170 Kapital 22 11 2010

NE SE ZNAAT USLOVITE ZA KONCESIJATA NA PATI[TATA OD KORIDOROT 8

ZA DESET MESECI OBJAVENI 170 OBJAVI ZA PRODA@BA NA ZEMJI[TE

VLADATA ]E PREGOVARA SO KONCESIONEROT OTKAKO ]E GO IZBERE

DR@AVATA MASOVNO GO RASPRODAVA GRADE@NOTO ZEMJI[TE

STRANA 2-3

STRANA 11

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... pari

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

GORAN TRAJKOVSKI, DIREKTOR NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI

ponedelnik 22.noemvri. 2010 | broj 170 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

NA MAKEDONIJA I E POTREBNA DANO^NA AMNESTIJA! MOJOT LI^EN PREDLOG E MNOGU RADIKALEN. ZA MAKEDONSKI USLOVI RADIKALEN, NO ZA SVETSKI MNOGU NORMALEN. NA MAKEDONIJA I E POTREBNA DANO^NA AMNESTIJA NA KAPITALOT, SMETA PRVIOT ^OVEK NA UJP STRANA 4 NA ZATVORAWE ZATVORAWE, PETOK PETOK, 19 19.11.2010, 11 2010 13.00~.

13 00~

MBI 10 MBID OMB

00,03% 0,68% 0 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 44,97 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

884,34 1,54%

I NA PRETSEDATELOT BARAK OBAMA MU E @AL

STA PROBLEMI STARI ZA NOVI GLAVOBOLKI STRANA 6-7

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.11) 2.270

KAP KAPITAL ANALIZA: ODN ODNOSITE NA MAKEDON DONIJA SO SOSEDITE

ODLI^NA IDEJA!

MBI 10

STRANA 4

2.265 2.260 2.255

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

2.250 2.245 2.240

NEDOSTATOK NA KVALITET

2.235 2.230 2.225

STRANA 8

2.220 12.11

14.11

16.11

18.11

I semejnite biznisi tonat vo nelikvidnost STRANA 9

Proda`bata na stanovi padna za 70%, cenite ostanuvaat visoki STRANA 10

MAKEDONIJA OSTANUVA NADVOR OD NATO!

STRANA 5

KOL KOLUMNA KIRIL NEJKOV KIR

UPR UPRAVUVAWETO SO RIZICITE E ZADA^A NA ZAD SEKOGO SEK VO EDNA KOMPANIJA KOM ST STRANA 8 VOV VOVEDNIK BIQANA BIQ ZDRAVKOVSKA ZDRA STOJ^EVSKA STO

XA XANDAR ZBIRA ZBI ST STRANA 2

2 22.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 22 NOEMVRI 2010

XANDAR ZBIRA

D

Denovive ministerot za transport i vrski Mile Janakieski i javno objavi deka proda`bata na grade`nito zemji{te }e premine vo nadle`nost na op{tinite vo juli 2011 godina, namesto na po~etokot na 2011 godina.

Navodno op{tinite ne bile spremni da organiziraat javno naddavawe i site zaedno se soglasile deka procesot treba da bide odlo`en.

Mora da se zabele`i deka vakvo edinstvo i soglasnost retko se gleda i se postignuva vo Makedoni ja. Is tovremen o, ministerot Janakieski objavi d eka Vladata donela uredba so koja vo idnina javnite naddavawa }e mo`at da se pravat i samo so eden u~esnik koj naddava. Kako li samo }e izgleda toa naddavawe?

Merkata 1 evro za kvadrat poleka po~nuva da li~ni na poznatata igra so karti xandar zbira.

Vo nea onoj koj go ima xandarot gi sobira site karti i e uspe{en, a site drugi gubat. Mnogu prosto.

O~igledno e deka namerata e atraktivnoto zemji{te da se prodade vo {to e mo`no pokratok period i po {to poniska cena.

Ako pra{ate nekoj koj u~estvuval vo javni naddavawa posebn o za zemji{te, }e vi ka`e d eka na pove}eto od niv u{te pred da po~ne naddavaweto se znae po koja cena “pobednikot” }e ja dobie zemjata.

Ima i slu~ai koga zainteresiranite naddava~i

i u~esnici qubezno se zamoluvaat da se otka`at i da po~ekaat druga {ansa. Vo izminatite nekolku meseci javnosta be{e svedok na takvi “mestenki”, {to ve}e nikoj ne veruva na prikaznite na “pobednicite” za fer, transparentno i javno naddavawe. Ima i isklu~oci kade proda`bata odi so vistinsko naddavawe, no tamu cenata po kvadrat dostignuva i do 3000 evra. Slu~ajot so dr`avniot funkcioner Marjan Jovanov koj kupi grade`no zemji{te vo hotel vo centarot vo Skopje za 40 evra po kvadrat e posleden vo nizata skandalozni proda`bi na atraktivno dr`avno zemji{te po daleku poniska cena od pazarnata. Od 40 do 3000 evra ?! E toa e golema razlika koja te{ko se objasnuva.

Pred toa ima{e naddavawa vo koja u~estvuvaat tatko i sin?! Vistinski natprevar koj da dade pove}e. Posebno interesen e i ishodot od naddavaweto za atraktivnata lokacija na ohridskoto krajbre`je kaj Gorica na povr{ina od 15.878 metri kvadratni na koja treba{e da se gradi luksuzen hotel. Taa neodamna be{e prodadena za 1,5 evra po kvadrat, a ja kupi izvesna doma{na firma Kasa Gradba koja se naddavala edinstveno so izvesna GS Grup. Inaku Kasa Gradba dosega vo svoeto portfolio ima edinstveno izgradba na stanbeni objekti. Kolku za potset u vawe na ovaa lokacija treba{e da se gradi eksluziven hotel Hilton, a Avstrijcite {to pred nekoja godina go kupija zemji{teto ponudija da platat 57 evra po kvadrat ili 908 iljadi evra za lokacijata koja sega nekoj ja kupi za 23 iljadi evra. Toa e ogromna razlika od sega{nite 1,5 evra. No, konkursot be{e na krajot poni{ten od ministerstvoto za transport.

A pred da se donese reformskata merka 1 evro za kvadrat VMRO DPMNE izleguva{e nekolkupati na pres pred javnosta na pravi sporedbi

SE TURKA KONCESIJATA NA PATI[TATA OD KORIDO

VLADATA ]E PREG KONCESIONEROT BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

kako toa Branko Crvenkovski na Rahmi Ko~ “vo ~etiri o~i” mu prodal zemji{te po bagatelna cena od 25 evra za kvadrat, a drugo zemji{te oddale~eno samo nekolku stotina metri se prodalo po cena od 403 evra.

I vo {to e razlikata sega?

Nema. Osven vo nekoi ~esti slu~ai koga kako edinstvena razlika e visinata na zarabotkata na onoj koj eftino go kupil zemji{teto, a potoa skapo }e go preprodade. Ili koga namesto luksuzen hotel }e si izgradi stanbena zgrada. Ve}e videna “pazarna” igra vo Makedonija.

E zatoa da ne se ~udime zo{to stranskite investitori ja zaobikoluvaat Makedonija i zo{to stranskite kompanii od hotelierskiot biznis ne se zainteresirani da gradat duri ni so cena na zemji{teto od 1 evro.

A navistina dobro zvu~e{e objasnuvaweto zo{to se nosi merkata 1 evro za kvadratza da se zgolemi konkurentnosta pome|u op{tinite i da im ovozmo`i pogolem razvoj preku privlekuvawe na doma{ni i stranski investitori. Toa e vistinska mera za pottiknuvawe na investici, a ova sega e zloupotreba.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

300

Dena prose~no trae edna sudska postapka vo slu~aj na spor od komercijalen karakter, izjavi vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, so najava deka vo naredniot period }e bidat prezemeni merki za ovoj rok zna~itelno da se namali. Edna od najgolemite zabele{ki na biznismenite vo izminatiot period e deka sistemot na naplata na dolgovite, kako me|u kompaniite, taka i kon dr`avata, e neefikasen. Tie iniciraa i donesuvawe na Zakon za finansiska disciplina ili vra}awe na starite akceptni nalozi.

Pe{evski izjavi deka sekoja inicijativa {to }e pridonese za podobruvawe na efikasnosta na sistemot e dobredojdena i Vladata vnimatelno }e ja razgleda. Poso~i deka vo sorabotka so Komorata na izvr{iteli i so Notarskata komora se raboti na poednostavuvawe na postapkata za obezbeduvawe na pobaruvawata.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Iako se znae deka vo igra za zemawe pod koncesija na avtopati{tata od Koridorot 8 se konzorciumi sostaveni od grade`ni firmi od Turcija, Avstrija, Izrael, a me|u niv e i makedonskata kompanija Granit, s$ u{te ne se znae {to }e rabotat ovie firmi, koga }e po~nat da gradat novi avtopati{ta, kolkava }e bide investicijata, kolku prihodi od koncesijata }e se slevaat vo buxetot na dr`avata, kolkavi subvencii }e dobivaat od dr`avata i kolkava }e bide cenata na patarinite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

O

Otkako Vladata kone~no gi objavi imiwata na pette konzorciumi koi se potencijalen koncesioner na avtopati{tata i pati{tata dol` Koridorot

8, vo javnosta ostanaa nejasni i neodgovoreni mnogu pra{awa. Se znae deka vo igra za delnicite od Koridorot 8 se konzorciumi sostaveni od grade`ni firmi od Turcija, Avstrija, Izrael, a me|u niv e i makedonskiata kompanija Granit. No, ne se znae {to }e rabotat ovie firmi, koi se nivnite prava i obvrski, koga }e po~nat da gradat novi avtopati{ta, kolkava }e bide nivnata investicija, kolku prihodi od koncesijata }e se slevaat vo buxe-

tot na dr`avata, kolkavi subvencii }e dobivaat od dr`avata i kolkava }e bide cenata na patarinite.

Nitu ministerot za transport i vrski, Mile Jankieski, nitu vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, nemaat odgovor na ovie klu~ni pra{awa. Tie samo informiraa deka do krajot na prviot kvartal slednata godina pette izbrani konzorciumi treba da dostavat finansiska ponuda do Vladata i deka potencijalniot koncesioner }e ima sedum

NAVIGATOR

PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

22.11.2010

POBEDNIK

3

RUSKA DIPLOMATIJA

IVO JOSIPOVI]

NIKOLAJ MLADENOV

BUJAR OSMANI

DEJVID KAMERON

pokraj brojnite I sporovi pome|u dvete zemji, Josipovi} vo

a samo pet meseci otkako aglaven vo brojnite reformi minister za Z e na vlast, britanskiot Z koi gi najavuva, zaboravi deka Bbaraugarskiot nadvore{ni raboti popremier potro{i nad 200 vo Makedonija ima hroni~no site zemji od Balkanot

Lisabon pobara ~lenstvo Srbija vo NATO

da vlezat vo EU, {to e od klu~no zna~ewe da ne zapre procesot na reformi

bilni lica i dijabeti~ari koi ne smeat da ostanat bez neophodnite lekovi

milioni funti za konsultacii, sovetnici i eksperti za odnosi so javnosta

OROT 8, USLOVITE NE SE ZNAAT

GOVARA SO T OTKAKO ]E GO IZBERE BALKANSKITE ZEMJI GRADAT PATI[TA Vo balkanskite zemji ima nekolku uspe{ni i neuspe{ni primeri za izgradba na pati{ta preku koncesija, {to ka`uva deka e potrebna seriozna analiza pred da se pristapi na vakov proekt.

Hrvatska vo poslednite 10 godini zabrzano gradi avtopati{ta na celata teritorija.

Taa odlu~i najgolem del od pati{tata da gi izgradi sama, a da ne gi dodeli na koncesioneri. Od 2004 do 2008 godina vo Hrvatska se izgradeni pove}e od 500 kilometri novi avtopati{ta. Do krajot na 2014 godina Hrvatska planira da investira 6,8 milijardi evra za rekonstrukcija na patnata infrastruktura i za izgradba na novi avtopati{ta.

Denes Hrvatska ima avtopati{ta vo vkupna dol`ina od 890 kilometri. Vo upotreba se pu{teni patnite pravci Zagreb-Slavonski Brod (300 kilometri), Zagreb-Rieka (146,5 kilometri), Zagreb-Split (380 kilometri) i Zagreb-granica so Slovenija (59,2 kilometri).

Srbija ima lo{o iskustvo kako ne treba da se davaat pati{ta pod koncesija. Po dve godini be{e raskinat dogovorot so konzorciumot Alpina por poradi neispolnuvawe na odredbi vo dogovorot.

Koncesijata predviduva{e izgradba na levata lenta na avtopatot od Horgo{ do Novi Sad vo dol`ina od 106 kilometri i odr`uvawe na 68 kilometri avtopat od Novi Sad do Belgrad, kako i proektirawe i izgradba na avtopat od Belgrad do Po`ega vo dol`ina od 148 kilometri. godini za da gi izgradi pati{tata.

STUDIJATA NA LUJ BER@E OSTANA TAJNA Idejata za davawe na pati{tata pod koncesija e dobra za investirawe vo infrastrukturata, barem se poka`a takva vo drugi zemji.

Francuskata konsultantska ku}a Luj Ber`e izraboti analiza za isplatlivosta od davawe na makedonskite pati{tata pod koncesija, no taa studija e tajna. Od Vladata ne ka`uvaat koi se benefitite {to }e gi ima dr`avata od koncesijata vrz pati{tata. No, tajnosta go otvora i pra{aweto za transparetnosta na celata postapka, so ogled na toa {to kvalitetnata patna infrastruktura ima golemo ekonomsko zna~ewe i za dr`avata i za gra|anite.

“Investicijata vo izgradba na pati{ta se procenuva na okolu edna milijarda evra, a kolku }e iznesuvaat subvenciite koi }e mu gi dava dr`avata na idniot koncesioner }e za-

14,8

milioni evra se sobrani od patarina vo prvite deset meseci godinava, a do krajot na godinata planirano e da se soberat 18,9 milioni evra

visi od negovata finansiska ponuda, kako i od toa kolku }e pobara. Vo prviot kvartal narednata godina bi trebalo da gi imame ponudite na kompaniite, a potoa, Vladata, vrz osnova na procenki i analizi, }e odlu~i koja e finansiski najisplatliva”, izjavi Janakieski na preskonferencijata minatata nedela.

Toj objasni deka na ovie avtopati{ta nema dovolno soobra}aj, pa zatoa koncesionerite najverojatno }e baraat subvencii i vo tekot na narednite 35 godini dodeka upravuvaat so pati{tata.

“Koncesionerot }e ima

Po dve godini bea zavr{eni samo 30% od grade`nite raboti. [etata od lo{o izvedenite raboti e proceneta na 4,5 milioni evra. Potoa be{e potpi{an dogovor so avstriska grade`na kompanija.

Srbija go dobi sporot so Alpina por i be{e obes{tetena so 10 milioni evra so bankarskata garancija koja be{e dadena za izvedba na proektot.

Crna Gora minatata godina potpi{a dogovor za izgradba na avtopatot od Bar do Boqare so konzorcium sostaven od tri hrvatski kompanii: Konstruktor, Hrvatskiot grade`en institut i grade`nata kompanija Tehnika. Hrvatite za kompletnata izgradba na avtopatot vo dol`ina od 170 kilometri ponudija 2,77 milijardi evra, a dr`avata treba{e da u~estvuva so 1,74 miljardi evra. Za glavniot avtopat od Podgorica do Mati{evo koncesionerot ponudi 910 milioni evra, so u~estvo na dr`avata od 603 milioni evra.

Toa zna~i deka Crna Gora vo narednite 30 godini, odnosno po zavr{uvaweto na ovoj avtopat, godi{no }e mu pla}a okolu 20 milioni evra na koncesionerot. Spored uslovite na proektot, od Bar do Boqare predvideno e da bidat probieni 48 tuneli i da bidat izgradeni 107 mostovi. Okolu 13% od avtopatot }e bidat mostovi, a edna ~etvrtina tuneli. Celata trasa e podelena na pet delnici. Spored uslovite na koncesionerskiot dogovor, crnogorskata Vlada ima pravo da go promeni dogovorot za koncesija po {est meseci od potpi{uvaweto na dogovorot dokolku finansiskite institucii koi }e ja finansiraat izgradbata na avtopatite imaat nekoi barawa.

rok od sedum godini po potpi{uvaweto na dogovorot za koncesija da gi izgradi avtopati{tata, a so niv }e upravuva vo narednite 35 godini. Vladata }e ja izbere najpovolnata ponuda koja }e bide izbalansirana, odnosno }e bide povolna i za investitorot i za gra|anite”, istakna Janakievski.

CENATA NA PATARINATA ]E JA UTVRDUVA VLADATA Edno od pra{awata koi se otvorija nedelava e idnata cena na patarinite i raboteweto na dr`avnata kompanija Makedonija pat, koja sega ja napla}a patarinata, a parite potoa gi prefrla vo Agencijata za pati{ta.

Godinava, vo prvite deset meseci se sobrani 14,8 milioni evra od patarina, a do krajot na godinata planirano e da se soberat 18,9 milioni evra.

Besimi i Pe{evski bea soglasni deka za ovie pra{awa se pravat analizi, no deka kone~na odluka }e bide donesena

otkako }e pristignat finansiskite ponudi od konzorciumite. Pe{evski potvrdi i deka otkako koncesionerot }e po~ne da upravuva so avtopati{tata, visinata na patnata taksa }e ja utvrduva Vladata, kako {to e sega.

No, ako e mala frekventnosta na soobra}ajot na ovie pati{ta, koja cena }e mu bide isplatliva na idniot koncesioner?

“Vladata ve}e ima napraveno analizi i ako ima potreba }e se donese kakva bilo odluka. Taa }e bide izbalansirana i nema da im {teti na gra|anite”, izjavi Pe{evski.

Nema{e konkreten odgovor nitu na dilemata {to }e se slu~i so Makedonija pat. So davaweto pod koncesija na avtopati{tata od Koridorot 8, kako i na patarinite od Koridorot 10, vkupnite prihodi na kompanijata od patna taksa, kako i obemot na rabota }e se namalat vo golem del. Odgovorot od Vladata be{e deka }e nema otpu{tawa vo Makedonija pat.

V

Vo Lisabon vikendov zavr{i sobirot na vrvot na NATO, na koj se utvrdi fizionomijata na noviot sojuz. Portugalija be{e mestoto kade se sobraa liderite na 28 zemji ~lenki koi ja odobrija strategijata za predizvicite koi treba da prevzemat vo decenijata koja sledi.

Na ovoj samit, NATO go donese noviot strate{ki koncept, vo obid da se prilagodi na promenetite odnosi vo svetot.

Osven povlekuvaweto na svoite trupi od Avganistan do 2014 godina, na ovoj sostanok isto taka, ~lenkite na Alijansata i ja pru`ija rakata na Rusija i i ponudija sorabotka vo gradeweto na antiraketniot sistem. Medvedev ja istakna podgotvenosta negovata zemja da dade

DMITRI DMIT TRI M ME MEDVEDEV EDVEDEV pridones vo antiraketniot {tit. Vklu~uvaweto na Rusija vo ovoj sistem e od klu~no zna~ewe za celiot evroatlantski prostor, no isto taka i soglasnosta na ruskiot pretsedatel Dmitri Medvedev, Rusija da razrabotuva evropski sistem za protivraketna odbrana. Medvedev se sretna i so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama od koja stana o~eigledno deka dvete najmo}ni sili uspeale da se dogovorat okolu klu~nite pra{awa. Ruskiot pretsedatel ne propu{ta {ansa da ja istakne aktivnata diplomatija, nasokite i celite kon koi se stremi Rusija.

IK GUBITNIK ^EKOR NAPRED, NAZAD DVA

I

Izminatata nedela be{e aktivna za ministerot za transport i vrski Mile Janakieski.

Ustavniot sud mu gi sru{i izmenite na Zakonot za patniot soobra}aj, se izbraa pette koncesioneri koi ja prodol`uvaat trkata za koncesija na pati{ta, a se slu~ija i nekolku javni naddavawa za dr`avno zemji{te, me|u koi i ona vo koe dr`aven funkcioner kupi zemji{te vo centarot na Skopje za 40 evra po kvadrat.

Popusti se lutite reakcii na ministerot deka nema da gi po~ituva odlukite na Ustavniot sud, oti ovoj nosel antievropski zakoni i ja vra}al Makedonija nazad, koga realnosta e deka istite izmeni na Zakonot }e treba da se nosat u{te edna{ i toa sigrno }e ja go oddol`i usoglasuvaweto so evropskata regulativa. No,

MILEE JJAN JANAKIESKI ANA AN AK AKIESKI sekoj minister treba da znae deka site zakonski re{enija treba najnapred da bidat usoglaseni so Ustavot.

Pri objasnuvaweto, pak na mo`niot konflikt na interesi pri kupuvaweto na zemji{te od strana na aktuelen dr`aven funkcioner, ministerot zvu~e{e tolku zbuneto {to i samiot gi pottikna {pekulaciite deka ne{to ne bilo do kraj ~isto. A {to se odnesuva na proektot za koncesija na pati{ta koj trae ve}e prili~no dolgo, i pokraj izborot na pette konzorciumi Ministerstvoto nikako da razjasni koi }e bidat pravata i obvrskite na idnite koncesioneri. Objasnuvaweto deka uslovite }e se dogovaraat koga }e bide izbran koncesionerot otvaraat mnogu dilemi, no i mo`nost celiot proces na kraj da bide neuspe{en.

MISLA NA DENOT

NAJBRZ NA^IN ZA DA USPEE[ E NAVIDUM DA IGRA[ PO TU\ITE PRAVILA, DODEKA TIVKO SI TERA[ PO SVOE

MAJKL KORDA BRITANSKI NOVELIST

4 22.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

GORAN TRAJKOVSKI, DIREKTOR NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI

NA MAKEDONIJA I E POTREBNA DANO^NA AMNESTIJA! Mojot li~en predlog e mnogu radikalen. Za makedonski uslovi radikalen, no za svetski mnogu normalen. Na Makedonija i e potrebna dano~na amnestija na kapitalot, smeta prviot ~ovek na UJP BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

G

Goran Trajkovski, direktorot na Upravata za javni prihodi (UJP) vo vikend izdanieto na Dnevnik izjavi deka amnestijata na kapitalot e negoviot predlog kako Makedonija da ja podobri ekonomskata situacija preku dano~nata sfera.

Iako samiot priznava deka toa e negov li~en stav i deka stanuva zbor za prili~no radikalen predlog toj e ubeden deka amnestijata na kapitalot mo`e da bide korisna za Makedonija.

“Mojot li~en predlog e mnogu radikalen.

Za makedonski uslovi radikalen, no za svetski mnogu normalen. Na Makedonija i e potrebna dano~na amnestija na kapitalot. Vo globalni ramki mediumski najeksploatirana be{e dano~nata amnestija {to Vladimir Putin ja napravi dodeka be{e pretsedatel na Rusija. Toj gi povika ruskite oligarsi da gi vratat parite vo Rusija. Sega gledame {to na ekonomski plan postignuva Rusija”, veli Trajkovski.

Predlogot za amnestija na kapitalot vo izminative nekolku decenii be{e neformalno predlagan, no nitu edna vlast ne najde hrabrost

da go sprovede do kraj.

Kako {to prviot ~ovek na UJP objasnuva deka politi~kiot nekonsenzus i politizacijata na dano~nata amnestija dosega bile najgolemiot neprijatel na ovaa ideja, veli prviot ~ovek na UJP. Nitu edna vlast ne najde hrabrost i sila ova merka da ja sprovede na delo so obrazlo`nie deka toa }e naide na kritika i neodobruvawe od strana na Brisel.

“Obi~no od neznaewe odnapred se tvrdi deka Evropa }e go osudi takvo re{enie vo Makedonija i deka takvite metodi na vonredna naplata na danoci se nepopularni i nedozvoleni. Pred s$, ne stanuva zbor za vonredno polnewe na buxetot. Vtorostepena e potrebata da se napolni buxetot. Primarno pra{awe e da se zgolemi optekot na legalni pari vo doma{nata ekonomija.

Toa e najbitnoto. Sekoja dr`ava legitimno i suvereno s$ pove}e se zalaga valutnata vrednost {to e sozdadena na nejzina teritorija ili {to ja poseduvaat nejzinite rezidenti da ja plodou`ivaat onamu kade {to `iveat”, objasnuva Trajkovski.

