169 Kapital 19 11 2010 by Kapital Media Group

BANKARITE ZA BAVNOTO NAMALUVAWE NA CENATA NA KREDITITE

JAVNITE POVICI ZA SU[TINSKI PROEKTI PA\AAT KAKO KRU[KI

KAMATITE SE ODRAZ NA RIZIKOT VO EKONOMIJATA!

NAJMALKU SEDUM MILIONI EVRA POTRO[ENI ZA NEUSPE[NI TENDERI

STRANA 10

STRANA 6-7

petok / weekend end

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL EKSKLUZIVNO VO GAZPROM

JU@EN POTOK NEMA DA TRANZITIRA NIZ MAKEDONIJA KON EU?! ZAMENIK-PRETSEDATELOT NA RUSKATA KOMPANIJA GAZPROM, KOJA ]E GO GRADI JU@EN POTOK, ALEKSANDAR MEDVEDEV, V^ERA VO MOSKVA EKSKLUZIVNO ZA “KAPITAL” IZJAVI DEKA POSTOI SAMO MO@NOST DA SE GRADI KRAK KON MAKEDONIJA, NO I ZA TOA SÈ U[TE SE PREGOVARA

STRANA 2-3

DENES, VO

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 18.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,03% 0,18% 0 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 45,64 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,64 8 1,54%

VLADINIOT AVION SÈ PO^ESTO NA ZEMJA

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.11) 2.270

MBI 10

2.265 2.260 2.255 2.250 2.245 2.240

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

2.235 2.230

“PO LE[EVI GAZAT”!?

2.225 2.220 12.11

14.11

16.11

18.11

STRANA 4

KOLUMNA KOLIN TARNER

Poskapuva i hranata vo Makedonija STRANA 12

Xeneral Motors preku IPO }e sobere 23,1 milijardi dolari STRANA 17

NE GO PRODAVAAT, NE GO NI VOZAT!

STRANA 4

"SLEDETE JA VA[ATA PASIJA” STRANA 8

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

PROSTA MATEMATIKA! STRANA 2

2 19.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 19 NOEMVRI 2010

PROSTA MATEMATIKA!

Deka vo Makedonija partiskite interesi i poenite zaraboteni preku niski i evtini dnevnopoliti~ki presmetki se stavaat sekoga{ pred dràvnite celi ne e ni{to novo. Faktot deka i vo klu~ni momenti, koga se rasprava za su{tinski pra{awa, koga dràvata se ispravuva pred istoriski dilemi i problemi so ~ie re{avawe ili sokrivawe pod tepih }e se razviva i idninata, potezite koi se vle~at zavisat isklu~ivo od me|upartiskite pazarewa, so godini go razjaduva makedonskiot dràven sistem. No, ona {to ednostavno e vrv na ovoj samoubistven stil na vladeewe e neverojatnata sposobnost da se odi do krajnosti, pa duri i za procesi koi vo sekoja normalna dràva se odvivaat po jasno opredeleni i ve}e vospostaveni pravila, koi kaj nas ne moàt da mrdnat od mesto ako za toa ne se napravat soodvetni kalkulacii na sobirawe i odzemawe so prosta matematika – kolku dobivam, a kolku gubam ako se soglasam na ne{to. Vladinata koalicija od po~etok funkcionira vrz ovoj princip. Davam ministerska fotelja tuka za proekt tamu, tender ovde, za direktorska pozicija tamu, vrabotuvam tolku i tolku lu|e za tolku i tolku glasovi “za” vo Sobranie...i taka natamu... îsta smetka –dolga qubov! A bidej}i qubovta po prirodata na ne{tata tuka “ba{“ i nema pogodna po~va za ideolo{ko vireewe, tie ednostavno

mora da se fokusiraat na smetkata! Barem ne{to da gi drì zaedno! A smetkata veli – padna dogovor za zakonot za popis! Moème sega site da zdivneme. Liderite-partneri, Nikola Gruevski i Ali Ahmeti, se dogovorija! Se dogovorija da gi povle~at site amandmani, po {to Zakonot za popis, koj be{e blokiran nekade niz sobraniskite tela, sega }e moè mazno da pomine pa da po~neme da se podgotvuvame za sproveduvawe na istiot. No, zatoa {to dogovorot, vsu{nost, zna~i povlekuvawe na site amandmani, a onie na VMRO–DPMNE i na DUI se sosema sprotivni (!?) {to se odnesuva na ~lenot 5 (dali onie koi ìveat vo stranstvo }e bidat opfateni), sega e nejasno kako ova }e se odviva!? Dali ovie gra|ani }e bidat ili nema da bidat opfateni!? A i predlog–zakonot sam po sebe ne e ne{to jasen, pa ne moème ni na nego da se povikame sega koga pojasnuvawata padnaa vo voda. Vo nego stoi deka popisot }e se odnesuva na “voobi~aenoto mesto na ìveewe”, termin {to otvora prostor za razli~ni tolkuvawa! Zna~i, dvajcata lideri ne{to se ispazarija, nivnite pratenici nemaat poim {to, ama bitno gi povlekuvaat amandamanite po partiska naredba (isto kako i {to gi predloìle), potoa }e glasaat “za” i u{te n$ ubeduvaat deka normalno bilo koalicioni partneri da se dogovaraat me|usebe. Izvinete, ama ne e! Voop{to ne e normalno do posleden moment da si igrate so edno vakvo pra{awe, da nemate nieden, pa naedna{ da imate 100 amandmani, pa potoa isto naedna{ zaedni~ki site da gi povle~ete. Da se pazarite i u{te besramno da go priznavate toa, a potoa da nemate poim koj s$ e opfaten spored zakonot za koj }e krenete dva prsta “za”. Zakonot koj }e se izglasa samo blagodarenie na soglasnosta na “{efovite”. Ne preku debati, seriozni javni rapravi, pa potoa

Milioni drvca niz cela Makedonija }e bidat zasadeni denes na {estata akcija Den na drvoto. ]e se sadi pokraj avtopati{tata i ezerata, a vo Skopje }e se sadi na Tri Kru{i i na pove}e lokacii kaj Petrovec, a grad Skopje so 200 u~enici tradicionalno }e sadi drvca na Vodno. Vo ovaa akcija, kako i vo martovskata, predvidena e povtorno pograni~na sorabotka so sosednite zemji, a za narednata godina u~estvo najavija Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora i Slovenija. Vo dosega{nite pet akcii bea zasadeni pove}e od 20 milioni sadnici. Prvata akcija be{e sprovedena na 12 mart 2008 godina, koga bea zasadeni dva milioni drvca. Na 28 oktomvri 2008 godina be{e organizirana i vtorata so zasaduvawe {est milioni sadnici, na 14 mart 2009 godina Makedonija be{e po{umena so u{te pet milioni drvca, a na 19 noemvri minatata godina bea zasadeni dopolnitelni 7,5 milioni sadnici. Na 31 mart vo pettata akcija se zasadija pribli`no sedum milioni drvca.

“KAPITAL” EKSKLUZIVNO VO GAZPROM: VE]E SE CRTAAT TRA

JU@EN POTOK N NIZ MAKEDONI KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

me|upartiski konsenzus vo Sobranie (kako {to, vpro~em, bi se o~ekuvalo, za vakva, navidum tehni~ka, procedura), tuku so razgovori, pregovori i kompromis me|u Gruevski i Ahmeti. Xentlmenski, so uceni i ednostavni presmetki tie pazarno se dogovorija. Zaradi vakvite igri, Makedonija nikoga{ nema da bide dràva! Zatoa }e ìveeme od denes za utre, }e vegetirame izgubeni i vo prostorot i vo vremeto! Pa, lu|e, nie ne znaeme ni kako da se popi{eme! Nema da progledame podaleku od nosot, za{to o~ite ni se vpereni samo vo sitnite pazari! Malodu{no! A ako vaka funkcioniraat partiite koga se raboti za “najobi~en” dogovor za u{te poobi~en popis na naselenie, zamislete sega koi se dogovorite, koi se vlogovite i kakva e igrata koga se raboti za pokrupni pra{awa. Zamislete gi razgovorite za menuvawe na imeto, na primer! No, tuka ve}e se raboti za daleku posloèni matemati~ki operacii. Mnogu nepoznati se vo igra, golemi se i cifrite, a za re{enie {to }e bide to~no trebaat i politi~ari so sloèni kapaciteti. Onie {to nam ni se vo opteg odamna se vo “minus”!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSAN ALEKSANDAR MEDVEDEV ZAMENIK-PRE ZAMENIK-PRETSEDATEL NA RUSKATA KOMPANIJA K GAZPROM “Mo`nosta ovaa ov investicij investicija da se pokrie so klirin{kiot dolg nna Rusija kon Maked Makedonija }e bide zemena predvid zeme vo reguliraweto r na odnosite o so Makedonija, no Mak toa ne e klu~en del na proektot.”

NAVIGATOR

PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

19.11.2010

POBEDNIK

DOVERBATA RASTE

NIKOLA TODOROV

GOCE SMILEVSKI

IVAN @IVKOVSKI

KAROLOS PAPUQAS

odeluvaj}i stipendii D za sredno{kolcisportisti gi pottiknuva

d Sofija povtorno se retsedatelot na UKIM ja primi NagradaO zakani deka “vratite P nikako ne go odbele`a VskataotaBrisel za literatura na Evropna NATO i EU }e ostanat Internacionalniot den unija, visoko priznanie

sportskata kultura i duh me|u mladite, koi navistina nedostigaat

{to go dodeluva Evropskata komisija i Evropskata federacija na izdava~i

na studentite, so stav deka “institucionalno gi re{ava problemite”

zatvoreni s$ dodeka Skopje insistira na beskompromisniot stav vo odnos na imeto”

ASITE NA NOVIOT RUSKI GASOVOD

NEMA DA TRANZITIRA IJA KON EU?! Zamenik-pretsedatelot na ruskata kompanija Gazprom, koja }e go gradi Ju`en potok, Aleksandar Medvedev, v~era vo Moskva ekskluzivno za “Kapital” izjavi deka postoi samo mo`nost da se gradi krak kon Makedonija, no i za toa s$ u{te se pregovara SPASIJKA JOVANOVA specijalno za Kapital od Moskva jovanova@kapital.com.mk

Makedonija nema da bide tranzitna zemja niz koja }e pominuva gasovodot Juèn potok, koj }e distribuira ruski gas kon Zapadna Evropa. Zamenik-pretsedatelot na ruskata kompanija Gazprom, koja }e go gradi Juèn potok, Aleksandar Medvedev, v~era vo Moskva ekskluzivno za “Kapital” izjavi deka postoi samo mo`nost da se gradi krak kon Makedonija, no za toa s$ u{te se pregovara. “Direktorot ûgunov, koj be{e vo Makedonija, kade {to se sretna so va{iot premier, me informira{e deka Vladata na Makedonija pobarala da bide vklu~ena vo Juèn potok. Toj mi kaà i za planot na Vladata za gasifikacija na Makedonija. Gazprom i Vladata se angaìrani za zgolemuvawe na isporakata na gas za Makedonija do 2020 godina preku poseben krak od gasovodot”, veli Medvedev. S$ u{te e otvoreno pra{aweto kako }e se finansira gasifikacijata na Makedonija. Iako postojat obidi od makedonska strana ovaa investicija da se pokrie so klirin{kiot dolg na Rusija kon Makedonija, nasleden od porane{na SFRJ, toa ne e izvesno. “Ova }e bide zemeno predvid vo reguliraweto na odnosite so Makedonija, no toa ne e

klu~en del na proektot. Sepak, ovaa mo`nost }e bide zemena predvid”, istakna Medvedev. Makedonija nema da bide vklu~ena vo ~etirite glavni gasovodi na Juèn potok zatoa {to Albanija ne e zainteresirana za ovoj proekt. Iako Makedonija predlaga niz zemjava da tranzitira ruskiot gas kon Albanija i pod Jadranskoto More kon Italija, Medvedev ukaà deka Albanija voop{to nema podneseno aplikacija za vklu~uvawe vo Juèn potok. SE U[TE SE CRTAAT TRASITE S$ u{te e neizvesno po koja ruta }e se dviàt ~etirite gasovodi na Juèn potok, koi }e ispora~uvaat gas od Kaspiskiot region. Spored najavite, eden treba da odi na jug preku Bugarija, Grcija i Italija. Vtoriot }e odi od Bugarija kon Ungarija, Avstrija, Slovenija i Italija. Tretiot od Bugarija }e vleguva vo Srbija i }e prodolùva kon Ungarija. A, ~etvrtiot najverojatno }e odi kon Turcija. Site ~etiri godi{no treba da ispora~uvaat 63 milijardi metri kubni gas kon Evropa. Od Gazprom pora~aa deka Hrvatska sigurno nema da bide tranzitna zemja, kako i Makedonija. Zemjite od Jugoisto~na Evropa se zainteresirani da se priklu~at na glavnite gasovodi, zatoa {to, osven {to }e dobivaat gas, }e napla}aat i tranzitna taksa. Italija, na primer, lobira glavniot gasovod da odi preku Srbija, Hrvatska i Slovenija, zatoa {to bil poevtin od rutata Bugarija-UngarijaAvstrija-Slovenija.

Iako finansiskata konstrukcija na Juèn potok ne e gotova, se procenuva deka izgradbata na site gasovodi }e ~ini okolu 12 milijardi evra. Sigurno e deka Gazprom pokriva 50% od investicijata, barem ako se ocenuva spored dogovorot za sorabotka {to go potpi{a so Bugarija. Toa zna~i deka sekoja zemja niz koja }e minuva gasovodot treba da pokrie del od tro{ocite. Makedonija saka tro{ocite za izgradba na gasifikacionata mreà da gi pokrie so prebivawe na klirin{kiot dolg na Rusija vo iznos od 60 milioni dolari. No, za ova s$ u{te se pregovara, a i da prifati Rusija na ovoj na~in da go zatvori dolgot, tie pari nema da bidat dovolni za realizacija na ovoj proekt. ISPORAKA NA GAS OD 2015 GODINA Vo Gazprom se decidni deka Juèn potok }e se izgradi, bidej} i sega gi imale site neophodni instrumenti za da po~nat so polna brzina da go realiziraat proektot i da po~nat da ispora~uvaat gas od krajot na 2015 godina. Spored Medvedev, Juèn potok nema konkurencija. “Nie imame gas, dobri partneri i tehnologija za da go realizirame Juèn potok. Ne gledam konkurencija vo Nabuko. Juèn potok ima svoja ruta na transit na gas. Nabuko nema ni nonpejper, a ne dogovor. U{te pove}e {to e mnogu rizi~no za Evropa da ~eka gas

od Iran, so ogled na sega{nata politi~ka sostojba. Azerbejxan, pak, ve}e ima gasovodi preku koi moè da ispora~uva gas. Koj moè da ja pobedi ruskata cena za da nosi gas od drugi izvori?”, pora~a Medvedev i dodava deka celta na Juèn potok e da napravi diverzifikacija na tranzitot na ruski gas, a na Nabuko da gi diverzificira izvorite na gas. Na Gazprom ne mu se dopa|a Evropskiot paket za energija, usvoen pred 1,5 mesec, koj treba da stapi na sila vo 2011 godina. Toj nalaga i treti zemji da se vklu~at vo energetskite proekti {to ja zasegaat Evropskata unija. “Ima mnogu kontradiktornosti vo ovoj proekt. Zatoa, sega se dogovorame so Evropskata komisija da se formira specijalna grupa koja }e ja sledi implementacijata na ovoj proekt. Kako moè da se vklu~at treti zemji i koi se tie koi moàt da se javat i kako proizvoditeli na gas? Bugarija proizveduva gas odvreme-navreme, a Romanija mnogu malku i isklu~ivo za svoi potrebi. Zatoa ja pra{uvame Evropskata komisija koja e celta da se dozvoli treti zemji da se vklu~at vo Juèn potok. Gazprom obezbeduva edna tretina od evropskite potrebi za gas”, pora~a Medvedev. Sklu~uvaweto na dogovorot so Bugarija ne zna~i deka Romanija e isklu~ena od podgotovkite na proektot.

Duri 50% od gra|anite vo Makedonija pozitivno ja ocenuvaat rabotata na Sobranieto pod rakovodstvo na pretsedatelot Trajko Veqanovski, poka`a anketata sprovedena od Vestminster fondacijata za demokratija. Doverbata vo prviot parlamentarec bele`i skok od 15% vo odnos na prethodnata anketa na po~etokot od ovaa godina. Vakvoto podobruvawe za samo nekolku meseci pretstavuva vistinsko ohrabruvawe za podobruvawe na sostojbite vo Sobranieto, koi ~estopati bea ocenuvani kako negativni. Osven pozitivnata ocenka za rabotata na prviot ~ovek, Sobranieto dobi pozitivni ocenki i

TRAJKO VEQANOVSKI za otvorenosta i transparentnosta. Me|utoa, rezultatite za rabotata na Sobranieto ne treba da zastanat tuka. Vakvite pozitivni ocenki treba da bidat motiv pove}e za Veqanovski da prodol`i so reformite, bidej}i soglasno anketata, kaj narodot s$ u{te nedostiga soglasnost za efikasnosta na Sobranieto i za na~inot na izgotvuvawe na zakonite. A samo so rezultati vo site oblasti na rabotata na Sobranieto Veqanovski mo`e da ja opravda doverbata {to mu ja dadoa gra|anite.

IK GUBITNIK DOKAZI NA DELO

Dodeka svetskite TVstanici po~naa da pravat reportaì od Makedonija kako zemja svetski rekorder po nevrabotenost, ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, po kojznae koj pat vo rok od deset dena potencira{e deka rekordno visokata nevrabotenost vo Makedonija e fiktivna. Nejasno e dali tvrdeweto deka 20% do 30% od vkupniot broj nevraboteni se del od sivata ekonomija treba da n$ smiri ili da n$ ispla{i? Moèbi visokata nevrabotenost vo Makedonija, kako edna od klu~nite zabele{ki vo posledniot izve{taj na Evropskata komisija, i s$ poaktuelnite reportaì na svetskite mediumi na ovaa

XELAL BAJRAMI tema go nateraa ministerot da stavi prst na ~elo. Sekoja ~est, ministre, za cvrstiot stav koj v~era ne omekna pred barawata na stopanstvenicite za pofleksibilna politika za prekuvremenata rabota. Sepak, so {est posledovatelni izmeni na Zakonot za rabotni odnosi, dosega treba{e da po~uvstvuvame prevrabotenost vo privatniot sektor, namesto vo administracijata, a ekonomijata vo zemjava treba{e da cveta. No, po pravilo, rabotite kaj nas cvetaat naprolet, pa }e po~ekame u{te nekolku meseci za kone~no da vidime dali bombasti~nite reformi }e vrodat so plod.

MISLA NA DENOT EKONOMSKATA DEPRESIJA NE MO@E DA SE IZLE^I SO ZAKONODAVNA ILI IZVR[NA AKCIJA. EKONOMSKITE RANI MORA DA BIDAT IZLEKUVANI OD DEJSTVOTO NA KLETKITE NA EKONOMSKOTO TELO - SAMITE PROIZVODITELI I POTRO[UVA^I

HERBERT HUVER PORANE[EN PRETSEDATEL NA SAD

4 19.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

“PO LE[EVI GAZAT”!? odeka nie site si se zanimavavme so katarzi~ni temi od tipot “koj go napravi toa vo OON Wujork” (ni go izbri{aa “makedonski”, pa ni go vratija!?), vo Skopje si podelija evtini lokacii za luksuzni hoteli!? Bez oko da im trepne... Paralelno na ovaa “operacija na otvoren pazar”, go “natrtija” i porane{niot pretsedatel na dràvata, Branko Crvenkovski, so obvinenija za javna nabavka (stru~ni soveti) bez tender od Slovenija!? Ovoj, pak, go “natrti” Borut Pahor, premierot na Slovenija, i normalno – katastrofa! Sugeriraat na korupcija! Taka nekako, denovive krugot si se zatvori! Koga maglata, posle s$, denovive }e se digne, sekako, na jasna videlina }e ostanat lokaciite za hoteli, osobeno onaa na Marjan Jovanov, direktor na dràvna institucija!? De~kovo, da mi prostite, oddava takva “naivno}a” koga }e go vidite, {to na prva vi pa|a na pamet deka “ne moè vol u gz da ubode” (!?), ama, eve, do super lokacija si dojde za 350.000 “evri}i” (nad 8.000 kvadrati!?), za 40 evra po kvadrat! Vo istiot den koga vo naselbata Aerodrom na mnogu poneatraktivna lokacija se prodade zemji{te po 300 evra za kvadrat! Na nekoi Turci im prodadoa, ~inam! Xevrie varijanta... Toa e toa! Makedonska rabota... Potoa, nemalo stranski investitori! Nikoga{ }e nema... A posledniot primer e samo krunski dokaz deka ovde nikoj i ne saka stranski investicii...! A zo{to i bi sakale stranski luksuzni hotelski sinxiri da ni se muvaat po Skopje koga super biznis si terame so selskite svadbi i kokteli!? A i prili~no glupav narod sme... pa, pra{aweto {to si go postavuvaat na{ite lokalni novope~eni turisti~ki magnati kako Mac, i tie vrz nego, e – za kogo bre Hilton, Hajat...!? [to razbira ovoj narod pove}e od B-kategorija! Nejse... Zna~i, direktorot na stokovite nafteni rezervi, Mar-

D VLADINIOT AVION SÈ PO^ESTO NA ZEMJA

NE GO PRODAVAAT, NE GO NI VOZAT! “Lirxet” na makedonskata Vlada dobi imix na neomileno sredstvo za patuvawe me|u makedonskite ministri, otkako za dve godini ima{e 4 poseriozni incidenti. Vladata, sepak, se otkaà od negovoto prodavawe, za{to nov avion bi ~inel mnogu KATERINA SINADINOVSKA kratka destinacija. sinadinovska@kapital.com.mk Imalo i takvi ministri koi po nekolkute defekti na avionot, ednostavno ne se ~uvstvuvale bezbedni da letaat so nego. Najgolemiot problem so toj “lirxet” se slu~i vo maj minatata godina, koga vo nego se voze{e tokmu premierot Nikola Makedonskite vladini Gruevski. Od Brisel funkcioneri ne preferpremierot patuva{e vo iraat letovi so vladinPariz, kade {to ima{e iot “lirxet”. Izvori od zakaàno sredba so Vladata za ”Kapital” francuskiot premier, brifiraat deka duri Nikola Sarkozi, no i za kratki letovi s$ poradi otkaùvaweto po~esto se koristat na celiot kompjuterski komercijalni letovi, sistem vo avionot dodedodeka letaweto so edka bil na 2.000 metri instveniot vladin avion nadmorska viso~ina, toj obi~no se izbegnuva. be{e prinudno prizemjen Pri~inite za ova, kako na briselskiot aero{to veli na{iot izvor, drom, a Gruevski zamina se razli~ni. Avionot za Francija so voz. e s$ po~esto na zemja “Avionot be{e na reza{to, vsu{nost, za doven servis i zatoa dolgi letovi ne ni moè ne letavme so nego na da se koristi, a ekonomposlednite patuvawa. ski e poisplatlivo da Inaku, premierot re~isi se koristat komercijalni sekoga{ koga moè koga se odi na nekoja patuva so nego. Avionot

3 FAKTI ZA...

250 270 1.964

GIGAVAT-ÂSOVI STRUJA PROIZVEDE HEC GLOBOÎCA OD POÊTOKOT NA GODINATA, [TO E REKORD VO 44-GODI[NOTO POSTOEWE GIGAVAT-ÂSOVI STRUJA SE OÊKUVA DA PROIZVEDE HEC GLOBOÎCA DO KRAJOT NA GODINATA GIGAVAT-ÂSOVI STRUJA PROIZVELE HIDROCENTRALITE OD POÊTOKOT NA GODINATA, [TO E ZA 69% POVE]E OD PLANIRANOTO

e sovr{eno bezbeden”, veli vladiniot portparol, Martin Martinovski. No, zatoa, pak, {efot na eden ministerski kabinet za “Kapital” veli: “Ministerot nikoga{ ne leta so vladiniot avion, oti ednostavno ne se ~uvstvuva bezbedno. Toj incident vo Brisel ne e edinstven. Samo vo 2007 godina avionot ima{e tri pomali incidenti - ministrite Gordana Jankulovska, Zoran Stavreski i porane{niot minister za odbrana, Laze Elenovski, imaat pre`iveano stravovi vo vozduh so ovoj avion.” “Lirxet 60” e kupen vo 2005 godina za 11 milioni dolari od toga{nata vlada na Vlado Bu~kovski, po zaginuvaweto na pretsedatelot Boris Trajkovski. Kritikite toga{ bea deka se kupuva skap avion so samo sedum sedi{ta, so koj obi~no letaat slavni

milioni dolari ~ini vladiniot “Lirxet” kupen vo 2005 godina

sportisti, peja~i, akteri. Se servisira na sekoi pominati 300 ~asa let i toa obi~no ~ini okolu 800 000 evra. Iako lani, po incidentot so Gruevski, se formira{e i vladina komisija za proda`ba na avionot, Vladata mnogu brzo se otka`a od ovaa ideja. Od Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti sega velat deka razmisluvaat dali e mo`ebi poisplatlivo da se kupi pogolem avion, no deka zasega }e mora da se zadovolat so ovoj, za{to cenite na drugite bile previsoki, najniskite me|u 20 i 30 milioni evra.

