 godina so napadot na Va{ington, koj dade sosema nova i neo~ekuvana nasoka na negovata funkcija, a zavr{uva so finansiskata

kriza koja go obeleà krajot na negoviot mandat. Edna od negovite izjavi koi gi dade vo svoeto prvo intervju pred objavuvaweto na knigata be{e citatot: “Ne e problemot vo toa {to donesov pogre{na odluka, tuku problemot e {to predolgo ja donesuvav”. Iako ovoj citat se odnesuva na brzinata na reagiraweto vo slu~ajot so uraganot Katrina vo Wu Orleans, za koj Bu{ priznava deka napravil najmnogu gre{ki, sepak, tie zborovi moàt sovr{eno da se vklopat i kaj nekoi drugi odluki. Nastrana od lo{ite odluki, nikoj ne moè da gi zanemari i onie dobrite: pomo{ vo borbata protiv SIDA-ta vo Afrika, za~uvuvawe na beneficiite vo zdravstvoto vo SAD, reakciite pri izbivaweto na svetskata finansiska kriza... Porane{niot gu-

verner na Teksas i 43-ot pretsedatel na SAD poso~uva deka znae oti kone~niot sud za nego }e ja donese istorijata, no nego toga{ nema da go ima. Na pra{aweto dali razmisluva da mu se izvini na amerikanskiot narod poradi napadot na Irak, toj odgovori: “Izvinuvaweto bi zna~elo deka taa odluka bila pogre{na, a jas ne veruvam deka be{e pogre{na”. Vo vrska so toj del od knigata, kriti~arite vo amerikanskite mediumi, koi ja recenziraat knigata, se soglasni deka Bu{ nastojuva celosno da se opravda za s$ {to storil kako pretsedatel i smeta deka ne zgre{il nikade. U{te eden del od knigata koj go privle~e vnimanieto e segmentot vo koj Bu{ od site svoi sojuznici ima pofalni zborovi samo za porane{niot britanski

premier Toni Bler. Imeno, dvajcata odlu~ile zaedno da trgnat vo napad na Irak, a Bu{ osobeno ja ceni re{itelnosta na Bler, duri i koga mu se zakanuvalo pa|awe na vladata poradi voenite operacii. Vo tie momenti, Bler mu rekol na Bu{: ”Neka padne i vladata”, a tie zborovi se pri~ina za po~itta na Bu{. Bu{ na sekoj moèn na~in se obiduva da ja pobie tezata deka so negovata funkcija upravuvale potpretsedatelot Dik êjni i {efot na kabinetot, Karl Rou, tuku toj bil decisioner. No, vo knigata ne pi{uva samo za negovite pretsedatelski odluki i karierata, tuku raskaùva i kako bil “nepodnosliv” adolescent i deka e vinoven za belite vlakna vo kosata na negovata majka Barbara. Toj imal neobjasneta qubov kon picata i vo momentot

koga sfatil deka taa qubov stanuva pogolema od qubovta kon soprugata Laura i } erkite Xeni i Barbara, ednostavno re{il da prestane. Raska`uva i kako alkoholot go dovel vo nekolku nezgodni situacii, me|u koi go spomenuva slu~ajot na priemot na negovite roditeli, koga prili~no pijan pra{al edna gostinka kakov e seksot vo 50-te godini od `ivotot. So ogled na toa deka zboruval mnogu glasno, po negovoto pra{awe nastanal molk. Gostinkata ne mu ostanala dol`na i koga napolnil 50 godini mu pratila poraka: “I, kako e Xorx?” U{te edna rabota za koja toj priznava deka bila golema gre{ka e slu~ajot koga bil uapsen dodeka vozel vo alkoholizirana sostojba vo 1976 godina. Za toa ne zboruval

za vreme na negovata pretsedatelska kampawa, no se doznalo podocna i nastanal vistinski skandal. Toj go raska`uva i svoeto negativno mislewe za abortusot, otkako negovata majka imala spontan abortus. Inaku, Oliver Stoun pred tri godini snimi film za Bu{ pomladiot, nasloven W, spored negoviot sreden inicijal so koj se razlikuva od tatkoto, isto eks-pretsedatel Xorx Bu{. Ovoj film be{e kritika na vladeeweto na Bu{ pomladiot, no zaedno so “X.F.K”. i “Nikson”, pretstavuva i del od “pretsedatelskata trilogija” vo Stounovata filmografija.

