171 Kapital 23 11 2010 by Kapital Media Group

MALIOT PROIZVODSTVEN KAPACITET PRE^KA ZA GOLEMI BIZNISI

REAKCII PO IZMENETITE PRAVILA ZA PRODA@BA NA GRADE@NO ZEMJI[TE

MAKEDONSKI FIRMI ]E RABOTAT ZA BMV SAMO AKO NAJDAT REGIONALEN PARTNER

LICITACIJA SO EDEN ÔVEK E PRODA@BA VO ÊTIRI OÎ!

STRANA 4

STRANA 10

vtornik

...samo ... .samo idejata idejata e kapital, k sè sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

EKSKLUZIVNO ZA KAPITAL: ALEKSANDAR MEDVEDEV, ZAMENIK-PRETSEDATEL NA GAZPROM

VLADATA NA MAKEDONIJA SE IZJASNI ZA TOA KOLKU GAS SAKA VO IDNINA. GAZPROM I VLADATA SE ANGA@IRAAT DA SE ZGOLEMI ISPORAKATA NA GAS PREKU POSEBEN KRAK OD GASOVODOT. DO 2020 GODINA MAKEDONIJA ]E DOBIVA POVE]E GAS STRANA 6-7 PETOK, VO

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 22.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,06% 0 1,25% 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 44,97 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

884,72 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.11) 2.255

MBI 10

2.250 2.245 2.240 2.235 2.230 2.225 2.220 15.11

17.11

19.11

21.11

[TO MISLI VLADATA ZA IDEJATA NA PRVIOT ^OVEK NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI?

KONCEPTOT ZA DANO^NA AMNESTIJA IMA SLABOSTI!

...POGLED DN NA DENOT...

QUP^O ZIKOV ZI

UNTERM! UNTERM!? STRANA 4

Kakva }e bide sostojbata vo mle~nata industrija vo 2011 godina?

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

DR@AVEN KAPITALIZAM PO VTOR PAT

STRANA 13

STRANA 8

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

Cenite na stanovite }e ostanat visoki STRANA 11

STRANA 2-3

I PO LISABON – SKOPJE! STRANA 2

2 23.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 23 NOEMVRI 2010

I PO LISABON – SKOPJE!

Makedonija ostana povtorno zad vratite na NATO! Tokmu onaka kako {to o~ekuvavme – Samitot vo Lisabon ne samo {to ne donese ni{to novo, tuku samo n$ potseti na staroto –deka bez re{eno ime nema mrdawe od mrtva to~ka! Poprecizno, pod ustavnoto ime Republika Makedonija, bez dodavka, pridavka ili (ne daj Boè) zamenka, dràvata nema prostor da se nadeva na integracija! Reformite se ispolneti, na{ite vojnici si gi rizikuvaat ìvotite vo Avganistan i toa se ceni i se po~ituva od Severnoatlantskiot sojuz, ama u{te tolku reformi da napravime i site dva milioni {to sme da otideme vo Kabul, zaludno e koga problemot e pogolem od site na{i zalo`bi. A o~igledno e pogolem i od site ubavi èlbi na celata me|unarodna zaednica sose Brisel i Belata ku}a! I toa e toa! Drugo ~are nema! Samitot, zna~i, znaevme kako }e pomine! Pomina kako i site drugi, apokalipti~no najavuvani “najva`ni” krajni datumi od koi treba{e da zavisi idninata na dràvata! Makedonija go preìvea i ovoj datum! Ottuka, vo pravo e premierot Nikola Gruevski koga veli deka (parafrazirano) ne e kraj na svetot ako dràvata ne stane ~lenka na NATO do toj i toj zadaden rok! Ne saka ovaa vlast rokovi, ednostavno ne saka da

raboti pod pritisok, a od druga strana, pak, dobro si ja poznavaat sopstvenata dràva i ne se ni somnevaat vo nejzinata izdr`livost! Makedonija ve}e se navikna da “ìvurka”! Se navikna da “proma{uva” datumi, da propu{ta mo`nosti i da ja nema tamu kaj {to treba da ja ima! Pa, na krajot na krai{tata, problemot e na Grcija, ne e na{! A plus i ovoj Samit ne bil za pro{iruvawe! Zatoa i o~ekuvawata nam ni bile takvi, niski i nikakvi! Ova se objasnuvawata na makedonskoto rakovodstvo za noviot neuspeh! Da ja pogledneme sega realnosta! To~no e deka Samitot ne be{e za pro{iruvawe, ama isto e to~no deka Makedonija ne ni mora da ~eka poseben samit za pro{iruvawe, oti nie sme, kako {to bi rekol ministerot Zoran Kowanovski, “ne od utre, tuku u{te od v~era podgotveni da staneme ~lenka!” Nie moème sekoja sedmica da staneme ~lenka ako go re{ime imeto! Zatoa, ova alibi ne pomaga! Oti ako Gruevski ~eka nekoj specijalen samit, toa }e treba da bide so Srbija, na primer, ili so Kosovo! Mo`nosta da se integrirame so Hrvatska i so Albanija neslavno ni zamina pred o~i! Na Samit koj i toa kako be{e za pro{iruvawe! Dali e problemot na Grcija ili e na{? E toa e ve}e tema za dlaboka diskusija! No, ako ne odime mnogu dlaboko, ona {to na prv pogled e jasno e deka Grcija e tamu kaj {to saka da bide, udobno smestena pod zakrilata na svoite partneri i od NATO i od Evropskata unija - nie sme tie {to sme nadvor! A tvrdime deka sakame vnatre, ramo do ramo so nea! Nam kako gra|ani voop{to ne n$ interesira {to se slu~uva otade ju`nata gra-

[TO MISLI VLADATA ZA IDEJATA NA PRVIOT ^OV

KONCEPTOT Z AMNESTIJA I KATERINA SINADINOVSKA siandinovska@kapital.com.mk

nica! N$ interesira kako ìveeme doma, kolku plata zemame, kolku nevraboteni imame vo semejstvoto, kakva usluga dobivame koga odime vo bolnica, kolku vreme ni treba i kolku {alteri pominuvame za da zavr{ime obi~na administrativna rabota, kolku pati sme bile na vikend ili na kulturna manifestacija, dali imame investicii i novi rabotni mesta, od kakvi u~ebnici ni u~at decata, dali tie ni se bezbedni koga gi pu{tame na ulica! Prostete, no ova ne se problemi na Grcite! Ova se na{i problemi! Problemi koi sami, o~igledno, ne moème da gi re{ime! Za niv ni e potrebna integracija! Za niv se potrebni lideri koi }e umeat da gi re{at, hrabro, zaedni~ki so drugite lideri, so mudri i diplomatski potezi! Ne so begawe i ignorirawe, sokrieni zad proekti koi nemaat dopirna to~ka so ona {to navistina n$ ma~i! Sokrieni zad ve~ni àlbi za odnesuvaweto i nepravdata od drugite! Sokrieni na 25.000 kvadratni kilometri, i po Strazbur, i po Bukure{t, i po Lisabon i po Brisel, nam samo Skopje ni ostanuva!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Grade`ni parceli so vkupna povr{ina od 173.000 kvadratni metri vo porane{nata strumi~ka kasarna se prodavaat preku javno naddavawe. Na ovie lokacii treba da se gradat kolektivni stanovi za domuvawe i golemi trgovski centri. Na javniot povik na Ministerstvoto za transport kako kupuva~i mo`e da se javat pravni i fizi~ki lica. Prvata licitacija e zaka`ana za deneska, a vtorata za petok, 26 noemvri. Ovie lokacii se oddale~eni samo 300 metri od centarot na gradot. Op{tinata o~ekuva da sobere okolu {est milioni evra od proda`bata na zemji{teto i od komunaliite.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladata ne ja razgleduvala idejata za amnestija na kapitalot steknat vo procesot na transformacija od op{testven vo privaten, no vo konceptot {to go predlaga direktorot na Upravata za javni prihodi (UJP) ima slabosti, komentira za “Kapital” ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, dopolnitelno treba da se utvrdat mo`nite pozitivni i negativni efekti

od sproveduvaweto na edna vakva radikalna dano~na merka za da mo`e Vladata da odlu~i dali }e prifati da go legalizira nelegalno steknatiot kapital vo tekot na tranzicijata. “Idejata {to ja iznese direktorot na UJP e negov li~en stav i dosega ne e razgleduvana od Ministerstvoto za finansii i od Vladata. Prvi~niot vpe~atok e deka ovaa ideja ima slabosti kako od aspekt na konceptot, taka i od aspekt na mo`nite efekti i vremenskiot period za nejzina realizacija. No, kako i za site idei, pred da se donese kone~niot stav, }e se izvr{at konsultacii so ekspertskata javnost i }e se prou~at iskustvata na drugite zemji koi sprovele dano~na amnestija”, potencira Stavreski. Doma{nite finansiski eksperti, pak, velat deka Makedonija apsolutno ima potreba od sproveduvawe na dano~na amnestija, bidej}i vaka samo “gi brkame prostitutkite od

edna vo druga ulica”. Ekonomistite smetaat deka ovaa radikalna reforma e duri i zadocneta, bidej}i najgolem del od zemjite vo Evropa ve} e se obidele na vakov na~in da go vratat kapitalot {to se odleal na smetki vo stranstvo poradi prikrivawe na matnite transakcii vo procesot na privatizacijata. “Idejata za amnestirawe na kapitalot ja predloìv u{te na samiot po~etok od mandatot na ovaa Vlada i me raduva {to povtorno se aktuelizira od prviot ~ovek na UJP. Makedonija ima kapacitet i mora da sprovede vakva radikalna reforma. Teraweto na pravdata vo procesot na privatizacija ne moè da se postigne. Toa e samo lov na ve{terki koj ne dava rezultat, a ekonomijata samo }e stagnira. Treba da gledame napred i da gi progoltame knedlite od minatoto. Amnestijata na kapitalot }e ovozmoì ogromen del od kapitalot {to se ~uva na smetki nadvor od zemjata da

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII “Idejata {to ja iznese direktorot na UJP e negov li~en stav i prvi~niot vpe~atok e deka ima slabosti, kako od aspekt na konceptot, taka i od aspekt na mo`nite efekti i vremenskiot period za nejzina realizacija. No, kako i za site idei, pred da se donese kone~niot stav, }e se izvr{at konsultacii so ekspertskata javnost i }e se prou~at iskustvata na drugite zemji koi sprovele dano~na amnestija.”

NAVIGATOR

VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

23.11.2010

IK POBEDNIK

MAJKA TEREZA ZA POUKA

VASKO NAUMOVSKI

OLI REN

GORDANA JANKULOVSKA

DORA BAKOJANI

vropskata unija e priinisterkata za vnatre{ni ekretarijatot za evropski orane{nata ministerka za Szada~a pra{awa dobi odgovorna Pnadvore{ni raboti na Gr- Mraboti potvrdi deka s$ Enudena povtorno da da obu~i dr`avni cija formira{e nova partija, pove}e lu|e ginat na pati{tata spasuva zemja-~lenka slu`benici za da znaat kako da izvle~at {to pove}e pari od evropskite IPA fondovi

od bankrot, ovojpat finansiska pomo{ }e dobie Irska

vo zemjava, za {to pri~inata treba da ja bara i vo kvalitetot na pati{tata

koja spored najavite e pobliska do Vladata na Papandreu otkolku do opozicijata

EK NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI?

ZA DANO^NA IMA SLABOSTI! Vo poslednive nekolku godini vo makedonskite biznis i politi~ki krugovi nekolku pati e otvorana debatata za potrebata od amnestija na kapitalot vo Makedonija. Posledniot predlog za legalizirawe na kapitalot iznesen od dràvata vo periodot na tranzicija dojde direktno od prviot ~ovek na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski. No, Vladata dosega ne ja razgleduvala idejata i ve}e konstatira{e slabosti vo konceptot. Ekonomistite se “za”! se vrati i da se investira vo razvojot na zemjata”, veli profesorot @ivko Atanasovski od Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Doma{nite finansiski eksperti poso~uvaat deka pri eventualna legalizacija na kapitalot treba zakonski da se napravi razlika me|u valkaniot kapital, steknat preku {verc, trgovija so droga ili oru`je i koruptivni zdelki, i kapitalot koj poedinci go steknale preku zatajuvawe danok ili preku nekoi drugi matni biznistransakcii. Del od ekonomistite, pak, iako nemaat dilemi deka Makedonija mora da prezeme vakov hrabar ~ekor, se somnevaat vo uspe{nosta na reformata poradi psiholo{ki strav od neuspeh. “Od psiholo{ki aspekt, mislam deka te{ko moè da bide uspe{na vakvata reforma. Dràvata ima ogromno vlijanie vo celoto op{testvo i poradi strav od nekakvi pritisoci, moèbi nema site da odlu~at da gi vratat parite doma. Se ~uvstvuvaat posigurno ako nivnite pari gi ~uvaat vo stranstvo. Idejata za amnestija na kapitalot e stara, no mi se ~ini te{ko izvodliva za na{i uslovi. Inaku bi bilo odli~no ako se sprovede vakva reforma so koja golem del od parite, koi moèbi se steknati od nelegalni procesi, sepak, se ve}e legalizirani i postojat nekade vo stranstvo, }e se vratat vo doma{nata ekonomija”, komentira profesorot od Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, Miroqub [ukarov. Op{testveniot kapital vo Makedonija na po~etokot na privatizacijata be{e procenet na 5,6 milijardi dolari. Od privatizacija bea sobrani pove}e od 100 milioni dolari, {to e samo mal del od vrednosta na privatiziraniot kapital. Se pretpostavuva deka najgolem del od kapitalot ostana nadvor od zemjava,

vo stranski banki ili of{or kompanii. Golem del od nezakonski steknatite pari s$ u{te se vo zemjata, no imaat formalno nelegaliziran status, odnosno ne se vo legalnite ekonomski tekovi. Toa zna~i deka ne mo`at da se koristat za investirawe vo ekonomijata ili drugi legalni biznisi, {to, pak, otvora prostor za so niv da se pla}aat koruptivni zdelki ili razni lobi-grupi za ostvaruvawe na biznis-interesite. Direktorot na UJP, Trajkovski, veli deka so sproveduvawe na dano~na amnestija bi mo`elo da se o~ekuva povrat na okolu edna milijarda evra od odleaniot kapital od zemjava. MAKEDONSKI PARI VLEGUVAAT KAKO STRANSKI INVESTICII Ekonomistite velat deka najgolem del od doznakite {to doa|aat od stranstvo se tokmu parite koi vo privatizcijata se odleale od legalnite kanali i zavr{ile na smetki vo stranstvo. A bidej}i Zakonot za devizno rabotewe ne dozvoluva makedonski gra|ani da imaat smetka vo stranska banka, mnogu ~esto odredeni biznis-mo} nici preku smetkata na nekoj Makedonec - pe~albar vo stranstvo vo zemjata vra} ale pogolemi sumi. Biznismenite ~esto parite gi vra}aat vo zemjava i preku registrirawe firmi vo nekoja of-{or zemja. Zagovornicite na idejata za

legalizirawe na kapitalot velat deka so takov proces samo bi se ozakonilo ona {to sega se pravi bez zakon i bi se ovozmoìlo tie koi gi ~uvaat parite vo stranski banki da gi investiraat vo makedonskata ekonomija. KAKO SE AMNESTIRA[E KAPITALOT VO DRUGITE ZEMJI Pretsedatelot Vladimir Putin vo 2002 godina gi povika ruskite biznismeni da gi vratat vo Rusija parite koi gi ~uvaat na tajni smetki vo stranski banki i koi bile izneseni nadvor od zemjata vo izminatata dekada na politi~ka nestabilnost i pregolemo odano~uvawe. Procenkite bea deka od Rusija se izneseni vo stranski banki okolu 300 milijardi dolari. So predlogot za legalizacija na kapitalot se predviduva{e tie koi } e gi obznanat parite vo stranski banki da platat edinstvena dano~na stapka od 13% na celiot iznos. Na sopstvenicite im se ostavi mo`nost 25% od iznosot da go zadràt na smetkata, dodeka 75% da go vratat vo zemjata. Srpskata vlast napravi spisok na okolu 250 firmi na koi dano~nite slu`benici im presmetaa kolku danok treba da platat na dràvata zatoa {to vo minatoto se steknale so kapital i ekstra profit na nezakonski na~in. Vo tekot na akcijata mnogu firmi i biznis-mo} nici, me|u koi i srpskiot

milioner Bogoqub Kari}, bea prisileni na dràvata da & platat milionski sumi na ime neplaten danok. Na krajot od akcijata srpskata vlast objavi deka uspeala da soberat 50 milioni evra, a prinudno naplatila u{te 72 milioni evra, {to e mnogu mala suma vo sporedba so prvi~no utvrdeniot iznos od 727 milioni evra koj se o~ekuva{e da se naplati. Italija go sprovede toa vo 2009 godina, pa prodolì i godinava. Spored Evrostat, stanuva zbor za okolu 80 milijardi evra, pari {to italijanskite kompanii {to gi imale nadvor od Italija i gi vratile vo doma{nata ekonomija. Turcija promovira zakon za deklarirawe na sivata ekonomija i uspea vo prvite ~etiri meseci od godinava da privle~e okolu 25 milijardi evra. Vo Bugarija, pokraj site vidovi amnestii {to gi dava pretsedatelot na dràvata, toj odobruva i finansiska amnestija, a toa mu e ovozmoèno so ustav. Germanija od 2003 godina do 2005 godina vo najradikalna forma, so izjavi za otkaùvawe od krivi~no gonewe, izvr{i amnestija. Amnestiraniot kapital se odano~uva{e so stapka od 25%.

@IVKO ATANASOVSKI PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET “Me raduva {to povtorno se aktuelizira ovaa ideja od prviot ~ovek na UJP. Makedonija ima kapacitet i mora da sprovede vakva radikalna reforma. Teraweto pravda vo privatizacijata ne mo`e da se postigne. Toa e samo lov na ve{terki koj ne dava rezultat, a ekonomijata samo }e stagnira. Treba da gledame napred i da gi progoltame knedlite od minatoto. Amnestijata na kapitalot }e ovozmo`i ogromen del od kapitalot {to se ~uva na smetki nadvor od zemjata da se vrati i da se investira vo razvojot na zemjata.”

Promocijata na kniga za Maj-ka Tereza, naslovena “Majka Tereza - ~udesni prikazni”, verojatno bi bil obi~en nastan od sferata na kulturata da ne se raboti za malku poinakov izdava~ki potfat od voobi~aenite. Knigata na otec Leo Masburg, u{te edno kam~e vo mozaikot na odbele`uvaweto na stogodi{ninata od ra|aweto na Majka Tereza, za prv pat e promovirana i na makedonski i na albanski jazik. Golemiot prijatel na Majka Tereza i na Makedonija vo “~udesnite prikazni” go opi{uva negoviot prestoj vo ku}ata na golemata misionerka vo Kalkuta, nejzinata hrabrost, iskustvata so misiite vo Sovetskiot Sojuz i Nikarag-

ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA va, nejzinata otvorenost kon drugite religii... Ili, tokmu toa po {to i be{e poznata Majka Tereza vo svetot, no i tokmu taa “otvorenost na srcata” po koja i nie sakame da bideme prepoznaeni. Knigata na Masburg e prevedena na pove}e svetski jazici so finansiska poddr{ka na Ministerstvoto za kultura, {to e znak deka i vo makedonskiot kulturen prostor ima kapacitet da se vidi zna~eweto na integrativnite kulturni procesi. Za razlika od razni drugi kulturno-kni`evno-nau~ni proekti, izdignati na nivo na strate{ki, kako Makedonskata enciklopedija, koi samo pridonesuvaat za etni~ka podelba vo makedonskoto op{testvo.

GUBITNIK NASILSTVO VO SPORTOT

Vandalizmot na sportskite nastani vo Makedonija stanuva sekojdneven dekor na sportskite areni. Tie ve}e i ne mo`at da se nare~at areni otkako vo niv }e pomine furijata na gnevnite naviva~i, koi demoliraat s$ {to }e najdat pred sebe. Ova be{e slu~aj na fudbalskiot stadion vo Tetovo, na ko{arkarskoto derbi vo Skopje, na odlu~uva~kiot duel me|u ko{arkarite na Feni i na Rabotni~ki vo Skopje. Ova se samo del od sportskite natprevari koi prerasnaa vo vistinska vojna me|u naviva~ite i naviva~ite i policijata. Iako ovoj problem stanuva s$ poo~igleden i pogolem, nema nikakva reakcija od nadle`nite institucii vo

DIME SPASOV zemjava. Barem spored dosega{nite aktivnosti i zalagawa, prv bi trebalo da se javi direktorot na Agencijata za mladi i sport, Dime Spasov. Ovaa agencija, osven {to se griì za razvojot na sportot vo dràvata, spored opisot i popisot na nadle`nosti, se griì i za mladite i nivnata (ne)kultura. A, kako {to moèvme da vidime, na sportskite tereni se uni{tuvaat i sportot i kulturata na mladite. Zna~i, vistinski moment za da reagira Agencijata i da predloì strategii i politika kako }e se spravuva so nasilstvoto vo sportot vo Makedonija.

MISLA NA DENOT

TAJNATA NA USPE[NIOT BIZNIS E DA ZNAE[ NE[TO [TO NIKOJ DRUG NE ZNAE

ARISTOTEL ONAZIS GR^KI BIZNISMEN

4 23.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

UNTERM!? alku da se zadràm na podatocite takanare~enata “li~na karta” na dràvata vo OON (Obedinetite nacii). Denovive, posle onoj nemil nastan so imeto na jazikot, smeneto vo FIROM jazik, pa vrateno, kako “makedonski”, malku se zadràv vo ovoj dokument na UNTERM! Ke se pra{ate {to zna~i, pak, sega ova!? Eve ... “… UNTERM e multijazi~na terminolo{ka baza na podatoci koja dava nomenklatura na OON, tehni~ki ili specijalizirani termini i frazi na {este oficijalni jazici na OON – Angliski, Francuski, [panski, Ruski, Kineski i Arapski. Ovaa sodrìna ja sozdava nazna~en Tim, za terminologii od oddelot za terminologii i reference – sektorot za dokumentacii ...” I eve go sega noviot skandal: Vo na{ata “li~na karta” ne e samo imeto na jazikot problem!? Jazikot neli go ispravivme. No, ve povikuvam deneska da poglednete vo neja na nekolku mesta ... Prvo, levo od jazikot (DELOT NA ANGLISKI) imate ne{to {to se vika Adjektive/Nationality! Vo taa grafa stoi – of the former Yugoslav Republic of Macedonia! No ova e malku ~udna konstrukcija ako ve}e stanuva zbor za ne{to {to zna~i “pridavka”! A u{te po~udno e faktot {to nekoj – INTERVENIRAL vo ovaa grafa! Ne veruvate!? Pa nikoj ne ja ~ital celata sodrìna na na{ata takanare~ena li~na karta vo OON ... Vtoro, ajde poglednete vo delot na FRANCUSKI JAZIK, i delot na [PANSKI JAZIK, da vidite {to pi{uva vo istata grafa - Adjektive/Nationality!? A pi{uva sledno: de l’ex – Republique yougoslave de Macedoine; macedonien!? Na [PANSKI stoi sledno: de la ex Republica Yugoslava de Macedonia; macedonio!!? Zna~i, slavniot tim od OON, {to pi{uva “li~ni karti” pi{uva i bri{e {to }e mu tekne! Direktnoto pra{awe {to treba da mu go postavime na ovoj tim, a i na kabinetot na Genralniot sekretar, koga ve}e na{iot pretstavnik tamu “{eta peperutki po Wujork” e – zo{to vo angliskata verzija ne stoi “makedonski”, a vo francuskata i {panskata stoi!?