PROCENKI... ANGEL GURIA generalen sekretar na OECD

SVETSKATA EKONOMIJA DOGODINA ]E PORASNE ZA 4,2% rganizacijata na ekonomska sorabotka i razvoj, OECD, ja namali procenkata za rast na svetskata ekonomija za narednata godina, a ja objasnuva so prestanuvaweto na potencijalnite merki vo brojni dr`avi {to }e go zabavat zazdravuvaweto na investiciskata aktivnost. Svetskata ekonomija narednata godina bi trebalo da porasne za 4,2%, {to e za 0,3% pomalku sporedeno so prethodnite proekcii, se veli vo polugodi{nata prognoza na OECD. Nivnite o~ekuvawa se deka vo 2012 godina rastot }e iznesuva 0,6%. Spored procenkite na OECD, amerikanskiot BDP ovaa godina bi trebalo da porasne za 2,7%. Za evrozonata ovaa i narednata godina se o~ekuva rast na BDP od 1,7%. A za japonskata ekonomija se procenuva deka slednite dve godini }e se namali.

“...Moralot i etikata se steknuvaat vo prvite sedum godini od ìvotot...” jan Jovanov, si kupi plac za hotel. Isto kako vo 19992000 godina, koga na svoite voza~i vo vladeja~kata partija im kupija kontrolen paket vo Makedonska banka!? Za prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, ovde nema problem – oti nema sudir na interesi!? Ministerot za transport i vrski se pravi kako da ne e od tuka i veli deka predmetot }e go dostavel do Antikorupciska da se oceni dali slu~ajot ima sudir na interesi! No, Selami ve}e go oceni bez da zasedava... [to velat autsajderite vo slu~ajot... Ordanoski od Transparentnost Makedonija smeta deka e nepristojno direktori na dràvni institucii da kupuvaat dràvni placevi, bidej}i toa asocira na korupcija...!? Mnogu slikovito objasni Dragan Malinovski, porane{en pretsedatel na Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija, koj pra{a - kako sega Jovanov }e bara investitori za idniot hotel, koga e dràven slu`benik? Dali gi koristi resursite na pozicijata {to ja ima? Znaete {to, mili moi - vo normalni dràvi, kakva {to ne e ovaa, za vakvi raboti voop{to ne se razgovara! Javnosta, a i sudovite, bi gi dignale na kloci site ovie “klovnovi” koi ja navreduvaat na{ata intelegencija! Kako da sme magariwa, bogati...!? A moèbi i sme – kojznae... Ovde pove}e mesto za normalen biznis, i delovna trka, kako da ne postoi... Moralot i etikata treba da bidat vrvnata odlika vo vladeeweto! No, tie se steknuvaat vo prvite sedum godini od ìvotot, eventualno vo osnovno i sredno se nadgraduvaat i definiraat! Moralnata struktura na izvr{itelite na ovaa perverzija so hotelite ne ja znam (iako moè da se pretpostavi). Spored postapkite, ova moè da se tolkuva edinstveno kako “psihologija na mr{ojadci koi gazat po le{evi kako bi go napolnile stomakot”! Ovie i samite ne veruvaat vo pravnoto ustrojstvo na dràvata!? No, ona {to najmnogu zapla{uva e faktot deka “gazeweto po le{evi”, kako stil na vladeewe vo posledno vreme, e tolku silno, vidlivo i nedvosmisleno, {to se dobiva vpe~atok deka se pravi bez razmisluvawe deka utre }e dojde nova vlast, moèbi opredelena da kreira nov vrednosen sistem, silen praven poredok, pazarna demokratija orientirana kon sloboda, liberalizacija i razvoj ... Mislat li i ovie na toa, ili moèbi mislat deka toa ovde nikoga{ nema da bide realnost! Ako mislat taka, toga{ tie i samite ne veruvaat vo opstanokot na dràvata koja ja upravuvaat vo ovoj mnogu kratok vremenski razdel! Ako e taka... toga{ site nie imame problem...!?

POLITIKA

PETOK

19.11.2010

DENES PO^NUVA SAMITOT NA NATO VO LISABON

PAPUQAS: SKOPJE DA POPU[TI ILI PAK ]E GO BLOKIRAME! P

enes po~nuva sostanokot na zemjite-~lenki na Samitot na NATO, kade {to treba da bide usvoen noviot Strate{ki koncept na Alijansata, kako i da bidat doneseni odluki vo vrska so vnatre{nite reformi na NATO i raketnata odbrana. Iako ovoj samit ne e za pro{iruvawe, sepak, } e u~estvuva i makedonskata delagacija predvodena od pretsedatelot \or|e Ivanov, {efot na diplomatijata, Antonio

eskompromisniot stav na Skopje vo sporot za imeto }e ja ostavi zemjata ppred vratite na NATO i }e go za zamrzne procesot za nejzino za za~lenuvawe vo EU, izjavi od SSofija gr~kiot pretsedatel, K Karolos Papuqas. "G "Grcija poddr`uva re{enie { {to }e ja odrazi realnosta vvo regionot. Problem e {to SSkopje go prika`uva celoto ge geografsko podra~je Makedonija kako tatkovina na svojata nnacija”, izjavil Papuqas.

Milo{oski i ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski. Soglasno agendata, makedonskta delegacija }e u~estvuva na sostanokot na {efovite na dr`avi i vladi za zemjite kontributori na Misijata na NATO vo Avganistan. Na ovoj sostanok }e se obrati pretsedatelot Ivanov, a kako vovedni~ari, pokraj najvisokite pretstavnici na NATO, se najaveni i generalniot sekretar na ON, Ban Ki mun, pretsedatelot na Unijata, Her-

man Van Rompuj, pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, pretsedatelot na Svetskata banka, japonskiot premier i pretsedatelot na Avganistan. Na marginite na Samitot, vo ramkite na pretsedavaweto na Republika Makedonija so Jadranskata povelba, se o~ekuva da bide odr`ana i sredba na {efovite na delegacii na A5 zemjite - Republika Makedonija, Albanija, Hrvatska, Crna Gora i Bosna i Hercegovina.

Za ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, poslednata provokacija od pretsedatelot Papuqas potsetuva na staromoden nacionalizam. “Edinstveniot komentar {to bi go dal za gr~kiot pretsedatel Papuqas e pra{aweto dali toa e istiot ~ovek {to kako minister za nadvore{ni raboti ja potpi{a Vremenata spogodba vo septemvri 1995 godina. Ako imame odgovor na toa pra{awe i odgovor na

relevantnosta i va`nosta na toj dokument, toga{ }e imame odgovor i za kredibilnosta na izjavite na gr~kite pretstavnici”, veli Milo{oski.

ZAD O^ITE NA JAVNOSTA I OPOZICIJATA

PADNA DOGOVOR ZA POPISOT ME\U GRUEVSKI I AHMETI!

Liderite se dogovorija da se povle~at site amandmani za da se stasa navreme za popisot vo april 2011 godina. No, vo brzaweto zaboravija da go definiraat ~lenot 5 – koj s$ }e ima pravo da se popi{uva kako gra|anin na Makedonija MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

tkako liderite na VMRO–DPMNE i DUI se dogovorija, pratenicite na dvete partii gi povlekoa site amandmani za Zakonot za popis na naselenieto, po {to i ponatamu ostana nejasen ~lenot 5, koj treba da precizira koi gra|ani } e bidat popi{ani. Zakonot za koj prvi~no od DUI nemaa zabele{ki, se zaglavi niz sobraniskite proceduri otkako poradi neras~isteni vnatrekoaliciski odnosi partijata na Ahmeti vo posleden moment predlo`i nekolku amandmani, me|u koi i onoj najva`niot – da se vklu~at i gra|anite na koi Makedonija ne im e postojano mesto na `iveewe. Ovoj amandman be{e sosema sprotiven od stavot na VMRO–DPMNE deka popisot ne treba da gi opfati iselenicite, koi }e bidat popi{ani vo zemjite kade {to pominuvaat najgolem del od godinata. So vakvi sprotivni stavovi, pa potoa i so povlekuvawata na amandmanite, sega ni samite pratenici ne znaat kako navistina }e se odviva procesot.

Dopolnitelno, i samiot predlog-zakon e konfuzen. Tamu stoi formulacijata "mesto na voobi~aeno `iveewe", koja partiite ja tolkuvaat onaka kako {to im odgovara. V~era{nata sednica na Komisijata za politi~ki sistem, na koja popisot be{e na dneven red, pomina so seriozni kritiki od opozicijata za zatkulisnite igri na dvete vladeja~ki partii. SDSM e zbuneta od, kako {to velat, krajno ne-

seriozniot odnos na vlasta kon popisot. "O~i si vadevte za ~lenot 5 od Zakonot, {to go regulira opfatot na popisot, a sega odedna{, vo minuta do 12, se dogovorivte! Korektno e i opozicijata i javnosta da bidat informirani {to vol{ebno se slu~i. V~era se dogovorivte da gi izglasate sudskite zakoni. Toa li e pazarot? Tuku, se ~uvstvuva nekoja rea. Pravite ne{to zad gr-

bot na gra|anite. Vaka ja doveduvate vo pra{awe najgolemata statisti~ka operacija, {to e popisot. Ne sakame da u~estvuvame vo vakva papazjanija", izjavi pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski. Koordinatorkata na prateni~kata grupa na SDSM, Cvetanka Ivanova, otkako pra{aweto na Bu~kovski ostana bez odgovor, pobara od pratenicite na VMRO-DPMNE i DUI barem da & pojasnat kako vo praktika }e se primenu-

va ~lenot 5 od Zakonot pri sproveduvaweto na popisot. "Kako prateni~ka grupa celo vreme go poddr`uvame ovoj predlog-zakon, svesni za negovata va`nost. Poradi faktot deka del od albanskite partii sproveduvaat bojkot, nie ne sakame da doturame maslo na `arta. DUI i VMRO-DPMNE imaat razli~no tolkuvawe na ~lenot 5 od Zakonot, koj se odnesuva na opfatot na popisot, a sega gi povleku-

vaat amandmanite {to se odnesuvaat na ovaa problematika. Sakam da znam {to se dogovorile, }e go tretirate opfatot spored tolkuvaweto na DUI ili spored ona na VMRO-DPMNE? Ne ni odgovarajte, no barem dajte ni garancija deka ~lenot 5 na popisot }e se primenuva spored tolkuvaweto na VMRO-DPMNE", re~e Ivanova. VMRO-DPMNE i DUI gi ignoriraa pra{awata od opozicijata, obvinuvaj} i deka SDSM se postavuva nekonstruktivno koga negativno reagira na postignatiot dogovor so koj procesot se pridviùva napred. "Za pregovorite me|u partnerite vo Vladata nema potreba da se èstite, za{to e normalno tie da se dogovaraat. Zarem ne vi e milo {to e postignat dogovor? Vie ne sakate da bidete konstruktivni", izjavi pretsedatelot na Komisijata za politi~ki sistem, Zoran Petreski. Prateni~kata na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva, re~e deka e normalno pratenik koj podnel amandman da ima pravo i da go povle~e. Pratenicite na Nova demokratija, najglasnite kriti~ari na predlog-zakonot na popis, prodolìja so bojkotot i ne prisustvuvaa na sednicata na Komisijata.

EU NEMA [TO POVE]E DA KA@E

PRAVI^NO ILI NE, BEZ RE[EN SPOR NEMA PREGOVORI! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

retstavnicite na Evropskata komisija vo Makedonija smetaat deka ve} e e iscrpena debatata za sporot za imeto vo odnos na po~nuvawe na pregovorite na Makedonija so Unijata. Spored niv, Unijata ima jasen stav deka bez re{enie na sporot za imeto ne mo`e da se po~nat pregovorite. Bez razlika

dali toa e pravi~no ili ne, toa e na~inot na koj funkcionira Unijata. "Ve}e nema da zboruvame za pra{aweto za imeto. Komisijata jasno poso~i deka zemjata gi ispolnuva politi~kite kriteriumi i preporakata ostanuva, me|utoa, neophodna e ednoglasna odluka za da se po~nat pregovorite. Pravdata ne e pravi~na. Sum videl nepravi~nost na dvete strani. No, toa ne e bitno, bidej}i toa e

na~inot na koj funkcionira Unijata. Pra{aweto e deka toa mora da se re{i i nie postojano gi ohrabruvame dvete strani da dojdat do re{enie". Ova go poso~i Robert Lidel, {efot na sektorot za politi~ki pra{awa pri delegacijata na EU vo Makedonija, na v~era{nata debata “Integracijata na Makedonija vo EU od potpi{uvaweto na Spogodbata za asocijacija i stabilizacija dosega”. I dodeka za imeto veli

deka s$ e ka`ano, Lidel ima u{te mnogu da zboruva za reformite: “Da ne bidat rabotite samo na hartija, tuku da bidat sprovedeni vo praktika. Kolku porano se napravi toa, tolku polesno }e bide da se vleze vo EU. Ako se pogledne procesot na dobivawe ~lenstvo, ne se pravat reformite samo za da se pravat reformi, tuku od niv treba da imaat benefit gra|anite. Za da se napravi ova, ne e dovolno samo da

se re~e deka sakame da go napravime, tuku treba da se smeni mentalitetot vo glavata na site, vo Vladata". Makedonskite pretstavnici na debatata ocenija deka Makedonija ne samo {to stagnira, tuku i nazaduva na patot do Brisel. "Makedonija ne e stasana do nikade. Ako se sporedime so 2006 godina, koga bevme so edna noga vnatre, sega, vo 2010 godina, nie sme tri kata podolu. Vo ~ekalnicata

Crna Gora }e ni pravi dru{tvo, a naskoro i }e n$ zamine. Porazitelno e edna dr`ava koja e sozdadena pred pet godini sega da e na isto nivo so nas", veli Lidija Dimova od Makedonskiot centar za evropsko obrzovanie. Na sli~en stav e i analiti~arot Dane Taleski, koj veli deka vo Makedonija vo momentot postoi edna tragikomi~na situacija teatar namesto politi~ki ~ekori!

6 19.11.2010 FOKUS: JAVNITE POVICI ZA SU[TINSKI PROEKTI PA\AAT K

NAJMALKU SEDUM MILIONI EVRA POTRO[ENI ZA NEUSPE[NI TENDERI KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ajmalku sedum milioni evra potro{ila Vladata vo poslednite ~etiri godini za oglasuvawe i raspi{uvawe me|unarodni tenderi za realizacija na klu~nite infrastrukturni proekti. Vo ovaa presmetka na “Kapital” se vklu~eni i tro{ocite za konsultantski uslugi i honorari na ekspertite koi izgotvuvaat strategii i studii vrz osnova na koi se sproveduvaat tenderskite postapki. Ako opravdanosta na potro{enite pari se ceni spored brojot na uspe{no realizirani tenderi, zaklu~okot e deka ovie pari se zaludno potro{eni. Samo vo periodot od 2006-2010 godina propadnaa pet tenderi za dvete najgolemi hidrocentrali, êbren i Gali{te. Isto tolku tenderi propadnaa i pri obidot na dràvata da gi prodade ~etirite dràvni zagubari - EMO, Eurokompoziti, OHIS i Tutunskiot kombinat od Prilep. Za period od ~etiri godini Vladata dva pati se obide na me|unaroden javen povik da najde investitor i za hidrocentralata Bo{kov Most, no neuspe{no. Osven toa, se izgotvuva i fizibiliti studii za izgradba na gasovodot niz zemjava, a se raboti i na studija koja treba da ja pokaè opravdanosta za izgradba na kargo-aerodrom vo [tip. Vo izminative godini dopolnitelno se izgotvuvaa i drugi energetski strategii i studii, proekti koi se pla}aat od buxetot. I ekspertite objasnuvaat deka samo za da se raspi{e javen povik vo ugledniot britanski vesnik “Fajnen{al tajms”, preku koj Makedonija redovno gi animira investitorite od Evropa, od dràvnata kasa se odlevaat najmalku po 75.000 evra za edna objava, po redovna cena. Pretstavnikot na “Fajnen{al tajms” za Zapaden Balkan za “Kapital” potvrdui deka objava vo ovoj vesnik ~ini okolu 75.000 evra. Zaradi transparentnosta vo postapkata, Vladata treba i sekoe prolongirawe na rokovite povtorno da go objavi vo me|unaroden vesnik, objasnuvaat ekspertite koi sakaat da ostanat anonimni. Ako

Necelosni finansiski i tehni~ki re{enija, nejasno definirani uslovi i kriteriumi za u~estvo, otsustvo na seriozna procenka {to se dava, a {to se dobiva od eden tender, se samo del od pri~inite zo{to Makedonija redovno se soo~uva so neuspe{nost na me|unarodnite tenderi, preku koi treba{e da se realiziraat klu~ni infrastrukturni proekti. Ekspertite so seriozni zabele{ki na tenderskite proceduri gi presmetame site objavi samo vo “Fajnen{al tajms” za najgolemite infrastrukturni proekti, koi se od strate{ko zna~ewe za Makedonija, vo izminatite ~etiri godini se odleale re~isi pet milioni evra buxetski pari! FAZI NA TENDERSKATA POSTAPKA Za da se realizira eden infrastrukturen proekt vo zemjava, toj treba da pomine niz slo`ena tenderska postapka. Najprvin e neophodno da se izraboti proektna zada~a koja }e ja poka`e tehni~kata i ekonomskata oprav-

danost na proektot. Vo zavisnost od proektot, se izgotvuvaat fizibiliti studii, idejni i proektni re{enija, a duri potoa se objavuva javen povik za da se privle~at potencijalnite investitori, koi na kraj bi dostavile ponuda za da go izgradat objektot. Analiti~arite objasnuvaat deka ne site tenderski postapki vo zemjava se sporni, no del od niv, sepak, se najasni i nedore~eni. “Koga se raboti za golemi proekti, za strate{ki investiciski proekti za dr`avata, mora da se zeme predvid deka tenderskite post-

apki treba da se odvivaat vo dve fazi, odnosno da se identifikuvaat zainteresiranite kompanii. Vo tenderskata postapka mora odnapred da se definiraat site kriteriumi vrz osnova na koi ponatamu }e se pravi selekcija na najdobriot ponuduva~. Mnogu e va`no dokraj da se preciziraat i o~ekuvawata, odnosno {to treba da ispora~a ponuduva~ot, a {to bara, na primer, dr`avata, za da se zaokru`i celokupno procesot na javnata nabavka”, veli Lidija Nanu{, ovlasten revizor vo konsultantskata ku}a Deloit i Tu{.

LO[O SKROENITE TENDERI PRE^KA ZA REALIZACIJA NA PROEKTOT Drugi analiti~ari, pak, objasnuvaat deka postojat “dupki” vo samite tenderski postapki. Velat deka za nekoi tenderi za klu~ni proekti namerno se postavuvaat previsoki kriteriumi za koi se znae deka retko koja kompanija mo`e da gi ispolni. Ova go potvrduvaat i porane{ni ministeri za ekonomija, koi objasnuvaat deka golem del od tenderite se podgotvuvaat mnogu povr{no. “Tenderite ~estopati se so necelos-

JAVNITE NABAVKI - L

entarot za gra|anski komunikacii, koj kontinuirano go analizira sproveduvaweto na procesot na javnite nabavki vo zemjava, za vtoriot kvartal od godinava konstatiral porazitelni podatoci. Zaklu~okot e deka postoi zna~itelno opa|awe na interesot na kompaniite za u~estvo vo javnite nabavki. Vo duri 40% od monitoriranite postapki ponudi dostavile samo edna ili dve kompanii, so {to konkurencijata, kako eden od osnovnite preduslovi za racionalno tro{ewe na javnite pari, e samo navidum obezbedena. Ponatamu, ustanoveno e deka sekoj

C Vo rok od godina i pol Ministerstgvoto za transport raspi{a pet tenderi za nabavka na 202 dvokatni avtobusi za Skopje. Ministerstvoto vo ~etiri navrati gi odbiva{e dostavenite ponudi poradi neispolnuvawe na uslovite od tenderot.

~etvrti tender e poni{ten, se koristele sporni elementi pri izborot na najpovolna ponuda, se favorizirale odredeni ponuduva~i preku na~inot na koj se definirani tenderskite dokumentacii. Centarot konstatiral i deka javnite nabavki se sproveduvaat so direktni dogovori, bez da se objavi oglas. Spored Centarot za gra|anski komunikacii, samo vo vtoroto trimese~je od godinava na ovoj na~in se sklu~eni 172 dogovori vo vrednost od 6,1 milioni evra, {to e 49% pove}e od istiot period lani. Zgolemuvawe ima i vo delot na vrednosta na vkupno sklu~enite dogovori vo prvite {est meseci od godi-

nava nasproti istiot period lani, i toa za 33%, odnosno 2,5 milioni evra pove}e. Ako prodolì ovaa praktikaa, do krajot na godinava dogovorenite zdelki na dràvnite institucii }e ja nadminat sumata od 23 milioni evra, suma karakteristi~na za 2008 i 2009 godina. Za zgolemuvawe na transparentnosta pri sproveduvaweto na javnite nabavki vo najnovite izmeni na Zakonot za javni nabavki be{e vmetnat ~len za zadolìtelna elektronska aukcija, koja do krajot na 2012 godina treba da bide zadolìtelna, odnosno 100% od objavenite oglasi treba da bidat elektronski. Zasega, elektronskiot sistem za javni nabavki predviduva

KAKO KRU[KI

n finansiski i tehni~ki re{enija, ni nne se pravi seriozna procenka {to }e dademe, a {to }e dobieme, { nnitu, pak, se prifa}aat serioznite zzabele{ki od konsultantite i revvizorite. Zgora na toa, po eden nneuspe{en tender, za kratko vreme sse raspi{uva nov, i pokraj golemata vverojatnost deka odnovo moème da sse soo~ime so neuspeh”, objasnuva zza “Kapital” porane{en minister zza ekonomija, koj saka da ostane anonimen. Analiti~arite objasnuvaat deka milionskite tro{ewa na Vladata se opravdani, no samo dokolku na krajot proektot se realizira vo predvidenoto vreme. No, vo makedonskata praktika se pokaà deka retko koga postoi kapacitet za da se sprovede uspe{en tender. Posleden vakov primer e propa|aweto na pet tenderi za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava, êbren i Gali{te, proekti na koi se ~eka pove}e od 20 godini. Za ovoj proekt vo poslednite dve godini propadnaa tri tenderi, a dva se odloìja na barawe na potencijalnite investitori, germanskata RVE, italijanskata Enel i avstriskata Vebund, so obrazloènie deka nemaat dovolno vreme da ja podgotvat kone~nata ponuda. Spored presmetkite, pette neuspe{ni tenderi samo za objavi vo “Fajnen{al tajms” ja ~inea dràvata najmalku 300.000 evra. Neodamna, Vladata za dopolnitelni 100.000 evra ja angaìra{e Me|unarodnata finansiska korporacija, koja e del od Svetka banka, da gi sovetuva i da & pomogne na vlasta da podgotvat i implementiraat transparentna tenderska procedura za javniot oglas, no i da posreduvaat so potencijalnite investitori. KOLKU SE TRANSPARENTNI TENDERSKITE POSTAPKI VO ZEMJAVA? Spored ekspertite zemjava nema iskustvo vo podgotvuvawe tenderi koga stanuva zbor za klu~ni infrastrukturni proekti, zatoa ~esto se angaìraat konsultanti. “Nemame iskustvo za podgotvuvawe tenderi i zatoa pomo{ se bara od konsultanstski ku}i. Vo tenderite, konkretno za izgradba na hidrocentralite, dosega se soo~uvavme so neto~ni podatoci, koi ne korespondiraat so sostojbite na teren. Ako nemame to~ni podatoci vo momentov, toga{ kako }e napravime analiza {to n$ o~ekuva vo slednite 30, 50, pa i 100 godini. Dosega{nite studii bea so zastareni podatoci, {to be{e seriozna pre~ka za uspe{no da se sprovede tenderot”, veli

PETOK

ANETA MOSTROVA PORANE[EN DIREKTOR NA BIROTO ZA JAVNI NABAVKI “Dolgotrajnosta na postapkata ne e problem. Problemot e stru~nata izrabotka na tenderite. Predlagam vo edna institucija da se spojat javnite nabavki, koncesiite i javnite privatni partnerstva. Vakov model postoi vo pove}eto zemji od EU. Toa }e pridonese da se zgolemi stru~nosta na vrabotenite i da se namalat gre{kite.”