Za toa kako amnestijata bi mo`ela da se sprovede Trajkovski veli: “Prvo, treba doma da smogneme sila i so konsenzus, bez dnevna politika i zloupotrebi, da doneseme odluka za dano~na amnestija. Da se odredi dano~nata stapka za amnestiraniot kapital. Taa mo`e da

3 FAKTI ZA...

1.530 3.000 230

KORISTENI VOZILA SE CARINETI VO OKTOMVRI GODINAVA, POKA@UVAAT PODATOCITE NA CARINSKATA UPRAVA

KORISTENI VOZILA SE CARINETI VO TEKOT NA CELA 2009 GODINA VOZILA OD VKUPNIOT BROJ CARINETI VOZILA LANI SE OD ONIE KOI SOOBRA]AAT VO MAKEDONIJA SO STRANSKI REGISTARSKI TABLI^KI

bide, karikiram, 1, 2, 5% ili proporcionalna. Toa bi go odlu~il zakonodavecot po javnata debata za toa dali makedonskite za{tedi i kapital vo stranskite banki i trebaat na zemjava. Za da se izbegnat nedoverbata vo instituciite na dr`avata, stravot deka amnestiraweto }e bide zloupotrebeno, a poedincite sankcionirani, bi mo`elo pred dr`avata edinstveno bankite da deklariraat deka im e transferiran kapital”, predlaga Trajkovski.

Amnestijata na kapitalot vo razli~ni oblici dosega imaat napraveno mnogu zemji, po~nuvaj} i od Rusija, Kazahstan,

Turcija, Bugarija, pa se do najrazienite evropski zemji, kako Germanija i Italija.

Kapital u{te pred nekolku godini pi{uva{e deka amenstijata na kapitalot treba da se napravi kako merka so koja na legalen na~in }e se vratat parite koi za vreme na privatizacijata izlegle od Makedonija, i kako merka koja bi mo`ela da gi pottikne doma{nite investicii vo Makedonija.

Ekspertite komentiraat deka predlogot za amnestija na kapitalot e malku zadocneta i deka ova merka trebalo da se sprovede pred nekolku godini

PROCENKI...

VLADIMIR PE[EVSKI

vicepremier za ekonomski pra{awa

MAKEDONIJA ]E JA RAZGLEDA MO@NOSTA ZA “BELENE”

icepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, potvrdi deka bugarskiot ambasador vo Skopje, vo ~etvrtokot mu vra~il pismo-ponuda za Makedonija da u~estvuva vo izgradbata na nuklearnata centrala Belene. Pe{evski najavuva deka Vladata seriozno }e razmisli za mo`noto u~estvo vo ovoj energetski proekt.

“Mora da gi doznaeme site detali, a ima i drugi aspekti {to }e gi razgledame.

Vo ovoj moment, poradi serioznosta na pra{aweto, ne sme vo mo`nost da dademe kone~en detalen odgovor, no rabotime na toa”, izjavi Pe{evski.

Toj dodava deka ne treba vedna{ da se isklu~i opcijata Makedonija da zakupi del od nuklearkata vo Bugarija.

Vladata pobarala i dopolnitelni informacii za predvidenata sopstveni~ka struktura i za u~estvoto na ruski i drugi partneri vo proektot “Belene”.

V

QUP^O ZIKOV

31

...POGLED NA DENOT...

ODLI^NA IDEJA! Goran Trajkovski, direktor na Upravata za javni prihodi vikendov vo Dnevnik, hrabro i nedvosmisleno, go otvori mo`ebi edno od klu~nite pra{awa za re{avawe!? Amnestijata na parite (pred, i po 1990 godina)! [to e toa?

Vedna{ da ka`am deka se priklu~uvame kon grupata sojuznici na direktorot na UJP, i mu pora~uvame deka ja ima polnata podr{ka od Kapital!

Primeri za amnestija se Germanija, Italija, Grcija, Rusija ... Gr~kata vlada vo poslednite meseci soo~ena so finansiskata kriza, pribegnuva kon izgotvuvawe ramka za amnestija na kapitalot! Germanija pred nekolku godini im garantirala na svoite gra|ani deka nema krivi~no da gi goni, pa odano~uvaj}i go odleaniot kapital so 25%, im dozvolila da gi vratat parite doma i taka dr`avata sobrala nekolku milijardi evra ...

Vladimir Putin, ruski premier, vo 2002 godina, otvoreno gi povika ruskite biznismeni da gi vratat vo Rusija parite koi gi ~uvaat na tajni smetki, vo stranski banki. Tie pari, spored Putin, bile izneseni nadvor od zemjata vo izminatite dekadi na, kako {to objasni, politi~ka nestabilnost, i pregolemo odano~uvawe (!?).

Putin veli: “Golemo e zna~eweto, ne samo od patriotski, tuku i od ekonomski aspekt, biznis zaednicata zaedno so vladata da razmisluva za sozdavawe na povolni uslovi za investirawe na ruskiot kapital vo doma{nata ekonomija, vklu~uvaj}i go tuka i ruskiot kapital koj se nao|a vo zapadnite banki”!

Va`en moment vo izjavata na Putin e porakata deka e “zna~ajno ovoj kapital da se vrati nazad vo tatkovinata, i vo forma na investicii da se vlo`i vo doma{nata ekonomija”!

Direktna pozitivna posledica bi bilo – Prvo, dramati~en porast na doma{nite investicii i otvorawe novi rabotni mesta za Rusite! Vtoro, golemi prihodi za dr`avata! Treto, zatvorawe na temata za tranzicijata i navodnite privatizaciski i klasi~ni kriminalni dejanija so {to politi~kata klima }e se stabilizira, kako i silna dinamika vo pravosudniot sistem na zemjata kade mnogu stotici predmeti bi mo`elo i da se zatvorat kako re{eni! Ova }e gi izbalansira op{testvenite odnosi vo zemjata!?

D

... Amnestijata na parite e va`na, kako parite bi stanale korisni...

Svetskata banka od Va{ington, tie godini vo Moskva objavi izve{taj za ekonomskata sostojba na Rusija, vo koj se tvrde{e deka “ekonomskiot rast e direktno povrzan od vra}aweto na odleaniot ruski kapital vo zemjata”!?

Putin ne ~eka{e dolgo! Na biznismenite koi }e go vratat kapitalot vo zemjata im veti povolni uslovi za investirawe i dano~ni osloboduvawa. Procenkite bea deka od Rusija vo stranski banki se izneseni okolu 300 milijardi dolari. Ruskite vlasti javno progovorija deka vra}aweto na odleaniot kapital vo zemjata } e zna~i ogromen pottik za ekonomijata, a posebno } e gi zgolemi mo`nostite za kreditirawe na malite i sredni ruski firmi.

So predlogot za legalizacija na kapitalot se predviduva{e onie koi }e gi obznanat svite pari vo stranski banki, da platat edinstvena dano~na stapka od 13% na celiot iznos. Na sopstvenicite im se ostavi mo`nost 25% od iznosot da go zadr`at na smetkata, dodeka 75% da go vratat vo zemjata.

Procenkite se deka vo dvete decenii na tranzicija od makedonskata ekonomija se izneseni nekolku milijardi evra po razni osnovi! Od druga strana, pokraj iznesenite, se procenuva deka mnogu pari se dvi`at vo doma{nata ekonomija vo sivite zoni! Takvite pari ne se “korisni pari” poradi toa {to tie pari ~esto slu`at za pla}awe koruptivni zdelki ili lobi operacii kaj politi~arite za ostvaruvawe na biznis zdelki!

Vo poslednive nekolku godini vo makedonskite biznis i politi~ki krugovi na nekolku pati e otvarana temata za potreba od amnestija na kapitalot. I biznismenite i politi~arite mol~eja! Vo najgolema merka kako da im odgovara matna sostojba kakva {to imame sega - na politi~arite oti sekoga{ imaat silna agenda da se obvinuvaat koja partija e pove}e vinovna za navodniot kriminal vo tranzicijata. Od vakvite pozicii partiskite “~ista~i” ~esto i gi reketiraat kompaniite i licata koi navodno se ogre{ile pred zakonot, iako ni{to od obvinuvawata ne dade epilog!? Od druga strana, biznismenite i investitorite vo takvite okolnosti edinstveno mol~ea i pla}aa! A {to drugo i bi pravele!?

POLITIKA

PONEDELNIK

FUERE: POLITIKATA VO MAKEDONIJA STANA MNOGU OSVETOQUBIVA

R RASTE BROJOT NA MAKEDONSKI AZILANTI VO GERMANIJA A

mbasadorot na Evropskata unija (EU) vo Makedonija, Ervan Fuere vo nedelnoto intervju za Radio Slobodna Evropa govorej}i za poslednite kriti~ki upateni kon nego, izjavi deka politikata vo izminatite nekolku godini stanala mnogu personalizirana i mnogu odmazdoqubiva bez nikakvi pri~ini.

“Smetam deka politikata vo izminatite nekolku godini

aste brojot na azilanti od Makedonija vo Germanija. Od a avgust, koga 490 makedonski gr gra|ani pobarale azil, vo o oktomvri nivniot broj se zg zgolemil za edna tretina, n 750. na S Spored soop{tenieto na ge germanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, o vkupno 4.755 barawa od za azil, kolku {to pris-

A

stana mnogu personalizirana i mnogu odmazdoqubiva bez nikakvi pri~ini. Lu|eto se pla{at da zboruvaat bidej}i se pla{at da ne go izgubat rabotnoto mesto, se pla{at nivnite semejstva da ne padnat pod vlijanie na politi~kite partii.

Ova voop{to ne e zdravo za zemjata.

Mnogu e nezdravo i sekako go potcenuva imixot na zemjata”, izjavi Fuere. Toj vo intervjuto

istaknuva deka se pove}e se zabele`uva i pritisokot vrz mediumite, novinarite i site onie koi izrazuvaat kriti~ki mislewa.

Vo odnos na neodamna objaveniot izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na reformite vo Makedonija, Fuere veli deka namesto fokus vrz oblastite kade e potreben pogolem napor, se razvi “sterilna debata”.

R

22.11.2010

tignale vo oktomvri, okolu 750 se od makedonski dr`avjani, a 1.000 od srpski dr`avjani.

I pokraj predupreduvawata na vladite na Germanija i [vajcarija posebno, no i predupreduvawata od evrokomesarite na Evropskata unija, branot na azilantite ne zapira.

Zatoa, germanskata Vlada u{te edna{ apelira do

5

gra|anite deka so viznata liberalizacija ne treba da se zloupotrebuva pravoto na azil i povtoruva deka pari~nata pomo{ za azilantite, koja iznesuva{e 600 evra za vozrasni i 300 evra za deca, za gra|anite na Srbija i Makedonija e ukinata u{te so prviot bran po viznata liberalizacija na zemjite vo dekemvri minatata godina.

ZAVR[I SAMITOT NA NATO VO LISABON

IMETO OSTANUVA PRE^KA ZA VLEZ NA MAKEDONIJA VO NATO

Treta godina po red, po Strazbur i Bukure{t, Makedonija i od Nato samitot vo Lisabon go dobi istiot zaklu~ok – bez re{enie na sporot so imeto so Grcija nema ~lenstvo vo NATO. VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

akedonija na samitot na NATO koj se oddr`a vikendov vo Lisabon, kade be{e sobran vrvot na Alijansata, dobi u{te edno staronovo razo~aruvawe. Po Bukure{t i Strazbur, Makedonija treta godina po red go dobiva istiot zaklu~ok koj bara re{avawe na sporot so imeto pome|u Atina i Skopje. Ova e pra{aweto koe Makedonija treba da go re{i za da i se otvorat vratite na Alijansata. Spored pretsedatelot \or|e Ivanov koj prisustvuva{e na zasedanieto za Avganistan, ima pomestuvawe od status-kvo pozicijata. Vo svoeto obra}awe vo Lisabon, Ivanov izjavi deka Republika Makedonija e podgotvena {to poskoro da dojde do zaemno prifatli-

M

vo re{enie za sporot so imeto koe go ima so Grcija. „Nie, mnogupati dosega poka`avme volja da go re{ime bilateralniot spor. Ne ~ini na Balkanot ~ovek da e pregolem optimist, mnogu e podobro da e realist, a nie sega sme realisti imaj}i ja predvid novata atmosfera i sostojba {to ja imame vo ovie direktni sredbi i kontakti me|u na{iot premier Nikola Gruevski i gr~kiot Jorgos Papandreu. Postojat inicijativi, postoi pomestuvawe od ona {to be{e status-kvo, no da se nadevame deka i od drugata strana }e imame istata takva dobra volja i `elba da se dojde do re{enie, za{to site posledici gi trpime nie,, izjavi Ivanov.

Ivanov vo neformalniot del od samitot ostvari sredba so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama.

Za vreme na sredbata, Obama izrazil `alewe {to Makedonija ne stana ~lenka na NATO, se

zablagodaril za voenoto prisustvo na teren na makedonskite vojnici i izrazil nade` deka naskoro }e se najde re{enie vo sporot za imeto. ,,@alime {to ne ste vo NATO i sakame da vi pomogneme da stanete ~lenka,, mu rekol amerikanskiot pretsedatel Barak Obama na Ivanov.

Za pra{aweto za imeto, Ivanov razgovaral i so Generalniot sekretar na Obedinetite Nacii(ON) Ban Ki Mun,koj li~no mu se izvinil za problemite so registarot na OON i potenciral deka Svetskata organizacija ima celosna po~it kon makedonskiot jazik. Neformalni kusi sredbi na marginite na Samitot, Ivanov ostvaril i so dr`avniot sekretar na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), Hilari Klinton i germanskata kancelarka Angela Merkel. Germanskata kancelarka upatila silna poddr{ka, a Klinton sli~ni poraki kako Obama.

Pred i za vreme na oddr`uvawe na Samitot vo Lisabon o~igledna be{e gr~kata ofanziva vo koja ju`niot sosed gi prezela site merki za Makedonija da ne se najde na dnevniot red vo Lisabon.

Izvori od Atina otkrivat deka nekolku meseci pred samitot, gr~kata diplomatija bila stavena vo ofanziva.

Lobirale kaj rakovodstvoto vo Brisel i NATO ~lenkite so cel da se spre~i eventualna promena na ve}e donesenata odluka od Bukure{t. Gr~kata delegacija koja zamina vo Lisabon barala i prevencija od mo`nosta nekoja treta zemja za vreme na NATO debatite da go inicira pra{aweto za Makedonija.

Takva garancija ne uspeale da dobijat.

Nasproti o~iglednata igra, Grcija i ponatamu negira deka go spre~uva ~lenstvoto na Makedonija vo me|unarodnite inistitucii.

So sekoj izminat samit na

@alime {to ne ste vo NATO i sakame da vi pomogneme da stanete ~lenka, mu rekol amerikanskiot pretsedatel Barak Obama na Ivanov NATO samo dopolnitelno se potvrduva zaklu~okot od Bukure{t 2008-tata koj jasno uka`uva na faktot deka Alijansata e organizacija vo koja odlukite se nosat so konsenzus i deka stavot na Grcija bez re{eno ime nema ~lenstvo e pozicija i na celata

organizacija.

Zatoa, sovetite na me|unardonata zaednica, koi gi potvrdi i Ivanov, se deka {to pobrzo ima dogovor, tolku podobro, bidej}i Makedonija, a ne Grcija e taa koja gi trpi negativnite efekti od neza~lenuvaweto vo NATO.

NA PATOT KON EU

EVROPA SO RAZLI^NI AR[INI ZA BALKANSKITE ZEMJI

Brisel nema ednakov i fer pristap kon site zemji od Balkanot koga stanuva zbor za ispolnuvaweto na kriteriumite, smetaat i ekspertite pottiknati od olesnuvaweto na patot za evrointegracija na Srbija GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

o objavuvaweto na izve{taite na Evropskata komisija za napredokot na zemjite od Zapaden Balkan, {vedskiot ambasador vo Srbija izjavi deka Srbija mo`e da gi po~ne pregovorite za ~lenstvo vo Unijata bez re{enie na sporot so Kosovo.

Vakvata izjava povtorno ja otvori dilemata za dvojnite standardi na Evropskata unija kon razli~ni zemji.

Ako jasno i nedvosmisleno vo oficijalnite dokumenti na Brisel se poso~uva deka za po~nuvawe na pregovorite so Makedonija, Unijata decidno bara re{avawe na sporot za imeto so Grcija, logi~no se nametnuva pra{aweto zo{to za Srbija ne va`i istoto pravilo?

P

Od kabinetot na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, nemaat odgovor na ovaa dilema koja ja otvorame.

Go povtoruvaat ve}e ka`anoto - bez re{enie za imeto, nema pregovori.

"Komisijata ve}e jasno ja poka`a svojata pozicija preku preporakata za po~nuvawe na pregovorite u{te vo 2009 godina. No, odlukite se donesuvaat ednoglasno od site 27 zemji-~lenki na Sovetot.

Sovetot prati jasna poraka deka o~ekuva sporot za imeto da bide re{en pred da se odlu~uva po preporakata na Komisijata. Ottuka, spored mene, e jasno deka re{enieto na sporot za imeto zna~itelno }e ja olesni pozitivnata odluka na Sovetot", veli za “Kapital” Angela Filot, portparol na kabinetot na evrokomesarot File.

Evroparlamentarecot i iz-

vestuva~ za Makedonija vo EU, Zoran Taler, veli deka Srbija e s$ u{te daleku zad Makedonija, no deka re{enie za imeto mora da se najde vo najbrz rok: “Srbija e zad Makedonija.

Tie doprva }e go potpolnuvaat Pra{alnikot. Dadenite izjavi vo Srbija ne treba da se zloupotrebuvaat i ne treba da se bara vinovnik kaj sosednite zemji ili vo Brisel.

Naprotiv, nam ni e potrebno da se za~uva mirot i stabilnosta na Balkanot i zatoa pravime s$ {to e vo na{a mo`nost za pribli`uvawe na ovie zemji do EU", veli Taler.

Da ne se brza so donesuvaweto zaklu~ok za toa dali Evropa ima ili nema dvojni standardi prekupreduva pretsedatelot na Evropskata inicijativa za stabilnost, Gerald Knaus, koj dosega

nekolku pati izleze so predlozi za toa koga i kako Makedonija treba da gi po~ne pregovorite.

"Srbija s$ u{te nema kandidatski status i EU s$ u{te jasno gi nema odredeno uslovite koi }e bidat potrebni za po~nuvawe na pregovorite. Zatoa, te{ko e da se odgovori na ova pra{awe vo momentot. Druga rabota e toa {to EU e podelena za pra{aweto me|u Srbija i Kosovo. Nekoi zemji ja priznavaat nezavisnosta na Kosovo, drugi ne. Dodeka za Makedonija, EU duri i vo svoite oficijalni dokumenti poka`uva deka e edinstvena: bez re{enie na imeto Makedonija nema da mo`e da gi po~ne pregovorite. EU e politi~ka institucija i nejzinata politika e onaa na nejzinite zemji-~lenki, koi gi istaknuvaat svoite li~ni

interesi. Toa e u{te edna pri~ina plus zo{to e podobro da se bide vo EU otkolku nadvor", veli Kanus.

DIPLOMATSKI IGRI! Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, veli pred da se zaklu~i deka Brisel postavuva dvojni standardi ili dvoen moral, treba da se pogledne realnata situacija na teren.

"Grcija e ~lenka na Unijata i mo`e da n$ blokira bez ogled na toa dali Unijata smeta deka nie treba da gi po~neme pregovorite. Takvoto pravo & e dadeno od pravoto na ednoglasnost so koe se donesuvaat odlukite vo Brisel. Vo slu~ajot so Srbija, Kosovo ne e ~lenka na EU. Me|utoa, vakvata politika na Brisel kon Belgrad e poradi faktot {to vo Kosovo

se proektiraat razli~ni interesi, kako na zemjite~lenki na EU, taka i na SAD. Brisel }e saka da ja zeme Srbija pod svoe krilo za da ja za~uva od vlijanijata na SAD", veli ^a{ule.

Vtorata rabota, veli ^a{ule, e toa {to vo unijata Kipar be{e primen kako podelena dr`ava. [to zna~i deka ovoj presedan postoi.

Ekspertite smetaat deka politikata na Brisel, koga relaciite Brisel-Belgrad se na ova nivo, e diplomatska igra.

Vo momentot, poradi podelenosta na zemjite-~lenki na Unijata, Brisel, isto kako i Srbija, odbegnuva da go re{i pra{aweto so Kosovo, no o~ekuvawata se deka ona {to }e se javi kako pre~ka vo pregovorite na Srbija i Unijata pove}e }e bide predavaweto na Ratko Mladi}, otkolku pra{aweto so Kosovo.

6 22.11.2010 FOKUS: KAPITAL ANALIZA: ODNOSITE NA MAKEDONIJA SO

STARI PROBLEMI ZA r u nere{eni r pra{awa r so sekojj od sosedite,, Makedonija j mora r da se izbori r prvo r }} So premnogu za svojata pozicija vo najbliskoto opkru`uvawe, pa potoa da se obide da se nametne i vo po{iroki ramki. Bez poddr{ka od sosedite, toa odi mnogu pote{ko

KOSOVO Ne do kraj definirana demarkacija na me|udr`avnata granica

REPUBLIKA SRBIJA Nepriznavawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva

REPUBLIKA BUGARIJA Osporen identitet i jazik

REPUBLIKA ALBANIJA Diskriminacija na makedonskoto malcinstvo

REPUBLIKA MAKEDONIJA

REPUBLIKA GRCIJA Spor okolu imeto na dr`avata

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

O

tvoren spor za imeto so Grcija koj trae pove}e od tri decenii, gi blokira eroatlantskite

integracii na Makedonija i stanuva s$ pokompliciran.

Osporen identitet od Bugarite za koi site sme “eden narod – vo dve dr`avi. Nepriznavawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva od strana na Srbija. Makedonskoto malcinstvo vo Albanija ne mo`e da u`iva nikakvi

malcinski prava i sporni imoti na makedonski gra|ani koi prakti~no se na ni~ija zemja otkako se demarkira{e granicata so Kosovo. Ova uprosteno i nakratko e slikata za bilateralnite relacii na Makedonija so svoite sosedi.

Sprotivno od lai~kite razbirawa na mladite diplo-

mati koi smetaat deka ako ste diplomatski pretstavnik vo {to pogolema zemja, imate i pogolemi problemi, nivnite iskusni kolegi velat deka dobrososedskata politika e najva`na i najte{ka vo diplomatijata. Ova osobeno va`i za dr`avite od Balkanot zatoa {to glavnite problemi i

nedore~enosti pome|u dr`avite nikoga{ nemaat kraj.

Mo`e da se ka`e deka nema nitu edna zemja {to uslovno re~eno gi re{ila site problem so sosednite zemji, a koga na seto ova }e se dodade i balkanskiot mentalitet, kultura i izme{anost, koja vo sekoj moment otvara novi

ODNOSITE SO SOSEDITE SE VLO[UVAAT o posledno vreme se zabele`uva vlo{uvawe na odnosite na Makedonija so site sosedi, ocenuvaat makedonskite diplomati i profesori po me|unarodno pravo.

Porane{niot minisiter za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule za “Kapital” veli deka ova nekoga{ se dol`i i na krizite vnatre vo dr`avite.

“So Albanija imame splet na interesi pred se poradi albanskite malcinstva vo zemjava. Pritoa vakvite interesi ponekoga{ ne soodvestvuvaat so dr`avnite interesi. Ponatamu, Kosovo e vo celosen haos. Tamu nema lokalna uprava i nema kako da se neguvaat odnosite so ovaa dr`ava”, veli ^a{ule.

Negova ocenka e ako vo Srbija se slu~at predvremeni izbori i ako pobedi Srpskata napredna partija koja e poradikalna od momentalnata vladeja~ka stuktura, toa mo`e da gi zagrozi i da mu na{teti na odnosite koi gi imame so Srbija vo odnos

V

na otvorenoto pra{awe so MPC. “Po~nuvaj}i od Grcija vo koja postojano postojat zakani za ubistva na politi~ari, pa se do Slovenija i problemite okolu Hrvatska, nema nitu edno podra~je koe e stabilno i mirno osven nie. No i nie zavieni vo sopstvenata samobendisanost ne stoime crvsto vo odnos na stabilnosta.” analizira ^a{ule.

Negoviot kolega profsorot Stevo Pendarovski pak, gleda vina i vo odnesuvaweto na makedonskata diplomatija.

“Makedonija e nadvor od site procesi vo regionot. Problemot e {to od osamostojuvaweto do deneska nie ne uspeavme da izgradime odli~ni odnosi so nieden sosed.

Ne deka samo Makedonija e vinovna, apsolutno deka sosedite imaat nepravedni i ~estopati i neracionalni politiki, no, ona {to Makedonija propu{ti da go napravi e da fati ~ekor so dvi`ewata i da se nametne, ne kako lider, no kako relevanten faktor. Ako gi analizirame

STEVO PENDAROVSKI odnosite so sosedite po red se zabele`uva deka so site imame dosega ubedlivo najlo{i bilaterali. So Grcija sporot e tolku zako~en {to duri ni medijatorot Metju Nimic nema izlezeno so predlog, ili set na idei”, ocenuva Pendarovski.