FESTIVAL “SINEDEJS”

MIKS OD EVROPSKI AVTORI, PRODUKCII I PARI Godine{noto

izdanie gi nosi pozna~ajnite naslovi od festivalite vo Berlin, Kan i Venecija, kako i na kultnite avtori Godar, Alen, Vinterbotom... STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

o {eesetina filmovi selektirani vo nekolu programi, pod sloganot “ûvstvo za dobar film”, od ve~erva (~etvrtok, 11 noemvri) do 18 noemvri vo skopskite kino-sali Milenium (GTC) i Frosina (MKC) }e se odrì devettiot Festival na evropskiot film “Sinedejs”. Iako se raboti za tajlandski film, festivalot go otvora “î~ko Bonmi se se}ava na minatite ìvoti” od godine{niot kanski pobednik Api~atpong Verasetakul. Osven nego, na programata }e moàt da se vidat i aktuelniot berlinski pobednik “Med” na turskiot avtor Semi Kaplanoglu, kako i pobednicite na saraevskiot i festivalot vo Karlovi Vari (ê{ka), srpskiot “Tilva Ro{“ na Nikola Leài} i hrvatskiot

Kaplanoglu so “Med” e eden od favoritite “Neka ostane me|u nas” na Rajko Grli}. Pokraj niv, na programata se i nekoi od pozna~ajnite naslovi od godine{nata avtorska produkcija, kako “Film socijalizam” na kultniot francuski “novobranovec” @an-Lik Godar, “]e sretne{ visok mra~en stranec” na Vudi Alen, “Ubiecot vo mene” na Majkl Vinterbotom... Selektor na glavnata

natprevaruva~ka programa e Bernd Buder, sineast so dolgogodi{en sta` na Berlinaleto, koj odbral 12 naslovi. Osven spomenatite “Med” i “Tilva Ro{“, tuka se i ~e{kiot “Kavasaki rozi”, holandskiot “Aviatriks od Kazbek”, turskiot “Aj lav ju”, ungarskiot “Biblioteka Paskal”, avstriskiot “Amerika odvnatre”, izraelskiot “Samotnici”, polskiot “Moja

krv”, romanskiot “Koga mi se svirka, svirkam”, hrvatskiot “Crnci”, tajvansko-{vedskiot “Gospo|a Kiki” i francuskiot “Tivki glasovi”. Deka se raboti za evropski filmovi govori i podatokot deka re~isi nema isklu~ivo ednonacionalna produkcija, tuku se raboti za miks od avtori, idei, akteri, produkcii i, sekako, pari. Me|u selektiranite naslovi vo programata “Gala premieri”, osven Verasetakul, Alen, Godar i Vinterbotom, se zastapeni i “^ovekot koj {to vreska{e” na MahamatSaleh Harun, “Na turneja” na Matje Amerih, “Viski so votka” na Andreas Dresen i “Ma`i i bogovi” na Ksavier Bovoa. A vo programata “Balkan link”, osven Grli} se zastapeni i balkanskite avtori Nexad Begovi} (so “Jasmina”), Mladen \or|evi} (“@ivotot i smrtta na porno bandata”), Pelin Esmer (“10 do 11”), Sa{a Hajdukovi}

ЕКSКЛУЗИVNО Пrемиеrа на опеrsката бајка

(“32 dekemvri”), Dimitar Mitovski (“Misija London”) i dvojkata Razvan Radulesku/ Melisa da Raf (“Pred s$, Felicija”). Za najdobrite naslovi vo ovie dve selekcii }e odlu~uva ìri sostaveno od Sawin Pejkovi}, reìser i profesor na akademijata vo Geteborg ([vedska), londonskiot montaèr Nikolas Gaster i makedonskiot kriti~ar Vlatko Galevski. Desetinata filmovi od revijata na italijanskiot film, muzi~kite dokumentarci i kratkite filmovi, kako i trite rabotilnici ja dopolnuvaat programata na godine{niot “Sinedejs”, koj

raspolaga so vkupen buxet od 1.650.000 denari od gradot Skopje, Ministerstvoto za kultura i Evropskata komisija. Festivalskiot bonus se sostoi od dve novini. So sekoe doneseno piratsko DVD biletot go pla}ate 50 namesto 150 denari, a polno}nite vikend-proekcii }e se odr`at na otvoreno, pred MKC i na vidikovecot na Vodno. Na vtorava lokacija }e vi bide potrebno radio vo amtomobilot za da go slu{ate zvukot preku prethodno najaveniot FM kanal i }e bidat slu`eni topol ~aj i pe~eni kosteni.