SLA\ANA TASEVA PRETSEDATEL NA TRANSPARENTNOST-NULTA KORUPCIJA “Pred 10 godini e izrabotena fizibiliti studija za eden proekt i taa e naplatena, a potoa povtorno se izrabotuva ista takva studija. Vakvi primeri vo Makedonija ima mnogu, a dopolnitelen problem se i konsultantskite ku}i koi nudat proekt i baraat isklu~ivo nivnite eksperti da rabotat na toj proekt. Na toj na~in si gi vra}aat sredstvata {to gi vloìle, ne vodej}i smetka dali proektot na kraj }e uspee.” Vera Rafajlovska, porane{na ministerka za ekonomija. Antikorupcionerite, iako velat deka tenderskite dokumentacii se izrabotuvaat soglasno evropskite regulativi, ne go otfrlaat faktot deka vo podgotvuvaweto na samata dokumentacija se ostava prostor za korupcija. “Vo praktika, postoi slu~aj kade, na primer, pred 10 godini e izrabotena fizibiliti studija za eden proekt i taa e naplatena, a potoa povtorno se izrabotuva ista takva studija. Na primer, vo slu~ajot so êbren i Gali{te ima{e takva situacija. Ve}e izrabotenata fizibiliti studija ne be{e prifatena. Problem moàt da bidat i samite konsultantskite firmi koi nudat proekt i baraat isklu~ivo nivnite eksperti da rabotat na toj proekt. Na toj na~in si gi

vra}aat sredstvata {to gi vlo`ile, ne vodej}i smetka dali proektot na kraj }e uspee”, veli Sla|ana Taseva, pretsedatel na Transparentnostnulta korupcija. I VO EVROPSKIOT IZVE[TAJ SE KRITIKUVA TENDERSKATA PROCEDURA Potvrda deka vo Makedonija sproveduvaweto na tenderite ne e do kraj transparentno dade i posledniot izve{taj na Evropskata komisija. Spored ekspertite, neophodni se reformi vo ovaa sfera. “Site postapki pri raspi{uvaweto tenderi se usoglaseni so evropskite direktivi, taka {to dolgotrajnosta na postapkata ne e problem. Problemot e so stru~nata izrabotka na tenderite. Fakt e deka mora da postoi profesionalnost vo sproveduvaweto na tenderskite pravila, a taa nedostiga vo Makedonija. Procedurata mora da bide jasna i precizna. Site investitori begaat vo druga dr`ava dokolku ne e jasna

godinava da se koristi elektronska aukcija vo najmalku 30% od procenetata vrednost na planiranite postapki za dodeluvawe dogovori za javni nabavki. Dosega, spored izve{tajot na Centarot za gra|anski komunikacii, samo 4,2% od site postapki se celosno sprovedeni po elektronski pat, a samo vo okolu 12% od postapkite se koristeni elektronskite aukcii. Od site konstatirani nedos-

tenderskata procedura i dokolku ne obezbeduva pravna za{tita. Moj predlog e vo edna institucija da se spojat javnite nabavki, koncesiite i javnite privatni partnerstva. Vakov model postoi vo pove}eto zemji od EU, kako Slovenija, Polska i drugi. Toa }e pridonese da se zgolemi stru~nosta na vrabotenite koi } e se obu~uvaat i koi }e rabotat podolgo vreme vo ovaa sfera, so {to bi se namalile gre{kite. Duri i vo evropskiot izve{taj za napredokot na Makedonija se poso~uva deka nema statistika na toa kolku tenderi se propadnati i kolku se neuspe{ni, a toa mo`e da se postigne ako se spojat ovie tela”, objasnuva Aneta Mostrova, porane{na direktorka na Biroto za javni nabavki. Vo izve{tajot posebno se potencira deka Ministerstvoto za ekonomija nema dovolen kapacitet za uspe{no da gi organizira tenderite za golemite proekti vo energetikata. Ministerot Fatmir Besimi se pravda deka i ostanatite zemji se soo~uvaat so isti problemi. “Nitu edna zemja vo regionot nema administracija {to mo`e da sprovede takvi tenderi. Rabotata

FATMIR BESIMI

PORANE[EN MINISTER ZA EKONOMIJA “Vo tenderite za izgradba na hidrocentralite se soo~uvavme so neto~ni podatoci, koi ne korespondiraat so sostojbite na teren. Ako nemame to~ni podatoci vo momentov, toga{ kako }e napravime analiza {to n$ o~ekuva vo slednite 30, 50, pa i 100 godini. Dosega{nite studii bea so zastareni podatoci, {to be{e seriozna pre~ka za uspe{no sproveduvawe na tenderot.”

MINISTER ZA EKONOMIJA “Nitu edna zemja vo regionot nema administracija {to mo`e da sprovede takvi tenderi. Rabotata za me|unarodnite tenderi bara odredeni specifiki i ekspertiza, i poradi toa nie se odlu~ivme da ja vklu~ime Me|unarodnata finansiska korporacija, IFC, vo realizacijata na energetskite proekti.”

ANGA@IRANI KONSULTANTSKI KU]I OD STRANA NA VLADATA 2006-2010 GODINA

IFC Diloit i Tu{ i Bulbrokers Luis Ber`e MANU

izrabotka na proektna zada~a tender za izbor na konsultant koj treba da izraboti tehni~ka dokumentacija (fizibiliti studija) za magistralna linija na gasovodniot sistem vo Makedonija (osnoven i izvedben proekt) tender za izvedben proekt

VERA RAFAJLOVSKA

LEGLO NA KORUPCIJA Konsultant

NIZ KOI PROCEDURI TREBA DA POMINE MAKEDONSKIOT GASOVOD?

proekt ~etirite dr`avni zagubari Koridor 8 Strategija za energetika fizibiliti studija za gasovod

lednosti, dràvniot revizor dostavil samo 15 izve{tai do Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, a 12 se podneseni do Javnoto obvinitelstvo. “Javnite nabavki se oblast koja najmnogu e podlo`na na korupcija. To~no e deka Dràvniot zavod za revizija ni gi pra} a izve{taite kade {to ima somne` za kriminogeni aktivnosti, a ostanatite vo koi

vrednost na uslugata vo evra 100.000 700.000 1.4 milioni 230.000 2.7 milioni

se raboti za pomal prekr{ok, od tipot na nesoodvetni akti, se prepra}aat do Sobranieto, Vladata i Javnoto obvinitelstvo. Vo momentot, kaj nas ima 27 postapki, no podneseni i od drugi institucii, a s$ u{te se raboti na del od niv. No, za pove} eto imame podneseno inicijativa za podnesuvawe krivi~no gonewe”, veli Mirjana Dimovska, ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

19.11.2010

200.000 EVRA ZA TRAMVAJ VO SKOPJE Vo mart minatata godina propadna tenderot na grad Skopje za izgradba na tramvaj. Iako ima{e 16 zainteresirani firmi, nitu edna od niv ne dostavi ponuda za izgradba na depo za tramvaj na objaveniot tender. Porane{niot skopski gradona~alnik, Trifun Kostovski, celiot svoj mandat najavuva{e deka gradot }e dobie tramvaj. Se izraboti i proekt za koj vo 2008 godina se platija 471.000 evra. Sega{niot gradona~alnik, pak, Koce Trajanovski, odnovo go po~nuva proektot. Preku javen povik bara konsultant koj } e treba da izraboti kompletna studija za tramvajski soobra}aj niz celo Skopje, za {to e podgotven da plati 200.000 evra. Otkako }e se izbere konsultantot, toj }e treba da privle~e potencijalni investitori od koi na krajot }e go izbere koncesionerot. Sumata }e se ispla}a na rati, vo zavisnost od uspe{nosta na proektot. za me|unarodnite tenderi bara odredeni specifiki i ekspertiza, i poradi toa nie se odlu~ivme da ja vklu~ime Me|unarodnata finansiska korporacija, IFC, vo realizacijata na energetskite proekti”, veli Besimi.

500.000 EVRA ZA FIZIBILITI STUDIJA ZA PRUGATA KON BUGARIJA Evropskata banka za obnova i razvoj i Evropskata investiciska banka treba da obezbedat grant od 500.000 evra za da se izraboti fizibiliti studija i studija za za{tita na ìvotnata sredina, za da moè da se izgradi prugata kon Bugarija. Spored ministerot Mile Janakieski, Koridorot 8, odnosno patot kon Albanija, se planira da bide gotov do krajot na ovaa godina. Fizibiliti studijata i idejniot proekt za patot Ki~evo-Lin na albanskata granica se izraboteni i sega se pravi revizija. So ovoj proekt podocna Vladata }e aplicira za parite od IPA fondovite. Studiite treba da bidat gotovi do po~etokot na 2011 godina, za Makedonija da moè da bara pari za da se izgradi prugata.

FRANCUSKITE SOVETI ZA PATI[TATA NÈ ÎNAT 1,4 MILIONI EVRA Konsultantskata ku}a Luj Berè, koja ja izraboti studijata za ekonomskata opravdanost na proektot koncesija na pati{ta, dobi 1,4 milioni evra od Ministerstvoto za transport i vrski. Ministerot Janakieski tvrde{e deka ja odbrale najevtinata ponuda, poradi toa {to vtorata kompanija prijavena na tenderot, konzorciumot od tri firmi Erst i Jang, Atkins i Skouris, pobarale dvojno povisoka cena, odnosno pove}e od tri milioni evra. Konsultantot Luj Berè ve}e tri godini ja sovetuva{e dràvata koi od pati{tata vo zemjava treba da se dadat pod koncesija.

8 19.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

"SLEDETE JA VA[ATA PASIJA” iz triesetgodi{noto iskustvo bev svedok na edno nesekojdnevno scenario koe postojano se povtoruva vo nekoi korporativni okolini menaxmentot ja uslo`nuva ednostavnosta. Sekoj biznis koj e osnovan so pretpriema~ki duh se razviva od ednostavna rizi~na cel koja e vodena od stravstveni i pretpriema~ki nastroeni lica, no na krajot zavr{uva kako kompleksna cel koja e rakovodena od menaxer so administrativno razmisluvawe. Sekako, za biznis-ideite va`i deka imaat pogolema verojatnost da bidat profitabilni i odr`livi koga se poddr`ani i vodeni od lica so dobrorazvieni pretpriema~ko-menaxerski atributi. No, ne sekade e prifaten stavot deka izvr{nite

direktori mora da razvijat pretpriema~ko razmisluvawe - tokmu ovie atributi bile presudni koga gi osnovale svoite kompanii. Razvivawe na kultura so pretpriema~ko razmisluvawe vo dobro strukturirana i ve}e etablirana kompanija mo`e da zvu~i kako kontradikcija, no tokmu vakvite paradoksi }e se bidat od su{tinsko zna~ewe za kompaniite vo idnina. Ednostavno, najgolemiot benefit za biznisot e da se ima pretpriema~ki lideri koi spremno prezemaat odgovornost za ona {to go rabotat. Za da se evoluira od vraboten so prose~ni ambicii vo takov so pretpriema~ko razmisluvawe, mora da se promeni celokupnata percepcija na sogleduvawe na rabotite. Ne se raboti za toa dali ste vraboten ili sopstvenik na biznis, tuku se

raboti za odgovornost da go rabotite ona {to navistina treba da se sraboti. Kompaniite ne vrabotuvaat lica za niedna druga pri~ina osven za dodadenata vrednost koja toa lice }e ja pridonese vo kompanijata. Se raboti za imawe svest, biznis-logika i pretpriema~ka svest, koja klientite ja percipiraat i prifa}aat kako duhot na kompanijata. Dokolku ne gi ispolnite ovie o~ekuvawa, toga{ ne ste vistinski veren na Va{ata pasija. Razmisluvaweto deka odedna{ ste sopstvenik na biznis i deka ispolnuvaweto na site o~ekuvawa i obvrski zavisi od Vas bara golema promena vo li~nosta. Vo osnova, ne se raboti za poinakvo gledawe na svetot, tuku menuvawe na Va{ata percepcija da ne mislite kako vrabo-

teno lice koe raboti za kompanijata, tuku kako da se raboti za Va{ biznis i da po~nete da razmisluvate kako pretpriema~. Prestanete da razmisluvate {to moè da napravi kompanijata za Vas i razmisluvajte {to moète da napravite Vie za kompanijata. Iako se griìte za obezbeduvawe na Va{ata penzija, ne postoi pogolema sigurnost koja moè da ja po~uvstvuva eden ~ovek i eden profesionalec od sigurnosta koja ja dava ispolnuvaweto na na{ata pasija. Uspe{nite kompanii se uspe{ni poradi onie individui koi strasno gi osnovale, gi vodat ili strasno rabotat vo niv. Vakvite lica ne se sekoga{ rodeni lideri, ne sekoga{ imaat odli~ni idei ili, pak, sakaat da osnovaat imperija ili da zarabotat bogatstvo. Toa se normalni i obi~ni lica, koi se motivirani

KOLIN TARNER

vrven pretpriema~, milioner i doka`an biznis-avtoritet. Negovata specijalnost e efektiven menaxment, pretpriema~ko liderstvo i biznis-uspeh. Kako pretpriema~ ima osnovano i prodadeno 9 multimilionski kompanii. Avtor e na 18 knigi koi se objaveni vo 45 zemji na 39 jazici, a za vreme na golemata recesija vo Japonija vo 90-te godini, sedum od niv bea na listata na top 100 najprodavani knigi, vklu~uvaj}i ja i "Roden za uspeh”, koja go dostigna prvoto mesto. Negovite programi imaat inspirirano pove}e od dva milioni lu|e od celiot svet. Sega e po~esen profesor na Internacionalniot institut za menaxment (del od vode~kiot EDHEC), koj e rangiran kako broj 1 vo svetski ramki od strana na Financial Times, zazemaj}i go svojot primat pred London Business School i Harvard.

da postignat opredelena cel. Ona {to sleduva e deka celta na sekoja kompanija e da go prepoznae svojot potencijal i da sfati deka potencijalot le`i vo strasnoto ostvaruvawe na celta. A parite doa|aat so rezultatite. Ne obratno. Binisot e edna golema sovremena arena kade {to mo`e da se izrazi celata sposobnost i da se razvie celiot potencijal. Reinstaliraweto na pretpriema~kiot duh vo ve{t menaxer e najefikasniot na~in da se osiguraat akcionerite, da se revitaliziraat liderite i da se rekultivira nagradata za profitabilen rast. Povtornoto otkrivawe na pasijata }e ja redefinira, revitalizira kompanijata i }e obezbedi uspeh vo idninata. Idninata ne e ona {to o~ekuvame da bide. Uspe{nata idnina im pripa|a na onie kompanii koi se prijatelski nastroeni, koi ne se pla{at, onie koi se iskusni, no vo isto vreme inovativni, etablirani i so pretpriema~ki duh. Navedenite govornici vo ovie kolumni se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od

KOLIN TARNER vrven pretpriema~, milioner i doka`an biznis-avtoritet

Triple S Group. Ovie isklu~itelni individui mo`e da stanat del i od Va{ata korporativna prikazna, preku prisustvo na Va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nadminuvaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na Va{ata kompanija i vraboteni. Ve interesira kako? Za pove}e informacii posetete go www.csatriples.com ili obratete se na contact@csa-triples.com. Od strana na Times e opi{an kako vode~ki avtoritet za uspeh i biznis i najgolem prakti~ar na sovremenoto vreme so epitetite “Toa {to toj go zboruva – go primenuva i samiot!”. Momentalno raboti kako govornik na ekskluzivni menaxment-forumi i e mentor na top-menaxeri

CENATA NA GERMANSKOTO LIDERSTVO

Najambiciozniot proekt na Evropskata unija – evroto - e pod zakana. Podelbite me|u evropskite lideri i nivnata nesposobnost da go stabiliziraat evroto ja naru{ija reputacijata na Evropskata unija kaj ostatokot od svetot. Dobrata vest e {to {to sega Evropskata unija ima lider koj se nametnuva. Germanskata kancelarka, Angela Merkel, sega ja utvrduva agendata. Lo{ata vest e {to nekoi germanski politiki mo`e pove}e da na{tetat, otkolku da napravat dobro

ajambiciozniot proekt na Evropskata unija – evroto - e pod zakana. Podelbite pme|u evropskite lideri i nivnata nesposobnost da go stabiliziraat evroto ja naru{ija reputacijata na Evropskata unija kaj ostatokot od svetot. Dobrata vest e {to {to sega Evropskata unija ima lider koj se nametnuva. Germanskata kancelarka, Angela Merkel, sega ja utvrduva agendata. Lo{ata vest e {to nekoi germanski politiki mo`e pove}e da na{tetat, otkolku da napravat dobro. Taka, germanskoto insistirawe deka mehanizmite za re{avawe na krizata treba da gi kaznat kreditorite i sopstvenicite na dol`ni~ki hartii gi ispla{i investitorite, ja zgolemi cenata za zadol`uvawe na Portugalija i Irska i go napravi nivniot bankrot mnogu verojaten. Toa {to Germanija go prezema vodstvoto ne e za iznenaduvawe. Germanskata ekonomija funkcionira

prili~no dobro. Vsu{nost, Germanija e taa koja }e go plati najgolemiot del od koj bilo paket za spasuvawe na nekoja problemati~na evropska zemja. No, dodeka Merkel ima volja da im pomogne na zemjite od evrozonata koj se vo nevolja, taa na doma{en front e rastrgnata me|u dva fronta. Taa ima eden zakonski problem - germanskiot ustaven sud moè da glasa protiv postojniot mehanizam za spasuvawe, so {to }e go naru{i dogovorot na EU. Taa isto taka ima politi~ki problem: Bundestagot moè da odbie da obezbedi pari za nesolventnite zemji, ako i kreditorite od privatniot sektor ne go spodelat tovarot zaedno so dràvata. Taa saka nejzinite evropski partneri da go prifatat toj princip. Merkel najverojatno }e postapi po nejzino. Iako Francija i mnogu drugi vladi & se sprotivstavija po dvete glavni to~ki na minatomese~niot francusko-germanski samit, pretsedatelot

Nikola Sarkozi gi prifati nejzinite argumenti. Ovoj presvrt ja otslikuva raste~kata anksioznost na Francija za ekonomskata sila na Germanija, kako i za nejzinata agresivna diplomatija. Germanskite izvoznici vo izminatiov period rabotat mnogu podobro od izvoznicite vo drugite evropski zemji, barem koga stanuva zbor za pazarite vo Rusija i Kina. Pa, Francuzite sega se pra{uvaat dali raste~kata ekonomska sorabotka me|u Germanija i nejzinite najgolemi trgovski partneri moè da ja napravat poskepti~na i da & ja namalat voljata da raboti za dobroto na EU. Pretsedatelot Sarkozi zaklu~i deka najdobriot na~in da se odrì vlijanieto vrz Germanija e da ostane blizok so Germancite na klu~nite pra{awa. Taka, Francija go poddrà germanskiot “mek” pristap kon Rusija i go slede{e Berlin vo negovite napori da se zgolemi ulogata na MMF pri spasuvaweto na zemjite koi imaat problemi so solventnosta,

kako i pri kaznuvaweto na zemjite koi premnogu se zadolùvaat. Se ~ini deka ostanatite zemji }e gi sledat ~ekorite na Germanija. @elbata na Germanija da gi kazni kreditorite e u{te pokontroverzna. Za vladite koi imaat problemi da se zadolàt, Evropskata centralna banka i Vladata na Britanija predupredija deka vakviot pritisok na Germanija }e gi ispla{i investitorite. I koga }e se slu~i toa, }e stane vistina ona {to sega se slu{a vo pove}e evropski metropoli, a toa e deka “Germancite ednostavno ne gi razbiraat pazarite”. Germanskite politi~ari velat deka e dobro {to pazarite gi discipliniraat onie koi premnogu se zadolùvaat. Zgolemeniot fokus na pazarite na zadolènosta na zemjite povtorno ja isfrli Germanija na povr{inata kako finansisko sidro na Evropa. Site gi sledat tro{ocite i kamatite po koi se zadolùva Germanija i gi sporeduvaat so onie na drugite zemji.