UNIVERZITETSKI PROFESOR Makedonija e nadvor od site procesi vo regionot. Problemot e {to od osamostojuvaweto do deneska nie ne uspeavme da izgradime odli~ni odnosi so nieden sosed.

SOSEDITE

PONEDELNIK

22.11.2010

A NOVI GLAVOBOLKI 70%

}e se zgolemi trgovskata razmena me|u Makedonija i Bugarija ako se povrzat `elezni~ki

konflikti na razli~no nivo.

Toga{ imame politika koja {to poa|a od ultranacionalisti~ka pozicija i se doa|a do eden apsurden stav deka sekoja dr`ava grani~i sama so sebe i deka niedna ne e zadovolna od svojata pozicija.

MAKEDONIJA I GRCIJA ODI^NO SE RAZBIRAAT ZA PARI Od site nere{eni pra{awa so sosedite, ona za ustavnoto ime so Republika Grcija mo`ebi ne e najkomplicirano i najte{ko za re{avawe, no od negovata status-kvo situacija Makedonija trpi najgolemi {teti. Atina e re{ena da ne popu{ta i da gi koristi site mo`ni instrumenti za da gi popre~i integraciite na zemjata vo evroatlanskite strukturi s$ dodeka ne se najde kompromis. Mnogu ne{ta se slu~ija na relacija Makedonija –Grcija od osamostojuvaweto vo 1991-ta koga i se pojavi problemot koj do denes trae.

Embargo vo 1993-ta, promena na ustavnoto ime na Makedonija vo Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija (privremena referenca koja se odoma}ini celi dvaeset godini), promena na dr`avnoto zname, zo{to za Grcite simbolot na sonceto od Vergina so 16 kraci go smetaat isklu~ivo za svoj, potpi{uvawe na privremena spogodba, spored koja Grcija nema da gi blokira makedonskite integracii ako tie se odvivaat pod referencata (!?).

Se slu~ija brojni predlozi za re{enie i novo ime na Makedonija, (od centralno-balkanska republika, preku Nova Makedonija, pa Republika Makedonija-Skopje, pa Severna i Vardarska) sedum sredbi na aktuelnite premieri Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu... Izgledi za skore{no re{eni s$ u{te nema.

No, ima eden golem paradoks koga e vo pra{awe ju`niot sosed, osven {to e omilena destinacija na Makedoncite za letuvawe. Dodeka vo politikata, odnosite se zaglaveni

ANKETA: SO KOI SOSEDI MAKEDONIJA IMA NAJMNOGU PROBLEMI?

TRGOVSKA RAZMENA NA MAKEDONIJA SO SOSEDITE VO 2009 GODINA

Grcija 47,82 % Albanija 26,09 % Bugarija 17,39 % Kosovo 4,50 % Srbija 4,35 % Izvor: Anketa na Progres, maj 2009 godina

Srbija 734 646 000 dolari Albanija 108 048 000 dolari Kosovo 324 200 000 dolari Grcija 729 181 000 dolari Bugarija 459 588 000 dolari Izvor: Zavod za statistika

nekade pome|u Atina –SkopjeBrisel i Va{ington, biznisot druga strana cveta.

Grcija e najstabilniot biznis partner na Makedonija u{te od ranite denovi na osamostojuvaweto na zemjata vo 1991.

Spored podatocite, zabele`an e spektakularen rast na trgovskata razmena pome|u dvete zemji posle embargoto, od 1994 navamu. Izvozot na Grcija vo Makedonija vo 2009-ta e duri za neverojati 33 pati pogolem od onoj vo 1994-ta, a uvozot za celi 37 pati. Ovie podatoci sami po sebe zboruvaat za uspe{nata sorabotka pome|u dvata sosedi vo poleto na razmenata na stoki i uslugi.

Trendot na porast na me|usebnite komercijalni transakcii e silen i vo lesni i vo te{ki vremiewa, duri i vo vreme na temporarni fluktuacii. Duri i vo vreme na svetska ekonomska kriza, koja ima{e silno negativno vlijanie na bilateralnata razmena me|u zemjite, kako i situacijata vo Grcija, dvete zemji uspeaa da go zadr`at raste~kiot trend na me|usebna razmena (288,5 milioni evra vo periodot januari-juli 2010).

Pozicijata na Makedonija kako va`en trgovski partner na Grcija ostanuva mnogu visoka, 13 pozicija kako klient na gr~ki proizvodi i uslugi i 29 kako dobavuva~ na proizvodi za gr~ki potrebi. [to se odnesuva na investiciite, gr~ki kompanii imaat investirano edna milijarda evra od osamostojuvaweto do denes. Pikot trae{e celi osum godini, pome|u 1997-ma i 2004ta. Poslednata i najzna~ajna e noviot trgovski cenatar na VERO, investicija te{ka 38 milioni evra. Vo Makedonija se registrirani 240 kompanii

gr~ki kompanii koi rabotat vo zemjata i koi otvorile okolu 20.000 rabotni mesta.

SRBIJA: DO V^ERA EDNA ZEMJA, SEGA DVE ZAVOJUVANI CRKVI Po deklaraciite za nezavisnot na Slovenija i na Hrvatska vo 1991-ta, tri meseci podocna, vo septemvri i Makedonija odlu~uva da se razdeli od toga{na SFRJ. So mirovnoto povlekuvawe na armijata, Makedonija be{e edinstvena zemja koja se osamostoi po miren pat, no sepak, diplomatski odnosi so Belgrad ne se vospostavija taka lesno.

Sojuzna Republija Jugoslavija i Makedonija vospostavuvaat diplomatski odnosi, po mnogu razgovori vo 1996 pod ustavnoto ime. Od vospostavuvaweto na odnosite edinstveno otvoreno pra{awe so Srbija e osporenata aftokefalnost na Makedonskata pravoslavna crkva. Poradi nepriznavawe od strana na srpskata, SPC ja blokira posetata na makedonska delegacija sekoja godina vo manastirot Prohor P~iwski, mesto kade se udreni temelite na makedonskata dr`avnost na prvoto zasedanie na ASNOM. Isklu~ok e 2009-ta koga Srbija dozvoli oficijalna delegacija, predvodena od spikerot Trajko Veqanovski.

Otkako Kosovo proglasi nezavisnost, Makedonija se najde vo te{ka situacija, da sedi pome|u dva ogna. Nepriznavaweto na novata dr`ava bi zna~ela ogromna opasnost od seriozna destabilizacija na me|uetni~kite odnosi vnatre vo zemjata, a ako ja priznae da go navle~e vrz sebe gnevot od Belgrad. Po nekolkumese~no taktizirawe i silen vnatre{en pritisok, Makedonija sepak go prizna

Kosovo vo oktomvri 2008-ma, a za da se amortizira udarot vrz Srbija toa se napravi vo ist den so Podgorica.

Srpskite vlasti ova go do`iveaja kako silna {lakanica od Skopje, pa ottoga{ otvoreno zastanuvaat na stranata na Grcija vo sporot. Srpskiot minister za nadvore{ni raboti Vuk Jeremi} Makedonija ja nare~e Skopje, a pretsedatelot Boris Tadi} prili~no drsko se ponudi da bide posrednik vo re{avaweto na sporot so Grcija.

Vedna{ po priznavaweto na Kosovo, Srbija go protera makedonskiot ambasador Aleksandar Vasilevski, po {to sleduva{e ednomese~en prekin na bilateralnite diplomatski odnosi. Povtorno se vospostavuvaat direktni kontakti vo maj 2009-ta koga za ambasador vo Belgrad go pra} ame Qubi{a Georgievski.

SO ALBANIJA I SO KOSOVO - PRETPAZLIVO Makedonskoto malcinstvo vo Albanija e edeno od `e{kite pra{awa {to gi ima Skopje so Tirana. Dodeka Albancite, a i site ostanati nemnozinski narodi vo Makedonija gi u`ivaat site prava, ramo do ramo so Makedoncite kako najbrojni, vo Albanija spored izmenite na Zakonot za popis, sega nema ni grafa Makedonci.

Ova pred s$ e poraz na doma{nata diplomatija, velat makedonskite eksperti, oti spored niv, ne smeelo da se dozvoli vakov odnos od Albanija vo uslovi, koga na{iot odnos e sosema sprotiven i maksimalno korekten.

“Nie gi prespivame rabotite. Ovoj poteg na albanskata vlada zaslu`uva najostra mo`na reakcija od na{ata diplomatija, no namesto toa,

nie imame eden krajno neseriozen odnos, odnesuvaj}i se kako da ne sme od tuka”, veli profesorot Stevo Pendarovski za Kapital.

Na 10 noemvri Makedoncite od Albanija pobaraa promena na ovaa odluka formiraj}i rabotna grupa koja zaedno so pretstavnicite na vla{koto i na romskoto malcinstvo }e pobaraat da prestane diskriminacijata. [to se odnesuva do Kosovo, Makedonija ja priznava negovata dr`avnost i pokraj silnite pritisoci od Srbija.

Potpisot na dogovorot za vospostavuvawe na diplomatski odnosi od makedonska strana go stava vicepremeirot Zoran Stavrevski. Ocenkata na makedonskata vlada e deka vo sekoj slu~aj e podobro da se “naluti” Srbija otkolku da se pottiknat me|uetni~ki tenzii vnatre vo dr`avata, oti makedonskite Albanci bea re{eni da pritiskaat do kraj se dodeka nivnata “bratska” dr`ava ne ja dobie verifikacijata od Skopje.

NAJMALKU PROBLEM SO NAJMLADIOT SOSED So Kosovo kako mlad sosed Makedonija ima odli~ni odnosi, dosega bez nekoj pokrupen problem, mo`ebi i poradi insistiraweto na Kosovo da se nametne kako moderna mlada dr`ava, koja }e kreira politika na dobrososedtsvo..

Problemot so demarkacijata koj navidum se re{i ostana da zasegnuva samo del od `itelite na pograni~nite mesta ~ii {to imoti pri “crtaweto” na granicata ostanaa na “drugata” strana.

Ovoj problem iako postojano e vo faza na re{avawe s$ u{te ne e dokraj ras~isten.

MAKEDONSKO MALCINSTVO, KAMEN NA SOPNUVAWE SO SOFIJA ugarija e prvata dr`ava koja ja prizna nezavisnosta na Republika Makedonija i toa pod ustavno ime. Nejzinite lideri javno otsekoga{ se promovirale kako najgolemi poddr`uva~i na makedonskata samostojnost kako dr`ava, a vo posledno vreme kako glavni poddr`uva~i na evroatlanstskite aspiracii. Bugarskite diplomati sega se falat deka tokmu pod nivno vlijanie na Samitot vo Bukure{t izdejstvuvana e otvorena mo`nost od Alijanstaa , Makedonija da stane ~lenka na bilo koj nareden sostanok na Sovetot na ministri vedna{ {tom se najde re{enie na sporot za imeto bez da se ~eka poseben samit.

I pokraj toa, dobro poznatata deviza

B

na bugarskite radikalisti –deka nie sme eden narod, a dve dr`avi, za `al, s$ u{te provejuva vo odnosite me|u dbete zemji. Negiraweto na makedonskiot narod i negoraweto an bugarsko malcisntvo vo Bugarija e seriozna pre~ka za dobrosedskite odnosi.

I dodeka od edna strana se veli deka vakvi se nivnite anga`irawa, od druga nivnite evropratenici postojano pi{uvaat pisma do Evropskata komisija vo koi se `alat deka vo Makedonija vladee antibugarski re`im koj represira s$ {to e bugarsko. Pa potoa se javuvaat razni otposle osvesteni Bugari, koi za `al naj~esto toa go pravat so cel da izvle~at nekakva sopstvena ben-

eficija. No paralelno so brojot na taze probudeni Bugari vo zemjava, raste i brojot na tazeneosvesteni Makedonci koi komotno pi{uvaat deka se ~uvstvuvaat kako Bugari, samo za da dobijat bugarski paso{ ili dr`avjanstvo za da mo`at da si kupat poevtin avtomobil (porano pred da se ukinat vizite, i za da patuvaat). So vakvi mnogu ~uvstvitelni pra{awa odnosite na Makedonija i Bugarija se sekoga{ tivki, navidum mirni, no pod ona {to se prika`uva, ovie problemi sekoga{ vrijat. Dodeka bilateralniot dogovor za me|usebna sorabotka {to se podgotvuva u{te od vremeto na Qub~o Gerigievski nikako da do~eka da bide potpi{an i prifaten od dvete strani.

7

8 22.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

NEDOSTATOK NA KVALITET Od

SDSM eden den }e razberat deka treba da porabotat na svojata partija, da ja reformiraat i da i dadat sve`ina i kvalitet.

ekolku godini po red vo Makedonija se soo~uvame so politi~ka bitka vo kontekst na cvrsta i popularna vlast i slaba i ne tolku popularna opozicija. Ve}e petta godina politi~kite odnosi se vo vakva postavenost iako mnogumina se nadevaa i bea spremni da se oblo`at deka procesite koi bi trebalo da bidat vo polza na opozicijata }e odat mnogu pobrzo. Makedonija dosega nikoga{ ne se soo~ila so politi~ka scena vo koja vlasta }e dobiva tolku kontinuirana i cvrsta podr{ka, a opozicijata }e bide soo~ena so nedostatok na idei za seriozno prisustvo vo javnosta.

Nekolkute postulati vo svojata bitka, na koi se potpira SDSM se nadvore{ni faktori i elementi. SDSM zaboravi ili ne saka{e da prifati deka vnatre{niot kvalitativen element e presuden faktor za vra}awe na doverbata od glasa~ite. O~igledno e deka nekoj vo SDSM e svesen deka nema {to da ponudi ili ponudata sekako bi bila daleku poslaba od onaa na vladeja~kite partii, pa logi~no, bitkata ja prenaso~uva vo drugi dimenzii. Tie o~igledno seu{te ne razbraa deka praveweto {emi,

N

manipulacii, neiskrenosti i somnitelni relacii ne e na~in kako da se dobie podr{kata od gra|anite.

Za SDSM vo posledniot period klu~ni se nekolku postulati na nivnata bitka. Prvo, se obiduvaat svetskata ekonomska kriza da ja iskoristat vo doma{na politi~ka kujna. Toa go pravat prili~no neumesno, bidej}i se obiduvaat site negativni efekti od ovaa kriza da i gi prepi{at na ovaa Vlada, a toa e prili~no neiskreno i neseriozno. Nekako kako da ne izlegle od {emata na potcenuvawe na intelegencijata na gra|anite. Sekako deka ima ekonomski pote{kotii, no SDSM ne uspea ili, pak, nema kapacitet da gi odvoi i da gi prepoznae vistinskite pri~ina za vakvite sostojbi vo makedonskata ekonomija. Koga na toa }e se dodade faktot deka timot na lu|e vo SDSM koi zboruvaat za ekonomija e desetina pati poslab od timot na takvi lu|e vo vlasta, stanuva jasno deka na ovaa tema SDSM mora da se slu`i so marketin{ki, ponekoga{ manipulativni finti koi treba da privle~at vnimanie kon `elbata da se pretstavat za relevantni. Ovde mislam na primeri kako predlogot za stan za sekogo, predlog koj ne po`ivea kako seriozen

nitu eden saat posle svoeto obznanuvawe.

Vtora alatka vo bitkata e `elbata da se pretstavi VMRO kako antievropska politi~ka struktura so cela da bide ozna~ena kako neseriozna i kako problemati~na. Ovde nesebi~no pomagaat nekolku novinari koi so grubi lagi se obiduvaat da mu dadat sodr`ina na ova glupavo politi~ko pozicionirawe.

Prili~no sme{no e so ogled na faktot deka predvodnik i promotor na demokratskite, slobodarskite i proevropskite idei vo Makedonija be{e tokmu VMRO, duri i vo periodi koga SDSM be{e na druga strana so svoite idei.

No, ima i eden drug element vo seto ova. Dopolnitelno, SDSM ne mo`e da razbere deka politi~kata ideologija na VMRO e avtohtona i deka se bazira na narodnite vrednosti i idei, ne{to {to za niv e te{ko da se razbere bidej}i tie za sebe se u{te sakaat da smetaat za elitisti~ka politi~ka struktura. No, i faktot deka SDSM ova tvrdewe pove}e go koristi vo svojata komunikacija so diplomatskite pretstavnici vo Makedonija poka`uva ogromna doza na slabost i nedostatok od samodoverba. A ako na seto ova se dodade i

pogre{nata politika na SDSM kon pra{aweto za imeto na Republika Makedonija toga{ vpe~atokot stanuva celosen.

Toga{ e jasno deka ovie lu|e imaat problem so svojata percepcija za realnosta i za vozmo`nosta. Treta dimenzija na politi~kata bitka na SDSM kon ovaa vlast e iskoristuvaweto na mediumite i nekolku kvazi-nevladini organizacii. O~igleden e faktot deka del od mediumite vo Makedonija stanaa politi~ki biroa na SDSM i dozvolija da prerasnat vo politi~ki promotori i izvestiteli. No, toa e nivno pravo i odluka, `alno e {to mislat deka lu|eto ne im go prepoznavaat licemerieto i lagata. @alno e {to se pretstavuvaat za nezavisni mediumi i novinari, a i sami znaat deka ne e taka.

Vo javnosta stana jasno kakva e {emata za korumpirawe na del od mediumite i del od novinarite pa spored toa ne e i te{ko da se razberat postapuvawata na eden mal del od niv. Sekako vo celata bitka se vklu~ija nekolku namenski formirani organizacii i inicijativi koi se pretstavuvaat za nevladini, a od nevladini i nepoliti~ki aktivnosti nemaat ni{to.

Kako da im treba na SDSM nadvore{ni promotori, kako

da nemaat sami sila ili, pak, kako da im nedostasuva hrabrost. No, da ne zaboravime deka vo site tie kvazinevladini organizacii se nabutaa decata, bratu~edite i drugarite na predvodnicite na SDSM. Sekako ovde nekoj deli debeli honorari, koi sekako ne se naso~eni kon obi~nite podr`uva~i na SDSM. I poslednata nasoka na opozicijata e da se obide da pretsatvi deka ni{to ne se gradi i ni{to ne se pravi dodeka VMRO e na vlast vo Makedonija. No, i ovde se neiskreni. Ne sakaat da priznaat deka tolku grade`ni zafati (vodovodi, pati{ta, zgradi, u~ili{ta, rekonstrukcii na bolnici, kulturni ustanovi.. ) i tolku nabavki na neophodni raboti za javniot sektor (klupi i stol~iwa vo u~ili{tata, kompjuteri za sekoe dete, besplatni u~ebnici, medicinska oprema...) vo Makedonija nemalo nikoga{. A ova e vidlivo, ne e ne{to imaginarno.

Ova lu|eto mo`at da go vidat sekoj den, no i mo`at da se potsetat deka vo vreme na SDSM ne be{e ni deset procent od intenzitetot na ovaa Vlada. SDSM se obiduva da gi isproblematizira site proekti na ovaa Vlada, a ne razbira deka namesto toa treba da ponudi svoi. Treba da prestanat

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

da bide negativni, treba da ni gi ponudat svoite idei, dokolku gi imaat.

Treba na gra|anite da im ovozmo`ime da biraat, a ne da gi naso~uvame da se karaat i raspravaat.

Ete ova e nekoe moe brzo sro~eno viduvawe za nedostatocite na politikite na SDSM i za obidite za sozdavawe na virtuelna realnost od nivna strana.

No, ova moe viduvawe ne e neiskreno i ne e zlonamerno. Se nadevam deka kolegite od SDSM eden den }e razberat deka treba da porabotat na svojata partija, da ja reformiraat i da i dadat sve`ina i kvalitet.

Treba da prestanat da se odnesuvaat kako izliteni socijalisti~ki politi~ari.

Niv im nedostasuvaat mnogu pove}e novi lu|e i novi idei, a imaat vi{ok negativna energija. Toa }e e dobro i za niv, no i za Makedonija.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

UPRAVUVAWETO SO RIZICITE E ZADA^A NA SEKOGO VO EDNA KOMPANIJA Upravuvaweto

so rizici na nivo na pretprijatie pretstavuva proces {to se sproveduva od strana na odborot na direktori, menaxerite i drugiot personal vo edna kompanija.

ompaniite niz celiot svet posvetuvaat pove}e vnimanie na upravuvaweto so rizicite. Poslednoto istra`uvawe na Korn/Feri, konsultantska kompanija od Los Anxeles, opfati 553 menaxeri od celiot svet.

Pove}eto od polovinata od niv, ili 57% istaknaa deka i menaxmentot i odborite na direktori se pove}e vreme posvetuvaat na upravuvaweto so rizicite. Presvrtna to~ka be{e – finansiskata kriza.

Ottoga{, fokusot na ova pra{awe e zasileno. Istoto go potvrduva i studija na KPMG, koja preku svojot Institut za Komiteti za revizija, zaedno so Nacionalnata asocijacija na korporativni direktori (NACD) od SAD, koja e vode~ka asocijacija na direktori na severnoamerikanskiot kontinent, go sprovede me|u pove}e od 300 ~lenovi na komitetiti za revizija vo SAD. Pove}e od 75% od ispitanicite velat deka upravuvaweto so rizicite e prviot prioritet na komitetite za revizija.

I pred ovie istra`uvawa znaevme deka upravuvaweto so rizici stanuva zadol`itelna praktika vo umnite kompanii. No, nikoga{ ne e na odmet da se potsetime ne samo deka trendovite vo ovaa oblast ne se smenile,

K

tuku i deka se zasilile.

A me|u tie trendovi e i onoj deka nekade od po~etokot na 21 vek upravuvaweto so rizicite se smeta za integralen del od procesite na strate{ki menaxment. Toa be{e na golemi yvona objaveno so promoviraweto na „Upravuvaweto so rizici na nivo na pretprijatie” vo 2004 godina, kako najpoznata integrirana ramka vo ovaa oblast vo svetot. Istata, zaedno so “Ramkata za vnatre{ni kontroli” od 1992 ostanuvaat najpopularen pristap {to go koristat kompaniite vo SAD koi se opfateni so Oddelot 404 od Sarbjens-Oksli Aktot, spored koj javno-poseduvanite kompanii vo SAD moraat da koristat kontrolni ramki za ocenka na nivnite vnatre{ni kontroli.

Upravuvaweto so rizici na nivo na pretprijatie pretstavuva proces {to se sproveduva od strana na odborot na direktori, menaxerite i drugiot personal vo edna kompanija; i koj se primenuva vo opredeluvaweto na strategijata so cel da se identifikuvaat potencijalnite nastani koi mo`e da vlijaat na pretprijatieto, da se upravuva so rizicite vo ramki na prethodno utvrdeniot apetit za rizici i da se obezbedi soodvetno uveruvawe vo pogled na ostvaruvaweto

na celite koi kompanijata si gi ima postaveno. Zna~i, celata rabota okolu upravuvaweto so rizicite e da se ovozmo`i celite na kompanijata da bidat ostvareni. Ovie celi pripa|aat na ~etiri kategorii: strate{ki celi (najvisokite celi, koi se vo linija na misijata na kompanijata), operativni (koi se stremat kon efektivno i efikasno koristewe na resursite), celi na soodvetno izvestuvawe (za da se ima izvestuvawe so integritet) i celi na usoglasenost ({to pretpostavuva celosno po~ituvawe na primelivite zakoni, regulativa i interni akti na kompanijata).

Ovaa ramka ima osum komponenti. Tie se: vnatre{na sredina, opredeluvawe na celite, identifikacija na nastani, ocenka na rizicite, odgovor na rizicite, aktivnosti na kontrola, informacii i komunikacija i monitoring. Vnatre{nata sredina vsu{nost e drugo ime za tonot na organizacijata, odnosno kako vo dadenata organizacija se gleda na rizicite od strana na lu|eto.

Vo vnatre{nata sredina vsu{nost vleguvaat i filosofijata na upravuvawe so rizici, apetitot za rizici, integritetot kako vrednost vo kompnijata, eti~kite vrednosti i okolinata vo koja funkcionira kompanijata.

Ovie aspekti treba da bidat razbrani i elaborirani, za tie podocna da bidat koristeni vo ponatamo{nite ~ekori na seopfatnoto upravuvawe so rizici vo edna kompanija. Za da se utvrdi {to stoi na patot na ostvaruvawe na celite, istite prvo treba da bidat opredeleni.

Celite mora da postojat, za menaxmentot da mo`e da gi identifikuva potencijalnite nastani koi vlijaat nivno ostvaruvawe. Ovaa ramka bara menaxmentot da ima vospostaveno proces za opredeluvawe na celite, no tie da bidat vo linija i da bidat poddr{ka na ostvaruvaweto na misijata na kompanijata i da bidat usoglaseni so apetitot za rizik.