GADGETS

ÎTAWE SO SLUH ostojat mnogu pri~ini zo{to nekoi deca, pa i vozrasni, imaat problem so ~itaweto. Nekoi imaat lo{ vid (ili disleksija). Intel ~ita~ot pronajde ajde j na~in kako da go transformira ormira r r pi{aniot zbor za da moè sekojj da go “pro~ita”. r Toa e mal i prensoliv soliv ured, mnogu diskreten, a vklu~uva i “bubici”. ici”. Raboti mnogu ednostavno: stavno: kako so kamera r go poso~uvate tekstot {to sakate da go slu{nete, u ja snimate stranicata cata kako slika i potoa go slu{ate tekstot. Moète i da kopirate pogolem tekst so pomo{ na Intel Portable Capture station.

ЈОVАNЧЕ И МАRИКА Енгелбеrт Huмпеrдинк 19.11.2010 (петок) 19.00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

SPORT

^ETVRTOK

SPORT TAJGER PO SPONZORI VO KINA Amerikanskiot golfer, otka~en od sponzorite vo SAD i Evropa, pari }e bara vo Kina

BUNDES LIGA

GOLF ajplateniot sportist vo poslednata decenija, amer ika n sk i ot golfer Tajger Vuds, se obiduva da najde nov i s p o n z o r i o t ka ko , ispla{eni od serijata seks-skandali, sorabotkata so nego ja prekinaa pove}egodi{nite biznispartneri. AT&T, Gejtorejd (Gatorade) i Aksentur (Accenture), kompanii koi dosega investiraa ogromni sredstva vo imixot na Tajger Vuds, ne sakaat da imaat ni{to zaedni~ko so ~ovekot koj pred nekolku meseci be{e del od maratonskiot skandal, koga napu{ten od soprugata sekojdnevno se soo~uva{e so novi otkritija za prequbni~ki aferi so golem broj `eni. Sepak, {ansa za prodol`uvawe na zarabotkata Vuds gleda na raste~kiot kineski pazar, od kade {to nekolk u golemi kompanii se zainteresirani za iskoristuvawe na negovoto ime. “Sekako deka gi zedov prdvid ponudite od

11.11.2010

kine skite kompanii, kako {to i tie mene me zemaa predvid. Smetam deka e samo pra{awe na vreme koga }e bide pronajden vistinskiot partner, koj }e veruva deka jas mo`am da mu pomognam vo biznisot”, izjavi Vuds. Tajger, od marketin{ka ikona, denes e prinuden navistina naporno da gi nao|a sponzorite. Se pretpostavuva deka na amerikanskiot i evropskiot pazar ne bi mo`el da dobie nitu desetina od ona {to go zarabot uva{e do lani. Najverojatno, vo momentov edinstveniot na~in da go zgolemi svoeto bogatstvo e so nao|awe na sponzor od Kina.

GERMANIJA GI NAGRADUVA SVOITE KLUBOVI SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ermanskata fudbalska federacija objavi deka od profitot zaraboten na poslednoto Svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika } e im otstapi i na klubovite od prvata i vtorata Bundes liga. Sekoja od ekipite } e dobie po 1,927 milioni evra, kako rekompenzacija za pridonesot vo igrite na nacionalniot tim na ovaa zemja. “Klubovite vo Germanija pridonesoa mnogu za uspehot na selekcijata i bi bilo ne~esno dokolku bidat izostaveni od podelbata na finansiskiot profit”, izjavi Reinhard Raubul, pretsedatel na Zdruènieto na liga{ite na Germanija. Inaku, spored planot iznesen od fudbalskata federacija, dopolnitelni sredstva }e dobijat ekipite {to dale svoi igra~i vo selekcijata, a visinata na ovaa nagrada }e bide uslovena od brojot na reprezentativcite koi gi imal timot vo momentot na {ampionatot. Germanija na Mundijalot vo Ju`na Afrika go osvoi bronzeniot medal, a najzaslu`ni za nejziniot uspeh bea golem broj mladi fudbaleri, koi proizlegoa od desetgodi{nata programa za razvoj, vo koja Germancite dosega imaat vloèno pove}e od 100 milioni evra. Ovaa tendencija na vloùvawe vo razvojot na