Pred da se vovede evroto, germanskata marka be{e centar na mehanizmot na devizna razmena. Poentata so evroto, za Francuzite i ostanatite Evropejci, e toa da se napravi valuta na Evropskata unija, a ne na Germanija. I toa e taka ve}e 10 godini. No, sega germanskite ekonomski politiki go ograni~ija prostorot za deluvawe na ostanatite zemji. Ako Germanija ja zategne fiskalnata politika za da se soobrazi so vladinite odredbi za balansiran buxet do 2016 godina, toga{ toa }e se pro{iri niz celata evozona. Koga stanuva zbor za toa koj lek ili merki treba da se upotrebat za lekuvawe na evrozonata, vo Germanija dominira misleweto deka ako problemati~nite zemji go namalat tro{eweto i prezemat silni strukturni reformi, toga{ nivnite ekonomii }e po~nat da rastat. Pove}eto od ostanatite Evropejci, pak, mislat deka krizata vo evrozonata }e trae s$ dodeka taa e

^ARLS GRANT direktor na Centarot za evropski reformi

razdelena od ogromnite strukturni neramnoteì. Germanija i ostanatite zna~ajni evropski zemji imaat slaba doma{na pobaruva~ka, no imaat suficit na tekovnite smetki, dodeka “pomarginalnite” evropski zemji imaat nizok ekonomski rast i deficiti vo tekovnite smetki. Germancite ne sakaat da zboruvaat za neramnoteì, bidej}i moè da se slu~i tie da bidat delumno obvineti za niskiot rast vo ju`na Evropa. Germanija moèbi nema da dobie s$ {to saka da bide po nejzino. Nekoi pomali zemji se ve}e nekomotni so namerata na Pariz i Berlin da ja minimiziraat ulogata na Evropskata komisija, koja vaè{e za niven tradicionalen za{titnik koga stanuva zbor za mehanizmite za spasuvawe vo ramkite na evrozonata. No, ako ne uspee momentalnata strategija za lekuvawe na evroto, predvodena od Germanija, Merkel sigurno }e se soo~i so revolt.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.270

MBI 10

^ETVRTOK

2.470

MBID

113,20

18.11.2010

OMB

113,10 2.260

2.465

2.250

2.460

112,90

2.240

2.455

112,70

2.230

2.450

2.220

2.445

113,00

112,80 112,60 112,50 12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

18/11/10

12/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,40 13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

18/11/10

12/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

18/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

TROJNO NADMINAT MINIMALNIOT BROJ KANDIDATI

GOLEM INTERES ZA OBUKATA NA INVESTICISKI SOVETNICI OD KHV

17.03.2010 9

Finansiskite eksperti, iako ne veruvaat deka novite investiciski sovetnici bi mo`ele vedna{ da se vrabotat kaj nekoj direkten u~esnik na pazarot na kapital, smetaat deka vremeto potro{eno za ovaa obuka ne e zaludno. METODI PENOVSKI

NOVA PRODA@BA NA AKCII OD FONDOT ZA PENZISKO

penovski@kapital.com.mk

bukata za investiciski sovetnici na makedonskata Komisija za hartii od vrednost predizvika golem interes kaj gra|anite. Minimalniot broj od 30 kandidati, potrebni za istata da bide organizirana, be{e nadminat za tri pati. Kone~nata brojka iznesuva 97 lica. Tie, po zavr{uvaweto na obukata i polagaweto na predvidenite tri moduli, }e se steknat so uverenie za poloèn stru~en ispit za investicisko sovetuvawe vo zemjava. Obukata treba da startuva na po~etokot od dekemvri. Taa, za razlika od prvata obuka za investicisko sovetuvawe, }e bide daleku pokvalitetna, bidej}i }e bide izveduvana ne samo od doma{ni predava~i i praktikanti, tuku i od stranski eksperti, velat vo KHV. Neoficijalno, stanuva zbor za eden ekspert od Amerika i drug od Hrvatska, i tie }e se zadolèni za predavawa po tri predmeti opfateni vo ramkite na trite moduli od obukata. Spored finansiskite eksperti, te{ko e za veruvawe deka ovie lica vedna{ bi moèle

kandidati se prijavija za vtorata obuka na investiciski sovetnici

da se vrabotat kaj nekoj direkten u~esnik na pazarot na kapital, so ogled na padnatata aktivnost vo ovoj sektor. No, sepak, smetaat deka vremeto potro{eno za ovaa obuka ne e zaludno. “Sekoe znaewe e od golema korist. So obukata }e se pridonese za zgolemuvawa na brojot na lica so poznavawe na ovaa oblast od finansiskoto rabotewe. Pritoa, ona {to e bitno e da se stekne znaewe, a ne celta da bide dobivawe nekoj sertifikat. Programata za obukata, kolku {to moèv da vidam, sodrì interesni predmeti i e dobro strukturirana. Vo vrska so toa dali sega e vreme da se odrùva vakva obuka, smetam deka e. Osobeno ako se ima predvid deka i prethodno postoe{e interes za ovaa obuka, a i so ogled na pogolemiot broj kandidati koi se prijavija”, ni izjavi Sa{o Arsov, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Obukata ja poddrùvaat i direktnite u~esnici na pazarot na kapital, kako i licata koi

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe po~na so nov krug na proda`ba na akcii vo vrednost od 16,8 milioni evra. Se prodavaat obi~ni akcii od vkupno 14 i prioritetni akcii od vkupno 52 akcionerski dru{tva. Kako i prethodno, proda`bata }e trae sedum posledovatelni dena i istata }e se vr{i preku modelot s$ ili ni{to. Ovojpat se nudat akcii i od nekolku poatraktivni kompanii. Me|u niv se nao|aat paketi-akcii na Lotarija na Makedonija, KJUBI Makedonija, fabrika za {e}er 4-ti Noemvri od Bitola, na Makedonija AD Negotino, ADG Pelagonija od Skopje, Oaza od [tip, vinarska vizba Povardarie, Montana biznis od Kru{evo, Maktrans, zdravstvena ustanova Car Samoil od Bansko, kako i akciite od dve dru{tva za zemjodelstvo i sto~arstvo. Kaj berzite vo regionot, v~era ima{e rast od 0,23% na indeksot na berzata vo Qubqana, dostignuvaj}i vrednost od 854,27 indeksni

u~estvuvaa na prvata obuka za investicisko sovetuvawe, i se steknaa so uverenija za investiciski sovetnici. “Obukata e edukativen proces koj, spored mene, treba kontinuirano da se odviva, bez ogled na momentalnite finansiski okolnosti i slu~uvawa vo dr`avata. Ova osobeno e bitno za vo idnina da ne ni se slu~uvaat turbulencii i potresi, kako za vreme na berzanskiot bum vo 2007 godina, a osobeno po nego. Dokolku toga{ imavme vakov kadar, veruvam deka posledicite sega }e bea mnogu mali. Potrebni se vakvi lica koi vo idnina }e im objasnat na investitorite dali nekoja hartija od vrednost e potceneta ili preceneta i dali da se vlo`uva vo istata. Voedno,

znaeweto koe }e go steknat za vreme na obukata }e im bide od korist i samite tie da ostvaruvaat dobivki preku investirawe”, veli Goran Markovski, izvr{en direktor vo dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest. Taa obuka se odr`a vo tekot na 2007 godina, pri {to i za nea ima{e interes kaj pogolem broj lica. Brojkata na tie koi ja zavr{ija iznesuva{e okolu 95. Najgolemiot del od niv bile ve}e vraboteni vo nekoja banka, brokerska ku}a ili dr`avna institucija, a mnogu mal del nevraboteni ili vo potraga po nova rabota. Pokraj obukata za investiciski sovetnici, KHV izminative godini organizira{e i nekolku obuki za ovlasteni brokeri.

poeni. Prometot, isto taka, daleku podobar vo odnos na prethodnite denovi. Toj iznesuva{e 1,6 milioni evra, a najzaslu`ni za toa bea akciite na Krka i pristani{teto Koper. Rast na vrednosta ima{e i kaj osnovniot indeks na berzata vo Belgrad. Beleks15 porasna za 0,41%, dostignuvaj}i vrednost od 640,14 indeksni poeni. Berzanskiot promet iznesuva{e 741.865 evra. Najgolem rast na cenata, od 6,89%, ima{e kaj akcijata na kompanijata za proizvodstvo na gumenotehni~ki proizvodi, Tigar. Na svetskite pazari na kapital, berzata vo London objavi deka za prvata polovina od godinata ima ostvareno pogolema dobivka za 26% vo odnos na lani. Godinava taa iznesuva 99,1 milioni dolari. Makedonskata berza denes nema da raboti, postapuvaj}i po odlukata na Vladata za organizirawe na aktivnosti za po{umuvawe. Ovoj den }e se odrabotuva idnata sabota, na 27 noemvri.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.934.779,87

1,38%

-1,77%

-4,27%

-4,62%

-11,65%

17.11.2010

ILIRIKA GRP

29.656.693,59

1,83%

3,18%

3,58%

7,71%

4,94%

17.11.2010

Иново Статус Акции

18.435.109,95

2,00%

-3,85%

-7,44%

-16,53%

-27,20%

17.11.2010

KD Brik

25.346.281,82

0,50%

1,07%

3,66%

8,68%

7,25%

17.11.2010

KD Nova EU

24.343.963,04

2,20%

1,68%

-2,84%

-3,22%

-14,27%

17.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.826.776,08

0,56%

2,00%

-1,69%

-1,44%

-2,39%

17.11.2010

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3.150,43

0,02

1.086.900

Алкалоид Скопје

3.846,98

0,01

484.720

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Институт Скопје

18.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

350

-12,50

1.400

221

-2,46

30.277

Стопанска банка Скопје

200,00

-1,48

35.600

Макстил Скопје

166,46

-0,33

29.297

Македонски Телеком Скопје

449,42

-0,13

1.059.273

РЖ Услуги Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Клириншка куќа Клир. интерб. Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Топлификација Скопје

18.11.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

18.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

18.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.846,50

390,18

9,86

0,88

% на промена

обврзници

66.318

-57,66

обични акции

41.870

-24,58 -49,00

54.562

6.755,00

341,43

19,78

0,20

Вкупно Официјален пазар

108.189

GRNT (2009)

3.071.377

499,76

105,83

4,72

0,50

обични акции

48.962

14,26

KMB (2009)

2.014.067

3.149,78

533,81

5,90

0,91

Вкупно Редовен пазар

48.962

-80,80

0,66

BESK (2009)

Име на компанијата

18.11.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.517,67

15000

0,00

1.710.000

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

3150,43

0,02

1.086.900

SBT (2009)

389.779

2.600,00

211,39

12,30

0,59

STIL (2009)

449,42

-0,13

1.059.273

14.622.943

167,01

0,11

1.510,31

2,33

3846,98

0,01

484.720

TPLF (2009)

450.000

3.201,00

61,42

52,12

0,94

3199,7

-0,04

319.970

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 18.11.2010)

10 19.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

EBC L SERTIFIKATOT NEOPHODEN ZA START NA BIZNIS

BORBATA PROTIV PIRATERIJATA PRODOL@UVA SO ZASILENI AKTIVNOSTI elegalniot softver pretstavuva ogromen rizik za potro{uva~ite. Falsifikuvanite kopii ne gi dobivaat tekovnite aùrirawa na softverot, a so toa go zgolemuvaat rizikot od dobivawe virusi koi moàt brzo da zarazat celi mreì. Od druga strana, koristewoto na nelegalen softver vo Makedonija pretstavuva krivi~no delo, pa korisnicite i kompaniite se izloùvaat na dopolnitelen rizik za nivnoto

tekovno rabotewe. Ova be{e istaknato na “Denot na akcija posveten na korisnicite”, koj v~era go odbeleà Majkrosoft. “Vo izminatite dve godini, so pomo{ na BSA imame vospostaveno bliska sorabotka i so Koordinativnoto telo za intelektualna sopstvenost, koe e zadolèno za koordinacija na site institucii koi se zadolèni za sproveduvawe na ovoj zakon. Zaedno so Koordinativnoto telo, or-

ganiziravme obuki za inspektorite koi imaat ovlastuvawe da vr{at proverki, kako vo firmi koi prodavaat kompjuteri, taka i vo firmi za koi imaat osnovano somnenie deka koristat nelicenciran softver, kako da prepoznaat dali instaliraniot softver e pravilno licenciran ili ne. Dosega se obu~eni okolu 50 inspektori na MVR od cela Makedonija”, izjavi Ilijan~o Gagovski, direktor na Majkrosoft Makedonija.

ertifikatot EBC L e potvrda deka onoj {to go poseduva ima osnovno znaewe potrebno za po~nuvawe biznis, sposobnost da menaxira ili da vodi oddelenie vo sredna ili golema kompanija, re~e Jane Pandilovski od CS Global, koj deneska, vo ramkite na Globalnata nedela na pretpriemni{tvo, go pretstavi EBC L kako alatka za uspe{en po~etok na sekoj biznis. Studentite i mladite lu|e vo Makedonija, voop{to, se generalno informirani za

pridobivkite od ovoj sertifikat, zainteresirani se da go dobijat, no se pla{at da go testiraat svoeto znaewe. Za EBC L mo`e da polaga sekoj, ako saka i ima interes, nezavisno dali e vraboten. Ako go pomine testot, prakti~no potvrduva deka ima osnovno poznavawe od odredeni ekonomski oblasti, smetkovodstvo, biznis-celi, menaxment-pokazateli, analizi na tro{oci, trgovsko pravo, osnovni termini potrebni za sekoj ekonomist i neekonomist.

Makedonija, so u{te 12 zemji~lenki na EBC L, godinava }e u~estvuva vo realizacija na Ligata na {ampioni, najgolem me|unaroden natprevar za biznis-kompetencii vo Evropa. Natprevarot e namenet za studenti, u~enici i mladi pretpriema~i do 30 godini. Site imaat pravo na u~estvo i nemaat nikakvi tro{oci. Na 26 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i nacionalniot natprevar.

BANKARITE ZA BAVNOTO NAMALUVAWE NA CENATA NA KREDITITE

KAMATITE SE ODRAZ NA RIZIKOT VO EKONOMIJATA! Iako monetarcite od MMF sugeriraa da se namalat kamatite na kreditite, sledej}i gi signalite na Narodnata banka, bankarite komentiraat deka prisutnite rizici vo ekonomijata, kako i visokoto nivo na zadol`itelna rezerva, ne dozvoluvaat da se napravat pozna~itelni nadolni korekcii ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

KAMATI NA DENARSKI KREDITI

10.1%

10%

10.0%

amatite na kreditite se namaluvaat bavno, bidej} i bavno zakrepnuva ekonomijata od krizata, ocenuvaat bankarite otkako misijata na MMF konstatira deka makedonskite banki ne gi sledat signalite na Narodnata banka (NBM) so soodvetna dinamika. Monetarcite gi povikaa bankite da gi usoglasat nivnite kamati so nasokite na centralnata banka, no nemalo prostor za dopolnitelno olabavuvawe na monetarnata politika. Bankarite, pak, velat deka monetarnata politika, kako baza na nivnite presmetki, ne e zna~itelno olabavena, a kreditniot i likvidnosniot rizik ne e namalen za da vlijae vrz zgolemuvawe na kreditiraweto i namaluvawe na kamatite. “Poradi problemite na kompaniite so navremenata optplata na kreditite, bankite se soo~uvaat so vlo{uvawe na kreditnite portfolija i porast na nefunkcionalnite plasmani. Osven toa, bankite se pretpazlivi i vo opredeluvaweto na pasivnite kamati, odnosno ne se vpu{taat vo pozna~itelno namaluvawe na kamatite na depozitite za da izbegnat likvidnosni problemi poradi eventualno povlekuvawe na za{tedi. Tokmu visokite kamati na deozitite, kako i izrazenite kreditni i likvidnosni rizici, se glavnite pri~ini {to kamatite na kreditite se namaluvaat bavno”, komentira

9.9%

9.8%

9.7%

9.6% 9.5%

9.5%

9.4% 9.4%

9.4%

9.3%

9.3% 9.2% Jan.

Fev.

Mar.

Apr.

Vladimir Eftimoski, ~len na Upravniot odbor na [parkase banka. Del od bankarite, pak, smetaat deka edna od glavnite pri~ini {to kamatite pa|aat bavno e i postavenosta na monetarnata politika {to ja odreduva Narodnata banka. “Neposredno pred, za vreme na i sega, po posetata na misijata na MMF, ne se doneseni nikakvi novi merki vo delot na monetarno-kreditnata politika, koi bi zna~ele preispituvawe na efektite. S$ dodeka nema promena vo na~inot i obemot na presmetkite na zadol`itelnata rezerva, koja sega e ista kakva {to be{e i vo najte{kiot period od krizata, ne gledame prostor za pozna~ajno namaluvawe na aktivnite kamatni stapki na kreditite, tuku samo na pasivnite kamati na depozitite”, veli Maja [terieva, glaven finansiski direktor na Komercijalna banka. Nekoi od bankarite, pak, smetaat deka duri i da se olabavi monetarnata politika dopolnitelno, preku namaluvawe na stapkata na zadol`itelna

Maj

Jun.

Jul.

Avg.

Sep.

rezerva, nema garancii deka parite {to }e se oslobodat nema da zavr{at povtorno na smetkite vo NBM zapi{ani vo blagajni~ki zapisi. Poradi toa, ekspertite sugeriraat osven namaluvawe na zadol`itelnata rezerva, NBM da go ograni~i i iznosot na pari {to go izvlekuva od bankite na sekoja aukcija na blagajni~ki zapisi. Kako posledica na o~ekuvanoto blago zabrzuvawe na ekonomskiot porast vo naredniot period i eliminirawe na del od prisutnite rizici vo ekonomijata, bankarite o~ekuvaat deka }e se sozdade prostor NBM da gi olabavi monetarnite instrumenti so koi se stimulira kreditiraweto, a bankite dopolnitelno da gi namalat kamatite na kreditite. "Postoi trend na namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite, sledej}i gi signalite na Narodnata banka, no imaj}i gi predvid i slu~uvawata vo realniot sektor, kako namalenata likvidnost na kompaniite, problemite na kompaniite vo servisiraweto na postojnite krediti i namalenata profitabilnost na kompaniite.

VLADIMIR EFTIMOSKI

MAJA [TERIEVA

^LEN NA UO NA [PARKASE BANKA Realniot sektor e zaglaven vo finansiski problemi, kompaniite s$ u{te baraat samo krediti za refinansirawe i restrukturirawe na nivnite dolgovi. Poradi nivnite problemi so navremenata otplata na kreditite, bankite se soo~uvaat so vlo{uvawe na kreditnite portfolija i porast na nefunkcionalnite plasmani. Osven toa, bankite se pretpazlivi i vo opredeluvaweto na pasivnite kamati, odnosno ne se vpu{taat vo pozna~itelno namaluvawe na kamatite na depozitite za da izbegnat likvidnosni problemi poradi eventualno povlekuvawe na za{tedi. Tokmu visokite kamati na deozitite, kako i izrazenite kreditni i likvidnosni rizici, se glavnite pri~ini {to kamatite na kreditite se namaluvaat bavno.

FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA Neposredno pred, za vreme na i sega, po posetata na misijata na MMF, ne se doneseni nikakvi novi merki vo delot na monetarno-kreditnata politika, koi bi zna~ele preispituvawe na e fektite. Nie sme obvrzani da ~uvame zadol`itelna rezerva vo NBM vo denari i vo devizi od okolu 110 milioni evra, na koi dobivame prose~na godi{na kamata od okolu 1%. S$ dodeka nema promena vo na~inot i obemot na presmetkite na zadol`itelnata rezerva koja sega e ista kakva {to be{e i vo najte{kiot period od krizata, ne gledame prostor za pozna~ajno namaluvawe na aktivnite kamatni stapki na kreditite, tuku samo na pasivnite kamati na depozitite.

Veruvame deka tendencijata na namaluvawe na kamatni stapki, kako i zgolemuvawe na obemot na kreditiraweto }e prodol`i i vo idnina”, veli Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na ProKredit banka.

Spored oficijalnite podatoci od NBM, prose~nata kamata na novoodobrenite krediti vo denari od po~etokot na godinata dosega se namalila za 0,5 procentni poeni, iako osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi vo istiot period se prepolovi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,88%

3,80%

4,77%

5,64%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5309

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

45,6427

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,4788

Швајцарија

франк

45,8297

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,6588

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,5844

61,6

72,7

46,2

Извор: НБРМ

JOVANKA JOLESKAPOPOVSKA GENERALEN DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA Po~nuvajki od po~etokot na godinata postoi trend na namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite, sledej}i gi signalite na Narodnata banka, no imaj}i gi predvid i slu~uvawata vo realniot sektor, kako namalenata likvidnost na kompaniite, problemite na kompaniite vo servisiraweto na postojnite krediti i namalenata profitabilnost na kompaniite. Veruvame deka tendencijata na namaluvawe na kamatnite stapki, kako i zgolemuvawe na obemot na kreditiraweto }e prodol`i i vo idnina.

od 9% na 4,5%. Vo prvite osum meseci od godinava bankite plasirale 155 milioni evra krediti, {to pretstavuva porast na kreditiraweto od 7,1%. Do krajot na godinata kreditniot rast se o~ekuva da dostigne do 9,4%.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

19.11.2010

JOVANOV: ZAKONSKI JA DOBIV PARCELATA POD KALE! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

arjan Jovanov, direktor na Direkcijata za nafteni rezervi, tvrdi deka e ~ist i deka zakonski go dobil dr`avnoto zemji{te pod Kale, kade {to planira da gradi hotel. Objasnuva deka dokolku sakal, }e gi iskoristel mo`nostite koi te{ko se doka`uvaat vo javnosta, no, kako {to veli,

odlu~il vo celiot slu~aj da bide transparenten. Jovanov veli deka prethodno nikoj ne se interesiral za lokacijata koja sega e vo negova sopstvenost. Deka licitacijata bila dokraj transparentna poka`uval i faktot {to na poslednata licitacija Jovanov u~estvuval vo konkurencija na devet ponuduva~i. Na krajot, negovata ponuda, koja bila 40 pati pogolema od po~etnata, se izbrala kako najpovolna. Neodamne{niot

direktor na industriskite razvojni zoni, Jovanov, veli deka na smetkata na Ministerstvoto za transport i vrski ve}e uplatil pogolem del od vkupnata suma za parcelata, vredna 358.400 evra. Toj negira deka ja zloupotrebil direktorskata pozicija za da go kupi atraktivnoto zemji{te. "Site funkcioneri, kogo i da pra{ate, imale nekakov semeen biznis pred da stapat na funkcija. Jas eden den }e ostanam bez ovaa

funkcija i }e prodol`am da go vodam mojot semeen biznis. Ne sum gi iskoristil nitu Vladata, nitu Ministerstvoto za transport za da ja dobijam parcelata. ]e si zaminam od Direkcijata samo dokolku Vladata go pobara toa od mene", veli Jovanov. Toj dodava i deka ne planira da si podnese ostavka od direktorskata pozicija, bidej}i ne gledal nikakov konflikt na interesi. Jovanov s$ u{te ne izgotvil

biznis-plan za izgradbata na hotelot pod Kale, no veti deka s$ }e se zavr{i vo zakonski predvidenite rokovi. Ministerot za transport i vrski, pak, Mile Janakieski, najavi deka }e ja preispituva kupoproda`bata na atraktivnata lokaciija pod Kale. "Ministerstvoto pred dva dena gi dostavi site dokumenti do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata i do Dr`avnoto

pravobranitelstvo i o~ekuvame ovie institucii da se proiznesat za slu~ajot" veli Janakieski. Od Antikorupciskata komisija v~era izjavija deka s$ u{te ne gi primile dokumentite za slu~ajot i deka otkako }e gi dobijat }e postapat soglasno nivnite ovlastuvawa. Izvori od Komisijata za "Kapital" objasnuvaat deka zasega ne gledaat konflikt na interesi vo slu~ajot na Jovanov.

OD 1 JULI 2011 GODINA OP[TINITE ]E UPRAVUVAAT SO DR@AVNITE NEIZGRADENI PARCELI

OP[TINITE NEPODGOTVENI ZA 17.03.2010 11 PRODA@BA NA DR@AVNOTO ZEMJI[TE Za da go dobijat grade`noto zemji{te vo nivno vladenie, op{tinite }e mora da vospostavat elektronski sistem za javno naddavawe, da formiraat komisija, da imaat odreden broj vraboteni so odredeni ovlastuvawa. Zemji{teto }e go dobijat vo rok od pet godini SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

itu edna op{tina vo momentot ne e podgotvena da upravuva so dràvnoto neizgradeno zemji{te - obvrska koja im se nametnuva od 1 juli dogodina. Iako, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, e optimist deka vo preodniot period pogolemiot del od op{tinite tehni~ki }e se ekipiraat, sepak ako se zemat predvid uslovite koi treba da gi ispolnat op{tinite do krajot na godinata, malku e verojatno deka site op{tini }e go dobijat dràvnoto zemji{te vo svoja nadle`nost. Za edna op{tina da go dobie zemji{teto vo svoe vladenie treba da ima vospostaveno elektronski sistem za javno naddavawe preku koj }e gi organizira aukciite za proda`ba na dràvnoto zemji{te. Op{tinite mora da izgotvat i ednogodi{na programa za toa kako }e raspolagaat so grade`noto zemji{te, da imaat formirano komisija za sproveduvawe na postapki za javno naddavawe i da imaat dovolen broj vraboteni ovlasteni da ja sproveduvaat

postapkata za otu|uvawe na zemji{teto. "Za da se dooformi parcelata so neposredna spogodba, 50% od nea mora da bide dràvna. Prihodite ostanuvaat kako i dosega, 20% odat za Vladata, a 80% kaj op{tinite. Op{tinite }e moè da vodat postapki za javno-privatno partnerstvo i koncesija so konkretnoto zemji{te, za {to Vladata }e dade soglasnost", veli ministerot Janakieski. Ako op{tinite gi ispolnat site predvideni uslovi, od 2011 godina }e imaat nadle`nost da go urbaniziraat i prodavaat grade`noto neizgradeno zemji{te, kako i da izdavaat dozvola za gradba na dràvnoto zemji{te. Cenata na grade`noto zemji{te }e ja odreduva gradona~alnikot na op{tinata, za {to soglasnost }e mora da dade i Vladata. Ministerot Janakieski ne ja isklu~uva mo`nosta da pobaraat od op{tinite zemji{teto da go nudat po cena od edno evro za metar kvadraten. "Za ovaa mo`nost moèbi }e se razgovara vo nekoja od slednite fazi, no fakt e deka cenata od edno evro za kvadrat e dobra merka, bidej}i imavme golem broj parceli koi ne moèvme da gi prodademe, pred s$ vo delot na industrijata, kako

i za lokacii nadvor od Skopje. Sega tie se prodavaat", dodava Janakieski. Vo me|uvreme, Ministertsvoto za transport i vrski ja promeni uredbata so koja do pred izvesno vreme javno naddavawe za proda`ba na zemji{te se sproveduva{e samo ako se prijavat najmalku dvajca u~esnici. Vo idnina, javno naddavawe }e ima i samo so eden u~esnik. Nadle`niot minister ne objasnuva dali so vakvite izmeni se ostava prostor za zloupotrebi.

"Dosega{nata praktika pokaà deka na javnoto naddavawe za dràvnoto zemji{te, koe ne e atraktivno, se javuvaa dvajca u~esnici koi se vo rodninska ili prijatelska vrska", dodava Janakeski. Zakonot za grade`no zemji{te predviduva i deka dràvno zemji{te podocna ne smee da se preprodava nitu, pak, da se prenamenuva. Ministerot Janakieski veti deka }e vr{i nadzor i vo sekoja faza }e moè da go poni{ti javnoto nadd-

]E SE â&#x20AC;&#x153;NADDAVAâ&#x20AC;? I SAMO SO EDEN U^ESNIK!

Ako dosega za javnoto naddavawe za dr`avno zemji{te potrebni bea najmalku dvajca u~esnici, sega Ministerstvoto za transport i vrski dozvoluva da ima javno naddavawe i samo so eden u~esnik. Ova go predviduvaat izmenite na Uredbata za otu|uvawe na grade`noto zemji{te. Ministerot Janakieski ne se izjasnuva dali so ova se otvora prostor za zloupotrebi. avawe ili da & gi odzeme ingerenciite na op{tinata dokolku utvrdi nepravilnost

so postapkata. Op{tinite }e raspolagaat so zemji{teto samo vo rok od pet godini.

12 19.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

STAVRESKI: KREDITNATA LINIJA NA MMF E ZA NEPREDVIDENI EKSTERNI [OKOVI

TETEKS KUPI IMOT OD TTK BANKA VREDEN 2,7 MILIONI EVRA

onudenata otvorena kreditna linija od MMF vo iznos od 400 milioni evra pretstavuva dopolnitelno osiguruvawe deka vo slu~aj na nepredvideni okolnosti buxetot }e mo`e celosno da se izvr{i kako {to e planirano, zaedno so site proekti vo nego. Ova go istakna vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, po redovnata godi{na

ekstilnata kompanija Teteks od Tetovo dobi sudska odluka so koja se potvrduva kupuvaweto na nedvi`en imot od TTK banka vo vrednost od 2,7 milioni evra. Stanuva zbor za vkupna povr{ina od 67.000 kvadrati. Inaku, Teteks poseduva 44% od akcionerskiot kapital na TTK banka. Prethodno, TTK, vrz osnova na dve sudski presudi na Vrhovniot sud, go dobi i

sredba na Upravniot odbor na ZELS so premierot i ministrite vo Vladata koi imaat dopirni to~ki so lokalnata samouprava, kako odgovor na novinarsko pra{awe. "Sredstvata od otvorenata kreditna linija na MMF se zamisleni kako eden vid osiguruvawe vo slu~aj na nepredvideni eksterni {okovi, kako vo Irska i drugi zemji",

re~e vicepremierot Stavreski. Toj pojasni deka dokolku ima situacii vo koi pazarot na kapital nema da bide soodveten i adekvaten, sredstvata od MMF, dokolku Vladata donese odluka da gi iskoristi, }e bidat upotrebeni za realizacija na buxetot i izvr{uvawe na site funkcii bez da se predizvika nivno naru{uvawe.

sporot vreden 3,65 milioni evra vo povedenata sudska postapka so Medicinska plastika vo ste~aj. Fabrikata za medicinska plastika vo 2007 godina otide vo ste~aj, a bez rabota ostanaa okolu 450 rabotnici. TTK banka svoevremeno se spomenuva{e i kako sopstvenik na imotot na Medicinska plastika, no sopstvenosta be{e osporuvana od strana na

ste~ajnoto rakovodstvo na Medicinska plastika, kako i od podra~nata edinica na javnoto pravobranitelstvo vo Tetovo. Glavnata pri~ina za osporuvawe na taa odluka od strana na pravoobvinitelstvoto e {to zemji{teto koe & be{e dadeno na TTK banka e vo sopstvenost na dr`avata, poradi {to istoto ne mo`e da bide predmet na kupoproda`bi i transakcii.

PO RASTOT NA CENITE NA HRANATA NA SVETSKITE BERZI

POSKAPUVA I HRANATA VO MAKEDONIJA Po nekolkumese~niot rast na cenite na hranata na svetskite berzi, na povidok e i bran na poskapuvawa na nekoi prehranbeni proizvodi vo Makedonija. Cenite na proizvodite koi sodr`at bra{no se ve}e povisoki za 3% do 5%, cenite na masloto se povisoki za okolu 10%, dodeka vo sledniov period se o~ekuva i poskapuvawe na {e}erot za okolu 15% ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

o nekolkumese~niot rast na cenite na hranata na svetskite berzi, na povidok e i bran na poskapuvawa na nekoi prehranbeni proizvodi vo Makedonija. Iako makedonskite proizvoditeli na hrana s$ u{te odbivaat toa javno da go priznaat, cenite na hranata vo poslednive dvatri meseci postepeno rastat. Cenite na proizvodite koi sodràt bra{no ve}e se povisoki za 3% do 5%, cenite na masloto se povisoki za okolu 10%, dodeka vo sledniov period se o~ekuva i poskapuvawe na {e}erot za okolu 15%. Oficijalnite podatoci, pak, na Dràvniot zavod za statistika pokaùvaat deka cenite na prehranbenite proizvodi samo vo oktomvri se za 3,9% povisoki vo sporedba so istiot period lani. Spored anketata koja ja pravi Dràvniot zavod za statistika, rakovoditelite na delovnite subjekti od trgovijata na malo o~ekuvaat deka maloproda`nite ceni }e rastat i vo posledniot kvartal od 2010 godina. Vo objaveniot izve{taj v~era i Organizacijata na Obedinetite nacii za hrana i zemjodelstvo (FAO) predupredi deka cenite na hranata i ìtnite kulturi koi rastat ve}e nekolku meseci, }e prodolàt da rastat i slednata godina

zaradi godine{nite slabite ètvi na ìtarkite, p~enicata i {e}ernata trska. Cenite na hranata na svetskite berzi vo izminatava godina se zgolemeni za pove}e od 80%. Rastat cenite na p~enicata i na drugite ìtni kulturi, no i na masloto, {e}erot, pamukot i na mesoto. Najvisok skok ima cenata na {e}erot, koj vo Makedonija najmnogu go uvezuvaat prehranbenite i konditorskite kompanii, a koja na svetskite berzi dostignuva najvisoko nivo vo poslednite 30 godini. [TO OÊKUVAAT MAKEDONSKITE PROIZVODITELI NA HRANA? Pove}eto od makedonskite proizvoditeli na hrana koi gi kontaktiravme velat deka go ~uvstvuvaat rastot na cenite na hranata i zemjodelskite proizvodi na svetskite berzi. Nekoi od niv ve}e gi poka~ile cenite, a drugi velat deka zasega cenite }e ostanat na isto nivo, pred s$ zaradi silnata konkurencija na pazarot koja ne im go dozvoluva toa. Savka Dimitrova, generalen dirketor na Evropa, veli deka visokiot skok kaj cenite na {e}erot ve}e rezultira so malo poskapuvawe na cenite na nekoi proizvodi. “Sosema e logi~no svetskite ceni na {e}erot da vlijaat vrz na{eto proizvodstvo, bidej}i site koli~ini na {e} er koi gi koristime se od uvoz. Poradi golemiot rast na cenata na {e}erot, nie od prvi noemvri bevme prinudeni

3,9%

se zgolemeni cenite na prehranbenite proizvodi vo oktomvri

da napravime mali korekcii na cenite na nekoi proizvodi. No, sepak, nema drasti~no zgolemuvawe na cenite poradi golemata konkurencija koja vladee na makedonskiot pazar. Sepak, treba da se po~eka i da se vidi kako }e se odvivaat cenite na svetskite berzi vo naredniot period”, veli Dimitrova. Poznava~ite na sostojbite velat deka rastot na cenite na repromaterijalite i surovinite koi makedonskite kompanii glavno gi uvezuvaat od stranstvo ve}e im sozdavaat problemi i ja naru{uvaat likvidnosta. Tuka spa|aat {e}erot, kafeto, kakaoto, masloto za jadewe, prerabotkite od p~enka i drugi surovini, koi se glavno od uvoz. Simon Naumovski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka, veli deka rastot na cenite na hranata i na surovinite im se najgolem problem vo raboteweto. “Cenite na repromaterijalite prodol`ija da rastat i vo 2010 godina. Ovoj rast e posebno izrazen vo vtorata polovina na godinata“, veli Naumovski. Za o~ekuvawata za sledniot period Naumovski veli deka za nivnoto rabotewe e mnogu

zna~ajno dvi`eweto na cenite na repromaterijalite. ”Vitaminka e zavisna od svetskite dostavuva~i i sekoja turbulencija na svetskite berzi }e predizvika negativni reperkusii vrz na{eto rabotewe, koe potoa }e se odrazi vrz ekonomijata”, veli toj. Rastot na cenite na hranata i zemjodelskite proizvodi pomalku }e gi pogodi onie koi vo proizvodstvoto koristat doma{no proizvedeni surovini. Toa e slu~aj so sto~nata hrana. Proizvoditelite na sve`o meso velat deka se ~uvstvuva vlijanieto na poka~uvaweto na cenite na svetskite berzi na hrana, no nema da ima zna~itelno poka~uvawe na

cenite na svinsko meso. “Rastot na cenite na surovinite na svetskite berzi sekako ima vlijanie, no cenata na doma{noto svinsko meso najmnogu ja diktira cenata na uvoznoto meso, koe na makedonskiot pazar stignuva so poniska cena, pa makedonskite proizvoditeli na meso se staveni vo situacija da ne moàt da gi poka~at cenite Zatoa Srbija doa|a daleku poevtino meso”, veli Vele Ristovski, pretsedatel na Grupacijata za proizvodstvo na sveò svinsko meso. Ristovski veli deka spored informaciite od proizvoditelite na meso, koi se ~lenki na ovaa grupacija, bi moèlo da dojde do malo poka~uvawe

na cenata na svinskoto meso vo dekemvri, no toa }e bide nezna~itelno i nema mnogu da gi pogodi potro{uva~ite. Sopstvenikot na mlekarnicata Zdravje Radovo, Jovan Dabevski, veli deka ne o~ekuva zgolemuvawe na cenite na mlekoto i mle~nite proizvodi vo naredniot period. Iako ekspertite uveruvaat deka nema da se povtori krizata so ogromniot rast na cenite na hranata od 2008 godina, podatocite poka`uvaat deka svetskite berzi na hrana se daleku od stabilizirawe. Zatoa, ON prepora~uvaat na itno zgolemuvawe na proizvodstvoto na hrana. Vo sprotivno, doprva sleduvaat te{ki vremiwa.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

19.11.2010

MAKEDONSKITE KOMPANII SÉ U[TE NEMAAT ^UVSTVO ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

a kedonskite kompanii s$ u{te nemaat razviena svest za potrebata od op{testvena odgovornost. Mnogu malku planiraat i obi~no ad hok reagiraat na promenite {to se slu~uvaat vo okolinata. Op{testveno odgovornite aktivnosti ne mo`at vo celost da gi prepoznaat i obi~nite lu|e koi ne rabotat vo porazvieni ili pouspe{ni firmi, nitu se me-

naxeri. Ova be{e istaknato na v~era{nata konferencija za Korporativna odgovornost na pretprijatijata. “Samo 20 kompanii vo zemjava se ~lenovi i gi primenuvaat principite na me|unarodnata mre`a Global kompakt, koja e poddr`ana od Obedinetite nacii, a raboti spored me|unarodni priznati standardi za korporativna odgovornost” veli Nikica Kusinkova, izvr{en direktor na nevladinata Konekt. Spored nea, pogre{no e

razmisluvaweto deka op{testvenata odgovornost e dopolnitelen tro{ok za kompanijata. Pretpriema~ite treba da sfatat, veli Kusinkova, deka korporativnata odgovornost e sostaven del od biznisot i istiot treba da se integrira vo site razvojni fazi. “Sponzorstvata i donaciite imaat pozitivni finansiski efekti vrz kompanii. Zakonot predviduva dano~no olesnuvawe od 5% do 10 % na danokot na dobivka na onie

kompanii koi vo tekot na godinata finansiski poddr`ale proekti koi ja podignuvaat op{testvenata odgovornost. Vo momentov se raboti na zakonski izmeni koi }e ovozmo`at da se pottiknat sponzorstvata i donaciite, no i filantropijata”, dodade Kusinkova. Za profesorkata Aleksandra Stoilkovska od Fakultetot za pretpriema~ki biznis pri Univerzitetot za turizam i menaxment, najbitna e vizijata na top-menaxmentot

na kompanijata koga e vo pra{awe opredelbata za korporativnata odgovornost, bez razlika dali stanuva zbor za mala, golema kompanija ili, pak, "start-ap" biznis. Biznis-zaednicata, pak, smeta deka sekoja kompanija treba da promovira korporativno odnesuvawe, no deka ne e obvrzana. “Individualen e izborot. Na{ata kompanija vo kriznata 2009 godina krate{e od buxetot, no vo nieden moment ne gi namali sredstvata koi

bea nameneti za poddr{ka i sproveduvawe na proekti koi promoviraat op{testvena odgovornost”, veli Viktor Donevski, direktor na ONE. O{testvenata odgovornost se odnesuva na filantropski aktivnosti, me|u koi davawe pari, poddr{ka na proekti, sponzorirawe vo materijalni, finansiski sredstva. Del od op{testvenata odgovornost e i finansiraweto vo aktivnosti {to }e ja olesnat osnovnata dejnost na pretprijatieto.

MINISTEROT I KOMPANIITE NE NAJDOA ZAEDNI^KI JAZIK

PREKUVREMENATA RABOTA MORA DA SE PRIJAVI I DA SE PLATI Kompaniite baraat da se olesni procedurata za regulirawe na prekuvremenata rabota, nadle`nite organi pora~uvaat: vovedete vtora smena VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

bvrskata pismeno da se informira Inspektoratot za trud za prekuvremenoto rabotewe na kompaniite im go ote`nuva, uslo`nuva i poskapuva raboteweto na kompaniite, mu se po`alija v~era stopanstvenicite na ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami. Tie tvrdat deka predvremenoto pismeno izvestuvawe za sekoj poedine~en slu~aj im odzema mnogu vreme i im ja ote`nuva rabotata, no deka uredno im go pla}aat na vrabotenite sekoj prekuvremeno odraboten ~as. Ministerot Bajrami ostana gluv na nivnite barawa, potenciraj}i deka namesto prekuvremena rabota, da vovedat pove}e smeni i da anga`iraat novi rabotnici za zavr{uvawe na rabotata. "Re~isi sekoga{ imame potreba od prekuvremena rabota. Ako me kaznuvate {to rabotam pove}e otkolku {to treba, ne mu pomagate na stopanstvoto",

istakna pretsedatelot na regionalnata komora vo Ko~ani i sopstvenik na firma, Slave Jordanov. I od èlezarnicata Makstil istaknuvaat deka redovno imaat potreba od prekuvremena rabota i deka toa ne moàt da go predvidat odnapred. "Ako rabotnikot koj e vtora smena ne e vo mo`nost da dojde na rabota toj den, toj {to bil prva smena }e mora da ostane prekuvremeno. A toa se profilirani kadri koi ne moè da gi zameni sekoj. Toa e realen problem so koj ne moème da se spravime", velat od Makstil. Za tekstilcite prekuvremenata rabota e neizbe`na, zatoa {to vo ovoj biznis mnogu ~esto se slu~uva gre{kite da se uvidat 15 minuti pred kraj na rabotnoto vreme. "Vo denovi koga imame izvoz, gre{kata mora itno da se popravi i vo takvi momenti za nas e optovaruvawe da pra}ame dopis do Inspektoratot deka }e gi ostavime vrabotenite prekuvremeno na rabota", veli Vesna Miladinova, sopstveni~ka na {tipskata konfekcija Albatros. Pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko

Azeski, istakna deka prekuvremenata rabota e neophodna za izlez od ekonomskata kriza i zatoa nadle`nite organi treba da imaat sluh. Prviot ~ovek na Inspektoratot za trud, Goran Jovanovski, veli deka isklu~oci pri kontrolite }e se pravat samo dokolku prekuvremenata rabota e neizbe`na poradi vonredni uslovi. "]e ja preskokneme odredbata za inspekcii kaj onie koi uredno prijavuvale privremena rabota i koi navreme alarmirale za takvite situacii. Sepak, merkata pismeno izvestuvawe moravme da ja vovedeme, poradi toa {to kaj malite firmi be{e utvrdena redovna zloupotreba na ovoj plan", veli Jovanovski. Na v~era{nata sredba vo Stopanskata komora stopanstvenicite se po`alija i na zakonskata regulativa za kolektivno otpu{tawe od rabota, koja nalaga rabotodava~ot so vreme da go izvesti otpu{teniot za da mo`e soodvetno da go obes{teti, no i za Agencijata za vrabotuvawe navreme da se vklu~i vo procesot. Firmite-proizvoditeli

pobaraa i pokorektno regulirawe na godi{nite odmori. Izmenetiot zakon nalaga eden del od odmorot da se iskoristi za vreme na tekovnata godina, a ostatokot vo prvite {est meseci od narednata

godina. Stopanstvenicite velat deka del od vrabotenite go zloupotrebuvaat toa, pa koga ima najmnogu rabota, si gi povrzuvaat odmorite i otsustvuvaat od rabota po cel mesec. Ministerot Bajrami

istakna deka ovoj problem e prisuten i vo javnata administracija, no regulativata ne mo`e da se smeni, zatoa {to bi se kosela so Konvencijata na Me|unarodnata organizacija na trudot.

14 19.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

POTRAGATA PO INVESTITORI PRODOL@UVA

SRPSKIOT AGROBIZNIS SE PROMOVIRA VO LONDON

Rezultatite koi gi o~ekuvaat od Ministerstvoto za zemjodelstvo od ovoj nastan se pogolemo interesirawe na evropskite kompanii od ovoj sektor za investirawe vo Srbija, protek na kapitalot vo doma{niot agrobiznis i podobruvawe na proizvodstvoto VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a konferencijata "Mo`nostite za investirawe vo agrobiznisot vo Srbija“ koja se odr`a vo London, srpskiot minister za zemjodelstvo, Sa{a Dragin, gi povika investitorite da gi vidat investiciskite prednosti vo srpskiot agrobiznis: atraktivnata geografska lokacija, povolna cena na zemji{teto i vladinite merki na poddr{ka. "Koga ja pokrenavme inicijativata za odr`uvawe na ovaa konferencija, celta ni be{e da go privle~eme vnimanieto na stranskite investitori kon zemjodelskiot sektor vo Srbija i da otvorime mo`nost za nivni novi investicii, kako i investirawe na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) vo zemjodelskiot sektor“, izjavi Dragin. Toj o~ekuva po ovoj nastan da se zgolemi interesot na evropskite kompanii od ovoj sektor za investirawe vo Srbija, protek na kapitalot vo doma{niot agrobiznis i podobruvawe na proizvodstvoto.

milioni evra izdvojuva USAID za jugot na Srbija

Srpskiot agrar e edinstveniot sektor vo ekonomijata koj ostvaruva pove}egodi{en suficit vo nadvore{no-trgovskata razmena. Srbija e smestena me|u prvite pet zemji za investirawe vo oblasta na zemjodelstvoto, koj e edinstveniot sektor vo ekonomijata koj ostvaruva pove}egodi{en suficit vo nadvore{no-trgovskata razmena, naglasi Dragin, povtoruvaj}i deka zemjata ima ogromen neiskoristen potencijal vo ovaa oblast. Na ovaa konferencija, koja R

ja organizira{e srpskoto Ministerstvo za zemjodelstvo i EBRD, bea sobrani brojni pretstavnici na najuspe{nite srpski kompanii od zemjodelskiot sektor, finansiski institucii i potencijalni investitori od Velika Britanija i Evrropskata unija (EU). Stranskite investitori najmnogu interes poka`ale za organskoto zemjodelstvo i O

sektorot za bioobnovlivi izvori na energija. "Posebno interesno be{e pra{aweto povrzano za sorabotkata me|u javniot i privatniot sektor. Tuka se o~ekuva golem probiv vo slednite nekolku godini, osobeno vo sektorot {umarstvo i vodostopanstvo“, naglasi Dragin. Toj izjavi deka isklu~itelno golemiot interes

na stranskite investitori u{te edna{ poka`uva deka agrobiznisot e definitivno najproduktivna granka na srpskata ekonomija. "Nie vo Evropa sme ve}e poznati kako zemja koja e dobar proizveduva~ na ovo{je“, istakna Dragin i dodade deka vo izminatite dve godini izvozot na ovo{je imal pozna~aen udel od izvozot na standardnite zemjodelski kulturi kako p~enica i p~enka. ZEMJODELCITE BARAAT POVE]E PARI Samostojniot sindikat na vrabotenite vo srpskoto zemjodelstvo nedelava, pak, apelira{e do vlasta da go zgolemi buxetot za poddr{ka na agrarot za 2011 godina na najmalku 5% od vkupniot buxet na zemjata. Pretsedatelot na sindikatot, Dragan Zarubica, izjavi deka najdobro bi bilo buxetot za zemjodelstvoto da bide dvojno pogolem od ovogodine{nite

2,6% od vkupniot buxet na Srbija. Dokolku ova barawe ne bide usvoeno, Samostojniot sindikat na vrabotenite vo zemjodelstvoto najavuva protesti i blokadi na pati{tata. Zarubica ne precizira{e koga to~no bi imalo protesti, no soop{ti deka Sindikatot na pomo{ bi gi povikal i zemjodelskite proizvoditeli i zdruènija. "Vladata mora da razbere deka idninata na ovaa zemja e vo zemjodelstvoto i zatoa mora da go zgolemi buxetot“, izjavi Zarubica. Direktorot na Agrobiznis proektot za Srbija na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), Luis Faoro, neodamna izjavi deka od petgodi{niot proekt koj po~na da se sproveduva vo 2007 godina i iznesuva 25 milioni dolari, okolu 12 milioni dolari }e bidat nameneti za jugot na Srbija vo narednite dve godini. "Moème da kaème deka ni ostana ne{to pomalku od polovina od raspolo`livite sredstva i deka tie pari vo narednite dve godini }e gi iskoristime za jugot na Srbija”, re~e Faoro.

ROMANCITE POVE]E INVESTIRAAT VO STRANSTVO fizi~kite i pravnite lica gi zgolemuvaat direktnite i portfolio-investiciite vo stranstvo, prvenstveno vo oblik na akcii, no isto taka povlekuvaat gotovina od depozitite, spored podatocite objaveni od Nacionalnata banka na Romanija (BNR), informira Mediafaks. Depozitite i gotovinata na `itelite koi imaat stransko dr`avjanstvo vo septemvri iznesuvale 3,2 milijardi evra, {to e za 14% pomalku sporedeno so iznosot vo juni i isto taka za re~isi 12% pomalku vo odnos na krajot od izminatata godina. Naselenieto i kompaniite trebaa da vratat zaemi od stranstvo vo iznos od 7,35 milijardi evra vo septemvri, {to e za 4,45% pomalku otkolku vo juni,

no za nad 18,4% pove}e vo odnos na vrednosta koja e prijavena na krajot od minatata godina. Vrednosta na stranskite direktni investicii od `iteli bez stransko dr`avjanstvo vo septemvri iznesuvala 1,1 milijardi evra, {to e za re~isi 15% povisoka vo sporedba so krajot na izminatata godina, a akciskite u~estva se zgolemeni za re~isi 34% i iznesuvaat 415,5 milijardi evra. Portfolio-investiciite vo stranstvo, napraveni od naselenieto i kompaniite, vo prvite devet meseci porasnale za 16% i iznesuvaat 1,38 milijardi evra, a vrednosta na akciite vo stranstvo koi gi poseduvaat Romanci se poka~i za 34%, vo iznos od 541,7 milioni evra.

NA TENDEROT ZA TELEKOM SRBIJA SE JAVILE TRI KOMPANII

rpskata ministerka za telekomunikacii, Jasna Mati}, izjavi deka dosega tri svetski telekomunikaciski kompanii ja otkupile dokumentacijata za u~estvo na tenderot za kupuvawe na 51% od akciite. "Dokumentacijata dosega ja otkupile Telekom Avstrija, Doj~e Telekom i Frans Telekom", izjavi Mati}. Rokot za kupuvawe na dokumentacija za u~estvo na tenderot za kupuvawe

PAPUQAS: BUGARIJA I GRCIJA SE STRATE[KI PARTNERI ri oficijalnata poseta na Sofija, gr~kiot pretsedatel, Karolos Papuqas, izjavi deka nivoto na bugarsko-gr~kata sorabotka se pro{iruva, najmnogu vo sferata na turizmot, energetikata i trgovijata. “Bugarija e na ~etvrto mesto na listata na kupuva~i na gr~ki proizvodi”, veli Papuqas. Spored kaànoto, odnosite me|u dvete zemji zna~ajno napreduvale i stanale strate{ki partneri. Bugarskiot pretsedatel, Georgi Prvanov, zabeleà deka Grcija e eden od najdobrite partneri na Bugarija. “Dobra vest e {to krizata bitno ne se odrazi na na{ite trgovski odnosi”. “Turisti~kite relacii za poslednite godini ne samo {to ne se namalija, tuku kon krajot na 2010 godina moème da

na mnozinskiot paket na Telekom e 26 noemvri. Mati} istakna deka e zadovolna od odyivot na potencijalnite kupuva~i. Taa dodade deka ne e zapoznaena so toa dali malcinskiot sopstvenik, gr~kata kompanija OTE, }e go prodava svojot paket (20% od akciite). Srpskata Vlada prethodno najavi deka dokolku OTE go prodade svojot paket, Vladata bi prodala samo 31% od akciite na Telekomot.

o~ekuvame najgolem broj turisti dosega”, izjavi Prvanov. Spored nego, Bugarija vo krizata uspea da ja zapazi stabilnosta vo odnos na finansiskite problemi. “Zatoa sme privle~ni za stranski investii”. Pretsedatelot potencira deka osobeno e va`na sorabotkata so Grcija vo sferata na energetikata. “Niz dvete zemji moàt da minuvaat mnogu va`ni mreì za gas i nafta i na toj na~in da garantirame energetska stabilnost, ne samo kaj nas i na Balkanot, tuku i vo Evropa. Razvojot na proekti kako Juèn potok e vaèn stimul za ekonomijata i ima golemo zna~ewe za sproveduvawe na poaktivna politika na zaedni{tvo”, kategori~en e bugarskiot pretsedatel.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

VINATA NA AGROKOR NA AMERIKANSKIOT PAZAR

BELGISKI DELEZ GO KUPUVA MAKSI?

irmata Agrokor vina, najgolemiot proizveduva~ na vina vo Hrvatska, naskoro svoite proizvodi }e im gi ponudi na amerikanskite potro{uva~i, pa od rie~koto pristani{te ve}e trgna prvata pratka od dva kontejneri, izvestuvaat od firmata. Stanuva zbor za 15 razli~ni etiketi na kvalitetni i vrvni vina od Agrolaguna, podrumite Beqe, Istravino i

retstavnicite na belgiskata kompanija Delez za dva ili tri meseci }e gi zavr{at pregovorite za prezemawe na akcii vo srpskata kompanija Delta Maksi, izjavi ministerot za trgovija, Slobodan Milosavqevi}. “Pred dve nedeli me posetija pretstavnici od belgiskiot trgovski sinxir i me izvestija deka imaat interes da razgovaraat za pre-

Ilo~kiot podrum. Spored dogovorot {to go postignaa so uvoznikot vo april godinava, vinata od ovie podrumi }e se nudat vo nekolku pomali trgovski sinxiri, restorani i drugi ugostitelski objekti vo 40 sojuzni dr`avi vo SAD. Vo podgotovka se novi, posebni etiketi za amerikanskiot pazar i za novata pratka {to treba da bide ispora~ana do krajot na ovaa godina. Spored zboro-

vite na Goran Gali}, direktor na izvozot na Agrokor vina, toa e samo po~etok na sorabotkata so distributeri od amerikanskiot kontinent, zatoa {to za po~etokot na slednata godina e dogovoren nov izvoz na vina za drug amerikanski partner. Se o~ekuva slednata godina izvozot na pazarot vo SAD da so~inuva barem 10% od vkupniot izvoz na Agrokor vina.

19.11.2010

zemawe na eden del od akciite od Delta Maksi. Ona {to jas go znam e deka za brzo vreme, verojatno za dva ili tri meseci, toj dogovor mo`e da bide sklopen”, izjavi Milosavqevi}. Toj oceni deka Srbija ne e atraktivna za doa|awe na golemi trgovski sinxiri poradi niskata kupovna mo}, goleminata na pazarot i poradi postoeweto na silni igra~i na pazarot.

“Nie se borime site da dojdat kaj nas, no o~igledno toa ne se slu~uva”, re~e Milosavqevi}.

RUSKIOT I SLOVENE^KIOT PRETSEDATEL SE DOGOVORIJA

KRKA ]E INVESTIRA 135 MILIONI EVRA NA RUSKIOT PAZAR

Ruskiot pazar e interesen za mnogu farmacevtski kompanii, zatoa {to na nego godinava e ostvaren promet na lekovi vreden 10 milijardi evra. I srpskite i hrvatskite farmacevtski kompanii so ambiciozni planovi za osvojuvawe na Rusija ELENA JOVANOVSKA

usija e podgotvena za zaedni~ki delovni potfati so Slovenija vo farmacevtskata industrija, izjavi ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, po negovata sredba so slovene~kiot kolega Danilo Turk. “Nie sme zainteresirani za razvoj na na{ata farmacevtska industrija i podgotveni sme da sorabotuvame vo taa sfera so na{ite slovene~ki partneri”, izjavi Medvedev, ocenuvaj}i ja Slovenija kako aktivna zemja za proizvodstvo na novi lekovi vo Rusija. Prethodno, direktorot na Isto~na Evropa na slovene~ka KRKA, Miran Bevets, najavi deka kompanijata }e investira 135 milioni evra za da go pro{iri proizvodstvoto na lekovi vo narednite pet godini vo Rusija. “Naskoro }e lansirame proekt koj predviduva investicija od 135 milioni evra vo pretprijatijata na KRKA vo Rusija”, izjavi Bevets. “Investiciite na KRKA vo svoite ruski kompanii ve}e dostignaa 40 milioni evra od 2003 godina navamu”. Toj soop{ti deka noviot proekt }e ima rok od pet godini. “Vo prvata faza, za

tri godini, investicijata }e porasne do 86 milioni evra, a ostanatite pari }e stasaat vo narednite dve godini”, izjavi Bevets za RIA Novosti, dodavaj}i deka fondovite }e bidat iskoristeni za razvoj na proizvodstvoto i magacinski kapaciteti. “Obemot na celokupnoto

proizvodstvo }e se zgolemi za tri pati. Vo momentov, proizveduvame 720 milioni tableti i kapsuli godi{no vo Rusija”. Slovenija ne e edinstvenata zemja od regionot koja go zgolemuva svoeto u~estvo na farmacevtskiot pazar vo Rusija. Minatiot mesec

vo Moskva pretstavnici na srpskata kompanija Galenika, ruskiot Farmineks i PSP Farman potpi{aa protokol za izgradba na nova fabrika za lekovi vo Rusija. Planirano e fabrikata da se izgradi za dve godini. Spored di-

rektorot na Galenika, @arko Ili}, najprvin }e se gradi objekt za proizvodstvo na takanare~eni tvrdi formi, tableti i kapsuli, so kapacitet me|u 500 i 550 milioni godi{no, a vkupniot kapacitet bi trebalo da donese profit od 40 milioni evra na godi{no nivo. Ili} naveduva deka e te{ko da se raboti vo Rusija i da se prodavaat lekovi dokolku firmata nema nacionalno proizvodstvo i dodava deka postoi odluka na vladata, spored koja nivoto na u~estvo na stranski lekovi na ruskiot pazar od sega{nite 70% treba da se namali na 40%. “Znaej}i go toa, donesovme odluka da izgradime fabrika. Konkurencijata e ogromna, zatoa {to godi{nata potro{uva~ka e okolu 10,5 milijardi evra”, veli Ili}. RUSIJA - MEKA ZA FARMACEVTSKATA INDUSTRIJA Galenika i po izgradbata na fabrikata }e prodol`i da izvezuva lekovi na ruskiot pazar. Kako {to naveduva Ili}, ruskiot pazar e interesen za mnogu farmacevtski kompanii, zatoa {to na nego godinava e ostvaren promet na lekovi vreden 10 milijardi evra.

milioni evra dostignaa investiciite na Krka vo svoite ruski kompanii od 2003 godina

Vo plan e vo Srbija da po~nat da se proizveduvaat nekoi lekovi koi }e se pravat samo vo Rusija. Vo izgradbata na fabrikata }e bidat vlo`eni me|u 15 i 20 milioni evra. I Hrvatska bele`i uspeh vo plasiraweto na svoite proizvodi vo Rusija. Pretsedatelot na upravata na Pliva, Matko Bolan~a, gi iznese rezultatite od raboteweto za prvite devet meseci na ovoj farmacevtski gigant. Spored izve{tajot, kompanijata od proda`ba ostvarila prihodi od 2,1 milijardi kuni (okolu 271 milioni evra), {to e porast od 5% vo odnos na istiot period lani. Od vkupnata proda`ba najgolem del se odnesuva na pazarot vo Rusija, 550 milioni dolari (682 milioni evra), a duri potoa Hrvatska e na vtoro mesto. “Izvozot vo Rusija ni porasna za 30% vo odnos na minatata godina. Od vkupniot broj na{i proizvodi, nositel e “sumamed”, na koj otpa|a 20% od proda`bata”, veli Bolan~a.

16 19.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

GIGANTSKITE AMERIKANSKI BANKI PODLO@ENI NA STRES-TEST ajgolemite amerikanski banki mora da podlegnat na stres test za da dokaàt deka moàt da nadminat potencijalna nova recesija. Od Federalnite rezervi na SAD (FED) izjavija deka onie banki koi }e go pominat testot }e moàt da gi zgolemat dividendite na svoite investitori. Za da go dostignat toa, bankite mora da im dokaàt na FED deka se finansiski stabilni i deka imaat dovolno kapital

za da gi apsorbiraat potencijalnite zagubi za narednite tri godini. Na ni{an na FED se 19 amerikanski banki, vklu~uvaj}i i del od gigantite od Vol Strit: Siti Grup, Banka na Amerika, JP Morgan êjz i Vels Fargo. Site 19 banki zadolìtelno mora da gi po~ituvaat pravilata na FED, duri i da ne dostignat do nivoto koe dozvoluva zgolemuvawe na dividendite i da gi ispolnat svoite zadolènija

TVITER BARA ITNO NADVORE[NO FINANSIRAWE do januari 2011 godina. Za vreme na inspekciskiot period, javnosta }e bide li{ena od informacii. Od JP Morgan ^ejz velat deka }e gi ispolnat site barawa na FED i deka rabotat soglasno zakonskite merki. Xejmi Dimon, pretstavnik od JP Morgan, veli deka bi gi zgolemile bankarskite dividendi za 75% i namesto dosega{nite 20 centi po akcija, na svoite investitori }e im dodelat po 1 amerikanski dolar.

o svetskite mediumi se pojavi vesta deka na mikro-blogerskata veb-stranica & e neophodna pomo{. Spored osnova~ot na TehKran~, Majkl Arington, Tviter planira da lansira nova runda nadvore{no kapitalno finansirawe, kako {to tvrdat mnogubrojni izvori, izvestuva "Ne{nl post". Do denes, kompanijata ima ostvareno priliv od 160 milioni amerikanski dolari, od koi 100 milioni vlegoa vo kompanijata izminatata

KINEZITE PO^NAA SO PROIZVODSTVO NA AVIONI

S919 ]E IM PARIRA NA BOING I ERBAS

So avionot "S919" za 166 patnici Komak planira da vleze na globalniot avionski pazar, vreden 70 milijardi dolari godi{no i da im bide konkurencija na golemite amerikanski imiwa

godina. Kako {to kompanijata, bazirana vo San Francisko, se stremi kon zgolemuvawe na sopstvenite resursi na finansirawe za da odgovori na potrebite na pove}e od 160 milioni korisnici, kako logi~en nareden ~ekor od Tviter ja istaknuvaat potrebata za itno nadvore{no finansirawe. Arington veli deka najpovolen kandidat za nadvore{no finansirawe na Tviter e ruskata kompanija Digi-

tal Skaj Tehnoloxis (DST), svetski poznata po svoite investicii vo drugi 2.0 veb-kompanii, kako Fejsbuk i vode~kata socijalna gejmerska mre`a Zinga. TehKran~ od neoficijalni izvori potvrduva deka liderite na Gugl pregovarale so Tviter za mo`nosta za zakup na kompanijata za pove}e od 5 milijardi amerikanski dolari. Vakvoto tvrdewe be{e negirano, tvrdej}i deka takviot sostanok nikoga{ ne se odr`al.

DVA, TRI ZBORA “Irska, verojatno, na krajot }e mora da zeme zaem od Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond od pove}e desetici milijardi evra. Namerata i o~ekuvawata od nivna, ama i od moja strana se deka pregovorite ili razgovorite }e bidat efikasni i deka zaemot }e bide dostapen i povle~en.” PATRIK HONOHEN

guverner na Irskata centralna banka

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inezite se gordi {to kreiraa sopstven avion koj }e im parira na Boing i Erbas, a toa go pokaàa ~ekaj}i vo dolgite redici za da vlezat vo prviot napraven prototip od avionot "S919" na aviomitingot vo @uhaj. Commercial Aircraft Corporation of China, poznata vo javnosta pod nazivot Komak, soop{ti deka dogovorila isporaka za 100 "S919" komercijalni xambo mlazni avioni za vode~kiot prevoznik Er âjna i za u{te pet drugi kompanii. Site avioni }e bidat proizvedeni vo Kina. Ovie nara~ki }e “postavat cvrsti temeli za ponatamo{en razvoj” na "S919", soop{til pretsedatelot na kompanijata, Zang Kingvejas. Komak ne objavi podatoci za vrednosta na nara~kata, izvestuvaj}i samo deka negovi klienti se âjna Sautern Erlajns, âjna Istern Erlajns i amerikanskiot GE Kapital Aviej{n Servis. Kineskata Vlada go osnovala Komak vo 2008 godina, so dolgoro~na cel - da ja namali zavisnosta na Kina od Boing i Erbas. So avionot "S919", so koj moè da patuvaat 166 patnici, Komak planira da vleze na globalniot avionski pazar, vreden 70 milijardi dolari godi{no, i da im bide konkurencija na golemite amerikanski imiwa. “Izgradbata na avionot be{e golem nacionalen

“Evropa e sposobna sama da se izbori so dol`ni~kata kriza. I ponatamu veruvame, kako i vo slu~ajot so Grcija, deka Evropa ima sposobnost da se spravi so krizata vo Irska, i mo`ebi i vo drugi zemji.” ROBERT GIBS

portparol na Belata ku}a

456

70 4.439

milijardi dolari planira da zaraboti Kina do 2029 godina od proda`bata na "S919"

milijardi dolari godi{no vredi globalniot avionski pazar

avioni "S919" planira da prodade Kina do 2029 godina

proekt koj e od golema va`nost za kineskata Vlada”, veli Mark Haus, pretsedatel na Honivel Interne{nal, koj bil dostavuva~ za delovite na "S919". Kina ja lansira{e svojata moderna komercijalna avioindustrija pred pomalku od edna decenija, pa pred dve godini go reorganizira{e Komak, za da go izgradi "ARJ21" i da go razvie xambo-xetot "S919". Ovaa reorganizacija be{e del od celokupnata kampawa da se sozdadat kineski industrii sposobni da se natprevaruvaat na globalno nivo, a so

toa Kina da stane edinstvenata aziska zemja koja uspe{no }e proizveduva komercijalni avioni, po obidite koi im propadnaa na Japonija, Ju`na Koreja i Indonezija. “Ova ne e samo ekonomska ve`ba. Ova e isto taka i edna patriotska ve`ba”, veli Ri~ard A. Bicinger, ekspert za kinesko civilno vozduhoplovstvo. Komak doprva treba da gi ubeduva stranskite aviokompanii da napravat golemi nara~ki. Zaradi svoite prioriteti, Peking gi razviva svoite najnovi tehnologii zabrzano, pa postojat {pekulacii deka Komak }e dobie

pomo{ od kineskata Vlada i vo ovoj pogled. Peking mora da gi odobri site pogolemi avionski kupuvawa i ima zna~itelna mo} nad finansiraweto i vlijanija vrz kupuvaweto. Pretsedatelot na Erbas za Kina, Lorens Baron, veli deka ne e zagri`en za nefer konkurencijata i veruva deka "S919" nema da uspee da komercijalno da bide atraktiven. Komak predviduva deka Kina }e kupi 4.439 avioni vo vrednost od pove}e od 456 milijardi dolari do 2029 godina, naglasuvaj}i deka pazarot na Kina e dovolno golem za da primi i novi konkurenti.

“Rusija ne mo`e da u~estvuva vo sistemot na protivraketna odbrana na NATO, no e podgotvena da ja razgleda sorabotkata vo taa oblast. 29 prsti ne mo`at da pritisnat vo isto vreme 29 kop~iwa, a nie nema da dozvolime nikomu da posegne po na{eto kop~e.” DMITRIJ ROGOZIN

postojan ruski pretstavnik vo NATO

[VAJCARSKI RO[ OTPU[TA POVE]E OD 4.500 VRABOTENI NIZ SVETOT

RUSIJA GO ODOBRI PLANOT ZA PRIVATIZACIJA VREDEN 32 MILIJARDI DOLARI

vajcarskiot multinacionalen proizvoditel na lekovi Ro{ Holding AG im se pridru`i na ostanatite globalni farmacevtski giganti vo krateweto na tro{ocite, soglasno programata za restrukturirawe. Planirana e za{teda na 2,4 milijardi amerikanski dolari od 2012 godina pa natamu. Ro{, koj e glaven proizvoditel na lekovi za borba protiv rakot, e liderski pozicioniran na pazarot

uskiot premier, Vladimir Putin, go odbri planot za proda`ba na dr`avniot imot so vkupna vrednost od 1.000 milijardi rubqi (31,9 milijardi dolari) za slednite tri godini, so cel da go potpolni dr`avniot buxetski deficit. Ministerkata za ekonomija, Elvira Nabiulina, gi poso~i detalite za proda`bata i istakna deka Rusija gi prodava svoite akcii vo dvete najgolemi banki, vode~ka

[

vo Kanada. Pri~ina za vakvata merka se problemite koi proizlegoa so “avastin”, kako i so nekoi drugi lekovi od nivnata proizvodna paleta. Isto taka, industrijata se soo~uva so ogromni cenovni pritisoci od Severna Amerika i Evropa. Od Ro{ izjavija deka planiraat da otpu{tat pove}e od 4.500 vraboteni vo svetski ramki ili 6% od momentalnata rabotna sila vo Ro{, vo period od dve godini. Isto

taka, planiraat prodavawe na del od kapitalot vo ramkite na SAD. Rabotnicite }e bidat otpu{teni glavno od nivnata globalna farmacevtska proda`na mreà, marketing-grupaciite i proizvodstvoto. No, isto taka, tro{ocite }e gi namalat so eliminirawe na del od istraùvawata i razvojot na ranite strategii i novosozdadenite lekovi, mreà koja ja imaat rasprostraneto niz Germanija i SAD.

kompanija za proizvodstvo na nafta, kako i akciite od monopolisti~kata ruska `eleznica. “Celta na privatizacijata e da se osiguraat buxetskite prihodi, kako i da se donesat nadvore{ni investicii vo prvite redovi na ovie kompanii”, izjavi ministerkata vedna{ po zavr{uvaweto na sostanokot na koj be{e prifaten planot. Vo desetmese~en period, zaklu~no so septemvri ovaa godina, Rusija uspea

da go nadmine deficitot od 2,1% na BDP. Analiti~arite prognoziraat deka na krajot toj }e iznesuva 4,4%, dodeka vladinite procenki se 5,4%, odnosno deka }e iznesuva 76,6 milijardi dolari. Anonimni izvori potvrduvaat deka 10% od dr`avniot kapital }e bide prodaden od vtorata najgolema banka vo Rusija, VTB, na amerikanskata privatna grupacija TPG za najmalku tri milijardi dolari.

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

19.11.2010

SVET

0-24

...KONKURENCIJA

...RAKETITE VLEVAAT STRAV

...TERORIZAM

Na pazar so poniski ceni

Polska ja povikuva Rusija vo NATO

Germanija stravuva od napadi

vropskite i japonskite kompanii koi gi spodelija svoite pionerski pronajdoci od tehnologijata za brzi vozovi so Kinezite, sega se soo~uvaat so nelojalna konkurencija na ovoj pazar zaradi niskite ceni na samite Kinezi.

usija treba da gi prifati planovite na zapadnite zemji vo pogled na odbranata, bidej}i taka }e se zajakne me|unarodnata bezbednost, ocenuva polskiot minister za nadvore{ni raboti, Radoslav [ikorski.

gi predupredi svoite gra|ani na pretstojni Gvaatermanija teroristi~ki napadi, bidej}i razuznava~kite slu`bi verudeka mo`e da bidat vo stilot na onie od Mumbai, od

strana na islamisti~kite ekstremisti.

XENERAL MOTORS ]E SOBERE 23,1 MILIJARDI DOLARI

PO^NA NAJGOLEMOTO IPO VO ISTORIJATA NA SAD

Ovaa javna ponuda pretstavuva klu~en ~ekor kon vra}aweto na 50 milijardi dolari koi amerikanskata Vlada gi upotrebi za da go spasi svojot najgolem proizvoditel na avtomobili osnovan pred 102 godini, koj se soo~i so te{kotii za vreme na ekonomskata kriza VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskiot avtomobilski gigant, Xeneral Motors (GM), vo sredata gi soop{ti kone~nite uslovi za inicijalna javna ponuda (IPO), so koja se prognozira deka moè da sobere duri 23,1 milijardi dolari, po rastot na interesot na investitorite. Ovaa inicijalna ponuda e najgolemata dosega {to nastanala vo istorijata na SAD, a vedna{ po najavata za nejzinoto objavuvawe pred okolu dve nedeli, zaradi zgolemenata pobaruva~ka na vloùva~ite na berzata vo Wujork, dostigna cena od 20,1 milijarada dolari. Vklu~uvaj}i ja i opcijata koja }e im ovozmoì na akcionerite da prodavaat pove}e akcii, vo narednite denovi se o~ekuva preku ovaa javna ponuda Xeneral Motors da podigne 23,1 milijardi dolari, so {to }e nastane najgolemata javna ponuda dosega vo SAD. Spord neoficijalnite podatoci, v~era na berzite vo Wujork i Toronto, Xeneral Motoros prodade 478 milioni obi~ni akcii, po cena od 33

dolari za akcija, zarabotuvaj}i 15,77 milijardi dolari, kako i 4,35 milijardi dolari od prioritetnite akcii, {to e pove}e od prvi~no planiranite 4 milijardi dolari. Pove}e od 20% od inicijalnata javna ponuda ili pove}e od 3 milijardi dolari vrednost od akcii dobija individualnite investitori, so {to nastana najgolemiot maloproda`en plasman dosega, vo vrednosna smisla. Ovaa javna ponuda pretstavuva klu~en ~ekor kon vra}aweto na 50 milijardi dolari koi amerikanskata Vlada gi upotrebi za da go spasi svojot najgolem proizvoditel na avtomobili osnovan pred 102 godini, koj se soo~i so te{kotii za vreme na ekonomkskata kriza. Spored dokumentot koj go isprati kompanijata do amerikanskite regulatori, Xeneral Motors planira da prodade 478 milioni zaedni~ki akcii po cena od 32 do 33 dolari za akcija, kako i prioritetni akcii vo vrednost od ~etiri milijardi dolari. Prvi~no, kompanijata planira{e da prodade 365 milioni akcii za cena od 26 do 29 dolari po kacija, kako i tri milioni prioritetni akcii, no odlu~i da ja zgolemi ponudata

zaradi golemata pobaruva~ka od investitorite. “Ona {to e dobro za Xeneral Motors e dobro i za Amerika, a vo ovoj slu~aj toa e dobro i za amerikanskite dano~ni obvrznici”, pi{uvaat amerikanskite mediumi. Silniot odgovor na ponudata na akciite na Xeneral Motors reflektiraat dobra osnova i doverba na investitorite, a poka`uvaat i deka Xeneral Motors stanuva popopularna kompanija. Dr`avniot udel vo

Xeneral Motors }e se namali za 33%, dokolku site akcii se prodadat. Uspehot na ovaa inicijalna javna ponuda pretstavuva i dobra vest za administracijata na Obama, koja se soo~i so silni kritiki koga & pomogna na kompanijata za vreme na finansiskite te{kotii i ja spasi od bankrot. Zaradi ovaa finansiska pomo{, amerikanskiot gigant dobi nov prekar - Government Motors. “Javnata ponuda na akciite

na Xeneral Motors pretstavuva va`na presvrtnica, ne samo za amerikanskiot ikonski brend, tuku i za celata amerikanska avtoindustrija”, soop{ti pretsedatelot na SAD, Barak Obama. Menaxerite od avtoindustrijata vo SAD, kako i ekonomskite analiti~ari, velat deka so javnata ponuda na Xeneral Motors se promeni raspolo`enieto na investitorite na Vol Strit i se obnovi nivnata doverba vo

ovaa industrija, koja silno be{e pogodena vo 2008 godina od ekonomskata kriza. Ova pretstavuva pozitiven signal i za ostanatite kompanii od avtoindustrijata vo SAD, kako Krajsler, koi planiraat vo narednite meseci povtorno da se vratat na pazarite na kapital, velat analiti~arite. Pretsedatelot na Obedinetite avtomobilski rabotnici, Bob King, ~ij sindikat se zalaga za koristewe na tri milijardi dolari od IPO za penziskiot fond na rabotnicite, veli deka vrabotenite vo Xeneral Motors o~ekuvaat nivnite akcii da se prodadat dobro. “Kolku e povisoka cenata na akciite, tolku pove}e pari } e mo`e da investira Xeneral Motors vo novi proizvodi i novi kapaciteti”, izjavil King za Rojters. Dosega, najgolema inicijalna javna ponuda vo SAD ima{e Visa, a taa iznesuva{e 19,7 milijardi dolari. Ako vo narednite denovi ponudata na Xeneral Motors nadmine 22 milijardi dolari, mo`e da bide nadminata i rekordnata javna ponuda na kineskata Agrikultural banka, koja preku IPO sobra 22,1 milijardi dolari.

18 19.11.2010

FEQTON

PETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI JACK DANIEL’S

OSTAVINATA NA XEK PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rendot Xek Daniels (Jack Daniel’s) ovaa godina za prvpat se pojavi na listata na najuspe{ni brendovi na Interbrend, iako, generalno, toj e eden od najprepoznatlivite brendovi vo SAD i ostanatiot del od svetot. Viskito na Tenesi e nasledstvoto na Xek Daniel, ~ovekot ~ij ìvot vo golema mera do denes ostanuva misterija poradi nedovolniot broj argumentirani podatoci. No, pred pove}e od 5 godini se pojavi knigata “Krv i viski”, delo na istraùva~ot i pisatel Peter Kras, koj ni otkriva ekskluzivni informacii za eden dosega neistraèn del - pretpriema~kiot duh na tatkoto na brendot i istorijata na negovata destilerija koja e svoeviden spomenik so koj {to se gord ee nacionalnata istorija na SAD. Taa destilerija denes e del od korporacijata Braun Forman i raboti so pomalku od 400 lu|e. Iako “xek daniels” se pravi i vo licenciranite divizii niz cela Amerika, ovaa slavna destilerija e pozicionirana na retkite serii koi vredat edno malo bogatstvo, no istovremeno nudat i edno dolgo patuvawe niz minatoto i dostoinstvoto {to go nudi ova unikatno amerikansko viski. SRE]NIOT BROJ NA XEK Denot na ra|aweto na Xasper Wuton (Xek) Daniel ne se znae u{te od vremeto koga poàr gi progoltal site dokumenti na gradskata administracija. Xek Daniel bil najmladiot od 13-te deca na Kalavej Daniel, ~ovek so irsko{kotsko poteklo. U{te na sedum godini, Xek bil najmen da raboti kaj familijata na Den Kol. Kol, luter-

Vo 1904 godina, koga Svetskiot saem se odr`uval vo Sent Luis, Misuri, Xek go pu{til svoeto viski “old br.7 tenesi” (”Old No.7 Tenessee”) na internacionalniot megdan i go osvoil zlatniot medal za “najdobro viski na svetot”. Toa bilo ednistvenoto viski {to bilo nagradeno so zlaten medal, a uspehot Xek go pripi{al na negoviot sre}en broj

anski sve{tenik, poseduval destilerija za viski, koja se nao|ala pokraj rekata Laus. Vo tekot na godinite dodeka rabotel tamu, Xek nau~il s$

{to e mo`no za praveweto viski. Kako i Den Kol, i toj veruval vo omeknuvawe na {totuku napravenoto viski niz javorov jaglen, proces {to e unikaten za praveweto viski vo Tenesi i isto taka poznat kako Linkolnov proces. Do dene{en den, jaglenovoto omeknuvawe, koe Xek go nau~il od Kol, e ona {to na viskito “xek daniels” mu dava blag karakter

i vkus. Procesot na omeknuvawe e edinstvenata rabota po koja viskito od Tenesi se razlikuva od burbonot. Razlikata oficijalno bila priznata vo 1941 godina od strana na Vladata na SAD. Koga Xek bil na 13-godi{na vozrast, vo 1863 godina, ja kupil destilerijata na Kol, koj, od druga strana, odlu~il da prekine so “|avolskiot” kompromis i da se posveti na negoviot religiozen povik. Xek ja registriral svojata destil-

erija vo 1866 godina i steknal licenca za proizvodstvo na viski za dr`avata Tenesi. Destilerijata na “xek daniels” bila i prvata registrirana destilerija vo SAD, a denes taa e i najstarata registrirana destilerija vo SAD koja s$ u{te pravi viski. Xek ja preselil svojata destilerija vo blizina na negovoto rodno mesto koga na~ekal evtino slobodno par~e zemja vo blizina na Lin~burg. Okolinata bila sovr{ena

za podgotovka na viski so izvonreden kvalitet, poradi izvorskata voda {to doa|ala od varovni~ka pe{tera, izobilstvoto na p~enka, ’r` i ja~menovi poliwa, kako i bogatata ponuda na javorovi drva. Prvi~no, Xek go pakuval negovoto viski vo zemjeni bokali so plutena tapa, {to bilo voobi~eno vo toa vreme, no isto taka gi beleèl zemjenite bokali so svoeto ime. Koga staklenite {i{iwa stanale moderni vo docnite godini na 70-te godini na 19 vek, Xek razvil standardno trkalezno stakleno {i{e na koe bilo vreàno imeto na negovata destilerija. Vo 1895 godina toj lansiral unikaten i neisproban dizajn na {i{e - kvadratna forma i vrat so `lebovi - dizajn koj napravil negovoto viski da se razlikuva od drugite. Istoto kvadratno {i{e se upotrebuva i za viskito “xek daniels” koe go pieme denes. Vo 1904 godina, koga Svetskiot saem se odrùval vo Sent Luis, Misuri, Xek go pu{til svoeto viski “old br.7 tenesi” (”Old No.7 Tenessee”) na internacionalniot megdan i go osvoil zlatniot medal za “najdobro viski na svetot”. Toa bilo ednistvenoto viski {to bilo nagradeno so zlaten medal, a uspehot Xek go pripi{al na negoviot sre}en broj. Inaku, Xek Daniel bil ekonomi~en prodava~ i negovata kompanija rastela stabilno. Za vreme na saemot toj go po~nal ona {to }e stane doìvotno prijatelstvo so eden od internacionalnite sudii, M. Hoktor od Velika Britanija. Toj ~ovek go ohrabril da po~ne da go izvezuva svoeto viski vo Evropa. Na Internacionalnata izlo`ba vo Lie`, Belgija, odràna vo 1905 godina, viskito “old br.7” (“Old No.7”) osvoilo u{te eden zlaten medal. SMRTTA NA XEK I RA\AWETO NA CRNATA ETIKETA Xek Daniel nikoga{ ne se oènil i nemal deca. Kako zamena, vo 1887 godina pod svoja zakrila go zel svojot vnuk. Sedumnaesetgodi{niot

PRIKAZNI OD WALL STREET

FORBES ZA PRV PAT GO Biznis-magazinot Forbes svrti nov list vo svojata istorija. Za prv pat od negovoto postoewe na ~elo na kompanijata e imenuvan nekoj koj ne go nosi familijarnoto ime. Kako nov glaven izvr{en direktor e imenuvan Majk Perlis

d prvi dekemvri ovaa godina, spored soop{tenieto od ovaa nedela na kompanijata Forbes, na nejzino ~elo }e zastane Majk Perlis, porane{en mediumski direktor i finansier. Perlis na ovaa pozicija }e go zameni biv{iot kandidat za amerikanski pretsedatel, Stiv Forbs, koj i ponatamu }e ostane vo kompanijata kako nejzin glaven pretsedava~ i glaven urednik na Forbes Me-

O MAJK PERLIS }e bide prviot ~ovek koj }e zastane na

~elo na ovoj Forbes Forbes,, a ne go nosi istoto prezime.

dia. Pred prezemaweto na ovaa funkcija, Perlis rabote{e kako partner vo kompanijata za zaedni~ki kapitalni vlo`uvawa Softbank Capital. Na ~elo na ovaa kompanija Perlis dojde vo tekot na 2000 godina, kako odgovoren za investirawe vo perspektivni kompanii. Me|u negovite najdobri investiciski potezi se vbrojuvaat The Huffington Post, kako i Associated Content, koj vo tekot na ovaa godina za suma od 100 milioni dolari

be{e prezemen od strana na Yahoo. Mediumskoto iskustvo na Perlis e povrzano so vr{eweto na funkcijata glaven izvr{en direktor vo Ziff-Davis Publishing, investicija na Softbank Capital, koja be{e prodadena vo tekot na 2000 godina. Dodeka ja vr{e{e ovaa funkcija vo ovaa izdava~ka ku}a, od strana na Softbank be{e zabele`ano deka toj uspeal brend-proizvodite na ovaa izdava~ka ku}a da gi naso~i i

FEQTON

PETOK

OD PONEDELNIK, NOV FELJTON VO “Kapital”! Doznajte koi se najgolemite PR katastrofi vo korporativnata istorija. Kako golemite svetski kompanii reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta i koi se izvle~enite pouki od toa.

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

“ZLATNITE” [I[IWA NA “XEK DANIELS” trasnite fanovi na “xek daniels” mo`at da S se sretnat kako u~esnici vo mnogu forumi i grupi na Internet. Golem del od niv se prakti~no

Po smrtta na Xek, vo 1912 godina, se pojavila karakteristi~nata crna etiketa na viskito, koja Knigata “Krv i Viski” na Peter bila registrirana kako Kras - ekskluzivnata istorija za{titna marka za tatkoto na brendot duri vo 60-te godini. Prethodno, osnova~ot na biznisot go etiketiral svoeto viski so zelena etiketa vnuk, Lem Motlou, bil mnogu vreden i mnogu dobar so brojki, pa za kratko stanal smetkovoditel na destilerijata. Edno utro vo 1905 godina Xek pristignal na rabota i koga se obidel da go otvori sefot sfatil deka ne mo`e da se seti na kombinacijata. Gneven go udril sefot i, za `al, edinstveniot rezultat od toa bil skr{eniot prst od nogata {to podocna odbil da go lekuva. Poradi vlo{enoto zdravje, vo 1907 godina Xek se penzioniral i ja prepu{til destilerijata na Lem. Vo ova vreme, idejata za prohibicijata vistinski po~nala da zema zamav, a vo 1910 godina legislativata na Nacionalnata prohibicija ja spre~ila rabotata na destilerijata na Xek Daniel, so cel da ne se proizveduva alkohol vo Tenesi. Destilerijata se preselila vo Sent Luis, Mi-

19.11.2010

zaqubeni vo alkoholot, nekoi tragaat po misterioznite koreni na Xek, a nekoi prona{le satisfakcija vo kolekcionerstvoto na specifi~nite {i{iwa vo koi stoi najpoznatoto amerikansko viski. Se razbira, onie koi ne `alat nikakvi sredstva, mo`at i da gi poseduvaat onie serii koi niz istorijata dobivale zlatni medali na svetskite saemi. Prvoto izdanie na serijata od 7 {i{iwa {to osvoile zlatni medali e, vsu{nost, {i{eto na viskito so koe Xek Daniel vo 1904 godina pobedi na Svetskiot saem vo Sent Luis. [i{eto ima volumen od 750 ml.

Go pogrebale vo Lin~burg. Spored ka`uvawata, vedna{ do negoviot nadgroben spomenik bile postaveni dva stola za mno{tvoto dami koi ja oplakuvale negovata smrt. Po smrtta na Xek vo 1912 godina, se pojavila karakteristi~nata crna etiketa na viskito, koja bila registrirana kako za{titna marka duri vo 60-te godini. Prethodno, osnova~ot na biznisot go etiketiral svoeto viski so zelena etiketa. Na dr`avno nivo, pro-

Legendarniot XEK DANIEL e del od

amerikanskata istorija (negovata statua vo Ne{vil, SAD) suri i Birmingem, Alabama. Obidite da se napravi viski vo ovie krai{ta nikoga{ ne vrodile so plod poradi promenata na uslovite, kako, na primer, razli~niot kvalitet na vodata. Niedno

viski napraveno nadvor od Lin~burg ne bilo prodadeno. Vo 1911 godina Xek Daniel po~inal od truewe vo krvta, posledica od infekcijata predizvikana od skr{eniot prst.

hibicijata bila vospostavena vo 1919 godina, preku 18-ot amandman vo amerikanskiot Ustav, pa destilerijata bila definitivno zatvorena. Koga prohibicijata bila otpovikana so 21-ot amandman vo dekemvri 1933 godina, odredeni zakoni vo dràvata Tenesi ja nasledile nejzinata efektivnost i odrùvale zabrana s$ do 1936 godina. Vo toa vreme, Lem Motou bil dràven senator i, razbirlivo, potro{il mnogu vreme vo lobirawe. Kako takov, toj bil uspe{en i negoviot predlog-zakon bil usvoen vo 1937 godina, so {to bilo ovozmoèno proizvodstvoto na viski vo dràvata Tenesi. Kone~no i destilerijata na Xek Daniel bila vratena vo Lin~burg. Proizvodstvoto prodolìlo vo 1938 godina, no poradi problemi so finansiite, Lem bil prinuden da spakuva nekolku bareli viski pred

viskito da odleì ~etiri godini. Viskito na Lem Metlou odleàlo samo 12 meseci i prvoto {i{e na pazarot se pojavilo vo 1939 godina. Brendot bil edinstveniot {to se prodava vo Tenesi i Xorxija, kontinuitet koj be{e prekinat duri vo 1986 godina. Od 1942 do 1947 godina Vladata na SAD stavila zabrana za site proizvoditeli na viski poradi Vtorata svetska vojna, {to u{te edna{ ja prisililo destilerijata da prekine so rabota. Koga zabranata bila povle~ena vo 1946 godina, se pojavila nova restrikcija na kvalitetni zrna koi se koristat vo proizvodstvoto na viskito. Bez volja da napravi kompromis za kvalitetot, Lem odbil da gi prodolì operaciite s$ do 1947 godina, koga i taa restrikcija bila povle~ena i pokvalitetnite zrna povtorno bile dostapni. Taa godina zavr{il i ìvotot na Lem, a biznisot so destilerijata go nasledile negovite sinovi. Vo 1972 godina destilerijata se na{la na listata na American Whisky Trial, turisti~ka inicijativa koja predviduva edukativna poseta na istoriskite destilerii koi se kulturno nasledstvo na Amerika. Istata godina taa vlegla i vo Nacionalniot registar na istoriski mesta. Inaku, od 1956 godina navamu ikonata na amerikanskata istorija, destilerijata na Xek Daniel, e sopstvenost na korporacijata Braun Forman.

O VODI LIDER KOJ NE SE PREZIVA FORBS koncentrira na Internet. Isto taka, Perlis pomina okolu ~etiri godini vo TVSM Publishing, no i kako pretsedatel na Playboy Publishing Group. “So doa|aweto na Majk Perlis, Forbes dobi li~nost koja e doka`an lider so golemi uspesi vo tekot na svojata kariera. Sre}ni sme {to kako glaven izvr{en direktor }e ja vodi kompanijata i nejzinite brendovi kon novi u{te pogolemi uspesi. Majk e dobro poznata i sakana li~nost, poznat e i po~ituvan vo ovoj biznis. Negovoto iskustvo, zaedno so {irokite oblasti kade {to ima raboteno, se idealni ve{tini koi mu se neophodni na Forbes ovie denovi kako i vo godinite koi sleduvaat. Toj

}e & se pridru`i na kompanijata na prvi dekemvri. Mojot brat Tim Forbs postigna izvonredni uspesi rabotej} i kako glaven operativen direktor, uspe{no vodej}i ja kompanijata vo ovie turbulentni vremiwa, vklu~uvaj} i go tuka i neodamne{noto restrukturirawe na Forbes Media. Toj i ponatamu }e ostane pretsedava~ na Forbes Digital, kako i ~len na odborot na direktori na Forbes Media i eden od glavnite stratezi na kompanijata vo novata era na Forbes”, istakna Stiv Forbs za vreme na pretstavuvaweto na Majk Perlis. Od Forbes, spored magazinot Fortune, ve}e podolgo vreme se vo potraga po li~nost koja e sposobna da ja prezeme

ovaa funkcija i da go nasledi Stiv Forbs. Potragata po nov glaven izvr{en direktor doa|a vo vreme koga kompanijata zabele`a pad od 30% vo prihodite od reklami, poradi {to mora{e da napravi namaluvawe na rabotnata sila za duri 25%. Za vreme na traeweto na ovaa potraga po soodvetna li~nost za ovaa pozicija, se razgleduvala i opcijata Tim Forbs da ja napu{ti pozicijata na glaven operativen direktor i da stane glaven izvr{en direktor, zamenuvaj}i go sopstveniot brat. Sepak, do toa ne dojde, {to rezultira{e so izbor na Majk Perlis za ovaa funkcija. Vo izborot na Perlis u~estvuvaa i nekoi malcinski

akcioneri, me|u koi i Elevation Partners, kako i dvajcata kompaniski direktori, Ted Majsel i Bret Perlman. “Doa|a navistina vozbudlivo vreme za Forbes. Kako {to prodol`uva evolucijata na mediumite, brendovite }e igraat golema uloga vo celiot ovoj proces. Imeto na Forbes s$ u{te ne e nadminato vo delot na biznisot, kako i modernoto `iveewe, a toa se odnesuva i na impresivnite uspesi na poleto na inovativnosta i kreativnosta. Navistina se raduvam na idnata sorabotka so izvonredniot tim na Forbes, kako i so Elevation Partners, za da go odneseme Forbes na u{te pogolem vrv”, izjavi Majk Perlis.

STIV FORBS: “So doa|aweto na

Majk Perlis, Forbes dobi li~nost koja e doka`an lider so golemi uspesi vo tekot na svojata kariera.

20 19.11.2010

PETOK

RABOTA / MARKETING / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO / ТЕЛЕКОМУNИКАЦИИ

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb, Kumanovo. ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.11.2010

JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1. Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2. Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul. Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo. KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 15.11-22.11.2010 Biogena Farmaceutikals vrabotuva agent za proda`ba Site aplikacii da gi ispratat svoite rezimea so imejl na: biogenea@gmail.com, charizolga@yahoo.gr Internet Trgovski centar ima potreba od sorabotnici: Agent za B2B proda`ba Kandidatite treba da ispratat motivacisko pismo i biografija na adresata: info@tc.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010. TELEKOMUNKACII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.11.2010 T-Mobile Makedonija objavuva oglas za: Specijalist za danoci Ovoj oglas e so va`nost 5 dena od denot na objavuvawe Va{ite aplikacii treba da bidat isprateni na slednava adresa: T-Mobile Makedonija AD Skopje „Orce Nikolov” bb Skopje so naznaka „Nadvore{en oglas-Specijalist za danoci” ili na vrabotuvanje@t-mobile.com.mk IT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.11.2010 ITS Iskratel telekomunikaciski sistemi DOO Skopje ~len na Iskratel Group od Slovenija objavuva: Konkurs za vrabotuvawe na 4 softverski in`eneri Va{ite biografii dostavete gi na adresa: ITS Iskratel telekomunikaciski sistemi DOO Skopje, Kej 13 Noemvri, kula br.4/2,1000 Skopje, ili po e-mail: info@its-sk.com.mk Kraen rok za prijavuvawe e 22.11.2010

Izbor na aktuelni oglasi

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

19.11.2010

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

LICE ZA KONTAKT:

PETOK

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

IZVESTUVAWE Na 15.11.2010 godina Toplifikacija AD Skopje sklu~i Dogovor za kratkoro~en kredit so Komercijalna Banka AD Skopje na iznos od 50,000.000,00 denari, so utvrden rok na vra}awe do 15.11.2011 godina.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 19.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PR

PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Opis na obukata:

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Upisot e vo tek.

Pridobivki:

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE

Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Opis na obukata:

PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

PRETPLATETE SE NA

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKI / PRETPRIEMNI[TVO / HACCP / PLATEN PROMET

PETOK

19.11.2010

Od 10 - 11 dekemvri 2010 godina, vo Port El Kantanoui, Tunis “DENOVI NA PRETPRIEMNI[TVOTO 2010” SO KOMPANII OD EVROPA, AZIJA I AFRIKA Pod pokrovitelstvo na pretsedatelot i premierot na Republika Tunis, na 10 i 11.12.2010 godina vo Port El Kantanoui, }e se odr`at 25-te Denovi na pretpriemni{tvoto. Nastanot predviduva konferencija, sredbi i panel-sesii so u~estvo na preku 800 kompanii od celiot svet, javni li~nosti i svetski lideri, multinacionalni korporacii i univerziteti od preku 21 zemja od Evropa, Azija i od Afika. Ovaa manifestacija dava mo`nost u~esnicite da gi pro{irat svoite znaewa i iskustva za razli~ni aspekti povrzani so glavnata tema na sesijata: “Odgovorot na kompaniite na predizvicite”. Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonska delegacija na ovoj me|unaroden deloven nastan, a kako nacionalen partner na organizatorot - Arapskiot institut za biznis-menaxment. Za svoite ~lenki Komorata obezbedi isklu~itelni uslovi za u~estvo na ovoj zna~aen me|unaroden nastan i toa: - popust od 50% za registracija za u~estvo vo visina od 400 evra (registracijata pokriva ekskluzivno hotelsko smestuvawe, pe~ateni materijali i lokalni patni transferi); - popust od 50% za avionski prevoz so oficijalniot partner, avionskata kompanija “Tunis Air”. Zainteresiranite kompanii svoeto u~estvo mo`at da go prijavat najdocna do 22.11.2010 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT: Vlatko Stojanovski Tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 E-mail: vlatko@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training)

Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se! Noemvri 2010

Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost

Noemvri 2010 Sinergija Plus Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za

TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Biznis odnesuvawe i etika 20.11 - 21.11.10 CS Global Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10

CS Global Liderstvo vo novata ekonomija: Strate{ki razvoj na ~ove~ki kapital 23.11.10 M6 Edukativen Centar Proekt menaxment 23.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar

Delovna komunikacija i rakovodewe so ~ove~ki resursi 23.11.2010 Kosmo Inovativen Centar Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10 CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni

27.11.10 Kosmo Inovativen Centar Prezentaciski ve{tini 27.11.10 CS Global Besplatno predavawe za metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmoàt:

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk

24 19.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

FUN BUSINESS

PETOK

19.11.2010

NOVA YVEZDA

EMA VOTSON

NASLEDNI^KATA NA ODRI HEPBERN

Porasna na golemoto platno. Go ìvee{e ìvotot na vol{ebni~ka, mu be{e e{e najdobriot najdobr j riot drugar na Hari Hari Poter. Malata Hermiona e nasledni~kata na Odri Hepbern. Taa e novata stil-ikona l-ikona krajot. So rabotata na ovoj film se zdobiv so ogromno i neprocenlivo iskustvo”, kaùva Ema Votson, koja vo ovoj golem filmski proekt vleze kako devetgodi{no devoj~e, a od nego izleze kako samouverena devojka i najplatena holivudska akterka. “Mnogu prirodno se pretvoriv vo Hermiona, po~uvstvuvav deka taa mnogu nalikuva na mene. Kako nea, i jas sum fokusirana na toa {to go rabotam, perfekcionist sum, lojalna sum i navistina imam mnogu ma{ki prijateli”, izjavila Votson. Koga trebalo da se slu~at audiciite za Hari Poter, Ema smetala deka nema nikakvi {ansi so ogled na toa deka nemala akte-rsko iskustvo. Vozrasnite okolu nea mnogu ~esto se {eguvale na nejzina smetka zatoa {to tolku mnogu sakala da ja dobie ulogata, pa sekoj den ve`bala po doma. “Sekoj den po osum ~asa gi ve`bav dijalozite i gi snimav na lenta. Po sto pati gi povtoruvav istite re~enici, s$ dodeka vo potpolnost ne go dobijam ona {to sakam. Takva sum i denes. Koga ne{to rabotam, davam 100% ma-ksimum”, veli Ema. Nejzinite roditeli se razvedeni, me|utoa, im e mnogu blagodarna {to ne & zastanale na patot da se najde pred filmskite kameri. “Dokolku ja nemav taa ogromna poddr{ka, nikoga{ nema{e da im prostam. Sakam da glumam. Ova e navistina stresna profesi-

alata vol{ebni~ka Hermiona porasna i stana prekrasna devojka i filmska diva. Na wujor{kata premiera na prviot del od filmot ”Hari Poter i darovite na smrtta” se pojavila vo kompletno razli~no izdanie, a prisutnite gi ostavila bez zdiv. So svojata kratka frizura i elegantno doterana, devetnaesetgodi{nata Ema nalikuvala na prefinetata Odri Hepbern. Zatoa, modnite urednici na magazinot “Meri Kler” za dekemvriskiot broj ja odbrale nea za nova stil-ikona. Ema Votson, koja na nekoj na~in porasna na filmskoto platno, igraj}i so najpoznatiot vol{ebnik na svetot, ne mo`e da go so-krie od mediumite svoeto `alewe poradi krajot na ovoj serijal. Deset godini, vo bukvalna smisla na zborot, taa be{e Hermiona. Rabotata na filmskiot set ja zavr{ila vo juni, a periodov, zaedno so ostatokot od ekipata, go promovira prviot del od finaleto na Hari Poter (vtoriot del }e se promovira na 15 juli narednata godina). “Posledniot den od snimaweto be{e navistina mnogu emotiven, zatoa {to sfativme deka toa e navistina krajot. Be{e naporno da se snimaat sedum filmovi vo ko-ntinuitet, bez oddi{ka, me|utoa, mnogu mi e drago {to likot na Hermiona go odgledav od po~etokot pa s$ do

ja, me|utoa, smetam deka vo ìvotot ot e potrebna taa doza na adrenalin.” .” I pokraj komplicira-nite semejni odnosi i isku{enijata koi gi nosi slavata, Ema uspeala da ostane stabilna li~nost. Taa e mnogu porazli~na od ostanatite akterki i peja~ki koi ne umeat da go nosatt tovarot na slavata, pa podlegnaa na poroci ili skandali so koi gi polnat stranicite na òltiot pe~at. at. Slavata ne ja promeni. “Jas gi pravam rabotite na moj na~in. Od roditelite imav sloboda za mnogu raboti. Kako dete, doma nosev pari i patuvav po svetot. Me|utoa, nikoga{ ne bev problemati~na i nemav pri~ina zaa da bidam buntovnik. Moite sakaa da me za{titat, me|utoa, ne znaeja kako. Zatoa, mnogu rano prezedov odgovornost vrz samata sebe, pravev ev gre{ki, me|utoa i u~ev od niv. Od edno anonimno devoj~e, stanav akterka na eden od najgledanite serijali i steknav golema popularnost”, dopolnuva Ema. Kone~no si ja ispolnila i dolgogodi{nata èlba. Kratkata frizura koja navistina & prilega odli~no. Sakaj}i da ja nadmine fazata na “maloto crvenokoso devoj~e”, taa ja pravi ovaa promena kako po~etok na promenite koi i gi nosi ìvotot. Se pojavi novata Odri Hepbern. K

Prefinetost na vistinska filmska diva I

26 19.11.2010

FUN BUSINESS

PETOK

NAJUSPE[NITE @ENI-MENAXERI

“NADRASNUVAWE” NA ZDOLNI[TATA Deka

i pripadni~kite na pone`niot pol mo`at uspe{no da upravuvaat so golemi kompanii i da gi donesat na samiot vrv govorat dostignuvawata na 50-te najdobri `eni-menaxeri na svetot

a, toa se èni i toa najuspe{ni vo svojata rabota. Tie se na ~elo na mnogu zna~ajni kompanii vo svetot, koi stanale zna~ajni blagodarenie na niv. Koj moè da kaè deka ènite ne moàt da vodat kompanii i pritoa da se uspe{ni vo istoto? Vesnikot “Fajnen{al tajms” go objavi godi{niot spisok na 50-te najuspe{ni èni-menaxeri, na koj na prvoto mesto s$ u{te cvrsto stoi Indira Nuji, 55-godi{nata Indijka koja od 2006 godina e na ~elo na amerikanskiot gigant vo prehranbenata i industrijata za bezalkoholni pijalaci Pepsi. Po nea sleduva Andrea Jung, koja ve}e 11 godini e na glavnata pozicija na kompanijata za kozmetika Avon, potoa Giler Saban~i, menaxer na turskiot Saban~i Holding koj ima 60 iljadi vraboteni vo 15 zemji. Nuji e rodena vo indiskiot grad ênaju, a pred da se odlu~i svojata sre}a da ja pobara vo Amerika, dve godini rabotela za kompanijata Xonson i Xonson vo nivnoto pretstavni{tvo vo Mumbai. “Koga stignav vo SAD vo 1978 godina, se ~uvstvuvav kako

imigrantka. S$ {to imav bea 500 dolari vo xebot i stipendija na univerzitetot Jejl. Morav da studiram i da rabotam. Da ne uspeev, ne bi imala kade da odam”, veli Nuji, koja sekojdnevno se pra{uva dali zasluùva da bide izvr{en direktor na Pepsi. Na ~etvrtoto mesto se nao|a Iren Rozenfild, isto taka od oblasta na prehranbenata industrija, koja rakovodi so kompanijata Kraft fuds so sedi{te vo SAD. Najdobrata èna-menaxer od Kina, Dong Mingxu, na svetskata lista se nao|a na pettoto mesto, a e pretsedatel na kompanijata Gri elektrik, koja se zanimava so proizvodstvo na aparati za doma} instvo. Vo Kina ja narekuvaat “èleznata biznis-dama”, a nejzinata kniga “Patot kon celta bez kaewe”, koja govori za podemot na ènite od patuva~ki trgovci do mestoto na izvr{en direktor, vo Kina e bestseler. Taa veli deka 20 godini ne bila na godi{en odmor, a za sebe veli deka nikoga{ ne pravi pogre{ni potezi. “Nikoga{ ne gi priznavam gre{kite i sekoga{ sum vo pravo”, veli najdobrata èna-menaxer na Kina, koja svojata kariera

KRITIÂRKATA NA BERLUSKONI NA 29-TO MESTO ma Mar~egaqa, 45-godi{nata èna-menaxer od Ezdruènite Mantova, e prvata èna koja zastana na ~elo na italijanski industrijalci Konfindustrija, a na spisokot na 50-te najdobri menaxeri go zazema 29-to mesto. Taa kompanijata Mar~egaqa ja nasledila od tatko &. Toa e najgolemiot svetski proizveduva~ na izolacioni cevki od ~elik koj ne ’r|osuva, a poznata e po toa {to go kritikuva Silvio Berluskoni.

PRVITE TOP 10 NAJUSPE[NI @ENI-MENAXERI

Spored statistikata, Amerikankite se najuspe{nite èni-menaxeri, bidej}i samo vo prvite top 10 ima {est èni od SAD. Vi gi pretstavuvame prvite 10 èni koi, koga bi menaxirale so va{ata kompanija, so sigurnost bi ve odnele na vrvot: 1. INDIRA NUJI (55) ...................... Pepsi, SAD 2. ANDREA JUNG (52) ......................Avon, SAD 3. GILER SABANÎ (55) ................Saban~i grup, Turcija 4. IREN ROZENFELD (57).............. Kraft fuds, SAD 5. DONG MINGXU (56) ................... Gri elektrik, Kina 6. URSULA BERNS (52).................... Kseroks, SAD 7. JO[IKO [INOHARA (76).......... Temp holdings, Japonija 8. ELEN KULMEN (54)......................Dipont, SAD 9. ÊUNG JAN (53) ............................Najn dregons,Kina 10. PATRI[A VER^ (57) ................. ADM, SAD

ja po~nala po smrtta na soprugot, a trigodi{niot sin go ostavila kaj nejzinata majka. Ursula Berns, izvr{en direktor na kompanijata Kseroks, koja vredi 22 milijardi dolari, se nao|a na {estoto mesto na spisokot. Specifi~no kaj ovaa èna e {to e prvata Afroamerikanka koja zastanala na vrvot na nekoja amerikanska kompanija koja e vklu~ena vo berzata. Po nea e Japonkata Jo{iko [inohara, koja ja vodi kompanijata Temp holdings, koja na lu|eto im nao|a rabota na odredeno vreme, a na osmata pozicija na “Fajnen{al tajms” e Elen Kalmen, izvr{en direktor na amerikanskata kompanija Dipont, koja raboti vo hemiskata industrija. Na devettoto i desettoto mesto na rang-listata se Kineskata êung Jan, osnova~ na kompanijata Najn dregons pejper, ~ie bogatstvo e proceneto na 5,6 milijardi dolari i Amerikankata Patri{a Verc, koja rakovodi so konglomeratot ADM od Ilinois, vo koj ima 29 iljadi vraboteni lu|e vo 60 zemji vo svetot. Najdobrata èna-menaxer od Evropa, vsu{nost, e Amerikankata Anxela Arends, koja od rodnata Indijana stignala na ~elnata pozicija na najgolemiot britanski moden brend Barberi. Francuzinkata An Loveràn, poznata kako “atomskata An”, ja vodi kompanijata Areva, najgolemiot svetski graditel na nuklearni reaktori. “Mojot prv {ef mi re~e deka mestoto na ènite e doma. Toa bilo taka pred 22 godini, no i ponatamu ima u{te mnogu da se raboti”, veli Loveràn, koja dodava deka koga pred ~etiri godini se osnovala kompanijata, maìte so~inuvale 88% od vrabotenite, a sega sega ima 35% èni-menaxeri. Od ènite koi se nao|aat na ovoj spisok, najmlada e 40-godi{nata menaxerka, Germankata Ines Kolmze, koja ve}e ~etiri godini e izvr{en direktor na metalur{kata kompanija SKW i vo 2008 godina firmata ostvarila rekorden profit. Taa e i portparol na me|unarodnata lobi-grupa koja se zalaga za pogolema zastapenost na ènite vo upravnite odbori na golemite korporacii. Najstarata najdobra èna-menaxer na listata, barem od onie koi se prijaveni, e Japonkata [inohara (76), koja ja drì sedmata pozicija.

INDIRA NOJI vo Amerika stignala so stipendija na Jejl i 500 dolari v xeb

DONG MINGXU e najdobrata `ena-menaxer od Kina, koja ja narekuvaaat “`eleznata biznis-dama”

HUMANITAREN KONCERT ZA SOS DETSKO SELO o v~era{nata najava za humanitarniot koncert pod mototo “Bidi prijatel na{“ i promocijata ata na istoimenata pesna vo izvedba na Lambe Alabakovski, labakovski, po~nuva odbeleùvaweto na jubilejot 10 godini SOS Detsko selo Makedonija. Koncertot }e se odrì na 29 noemvri, so po~etok vo 20 ~asot, a biletite }e ~inat 150 denari. Ovoj humanitaren koncert se organizira za poddr{ka ka na decata od SOS Detsko selo, Makedonija. Na nego, osvenn Alabakovski, }e nastapat i Vlatko Lozanovski, Elena Ristevska, ska, Aleksandra Pileva, Aleksandar Belov, Risto Samarxiev, Viktorija Loba, Aleksandar Tarabunov, duoto Nekst tajm i drugi peja~i i grupi. Organizacijata vo momentov zgriùva 87 deca bez roditeli i roditelska grià i poddrùva okolu 200 decaa vo rizik vo ramkite na nivnite biolo{ki semejstva. Sekoj dobronameren moè vo sekoj moment da donira po 100 denari enari za decata bez roditeli i roditelska grià so povik ovik kon telefonskiot broj 143 456.

GADGETS STARA MUZIKA VO NOV TREND

ЕКSКЛУЗИVNО Пrемиеrа на опеrsката бајка

ЈОVАNЧЕ И МАRИКА Енгелбеrт Huмпеrдинк 19.11.2010 (петок) 19.00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ

Kompozitorot Krosli od Brukstaun go olesnuva snimaweto na stara muzika od plo~i ili kaseti na CD so pritiskawe na kop~e i ja sviri celata va{a muzika. Dali imate kupi{ta stari plo~i i kaseti koi sobiraat pra{ina vo podrumot, vizbata ili gara`ata? Dali otsekoga{ ste sakale da gi prenesete na CD bez mnogu da se kompjuterizirate? Zapoznajte go kompozitorot Krosli – me{avina na klasi~en stil i moderna tehnologija, {to }e zavr{i rabota bez nekoja specijalna oprema, kompjuteri i kabli.

SPORT

PETOK

SPORT

19.11.2010

PRIJATELSKI NATPREVARI

PRVO REMI SO ALBANIJA

Nema pri~ina za golemo zadovolstvo vo redovite na na{ata reprezentacija. To~no deka na prijatelskite me~evi se kali formata na selekcijata, no na polovina od kvalifikaciskiot ciklus sekoj uspeh koj pritoa ne nosi bodovi za plasman na evropskoto prvenstvo e sosema nebiten

ФУДБАЛ

“NEPATRIOTSKI” PRILOG NA BBC

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

udbalskata reprezentacija na Makedonija go zadr`a pozitivniot rezultat sezonava, barem koga se vo pra{awe prijatelskite sredbi. Po natprevarot bez golovi, odigran vo Kor~a protiv doma{nata selekcija na Albanija, na{ite fudbaleri stigna do rezultat od tri pobedi i dve nere{eni sredbi vo ovaa godina. Selektorot Mirsad Jonuz, so prepoloven tim vo odnos na standardnite prvotimci, uspea da dojde do u{te eden povolen rezultat vo duelite protiv na{iot sosed. Ova be{e {esti me~ so albanskite fudbaleri, na koi dosega Makedonija proslavila ~etiri pobedi, a eden me|useben natprevar zavr{il so nere{en ishod. Sepak, nema pri~ina za golemo zadovolstvo vo redovite na na{ata reprezentacija. To~no deka na prijatelskite me~evi se kali formata na selekcijata, no na polovina od kvalifikaciskiot ciklus sekoj uspeh koj pritoa ne nosi bodovi za plasman

F Endi Enson, predvodnikot na angliskata kandidatura za organizacija na svetskoto prvenstvo, ja obvini nacionalnata televizija BBC za predavstvo

a samo tri dena do izborot na doma}inite na svetskite fudbalski prvenstva vo 2018 i 2022 godina, britanskiot javen mediumski servis BBC }e emituva dokumentarna emisija za korupciskata afera vo telata na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii. Scenarioto na ovaa emisija se bazira na neodamna objavenite fakti za kupuvawe glasovi vo presret na glasaweto za organizatori na idnite mundijali. Iako postojat niza dokazi za korupcija vo svetskiot fudbal, ovoj obid na BBC za informirawe na javnosta be{e karakteriziran kako nepatriotski i kako predavni~ki od Endi Enson, pretsedatelot na odborot na angliskata kandidatura za organizacija na svetskoto prvenstvo vo 2022 godina. “Premnogu sum razo~aran so toa {to se obiduvaat da go napravat vo BBC. Dokolku postoi novinarska logika za ovaa

emisija, toga{ zo{to toa ne go napravija vo izminative dve godini. Da se pu{ti takvo video na tri dena pred da padne odlukata za organizacijata e obid za senzacionalizam, {to e premnogu nepatriotski”, izjavi Enson. Anglija e edna od zemjite koi bea vme{ani vo aferata so glasovite, kade {to, sepak, glavniot zbor go imaa pretstavnicite na [panija, Katar i Rusija. Spored poslednite procenki, glaven kandidat za mundijalot vo 2022 e Ju`na Koreja, dodeka s$ u{te ne mo`e da se procenat silite za prvenstvoto vo 2018 godina.

Makedonskite fudbaleri odigraa bez golovi na gostuvaweto vo Kor~a na evropskoto prvenstvo e sosema nebiten. Vredno e da se napomene i deka so natprevarot protiv Albanija zavr{ija site obvrski na reprezentacijata za ovaa godina. Vo 2011 godina vozbudata }e startuva vo mart, koga n$ o~ekuva kvalifikaciskiot duel so Republika Irska, reprezentacija so koja te{ko deka }e ostvarime povolen rezultat dokolku igrame vo nekakov

kombiniran sostav. Inaku, {irum svetot se odigraa nekolku navistina interesni fudbalski natprevari. Vo Lisabon, selekcijata na Portugalija so 4:0 go deklasira{e evropskiot i svetskiot prvak, [panija. Iako se raboti za kontrolen natprevar, sepak, ovaa katastrofa do`iveana vo duelot so selekcijata na sosednata zemja, mnogu go razdrma statusot na “crve-

nata furija” kako neprikosnovena fudbalska nacija vo momentov. Kone~no triumf, i toa protiv golemiot rival Anglija, zabele`aa francuskite fudbaleri, koi pod vodstvo na noviot selektor, Loren Blan, uspeaja da pobedat so 2:1. Na neutralen teren vo Doha, Argentina go pobedi Brazil so golot na Lionel Mesi, postignat vo poslednite momenti od me~ot.

FORMULA 1

DRIM TIMOT NA RED BUL I DOGODINA! Se razbira deka zagubivme nekolku poeni vo me|usebnite presmetki, no na krajot toa se pokaà kako pozitivno za timot. Mora da se priznae deka celiot sostav na Red Bul odli~no si ja zavr{i rabotata sezonava. Bitno e da se istakne deka jas i Sebastijan imame po~ituvawe eden kon drug. Po site bitki {to gi vodevme niz celiot svet, na krajot sekoga{ si podavame raka ako bea najgolemi rivali vo {totuku zavr{enata sezona na Formula 1, a nivniot odnos te{ko deka moè da se opi{e kako prijatelski, sepak, voza~ite na {ampionskiot tim na Red Bul, Sebastijan Fetel i Mark Veber, i dogodina }e nastapuvaat zaedno. Veber potencira{e deka tokmu rivalstvoto me|u klupskite kolegi bilo presudno za ogromniot uspeh na avstriskata ekipa, koja prv pat vo istorijata dojde do trofej i toa dvoen, vo konstruktorskata konkurencija i vo poedine~niot {ampionat. “Se razbira deka zagubivme nekolku poeni vo me|usebnite presmetki, no na krajot toa se pokaà kako pozitivno za timot. Mora da se priznae deka celiot sostav na Red Bul odli~no si ja zavr{i rabota-

ta sezonava. Bitno e da se istakne deka jas i Sebastijan imame po~ituvawe eden kon drug. Po site bitki {to gi vodevme niz celiot svet, na krajot sekoga{ si podavame raka”, veli avstraliskit voza~, koj na poslednata trka vo Abu Dabu propu{ti da go osvoi pobedni~kiot pehar, koj po mnogu drama otide vo racete na Sebastijan Fetel. Veber potencira deka i narednata godina negoviot klub }e ja po~ituva praktikata spored koja na voza~ite }e im dozvoli slobodno da se natprevaruvaat, bez pritoa da gi klasificira kako prv i vtor voza~. “Sebastijan e svetski {ampion i toa e za sekoja po~it. Non dogodina odnovo }e ja povtorime celata borba. Ona {to e isto e deka sezonata povtorno po~nuva vo Bahrein, no seto ostanato doprva }e treba da se slu~i”, dodava Veber.

Ne se prijateli, no voza~ite na Red Bul imaat po~ituvawe eden kon drug Red Bul gi voodu{evi fanovite na Formula 1 koga vo presret na poslednata trka od kalendarot ostana na odlukata da ne izdava timski naredbi. Toga{ na Veber mu be{e potrebna pomo{ od Fetel, vo borbata so, do toj moment vode~kiot na ta-

belata, Fernando Alonso od Ferari. Ne samo {to Fetel ne voze{e za Avstraliecot, tuku na krajot uspea da ja iskoristi slabata pozicija na glavnite kandidati za titulata i so osvoenoto prvo mesto da stane nov {ampion na Formula 1.

TOP 100