172 Kapital 24 11 2010

KRITIKITE I OBVINUVAWATA PRESUDIJA

EKSPERTITE I OPOZICIJATA PROTIV NAJAVENITE REFORMI

VLADATA POVTORNO GO POVLE^E ZAKONOT ZA ENERGETIKA!

NOVIOT ZAKON NEMA DA JA PROFESIONALIZIRA ADMINISTRACIJATA

STRANA 10

STRANA 4

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DALI ZABRZANO SE TRO[AT BUXETSKITE PARI DO KRAJOT NA GODINATA?!

RASTE BROJOT NA JAVNI NABAVKI OD DR@AVATA OD MINATATA NEDELA, VEB-STRANICATA NA BIROTO ZA JAVNI NABAVKI I SLU@BEN VESNIK SE PREPLAVENI SO OGLASI NA DR@AVNI INSTITUCII, OP[TINI, NA GRADOT SKOPJE I NA VLADATA. SE NABAVUVAAT VOZILA, KONSULTANTSKI USLUGI, PE^ATARI, SKENERI. sreda.24. noemvri. 2010 | broj 172 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3 PETOK, VO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 16.11.2010, 23.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,42% 0,90% 0 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 45,06 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

882,68 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.11) 2.238

MBI 10

2.236

2.234 2.232 2.230 2.228 2.226 2.224 2.222 16.11

18.11

20.11

22.11

Severna Koreja ja napadna Ju`na Koreja, svetskite berzi padnaa STRANA 9

Nerealno visoki ceni za dooformuvawe na grade`na parcela?!

STRANA 11

NE E SAMO JAZIKOT PROBLEM VO LI^NATA KARTA NA MAKEDONIJA VO ON

PRAZNO MESTO ZA MAKEDONSKO DR@AVJANSTVO NA ANGLISKI I RUSKI!

STRANA 5

...POGLE ..POGLED E NA DENOT...

QUP^O O ZIKOV

VAKUU VAKUUM! U

STRAN STRANA N 4

KOLUMN KOLUMNA M-R ZORAN ZOR R JOVANOVSKI JOVANO O

I, [TO O SEGA? STRAN STRANA N 8

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

UDELOT NA ZLATOTO VO DEVIZNITE REZERVI STRANA 8

VOVEDN VOVEDNIK DN SPASIJKA JOVANOVA SPASIJ J

VIRUS VIRUSOT S “BANK K “BANKROT” E ZARA RA ZARAZEN STRAN STRANA N 2

2 24.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 24 NOEMVRI 2010

VIRUSOT “BANKROT” E ZARAZEN

V

Virusot na bankrot ne pomina taka lesno kako {to o~ekuvaa evropskite lideri na po~etokot od godinava. Toga{ stana jasno deka SAD poleka izleguva od ekonomskata kriza (koja i ja sozdade), po potro{eni desetici milijardi dolari za spas na desetici kompanii od strate{ko zna~ewe za amerikanskata ekonomija.

Brojot na nevraboteni se zgolemi na rekordno nivo, otkazi fr~ea na site strani, nedvi`nostite obezvrednija, a nekoi kompanii is~eznaa.

I nikoj ne se potrese.

Nema{e {trajkovi vo SAD poradi krizata i nepopularnite merki na kabinetot na Barak Obama. Amerikancite si ja prifatija realnosta kakva {to e. No, ne i Evropejcite. Ve{ta~kite baloni, naduvani so decenii, po~naa da pukaat vo Evropa. Na Stariot kontinent ne bankrotiraat samo kompanii, tuku celi dr`avi.

Evropa vleze vo te{ka ekonomska kriza i nikoj ne se osuduva da prognozira koga }e zavr{i.

Pra{aweto sega ne e dali Irska e posledna, tuku koj e sleden? Premierite na [panija i na Portugalija se istr~aa da demantiraat deka nivnite zemji nema da bidat zafateni od ovoj virus. No, do vikendov toa odbiva{e da go prifati i irskiot premier, Brajan Koen, ama ne mu pomogna mnogu.

Sega bara finansiska pomo{ od EU od okolu 100 milijardi evra!

Virusot koj prvo se pojavi vo Grcija, stana neizle~iv. Ako so Grcija se te{evme, bidej}i taa bankrotira{e poradi rasipni~ka buxetska politika i nepo~ituvawe na “strogite” pravila na EU,

sega od Irska se smrznavme.

Irskoto investicisko ~udo se pretvori vo bankrotirana dr`ava. Ne veruvame deka studenite i sekoga{ promisleni ostrovjani bile tolku neodgovorni politi~ari.

Ne e verojatno ni deka kompaniite i bankite bile tolku nedisciplinirani {to svesno ja turnale zemjata vo ekonomski krah.

No, sigurno e deka ekonomskata politika i na Grcija i na Irska do`ivea debakl.

Koi se porakite {to gi pra}aat dvete zemji, koi sigurno se zarazeni so virusot “bankrot”? Deka i dvete premnogu se opu{tile koga kon dr`avnata kasa po~nale da te~at pari od evropskite fondovi. Tie pari se dobredojdeni, no ne se ve~ni.

Lu|eto od vlasta mislele deka sekoga{ }e raste biznis-sektorot i poddr{kata {to & ja dava na ekonomijata i na dr`avata. No, krizata prvo udri po kompaniite, ja osiroma{i ekonomijata i go pogodi finansiskiot sektor.

Zatoa, sega irskite banki ne mo`at da gi naplatat kreditite {to gi obezbeduvale so nerealno skapi nedvi`nosti.

Pred nekolku godini site veruvale deka e mnogu normalno edno parking-mesto vo Dablin da ~ini kolku eden stan vo Pariz. Ama ovaa pazarna (ne)logika ne izdr`a dolgo.

I Grcija i Irska veruvaa deka nema da zapre prilivot na stranski kapital (bilo preku turizmot ili preku direktni stranski investicii). No, gr~kite ostrovi sega se atraktivni za sredniot sloj od Evropa.

Irska, pak, maka ma~i da gi zadr`i fabrikite na najgolemite svetski kompanii, koi vlegoa vo slobodnite ekonomski zoni vo vreme na “irskiot bum”, proektiran od porane{niot premier Xon Bruton. Irskoto ~udo vo eden period be{e patokaz {to treba da go sledi i Makedonija za da do`ivee ekonomska prerodba.

Koi se lekciite {to treba da se nau~at od Irska i od Grcija? Niedna ekonomija, koja ne e dovolna sama na sebe, kako {to se Slovenija,

DALI ZABRZANO SE TRO[AT BUXETSKITE PARI DO

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Germanija, Kina, Japonija, ne e imuna na gr~ko-irskiot virus. Toa zna~i deka i Makedonija, dokolku gi napravi tie gre{ki, }e se najde vo sli~na situacija.

Dali postoi takva opasnost?

Zasega ne e tolku o~igledna, zatoa {to dr`avata dosega vode{e disciplinirana buxetska politika. Zadol`enosta kon stranstvo ne e tolku kriti~na, no treba da se vnimava zatoa {to vo izminatite godini raste. Ne e problem samiot fakt {to raste nadvore{niot i javniot dolg, tuku {to dr`avata i ekonomijata ne produciraat nova vrednost za da se otpla}a toj dolg. Parite potro{eni za spomenici, avtomobili, reklami i marketing vo stranstvo ne se oploduvaat. Toa zna~i deka vo eden moment dr`avata mo`e da stane nesolventna, kako Grcija i Irska. Dobro e {to naplatata na danocite odi dobro, za razlika od Grcija koja bila dano~en raj za bogatite, no treba da se misli do koga }e bide taka.

Nema dilema deka UJP }e prodol`i revnosno da gi akumulira dano~nite prihodi, no pra{aweto e dali nema da se stesni bazata od koja }e sobiraat.

Ova se kriti~nite to~ki koi vo eden moment mo`e da ja dovedat Makedonija vo finansiski problemi.

Potrebata da se izdava evroobvrznica ili da se zema zaem od MMF se dovolen pokazatel deka finansiskata stabilnost na zemjata ne & e silna strana.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

21

Milioni evra pozajmi Ministerstvoto za finansii, so vonredna proda`ba na trimese~ni i {estmese~ni dr`avni zapisi, iako prvi~no se planira{e da se soberat 27 milioni evra. Najgolem del od zapisiste, odnodno 84% od niv kupile bankite, dodeka kompaniite u~estvuvaat so 16%. Novata aukcija na zapisi ne be{e predvidena so planot na zadol`uvawe na Vladata. Kamatata za trimese~nite zapisi e 4,5%, dodeka za {estmese~nite, koi se vrzani so devizna klauzula, kamatata iznesuva 4,3%. Novoto vonredno zadol`uvawe na dr`avata doa|a otkako ministerot za finansii, Stavreski, vo nekolku navrati im veti na biznismenite deka aukciite so koi se izvlekuvaat parite od ekonomijata }e se svedat na minimum. Ekonomistite velat deka vonrednata aukcija e pokazatel deka buxetot se soo~uva so seriozna fiskalna kriza.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

RASTE BROJOT NABAVKI OD Del od javnite nabavki se predvideni i za proektot “Skopje 2014”

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

N

Nabavka na vozila, izgradba na stolbovi vo Mal ring i na podzemen pat od Muzejot na holokaustot do MNT, konsultantski uslugi za izvedben proekt na Tramvaj vo Skopje, pristapna pateka do Mileniumskiot krst, oltar vo Muzejot na holokaustot, izgradba na `iveali{ta za slon i `irafa. So vakov vid nabavki vo izminatiot mesec se praplaveni veb-stranicata na Biroto za javni nabavki i Slu`ben vesnik.

Iako od instituciite velat deka ovie nabavki se potrebni i predvideni, sepak, se postavuva pra{aweto dali se pravat obidi da se fati posledniot voz vo iskoristuvaweto na buxetskite sredstva koi im se dadeni na raspolagawe na ministerstvata, dr`avnite institucii i na lokalnata vlast do krajot na godinata.

Ne e novo dr`avnite institucii zabrzano, vo poslednite meseci od godinata, da tro{at pari za razli~ni proekti,

ELEM NABAVUVA PE^ATARI I SKENERI Elektrani na Makedonija objavi oglas za nabavka na pe~atari i skeneri. Predmet na dogovorot e sklu~uvawe ramkovna spogodba so pove}e ekonomski operatori bez povtorno pribirawe ponudi za nabavka na pe~atari i skeneri. Zainteresiranite kompanii ponudite }e treba da gi dostavat najdocna do 14 dekemvri, koga }e bide izbran najpovolniot ponuduva~. k pravi problemi b {to, pak, vo raboteweto na Narodnata banka i vo kreiraweto na monetarnata politika.

“Voobi~aeno e vo Makedonija tro{ewata, koi pod zaedni~ko ime se narekuvaat kapitalni proekti, da se realiziraat na krajot na godinata, odnosno vo poslednite mesec ili dva.

Na instituciite so godi{niot buxet im e odredena odredena suma i tie mora da ja realiziraat do krajot na godinata.

Vo sprotivno, mo`ebi so buxetot za narednata godina nema da imaat pari za taa namena“, veli Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM i porane{en viceguverner.

Toj smeta deka toa {to tro{ewata se koncentriraat vo kratok period predizvikuva problemi vo Narodnata banka i go komplicira nejzinoto rabotewe, bidej}i centralnata banka ne znae kolku pari }e potro{i dr`avata do krajot na godinata i dali voop{to }e

bbidat potro{eni tie pari.

“Pri~inata zo{to godinava ne bile realizirani ovie proekti e mo`ebi toa {to parite bile nameneti za druga cel, pa vo posleden moment se prenamenile, ili poradi slo`enosta na tenderskite postapki, koi traat podolgo ili, pak, poradi nestru~nosta na slu`bite”, objasnuva Jovanovski.

OP[TINITE NABAVUVAAT AVTOMOBILI Izminatata nedela oglasi objavija pove}e institucii, op{tini, gradot Skopje, pa i Vladata. Se nabavuvaat razli~ni raboti, del od niv se planirani, a golem del ne.

Op{tina Centar vo posledniot broj na Slu`ben vesnik raspi{a javna nabavka za patni~ki vozila i za izgradba na novoproektirana podzemna ulica od Muzejot na holokaustot do MNT. Za nabavkata na avtomobilite vo op{tinata

NAVIGATOR

SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

24.11.2010

IK POBEDNIK

3

VO POTRAGA PO NAJDOBRIOT PROMOTOR NA MAKEDONIJA

FILIP RIKER

RAMIZ MERKO

BORUT PAHOR

[TEFAN FILE

merikanskiot ambasador lovenija povtorno e A ja povika celata politi~ka Snaj{irokograda koga elita kako odgovorna za treba da im se pomaga na

truga povtorno e na Sbidej}i ni{an za korupcija, bra}a-rodnini

o Norve{ka i Votporot Island raste protiv ~lenstvoto

re{avawe na sporot za imeto i ja potseti deka ne treba da ~eka pomo{ od nadvor

na gradona~alnikot bile edinstveni “naddava~i” za kupuvawe dr`avno zemji{te

vo Evropskata unija, najmnogu poradi krizata vo Grcija i Irska

zemjite-~lenki na EU, pa za spas na Irska }e odvoi 250 milioni evra od buxetot

KRAJOT NA GODINATA?!

T NA JAVNI DR@AVATA Od minatata nedela, veb-stranicata na Biroto za javni nabavki i Slu`ben vesnik se preplaveni so oglasi na dr`avni institucii, op{tini, na gradot Skopje i na Vladata. Se nabavuvaat vozila, konsultantski uslugi, pe~atari, skeneri. Del od niv se planirani, a golem del ne. Iako od instituciite velat deka nabavkite bile potrebni i predvideni, se nametnuva pra{aweto dali se fa}a posledniot voz za da se potro{i buxetot do krajot na godinata INSTITUCIJA

NABAVKA

Op{tina Centar

Vozila Podzemna ulica Kolonada

Grad Skopje

@iveali{te za slon i `irafa Ureduvawe na Mileniumski krst Konsultantski uslugi za Tramvaj

Vlada

Osvetluvawe na institucii Podzemna gara`a

Fond na Holokaustot na Evreite

Spomenici od ~elik Oltar za sve~enosti

ELEM

velat deka se raboti za obnovuvawe na vozniot park koj bil zastaren.

“Vozilata koi sega se vo sopstvenost na op{tinata se postari i se tro{at mnogu pari za nivna popravka i odr`uvawe. Del od avtomobilite se postari i od deset godini. Planirame da nabavime dva novi, no prethodno }e prodademe dva od postarite. Se raboti za pomali avtomobili koi nema da bidat mnogu skapi”, velat od op{tinata.

Op{tina Centar bara i izveduva~ za kolonadata od stolbovi od osum metri, koja e del od proektot “Skopje 2014”.

Spored detalniot plan “Mal ring”, taa treba da stoi zad noviot amfiteatar, planiran

Pe~atari i skeneri

me|u zgradata na Agencijata za elektronski komunikacii i objektot za Javnoto obvinitelstvo i Finansiskata policija.

Patni~ko motorno vozilo planira da kupi i op{tina ^air, za {to isto taka minatata nedela be{e raspi{an oglas.

Grad Skopje, pak, objavi oglas za anga`irawe kompanija koja }e izgradi `iveali{te za slon i `irafa vo Zoolo{kata gradina, kako i za izvedba, odnosno parterno ureduvawe na prostorot kaj Mileniumskiot krst. Spored objasnuvaweto od Gradot, kaj Mileniumskiot krst e predvideno da se poplo~i platoto okolu krstot za mestoto da bide popristapno, a za Zoolo{kata gradina, se rabo-

telo za gabaritna gradba.

“Ne mo`am da ka`am kolku pari od buxetot na gradot se predvideni za ovaa namena, bidej}i e sprotivno na Zakonot za javni nabavki. Kone~nata suma }e se znae otkako }e se izbere kompanijata, bidej}i se raboti za oglas na koj so ponudi treba da konkuriraat kompanii”, velat od presslu`bata na Grad Skopje.

Od proektite koi gi sproveduva gradot, a za koi ve}e se izbrani konsultantski ku}i, e i izgradbata na tramvajskata mre`a vo Skopje. Konsultantite treba da izrabotat studija vo dve fazi. Prvata treba da go opfati koncesioniraweto na tramvajskiot prevoz vo Skopje, a so vtorata studija treba da

se izraboti tenderska dokumentacija za koncesioniraweto, esio ira e o kako i daa se raspi{e me|unaroden javen povik so koj }e se najdat potencijalni investitori. Za ovaa nabavka Gradot Skopje }e plati okolu 200.000 evra za konsultanstki uslugi.

VLADATA RASPI[A NEKOLKU OGLASI Vladata vo izminatiot mesec raspi{a nekolku oglasi. Pred dve nedeli, Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti raspi{a oglas so koj bara kompanija koja }e izraboti proektna dokumentacija za izgradba na podzemna gara`a vo “Mal ring”. Se raboti za pro{iruvawe na podzemnata gara`a, koja sega postoi kaj Makedonskata opera i balet (MOB), a }e se protega do kejot na Vardar i }e bide na dve nivoa.

Slu`bata ovaa nedela raspi{a i oglas za izbor na kompanija koja }e postavi osvetluvawe na del od dr`avnite institucii koi se gradat vo momentot. Spored objavata vo Slu`ben vesnik, se nabavuva osvetluvawe na objektite na Ustavniot sud, Dr`avniot arhiv, Arheolo{kiot muzej, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo i Upravata za finansiska policija.

Oglas objavi i Fondot na holokaustot na Evreite na Makedonija. Bara uslugi od kompanija koja }e izraboti oltar i ceremonijalen postament za odr`uvawe na sve~enosti vo Muzejot na holokaustot i }e izraboti, transportira i montira sklupturi od ~elik za potrebite na Muzejot.

DEMANT Ministerstvoto za transport i vrski najostro reagira na navodite preneseni vo napisot so naslov “Licitacija so eden ~ovek e proda`ba vo ~etiri o~i!”, potpi{an od novinarot Sowa Jovanova, a objaven na naslovnata stranica i na stranica br.10 od izdanieto na vesnikot “Kapital” od 23 noemvri 2010 godina.

Sakame da ja informirame javnosta deka procesot za otu|uvawe na grade`no zemji{te se vr{i isklu~itelno transparentno, po pat na javni naddavawa. Za sekoe javno naddavawe Ministerstvoto za transport i vrski raspi{uva transparentna javna objava, objavena vo dnevnite vesnici i na internet-stranicata na Ministerstvoto, so cel da se informiraat site pravni i fizi~ki lica koi se zainteresirani da

u~estvuvaat vo javnoto naddavawe. Bidej}i stanuva zbor za javno naddavawe na koe mo`e da se prijavi sekoe pravno ili fizi~ko lice, ne mo`e da stane zbor za proda`ba vo ~etiri o~i, kako {to se naveduva vo tekstot, tuku isklu~ivo za transparentna postapka, na koja naj~esto prisustvuvaat i novinari.

Ministerstvoto za transport i vrski polaga isklu~itelno vnimanie na transparentnosta i zatoa od septemvri 2006 godina dosega otu|uvaweto na grade`no zemji{te se vr{i isklu~ivo po pat na javno naddavawe, a proda`bata na zemji{te vo ~etiri o~i e simbol na edno minato vreme, koga zemji{teto vo nekoi drugi mandati se prodavalo zad zatvoreni vrati so pikirawe na atraktivni lokacii za niski ceni.

M

Makedonija e vo potraga po svojot najdobar promotor koj ja nosi zemjata vo svoeto srce i taa qubov mu ja prenesuva na svetot. sv Me|unarodniot eksper ekspert za investicii, Poljakot Stanislav S Pigon, po~na nova kampawa k na Facebook za izbo izbor na najdobar promotor na makedonskata kultura, sport, ekonomija, odnosno dr`av dr`avnite interesi. Zamislata poteknuva p od mnogute sli~ni kampawi vo svetskite medium mediumi, a Pigon saka da gi obedin obedini site na{i “ambasadori” koi na eden ili drug na~in uspeale najmnogu da gi pre pretstavat makedonskite vredno vrednosti vo svetot. Zasega se nomini nominirani 14 kandidati, a konkursot s$ u{te e otvoren.

Pigon veli deka vo ovaoj nat-

STANISLAV PIGON prevar sekoj od nominiranite ve}e e pobednik, no onoj koj }e dobie najmnogu poddr`uva~i }e dobie i medal za najdobar promotor na Makedonija.

Pigon ja zasakal Makedonija koga rabotel tuka preku misijata na Evropskata unija kako me|unaroden ekspert za investicii. Svojata qubov ja spodelil so celiot svet preku internet-stranicata macedonialovesyou.com, koja dosega ima pove}e od 50.000 posetiteli od pove}e od 130 zemji. So toa Pigon i samiot se doka`al kako odli~en promotor na Makedonija. Nominiraweto i glasaweto trae do 15 januari 2011 godina na facebook.com/Macedonia.

BestPromoterAward, a pobednikot }e bide proglasen na 2 fevruari.

GUBITNIK RAZUZNAVA^ SO SOMNITELNI NAMERI

A

Apseweto na Hisen Musliu, poradi osnovano somnenie deka e avtor na falsifikuvanite dosieja “Ibar”, “Mama”, “Vujko” i “Strelec”, “{tancani” vo serija so cel da se kompromitira vrvot na DUI, poka`a deka lu|e so somnitelen bekgraund i nameri ja naso~uvaa makedonskata lustracija. So beskrupoloznite sredstva na politi~ka borba, ne samo {to se dovede vo pra{awe celiot proces na lustracija, tuku se zagrozi i integritetot na site gra|ani vo dr`avata. Koga lu|eto od razuznava~kata fela koi stignale do visoki funkcii vo Slu`bata za dr`avna bezbednost pa|aat tolku nisko,

HISEN MUSLIU sekoj treba da se pla{i deka utre i protiv nego mo`e da bide upotrebeno iskustvoto na eden razuznava~ za montirawe proces.

Taka, Hisen Musliu, zaedno so negovite sorabotnici, namesto Ahmeti, go kompromitiraa celiot proces na makedonskata lustracija, koj i pred toa ne ode{e lesno. No, sega definitivno }e odi u{te pote{ko, za{to nad sekoe sledno dosie }e te`i debela senka na somne`ot.

A dosega, site dosieja treba{e da bidat i sobrani i verificirani.

MISLA NA DENOT

NEVIDLIVATA RAKA NA PAZAROT SEKOGAШ SE DVI@I POBRZO I PODOBRO OD TE[KATA RAKA NA VLADATA

MIT ROMNI AMERIKANSKI BIZNISMEN I PORANE[EN GUVERNER NA MASA^USETS

4 24.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

33

...POGLED NA DENOT...

VAKUUM!

ako {to izleze Samitot na NATO vo Lisabon (so epohalni novi politi~ki nasoki za idninata), nie doma si go prespavme (kako {to 1943 godina zadocnivme vo Jajce)! Prespavme so otvoreni o~i i so tap pogled niz prostorot, bez precizno definirana to~ka vo koja gledame!

Na{iot pretsedatel kone~no go vide Barak Obama! Nie ovde, na ~elo so premierot, sadevme drvca, kako {to Boris Trajanov zamislil deka treba da se sadi...!? Kako na “ovci koi izbegale od svoeto stado ni svire{e na kaval” Trajanov i ni poka`uva{e kako se sadi drvo – so racete da se fatelo okolu sadnikot... da se tapkala zemjata, za da ne ostane vakuum me|u gorniot sloj na zemjata i tamu kade {to zavr{uva korenot podolu vo zemjata, oti ako imalo vakuum }e nemalo hranliva sredina...!? Vakuum? Vakuum? Vakuum... Toa e magi~niot zbor za deneska...

Ova ni go objasni vo edna emisija najgolemiot makedonski operski - bariton li }e be{e, tenor li }e be{e, ebem li ga, neka mi izvini, ne se se}avam ve}e...! Celiot muabet so negoviot doma}in vo edno malo TV-studio na periferijata na Skopje, “vo periferijata Makedonija”, se svede na zborot “vakuum koj ne dozvoluva prihrana na rastenieto”!? Se soglasuvam so Trajanov okolu vakuumot... iako toj, sekako, ne be{e svesen {to zboruva...

Denovive, po~ituvani ~itateli, se izna~udiv i iznasmeav na edna tipi~no srpska dosetka. Odi vaka: za pronao|aweto na strujata najzaslu`ni se dvajca Srbi – edniot e Nikola Tesla, koj ja prona{ol strujata, a drugiot e Slobodan Milo{evi}, koj ja prona{ol IZOLACIJATA! A!?

K EKSPERTITE I OPOZICIJATA PROTIV NAJAVENITE REFORMI NA DR`AVNATA UPRAVA

NOVIOT ZAKON NEMA DA JA PROFESIONALIZIRA ADMINISTRACIJATA Na `estokite kritiki deka Ministerstvoto za informati~ko op{testvo nema kapacitet da ja depolitizira i sredi glomaznata vojska od administrativci, pretstavnicite na vlasta nemaat nitu eden argument za odbrana GABRIELA DELOVA ganizacii i pratenici. delova@kapital.com.mk Dekanot na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski,veli deka predlo`enite izmeni pove}e nalikuvaat na {minkerski, otkolku na seriozni reformi.

“Izmenite na ovoj Zakon se nosat prerano, osven ako ova ne e samo kozmeti~ka reforma. Ne postoi nitu N amesto sozdavawe na edna dr`ava vo svetot u{te eden eksperiment od vo koja administracijakujnata na samoproglase- ta e samo eden potsekniot najgolem reformator tor vo Ministerstvoto za vo zemjata - ministerot za informati~ko op{testvo. pravda, Mihajlo Manevski Ako mo`e za pedeset sudii - predlo`enite izmeni na i javni obviniteli da se Zakonot za organizacija otvori posebna agencija, na rabotata na organite toga{ vo nikoj slu~aj ne na dr`avnata uprava, so mo`e armija od 120.000 koi se predviduva stavawe administrativci da se na administracijata pod reformira samo od eden kapata na Ministerstvoto sektor vo ministerstvo za informati~ko op{testvo, koe dosega nema{e nitu mora da se povle~at i da nadle`nosti”, veli Davitbidat predmet na pogolema kovski. i javna stru~na rasprava. Na sli~en stav i univerOva se zaklu~ocite od zitetskiot profesor, Ana v~era{nata javna rasprava Pavlovska-Daneva: po predlog-izmenite od ovoj “Ovie izmeni se s$, samo Zakon, na koe u~estvuvaa ne reformi. Na edno minisdoma{ni eksperti, pret- terstvo bez nadle`nosti mu stavnici na gra|anski or- se lepat premnogu seriozni

N

3 FAKTI ZA...

2,3% 2,8% 0,1%

ingerencii. No, ona {to e u{te pozagri`uva~ki e faktot deka so izmenata na ovoj Zakon ne se predviduva i izmena na drugite zakoni.

So toa, ne samo {to zakonite doa|aat vo sostojba na sudir, tuku postojat i mnogu takvi odredbi koi vo ramkite na eden zakon se vo kolizija.

Ekspertite velat deka edna od glavnite dilemi e pra{aweto kako mo`e da se predviduva reforma na javnata administracija, koga so izmenite na Zakonot ne se predviduvaat dopolnitelni finansiski sredstva.

Po ovoj predlog na Vladata, nejasno e i dali Agencijata za dr`avni slu`benici }e se ukinuva ili }e prodol`i da postoi, no so nameleni ingerencii. Ekspertite i pratenicite na opozicijata velat deka so ukinuvaweto na teloto koe vo oblasta na javnata administracija edinstveno be{e pofaleno vo Izve{tajot pd Brosel samo se potvrduva tezata deka Vladata nema namera

da sozdade departizirana administracija.

“Namesto da se zajakne rabotata na Agencijata, Vladata so svoite predlozi odlu~i da ja ukine. So ova potvrduva deka sozdava samo pro-forma regulatorni tela. Vladata treba totalno da se otrezni i da sfati deka ovie izmeni se {tetni reformi koi ne pridonesuvaat za nezavisnosta na administracijata “, veli pratenikot na SDSM, Emilijan Stankovi}.

Poradi vakvite zaklu~oci od javnata rasprava, opozicijata i ekspertite pobaraa povlekuvawe na Zakonot.

“Smetam deka Parlamentot treba da poka`e doblest i da go vrati Zakonot na po~etok. Vaka ne se pravat reformi vo dr`ava koja e {ampion vo partizacijata na javnata administracija”, veli Bu~kovski.

Na site zabele{ki i od ekspertite i od kolegite od opozicijata, prisutnite pratenici od VMRO–DPMNE nemaa komentar.

PROCENKI...

ERVAN FUERE evroambasador

E ZGOLEMENA STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO HRVATSKA VO OKTOMVRI SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI E POVISOKA STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO BUGARIJA VO TRETOTO TRIMESE^JE SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI E NAMALENA STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO SLOVENIJA VO SEPTEMVRI SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

2011 VA@NA ZA IMPLEMENTACIJA NA RAMKOVNIOT DOGOVOR vroambasadorot Ervan Fuere oceni deka 2011 godina, koga }e bide desetgodi{ninata od Ohridskiot ramkoven dogovor, }e bide u{te edna mo`nost da se istakne va`nosta na ovoj dokument kako klu~en stolb na demokratskiot proces vo Makedonija.

“Slednata 2011 godina }e bide unikatna mo`nost da ja podvle~eme va`nosta na pridobivkite {to gi imame od Ohridskiot ramkoven dogovor, no, isto taka da se posvetime na rabotata {to treba da se zavr{i so cel da se implementira dogovorot”, re~e evrokomesarot po v~era{nata sredba so vicepremierot Abdula}im Ademi.

E

“Turi i onaa rabota na dr`ava vo koja samo 33% od gra|anite veruvaat vo politi~arite, a re~isi isto tolku mislat deka }e ima vojna...”

Ottuka, vakuumot na Trajanov nudi milion sugestii i aluzii za toa kakva septi~ka jama sme stanale vo poslednite godini... Septi~kata jama ima, sekako, najdobar vakuum... dovolno dobar da se su{i s$ naokolu od smrdeata {to ja proizveduva... Neli gledate!? U{te samo tie veruvaat deka odime kako {to treba. A gledajte kako n$ gledaat drugite...

Na izjavata na Antonio Milo{ovski deka gr~kiot pretsedatel Papuqas e “staromoden nacionalist”, ministerot za nadvore{ni raboti Drucas vrati deka “Skopje mo`e da lae kolku saka, no jas im ja pru`am rakata na prijatelstvo”! Aloo, “lae”!? Ova go slu{na cela Evropa, sose Amerika!

A, izjavata na Drucas i apsorpcijata na evropskata i svetskata javnost se definiraat kako “kreirawe percepcija i javno mislewe kon nas - Makedoncite”!?

Go razbiraat li ova na{ite “naakani” ministri i politi~ari?! Ne go razbiraat, sekako...

Ottuka, na{iot al, po~ituvani mili moi ~itateli, voop{to ne go biva! Dali zabele`uvate deka sekojdnevno ~uvstvuvame kako politikanti i nivnite “megafoni i pastoralni tapiserii” go menaxiraat posledniot ~in na kr{eweto i na ona {to ostana malku od “makedonskiot ’rbet”, koj n$ dr`i ispraveni na me|unarodnata scena na kulturni i politi~ki vrednosti!

Oti, dodeka nie, sose “operskiot pevec”, sadime drvca niz makedonskite nivi - prosledete kako na nas gleda agencijata Balkan monitor, mnogu meritorna i kredibilna agencija za ispituvawe na javnoto mislewe, koja vo kratkiot izminat period go sondira{e balkanskoto javno mislewe za pove}e pra{awa! Nivnata analiza gi dade slednite rezultati: “Makedoncite se najnezadovolni i razo~arani od `ivotot vo sporedba so site narodi na Balkanot(!?)”. Zamislete, ponezadovolni sme duri i od Bosancite i od Albancite (n.z!?) Ponatamu: “Vladata i biznis-sektorot se korumpirani, sudstvoto e korumpirano”! I sega videte go ova: samo 33% od gra|anite veruvaat vo politi~arite, a re~isi isto tolku lu|e (28%) smetaat deka }e ima vojna(!?), ogromen broj gra|ani ja napu{taat zemjata... (verojatno, na zadovolstvo na politi~arite n.z).

Kade plovi ovoj brod!?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

SREDA

SREDBA GRUEVSKI–KAMERON: ZA BRITANIJA, NIE SME PRIJATELSKA DR@AVA remierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron, poka`a osoben interes za sporot koj Grcija go ima so Makedonija, kako i za na~inite za negovo pobrzo nadminuvawe, so cel Makedonija da mo`e da go prodol`i patot na evroatlantskite integracii, istakna makedonskiot premier, Nikola Gruevski, po v~era{nata sredba so svojot kolega. #Se gleda deka sakaat da pomognat i baraat na~in kako da go napravat toa.

Imaat dobra volja i ja ~uvstvuvaat Makedonija kako prijatelska dr`ava

P

i se nadevame deka i ponatamu }e ostanat na{i poddr`uva~i”, veli Gruevski.

Pridonesot i zaslugata na Makedonija za pobrzo pristapuvawe vo NATO alijansata bil istaknat preku odli~nata sorabotka na makedonskata misija vo Avganistan, koja ima bliska sorabotka so britanskata strana.

Premierot Kameron istaknal deka Velika Britanija i ponatamu }e ja poddr`uva Makedonija vo nejzinite atlatnski aspiracii.

Na razgovorite, pokraj premierite

24.11.2010

5

N NOVIOT GRADONA^ALNIK NA SOLUN JJA PODDR@A DVOJNATA FORMULA Gruevski i Kameron, prisustvuvaa i ministrite za nadvore{ni raboti, Vilijam Hejg i Antonio Milo{oski.

Pokraj politi~ka, posetata na Britanija ima i ekonomska komponenta.

Premierot i ministerot za stranski investicii, Vele Samak, }e u~estvuvaat vo rabotata na Evropskiot liderski forum {to se odr`uva vo London, vo ramkite na Nedelata posvetena na biznisot vo organizacija na Blumberg, kade {to premierot }e zboruva za mo`nostite za stranski investicii vo Makedonija.

ekoga{ }e treba da gi ubedime fanaticite deka Skopjanite ne gi imame samo za da d ni gi polnat supermarketite i hotelite. Zo{to ni smeta dvojnata n formula za imeto?, pra{uva novoizbraniot n gradona~alnik na Solun.

S Janis J Butaris vo negovoto intervju za z vesnikot "Etnos" veli deka Solun ima i dve srca, ednoto levicata, a drugoto d desnicata. Toj se nadeva deka d eden den }e uspee da gi spoi s vo edno. Iako e svesen za

N

nacionalizmot {to e prisuten vo gradot, sepak, ostanuva na svoite pozicii i celi.

“Mojot predizvik e da gi nateram lu|eto da razmisluvaat poslobodno.

Da ne preovladuva fanatizmot deka Makedonija e gr~ka. Koj ima prigovor deka Makedonija e gr~ka?

Posebno jas, {to sum Vlav! Ku}ata na edniot moj dedo e vo Neveska, Lerinsko, a na drugiot vo Kru{evo, {to deneska e kulturen centar na Skopje“, naveduva Butaris vo intervjuto.

NE E SAMO JAZIKOT PROBLEM VO LI^NATA KARTA NA MAKEDONIJA VO ON

PRAZNO MESTO ZA MAKEDONSKO DR@AVJANSTVO NA ANGLISKI I RUSKI! Na dva od ~etirite slu`beni jazici na Organizacijata, vo grafata za dr`avjanstvo, namesto makedonsko, ima prazen prostor. Nitu od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, nitu od Vladata nemaat objasnuvawe od koga i zo{to e ovoj presedan KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

a oficijalnata vebstranica na OON, vo takanare~enata li~na karta na Makedonija, vo grafata za dr`a-vjanstvo na angliski i na ruski jazik stoi prazno mesto. Za da bide situacijata u{te po~udna, terminot *“macedonian” go ima na ostanatite dva oficijalni jazici na organizacijata – francuski i {panski.

Minatata nedela se krena golema pra{ina okolu is~eznuvaweto na terminot “makedonski” za jazikot na dr`avata od istiot dokument.

Po izjavite na generalniot sekretar na OON, Ban Ki-mun, deka se raboti za tehni~ka gre{ka i reakciite

N

na makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti koi dojdoa po objavata na skandalot vo mediumite, “makedonski” se vrati kako oficijalen jazik. No, ako se razgleda celiot dokument, navistina e simptomati~no zo{to samo na dva jazika go ima terminot “makedonsko” za dr`avjanstvo.

Vladiniot portparol Martin Martinovski veli deka zaradi patuvaweto na premierot Nikola Gruevski vo London i sredbata so britanskiot premier, Dejvin Kameron, ne bi mo`ele da izlezat so komentar zo{to vo eden olku va`en dokument ne se koristat unificirani normi za obele`uvawe na osnovnite podatoci za dr`avata. Martinovski upatuva na Ministerstvoto za nasvore{ni raboti, no i tamu nemaat objasnuvawe.

Portparolot na ministerot Antonio Milo{oski, Petar ^ulev prvo soop{ti deka otsekoga{

bilo vaka vo ovoj dokument, odnosno deka na dva od ~etirite oficijalni jazici, francuski i {panski, pod dr`avjanstvo stoi “makedonsko”, a na angliski i ruski stoi prazno mesto. Potoa, ^ulev objasni deka, sepak, e mo`no da e napravena nekakva promena, me|utoa, i pokraj napravenite konsultacii vo Ministerstvoto, nema{e nikavi poprecizni detali koga i kako se slu~ilo ova, nitu zo{to dosega ne e reagirano od makedonska strana. Odgovor najavija za denes.

Od kabinetot na ambasadorot na Makedonija pri postojanata misija na OON vo Wujork, Slobodan Ta{evski, odgovorija deka toj e zafaten so premnogu sostanoci vo tekot na celiot den i deka nema da ima vreme za izjavi na ovaa tema. Ta{evski ne se oglasi so komentar nitu koga “makedonski” be{e izbri{an od grafata za jazik.

KONFERENCIJA ZA SUDSKITE REFORMI VO REGIONOT

(NE)ZAVISNOSTA NA SUDSTVOTO - PROBLEM NA CEL BALKAN! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

akedonija e daleku od idealot za nezavisnost vo sudstvoto i sekoj koj }e go tvrdi toa se la`e, veli zamenik-pretsedatelot na Sudskiot sovet, Naser HaxiAhmetagi}, na tribinata “Nezavisnost na sudstvoto”, organizirana od OBSE i zdru`enieto na sudii.

Toj veli deka sudstvoto e postojano na udar na pritisoci od razni strani koi nekoga{ se otvoreni, a nekoga{ mo`at da bidat i prikrieni. Spored nego, problem e {to site bi sakale da vladeat so sudstvoto i site smetaat deka sudstvoto e vinovno za s$.

“Nikoj ne saka da prifati deka sudot treba da bide korektor na site negativni pojavi vo edna dr`ava. Eden od na~inite za zgolemuvawe na nezavisnosta na sudstvoto e Sudskiot sovet da bide celosno sostaven od sudii, odnosno da se isklu~i prisustvoto na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, od negovite redovi", veli HaxiAhmetagi}. Minatogodi{nata analiza za nezavisnosta na sudstvoto, koja ja izraboti OBSE, kade {to sudiite priznaa deka rabotat

M

pod pritisok na izvr{nata vlast i politi~kite partii, ne go otslikala vo celost raspolo`enieto na sudskata fela, tvrdi pretsedatelot na Zdru`enieto na sudii, Nikol~o Nikolovski. [efot na misijata na OBSE, ambasadorot Hoze Luis Herero, istakna deka Vladata e taa koja treba da obezbedi soodvetna zakonska ramka za nezavisno sudstvo. Makedonija i zemjite od regionot treba da gi iskoristat pridobivkite od iskustvata od drugite dr`avi, veli Herero. Samo na toj na~in }e se zajakne nezavisnosta na sudstvoto kako eden od principite na funkcioniraweto

na pravoto, odnosno stolb na demokratijata. Na javnata debata u~estvuvaa i sudii od celiot region, koi velat deka problemite se sli~ni vo site dr`avi. Po reizborot koj go napravi Sudskiot sovet vo Srbija, 837 sudii ostanaa bez rabota.

"Postapkata na izbor predizvika razli~ni reakcii vo ekspertskata javnost, na toa ni zabele`a i EK. No, izborot }e bide zavr{en spored standardite na EU, taka {to ~lenovite koi ne bea izbrani }e imaat pravo na za{tita pred Ustavniot sud", veli Mladen Nikoli}, ~len na Sudskiot sovet na Srbija.

Ona {to isto taka e simptomati~no vo oficijalniot dokument na OON za Makedonija e deka vo objasnuvaweto koga i kako se koristi pridavkata “the former” pred “Jugoslovenska Republika Makedonija” se veli deka osven koga se po~nuva re~enica, stoi samostojno vo tabela ili drug grafik i vertikalna lista so imiwa na dr`avi, “the former” mora da bide so mala bukva, pri {to se veli deka sekretarijatot nema avtoritet ednostrano da ja modifikuva ovaa kontroverzna rezolucija na Generalnoto sobranie 15 godini po slu~uvaweto. Zo{to se veli 15 godini podocna, koga Makedonija e ~lenka na OON od 1993 godina ne e jasno, no 15 godini potoa e termin {to se sovpa|a so Samitot na NATO vo Bukure{t, pa ottuka logi~no se postavuva pra{aweto dali toga{ se napraveni nekakvi promeni.

6 24.11.2010 FOKUS: LIDERSTVOTO STANUVA PREPOZNATLIVO I VO MAKEDONIJA

BIZNISOT PROIZVEDE LIDER ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e e va`no dali nekoj vo Makedonija }e se nare~e lider vo doma{ni ramki ili po{iroko.

Va`no e negovata golemina da ja ~uvstvuvaat makedonskata ekonomija i gra|anite. Vistinskoto liderstvo ne e samo da si napravi{ dobro za samiot sebe, tuku i po{irokata okolina da ja po~uvstvuva razlikata.

Vo Makedonija ima mnogu lu|e, biznismeni, politi~ari i umetnici, koi ostavile pe~at so svojata vizija, no, za `al, uslovite vo koi denes `ivee makedonskiot gra|anin uka`uvaat deka imalo mnogu lideri, a malku sledbenici. [to se odnesuva do biznismenite, niz istorijata ima mnogu imiwa na makedonskata biznis-scena koi uspeale da pridonesat za doma{nata ekonomija, no gledano od politi~ki aspekt, dosega nitu eden politi~ar ne uspea da go sploti narodot so svoite liderski sposobnosti. Nivnite uspesi bea samo na osnova na dnevnopoliti~ki prepukuvawa.

Makedonija nema ni Bil Gejts, ni Voren Bafet, ni Miroslav Mi{kovi}, ni Ivica Todori}, no ima svoi lideri koi se svetski poznati. Tuka, spored na{ata mala anketa, se istaknuvaat To{e Proeski, Mil~o Man~evski, Boris Trajkovski, Traj~o Mukaetov, Risto Gu{terov, Min~o Jordanov, [terjo Nakov, Svetozar Janevski...

Ekspertite i biznismenite koi gi konsultira{e “Kapital” se soglasuvaat deka liderite ne treba samo da gi barame kaj lu|eto koi se na visoki pozicii, tuku nasekade. Spored niv, za da mo`e nekoj da stane lider, potrebna e golema poddr{ka od dr`avata, no i mnogu naporna rabota.

“Liderite treba da bidat sekade, ne samo na mnogu visoki pozicii, kako {to obi~no si zamisluvame. Bitno e samo da gi imaat karakteristikite koi go obele`uvaat liderot. Liderot e toj {to dirigira, dodeka orkestarot ja proizveduva muzikata”, veli Verica Haxivasileva-Markovska, konsultant vo

N

a da bide lider, ~ovek mora da e sposoben da vlijae vrz drugite lu|e, da gi inspirira i motivira, da gi naso~uva nivnite aktivnosti za da im pomogne na grupata i na organizacijata da gi postignat svoite celi. Pred s$, treba da se ima darba i mnogu znaewe.

Liderstvoto e proces vo koj poedinecot vlijae vrz drugite lu|e, gi inspirira i motivira, gi naso~uva nivnite aktivnosti za da im pomogne na grupite i na organizaciite da gi postignat svoite celi. Lider e ~ovek koj go ostvaruva svojot vrv, koj ima odli~na polo`ba, polo`ba so koja e vlijatelen, znae kako da se organizira sebesi i ostanatite me|u sebe, znae {to e potrebno za da se izvr{i rabotata, kako da gi motivira ostanatite vraboteni da rabotat uspe{no, a isto taka i da gi nagradi. Ima mnogu lu|e vo svetot koi gi imaat ovie karakteristiki i sposobnosti.

Nivnata rabota go menuvala i }e go menuva celiot svet.

Z

Vo Makedonija ima mnogu lu|e, biznismeni, politi~ari i umetnici, koi ostavile pe~at so svojata vizija, no, za `al, uslovite vo koi denes `ivee makedonskiot gra|anin uka`uvaat deka imalo mnogu lideri, a malku sledbenici. [to se odnesuva do biznismenite, niz istorijata ima mnogu imiwa na makedonskata biznis-scena koi uspeale da pridonesat za doma{nata ekonomija, no gledano od politi~ki aspekt, dosega nitu eden politi~ar ne uspea da go sploti narodot so svoite liderski sposobnosti konsultantskata ku}a AAG. Me|u karakteristikite koi gi treba da gi poseduvaat liderite, spored Haxivasileva –Markovska, treba da bidat viz-

ijata, integritetot, posvetenosta, velikodu{nosta, otvorenosta i istrajnosta. Spored nea, toa se karakteristikite koi go pravat dobriot lider.

Lidija Nanu{, konsultant vo konsultantskata ku}a Deloit Makedonija, za liderite veli deka toa se obi~ni lu|e, koi se pretpoznatlivi po toa {to

ostavile pe~at na svoeto vreme i ostanale zapameteni od svoite sledbenici. Taa smeta deka kaj nas ima malkumina koi mo`e da se izdvojat vo ovaa kategorija.

NAJMO]NI LIDERI VO SVETOT BIL GEJTS

RUPERT MARDOK

Pokraj toa {to e najbogat ~ovek na svetot, Gejts istovremeno e i najmo}en od site milijarderi vo svetot. Operativniot softver na Majkrosoft opslu`uva 93% od personalnite kompjuteri vo svetot. Najbogatiot ~ovek na svetot istovremeno e i najdare`liv. Gejts godi{no podaruva pove}e od edna milijardadolari, najmnogu vo istra`uvawa na vakcini.

Toj e isto taka eden od najmo} nite lu|e i lideri vo svetot.

Sopstvenik e na Mardok wuz korporej{n. Negovata televiziska ku}a Foks, koja satelitski se prenesuva niz celiot svet, mu ovozmo`uva globalno vlijanie.

ROBSON VOLTON Najstariot sin na Sem Volton, osnova~ot na Volmart, kontrolira 38% od semejniot biznis - sinxirot na prodavnici na malo Volmart.

Najgolemiot svetski sinxir prodavnici na malo samo vo SAD ima 3.200, a vo stranstvo 1.200 prodavnici, so godi{na proda`ba od 244 milijardi dolari. Kompanijata mo`e da go zajakne prisustvoto vo Evropa preku britanskata kompanija Sejfvej.

VOREN BAFET Negovata kompanija Orakl poseduva 36% od Berk{ir Hetavej, a ovaa kompanija ima udeli vo golem broj svetski poznati profitabilni kompanii.

Najgolemiot svetski investitor denes ima udeli vo Koka Kola, @ilet, Xeneral Re, Vels Fargo, Kraft fuds i mnogu drugi, koi mu nosat ogromni profiti.

SREDA

24.11.2010

7

RI, NO NE I POLITIKATA “Koga gi gledam rabotite lokalno, smetam deka e presudno da se vratam barem 10-15 godini nanazad za da se uveram deka vizijata od minatoto `ivee i denes, a bilo najdobroto re{enie vo dadenite okolnosti. Za `al, uslovite vo koi denes `ivee makedonskiot gra|anin uka`uvaat deka imalo mnogu lideri, a malku sledbenici na idejata kako da se zbogati{ preku no}”, objasnuva Nanu{.

Vo grupata lideri vo Makedonija, koi sekoj vo svoeto pole na deluvawe uspeale ideite da gi preto~at vo brend ili kultura na odnesuvawe, taa gi izdvojuva To{e Proeski, Mil~o Man~evski, Blagoja Samakovski i Traj~e Mukaetov. Nanu{ veli deka na makedonskata politi~ka scena niz godinite nikoj ne uspeal da ja dobie titulata lider.

“Za `al, nitu eden politi~ar od bliskoto minato ne uspea da izgradi mostovi koi }e n$ spojuvaat. S$ kako da se sveduva{e na dnevnopoliti~ki interesi.

Liderite gradat mostovi koi n$ povrzuvaat, a ne yidovi koi n$ razdvojuvaat”, istaknuva Nanu{.

ZA LIDER E POTREBNA NAPORNA RABOTA [to se odnesuva do biznisot vo Makedonija, ima pove}e li~nosti koi se regionalni lideri, pred s$ spored goleminata na nivnite kompanii. Mo`ebi nie nemame tolku golemi koncerni kako {to se Agrokor vo Hrvatska i Delta vo Srbija, no ~elnicite na kompaniite kako Alkaloid, Makstil, Granit, Fer{ped, Skopskata pivarnica, kompanii od koi zavisi i makedonskata ekonomija, niz godinite uspeaja da stanat da stanat golemi regionalni igra~i na pazarot. No, sepak, za da se postigne seto toa potrebna e naporna rabota i poddr{ka od dr`avata.

Spored generalniot direktor na najgolemata makedonska grade`na kompanija, Granit, Stra{o Milkovski, kako lider voobi~aeno se definira ~ovek koj ima vode~ki sposobnosti.

Toj veli deka toa koj mo`e da se nare~e lider vo regionot

na kraj poka`uvaat postignatite rezultati.

“Liderstvoto e sposobnost koja se steknuva so naporna rabota. Vo Makedonija ima mnogu lu|e {to se primeri za lideri vo svojata rabota, odnosno i vo toa {to go rabotat i vo toa {to go postignale. Jas bi gi izdvoil Risto Gu{terov, Min~o Jordanov, [terjo Nakov, Svetozar Janevski, Traj~e Mukaetov. Ova se lu|e koi stanaa golemi regionalni igra~i, nivnite kompanii vrabotuvaat iljadnici lu|e i imaat golemo zna~ewe za makedonskata ekonomija”, veli Milkovski.

Toj istaknuva deka za da uspee regionalno, kompanijata treba da ima poddr{ka od dr`avata, pred s$ za osvojuvawe novi pazari, olesnuvawe na carinskite barieri i pomo{ za kompaniite.

Potrebno za liderot e da ima mnogu kontakti so nadvore{niot svet i da gi znae konkurencijata i pazarot. Ako si sam, bez poddr{ka, ne }e mo`e{ da uspee{“, veli Milkovski. [to se odnesuva do najgolemite regionalni lideri i menaxeri, kako {to se Ivica Todori} i Miroslav Mi{kovi}, tie uspeaja svoite kompanii da gi pretvorat vo imperii i celosni lideri na pazarot. Makedonskite kompanii ne mo`e da se sporedat so niv, pred s$, poradi goleminata na doma{niot pazar, kako i poradi razli~niot razvoj na dr`avite za vreme na tranzicijata. “Makedonija pre`ivea mnogu blokadi, barieri, krizi i tranziciskiot proces razli~no se reflektira{e kaj nas. Zatoa, ne mo`e da se pravi sporedba”, veli Milkovski.

NAJMNOGU SE U^I OD ISKUSTVATA NA DRUGITE Konsultantite smetaat deka od svetskite lideri sekoj mo`e mnogu da nau~i i da koristi vo izgradbata na sopstveniot pat i na~in na

razmisluvawe.

“Od li~nostite vo regionot im Josipovi}, se voshituvam na Ivo Josipovi} Boris Tadi} i Jadranka Kosor.

Znaat {to e dobro za narodot {to go vodat, i toa na podolg rok; znaat da donesat te{ki odluki koi ne sekoga{ se prifatlivi za momentalnoto raspolo`enie kaj narodot, no vo osnova zna~at progres; znaat da donesat odluki koi nekoga{ se sprotivni na o~ekuvawata na nivnite direktni poddr`uva~i, no se vo polza na povozvi{ena cel”, veli Haxivasileva-Markovska. Kako svetski lideri taa gi poso~uva Bil Klinton i Jo{ka Fi{er, koi gi ima slu{nato vo `ivo.

“Prisustvoto na tie li~nosti i nivnata energija ja ~uvstvuva{ vo momentot koga }e vlezat vo prostorijata. Verojatno, }e ima{ podobar tehni~ki vpe~atok i pove}e }e zabele`i{ detali ako go ~ita{ govorot, ako ja slu{a{ muzikata na dobra oprema, no } e go nema{ do`ivuvaweto po koe site kopneeme, da otkradneme del od nivnata energija, da sfatime {to e toa {to niv gi pravi posebni i na nekoj na~in taka da go dograduvame mozaikot na sopstvenata li~nost”, veli Haxivasileva-Markovska.

Lidija Nanu{, pak, na svetsko nivo gi izdvojuva samo Bil Gejts i Nelson Mendela.

“Globalno, od ponovo vreme broj eden lider za mene e Bil Gejts. Toj go promeni svetot i e za~etnik na edna nova era vo koja informacijata patuva so brzina na svetlinata i se spodeluva so milioni lu|e istovremeno.

Od politikata }e go izdvojam Nelson Mendela, koj obezbedi ednakov status na crnata rasa, pokraj zakanite od golemite sili”, veli Nanu{.

TODORI] I MI[KOVI] LIDERI VO REGIONOT Najgolemi biznis-lideri vo regionot se Ivica Todori} i

LIDIJA NANU[ KONSULTANT VO DELOIT MAKEDONIJA “Za `al, uslovite vo koi denes `ivee makedonskiot gra|anin uka`uvaat deka imalo mnogu lideri, a malku sledbenici na idejata kako da se zbogati{ preku no}.

Nitu eden politi~ar od bliskoto minato ne uspea da izgradi mostovi koi }e n$ spojuvaat. S$ kako da se sveduva{e na dnevnopoliti~ki interesi.”

LI KA-[ING [ing e sopstvenik na holding-kompanijata Ha~inson vampoa, koja se zanimava so telekomunikacii, pristani{ni uslugi i nedvi`en imot i e prisutna vo 41 zemja niz svetot. Li Ka-[ing e najbogatiot ~ovek vo Azija i poseduva 13% od berzata vo Hong Kong. Dosega ima investirano pove}e od sedum milijardi dolari vo Kina i ima izgradeno pati{ta i `eleznici vo dol`ina od 400 milji.

GENERALEN DIREKTOR NA GRANIT “Liderstvoto e sposobnost koja se steknuva so naporna rabota. Vo Makedonija ima mnogu lu|e {to se primeri za lideri vo svojata rabota, odnosno i vo toa {to go rabotat i vo toa {to go postignale. Za toa koj e lider na kraj poka`uvaat postignatite rezultati.”

Miroslav Mi{kovi}. Niz godinite na tranzicija tie uspeaja svoite biznisi da gi napravat vode~ki kompanii vo regionot.

Todori} e sopstvenik na najgolemata hrvatska kompanija Agrokor. Biznisot go po~nal vo 1976 godina, koga po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb otvoril kompanija koja rabotela so proizvodstvo i proda`ba na cve}iwa. Za samo nekolku godini biznisot go {iri na prostorite na cela Jugoslavija i ve}e vo sredinata na 90-te godini firmata na Todori} stanuva lider na pazarot. Vo 1989 ja osnova Agrokor kako akcionersko dru{tvo vo koe toj e edinstven sopstvenik.

Tuka po~nuva negovata uspe{na prikazna. Vo slednite nekolku godini Todori} kupuva nekolku kompanii, kako {to se Jamnica, Zvezda, Ledo i nekolku fabriki za konzervirawe hrana, koi zaedno so trgovskiot sinxir Konzum go so~inuvaat koncernot Agrokor.

Miroslav Mi{kovi} e isto taka edno od najzvu~nite imiwa vo biznisot na prostorite na porane{na Jugoslavija.

Kompanijata Delta Holding, na ~ie ~elo se nao|a, e edna od najgolemite i najuspe{nite kompanii vo Srbija. Mi{kovi} e eden od najbogatite biznismeni vo regionot, edinstveniot koj se najde na listata na najbogati lu|e na “Forbs”.

Negovata kompanija Delta Holding raboti vo nekolku sektori, kako {to se bankarstvo, osiguruvawe, trgovija i nedvi`nosti, distribucija, finansiski konsalting i dr..

Svojata kariera ja po~nal vo sektorot za devizno rabotewe vo toga{nata Jugobanka, za potoa da se prefrli vo kompanijata Trajal vo Kru{evac, a za kratko vreme potoa vo hemiskata industrija @upa, kade {to stanuva finansiski direktor, a po kratko vreme i izvr{en direktor.

Vo me|uvreme ja osnoval svojata kompanija Delta M, koja stana edna od najgolemite i najuspe{ni kompanii vo Srbija.

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA KONSULTANT VO AAG “Liderite treba da bidat sekade, ne samo na mnogu visoki pozicii, kako {to obi~no si zamisluvame. Bitno e samo da gi imaat karakteristikite koi go obele`uvaat liderot. Liderot e toj {to dirigira, dodeka orkestarot ja proizveduva muzikata.”

KARAKTERISTIKA

OPIS NA KARAKTERISTIKATA

TREBA DA PRAVI

TREBA DA IMA I DA POKA@E

Vizija

Treba da ima jasna `iva slika za toa kade toj/taa i timot sakaat da odat

Treba da znae da ja iskomunicira taa slika so timot i da go aktivira kon celta

Strast za u~inok i nea da ja spodeli, oti strasta e zarazna Disciplina Akcija

Integritet

Li~nosto so visoki vrednosti od koi ne se otka`uva iako nekoga{ pobrgu moze da stigne

Go pravi toa {to go zboruva (Walk the Talk!)

^esnost Predvidlivost Kontrolirani emocii

Posvetenost

Ne mu/& e va`no kolku vreme i energija }e potro{i za da ja ostvari vizijata

Postavuva odli~en primer

Odnesuvawe so koe se prepoznava deka liderot pravi ~ekori kon ostvaruvawe na vizijata

Velikodu{nost

Gi vozvi{uva drugite koga treba.

Gi fali ~lenovite na timot za uspesite

Sposobnost da pofali Sposobnost da prifati gre{ka na timot kako svoja gre{ka!

Poniznost

Liderot ja postignuva vizijata so aktivnosta na drugite lu|e.

Treba niv da gi po~ituva i da znae deka ne e podobar ili polo{ od niv Sposobnost da slu{a i prima drugi idei, duri i ako ne se soglasuva premnogu Sposobnost da kreira atmosfera na razmisluvawe razli~no od voobi~aenoto

Se obiduva da go izdigne i da mu vlee snaga na sekoj ~len na timot (empower)

Da ne vleze vo prikaznata deka e najdobar, bezgre{en, semo}en...

Treba da slu{a bez predrasudi

Vleva doverba Vleva sloboda na izrazuvawe Kreira atmosfera otvorena za novo

Postavuva nevoobi~aeni pra{awa: [to ako...?

Sposobnost da o stimulira timot da baraat novi i nevoobi~aeni re{enija i pristapi

Fer odnesuvawe

Konzistentno i pravi~no odnesuvawe

Treba dobro da islu{a i proanalizira pred da prosudi

Sposobnost da bide pravi~en kon lu|eto

Istrajnost

Jasno komunicirawe na toa {to se saka da se postigne i instistirawe na toa

Treba da go inspirira timot deka celta }e se ostvari iako patot e dolg i da gi pokani i drugite da go sledat

Sposobnost da im ka`e na drugite koja e celta i kako do nea se stignuva

KARLOS SLIM Toj e najpoznatiot meksikanski biznis-magnat, poznat po investiraweto vo amerikanskite prodavnici na malo, Saks i Sirkut Siti, a poseduva i edna tretina od Meksikan bolsa. Toj e na ~elo na najgolemite meksikanski telekomunikaciski kompanii Telemeks i Amerikan mobil. Slim izdvoi milioni dolari od svoeto bogatstvo za obnovuvawe na Meksiko Siti i go najmi Rudolf Xulijani, porane{niot gradona~alnik na Wujork, da go is~isti kriminalot vo gradot. Slim isto taka e cvrsto povrzan i so vrvnite politi~ki li~nosti vo Meksiko.

STRA[O MILKOVSKI

Otvorenost

Kreatignost

Sposobnost da gi slu{ne lu|eto koi se nivnite o~ekuvawa

8 24.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

I, [TO SEGA? I,

{to sega? [to po porazite vo NATO i EU? [to vo uslovi na svoevidna izolacija, koga tkivoto na dr`avata po~nuva da se razgraduva odvnatre? Nema drugo. Stana sovr{eno kristalno jasno deka izlez od ovaa situacija se predvremeni izbori. Gra|anite da se izjasnat za koja Makedonija se - za gubitni~ka Makedonija na premierot Gruevski ili za pobedni~ka Makedonija, za koja zboruva SDSM?

ojde momentot na vistinata.

Znaevme deka }e dojde, ne e iznenaduvawe, ama, sepak, predizvika gor~liv vkus na razo~aruvawe. Dobivme lo{i vesti od Samitot na NATO vo Lisabon. U{te eden poraz za Makedonija. Mnogu verojatno e istoto da se slu~i i so EU. ]e po~ekame do dekemvri, ama, kako {to stojat rabotite, i ottamu }e ni ja pratat istata poraka. So toa ve}e pet godini sme zakovani vo mesto vo procesot na integrirawe vo EU, zemjakandidat bez po~nati pregovori. Povtorno poraz za Makedonija.

So site ovie kontinuirani porazi, {to se povtoruvaat ve}e so godini, ovaa Vlada, na ~elo so premierot Gruevski, ja pretvora Makedonija vo gubitni~ka Makedonija, vo zemja bez perspektiva, bez idnina.

Izgleda deka i zemjite {to sekoga{ bile sojuznici na na{ata zemja poleka krevaat race i go gubat

D

interesot za toa {to }e se slu~uva tuka. Ne samo {to ne sme pove}e na nivnata lista na prioriteti, tuku rizikuvame celosno da bideme izbri{ani od nivnata agenda. So toa dramati~no se namaluvaat {ansite me|unarodniot faktor da & pomogne na zemjava.

Makedonija vleze vo }orsokak, vo svoevidna izolacija. Taka izolirani, rizikuvame da se pretvorime vo mo~uri{te vo koe ne doa|a sve`a voda.

Izolacijata zna~i deka drugite zemji okolu nas zabrzano napreduvaat i }e napreduvaat, }e imaat stranski investicii, }e otvoraat novi rabotni mesta, a nie }e si ostaneme siroma{ni, nevraboteni i izolirani.

Pred mitingot na SDSM i opoziciskiot front vo [tip, koj se odr`a pred tri dena, bev zapra{an zo{to miting vo [tip, vo bastionot na VMRODPMNE? [tip e bastion na VMRO-DPMNE? Ne, ne e [tip bastion na VMRODPMNE. [tip e bastion

na siroma{tijata. Cela Makedonija e bastion na siroma{tijata. Re~isi sekoj tret e siroma{en, ne{to {to nikoga{ dosega ne bilo. A t.n. “portokalova prerodba” vleze vo pettata godina. Da, verojatno nekoi celosno se prerodija, ama toa ne }e da e narodot. Vladata na premierot Gruevski nema da ja re{i siroma{tijata. Od mnogu ednostavna pri~ina.

Toa ne e nejzin prioritet.

Jasno se gleda vo buxetot za 2011 godina. Od 2,7 milijardi evra, kolku {to }e se potro{at, po site osnovi, samo osum milioni evra se za namaluvawe na siroma{tijata i pottiknuvawe na vrabotenosta.

Ama imame Vlada {to }e gradi Triumfalna kapija!?

Rabotite dobivaat dramati~ni razmeri.

Politi~kiot anga`man me nosi sekoj den na teren, me|u lu|eto. Tamu se gleda onaa vistinskata, realnata Makedonija. Toa ne e onaa Makedonija {to ja gledame po ulicite vo Skopje prepolni so kafuliwa.

Toa se sela bez kanali-

zacija. Toa se lu|e bez par~e leb, gladni i bez rabota. Soo~eni so neizvesnosta za idninata, {to li nosi naredniot den.

Svesni deka vaka ve}e ne biva. ^uvstvoto e bolno.

Dr`avata poleka ni se razgraduva. Samata, odvnatre. Na razli~ni na~ini.

Na primer, se razgraduva koga lu|eto soo~eni so besperspektivnosta baraat stranski paso{i za da go fatat patot vo tu|ina po par~e leb. Znaete li deka vo vini~koto selo Blatec godinava ima ~etvorica u~enici, a vo italijanskoto grat~e Kaneli ima 23 u~enici ~ii roditeli se od toa Blatec?!! Dr`avata se razgraduva koga na lu|eto im e strav da zboruvaat. Rabotata dojde dotamu i strancite javno da go istaknuvaat toa po mediumi. Dr`avata se razgraduva i koga imate javno zdravstvo vo koe site se nezadovolni, i pacientite i lekarite.

Se kumuliraat dolgovi, se osipuva kadarot. Dr`avata se razgraduva i koga ne se gri`ite za idninata i ne

investirate vo dolgoro~ni proekti, na primer vo energetikata. Dr`avata se razgraduva koga obvrskite za pla}awe se prefrlaat vo narednite godini i so toa Vladata sega go “jade” buxetot od narednite godini. Primerite ne zapiraat. I, {to sega? [to po porazite vo NATO i EU? [to vo uslovi na svoevidna izolacija, koga tkivoto na dr`avata po~nuva da se razgraduva odvnatre? Nema drugo. Stana sovr{eno kristalno jasno deka izlez od ovaa situacija se predvremeni izbori.

Gra|anite da se izjasnat za koja Makedonija se - za gubitni~ka Makedonija na premierot Gruevski ili za pobedni~ka Makedonija, za koja zboruva SDSM? Neka se izjasnat i onie 50% neopredeleni glasa~i. ]e ostaneme za~maeni ili niz Makedonija povtorno }e pote~e sve`ina, slobodoumnost, demokratija, kreativna energija. Stravot kone~no da si zamine od ovaa zemja. Sopstveniot politi~ki rejting da prestane da bide krite-

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

rium za nosewe odluki so dolgoro~no zna~ewe. Vo Makedonija mo`e podobro da se `ivee. Ova ne e tipi~na kolumna posvetena na specifi~na ekonomska tema, ne{to {to obi~no go pravam kako najsoodvetno za dneven vesnik kako {to e “Kapital”. Ama, ima momenti vo `ivotot koga “golemata slika”, bitkata za idninata na zemjata se pogolemi od {to bilo drugo. Toa se onie presvrtni to~ki vo istorijata na edna zemja. Po koj pat }e trgne? Ova e takov moment. Jas cvrsto veruvam i nepokoleblivo se boram za li~nata sloboda i za demokratijata. Sekoj gra|anin slobodno da glasa za kogo saka. Da glasa za onie partii i politi~ari za koi veruva deka }e go ostvarat ona {to e va`no za gra|aninot. So toa gra|aninot, vsu{nost, ne glasa za partii, glasa za svoe dobro. Da mu dademe {ansa na gra|aninot da ka`e {to e ona {to go saka.

UDELOT NA ZLATOTO VO DEVIZNITE REZERVI Iako

e golema verojatnosta da raste cenata na zlatoto vo narednite godini, sepak, krajno e rizi~no i hazarderski da se pretvorat site devizni rezervi vo zlato. Za na{i uslovi, mo`ebi bi bilo dobro u~estvoto na zlatoto vo deviznite rezervi na Republika Makedonija da se zgolemi od 13% na 20% vo bliska idnina

eviznite rezervi na najgolem broj zemji se sostojat od dolari, evra i zlato. Ostanatite konvertibilni valuti, kako britanskata funta ili japonskiot jen, u~estvuvaat so tolku mal procent {to }e gi zanemarime vo ova na{e izlagawe. Idejata da pi{uvam vo dene{nata kolumna za zlatoto, poto~no za monetarnoto zlato koe zemjite go ~uvaat kako devizna rezerva, ja dobiv sledej}i gi diskusiite {to se vodat denes vo nau~nite i politi~kite krugovi vo svetot vo vrska so valutnata vojna na relacija amerikanski dolar, kineski renminbi, odnosno juan, i predlozite kako da se nadmine toa. Me|u drugoto, posebno e interesen predlogot na pretsedatelot na grupacijata na Svetskata banka, Robert Zelik, koj se zalaga vo me|unarodniot monetaren sistem da im se dade pogolemo zna~ewe na renminbi i na zlatoto.

Ova negovo gledi{te nekoi go protolkuvaa kako zalagawe za vra}awe na zlatniot standard.

Za onie koi ne se ekonomisti, zlatniot standard e sistem vo koj vo prometot funkcioniraat zlatni pari ili kni`ni pari celosno i vo sekoe vreme konvertibilni za zlato.

Porastot na cenata na zlatoto predizvika nekoi porane{ni i sega{ni politi~ari da predlagaat 100% od deviznite rezervi da se dr`at vo zlato (kaj nas) ili Kina, vo narednite godini, so dolarite {to gi ima vo deviznite rezervi, da kupi 10.000 toni zlato.

Ako se pogledne istorijata na cenata na zlatoto, }e se vidi deka ima godini i dekadi koga cenata pa|ala i godini i

D

dekadi koga rastela. Toj fakt, i toa {to za zlatoto se dobiva ponizok prinos vo sporedba so kamatite {to se dobivaat na deviznite rezervi koi se dr`at vo dolari ili evra, pridonelo udelot na zlatoto vo deviznite rezervi vo svetot vo prosek da iznesuva okolu 10%, a i vo naukata da se smeta deka toa e najoptimalen udel.

Spored statistikata na MMF, od 133 zemji za koi MMF vodi uredna statistika, 51 zemja voop{to ne dr`at zlato vo deviznite rezervi. Od ostanatite 82 zemji za koi e evidentirano deka dr`at del od deviznite rezervi vo zlato, vo 29 u~estvoto na zlatoto varira me|u 5% i 20%, vo 36 zemji toa u~estvo varira me|u 0,01% i 5%, a vo 17 u~estvoto na zlatoto vo deviznite rezervi e pogolemo od 20%. Nasproti mislewata od nekoi politi~ari kaj nas za 100% pretvorawe na deviznite rezervi vo zlato, ima slu~ai vo nekoi zemji vlasta da misli deka zlatoto voop{to ne e pogodno, nitu korisno da bide del od deviznite rezervi. Taka, na primer, vlasta vo Kanada vo periodot od 1982 do 2003 godina go prodade re~isi seto zlato i go pretvori vo dolari kako poprinosen imot. Najsve` primer e Norve{ka, koja vo posledniot kvartal od 2003 godina i vo prvata polovina od 2004 godina go prodade zlatoto i re{i vo svoite devizni rezervi voop{to da ne dr`i zlato (osven jubilejni zlatnici iskovani vo minatoto).

No, najgolem broj zemji se nao|aat me|u ovie dva ekstrema. Pomalite zemji obi~no

dr`at vo zlato okolu 10% od vkupnite rezervi, a toa, kako {to istaknavme, vo naukata se tretira kako optimalno re{enie za niv. Vo zemjite vo koi evroto i dolarot se zakonski sredstva za pla}awe, u~estvoto na zlatoto vo deviznite rezervi e povisoko, zatoa {to izborot na valuti vo koi se dr`at deviznite rezervi e pomal. Taka, na primer, SAD ne mo`e da dr`i dolari vo svoite devizni rezervi i izborot e: evra i zlato. Zatoa, u~estvoto na zlatoto vo SAD e povisoko.

Sli~no e i vo zemjite od evrozonata. Tie ne mo`at da dr`at rezervi vo evra, tuku izborot im e dolari ili zlato. Zatoa i vo evrozonata u~estvoto na zlatoto e so povisok procent.

Pri osnovaweto na Evropskata centralna banka be{e re{eno 15% od nejzinite devizni rezervi da bidat vo zlato.

Cenata na zlatoto raste i poradi pojavata na specijalni fondovi (exchanged traded funds) od pred pet godini, koi im ovozmo`uvaat na investitorite da kupuvaat zlatni pra~ki kako nivni udeli.

Vo vtoriot kvartal od 2010 godina investitorite kupija pove}e od 274 toni zlato preku ovie fondovi. Sega tie dr`at pove}e od 2.000 toni zlato i se na {esto mesto na listata na najgolemi sopstvenici na monetarno zlato (po MMF i centralnite banki na SAD, Germanija, Francija i Italija).

Cenata na zlatoto raste i poradi zgolemenata pobaruva~ka od centralnite banki. Ako vo minatite dve dekadi centralnite banki pove}e prodavaa zlato (bea prodadeni re~isi

4.500 toni), denes se javuvaat pove}e na stranata na kupuva~kata. Se pojavuvaat i nekoi novi igra~i. Centralnata banka na Kina minatata godina objavi deka kupila 450 toni zlato, a Centralnata banka na Indija – 200 toni.

Ju`na Koreja }e zameni 290 milijardi dolari od svoite rezervi za zlato. Imaj}i gi predvid ovie fakti, ne e te{ko da se prognozira deka cenata na zlatoto }e raste i vo narednite nekolku godini. Glaven faktor, spored pove}emina eksperti od ovaa oblast, za rastot na cenata na zlatoto vo narednite godini }e bide re{enosta na Kina da go zgolemi procentualnoto u~estvo na zlatoto vo nejzinite rezervi. Vo ovoj moment Kina ima pove}e od 2.400 milijardi dolari devizni rezervi, a zlatoto vo niv u~estvuva samo so 1,7%. Spored proekciite na MMF, permanentniot suficit vo nadvore{no-trgovskata razmena vo narednite pet godini }e dovede Kina da ima devizni rezervi me|u pet i {est iljadi milijardi dolari. Samo za da go zadr`i sega{niot procent od 1,7% na zlatoto vo deviznite rezervi, Kina }e mora da kupi me|u 1.000 i 1.500 toni zlato.

A site indikacii govorat deka e re{ena da go zgolemi procentualnoto u~estvo na zlatoto vo deviznite rezervi.

Duri ima i izjavi na visoki oficijalni li~nosti na Kina deka Centralnata banka na Kina treba da kupi 10.000 toni zlato. Kina, isto taka, vo 2008 godina go deregulira pazarot na zlato i ottoga{ privatnata pobaruva~ka za zlato raste vo forma na eksponencijalna funkcija: 17

toni vo 2008 godina, 73 toni vo 2009 godina i 143 toni vo izminatite meseci vo 2010 godina. Seto toa gi naveduva poznava~ite na ovaa materija da prognoziraat deka cenata na zlatoto }e raste i vo narednite godini. No, isto taka mnogumina se slo`uvaat so misleweto na Soros deka toj balon, koj se due so golema brzina, eden den }e pukne.

(Soros, iako tvrdi deka rastot na cenata na zlatoto e balon, sepak, vo ova vreme, eden golem del od negovoto portfolio investira vo zlato, nadevaj}i se deka vo prav moment }e izleze od toj balon pred da pukne.)

Kakva e situacijata vo Republika Makedonija? Vo zemjava, spored statistikata na NBRM, zlatoto na krajot od prvoto polugodie od 2010 godina u~estvuva so 13% vo deviznite rezervi. Kako go stekna ova zlato NBRM? Pogolem del go dobi kako nasledstvo, odnosno kako edna od nasledni~kite na zlatoto i deviznite rezervi {to se nao|aa vo Narodnata banka na porane{nata SFRJ. Za razlika od d eviznite rezervi koi bea vo dolari i germanski marki, koi re`imot na Milo{evi}, i pokraj embargoto, najde na~in da gi potro{i vo najgolem del, vo godinite pred da se postigne spogodba za nivna podelba, zlatoto, koe vo najgolem del be{e deponirano vo bankite vo [vajcarija, ostana nedopreno. Na Republika Makedonija so spogodbata & pripadna 5,4% od toa zlato.

Drug izvor za polnewe na deviznite rezervi so zlato vo godinite po monetarnoto osamostojuvawe, s$ do 2004

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

godina, be{e rudnikot Bu~im. Narodnata banka na Makedonija tie godini go otkupuva{e proizvedenoto zlato vo ovoj rudnik po cena {to va`e{e na svetskiot pazar. Od 2004 godina, NBRM, od za mene nera-zbirlivi pri~ini, prestana da go otkupuva zlatoto od Bu~im. Verojatno pobudite bile sli~ni kako so onie vo Norve{ka i Kanada, koi go prodadoa zlatoto zatoa {to smetaa deka ne im se isplatuva da dr`at devizni rezervi vo zlato.

Iako, nikako ne mo`am da si objasnam kako mo`e da ne e isplatlivo da se kupuva zlato so denari od primarnata emisija, sepak, toa e legitimna odluka. Dali bilo vo pravo rakovodstvoto na NBRM za takvata odluka ili ne, vremeto ve}e poka`uva. Toa e najobjektiven sudija. Da zaklu~ime: iako e golema verojatnosta da raste cenata na zlatoto vo narednite godini, sepak, krajno e rizi~no i hazarderski da se pretvorat site devizni rezervi vo zlato. Za na{i uslovi, mo`ebi bi bilo dobro u~estvoto na zlatoto vo deviznite rezervi na Republika Makedonija da se zgolemi od 13% na 20% vo bliska idnina. Toa mo`e da se napravi i samo so obnova na kupuvaweto na zlato od Bu~im so denari od primarnata emisija na NBRM.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.236

MBI 10

SREDA

2.460

2.234

2.450

2.232

2.440

MBID 113,30

9

24.11.2010

OMB

113,10 2.230

2.430

2.228

2.420

2.226

2.410

2.224

2.400

2.222

112,90 112,70 112,50

2.390

16/11/10

18/11/10

20/11/10

22/11/10

112,30

16/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

18/11/10

20/11/10

22/11/10

16/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

18/11/10

20/11/10

22/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

SEVERNA KOREJA JA NAPADNA JU@NA KOREJA

MAKEDONSKA BERZA

SVETSKITE BERZI PADNAA, INVESTITORITE VO PANIKA

17.03.2010 9

Ekspertite koi gi sledat slu~uvawata na pazarite na kapital, tvrdat deka ovie neprijatelstva zaedno so te{koto zazdravuvawe na ekonomijata }e pridonesat do s$ pogolem rast na nedoverbata kaj investitorite indeksite startuvaa so pad na nivnite vrednosti. Indeksot Dow Jones zabele`a pad od 1,12%, gubej}i 106 indeksni poeni od svojata vrednost, dostignuvaj}i vrednost od 11.059 indeksni poeni. Drugite indeksi isto taka bele`at padovi, S&P 500 bele`i pad od 1,1%. gubej}i 13,7 indeksni poeni od svojata vrednost. Kaj Nasdaq vrednosta isto taka se namali za 1%, gubej} i 20,75 indeksni poeni od vrednosta.

Posledici ima{e i vrz vrednosta na akciite vo Azija. Hongkon{kiot berzanski indeks Hang Seng zabele`a pad od 3%, spu{taj}i se na vrednost od 22.896,10 indeksni poeni. Kineskiot berzanski indeks Shangai SE Composit zabele`a pad od 2%, spu{taj}i se na vrednost od 2.828, 28 indeksni poeni.

Singapurskiot Straits Times indeks zabele`a pad od 2% na vrednost od 3.126,3 indeksni poeni. Pad od 1%, iako se o~ekuva{e deka } e bide pogolem, ima{e i kaj ju`nokorejskiot indeks Kospi, koj se spu{ti na vrednost od 1.928,94 indeksni poeni Aziskopacifi~kiot berzanski indeks MSCI, bez Japonija, se namali za 2,3% i dostigna nivo od 454,14 indeksni poeni, {to e najgolemata zaguba od 29 Juni do denes.

“Pazarite }e pa|aat kako

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

orbite me|u Severna i Ju`na Koreja i neizvesnosta vo koja nasoka }e prodol`i nivniot sudir gi urnaa indeksite na svetskite berzi. Osven toa, problemite povrzani so prezadol`enosta na Irska dopolnitelno se odrazija negativno vrz dvi`ewata na berzite.

Ekspertite koi gi sledat slu~uvawata na pazarite na kapital tvrdat deka ovie neprijatelstva, zaedno so te{koto zazdravuvawe na ekonomijata }e pridonesat do s$ pogolem rast na nedoverbata kaj investitorite.

Britanskiot indeks FTSE se spu{ti na najnisko nivo vo tekot na poslednite {est nedeli. Najpogodeni bea akciite na bankite i rudarskite kompanii.

Indeksot padna za 0,7% na vrednost od 5.642,30 indeksni poeni. Francuskiot osnoven indeks SAS 40 isto taka bele`i pad od 1%, spu{taj}i se na vrednost od 2.784,85 indeksni poeni.

Evropskiot berzanski indeks Stoxx Europe 600 padna za 0,9%.

Na Wujor{kata berza vo SAD u{te na samiot po~etok na trguvaweto

B

OBVRZNICITE I BETON [TIP SO 90% OD BERZANSKIOT PROMET lok-transakcijata, vo iznos od 9 milioni denari, so akcii na Beton[tip, zaedno so prometot od 33,2 milioni denari ostvaren so obvrznicite bea glaven dvigatel na v~era{noto trguvawe na Makedonskata berza.

Duri 90% od vkupniot berzanski promet od 47 milioni denari otpadna na ovie dve hartii od vrednost.

Me|u obvrznicite najtrguvana, so promet od 32,9 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Za razlika od obvrznicite, investitorite poka`aa mnogu slab interes za akciite na kompaniite. Milionskiot promet, osven so blok-transakcijata so akcii na Beton-[tip, be{e ostvaren so akciite na Alkaloid i Komercijalna banka. So akciite na Alkaloid be{e ostvaren promet od 1,3 milioni denari, a od Komercijalna banka, pak, bea istrguvani 321 akcija so promet od 1 milion evra.

B

PADNACENATANANAFTATA Cenite na naftata padnaa kako posledica na nesigurnosta na investorite, zaradi geopoliti~kite tenzii me|u Severna i Ju`na Koreja, kako i dol`ni~kata kriza vo evrozonata.

Vrednosta na naftata se namali pod 81 dolar za barel, dodeka dolarot zajakna vo odnos na evroto, po razmenata na artileriskiot ogan me|u Severna i Ju`na Koreja. Vrednosta na evroto padna dopolnitelno i zaradi stravot od dol`ni~kata kriza vo Irska i nejzinoto prelevawe vo ostanatite zemji od evrozonata.

“So ogled na toa {to glavniot pazar za razvoj na naftenata industrija e aziskiot, eskalacijata na tenziite me|u Severna i Ju`na Koreja ne pretstavuva pozitiven razvoj za naftenite pazari”, veli Oliver Xejkob, glaven ekonomist na Peteromatriks. rezultat na artileriskata razmena”, potvrduva za Si-En-En Robert Braska, ekonomski analiti~ar.

Zagubi prokni`ija i akciite na golem broj kompanii. Rio Tinto izgubi 1,3%, dodeka Rojal Da~ [el

ima{e pad od 0,9%.

Najgolema korist izvle~e dolarot, ~ija vrednost se zgolemi za 1,2% vo odnos na evroto. Edno evro v~era se razmenuva{e za 1,34 dolari.

Blisku do milion denari, so ostvaren promet od 943.000 denari, be{e i akcijata na Rade Kon~ar.

Dva od trite berzanski indeksi zabele`aa rast na svojata vrednost. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 0,42% na vrednost od 2.233,85 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB, pak, zabele`a rast od 0,02%, dostignuvaj}i vrednost od 113,16 indeksni poeni.

Nov pad na vrednosta edinstveno ima{e kaj MBID indeksot od 0,9%, spu{taj} i se na 2.397,58 indeksni poeni.

Rastot na indeksite be{e prosleden so pogolem broj na hartii od vrednost ~ii ceni porasnaa. Nivniot broj v~era iznesuva{e 11, predvodeni od rastot od 17,02% kaj akcijata na UNIBanka.

Pad na cenata ima{e kaj 7 hartii od vrednost.

Najgolem pad od 16,67% ima{e kaj akcijata na OHIS. Nepromeneti ostanaa cenite na 5 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

550,00

17,02

127.050

2.613,64

3,63

258.750

РЖ Услуги Скопје

224,98

2,26

66.370

Макстил Скопје

165,87

0,66

105.325

3.195,24

0,51

1.025.673

Име на компанијата Универзална Инвестициона Банка Стопанска банка Битола

Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ОХИС Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.117.786,03

2,70%

-0,66%

-2,26%

-3,70%

-8,90%

21.11.2010

ILIRIKA GRP

30.167.523,01

2,91%

4,52%

6,87%

9,40%

8,50%

21.11.2010

Иново Статус Акции

18.376.465,02

2,27%

-4,67%

-7,06%

-16,81%

-27,60%

22.11.2010

KD Brik

25.544.418,99

0,61%

2,03%

7,02%

9,13%

9,76%

21.11.2010

KD Nova EU

24.570.569,82

2,50%

2,00%

-0,72%

-2,61%

-13,82%

21.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.748.837,57

-0,28%

0,15%

-0,94%

-1,79%

-2,65%

22.11.2010

23.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

100

-16,67

8.000

651

-6,20

19.530

КЈУБИ Македонија Скопје

457,00

-2,77

27.420

Макошпед Скопје

200,00

-1,96

106.200

ХВ

Македонски Телеком Скопје

445,25

-1,00

360.206

ALK (2009)

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.849,92

390,18

9,87

0,88

обични акции

6.750,00

341,43

19,77

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

540.191

11

49.821

42

210,07 -53,10

590.012

53

110,38

500,00

105,83

4,72

0,50

обични акции

26.986

17

21,16

2.014.067

3.195,24

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

28.092

18

-93,96

MPT (2009)

112.382

23.600,00

/

/

0,66

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

SBT (2009)

389.779

2.613,64

211,39

12,36

0,59

943.500

STIL (2009)

14.622.943

165,87

0,11

1.500,00

2,32

360.206

TPLF (2009)

450.000

3.160,00

61,42

51,45

0,93

258.750

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

Алкалоид Скопје

3849,92

0,01

1.347.473

Комерцијална банка Скопје

3195,24

0,51

1.025.673

1.850,00

0,00

445,25

-1,00

2613,64

3,63

Стопанска банка Битола

54.562

23.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

3.071.377

%

Македонски Телеком Скопје

1.431.353

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

KMB (2009)

Износ (МКД)

Раде Кончар Скопје

Вкупно издадени акции

23.11.2010

GRNT (2009)

23.11.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

23.11.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 23.11.2010)

10 24.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

STANBEN KREDIT OD [PARKASE SO PONISKA KAMATA

VIP GO PROMOVIRAШE TABLET-KOMPJUTEROT

parkase banka ponudi nov stanben kredit so fiksna i namalena godi{na kamatna stapka od 6,95% za prvite tri godini od kreditniot period. Za ostatokot od kreditniot period, dokolku redovno se servisiraat obvrskite, predvidena e promenliva godi{na kamatna stapka od 7,5%.

Maksimalniot iznos na kreditot zavisi od kreditnata sposobnost na korisnikot, kokorisnikot ili

obilniot operator VIP go ponudi na pazarot prviot VIP tablet-kompjuter, mobilen kompjuter koj kombinira kamera, navigacija, internet-uslugi, TV i mnogu aplikacii vo eden ured.

Od v~era, ekskluzivno vo proda`nite mesta na VIP gra|anite mo`at da go probaat i kupat Tablet del strik, koj e najnov trend na telekomunikaciskite pazari vo svetot.

Tabletot e ured so golemi-

[

negoviot `irant, taka {to ratata mo`e da bide do polovina od iznosot na mese~nite primawa, so rok na otplata na kreditot do 360 meseci. Ednokratnata provizija za kredit do 40.000 evra e 1,5% od iznosot na kreditot, a nad ovoj iznos taa iznesuva 1%.

Vo momentov ovoj produkt bankata go nudi bez notarski tro{oci za aplikantite. [parkase banka, vo odnos na stanbeniot kredit ima sorabotka so odredeni

grade`ni kompanii, kade {to povolnosta e vo poednostavuvawe na procedurata za odobruvawe na kreditnite barawa.

“Kreditnoto portfolio na bankata e postojano vo ~ekor so potrebite na gra|anite i vklu~uva brojni namenski i nenamenski potro{uva~ki krediti, koi naskoro }e se dopolnat so novi povolnosti vo sferata na avtomobilskite krediti”, najavija od [parkase banka.

M

na na dlanka, namenet za tie koi sakaat da bidat onlajn nasekade, koi koristat mnogu podato~ni uslugi, imaat potreba od golemi podato~ni brzini i sakaat da gledaat, surfaat, da se povrzat i da rabotat so golemi 3G brzini.

“Tabletot e ednostaven za koristewe, povrzan e onlajn 24/7 i ovozmo`uva edinstveno iskustvo za zabava, socijalna povrzanost i navigacija vo dvi`ewe”, informiraat od VIP.

Mario Cvitkovi}, glaven marketing-direktor na VIP, veli deka se gordi {to prvi na pazarot go pretstavuvaat tablet-kompjuterot.

“Li~no veruvam deka VIP 3G Tablet }e gi zadovoli korisnicite gladni za prenos na podatoci so golemi brzini kade i da se nao|aat i mo`am da vi vetam deka i vo idnina VIP }e prodol`i da gi iznenaduva i da im nudi edinstveni uslugi”, izjavi Cvitkovi}.

KRITIKITE I OBVINUVAWATA OD OPOZICIJATA PRESUDIJA

VLADATA POVTORNO GO POVLE^E ZAKONOT ZA ENERGETIKA! Opoziciskata SDSM gi obvini Vladata i pratenicite od VMRO-DPMNE deka sakaat da izglasaat amandmanim nepoznati za pratenicite, a vo interes na novoformiranata kompanija za distribucija na gas, Makedonija gas KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ako Zakonot za energetika be{e dostaven na usvojuvawe vo Sobranieto i odobren od Brisel, Ministerstvoto za ekonomija v~era go povle~e vo posleden moment. Presudni bea kritikite i obvinuvawata od opozicijata. Pratenicite od SDSM ja obvinija Vladata deka na denot na razgleduvawe na amandmanite Vladata se obidela da protne novi 17 amandmani, nepoznati za pratenicite, so koi konceptualno se menuva Zakonot za energetika vo polza na novoformiranata dr`avna kompanija za distribucija na priroden gas, Makedonija gas.

Spored pratenicite, zad novite amandmani na Vladata se krie biznis te`ok okolu 250 milioni evra, koj treba da go dobie kompanija formirana od Vladata. Tie obvinija i deka Vladata namerno i tendenciozno gi turka novite 17 amandmani za da obezbedi privilegii za Makedonija gas.

“Ovaa lakrdija od 104 amandmani objaveni od Vladata treba da prestane vo ovoj moment. Vo Evropskiot izve{taj se veli deka ni nedostiga Zakonot za energetika, a nie deneska pravime lakrdija od tesnogledi i namenski interesi. Vie, ministre Besimi, samiot ka`avte deka intervencijata vo Zakonot vsu{nost e nov koncept so koj se razdeluvaat licencata za upravuvawe i licencata za prenos na priroden gas. Zna~i, ova e su{tinska rabotka, koja vredi pove}e od 250 milioni evra. E, taa rabota, koja }e odi na grbot na gra|anite, ne se re{ava so amandmani

I

JANI MAKRADULI

PRATENICITE OD VMRO-DPMNE PODGOTVENI ZA USVOJUVAWE NA ZAKONOT

Spored Jani Makraduli, ~lenot od Delovnikot na koj se povikuva Besimi, deka predlogot po pretresot e mo`en ako se usoglasuva po prethodno usvojuvawe na eden amandman, ne funkcionira zatoa {to ne bil usvoen nieden amandman.

“Mo`ebi pratenicite }e otfrlat nekoj amandman koga }e se stavi na glasawe”, pra{a Makraduli.No, dobi ekspresen odgovor od pratenikot od VMRO-DPMNE, Nikola Kotevski.

“Nema, nie }e gi izglasame amandmanite”, replicira{e Kotevski.

Ministerot za ekonomija Besimi o~ekuva deka Zakonot za energetkika, koj treba{e da se usvoi u{te letoto, }e se izglasa do krajot na godinata. koi nikoj ne gi videl. Sega gra|anite na Makedonija }e treba da & platat i na Ga-Ma za vlezot vo Makedonija na gasovodniot sistem, no i na Makedonija gas, koja }e bide del od sistemot. Zo{to go pravime toa? Namenski. Kako }e go glasame? Nabrzina, tajno, bez dokumenti, bez materijali pred nas”, izjavi Jani Makraduli od SDSM. NOVA IDEJA ILI STAR KONCEPT Po nekolku~asovnite kritiki, zabele{ki i obvinuvawa od opozicijata, ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, go povle~e zakonskiot tekst i veti deka do krajot na go-

dinata pratenicite povtorno }e go razgleduvaat Zakonot za energetika. Toj, prethodno, zaedno so pratenicite od VMRO-DPMNE, gi ubeduva{e pratenicite na SDSM deka Delovnikot na Sobranieto dozvoluva i vo posleden moment da se dostavat izmeni na zakonskiot tekst.

“Sakam samo da pojasnam deka ne se raboti za 17 amandmani, tuku za {est. Ostanatite se izmeni koi sleduvaat po vgraduvawe na nekoi odredbi.

Edna licenca se razdvojuva na dve, odnosno ednata licenca }e bide za upravuvawe so priroden gas, a drugata za prenos na priroden gas. Se

pravi razgrani~uvwe na dve regulirani dejnosti. Idejata e vo nasoka na razvojot na gasifikacijata na Republika Makedonija.

Site dosega{ni koncepcii vo zemjava ne donesoa nova investicija vo postojniot gasovoden sistem. Ovoj koncept dava pogolema fleksibilnost, se ostava prostor i drugi kompanii da ja razvijat dejnosta”, objasni Besimi.

No, ministerot za ekonomija, pratenicite od VMRO-DPMNE i od SDSM na razli~en na~in go tolkuvaa Delovnikot vo odnos na toa dali Zakonot treba da odi na rasprava i pokraj nepoznatite amandmani

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,86%

3,97%

4,76%

5,59%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5021

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

45,0664

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,9407

Швајцарија

франк

45,5402

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,3578

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,5119

61,6

45,7

71,9

45,8

Извор: НБРМ

PRATENIK NA SDSM Ovaa lakrdija od 104 amandmani objaveni od Vladata treba da prestane vo ovoj moment. Zo{to go pravime ova? Namenski. Kako }e go glasame? Nabrzina, tajno, bez dokumenti, bez materijali pred nas. Se pla{am deka izmenite se namenski za kompanijata koja se formira{e me|u prvoto i vtoroto ~itawe na Zakonot, Makedonija gas, da ja uni{ti Ga-Ma.

ili, pak, treba da se vrati na dorabotka i kako gotov zakonski tekst da se dostavi povtorno.

KRITIKI OD BRISEL?!

Opozicijata alarmira{e deka Makedonija mo`e da se soo~i so kritiki od Evropskata energetska zaednica dokolku povtorno nabrzina proturka zakon so evropsko zname.

“Ministre, va{ata korektnost zavr{i utrovo, koga ne gi dostavivte amandmanite. Ne znam koga Va{ite konsultanti ja zavr{ile rabotata, no}eska ili ne, no Vie treba{e

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA Imaj}i gi predvid kvalitetot na Zakonot i principot na transparentnost, a i za da gi eliminirame dilemite deka ima nekakov dogovor zad Zakonot, jas vo ime na Vladata predlagam ovoj Zakon vo ovaa faza da se povle~e. ]e odime so celosen zakonski tekst, koi }e gi sodr`i site amandmani dosega.

navreme da ni gi dostavite, ako zboruvame za korektnost.

Jas se bunam {to otkako ste gi artikulirale site barawa na Energetskata zaednica, ste gi preto~ile vo amandmani i Vladata deneska doa|a so 17 novi amandmani i so nov koncept.

Se pla{am deka izmenite se namenski za kompanijata Makedonija gas, koja se formira{e me|u prvoto i vtoroto ~itawe na Zakonot, a koja treba da ja uni{ti Ga-Ma kako kompanija vo koja dr`avata e 50% sopstvenik”, istakna Makraduli.

KOMPANII PAZARI I FINANSII BUGARIN PRONEVERIL 450.000 EVRA PREKU MAKEDONSKI GRA\ANI reku makedonski gra|ani, `itel na Bugarija, otvoral la`ni firmi i & se zadol`il na dr`avata 450.000 evra, pi{uva bugarskiot portal Blic. Izmamnikot vo Bugarija registriral firmi na imiwa na vozrasni makedonski dr`avjani, od koi prethodno dobival polnomo{no. Na Makedoncite involvirani vo kriminalnite zdelki im e zabraneto da ja napu{tat bugarskata teritorija dokolku

P

ja posetat ovaa zemja, stoi vo soop{tenieto.

Za pomalku od dve godini Bugarinot uspeal da registrira sedum firmi, a sekoja od niv generirala od 50 do 100 iljadi evra dolg kon dr`avata.

Spored informacii na Blic, del od firmite izmamnikot prvi~no gi registriral na svoe ime, a potoa gi prefrlal na makedonski dr`avjani.

Kriminalniot kanal go otkrila dano~nata policija i, spored informacii na

SREDA

24.11.2010

11

BEZ RAZVIENI REGIONI NEMA PROSPERITET VO ZEMJODELSTVOTO portalot, celokupnoto dosie ve}e e predadeno na obvinitelstvoto.

Spored bugarskata vlast, prefrluvaweto na kompanii so dolgovi vrz siroma{ni i nepismeni lu|e e ~esta praktika na izmamnicite.

Neodamna otkrile firma registrirana vo Sandanski, koja na dr`avata & dol`i pove} e od 8,5 milioni evra, koja ne vr{i nikakva dejnost, a e vo sopstvenost na siroma{en gra|anin.

eformite vo agrarnata politika i ruralniot razvoj, vlijanieto na razvojot na zemjodelstvoto vo ruralnite sredini vo zemjite od jugoisto~na Evropa se glavnite temi na rabotniot sostanok na ministerite za zemjodelstvo od Jugoisto~na Evropa, koj se odr`uva vo Zagreb, na koj u~estvuva i ministerot Qup~o Dimovski.

“Zemjodelstvoto e od golemo zna~ewe za regionot. Celite na agrarnata politika se

R

dolgoro~na odr`livost i razvoj na zemjodelstvoto i ruralnite sredini, so postojano jaknewe na konkurentnosta”, istakna hrvatskiot minister za zemjodelstvo, Petar ^obankovi~. Toj ja istakna va`nosta za jaknewe na regionalnata sorabotka, odnosno partnerstvata me|u zemjite od regionot i naglasi deka pazarite vo ovie zemji se kompatibilni i site imaat isti celi, koi odat vo prilog na jaknewe na ekonomskata sorabotka me|u

zemjite.

Na sostanokot vo Zagreb prisustvuvaat i ministrite za zemjodelstvo na Avstrija, Albanija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Hrvatska.

Ministrite i pretstavnicite od ministerstvata za zemjodelstvo na zemjite od jugoisto~na Evropa, zaedno so pretstavnicite na Evropskata komisija i me|unarodnite pretstavnici, diskutiraa za zaedni~kata agrarna politika na Evropskata unija do 2013 godina.

GRADE@NICITE BARAAT SMENA NA TARIFNIKOT

17.03.2010 11 NEREALNO VISOKI CENI ZA DOOFORMUVAWE NA GRADE@NA PARCELA?!

Uslov za da se dooformi grade`na parcela e sopstvenikot da poseduva pove}e od 30% od grade`nata parcela. Cenite se dvi`at od 215 do 700 evra za metar kvadraten i najvisoki se vo skopskite op{tini Karpo{ i Centar. Cenite se razli~ni vo zavisnost od toa dali zemji{teto se dokupuva po pat na javno naddavawe ili vo neposredna spogodba SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

el od grade`nite kompanii vo Skopje obvinuvaat deka cenite za dooformuvawe na grade`na parcela se neralno visoki i se pre~ka za po~nuvawe na procesot na gradewe, otkako pred nekolku meseci Ministerstvoto za transport go promeni tarifnikot so cenite za dooformuvawe na grade`na parcela i sega se dvi`at od 215 do 700 evra za metar kvadraten, vo zavisnost od na~inot na koj se kupuva zemji{teto. Najskapo e vo skopskite op{tini Karpo{ i Centar, kade {to cenata na dr`avno zemji{te so cel dooformuvawe na parcela, na koja e predvidena izgradba na komercijalni i delovni objekti, po pat na javno naddavawe iznesuva 13.200 denari za metar kvadraten. Ako, pak, zemji{teto se kupi so neposredna spogdba, vo istite op{tini se pla}a 43.000 denari za metar kvadraten. Uslov za da se dooformi grade`na parcela e sopstvenikot da poseduva pove}e od 30% od grade`nata parcela.

D

“Rabotna grupa na Stopanskata komora zav~era be{e na sredba vo Ministerstvoto za transport. Tamu poso~ivme deka vo momentot cenite za dooformuvawe na grade`na parcela se premnogu visoki.

Naj~esto investitorot e sopstvenik na parcela {to ne e celosno privatna i za da po~ne da gradi mora da go dokupi i ostanatiot del od zemji{teto koe e vo dr`avna sopstvenost. I toga{ pla}a i do 700 evra za kvadrat zatoa {to toa go pravi vo neposredna spogodba. No, naidovme na nerazbirawe od strana na ministerot Janakieski. Toj cvrsto stoi na stavot deka cenite se pazarni i nema da se menuvaat”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enie na grade`nici pri Stopanskata komora.

Op{tina Karpo{ reagira na cenite i tvrdi deka investitorite koi sakaat da gradat vo op{tinata se staveni vo nezavidna polo`ba.

“Vo op{tina Karpo{ za dooformuvawe na grade`na parcela od 300 metri kvadratni, od koi 50 metri kvadratni se vo sopstvenost na dr`avata, investitorot pla}a 650 evra.

Ne e logi~no da se kupuva grade`no zemji{te vo centarot na gradot za 25 evra,

a za da se dooformi parcela da se plati 650 evra”, veli Stev~e Jakimovski, gradona~alnik na op{tina Karpo{.

Grade`nite kompanii koi sakaat da ostanat anonimni, preku sporedba na cenite za eksproprijacija i dooformuvawe na grade`na parcela objasnuvaat deka mnogu pomalku pla}a dr`avata koga saka da kupi zemji{te od privatno lice otkolku koga go prodava dr`avnoto zemji{te.

“Ima mnogu nebulozi so cenite na dr`avnoto zemji{te.

Na primer, za pro{iruvawe na ulicata Ilindenska vo Skopje, gradot go kupi zemji{teto od gra|anite po mnogu niska cena, a dokolku istoto zemji{te treba{e da se ponudi na grade`na kompanija, cenata }e be{e mnogu povisoka. [to zna~i, mnogu pomalku go cenat zemji{teto koe treba da vi go zemat, a pove}e koga treba da vi go dadat za dooformuvawe.

Razlikata iznesuva 40:1. Grad Skopje za eksproprijacija napla}a pribli`no 15 evra po kvadrat. Toa e sme{na cena, 900 denari e nekoj prosek koj go presmetuvaat, a dokolku na istiot lokalitet na investitor mu treba da dokupi parcela zaradi dooformuvawe

}e plati pribli`no 500 evra za metar kvadraten”, velat od skopska grade`na kompanija koja ne saka{e da ja imenuvame.

Vo Grad Skopje, pak, velat deka cenite za eksproprijacija na zemji{te koe e od javen interes za dr`avata se razli~ni i ne e vozmo`no da se izdvoi prose~na cena.

“Konkretno, za pro{iruvaweto na Ilindenska gra|anite naj~esto baraa da im dademe stanovi, me|utoa, toa zavisi od toa kolku kvadratni metri poseduvaat. Cenata e sekade razli~na i se opredeluva na sovet, vo zavisnost od lokacijata na koja se nao|a

i za kakov javen interes stanuva zbor”, veli Nedel~o Krstevski, portparol na Grad Skopje.

Za razlika od Skopje, vo Ohrid grade`nite kompanii tvrdat deka cenite za dooformuvawe na grade`na parcela se realni i pazarni. ЌVo Ohrid e mnogu evtino. Za dooformuvawe na parcelata kade {to se nao|a Hotel Park plativ 1.800 denari za metar kvadraten. Mo`ebi zatoa {to se raboti za podra~je koe e nadvor od gradot, me|utoa, i za lokacii vo centarot na gradot nemam plateno pove}e od 40 evra za metar kvadraten. Me|utoa, takvi lokacii

kade {to ima potreba od dooformuvawe se malku vo Ohrid, edinstveno do 15 metri kvadratni mo`e{ da dokupi{ od dr`avata”, veli Riste Treneski od grade`nata kompanija Remis.

Treneski dodava deka edinstven problem im pretstavuva slo`enata i bavna procedura za dooformuvawe na grade`na parcela. Tvrdi deka se ~eka i po godina dena, zatoa {to stru~ni lu|e od Ministerstvoto za transport mora prvo da dojdat na uvid, pa duri potoa da izgotvat re{enie, {to re~isi vo sekoj slu~aj trae premnogu dolgo.

12 24.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

BUGARSKITE VINA ]E GI ZAMENAT MAKEDONSKITE PO GR^KATA BLOKADA ugarskite vina }e go popolnat vakuumot koj }e nastane otkako }e bide zabraneta proda`bata na vina od Makedonija vo evropskite marketi, pi{uvaat bugarskite mediumi. Otkako Grcija go za{titi potekloto “makedonsko”, ostanuva nejasno pod kakvo ime Makedonija }e mo`e svoite vina da gi izvezuva vo EU. Ako izvozot navistina bide zapren, vakuumot }e go popolnat bugarskite vina, prenesuvaat bugarskite mediumi.

B

Bugarskite vesnici alarmiraat deka Germancite pijat s$ pove} e vino, a najpopularni se evtinite vina, koi mo`at da se kupat vo obi~en supermarket. Takvi se makedonskiot "vranec", "roze" ili "kavadarka" koi se prodavaat i vo eden od najgolemite trgovski sinxiri Aldi.

“No, dali i slednata godina po raftovite na supermarketite niz Evropa }e gi ima ovie vina”, pra{uva bugarskiot portal Monitor.

FZO ^EKA SOGLASNOST ZA PRO[IRUVAWE NA POZITIVNATA LISTA Portalot pi{uva deka problemot go sozdade Grcija, koja gi za{titi svoite vina od regionot Makedonija, a so toa go stavi vo pra{awe plasmanot na vino od Republika Makedonija.

Soglasno pravilata na Evropskata unija za uvoz na vino od treti dr`avi, onie zemji koi ne se ~lenki na Unijata do 31 dekemvri sekoja godina se dol`ni da dostavat spisok na regionite so geografsko poteklo.

a edna nedela }e se znae i dali pozitivnata lista so skapi lekovi } e se pro{iri na smetka na lekovite koi ~inat 25 denari.

Po v~era{niot sostanok so zdru`enijata na pacienti, Fondot za zdravstvo (FZO) ~eka soglasnost za ovaa inicijativa od nivnite ~lenovi.

Od FZO potenciraat deka soglasno novata metodologija za referentni ceni na lekovite, sega ima tri pati

Z

pove}e lekovi bez doplata otkolku vo prethodniot period, snabdenosta so lekovi e zna~itelno podobrena, a lekovite sekoga{ se dostapni vo aptekite. Tie velat deka i ponatamu }e bidat otvoreni za site predlozi i idei so koi bi se revidirala i unapredila pozitivnata lista za lekovi, so novi, vo ramkite na utvrdeniot buxet. Sepak, velat deka FZO ima ograni~eni sredstva, a kon niv se upatuvaat

neograni~eni barawa.

Soglasno novata metodologija za referentni ceni, koja ja vovede FZOM od maj godinava, od 77 lekovi za koi nemalo doplata, listata e pro{irena na 240 lekovi.

ZDRAVSTVOTO SE PENZIONIRA

ZA 10 GODINI KLINI^KITE CENTRI ]E OSTANAT BEZ DOKTORI?!

Klini~kite centri vo Bitola, Tetovo i [tip imaat potreba od okolu 90 lekari. Ministerstvoto za zdravstvo nema odgovor kako i koga }e se re{i nedostigot od lekarski kadar, koj nastana delumno poradi odliv vo privatnoto zdravstvo, delumno poradi nivnoto penzionirawe VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a deset godini klini~kite centri vo zemjava }e ostanat bez doktori. Golem del od doktorite ve}e se penzioniraat, a ministerstvata za zdravstvo i finansii ne odobruvaat novi vrabotuvawa, alarmiraat direktorite na ovie institucii.

Vo momentov, trite klini~ki centri vo Tetovo, Bitola i [tip imaat potreba od okolu 90 lekari, no barawata za novi vrabotuvawa koi gi ispratile do Ministerstvoto za zdravstvo ostanale ili bez odgovor ili odgovorot bil negativen.

"Sekoja godina ni se potrebni po 30 novi lekari. Imaj}i predvid deka vo narednite deset godini site }e zaminat vo penzija, na{ata klini~ka bolnica }e ostane bez lekarski kadar. S$ po~esto od Ministerstvoto za zdravstvo barame novi vrabotuvawa, no, za `al, toa ne se odobruva", veli za "Kapital"

Z

direktorot na Klini~kiot centar vo Bitola, Mihajlo Xilonga.

Sli~no e i vo klini~kata bolnica vo [tip, kade {to vo momentov ima potreba od 30 lekari, a itno neophodni za normalno funkcionirawe na centarot okolu koj gravitira cela Isto~na Makedonija se vkupno trojca ginekolozi i internisti.

Ekonomskiot menaxer vo {tipskiot klini~ki centar, Silvana Si~eva, veli deka osven lekari, vo centarot nedostigaat i medicinski sestri i bolni~ari, za koi isto taka ne dobivaat odobruvawe za novi vrabotuvawa.

Duri i Klini~kiot centar Tetovo, koj, spored soznanijata na "Kapital", raspolaga so najmnogu lekarski kadar, ima potreba od novi 20 do 30 lekari.

Od Ministerstvoto za zdravstvo se pravdaat deka odlukata dali }e se odobrat novi vrabotuvawa ne zavisi samo od niv, tuku i od Ministerstvoto za finansii, koe, kako {to velat, poradi antikriznite merki gi zamrznalo site novi vrabotuvawa.

Ottamu velat deka ministerot za zdravstvo na nekoja od narednite vladini sednici }e gi prezentira soznanijata do koi do{ol za vreme na neodamne{nite poseti na zdravstvenite ustanovi niz zemjata. Detali ne otkrivaat, no velat deka celta na posetata na ministerot bila da se utvrdat realnite potrebi od kadri i da se sogledaat mo`nostite za eventualna preraspredelba na suficitaren kadar od odredeni ustanovi vo drugi, kade {to toj e poneophoden.

Klini~kata bolnica [tip raspolaga so vkupno 100 doktori, od koi 63 se specijalisti, a 27 momentalno specijaliziraat. @itelite na pet gradovi od isto~niot region sega gi le~at trojca ginekolozi, dvajca oftalmolozi i sedum hirurzi.

Vo Klini~kiot centar Tetovo rabotat vkupno 17 ginekolozi, {est oftalmolozi, 13 hirurzi, 21 internist, devet pedijatri, pet ortopedi, trojca urolozi, sedum psihijatri, trojca infektolozi, sedum anesteziolozi i pet nevrolozi.

I UNIVERZITETSKATA KLINIKA KUBURI SO KADAR Na sekoja klinika koja raboti pod kapata na Univerzitetskata klinika vo Skopje nedostigaat lekari, no i drug medicinski personal, velat poznava~ite.

Na ovie kliniki vakvata situacija e rezultat na golemiot odliv na medicinski kadar, koj e poizrazen vo izminatiot period, koga se otvorija novi privatni kliniki.

"Brojot na potrebni lekari i drugi medicinski rabotnici e razli~en za sekoja klinika. No, globalno, site direktori baraat novi vrabotuvawa, zatoa {to izminatiov period imavme golem odliv na medicinski kadar. Ima slu~ai koga Ministerstvoto za zdravstvo odobruva vrabotuvawe, no rabotata se zako~uva kaj Ministerstvoto za finansii, od kade {to isto taka mora da potvrdat", veli dobroupaten izvor za "Kapital".

Od Klinikata za ginekologija velat deka im se potrebni tri pedijatri, eden citolog, eden biolog,

30 medicinski sestri i 20 higieni~ari. Baraweto e podneseno, no odgovorot s$ u{te se ~eka.

Klinikata za o~ni bolesti momen-

talno ima potreba od trojca specijalisti, no, sli~no kako i vo prethodnite slu~ai, barawata ~ekaat na potpis vo Ministerstvoto, a nadle`nite vo klinikata nemaat objasnuvawe.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

24.11.2010

13

KONTROLATA NA HRANATA OD SLEDNATA GODINA ]E BIDE KAJ EDNA INSTITUCIJA d prvi januari slednata godina po~nuva so rabota Agencijata za bezbednost na hranata.

Ingerenciite vo ovaa oblast, {to dosega gi delea sektorite zdravstvo i zemjodelstvo, se obedinuvaat vo edno, samostojno telo.

Kako {to objasnuva direktorot na Upravata za veterinarstvo, Dejan Runtevski, Agencijata }e ima kontrola vrz celokupnata hrana vo Makedonija, so

O

isklu~ok na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo.

Polovina od vrabotenite }e bidat inspektori.

"Kontrolata na hranata e efikasna i sega, no od idnata godina }e bide u{te podobra. I dosega jadevme, no i ponatamu }e jademe bezbedna hrana.

Sistemot za kontrola ne se vospostavuva edna{ zasekoga{, naprotiv, postojano se nadgraduva", veli Runtevski.

Vo Agencijata na po~etok

}e nema dopolnitelni vrabotuvawa. Dvete institucii koi prakti~no se soedinuvaat, Direkcijata za hrana i Veterinarnata uprava, }e vlezat so postojniot kadar.

"Agencijata }e startuva so okolu 280 vraboteni, od Direkcijata za hrana i od Veterinarnata uprava, od koi 140 }e bidat inspektori.

Pove}e od dvaesetina }e rabotat na grani~nite premini, a ostanatite po

objekti vo vnatre{nosta", informira Runtevski.

Agencijata }e funkcionira samostojno, prvi~no so buxet od nepolni 500 milioni denari, no generalno }e bide pod nadle`nost na Ministerstvoto za zemjodelstvo.

"Finansiraweto }e bide problem, za{to Agencijata }e raspolaga so sredstva od buxetite na Upravata i Direkcijata, koi se mnogu niski", veli Runtevski.

Kon sistemot za kontrola

vo slednite dve godini }e preminat u{te dve institucii, Fitosanitarnata uprava i Upravata za seme i saden materijal.

Agencijata za bezbednost na hranata proizleze od najnovite zakonski izmeni koi momentalno se vo sobraniska procedura, a treba da bidat doneseni kon sredinata na idniot mesec.

Direktorot na Veterinarnata uprava ne o~ekuva pogolemi problemi vo

rabotata na Agencijata, iako periodot od donesuvaweto na izmenite do 1 januari e mnogu kratok.

“Generalno, ne bi trebalo da bide problem Agencijata vedna{ da profunkcionira, za{to se raboti za spojuvawe na dvete upravi koi i dosega si gi vr{ea rabotite so mali sovpa|awa.

Pove}e zagri`uva delot na organizaciskata struktura i sistematizacijata”, smeta Runtevski.

PO ODLUKATA NA SZO ZA ZABRANA NA ADITIVITE VO CIGARITE

VRATITE NA TUTUNSKITE KOMBINATI ZASEGA OTVORENI ZA ORIENTALEN TUTUN Iako Svetskata zdravstvena organizacija ja izglasa odlukata so koja se zabranuva upotrebata na aditivi vo proizvodstvoto na cigari, nikoj vo zemjava so sigurnost ne mo`e da potvrdi dali i kako taa odluka }e se odrazi vrz doma{noto proizvodstvo. Vladata i ekspertite komentiraat deka toa nema da go zagrozi proizvodstvoto na tutun vo zemjava, a tutunskite kombinati s$ u{te gi ~ekaat oficijalnite zaklu~oci za da odlu~at dali }e prodol`at da go koristat orientalniot tutun vo proizvodstvoto na cigari ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

utunskite kombinati gi ~ekaat oficijalnite zaklu~oci od sostanokot na Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) za da odlu~at dali }e prodol`at da go koristat orientalniot tutun kako aditiv vo proizvodstvoto na cigari.

Dokolku stanuvalo zbor za uslov {to go postavuva SZO, toga{ tie }e ja sproveduvale nivnata odluka. Od Imperial Tobako velat deka ne mo`at da ja komentiraat ovaa odluka, poradi toa {to s$ u{te gi nemaat dobieno izve{taite od konferencijata za kontrola na tutunot.

Vo me|uvreme, s$ u{te trae neizvesnosta kaj proizvoditelite na tutun - dali i kako }e vlijae odlukata za zabrana na upotrebata na aditivi vo "blend" cigarite vrz doma{noto proizvodstvo na tutun.

Glavnata pri~ina za stravot kaj tutunarite od pozitivnata odluka na SZO e faktot deka orientalnite sorti na tutun se koristat vo proizvodstvoto

T

na cigari poradi nivnite aromati~ni svojstva, a vo zemjava 99% od proizvodstvoto na tutun otpa|a na orientalnite sorti.

Vladata i ekspertite, pak, komentiraat deka odlukata na SZO nema da go zagrozi proizvodstvoto na orientalen tutun vo Makedonija.

Profesorot na Katedrata za tutun pri Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, Zlatko Arsov, veli deka primarnoto proizvodstvo na tutun vo Makedonija ne e direktno zasegnato, bidej}i odlukata na Svetskata zdravstvena organizacija e pogre{no sfatena.

“Se raboti za zabrana na aditivite koi stru~no se narekuvaat sosovi i flejvori i se koristat za podobruvawe na vkusot na cigarata. Stavot na SZO e deka koristeweto na ovie dodatoci so vkus na ovo{je, vanila ili ~okolada vo proizvodstvoto na cigari gi privlekuva mladite lu|e da po~nat da pu{at i poradi toa treba da se zabranat”, veli Arsov.

Toj dodava deka ovaa odluka pove}e }e ima efekt vrz proizvoditelite na cigari, bidej}i so zabranata za ko-

ristewe na aditivite tie }e bidat primorani da nao|aat novi metodi za podobruvawe na vkusot, {to }e zna~i koristewe na pokvaliteten tutun vo cigarite.

Na konferencijata za kontrola na tutunot vo Urugvaj u~esnicite ednoglasno gi usvoija izmenite na ~lenovite 9 i 10 od Ramkovnata konvencija za kontrola na tutunot, so {to za nekolku godini zemjite-~lenki na Svetskata zdravstvena organizacija }e treba da gi izmenat svoite zakoni i da gi prilagodat na novite izmeni navedeni vo Konvencijata.

Spored Me|unarodnata asocijacija na tutunoproizvoditeli, usvojuvaweto na izmenetite ~lenovi }e predizvika destabilizacija na brojni ekonomii {irum svetot, otpu{tawe na iljadnici rabotnici, a od druga strana, pak, voop{to ne bi gi podobrile zdravstvenite sostojbi na konzumentite.

“Vakvoto ograni~uvawe na upotrebata na aditivite ima direktno vlijanie vrz proizvodstvoto na "blend" cigarite”, velat od Asocijacijata.

Najdramati~ni posledici vrz stabilnosta na ekonomskata

80

milioni evra e godi{niot devizen priliv od izvoz na tutun vo Makedonija

35

iljadi semejstva `iveat od proizvodstvoto na tutun

sostojba se o~ekuvaat vo Afrika, Zapadna i Isto~na Evropa i Latinska Amerika.

Naglasuvaat deka klu~en element vo potkrepata na ekonomskiot rast na ovie dr`avi e tokmu izvozot na "blend" cigarite, pazar koj i pokraj udvojuvaweto na cenite na cigarite vo oddelni dr`avi ja odr`uva sopstvenata stabilnost pove}e od dve decenii.

I pokraj toa {to odlukata na Svetskata zdravstvena organizacija e kone~na, ne e definirana vremenskata ramka vo koja zemjite treba da gi prilagodat vnatre{nite zakonski pravila so me|unarodno propi{anata legislativa.

Vo zemjava godi{no se proiz-

veduvaat pove}e od 24.000 toni tutun i vo primarnoto proizvodstvo na ovaa kultura rabotat okolu 30.000 zemjodelci i 5.000 vo otkupnite pretprijatija. Od izvoz na tutun vo zemjava se inkasiraat 80 milioni evra i vo vkupniot izvoz tutunot u~estvuva so 5%.

Orientalniot tutun vo proizvodstvoto na "blend" cigarite u~estvuva so 5% do

10%. Makedonija u~estvuva vo svetskoto proizvodstvo na tutun so 0,3%.

Vo Grcija i Bugarija ve}e e namaleno proizvodstvoto na orientalen tutun, vo Italija re~isi i da go nema, a i Turcija, koja do neodamna be{e edna od ~etirite zemjinajgolemi proizvoditeli, za edna ~etvrtina go namali proizvodstvoto na ovaa kultura.

14 24.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

AVTOINDUSTRISKA REVOLUCIJA NA BALKANOT?!

VO 2012 IZLEGUVA PRVIOT ELEKTRI^EN AVTOMOBIL OD HRVATSKA XD }e bide ekonomi~en gradski avtomobil. Polneweto na bateriite za 250 kilometri }e ~ini samo 15 kuni (dve evra). So proizvodstvo na ograni~ena serija od 30-40 avtomobili godi{no, cenata bi mu bila okolu 25.000 evra ELENA JOVANOVSKA o ekot na svetskata ekonomska kriza, koja najmnogu se odrazi vrz avtomobilskata industrija, vo Hrvatska treba da po~ne da se gradi prvata fabrika za avtomobili i toa elektri~ni, koi ja simboliziraat idninata na ovaa industrija. Vakviot plan na firmata Dok-ing e poznat ve}e nekolku meseci, no retko koj iskreno veruva{e vo negovata ostvarlivost, osobeno poradi brojkite {to go sledea proektot.

“Za serisko proizvodstvo na elektri~niot avtomobil XD treba da se investiraat od 150 do 200 milioni evra. Ako pronajdeme zainteresirani investitori, fabrikata so 300-500 vraboteni bi mo`ela da po~ne so rabota ve}e naprolet slednata godina”, izjavi za Biznis.hr sopstvenikot na Dok-ing, Vjekoslav Majeti}.

Dali potencijalnite partneri se podgotveni da vlo`at tolku s$ u{te ne e jasno, no od Dok-ing potvrduvaat deka se

V

K

O

M

E

R

pred potpi{uvawe dogovor so stranski investitor i deka ve}e slednata godina }e po~ne izgradbata na fabrikata vo {ibenskata ekonomska zona Podi.

“Sega mo`am samo da ka`am deka se nadevame prviot avtomobil da izleze vo maj 2012 godina”, veli Tomislav Bo{ko, direktor na Dok-ing automotiv.

Zonata Podi e izbrana kako lokacija za fabrikata zatoa {to stanuva zbor za zona koja ja ispolnuva “nula CO2 normata”.

“Bidej}i se zanimavame so proizvodstvo na ekolo{ki ~ist avtomobil, a vo Podi ve}e postojat obnovlivi izvori na energija (veternici), toa e pozadinskata prikazna koja }e go napravi na{iot proizvod prepoznatliv na pazarot”, dodava Bo{ko.

XD e ekonomi~en gradski avtomobil so zavidni performansi. Polneweto na bateriite za 250 kilometri }e ~ini samo 15 kuni (dve evra). Za razlika od drugite avtomobili so sli~ni dimenzii, koi se dvosedi, ovde pokraj voza~ot }e mo`e da se smestat u{te dvajca. So C

I

J

A

L

E

N

proizvodstvo na ograni~ena serija od 30-40 avtomobili godi{no, cenata bi im bila okolu 25.000 evra. So serisko proizvodstvo od pove}e od 1.000 vozila godi{no, cenata bi mo`ela da se spu{ti do 19.000 evra.

SRBIJA E VE]E NAPRED Vo Srbija vo tek se grade`ni raboti na rekonstrukcijata na fabri~kite hali, koi se podgotvuvaat za proizvodstvo na novite modeli “fiat idea” i “fiat muza”.

“Opremata za nivno proizvodstvo vo pogonite na fabrikata Fiat avtomobili Srbija (FAS) vo Kraguevac }e pristigne na po~etokot od slednata godina od proizvoditeli od Evropa i Japonija”, izjavi generalniot direktor na kompanijata FAS, Xovani de Filips.

Spored nego, monta`ata na novite ma{ini }e po~ne naprolet slednata godina, za da mo`e na po~etokot na 2012 godina da po~ne seriskoto proizvodstvo na novite modeli. Toj dodava deka slednata godina }e se napravi pauza vo monta`ata na "punto" poradi instalirawe na opremata.

O

G

L

A

S

Dotoga{ treba da zavr{i izgradbata na avtopatot do Koridorot 10, {to e osnoven uslov koj go baraat Italijancite.

RASTE PROIZVODSTVOTO NA AVTOMOBILI VO ROMANIJA Vo Romanija, od januari do avgust godinava porasna proizvodstvoto na avtomobili za 25,1%, a izvozot za 30%. Komercijalniot direktor na Da~ija Reno, Kabris Kamboliv, istakna deka

proda`bata sekoja godina zabele`uva dvocifren rast blagodarenie na odli~nata proda`ba vo Francija i vo Germanija. [to se odnesuva do Ford, koj ja prezede fabrikata za avtomobili Krajova, poradi krizata, proizvodstvoto docni cela godina.

Pretstavnik na Ford izjavi deka 85% od proizvodstvoto }e bide nameneto za izvoz, a vo 2013 godina vkupnata investicija na kompanijata

}e dostigne 765 milioni evra.

Vo Bugarija, pak, vo Love~ se o~ekuva prvite kineski avtomobili da bidat proizvedeni vo 2011 godina. Kineskata kompanija Grejt vol motors (Great Wall Motors), ~ij bugarski partner e Liteks motors, vo Bugarija }e investira 80 milioni evra i ve}e se gradi ~etvrtata hala na fabrikata.

Ovaa fabrika }e ima proizvodstven kapacitet od 50.000 avtomobili godi{no.

EDNA PETTINA OD GOLEMITE TRGOVSKI CENTRI ]E SE [IRAT VO BUGARIJA e~isi edna pettina (19%) od me|unarodnite trgovski sinxiri koi u~estvuvale vo istra`uvaweto na konsultantskata kompanija CB Richard Ellis (CBRE) planiraat ekspanzija vo Bugarija vo 2011 godina.

Vo izve{tajot na kompanijata CBRE za aktivnostite na sinxirite vo Evropa, Bliskiot Istok i Afrika, so ovaa podelba, Bugarija e rangirana na 14 mesto me|u 20-te top-pazari vo planovite za ekspanzija na kompaniite.

Izve{tajot gi razgleduva planovite za pro{iruvawe na biznisot vo 2011 godina na 212 vode~ki sinxiri.

Sinxirite planiraat ekspanzija vo 38 zemji vo Evropa, Bliskiot Istok i Afrika pred krajot na 2011 godina.

R

SIVATA EKONOMIJA VO ROMANIJA DOSTIGNA 46 MILIJARDI EVRA ivata ekonomija vo Romanija dostigna iznos od 46 milijardi evra, spored istra`uvaweto sprovedeno od pretstavnici na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), izvestuva Realitatea.net.

So drugi zborovi, koga so ovoj fond bi bil isplaten romanskiot dolg kon Me|unarodniot monetaren fond (MMF), na Romanija bi & ostanale u{te tri milijardi evra.

Vo praktika, so poefektiven sistem za naplata na danocite zemjata bi uspeala da izleze od kriza bez da vleguva vo

S

dolgovi. Sepak, Romanija se vbrojuva me|u prvite tri zemji vo Evropa vo odnos na zatajuvawe na danokot, {to iznesuva edna tretina od brutodoma{niot proizvod (BDP).

Spored procenkata na konsultantskata firma AT Kerni, zagubite vo buxetot za socijalno osiguruvawe vo Romanija, predizvikani od zatajuvaweto danok, iznesuvaat sedum milijardi evra godi{no.

Poradi toa, Romanija e vtora na listata koga se vo pra{awe izmamite, vedna{ zad Italija.

ATLANTIK GI PREZEMA SOKO [TARK I GRAND rvatskata Atlantik grupa, vo sopstveni{tvo na Emil Tedeski, v~era go otkupi 100% sopstveni~ki udel vo najgolemiot slovene~ki proizvoditel na prehranbeni proizvodi, Droga Kolinska, uplatuvaj}i 243,1 milioni evra.

Vo sopstvenost na Atlantik grupa premina i srpskata kompanija Grand Prom, Soko [tark i Palana~ki kiseqak.

Spored slovene~kite mediumi, na mestoto pretsedatel na upravata na Droga Kolinska doa|a Sre~ko Naki}, namesto dosega{niot pretsedatel Slobodan Vu~i}evi}.

Sre~ko Naki} dosega be{e pretsedatel na Atlantik grupa, zadol`en za distribucija.

H

Naki} treba da go prezeme vodeweto na Droga Kolinska ovie denovi.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

24.11.2010

15

EU ima samo edna karta na koja mo`e da igra, a toa e pro{iruvaweto. Me|utoa, i ovoj pristap ima nedostatoci, bidej}i mo`e dobro da funkcionira samo koga ~lenstvoto bi bilo ostvareno relativno brzo. Beskone~nite uslovi, zaedno so neizvesnosta, pretstavuvaat opasna kombinacija za Balkanot

VILIJAM MONTGOMERI

PORANE[EN AMBASADOR NA SAD VO BALKANSKITE ZEMJI

EVROPA PREMNOGU SE DVOUMI ZA BALKANOT

AD, u{te edna{, kako na po~etokot od 90 90-te te godini od minatiot vek, saka da & go prepu{ti Balkanot na Evropskata unija (EU). Me|utoa, ona {to ostanuva da se vidi e dali EU }e mo`e da odgovori na predizvikot koga rabotite }e stanat pokomplicirani. EU ima samo edna karta na koja mo`e da igra, a toa e pro{iruvaweto.

Me|utoa, i ovoj pristap ima nedostatoci, bidej}i mo`e dobro da funkcionira samo koga ~lenstvoto bi bilo ostvareno relativno brzo. Beskone~nite uslovi, zaedno so neizvesnosta, pretstavuvaat opasna kombinacija za Balkanot, veli

S

porane{niot amerikanski ambasador vo nekolku balkanski zemji Montgomeri vo zemji, Vilijam Montgomeri, intervjuto za crnogorskiot portal Analitika.

Kako ja gledate idninata na Kosovo? Dali Belgrad, sepak, }e ja prifati nezavisnosta na Pri{tina ili veruvate deka Tadi} }e se fokusira na idejata za podelba na Kosovo?

Neodamne{nata odluka na Me|unarodniot sud na pravdata, vo kombinacija so Rezolucijata koja Srbija ja predlo`i na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, i koja formalno ja prizna taa odluka, zna~e{e kone~no i odlu~no zatvorawe

na vratata pred pra{aweto za Kosovo. Ministrite r za nadvore{ni raboti na GerGer manija, Velika Britanija i na SAD imaa odvoeni poseti vo Belgrad i javno izjavija deka “granicite na Balkanot ne se fiksni”.

Smetate li deka Boris Tadi} mo`e da ja odnese Srbija kon Zapadot?

Tadi} bez somnenie e najgolemiot znak na proevropski sili vo Srbija. No, ne e edinstven. Od klu~no zna~ewe e da se ubedat lu|eto vo Srbija deka toa e edinstveniot izvodliv pat.

Vo va{ata kniga “Koga ovaciite }e stivnat” za \ukanovi} velite deka e najspo-

sobniot politi~ar na Balkanot i deka ima sposobnost na “pokera{ koj znae da razlikuva koga protivnikot blefira”. Dali tokmu takviot \ukanovi} be{e neophoden za da stane nezavisna Crna Gora?

Ne veruvam deka Crna Gora denes bi bila nezavisna dr`ava da ne be{e premierot \ukanovi}. Mislam na negovata ve{tina da ja in prifati inicijativata na Sola (visok pretHavier Solana stavnik na EEU za nadvore{na bezbednos politika) za i bezbednosna odr`uvawe referendum, na p toa kako pasivniot otpor crnogor na crnogorskata vlast kon Socijalisti Socijalisti~ka Crna Gora operat r be{e operativen, na trpenie\ukano da ~eka da se to na \ukanovi} ra promeni raspolo`enieto na me|unarodna zaednica, na me|unarodnata negovata podgotvenost celosno da gi prifati barawata na me|unarodnata zaednica koga e vo pra{awe referendumot.

Za na krajot da osvoi 55% na referendumot. Toa ne mo`e{e da go stori nikoj drug osven \ukanovi}.

Impresivno e Va{eto iskustvo na Balkanot. Vo vovedot na knigata velite deka e polesno da se promeni nedemokratskiot re`im otkolku nekoi stavovi i naviki natalo`eni vo tekot na pet decenii. [to treba da smenat lu|eto na Balkanot vo stavovite?

Lu|eto vo porane{na Ju-

goslavija pominaa pove}e od pet decenii pod avtoritaren re`im, koj delumno se sovpa|a{e so komunizmot i so avtoritarniot socijalizam.

Odnesuvaweto ne mo`e da se promeni preku no}. Primeri za toa se: somne`ot vo privatnite kompanii, neodlu~nosta koga e vo pra{awe privatizacijata na dr`avnite pretprijatija, odnosite i pravata na vrabotenite vo kompaniite, kvalitetot, stavovite i predrasudite na mnogumina vo pravosudstvoto, obrazovanieto, policijata, koristeweto na “vrski” namesto zaslugi vo vrabotuvaweto. [to treba da smeni me|unarodnata zaednica vo strate{kiot pristap? Kako gledate Vie na s$ pogolemata rezerviranost na Va{ington vo re{avaweto na problemot i prepu{taweto na rabotite na Evropejcite?

SAD vo 1990-1991 godina odlu~i da ja pu{ti EU da go prezeme vodstvoto vo re{avaweto na pra{aweto za raspadot na Jugoslavija.

Taa so zadovolstvo ja prifati zada~ata. Rezultatot be{e katastrofalen. Kako {to gledam, SAD povtorno saka da go prepu{ti Balkanot na EU. Me|utoa, ostanuva da se vidi dali EU mo`e da odgovori na predizvicite koga rabotite }e stanat komplicirani.

Osven Slovenija, nitu edna dr`ava od porane{na Jugoslavija ne stana ~lenka na

EU. Dali e toa mudra politika na Evropa da go dr`i Balkanot vo nekoj vid “stend baj aran`man”?

Neizvesnosta za vlezot vo EU dovede do porast na nezadovolstvoto me|u mnogu zemjikandidati. Ova e osobeno poradi toa {to EU sekoga{ igra na kartata na uslovuvawe. Beskone~nite uslovi, zaedno so neizvesnosta koga e vo pra{awe ~lenstvoto, pretstavuvaat opasna kombinacija za Balkanot. [to e so obvinuvawata za {verc, koi vo knigata gi narekuvate ”licemerna postfestum inicijativa na italijanskite obviniteli”?

Ka`avte deka vo tutunskiot {verc mnogu zapadni vladi znaele s$ i deka toa e tolerirano za da se za~uva finansiskata sigurnost na Crna Gora vo borbata protiv Milo{evi}. Kolku ima vistina vo {pekulaciite deka me|unarodnata zaednica inicirala mediumska afera protiv \ukanovi}?

Sekoe seriozno istra`uvawe na toj period }e poka`e deka pristapot kon Crna Gora mi bil razli~en. Pokraj toa, SAD gi gledaa srpskiot premier Zoran \in|i} i \ukanovi} kako klu~ni li~nosti za promovirawe na stabilnost i demokratski promeni vo Srbija i Crna Gora. Bi bilo iracionalno da go potkopam ona {to najmnogu go poddr`uvam.

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

KARTI^KI DALI KRIZATA ODE[E VO PRILOG NA POZASILENO KARTI^NO RABOTEWE? PREGLED NA PAZAROT – KOI VIDOVI KARTI^KI NAJMNOGU SE KORISTAT? [TO SE SLU^UVA SO KO-BRENDIRANITE KARTI^KI? KAKOV E PAZARNIOT UDEL NA GLAVNITE KARTI^ARSKI KOMPANII VO MAKEDONIJA? KOLKU INOVATIVNI KARTI^ARSKI PROIZVODI SE NUDAT NA MAKEDONSKIOT PAZAR? DALI I KOLKU ELEKTRONSKATA TRGOVIJA NAO\A SVOE MESTO I PRIMENA KAJ NAS? REGIONALNI I SVETSKI TRENDOVI VO KARTI^ARSTVOTO, NOVI TEHNOLO[KI INOVACII NA OVA POLE! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG KARTI^KI KOJ KE IZLEZE NA 26.NOEMVRI 2010 VO KAPITAL ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

16 24.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

MO@NO E OPA\AWE NA KREDITNIOT REJTING NA IRSKA gencijata Mudis vo ponedelnikot predupredi deka najverojatno }e bide prinudena da go namali irskiot krediten rejting za nekolku stepeni, poradi tro{ocite za pomo{ta koja & be{e odobrena od EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). “Namaluvawe za nekolku stepeni, so {to Irska povtorno bi se zadr`ala vo kategorijata "prepora~liva za vlo`uvawe", e momentalniot

A

rezultat na na{ite procenki”, se veli vo analiti~koto istra`uvawe na Mudis.

Vo agencijata istaknuvaat deka problemite vo irskiot bankarski sistem se golemi i se procenuva deka i tro{ocite za spasuva~kiot paket, na~elno dogovoreni, bez detali, bi mo`ele dopolnitelno da ja optovarat sostojbata na javnite finansii vo Irska. Pritoa, najavata za pomo{ e va`en ~ekor na patot kon obnovata

EU: GASOVODITE JU@EN POTOK I NABUKO ]E BIDAT KONKURENTNI na doverbata vo ramkite na irskiot bankarski sistem, napomenuvaat od Mudis.

“Predviduvavme deka vrednosta na pomo{niot paket za Irska }e iznesuva od 80 do 95 milijardi evra”, se naveduva vo analizata.

Najavata za namaluvaweto na kreditniot rejting go zgolemi rizikot povrzan so dr`avnite obvrznici i voobi~aeno pretstavuva najava za poskapuvawe na zadol`uvaweto.

asovodite Ju`en potok i Nabuko mo`ebi }e bidat pokonkurentni, izjavi v~era evrokomesarot za energetika, Ginter Etinger, vo Brisel, na konferencija posvetena na desetgodi{ninata na energetskiot dijalog EURusija.

“Ju`en potok e proekt od golemo zna~ewe. Ne e vo moj interes da go blokiram, no e vo moj interes da go usoglasime so propisite na EU”, soop{til Etinger.

G

Toj preciziral deka kakvi bilo idni uvozni gasovodi mora da bidat vo soglasnost so barawata na EU - pazarot na gas da bide otvoren za zgolemena konkurencija i malite ispora~ateli da dobijat pogolem pristap.

Govorej}i za energetskiot dijalog EU-Rusija, pokrenat vo oktomvri 2000 godina vo Pariz, Etinger uka`a deka toj dijalog “dal zna~itelen pridones za jakneweto na me|usebnata doverba vo

strate{ki va`nata sorabotka vo oblasta na energetikata”.

“O~ekuvame zgolemuvawe na uvozot na gas vo EU do 2030 godina”, izjavil Etinger, dodeka ruskiot minister za energetika, Sergej [matko, soop{til deka Moskva so vnimanie go sledi preorientiraweto na EU kon obnovlivata energija i deka predviduva ponatamo{na pobaruva~ka na gas.

DVA, TRI ZBORA

SO DOGOVOR VREDEN 1,8 MILIJARDI DOLARI

BRITANSKI ROLS-ROJS ]E ISPORA^UVA MOTORI ZA AIR CHINA

Za britanskata kompanija ova pretstavuva vtor golem dogovor za proda`ba na motori za avioni, otkako nastanaa problemite so nivnata bezbednost. Prethodno, ovoj mesec, Rols-Rojs sklu~i dogovor i so ^ajna istern erlajns vo vrednost od 1,2 milijardi dolari za proda`ba na motori

“^lenkite na Organizacijata na zemji-izvozni~ki na nafta, OPEK, na pretstojniot sostanok vo dekemvri, vo Ekvador, }e gi ostavat nepromeneti kvotite za proizvodstvo na nafta i }e se razgleduva perspektivata na te~nite fosilni goriva za 2011 godina.”

RAFAEL RAMIREZ

minister za energetika i nafta na Venecuela

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ritanskata kompanija Rols-Rojs vo ponedelnikot go usvoi dogovorot vreden 1,8 milijardi dolari spored objavenite ceni za isporaka na motori na kineskiot avioprevoznik Er ^ajna (Air China) i toa za 20 avioni na Erbas za dolgi relacii.

Rols-Rojs soop{ti deka }e gi dostavi motorite “trent HVB” za poletuvawe na deset novi Erbas avioni i motorite “trent 700” za deset avioni “A330”, koi neodamna gi nara~a kineskata kompanija. Proizveduva~ot na avionskite motori RolsRojs, ~ij motor “trent 900” na superxambo avionot "erbas A380" na kompanijata Kvantas na po~etokot od ovoj mesec se rasipa, prisiluvaj}i go na prinudno sletuvawe, soop{ti deka “kineskiot pazar brzo raste i ima jasna potreba za dopolnitelni avionski kapaciteti.”

“Rols-Rojs e dobro pozicioniran vo Kina, kade {to momentalno ima udel od 56% na pazarot na golemi motori za civilni avioni”, stoi vo soop{tenieto.

Za britanskata kompanija ova pretstavuva vtor golem dogovor za proda`ba na motori za avioni, otkako nastanaa problemite so nivnata bezbednost.

Prethodno ovoj mesec, RolsRojs napravi dogovor i so ^ajna istern erlajns (China eastern airlines) vo vrednost od 1,2 milijardi dolari za

56%

B

iznesuva udelot na Rols-Rojs vo Kina na pazarot za proda`ba na motori za avioni

proda`ba na motori. Ovoj dogovor be{e potpi{an za vreme na posetata na britanskata Vlada i delegacijata sostavena od trgovci, predvodena od premierot Dejvid Kameron vo Kina.

Zaedno so ovoj dogovor, britanskata kompanija sega gi snabduva so motori pove }e od polovinata golemi aviokompanii vo Kina. Od Rols-Rojs soop{tuvaat deka se pazaren lider za snabduvaweto so motori za "A330", obezbeduvaj}i tri ~etvrtini od novite nara~ki vo poslednite tri godini.

EKSPANZIJA NA AVIONSKIOT SOOBR]AJ VO AZIJA Na aziskiot kontinent se predviduva ekspanzija na avijacijata vo slednata dekada. Od Boing neodamna procenija deka komercijalni avioni vo vrednost od pove}e od 1,3 iljadi milijardi dolari }e bidat

potrebni za da se zadovolat potrebite na aziskoto vozduhoplovstvo vo narednite 20 godini.

Se predviduva deka do 2029 godina za tri pati }e bide zgolemena flotata vo Azija, i toa od 4.110 avioni minatata godina na 12.200 vo 2029 godina.

Stiv Miler, potpretsedatelot za civilno vozduhoplovstvo na Rols-Rojs vo Kina, veli deka “tehnologijata na Rols-Rojs od svetska klasa i servisnata poddr{ka im ovozmo`uva na klientite da postignat nezamenliva izvedba i beneficii.”

Toj naglasuva deka kompanijata e mnogu gorda {to Er ^ajna povtorno ima doverba vo niv, a toa se potvrduva so ovaa nova nara~ka na motori.

Od Rols-Rojs se nadevaat deka }e uspeat da povle~at linija po krizata koja nastana so otka`uvaweto na

motorite, kako {to be{e primerot so avstraliskata aviokompanija Kvantas.

Ovaa kriza vlijae{e na vrednosta na akciite na Rols-Rojs, koi zabele`aa pad od 10% na berzata vo London.

Pred desetina dena kompanijata soop{ti deka ja identifikuvala pogre{nata komponenta za koja se veruva deka bila odgovorna za eksplozijata na motorot i protekuvaweto na gorivoto vo modelot “trent 900”. Od Rols-Rojs vetija deka }e ja zamenat ovaa komponenta vo site 20 "erbas A380" avioni koi rabotat na ovoj vid motori.

No, analiti~arite predupreduvaat deka ovaa postapka se zabrzuva zaradi prestojnite inspekcii vo kompanijata, no deka e premnogu rano da se ka`e deka ovoj problem celosno e eliminiran.

Analiti~arite napomenuvaat deka so ovaa kriza se naru{uva globalnata reputacija i imixot na britanskiot brend i negovata in`enerska ekspertiza i deka istata }e prodol`i da vlijae na bezbednosta, a najmnogu }e bide pogodena proda`bata na motori vo idnina.

“Celosno ja isklu~uvam mo`nosta [panija da se zarazi od irskata kriza po odlukata na Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond da odobrat plan za spas na irskata ekonomija.

Imame prihodi koi odgovaraat na predvideniot buxet.

Na{iot finansiski sektor doka`a deka e stabilen.”

ELENA SALGADO

minister za ekonomija na [panija

“Irska ne bankrotira bidej}i ima sopstveni rezervi na gotovina i planira da gi iskoristi sredstvata od fondot za pomo{ od EU i MMF samo vo kraen slu~aj. Ovoj kredit nema da go nadmine iznosot od 100 milijardi evra.”

BRAJAN LENIHAN

minister za finansii na Irska

FOLKSVAGEN JA “NAPADNA” TOJOTA SO INVESTICIJA OD 51 MILIJARDI EVRA

GUGL OTVORA POVE]E OD 2.000 NOVI RABOTNI POZICII NIZ SVETOT

ermanskiot proizvoditel na avtomobili Folksvagen (VW) }e investira pove}e od 50 milijardi evra vo novi i podobreni modeli vo narednite pet godini, so cel da ja nadmine Tojota kako svetski lider vo proizvodstvoto na avtomobili. Pogolemiot del od investicijata }e bide vo germanskite pogoni koi }e se fokusiraat na razvoj na hibridni i elektri~ni avtomobili. Od 41,3 milijardi evra kako fiksni

ugl, eden od najpo`elnite rabotodavci na svetot, objavi deka }e vraboti pove}e od 2.000 lu|e {irum svetot, so cel da go zasili svojot tim na talenti. Na veb-portalot na Gugl e objaveno deka kompanijata }e vraboti to~no 2.076 lu|e.

Novata rabotna sila treba da go pomogne zajaknuvaweto na Gugl na pazarot, posebno pri razvojot na Android aplikaciite, internet-oglasuvaweto i razvojot na softveri. Pove}eto rabotni

G

tro{oci, 57% }e se vleat vo germanskoto proizvodstvo. Od investicijata za razvoj na novi i podobreni avtomobili, koja iznesuva 10,3 milijardi dolari, pogolemiot del }e ostane vo Germanija, kade {to }e se proizveduva i pogolemiot del od avtomobilite. Investicijata od 51,6 milijardi evra e del od ambiciozniot plan za kompaniski rast, sozdaden od liderot na Folksvagen, Martin Virtenkorn, ~ija glavna cel e da

ja uzurpira pozicijata na Tojota na svetskiot pazar do 2018 godina. “Folksvagen }e ja formira tehnolo{kata izmena na avtomobilskata industrija vo konkretni dr`avi i }e investira vo ekolo{ko-prijatelski nastroena tehnologija, efikasni motori i novi modeli”, veli Vinterkorn. Se nadeva deka do 2018 godina so 10milionska proda`ba }e gi nadmine tie 6,3 milioni prodadeni vozila vo 2009 godina.

G

pozicii se nameneti za in`eneri i proda`en menaxment, a 50% od niv se nameneti za amerikanskiot pazar, izvestuva Rojters. No, oglaseni se i 50 rabotni pozicii za vo Kina, a me|u niv e i pozicijata iventmenaxer. Dokolku stignete do intervju, Stumbleupon. com prezentira del od pra{awata koi se postavuvaat za vreme na intervjuto: Na {to se dol`i docneweto vo Ju`noafrikanskata Republika?; Zo{to kapacite

na {ahtite se trkalezni?; Procenete kolku e potrebno za sortirawe na trilion broevi?; Kolku lu|e vo svetot se zanimavaat so {teluvawe na klaviri?; Majk ima 20 dolari pove}e od Tod. Kolku ima sekoj od niv, ako zaedno imaat 21 dolar? itn. Dokolku go znaete odgovorot na ovie pra{awa, sigurno }e bidete del od noviot tim na Gugl, a dokolku ne go znaete odgovorot, pra{ajte go Gugl, sigurno znae.

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

24.11.2010

SVET

17

0-24

...VO ^OVE^KO STAMPEDO

...SÈ POMALKU NADE@ VO NOV ZELAND

...VOEN UDAR

Zaginaa stotici vo Kamboxa

Robotot ne uspea da stigne do rudarite

Severna Koreja ja granatira{e Ju`na Koreja

ajmalku 345 lu|e zaginale vo ~ove~ko stampedo vo Kamboxa, a povredeni se u{te najmalku nekolku stotici. Mete`ot nastanal koga nekolku lu|e na mostot me|u Pnom Pen i bliskiot ostrov Dajmond nastradale od struen udar.

ade`ite za spasuvawe na 29-te rudari na Nov Zeland se s$ pomali otkako propadna obidot da se spu{ti specijalen robot so kamera na dlabo~ina od dva kilometri, za da gi snimi uslovite vo oknoto.

den vojnik zagina, a 16 lica se povredeni pri severnokoreESeverna jskiot artileriski napad vrz ju`nokorejskiot ostrov Jeonpjeong.

Koreja istrelala pove}e od 200 artileriski granati,

N

N

dodeka, pak, ju`nokorejskite sili vozvratile na ognot.

ME\UNARODNIOT MONETAREN FOND GO SOVETUVA BRISEL

EVROZONATA DA U^I OD EKONOMIJATA NA SAD MMF povika na “seopfaten pristap”, so koj }e za`ivee ekonomskiot rast vo evrozonata, a vo koj }e bidat vklu~eni reformi za podobro iskoristuvawe na rabotnata sila i unapreduvawe na produktivnosta VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

konomisti na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) im prepora~aa na

E

zemjite od evrozonata da vovedat nekoi aspekti od ekonomijata na SAD, odnosno da ja ograni~at regulativata, da sozdadat privatni penziski fondovi i da gi dobli`at fakulte-

SLEDNATA GODINA E KLU^NA ZA EVROPSKITE FINANSII Slednata godina }e bide presudna za reformite koi }e ovozmo`at finansiska stabilnost na EU i na evroto, izjavil v~era pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an Klod Tri{e. Toj najavi deka vo 2011 mo`e da bide revidiran i Lisabonskiot dogovor.

“Toj tekst mora da bide reformiran za da se ovozmo`i Evropa kako celina i evrozonata da odlu~uvaat za re{avawe na predizvicite”, smeta Tri{e.

tite i pretprijatijata.

Preporakite se sodr`ani vo izve{tajot izraboten od osum ekonomisti od MMF, me|u koi e i direktorot na oddelot na fondot za Evropa, Axaj ^opra, koj e del od delegacijata {to se nao|a na pregovori vo Dablin za pomo{ta za spas na irskiot bankarski sistem.

“Evrozonata treba podobro da ja iskoristi rabotnata sila kako {to toa se pravi vo SAD”, se prepora~uva vo izve{tajot.

Ekonomistite naglasuvaat deka od po~etokot na 80-te godini na minatiot vek rastot na bruto doma{niot proizvod (BDP) po `itel vo evrozonata zaostanuva.

Se sugerira da se vovedat merki za pottiknuvawe na {tedeweto i da se stimuliraat nau~nite istra`uvawa vo privatniot sektor. MMF povika na “seopfaten pristap”, so koj }e za`ivee ekonomskiot rast vo evrozonata, vo koj }e bidat vklu~eni reformi za podobro iskoristuvawe na rabotnata sila i unapreduvawe na produk-

tivnosta. Kako prioritet se naglasuva ekonomskiot rast na evrozonata, a ekonomistite apeliraat i za zajaknuvawe na finansiskiot sistem i odr`livoto finansirawe za investicii.

“Kako posledica na krizata, zajaknuvaweto na rastot e od su{tinsko zna~ewe za da se spre~i nevrabotenosta da stane dolgoro~en problem i da se olesni vra}aweto na finansiskata stabilnost.

Postoi mal izgovor za relativno niskata produktivnost na rabotnata sila, a ova pra{awe osobeno se otvara vo Ju`na Evropa.

No, sepak predizvicite se nasekade”, uka`uva MMF. Izve{tajot od 25 strani doa|a vo period koga evrozonata se obiduva da

go spre~i prelevaweto na dol`ni~kata kriza od Irska i Grcija vo drugi zemji. Vo nego se potvrduva deka sekoja zemja e razli~na, no i deka sekoja treba da se odnesuva pokonkurentno od ostantite, a posilnite zemji treba da gi otvorat pazarite na uslu`niot sektor.

Od Fondot naglasuvaat deka vo minatoto reformite vo evrozonata bile pouspe{ni bidej}i so niv rakovodele evropskite institucii, otkolu sega koga se nadgleduvani samo od evrozonata. Promenite treba da vklu~uvaat posilni mehanizmi na nadzor vrz

AXAJ ^OPRA DIREKTOR NA ODDELOT NA MMF ZA EVROPA Kako posledica na krizata, zajaknuvaweto na rastot e od su{tinsko zna~ewe za da se spre~i nevrabotenosta da stane dolgoro~en problem i da se olesni vra}aweto na finansiskata stabilnost.

fiskalnite i strukturnite politiki, pravilata za transfer, nagraduvawe i kaznuvawe da bidat revidirani i da se vlo`at pogolemi napori zemjite da se pridr`uvaat kon ovie pravila.

18 24.11.2010

FEQTON

SREDA

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

3

KOGA ME[AWETO VODA I “MASLO” PREDIZVIKUVA KATASTROFA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

nogu kompanii se soo~ile so katastrofi za vreme na nivnata istorija, bez razlika dali pri~ina za toa bile nadvore{ni faktori ili toa bila nivna gre{ka, predizvikana od problemi vo menaxmentot ili, pak, kombinacija na dvete.

Kako i da e, samo nekolku od niv prika`ale korporativna neodgovornost za vakvi klu~ni nastani, pa netakti~nite rakovoditeli na biznisot ja povredile ili re~isi uni{tile reputacijata na nivnata kompanija. Izlevaweto na naftata vo 1989 godina {to go napravi tanker na nafteniot gigant Ekson se zema kako tipi~en primer za PR katastrofa. Nivniot lider prvi~no odbiva{e da zboruva so mediumite, a potoa gi obvini za ru{ewe na ugledot na negovata kompanija. Zagubite za kompanijata bea {estcifreni sumi i navistina naru{en imix.

KATASTROFALNOTO ZAKOTVUVAWE NA EKSON VALDEZ Na 24 mart 1989 godina, to~no vo 9 ~asot nave~er, pove}e od 300 metri dolgiot naften tanker Ekson Valdez go napu{ti pristani{teto na gradot Valdez vo Aljaska i navleze vo morskiot tesnec Princ Vilijam, na pat za Kalifornija. Okeanot be{e miren i vremeto be{e dobro. Lokalniot kormilar koj upravuva{e pri napu{taweto na pristani{teto be{e zamenet kratko po 11 i pol ~asot. I samo 20 minuti podocna, Ekson Valdez zarinka vo karpite i po~na edna od najgolemite katastrofi predizvikani od izlevawe na surova nafta.

Edinaeset milioni galoni nafta protekoa od

M

Supertankerot Ekson Valdez se zarinka i ispu{ti 11 milioni galoni surova nafta vo morskiot tesnec kaj Aljaska. Izlevaweto be{e fatalno za iljadnici morski `ivotni i ptici i be{e edno od najgolemite izlevawa na nafta vo svetskata istorija, pred da se slu~i neodamne{nata katastrofa so Briti{ Oil

ostanal zakotven.

I po pove}e od edna nedela Ekson s$ u{te promovira{e “no koment” politika.

Javnosta stana tolku neprijatelski raspolo`ea {to na krajot, direktorot na Ekson [iping, Frenk Jarosi, odleta direktno do tankerot da odr`i pres-konferencija. Ova zavr{i so mala “bitka” so ribolovcite i novinarite. Jarosi vozvratil so ista mera, pa i onaa posledna {ansa da se sorabotuva i komunicira so mediumite be{e zagubena.

Inaku, spored svedo{tvoto na specijalistkata po reputaciski menaxment, Xudi Larkin, dnevnite brifinzi koi Jarosi gi daval po toj incident nalikuvale na tie za vreme na Vietnamskata vojna - generalite koi } e zabele`ea mali uspesi gi vikaa novinarite da izvestuvaat, a ovie od druga strana gledaa poinakvi raboti na voenite poliwa.

DEBAKLOT NA ROL Odedna{, pretsedatelot na bordot na Ekson, Lorens Rol, odlu~i da se pojavi na televizija. Toj be{e intervjuiran vo `ivo i gledan od milioni ekstremno razgneveni lu|e vo Amerika. Prvoto pra{awe koe mu be{e postaveno gi dopre poslednite planovi za ras~istuvaweto. ^ovekot gi nemal pro~itano.

Negovoto objasnenie “deka ulogata na pretsedatel na Supertankerot EKSON VALDEZ, vinovnikot za edna od najgolemite prirodni bordot vo golemite svetski katastrofi. korporacii ne e ~itaweto na sekoj tehni~ki plan” samo ja poka`a negovata brodot direktno vo morskiot vo SAD, vo toa vreme ve}e toa e rabota na Ekson [ip- “vonredni proceduri”, koi tesnec, sredina so bogata tri godini se nao|a{e pod ing Kompani. Ne mo`ele i prika`uvaa iljadnici ptici, bezobyirna arogancija.

Zapra{an za PR katastropriroda. Katastrofata inrakovodstvoto na Lorens ne sakale da dadat drugi vidri i foki kako umiraat fata so koja se soo~uva stantno stana svetska vest.

Rol. Sin na kamionxija, po{iroki informacii. Koga vo izleanata nafta. negovata kompanija, bidejKompanijata {to operira{e porane{en marinec i so mediumite gi pra{ale dali Inaku, vonrednite proce}i vo toa vreme nivnite so tankerot, Ekson, koja po 37 godini raboten sta` vo pretsedatelot }e dade inter- duri treba{e o~igledno da produkti bea bojkotirani spojuvaweto so Mobil ve}e Ekson pred da stane pretse- vju za televizija, odgovorot gi po~ne konzorciumot od vo SAD, toj odgovoril deka e nova kompanija, {to datel na bordot, Rol bil bil deka pretsedatelot sedumte nafteni kompanii pri~inata poradi koja ja spored magazinot “For~n” i poznat po svojata antipatija na bordot nemal vreme koi go koristat naftovodot imaat taa PR katastrofa godinava e edna od kon publicitetot i noviza takvi raboti. Podocna, Trans-Aljaska, bidej}i vo najrespekti- narite. Mediumite gi smetal portparolot za Ekson [ipslu~aj na nesre}a konzorciu- (so {to prakti~no prizna deka ja imale) bila mediumranite za opasnost i gi izbegnuval ing ladno ja informira{e mot e prviot koj treba da skoto izvestuvawe za celata po sekoja cena. Nekolku javnosta deka za vakvi reagira. No, vo ovoj slu~aj situacija. Rakovoditelot ~asa po nesre}ata, koga me- nastani postojat vonredni duri i najosnovnite ~ekori diumite pobarale komentar proceduri i pravila. Vo ne bile prezemeni, a brodot na kompanijata pomina na prefrlawe na vinata od sedi{teto na kompanijata me|uvreme, celiot svet gi specijalno dizajniran za kon svetskite mediumi. Ne vo Hjuston, toga{niot naften gleda{e televiziskite snborba so nafteno zagadupoka`a niedna emocija gigant Ekson odgovoril deka imki za propustite na ovie vawe, u{te nekoe vreme

PRIKAZNI OD WALL STREET

TWITTER MO@E D NA MILION NA^ Kompaniite s$ pove}e go koristat Tviter za promocija na svoite proizvodi, a nekoi od niv duri i s$ po~esto povtorno se vra}aat so novi promocii na proizvodi

EVAN VILIJAMS, koosnova~ na Tviter:

“Ima milion na~ini da se napravat pari so Tviter.

Siguren sum deka }e isprobame golem del od niv.”

oosnova~ot na socijalnata mre`a Tviter (Twitter), Evan Vilijams, na zatvoraweto na samitot WEB2.0 vo San Francisko izjavi deka ovaa socijalna mre`a ja ~eka profitabilna idnina, bidej}i postojat milion mo`nosti za pravewe pari.

Vilijams potencira{e deka na kompanijata & be{e neophodno

K

pove}e vreme od planiranoto za promocija na tvitovite i trendovite koi se koristat za advertajzing i deka pri~ina za toa bila pretpazlivosta na kompanijata vo pogled na nejziniot razvoj.

“Ne mo`ete ednostavno da objavite pred lu|eto ako nim ne im e gri`a za toa.

S$ {to mo`e da se nudi ne funkcionira najdobro kako

promocija. No, sega, promoviranite trendovi ja zgolemija konverzacijata za odredena tema za duri 3 do 6 pati”, izjavi Vilijams za vreme na Samitot.

Vilijams ne saka{e da ja izrazuva profitabilnosta vo dolari, ednostavno komentiraj}i deka matematikata izgleda pove}e od zadovolitelna. S$ pove}e se

FEQTON

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii.

Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Koga mediumite ja pra{ale kompanijata dali rakovoditelot }e dade intervju za televizija, odgovorot bil deka pretsedatelot na bordot nemal vreme za takvi raboti za ogromnata katastrofa {to ja zafati `ivotnata sredina i ne ponudi ni izvinuvawe kon ribarite ~ija ponatamo{na egzistencija be{e dovedena vo pra{awe.

Interesna e zabele{kata na PR specijalistkata Larkin. Duri i dve nedeli po nesre}ata Rol ne se potrudil sam da otide na mestoto na nastanot i so svoi o~i da ja vidi {tetata. Koga zaminal, novinarite ne bile izvesteni, pa celoto toa pominalo vo tajnost. So toa bila kompletirana katastrofata za reputacijata na Ekson.

POSLEDICI I POUKI Posledicite za kompanijata i za ostanatite industrii bea stra{ni. Presmetano e deka izlevaweto na surovata nafta kompanijata ja ~ine{e najmalku 16 milijardi amerikanski dolari. Isto taka, cenata na akciite na kompanijata vo tekot na eden mesec po incidentot padna za 6,18%.

Ekson go zagubi udelot na pazarot i od najgolema naftena kompanija se “lizna” na tretata pozicija na

SREDA

19

LORENS ROL, {efot na Ekson koj

mediumite gi smetal za opasnost i gi izbegnuval po sekoja cena.

Spored nekoi nau~nici, naftata u{te dolgo nema da bide

is~istena od morskite vodi

Izlevaweto na naftata be{e

udarna svetska vest

listata.

Ekson Valdez vo biznis i PR terminologijata vleze

kako sinonim za korporativna arogancija i {teta.

Golem del od ekspertite

DA PRAVI PARI A^INI promoviraat proizvodi, a nekoi od prethodnite klienti s$ po~esto se vra}aat so svoite promocii na proizvodi.

“Ima milion na~in da se napravat pari so Tviter.

Siguren sum deka }e isprobame u{te golem del od niv”, istaknuva Vilijams So ve}e vospostaven biznismodel koj odli~no funkcionira, od Tviter s$ pove}e se orientiraat kon podobruvawe na proizvodite.

Ova leto kompanijata promovira{e nov proizvod, Wu Tviter, koj ima sosema porazli~en izgled i soci-

24.11.2010

jalni aplikacii, kako, na primer, aplikacijata “Who to Follow”.

“S$ u{te se nao|ame vo tranziciski period. Prethodno, mnogu mal del od vremeto tro{evme na podobruvawe na proizvodite, bidej}i celoto vreme go tro{evme na zgolemuvawe na brojot na korisnici. No, so tek na vreme ovaa godina dojdovme do to~ka koga imame vreme, no i resursi da napravime nekoi podobruvawa i na proizvodite”, veli Vilijams. Del od ovaa tranzicija na Tviter e povrzana i so s$ pogolemiot

broj na partnerstva so kompanii od teh-industrijata.

Minatata godina od Tviter uspeaja da sklu~at dogovori so Gugl (Google) i Majkrosofts Bing (Microsofts Bing) za da gi inkorporiraat svoite proizvodi kaj ovie dva internet-prebaruva~i.

Naskoro i Jahu (Yahoo) se priklu~i kon vakvoto inkorporirawe na Tviter.

Sepak, kompanijata ne uspea da sklu~i dogovor edinstveno so Fejsbuk (Facebook).

Momentalno, korisnicite na Tviter mo`at da gi setiraat svoite Tviter profili za da gi obnovuvaat svoite

smetaat deka kompanijata prezede premnogu malku i premnogu docna.

Spored Malen Bejker, strate{ki sovetnik za korporativna odgovornost, prilikite koi napravija da bide proma{eno spravu-

statusi na Fejsbuk, no ne i obratno.“Nie navistina sakame na{ite korisnici da imaat celosna interakcija so Fejsbuk, pa zatoa postojano sme vo pregovori so niv. Zasega se nemame dogovoreno ni{to konkretno. No, sepak, imam razbirawe za vakviot odnos na Fejsbuk”, smeta Vilijams.

Od Tviter isto taka naporno rabotat na sozdavawe podobro foto-iskustvo. No, sepak, Vilijams veli deka postojat i linii koi navistina ne sakaat da gi pominat, kako {to e, na primer, kreiraweto igri.

vaweto na kompanijata Ekson so krizata gi vklu~uva slednite gre{ki: Kompanijata odbi da poka`e deka poseduva efektivni sistemi za spravuvawe so kriza, a osobeno koga se pojavi

problemot se poka`a nivnata slaba sposobnost za brzi ~ekori Po nastanot, kompanijata poka`a slabo rakovodstvo so toa {to ne pora~a deka takvi problemi nema da se slu~at povtorno Kompanijata ne poka`a nikakov dokaz deka se gri`i za toa {to se slu~ilo.

Isto taka, se poka`aa kako indiferentni kon destrukcijata na `ivotnata sredina.

Za razlika, pak, od ovie mislewa, nekoi od PR ekspertite smetaat deka upornosta na kompanijata mo`e da se isplati.

Ekspertite koi rabotat vo PR kompanijata Levik Stratexik Komjunikej{ns (Levick Strategic Communications) poso~uvaat deka Ekson Mobil, kompanijata {to se oformi podocna, menaxira{e da si dade druga uloga, ovojpat kako ~uvstvitelna kon `ivotnata sredina, poradi rabotata {to ja napravi za zazdravuvawe na zalivot.

Taka, denes Ekson Mobil e finansiski posilna od vremeto koga se slu~i izlevaweto i va`i za edna od najrespektiranite amerikanski kompanii.

Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete {to se slu~i otkako eden profesor po matematika otkri gre{ka vo ~ipovite na Intel

Momentalno, korisnicite na Tviter mo`at da gi “setiraat” svoite Tviter profili za da gi obnovuvaat svoite statusi na Fejsbuk, no ne i obratno.

20 24.11.2010

SREDA

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi. Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010.

OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.11.2010 Univerzitet „Goce Del~ev”-[tip raspi{uva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnici na fakultetite vo sostav na univerzitetot na pove}e pozicii za pove}e fakulteti Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

Dokumentite se dostavuvaat do Rektorska uprava na Univerzitetot „Goce Del~ev”-[tip, ul.„Krste Misirkov”-bb [tip KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 19.11.2010 Renomirana banka od Republika Makedonija za svoite potrebi objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Interen revizor Zainteresiranite kandidati da ispratat pismo za interes i kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, zaedno so edna fotografija, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot, na slednata adresa: P.fah 564,1000 Skopje,Republika Makedonija.

PREHRAMBENA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010 „Vivaks” objavuva oglas za vrabotuvawe na ambiciozni lu|e so rabotno iskustvo za slednite pozicii: 1.Tehnolog vo proizvodstvo 2.Komercijalist-mer~endajzer za region Isto~na Evropa Dostavete aplikacija po elektronska po{ta na e-mail: tatanasova@vivaks.com.mk ili da gi dostavite na adresa: Treta Makedonska Brigada bb, Skopje. Oglasot va`i 7 (sedum) rabotni dena.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.11.2010 Matriks raspi{uva oglas za slednoto rabotno mesto: 1.Komercijalist Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo va{iot tim, prijavite so CV ispratete gi najdocna do 30 Noemvri na slednata adresa: Matriks, ul.Ka~ani~ki Pat bbv, p.fah 1157, 1000 Skopje ili na e-mail:automatrix@matrix.com.mk MENAXMENT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010-30.11.2010 Dom-Dizajn objavuva oglas za rabota na rabotno mesto: menaxer na kancelarija. Zainteresiranite kandidati da ispratat Pismo za interes, Biografija i Preporaki na: kovaceva@dom-design.com.mk, najdocna do 30.11.2010.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / MENAXMENT / PRODA@BA / OSIGURUVAWE

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

SREDA

24.11.2010

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

LICE ZA KONTAKT:

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

21

22 24.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PR

SREDA

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Opis na obukata:

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi.

Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Pridobivki:

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

OBUKA NA TEMA:

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi?

Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali?

Otkrijte {to!!

Opis na obukata:

SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KORPORATIVNO UPRAVUVAWE / BIZNIS PLAN

SREDA

24.11.2010

23

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWEVO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se!

Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost Noemvri 2010 Sinergija Plus Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar

Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10

CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni 27.11.10 Kosmo Inovativen Centar Prezentaciski ve{tini 27.11.10 CS Global Besplatno predavawe za

metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10 Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 24.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

SREDA

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci).

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot.

Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci).

Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici.

Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe.

Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok).

Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT:

KONTAKT:

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

FUN BUSINESS

SREDA

24.11.2010

25

GINISOVI REKORDI

PORTRET NA ^UDACITE

Specijalnoto devetnaeset~leno `iri vo London godi{no odbiva iljadnici pretendenti koi sakaat da se najdat na najpoznatata lista vo najbaranata kniga na svetot, “Ginisovata kniga na rekordi”. Godine{noto izdanie ima okolu 3.500 novi doka`ani ~uda i 700 svetski rekordi koi ovlastenite sudii li~no gi doka`ale, minuvaj}i niz 27 dr`avi

inisovata kniga na rekordi 2011” denovive se pojavi vo kni`arnicite {irum svetot. Vo nea ima okolu 3.500 novi doka`ani ~uda i svetski rekordi od koi 700 gi potvrdile ovlastenite sudii li~no, koi za da gi doka`at pominale 27 dr`avi.

Na listata gi ima slednive ~uda: najmnogu svire`i na avtomobilskata sirena vo tekot na eden ~as vozewe – 100 svire`i; naj~istiot ~ovek na svetot – 125 tu{irawa dnevno, so koristewe {ampon i kompletno su{ewe sekoj pat; neprekinato gledawe na serijata “Seksot i gradot” 70 ~asa. Veruvale ili ne, ima i takvi koi prijavile deka imaat “najgej” ku~e na svetot, deka izele 11 iljadi sendvi~i vo osum godini, a ima i takvi koi ne go ~uvaat svojot `ivot vo privatnost i se vo sostojba da potpi{at deka za eden den mo`at da dostignat i do 70 orgazmi.

No, spisokot na onie odbienite e mnogu podolg otkolku onoj koja izleguva vo pe~at.

Toa e vistinski katalog na ~ove~kite ludosti koj poka`uva do kade mo`e da

G

K

O

M

E

R

C

otide ~ove~kiot um. Obidi da se nadmudrat i nadminat Ginisovite pravila i rekordi, koi ne se tolku lesni za ispolnuvawe.

Sekoj dokaz mora da mo`e da se doka`e. Ima edna edinstvena varijabla, a toa e da bide interesen na me|unarodno nivo.

Vo oficijalnata kniga na Ginisovi rekordi ima okolu 40 iljadi zapi{ani rekordi. Sekoja godina pristignuvaat okolu 60 iljadi barawa, koi gi procenuva 19-~lenoto `iri, so koe rakovodi Marko Frigati, 40godi{en diplomiran filolog od Italija, a negovata kancelarija se nao|a vo London. Neodamna bil vo Neapol za da ja meri visinata na Kagendra Tapa Magar i potvrdil deka toj e najniskiot ~ovek na svetot.

“30% od predlozite koi sekojdnevno pristignuvaat na na{ata internetstranica nemaat nitu najmali karakteristiki za da bidat zemeni predvid.

Edna gospo|a, na primer, mislela deka e prvata li~nost na svetot koja razgovara so delfini i I

J

A

L

E

N

nudi potvrda za toa od nekoj notar. Ako nekoj ~ovek tvrdi deka mo`e samiot sebesi da si dade najmnogu {amari za eden ~as, so precizirawe deka zvukot mo`e da se ~ue na dale~ina od 20 metri, ne mi ostanuva ni{to drugo osven da se nasmeam i da go frlam toa vo |ubre”, veli toj.

Ginisovata kniga na rekordi sekoja godina se prodava vo okolu tri milioni kopii vo 80 zemji. Se preveduva na 22 jazici. Koga site tie knigi bi se stavile edna do druga, bi napravile red dolg 75 kilometri.

Od ~etiri iljadi rekordi godi{no koi treba da se doka`at, 700 gi potvrduvaat sudiite li~no. Godinava bile vo 27 zemji, a predlozi pristignale od 180 zemji, od koi najmnogu od SAD, pa potoa Anglija, Kanada, Indija i Avstralija.

Minatata godina, tvrdej}i deka imaat rekord, se prijavile 1.123 Italijanci, a od nivnite predlozi najapsurden bil onoj na 27-godi{niot `itel na Novara koj O

G

L

A

S

do{ol so polna ~inija {pageti za koja tvrdel deka bile vo fri`ider okolu ~etiri meseci. Dali e ova svetski rekord?

Ne e lesno da se napravi portret na onoj koj saka da vleze vo knigata za rekordi, toa se naj~esto lu|e koi sakaat da se razlikuvaat, da se odvojuvaat od masata i da bidat prvi vo ne{to.

Toa se lu|e so golema energija, nadvor od site “{emi”, podgotveni na golemi `rtvi i ve`bawe so ~asovi. “Pred nekolku dena primiv pismo od edno golemo semejstvo koe tvrdi deka imaat najgolem broj pronao|a~i vo svoite ~lenovi. Tatkoto veli deka ve}e registriral dva pronajdoka na svoite sinovi koi imaa 2 i 10 godini. Soprugata izmislila nov aparat za doma}instvo, dodeka, pak, toj izmislil nova ~etki~ka za zabi. Sekako deka ja odbivme taa prijava, no be{e vozbudlivo da se vidi {to s$ tie narekuvaat pronajdok”, veli Frigati. Imalo i takvi koi se obiduvale vo knigata da vlezat preku K

O

M

TAPA MAGAR – oficijalno i doka`ano, najniskiot ~ovek na svetot svoite qubovni jadovi. Edna Amerikanka se prijavila pod kategorijata “najkratok brak”. Taa tvrdela deka nejziniot brak trael pomalku od 30 minuti, od momentot koga ja napu{tile crkvata, do E

R

C

I

J

A

L

E

N

momentot koga vlegle vo restoranot. Taa veli deka na brakot mu do{ol krajot u{te pred parkingot.

Mo`ebi i bi bil Ginisov rekord dokolku na svadbata prisustvuval nekoj od nivnite sudii.

O

G

L

A

S

26 24.11.2010

FUN BUSINESS

SREDA

SELEBRITI

GRDA UBAVINA

Kako ubavicite se zaqubuvaat vo “yverovite”? Zo{to Esmeralda go zasaka Kvazimodo, bedniot i grbaviot yvonar na Bogorodi~nata crkva vo Pariz? Verojatno ne e s$ vo izgledot...

nimanie! Nemojte da se lutite dokolku na slednava lista se najde va{iot omilen akter ili peja~.

Ne bi gi karakterizirale ovie ma`i kako grdi lu|e zatoa {to ubavinata e

V 1

relativna rabota. No, definitivno ne odgovaraat na voobi~aeniot holivudski ”{oubiz” standard na ubavina. Sepak, imaat ogromen {arm i do sebe gi dr`at najubavite `eni od holivudskata fela.

SIL (SEAL)

voj muzi~ar ednostavO no osvojuva so svojata qubov kon Hajdi Klum. Tie gi imaat obnoveno svoite bra~ni zaveti nekolku pati, ~estopati prireduvaat tematski zabavi za svoite prijateli i ednostavno u`ivaat vo idili~niot semeen `ivot. Kako Hajdi se zaqubi vo nego? Toj & be{e ramo za pla~ewe vo nejzinite najte{ki momenti koga be{e bremena so svoeto prvo dete. Se zapoznale na vlezot vo edna sala za ve`bawe koga Sil nosel {orcevi, pa taka Hajdi u{te od po~etok imala uvid na celiot “paket”.

4 SEMJUEL L. XEKSON va e akter koj vo ramkite na svojata kariera igral pogolem broj negativni ulogi, pa po toa e i popoznat.

Publikata saka lu|e so stav, da bidat malku postrogi, ednostavno saka mo}ni ma`i, a takov e Semjuel L. Xekson. Samiot fakt deka e familijaren ~ovek mu dava pogolem plus.

Od 1980 godina e vo sre}en brak so soprugata La Tanija, so koja ja ima }erkata Zoi.

O

2

ADRIJAN BRODI

3

KIT RI^ARDS

kterot so krupni o~i A i malku podolg nos svojot mlade{ki izgled

ako vistinski K qubitel na akordite i na ritamot,

go pretvori vo golema prednost.

Oskarot za ulogata vo filmot “Pijanist” na Roman Polanski go vivna vo svetot na najposakuvanite ergeni, a so prekinuvaweto na vrskata so Elsa Petaki se otvorija mo`nostite za novata dama koja }e go osvoi negovoto srce.

Vo 2008 godina site `eni sakaa da bidat na mestoto na Hali Beri na dodeluvaweto na nagradite Oskar, koga strasno se baknaa.

Ostana misterija dali odnapred be{e isplanirano scenarioto ili ednostavno gi povel momentot.

Kit go osvoi muzi~kiot svet, a kako vistinska rok-yvezda i `enite, se razbira.

Toj e ve~en qubitel na pone`niot pol i ponekoga{ znae da si napravi problem so soprugata Peti.

Za nego `enite se prekrasna kompilacija, a toj se raduva na novite `eni koi doa|aat, bez razlika na mo`nite komplikacii so soprugata. Iako ve}e ne e vo svoite ludi mladi godini, sepak, Kit Ri~ards s$ u{te “`ari i pali”.

5

DEL TORO 6 BENISIO

ERIK KLEPTON

ako Erik Klepton I tvrdi deka `enite ve}e i ne go zabele`uvaat, so ogled na toa deka ima 60 i ne{to godini, sepak, ima ne{to vo du{ata na poetite i na umetnicite, voop{to.

Tie se neodolivi.

O`enet e so Meli Meke-neri, so koja ima tri mali deca, a ima izjaveno deka se pla{i da ne pomislat deka e nekoj “ligav starec” koj flertuva so pomladi devojki.

7

ROBI VILIJAMS

ontroverzniot peja~ gi osvojuva{e `enskite srca u{te od samite po~etoci dodeka be{e del od bendot Take That. Po mnogubrojnite prikazni za devojkite so koi bil, Robi naedna{ si “legna na bra{noto”. Godinava se o`eni so Aida Fild, so koja imaa turbulentna trigodi{na vrska. U{te eden osvojuva~ na `enskite srca e osvoen.

K

voj Oskarovec osvojuva so svojot ne`en glas.

O Iako negovite kolegi akteri ~esto go narekuvaat vistinski zavodnik koj postojano e sleden od poubavata polovina, sepak, toj saka da odi poleka i ne brza.

Zaveduvaweto ”bez pokritie” go smeta za plitok `ivoten stil i vo nekolku navrati ima izjaveno deka bil zaquben samo nekolku pati vo `ivotot.

Na obo`avatelkite im ostanuva samo da zamisluvaat kakov e Benisio vo vrska.

8 DEJVID HASELHOF vakva lista ne mo`e da pomine Ebezdna ~uvarot na pla`ata. Site se se}avame na legendarnata serija od devedesettite godini, me|utoa, toga{niot seksi spasuva~ o~igledno so tekot na godinite ne uspeal da zadr`i ni{to od {armot i ubavata stava. Dobro e {to ja imal ulogata vo “^uvari na pla`ata”, vo dru{tvo na Pamela Anderson i Karmen Elektra, pa }e ima na {to da se se}ava vo penzionerskite denovi.

GADGETS

ELEKTRONSKO XEBNO SUDOKU D ali ste ludi za sudoku?

Ako e taka, toga{ ova e vistinskiot gaxet za vas!

Vo ovoj tenok ekran na dopir se krijat pove}e od 800 sudoku igri koi se dvi`at od ednostavni do zbunuva~ki.

Xebniot sudoku pretstavuva ekran na dopir koj doa|a so moderno oblo`eno pero, koe se nao|a na desnata strana na napravata. Doa|a so dve baterii, a vo vnatre{nata memorija mo`ete da snimite do tri oddelni igri, taka {to vo slu~aj da ve prekinat, mo`ete povtorno da se vratite na niv i da gi dovr{ite.

Doa|a so tri nivoa na te`ina, taka {to mo`ete da birate od bavno gradewe na va{ite ve{tini do celosno nurnuvawe do samiot kraj.

Ne gri`ete se, bidej}i duri i vo najte{kite nivoa postoi kop~e “pomo{“.

Sepak, nema nikomu da ka`eme ako go koristite.

SPORT

SREDA

SPORT

NAJDOBRIOT FUDBALER NA AZIJA E MAKEDONEC?

INDIJA SE PRIKLU^UVA KON SEMEJSTVOTO NA MOTO GP

Pred dve godini toj be{e povikan i od porane{niot makedonski selektor Sre}ko Katanec. Ognenovski dopatuva vo na{ata reprezentacija za me~ot so Moldavija, no bidej}i nema{e dozvola od FIFA, ne mo`e{e da vleze vo igra na toj natprevar SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

tkako be{e proglasen za najdobar poedinec na finalniot natprevar od aziskata Liga na {ampioni, a podocna be{e i promoviran i vo MVP na natprevaruvaweto, Sa{a Ognenovski e najseriozen kandidat za dobivawe na presti`nata nagrada “aziski fudbaler na godinata”.

Avstraliecot so makedonsko poteklo ja predvodi aziskata “petorka” na najdobri fudbaleri za 2010 godina na dene{nata sve~ena ceremonija koja }e se odr`i vo Kuala Lumpur.

Ognenovski prika`a izvonredna igra izminatata godina vo dresot na ju`nokorejskiot tim Seongam, {to kone~no mu donese i pokana vo nacionalniot sostav na Avstralija.

31-godi{niot fudbaler dolgi godini se obiduva{e da dobie priznanie niz natprevarite od avstraliskiot {ampionat.

Iako be{e najdobriot fud-

O Vtorata najbrojna zemja vo svetot poslednive godini e vo vistinska treska za avtomoto trkite.

O

K

O

M

E

R

C

I

J

A

dernite avtodromi vo svetot.

No, organizacijata isklu~ivo na natprevarite od Formula 1 ne e dovolna za da se obezbedi profitabilnosta na patekata, pa ottamu i potrebata od trki i vo Moto GP. Vo pregovorite so Dorna, marketin{kata agencija koja posreduva so proda`bata na pravata za svetskoto prvenstvo vo motociklizam, Indijcite vetile i formirawe na nacionalen tim vo klasata do 125 ks, so cel da se privle~at mladite indiski talenti.

Kone~nata odluka za toa dali Indija }e stane del od Moto GP se o~ekuva da bide donesena na po~etokot od narednata godina.

L

E

N

O

G

27

FUDBAL

MOTO GP

tako dobija zeleno svetlo za organizacija na trka vo {ampionatot na Formula 1, organizatorite na indiskoto GP ispratija prijavnica i vo Moto GP prvenstvoto, od kade {to se nadevaat deka vo 2012 godina }e gi nagostat najdobrite motociklisti vo svetot.

“Pregovorite s$ u{te se vo preliminarna faza, no se nadevame deka }e postigneme dogovor na golemo zadovolstvo na fanovite vo Indija”, objavija od Jape interne{nal, kompanijata koja gi poseduva komercijalnite prava na GP Indija.

Novoizgradenata pateka vo Golemata Noida, oddale~ena 50 kilometri od Wu Delhi, e vmetnata kako 18 trka vo kalendarot na F1 prvenstvoto za narednata sezona. Na krajot od minatiot mesec tehni~kata komisija na FIA & dade odobruvawe na patekata, koja e vklu~ena vo dru{tvoto na najskapite i najmo-

24.11.2010

L

A

baler na Adelaida Junajted, toj ednostano be{e ignoriran od porane{niot selektor na “sokerosite”, Pim Verbek.

Se se}avame deka pred dve godini toj be{e povikan i od porane{niot makedonski selektor, Sre}ko Katanec. Ognenovski dopatuva vo na{ata reprezentacija za me~ot so Moldavija, no bidej}i nema{e dozvola od FIFA, ne mo`e{e da vleze vo igra na toj natprevar.

So preselbata vo korejskata liga Sa{a uspea da gi svrti pogledite na trenerite kon sebe, no i na noviot avstraliski selektor, Helger Osiek, koj go povika za prijatelskiot duel so Egipet.

Spored poslednite izve{tai, za Ognenovski prijavile interes i nekolku klubovi od Evropa, a eventualnot transfer bi mo`el da se realizira u{te vo pretstojniot januarski preoden rok.

Pokraj Ognenovski, nominirani za najdobar fudbaler na Azija se u{te i Al Mutava od Kuvajt, Farhad Maxidi i Far{id Talebi od Iran, kako i Bahreinecot Husain Salman.

SAШA OGNENOVSKI e najseriozen kandidat za priznanieto aziski fudbaler na godinata

LIGA NA [AMPIONI

TVENTE GO REHABILITIRA “CRNIOT” BENITEZ? Potvrda na kvalitetot ve~erva }e baraat i fudbalerite na Barselona, koi, iako raspolagaat so izvonreden tim, barem vo dosega{nite ~etiri natprevari od Ligata na {ampionite propu{tija da se nametnat kako seriozni kandidati za povtoruvawe na uspehot od pred dve godini ktuelniot evropski {ampion, ekipata na Inter, ja ima najlo{ata serija od 2004 godina do denes. Pet natprevari po red “neroazurite” se bez pobeda, a pove}e od dva meseci igra~ite na milanskiot klub nemaat postignato pove}e od eden gol na edna sredba. Sporedeno so lanskata forma, koga ovoj klub be{e predvoden od @oze Muriwo, dene{niot Inter na Rafael Benitez ne e nitu bleda senka od {ampionskata formacija na Portugalecot.

Iako mnogumina po posledniot poraz na Inter vo italijanskoto prvenstvo

A

S

MASIMO MORATI s$ u{te so poddr{ka kon trenerot

predvidoa itna smena na trenerskata pozicija, pretsedatelot na ekipata, Masimo Morati, u{te edna{ povtori deka Benitez ja ima negovata doverba.

“Toj, i pokraj lo{ite rezultati, ostanuva na trenerskoto stol~e vo Inter, bez razlika na rezultatot od utre{niot natprevar protiv Tvente”, deciden e Morati.

Sepak, prviot ~ovek na Inter ne propu{ti da povtori deka edinstvena opcija vo duelot so holandskiot pretstavnik vo Ligata na {ampionite e ubedliva pobeda, koja bi mo`ela da ja vrati samodoverbata vo redovite na klubot koj lani proslavi trojna kruna.

Potvrda na kvalitetot ve~erva }e baraat i fudbalerite na Barselona, koi, iako raspolagaat so izvonreden tim, barem vo dosega{nite ~etiri natpre-

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

vari od Ligata na {ampionite propu{tija da se nametnat kako seriozni kandidati za povtoruvawe na uspehot od pred dve godini, koga go osvoija trofejot na UEFA. Barsa ja o~ekuva nezgodnoto gostuvawe vo Atina, na megdan so trofejniot gr~ki klub Panatenaikos. Iako gr~kite fudbaleri se so mnogu mali {ansi za prodol`uvawe na prestojot vo Ligata, sepak, nema da propu{tat da napravat podvig vo sredbata so katalanskiot tim, koj dosega ima osvoeno skromni osum boda.

Se o~ekuva da bide mnogu interesno i na duelot vo Glazgov, kade {to doma{niot tim na Renxers go pre~ekuva golemiot Man~ester Junajted. Prviot del od “bitkata za Britanija” zavr{i bez golovi, po {to akterite od dvete ekipi }e mora navistina da se potrudat ve~erva, dokolku sakaat da ja opravdaat poddr{kata na naviva~ite.

Vo ostanatite me~evi od pettoto kolo na Ligata na {ampionite se sre}avaat: Totenhem– Verder, Hapoel–Benfika, [alke–Lion, Valensija-Bursaspor i Rubin-Kopenhagen.

TOP 100

TOP 100

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S