Otkako celite se utvrdeni i definirani, sledniot ~ekor e vospostavuvawe na sistem {to }e ovozmo`i detekcija, t.e. identifikacija na site relevatni nastani. Ovoj ~ekor opfa}a pravewe na lista na site vnatre{ni i nadvore{ni nastani koi vlijaat vrz ostvaruvaweto na celite na kompanijata, {to vklu~uva ne samo identifikuvawe dali eden nastan se slu~uva, tuku i negova ocenka dali istiot e rizik ili mo`nost. Otkako eden nastan }e bide kvalifikuvan kako rizik sledi ponatamo{na negova ocenka po dve linii: kolkava e verojatnosta istiot da se slu~i

i kolkavo bi bil vlijanieto dokolku istiot se slu~i. Kompanijata treba odlu~i na koj na~in }e odgovori na sekoj od rizicite, i toa preku izbor od eden od ~etirite mo`ni odgovori – dali rizikot }e bide izbegnat, prifaten, namalen ili podelen. Za bilo koj od izbranite odgovori pretprijatieto treba da izlista i grupa na planirani aktivnosti.

So ova zavr{uvaat ~ekorite vo ramkata koi se odnesuvaat na direktnoto upravuvawe so rizicite. No, procesot nema da bide zaokru`en dokolku vo istiot ne se vgradeni i kontroli. Poslednite tri ~ekori na ramkata se fokusiraat na kontrolite.

Prvo, preku opredeluvawe na kontrolni aktivnosti koi bi bile implementirani preku soodvetni politiki i proceduri, koi }e baraat trajnost i disciplina vo sproveduvaweto na odgovorite na rizicite. Vtoro, preku navremeno pribirawe i spodeluvawe na site relevantni informacii. I treto, preku trajno monitorirawe i evaluacija na celiot sistem na upravuvawe so rizici.

Ovie osum ~ekori na integriranata ramka za „Upravuvawe so rizici na nivo na pretprijatie” ne se posledovatelni, tuku se raznovektorski me|usebno povrzani procesi, od koi sekoj vlijae

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo Maked Makedonija donijja

na sekoj drug proces. Ovaa ramka ima svoi nedostatoci – taa e bazirana na procenki {to treba da gi pravat poedinci. Ovie procenki mo`e da bidat pogre{ni, ili, pak, da ne bidat bazirani na to~ni podatoci; mo`no e da ima sudiri vo ocenkite vo razli~ni sektori na kompanijata, ili pak i pri dobro funkcionira~ki sistem – menaxerite da gi oborat odlukite povrazni so upravuvaweto so rizici.

Ovie nedostatoci postojat zaradi ~ove~kiot faktor.

Sosema drugo pra{awe e dali - {to bi rekle Kinezite preku svojot znak za „kriza” {to odnovo se diskutira na sekoja obuka od ovaa oblast – e toa rizik za rizicite ili naprotiv – mo`nost.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka.

Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.270

MBI 10

PONEDELNIK

2.470

MBID

113,20

9

22.11.2010

OMB

113,10 2.260

2.465

2.250

2.460

112,90

2.240

2.455

112,70

2.230

2.450

2.220

2.445

113,00

112,80 112,60 112,50 12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

18/11/10

12/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,40 13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

18/11/10

12/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

18/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NAJGOLEM DEL OD DOMA[NITE KOMPANII SE SEMEJNI

I SEMEJNITE BIZNISI TONAT VO NELIKVIDNOST

17.03.2010 9

Koga edno semejstvo raboti za sebe, mnogu logi~no i razbirlivo e deka vlo`uva pogolem trud od koj bilo menaxer koj sekoga{ raboti za plata, bez razlika kolku e visoka platata, velat sopstvenicite na semejni biznisi

SLAB INTERES ZA AKCIITE OD FONDOT ZA PENZISKO

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

ajgolemi problemi so koi se soo~uvaat semejnite biznisi vo Makedonija se naplatata na pobaruvawata i nemo`nosta da se planiraat prihodite, nestabilnosta na pazarot, nelojalnata konkurencija i nesoodvetnite zakoni. Iako s$ pogolem del od firmite {to se otvoraat vo Makedonija se semejni, tie se soo~uvaat so seriozni problemi koi go zagrozuvaat opstanokot na kompanijata.

“Biznis-klimata vo zemjava e delikatna. Dol`ni~ko– doveritelskite odnosi ne se regulirani kako {to treba. Rokovite se probivaat, naplatata se odol`uva do nedogled. Ne mo`eme da gi planirame nara~kite zatoa {to prilivot e neizvesen”, veli Aleksandar Sazdov, sopstvenik na izdava~kata ku}a Tri, koja va`i za eden od pouspe{nite semejni biznisi.

Pri~inite poradi koi semejstvata se odlu~uvaat da po~nat semeen biznis se posvetenost, lojalnost i ~uvstvoto deka znaete so kogo rabotite i od kogo {to mo`e da o~ekuvate.

“Semejniot biznis ni nudi kompletna sloboda da deluvame i da gi pravime

N

rabotite na na~in na koj {to smetame deka e pravilen, a pritoa ja imame celata kreativna sloboda da se izrazime. Idejata za semeen biznis bukvalno se rodi od razgovorite koi gi vodevme vo kujna. Ednostavno e – uspeavme da ja preto~ime na{ata pasija vo biznis”, veli Sazdov.

Iako biznis-klimata vo Makedonija ne e najpovolna, posebno vo vreme na ekonomska kriza, koga rizicite se pogolemi, spored Sazdov, dokolku edno semejstvo raboti posveteno i pred s$ so zadovolstvo, uspehot e neminoven.

I za direktorkata na Tineks marketite, Kristina

Todorovi}-Nikoli}, posvetenosta na timot e klu~na za uspeh na biznisot.

“Uspehot ne zavisi od toa dali biznisot go vodi semejstvoto ili profesionalen menaxerski tim. Posvetenosta na timot e presudno za uspehot na biznisot. Edinstvenata razlika e toa {to koga edno semejstvo raboti za sebe, mnogu logi~no i razbirlivo e deka vlo`uva pogolem trud od koj bilo menaxer koj sekoga{ raboti za plata, bez razlika kolku e visoka platata”, veli Todorovi}-Nikoli}.

Za nositelite na semjnite biznisi edinstvena razlika me|u semejniot i ostanatite vidovi biznis e stepenot na odgovornost. Koga znaete deka

Nedelata {to izmina pomina vo znakot na slabiot interes na investitorite za akciite na Fondot za penzisko osiguruvawe. Na prviot den od trguvawe so niv be{e ostavaren promet vo iznos od 170.000 evra. I kaj klasi~noto trguvawe, vo ramkite na ovaa skratena berzanska nedela, be{e ostvaren slab promet od 675.000 evra sporedeno so prethodnata nedela koga be{e ostvaren za dva i pol pati pogolem promet od 1,6 milioni evra.

Osnovniot berzanski indeks MBI10 zabele`a pad na nedelno nivo od 1,7% na vrednost od 2225,74 indeksni poeni. Pad od 0,34% na nedelno nivo ima{e i kaj MBID indeksot zavr{uvaj}i ja nedelata na vrednost od 2449,92 indeksni poeni. Edinstveno rast od 0,32% ima{e kaj indeksot na obvrznici OMB koj dostigna vrednost od 113,16 indeksni poeni. Isto taka minatata nedela, na potpi{aniot dogovor za razmena na podatoci pome|u Makedonska berza i berzata vo Bugarija im se priklu~i i Belgradskata berza.

Podatocite od ovie berzi }e bidat objavuvani na nivnite veb strani po zavr{uvaweto na trguvawata kaj sekoja od niv. Belgradskata berza, za razlika od makedonskata, nedelata {to izmina ostvari pozitivni rezultati kaj berzanskiot promet no i kaj vrednosta na indeksite.

Berzanskiot promet iznesuva{e 8 milioni evra i e dvojno pogolem od prethodnata nedela.

Osnovniot berzanski indeks Belex15 porasna za 0,72 na vrednos od 641,87 indeksni poeni. Rast na prometot od 2,61% ima{e i kaj berzata vo Zagreb. Toj dostigna iznos od 13 milioni evra. Za razlika od prometot, osnovniot berzanski indeks CROBEX zabele`a pad od 1,08% na vrednost od 1842,48 indeksni poeni. Berzanskite indeksi na Wujor{kata berza nedelata ja zavr{ija so rast od 0,1% na Dow Jones indeksot i 0,04% rast na S&P 500 indeksot. Nasdaq indeksot zabele`a pad od 0,004%. Na aziskite pazari na kapital japonskiot Nikkei225 zabele`a rast od 3,1% na nedelno nivo dodeka pak pan evropskiot indeks FTSEurofrist zabele`a pad od 0,2% na vrednost od 1102,18 indeksni poeni.

celoto semjestvo zavisi od uspehot na kompanijata, toga{ site 24 ~asa }e razmisluvaat i }e rabotat posveteno, velat biznismenite.

“Postoi golema fleksibilnost kaj semejnite biznisi koja dava konkurentska prednost.

No, i lojalnosta kaj semejnite bizni e pogolema, zatoa {to site ~lenovi se naso~eni kon toa kompanijata da uspee i biznisot da se {iri i da opstoi i za idnite generacii”, veli Tawa Atanasova od fabrikata za sokovi Vivaks.

Se smeta deka najgolem del od makedonskite kompanii se semejni biznisi, bidej}i duri 95% od niv se mali i sredni biznisi koi naj~esto se semejni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.934.779,87

1,38%

-1,77%

-4,27%

-4,62%

-11,65%

17.11.2010

ILIRIKA GRP

29.656.693,59

1,83%

3,18%

3,58%

7,71%

4,94%

17.11.2010

0

Иново Статус Акции

18.435.109,95

2,00%

-3,85%

-7,44%

-16,53%

-27,20%

17.11.2010

0

0

KD Brik

25.346.281,82

0,50%

1,07%

3,66%

8,68%

7,25%

17.11.2010

0

0

KD Nova EU

24.343.963,04

2,20%

1,68%

-2,84%

-3,22%

-14,27%

17.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.826.776,08

0,56%

2,00%

-1,69%

-1,44%

-2,39%

17.11.2010

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3.150,43

0,02

1.086.900

Алкалоид Скопје

3.846,98

0,01

484.720

0

0,00

0

0

0,00

0

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Институт Скопје

18.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

350

-12,50

1.400

221

-2,46

30.277

Стопанска банка Скопје

200,00

-1,48

35.600

Макстил Скопје

166,46

-0,33

29.297

Македонски Телеком Скопје

449,42

-0,13

1.059.273

РЖ Услуги Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Клириншка куќа Клир. интерб. Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Топлификација Скопје

18.11.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

18.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

18.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.846,50

390,18

9,86

0,88

% на промена

обврзници

66.318

8

-57,66

обични акции

41.870

43

-24,58 -49,00

54.562

6.755,00

341,43

19,78

0,20

Вкупно Официјален пазар

108.189

51

GRNT (2009)

3.071.377

499,76

105,83

4,72

0,50

обични акции

48.962

20

14,26

KMB (2009)

2.014.067

3.149,78

533,81

5,90

0,91

Вкупно Редовен пазар

48.962

20

-80,80

0,66

BESK (2009)

Име на компанијата

18.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.517,67

/

/

15000

0,00

1.710.000

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

3150,43

0,02

1.086.900

SBT (2009)

389.779

2.600,00

211,39

12,30

0,59

STIL (2009)

449,42

-0,13

1.059.273

14.622.943

167,01

0,11

1.510,31

2,33

3846,98

0,01

484.720

TPLF (2009)

450.000

3.201,00

61,42

52,12

0,94

3199,7

-0,04

319.970

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 18.11.2010)

10 22.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

“ZAMRZNA” PAZAROT NA NEDVI@NOSTI

PRODA@BATA NA STANOVI PADNA ZA 70%, CENITE OSTANUVAAT VISOKI Slo`enite proceduri, bavnata administracija i nerealnata cena na novoizgradenite i starite stanovi se glavnite pre~ki zaradi koi ne se prodavaat novite stanovi KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a|a prometot so nedvi`nosti, pa|a izgradbata na novi zgradi, edinstveno cenata na stanovite vo Makedonija prodol`uva da raste. Ova e defektot na makedonskiot pazar na nedvi`nosti koj se manifestira ve}e so godini. Izgradbata na novi stanovi godinava bele`i pad od najmalku 40% vo sporedba so prethodnata, velat pove}eto od grade`nite kompanii koi gi anketiravme.

Pokraj namalenata izgradba na novi stanovi, grade`nite kompanii velat deka poslednava godina drasti~no e namalena i proda`bata na novi stanovi, i toa za okolu 70%.

Slo`enite proceduri, bavnata administracija i nerealnata cena na novoizgradenite i starite stanovi se naveduvaat kako glavni pre~ki zaradi koi ne se prodavaat novite stanovi. Slabata kupovna mo} na gra|anite e dopolnitelen faktor koj ja namaluva proda`bata na stanovi. Pa, zaradi toa, iako ima pobaruva~ka za novi stanovi, te{ko odi proda`bata na novite stanovi koi se ve}e izgradeni ili koi se vo faza na izgradba.

“Na pazarot za nedvi`nosti postoi nedostig od grade`no zemji{te na dobri urbanisti~ki lokacii, odnosno na lokaciite kade {to potencijalnite kupuva~i sakaat da kupat stan. Od druga strana,

P

4.108 stanovi se izgradile vo 2009 i 2008 godina

grade`nite parceli sopstvenicite gi nudat po mnogu visoki ceni, {to na krajot rezultira so visoka cena na metar kvadraten vo novogradba. Golem del od zgradite ne mo`at da se gradat na dobri lokacii poradi konfliktni interesi i neras~isteni sopstveni~ki odnosi. Na krajot, mnogu od klientite so parite vo race dolgo vreme baraat dobar stan za realna cena i se razo~aruvaat od ponudata na pazarot. Kupuva~ite na gotovi novi stanovi, vodej}i se pred s$ od nivnata kupovna mo}, smetaat deka realnata cena za novoizgradeni stanovi ne e povisoka od 1.050 evra po kvadrat. Ovaa cena mo`e da se najde samo za stanovite vo Rasadnik i Novo Lisi~e. Ostanatite stanovi vo novogradba od strana na investitorite se nudat po ceni 1.150-1.500 evra po kvadrat, zavisno od naselbata, kvadraturata, rasporedot, katnosta i mestopolo`bata na zgradata vo odnos na sosednite zgradi”, objasnuva Elena Pandeva-Kitrozoska, od Sektorot za nedvi`nosti na @ikol.

Grade`nite kompanii alarmiraat deka pokraj ote`natiot pristap do pari, administrativnite barieri se zaslu`ni za namalenata izgradba na novi stanovi, sporedeno so izminatite godini.

“Administracijata ni e rak-rana ve}e dolgo vreme.

Vadeweto odobrenija za

gradewe, dobivaweto imoten list i niza drugi proceduri ni odzemaat mnogu vreme, koe mo`eme da go iskoristime za da gradime.

Namesto da se olesnat administrativnite proceduri, tie se uslo`nuvaat.

Dopolnitelen problem e i vadeweto imoten list, bez koj lu|eto te{ko se odlu~uvaat da kupat nov, zavr{en stan”, objasnuva Mijal~o Mihajlov, N\ In`enering.

Poznava~ite objasnuvaat deka gra|anite, vodeni od sigurnosta za reguliranata sopstvenost na stanot, se odlu~uvaat da kupat star stan namesto parite da gi vlo`at vo zakup na stan za koj s$ u{te nema imoten list.

“Starite stanovi dr`at nerealno visoka cena. Ima situacii koga stan izgraden pred 20 godini se prodava po pribli`no ista cena so pokvalitetni stanovi koi sega se izgradile.

Ako gledame, pak, spored kvalitetot na gradbata, gra|anite koi }e se odlu~at da kupat star stan namesto nov treba da vlo`at najmalku 5.000-10.000 evra za da go dobijat kvalitetot na novoizgradenite stanovi”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Komorata za grade`ni{tvo.

PAZAROT NE VLIJAE NA CENITE NA STANOVITE Od agenciite za nedvi`nosti prognoziraat deka i vo slednite nekolku

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,92%

3,95%

4,78%

5,62%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 10,40%

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,9795

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,9188

Швајцарија

франк

45,2010

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,0675

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,6111

61,6

46

72,7

46,2

Извор: НБРМ

meseci nema da se podobrat sostojbite koi sega vladeat na pazarot so nedvi`nosti, a cenite na stanovite }e prodol`at da se formiraat bez ogled na pazarnite principi.

“Investoitorite se vo kriza, bidej}i firmite ne se solventni. Re~isi cela godina pazarot na nedvi`nosti e turbulenten.

Proda`bata e minimalna, gradbata e namalena za 30%-40% sporedeno so minatata godina. Cenite ne se realni. Spored mene, vo idnina u{te pomalku }e se gradi. Proda`bata na stanovi, pak, e namalena za re~isi 70% vo odnos na lani”, veli Vera Mitkovska, sopstvenik na agencijata za nedvi`nosti

Nova. Kako obid da se stavat vo red ovie defekti na pazarot na nedvi`nosti, del od agenciite baraat da se formira posebno telo koe postojano }e go sledi pazarot na nedvi`nosti, }e gi pravi site analizi za pobaruva~kata i ponudata na stanovi vo gradba i na gotovi stanovi, no i }e dava preporaki do grade`nite firmi i do potencijalnite kupuva~i za momentalnata sostojba na pazarot.

Dotoga{ ostanuva gra|anite koi baraat da kupat stan sami da se snao|aat na pazarot na nedvi`nosti i da ~ekaat cenite na stanovite da po~nat da se formiraat spored pazarnata logika.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

11

22.11.2010

OD PO^ETOKOT NA GODINAVA OBJAVENI DURI 170 OBJAVI ZA PRODA@BA NA ZEMJI[TE

DR@AVATA MASOVNO GO RASPRODAVA GRADE@NOTO ZEMJI[TE Op{tinite stravuvaat deka dodeka da go dobijat grade`noto neizgradeno zemji{te vo nivno vladenie, nema da ostane ni{to od zemji{teto koi tie }e treba da go prodavaat. Del od niv smetaat deka dr`avata dosega namerno nekolku pati go odlaga{e Zakonot za grade`no zemji{te, so cel da prodade {to pove}e parceli prezemat nadle`nosta za prodavawe na zemji{teto, za niv } e ostane samo nezna~itelen del od parcelite koi se nao|aat na neatraktivni lokacii, zatoa {to pogolemiot del ve}e se rasprodadeni od strana na dr`avata.

“Dr`avata namerno, kako lokum go tegne{e Zakonot za prenos na zemji{teto od dr`avno na lokalno nivo.

Dosega mo`e{e pet pati da ni go prenese vo na{e vladenie.

To~no e deka mo`ebi pogolemiot del od op{tinite ne se podgotveni za obvrskata, no, eve, jas tvrdam deka op{tina Karpo{ e podgotvena za toa.

Namaluvaweto na po~etnata cena na samo 1 evro za kvadraten metar e smislena rabota na Vladata, za bagatelna cena da se "{itne" zemji{teto na svoi lu|e, dodeka vo isto vreme za dooformuvawe na parcela vo op{tina Karpo{ se pla}a 600 evra. Pa, toa e ~ist grabe`”, veli Stev~e Jakimovski, gradona~alnik na op{tina Kapro{.

Sli~en stav deli i gradona~alnikot na op{tina Ara~inovo, vo koja pogolemiot del od dr`avnoto zemji{te e

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

roda`ba na dr`avno zemji{te vo op{tina Aerodrom za izgradba na komercijalni zgradi, proda`ba na duri 18 parceli vo Struga, prodadeno zemji{te vo op{tina Centar so namena za izgradba na hotel - ova se samo del od dr`avnite grade`ni parceli koi denovive bea ponudeni, no i prodadeni na javna licitacija vo Ministerstvoto za transport. Od po~etokot na godinata dr`avata objavi fantasti~ni 170 javni oglasi vo koi nude{e dr`avno grade`no neizgradeno zemji{te. Vkupno 80% od parite od prodadenoto zemji{te se sleaja vo op{tinata, 20% vo dr`avnata kasa. Taka }e bide i od 1 juli dogodina, od koga }e se prefrli nadle`nosta na lokalno nivo, odnosno koga lokalnite edinici sami }e go prodavaat dr`avnoto zemji{te koe se nao|a na nivna teritorija. No, del od op{tinite reagiraat deka dodeka da ja

P

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

zemjodelsko. Basri Bajrami tvrdi deka so dosega{noto prolongirawe na Zakonot, so koe se ovozmo`uva prenos na grade`noto zemji{te od dr`avno na lokalno nivo, op{tinata ja izgubila mo`nosta za razvivawe na industriska zona.

“Prvo treba{e nadle`nosta za prodavawe na zemji{teto da premine vo na{i race od 1 januari godinava, potoa od 1 januari dogodina i sega, na kraj, od 1 juli dogodina. Pa, ova e klasi~na zloupotreba od strana na dr`avata. Gi rasprodadoa site atraktivni lokacii, taka {to nie ve}e nema {to da prodavame. Vo mojata op{tina pogolemiot del e zemjodelsko zemji{te i jas nitu toa ne mo`am da go prodadam, zatoa {to dr`avnite mo}nici ve}e go dale na dolgotraen zakup od 30 godini. Ova go nema vo nikoja dr`ava”, veli Basri Bajrami, gradona~alnik na op{tina Ara~inovo.

Ostanatiot del od op{tinite kade {to gradona~alnici se od vladeja~kata VMRO-DPMNE ne se soglasuvaat so stavovite na nivnite kolegi. Velat deka ima dovolno zemji{te za da O

G

L

A

S

17.03.2010 11 ceni go rasprodava dr`avnoto grade`no zemji{te. Tvrdat deka ne postojat nikakvi normi koi go za{tituvaat zemji{teto kako va`en resurs na dr`avata.

“Duri 4 pati se menuva{e Zakonot za grade`no zemji{te, ima eden kup nezna~jani promeni, a nikakva pravna za{tita na dr`avnoto grade`no zemji{te. Ne mo`e da ne postojat konkretni uslovi, na primer, koj mo`e da kupi zemji{te vo strog centar za izgradba na hotel. Mora da ima uslovi so koi }e se bara kupecot da poka`e dali ima kapacitet da go izgradi toj hotel ili, pak, da bara investitor koj }e go gradi.

prodavaat i dr`avata, no i op{tinite.

“Voop{to ne e celoto rasprodadeno. Ima atraktivni lokacii, eve, vo Prilep i vo okolinata na Prilep. Ne znam to~no za kolkava povr{ina stanuva zbor, no sigurno se pove}e hektari vo okolinata na industriskite zoni.

Ako treba i nie }e po~neme da prodavame po cena od 1 evro za kvadrat, so cel da privle~eme pove}e investitori koi }e otvorat novi rabotni mesta”, veli Marjan Risteski, gradona~alnik na Prilep.

Ekspertite, pak, smetaat deka e nedozvoleno toa {to Vladata na mala vrata i po bagatelni K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Ne postojat nikakvi uslovi za toa koe zemji{te pod koi uslovi i kriteriumi smee da se otu|uva, preku proda`ba ili zakup”, veli Miroslav Gr~ev, univerzitetski profesor.

Gr~ev obvinuva deka celta na Vladata ne e da zaraboti pari od zemji{teto, tuku da go prodade zemji{teto na svoite lu|e.

"Vo Zakonot ima eden kup promeni od tipot zemji{teto da se otu|i na toj na~in {to se dava na dolgotraen zakup od 30 godini. Potoa, samo eden ~ovek da mo`e da naddava i izleguva kako da se prodava zemji{teto vo direktni pregovori", dodava Gr~ev.

O

G

L

A

S

12 22.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

ONE: 500 MINUTI RAZGOVOR ZA 0 DENARI elekomunikaciskiot operator ONE im ovozmo`uva podolgi razgovori na svoite korisnici. Od pred dva dena ONE na svoite pripejd-korisnici im nudi mo`nost da razgovarat 500 minuti so ONE mobilnite i fiksnite mre`i za 0 denari, namesto kako dosega, 200 minuti.

Ovaa usluga mo`at da ja koristat site novi i postoe~ki korisnici na nedelniot paket. Paketot

T

e dostapen za pri-pejd korisnicite na One so pretplata od 79 denari, a mo`e da se aktivira so ispra}awe na kratka sms poraka so tekst: NULA START na brojot 181.

Aktiviraweto, proverkata na rokot za koristewe na paketot, proverkata na raspolo`livite minuti, kako i deaktiviraweto na paketot se vr{i preku besplatni sms poraki na brojot 181.

Uslugata 200 minuti za 0

PROKREDIT BANKA GI NAMALI KAMATITE ZA BIZNIS-KREDITITE ledej}i gi signalite od Narodnata banka i biznis-zaednicata, ProKredit banka gi namali kamatnite stapki na kreditite za malite pretprijatija od 1% do 5%.

Od bankata velat deka kamatite se namaluvaat so cel da im izlezat vo presret na pretprijatijata i da gi namalat nivnite tro{oci.

Istovremeno so namaluvaweto na kamatnite

S

denari ONE ja nudi od maj godinava.

stapki, ProKredit banka gi zgolemi i rokovite na otplata na ovie krediti do 60 meseci, pritoa nudej}i fiksna kamatna stapka.

“Sakame da dademe pogolem pridones vo obemot na kreditirawe.

Bankite se onie {to sozdavaat popozitivna biznis-klima. Tokmu zatoa gi namalivme kamatnite stapki na kreditite, veruvaj} i deka }e gi poddr`ime

aktivnostite na pretprijatijata i }e pomogneme vo nivniot rast”, istakna Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na ProKredit banka.

Biznismenite postojano gi povikuvaat bankarite da gi namalat kamatite i da gi olesnat uslovite za kreditirawe, no tie, pak, smetaat deka sega{nite kamatni stapki se realen odraz na prisutnite rizici vo ekonomijata.

EKSPERTITE PREDLAGAAT RE[ENIJA PROTIV SIROMA[TIJATA

SAMO NOVI PRETPRIEMA^I I INVESTICII ]E JA NAMALAT SIROMA[TIJATA EU veli deka Makedonija ne se bori protiv siroma{tijata, koja kako rezultat na toa dostignala rekordni razmeri. Ekspertite se ednoglasni deka na makedonskata ekonomija & se neophodni novi investicii i poddr{ka za razvoj na pretpriemni{tvoto za da ja namali siroma{tijata

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonija dosega nema prezemeno re~isi ni{to za da ja namali siroma{tijata, istakna evroambasadorot Ervan Fuere za vreme na me|unarodnata konferencija "Evropski i nacionalni praktiki vo soo~uvaweto so siroma{tijata i socijalnata isklu~enost", vo organizacija na Filozofskiot fakultet i fondacijata Fridrih Ebert. Fuere potencira{e deka nevrabotenosta vo zemjava dostignala rekordni razmeri, a najpogodeni se onie od 30 do 35 godini.

Ministerot za trud i socijalna politika, Xelal

M

Bajrami, ne se soglasuva so evroambasadorot deka Makedonija ne se bori protiv siroma{tijata. Spored nego, dokaz za toa bile najavenite proekti, od koi, spored Bajrami, rezultatite trebalo da se vidat podocna.

"Godinava donesovme Nacionalna strategija za borba protiv siroma{tijata 2010-2020, a sega se izrabotuvaat operativni planovi za nejzina implementacija.

Treba da se spomene i programata za subvencionirawe na semejstvata koi primaat socijalna pomo{, koja dr`avata godi{no ja ~ini 7 milioni evra buxetski sredstva. Rezultatite od ovie aktivnosti }e bidat vidlivi po odredeno vreme", veli Bajrami, potenciraj}i deka nitu vo 2010 godina Vladata ne gi

namalila buxetskite sredstva za aktivnite politiki za vrabotuvawe.

Ekspertite, namesto strategii, predlagaat konkretni re{enija za spravuvawe so siroma{tijata i namaluvawe na rekordno visokata nevrabotenost.

Spored univerzitetskiot profesor Jovan Pejkovski, siroma{tijata i nevrabotenosta vo Makedonija se vo golem del rezultat na negativnite procesi od gubeweto na pazarite na porane{nite jugoslovenski pazari, tranzicijata, blokadite, vojnata vo 2001 godina i svetskata ekonomska kriza.

"Site dosega{ni vladi se trudele da napravat prodor na ovoj plan. No, obemot na rast na BDP ve}e podolg period e skromen, a toa, pak, vlijae na pomal obem na in-

VINARNICATA TRISTO GO PROSLAVI DENOT NA MLADO VINO inarnicata Tristo od Veles i ovaa godina tradicionalno go odbele`a osmiot po red Tristo Vinoden - denot koga {irata preminuva vo vino.

Mladite vina na Tristo od rekoltata 2010 im bea pretstaveni na prijatelite i sorabotnicite na vinarnicata, pretstavnicite na ostanatite vinarnici od Makedonija i qubitelite na vino, me|u koi i ambasadorot na Polska, Karol Bahura i ambasadorkata na

V

OBSE, Natalija Drozd.

Kako i sekoja godina, po~esni gosti na nastanot bea vinskite vitezi od Makedonija, proizvoditeli i po~ituva~i na vinoto, koi pripa|aat na evropskoto vinsko vite{tvo, me|u ~ii po~esni ~lenovi e i ambasadorot na SAD, Filip Riker.

“Mladoto vino ima ~udesni karakteristiki - profesorite se obiduvaat da im ja objasnat ovaa boja na svoite studenti, a enolozite se trudat da gi

ERVAN FUERE

XELAL BAJRAMI

EVROAMBASADOR VO MAKEDONIJA Makedonija dosega nema prezemeno re~isi ni{to za da ja namali siroma{tijata koja vo Makedonija dostignala rekordni razmeri.

Najpogodena vozrasna grupa e onaa od 30 do 35 godini.

MINISTER ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA Ne se soglasuvam so evroambasadorot deka ne se borime protiv siroma{tijata.

Godinava donesovme Nacionalna strategija za borba protiv siroma{tijata 20102020, a sega se izrabotuvaat operativni planovi za nejzina implementacija. Sekako, rezultatite od ovie aktivnosti }e bidat vidlivi po odredeno vreme.

vesticii, {to direktno go spre~uva otvoraweto novi rabotni mesta. Kako re{enie bi predlo`il investicii i samo investicii. I toa vo obrazovanieto, zgolemen obem poddr`uva~ki merki od strana na Vladata, osobeno vo domenot na aktivni politiki na vrabotuvawe i investicii vo istra`uvawe, rast i razvoj", veli Pejkovski za "Kapital".

Nikica MojsovskaBla`evski, profesor na Amerikan kolex stava acent na razvojot na duhot na pretpriemni{tvoto vo Makedonija.

"Vo Makedonija, op{to zemeno, ne se otvoraat novi rabotni mesta. Potrebni se novi vrabotuvawa vo privatniot sektor, zatoa {to vrabotuvaweto vo

javnata administracija ne e re{enie na problemot so nevrabotenosta i siroma{tijata. Istovremeno, potrebna e i poddr{ka za razvoj na pretpriemni{tvoto.

Potrebni se mladi pretpriema~i za nadminuvawe na vakvite sostojbi vo ekonomijata”, veli Mojsovska.

Spored Volter Volf, politi~ki sovetnik vo Direktoratot za vrabotuvawe pri Evropskata komisija, siroma{tijata se zgolemuva i na evropsko nivo.

NIKICA MOJSOSKABLA@EVSKI PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX Vo Makedonija ne se otvoraat novi rabotni mesta. Potrebni se vrabotuvawa vo privatniot sektor, zatoa {to vrabotuvaweto vo javnata administracija ne go gledam kako re{enie na problemot so nevrabotenosta i siroma{tijata.

Sepak, potrebna e i poddr{ka za razvoj na pretpriemni{tvoto.

Potrebni se mladi pretpriema~i za nadminuvawe na vakvite sostojbi vo ekonomijata.

"Ako pred 2007 godina soodnosot na bogati i siroma{ni vo evropskite zemji iznesuva{e 1 nasprema 3, sega toj soodnos iznesuva 1 nasprema 8.

Ona {to treba da se ima na um e deka vladite na evropskite zemji mora zaedno da se borat protiv siroma{tijata i nevrabotenosta", istakna toj.

ZABRANETA UPOTREBATA NA ADITIVI PRI PROIZVODSTVO NA BLEND CIGARI zadr`at ovie mirisi {to e mo`no podolgo”, izjavi Riste Ta{ev, organizator na nastanot i sopstvenik na vinarnicata Tristo.

Toj dodade deka Makedonija ima izvonredni uslovi za popularizirawe na vinoto, a osobeno na belite vina "{ardone", "traminec" i "soviwon".

Celta na vinarnicata Tristo e da ja zadr`i ovaa tradicija i na toj na~in da pridonese za neguvaweto na vinskata kultura vo Makedonija.

ri proizvodstvoto na blend cigarite dobieni od orientalen tutun pove}e nema da mo`e da se upotrebuvaat aditivi, be{e odlu~eno za vreme na petdnevnata konferencija za kontrola na tutunot koja se odr`uva{e vo Urugvaj, a koja zavr{i vo sabotata.

Ovaa odluka mo`e da ima seriozni posledici za Makedonija, bidej}i mo`e da go zagrozi proizvodst-

P

voto na tutun, koja e edna od najzna~ajnite industriski granki vo zemjata.

Poradi toa, Makedonija i oficijalno se sprotivstvavi na predlogot na Kanada da se zabranat aditivite vo proizvodstvoto na “blend cigarite”.

Odlukata predizvika burni reakcii i kaj mnogu drugi zemji koi se zanimavaat so proizvodstvo na tutun.

Spored Me|unarodnata asocijacija na tutunoproiz-

voditeli (ITGA) vakvata odluka }e zna~i destabilizacija na mnogu ekonomii vo svetot, otpu{tawe na iljadnici rabotnici, a od druga strana, pak, voop{to ne bi gi podobrile zdravstvenata sostojba na konzumentite na cigari proizvedeni so aditivi.

Najdramati~ni posledici vrz ekonomijata }e ima vo Afrika, Zapadna i Isto~na Evropa i Latinska Amerika.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

22.11.2010

13

EVROPSKIOT FOND ZA RAZVOJ I NAUKA, FP7, DOSTAPEN I ZA MAKEDONSKITE KOMPANII al e brojot na doma{ni kompanii koi apliciraat za finansiski sredstva koi gi nudat evropskite fondovi.

Stanuva zbor za pari koi Evropskata unija gi dava za uspe{ni i inovativni proekti, so {to i direktno gi pomaga kompaniite vo nivniot razvoj. Takov e i fondot FP7 za razvoj i nauka, za koj makedonskite kompanii ve}e apliciraat.

"Vo Makedonija ve}e podolgo vreme se promoviraat

M

evropskite fondovi, no ne mo`am da ka`am deka iskoristenosta e golema.

Nie kako Stopanska komora se trudime da preneseme {to pove}e informacii i iskustva do biznis-sektorot.

Inaku, i biznis-zaednicata e mnogu zainteresirana za koristewe na ovie fondovi, no neophodna im e pogolema pomo{. IT-industrijata vo zemjava predni~i vo iskoristuvaweto na parite od evropskite fondovi, od F7 programata uspe{no

gi iskoristuvaat parite univerzitetite, no {to se odnesuva do stopanstvoto i proizvodstveniot sektor, se obiduvame na sekoj na~in da gi informirame preku CIF programata”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora.

Ottamu dodavaat deka potrebni informacii ima dosta, no nikoga{ ne e dovolno od informacii i sekoga{ mo`e da se doznae pove}e za mo`nostite.

"Generalno, edna pretstava

ima stopanstvoto deka tie fondovi pove}e se nameneti za naukata, no toa ne e to~no. Evropskata komisija posebno saka da gi poddr`i malite i sredni pretprijatija koi imaat najmnogu te{kotii da dojdat do tie sredstva", veli Arizankova.

Slovene~kiot ekspert Boris Ci`eq veli deka Makedonija ve}e ima ostvareno uspeh so toa {to brojot na aplicirani proekti e pogolem i od toj vo Slo-

venija.

"Mislam deka sredstvata od ovie programi se edna golema {ansa. Makedonija ve}e ima ostvareno odreden stepen na uspeh, brojot na prijaveni i sklu~eni dogovori procentualno e pogolem duri i na onie od Slovenija.

Delumno, pri~ina za toa e {to vo Slovenija ima mnogu golem broj prijavi, no stepenot na uspe{nost e ne{to ponizok”, veli Ci`eq.

POZITIVNI ISKUSTVA OD DIREKTNA PRODA@BA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI

FARMERITE MO@E DA DOBIJAT PODOBRI CENI I PRODA@BA BEZ PREKUPCITE Direktnata proda`ba na sve`i zemjodelski proizvodi od farmite do kupuva~ite e razviena vo Bugarija i vo Slovenija i na malite farmeri im ovozmo`uva siguren plasman na meso, mleko, zelen~uk, ovo{je i drugi produkti do marketite, pazarite i restoranite.

ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

irektnata proda`ba na sve`i zemjodelski proizvodi od farmite do kupuva~ite, {to kako sistem e razraboten vo Bugarija i vo Slovenija, na malite farmeri im ovozmo`uva siguren plasman na meso, mleko, zelen~uk, ovo{je i drugi produkti do marketite, pazarite i restoranite.

Ovoj vid proda`ba na zemjodelskite proizvodi ne funkcionira vo Makedonija i se smeta deka toa e edna od pri~inite {to plasmanot za zemjodelskite proizvodi odi mnogu te{ko.

Ekspertite smetaat deka ovoj na~in na proda`ba treba da se promovira i vo Makedonija bidej}i mo`e da im pomogne na pomalite farmeri da zarabotat pove}e od svoite proizvodi so toa {to }e gi izbegnat prekupcite i }e mo`at podobro da go prodadat svoeto proizvodstvo.

“Ovoj sistem na distribucija na sve`i proizvodi funkcionira i treba dr`avata da ovozmo`i da

D

se napravat specijalni pazari na koi }e mo`at da prodavaat samo proizvoditelite. Na ovoj na~in zemjodelcite }e se pottiknat da proizveduvaat kvalitetni proizvodi i da napravat podobar profit bez posredstvo na prekupcite”, veli profesorot po agroekonomija, Boris Anakiev.

PRVO STANDARDI, PA DIREKTNA PRODA@BA Toj dodava deka treba da se kontrolira celokupniot proces na proizvodstvoto za da se obezbedi kvalitetna i bezbedna hrana za potro{uva~ite.

Poznava~ite na mle~nata industrija vo Makedonija, pak, velat deka e s$ u{te rano za da se vospostavi vakov sistem za plasirawe na zemjodelskite proizvodi.

“Vo regionot, dosega ovoj na~in na rabota go primenija Slovenija i Bugarija. Me|utoa toj zavisi od kvalitetot na surovinata i od uslovite za proizvodstvo na surovo mleko.

Vo Makedonija, iako se investira vo podobruvawe na uslovite za proizvodstvo na surovo mleko, s$ u{te e rano da se razraboti vakviot na~in na plasman na proizvodite”, izjavi Qupka Naumovska od bitolskata

BORIS ANAKIEV Direktnata proda`ba na zemjodelski proizvodi ne funkcionira vo Makedonija i toa e edna od pri~inite {to plasmanot odi mnogu te{ko. mlekarnica.

Farmerite se soglasuvaat deka ovaa merka e dobra, no vo delot na mlekarstvoto ispolnuvaweto na standardite za direktna proda`ba bara i golemi investicii, za koi nemale dovolno pari.

Potpretsedatelot na Federacijata na farmeri na Makedonija, Nedim Kasami, veli deka dokolku farmerite sakaat da prodavaat kravjo mleko i proizvodi od mleko, mora da imaat

kapaciteti {to gi zadovoluvaat potrebnite kriteriumi. Toj dodava deka so pravilnikot za proizvodstvo na doma{ni proizvodi se opfateni samo ov~oto i kozjoto mleko, no ne i kravjoto.

KAKVI SE ISKUSTVATA NA BUGARIJA? Vo Bugarija, Evropskata komisija go odobri sproveduvaweto na sistemot za direktna distribucija na proizvodi od farmite do potro{uva~ite. So ovoj

na~in na rabota se opfateni mle~ni proizvodi, meso, jajca, med i drugo.

Principot na direktna proda`ba podrazbira organizirawe na pazari, kako vo zemjite od Evropskata unija, koi se specijalni zeleni pazari za proda`ba na sve`i proizvodi. Spored pravilata na direktnata proda`ba od farma, site proizvoditeli treba da se registriraat i da podle`at na postojani kontroli na site stepeni od proizvod-

PROFESOR PO AGROEKONOMIJA Ovoj sistem na distribucija na sve`i proizvodi funkcionira i treba dr`avata da ovozmo`i da se napravat specijalni pazari na koi }e mo`at da prodavaat samo proizvoditelite. Na ovoj na~in zemjodelcite }e se pottiknat da proizveduvaat kvalitetni proizvodi i da napravat podobar profit bez posredstvo na prekupcite. stvoto. Na toj na~in }e se obezbedi visokokvalitetna, no i bezbedna sve`a hrana za potro{uva~ite.

14 22.11.2010

NORVE[KA KOMPANIJA ]E GRADI VTORA CENTRALA VO TURCIJA

orve{ki [tatkraft, najgolemata evropska kompanija za energija od obnovlivi izvori, odlu~i da izgradi vtora hidrocentrala vo Turcija.

Centralata Kargi, koja }e bide locirana na rekata Kizilirmak, vo severnata provincija ^orum, se o~ekuva da bide zavr{ena do krajot na 2013 godina. Rekata Kizilirmak e najdolgata reka

N

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

vo Turcija koja se vleva vo Crnoto More.

So kapacitet od 102 megavati, Kargi }e ima prose~no godi{no proizvodstvo od 467 gigavat-~asovi, dovolno za da se pokrijat potrebite od elektri~na energija vo okolu 150.000 turski domovi. Se o~ekuva investicijata da iznesuva okolu 250 milioni evra.

“Kargi e profitabilen proekt

i }e obezbedi mnogu pove}e ~ista energija za Turcija i Evropa, a investicijata }e otvori novi rabotni mesta i }e pridonese za lokalen razvoj”, veli Oj{tajn Andresen, izvr{en potpretsedatel na Internacionalni hidrocentrali [tatkraft.

Spored nego, turskiot energetski pazar se razviva najbrzo od ostanatite pazari vo Evropa.

SRPSKATA VOENA INDUSTRIJA POTPI[A DOGOVOR OD 400 MILIONI DOLARI rpskata odbranbena voena industrija vo poslednite tri godini stana najgolem izvoznik na voena oprema i oru`je vo jugoisto~na Evropa. Sega dobi dogovor vreden 400 milioni dolari za izgradba na tri voeni fabriki vo severna Afrika.

“Ovaa rabota ja podiga vkupnata vrednost na izvozot na voenata industrija ostvarena

S

poslednite tri godini na 1,2 milijardi dolari. Toa ja lansira voenata industrija na samiot vrv na listata izvoznici na voena oprema”, izjavi srpskiot minister za odbrana, Dragan [utanovac.

Toj veli deka ovoj dogovor }e im ovozmo`i rabota na pove}e iljadi vraboteni vo voenite fabriki i toa za narednite {est godini, pa vo narednite denovi }e po~ne

izrabotka na proektot. Se o~ekuva ekspertite da se pojavat na teren vo 2012 godina.

“Potrebna e potpolna mobilizacija na site vraboteni vo pretprijatijata koi se u~esnici vo ovoj proekt za da mo`e uspe{no, vo dogovorenite rokovi, da se realiziraat site obvrski prezemeni so dogovorot", objasnuva [utanovac.

RECEPT ZA KRIZA

MERKATOR OTVORA NOV SINXIR PRODAVNICI SO PONISKI CENI

Merkator }e otvori 22 novi prodavnici vo Hrvatska so nov proda`en format, so sloganot “Najdobra ponuda, najniski ceni”. Stanuva zbor za prodavnici vo koi }e se prodavaat proizvodi po najniski ceni, nameneti za gra|anite so poslaba kupovna mo} VESNA KOSTOVSKA

BROJKI

v.kostovska@kapital.com.mk

ajgolemiot slovene~ki trgovski sinxir, Merkator, koj stana sopstvenik na hrvatskite marketi Getro, }e otvori 22 novi prodavnici vo Hrvatska so nov proda`en format, so sloganot “Najdobra ponuda, najniski ceni”. Stanuva zbor za prodavnici vo koi }e se prodavaat proizvodi po najniski ceni, nameneti za gra|anite so poslaba kupovna mo}.

“Strategijata na noviot format e jasna. Na po{irokata grupa klienti so sredni i niski primawa da im se ponudat trgovski sinxiri koi }e gi zadovolat potrebite na onie koi sakaat na racionaliziran na~in da upravuvaat so doma{niot buxet. Toa podrazbira pove}e proizvodi od doma{no poteklo i prilagoduvawe na asortimanot i raboteweto na sekoja od prodavnicite spored potrebite na lokalnoto naselenie”, izjavi pretsedatelot na upravata na Merkator Hrvatska, Hrvoje [troga.

Prilagoduvaweto na formatot na prodavnicite spored socio-demografskite pokazateli ne e nikakva novina za trgovcite. Spored statisti~kite podatoci, prose~nite pri-

N

Getro ke otvori niza prodavnici vo Slavonski brod, Po`ega, Na{ice, Nova Gradi{ka i drugi grad~iwa. mawa na edno doma}instvo vo Slavonija iznesuva okolu 700 evra, no spored istra`uvawe na GFK, duri 45% od doma}instvata edvaj spojuvaat kraj so kraj. Tokmu ovie statisti~ki podatoci se stolbot na strategijata koja ja razviva ekonomi~niot format na Getro so otvoraweto na niza prodavnici vo Slavonski Brod, Po`ega, Na{ice, Nova Gradi{ka i drugi grat~iwa. [troga objasnuva deka vedna{ po prezemaweto na Getro, po~nale analiza za raboteweto na nekoi

od prodavnicite na mikrolokaciite koi ne gravitiraat kon golemite gradski centri i razvivale ideja deka na teritoriite kade {to potro{uva~ite imaat poslaba kupovna mo}, sepak, bi mo`ele da gi privle~at vo nivnite prodavnici preku asortimanot i poniskite ceni.

So meseci se polemizira{e dali se isplatuva Merkatorovoto prezemawe na carstvoto na Vjekoslav Guci}, vo koe niz godinite nema{e nekoi pogolemi investicii.

So otvoraweto na novite

prodavnici vo Slavonija stanuva jasno deka integracijata na raboteweto na Getro vo sostav na Merkator, koj od kone~noto prezemawe vo fevruari go pro{iri asortimanot vo 16 prezemeni trgovski centri na Getro i gi namali cenite, privle~e pove}e potro{uva~i vo uslovi na recesija. Merkator i ponatamu }e gi razviva trgovskite centri Getro, Cash&Carry, no i ekonomi~nite marketformati, odnosno lokalni prodavnici koi nudat najniski ceni na konkretna teritorija.

Edna od najgolemite vrednosti na Getro e vo negoviot trgovski brend – duri 30ina linii na proizvodi vo sorabotka so doma{ni, lokalni proizvoditeli koi spored kvalitetot i potencijalot im pariraat na poznatite brendovi.

Merkator, kako {to istakna [troga, i ponatamu }e se razviva kako trgovski sinxir so visoko nivo na kvalitet, uslugi, {irok asortiman i }e bidat najdobri vo odnos na ponudite i cenite. Celni pazari se urbanite sredini, sredinite so pogolema

8636 metri kvadratni iznesuva povr{inata na 22 prodavnici koi }e bidat otvoreni utre vo Slavonija, a do fevruari 2011 godina, takvi marketi }e ima na pove}e od 40 lokacii vo Hrvatska.

5056 proizvodi od 371 dostavuva~i }e bidat zastapeni vo prodavnicite, od koi 2048 so politika na niski ceni.

23,2% porasnaa prihodite na Merkator grupacijata vo stranstvo vo prvite devet meseci od 2010 godina, {to e posledica od prevzemaweto na Getro i crnogorskiot lanec Panta. kupovna mo} i turisti~kite centri, a celni kupuva~i se site onie koi baraat povisoka vrednost za svoite pari. Trgovskiot sinxir Getro Cash&Carry ostanuva orientiran kon golemoproda`bata i maloproda`bata, so ponuda na proizvodi na najrazli~ni marki, re~e [troga.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

SLOVENIJA NE SAKA DA IM POMOGNE NA ZADOL@ENITE IRSKA I PORTUGALIJA

GRCI ]E GO GRADAT KORIDOROT 10 OD VRAWE DO BUJANOVAC

I

r~kata kompanija Aktor }e go gradi avtopatot Koridor 10 od Vrawe do Bujanovac, vo dol`ina od osum kilometri. Spored dogovorot koj go potpi{a gr~kata kompanija so Vladata na Srbija, ovoj del od avtopatot treba da bide zavr{en vo 2012 godina. ^lenot na upravniot odbor na pretprijatieto Koridor 10, Nenad Ivani{evi}, iz-

zjavata na slovene~kiot premier, Borut Pahor, deka Slovenija mo`ebi }e mora da im pomogne na prezadol`enite Portugalija i Irska be{e do~ekana so neodobruvawe na politi~kata scena. Pove}eto od partiite predupredija deka Slovenija prvo treba da gi re{i sopstvenite finansiski problemi, a potoa da im pomoga na drugite.

Od Liberal–demokratskata partija na Slovenija soop{tija deka mora da se pomogne, no deka do Evropskata komisija treba da se prati jasno barawe da kontrolira kako se tro{at parite vo zemjite koi primaat pari i da se primenat sankcii dokolku toa bide potrebno.

Slovenija bi trebalo da u~estvuva so 2,07 milijardi

evra vo stabilizira~kiot fond na evrozonata, vreden 440 milijardi evra.

G

22.11.2010

javi deka eksproprijacijata na zemji{teto e celosno zavr{ena i deka podgotvitelnite raboti bi mo`ele da po~nat za okolu dve nedeli, so rok za izgradba od 18 meseci.

Srpskiot minister za infrastruktura, Milutin Mrkowi}, izjavi deka izgradbata na Koridorot 10 vo Srbija zna~itelno }e napreduva so po~etokot na izgradbata

15

na delnicata od Vrawe do Bujanovac.

INVESTICISKO PRODIRAWE

SRPSKI FIRMI ZAINTERESIRANI ZA U^ESTVO NA LONDONSKATA BERZA Londonskata berza ima najgolema reputacija vo Evropa i e mesto kade {to najmnogu investitori baraat ambiciozni kompanii–lideri vo svoite segmenti, na koi im se potrebni dolgoro~ni postojani sredstva za da ostvarat natprose~ni rezultati ELENA JOVANOVSKA ekolku srpski kompanii poka`ale interes da gi kotiraat svoite akcii na Londonskata berza.

Nekoi od najgolemite vode~ki kompanii od Srbija me|u koi i Srbijagas, Rudnap, Dunav hrana grupa, Nekse, Agrokor, Voli trejd, Atlantik grupa, Direkt grupa, Nelt i NKBM, razgovarale so pretstavnici na Londonskata berza za mo`nostite za vlez na Berzata i beneficiite. Biznismenite gi slu{nale mo`nostite od Bank of Wujork melon (Bank of New York Mellon) vo svojstvo na depozitarna banka, Sitibank (Citibank) vo svojstvo na investiciska banka, advokatskata ku}a Hogan lavels (Hogan Lovells) i KPMG vo svojstvo na revizor za potrebi za kotirawe.

“Kotiraweto na berzite sigurno ne e ednostaven i brz proces, no finansiraweto po pat na postojan kapital definitivno e najzdraviot na~in za sobirawe kapital.

Odr`uvaweto na kompaniite, koi vo najgolem del se finansiraat od kapital, e daleku pogolemo od visokozadol`enite firmi.

Ovaa kriza go razotkri su{tinskiot problem vo regionov, a toa e nedostig od

OKOLU 1.000 KOMPANII NA BELGRADSKATA BERZA BEZ TRANSAKCII

N

sopstven kapital vo kompaniite. Tokmu toj sopstven kapital bi trebalo da pretstavuva “sigurna rezerva” vo godinite koga se ostvareni nepovolni delovni rezultati, a tro{ocite na finansirawe se zgolemuvaat. Londonskata berza e so najgolema reputacija vo Evropa i mesto kade {to najmnogu investitori baraat ambiciozni kompanii– lideri vo svoite segmenti, na koi im se potrebni dolgoro~ni postojani sredstva za da ostvarat natprose~ni rezultati. [ansata e tuka, no potrebno

e naporno i temelno da se raboti za da se iskoristi na vistinskiot na~in”, izjavi Boris Milo{evi} od KPMG Srbija.

Prethodno, direktorot na Vienskata berza, Hajnrih [aler, izjavi deka dokolku dr`avata odlu~i da ja prodade Belgradskata berza, Vienskata e zainteresirana da vleze vo pregovori za nejzino kupuvawe. “Sekako deka sme zainteresirani za pro{iruvawe i dokolku nekoja berza od regionov od odredeni pri~ini bi bila

na proda`ba, bi bile zainteresirani da vlezeme vo pregovori {to e mo`no pobrzo.

Toa va`i i za Belgradskata berza”, izjavi [aler. Zalagaj}i se za okrupnuvawe na pazarot na kapital, [aler veli deka glaven uslov za funkcionirawe na ekonomijata vo edna dr`ava, vsu{nost, e pazarot na kapital i od taa pri~ina e mnogu va`no toj da se razvie. “Ako postoi mo`nost toj da se razvie na cel region, toa e mnogu podobro za institu-

Okolu 1.000 kompanii koi kotiraat na Belgradskata berza ovaa godina ne izvr{ile nitu edna transakcija.

Spored direktorkata na Berzata, Dostani}, za tie pretprijatija mo`ebi e najdobro da preminat vo zatvoreni akcionerski dru{tva, bidej}i e {teta i za dr`avata i za berzata “so sila da bidat na berza”.

Od druga strana, pak, ostanatite 520 kompanii imale barem edna transakcija vo godina. Kako {to naveduva Dostani}, ako se meri po obemot na prometot, godinava Berzata rabotela polo{o vo odnos na lani. Taa se osvrna i na o~ekuvawata za narednata godina, istaknuvaj}i deka e potrebno da se napravi “ponuda na pazarniot materijal na berza”, koja }e bide kapitalno silna i }e im dade mo`nost na investitorite za vlez i izlez na pazarot so seriozni sredstva.

“Poradi toa, potrebno e na pazarot da se pojavat golemi kompanii od oblasta na energetikata i telekomunikaciite”. Taa potseti deka akciite na naftenata industrija Srbija (NIS) ve}e se na Berzata i deka toa e zna~ajna promena godinava, no trguvaweto ne e na zavidno nivo. Dostani} o~ekuva deka na Berzata }e se pojavat Telekom Srbija po privatizacijata i aerodromot Nikola Tesla. cionalnite investitori, zatoa {to im e mnogu polesno da dojdat vo ovoj region i da investiraat pari”.

Kao {to soop{ti direktorkata na Belgradskata berza, Gordana Dostani}, Vienskata berza ve}e podolgo vreme ne ja krie zainteresiranosta za kupuvawe balkanski

berzi, pa i na Belgradskata berza. Taa potseti deka Vienskata berza, koja e edna od najgolemite vo regionov, ve}e stana mnozinski sopstvenik na berzite vo Qubqana, Praga i Budimpe{ta, kako i deka nejzinite pretstavnici u{te pred dve godini vodele razgovori so akcioneri od Belgradskata berza za mo`na proda`ba na akcii.

16 22.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

SAMSUNG ]E PROIZVEDUVA TELEVIZORI SO GUGL PODDR[KA amsung Elektroniks, najgolemiot proizveduva~ na televizori, planira da ostvari sorabotka so Gugl. Stanuva zbor za nov dizajn na televizori so integrirana poddr{ka na Gugloviot softver. Sam}sung najavuva plasirawe na televizorite u{te na po~etokot na slednata godina, dostapni za site gra|ani {irum Evropa.

“Detalite od planot za sorabotka doprva treba da

S

bidat re{eni. Kompanijata e otvorena za upotreba na ~ipovite od korporacijata Intel vo svoite televizori”, veli Ju Bu Kin, liderot na TV-biznisot na Samsung.

So ova, po Soni, Samsung stanuva vtorata kompanija koja nudi televizori so integrirana poddr{ka od Gugloviot softver, izvestuvaat od Blumberg. Imeno, televizorite so mo`nost za internet-pristap }e im

dadat mo`nost na potro{uva~ite da kupuvaat videoigri i programi od kompaniite {irum svetot. Vo oktomvri, Samsung, koj isto taka e golem proizveduva~ na memoriski karti~ki i ramni ekrani, promovira{e kompetitivna cena vo TV-industrijata vo ~etvrtiot kvartal od godinava, sledstveno na nivnata zaguba od 204 milioni amerikanski dolari vo juli, avgust i septemvri ovaa godina.

DELL SO DUPLIRAN PROFIT VO TRETIOT KVARTAL OD GODINAVA merikanskiot proizvoditel na personalni kompjuteri Del (Dell) gi prezentira{e podatocite za brziot rast na profitot za periodot od juli do septemvri. Vakviot rast se dol`i na tehnolo{koto vlo`uvawe na Del pri izrabotka na nivnite kompjuteri, kako posledica na unazaduvaweto na kompanijata na rang-listite za edno mesto. Vo tretiot kvartal Del go zgolemi profitot

A

PROGNOZI ZA EKONOMSKI RAST

PESIMIZAM ZA ZAKREPNUVAWE NA GLOBALNATA EKONOMIJA OECD ne o~ekuva zna~itelen rast na svetskata ekonomija za 2011 godina. Svetskata banka, pak, vo izve{tajot “EU-10” najavuva deka Unijata zakrepnuva po te{kata dol`ni~ka kriza

na 822 milioni dolari.

Se predviduva deka do krajot na godinata prihodot na Del }e dostigne 15,4 milijardi dolari, nasproti minatogodi{nite 12,9 milijardi. So ova, Del povtorno e na vtoroto mesto na najgolemi proizveduva~i na personalni kompjuteri vo svetot i povtorno go nadmina tajvanskiot A~er, koj mu go zazede mestoto pred devet meseci. Oddelenieto za proizvodstvo na golemo

go zabele`a ovoj silen rast so prihodot od 4,3 milijardi dolari, {to e za 27% povisok od istiot period minatata godina. Oddelenieto za potro{uva~i na Del ostvarilo prihod pogolem za 4% (3 milijardi dolari), dodeka Oddelenieto za javen sektor za 20% (4,4 milijardi dolari). So ova, Del u{te edna{ go doka`a svojot kvalitet i se najde za stepen pokompetitiven na pazarot.

DVA, TRI ZBORA

“Prefrlaweto na s$ pogolema odgovornost na avganistanskite sili }e po~ne vo po~etokot na 2011 godina. Se nadevame deka toj proces }e zavr{i do krajot na 2014 godina i, spored mene, grafikonot e realisti~en.”

ANDERS FOG RASMUSEN

generalen sekretar na NATO

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rganizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) gi namali prognozite za rastot na svetskata ekonomija za slednata godina. Namaluvaweto na pottiknuva~kite merki vo pove}eto dr`avi, kako i bavnoto zazdravuvawe na investiciite se glavnata pri~ina za pesimizmot na OECD. Svetskata ekonomija vo 2011 godina treba da se zgolemi za 4,2%, {to e za 0,3 procentni poeni pomalku vo odnos na prethodnata proekcija, poka`uvaat polugodi{nite prognozi na OECD. Spored istiot izve{taj, vo 2012 godina OECD o~ekuva rast na svetskata ekonomija od 4,6%.

Organizacijata prognozira i deka amerikanskiot bruto-doma{en proizvod ovaa godina treba da se zgolemi za 2,7%, nasproti prethodnite o~ekuvawa od 3,2%. Zakrepnuvaweto dopolnitelno }e bide zabaveno vo 2011 godina, za koga OECD procenuva deka ekonomijata na SAD }e porasne za samo 2,2%. Vo 2012 godina, pak, Amerika treba da ostvari rast od 3,1%. Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj prognozira deka vo 2011 godina bruto-doma{niot proizvod vo evro-zonata }e se zgolemi za 1,7%, dodeka, pak, za 2012 godina se o~ekuva minimalen rast od 2%.

Spored proekciite na OECD, rastot na japonskata ekonomija vo slednite dve godini }e se zabavuva, najmnogu kako rezultat na deflacijata i visokata stapka na nevrabotenost.

NAJRAZVIENITE ZEMJI VO EU ZAKREPNUVAAT Najgolemite deset ekonomii od Centralna i Isto~na Evropa vo 2011 godina }e zakrepnuvaat od udarite koi im gi

O

“Ako site sosedi na Bugarija ne se ~lenki na eden ist klub, ne sledat isti pravila i ne pripa|aat na edno isto ekonomsko podra~je, pra{awe e kolku dolgo }e mo`e da pre`iveat ostanuvaj}i nadvor od seto toa.”

NIKOLAJ MLADENOV

minister za nadvore{ni raboti na Bugarija

1,8% rast }e zabele`at ekonomiite od EU-10 ovaa godina

nanese dol`ni~kata kriza, poka`uva redovniot izve{taj "EU-10" na Svetskata banka.

Procenkite na Svetskata banka se deka ekonomiite na porane{nite komunisti~ki zemji od Evropskata unija poleka zakprenuvaat od te{kata kriza koja im se slu~i pred polovina godina, no nivnoto zazdravuvawe, pi{uva vo izve{tajot, }e zavisi od situacijata vo zapadniot del na kontinentot.

“Obnovuvaweto se vra}a vo regionot”, poso~uva bankata vo izve{tajot "Evropska unija10", spored koj se o~ekuva site deset ekonomii vo regionot da zabele`at rast slednata godina. Rastot vo ^e{ka, Bugarija, Ungarija i Slovenija ovaa godina, spored Svetskata

banka, se o~ekuva da bide poumeren i da se dvi`i od 0%-2%, a vo 2011 godina rastot na ovie ekonomii se procenuva da bide okolu 2%.

Edinstveno Letonija i Romanija }e zabele`at pad na ekonomijata vo 2010 godina od 0,4%, odnosno 1,9%, {to e odraz na intenzivnosta na krizata vo tie zemji.

Ekonomijata na Letonija, pak, koja vo 2008 i 2009 godina zabele`a pad za 25%, poradi {to go dobi primatot na zemja so najdlaboka recesija od strana na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), spored procenkite na Svetskata banka slednata godina mo`e da o~ekuva rast od 3,3%. Za romanskata ekonomija, pak, se predviduva rast od okolu 1,5%.

EU-10 zemjite lani imale vkupen pad na ekonomiite od okolu 3,5%. Svetskata banka procenuva deka ekonomiite na desette dr`avi ovaa godina }e zabele`at rast od 1,8%, a vo 2011 godina duri 3,2%.

Vo obnovuvaweto na ekonomijata dosega predvode{e Pol-

[VAJCARIJA GO ZGOLEMI UVOZOT ZA 6% vajcarskata trgovska razmena se zgolemi vo oktomvri kako posledica na zgolemeniot izvoz i pomaloto iska~uvawe na uvozot, poka`aa statisti~kite podatoci na [vajcarskata varinska kancelarija.

Trgovskata razmena dostigna 2,12 milijardi dolari, kako {to fakti~kiot izvoz se zgolemi so sezonsko adaptirani 6,2% i fakti~ki uvoz koj se zgolemi za 1,9% vo sporedba so mese~nite izve{tai vo tekovnata go-

[

dina, izvesti kancelarijata.

Od edna strana, minatoto leto [vajcarija ja do`ivea svojata najlo{a recesija od nejzinoto postoewe, a od druga strana, ekonomskoto zakrepnuvawe ovaa godina do`ivea ekspresen porast.

Vo 2011 godina se o~ekuva stabilizirawe na vakvata sostojba. Liderite na ovaa dr`ava predupredija deka nadvore{ni faktori, vklu~uvaj}i gi i pritisocite koi go predizvikaa rastot na nacionalnata valuta,

ja napravija {vajcarskata ekonomija pomalku atraktivna, a ova mo`e da vlijae na nejzinoto zazdravuvawe.

Kako {to dr`avata zavisi od nadvore{nite barawa za nivnite stoki, zakrepnuvaweto na ostanatite trgovski partneri {irum Evropa e od isklu~itelno zna~ewe za zakrepnuvaweto na nacionalnata ekonomija. Kako prv partner na [vajcarija se izjasni germanskata Vlada i ja istakna potrebata za uvoz na {vajcarski stoki.

ska, 38-milionskata dr`ava, koja e edinstvenata od 27 zemji-~lenki na Unijata so bruto-doma{en proizvod (BDP) koj lani porasna za 1,7%.

Svetskata banka o~ekuva deka godinava polskata ekonomija }e se zgolemi za 3,5%, a vo 2011 godina }e porasne za duri 4,1%.

Vo izve{tajot "EU-10" se procenuva deka Slova~ka e vtorata zemja od Centralna i Isto~na Evropa koja najbrzo }e zakrepne od dol`ni~kata kriza. Slova~kata ekonomija, koja zavisi od proizvodstvoto na avtomobili i elektronika za izvoz, lani ima{e pad na ekonomijata od 4,7%. Ovaa godina, Slova~ka najverojatno }e ja zavr{i so rast od 4,1%.

Sli~en rast (4.2%) Svetskata banka & predviduva na Slova~ka i vo 2011 godina.

Osum od desette porane{ni "komunisti~ki dr`avi" se priklu~ija kon evropskoto semejstvo vo 2004 godina, zaedno so Kipar i Malta. Bugarija i Romanija stanaa ~lenki na Unijata vo 2007 godina.

“Poradi zdravstvenata sostojba, se povlekuvam od funkcijata {ef na Komunisti~kata partija na Kuba. Se razbolev i go napraviv toa {to morav, ja prenesov svojata funkcija. Ne mo`am da rabotam ne{to na {to ne sum vo sostojba da mu go posvetam svoeto vreme.”

FIDEL KASTRO

porane{en lider na Kuba

JU@NA KOREJA VOVEDE DANOK NA STRANSKITE INVESTICII VO DR@AVNI OBVRZNICI u`na Koreja vovede danok za stranski investicii na dr`avnite obvrznici so cel da ja za{titi ekonomijata od potencijalnata destabilizacija na prilivot na stranski kapital. So toa, Seul ja prodol`i za{titata na sopstvenata ekonomija so cel da go namali prilivot na stranski kapital, koj spored nivni procenki mo`e da ja pokrene vrednosta na nivnata valuta i

J

da go destabilizira celiot pazar, dodeka investitorite nastojuvaat da ostvarat pogolem pridones vo onie ekonomii so povisok stepen na rast.

Vladata na Seul predlo`i dva novi zakoni do Parlamentot za povtorno voveduvawe na danok na stranskiot kapital, soop{tija od Ministerstvoto za strategija i finansii. Od Ministerstvoto velat deka “povtornoto voveduvawe na

danokot e samo privremen instrument za da se namali rizikot na prekumerni oscilacii na kapitalnite tekovi, so ogled na brziot porast na stranski investicii vo ju`nokorejskite obvrznici.” Brziot priliv na stranski investicii se dol`i na ukinuvaweto na 14% danok na kamatnite prihodi i 20% danok na kapitalniot profit na dr`avnite obvrznici vo maj ovaa godina.

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

22.11.2010

SVET

17

0-24

...POVTORNO ZATRUPANI RUDARI

...NOVIOT PRETSEDATEL NA SAD?!

...VO VELIKA BRITANIJA

Eksplozija vo rudnik na Nov Zeland

Zagri`en za idninata na svojata zemja

]e se namaluva brojot na stranski rabotnici

vaeset i sedum rudari ostanaa zarobeni pod zemja petokot ve~erta, po eksplozijata vo rudnikot za jaglen na ju`niot ostrov na Nov Zeland. Vedna{ bea prezemeni merki za bezbednost i spasuva~ka akcija.

onald Tramp e zagri`en za idninata na amerikanskata nacija, pa razmisluva za mo`nosta da se kandidira za pretsedatel. Vo intervju za kanalot ABC toj najavi deka mo`e da potro{i 200 milioni dolari za sopstvena kampawa.

rojot na stranskite rabotnici koi doa|aat vo Velika BEvropskata Britanija so rabotna viza od zemjite koi ne se del od unija treba da se namali do 25%, soop{tuvaat od

D

D

vladinata sovetni~ka grupa za imigracija.

GOLEMI IMIWA NA SOCIJALNITE MRE@I

KOI SE PRETPRIEMA^ITE KOI GO PROMENIJA INTERNETOT!?

Interesot za ovie mladi pretpriema~i - kreatori na moderni veb-stranici za komunikacija, koi gi napravija milioneri, ne prestanuva. “Kapital” izdvojuva pet od niv... vo septemvri 2010 godina “Fejsbuk dr`avata” na Mark Zukerberg be{e proceneta na vrednost od 6,9 milijardi dolari. I pokraj golemiot broj kontroverznosti koi ja sledat ovaa firma, Fejsbuk ima mnogu pozitivni i negativni strani, pa se ~ini deka ovaa yvezda }e prodol`i da sveti u{te nekoe vreme.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a socijalnite mre`i na golemo se diskutira minative meseci, duri i godini nanazad, a lu|eto koi stojat vo nivna pozadina se trudat da se iska~at edno skalilo pogore so svoite kreacii i nivnoto nadgraduvawe i da gi dostignat golemite imiwa vo tehnolo{kiot svet, Bil Gejts i Stiv Xobs.

Pred desetina godini retko koj mo`e{e da zamisli deka edna li~nost }e mo`e da vleze vo istorijata na holivudskite filmovi samo zaradi toa {to napravil edna, navidum obi~na, veb stranica. No, toa denes pretstavuva fakt, a taa li~nost e Mark Zukerberg, ~ija istorija e zapi{ana vo holivudskiot blokbaster “Socijalna mre`a”.

Interesot za ovie mladi pretpriema~i - kreatori na moderni veb-stranici za komunikacija, koi gi napravija milioneri, ne prestanuva.

“Kapital” izdvojuva pet od niv - kako se rodile ideite za nivnite proekti, zo{to uspeale ili propadnale?!

Z

MARK ZUKERBERG FACEBOOK Najpoznat i najuspe{en pome|u osnova~ite na socijalnite mre`i e glavniot menaxer na Fejsbuk (Facebook), Mark Zukerberg. Dodeka studiral na Harvard i `iveel vo studentski dom, Zukerberg go kreiral facebook.com so idejata da bide direktorium na studentite. Mnogu nabrzo po ra|aweto na idejata ovaa socijalna mre`a stanuva globalno poznata.

Po~nuvaj}i kako obi~en direktorium, denes ovaa veb-stranica slu`i za skladirawe na fotografii, pronao|awe na prijatelite nasekade niz svetot, javno soop{tuvawe na ona {to lu|eto sakaat ili ne sakaat, a kako najva`no od s$ e toa {to kompaniite mo`e da se reklamiraat preku Fejsbuk i da go razvivaat svojot marketing.

Spored magazinot "Forbs",

TOM ANDERSON MY SPACE Ne site socijalni mre`i se bezvremenski, pa preku tipi~ni primeri mo`e da se indiciraat i podemot i padot na Majspejs (My space).

Ako ste me|u prvite registrirani na ovaa veb-stranica, najverojatno eden od va{ite prijateli e osnova~ot Tom Anderson. Pred Fejsbuk da zastane na tronot na socijalnite mre`i, Majspejs be{e najgolemiot socijalen internet-medium na svetot.

Denes ovoj proekt e pove}e

poznat po toa {to hostira muzika i videa, a preku nego muzi~kite grupi mo`e da gi promoviraat svoite pesni.

Tom Anderson, zaedno so Kris Delof, go sozdade Majspejs vo 2003 godina, a vo 2005 godina go prodade za 580 milioni dolari na Wuz Korporej{n, korporacija koja e vo sopstvenost na mediumskiot magnat Rupert Mardok.

ENDRU MEJSON GROUPON Endru Mejson e 29-godi{en, samouk muzi~ar i programer, koj po pove}e obidi go prona{ol sovr{eniot recept za uspe{na veb-stranica vo 2008 godina – Grupon (Groupon).

Preku ovaa stranica se vospostavuva kontakt so kompaniite koi nudat svoi ponudi, me|utoa, tie se validni edinstveno preku Grupon. Za da se informiraat korisnicite za site kompaniski

ponudi, Grupon dnevno pra}a pisma so predlozi koi cirkuliraat me|u registriranite korisnici. Me|u ponudite ima 40% popusti za obleka, ru~ek za polovina cena vo restoranite, duri i popusti za ~asovi po joga.

Spored magazinot "Forbs", Grupon e internet-kompanija koja najbrzo se razviva na pazarot, a o~ekuvanite prihodi za 2010 godina se dvi`at okolu 500 milioni dolari.

RID HOFMAN LINKEDIN Linkdin (Linkedin) pretstavuva profesionalna verzija na Fejsbuk, kade {to lu|eto ja koristat socijalnata veb-stranica, ne da objavat {to ru~ale denes ili da gi poka`at fotografiite od poslednoto patuvawe, tuku da imaat mo`nost da se povrzat pove}e od 85 milioni profesionalci od pove}e oblasti, koi sakaat da naprednat i

da se razvijat na profesionalno pole.

So magistraturata po filozofija, Rid Hofman rabotel vo Pejpal (Paypal), pa vo 2003 godina go osnoval Linkdin.

Spored magazinot "Forbs", socijalnata mre`a vredi 340 milioni dolari, dodeka samo veb-stranicata Linkdin - dve milijardi dolari.

XEK DORSI TWITTER Dizajniran od Xek Dorsi vo 2006 godina, Tviter (Twitter) denes pretstavuva proekt koj ima pove}e od 100 milioni korisnici. Dorsi be{e glaven izvr{en direktor na Tviter do 2008 godina, a ottoga{ e ~len na upravniot odbor.

Osven Tviter, Xek Dorsi ja odr`uva i veb-stranicata Skver (Square) koja mo`e da se upotrebuva preku Ajfon, a ovozmo`uva uslugi povrzani so pla}awe preku kreditni karti~ki.

18 22.11.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA 1

OTROVNATA GLAVOBOLKA NA XONSON I XONSON

Vo 1982 godina, sedum `iteli na ^ikago po~inaa po zemaweto “tajlenol”, analgetik {to e rangiran me|u najdobro prodavanite proizvodi na kompanijata Xonson i Xonson. Mediumite objavija urgentni predupreduvawa, a policijata vo ^ikago so zvu~nici predupreduvala za zemaweto “tajlenol”, obikoluvaj}i gi sosedstvata. Industriskite eksperti smetaa deka mu do{ol krajot na Tajlenol kako brend

krija deka upadot se slu~il otkako proizvodot stignal gogoski@kapital.com.mk na proda`nite polici.

Gre{kata vo proizvodstvoto ali e PR mrbe{e isklu~ena poradi faktov? Nema podotot deka site pakuvawa se bar na~in da se proizveduvaat vo razli~ni odgovori na ova fabriki, a nesre}ata se pra{awe otkolku slu~i samo vo eden grad. da se pogledne na posTaa godina, Tajlenol ledicite od najgolemite kontrolira{e 37% od PR neuspesi. Koga } pazarot na kompanijata so e stanat javni lo{ite prihod od okolu 1,2 milioni vesti za kompanijata, dolari. Po nastanite vo ne samo {to toa vli^ikago, vesta se pro{iri jae na ona {to mislat niz celata dr`ava. Ankepotro{uva~ite, tuku istoto tite poka`uvaa deka pove} ja pogoduva berzata, ja e od 94% od potro{uva~ite pogoduva pobaruva~kata se pla{ele da zemaat i proda`bata, a mo`e “tajlenol” poradi truewata. da bide i fatalno za nePo edna nedela Xonson i podgotvena kompanija.

Xonson povle~e 31 milioni Se se}avate {to se pakuvawa na poznatiot lek, slu~i so Stiv Xobs koga {to pretstavuva edno od odrekuva{e deka e bolen, najgolemite povlekuvawa pa potoa zamina na transod proda`ba vo ameriplantacija na xigerot? kanskata istorija. ZaguAkciite na Epl padnaa, bata iznesuva{e pove}e od a so toa indirektno se 100 milioni dolari. Bea poka`a i stravot na prekinati i site reklami investitorite koi vo Xobs za proizvodot, a cenata na gledaat stolb na kompaniakciite zabele`a pad od jata. Ete zo{to ne slu~ajno 17,24% samo za edna nedela golemite kompanii po pojavuvaweto na krizata. vlo`uvaat vo krizniot Xonson i Xonson se soo~ija menaxment i PR slu`bite, so te{ka dilema - kako na koi od druga strana, pak, najdobar na~in da se sprase slu~uva da se soo~at vat so problemot bez da ja so navistina komplicirauni{tat svojata reputacija ni udari vrz reputacijata i svojot najprofitabilen na kompanijata. proizvod?

Sepak, problemite na OFANZIVATA NA koi ne se raboti mo`e XEJMS BURKE lesno da se pretvorat vo Postapuvaj}i po ona {to katastrofa, veli glavniot u{te se ceni za “zlaten sovetnik za komunikacii standard” vo korporativniot vo Bi-Bi-Si, Donald Stil. krizen menaxment, Xonson Taka, nekoi kompanii i Xonson brzo ja prifatija uspevaat da se izvle~at, odgovornosta. Soop{tenijata “Тајленол“, еден од најпrодаваните nekoi ne. No, prikaznite na kompanijata koi sleduza katastrofite ostanuпrоизводи на компанијата Џонsон и Џонsон, vaa vedna{ po obvinuvaat. vaweto gi predupreduvaa Edna od pogolemite krizi sтана виновник за sмrтта на 7 лuѓе lu|eto za konzumacijata na koja ve}e polni 28 godini proizvodot. Be{e voveod pojavuvaweto i koja dena i 24-~asovna direktna rangiran me|u najdobro pro- kako brend. izve{tai {to pi{uvaa za be{e pottiknata od krimi- po zemaweto na “tajlenol” linija za a`urirawe na (Tylenol), analgetik davanite proizvodi na komVedna{ po otkrivaweto istragata preciziraa deka nalen slu~aj {to nikoga{ {to e panijata Xonson i Xonson. na pri~inata za smrtta nepoznat storitel stavil 65 potro{uva~ite. ne dobi svoja razvrska & Sepak, najva`en be{e Nekoj gi obleal pilulite kaj `rtvite od koi prvata miligrami od smrtonosniot se slu~i na kompanijata vistinskiot izbor na so cijanid.

Prvata smrt se be{e 12-godi{no devoj~e, cijanid vo edna od seriite Xonson i Xonson (Johnson & slu~i na 29 septemvri, 1982 mediumite objavija urgentni na “tajlenol”, koli~ina {to izvr{niot direktor Xejms Johnson).

Burke, kreatorot na analgegodina, a proizvodot be{e predupreduvawa, a policie 10 iljadi pati pogolema LEKOT ZA GLAVOBOLKA tikot. povle~en od proda`ba samo jata vo ^ikago so zvu~nici od onaa {to e dovolna da - OTROV? Dodeka se obiduva{e da ja po edna nedela. Industrisk- predupreduvala za zemaweto predizvika smrt.

Vo 1982 godina sedum prebrodi burata ili ednosite eksperti smetaa deka mu “tajlenol”, obikoluvaj}i gi Akademskite istra`uva~i `iteli na ^ikago po~inaa do{ol krajot na Tajlenol sosedstvata. Novinarskite koi go ispituvaa slu~ajot ot- tavno da reagira kako kon PETAR GOGOSKI

D

PRIKAZNI OD WALL STREET

AUDI ]E SE REKLA Glavniot izvr{en direktor na Audi, Rupert [tadler, nezadovolen od brojkata prodadeni vozila vo SAD, }e primenuva nova taktika za da gi nadmine germanskite rivali vo proizvodstvoto na luksuzni vozila do 2015 godina. Za da bide broj eden, potreben mu e i pazarot vo SAD

a vreme na svojot godi{en odmor, ovoj avgust, pominat vo Kalifornija, glavniot izvr{en direktor na Audi (Audi), Rupert [tadler, stana svesen za edna rabota - na ulicite niz Amerika gi nema negovite vozila.

“Dodeka se vozev niz SAD, ednostavno vidov premalku vozila koi imaa ~etiri krugovi na nivnite vozila. Mora u{te mnogu da se raboti”,

Z Zagri`en e za ona {to go vide ili podobro ka`ano,

“{to ne go vide”, na ulicite niz SAD.

konstatira{e Rupert [tadler.

Ova pretstavuva navistina ponizna konstatacija od strana na ~ovekot koj e na ~elo na brend koj vo sekoj pogled ja nadmina proda`bata na luksuzni vozila vo zapadna Evropa minatata godina, vo odnos na svoite doma{ni rivali, BMV i Mercedes. Audi isto taka e lider vo proda`bata na vakvi vozila i vo Kina, kade {to preku svojata majka-kompanija,

Folksvagen, e prisuten od 1985 godina.

Sega, po re~isi dve dekadi otkako vo SAD be{e silno naru{ena reputacijata na kompanijata poradi problemot so nagloto zabrzuvawe na vozilata, Audi povtorno e na naslovnite stranici na magazinite.

Iako kompanijata, vo odnos na proda`bata, vo SAD se nao|a zad germanskite rivali, kako i “leksus” na Tojota, sepak,

FEQTON

PONEDELNIK

22.11.2010

Povlekuvawe-

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii.

Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

to na “tajlenol” zaguba pogolema od 100 milioni dolari

Dodeka se obiduva{e da ja prebrodi burata ili ednostavno da reagira kako kon regionalen problem, direktorot na kompanijata vleze vo ofanziva.

Vo linija na povlekuvaweto na lekot be{e pokrenata i masovna PR-kampawa nameneta Izvr{niot direktor na Xonson i Xonson, koj se soo~i so krizata, za publikata, poprecizno, idXejms Burke nite potencijalni potro{uva~i regionalen problem, toj vleze vo ofanziva.

Vo linija na povlekuvaweto na lekovite be{e pokrenata i masovna PR kampawa nameneta za publikata, poprecizno, idnite potencijalni potro{uva~i.

Prvoto pojavuvawe na Burke vo mediumite po nastanite go odbele`a izjavata deka “bezbednosta na potro{uva~ite e vrven prioritet na kompanijata”.

Taa namera podocna be{e podgreana so odlukata na kompanijata da gi povle~e site proizvodi na Tajlenol.

Toga{, “Vol Strit `urnal” pi{uva{e deka “kompanijata pobrzo odbra golema zaguba, otkolku da izlo`i nekogo na ponatamo{en rizik”.

Povlekuvaweto ~ine{e astronomska suma vo

Тruењата sо “тајленол“ - главна

тема на амеrиканsките веsти toa vreme, a prethodno kompanijata ve}e potro{i polovina milion dolari za predupreduvawa do doktorite, bolnicite i distributerite.

No, den po den, Burke stana za{titno lice na Tajlenol. Negovoto pojavu-

vawe na sekoi 60 minuti rezultira{e i so otstapuvawe na prostor kamerite da vlezat na samite mesta na proizvodstvo.

Seto toa direktorot go vode{e so isklu~itelna smirenost i ~uvstvo za kontrola.

Me|u drugoto, kompanijata vospostavi i vrski so policijata, FBI, kako i Administracijata za hrana i lekovi. Na toj na~in, taa stana del od potragata po vinovnikot i preventivno se postavi vo odnos na opasnosta za povtoren upad.

Se razbira, tuka i Xonson i Xonson imaa prednost {to ja nemaat mnogu kompanii vo vreme na kriza.

Truewata so cijanid bea delo na nepoznat zlostornik, {to isto taka ja napravi kompanijata `rtva. Po kratko vreme, mediumite dadoa mnogu pozitivna pokrienost na Xonson i Xonson i za nivnoto re{avawe na krizata. Vo eden napis od “Va{ington post” pi{uva{e “Xonson i Xonson efektivno demonstriraat kako treba da se snajdat golemite biznisi vo katastrofa” i im se dade aplauz za toa {to bile iskreni so javnosta i {to napravile tolku “skapo” povlekuvawe. Televiziite gi povtoruvaa snimkite od povlekuvaweto.

Masivnata PR kampawa po~na da gi poka`uva prvite znaci na uspeh.

Blagodarenie na agresivnata reakcija na Xonson i Xonson, iako za vreme na krizata udelot na Tajlenol na pazarot zabele`a kolaps od 35%, spored finansiskite izve{tai na kompanijata, za {est meseci po katastrofata taa obnovila 70% od svojot pazar so lekovi.

A vo tekot na site slu~uvawa, farmacevtskiot gigant na javnosta, koja ne se oslobodila od ve}e kupenite analgetici, & ponudi i zamena so novi, ispitani pratki.

No, tuka ne zavr{i s$.

Ve}e sledniot mesec

kompanijata povtorno gi lansira{e kapsulite, no vo novo pakuvawe, pridru`eno so silna promocija vo cenata.

Spored razli~ni studii na ovoj slu~aj, najva`nite ~ekori {to gi prezede Xonson i Xonson za povtorno da go osvoi pazarot ne po~nuvaat so ednostavnoto vra}awe na proizvodot.

Pred s$, kompanijata gi pretstavi novite trojno zape~ateni pakuvawa. Taa be{e i prvata kompanija {to se po`ali na Administracijata za hrana i lekovi zaradi nivnoto nenavremeno reagirawe za nesigurnoto pakuvawe.

Potoa, za da gi motiviraat kupuva~ite, kompanijata ponudi kuponi za nivno kupuvawe, koi bea dostapni i vo vesnik, {to jasno govori za nivnata podgotvenost da doka`at pred javnosta deka lekot e bezbeden. Na kraj, Xonson i Xonson anga`iraa pove} e od 2.250 proda`ni agenti koi so prezentaciite me|u medicinskata zaednica treba{e da ja vratat doverbata kon proizvodot.

Po nekolku godini “tajlenol” po~naa da go kupuvaat i lu|eto koi prethodno koristele drugi analgetici.

POTRO[UVA^OT PRED PROFITOT “Prikaznata za “tajlenol” e mnogu relevantna za dene{nite lideri”, veli porane{niot izvr{en direktor na Medtronik, koj go predava slu~ajot so “tajlenol” na biznis-{kolata vo Harvard, dodavaj}i deka “dokolku direktorite ne napravat pravilen razvoj vo nivnata kompanija, kako {to napravi Burke, tie nema da se podgotveni da se soo~at so kriza”.

Navistina, prikaznata za

“tajlenol” e reprezentativen primer za uspe{en krizen menaxment. Spored Soterios Zulas, sovetnik za komunikacija vo kriza i predava~ po odnosi so javnosta na nekolku kolexi vo Boston, uspe{nosta na Xonson i Xonson se dol`i na nekolku pravilni ~ekori. Me|u drugoto, toj veli: Xonson i Xonson reagiraa brzo, so kompletna otvorenost za toa {to se slu~i i brzo prezedoa povlekuvawe na sekoj izvor na opasnost koj mo`e da predizvika polo{o scenario.

Tie, isto taka, se poka`aa podgotveni da se soo~at so ogromni tro{oci na kratok termin i seto toa vo ime na bezbednosta na potro{uva~ite. Toga{, pove}e od s$ drugo vospostavija baza na doverba kaj nivnite potro{uva~i.

Izvr{niot direktor se izvede pred liceto na mediumite i ja zaigra legalnata karta na simpatija.

A {to s$ mo`e{e da se slu~i i kakvi mo`ea da bidat zagubite na Tajlenol poradi histerijata {to se pojavi? Zamislete deka sedite vo svojot dom, na televizorot gi davaat vestite za truewata, po~nala da ve boli glavata i trgnuvate da se napiete “tajlenol”, koj sekoga{ vi pomaga. Ne, denes ne. Verojatno, nikoga{ pove}e nema da pomislite na “tajlenol”.

Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako i dali najgolemata hemiska kompanija vo SAD, Union Carbide, se snajde vo krizata {to be{e predizvikana po trueweto na 10 iljadi lu|e

AMIRA ZA VREME NA SUPER BOWL se o~ekuva godinava da bidat prodadeni okolu 100.000 vozila. Celta na menaxmentot e do 2018 godina ovaa brojka na vozila da bide dvojno pogolema. Glavniot izvr{en direktor na Audi, Rupert [tadler, nezadovolen od brojkata prodadeni vozila vo SAD, }e primenuva nova taktika za da gi nadmine germanskite rivali vo proizvodstvoto na luksuzni vozila do 2015 godina. Za da bide broj eden, potreben mu e i pazarot vo SAD. I od Folksvagen o~ekuvaat tokmu Audi da bide nivniot glaven profiten “motor” na ovoj pazar. [tadler, koj na ~elo na Audi dojde pred 4 godini, godi{no tro{i okolu 2,7 milijardi dolari na novi modeli na vozila, no i na tehnolo{ki

19

podobruvawa na istite. Vo tekot na idnite 5 godini Audi na pazarot }e lansira {est novi modeli na vozila od razli~ni vidovi, malo vozilo, kompaktni vozila so sportska oprema i sportski vozila.

Kako dopolnuvawe na novata taktika za vlez na pazarot vo SAD, Audi odlu~i da tro{i milioni dolari i vo emituvaweto reklami za vreme na golemi nastani, od tipot na dodeluvaweto Oskari, pa duri i za vreme na amerikanskiot Super Bowl. Nekoi trendseteri utvrdija deka vo grupata korisnici na vozilata na Audi ima golem broj poznati likovi vo SAD, kako {to se Tom Brejdi, centarot na Wu Ingland Patriots, kako i negovata sopruga, supermodelot @izel Bundhen; potoa Tejlor

Lotner od filmot Twilight, kako i ^ejs Kraford od TVsapunicata Gossip Girl. “Audi ima privle~en, mlade{ki izgled, zatoa privlekuva golem broj mladi holivudski yvezdi. Ima golem “frka” okolu ovaa marka vozila”, veli Rebeka Lindland od IHS Automotive. Za da ja zgolemi svesnosta za ovoj brend kaj amerikanskata javnost, Audi vo tekot na 2009 godina sponzorira{e golem broj ve~erni emisii i {oua kaj TV-stanicite ABC, CBS, kako i prenosot na inauguracijata na Barak Obama za pretsedatel na SAD, koja se emituva{e preku NBC, za vreme na koja postojano be{e reklamiran modelot “A4 sedan”. Za vreme na amerikanskiot Super Bowl, pak, be{e koristena tema so

zelena policija koja apsi lu|e koi koristat plasti~ni kesi.

Vo ovaa reklama, voza~ na “audi A3”, so ekolo{ki dizel motor, pominuva bez problem na blokadite postaveni od ovaa policija. Po reklamata, internet-soobra}ajot na vebstranicata na Audi skokna za celi 300%. Isto taka, vo svoite reklami Audi po~na da koristi neobi~na taktika, preku prika`uvawe na svoite rivali kako porane{ni luksuzni vozila i pretstavuvaj}i se sebesi kako nova klasa na luksuz. “Ako sakate da bidete progresiven brend, ponekoga{ mora da bidete kontrovezrni”, veli Piter [varzenbauer, odgovorniot za proda`ba i marketing, koj porano rabotel za Por{e i BMV vo SAD.

Audi vo SAD go smetaat za brend

so privle~en, mlade{ki izgled, poradi {to privlekuva golem broj mladi holivudski yvezdi.

20 22.11.2010

PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata.

Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb, Kumanovo.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 19.11.2010 Renomirana banka od Republika Makedonija za svoite potrebi objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Interen revizor Zainteresiranite kandidati da ispratat pismo za interes i kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, zaedno so edna fotografija, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot, na slednata adresa: P.fah 564,1000 Skopje,Republika Makedonija.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 15.11-22.11.2010 Biogena Farmaceutikals vrabotuva agent za proda`ba Site aplikacii da gi ispratat svoite rezimea so imejl na: biogenea@gmail.com, charizolga@yahoo.gr Internet Trgovski centar ima potreba od sorabotnici: Agent za B2B proda`ba Kandidatite treba da ispratat motivacisko pismo i biografija na adresata: info@tc.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010.

TELEKOMUNKACII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.11.2010 T-Mobile Makedonija objavuva oglas za: Specijalist za danoci Ovoj oglas e so va`nost 5 dena od denot na objavuvawe Va{ite aplikacii treba da bidat isprateni na slednava adresa: T-Mobile Makedonija AD Skopje „Orce Nikolov” bb Skopje so naznaka „Nadvore{en oglas-Specijalist za danoci” ili na vrabotuvanje@t-mobile.com.mk IT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.11.2010 ITS Iskratel telekomunikaciski sistemi DOO Skopje ~len na Iskratel Group od Slovenija objavuva: Konkurs za vrabotuvawe na 4 softverski in`eneri Va{ite biografii dostavete gi na adresa: ITS Iskratel telekomunikaciski sistemi DOO Skopje, Kej 13 Noemvri, kula br.4/2,1000 Skopje, ili po e-mail: info@its-sk.com.mk Kraen rok za prijavuvawe e 22.11.2010

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO / ТЕЛЕКОМУNИКАЦИИ

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PONEDELNIK

22.11.2010

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

LICE ZA KONTAKT:

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

21

22 22.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR

PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Od 10 - 11 dekemvri 2010 godina, vo Port El Kantanoui, Tunis “DENOVI NA PRETPRIEMNI[TVOTO 2010” SO KOMPANII OD EVROPA, AZIJA I AFRIKA

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Pod pokrovitelstvo na pretsedatelot i premierot na Republika Tunis, na 10 i 11.12.2010 godina vo Port El Kantanoui, }e se odr`at 25-te Denovi na pretpriemni{tvoto. Nastanot predviduva konferencija, sredbi i panel-sesii so u~estvo na preku 800 kompanii od celiot svet, javni li~nosti i svetski lideri, multinacionalni korporacii i univerziteti od preku 21 zemja od Evropa, Azija i od Afika.

Ovaa manifestacija dava mo`nost u~esnicite da gi

pro{irat svoite znaewa i iskustva za razli~ni aspekti povrzani so glavnata tema na sesijata: “Odgovorot na kompaniite na predizvicite”.

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonska delegacija na ovoj me|unaroden deloven nastan, a kako nacionalen partner na organizatorot - Arapskiot institut za biznis-menaxment.

Za svoite ~lenki Komorata obezbedi isklu~itelni uslovi za u~estvo na ovoj zna~aen me|unaroden nastan i toa: popust od 50% za registracija za u~estvo vo visina

od 400 evra (registracijata pokriva ekskluzivno hotelsko smestuvawe, pe~ateni materijali i lokalni patni transferi); popust od 50% za avionski prevoz so oficijalniot partner, avionskata kompanija “Tunis Air”.

Zainteresiranite kompanii svoeto u~estvo mo`at da go prijavat najdocna do 22.11.2010 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT: Vlatko Stojanovski Tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 E-mail: vlatko@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se!

Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost

Noemvri 2010 Sinergija Plus Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar

Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10 CS Global Liderstvo vo novata ekonomija: Strate{ki razvoj na ~ove~ki

kapital 23.11.10 M6 Edukativen Centar Proekt menaxment 23.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Delovna komunikacija i rakovodewe so ~ove~ki resursi 23.11.2010 Kosmo Inovativen Centar

Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10 CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni 27.11.10 Kosmo Inovativen Centar Prezentaciski ve{tini 27.11.10

CS Global Besplatno predavawe za metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi?

Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali?

Otkrijte {to!!

SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

KONFERENCII I SAEMI

PONEDELNIK

22.11.2010

23

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci).

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot.

Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci).

Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici.

Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe.

Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok).

Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT:

KONTAKT:

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

24 22.11.2010

TENDERI

PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od mobilen telefonski operator Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=28ebabba-eff7-43d0-b3f5dff6b7d1e96f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

ADMINISTRATIVEN POTRO[EN MATERIJAL Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=77511cec-3190-4263-a17dd6edb1ee9050&Level=2

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=5b4758df-fd9d-4e73-95ac-06bc640bc216&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

GORIVA, MASLO ZA GOREWE (EL), MOTORNI

Dovr{uvawe na Rekonstrukcijata na objektot na

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalna higiena Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na revizorska ku}a koja }e izvr{i revizija na godi{nite smetki i vkupnoto finansisko materijalno rabotewe vo 2010 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=618162c6-9952-4287-8b96a2929ab36ca7&Level=2

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

usluga - revizija na finansiski izve{tai Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za ginekologija i aku{erstvo Skopje

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond za osiguruvawe na depoziti

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: MJP PROAKVA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA MASLA, MASTI I ANTIFRIZ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4a0e6c98-4d86-4e4f-97e6-676dac7e3905&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

spomenikot na kulturata „Amam” vo Gevgelija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e52bc99b6197-4cd9-b470-723128c9450c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sklu~uvawe na ramkovna spogodba so pove}e ekonomski operatori bez povtorno pribirawe na ponudi za nabavka, monta`a i odr`uvawe na centralni kompjuterski sistemi so periferna oprema, aktivna i pasivna mre`na oprema za potrebite na AD ELEM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=1b225bb1-3862-43289f31-9ab3a57104f9&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pogonsko gorivo Eurodizel za motorni vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=faa8b796-930f-4fdc-a35f-7d48b6dc434c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tehni~ki gasovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1076bc42-ca9d-4780-b7c2-5fa1ecdbfe04&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Sobranie na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mobilna telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cfc83212-1d6b-4bdc-96bd-139c6df3af3e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka i izvedba na proekt za rekonstrukcija na sistem za upravuvawe na elektrofilter po II pat Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b29f8f26-8783-46c4-a3d9-41d9d7a39340&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JNU Ekonomski institut - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na informati~ka oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6db9d8a6-b02b-4a87-b712de673b82a473&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Iluminacija na objektite Ustaven Sud, Dr`aven Arhiv i

Arheolo{ki muzej, Ministerstvo za nadvore{ni raboti i Javno Obvinitelstvo i Uprava za finansiska policija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=b80af91cab57-497b-9e95-ebfc80bee13a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA dizajn, pe~atewe i isporaka na novogodi{en reklamen materijal za potrebite na AD ELEM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d8ff95485145-4897-8d7a-30f20fd3397f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU ZDRAVSTVEN DOM - Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6df0d5b2-48d0-4513-915e-96ec998b7ed9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Tehnolo{ko-metalur{ki Fakultet PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA kompjuterski sistemi i kompjuterska oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=99123443-9a9b-4521-8f8b-44a2eb279391&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Ustanova MLADINSKI KULTUREN CENTAR Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Javna nabavka na raboti-adaptacija i enterierno ureduvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=52a3c783-e91a-4410-b01d-8730f6c6349e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Sovet za radiodifuzija na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Finansiski-Osiguritelni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c0b91382-a719-4934-bf6dbac4d8c0f469&Level=2

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

22.11.2010

25

@ENITE VO FUDBALOT

TOPKATA KAJ PONE@NIOT POL

So toa {to na nekoj na~in ja “turna” svojata sredna }erka vo upravata na fudbalskiot klub Milan, Berluskoni na nekoj na~in saka da go poka`e opstojuvaweto na dinastijata

arbara Berluskoni, }erkata na najbogatiot Italijanec i premier, Silvio Berluskoni, i na negovata vtora ve}e eks-sopruga, Veronika Lario, vleze vo upravata na fudbalskiot klub Milan, ~ij pretsedatel i sopstvenik e nejziniot tatko. Edno vreme takva be{e familijata Aweli, koga na ~elo na dinastijata be{e Umberto Aweli, brat na osnova~ot na FIAT, Xani Aweli.

Sega na taa dol`nost e sinot na Umberto Aweli, posledniot so takvo prezime. So toa {to na nekoj na~in ja “turna” svojata sredna }erka vo upravata na fudbalskiot klub Milan, Berluskoni na nekoj na~in saka da go poka`e opstojuvaweto na dinastijata.

Negovite postari deca od prviot brak so Karla del Olio, Marija Elvira “Marina”(44) i Pjer Silvio (41) ve}e si imaat funkcija vo familijarniot biznis. Marina go vodi izdava{tvoto Mondadori, a Pjer Silvio e potpretsedatel na negovata producentska ku}a RTI. Sega & dojde red na Barbara, krsteno kuma{in~e na porane{niot premier

B

i osomni~en za kriminal, Betino Kraksi.

OPSTANOK NA DINASTIJATA Adrijano Galijani, pretsedatelot na Milan, im objasni na novinarite deka noviot ~len na upravata prvo }e treba da pomine niz site sektori na Milan, za da se zapoznae so niv, a duri potoa da se odlu~i so {to saka da se zanimava.

Rosela Sensi, pak, e edinstvenata `ena koja stoi na ~elo na nekoj od 20-te fudbalski klubovi vo italijanskata serija A, poto~no ka`ano, vo prvata liga.

Tokmu Rosela bila prvata koja & ~estitala na Barbara, nejzinata nova kole{ka.

Do neodamna, Rosela Sensi be{e i sopstvenik na klubot, me|utoa, poradi dolgovite na nejzinata naftena kompanija Italpetroli, klubot zamina vo racete na UniCredit. Me|utoa, sepak, ja zadr`aa Rosela na ~elnata pozicija.

BALKANSKA EMANCIPACIJA Pove}e od eden vek so fudbalot dominiraat ma`ite, dodeka nivnite `ivotni sopatni~ki redovno begaa od pred televizorite za vreme na direktnite preno-

ROSELA SENSI, prvata Italijanka vo vrvniot fudbal si od fudbalskite me~evi.

O~igledno e deka so novoto vreme se menuvaat prilikite vo na~inot na koj polovite go percipiraat fudbalot, a mnogu interesen e faktot {to “mrazot” za `enskoto vleguvawe vo fudbalot go otvorija damite od Balkanot, mesto kade {to procesite na antidiskriminacija po site osnovi se dvi`at premnogu bavno.

Svetlana Ceca Ra`watovi} od svojot ubien soprug @eqko Ra`watovi}-Arkan go nasledi fudbalskiot klub Obili}.

Ceca nekolku godini uspeva{e da go zadr`i prvoliga{kiot

status na timot, no nitu oddaleku ne uspea da go povtori uspehot na svojot soprug, pod ~ie rakovodstvo Obili} stana {ampion na SR Jugoslavija.

Na krajot, Ceca se otka`a od ekipata, koja sega ima zanemarliv u~inok vo poslabite po rang natprevaruvawa vo Srbija.

Vtorata “fudbalerka” od Balkanot e Rita Ru`i}, sopruga na poznatiot filmski producent od Italija, Vitorio ^eki Gori. Taa uspea da mu se nametne na soprugot vo vodeweto na fudbalskiot klub Fiorentina. Nekolku sezoni Hrvatkata be{e na K

EVROPSKA DIGITALNA ENCIKLOPEDIJA

PRISTAP DO KULTURNOTO NASLEDSTVO

Enciklopedijata Evropeana, koja }e ja o`ivee kulturata preku internet-pristap do pove}e od 14 milioni primeri, e srcevinata na proektot Digital Agenda

vropeana (http://www. europeana.eu/portal/) e novata digitalna enciklopedija koja ovozmo`uva pristap do pove}e od 14 milioni digitalizirani knigi, mapi, fotografii, sliki, video i muzi~ki klipovi od kulturolo{kite institucii niz Evropa.

Koga startuva{e so rabota vo 2008 godina, po~na da raboti so pristap do 2 mi- lioni artefakti, no za dve godini ja dostigna brojkata od 10 milioni, a vo momentov ima 14 milioni artefakti.

Nidli Kros, zamenik-pretsedatel na Evropskata komisija za *Digital Agenda (planot za digitalizacija), ne odamna izjavi deka Evropeana e dobar primer za toa kako sorabotkata na evropsko nivo mo`e da gi zbogati site na{i `ivoti.

14-te milioni predmeti koi se dostapni onlajn se dobri vesti za site internet-korisnici koi sakaat da imaat pristap do kulturolo{kiot materijal od evropskite biblioteki, muzei i arhivi.

Del od novite raboti koi se dodadoa ovaa godina vo Evropeana se bugarskiot rakopis za pergament od 1221 godina, koj zboruva za istorijata na bugarskiot jazik; potoa “Kate~imuza prasti zdadei”, prvata litvanska

E

ARISTOTEL vo Evropeana kniga koja e objavena vo 1574 godina; me|u drugite i kopijata na Aristotelovata “Retorika” od 1588 godina na starogr~ki i latinski jazik; slikite od 17 vek na holandskiot umetnik Jan Stin; celata rabota na germanskite avtori Gete i [iler, snimka na festivalot za danskiot den na nezavisnosta od 1907 godina i serija sliki od manastirot Gledalauf vo Irska, koi datiraat od Prvata svetska vojna...

Sedi{teto na Evropeana se nao|a vo nacionalnata biblioteka vo Holandija vo Den Hag. So nea upravuva fondacijata Evropeana, a okolu 80% e finansirana od EU.

Site zemji-~lenki na EU pridonesoa za Evropeana, no vlogot s$ u{te ne e ednakov. Francija, na primer, s$ u{te najmnogu pridonesuva so 18% od site artefakti. Germanija go zgolemi svojot udel na 17%.

Za da se osigura vistinski evropski udel, i drugite zemji treba da go sledat nivniot primer.

Vo momentov, na Evropeana se vo tek dve virtuelni izlo`bi. “^itaj}i ja Evropa” pretstavuva bogat izbor od retkite evropski knigi i literaturni dela, a izlo`bata “Nova umetnost” ja poka`uva mo`nosta za zdru`uvawe na materijalot za kulturata od razli~ni zemji.

O

M

E

R

Premierskata }erka }e u~i kako e da se vodi fudbalski tim

C

~elo na “violetovite”, a pod nejzino rakovodstvo se slu~ija i nekolku senzacionalni transferi.

Sepak, na krajot se slu~i totalno fijasko. Klubot bankrotira{e, ^eki Gori

otide vo zatvor, Rita ja napu{ti Italija, a na ~elo na klubot zastana 90-godi{nata majka na producentot, kako vo sekoja klasi~na “italijanska rabota”.

I

O

J

A

L

E

N

G

L

A

S

26 22.11.2010

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

KRALSKA VEN^AVKA

MILIONSKA ZARABOTKA I TEORII NA INTRIGI Celiot

svet ve}e e navlezen vo “ludiloto” nare~eno svr{uva~kata na Kejt i princot Vilijam. Mediumite neprekinato gi sledat, trgovcite zarabotuvaat, a dr`avata u{te pove}e... Kako {to rastat parite, taka se zgolemuvaat prikaznite.

Britanskoto kralstvo povtorno e na tapet SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

tkako britanskoto kralstvo ja objavi vesta za ven~avkata na princot Vilijam so negovata dolgogodi{na devojka Kejt Midlton, mediumite od celiot svet se vo trka za toa koj }e objavi pove}e, koj }e doznae novi pikanterii ili, pak, koj }e bide najdosetliviot i }e izvadi ekskluzivna prikazna. Britanskoto kralsko semejstvo povtorno e vo centarot na mediumskoto svetsko vnimanie. Povtorno se otvoraat starite “rani” i se pravat novi scenarija. Kejt ja povrzuvaat so princezata Dijana, ja sporeduvaat so dadilkata na Vilijam koja go ~uvala kako dete (istoto se slu~uva{e so princot ^arls), se pravat predmeti so nivnite likovi, omilenite dizajneri na Kejt sega se svetski trend...

PROFIT ZA SITE Od seto toa profitiraat mnogu strani: prvo mediumite, potoa site onie lu|e vo nivnata okolina koi se spomneuvaat vo javnosta (dizajneri, frizeri, kozmeti~ari...), onie koi proizveduvaat sekakvi predmeti so likovite na ~lenovite na familijata i na kraj, se razbira, dr`avata koja mo`ebi }e dobie najgolem del od kola~ot kako rezultat na besplatna reklama i celiot interes koj se probudi vo svetot. Primer za ova e dizajnerkata na Kejt, Isa Helajel, ime koe do v~era ne zna~e{e ni{to. No, ot-

O

kako stana dizajnerkata na idnata princeza, sega e planetarno poznata. Zasega, pretpostavkata e deka ven~avkata }e & pomogne na ekonomijata na Velika Britanija so suma od 620 milioni funti (okolu 730 milioni evra), a krajniot rezultat sigurno }e bide u{te pogolem.

Kompanijata Verdikt procenila deka trgovcite od proda`bata na stokata koja }e se najde na pazarot po povod ven~avkata na princot Vilijam i Kejt bi mo`ele da zarabotat od 12-18 milioni funti (14-21 milioni evra), suvenirite koi }e se prodavaat pred ven~avkata }e donesat okolu 26 milioni funti (30 milioni evra). No, najmnogu pari }e se zarabotat od “dobroto ~uvstvo” na narodot. Vo istra`uvaweto se predviduva deka lu|eto vo Anglija }e si dozvolat da kupat nekoj skap pijalak za da nazdravat za noviot par, a toa bi donelo okolu 360 milioni funti (423 milioni evra). Postoi duri i mo`nost za zarabotka na turisti~kite agencii, okolu 216 milioni funti (254 milioni evra).

Vtoriot najgolem sinxir na britanski supermarketi, ASDA, na prviot den po objavuvaweto na vesta za svr{uva~kata vo proda`ba izvadi ~a{i so nivnite likovi, koi ~inat okolu 6 evra.

Zvu~i malku nevozmo`no, no seto toa e vistina.

“INTRIGANTNATA TEORIJA” ZA ^ARLS I VILIJAM Pokraj aspektot na zarabotkata i profitot, mediumite bezmilosno “~epkaat” po minatoto, baraj}i ne{to so {to

}e go zadovolat interesot na qubopitniot ~itatel koj saka da znae s$. Vodeni od taa misla deka ~itatelot ima pravo da znae, nekoga{ preteruvaat, a ne retko i izmisluvaat. Toa {to vo momentov e najaktuelno e sli~nosta na Kejt so dadilkata na Vilijam i Hari, koja gi ~uvala kako deca. Ovaa prikazna duri ima i ime, nare~ena e “Intrigantna teorija”. Taa objasnuva zo{to princot ^arls se o`enil so Kamila Parker Bouls, a tvrdi i deka princot Vilijam ne e samo naslednik na tronot, tuku i na vkusot na tatko mu. Spored “Intrigantna teorija”, princot ^arls ja odbral Kamila Parker pred zanosnata ubavina na princezata Dijana poradi sli~nosta na Parker so dadilkata na ^arls, Mabel Anderson. I ovaa teorija mo`ebi }e izgubi na vrednost dokolku sli~nosta na Parker so dadilkata ne e navistina golema, a slu~ajnosta go napravila svoeto, pa taka i dadilkata na Vilijam, Tigi Lex Burk, navistina mnogu nalikuva na Kejt. Teorijata, za slu~ajot na Vilijam i ^arls veli deka `enite so koi tie pominale najmnogu vreme od detstvoto bile dadilkite.

Tigi do{la vo `ivotot na malite princovi Vilijam i Hari vo najkriti~niot i najtraumati~niot period od nivniot `ivot, periodot na razdelbata na ^arls i Dijana. Taa im bila s$ i gi ~uvala. So tekot na vremeto dadilkite pove}e ne se potrebni, a nesvesno sme vo potraga vo nekoja takva sli~na li~nost koja imala golema uloga vo `ivotot. Pa,

Sli~nosta na KEJT i TIBI e neizbe`na

PRINCOT ^ARLS ubavinata na DIJANA ja zameni za sli~nosta na Kamila so negovata dadilka od detstvoto taka, koga ^arls i Vilijam na{le nekoj sli~en na Mabel i Tigi, re{ile da se o`enat

so niv. Ostanuva da po~ekame do svadbata na princot Hari, pa da vidime dali toj }e

KONCERTNA TURNEJA NA SIMON TRP^ESKI

TRIUMFALNI DENOVI o peto~niot nastap pred publikata vo ^ikago, makedonskiot pijanist, Simon Trp~eski, ja zavr{i kratkata, no mnogu uspe{na koncertna turneja za ovaa godina na amerikanskiot kontinent. Na koncertot so kamerna muzika, pridru`uvan od makedonskiot violinist \or|i Dim~evski, koncert-majstor na

S

Orkestarot na Valensija, bile izvedeni dela od Rahmawinov, [ostakovi~ i ^ajkovski. Po koncertot vo ^ikago, virtuozot Trp~eski }e se pretstavi i pred estonskata publika so dva nastapi na 24-ti i 25-ti ovoj mesec vo Tartu i Talin.

So debi-nastapot vo edna od najpresti`nite svetski koncertni sali –wujor{kiot Karnegi

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

hol - {to se slu~i na 13-ti ovoj mesec, Trp~eski, zaedno so najdobrata svetska dirigentka, Marin Olsop i Baltimorskiot simfoniski orkestar, ja krenaa publikata na noze so izvedbata na Koncertot za pijano i orkestar br.3 od Prokofjev.

Maestro Trp~eski na 10-ti idniot mesec, vo skopskata Metropolis arena }e ja po~esti makedonskata publika so dolgoo~ekuvaniot koncert so eden od najpoznatite orkestri, slavniot Londonski filharmoniski orkestar. Pod dirigentskata palka na Vladimir Jurovski, eden od najbaranite dirigenti na dene{nicata i

legenda na Ruskiot nacionalen orkestar, }e bide izveden Koncertot za pijano br.3 na Prokofjev. Iako Trp~eski nekolkupati nastapuval so Londonskiot filharmoniski orkestar pred publikata vo Britanija, sepak, ovoj koncert se najavuva kako spektakularen. So koncertot pred doma{nata publika, maestro Trp~eski voedno }e ja proslavi i 15-godi{ninata od svojot prv nastap. Samo eden den pred toa, vo Barbikan centarot vo London, Trp~eski, so Londonskiot simfoniski orkestar }e go izvede Koncertot za pijano br.1 od Rahmawinov.

SIMON TRP^ESKI turneja za pametewe

GADGETS

^ASOVNIK -^ITA^ NA MICROSD MEMORISKI KARTI^KI arti~kite microSD se tolku voobi~aeni denes, K zaedno so nivnite ~ita~i, {to ne treba da se iznenadime ako vidime ~asovnik-~ita~ na microSD memoriski karti~ki.

Ova ne e prviot ~asovnik koj sme go videle da sodr`i vgraden ~ita~, no e eden od retkite koj nudi USB kabel, koj ovozmo`uva direktno povrzuvawe so kompjuter bez dopolnitelni alatki.

Mo`nosta da se nosat nekolku gigabajti podatoci na rakata sekoga{ e dobro i samo pomislite na faktot deka saatot }e ve ~ini samo 16 dolari, {to voop{to ne zvu~i lo{o.

Od druga strana, toa e ~asovnik od ner|osuva~ki ~elik, otporen na voda i udari, so baterija koja trae tri godini.

najde u{te edna Tigi (ili Kejt) za teorijata da bide ispolneta vo celost.

SPORT

PONEDELNIK

22.11.2010

27

SPORT LA LIGA

POSTIGNAT NOV DOGOVOR ZA TV-PRAVA VO [PANIJA

FUDBAL D

LAPORTA KRADEL OD BARSA?!

@OAN LAPORTA, kako pretsedatel na Barselona nezakonski prefrlal pari na sopstvenata smetka?

Poznatiot turski ur menaxer r Bajram jr Tutumlu u u u obelodeni deka vo tekot na 2008 godina Laporta, pod izgovor deka kupuva mladi fudbaleri od uzbekistanskiot klub Bunjodkor, prefrlil tri milioni evra na smetkata na sopstvenata advokatska kancelarija, osnovana vo [vajcarija. Tutumlu tvrdi deka Laporta napravil i drugi malverzacii vo sorabotka so rakovodstvoto na Bunjodkor SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Golemite {panski klubovi }e zarabotuvaat pomalku od proda`bata na TV-pravata

ako novata fudbalska sezona vo [panija odamna e po~nata, pred dva dena kone~no e potpi{an kolektivniot dogovor na profesionalnite klubovi od ovaa zemja vo vrska so raspredelbata na sredstvata dobieni od proda`bata na TV-pravata.

Ekipite na Barselona i Real Madrid kone~no se soglasija da go namalat svojot udel vo rspredelbata. Namesto 40%, dvete ekipi }e delat 34% od vkupnata suma. Namaluvawe od 2%, od 13% na 11%, }e ima i za tretiot po popularnost tim vo [panija, Atletiko Madrid.

Ovie promeni vo na~inot na raspredelbata na finansiskite sredstva se nametna kako neminovnost otkako posledniot finansiski izve{taj otkri deka na pogolemiot del od ekipite im se zakanuva bankrot. Promenata vo na~inot na ispla}awe na sredstvata od TV-pravata

I

K

O

M

E

R

C

I

J

A

N

e eden od na~inite da im se pomogne na zagrozenite ekipi, no, spored mnogumina, toa nema da bide nitu odblisku dovolno za da se sanira lo{ata finansiska situacija.

Inaku, sproveduvaweto na noviot dogovor ne ode{e lesno, voop{to.

Pogolemiot broj od klubovite se zalagaa za ednakva raspredelba, a pretstavnicite na Malaga s$ u{te go nemaat staveno potpisot na dogovorot.

Inaku, do minatata godina razlikata vo primawata po ovaa stavka iznesuva{e ogromni 130%, vo korist na vode~kite klubovi na La Liga.

L

E

N

O

G

L

A

a @oan Laporta pred nepolna godina mu zavr{i vtoriot odumgodi{en mandat na pretsedatelskata funkcija vo timot na Barselona.

Toj zamina vo golem stil, slaven kako najdobriot predvodnik vo istorijata na katalonskata ekipa, pod ~ie rakovodstvo klubot kone~no ja premosti kvalitetnata

S

razlika vo odnos na Real Madrid. Barselona be{e dominatna vo {panskoto prvenstvo, a na dvapati ja osvoi i titulata vo Ligata na evropskite {ampioni.

Go donese Ronaldiwo, mu dade doverba na trenerot @osep Gvardiola, a ima{e i vizionerski stav kon Lionel Mesi, koj, da potsetime deka vo Barsa pristigna kako dete so dijagnosticiran sindrom koj mu pre~e{e vo rastot.

Nakratko, Laporta e najzaslu`niot za toa {to Barselona e eden od najsilnite evropski klubovi.

No, poslednite navodi za negova inkriminacija frlaat golema senka vrz negoviot imix. Imeno, poznatiot turski menaxer Bajram Tutumlu obelodeni deka vo tekot na 2008 godina Laporta, pod izgovor deka kupuva mladi fudbaleri od uzbekistanskiot klub Bunjodkor, prefrlil tri milioni evra na smetkata na sopstvenata advokatska kancelarija, osnovana vo [vajcarija. Tutumlu tvrdi deka Laporta napravil i drugi malverzacii vo sorabotka so rakovodstvoto na Bunjodkor, za koi {to s$

u{te se sobirale dokazite.

“Mojata kancelarija ne naplatuva nelegalni raboti.

Taa na firmite im obezbeduva legalni advokatski uslugi. Nikoga{ & nemam naplateno na Barselona”, izjavi Laporta na poslednata pres-konferencija.

Minatata nedela obvinitelstvoto na Katalonija po~na da ja istra`uva vrskata na Laporta so timot od Uzbekistan, koj na po{irokata javnost & stana poznat otkako go anga`ira{e biv{iot fudbaler na Barselona, Brazilecot Rivaldo.

FORMULA 1

ALONSO I PONATAMU VERUVA VO FERARI Presre}en sum {to sum vo Ferari. Tuka sum del od lu|eto koi rabotat so gordost vo ova semejstvo so neverojatna istorija. Sekako deka najlo{ite momenti }e gi po~uvstvuvame site vo Maranelo, no znam deka se raboti proektot za slednata godina. Tokmu duhot na lu|eto, koi sakaat da rabotat vedna{ po krajot na sezonata, me natera u{te pove}e da se zaqubam vo Ferari olemiot tragi~ar od poslednata sezona vo Formula 1, [panecot Fernando Alonso, i ponatamu tvrdi deka borbata za titulata ne bila zagubena na poslednata trka od kalendarot, koja se odr`a minatata sezona na patekata Jas Marina vo Abu Dabi.

“Bescelno e sega da objasnuvame koj pogre{il, bidej}i onoj koj “bega” za ~etiri poeni po 19 trki mo`e da izgubi na mnogu mesta, ne samo na krajot. Nie sme tim, gubime i pobeduvame zaedno. Presre}en sum {to sum vo Ferari. Tuka sum del od lu|eto koi rabotat so gordost vo ova semejstvo so neverojatna istorija. Sekako deka najlo{ite momenti }e gi po~uvstvuvame site vo Maranelo, no znam deka se raboti proektot za slednata godina. Tokmu duhot na lu|eto, koi sakaat da rabotat vedna{ po krajot na sezonata, me natera u{te pove}e da se

G

zaqubam vo Ferari”, izjavi Alonso.

Da potsetime deka pred poslednata trka od sezona toj ima{e prednost vo odnos na Mark Veber od ~etiri poeni. Taktikata na Ferari se sostoe{e [panecot ecot da bide postojano pred Veber, {to i se slu~i na krajot.

No, vo timot od Maranelo aranelo podzaboravija na vtoriot voza~ na Red Bul, Sebastijan bastijan Fetel, koj so osvoenoto oto prvo mesto dojde do prvataa titula vo karierata.

“I po nekolku dena, ogromnoto razo~aruvawe s$ u{te boli. Mislevme deka ka vo sabotata sme tolku ku blisku do celta, noo pogre{nata presmetka ka od boksot vo klu~niot iot del od trkata ne ni dozvoli da ja osvoime titulata. itulata.

Pette prekrasni pobedi bedi na Fernando ne bea dovolni olni na krajot. No, toa e sportot”, portot”, veli pretsedatelot na Ferari, Luka di Monteyemolo, eyemolo,

koj prizna deka s$ u{te ~uvstvuva gor~ina od neuspehot.

Alonso, zaedno so negoviot tim na mehani~ari i sovetnici, vikendov go testira{e noviot bolid na Ferari, F60 , za koj se o~ekuva deka “F60”, do godina }e ja vrati titulata vo Italija.

FERNANDO ALONSO ne obvinuva nikogo za fijaskoto f j vo Abu Dabi

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

KARTI^KI DALI KRIZATA ODE[E VO PRILOG NA POZASILENO KARTI^NO RABOTEWE? PREGLED NA PAZAROT – KOI VIDOVI KARTI^KI NAJMNOGU SE KORISTAT? [TO SE SLU^UVA SO KO-BRENDIRANITE KARTI^KI? KAKOV E PAZARNIOT UDEL NA GLAVNITE KARTI^ARSKI KOMPANII VO MAKEDONIJA? KOLKU INOVATIVNI KARTI^ARSKI PROIZVODI SE NUDAT NA MAKEDONSKIOT PAZAR? DALI I KOLKU ELEKTRONSKATA TRGOVIJA NAO\A SVOE MESTO I PRIMENA KAJ NAS? REGIONALNI I SVETSKI TRENDOVI VO KARTI^ARSTVOTO, NOVI TEHNOLO[KI INOVACII NA OVA POLE! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG KARTI^KI KOJ KE IZLEZE NA 26.NOEMVRI 2010 VO KAPITAL ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100