M MALIOT PROIZVODSTVEN KAPACITET PRE^KA ZA GOLEMI BIZNISI

MAKEDONSKI FIRMI ]E RABOTAT ZA BMV SAMO AKO NAJDAT REGIONALEN PARTNER Po posetata na pretstavnikot na BMV vo Makedonija e dogovoreno zaedno so firmi od Srbija, BiH, Hrvatska, Slovenija i Turcija da se sozdadat t.n. sinxiri na dostavuva~i koi bi rabotele za minhenskiot avtomobilski gigant. Samo preku edno vakvo reagionalno povrzuvawe mo`e da se obezbedi i dobra pozicija za makedonskite kompanii za avtodelovi SR\AN IVANOVI] gospodinot E{ref Mermer, istakna deka mo`na e sorabotka so edna kompanija od IT-sektorot, no i so u{te dve, koi proizveduvaat pe~ateni plo~ki, odnosno aluminiumski delovi. Iako kompaniite go poseduvaat baraniot kvalitet na standardot na BMV, Maliot kapacitet na sepak, Mermer istakna makedonskite kompanii deka proizvodstveniot koi proizveduvaat delovi kapacitet na kompaniza potrebite na avtoite e premnogu mal za mobilskata industrija da mo`e da gi zadovoli e glavniot problem za nivnite potrebi”, izjavi pretstavnikot na gerza “Kapital”, menaxerot manskiot gigant BMV, koj na AKM, Vlado Tevdov, minatata nedela be{e vo koj letovo pred bordot poseta na Makedonija. na direktorite na BMV gi Na inicijativa na prezentira{e mo`nostite Makedonskiot avtomona makedonskata indusbilski klaster (AKM), trija. pretstavnikot na BMV za Sepak, nova mo`nost Jugoisto~na Evropa poseti za na{ite kompanii 12 makedonski fabriki, pretstavuva najavenata od koi izdvoil tri kako sorabotka so ostanatite mo`ni dostavuva~i na srodni firmi od regiondelovi za minhenskata ot, so koi vo me|usebna fabrika. sorabotka bi se dostig“Pretstavnikot na BMV, nala brojkata na proizivanovic@kapital.com.mk

3 FAKTI ZA...

4.775 746 1.083

BARAWA ZA AZIL STIGNALE VO MINISTERSTVOTO ZA VNATRE[NI RABOTI NA GERMANIJA VO OKTOMVRI BARAWA ZA AZIL VO GERMANIJA PODNELE GRA\ANI OD MAKEDONIJA, SO [TO ZAEDNO SO SRBITE SE NAJBROJNI POLITI^KI AZILANTI SE PRIJAVENI OD SRBIJA, [TO E NAJMNOGU VO ODNOS NA PRETHODNITE MESECI

vedeni edinici, dovolni da ja zasitat potrebata na BMV. “Se dogovorivme, zaedno so firmi od Srbija, BiH, Hrvatska, Slovenija i Turcija, da sozdademe t.n. sinxir na dostavuva~i, so {to se nadevam deka }e uspeeme da obezbedime dobra zdelka so BMV. Samo vo edna vakva konstelacija mo`e da se obezbedi dobra pozicija i za makedonskite kompanii za proizvodstvo na avtodelovi”, dodava Tevdov, koj smeta deka za realizacija na ovoj proekt }e bidat potrebni {est do 12 meseci. Inaku, pred dva meseci vo Makedonija be{e pretstavnikot na avstriskata kompanija Magna, eden od najgolemite svetski proizvoditeli na avtodelovi. Sli~no kako i od BMV, i od Magna bea zainteresirani pred s$ za dostavuva~ na alu-

miniumski delovi, alati, plasti~ni komponenti i softver. “Magna ve}e isprati barawe za ponuda do dve makedonski kompanii, koi dokolku uspeat da ja postignat zadovolitelnata cena, }e obezbedat sorabotka so ovaa golema svetska firma. Zasega mo`am da otkrijam deka kompaniite se od sektorot na proizvodstvo na plasti~ni i aluminiumski delovi”, smetaat od avtomobilskiot klaster. Vo poslednata godina pogolem del od firmite oceneti kako sposobni da proizveduvaat za potrebite na avtomobilskata industrija gi implementiraa strogite standardi koi se potrebni za sorabotka so svetskite brendovi. Sledniot ~ekor, po s$ izgleda deka }e treba da se sostoi od pro{iruvawe na proizvodstvenite kapaciteti.

PROCENKI... FILIP RIKER

ambassador na SAD vo Makedonija

DA NE SE IZGUBAT U[TE DVE I POL GODINI! shodot od Samitot na NATO vo Lisabon za Makedonija be{e o~ekuvan. Se nadevam deka nema da potro{ite u{te dve i pol godini za da se dojde do re{enie za sporot za imeto koe e uslov za dobivawe na pokanata za ~lenstvo vo NATO,- izjavi amerikanskiot ambasador Filip Riker. Toj veli deka SAD e razo~arana {to s$ u{te ne e najdeno re{enie za imeto i deka odgovornosta za toa e na liderite i na narodot vo Makedonija, koi treba kone~no da ja sfatat realnosta i da ne se postavuvaat ve}e postojano istite pra{awa.

“... re{enieto se implicira vo “li~nata karta” vo OON ... Vo tekot na v~era{niot den konsultirav nekolku poznava~i na ovaa na golemo elaborirana tema i koga zaedno pro~itavme delovi od ovoj dokument kosata na glava ni se krena! U{te se pra{uvam – kako toa vakvi raboti i posle 17 godini od priemot vo OON ne sme zabeleàle! Ili moèbi vakvi smutovi tokmu sega se pravat, na {to upatuva eden skandalozen del od deskripcijata napi{ana od ~lenovite na slavniot timo na OON koja }e prosledite kon krajot na tekstot...!? Ponatamu vo tekstot stojat konstrukcii koi na ovoj ili onoj na~in mnogu kaùvaat. Moeto slobodno tolkuvawe na toa {to go gledam vo toj tekst e deka mnogu upatuva i na mo`ni re{enija na problemot so Grcija – {to nekoj uporno gi ignorira! Na primer, eve eden citat: “ ... Molime imajte vo predvid deka oficijalnoto ime na dràvata “the former Yugoslav Republic of Macedonia” so malo “t”, e vospostaveno od Generalnoto Sobranie vo negovata rezolucija 47/225 ...”. E sega videte {to tolkuvaat ponatamu: “... Se tvrde{e deka, ako maloto “t” se koregira vo golemo “T” vo tekst, ~itatelite polesno bi razbrale deka zborot “the” e del od ova “unikatno ime na dràvata”, koe e alfabetizirano do drugi dràvi koi zapo~nuvaat so bukvata “T” otkolku do onie koi zapo~nuvaat so bukva “F” ili bukva “Y”. Ovaa uredni~ka promena ne e dozvolena. Sekretarjatot nema avtoritet ednostrano da ja menuva ovaa “kontroverzna rezolucija” na Generalnoto sobranie 15 godini posle slu~uvawata ...”!? A!? Kakov neverojaten citat otkrivme nie vo Kapital ... [to velite!? Kolku e kontraverzna rezolucijata, u{te pokontroverzen e samiot citat od pred malku – osobeno vo delot “15 godini po slu~uvawata”! No, koja godina se slu~uvale vakvi promeni von a{ata “li~na karta”, ako se ima vo predvid deka po na{iot priem vo OON vo 1993 godina, 15 godini se 2008 godina!!!? Koj? [to? I zo{to menuval toga{! Inaku ako se zeme vo predvid deka delot “porane{nata” e ozna~en so mala bukva, toga{ ednostavniot zaklu~ok e deka na{eto ime vo momentot i ne e Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija, tuku samo Jugoslovenska Republika Makedonija! Pridavkata “Jugoslovenska” e pred Republika Makedonija ... Zna~i nie i sega imame pridavka, ako pravilno go tolkuvame tekstot na “timot”, {to go citiram pogore! A i imeto sekako i sega ni e “erga omnes”, ako za intervencija vo “li~nata karta” se javuvame duri vo kabinetot na Ban Ki Mun!? Nastanite od pred edna nedela ... More, more gluposti ... Ajde malku ova da go razgledame denovive. Mislam deka imame re{enie!? Definitivno ... Menuvajte ja bre pridavkata!?

POLITIKA

VTORNIK

DRUCAS: SKOPJE LAE, GRCIJA PODAVA RACE NA PRIJATELSTVO! inisterot za nadvore{ni raboti na Grcija, Dimitris Drucas, v~era na sostanokot na Centarot na evropski politiki vo Brisel, vo odnos na re{avaweto na sporot za imeto re~e "Skopje lae", a "Grcija gi {iri racete za prijatelstvo”. "U{te edna{, mojot povik do Skopje i do tamo{noto rakovodstvo: ne se obiduvajte da sozdadete negativna slika za Grcija. Ve molam, fokusirajte se na pozitivnite aspekti i na ona {to go poka`avme izminatava godina so iskrenite napori da se dojde do re{enie. Prostete za

23.11.2010

PO^NA POSTAPKATA ZA EKSTRADICIJA NA VRANI[KOVSKI P

zborovite koi }e gi upotrebam i koi mo`ebi prevedeni na angliski }e zvu~at malku agresivno, no ako slu{nam kako Skopje lae, jas }e gi ra{iram moite race i dvapati }e gi podadam racete na prijatelstvo. Toa e na{eto odnesuvawe i na{iot pristap, zatoa {to veruvame vo re{enie. Se nadevam deka istoto } e go slu{neme i od na{ite prijateli vo Skopje”, izjavi Drucas.

akedonskoto Ministerstvo za pravda ja po~na postapkata k za ekstradicija na ras~inetiot r vladika na MPC, Jovan Vrani{kovski. M Po P izvestuvaweto od MVR deka Vrani{kovski e d lociran, Ministerstvoto l za z pravda po~na da ja pribira celokupnata dokup mentacija za Vrani{kovski m od o sudovite. Dokumentacijata treba da D se s prevede i da se ispra-

ti do bugarskoto Ministerstvo za pravda, po {to se o~ekuva Vrani{kovski da & bide ekstradiran na Makedonija. Sepak, kone~nata odluka }e ja ima bugarskata vlast. “Zavisno od kompletiraweto na dokumentacijata, odnosno ocenkata na taa dokumentacija, o~ekuvame dopolnitelni informacii kako ponatamu }e se vodi slu~ajot, odnosno na koja dr`ava }e bide

predadeno liceto”, izjavi Jankuloska. Bugarskoto Obvinitelstvo vo sabotata mu odredi merka ku}en pritvor na Vrani{kovski. Garancija dala Bugarskata pravoslavna crkva i toj sega e smesten vo nekoj od sofiskite manastiri. Vremetraeweto na ku}niot pritvor ne e ograni~eno. Vrani{kovski e osuden na 2,5 godini zatvor za pronevera na 250 iljadi evra.

ZAVODOT ZA STATISTIKA BARA POMO[ OD POLICIJATA ZA POPISOT

MVR DA UTVRDI KOJ IMA PRAVO DA BIDE POPI[AN!

Zavodot stava kraj na partiskite prepukuvawa – dali so noviot zakon }e se popi{uvaat i licata koi `iveat nadvor od zemjata. Go povikuvaat MVR na pogolema sorabotka MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

odeka vladeja~kite VMRO–DPMNE i DUI se dogovaraat kako da gi pro~itaat ~lenovite 5 i 6 od Zakonot za popis, spored koj u{te e nejasno dali so popisot } e bidat opfateni i onie lica na koi Makedonija ne im e postojano mesto na `iveewe, klu~nata institucija koja }e mora da gi obezbedi glavnite podatoci e Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Od Dr`avniot zavod za statistika velat deka tie } e ja koristat logistikata na MVR za proverka na verodostojnosta na popisnite podatoci, a ova osobeno }e dojde do izraz vo odnos na licata koi } e bidat popi{ani, a nema da poseduvaat li~na karta, patna isprava ili izvod od mati~nata kniga na rodenite izdadeni od Makedonija. Spored pravilata, dovolno e vo momentot na popi{uvawe doma da bide eden ~len na semejstvoto i toj da gi soop{ti podatocite i da gi podnese dokumentite za otsutnite. So ova se sozdava prostor za manipulacija so podatoci, pa ottuka, ulogata na MVR

e klu~na za da se znae koj gra|anin kolku vreme `ivee vo Makedonija. No, osven deka se podgotveni da pomognat, MVR nema ni{to da prezeme pod svoja kapa – }e ~ekaat instrukcii od dr`avnata popisna komisija, koja vsu{nost s$ u{te ne e ni izbrana. "[to i da bide pobarano od MVR za potrebite na popisot, nie }e izlezeme vo presret. ]e gi stavime na raspolagawe podatocite

{to gi poseduvame za toa dali nekoj e dr`avjanin na Makedonija, dali nekoj se vodi na odredena adresa, ili kolku vreme e nekoj otsuten od Makedonija", izjavi portparolot na MVR, Ivo Kotevski. I dodeka Zavodot za statistika i Ministertstvoto doprva }e se dogovaraat koj od kogo da ~eka instrukcii, nitu po postignatiot dogovor me|u partnerite vo vlasta, VMRO-DPMNE i DUI, deka

predlog–zakonot treba da pomine bez amandmani ne e jasno kako istiot }e se primenuva na denot na popisot. Opozicijata obvinuva za zatkulisni partiski igri i pazarewa, vo koi do posleden moment ostanuva nejasno kako celata procedura }e se izvede vo praksa: "I ponatamu go poddr`uvame popisot, i pokraj netransparentniot na~in na koj VMRO-DPMNE

i DUI se dogovorija. Problem e {to s$ u{te nemame odgovor kakov } e bide opfatot na popisot, za{to partiite od vlasta do neodamna imaa dijametralno sprotivni gledi{ta za ~lenot 5. Izgleda vo Zapadna Makedonija }e va`i tolkuvaweto na DUI, a vo Isto~na na VMRO-DPMNE", izjavi prateni~kata na SDSM, Cvetanka Ivanova. Interesno e {to vo DUI, i pokraj povlekuvaweto na amandmanite, postoi otpor

kon formulacijata "mesto na voobi~aeno `iveewe". "^lenot 5 od Zakonot za popis na naselenieto }e se primenuva na ist na~in kako vo 2002 godina, za{to ovoj ~len za Zakonot treba da bide ist kako vo 2002 godina", smeta pratenikot na DUI, Tahir Hani. Spored pratenikot na VMRO-DPMNE i pretsedatel na Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite, Zoran Petreski, me|u partiite vo vlasta nikoga{ nemalo nesoglasuvawa za predlog-zakonot za popis. "Nema spor za zakonot me|u VMRO-DPMNE i DUI, a sporot go napravija najprvo Nova Demokratija, a potoa i SDSM. Toa {to predlog-zakonot pomina na Vlada, poka`uva deka koalicionite partneri imaat usoglaseni stavovi. Problemot nastana vo Sobranieto. Opozicijata, odnosno SDSM, be{e vo defanziva, velej}i deka }e prifati s$, samo da se otko~i procesot, a sega koga VMRODPMNE i DUI postignaa dogovor, reagiraat negativno", izjavi Petreski. Od DZS informiraat deka opfatot na popisot go opredeluvaat jasni poimi i ~lenovi upotrebeni vo Zakonot, za koi ne se potrebni dopolnitelni tolkuvawa.

FUERE ZA SREDSTVATA OD IPA FONDOVITE

ZA DA SE ISKORISTAT PARITE, TREBA DEPOLITIZIRANA ADMINISTRACIJA! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

a se sozdade profesionalna administracija koja }e bide podgotvena na vistinski na~in da raspolaga so parite {to & se dodeluvaat od fondovite na Evropskata unija. Reformata na javnata administracija e klu~niot element za pristapnite pregovori so Unijata. Zatoa e potrebno celosno depolitizirawe na javnite slu`benici, da se sozdadat vistinski krite-

riumi za nivniot izbor i procesot na regrutacija da se bazira na sistemot na zaslugi. So vakvo barawe izleze v~era evroambasadorot Ervan Fuere pred vicepremierot Vasko Naumovski na prezentacijata na proektot "Tehni~ka pomo{ za IPA Centarot za obuki". Vicepremierot Vasko Naumovski, koj go prezentira{e proektot, na vakvite zabele{ki na Fuere odgovori deka Vladata gi razgleduva i raboti po site preporaki navedeni vo Izve{tajot. "Gi razgleduvame site

zabele{ki istaknati vo Izve{tajot i rabotime po niv. Vo minatoto bevme svedoci na partizacija na javnata administracija. No, ovaa Vlada ima za cel da ja reformira i da sozdade profesionalna i efikasna administracija. Ovoj centar za IPA e samo del od site aktivnosti vo sozdavaweto visokoefikasna i profesionalna administracija", odgovori Naumovski. Saveria Specano, klu~niot ekspert na proektot, veli deka izborot na obu~uva~ite e napraven spored strogi kriteriumi i

garantira deka se izbrani najdobrite i deka uspe{no }e ja zavr{at svojata rabota. Dosega e sprovedena obuka na 36 obu~uva~i, a so obukite }e se opfatat 1.000 administrativci, kako i pretstavnici od gra|anskoto op{testvo i biznis-sektorot. So proektot se predviduva formiraweto na IPA trening-centar, izrabotka na programi za razvoj na trening-centarot i obuka na obu~uva~i za IPA procesot. Realizacijata treba da ~ini okolu eden milion evra i treba da zavr{i do juni 2012 godina.

6 23.11.2010 EKSKLUZIVNO INTERVJU ZA “KAPITAL”

MAKEDONIJA GAZPROM, NO Vladata na Makedonija se izjasni za toa kolku gas saka vo idnina. Gazprom i Vladata se anga`iraat da se zgolemi isporakata na gas preku poseben krak od gasovodot. Do 2020 godina Makedonija }e dobiva pove}e gas, a toa nema da go prima od glavnite cevki, tuku }e ima posebni cevki koi }e se napravat posebno za ovaa zemja, izjavi Medvedev vo ekskluzivnoto intervju za “Kapital”.

ALEKSANDAR MEDVEDEV zamenik-pretsedatel na Gazprom SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

o narednite pet godini zemjite od Jugoisto~na Evropa treba da stanat del od gasovodot Juèn potok, koj }e prenesuva ruska nafta do Zapadna Evropa. Interesot e ogromen zatoa {to Juèn potok ne obezbeduva samo relativno evtin energens, tuku i mnogu pari za dràvite preku koi }e minuvaat glavnite cevkovodi preku naplata na tranzitna taksa. Tokmu taa bitka Makedonija ja izgubi. Aleksandar Medvedev, zamenikpretsedatel na ruskata kompanija Gazprom, koja stoi zad proektot Juèn potok, i glaven izvr{en direktor na Gazprom-eksport, koja prakti~no go vr{i izvozot na ruski gas vo Evropa, vo ekskluzivnoto intervju za “Kapital” izjavi deka Juèn potok nema da tranzitira niz Makedonija. Vo upravnata zgrada na Gazprom vo Moskva, kade se kroi energetskata politika na Rusija no i energetskata sostojba vo Evropa, “Kapital” ekskluzivno dozna koi se idnite planovi vo vrska so Juèn potok i voop{to strategijata na ovaa ruska kompanija. “Kapital” be{e vo Moskva na pokana od Gazprom, preku ruskata novinska agencija RIA Novosti, koja izbra preku na{iot mediumi da & gi soop{ti na makedonskata javnost najnovite slu~uvawa okolu realizacijata na proektot Juèn potok, vreden okolu 12 milijardi evra. Vo igra ostanuvaat Bugarija, koja ve}e ima konkreten dogovor so Gazprom, Grcija, Srbija, Ungarija i Slovenija. Romanija s$ u{te e neizvesna, zatoa {to Gazprom ja pridobi Bugarija. Se ~eka konkretna odluka od Turcija, bidej}i ako ovaa zemja vleze vo proektot,

zna~itelno }e gi namali tro{ocite za izgradba na gasovodot, od koj eden del }e pominuva pod Crnoto More. Gazprom ima interes da ja ubeduva Turcija. Makedonija ne samo {to nema da bide na glavnata mapa na Juèn potok, tuku i izgradbata na krakot od ovoj gasovod vo zemjava e planirana za vtorata faza od realizacijata na proektot. Glavnite gasovodi od Juèn potok, koi se planira da bidat ~etiri, treba da bidat gotovi do krajot na 2015 godina. Gasifikacijata na Makedonija e predvideno da zavr{i do 2020 godina, a treba da obezbedi zgolemena isporaka na ruski gas vo zemjava. Vladata ve}e ja registrira{e kompanijata Makedonija gas, koja treba da sorabotuva so Gazprom okolu realizacijata na proektot Juèn potok vo zemjava. Dali toa zna~i deka Makedonija definitivno }e bide vklu~ena vo Juèn potok i koja }e bide pozicijata na dràvava? Gospodin ûgunov se sretna so premierot na Makedonija i detalno go razrabotija planot za gasifikacija na ovaa zemja. Vladata na Makedonija se izjasni za toa kolku gas saka vo idnina. Gazprom i Vladata se angaìraat da se zgolemi isporakata na gas preku poseben krak od gasovodot. Do 2020 godina Makedonija }e dobiva pove}e gas, a toa nema da go prima od glavnite cevki, tuku }e ima posebni cevki koi }e se napravat posebno za ovaa zemja. Eden od na~inite za finansirawe na izgradbata na delot od Juèn potok vo Makedonija e so prebivawe na klirin{kiot dolg na Rusija kon Makedonija, koj iznesuva 60 milioni dolari. Dali }e bide izbran toj model ili, pak, Makedonija }e mora sama da go finansira ovoj

proekt? Treba da znaete deka go reguliravme klirin{kiot dolg so Srbija i so drugite zemji od porane{na Jugoslavija. Opcijata koja ja spomenavte moè vnimatelno da se razgleda vo ramkite na sorabotkata so Makedonija. Iako toa ne e glaven del od proektot, sepak, bidej}i stanuva zbor za golema investicija vo zemja kako {to e Makedonija, }e se razgleda ovaa mo`nost. JU@EN POTOK SE ZASNOVA NA EKONOMSKA, A NE NA POLITI^KA OSNOVA Vo proektot Juèn potok sakaat da se vklu~at pove}eto balkanski zemji. Izvesno e deka Srbija }e bide tranzitna, no {to se slu~uva so Hrvatska i Romanija? -Dogovorot so Hrvatska ve}e se potpi{a, a za implementacijata }e se odlu~i dopolnitelno. Pra{aweto za Romanija e mnogu ednostavno. Potpi{uvaweto na dvata dokumenti so Bugarija ne zna~i deka Romanija e isklu~ena od procesot na podgotovka na Juèn potok. Vo momentov gi razgleduvame tehni~kite analizi za opciite za Juèn potok. Poradi toa {to gi ima vo golem broj, }e bide te{ko da se odlu~i za toa koj }e bide najpovolniot protok. ]e ima ~etiri cevki koi }e minuvaat niz edna zemja, pa niz druga, pa }e se razdelat na polovina. Kako i da e, }e po~ne da se implementira proektot ~isto na ekonomska osnova, bez kakva bilo politi~ka vme{anost. Dali Slovenija ja podgotvi fizibiliti studijata za ovoj proekt i kako }e u~estvuva taa? Da, Slovenija ja zavr{i fizibiliti studija i taa }e bide objavena do krajot na godinava. Postojat dve alternativi za prenos. Ednata e preku Balkanot, a drugata e od sever. No, balkanskata varijanta

}e se isklu~i poradi nepovolniot reljef. Ednata varijanta predviduva prenos od Ungarija, a drugata od Avstrija. Minatata nedela premierite na Slovenija i Rusija se sostanaa za da zboruvaat za izvozot na priroden gas vo Slovenija i za Juèn potok. Neodamna i Evropa go pozdravi ovoj zaedni~ki proekt na Rusija i Slovenija. Dali planirate Bosna i Hercegovina podocna da se priklu~i kon proektot? [to se odnesuva na Bosna, odnosno dali niz nejzina teritorija moè da minuvaat cevki, zasega nema interes od ovaa zemja. Zatoa, Hrvatska ne moè da bide tranzitna zemja. Toa e sli~no kako situacijata vo Makedonija. Direktor od Gazprom ja poseti Makedonija i so makedonskata Vlada diskutira{e dali moè da minuvaat cevki do Albanija. No, Albanija nema podneseno kakvo bilo barawe za nejzino vklu~uvawe vo Juèn potok. Isto e i so Bosna. Za vreme na posetata na Bugarija, premierot Vladimir Putin spomena deka od razli~ni zemji }e se spojuvaat razli~ni cevki. Toa e prili~no sloèna mreà na odnosi. Na koj na~in }e se presmetuvaat idnite prihodi za sekoja zemja oddelno. Na primer, kolku prihodi }e ostvaruva Bugarija od ovoj proekt, koja ve}e ima konkreten dogovor so Gazprom? Na{iot premier spomena

deka protokot vo Bugarija zna~itelno }e se zgolemi dokolku se realizira proektot Juèn protok. Lesno moè da se presmeta, bidej}i imame zaedni~ki dogovor koj pokaùva koj go poseduva i koj }e raboti so bugarskiot del od proektot. Kako {to znaete, premierot Putin e mnogu informiran i kvalifikuvan za energetskiot biznis. A, {to se odnesuva do toa kako }e se raspredeluvaat sredstvata me|u Bugarija i Gazprom, toa e ve}e druga prikazna. Se znae to~no koja strana so kolku }e u~estvuva vo investicijata. Ako tro{ocite se 50-50 i za prihodite }e ima poseben model. Mnogu ~esto me pra{uvaat kolku ~ini proektot? Krajniot tro{ok }e se znae po zavr{uvaweto na fizibiliti studijata, no na{ite preliminarni procenki, vrz osnova na pre-fizibiliti studijata, pokaùvaat deka }e toa }e ~ini okolu 12 milijardi evra. Vo prvata varijatna cevkite }e odat niz Bugarija, Srbija, Ungarija, Avstrija, Slovenija, a na jug }e odat preku Grcija vo Italija. Turcija e kriti~na zatoa {to s$ u{te ne odlu~uva dali }e se vklu~i vo Juèn potok. [to

VTORNIK

23.11.2010

A ]E DOBIVA POVE]E GAS OD PREKU KRAK NA JU@EN POTOK

o~ekuvate od turskata Vlada? êkame dozvola od turskata Vlada da gradime na nivna teritorija. Podgotovkata na fizibiliti studijata zavisi od turskata Vlada, bidej}i ~ekame dozvola od nea. Ne se raboti za obi~na dozvola, tuku za ispituvawe na zemji{teto za postavuvawe na cvrsta konstrukcija. Ovaa dozvola se o~ekuva da dojde do krajot na noemvri. NABUKO NE E KONKURENCIJA NA JU@EN POTOK Gasovodot Nabuko, koj e proekt na Evropskata unija, e glaven konkurent na Juèn potok. Kolku ovoj proekt ja odloùva ili popre~uva izgradbata na Juèn potok, imaj}i predvid deka zad nego stojat zemjite od EU? Nabuko ne e konkurencija, bidej}i ne gi ispolnuva site potrebni preduslovi za uspe{no implementirawe na proektot. Nie imame pazar, tehni~ki upatstva i dobri partneri za golem proekt. Nabuko ne go smetame za konkurent, bidej} i Nabuko i Juèn potok imaat razli~ni celi. Celta na Juèn potok e da go promeni na~inot na dostavuvawe kvaliteten gas na evropskiot pazar. A, celta na Nabuko e da gi promeni izvorite za snabduvawe

na Evropa. No, za Nabuko nema ni non-pejper, a kamoli dogovor. Za da se snabduva tolku dolga cevka ne e dovolno da imate kakov bilo izvor vo Kaspiskiot region, bez razlika dali e turkmenistanski, azerbejxanski ili ira~ki gas. Ako zboruvame za Iran, te{ko e da se planira kako, so ogled na momentalnata politi~ka situacija, iranskiot gas bi moèl da se transportira vo Evropa i dali Evropa }e se potpre na iranskiot gas. Vo odnos na Azerbejxan, imame dogovor za koli~inata na izvoz na gas. Imame dogovor, cena i povrzani cevki koi lesno moè da se prodolàt od Rusija do Azerbejxan. Stru~wacite se obiduvaat da procenat koj bi moèl da ponudi popovolna cena od ruskata cena na gasot, bidej}i se raboti za razli~ni pati{ta za prenos i razli~na investicija. Povtorno }e povtoram, ne se pla{ime od Nabuko. Za primer }e ja poso~am Germanija. Germanskata kompanija RVE u~estvuva vo Nabuko, no ne moè na nikakov na~in da vlijae vrz na{ite odnosi so Germanija. Isto e i za Avstrija. Avstriska kompanija u~estvuva vo Nabuko, a so nea zaedno ja podgotvuvame i fizibiliti studijata za

Juèn potok. Ne se pla{ime {to istata kompanija }e ima informacii i za Juèn potok. Tretiot paket za energetika {to neodamna go usvoi Evropskata komisija nalaga vklu~uvawe na treti zemji vo energetskite proekti. Kako go komentirate ovoj dokument i {to }e zna~i za realizacija na proektot Juèn potok? Svesni sme deka treba da se usoglasime so evropskite regulativi i zatoa Evropskata komisija formira{e specijalna grupa koja }e ja razgleda implementacijata. No, treba da se ima predvid deka Gazprom snabduva re~isi edna tretina od evropskata potro{uva~ka na gas. Zatoa znaeme deka toa e malku ve{ta~ko barawe od EU. Zasega, Ukraina e glavnata tranzitna zemja za ruskiot gas do Evropa. Kolku }e zagubi taa so realizacijata na Juèn potok? Kako prvo, svesni sme deka proizvodstvoto vo Rusija be{e namaleno za vreme na krizata poradi namalenata potro{uva~ka. Akumuliravme pove}e od 3,5 trilioni kubni metri na gas za slednite 25 godini, taka {to imame dovolno gas za da ja zadovolime lokalnata i nadvore{nata pobaruva~ka. No,

GAZPROM E NAJGOLEM SVETSKI PROIZVODITEL NA GAS azprom eksport e edna od najuspe{nite i najrazvojni kompanii vo Rusija, koja e glaven izvoznik na ruski gas vo Evropa. Vo 2009 godina obemot na izvoz na priroden gas iznesuva{e okolu 142,88 milijardi kubni metri. Gazprom eksport obezbeduva gas za 20 zemji, a slobodno mo`e da se ka`e deka Medvedev e glavniot koj odlu~uva dali ventilite }e bidat otvoreni ili zatvoreni. Ruskiot izvoz na gas e vitalen del od evropskata energetska stabilnost, bidej}i ve} e 40 godini evropskite zemji

zavisat od ruskiot gas. Istorijata na ovaa dràvna kompanija datira od 1973 godina, koga e osnovana sojuznata organizacija za trgovija so stranstvo Sojuzgazeksport. Vo esenta 1991 godina Sojuzgazeksport be{e inkorporirana vo dràvniot koncern za gas Gazprom. Podocna se preimenuva vo Gazeksport i ostanuva vo dràvna sopstvenost. Vo 2006 godina e preimenuvana vo Gazprom eksport, vo 100% sopstvenost na gigantot Gazprom. Pozicijata na Gazprom eksport na stranskite pazari e obezbedena od rezer-

vite na gas na Rusija, koi mu pripa|aat na Gazprom. Ovaa kompanija gi poseduva najgolemite rezervi na gas vo svetot. Taa ima 17% od svetskite i 60% od ruskite rezervi na gas. Vo 2009 godina tie se procenuvaa na 33,1 trilioni metri kubni. Gazprom e odgovorna za okolu 20% od svetskoto i okolu 85% od ruskoto proizvodstvo na gas. Minatata godina grupacijata Gazprom proizvede 461,5 milijardi kubni metri gas. Grupacijata ima rezervi na gas za narednite 85 godini. Gasovodite se vo dol`ina od 159.500 kilometri.

Gazprom e seriozna kompanija, koja 20 godini dostavuva kvaliteten gas do svoite korisnici. Se stremi kon kvalitet, osobeno toa saka da go dokaè so ubavo isplaniran i sproveden proekt kako {to e Juèn potok, so najdobrite cevki, oprema i inèneri. Toa pretstavuva sofisticiran proekt i zatoa bara dobro planirawe. Se predviduva da bide gotov za pet godini i im posakuvam na site zemji vo idnina da bidat del od ovoj proekt {to se odnesuva za vo idnina, ne moème da si dozvolime da imame rizi~ni situacii, bez razlika kakvi se politi~kite sostojbi kaj na{ite sosedi, Belorusija i Ukraina. Zatoa, ne go koristime ukrainskiot sistem, koj bara golema investicija, ne za da se prodolì, tuku za da se odrùva vo dobra forma. No, ako se zgolemi pobaruva~kata, a Ukraina bide vo pozicija da im pomogne na partnerite, toga{ Gazprom }e & ponudi da vleze vo proektot. Nie ne sakame da odzememe ni{to od nikogo. Samo sakame da obezbedime posiguren prenos, koj }e bide efikasen i efektiven. Dali problemite so strukturata na Juèn potok i docneweto na dozvolata od Turcija moè da go prolongiraat proektot? Razmislivme za rizikot od pro-

longirawe, no smetame deka vrz osnova na me|uvladinite dogovori, Turcija nema da go prolongira ovlastuvaweto i dozvolata. Rabotime vo najpovolni uslovi, od tehni~ka i bezbednosta to~ka, imaj}i go predvid iskustvoto so Severen potok. [to se odnesuva do problemite, se stremime kon sovr{enstvo so toa {to rabotime so najdobrite inèneri i oprema. Imame sredstva koi ni ovozmoùvaat da postavime cevki na dnoto od Crnoto More, vo mnogu nezgodni podvodni uslovi, kade {to pritisokot e ogromen. Ne e dovolno samo da se postavat, tuku treba i postojano da se nadgleduvaat. I samite inèneri bea v~udonevideni kolku e sovr{ena i sigurna konstrukcijata. Za proektot Juèn potok dosega ne se zabeleàni kakvi bilo problemi.

IZVOZ NA GAS OD GASPROM EKSPORT VO 2009 GODINA (VO MILIJARDI KUBNI METRI) 0

Germanija Turcija

19.98 10.07

Polska

9.02

Ungarija

7.6

Velika Britanija

7.28

^e{ka

6.44

Avstrija

5.44

Finska

4.36

Holandija

4.26

Bugarija

2.64

Grcija

2.06

Romanija

2.04

Srbija

35 33.45

Francija

Hrvatska

1.49 1.07

Slovenija

0.51

Bosna i Hercegovina

0.22

Makedonija

0.08

IZVOR: GAZPROM

8 23.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VTORNIK

EKSPERTITE PROTIV TESTOVITE ZA INTEGRITETOT NA KANDIDATITE ZA SUDII

XABE SI MAGISTER PO PRAVO, AKO PRIJATELITE TI GO SPORAT MORALOT! Idejata

na Ministertsvoto za pravda deka za da se stane sudija potrebna e “garancija” za moralnite eti~ki kapaciteti od 15 lica {to go poznavaat kandidatot najmalku tri godini, za ekspertite e poni`uvawe bez granici MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ikoj ne znae kako }e se odviva procedurata za proverka na psihi~kata, eti~kata i moralnata sposobnost na kandidatite za sudii, na koja spored zakonskite izmeni insistiraat od Ministerstvoto za pravda, kako uslov za stignuvawe do sudskata funkcija. Sudskiot sovet, koj e institucijata {to treba prakti~no da gi sprovede ovie testovi, s$ u{te ne e zapoznat nitu so nivnata sodr`ina, nitu, pak, od niv bilo pobarano mislewe za sproveduvaweto na ovoj proces. Tie znaat samo deka e predvideno ova da se odviva so pomo{ na stru~ni lica od nezavisna i akreditirana profesionalna institucija i po urnek na me|unarodno priznati psiholo{ki testovi. "Zakonot be{e izglasan pred nekolku dena i nie s$ u{te go nemame dobieno na razgleduvawe. Vo forma na podgotovka be{e pobarano na{e stru~no mislewe, no vo drug del od ovie paket-zakoni, ne i za priholo{kite testirawa i testot na integritet", veli Vasil Gr~ev, pretsedatel na Sudskiot sovet.

Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, isto taka ne otkriva detali. Toj samo objasnuva deka so noviot paket-zakoni za sudstvoto }e se re{at mnogu pra{awa koi se odnesuvaat na obezbeduvawe na nezavisno i profesionalno sudstvo. Primerot za psiholo{ko testirawe Manevski go vle~e od Holandija "Tie psiholo{ki testovi ne se novina vo na{iot praven sistem, tuku se koristat vo pove}e zemji za proverka na sposobnostite i kvalitetite na profilot na eden sudski kadar, koj treba da odgovara na visokite standardi koi treba da se zastapuvaat za izvr{uvawe na odgovorna funkcija kakva {to e sudskata", objasnuva Manevski. DEGRADACIJA I NA SISTEMOT I NA POEDINCITE I dodeka ministerot se povikuva na holandskite praktiki, ekspertite i opozicijata se v~udovideni od, kako {to velat, obidot za degradacija i na poedincite kandidati za sudii i na celiot obrazoven sistem za dobivawe na pravni~ka diploma. “Procenkata dali eden sudija e psiholo{ki podgotven da ja izvr{uva svojata funkcija mo`ete da ja dobiete i od lekarsko uveruvawe koe mora sekoj da go poseduva za zas-

novuvawe na raboten odnos”, veli za “Kapital” Margarita Caca-Nikolovska, porane{na sudijka vo Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur, i objasnuva kako stanala sudija: "Jas, koga stapuvav na funkcijata sudija vo Sudot za ~ovekovi prava, osven lekarskoto uverenie, ne pominav nikakvi dopolnitelni testovi, a znam deka ni moite kolegi od toj Sud ne pominale nikakvi psiholo{ki ili testovi na integritet", veli Nikolovska. Spored nea, mnogu e va`no koj }e gi pregleduva podatocite od ovie testovi i dali i ~lenovite na Sudskiot sovet }e bidat podloèni na istite. Taa isto taka veli deka testot e nepotreben poradi toa {to eden sudija pominuva niz mnogu filtri na obrazovanie, pravniot fakultet, pravosudniot ispit, Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli, dopolnitelni seminari i obuki, pa site ovie faktori ne se tukutaka predvideni, tie govorat za integritetot na li~nosta. Od druga strana, pak, psihijatarot i sudski ve{tak, Viktorija Vujovi}, veli deka za licata koi izvr{uvaat funkcii od koi zavisat ìvotite na drugi lu|e zadolìtelno e tie da pominat niz psiholo{ki

testirawa, no tie mora da bidat dobro osmisleni. "Treba da se sfati deka pri praveweto psiholo{kopsihijatriski eksploracii ne zna~i deka se pravi procenka na intelektualnata sposobnost ili na nivoto na edukacija na kandidatot, tuku na strukturata na negovata li~nost i kolku e vo mo`nost da odgovori na rabotnite zada~i", veli Vujovi}. No, spored nea, ona {to vo ovoj slu~aj }e bide najva`no e koj }e gi sproveduva testovite. Vujovi} objasnuva deka za edno ve{ta~ewe da bide uspe{no toa treba da pomine

tri fazi od sostavi na trojca ve{taci za da se zeme kako relevantno. "Treba da se vnimava onoj koj }e gi sproveduva testiraweto da ne go napravi toa od nekoi pobudi kako brzo zarabotuvawe i tie testovi potoa da ostanat fiktivni i neupotreblivi. Mnogu e va`no testiraweto da bide sprovedeno profesionalno i po strogo opredeleni standardi, vo koi nema da ima me{awe na politika i zastapuvawe na ne~ii interesi", veli Vujovi}. Vo me|uvreme, toa {to ne se znae prakti~no ni{to

za sodr`inata na testovite ne smetalo da se utvrdat neverojatno kompliciranite proceduri za izbor na “proveruva~i”. Kandidatite za sudii treba da dostavat spisok so 50 lica so koi se poznavaat najmalku tri godini, no ne se krvno povrzani vo prava i strani~na linija do ~etvrto koleno, ne se posvoenik ili posvoitel i ne se svatovi do vtor stepen, a imaat zavr{eno najmalku sredno u~ili{te. Od ovie 50 lica Sovetot }e izbere 15 koi treba da garantiraat za moralnite i eti~kite kapaciteti na kandidatot.

DR@AVEN KAPITALIZAM PO VTOR PAT Vladite

ne mo`at da ja mikromenaxiraat nacionalnata ekonomija. Golemoto injektirawe kapital i politika vo odredeni segmenti proizveduva nov set dobitnici i gubitnci. Vo ovoj slu~aj, vlasta se soo~uva so eden realen problem. Kapacitetot so koj raspolaga e nedovolen za kontrola i upravuvawe so novokreiranata sostojba

ekoj obid da se objasnat tekovnoto ekonomsko opkruùvawe i politikata denes e osuden na neuspeh. Izgleda kako “Sizifova rabota”. Dali Makedonija e s$ u{te zemja vo tranzicija? Moèbi dràva so liberalen kapitalizam? Kako zvu~i etiketata deka sme zemja vo razvoj? Dosadno. Istoto go slu{ame ve}e so decenii. Vreme e da se soo~ime so realnosta. Makedonija, otkako go napu{ti na po~etokot na 90-te godini, poslednite godini vleguva i ~ekori vo vtoriot po red sistem na dràven kapitalizam. Alibito za vakviot razvoj se locira vo potrebata da se amortiziraat socijalnite nemiri koi moàt da nastanat poradi tekovnata svetska ekonomska kriza. Objektivno, kreatorite na politikata celat kon re{avawe na faktorot socijala, a ne kon razvoj na ekonomijata, kako {to prikaùvaat. Zna~i, nema ni{to lo{o vo toa da se konstatira deka Vladata preku aktuelnata ekonomska politika treba da se fokusira kon

gasewe na poàrite koi predizvikuvaat seriozni problemi vo segmentite na siroma{tijata, zdravstvoto, penziite i nevrabotenosta. Dali ova nekomu mu odgovara e drugo pra{awe. Ova e realna sostojba koja nema potreba da se prikriva. Svedoci sme na eden proces koj dobiva na dinamika so samiot fakt {to povtorno e zgolemen centralniot buxet na 2,6 milijardi evra. Dràvata pravi s$ za da se nametne kako edinstven igra~ na pazarot. Opasnosta e vo doziraweto na politikata i na politi~kite motivacii so koi vlasta upravuva so pazarot. Se soo~uvame so poraka koja glasi: “vbrizguvaweto na politikata vo sistemot }e bide ednakvo na uspehot da se vlijae vrz ekonomskite performansi”. Pogolemo vlijanie vrz ekonomijata bara vo toj slu~aj pove}e politika i pritisok. Makijavelisti~ki. Pristapot jasno se sogleduva na sekoj ~ekor. Prvo dràvata go isfrli privatniot sektor od pazarite na kapital. Go isfrli i od pazarot

na trud. Denovive, eks-ministerot Slaveski go potvrdi ona {to site go znaeja. Dràvata ne moè{e da plasira evroobvrznica vo april bidej}i pazarite ni bea zatvoreni. Ne deka ne sakavme. Zatoa se svrte kon doma{nite pazari na kapital i izvr{i “monopolizacija na pazarot na kapital i pari”. Namaluvaweto na brojot na nevraboteni ne e diktirano od realniot sektor, tuku od brojkata na novovraboteni vo dràvnata administracija. Jasno se gleda i so samo eden pogled vrz oglasite za vrabotuvawe. Vo razvojot na energetskiot pazar, vo koj dràvata e alfa i omega, povtorno se aktuelizira Belene vo Bugarija i toa vo period koga go izgubivme interesot na stranskite nvestitori za êbren i za Gali{te. Potoa, pra{aweto za likvidnosta na doma{niot pazar. Javna tajna e deka dràvata e najgolem dol`nik. Pra{awe za milion evra: “koj najmnogu nema da saka voveduvawe na akceptniot nalog kako sredstvo za

obezbeduvawe na naplatata?”. Prvo op{tinite, a potoa dràvata. Govorej}i za izgradbata na objekti, dali nekoj napravil analiza kolku treba da se zgolemi brojot na turisti vo Skopje za da ima ekonomska opravdanost vo funkcioniraweto na site hoteli koi se planira da niknat pod Skopskoto kale? Da ne bideme naivni. Proda`bata na top atraktivnoto dràvno zemji{te po cena od 1,5 evra vo Ohrid ili, pak, proda`bata na parceli za hoteli vo Skopje }e rezultira so u{te nekolku stanbeni kompleksi sli~ni na poznatiot “kineski yid”. Poentata mi be{e vo drugoto. Dali dràvata na ovoj na~in ja diktira cenata na grade`noto zemji{te vo Makedonija? Koja cena moè vo takva konstelacija da postigne lice koe prodava lokacija vo op{tina \or~e Petrov? Pet evra? Vladite ne moàt da ja mikromenaxiraat nacionalnata ekonomija. Golemoto injektirawe kapital i politika vo odredeni segmenti proizveduva nov set dobi-

tnici i gubitnci. Vo ovoj slu~aj, vlasta se soo~uva so eden realen problem. Kapacitetot so koj raspolaga e nedovolen za kontrola i upravuvawe so novokreiranata sostojba. Povtorno se bara selektivna poddr{ka od drugite subjekti na pazarot, glavno od kompaniite. Samo onamu kade {to posakuva vlasta. Vo funkcija se stavaat stopanskite komori. Zaedno se lobira za potrebata od dràvna intervencija na pazarot. Tezata e deka na toj na~in }e se vovedat podobri pravila na igra koi }e go razdviàt kapitalot i }e se obezbedi pobrzo zazdravuvawe na ekonomijata. No, ostanuva faktot deka pazarite go pravat ova podobro i poefikasno od politi~arite. Potencijalot na privatniot kapital, investicii, subjekti na pazarot e kreiran pove}e od 20 godini. Toj postoi, iako vo ovoj period e oslaben. Delumno i poradi odnesuvaweto na dràvniot sektor. Fakt e deka politi~kata vlast }e ima seriozno vlijanie vrz performa-

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r fesor f r

nsite na pazarite i vo narednite godini. No, kako {to e voobi~aeno za Makedonija, pojakite politi~ki fundamenti nema da vodat kon pobrzo ekonomsko zazdravuvawe. Prvo, nedostiga kapacitet, a vtoro, kaj nas e s$ relativno, pa taka i `elbata za kontinuiran razvoj. Taa trae do narednite izbori. Od ovie pri~ini, diskusijata treba da se postavi na druga osnova. Namesto da se navleguva vo delot od pazarot koj go ima privatnata inicijativa, dr`avata treba da se fokusira kon onoj del od pazarite kade {to ima izgraden potencijal da go upravuva, a toj da ne e pokrien od privatna inicijativa. Postojat mnogu sektori. Treba samo da se bide otvoren za sorabotka. Ova nekomu te{ko mu pa|a.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.255

MBI 10

VTORNIK

2.465

2.250

MBID

OMB

113,30

2.455

113,10

2.240

2.445

112,90

2.235

2.435

112,70

2.425

112,50

23.11.2010

2.245

2.230 2.225 2.220

2.415

15/11/10

17/11/10

19/11/10

21/11/10

112,30

15/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

17/11/10

19/11/10

21/11/10

15/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/11/10

19/11/10

21/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

METALNATA INDUSTRIJA POLEKA JA PREBRODUVA KRIZATA

RAST OD 35% NA IZVOZOT NA METALI

17.03.2010 9

Zgolemeniot izvoz na metali i podobrenite sostojbi na svetskiot pazar, sepak, ne bea dovolni za metalnata industrija vo Makedonija da ostvari dobivka vo raboteweto Ar~elor Mital, vo trite kvartali ostvari zaguba od dva milioni evra. Zagubata e za osum pati pomala vo odnos na lani, koga iznesuva{e 16,7 milioni evra. Sepak, ovaa kompanija beleì drasti~no pomali prihodi, koi godinava iznesuvaa sao 350.000 evra, a lani bile 6,8 milioni evra, no vo isto vreme ostvarila i pomali operativni rashodi vo iznos od 1,1 milioni evra, za razlika od lani koga bile 22,3 milioni evra. Zatoa, pak, Arcelormittal (CRM) godina{nata zaguba ja namali za 25 pati, na 710.000 evra, no beleì rast od duri 77% kaj operativnite prihodi. Tie godinava iznesuvaat 82 milioni evra, vo sporedba so 46,3 milioni evra kolku {to bea lani. Najgolem rast od duri 81% ima kaj prihodite od izvoz, koi za trite kvartali iznesuvaat 72,2 milioni evra. Rast od 28% beleàt i operativnite rashodi na kompanijata. Ar~elor Mital na globalno nivo vo tretiot kvartal godinava beleì rast na dobivkata od 48%, na 1,35 milijardi dolari. Iako proda`bata se zgolemila za 30% na 21,04 milijardi dolari, sepak, dobivkata na kompanijata vo odnos na vtoriot kvartal e namalena za 21%.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ndustrijata za metali i ponatamu ostanuva najgolem dvigatel na makedonskata ekonomija. Spored poslednata statistika na Narodnata banka na Makedonija, za trite kvartali od godinata od ovoj sektor e ostvaren izvoz od 594 milioni dolari, {to e 25% od vkupniot makedonski izvoz vo ovoj period, koj iznesuva{e 2,3 milijardi dolari. Procentualno, izvozot na metali godinava bele`i rast od 35% vo odnos na lani. Zgolemuvawe od 21% ima i na uvoznata strana. Godinava sme uvezle metali vo iznos od 396,5 milioni dolari, so {to e ostvaren suficit od 197,5 milioni dolari. Sepak, ovie rezultati ne bea dovolni za kompaniite od metalnata industrija devette meseci od godinata da gi zavr{at so dobivka. Za uteha e {to zagubite se pomali od lanskite. Kompanijata za proizvodstvo i promet so proizvodi od crnata metalurgija Arcelormittal Skopje (HRM), koja zaedno so Arcelormittal Skopje (CRM) e del od edna od najgolemite svetski grupacii za proizvodstvo na ~elik,

SO AKCIITE NA FONDOT ZA PENZISKO 34% OD BERZANSKIOT PROMET akedonskata berza ja po~na nedelava so dneven promet od 28,6 milioni denari, od koj 34% otpadna na trguvaweto so akcii na Fondot za penzisko osiguruvawe. Za 9,8 milioni denari be{e prodaden paket prioritetni akcii vo Debarski bawi. Vkupno, za dva dena od aukciskoto trguvawe so akcii na Fondot za penzisko osiguruvawe e ostvaren promet od 20,2 milioni dolari. Vo klasi~noto trguvawe, pak, dominiraa obvrznicite. So niv e ostvaren vkupen promet od 10,7 milioni denari. Najtrguvana obvrznica so promet od 6,1 milioni denari be{e osmata emisija za denacionalizacija. Od akciite, najtrguvana, so promet od 3,3 milioni denari, be{e akcijata na Alkaloid. Od akciite v~era milionski promet ostvari u{te i akcijata na Komercijalna banka. Bea istrguvani 640 akcii i be{e ostvaren promet od dva milioni denari.

Za trite kvartali godinava metalnata industrija ostvari izvoz od 594 milioni dolari, {to e 25% od vkupniot makedonski izvoz.

MAKSTIL OSTVARI IZVOZ OD 55,6 MILIONI EVRA Makstil za tri kvartali godinava gi zgolemi operativnite prihodi za 31% vo odnos na lani. Tie iznesuvaat 67 milioni evra, a lani bile 51,3 milioni evra. Najgolem rast od 35% ima kaj izvozot, koj dostigna vrednost od 55,6 milioni evra. Sepak, kone~niot bilans na uspeh na kompanijata pokaùva deka Makstil za trite kvartali od godinata ostvaril zaguba od 429.000 evra, koja e re~isi tri pati pomala vo odnos na lanskata, koja iznesuva{e okolu 1,38 milioni evra. “I pokraj vlo{enite pazarni uslovi, kompanijata }e prodolì na regionalniot i svetskiot pazar da ispora~uva visokokvalitetni proizvodi so cel da odgovori na potrebite na kupuva~ite i o~ekuvawata na akcionerite, vrabotenite i dostavuva~ite, pritoa imaj}i ja postojano pred sebe po{irokata op{testvena odgovornost, osobeno na planot na za{tita i grià za ìvotnata sredina”, velat od Makstil.

Za razlika od prometot, berzanskite indeksi ovaa nedela ja po~naa so pad na vrednosta. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 se spu{ti na 2.224,43 indeksni poeni po padot od 0,06% vo odnos na ~etvrtokot. Indeksot na obvrznici OMB zabeleà pad od 0,02% na vrednost od 113,14 indeksni poeni. Najgolem pad od 1,25% ima{e kaj vrednosta na berzanskiot indeks na javno poseduvanite dru{tva MBID. Negovata vrednost na po~etokot od dene{noto trguvawe iznesuva 2.419,33 indeksni poeni. Vakvoto dvièwe na indeksite rezultira{e so zgolemen broj hartii od vrednost ~ii ceni beleàt pad. V~era nivniot broj iznesuva{e 16 i bea predvodeni od akcijata na Arcelormittal Skopje HRM, ~ija cena se sniì za 9,52%. Dobitnici ima{e sedum, a bea predvodeni od akcijata na Vitaminka, koja porasna za 2,5%. Bez promeneti ceni ostanaa samo sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Витаминка Прилеп

4.100,00

2,5

41.000

Комерцијална банка Скопје

3.178,94

0,9

2.034.520

449,75

0,07

425.460

3.849,55

0,07

3.345.255

500,00

0,05

75.500

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.934.779,87

1,38%

-1,77%

-4,27%

-4,62%

-11,65%

17.11.2010

ILIRIKA GRP

29.656.693,59

1,83%

3,18%

3,58%

7,71%

4,94%

17.11.2010

Иново Статус Акции

18.427.040,97

2,38%

-4,48%

-7,36%

-16,57%

31,62%

18.11.2010

KD Brik

25.346.281,82

0,50%

1,07%

3,66%

8,68%

7,25%

17.11.2010

KD Nova EU

24.343.963,04

2,20%

1,68%

-2,84%

-3,22%

-14,27%

17.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.841.420,29

1,08%

2,56%

-1,36%

-0,90%

-2,18%

18.11.2010

22.11.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Стопанска банка Битола Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Топлификација Скопје 0

Износ (МКД)

114

-9,52

45.600

2522

-3,00

37.830

111,00

-1,77

55.500

3.159,05

-1,27

366.450

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

22.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3849,55

0,07

3.345.255

Комерцијална банка Скопје

3178,94

0,90

2.034.520

Име на компанијата

22.11.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

22.11.2010

22.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

174.216

3.849,55

390,18

9,87

0,88

обични акции

106.236

153,73

6.750,00

341,43

19,77

0,20

Вкупно Официјален пазар

280.452

102

159,22

162,70

GRNT (2009)

3.071.377

500,00

105,83

4,72

0,50

обични акции

22.273

-54,51

KMB (2009)

2.014.067

3.178,94

533,81

5,96

0,92

Вкупно Редовен пазар

23.893

-92,71

MPT (2009)

112.382

23.503,00

0,65

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

SBT (2009)

389.779

2.522,00

211,39

11,93

0,57

449,75

0,07

425.460

STIL (2009)

14.622.943

164,78

0,11

1.490,15

2,30

Топлификација Скопје

3159,05

-1,27

366.450

TPLF (2009)

450.000

3.159,05

61,42

51,44

0,93

Тутунска банка Скопје

3399,76

-0,01

333.176

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Македонски Телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 22.11.2010)

10 23.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

KONKURS ZA NAJDOBAR PROMOTOR NA MAKEDONIJA a izborot za najdobar promotor na Makedonija, sedum dena po objavuvaweto na konkursot se prijaveni 14 kandidati. “Godi{nata nagrada Najdobar promotor na Makedonija” e inicirana i organizirana od proektot “Macedonia Loves You”. Idejata e da im se oddade priznanie na lu|eto koi Makedonija ja nosat vo svoeto srce i prenesuvaat i na drugi da se vqubat

vo nea. Makedonci i stranci, od Makedonija i stranstvo, poedinci i grupi, poznati i nepoznati, site onie ~ija cel e promocija na Makedonija vo svetot na svoj poseben na~in. Preku muzika, fotografija ili humanitarni aktivnosti, istorija, jazik”, se pojasnuva vo soop{tenieto. Nagradata ima svoja oficijalna veb-stranica na Fejsbuk kade {to se postaveni pravilata i uslovite na izbor i preku koja }e

se sproveduva celiot izbor za “Najdobar promotor na Makedonija”. Glasovite na qubitelite se klu~ni pri izborot. Sekoj mo`e da predlo`i i da lobira za svojot omilen kandidat i da glasa samo edna{. Izborot e otvoren i javen. Pobednikot }e dobie po~esna nagrada: specijalen medal i titula “Najdobar promotor na Makedonija”, a prijavuvaweto e do 15 januari 2011 godina.

EMO I PONATAMU ]E RASPOLAGA SO IMOTOT DADEN NA RASPRODA@BA?! enaxerskiot tim na EMO od Ohrid tvrdi deka i ponatamu }e stopanisuva so imotot za koj mediumite pi{uvaa deka e daden na rasproda`ba. Pri~inata za toa se dogovorite za zakup na osnovni sredstva koi EMO gi sklu~il so dru{tvata {to se vo negova sopstvenost. Spored takviot dogovor, i pokraj eventualnata promena na sopstvenosta, EMO ^eli~no-re{etkasti stolbovi

od Ki~evo i ponatamu }e stopanisuva vo narednite 10 godini so toj imot. Od EMO pojasnuvaat deka dolgot koj kompanijata go ima kon grade`nata firma Remis, vsu{nost, e prezemeno pobaruvawe {to go ima{e osiguritelnata kompanija Sava Tabak od EMO, a se odnesuva{e za neplateni premii za osiguruvawe vo periodot od 2004 do 2006 godina. Denovive niz mediumite be{e

liferuvana informacija deka na 6 dekemvri }e bide organizira paket-proda`ba na imot na ohridskiot gigant EMO po po~etna cena od 63 milioni denari. Spored tie infromacii, imotot na EMO se prodava po barawe na grade`nata kompanija Remis, na koja EMO & dol`i suma od 120,4 milioni denari. Po konverzijata na dolgot vo vlog, dr`avata stana dominanten akcioner vo EMO.

REAKCII PO IZMENETITE PRAVILA ZA PRODA@BA NA GRADE@NO ZEMJI[TE

LICITACIJA SO EDEN ÔVEK E PRODA@BA VO ÊTIRI OÎ! Del od ekspertite i stopanstvenicite tvrdat deka izmenetata uredba za proda`ba na grade`no zemji{te e u{te eden dokaz za netransparentnosta na celata postapka za proda`ba na grade`no zemji{te. Za niv, novite pravila na igra ostavaat prostor za golemi zloupotrebi SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

el od ekspertite i stopanstvenicite obvinuvaat deka mo`nosta licitacijata za grade`no zemji{te da bide uspe{na so samo eden u~esnik e skandalozna. Taa, za niv, e u{te eden na~in da se ozakoni proda`bata na dràvna zemja vo ~etiri o~i. Ne stivnuvaat reakciite po minatonedelnata odluka na ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, javnoto naddavawe za proda`ba ili zakup na dràvno grade`no zemji{te da pomine i so samo eden u~esnik, "Pogolema nebuloza i glupost nemam videno. Ova e zakonska kra`ba na dràvno zemji{te vo neposredna spogodba. Jas ne znam vo koja dràva ima vakvi primeri, no znam deka ova se pravi so cel da rasprodade i ona malku zemja {to ostana, i toa vo direktni spogodbi”, veli univerzitetskiot profesor Miroslav Gr~ev. Del od stopanstvenicite tvrdat deka izmenite na uredbata se direktno povrzani so netransparentnosta na celata postapka. Od na~inot na koj se objavuva javniot oglas za otu|uvawe, do krajnata spogodba so kupuva~ot. "Problem e golemata netransparentnost vo objavuvaweto javni objavi za proda`ba na dràvno grade`no zemji{te, zatoa {to se objavuvaat vo dnevni vesnici so mal tira`, a na veb-stranicata na Ministerstvoto za transport se objavuvaat duri otkako }e

MILE JANAKIESKI MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI Ova e dobro re{enie za pove}e da nema slu~ai koga dve semejno povrzani firmi naddavaat za isto grade`no zemji{te. se sklu~i zdelkata. Ponatamu, nema nikakvi informacii za zemji{teto, nema izvod od planot za da se vidi to~no za koja lokacija stanuva zbor, ne ja kaùvaat markicata. Koga }e se javite vo Ministerstvoto za dopolnitelni informacii ve prepra}aat vo op{tinite, a ottamu ne vi kaùvaat ni{to”, objasnuva Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdruènieto na grade`nici pri Stopanska komora. Toj bara preispituvawe na zakonitosta na izmenetata uredba za otu|uvawe na grade`noto zemji{te Sprotivno na nego, prviot ~ovek na grade`nata komora pri Sojuzot na stopanski komori, Sead Ko~anm tvrdi deka ova e dobar na~in da se izbegne u~estvoto na semejno povrzani firmi, so cel licitacijata formalno

MIROSLAV GRÊV UNIVERZITETSKI PROFESOR Pogolema nebuloza i glupost nemam videno, osven {to ne znam kako zakonski pominala ovaa uredba, ne znam nitu vo koja dràva ima vakvi primeri. Ova e vsu{nost proda`ba na zemji{te vo neposredna spogodba, so cel otu|uvawe na i ona malku dràvna zemja {to ostana, na bliski lu|e do vlasta. da bide uspe{na. "Ovoj na~in e podobar ako nema drugi zainteresirani za zemji{teto, sepak, da ne ostane neprodadeno. Moèbi ostava malku somne` na transparentnosta, me|utoa, na nas biznismenite pove}e ni odgovara da ne propa|aat tenderite", veli Ko~an. Vladata pred dve nedeli ja izmeni uredbata za proda`ba i zakup na grade`no zemji{te, so {to dozvoli javnata licitacija da bide uspe{na i dokolku se prijavi samo eden u~esnik. Ova prakti~no bi zna~elo deka prijaveniot samo treba da ponudi cena povisoka od edno evro. Na primer, so samo edna ponuda

od 100 denari za metar kvadraten eden u~esnik uspe{no da kupi dr`avna grade`na parcela. Ekspertite smetaat deka vakvata zakonska mo`nost ostava golem prostor za zloupotrebi, osobeno vo vreme koga dr`avnoto zemji{te se prodava po po~etna cena od samo edno evro za kvadrat, a se prodavaat atraktivni lokacii vo glavniot grad. Ministerot Janakieski odlukata ja pravda kako merka za pottiknuvawe na investiciite, odnosno da ne propadne naddavaweto dokolku se javi samo eden zainteresiran investitor. Kakvi uslovi treba da

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,88%

3,98%

4,78%

5,61%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,9795

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,9188

Швајцарија

франк

45,2010

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,0675

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,2387

61,6

45,7

71,9

45,8

Извор: НБРМ

ispolnat fizi~kite ili pravnie lica za da mo`at da u~estvuvaat na javno naddavawe? Od Ministerstvoto za transport velat deka, glavno, uslovite se isti za proda`ba na sekoe grade`no zemji{te, so isklu~ok na poatraktivnite lokacii, za koi ministerot za transport propi{uva posebni uslovi. "Uslovite se standardni, soglasno uredbata, me|utoa, ako stanuva zbor za benzinski pumpi ili hoteli ima posebni uslovi, na primer, povisoka bankarska garancija", velat vo Ministerstvoto Otu|uvaweto na dr`avniot imot stana mnogu aktuelno poslednite dve godini. Samo od po~etokot na godinava

30,8

milioni evra iznesuva vrednosta na prodadenoto dr`avno grade`no zemji{te vo period od tri godini

dosega Ministerstvoto za transport ima objaveno 170 objavi za proda`ba ili zakup na zemji{te. Stanuva zbor za iljadnici hektari otu|eni ili dadeni pod dolgotraen zakup, golem broj grade`ni parceli na koi e predvidena izgradba na katni gara`i, trgovski centri, hoteli, stanbenodelovni objekti itn..

KOMPANII PAZARI I FINANSII OD 1 JANUARI - DOZVOLI ZA UVOZ NA MESO NA GRANI^NITE PREMINI ozvolite za uvoz na meso od 1 januari idnata godina }e se izdavaat na grani~nite premini, a ne vo Veterinarnata uprava kako dosega, soop{ti v~era direktorot na ovaa institucija, Dejan Runtevski. Spored nego, ovaa novina, koja s$ u{te e vo faza na testirawe, zna~itelno }e ja poednostavi i skrati procedurata na vadewe dozvoli, koja dosega

trae{e i po eden mesec. Od Veterinarnata uprava velat deka firmite }e bidat dol`ni na samite grani~ni premini da dostavat veterinaren sertifikat za pratkata {to sakaat da ja uvezat i vedna{ }e dobijat vlezen dokument. Runtevski potencira deka zadol`itelno }e ja kontroliraat dokumentacijata po uvozot na mesoto na mestoto kade {to }e bide

VTORNIK

23.11.2010

GRAD SKOPJE IZBRA KONSULTANTI ZA PROEKTOT TRAMVAJ istovarena pratkata. Od Upravata soop{tuvaat i deka Makedonija s$ u{te ne dozvoluva uvoz na pile{ko meso od Turcija, poradi zabranata od strana na EU vo ekot na pti~jiot grip. Spored procenkite, zabranata }e bide ukinata idnata godina, iako, kako {to velat, i sega nema nema nikakov problem od bezbednosen aspekt da se uvezuva tursko pile{ko meso.

ngarskata firma Vialto Konsalting i angliskata EC Haris Ltd se izbrani za konsultanti za proektot - tramvaj vo Skopje. Ovie dve firmi sega treba da izberat koncesioner koj }e ja izgradi i }e ja koristi tramvajskata mre`a, soop{tija v~era od grad Skopje. Ottamu velat deka dobile sedum ponudi, od koi vo slu~ajov bila izbrana najpovolnata. Izbranite konsultanti treba da izrabotat

studii vo dve fazi. Prvata studija treba da go opfati koncesioniraweto na tramvajskiot prevoz vo Skopje. So vtorata studija, pak, treba da se izraboti tenderska dokumentacija za koncesioniraweto, kako i da se raspi{e me|unaroden javen povik so koj }e se animiraat potencijalnite investitori. Vo ramkite na ovaa faza }e se bira koncesionerot, }e se raboti na dogovorot za koncesionirawe i za negovoto sklu~uvawe.

Konsultantite vo rok od edna godina treba da go podgotvat proektot i da sklu~at dogovor so investitorotkoncesioner na tramvaj vo Skopje. Od grad Skopje velat deka izbranite konsultanti se edni od vode~kite konsalting-grupacii od oblasta na {inskiot prevoz. Od op{tinata otkrivaat deka gradona~alnikot Trajanovski e podgotven da plati okolu 200.000 evra za konsultantskite uslugi.

SE O^EKUVA ZGOLEMENA IZGRADBA NA NOVI STANBENI OBJEKTI

CENITE NA STANOVITE ]E OSTANAT17.03.2010 VISOKI11 I investitorite i agenciite za nedvi`nosti priznavaat deka cenite na stanovite na pazarot se odr`uvaat ve{ta~ki, no ne o~ekuvaat najavenata zgolemena ponuda na stanben prostor da gi namali cenite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

tanovite vo Makedonija }e bidat skapi i vo narednite godini, sporedeno so ìvotniot standard na gra|anite i sostojbite na pazarot na nedvi`nosti, kade {to vo momentov ima golem pad. Iako godinava proda`bata na stanovi e namalena za duri 70%, a za idnata se najavuva zgolemena grade`na aktivnost i pogolema ponuda na stanovi, ne se o~ekuva poevtinuvawe na stanbeniot prostor, {to zna~i deka cenite ve{ta~ki se odrùvaat visoki. Toa se potvrduva i od visokata pozicija {to ja zazema Makedonija na svetskata lista na najskapi dràvi i glavni gradovi za ìveewe, izrabotena od eden od najgolemite svetski vodi~i za trguvawe so nedvi`nosti, Global Property Guide. Na ovaa lista Skopje e rangiran na 23 mesto od vkupno 40 evropski dràvi. Vo svetski ramki, od vkupno 135 zemji Makedonija kotira na visokoto 65 mesto koga e vo pra{awe cenata na metar kvadraten vo odnos na prose~nata plata vo zemjata. Analizata na Global Property Guide pokaùva deka Moskva, Viena, Bern, Oslo i Madrid se prvite top pet gradovi koi imaat najvisoki ceni na stanovite. [to se odnesuva do zemjite od regionot, vo Atina, Podgorica i Qubqana cenite

na stanovite se poniski koga }e se zemat predvid prose~nite plati. CENITE NA STANOVITE NEREALNO VISOKI I agenciite za nedvi`nosti i grade`nite kompanii priznavaat deka cenite na stanovite vo zemjava ne se formiraat spored pazarnite principi. Od agenciite uka`uvaat deka proda`bata na stanovi godinava padnala za duri 70% sporedeno so lani, no cenite ne se namaluvaat. Spored investitorite, golemite tro{oci za izgradba se pre~ka za da padnat cenite na stanovite. “Kupuvaweto poatraktivni i pourbanizirani lokacii kade {to se gradat stanbeni zgradi vleguva so okolu 400-500 evra vo krajnata cena za metar kvadraten. Komunaliite ~inat pove}e od 100 evra. Postavuvaweto infrastruktura, kako trafostanica, elektrika, isto taka n$ ~ini pove}e od 100 evra. Taka, nie u{te nepo~nati so gradba imame tro{oci od 700 evra za metar kvadraten. Toa pridonesuva stanovite na kraj da imaat visoka cena. Samo za ilustracija, vo skopskata naselba Hrom pred ~etiri godini metar kvadraten ~ine{e okolu 700 evra, a sega ~ini 850 evra. Vo centralnoto gradsko podra~je vo Skopje mislam deka cena od 1.000-1.300 evra za metar kvadraten e realna”, veli Aleksandar Ko~evski, sopstvenik na grade`nata kompanija Modus vivendi. Spored nego, treba da se slu~i

hiperprodukcija na stanovi, kako vo Bansko, Bugarija, za da se namalat cenite na stanovite. Od agenciite tvrdat cenite se visoki i poradi toa {to vo otsustvo na pogolema ponuda sopstvenicite na stari stanovi ja digaat cenata za da izvle~at ekstra materijalna korist od proda`bata na stanot. “Cenite na stanovite voop{to ne se odnesuvaat pazarno. Ima eden paradoks izminative godini. Ekonomskata nemo} na gra|anite ve{ta~ki ja diga cenata. Standardot porano be{e podobar, pa lu|eto moèa da kupat stan na otplata. No, sega, so prose~na plata od 15.000 denari mese~no ne moàt da gi izdràt tro{ocite, pa se odlu~uvaat stanot da go prodadat po nerealno visoka cena i so parite da kupat dva pomali stana. Toa dopolnitelno gi bilda cenite. Drug apsurd e {to pomalite stanovi se poskapi od pogolemite. Vo slednite dve godini mislam deka mnogu te{ko }e se promeni ne{to. Zatoa, dràvata treba da pridonese nekako, preku namaluvawe na danocite, komunaliite i na danokot na nedvi`nosti i prava, koj sega iznesuva 3%”, smeta Sa{o Pop-Ilieski, sopstvenik na agencijata za nedvi`nosti Hepines. Na cenite vlijae i kvalitetot na stanbenite zgradi. Spored Vasko Davidovski od Soraviagrup, koja na Vodno gradi elitna stanbena naselba, gi deli stanovite vo tri kat-

DR@AVNITE STANOVI NE GI SNI@IJA CENITE NA PAZAROT

Iako dràvata vo izminative godini investira{e vo izgradba na stanovi (socijalni i komercijalni), ne pridonese za namaluvawe na cenite na pazarot. Ministerot za transport, Mile Janakieski, pred dva dena najavi deka vo slednite dve godini vo Skopje }e se izgradat 750 stanovi, investicija vredna okolu 25 milioni evra. Toj i ovojpat o~ekuva deka toa da vlijae za namaluvawe na cenata na stanovite. Se zasiluvaat i privatnite investicii. Grade`nata kompanija Adora inènering pred dva dena postavi kamen-temelnik za izgradba na dve stanbeni zgradi, odnosno na 98 stanovi so golemina od 30 do 75 metri kvadratni vo naselbata Novo Lisi~e. Investitorot najavi deka vo 2012 godina objektot }e bide gotov. egorii - od 75 do 175 metri kvadratni po cena od 1.450 evra do 1.650 evra za metar kvadraten. “Kupuva~i ima. Iako sme vo faza na izgradba, pove}eto stanovi se prodadeni. Na{ite stanovi moèbi se so povisoka cena od drugite, no nie nudime i poinakov kvalitet. Za solidna firma ne treba da bide problem da gi prodade

stanovite “, veli toj. NEDOSTIGA I DOBRO ZEMJI[TE Pretsedatelot na Grade`nata komora, Nikola Velkovski, veli deka e nelogi~no stanovi stari i po 20 godini da se prodavaat po cena kako novite. “Gra|anite koi }e kupat star stan treba da vlo`at 5.000 do 10.000 evra za da go dobijat

kvalitetot na novoizgradenite stanovi. Zatoa, mislam deka i starite stanovi dr`at nerealno visoka cena”, veli Velkovski. Grade`nicite uka`uvaat na u{te eden faktor {to vlijae za visoki ceni na stanovite – nedostigot od grade`no zemji{te na dobri lokacii, {to ja diga i cenata na zemji{teto.

12 23.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

EVN MAKEDONIJA INVESTIRA OKOLU 200.000 EVRA VO BITOLSKIOT REGION

PREVOZNICITE MORA DA VGRADAT MEMORISKI KARTI^KI VO VOZILATA

vstriskata kompanija za distribucija na elektri~na energija, EVN Makedonija, ja rekonstruira mre`ata vo Bitolskiot region. Vo izminatite dva meseci celosno rekonstruira{e ~etiri srednonaponski trafostanici vo Bitola, vo prigradskite i vo okolnite naselbi, so {to dvojno go zgolemi kapacitetot na trafostanicite. Vo bitolskata naselba Bair, EVN celosno zameni edna od

o krajot na godinava, site makedonski voza~i na kamioni i avtobusi koi vozat vo evropskite zemji }e mora da vgradat memoriski karti~ki vo digitalnite tahografi, na koi jasno }e se bele`i kade vozat, so koja brzina i kolku vreme, najavi Zlatko Ko~ovski, upravitel na Makedonija soobra}aj. Ova }e va`i za site vozila, po~nuvaj}i so oznakata Euro 4 pa nagore. Onie, pak, so oznaka do Euro 3, dokolku ne gi moderniziraat

postoe~kite trafostanici, so snaga od 250 kVA so nova trafostanica so snaga od 630 kVA. Vo istata naselba, kade {to pogolem del od ìtelite ja koristat dràvnata socijalna pomo{, EVN Makedonija celosno ja rekonstruira{e 2.000-metarskata niskonaponska mreà, a gi dislocira{e i broilata. Za da gi izgradi novite trafostanici, za da gi zajakne postoe~kite, kako i za da ja rekonstruira distribu-

tivnata mre`a vo reonot na Bitola, EVN Makedonija investira{e pove}e od 200.000 evra. Esenskiot period EVN go iskoristi za da gi zameni starite i dotraeni drveni stolbovi so novi betonski. Osven vo bitolsko, pred po~etokot na zimata EVN intenzivno raboti na podobruvawe, rekonstruirawe i modernizirawe na mre`ata, kako i na eliminirawe na site kriti~ni to~ki.

svoite vozila, nema da moàt da soobra}aat vo EU po 2012 godina. Spored transporterite, ova }e zna~i poskapuvawe i odolùvawe na transportot. Nadle`nite, pak, smetaat deka na ovoj na~in }e se podobri bezbednosta na pati{tata. Zadolìtlnata implementacija na digitalnite tahografi vo kamionite i avtobusite stapi na sila na 16 juni godinava, so odluka na Evropskata komisija, a se odnesuva i na dràvite

koi ne se ~lenki vo Unijata, no soobra}aat so nea. Primenata na ovaa merka vo zemjava se odlo`uva do 31 dekemvri, do koga prevoznicite mora da gi aktiviraat digitalnite tahografi vo prvata zemja vo koja }e vlezat, a koja ja ima zavr{eno ovaa obvrska. Cenata na karti~kata }e iznesuva 32 evra, bez vklu~en ДДV. Spored procenkite, vo Makedonija treba da se izdadat okolu 15.000 memoriski karti~ki za vozilata.

PORADI NESPROVEDUVAWE NA ZAKONOT ZA INTELEKTUALNA SOPSTVENOST

DR@AVATA, KOMPANIITE I AVTORITE KNI@AT MILIONSKI ZAGUBI Vo Makedonija, ~etiri od deset instalirani softveri se piratski. Poradi toa proizvodstvo na softver godi{no gubat 150 milioni dolari. Site apeliraat na dosledno sproveduvawe na zakonite i podigawe na svesnosta za prednostite od po~ituvaweto na avtorskite prava MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

gromni se zagubite koi gi trpat avtorite i sopstvenicite na patenti, kompaniite i dràvata poradi neprimenata na Zakonot za za{tita na intelektualnata sopstvenost. U~esnicite na v~era{nata tribina "Za{tita na intelektualnata sopstvenost vo Makedonija: realnost ili mit?", vo organizacija na Komitetot za za{tita na intelektualna sopstvenost pri Amerikanskata stopanska komora, se ednoglasni deka vaè~kiot Zakon mora da se primenuva, a dràvata da ja podigne svesnosta na gra|anite za prednostite od koristewe na originali i po~ituvawe na avtorskite prava. Zakonot za za{tita na intelektualnata sopstvenost e po evropski terk, no za profesorot Valentin Pepequgoski, koj u~estvuval vo negovoto donesuvawe, toj sam po sebe ne zna~i ni{to dokolku ne se pri-

milijardi dolari se gubat {irum svetot poradi neza{tituvawe na softveri

menuva. "Spored me|unarodnata studija na IDC, vo Makedonija stapkata na piraterija vo 2009 godina iznesuvala 67%, {to zna~i deka ~etiri od deset softveri koi se instalirani vo zemjava se piratski. Poradi toa, licenciranite proizvoditeli na softveri godi{no gubat 150 milioni dolari", veli Biqana Janeva od Majkrosoft. Taa e decidna deka kupuvaj}i piratski videoigri, programi, muzika pravime krivi~no delo kra`ba. "Kra`ba si e kra`ba, bez razlika dali stanuva zbor za avtomobil ili softver. Upotrebata na nelicenciran softver e isto kako da ukradete kola zatoa {to vi bila potrebna za da stignete do odredeno mesto i podocna da ja ostavite i pritoa da pominete nekazneto", decidna

e Janeva. I makedonskite muzi~ki kompozitori i avtori nefunkcioniraweto na Zakonot go lociraat vo slabata implementacija i vo voljata na instituciite toj da stane realno operativen. “Dodeka ~ekame Zakonot da po~ne da se primenuva, avtorite zagubija 30 milioni evra vo period od 15 godini, kolku {to ne se po~ituva intelektual-

nata sopstvenost i avtorskite prava”, smeta Darko Dimitrov, kompozitor i muzi~ki producent. Osven implementacijata na zakonskite odredbi, del od u~esnicite sugeriraat i podlaboka analiza na postojniot Zakon. “Zakonot za industriska sopstvenost e haoti~en. Ako dojde stranski investitor i go pro~ita Zakonot, }e si zamine. Vo

nego stoi odredba za slobodno koristewe na patentot, {to sekade vo svetot e nezamislivo”, veli Mirjana Todorovska, profesor po me|unarodno pravo na Univerzitetot Amerikan kolex, koja smeta deka “kampawskoto proa|awe so bager nad zapleneti nosa~i na zvuk uka`uva na faktot deka dr`avata nema dolgoro~na strategija

za spravuvawe so piraterijata”. Postoi samo deklarativna zalo`ba, no ne i realna, na teren - se soglasija u~esnicite na tribinata. Neophodno e dr`avata da gi zajakne mehanizmite vo implementacijata na zakonite, no i da raboti na podigawe na svesta kaj gra|anite koga e vo pra{awe za{titata i po~ituvaweto na intelektualnata sopstvenost.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

POSKAPUVAAT BENZINITE I DIZELOT enzinite i dizel gorivata od deneska }e se prodavaat poskapo za denar do denar i polovina po litar, odlu~i v~era Regulatornata komisija za energetika. Maloproda`nite ceni na eurosuper Bs-95 i na ekstra lesnoto maslo za doma}instvo se zgolemuvaat za denar po litar. Eurosuper Bs-95 }e se prodava po cena od 69 denari za litar, a ekstra lesnoto maslo za doma}instvo po 49 denari za litar. Najupotrebuvanoto godivo vo

zemjava, benzinot eurosuper BS-98, vo slednite dve nedeli }e se prodava poskapo za 1,50 denari, odnosno po 71 denar za litar. I eurodizelot poskapuva za 1,50 denar i }e se prodava po 58,50 denari. Za 0,5 denari poskapuva i mazutot, koj od deneska na benzinskite pumpi }e ~ini 32 denari za kilogram. Zgolemuvaweto na cenite na naftenite derivati od Regulatornata komisija za energetika (RKE) gi objasnuvaat so porastot na prose~nata

cena na surovata nafta na svetskiot pazar za 1,98% vo izminatite dve nedeli, kako i so povisokiot kurs na dolarot vo odnos na denarot.

23.11.2010

FEDERACIJATA NA FARMERI NAJAVI MODERNIZACIJA I PROFESIONALIZACIJA ederacijata na farmeri na Republika Makedonija, na vonrednoto sobranie, {to se odr`a vikendov vo Gostivar, go reizbra staroto rakovodstvo i najavi modernizacija i profesionalizacija na organizacijata. “Vo izminatiot period ima{e mnogu problemi poradi nedorazbirawe i nedore~enosti vo Statutot na FFRM. Nekoi delegati nemaa `elba svoite stavovi da gi pretstavat pred ostanatite delegati na Sobrani-

eto. Celta na novite izmeni e da se ovozmo`i pogolemo demokratsko dejstvuvawe na FFRM i da ne nastanuvaat problemi i konflikti, no i potransparentna rabota na organizacijata”, veli Andrija Sekulovski, pretsedatel na Federacijata. Od FFRM velat deka }e gi sankcioniraat ~lenovite koi go ru{ele ugledot na organizacijata preku prenesuvawe nevistini vo javnosta. So novite izmeni vo Statutot, ~lenovi na Fed-

eracijata na farmeri, osven zdruènijata, moè da bidat i individualni zemjodelci. U~esnicite na vonrednoto sobranie istaknaa deka treba da se razviva, a ne da se uriva imixot na Federacijata, bidej}i taa e najgolema organizacija preku koja zemjodelcite moè da gi ostvaruvaat svoite prava i da lobiraat za zaedni~kite interesi pred vladinite institucii. Federacijata na Farmeri sega ima 3.000 ~lenovi.

KAKVA ]E BIDE SOSTOJBATA VO MLE^NATA INDUSTRIJA VO 2011 GODINA

OTKUPNITE CENI NEMA DA RASTAT, PA NEDOSTIGOT OD MLEKO ]E SE ZGOLEMI Farmerite se decidni deka proizvodstvoto na mleko stanuva nerentabilno i zatoa sto~niot fond vo zemjava postojano se namaluva. Za samo dve godini e namalen za 30% ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

dnata godina }e se zgolemi nedostigot od surovo mleko vo Makedonija, bidej}i cenite na sto~nata hrana se s$ povisoki, a otkupnite ne se menuvaat i se niski. Ova se stravuvawata na farmerite, a sli~ni predviduvawa doa|aat i od kompaniite od mle~nata industrija. Farmerite se decidni deka proizvodstvoto na mleko stanuva nerentabilno i zatoa sto~niot fond vo zemjava postojano se namaluva. Za samo dve godini e namalen za 30%. Pretsedatelot na odborot na direktori na bitolskata mlekarnica IMB, Predrag Cvetkovi}, priznava deka ve}e se ~uvstvuva nedostig od surovo mleko za prerabotka. “Najgolem faktor za drasti~noto namaluvawe na koli~inite na surovo mleko e zgolemenata cena na sto~nata hrana, koja go poskapuva proizvodstvoto na surovo mleko. No, mala e i efikasnosta kaj farmerite. Zaedno so Ministerstvoto za zemjodelstvo treba da se obideme da im pomogneme na farmerite so odredeni stimulacii da go zgolemat proizvodstvoto, no i za pravilna raspredelba na

subvenciite vo zavisnost od kvalitetot na mlekoto”, veli Cvetkovi}. Toj predlaga da im se pomogne na farmerite so obuki za da go unapredat proizvodstvoto. NEMA NAJAVI ZA POVISOKI OTKUPNI CENI Farmerite glavno se revoltirani od niskite otkupni ceni. “Sto~niot fond poleka se namaluva, glavno poradi niskata cena na sve`oto mleko, koja momentalno se dvi`i od 14 do 16 denari za litar. Proizvoditelite ve}e ne gledaat profit vo ovoj sektor i poleka gi prodavaat kravite. Mislam deka treba da se prezemat seriozni merki za podobruvawe na sostojbite, bidej}i, vo sprotivno, ima golemi izgledi u{te pove} e da se vlo{i sostojbata vo ovoj sektor”, istaknuva Igor Nikolov, pretsedatel na Regionalniot sojuz na govedarite. Sopstvenikot na mlekarnicata Zdravje Radovo, Jovan Dabevski, sepak, o~ekuva vo naredniot period da se stabilizira pazarot na mleko vo Makedonija i vo regionot. “Ima indicii deka narednata godina }e se stabilizira pazarot na mleko vo Evropskata unija. Spored toa, mnogu e vero-

30%

e namalen sto~niot fond vo Makedonija za samo dve godini

jatno deka }e se stabilizira i vo regionot, a so toa i vo Makedonija. Mislam deka vo 2011 godina }e nema golemo varirawe na cenite na mlekoto i na mle~nite proizvodi”, veli Dabevski. Toj dodava deka strategijata na negovata kompanija e da gi stimulira pogolemite farmi so koi sorabotuva za da go zgolemat brojot na grla, so {to }e se postigne i zadovolitelna koli~ina na surovo mleko. NEZADOVOLSTVO OD NISKITE CENI Od Federacijata na farmeri uka`uvaat na golem pad na proizvodstvoto na kravjo mleko vo poslednite godini - od 438.000 toni vo 2007 godina na 395.000 toni vo 2009 godina. Spored niv, toa se dol`i na namaleniot broj mle~ni grla. Vo 2007 godina imalo 158.450 grla, a vo 2009 godina se izbroeni 114.000, {to zna~i deka za dve godini sto~niot fond e namalen za 30%. Zamenik-pretsedatelot na FFRM, Nedim Kasami, veli deka proizvoditelite na mleko

JOVAN DABEVSKI

RASTE UVOZOT NA MLEKO

Uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava postojano raste po propa|aweto na Svedmilk. Godinava e zgolemen za pove}e od 60%. Najmnogu mleko i mle~ni proizvodi se uvezeni od Srbija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Germanija i od Slovenija. najmnogu se nezadovolni od niskite otkupni ceni. “Momentalno, otkupuva~ite pla}aat od devet do 16 denari za litar otkupeno mleko. Sto~nata hrana e poskapa, a poskapuvaat i site repromaterijali, poradi {to prihodite na farmerite mnogu se namaluvaat”, uka`uva

Kasami. Spored nego, sto~arite baraat da se postavi vremenska ramka vo programata za subvencionirawe za 2011 godina, so cel farmerite da go planiraat svoeto proizvodstvo i toa da bide dobro organizirano. I ekspertite smetaat deka

SOPSTVENIK NA MLEKARNICATA ZDRAVJE RADOVO Ima indicii deka narednata godina }e se stabilizira pazarot na mleko vo Evropskata unija. Spored toa, mnogu e verojatno deka }e se stabilizira i vo regionot, a so toa i vo Makedonija. Mislam deka vo 2011 godina }e nema golemo varirawe na cenite na mlekoto i na mle~nite proizvodi. narednata godina dr`avata i kompaniite od mle~nata industrija treba da gi stimuliraat farmerite za da im ja vratat doverbata vo otkupuva~ite i da go zgolemat proizvodstvoto na surovo mleko.

14 23.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

SLOVENE^KITE MEDIUMI KONTRA HRVATSKIOT BIZNISMEN

DROGA KOLINSKA SAMA ]E GO OTPLA]A KREDITOT ZA SVOJATA PRODA@BA

Hrvatskiot biznismen Emil Tedeski parite za kupuvawe na slovene~kata kompanija Droga Kolinska gi obezbedil preku kredit od 175 milioni evra od Unikredit i Rajfajzen banka, a 84 milioni evra se obezbedeni so dokapitalizacija na Atlantik grupa upno 84 milioni evra. Pretstavnici na kompanijata gi informiraa bankite deka imaat namera da ja zgolemat zadolènosta na Droga Kolinska. "Dnevnik" naveduva deka na bankite im ponudile takanare~eni korporativni garancii za da go prifatat zgolemuvaweto na zadolènosta i pokraj padot na prihodot. Bankite zasega dobro gi prifatile planovite, a nekoi duri se podgotveni i da ja zgolemat svojata izloènost.

ELENA JOVANOVSKA rvatskata Atlantik grupa go stavi pod hipoteka kompletniot imot na slovene~kata kompanija Droga Kolinska i na srpskata Soko {tark za kredit od 175 milioni evra. Slovene~kite mediumi ve}e nekoe vreme predupreduvaat deka Droga Kolinska prakti~no sama }e ja otpla}a proda`bata na Atlantik grupa, koja e sopstvenost na biznismenot Emil Tedeski. Toj deneska treba da uplati 242 milioni evra za da stane sopstvenik na najgolemoto prehranbeno pretprijatie vo Slovenija, vo ~ij sostav rabotat i tri srpski firmi Soko {tark, Grand prom i Palana~ki kiseqak. Kako {to objavi slovene~ki "Dnevnik", Emil Tedeski }e go prenese pogolemiot del od kreditot na Droga Kolinska, so {to ovaa firma }e stigne do nivoto na zadol`enost {to go imala vo vremeto na prethodniot sopstvenik, Igor Bav~ar. Vesnikot tvrdi deka Tedeski planira da go prefrli kredi-

tot na Atlantik nalo`ba, koja moral da ja osnova vo Slovenija tokmu poradi prezemaweto na Droga Kolinska, po {to taa kompanija }e ja spoi so Droga. Kolinska ve}e ima dolg od okolu 140 milioni evra. KREDIT I DOKAPITALIZACIJA Tedeski potvrduva deka planira da go prenese kreditot na Atlantik nalo`ba i smeta C

deka firmata poradi toa nema da bide prezadol`ena. Slovene~kite mediumi {pekuliraat deka e mo`no Tedeski da gi spoi Droga Kolinska i Atlantik nalo`ba, no toj ne gi komentira vakvite informacii. Tedeski informira deka parite za kupuvawe }e gi obezbedi so kredit od 175 milioni evra od Unikredit i Rajfajzen banka, a 84 milioni evra se obezbedeni so dokapitalizacija na Atlantik O

grupa. Kratko vreme po potpi{uvaweto na kupoproda`niot dogovor na 1 juli godinava, Atlantik objavi deka vo ovaa firma e sprovedena dokapitalizacija, so koja me|u sopstvenicite se vpi{ani Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) so udel od 8,53% i Germanskiot investiciski fond (DEG) so 8,49% akcii. So ovaa dokapitalizacija Atlantik sobra vk-

UNIKREDIT I RAJFAJZEN, GLAVNI FINANSIERI Organizatori na sindiciraniot kredit se Unikredit i Rajfajzen, koi so krediti go poddr`uvaat rastot na Atlantik grupa i se podgotveni da gi zamenat bankite {to sakaat da otstapat. Unikredit i Rajfajzen predlagaat okolu 70% od glavninata na zaemot Kolinska da ja otplati vo pettata, posledna godina na otplata. Vo prvite godini bankite nema da gi tovarat dol`nicite so otplata na glavninata i taka }e im dadat mo`nost da gi zgolemat prihodite i dobivkata.

Tedeski planira prihodite na Droga vo periodot od pet do sedum godini po prezemaweto da bidat okolu edna milijarda evra. “Vo 2011 godina }e se naso~ime kon integracija na Droga Kolinska vo Atlantik grupa i kon barawe sinergija”, veli toj. No, ona {to e nejasno za slovene~kite mediumi e {to to~no ponudil Tedeski kako garancija za dobivawe na kreditot. “Se obidovme da dobieme informacii za toa, no bankite ne davaat komentar. I pokraj toa, ve}e nagolemo se {u{ka deka Tedeski na zatvoraweto na transakcijata }e gi ponudi site akcii na Droga Kolinska kako hipoteka za dobieniot kredit. Toa, vsu{nost, }e bide garancija za kreditot”, pi{uva "Dnevnik". Spored vesnikot, naj~udno e {to Tedeski uspeal da dobie tolku golem kredit sega koga site slovene~ki firmi te{ko dobivaat bankarski zaemi i toa pod uslovi kakvi {to nikoj nema - da mo`e glavninata da ja otpla}a po ~etiri ili pet godini.

BAKOJANI FORMIRA[E NOVA POLITI^KA PARTIJA orane{niot gr~ki minister za nadvore{ni raboti, Dora Bakojani, koja vo maj be{e isklu~ena od opoziciskata Nova demokratija poradi poddr{kata za spasuva~kiot finansiski paket, formira{e nova politi~ka partija. Za nejzinite porane{ni sopartijci novata partija e sila koja }e & pomogne na vladeja~kata Socijalisti~ka partija i na nejzinite restriktivni ekonomski merki. Bakojani istakna deka novoformiranata Demokratska alijansa }e bide centralno orientirana i }e im se posveti na individualnite slobodi i privatnoto pretpriemni{tvo. Taa pred nekolku iljadi privrza-

nici najavi deka nejzinata partija }e bara "sorabotka i zaedni~ki teren so drugite politi~ki sili” od desniot i leviot centar za da & pomogne na Grcija da se izvle~e od finansiskata kriza. Vakviot poteg na Bakojani doa|a otkako premierot, Jorgos Papandreu, otvoreno gi povika "drugite politi~ki sili” da gi poddr`at negovite napori za re{avawe na dol`ni~kata kriza, najavuvaj}i deka ovaa nedela }e po~ne so konsultacii so drugite partii.

[TEFAN FILE DENES ]E GO PREDADE PRA[ALNIKOT NA EK

vropskiot komesar za pro{iruvawe, [tefan File, denes }e dopatuva vo Belgrad, predavaj}i go Pra{alnikot na Evropskata komisija (EK), na koj }e se baraat okolu 5.000 odgovori. Srpskiot vesnik "Ve~erwe novosti" objavi deka vo pra{awata na EK }e bide skenirano celoto srpsko op{testvo, bidej}i celta na Pra{alnikot e da se napravi presek na funkcioniraweto na instituciite, ekonomijata i celata dr`ava, a zamislen e taka {to Komisijata treba da dobie to~en uvid vo toa kolku zemjata e podgotvena da po~ne pretpristapni pregovori.

Vrz osnova na odgovorite, Evropskata komisija }e izraboti svoe mislewe za baraweto na Srbija za dobivawe status na kandidat, a ovie podatoci podocna }e se koristat i vo pozicioniraweto na Srbija vnatre vo evropskite kvoti. "Ve~erwe novosti” potsetuvaat na izjavite od Vladata deka Srbija ve}e ima podgotveni odgovori na golem broj pra{awa vrz osnova na pra{alnicite koi EK prethodno im gi ima isprateno na sosednite zemji, {to zna~itelno treba da ja olesni rabotata na administracijata vo Belgrad.

AFERATA "FIMI" ^INI 11 MILIONI EVRA reku hrvatskata agencija Fimi media od javnite pretprijatija i ministerstvata vo Hrvatska se izvle~eni 11 milioni evra. Toa poka`a pro{irenata istraga koja ja vodat policijata, obvinitelstvoto i Kancelarijata za spre~uvawe korupcija i organiziran kriminal. Za izvlekuvawe na tie pari dosega se osomni~eni 13 li~nosti, a za najgolema {teta i ponatamu se tovarii porane{niot blagajnik na Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ) i {ef na hrvatskata Carina, Mladen Bari{i}. Osven Bari{i}, vo zatvor se Josip Sapunar, Zlatko Kopar, Mario Crwak i Jurica

Prskalo, koi minatata nedela bea uapseni poradi somne` deka preku Fimi media, pretprijatieto Hrvatski avtopati{ta (HAC) go o{tetile za 3,52 milioni evra.

BALKAN BIZNIS POLITIKA CEPTER GI RASPRODAVA AKCIITE OD SRPSKITE KOMPANII

rpskiot biznismen Filip Cepter izminatite dve nedeli prodade akcii na srpski kompanii za najmalku 50 milioni dinari (okolu 469 iljadi evra). Firmata Meseta, brokerskata ku}a Bi broker i Global Rial istejt Investment, kompanii za koi investiciskata javnost tvrdi deka se vo sopstvenost na Cepter, gi prodadoa udelite vo nekolku najlikvid-

ni akcii na Belgradskata berza, pi{uva portalot B92. Cepter prodal 2.000 akcii na Agrobanka, so {to zarabotil 14 milioni dinari (131 iljadi evra), a tolku sobral i so proda`ba na akciite na vinarnicata Vino @upa. Na po~etokot na ovoj mesec ostanal i bez 15.000 akcii na Sojaprotein po cena od 770 dinari (7,22 evra), a ne{to podocna i bez 4.000

HRVATSKI DALEKOVOD ]E GRADI NA GRENLAND retstavnici na hrvatski Dalekovod i islandskata firma Istak kompani potpi{aa dogovor za izgradba na dalekuvod na Grenland vo vrednost pogolema od {est milioni evra, objavi Dalekovod na Zagrepskata berza. Izgradbata opfa}a isporaka na materijal i izvr{uvawe na grade`ni raboti i e del od proektot Ilulisat, ~ij nositel e grenlandskata Vlada. Firmata Istak gi prezema rabotite so izgradbata na hidrocentrala i pridru`ni objekti, a Dalekovod isporakata i vgraduvaweto na ~eli~nata re{etkasta konstrukcija i elektromonta`niot materijal. Po~etokot na rabotite e planiran za sredinata na april 2011 godina, a treba da zavr{at do septemvri 2012 godina. Od Dalekovod napomenuvaat deka izgradbata e vozmo`na edinstveno od april do oktomvri, zatoa {to se raboti za specifi~ni grade`ni raboti i za isklu~itelno te{ki klimatski uslovi.

ODBRANATA NA KURSOT NA DINAROT JA ^INI SRBIJA 2,4 MILIJARDI EVRA

d januari do denes se potro{eni 2,4 milijardi evra za za~uvuvawe na vrednosta na srpskata nacionalna valuta, odnosno kursot na dinarot. Na odrùvaweto na kursot sekoj mesec od deviznite rezervi se potro{eni prose~no 210 milioni evra. Dinarot, i pokraj toj tro{ok, ne pokaùva znaci na zazdravuvawe. Evroto za ovie deset meseci sekoj mesec ja namaluva{e vrednosta na dinarot za 1%. “Srbija ima politika na fluktuira~ki devizen kurs. Toa zna~i deka kursot ne se brani so devizni rezervi. Devizniot kurs se brani so kvalitet i produktivnost na proizvodite. Srbija treba da ja zgolemi konkurentnosta na svoite proizvodi za da moè da go brani kursot, da go zadrì na postoe~koto nivo ili da ima podobar kurs”, smeta profesorot od Fakultetot za ekonomija, Neboj{a Savi}.

TURCIJA ZARABOTI 22,5 MILIJARDI DOLARI OD TURIZMOT OVAA GODINA e o~ekuva turisti~kiot prihod vo Turcija da dostigne 22,5 milijardi dolari vo 2010 godina. Spored podatocite vklu~eni vo programata za 2011 godina od Organizacijata za dr`avno planirawe, se predviduva deka vkupnata vrednost na turizmot vo Turcija }e bide 23,8 milijardi dolari vo 2011 godina. Brojot na rabotnite mesta vo ramkite na turisti~kiot sektor vo Turcija iznesuva{e 3,6 milioni vo 2009 godina, soop{ti Svetskata turisti~ka organizacija. Vo 2009 godina 27,1 milioni turisti ja posetile Turcija, a prihodite od turizmot iznesuvale 21,2 milijardi dolari. I ovaa godina Turcija be{e najmnogu posetena od germanskite turisti.

VTORNIK

23.11.2010

MOL SAKA DA INVESTIRA VO CRNA GORA ngarskata naftena kompanija MOL e zainteresirana vo Crna Gora da izgradi baza so koja bi go opslu`uvala crnogorskiot pazar i pazarite na zemjite vo regionot, soop{tija po vtorata sednica na Crnogorsko-ungarskata me{ovita komisija za ekonomska sorabotka. Dr`avniot sekretar za me|unarodni ekonomski odnosi i kopretsedatel na

do 5.000 akcii na Metalec, od koi dobil najmalku osum milioni dinari (75 iljadi evra). Neoficijalno, firmite za koi se tvrdi deka se vo sopstvenost na Cepter prodavale akcii i na AIK banka i Razvojna banka na Vojvodina. Inaku, navedeniot srpski biznismen ~esto e spomenuvan vo kontekst na kupuvawe na hrvatski brodogradili{ta.

me{ovitata Komisija, Bala{ Boto`, izjavi deka ungarskata kompanija e zainteresirana za realizacija na toj proekt vo Crna Gora ve}e nekoe vreme. “MOL i INA se zaedni~ka kompanija koja e ve}e zainteresirana za proekti od oblasta na energetikata, odnosno za nafta i gas vo Crna Gora. Pred s$ se misli na plan za eksploatacija na zemjeniot gas t.e. za istra`uvawe na toa

podra~je”, re~e Boto` po sednicata na Komisijata.

16 23.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

EBRD POVIKA NA REFORMI KAJ DR@AVITE VO TRANZICIJA vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) vo svojot “Izve{taj za tranzicija vo 2010 godina” im apelira{e na tranziciskite dr`avi da prezemat strukturni reformi, kako bi ja zasilile konkurentnosta vo vreme na zazdravuvaweto od globalnata ekonomska kriza. Me|u drugoto, EBRD im poso~i i deka treba da gi naso~at svoite napori kon izvozot so cel da go potpomognat ekonomskiot rast. Vo na-

jnoviot izve{taj na EBRD se naveduva deka vo regionot koj go pokriva, zemjite vo tranzicija se razvivaat so pobaven intenzitet vo odnos na ostanatite svetski pazari vo razvoj. Za ovaa i slednata godina se predviduva rast na ekonomijata za 4,1 do 4,2%, sporedeno so negativniot rast od 5,5% minatata godina. Vo delot od izve{tajot za “Pottiknuvawe na trgovskata integracija i rastot na stimulativniot izvoz” se naveduva

VELS FARGO MU PLATI 100 MILIONI DOLARI NA SITI GRUP ZA PREZEMAWETO NA VAHOVIJA deka visokiot rast na izvozot za vreme na pretkrizniot ekonomski rast vo regionot se dol`i na obemniot priliv na kapital i doma{na pobaruva~ka, {to rezultiralo so ekstremen deficit vo golem broj dr`avi. Glavniot ekonomist na EBRD, Erik Berglof, gi otfrla vremenite reformi kako za{titna merka vo regionot i istaknuva deka “opu{tenosta }e go zagrozi ne samo zazdravuvaweto, tuku i dolgoro~niot rast.”

merikanskiot bankarski gigant Vels Fargo se soglasi da isplati 100 milioni dolari ot{teta, so {to se zavr{i sudskiot spor koj trae{e okolu dve godini. Imeno, vo tekot na finansiskata kriza vo 2008 godina, kaliforniskiot zaemodava~ ja kupi problemati~nata banka Vahovija, iako prethodno Siti grup ve}e ja ima{e dogovoreno akvizicijata

U[TE EDEN SVETSKI BREND INVESTIRA VO RUSIJA

NOKIA ]E OTVORI ISTRA@UVA^KI CENTAR VO SKOLKOVO Rusija e osma zemja kade {to Nokia otvora centar od vakov vid. Istra`uva~kiot centar na Nokia vo Skolkovo }e sorabotuva so vode~kite ruski univerziteti, a za po~etok }e vraboti 25 tehni~ki ruski specijalisti VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inskiot proizvoditel na mobilni telefoni, Nokia, im se pridruì na pogolemiot broj kompanii koi se odlu~ija da investiraat vo ruskata Silikonska Dolina - tehnolo{kiot grad Skolkovo vo blizina na Moskva. Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, potpi{a dogovor so pretstavnicite na Nokia, povrzan so otvorawe na istraùva~ki i razvoen centar vo Skolkovo. Na krajot od minatiot mesec amerikanskiot tehnolo{ki gigant Majkrosoft isto taka soop{ti deka vo ruskiot tehnolo{ki grad }e vloì desetici milioni dolari, dodeka vo juni Cisko najavi deka vo narednite deset godini }e vloì milijarda evra vo Rusija, a zaedno so germanskiot gigant Simens }e pomognat vo izgradbata na Skolkovo. Pretstavnicite na Skolkovo se nadevaat deka do krajot na godinata }e sklu~at dogovor za investirawe i so Intel. Pretstavnicite na finskata komunikaciska kompanija so memorandumot za razbirawe koj minatata nedela go potpi{aa vo Biznis-centarot vo Moskva se obvrzaa vo Skolkovo da otvorat istraùva~ki centar. Esko Aho, potpretsedatelot na kompanijata i ~len na izvr{niot odbor, soop{ti deka “intenzivniot nau~en ekosistem koj se dizajnira vo Skolkovo” odgovara na razvojnite potrebi na Nokia. Viktor Sajs, izvr{niot menaxer na Nokia za Evroazija, soop{til deka Rusija }e im se

500.000 dolari e maksimalnata pomo{ {to }e ja dobijat 100 ruski "start ap" kompanii

priklu~i na Evropa, Indija i Kina, kako klu~ni centri na intelektualnata sopstvenost na Nokia. Rusija e osma zemja kade {to Nokia otvora centar od vakov vid. Istraùva~kiot centar na Nokia vo Skolkovo }e sorabotuva so vode~kite ruski univerziteti, a za po~etok }e vraboti 25 tehni~ki ruski specijalisti. “Kapitalot koj Nokia }e go vloùva vo Skolkovo najmnogu }e zavisi od uspehot na tehnolo{kiot grad”, soop{til Aho i naglasil deka tehnologijata za mobilni telefoni, inovativnite aplikacii za zdravstvena za{tita, nanotehnologijata i kvantnata tehnologija }e bidat oblasti za istraùvawe na noviot centar na Nokia.

Programerite isto taka }e rabotat na razvoj na novata softver platforma MeGo Linuks, koja pretstavuva zaedni~ki proekt na Nokia i Intel. RUSIJA BARA U[TE 10 DO 15 STRANSKI PARTNERI ZA SKOLKOVO Pretsedatelot na fondot koj upravuva so Skolkovo, Viktor Vekselberg, veli deka fondot e vo potraga po u{te 10 do 15 stranski partneri, a principot na participacija pretstavuva zaedni~ki benefit. Vekselberg se nadeva deka fondot }e postigne dogovor so Intel do krajot na godinata. Vekselberg isto taka soop{ti deka Skolkovo }e prodol`i da kofinansira proekti i narednata godina. “Vo prvite

{est meseci od negovoto osnovawe, Skolkovo po~na da raboti na 50 haj-tek proekti”, naglasil toj. Potpretsedatelot na Nokia odbil da ja specificira goleminata na investicijata vo istraùva~kiot centar, velej}i deka “toa }e bide evolutiven proces” i deka vkupnata investicija }e bide dvocifrena i izrazena vo milioni dolari. “Politi~arite o~ekuvaat brzi rezultati”, naglasil Aho i dodal deka Nokia gleda na Skolkovo kako na dolgotraen proekt. Vekselberg naglasil deka o~ekuva partnerstvoto da “vrodi so plod vo najbliska idnina”. Skolkovo e zamisleno da bide istraùva~ki centar po terkot na pro~uenata kaliforniska Silikonska Dolina, sostavena od pet elementi: akademii za nauka, filijali na vode~kite instituti, obrazovno- istraùva~ki centar, pretstavni{tva na golemite kompanii koi treba da ja povrzat naukata i binzisot, inkubatori i neophodna infrastruktura. Izgradbata na inovativniot grad Skolkovo po~na vo fevruari ovaa godina i toa pod mototo: “Sekoja godina po eden Gugl”. Ovaa ideja predizvika sprotivstaveni mislewa vo ruskite nau~ni krugovi. Spored ruskiot dobitnik na Nobelovata nagrada za fizika, Andrej Gejm, vo zemjata ve}e funkcioniraat dovolno nau~ni institucii i “bi bilo celishodno parite odvoeni za Skolkovo da se prenamenat vo postoe~kite centri, a ne da se tro{at na ne{to novo, {to ve}e vo start docni pozadi svetskite dostignuvawa.”

so koja bi go zgolemil brojot na sopstvenite filijali i bi go podobril pristapot na svoite uslugi kon gra|anite za ~etiri pati. Bankata Siti grup, koja isto taka be{e pogodena od finansiskata kriza, dostavi prvi~no barawe za ot{teta do Vels Fargo vo iznos od 60 milijardi dolari, koi so me|usebna spogodba se namalija na 100 milioni dolari.

Inaku, prezemaweto na Vahovija od strana na Siti grup be{e dogovoreno za 2,16 milijardi dolari, za podocna Vels Fargo da ja kupi za 12,5 milijardi dolari, so {to stanuva dvojno pokonkurenten na pazarot so dvojno zgolemena pazarna vrednost. So vakvata kupoproda`ba Vels Fargo stana najgolema banka vo Amerika po brojot na filijali.

DVA, TRI ZBORA

“Doseluvaweto vo Velika Britanija e neprifatlivo visoko i mora da se namali. No, toa mo`e da se napravi toga{ koga vo isto vreme }e se osigura deka ekonomijata mo`e da ja dobie potrebnata rabotna sila.” DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

“Planot na FED, vreden 600 milijardi dolari, za kupuvawe na obvrznici e potreben za pottik na sanacijata na stopanstvoto i za namaluvawe na nevrabotenosta. Bez dopolnitelen stimul za stopanstvoto, nevrabotenosta vo SAD mo`e da ostane visoka so godini.” BEN BERNANKE

pretsedatel na amerikanskata Uprava za federalni rezervi

“Naporite na Grcija za namaluvawe na deficitot davaat rezultati. Grcija e pod stroga kontrola za da obezbedi ispolnuvawe na uslovite vrz ~ija osnova vo maj od MMF i od ostanatite ~lenki na evrozonata dobi paket-pomo{ vreden 110 milijardi evra.” DOMINIK [TROS-KAN

direktor na Me|unarodniot monetaren fond

TOJOTA DVOJNO PROFITIRA, I POKRAJ POVLEKUVAWETO NA AVTOMOBILITE

STARBAKS VO KINA SE SOO^UVA SO VISTINSKA KONKURENCIJA

ojota, najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo svetot, vo vtoroto trimese~je od godinava go zgolemi svojot profit za pove}e od ~etiri pati vo odnos na istiot period minatata godina. Ova zgolemuvawe se dol`i na zakrepnuvaweto na proda`bata po serijata masovni povlekuvawa. Tojota objavi deka profitot na kompanijata vo periodot juli-septemvri dostignal 1,2 milijardi dolari vo odnos na ~etiri pati pomaliot

ako Kina ne e tradicionalno poznata po kafeto, amerikanskata kompanija Starbaks se nadeva deka ovaa aziska dr`ava }e stane nivniot vtor najgolem pazar. No, Starbaks naidoa na ogromna konkurencija od strana na MekKafe kafeteriite, koi dodadoa mnogu novi proizvodi bazirani na kafe vo nivniot sinxir restorani. Pacifik kafe, kompanija od Hong Kong, isto taka planira da otvori 1.000 novi objekti, a britanskata Kosta kafe

profit za istiot period minatata godina. Kvartalnata proda`ba se zgolemila za 5,8% i dostignala 59,5 milijardi dolari. Procenkite na upravata za “~istiot profit” na fiskalnata godina, koja zavr{uva vo mart 2011 godina, dostignuvaat duri do 4,3 milijardi dolari. Grupacijata Tojota ja zgolemila i procenkata za globalnata proda`ba na 7,41 milioni, vo odnos na prethodnata prognoza deka }e bidat ispora~ani

7,38 milioni avtomobili vo ovaa godina. Kompanijata go zabele`ala dvocifreniot rast na proda`bata na japonskiot pazar, Kina i jugoisto~na Azija. I pokraj borbata da se vrati reputacijata na kompanijata po masovnoto povlekuvawe avtomobili od pazarot od tehni~ki pri~ini, Tojota, za tri meseci (do septemvri) prodala 90.000 avtomobili, 62.000 na aziskiot pazar i 58.000 avtomobili na razvojnite pazari.

}e otvori dopolnitelni 250 prodavnici vo narednite tri godini. So otvoraweto na prvata kafeterija vo Peking vo 1999 godina, brojot na kafeteriite na Starbaks se iska~i na 400 vo pove}e od 30 gradovi, a zaedno na teritorijata na Kina i Tajland dostigna duri 800. Minatata sedmica, direktorot na ovaa kompanija, Hauard [ulc, re~e deka planira da otvori dopolnitelni 1.000 kafeterii vo kineskata jugozapadna

pokraina Junan, so {to kineskiot pazar }e stane vtoriot najgolem pazar vedna{ po SAD. “Imame kafeterii vo 31 grad, za koi i pove}eto od Amerikancite nikoga{ ne ~ule. Vo pokrainata Junan sakame da izgradime vrski so odgleduva~ite na kafe i da im poka`eme deka sme podgotveni da platime odli~na cena za visokokvalitetno kafe, so {to }e napravime ne{to {to nikoj dosega ne napravil”, naglasil [ulc.

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

23.11.2010

SVET

0-24

...VO POPLAVENIOT RUDNIK

...KOLERA NA HAITI

...VO POLSKA

Spaseni site 29 kineski rudari

Po~inati 1.250 lu|e

Osvetena najvisokata statua na Isus

ite 29 rabotnici koi 24 ~asa bea zarobeni vo poplavenoto okno na rudnik za jaglen vo kineskata provincija Se~uan se izvle~eni `ivi. Rudarite se zaglavija zav~era izutrinata, koga vodata navleze vo {ahtata na rudnikot.

rojot na lu|e koi po~inaa od kolera vo Haiti od po~etokot na epidemijata vo zemjata, vo sredinata na oktomvri dostigna 1.250. Od petokot do denes se registrirani 64 novi smrtni slu~ai.

o polskiot grad Svjebodjin be{e osvetena statua na Isus Vnajvisoka - Hristot Kralot, za koja lokalnata vlast tvrdi deka e vo svetot, pogolema duri i od poznatata statua

Hristos Spasitelot vo Rio de @aneiro, visoka 38 metri.

ODOBRENA PROGRAMATA ZA SPAS NA IRSKA OD BANKROT

EU I MMF ]E JA SPASUVAAT IRSKA SO OKOLU 90 MILIJARDI EVRA

Programata za finansiska pomo{ na Irska }e sodr`i odgovori na fiskalnite predizvici na irskata ekonomija i na potencijalnite kapitalni potrebi na bankarskiot sistem VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rskiot premier, Brajan Koen, docna vo nedelata nave~er izjavi deka instituciite na Evropskata unija i ministrite za finansii na zemjite-~lenki go odobrile paketot za finansiska pomo{ na Irska, vreden pove}e desetici

OLI REN

EVROKOMESAR ZA EKONOMSKI I MONETARNI PRA[AWA Obezbeduvaweto pomo{ za Irska e garancija za za~uvuvawe na finansiskata stabilnost vo Evropa.

IRSKA ]E OBJAVI PLAN ZA ZA[TEDA NA 15 MILIJARDI EVRA

FINANSISKATA POMO[ ZA IRSKA ]E GI SMIRI PAZARITE

Irska planira vo sreda da objavi plan za {tedewe na 15 milijardi evra za period od ~etiri godini, soop{ti ministerot za turizam, Meri Hanafin. Hanafin objasni deka programata e podgotvena, no e neophodno prvo da se odobri od EU. Premierot, Brajan Koen, prethodno izjavi deka Vladata ima namera programata da ja pretstavi vo vtornik. Planot, koj Irska go podgotvuva ve}e nekolku nedeli, e prethoden uslov za da & se dodeli me|unarodna pomo{. Finansiskata pomo{ {to }e ja dobie Irska vo iznos od 80 do 90 milijardi evra }e & bide dodelena vo vid na krediti, so cel da se zacvrsti nacionalniot bankarski sistem i da se obezbedat poevtini zaemi. EU se nadeva deka toa }e ja stabilizira evrozonata.

Dodeluvaweto finansiska pomo{ od Evropskata unija na Irska treba da ja namali zagriènosta, izjavi portugalskiot minister za finansii, Fernandu Tei{eira. “Faktot deka Irska moè da dobie zna~itelna pomo{ ja namaluva zagriènosta, nesigurnosta i ja zajaknuva doverbata na pazarite”, izjavi Tei{eira, naglasuvaj}i deka toa e bez somnenie pozitiven fakt za stabilnosta na evrozonata. Portugalskiot minister za finansii izjavi deka negovata zemja nema namera da isprati sli~no barawe za pomo{. Investitorite smetaat deka Portugalija e slednata slaba zemja-~lenka vo evrozonata po Irska i gledaat na nea kako idniot potencijalen kandidat za spasuva~ki plan.

milijardi evra, koi Irska prethodno gi pobara od Evropskiot fond za finansiska stabilnost (EFSF). Koen ne go navel to~niot iznos na finansiskata pomo{, no soop{ti deka vo tek se pregovorite za detalite za paketot-pomo{, koj treba da go spre~i raspadot na irskiot bankarski sistem i da ja osigura stabilnosta na evroto. Evrokomesarot za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren, po sostanokot na ministrite za finansii na EU istakna deka programata za pomo{ na Irska }e bide vo forma na trigodi{en plan, dodeka

za visinata na pomo{ta } e se odlu~i do krajot na noemvri. “Obezbeduvaweto pomo{ za Irska e garancija za za~uvuvawe na finansiskata stabilnost vo Evropa”, izjavi Ren vo Brisel, po itniot sostanok na evropskite ministri za finansii koi razgovaraa za na~inot za nadminuvawe na dol`ni~kata kriza vo Irska. Evrokomesarot naglasi deka tim eksperti od Evropskata komisija, Evropskata centralna banka i MMF vo Irska }e gi podgotvat detalite od paketotpomo{ do krajot na mesecot. “Programata }e sodr`i odgovori na fiskalnite predizvici

na irskata ekonomija i na potencijalnite kapitalni potrebi vo idnina na bankarskiot sistem”, izjavi Ren. Visinata na pomo{ta }e iznesuva okolu 80-90 milijardi dolari. Britanskata Vlada objavi deka e podgotvena da & obezbedi pomo{ na Irska, bidej}i uspe{nata ekonomija i stabilniot bankarski sistem na ovaa zemja se vo interes na Velika Britanija. London najavi deka }e bide vklu~en vo diskusiite za goleminata na pomo{ta {to }e mu bide ponudena na Dablin. Irskata Vlada dosega se obi-duva{e da ja nadmine te{kata kriza vo bankar-

skiot sektor bez stranski pozajmuvawa i za vreme na izminatite sedmici cvrsto odbiva{e oficijalno da pobara pomo{ od EU i MMF, tvrdej}i deka mo`e sama da se spravi so te{kotiite. Pretstavnicite na EU izminatiot period postojano vr{ea pritisok na Vladata vo Dablin da prifati pomo{, poradi stravuvaweto deka ponatamo{no komplicirawe na finansiskata situacija i eventualniot bankrot na Irska bi mo`ele da predizvikaat dominoefekt i prelevawe

na krizata vo ostanatite “periferni” zemji-~lenki na evrozonata, kako {to se Portugalija i [panija. Se procenuva deka Irska ima potreba od me|u 45 i 90 milijardi evra pomo{, vo zavisnost od toa dali pomo{ta & e potrebna samo za bankite ili i za javniot dolg.

BRAJAN KOEN

PREMIER NA IRSKA Vo tek se pregovori za detalite za paketot finansiska pomo{, koj treba da go spre~i raspadot na irskiot bankarski sistem i da ja osigura stabilnosta na evroto.

18 23.11.2010

FEQTON

VTORNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

TRAGEDIJATA VO BOPAL M PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ultinacionalnite korporacii se soo~uvaat so golemi predizvici koga treba da se spravat so krizi koi simultano se krizi i na lokalno, no i na globalno nivo. Magnitudata na razoruvaweto koe rezultira{e od katastrofata vo Bopal go soo~i hemiskiot gigant Union Karbid (Union Carbide) so predizvikot seriozno da go testira temperamentot na nejzinata taktika za krizni situacii. Iako od nastanot se pominati pove}e od dve decenii, Bopal s$ u{te pretstavuva primer za “kako ne treba da se napravi” vo slu~aj na kriza so globalni proporcii. Kako edna od najgolemite industriski katastrofi vo svetot, tragedijata vo Bopal razori eden cel grad, i fizi~ki i emocionalno. Katastrofata dostigna eti~ki, socijalni, zakonski i finansiski posledici za Union Karbid i nudi bogata lekcija za korporativnata socijalna i komunikaciska neodgovornost. NESREЌA KOJA UNIШTI CEL GRAD Vo 1984 godina hemiskata korporacija Union Karbid beleè{e proda`ba od 9,5 milijardi dolari, {to ja reflektira{e nejzinata pozicija kako edna od najgolemite industriski kompanii vo SAD i svetot. Taa godina internacionalnite operacii na kompanijata pretstavuvaa 30% od totalnata proda`ba. Indija be{e edna od trite dràvi kade {to kompanijata ima{e podru`nici i biznis-interesi. No, vo dekemvri taa godina 40 toni hemiski gas metil izocijanat be{e nevnimatelno ispu{ten tokmu od hemiskata podru`nica {to se nao|a vo indiskiot grad Bopal. Pove}e od 3.000 lu|e zaginaa i pove}e od 15 iljadi bea povredeni. Razmerot na tragedijata, zagubata na ìvoti i posledicite vrz industrisko

Vo dekemvri 1984 godina 40 toni hemiski gas metil izocijanat be{e nevnimatelno ispu{ten od podru`nicata na amerikanskata kompanija Union Karbid vo indiskiot grad Bopal. Pove}e od 3.000 lu|e zaginaa i pove}e od 15 iljadi bea povredeni. Razmerot na tragedijata, zagubata na `ivoti i posledicite vrz industrisko hemiskoto proizvodstvo instantno ja postavija storijata vo udarnite svetski vesti

Sledniot mesec se navr{uvaat 26 godini od golemata tragedija vo Bopal hemiskoto proizvodstvo instantno ja postavija storijata vo udarnite svetski vesti. Inaku, pri~inata za ispu{taweto na ostrovniot gas s$ u{te e del od nekoi debati i kontroverzii. Bidej}i fabrikata do dene{en den ne e kompletno sanirana, bilansot na zaginati od nesre}ata iznesuva 10 iljadi lu|e, a brojot na povredeni e pove}e od 500 iljadi. Vedna{ po nastanot, mediumite bea koncentrirani na nastanite vo fabrikata, zagubata na `ivoti i spasuva~kite napori od strana na indiskata Vlada. No, podocne`nata pokrienost, pak, gi otvori pra{awata za pri~inite za nesre}ata, ekonomskite efekti vrz Union Karbid i nivnata kolektivna korporativna odgovornost za tragedijata. NEKOORDINIRANOSTA NA KOMPANIJATA Prvi~no se ~ine{e deka Union

Karbid ima problemi so dobivaweto to~ni informacii za nesre}ata i posledicite, verojatno poradi konfliktot so Vladata na Indija. Koga toga{niot izvr{en direktor na kompanijata, Voren Anderson, zamina za Indija nekolku dena po nesre}ata, toj be{e uapsen. Sepak, so intervencija na amerikanskata vlast, brzo ja napu{ti zemjata, no ostana eden od najbaranite lu|e vo Indija. A neuspehot so tragedijata vo Bopal zasekoga{ ja promeni Union Karbid. Po incidentot korporacijata vleze vo nadolna spirala. Prvo be{e cel na neprijatelsko prezemawe, potoa be{e prinudena da se otka`e od svoite najprofitabilni divizii i nikoga{ celosno ne go popravi javniot imix. Vo 1989 godina kompanijata isplati 470 milioni dolari kako kompenzacija za pomo{ na `rtvite od nesre}ata i

kone~no vo 2001 godina be{e prodadena na kompanijata Dau Kemikal (Dow Chemical) za 7,3 milijardi dolari. No, kako se slu~i toa? Prethodno, vedna{ po nastanot, rakovodstvoto na Union Karbid ostvari zna~itelni debati za toa kakva taktika i odgovor da prezeme vo odnos na tragedijata vo Bopal. Prvi~no, kancelarijata za korporativni komunikacii silno prepora~ala kompanijata da bide kolku {to e mo`no pootvorena so site informacii {to gi imaat na raka. No, tradicionalnata rezerviranost na Union Karbid dovede do problemi vo spravuvaweto so mediumite. Dopolnitelno, advokatite na kompanijata prepora~uvale deka informaciite treba da se zataat, so {to ne bi se implicirala i potvrdila odovornosta na kompanijata za tragedijata, a spored toa da se zgolemi

potencijalnata legalna odgovornost. Rakovodstvoto se podelilo. Eden del nastojuval kompanijata da se distancira sebesi od nastanite vo Bopal, a drug del bil za sproveduvawe na maksimalni informacii za nastanot, kako i direktna poddr{ka za `rtvite i celosna sorabotka so indiskata Vlada. Odlukata bila napravena vo korist na otvorenosta, a na timot za krizni komunikacii mu bilo nalo`eno dnevnoto davawe pres-brifinzi da go svede na minimum. Izvr{niot direktor na kompanijata, Voren Anderson, po~uvstvuval deka e va`no za nego li~no da pojde vo Bopal i da ja demonstrira re{enosta na kompanijata vo spasuva~kite napori i istragata. Pove}eto od negovite kolegi, pa duri i Stejt departmentot, go sovetuvale protiv negovoto odewe.

Korporativnite advokati od Union Karbid bile cvrsti na stavot deka prisutnosta na Anderson vo Bopal samo }e ja zgolemi povrzanosta na Union Karbid so tragedijata vo Bopal. Tie i nekolkumina postari direktori prodolìle da sovetuvaat deka so ogled na faktot deka fabrikata vo Bopal, vsu{nost, e operirana od podru`nicata na Union Karbid i deka amerikanskata korporacija poseduva samo polovina od akciite vo indiskata operacija, najdobra strategija bi bilo rakovodstvoto na Union Karbid vo SAD da se distancira od nastanite vo Bopal. Ova moèlo da posluì kako ograni~uvawe na idnite zadolènija po neminovnata poplava od sudski postapki koi po~nale da pristignuvaat, a i kako za{tita na cenata na akciite na korporacijata. Voren Anderson go odbil ovoj sovet. Toj ~uvstvuval deka obemot na tragedijata bil tolku zabele`liv i deka vo mislite na javnosta toj e povrzan so Union Karbid, {to naporite kompanijata da se distancira od tragedijata. Taka, zaminal za Indija, no vo momentot na samoto pristignuvawe itno bil uapsen od indiskita vlast. Prethodno, kompanijata isto taka iskusila nekolku te{kotii vo dobivaweto navremeni informacii od fabrikata vo Indija koi se odnesuvaat na specifikite na nesre}ata. Telefonskite linii bile oskudni i ve}e prezafateni od povici. Vladata na Indija ne nastapila so informacii poradi nivnata namera da ja otrgnat vinata od nivna strana i da ja prefrlat na amerikanskata hemiska kompanija. Kako rezultat na toa, prvoto oficijalno soop{tenie na Union Karbid, povrzano so nesre}ata, pristigna edna nedela po tragedijata. Naporite na kompanijata isto taka bile ote`nati od strana na s$ po~estite zavojuvani interesi na site vinovnici za nesre}ata. Taka, indiskata Vlada na nastanite gledala na poseben na~in. Sakala da se obezbedi deka taa ne e vinovna za nastanite vo Bopal, deka i taa e `rtva na mlitavite proceduri za bezbednost i odrùvawe koi gi sproveduva

PRIKAZNI OD WALL STREET

VOKMENOT ZAMI Nadminat od strana na koreanskite i amerikanskite rivali, japonskiot elektronski gigant se obiduva da go vrati svojot uspeh nazad preku Xorx Bejli, glavniot direktor za transformacija na Soni

oga vo tekot na ovaa godina od kompanijata Soni (Sony) objavija deka prekinuvaat so proda`bata i proizvodstvoto na svetski poznatiot Vokmen (Walkman), mnogumina pomislija deka ova e kraj na edna era. Sepak, ona {to tie ne znaat e deka kompanijata raboti na proizvodstvo na novi uredi koi, blagodarenie na studentot na Piter Draker, imaat mo`nost da bidat isto tolku popularni kako nivniot prethodnik koj gi zaka~i slu{alkite na yid.

Vokmenot na Soni se prodade vo pove}e od 200 milioni

primeroci poradi toa {to go revolucionalizira{e na~inot na konzumirawe muzika.

Za Soni toa }e bide od ogromno zna~ewe, osobeno ako se ima predvid {to se soo~uva so golema konkurencija vo likot na tehnolo{ki kompanii od Ju`na Koreja i SAD. Uspehot koj go ima{e kompanijata pred to~no tri dekadi, so pojavata na vokmenot, odamna e izbleden. No, sega Soni vleguva vo nova dimenzija na tehnolo{kata revolucija. Xorx Bejli, koj vo 2009 godina be{e prezemen od IBM i e imenuvan za glaven direktor za transformacija

na kompanijata, poleka gi otstranuva problemite povrzani so tro{ocite, efikasnosta, no i produktivnosta na kompanijata. Operativnata margina na kompanijata od godina vo godina e vo postojano zazdravuvawe, i toa momentalno duri ~etiri kvartali so red. No, mo`ebi pobitna od finansiskiot rezultat e filozofijata koja Bejli ja vgraduva vo kompanijata, spored koja biznisot treba da po~ne od potro{uva~ite, a ne na nekoe in`enersko biro vo kompani-

FEQTON

VTORNIK

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Tragedijata

vo Bopal go razbranuva celiot svet

Neuspehot so tragedijata vo Bopal zasekoga{ ja promeni Union Karbid. Po incidentot korporacijata vleze vo nadolna spirala. Prvo be{e cel na neprijatelsko prezemawe, potoa be{e pri- Izvr{niot direktor, Voren Anderson, be{e piknat vo zatvor vedna{ nudena da se otka`e od svoite po pristignuvaweto vo Indija najprofitabilni divizii i nikoga{ celosno ne go popravi javniot imix Union Karbid; deka vidlivo }e demonstrira podgotvenost da se spravi so katastrofata i da odgovori so medicinska pomo{ i deka lokalnata vlast go zapazuva svojot kredibilitet me|u populacijata. Ovaa strategija na vlasta im dala prednost pred kompanijata i dovela do logi~no apsewe na izvr{niot direktor koga toj }e pristigne vo Indija. KAKO MEDIUMITE JA PROSLEDIJA NESRE]ATA Impresiite od incidentot {to bea plasirani od masovnite mediumi pove}e bea fokusirani na dramata od prvi~niot nastan, otkolku na podlabinsko pokrivawe na mo`nite pri~ini. Pove}e od 85% od pe~atenite i televiziskite novinarski storii za incidentot vo Bopal bea koncentrirani na samite nastani (ispu{taweto na

23.11.2010

Kompanijata {to ja kupi Union Kar-

bid s$ u{te ima problemi so odgovornosta za nesre}ata

hemikalijata, bilansot na povredeni i sli~no), dodeka pribli`no 15% bea fokusirani na po{irokata ramka na nastanot (industriskite havarii, korporativnata odgovornost, preìvuvaweto na Union Karbid i sli~no). Prvite vesti, osobeno televiziskite, isto taka bea fokusirani na slikite od humanata tragedija {to ja iskusile lu|eto vo Bopal. Prvi~nata krizna strategija na Union Karbid be{e koncentrirana na finansiskata {teta od tragedijata, prikrivaj}i ja odgovornosta za smrtta na iljadnici nevini lu|e, idninata na korporacijata, kako i kiritikite na akcionerite i analiti~arite na Volstrit, koi se soo~ija so pritisocite od strana na potro{uva~ite vo celiot svet, kako i grupite za za{tita na ìvotnata sredina. Te{kotijata vo dobivaweto navremeni informacii od Indija nekolkupati ja spre~i mo`nosta na Union Karbid da dade navremeni informacii za mediumite. Ova vode{e do op{ta impresija za “surovost” od strana na kompanijata, a na toj na~in be{e i reducirana efektivnosta od nivnata strategija za zatvoraweto. KOI BEA GLAVNITE GRE[KI NA UNION KARBID Za efektivnosta na strategijata na Union Karbid ekspertite po komunikacii ne delat isti stavovi. Za edni strategijata na kompanijata bila tolku efektivna kolku {to moèle da ovozmoàt i samite uslovi. Kako i da e, pove}eto ja kritikuvaat labavata podgotovka na kompanijata vo planiraweto za krizni situacii, poso~uvaj}i deka toa vode{e do slaba dostapnost na informacii i percepcija deka kompanijata ve}e e omrazena kaj `rtvite. Rakovodstvoto na Union Kar-

bid se soo~i so ona {to moè da se opi{e kako miks od tipovi krizi. Incidentot vo Bopal sodrè{e elementi i na nesre}a, poradi toa {to nastanite vo fabrikata bea nadvor od mo}ta na kompanijata da vospostavi celosna kontrola, kako i elementi na prestap, vo prilog na {pekulaciite za slabite standardi na kompanijata za bezbednost i odrùvawe, koi direktno predizvikaa smrtonosno izlevawe na hemiski gas. Direktorite na Union Karbid na po~etokot bea podeleni me|u sebe vo odnos na strategiite za odgovor na tragedijata. Iako kompanijata prvenstveno odlu~i deka }e ja prifati strategijata na otvorenost, komunikaciskiot plan na direktorite be{e ote`nat i rezultira{e so izme{ani impresii vo mediumite i generalno vo javnosta. Oddelenieto za komunikacii na Union Karbid jasno nastojuvalo da se prifati strategijata za javna moralna odgovornost za incidentot i se fokusiralo na naporite na kompanijata povrzani so ~ove~kata {teta od nesre}ata. Spored pove}eto eksperti, ovaa strategija }e be{e najkorektna. No, sepak, oddelenieto za komunikacii be{e sovladano od kompleksnosta na pra{aweto, a istovremeno golem broj mediumi po~naa so ispra{uvawe. Pokraj nivnite najdobri napori, tie go potcenija ~ove~kiot faktor koj vo ovaa magnituda treba{e da dade odgovor za krizata. Nedostigot od odgovoren tim za komunikacii be{e glavniot faktor {to kaj mediumite vedna{ se pojavi kritika za nedostigot od informacii od strana na kompanijata. Od druga strana, Union Karbid ne smeta{e na faktot deka Vladata na Indija moè da ima dijametralno razli~ni komunikaciski celi od tie {to gi ima korporacijata. Taa ima{e li~en interes vo

praveweto s$ {to moè za da ja izbegne vinata i odgovornosta za nesre}ata vo Union Karbid so cel da go svrti vnimanieto na javnosta od nejziniot propust za soodveten monitoring na bezbednosnite uslovi vo fabrikata. I na kraj, edna od najgolemite gre{ki na kompanijata be{e taa {to prethodno, u{te vo izgradbata na pogonot, ne vospostavile soodveten komunikaciski sistem. Koga se slu~i nesre}ata, tie trebalo da se nadevaat na malobrojnite telefonski linii koi go povrzuvaat Bopal. Taka, maslo na oganot be{e {to kompanijata ne moè{e da ponudi soodvetni informacii za javnosta. Inaku, informaciite velat deka Uninon Karbid ja konsultirala kompanijata-gigant vo odnosite so javnosta, Burson-Marsteler, vedna{ po nesre}ata. Zlomislenicite ja kritikuvale raspoloènosta na PR-agencijata za prifa}awe na rizik kako tragedijata vo Bopal, no osnova~ot na PRkompanijata, Harold Burson, ja brane{e reputacijata na svojata kompanija. “Nekoga{ bevme kritikuvani za raboteweto na situacijata vo Indija. Jas nemam grià na sovest {to rabotev.... Mislam deka Union Karbid rabotea na mnogu eti~ki na~in. Mislam deka vakvite kompanii se ovlasteni za reprezentativnost. Mislam deka toa e del od nivnoto pravo na Prviot amandman.” Nesre}ata vo Bopal sledniot mesec }e napolni 26 godini od izbivaweto, a spored najnovite vesti, nejzinite posledici naselenieto u{te gi ~uvstvuva na svoja koà. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako se spravi so javnosta gigantot Ekson Mobil po izlevaweto na 11 milioni galoni surova nafta vo zaliv blizu Aljaska

NUVA VO PENZIJA, NO NE I SONY jata. Ovaa filozofija e ~isto Drakerska, so ogled na toa {to Bejli prisustvuva{e na golem broj ~asovi koi Piter Draker gi dr`e{e na Univerzitetot Klermont (Claremont Graduate University) na po~etokot od 1980 godina, koga i samiot vokmen be{e najdobriot gaxet koj mo`e{e da se najde. “Potro{uva~ite go definiraat biznisot. Biznisot ne e definiran od strana na imeto na kompanijata, statusot ili korporaciskiot statut. Toj e definiran od ona {to zadovoluva potro{uva~ot so koristeweto na proizvodite i uslugite”, ima napi{ano Draker vo 1973 godina vo svoeto delo “Menaxment: zada~i, odgovornosti, praktiki” (“Menag-

ment: Tasks, Responsibilities, Pra-ctices”). Kolku i da zvu~i ova pravilo osnovno i ednostavno, sepak, od strana na Soni ovaa filozofija be{e izostavena. Spored Bejli, kompanijata otsekoga{ proizveduvala proizvodi koi od in`enerski i tehnolo{ki aspekt se najsuperiorni na pazarot i do odreden moment od razvojot vakvata filozofija i politika be{e dovolna. No, vo posledno vreme i tehnologijata, no i pazarnite potrebi se smenija dramati~no. “Na primer, slikata na televizorite e tolku dobra {to mnogu novi inovacii koi se implementiraat ve}e ne se vidlivi za ~ovekovoto oko”, veli Bejli. Konkurentskite kompanii s$ pove}e go stesnu-

vaat pazarniot gap koj go ima{e Soni poslednive godini. Kompanijata Vizio (Vizio), koja svoite delovi gi proizveduva vo Kina i nudi evtini TV-setovi, s$ pove}e zazema delovi od pazarnoto u~estvo na Soni. “Ovde realno ne stanuva zbor deka Soni ima problemi so proizvodstvoto i inovaciite, tuku drugite kompanii stanuvaat s$ podobri na ovoj plan”, veli Bejli, aludiraj}i na dinami~niot razvoj na Samsung (Samsung) i LG. Vo isto vreme se promenija i razmisluvawata na potro{uva~ite vo pogled na elektronikata. “Naedna{, lu|eto s$ pove}e mnogu razli~no gledaat kon elektronikata. Tie sega sakaat uredi so intuitivni

softveri koi bi bile lesni za koristewe. Tie sakaat aplikacii, sodrìna i uslugi. Ona {to e vozbudlivo za inèner vo Japonija ne e vozbudlivo i za potro{uva~ od Helsinki ili Wujork ili Bombaj“, veli Bejli. Ottuka, Bejli gi primenuva principite postaveni od strana na Piter Druker, spored koi kvalitetot na eden proizvod ne se odnesuva na ona {to inènerite stavaat vo nego vo tekot na proizvodstvoto, tuku {to potro{uva~ite vadat kako korist i zadovolstvo od toj proizvod. Na kraj, moè da se kaè deka obidite na Bejli za kulturna promena vo razmisluvawata na Soni moè da rezultiraat so vnesuvawe na kompanijata vo

XORX BEJLI,

glavniot direktor za transformacija na Soni: “Soni realno nema problemi so i inovaciite, tuku drugite stanuvaat s$ podobri.” idnina. Vokmenot se prodade vo pove}e od 200 milioni primeroci, ne poradi toa {to be{e mal ili ubavo

izgleda{e, tuku poradi toa {to go revolucionalizira{e na~inot na konzumirawe muzika.

20 23.11.2010

VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb, Kumanovo. KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 19.11.2010 Renomirana banka od Republika Makedonija za svoite potrebi objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Interen revizor Zainteresiranite kandidati da ispratat pismo za interes i kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, zaedno so edna fotografija, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot, na slednata adresa: P.fah 564,1000 Skopje,Republika Makedonija. OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.11.2010 Univerzitet „Goce Del~ev”-[tip raspi{uva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnici na fakultetite vo sostav na univerzitetot na pove}e pozicii za pove}e fakulteti Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite se dostavuvaat do Rektorska uprava na Univerzitetot „Goce Del~ev”-[tip, ul.„Krste Misirkov”-bb [tip KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi. Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010. PREHRAMBENA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010 „Vivaks” objavuva oglas za vrabotuvawe na ambiciozni lu|e so rabotno iskustvo za slednite pozicii: 1.Tehnolog vo proizvodstvo 2.Komercijalist-mer~endajzer za region Isto~na Evropa Dostavete aplikacija po elektronska po{ta na e-mail: tatanasova@vivaks.com.mk ili da gi dostavite na adresa: Treta Makedonska Brigada bb, Skopje. Oglasot va`i 7 (sedum) rabotni dena. KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.11.2010 Matriks raspi{uva oglas za slednoto rabotno mesto: 1.Komercijalist Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo va{iot tim, prijavite so CV ispratete gi najdocna do 30 Noemvri na slednata adresa: Matriks, ul.Ka~ani~ki Pat bbv, p.fah 1157, 1000 Skopje ili na e-mail:automatrix@matrix.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

VTORNIK

23.11.2010

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

LICE ZA KONTAKT:

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

22 23.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PR

VTORNIK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Opis na obukata:

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Pridobivki:

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

OBUKA NA TEMA:

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”? Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KORPORATIVNO UPRAVUVAWE / PLATEN PROMET / HACCP

VTORNIK

23.11.2010

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org . KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se! Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost

Noemvri 2010 Sinergija Plus Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar

Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10

CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni 27.11.10 Kosmo Inovativen Centar Prezentaciski ve{tini 27.11.10 CS Global Besplatno predavawe za

metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10 Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmoàt: Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odrùvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odrùvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk

24 23.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

VTORNIK

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

FUN BUSINESS

VTORNIK

EVROPSKA ESTRADA EVRO

23.11.2010

PIRATSKI BIZNIS

OTKUPITE KAKO KONCERT NACIONALNA ZA MANIEKONOMIJA PULACIJA

eka vo Evropskata unija se obrnuva vnimanie i na kulturnite nastani govori i ovoj primer, koj vo slu~ajov ne e vo polza na Italija kako dràva. Evroppol skata komisija & naredi na dràvata sk da gi vrati sredstvata koi bile potro{eni za koncertot na Elton Xon po vo Neapol vo septemvri minatata godina. Stanuva zbor za suma od pove}e din od 720 7 iljadi evra, koi bile nameneti za re regionalen razvoj na oblasta, koi vlasta gi upotrebila za organizirawe na kon koncertot. Koncertot bil del od festivalot PiediKoncer grota ((Piedigrotta), vo septemvri minatata godina, a se otkrilo deka parite bile zemeni od buxetot koj iznesuval 2,25 milioni eevra za promovirawe na regionalniot razvoj. Ovaa “izmama” ja otkril ~len na Evropskiot parlament, koj izjavil: “Kulturnite nastani i kulturata voedno, “Kultur moè da d vlezat vo operativnite programi, no tie mora da bidat naso~eni kon strukturni i dolgoro~ni investicii”. Iako kkoncertot sobral pove}e od 100 iljadi lu|e i bil prenesuvan vo ìvo na dràvn dràvnata televizija, sepak, kone~nata odluka na Evropskata komisija bila Italija mora da gi vrati parite. deka I Umetn Umetni~kiot direktor na festivalot vo negov negova odbrana izjavil deka nastanot bil so s cel da se promovira Neapol i nnegovata okolina i deka parite, vs vsu{nost, bile iskoristeni na ppravilen na~in.

Vo seloto Haradere vo Somalija raboti i takanare~enata “{tedno-kreditna zadruga”, eden vid specifi~en fond za vlo`uvawe vo piratskata rabota koja pretstavuva zemjodelska granka vo raspadnatata dr`ava vo Afrika

eodamna, Somaliskite pirati kidnapiraa u{te eden ribarski brod i negovata sedum~lena ekipa na Sej{elite, nedalku od ovaa ostrovska dràva na Indiskiot Okean. Ovoj napad e del od nizata kidnapirawa od koi piratite baraat otkupi, {to poleka po~nuva da stanuva “seriozen” biznis. Vo seloto Haradere vo Somalija raboti i takanare~enata “{tedno-kreditna zadruga”, eden vid specifi~en fond za vloùvawe vo piratskata rabota koja pretstavuva zemjodelska granka vo raspadnatata dràva vo Afrika. Haradere se nao|a na 400 km severno od glavniot grad Mogadi{u i nekoga{ bilo malo ribarsko mesto. Sega e àri{te vo koe piratite so svoite luksuzni i klimatizirani xipovi paradiraat niz soobra}ajniot mete` na neasfaltiranite ulici. Informaciite za dvièweto na brodovite, za ekipaòt,

Pomorski kriminal so “seriozni” vloùvawa za nosivosta, brzinata i otpornosta se mnogu lesno dostapni za sekogo. Parite se plasiraat vo odreden proekt i zavisnosta od rizikot i otkupot na ekipaòt im nosi profit od 10%, 20% ili 50% od ve}e vloènoto. Vdovicite so decata sekojdnevno stojat disciplinarano vo stroj za da vloàt 100 dolari za rabotata na maìte, koja e podobra otkolku vojuvaweto za politi~ko–verski celi. So I

prisobranite pari se obezbeduva gorivo, mali i brzi ~amci, satelitski telefoni, oru`je za piratite. Ovoj piratski biznis zna~itelno e pro{iren i vrz “{tedno –kreditnata zadruga”, koja ve}e ima 72 klienti, od koi desetina se poznati po uspesite na more. Vo Haradere site tvrdat deka od ovoj piratski biznis `iveat mnogu podobro, a so procent od brodskite otkupi se finansiraat pristani{teto, {kolite i ambulantite. O

26 23.11.2010

FUN BUSINESS

VTORNIK

FILM

BRENDOVI

POSLEDNIOT HARI POTER EVROPEJCITE SAKAAT PRV PO ZARABOTKA LUJ VITON edmoto prodolènie na eden od najpopularnite filmovi napraven spored kniga, “Hari Poter i darovite na smrtta” (Harry Potter and the Deathly Hallows) ostvari zarabotka od 61,2 milioni dolari samo vo prviot den od negovoto prikaùvawe vo kino-salite vo SAD. Poslednoto prodolènie od filmot koj e podelen na dva dela vikendov zaraboti 125 milioni dolari, so {to go nadmina sopstveniot rekord vo vikend-zarabotka koj iznesuva{e 102,3 milioni dolari vo 2005 godina, za filmot “Hari Poter i ogneniot pehar”. Filmot vo momentov e na pettoto mesto po dnevna proda`ba, a rekordot go drì The Twilight Saga: New Moon, so 72,7 milioni dolari. Se predviduva mo`na zarabotka od 900 milioni dolari vo svetski ramki, a za praveweto na filmot se potro{eni 250 milioni dolari. “Hari Poter i darovite na smrtta” e sedmoto i posledno izdanie na prodolènijata za ìvotot na magioni~arot Hari Poter vo u~ili{teto za vol{ebnici Hogvarts, podelen na dva dela. Novost e {to tokmu poznatoto

u~ili{te Hogvarts vo ovoj film }e bide prika`ano samo vo edna kratka scena, bidej}i vo celiot film glavnite likovi Hari, Hermiona i Ron postojano se vo begstvo. Nivniot najgolem poddr`uva~, profesorot Dambldor, pove}e go nema, lordot Voldemort }e ima

prezemeno kontrola na s$, no, se razbira, deka situacijata ne e bezizlezna. Dokolku gi pronajdat svoite “horkruksi”, predmetite vo koi se krie tajnata na nivnata besmrtnost, mo`ebi Hari i prijatelite }e uspeat da go porazat? Ostanuva da vidime...

ÛVAR NA LOZINKI, NO I NA NERVI iveeme vo vreme koga s$ e digitalizirano, koga smetkite se @ pla}aat so eden “klik” na gluv~eto, no i vo vreme na lozinki. Re~isi na koja bilo stranica da se priklu~ite mora da imate va{a korisni~ka smetka, a toa podrazbira i lozinka za da moète da stignete do potrebnite informacii. Ovaa mala naprava }e vi pomogne nikoga{ da ne gi zaboravite lozinkite koi ponekoga{ se mnogu problemati~ni. Edinstveno {to }e treba da pametite e edna lozinka, odnosno taa koja e “vlez” kaj ovoj mehanizam. Tolku e mal {to moè da go sobere vo xeb ili ~anta, a ima kapacitet da gi zapameti va{ite korisni~ki imiwa, PIN broevi i lozinki za okolu 50-ina smetki i profili. Vistinska pomo{ i olesnuvawe, no treba da se vnimava da ne se izgubi. O

na francuskiot brend porasna i pokraj svetskata recesija

GADGETS

Vrednosta

rancuskata modna ku}a Luj Viton e najvredniot brend vo Evropa, spored istra`uvaweto na Evropskiot institut vo Viena. Na vtoroto mesto se nao|a finskata Nokia, a vo konkurencijata bile vklu~eni duri 3.000 kompanii. Luj Viton, koja e osnovana vo dale~nata 1854 godina, so tek na vreme, po~nuvaj}i od simbolot za kvaliteten kufer, stana statusen simbol. Momentalno, vrednosta na francuskiot brend porasna i pokraj svetskata recesija. Blagodarenie na popularnosta na luksuznite proizvodi vo Kina i slaboto evro, prihodot od proizvodstvoto na Luj Viton gi nadmina site o~ekuvawa. Samo poslednite tri meseci prihodot na ovoj brend skoknal za edna ~etvrtina i nadminal brojka od pet milijardi evra. Vrednosta na najgolemiot svetski proizvoditel na mobilni telefoni, Nokia, iznesuva 25,3 milijardi, ka`uvaat analiti~arite. Iako akciite na kompanijata padnale za edna pettina, zatoa {to malku zaostanuvala na pazarot so “pametni” telefoni,

Statusen simbol Nokia, sepak, i ponatamu vredi milijardi evra. Pretsedatelot na upravniot odbor, Xorma Olila, izjavil deka nastojuvaat povtorno da se prilagodat na noviot pazar, so koj dojde i razvivaweto na sofverot. Spored nego, imenuvaweto na porane{niot direktor na Majkrosoft, Stiven Elop, za sega{en prv ~ovek na C

Nokia napravilo presvrt vo dosega{nata rabotna politika. Samoto postavuvawe na Kana|anec na ~elo na finska kompanija e radikalen ~ekor, isto kako imenuvaweto na italijanski selektor na angliskata reprezentacija. Od nego se o~ekuva da ja vrati starata slava na Nokia, izjavile od kompanijata. O

SPORT

VTORNIK

SPORT

OFICIJALNO: INTER E VO KRIZA! Mora da se istakne dobrata igra ra na r Kievo, no tim kako Inter vo idnina nina ne vojj r rang smee da si dozvoli porazi od ovoj na ekipi. I porano sum bil vo vakva situacija i znam deka edinstveno o so ti naporna rabota mo`e da se vrati formata. Siguren sum deka }e uspeeme peem me vo toa. Potrebna ni e dobra igra ra r i pobeda protiv Tvente, a dokolku kuu dobro se podgotvime, ne gledam pri~ina da ne se slu~i uspehot - izjavi Benitez

BLANKA NAJDOBRA VO SVETOT!

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o porazot od Kievo vo poslednoto kolo od italijanskoto fudbalsko prvenstvo, aktuelniot {ampion na ovaa zemja, a voedno i osvojuva~ na kupot i Ligata na evropskite {ampioni, timot na Inter, e i oficijalno vo kriza. Milanskiot klub ve}e pet sredbi po red se nema izraduvano na pobeda, a celi dva meseci nema postignato pove}e od eden gol vo me~evite od Serija A. Devet boda zaostanuva zad liderot na tabelata, ekipata na gradskiot rival Milan, dodeka za mestoto {to direktno vodi vo Ligata na evropskite {ampioni mu nedostigaat {est poeni. Na Inter lo{o mu odi i so odbranata na evropskiot trofej, osvoen minatata sezona. Po ~etiri sredbi osvoeni se samo sedum boda, a eventualniot neuspeh protiv Tvente utre mo`e da zna~i i eliminacija u{te vo po~etnata faza od {ampionskata liga. Spored poslednite informacii pristignati od kampot na Internacionale, trenerot Rafael Benitez e pod golem pritisok i u{te eden sli~en neuspeh najverojatno }e zna~i i otkaz. “Mora da se istakne dobrata igra na Kievo, no tim kako Inter vo idnina ne smee da si dozvoli porazi od ovoj rang na ekipi. I porano sum bil vo vakva situacija i znam deka edinstveno so naporna rabota mo`e da se vrati formata. Siguren sum deka }e uspeeme vo toa. Potrebna ni e dobra igra i pobeda protiv Tvente, a dokolku dobro se podgotvime, ne gledam pri~ina da ne se slu~i uspehot”, izjavi Benitez. Vo kuloarite ve}e se licitira so imiwata na negovite naslednici, a naj~esto s p ome n u v a n i se L u ~ a n o Spaleti i Fabio Kapelo. Navodno, i pretsedatelot na Inter, Masimo Morati, razmisluval za trenerskata smena, no zasega na stranata na Benitez se fudbalerite, koi nekolku pati poso~ija

Hrvatkata s$ u{te ne go poseduva svetskiot rekord, no i pokraj toa uspea da se iska~i na atletskiot tron

mu se pribli`i na svetskiot rekord od 2,09 metri, postaven od legendarnata bugarska atleti~arka Stevka Kostadinova u{te vo dale~nata 1987 godina. “Svetskiot rekord za mene e eden preubav par ~evli koi stojat vo izlog. Sakam da go osvojam rekordot, no ne razmisluvam postojano na toa”, izjavi atleti~arkata na godinata, koja dodava deka }e pauzira vo tekot na zimata, so cel {to e mo`no podobro da se podgotvi za po~etokot na narednata godina. Inaku, vo ma{ka konkurencija priznanieto najdobar atleti~ar na godinata go dobi Keniecot David Ru{ida, rekorder na trkata od 800 metri. L

FUDBAL

ATLETIKA

l a n ka V l a { i } go dobi priznanieto najdobra atleti~arka na svetot, koe go dodeluva Internacionalnata atletska asocijacija (IAAF), otkako vo tekot na 2010 godina pobedi vo s$ {to mo`e{e da se pobedi. “Ova be{e mnogu te{ka sezona. Se borev so mojata disciplina, so protivni~kite, no i so moite mali demoni i slabosti. Ottamu sum presre}na poradi ovaa nagrada. Toa mi dava sila i obvrska da bidam u{te podobra narednata godina”, veli Vla{i}. Hrvatskata atleti~arka be{e ubedliva vo skok vo viso~ina na poslednoto Evropsko prvenstvo vo Barselona, kako i na Svetskoto prvenstvo vo Doha, a so pet pobedi dominira{e i vo dijamantskata Liga, kade {to isto taka se zakiti so najvisokite odli~ja, no be{e nagradena i so ~ek od 100.000 dolari. Sepak, Blanka s$ u{te ne mo`e da

23.11.2010

natprevari po red Inter nema zabele`ano pobeda

boda zaostanuvawe bele`i Inter vo odnos na vode~kiot tim na tabelata vo Serija A

deka stojat zad svojot menaxer i povik uvaat na trpelivost. “Site onie {to go kritikuvaat klubot treba da po~ekaat toa da go napravat otkako }e bideme kompletni. Ne sakam toa da zvu~i kako alibi, no imame golem broj povredeni fudbale-ri i se soo~uvame so mnogu problemi. Siguren sum deka }e se vratime na pobedni~kite pateki”, veli kapitenot na Inter, Havier Zaneti. Utre, so po~etok od 20:45, Inter go pre~ekuva Tvente na Xuzepe Meaca vo Milano, dodeka ve~erva, vo ramkite na pettoto kolo od Ligata na evropskite { ampi o n i, ima i u { te nekolku vozbudlivi dueli. Sekako, najinteresno se o~ekuva da bide vo Amsterdam, kade {to ekipata na Ajaks go pre~ekuva Real Madrid.

Rafael Benitez so ednata noga e nadvor od Inter?

Vo kkuloarite ve}e se licitira so imiwata na negovite naslednici, a naj~esto spomenuvani se Lu~ano Spaleti i Fabio Kapelo. Navodno, i pretsedatelot na Inter, Masimo Morati, razmisluval za trenerskata smena, no zasega fudbalerite se na fud r stranata ranata na Benitezz

PANDEV SO MINIMALNA OCENKA! Makedonskiot reprezentativec vo dresot ot na Inter, Goran Pandev, go odigra celiot me~ soo Kievo, no ne uspea da & pomogne na ekipata da izleze od blediloto. Zaedno so napa|a~ot Xonatan Bijabjani, koj voedno be{e proglasen i za najlo{ igra~ na natprevarot, Pandev ja dobi najslabata ta ocenka, 4,5, vo boduvaweto na vlijatelniot vebsajt bsajt Gol.

ETO SE SOO^UVA SO SUSPENZIJA? NZIJA? Vo manir na Zinein Zidan, Samuel Eto so glava go udri fudbalerot na Kievo, Slovenecot Bo{tjan Cesar i sega najverojatno no }e bide kaznet od disciplinskata komisija ija na Serija A. To~no e deka Eto ne dobi nitu `olt karton za nesport-skiot poteg, no izvesno esno e deka po pregleduvaweto na snimkite toj }ee dobie kazna od najmalku dva natprevari neigrawe. eigrawe.

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

KARTI^KI DALI KRIZATA ODE[E VO PRILOG NA POZASILENO KARTI^NO RABOTEWE? PREGLED NA PAZAROT – KOI VIDOVI KARTI^KI NAJMNOGU SE KORISTAT? [TO SE SLUÛVA SO KO-BRENDIRANITE KARTI^KI? KAKOV E PAZARNIOT UDEL NA GLAVNITE KARTIÂRSKI KOMPANII VO MAKEDONIJA? KOLKU INOVATIVNI KARTIÂRSKI PROIZVODI SE NUDAT NA MAKEDONSKIOT PAZAR? DALI I KOLKU ELEKTRONSKATA TRGOVIJA NAO\A SVOE MESTO I PRIMENA KAJ NAS? REGIONALNI I SVETSKI TRENDOVI VO KARTIÂRSTVOTO, NOVI TEHNOLO[KI INOVACII NA OVA POLE! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ÎTAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG KARTI^KI KOJ KE IZLEZE NA 26.NOEMVRI 2010 VO KAPITAL ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100