Spored planot iznesen od fudbalskata federacija, dopolnitelni sredstva }e dobijat ekipite {to dale svoi igra~i vo selekcijata, a visinata na ovaa nagrada }e bide uslovena od brojot na reprezentativcite koi gi imal timot vo momentot na {ampionatot

1,927 milioni evra e nagradata za germanskite klubovi

fudb alot vo Germanija rezultira{e so producirawe na ogromen broj talentirani igra~i, koi vo momentov se me|u glavnite yvezdi na internacionalniot fudbal. Mesut Ozil, Sami Kedira, Ba{tijan [vajn{tajger, Tomas Miler i ostanatite od selekcijata se me|u najbaranite na fudbalskata berza. Od druga strana, klubovite vo prvata Bundes liga se glavno profitabilni, so stabilna finansiska idnina, za razlika od najgolemiot del od ekipite vo Anglija, [panija i Italija, kade {to mnogumina predviduvaat totalen finansiski kolaps vo narednite dve do tri godini. Tokmu direktnata finansiska pomo{, no i brojnite beneficii na fudbalskata federacija kon klubovite se oceneti kako krucijalni vo razvojot na fudbalot vo Germanija.

Mladinskite {koli na timovite vo Germanija najzaslu`ni za odli~nata seniorska selekcija na ovaa zemja

SERIJA A

BENITEZ IZNENADEN OD PROBLEMITE saka da se bori za odbrana na trofeite VO INTER Dokolku osvoeni minatata godina, Inter }e mora da se

tkako be{e obelodeneto deka ekipata na Inter ima dvojno poslab u~inok vo sporedba so istiot period lani, aktuelniot trener na timot, Rafael Benitez, kone~no gi prizna problemite vo igrata na klubot. “Ne o~ekuvav timot da ima tolku mnogu problemi, otkako istite igra~i osvoija s$ {to mo`e{e da se osvoi minatata sezona. Igra~ite rabotat dobro, no ima golem broj te{kotii”, veli Benitez. [panecot glavniot problem za lo{ite rezultati na aktuelniot evropski {ampion go gleda vo premorenosta na pogolemiot del od igra~ite vo sostavot na Inter. “Pred nekoj den Snajder ne se ~uvstvuva{e dobro i sega e na pregledi da vidime za {to stanuva zbor. Igra~ite na Inter minatata sezona ja zavr{ija mnogu docna, a potoa rano gi po~naa podgotovkite za novata sezona. Mnogumina od niv i igraa vo tekot na letoto”, smeta trenerot, koj na po~etokot od ovaa sezona od Liverpul dojde vo Milano. Dokolku saka da se bori za

zasiluva vo tekot na januarskiot preoden rok. Pretsedatelot Masimo Morati ve}e isprati ponuda do Totenhem za Geret Bejl, a postojat postojat realni {ansi i da se dojde j i do D Diego o Forlan, an,, oficijalno f j najdobrio najdobriot j r ot fudbaler aler od poslednoto svetsko o prvenstvo nstvo odbrana na trofeite feite osvoeni minatata godina, Inter }e mora da se zasiluva voo tekot na januarskiot preoden en rok. Pretsedateelot Masimo Morati ati ve}e isprati ponuda onuda do Totenhem za Geret Bejl, a postojat realnii {ansi da se dojde i do Diego Forlan, oficijalno najdobriott fudbaler od poslednoto svetsko sko prvenstvo. “Zadovolen sum od igra~ite koi gi imam, no vo januari mora da se obideme daa se zasilime. Sosema e jasno deka mora da napravime promeni meni po povredata na Samuel”” e zaklu~okot na Benitez. Sepak, popularniot iot Rafa propu{ti da objasni sni zo{to po negovoto doa|awee vo Inter toj po~na da ja menuva uva igrata na fudbalerite, so koja tie lani

pobedija vo Ligata na evropskite {ampioni, vo italijanskoto prvenstvo, kako i vo nacionalniot kup na zemjata. So doa|aweto na Benitez prvotimskiot status e pod znak na pra{alnik i za na{iot Goran Pandev, koj be{e eden od najistaknatite ~lenovi na timot vo vremeto koga Inter be{e predvoden od @oze Muriwo.

[panskiot strateg najavuva golema aktivnost vo tekot na zimskiot preoden rok

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski