173 Kapital 25 11 2010

VEB STRANICATA NA OON “VRIE” OD GRE[KI

KONSTANTINOS DASKALAKIS GENERALEN DIREKTOR NA FENI INDUSTRI

NAMESTO MAPA NA MAKEDONIJA – GO DOBIVATE AVGANISTAN!

FENI E VISTINSKA USPE[NA PRIKAZNA STRANA 9

STRANA 8

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

“KAPITAL” OTKRIVA ZO[TO BAVNO SE RE[AVA PROBLEMOT SO IZVOZ NA VINO

MINISTEROT ZA ZEMJODELSTVO ^EKA PODATOCI OD BRISEL, KOI VE]E GI IMA NA INTERNET

NEJASNO E ZO[TO MINISTEROT ZA ZEMJODELSTVO BARAL VAKVI PODATOCI I DOPOLNITELNO SE ODOL@UVA PROCESOT, KOGA LISTATA NA VINA SO ZA[TITENI GEOGRAFSKI OZNAKI I GEOGRAFSKI POTEKLA E JAVNO OBJAVENA NA VEB-STRANICATA NA EVROPSKATA KOMISIJA. ~etvrtok.25. noemvri. 2010 | broj 73 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 6-7

UTRE, VO

NA ZATVORAWE, SREDA, 23.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,35% 0,11% 0 00,61%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 45,57 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

883,63 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.11)

MBI 10 2.242

2.237

2.232

2.227

2.222 17.11

19.11

21.11

23.11

SDSM: VMRODPNME saka da gi pokrie dolgovite na svoite gradona~alnici STRANA 10

Iako so vonredni aukcii sobira pari, Stavreski ne priznava deka buxetot e prazen STRANA 11

IDEJATA ZA DANO^NA AMNESTIJA POBUDI INTERES

MAKEDONSKI BIZNISMENI SAKAAT DA GI VRATAT PARITE OD STRANSTVO STRANA 4

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV Z

GOSPOD GOSPODIN MINISTER...

MINIS VIDI SEGA..!??

S STRANA 4

KOLUMNA ALEKSAN ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISL STANISLAV PIGON

SLATKO OD GROZJE STRANA 8

EXCLUSIVE NAJPOZNATIOT SVETSKI HAKER

KEVIN MITNIK ZA KAPITAL SEGA SUM “DOBAR” HAKER! STRANA 11

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

(NE)KOMPETENCII STRANA 2

2 25.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 25 NOEMVRI 2010

(NE)KOMPETENCII

E

Evropejcite, barem onie koi se del od Evropskata unija, denovive se na maka. Smisluvaat na~ini i metodi kako do 2020 godina da ja poka~at stapkata na vrabotenost na zavidni 75%.

Zagri`eni od slabata ponuda na kvalitetni kadri, eksperti i istra`uva~i vo razli~ni oblasti, tie plasiraat “Agenda za novi ve{tini i rabotni mesta”.

Idejata e odli~na. Ako se realizira, }e se namali sega{nata stapka na nevrabotenost od 10% (23 milioni lica), koja, kako {to velat evropskite birokrati, predizvikuva seriozni posledici po ekonomskiot rast i sistemot za socijalna pomo{.

Taka e vo Evropa.

Vo Makedonija e beter.

Razlikata me|u niv i nas e {to vo eden moment tie se svestuvaat kade im e problemot i pokrenuvaat akcija za negovo nadminuvawe, dodeka kaj nas problemot se prodlabo~uva.

Situacijata e paradoksalna. Vladata, na primer, dobiva grant od 1,3 milioni evra za podobruvawe na konkurentnosta na pazarot na trud. Prvite pari }e se iskoristat za 8.000 nevraboteni da se steknat so novi ve{tini i znaewa za potoa polesno najdat rabota i da se trgnat od grbot na dr`avata. Vo vtorata faza }e imalo i pove}e pari i pogolem opfat so

ovoj proekt.

Proektot kako proekt e za pofalba, no paradoksot e vo toa {to Vladata se odnesuva kako popot od narodnata izreka, koj veli: “Ne me gledaj {to pravam, slu{aj {to ti zboruvam!”.

Ete, taka pravi Vladata.

Na drugite im ka`uva deka treba da se podobrat i educiraat zatoa {to “znaeweto e sila, znaeweto e mo}”, bez da ja pogledne (ne)kompetencijata vo svoite redovi.

Odgovorot zo{to od Makedonija ve}e podolgo vreme se odlevaat stotici milioni evra poradi propadnati tenderi, na {to seriozno predupreduva “Kapital”, neodamna go dade ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Toj samo ja potvrdi dijagnozata na Evropskata komisija deka “Ministerstvoto za ekonomija nema dovolen kapacitet za uspe{no da gi organizira tenderite za golemite proekti vo energetikata”.

Poradi toa {to na{ite administrativci nemaat ekspertiza za rabota na vakvi specifi~ni zada~i, ministerot re{i da vklu~i me|unarodni institucii.

I vo oblasta na ekologijata bele`ime isklu~itelno slab kapacitet. Iako vo ministerstvata postojano se vrabotuvaat novi i novi administrativci, se ~ini deka nivnite znaewa i kompetencii se isklu~itelno slabi. Ova ne e na{a konstatacija. Toa go uvidele site koi imale rabota so niv. Norve{kata ambasada, na primer, go finansira zajaknuvaweto na “kapacitetite na Ministerstvoto za `ivotna sredina i na nacionalnite kompanii za zabrzuvawe na procesot na izdavawe na integriranite ekolo{ki dozvoli vo sektorite metalurgija i energetika”.

Lu|eto ednostavno ne znaele, nekoj mora da gi

“KAPITAL” OTKRIVA ZO[TO BAVNO SE RE[AVA PR

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

nau~i.

Ova se samo primeri, no, za `al, takov e i celokupniot ambient vo dr`avnata uprava. Vo ministerstvata, vo dr`avniet agencii, za op{tinite muabet da ne pravime. Naj~esto obrazlo`enie zo{to ne se koristat raznite fondovi i proekti koi im stojat na raspolagawe na instituciite e – nivniot slab kvalitet!

Zatoa, Vladata, problemot so hroni~en nedostig od kvaliteten kadar vo zemjata bi trebalo da po~ne da go re{ava vo svoite redovi. Za toa ne se potrebni milionski grantovi. Itno e neophoden merit sistem za vrabotuvawe vo javnata administracija. Vrabotuvawe spored znaewe, ne spored partiski klu~.

Efektite }e bidat dvojni.

Em instituciite }e dobijat lu|e koi znaat da rabotat, em nametnatata konkurencija bazirana na znaewe vo dr`avniot sektor dopolnitelno }e gi podigne kriteriumite vo privatniot sektor, koi i toa kako va`at. Mo`ebi toga{ nema da ni se slu~uvaat propadnati tenderi, lo{i ocenki za kompetencija, lo{ imix za dr`avata.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

33%

Оd makedonskoto mleko gi zadovoluva standardite za kvalitet na EU, informira Veterinarnata uprava na Makedonija.

Makedonija godinava voop{to ne izvezla mleko vo EU, a plasmanot vo golem del e ograni~en na zemjite od regionot. Spored zamenik-pretsedatelot na Federacijata na farmeri, Nedim Hasani, ovoj nizok procent se dol`i na nemaweto pravna ramka koja }e go uredi klasificiraweto na mlekoto po kvalitet. Farmerite velat deka problem e i toa {to na zemjodelcite ne im e jasno definirana metodologijata na rabota na nezavisnata laboratorija vo Skopje.

Spored Federacijata na farmeri, proizvodstvoto na kravjo mleko poslednive godini e namaleno od 438 toni vo 2007 godina na 359 toni vo 2009 godina.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MINISTEROT Z ^EKA PODATO KOI VE]E GI I

Od Ministerstvoto za zemjodlestvo v~era cel den ne dobivme odgovor {to baraat od Brisel i {to zna~i dopisot {to go dobile od Evropskata komisija, a koj potoa go prepratile do pove}eto vinarnici vo zemjava.

Nejasno e zo{to ministerot za zemjodelstvo j baral b vakvi podatoci i dopolnitelno se odol`uva procesot, koga listata na vina so za{titeni geografski oznaki i geografski potekla e javno objavena na veb-stranicata na Evropskata komisija. To~no se znae koja zemja kako gi ima registrirano vinskite regioni.

Grcija ima registrirano 139 geografski oznaki, me|u koi e i regionot Makedonija. Vo ovoj registar nikade ja nema Republika Makedonija ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

R

Republika Makedonija pobarala od Evropskata komisija razmena na listi so za{titeni geografski oznaki za vino, {to bilo del od procesot na dijalog me|u zemjava i Brisel za re{avawe na problemot

so izvozot na makedonskoto vino vo Evropskata unija, koj go nametna Grcija poradi imeto “Makedonija” ili “makedonsko”, doznava “Kapital”. No, nejasno e zo{to ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, baral vakvi podatoci i dopolnitelno se odol`uva procesot, koga listata na vina so za{titeni geografski oznaki i geografski potekla e javno objavena na veb-stranicata na Evropskata komisija. Na ovaa veb-stranica to~no se znae koja zemja kako gi ima registrirano regionite od koi potteknuvaat vinata {to gi plasira na

evropskiot pazar. Grcija ima registrirano 139 geografski oznaki, me|u koi e i regionot Makedonija. Vo ovoj registar nikade ja nema Republika Makedonija.

Od Ministerstvoto za zemjodlestvo v~era cel den ne dobivme odgovor {to baraat od Brisel i {to zna~i dopisot {to go dobile od Evropskata komisija, a koj potoa go prepratile do pove}eto vinarnici vo zemjava.

Vo dopisot koj Brisel go ispratil do makedonskoto Ministerstvo za zemjodelstvo, a do koj dojde “Kapital”, pi{uva

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

25.11.2010

IK POBEDNIK

3

MUDRA POLITIKA NA DOBROSOSEDSTVO O

BARAK OBAMA

AD vedna{ obezbedi direktna voena pomo{ za Ju`na Koreja otkako ovaa aziska zemja vleze vo voeni presmetki so Severna Koreja

S

MIRKO CVETKOVI]

rpskiot premier v~era go primi pra{alnikot od Brisel, od koj zavisi kolku brzo i kako Srbija celosno }e gi otvori vratite za vlez vo EU

S

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVSKA

irektorkata na Fondot za zdravstvo pretura od {uplivo vo prazno samo za da ja odr`i kasata vo `ivot, pa sega }e stradaat evtinite lekovi, za da bidat dostapni skapite

D

@OZE SOKRATE[

ortugalskata Vlada se ma~i so buxetot za da ja spasi dr`avata od bankrot, pri {to }e {tedi, no }e se spravuva i so sindikatite koi protestiraat za pogolem buxet

P

ROBLEMOT SO IZVOZ NA VINO

ZA ZEMJODELSTVO CI OD BRISEL, IMA NA INTERNET Grcija ima registrirano 139 geografski oznaki, me|u koi e i regionot Makedonija.

30

milioni evra godi{no iznesuva izvozot na makedonski vina vo EU

70% od makedonskoto vino se prodava na pazarite na EU

deka “vo najskoro vreme }e bide napravena razmenata vo ramkite na tekovniot proces na konsultacii, koj dopolnitelno e intenziviran vo poslednive nekolku meseci”. Vo dopi-sot pi{uva deka “izvozot na makedonsko vino vo zemjite~lenki na EU se vr{i soglasno Odlukata na Sovetot na EU br.916 od 3 dekemvri 2001 godina, kako i spored Detalniot protokol za vino od 27 dekemvri 2001 godina, pri {to za{titata na geografskite i tradiciona-

lnite nazivi se regulirani l so ~len 7 od Odlukata, ka i vo Aneks 2 od Prokako to tokolot”.

Ova zna~i deka p postoi reguliranost na i izvozot na makedonsko vino n pazarite vo EU, no nikoj na n ja tolkuva ovaa regulane ti tiva.

V pove}eto vinarnici Vo v velat deka ne znaat {to z zna~at ovie objasnuvawa.

D Doznavame deka i tie isp pratile dopis do Evropskata komisija, no odgovorot za zasega e nepoznat.

IZVOZOT VO EU, SE U[TE NEPOZNATA Poradi toa, makedonskite vinarnici s$ u{te ne znaat dali od januari 2011 godina }e imaat problem so izvozot na makedonskoto vino otkako pred nekolku meseci Grcija izdejstvuva zabrana za uvoz na vino vo EU ako nosi makedonski geografski oznaki.

Direktorot na vinarnicata Stobi, \or|i Jovanov, veruva deka golemiot interes na Germanija, koja e najgolem partner na Makedonija za uvoz na vino, }e pomogne da se nadmine ovoj problem.

“Dokolku nie sme ostaveni sami da go re{ime problemot, nema da najdeme nikakvo re{enie. No, sre} na okolnost e {to Germanija e mnogu zainteresirana za makedonskoto vino i taa ve}e raboti na re{enie od tipot na promena na etiketite. Veruvam deka poradi golemiot interes za na{eto vino, }e izdejstvuvaat izvozot da prodol`i normalno i po Nova godina”, veli Jovanov.

S k na vinarskata k Sopstvenikot vizba Xumajlija, Zoran Danevski, ~eka da go vidi re{enieto na Evropskata komisija, koja trebalo da se izjasni kako i pod koe ime }e se izvezuva makedonskoto vino.

“Makedonija i Grcija potpi{aa spogodba so koja Grcija se obvrzuva da ne go spre~uva ekonomskiot razvoj na zemjava. Spored toa, ne bi trebalo da ima problem so izvozot na vino vo 2011 godina, no, sepak, treba da se po~eka re{enieto na Evropskata komisija po ova pra{awe”, veli toj.

Spored nego, vinarnicite {to se zasegnati so ovoj problem treba da dobijat dopis od Ministerstvoto za zemjodelstvo, so koj }e se objasnat ponatamo{nite aktivnosti.

Raznoglasijata vo vrska so ova pra{awe odat dotamu {to sopstvenik na edna vinarnica veli deka nema nikakov problem za izvoz na makedonsko vino vo EU. GRCIJA ODRABOTILA U[TE VO 1989 GODINA Goran Damovski, zamenikdirektor za tehni~ki pra{awa na programata za zemjodelstvo na USAID, AgBiz, veli deka Grcija vo 1989 godina go za{titila nazivot “Makedonija” i “makedonsko”, bidej}i bile svesni deka Republika Makedonija }e stane nezavisna dr`ava.

“Nie, zaedno so zamenikministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, organiziravme koordinativen sostanok za da dojdeme do

re{enie za problemot.

Imame mnogu argumenti na na{a strana, koi gi prezentiravme na Potkomitetot za zemjodelstvo i ribarstvo i Sovetot za stabilizacija i asocijacija na EU, no s$ u{te nemame odgovor za ova pra{awe. Edna od opciite {to nie ja nudime e regionot Makedonija da se registrira kako homonim, bidej}i ima mnogu vakvi primeri vo evropskite zemji”, veli Damovski.

Ekspertite velat deka Makedonija porano bila podelena na tri vinski regioni, Povardarski, Isto~en i Zapaden, no bidej}i Makedonija e mala zemja, pretstavnicite na vinarnicite i na Vladata se dogovorile vo elektronskiot spisok na vina so geografsko poteklo da gi registriraat kako “Vina od Makedonija”. Problemot nastanuva koga EU go odbiva ovoj predlog, bidej}i Grcija ve}e gi registrirala svoite vina so poteklo od regionot Makedonija.

Sega Evropskata unija bara da se deklarira regionot od kade {to poteknuva vinoto, no toa ne smee da bide region Makedonija.

Poznava~ite vo zemjava se pla{at deka blokadata na makedonskoto vino na pazarite vo EU }e predizvika seriozen problem za na{ata vinska industrija. Tie potenciraat deka {tetite od eventualnata zabrana za plasman na na{eto vino bi iznesuvale okolu 60 milioni evra.

Izvozot na vino vo EU te`i okolu 30 milioni evra godi{no i e edna od najgolemite izvozni granki vo zemjodelstvoto. Pove}e od 85% od vinoto vo zemjava se izvezuva, od koi okolu 70% zaminuvaat na pazarite vo EU.

M

Me|u mnogute `estoki napadi od oficijalna Atina za poziciite na Makedonija vo odnos na sporot za imeto, noviot gradona~alnik na Solun, Janis Butaris, od partijata na premierot Jorgos Papandreu, PASOK, nastapi so silno pozitivna energija kon Skopje. Pra{uvaj}i “zo{to nekomu bi mu pre~ela dvojnata formula za imeto?”, Butaris stana eden od malkute nositeli na vlast vo Grcija koi povikuvaat na brzo re{enie, koe }e gi zeme predvid i makedonskite crveni linii. Od Solun, bastionot na gr~kiot nacionalizam naso~en kon Makedonija, grad vo koj pred levi~arot Butaris duri 24 pati po red pobeduvaa kandidati na desnicata, noviot gradona~alnik veti deka }e se obide da go promeni mentalitetot na solun~anite. Izjavuvaj}i deka }e se bori protiv

JANIS JANI IS BUTARIS BU fanatizmot so koj se hrani predrasudata deka Makedonija e samo gr~ka, toj go napravi prviot ~ekor vo razbivaweto na gr~kata koherentnost vo odnos na rigidnite stavovi za sporot za imeto. Malku se politi~arite, barem vo ovoj del od svetot, koi se podgotveni da otstapat od populisti~kata strategija i da za~ekorat po nerazgazen teren. Uspe{niot biznismen Butaris, poznat po svoite liberalni stavovi, so posledniot poteg poka`a deka e eden od malkute i deka so pravo go bie dobriot glas na filantrop. Za vistinsko pomestuvawe nanapred na dvodeceniskiot spor za imeto go ~ekame samo partnerot na Butaris, koj }e bide podgotven soodvetno da mu parira, od makedonska strana.

GUBITNIK

PROMA[ENA LUSTRACIJA

P

Pratenikot Stojan Andov, predlaga~ na Zakonot za lustracija, izjavi deka nema namera da predlo`i novi izmeni vo Zakonot, za{to dosega ne videl akti koi uka`uvaat na toa deka Zakonot ima slabosti, tuku deka problemot e vo negovoto sproveduvawe, {to e op{ta slabost vo zemjata, za{to site zakoni kaj nas slabo se sproveduvale.

“Imame kritika od EK deka gore-dolu dobro stoime so donesuvaweto na zakonite, no lo{o stoime so nivnata implementacija. Toa e edna op{ta slabost vo sproveduvaweto na zakonot i slabost na instituciite”, izjavi pratenikot, inicijator za donesuvawe na zakon za lustracija.

Andov treba da objasni ako Zakonot go skroil po merka, a slabost e samo negovoto sproveduvawe, toga{ koj e

STOJAN AN ANDOV odgovoren za toa. Andov mora da e svesen deka tuka ne se raboti za obi~en zakon, tuku za edna ~uvstvitelna materija za koja e neophoden krajno seriozen pristap, kako vo podgotvuvaweto, taka i vo nejzinoto sproveduvawe.

Makedonskata lustracija zatai kako proces. So site la`ni (!?) dosieja proma{eni od Komisijata, so samo eden “faten” {pion, koj, ni pomalku, ni pove}e, be{e Trendafil Ivanovski, pretsedatel na Ustavniot sud, so somnitelni izjavi i lica koi se rasfrlaat so informacii, nejasno e kako nekoj s$ u{te mo`e da tvrdi deka bilo {to povrzano so lustracijata e dobro.

MISLA NA DENOT

NE POSTOJAT TAJNI ZA USPE[EN BIZNIS. TOJ E REZULTAT NA PODGOTOVKA, NAPORNA RABOTA I U^EWE OD GRE[KITE

KOLIN PAUEL

PORANE[EN AMERIKANSKI DR@AVEN SEKRETAR

4 25.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

IDEJATA ZA DANO^NA AMNESTIJA POBUDI INTERES

MAKEDONSKI BIZNISMENI SAKAAT DA GI VRATAT PARITE OD STRANSTVO Vladata dobila direktni predlozi od nekolku dr`avni institucii da sprovede dano~na amnestija, bidej}i pove}e biznismeni i politi~ari poka`ale interes da gi vratat vo zemjava parite {to gi ~uvaat na smetki vo stranski banki, doznava “Kapital” ALEKSANDAR JANEV ijarda evra od odleaniot janev@kapital.com.mk kapital od zemjava, a so odano~uvawe na toj kapital dr`avata }e dobie ekstra prihodi i vo buxetot. No, Vane Cvetanov, porane{en direktor na Upravata za spre~uvawe na pereweto pari, tvrdi deka i toj dostavil analiza li~no do premierot Nikola Gruevski Postoi ogromen interes kaj za na~inite na koi mo`e makedonskite biznismeni i da se sprovede dano~nata politi~ari, no i kaj isele- amnestija vo Makedonija i nicite, da gi vratat parite kakvi efekti }e dade. doma. “Kapital” doznava “Premierot ja dobi analideka poradi toa Vladata zata {to ja izrabotivme dobila direktni pred- so sporedba na efektite lozi od nekolku dr`avni od dano~nata amnestija institucii da sprovede sprovedena vo 15 zemji i dano~na amnestija so koja procenki deka na toj na~in }e se legalizira kapitalot realno mo`e da se o~ekuva koj vo procesot na trans- povrat na 1,5 milijardi formacija od op{testven evra. Vo najoptimisti~ko vo privaten bil iznesen scenario mo`e da se nadvor od zemjava. o~ekuvaat duri i do tri Posledniot predlog dojde milijardi evra od zarobeod direktorot na Upra- niot makedonski kapital vata za javni prihodi vo stranstvo. No, Vladata (UJP), Goran Trajkovski, voop{to ne odgovori na koj smeta deka na toj na~in na{iot predlog”, veli bi mo`elo da se o~ekuva Cvetanov. Toj veli deka povrat na okolu edna mil- ovaa analiza ja napravil otkako mnogu biznismeni mu uka`ale deka se zainteresirani da gi vratat parite od stranstvo.

Ekspertite nemaat dilemi deka treba da se sprovede dano~nata amnestija kako merka so koja mo`e da se vrati golem del od make-

P

donskiot kapital vo stranstvo, no sugeriraat za toa da se postigne politi~ki konsenzus i da se vospostavat site kriteriumi koi }e garantiraat deka nema da se legalizira valkan kapital. Tie baraat i da se obezbedi sigurnost i anonimnost za onie {to }e odlu~at da gi vratat parite vo Makedonija.

“Ako se sproveduva radikalna forma na amnestija na kapitalot, toga{ mora prethodno da se specificira koj kapital }e se legalizira i kako }e se utvrduva i doka`uva potekloto na parite. Postoi opasnost da se amnestiraat pari koi se steknati od kriminalni zdelki i poradi toa mora dobro da se postavat kriteriumite”, veli Miodrag Labovi}, porane{en direktor na Finansiskata policija.

Del od ekspertite, pak, se somnevaat vo uspe{nosta na reformata poradi psiholo{ki strav od neuspeh, odnosno nesigurnosta na lu|eto vo pravosudniot sistem. Na vnimatelnost pri eventualna dano~na amnestija povikuva i porane{niot direktor na Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari, Vlado Naumovski.

“Apsolutno e dobro za

VLADO NAUMOVSKI PORANE[EN DIREKTOR NA DIREKCIJATA ZA SPRE^UVAWE NA PEREWE PARI Apsolutno e dobro za zemjata da se sprovede dano~na amnestija so koja }e se vratat parite zarobeni vo stranstvo i }e se investiraat vo razvojot na ekonomijata. No, treba vnimatelno da se osmisli takvata reforma. Ima ~isti pari koi na{i biznismeni gi ~uvaat vo stranstvo bidej}i ne platile danok za niv vo Makedonija, no ima i kapital koj e steknat nelegalno.

3 FAKTI ZA...

1 3 300

MILION DENARI IZDVOI VLADATA ZA IZRABOTKA NA FIZIBILITI STUDIJA ZA IZGRADBA NA MALI AKUMULACII VO MESNOSTA ARAMISKA ^E[MA NA OSOGOVSKITE PLANINI MINI-AKUMULACII ]E BIDAT IZGRADENI NA OVOJ LOKALITET KADE [TO IMA DESETINA IZVORI NA VODA

ILJADI METRI KUBNI VODA ]E SOZDAVAAT TRITE MALI AKUMULACII, A VODATA ]E SE KORISTI ZA POTREBITE NA VIKEND-NASELBATA VO LOKALITETOT PONIKVA

34

...POGLED NA DENOT...

GOSPODIN MINISTER...

VIDI SEGA...!?

nogu destruktivnata reakcija na Ministerstvoto za transport i vrski, na napisot na “Kapital” so naslov “Licitacija so eden ~ovek e proda`ba vo ~etiri o~i”! ]e se osvrnam na nekolku mesta vo reakcijata, koja ja objavivme v~era...

Prvo! “...Ministerstvoto najostro (!?) reagira na navodite preneseni vo napisot so naslov “Licitacija so eden ~ovek e proda`ba vo ~etri o~i...”

Pa, ima nekoi objasnuvawa koi gi pro~itavte v~era...Za na krajot da poentiraat: Vtoro! “...Barame (!?) od novinarite i ureduva~kiot tim na “Kapital” pri izgotvuvawe na napisite da se pridr`uvaat do na~elata na profesionalnoto rabotewe i pred objavuvaweto na informaciite istite da bidat soodvetno provereni, kako ne bi se dezinformirala javnosta”!

Prvo, nikoga{ ne sfativ od kade im izvira ovaa negativna energija i destruktiven nagon vedna{ “da se tepaat so novinarite”! Neli treba da e te{ko da se napi{e - “najostro reagira”...

Zo{to pi{aniot demant mora da bide “najostra reakcija”, a da ne bide samo “reakcija”, “zabele{ka” ili “objasnuvawe”! Zo{to tepa~ka! A! Ministre? Zar makedonskata po{iroka javnost ja so~inuvaat “goveda”, da mi prostite, koi ni{to ne razbiraat, pa, mora so “verbalen kam{ik”, kako bi ni teknalo!? Ili mo`ebi

M MIODRAG LABOVI] PORANE[EN DIREKTOR NA FINANSISKATA POLICIJA Ako se sproveduva radikalna forma na amnestija na kapitalot, toga{ mora da se specificira koj kapital }e se legalizira i kako }e se utvrduva i doka`uva potekloto na parite. Postoi opasnost da se amnestiraat pari koi se steknati od kriminalni zdelki i poradi toa mora dobro da se postavat kriteriumite zemjata dokolku se sprovede dano~na amnestija, so koja bi se vratile parite {to se zarobeni nadvor od zemjata i bi se investirale vo razvojot na na{ata ekonomija.

No, treba vnimatelno da se osmisli reformata. Ima ~isti pari, koi na{i biznismeni gi ~uvaat vo stranstvo bidej}i ne platile danok za niv vo Makedonija, no ima i kapital steknat nelegalno.

Amnestijata ne treba da gi legalizira valkanite pari koi poteknuvaat od {verc, trgovija so droga i oru`je ili od kriminalna privatizacija”, veli Naumovski.

PROCENKI...

NIKOLA GRUEVSKI pretsedatel na Vladata

RASTOT VO 2012 DA BIDE NA NIVO NA REKORDOT OD PRED TRI GODINI rizata pridonese da zapre zasileniot ekonomski rast vo Makedonija zabele`an vo 2007 i 2008 godina. Vladata planira vo 2012 godina da se vratime na visokiot rast od 5% i 6%, kako {to be{e pred tri godini. Sepak, takviot planiran rast mnogu }e zavisi od razvojot na situacijata so evroto, izjavi premierot Nikola Gruevski na rabotata na Evropskiot liderski forum vo London, vo ramkite na nedelata na svetskiot biznis {to ja organizira kompanijata Blumberg.

Spored nego, }e nema direkten udar na krizata od evrozonata vrz makedonskata ekonomija, no indirektno Makedonija bi mo`ela da gi po~ustvuva posledicite od krizata, osobeno ako taa se prodlabo~i, zatoa {to 60% od makedonskiot izvoz e naso~en kon zemjite od Unijata.

K

QUP^O ZIKOV

“...licitacija so samo eden kandidat, vo su{tina e proda`ba vo ~etiri o~i, koja sekako nemora da zna~i deka e kriminalna. Osven koga e...”! “golubite pismono{i” od kabinetot na ministerot sakaat da n$ vidat kako takvi!

Na primer, se pra{uvam {to }e se slu~i, ako i pokraj ovaa “najostra reakcija”, novinarite, eve, da re~eme, pak pogre{at, spored tolkuvawata na Ministerstvoto ... [to sleduva? Zar potoa sleduva besewe, strelawe... [to?

Drugo pra{awe e zo{to “najostro reagiraat” do nas, a ne reagiraat do Miroslav Gr~ev i Nikola Velkovski, koi vo tekstot {to go demantira Ministerstvoto davaat izjavi i, patem, TIE tvrdat (nie samo prenesovme) deka “proda`ba na grade`no zemji{te vo uslovi koga mo`e da se pojavi i samo eden ponuduva~”, vsu{nost e “proda`ba vo ~etiri o~i”!?

Na krajot na reakcijata-demant Ministerstvoto ni se obra}a so “Barame profesionalno da informirate...”!

E, toa ne e ne{to {to vi sleduva, ministre! Novinarite i urednicite na Kapital Media Grup se i pove}e od profesionalni koga stanuva zbor za ekonomskite temi i vesti. Nie ne se brukame ... i vie toa dobro go znaete!

Mnogu dobro!

Profesionalnosta, to~nosta i analiti~nosta se silata na na{ata kompanija, no i silna pre~ka vo poslednite godini i meseci da se razbereme so nekolkumina nadle`ni ministri!?

Zatoa, mislam deka odnosite me|u mediumite i Vladata ne treba da se gradat preku zapovedni “barawa” od strana na Vladata, tuku za toa postojat pove}e u~tivi formi na dobro odnesuvawe – “ve molime”, “bi bilo potvrda na na{ata dobra sorabotka da...”, “Vo imeto na na{ata korektna sorabotka o~ekuvame deka (da)...”

Vaka, ministre, ova nekako li~i na paraspur... situacija!? Ne vi dol`ime ni{to posebno...!

Inaku, koga ve}e tolkuvame dali e vo pra{awe proda`ba vo ~etiri o~i, koga e dozvoleno licitacija i so samo eden prijaven, da ve informiram deka koga pred dve godini sakav da licitiram za zemjodelsko zemji{te pod zakup, u~tivo mi se javi eden gospodin od kabinetot na toga{niot minister za zemjodelstvo, kogo li~no i ne go poznavam, koj “najostro mi reagira{e” so “izri~no barawe” da se povle~am od licitacijata, oti se znaelo koj }e ja zeme zemjata! Jas se povlekov, a licitacijata pomina! Normalno deka s$ be{e legalno...! Jas bev podgotven da dadam 6.000 denari za eden dekar zemja, toj ja dobi, slu{am za 2.300 denari! Pa, ti Mile vidi sega...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

DELAVEKURAS: MILO[OSKI JA NAVREDUVA GRCIJA! inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, ne mu pomaga na procesot, tuku, naprotiv, go ote`nuva.

Nema konstruktiv-

M

na uloga i ja napa|a Grcija na navredliv na~in. Ova go izjavi v~era portparolot na gr~koto MNR, Grigoris Delavekuras, po obvinuvawata deka Grcija se obiduva da ja natera Makedonija da se otka`e od pregovorite.

"Ne bi mo`el da ka`am deka e iskrena izjavata na ministerot Milo{oski deka saka napredok vo pregovara~kiot proces, koga na sekoj mo`en na~in se obiduva da ja pretstavi

Grcija so temni boi pred gra|anite. Za napredok e potrebno da prestaneme so obvinuvawata", dodade Delavekuras.

Spored nego, gr~koto MNR dobrata volja za re{enie ja iska`uva i preku toa {to ne odgovara na provokaciite i izjavite od makedonska strana - "dokolku ima volja od makedonska strana, toga{ Grcija e podgotvena u{te utre da se soglasi za re{enie", re~e toj.

25.11.2010

5

VVISOKA VOENA DELEGACIJA NA EU VO MAKEDONIJA! isoka delegacija na Voeniot komitet na EU, na ~elo so ppretsedava~ot, {vedskiot ge general Hakan Siren, od denes }e prestojuva vo dvodnevna poseta na M Makedonija. Generalot S Siren }e ostvari sredba so generalot potpolkovnik na ARM, Miroslav Stoja janovski.

S Stojanovski pred Voenniot komitet na EU } e ja prezentira trans-

V

formacijata na ARM i dostignatiot stepen na reformi, u~estvoto vo misiite nadvor od Republika Makedonija. Pokraj toa, predvideno e da se utvrdat i aktivnostite za u~estvoto na ARM vo proektot za razvoj na borbenata grupa na EU (EU battle group 2012).

Ova e prva oficijalna poseta na Makedonija od strana na pretsedava~ot na Voeniot komitet, pri

{to e predvideno na vtoriot den od posetata generalot Siren da se sretne so ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, a }e ostvari sredbi i so ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, kako i so pretsedatelot na Komisijata za odbrana i bezbednost vo Sobranieto na Republika Makedonija, Vladimir \or~ev.

SO SOMNITELNI IZVORI I SOMNITELNI CELI

ANKETITE SLU@AT SAMO ZA PARTISKI PREPUKUVAWA!

Poradi neprofesionalnosta vo izrabotkata na anketite i potoa manipulacijata so dobienite rezultati, tie ja izgubija svojata relevantnost i ve}e nikoj ne gi sfa}a seriozno, velat analiti~arite GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

odeka politi~kite partii so zadovolstvo gi koristat rezultatite od s$ pobrojnite anketi za dnevnopoliti~ki prepiski, analiti~arite reagiraat deka anketite ~estopati odat na {teta na samata dr`ava. Tie sozdavaat slika koja ne ja otslikuva realnata sostojba, poradi ~esta manipulacija so brojkite.

Komunikolozite velat deka iako anketite se obele`je na sekoe demokratsko op{testvo i se dobredojdeni za periodi~no sledewe na sostojbite vo dr`avata, osobeno ako doa|aat od renomirani instituti, Makedonija nema razvieno kriti~ka javnost i zatoa mnogu ~esno se manipulira so podatocite.

D

Komunikologot Suat Misini veli deka anketite se seriozna rabota so koja ne treba da ima igra.

"Sekoga{ treba transparentno da se naveduva izvorot i metodologijata na anketata.

Statistikata mnogu ~esto podle`i na manipulacija, namerna ili nenamerna. Pritoa, posledicite od takvata manipulacija ne treba da se potcenuvaat. Se raboti za seriozna rabota so koja nema igra~ka", veli Misini.

So sli~en stav i komunikologot, Seat Xigal.

"Mestoto na anketite vo op{testvoto e nesporno.

Me|utoa, vo nikoj slu~aj tie ne treba da se preterani i preforsirani. Kaj nas, vo posledno vreme mo`e da se zabele`i takov trend. Posledicite od vakvite anketi se toa {to na saboterski na~in mo`e da se nametnat stavovite. Slabosta e {to

mnogu ~esto se instrumentaliziraat podatocite i lesno se manipulira so brojkite", veli Xigal.

Anketite se predmet na analiza i kaj biznis-sektorot.

Od Evropskata biznis-asocijacija velat deka anketite se sledat, no ne sekoga{ imaat krucijalno zna~ewe za kompaniite. "Kompaniite se vodat soglasno toa {to samite go ~uvstvuvaat vo svoeto sekojdnevno rabotewe.

Anketite se sledat, no ne se najzna~ajni vo rabotata na kompaniite", velat od ovaa asocijacija.

I od stopanskite komori na Makedonija potvrduvaat deka gi sledat rezultatite na anketite i pulsot na bizniszaednicata po objavenite rezultati. Posledicite od toa, sekako, se otsustvoto na stranski investicii poradi lo{ata slika {to se sozdava za zemjata.

ZAKON ZA UPRAVUVAWE SO DVI@EWETO NA SUDSKITE PREDMETI

SE STAVA LI KRAJ NA ^UVAWETO PREDMETI VO FIOKA?!

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

amo eden den rok }e imaat sudiite za prezemawe i postapuvawe po sudskite predmeti spored noviot Zakon za upravuvawe so dvi`eweto na sudskite predmeti.

Edinstveno za poobemnite slu~ai sudiite }e imaat pove}e vreme da se podgotvat, duri celi pet dena, no i toga{ toa mora da bide so dozvola od pretsedatelot na sudot.

Predlaga~ot na Zakonot, Ministertsvoto za pravda, ubeduva deka so ova }e se zabrza postapkata, }e se spre~i gubeweto na predmetite vo sudskite lavirinti i }e se re{i problemot so zaostatokot na nere{eni predmeti. Predmetite treba da se rasporeduvaat strogo preku elektronskiot sistem, a pretsedatelot na sudot i rabotnoto telo koe }e go opredeli toj }e vodi evidencija za dvi`eweto na site predmeti. Za vlasta, ovoj e klu~en reformski zakon za sudstvoto so koj }e se spre~at dolgite postapki i ~uvaweto na predmetite vo fioka, a za opozicijata neumesno sklopen zakon od samo 17 ~lena, koi i onaka bile predvideni

S

vo Zakonot za parni~na i krivi~na postapka, kako i so sudskite delovnici.

"So pomo{ na ovoj Zakon predmetite }e se sledat od pisarnica do objavuvawe na presudata, so {to }e se ovozmo`i utvrduvawe na tesnite grla kade {to predmetite zaglavuvaat vo sudskite lavirinti", istakna Vasko [utarov od VMRO-DPMNE. No, vladiniot optimizam ne go deli opozicijata.

Prateni~kata na SDSM, Cvetanka Ivanova, veli deka Zakonot ne samo {to e lo{o i nabrzina podgotven, tuku Zakonot e i neseriozen i treba da bide povle~en. “Predvideno e pretsedatelot i rabotnoto telo da go sledat predmetot od primaweto

do negovoto zavr{uvawe, a velite deka elektronskiot sistem na raspredelba } e go eliminira ~ove~kiot faktor vo postapkata. Ovie dva ~lena se kosat eden so drug i povtorno se ostava prostor za manipulacii�, reagira Ivanova.

Spored Zakonot predvideno e sudskite presudi da se objavuvaat javno na veb-stranicite na sudovite, so vnimanie da ne se zagrozi pravoto na za{tita na li~nite podatoci na vklu~enite vo postapkata.

Pretsedatelite na sudovite i sudiite koi nema da se pridr`uvaat do rokovite predvideni so Zakonot }e odgovaraat za nestru~no i nesovesno rabotewe.

ANKETITE VLIJAAT I VRZ IMIXOT NA ZEMJATA

Komunikolozite velat deka tokmu preku ovie anketi i manipulacijata so brojkite,

vsu{nost, nie samite si sozdavame lo{ imix i pretstava za zemjata.

Na sajtovite na ministerstvata za nadvore{ni raboti na nekoi stranski dr`avi, ona {to e karakteristi~no e deka Makedonija e ocenata kako zemja vo koja postojat politi~ki i me|uetni~ki tenzii, kriminalni i vooru`eni grupi, korupcija.

Na primer, na sajtot na Ministerstvoto za nadvore{ni na SAD za Makedonija e napi{ano slednovo: "Vo posledno vreme se zabele`uva zgolemuvawe na politi~kite tenzii i javnite demonstracii vo Makedonija, a situacijata so Kosovo zna~ajno go zgolemi pra{aweto za javna sigurnost, iako dosega istite ne rezultirale so nekakvo nasilstvo"

6 25.11.2010 FOKUS: UVOZNITE PROIZVODI SO AGRESIVEN MARKETING GO

MAKEDONSKITE PROIZVODI RETKO I DOMINATNO MESTO VO MARKETITE V KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

olicite vo marketite vo zemjava se preplaveni od srpski, hrvatski i slovene~ki proizvodi. Makedonskite kompanii se pred predizvikot da bidat konkurentni i na doma{niot pazar, no i da bidat prisutni i uspe{ni i na regionalnite pazari. Stranskite proizvodi, pred s$ tie od regionot, imaat svoe prepoznatlivo mesto vo supermarketite vo Makedonija.

Tie se locirani na poseben {tand, so vidlivo ozna~en brend. Dali i makedonskite proizvodi vo supermarketite vo drugite zemji se prepoznatlivi za potro{uva~ite so specijalno mesto i oznaka?

Poznava~ite smetaat deka makedonskite proizvodi se gubat vo mete`ot na reklami i promocii {to gi organizira konkurencijata, a proizvoditelite, pak, se zadovolni od toa kako se prodavaat nivnite proizvodi vo regionot.

Petar Denkovski, komercijalen direktor vo Vero vo Belgrad, ocenuva deka iako makedonkite proizvodi dobro se prodavaat vo Srbija, makedonskite proizvoditeli nedovolno go osvojuvaat tamo{niot pazar.

“Mojot vpe~atok e deka makedonskite proizvodi se prifateni i ceneti na srpskiot pazar. Za niv vladee mislewe deka se kvalitetni, cenovno dostapni i poteknuvaat od ekolo{ki zdravo i bogato zemjodelsko podra~je. Za `al, nie toa ne go koristime dovolno.

Proizvodite se gubat vo

P

Stranskite proizvodi, pred s$ tie od regionot, imaat svoe prepoznatlivo mesto vo supermarketite vo Makedonija. Tie se locirani na poseben {tand, so vidlivo ozna~en brend. Dali i makedonskite proizvodi vo supermarketite vo drugite zemji se prepoznatlivi za potro{uva~ite so specijalno mesto i oznaka? Poznava~ite smetaat deka makedonskite proizvodi se gubat vo mete`ot na reklami i promocii {to gi organizira konkurencijata, no proizvoditelite se zadovolni od toa kako se prodavaat nivnite proizvodi vo regionot mete`ot na reklami i promocii {to gi organiziraat nivnite konkurenti, kako od srpski proiz-

voditeli, taka i od golemite svetski kompanii. Najzastapeni makedonski proizvodi vo marke-

SAVKA DIMITROVA GENERALEN DIREKTOR NA EVROPA “Spored podatocite so koi raspolagame, na makedonskiot pazar doma{nite konditorski kompanii se zastapeni so 20%, a okolu 80% od proizvodite se uvezuvaat. Sostojbata e lo{a. Makedonija e vo najlo{a sostojba vo odnos na regionot. Kaj nas, smetam deka glavniot problem e {to premnogu lesno se dozvoluva uvoz na konditorski proizvodi od stranstvo.“

tite na Vero vo Srbija se tie na Tikve{, Skovin, Alkaloid, Vitalia, Popova Kula, Bonum, Evropa, Mako Market i Kolid. Sepak, mislam deka nivniot potencijal ne e dovolno iskoristen. Najpopularni brendovi se Tikve{ i Alkaloid, a ostanatite s$ u{te se borat za mesto pod sonceto. Konkurencijata e mnogu jaka i agresivna”, veli Denkovski.

Spored nego, makedonskite kompanii koi izvezuvaat vo Srbija ne se dovolno organizirani vo osvojuvaweto na pazarot.

“Koga }e se pogledne makedonskiot pazar, preku mediumite ili reklamite, }e vidite kolku srpskite firmi se zastapeni vo Makedonija.

Vo Srbija, makedonskite firmi voop{to ne se prisutni ili se incidentno zastapeni so reklami. So takov na~in i pristap kon rabotite te{ko deka mo`e da se o~ekuva napredok. Site nastapuvaat individualno, bez poddr{ka od makedonskite ekonomski pretstavni{tva.

So ogled na mojata funkcija, koja ja izvr{uvam re~isi edna godina, mo`am da im pomognam na mnogu

MAKEDONSKITE POLICI PREPLAVENI SO BREND el od doma{nite proizvoditeli na gotovi proizvodi alarmiraat deka te{ko se spravuvaat so konkurencijata od stranstvo i baraat dr`avata da im pomogne.

“Dr`avata treba pove}e da gi poddr`uva doma{nite proizvoditeli na gotovi proizvodi.

Treba da se obezbedi maksimalna poddr{ka na doma{nata proda`ba, bidej}i site sme svedoci deka na raftovite vo site prodavnici vo zemjava se nao|aat proizvodi od regionot i toa so mnogu niski ceni, koi se konkurentni i nelojalni na na{ite proizvodi”, poso~uva Tawa Atanasova od kompanijata za proizvodstvo na sokovi Vivaks.

Spored biznismenite, vo doma{noto proizvodstvo ne-

D

dostigaat nekoi proizvodi, pa poradi blizinata na srpskiot pazar i prisustvoto na golemite kompanii raste uvozot. Na udar na srpskiot uvoz e i konditorskata industrija. Poslednite statisti~ki podatoci od Srbija poka`uvaat deka izvozot na Srbija vo zemjava vo periodot od 2006-2009 godina e zgolemen za 40%. Vo 2006 godina, suficitot na Srbija vo trgovijata so konditorski proizvodi so Makedonija e okolu 11 milioni dolari, a vo 2009 godina se zgolemil na 15 milioni dolari.

Podatocite od Stopanskata komora na Srbija poka`uvaat deka 85% od konditorskite proizvodi na srpskiot pazar se od doma{no proizvodstvo, a samo 15% od uvoz. Za razlika od Srbija, kaj nas e obratno.

ZGOLEMEN I UVOZOT NA PROIZVODI ZA LI^NA HIGIENA I distributerskite kompanii velat deka vo sporedba so minatata godina, na pazarot s$ pove}e se baraat i se plasiraat srpski proizvodi.

Xemal Dauti, sopstvenik na distributerskata kompanija Dauti komerc, veli deka imaat zgolemen uvoz na srpski proizvodi od po~etokot na godinata, pred s$ prehranbeni i za li~na higiena.

“Sorabotuvame so dve kompanii. Od Invej od Novi Sad distribuirame detergenti i proizvodi za higena, a od Uni-pak od Ni{ prehranbeni proizvodi, kako {to se supi, sokovi, pudinzi i sli~no. Uvozot na proizvodi od Invej za prvite osum meseci godinava e zgolemen za 42%, a od Uni-pak za 67%, sporedeno so istiot period minatata godina”, veli Dauti.

Doma{nite konditorski kompanii kotiraat u~estvuvaat so 14% na makedonskiot pazar, a ostanatiot del od kola~ot im go prepu{taat na stranskite. Vo Hrvatska, pak, pove}e od 60% od konditorskite

proizvodi se od doma{ni proizvoditeli, a pomalku od 40% od uvoz.

Vo odnos na uvozot na konditorski proizvodi od Srbija, doma{nite proizvoditeli tvrdat

deka toj raste poradi dampingcenite, koi va`ele i za bugarskite i turskite proizvodi.

“Na makedonskiot pazar doma{nite konditorski kompanii se zastapeni so 20%, a okolu 80% od proizvodite se uvezuvaat.

Sstojbata e lo{a, a glavniot problem e {to premnogu lesno se dozvoluva uvoz na konditorskite proizvodi od stranstvo”, objasnuva Savka Dimitrova, generalen direktor na fabrikata Evropa.

I od Makprogres se soglasuvaat deka vo zemjava imaat silna konkurencija od uvoz.

“Vo posledno vreme zabele`uvame zgolemeno prisustvo na konditorski proizvodi od Turcija, so nerealno niska cena. Ne{to so carinata e simptomati~no.

Najmnogu se borime so srpskite, hrvatskite i turskite proizvodi.

OSVOJUVAAT MAKEDONSKIOT PAZAR

IMAAT VO STRANSTVO PETAR DENKOVSKI KOMERCIJALEN DIREKTOR NA VERO VO BELGRAD “Iako vo Srbija ima potencijal za makedonskite proizvodi, smetam deka Makedoncite vo Srbija voop{to ne se organizirani.

Koga }e se pogledne makedonskiot pazar, preku mediumite ili, pak, reklamite, }e vidite kolku srpskite firmi se zastapeni vo Makedonija. Vo Srbija makedonskite firmi voop{to ne se prisutni ili se incidentno zastapeni. So takov na~in i pristap kon rabotite te{ko deka mo`e da se o~ekuva napredok. Site nastapuvaat individualno, bez poddr{ka od makedonskite ekonomski pretstavni{tva.” makedonski firmi, no, za `al, nikoj dosega ne me kontaktiral. Jas na moja inicijativa se obiduvam da pobudam interes kaj makedonskite firmi za da prodavaat proizvodi na srpskiot pazar, a bi trebalo da bide obratno”, objasnuva Denkovski.

IZVOZNICITE ZADOVOLNI OD PRODA@BATA VO REGIONOT Najgolemite makedonski izvoznici, Tikve{, Skovin, Vitalia, Evropa, Alkaloid, Makprogres, Bonum, sepak, se zdovolni od plasmanot {to go imaat na pazarite vo regionot. Konditorskata kompanija Makprogres od Vinica izvezuva pove}e od 100 proizvodi vo 28 zemji vo vrednost od 10 milioni evra godi{no. Ottamu objasnuvaat deka 75% od proizvodstvoto go izvezuvaat, a 25% go plasiraat na doma{niot pazar.

“Prisutni sme vo cel region, Hrvatska, Srbija, Slovenija, Kosovo, Bosna i Hercegovina, Albanija, Bugarija. Generalno sme zadovolni od pozicijata {to ja imame vo porane{nite jugoslovenski zemji.

So na{ite konditorski proizvodi re~isi sme i lideri vo Kosovo i Bosna i Hercegovina. Tamu sme pozastapeni otkolku nivnite doma{ni proizvoditeli. Re~isi osum godini sme zastapeni so konditorskite proizvodi na stranskite pazari.

Po~navme ~ekor po ~ekor, a rast na izvozot bele`ime od godina vo godina, {to se dol`i i na na{ite investicii, razvojot na tehnologijata, evolucijata na ambala`ata”, veli Gligor Cvetanov, izvr{en direktor na Makprogres.

Na regionalnite pazari me|u najzastapenite e i Vitalia, koja proizveduva okolu 210 proizvodi na zdrava hrana. Menaxerot za proda`ba vo Srbija, Stole Zmejkoski, objasnuva deka nivnata kompanija e eden od trite najzastapeni proizvoditeli na musli vo Srbija.

86%

od konditorskite proizvodi vo zemjava se od uvoz

40%

porasna izvozot na konditorski proizvodi od Srbija vo Makedonija vo izminatite ~etiri godini

Vitalia e izvoznoorientirana doma{na kompanija, koja proizvodite gi plasira vo 30 zemji, od koi Srbija se izdvojuva kako lider vo pogled na finansiskiot obem na proda`bata.

“Pokraj kvalitetot, regionalnite pazari mora da se osvojuvaat i so marketin{ki aktivnosti. Na srpskiot pazar sme zastapeni so pove}e od 100 proizvodi, kako `itarki, dijabetika, soina programa, zasladuva~i, ~aevi, suplimenti, organik programa, od koi na najzna~ajno mesto se `itarkite.

Prisutni sme vo najgolemite marketi, kako Merkator-Rodi~, Metro, Delta, Idea, Vero, Tu{, Univer, DM, so minimum 30 artikli. Vo marketite sme dobro pozicionirani, imame solidna povr{ina od 2-3 metri kvadratni, kako i vo site veleproda`bii i prodavnici za zdrava hrana”, objasnuva Zmejkoski.

Pokraj srpskite, hrvatskite i slovene~kite farmacevtski giganti, na regionalnite pazari mnogu zastapeni se i kozmeti~kite i farmacevtskite proizvodi na makedonski Alkaloid. Generalniot direktor na Alkaloid, @ivko Mukaetov, vo intervjuto za “Kapital” objasni deka rastot na kompanijata vo golema merka so dol`i tokmu izvozot na

DOVI OD REGIONOT Konditorskata industrija vo zemjava e soo~ena so visoka cena na surovinite, {e}erot, masloto, kakaoto, {to na krajot gi poskapuva krajnite proizvodi”, veli Cvetanov od Makprogres.

I vinarnicite se `alat na nelojalna konkurencija.

“Ima uvozni vina od regionot, osobeno od Srbija, no s$ u{te ne mo`e da se ka`e deka pazarot e preplaven so stranski proizvodi.

Smetam deka makedonskite vinarnici se dominantni poradi relativnata lojalnost na makedonskite potro{uva~i kon doma{noto vino”, smeta Miteva, direktor na Skovin.

Makedonija s$ pove}e go zgolemuva uvozot na bra{no, {e}er, mleko, voda vo {i{iwa, konditorski proizvodi od Srbija i Hrvatska, koi se deficitarni na makedonskiot pazar.

MARIJA MITEVA GENERALEN DIREKTOR NA VINARSKATA VIZBA SKOVIN “Izvozot na vino bara prikazna. Voop{to ne e lesno da se prodade. Stanuva zbor za specifi~en proizvod koj bara mnogu pove}e od samo obezbeduvawe kvalitet na proizvodot. Uspe{nosta vo vinskiot biznis vo golema mera zavisi i od uspe{noto prezentirawe i promovirawe na vinarnicata, poto~no zemjata-proizvoditel na stranskite pazari.”

^ETVRTOK

25.11.2010

7

@IVKO MUKAETOV GENERALEN DIREKTOR I PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA ALKALOID “Nie sfativme deka fokusiranosta na izvozot e patot za rast i razvoj.

U{te pred desetina i pove}e godini, koga se prave{e planot za strate{ki razvoj na Alkaloid, uvidovme deka prvenstveno mo`eme da gi zajakneme svoite pozicii vo regionot – kade {to sme prepoznatlivi kako brend, kulturolo{ki sme sli~ni so tie zemji i toa moravme da go iskoristime kako prednost. Napravivme detalno snimawe na pazarite vo regionot, po {to utvrdivme deka mora zasileno da investirame vo marketing, da sozdademe pogolemi timovi {to }e dejstvuvaat na teren, da go pro~istime portfolioto na lekovi, odnosno da se fokusirame na proizvodite so koi imame konkurentski prednosti.” pazarite vo regionot.

“Sfativme deka fokusiranosta na izvozot e patot kon na{iot rast i razvoj. U{te pred desetina i pove}e godini, koga se prave{e planot za strate{ki razvoj na Alkaloid, uvidovme deka prvenstveno mo`e da gi zajakneme svoite pozicii vo regionot – kade {to sme prepoznatlivi kako brend, kulturolo{ki sme sli~ni so tie zemji i toa moravme da go iskoristime kako prednost. Napravivme detalno snimawe na pazarite vo regionot, po {to utvrdivme deka mora zasileno da investirame vo marketing, da sozdademe pogolemi timovi {to }e dejstvuvaat na teren, da go pro~istime portfolioto na lekovi, odnosno da se fokusirame na onie proizvodi kade {to imame konkurentski prednosti. Ne mo`ete da bidete dobri vo s$”, veli Mukaetov.

Toj dodava deka vo momentot Srbija e nivniot najgolem izvozen pazar, od kade {to rabotat preku regionalnite pretstavni{tva vo Belgrad, Novi Sad, Kraguevac i Ni{. “Na po~etokot imavme sekundarno proizvodstvo, zna~i samo pakuvavme lekovi, za podocna da investirame i vo primarno proizvodstvo. Ednostavno, mora da ja sledite situacijata na pazarot i postojano da bidete eden ~ekor pred drugite, zatoa {to Balkanot e Balkan i sekoga{ mo`e ne{to da ve iznenadi. Potoa, ja zajaknavme pozicijata vo Hrvatska preku proizvodni linii koi prethodno ne gi plasiravme pomasovno tamu, kako {to se kardiolo{kite lekovi. Sega vo Hrvatska imame izvozna paleta od re~isi 10 milioni evra.

Alkaloid gi zajakna svoite pozicii i na pazarot na BiH, koj neopravdano be{e potcenet od drugite proizvoditeli”, veli Mukaetov.

MARKETING-ALATKI ZA DOBRA PROMOCIJA Na pazarite vo Srbija, Crna Gora, Kosovo, Albanija, Hrvatska i Slovenija ve}e nekolku godini mo`at da se najdat i vinata na Skovin.

Duri 90% od proizvodstvoto na Skovin odi za izvoz. Od vinarnicata velat deka za dobar plasman na regionalnite pazari, kade {to

doma{nite proizvoditeli dobro se pozicionirale, pokraj kvalitetnoto vino, potrebni se i dobra cena, koli~ini, ambala`a i marketingpristap. Ottamu istaknuvaat deka na me|unarodniot pazar e neophodno nacionalno pretstavuvawe, so poddr{ka od dr`avata.

“Izvozot na vino bara prikazna.

Voop{to ne e lesno da se prodade vinoto. Stanuva zbor za specifi~en proizvod koj bara mnogu pove}e od samo kvalitet. Uspe{nosta vo vinskiot biznis vo golema mera zavisi i od uspe{noto prezentirawe i promovirawe na vinarnicata, poto~no zemjata-proizvoditel”, veli Marija Miteva, generalen direktor na Skovin.

Skovin najdolgo e prisuten na srpskiot pazar, u{te od 2002 godina, kade {to godi{no ostvaruva promet od okolu 1,3 milioni evra.

“Vo Crna Gora, Hrvatska, Slovenija i Kosovo sme prisutni od pred {est godini, a vo Albanija vlegovme lani. Pokraj kvaliteten proizvod so dobro pakuvawe, cena i distribucija, vo plasmanot vo zemjite od porane{na Jugoslavija ni pomaga i popularnosta na Makedonija kako proizvoditel na vino.

No, na sekoj pazar bez marketingaktivnosti e re~isi nevozmo`no da se probie eden brend. Nie toa go pravime preku zakup na polici, promocii i degustacii po marketite i restoranite. Pravime i letoci, se reklamirame vo specijalizirani spisanija i sli~no”, objasnuva Miteva.

Vo odnos na marketin{kite aktivnosti, komercijalniot direktor na Vero vo Srbija, Denkovski, smeta deka barem vo nivnite marketi vo Belgrad makedonskite kompanii nedovolno se reklamiraat.

“Te{ko se odlu~uvaat na dolgoro~ni vlo`uvawa vo svoite brendovi. Se pojavuvaat periodi~no i po~esto so u~estvo vo letoci ili preku promocii i degustacii, a pomalku so zakup na promotivni raftovi.

Kako pri~ina naj~esto gi naveduvaat malite fondovi za reklama”, veli Denkovski.

I vo Tineks, sinxirot na supermarketi vo zemjava, potvrduvaat deka

PADOT NA DINAROT GI STIMULIRA IZVOZNICITE Kako pri~ina za zgolemeniot uvoz na srpski proizvodi vo Makedonija stopanstvenicite gledaat i na namaluvaweto na vrednosta na dinarot vo odnos na evroto, {to dopolnitelno gi pottiknuva srpskite izvoznici da gi plasiraat proizvodite na stranskite pazari.

Direktorkata na Evropa, Savka Dimitrova, veli deka so padot na vrednosta na dinarot srpskite kompanii dopolnitelno se stimulirani da izvezuvaat, pred s$ na makedonskiot pazar.

“Podobro im e da izvezuvaat po poniski ceni na siguren pazar, otkolku na doma{niot pazar, kade {to ne im e sigurna naplatata”, veli Dimitrova. marketingot e problem za makedonskite proizvoditeli.

“Vo na{ite marketi, raftovi zakupuvaat i doma{ni i stranski kompanii. Na primer, bitolskata mlekarnica IMB gi ima zakupeno re~isi site fri`ideri. No, vo konditorskata industrija, kozmetikata ili kaj sredstvata za ~istewe nemame proizvod dovolno konkurenten na tie koi doa|aat od regionot. Makedonskite kompanii treba da napravat dobar proizvod, pa da konkuriraat na eden brend kako {to e Dorina. Badijala e kompaniite da zakupuvat polici ako nemaat dobri proizvodi”, objasnuva Hristina Todorovi}-Nikoli}, generalen direktor na Tineks.

MAKEDONIJA TREJD KUPUVA SUROVINA I JA PRODAVA VO SLOVENIJA KAKO MAKEDONSKI PROIZVOD So logoto MT vo marketite Spar i Merkator vo Slovenija se prodavaa tetovski grav, ko~anski oriz, 21 vid makedonsko vino, nekolku vidovi makedonska rakija, mle~ni i konditorski proizvodi, kako i konzervirana hrana i tur{ija. Makedonija trejd, koja gi proizveduva ovie proizvodi, e kompanija formirana od Makedonec vo Slovenija. Taa proizvodite gi pravi od surovini nabaveni vo Makedonija i pod svoj brend gi prodava na pazarot vo Slovenija.

8 25.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

VEB STRANICATA NA OON “VRIE” OD GRE[KI

NAMESTO MAPA NA MAKEDONIJA, GO DOBIVATE AVGANISTAN!

Po dva dena molk, MNR i Misijata na Makedonija pri Obedinetite nacii vo Wujork v~era ispratile reakcija do Sekretarijatot za gre{kite vo grafata za dr`avata na oficijalnata stranica.

Avganistan, namesto Makedonija, ja preli ~a{ata

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

e prestanuvaat skandalite so oficijalnata vebstranica na Obedinetite nacii.

Otkako be{e izbri{an terminot “makedonski” prvo za jazikot, a potoa i za dr`avjanstvo vo grafite na angliski i na ruski jazik, (dva od oficijalnite ~etiri jazici na organizacijata) se otkrivaat postojano novi i novi gre{ki. Na primer, dokolku se obidete da ja otvorite mapata na Makedonija – se otvora geografskata karta na Avganistan. I dodeka od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti zav~era nemaa komentar za praznoto mesto za dr`avjanstvo vo takanare~enata “li~na karta” na dr`avata na dvata jazici, v~era reagiraa deka se raboti za seriozen propust.

“Mnogu golem broj dr`avi imaat problem so veb-stranicata na Obedinetite nacii.

Navistina e haoti~na, mnogu lo{o izrabotena i postojano se slu~uvaat seriozni propusti. Ona {to nam ni e zna~ajno e da ne se slu~uvaat

N

vakvi propusti, za{to se raboti za edno senzitivno pra{awe za nas, za imeto na jazikot i koristeweto na terminot “makedonski”.

Ne e prv pat da se slu~uva ova. Sekoga{ reagirame i sekoga{ opravduvaweto im e isto, deka se raboti za tehni~ka gre{ka i za lo{o vospostaven na~in na funkcionirawe, no nedozvoleno e da se slu~uvaat vakvi propusti na najgolemata svetska organizacija na dr`avi”, veli za “Kapital” portparolot na MNR, Petar ^ulev. ^ulev dodava deka ne sakaat da veruvaat deka se raboti za nekakov upad ili namerno menuvawe na podatocite od grafata za Makedonija pod kakvi bilo pritisoci, no deka, vo sekoj slu~aj, o~ekuvaat od Obedinetite nacii da izlezat so komentar i da prezemat seriozni ~ekori za nadminuvawe na problemot {to postojano se povtoruva.

Misijata na Makedonija pri Obedinetite nacii vo Wujork, predvodena od ambasadorot Slobodan Ta{oski, v~era ostro reagirala do organizacijata za site propusti.

Misijata reagira{e i koga se dozna za bri{eweto na

“makedonski” za jazikot, no i toga{, kako i ovoj pat, na informacija na makedonski mediumi. Ottamu informiraa deka dobile uveruvawe od Sekretarijatot na organizacijata deka }e se storat s$ {to e vo nivna nadle`nost za da se otkrie pri~inata za gre{kata i za da se spre~at istite gre{ki ponatamu.

Koga se otkri gre{kata za jazikot, sekretarot na OON, Ban Ki-mun, izjavi deka se raboti za tehni~ka gre{ka i utredenta be{e ispravena.

Makedonija pobara da se sprovede specijalna istraga za da se utvrdi dali navistina se raboti za obi~na gre{ka vo sistemot ili za nekakov upad od treta strana.

Navodno, od Sekretarijatot bilo soop{teno deka istragata e vo tek i deka dr`avata }e bide informirana {tom }e gi imaat prvi~nite rezultati.

Ovoj skandal vo Makedonija gi otvori dilemite za toa kolku e a`urna makedonskata diplomatija koga bukvalno pred nos & se slu~uvaat vakvite problemi i istite & pominuvaaat nezabele`ano, odnosno za niv se doznava po mediumski napisi. Bez razlika dali se raboti za obi~na tehni~ka gre{ka, za

hakerski upad ili za lobirawe na gr~ki diplomati, za {to se pojavija i {pekulacii, nedozvoleno e makedonskiot ambasador vo Wujork, ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, da ne gi do~ekaat podgotveni vakvite problemi, koi ne se slu~uvaat sega prv pat.

Pokraj mnogute nebulozi vo tekstot na “li~nata karta” na Makedonija, kade {to stoi, na primer, “ova unikatno ime na dr`ava”, koga se zboruva za kratenkata Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija, a vo drug del stoi “kontroverzen dogovor” za dogovorot za preimenuvawe na dr`avata, ima i del vo

koj se veli deka “Sekretarijatot nema avtoritet ednostrano da ja modifikuva ova kontroverzna rezolucija na Generalnoto sobranie 15 godini po slu~uvawata”.

Nejasno e zo{to se veli 15 godini po slu~uvaweto koga Makedonija e registrirana kako ~lenka vo 1995 godina!?

Dali toa zna~i deka do 2008 godina, koga istekuvaat tie 15 godini, ne smee da se menuva ni{to ednostrano od Sekretarijatot, a potoa smee, ili ednostavno se raboti za nekakvi obidi za promeni na istoto, vo vreme {to se sovpa|a so Samitot na NATO vo Bukure{t vo 2008 godina!?

Od Ministerstvoto nemaat

komentar za ova. Vo tekstot, inaku, stoi deka ima precizno objasnuvawe koga i kako smee da se koristi kratenkata “the former” pred Jugoslovenska Republika Makedonija.

Objasneto e deka ova pridavka se koristi so golema bukva samo vo slu~ai koga so nea se po~nuva re~enica, kogs stoi samostojno vo nekoja tabela ili grafik ili, pak, koga stoi vo vertikalna lista zaedno so imiwa na drugi dr`avi. Vo site ostanati slu~ai taa se pi{uva so mala, pa imeto na dr`avata e “porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija”.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

SLATKO OD GROZJE ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI JAN^ESKI: Mnogu vreva se krena, mnogu izjavi, i toa najrazli~ni.

Od "zgasnuva izvozot na makedonskoto vino" do "ostanuva vinoto od Makedonija da se prodava pod ime Made in Macedonia".

Za `al, nekoi makedonski vina se povle~eni od prodavnicite vo Slovenija i Germanija po barawe na Grcija, a {to e postra{no, se zboruva deka ima mo`nost celosno da zapre izvozot po Nova godina. O~igledno e deka Grcite sakaat da ja blokiraat Makedonija na site na~ini, pa, taka sega gi koristat i regulativite na EU za toa.

PIGON: Grcite mo`e da pravat {to sakaat, ama edno ne mo`at da smenat.

Toa go pi{uva i vo oficijalnata registracija na EU “E-Bacchus” za za{tita na potekloto, odnosno geografskoto poteklo na vino.

Vinoto koe doa|a od Grcija e “Vino od Grcija”.

Da, Grcite registrirale za{titeno geografsko poteklo “Makedonija”, no ako mislat deka pobe-

dile, vo gre{ka se.

JAN^ESKI: Taka e.

Iako nekoi makedonski mediumi prenesoa deka Grcija barala da se povle~at vinata koi sodr`at termin “makedonsko vino”, toa ne e to~no. Problemot na Grcite e zborot “Makedonija”, koj go imaat za{titeno vo registarot “E-Bacchus”. Taka {to “makedonsko vino” ne mo`e i nema osnova da bide problem. Kako ilustracija, Grcija ima registrirano za{titeno geografsko poteklo “Trakija”, a Bugarija ima registrirano za{titeno geografsko poteklo “Trakiska nizina”.

Nemam slu{nato dosega za nekakov problem za vino me|u niv?

PIGON: U{te podobar primer se vinata proizvedeni po tekot na Dunav, rekata koja pominuva niz mnogu dr`avi. Taka, 3 dr`avi, Bugarija, Romanija i Ungarija, imaat registrirano za{titeno geografsko poteklo koe go sodr`i zborot “dunavska” ili “dunavski”.

Na primer: Bugarija ima registrirano “Dunavska ramnina”, Romanija “Dunavski terasi”, Ungarija “Dunavski regioni” pa duri i samo “Dunav”.

I jas nemam dosega slu{nato za nekakov problem?

JAN^ESKI: Zna~i, re{enie ima. Toa e vo na{i race. [to pobrzo da regi-

strirame za{titeno geografsko poteklo vo registarot na EU so pridavkite “makedonsko” ili “makedonski”, kako {to go ka`uva{ ti od primerot so “dunavska” ili “dunavski”.

Treba da se razgledaat site varijanti. Makedonskiot zamenik-minister za zemjodelstvo vo edna izjava najavi deka Makedonija bi mo`ela da registrira “Makedonsko vinogorje”?

Da, mo`e, sekako. Mo`e da registrira i, na primer, “Makedonski vinski region”. Toa ne e sporno.

Toa go ima storeno Slova~ka. Site nejzini registrirani geografski potekla vo “E-Bacchus” vo sebe sodr`at “vinohradnicka oblast”, {to vo prevod zna~i “vinska oblast” ili “vinski region”.

Zo{to dosega toa ne bilo napraveno, iako se znae deka vinoto e eden od najprepoznatlivite proizvodi na Makedonija i nose~ki sektor?

PIGON: Navistina.

Re{enieto e vo makedonski race. Pla~eweto kako drugi pravat blokadi e edno ne{to, no promoviraweto na makedonskoto vino e drugo. Ako makedonskoto vino e eden od najprepoznatlivite proizvodi od Makedonija, zo{to ne mo`am ni{to da pro~itam za toa na veb-stranicata na makedonskata institucija, koja spored zakon

e obvrzana da promovira izvoz? Mislam deka ova e prvoto mesto kade {to sekoj treba da mo`e da najde lista so site vina so makedonsko poteklo, zarem ne? Dali nekoj planira da sru{i Ginisov rekord za promovirawe na izvoz na makedonsko vino bez duri i da se upotrebat nivnite imiwa? Vo drugite dr`avi toa se pravi na podrug na~in. Pogledni kolku interesna e situacijata so “panonsko vino”.

I avstriski i ungarski vina go nosat ovoj termin, no ne gledam nekoja golema borba na pazarot za imeto.

Preku nivnite institucii za promocija na izvozot mo`am lesno da gi najdam imiwata na ungarskite i avstriskite vina.

JAN^ESKI: I Hrvatska od odamna ima svoe “panonsko bjelo vino”, a ima takvo i crveno. Vo registarot na EU samo Ungarija ima registrirano za{titeno geografsko poteklo “Panonija”.

PIGON: Po site ovie primeri, mi izgleda deka vladee edna ra{omonijada vo toj registar. Koga vidov deka Bugarite imaat registrirano za{titeno geografsko poteklo “Septemvri”, si rekov s$ e mo`no. Isto taka imaat registrirano i “Ju`no Crnomorie”, iako, geografski, toa vo najgolem del potpa|a na Turcija. Se mislam, zdravje bo`e, ako utre otvoram vinarnica

i jas }e si registriram za{titeno poteklo so ime “Pigon”. Zatoa {to s$ e mo`no. [egata nastrana, se nadevam deka moite omileni makedonski vina nema da gi snema od policite na evropskite prodavnici.

JAN^ESKI: Na na{iot problem so izvozot na vino Bugarija ve}e trie race i se raduva zatoa {to }e go prezemela pazarot na makedonskoto vino. Bugarskite mediumi prenesuvaat deka ova e golema {ansa za niv da go popolnat prazniot prostor i da go prezemat pazarot.

Dobar primer za dobrososedski odnosi?

PIGON: Koga sme kaj ova, mora da ti ka`am za edna onlajn-prodavnica za vino od Holandija. Znae{ kako se vika? “Vino od Alpite”.

Tamu mo`e da se najdat i kupat najnovi vina i celosen asortiman na kvalitetni vina od Alpskiot region – Germanija, Francija, Italija, Avstrija i [vajcarija. Ne veruvam deka nekoj od vinoproizvoditelite reagiral zo{to negovoto vino se prodava onlajn na veb-stranica koja nosi ime “Vino od Alpite”, vo dr`ava koja glavno e pod nivoto na moreto.

Natprevarot e vo kvalitetot. A koga zboruvame za kvalitetot na makedonskite i gr~kite vina, ti go znae{ moeto mislewe. Makedonskiot "vranec" e eden i

STANISLAV STAN ST ANIS AN ISLA IS LAVV PI LA PIGON PIGO GON GO N edinstven. Po poslednata prezentacija na makedonskoto vino vo Polska, site eksperti go velat istoto. Grcite kakvi sakaat pridavki i dodavki da stavat, poznati se i }e ostanat poznati po nivnata "recina".

JAN^ESKI: I od prezentacijata na makedonskite vina vo Holandija pristignaa prekrasni zborovi. “Vinskata zemja Makedonija iznenadi!”, “Makedonija, kakvo iznenaduvawe!” “Makedonija: klasi~na i moderna vo isto vreme”.

Zatoa, so site sili, {to pobrzo treba da se sprovedat procedurite i postapkite za registracija na termin/ termini za za{titeno geografsko poteklo vo “E-Bacchus”. Mo`e da n$ vodat primerite od dr`avite od regionov.

A koga }e registrirame, mislam treba da gi povikame sosedite na gosti. Osobeno mislam na onie koi se del od EU, Bugarite i Grcite, i kako dobri doma}ini prvo da gi po~estime so slatko od grozje od Makedonija.

Samo, se pla{am da ne im bide gorko slatko?

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

MBI 10

MBID 114,00

2.455

2.242

9

25.11.2010

OMB

113,80 2.445 113,60

2.237

2.435

113,40

2.425

2.232 2.227 2.222

113,20

2.415

113,00

2.405

112,80

2.395

17/11/10

19/11/10

21/11/10

23/11/10

112,60

17/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

19/11/10

21/11/10

23/11/10

17/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

19/11/10

21/11/10

23/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KONSTANTINOS DASKALAKIS, GENERALEN DIREKTOR NA FENI INDUSTRI

MAKEDONSKA BERZA

FENI E VISTINSKA USPE[NA PRIKAZNA

17.03.2010 9

Daskalakis, koj e na ~elo na kavadare~kiot kombinat za proizvodstvo na nikel ve}e {est godini, veli deka dobivkata od 55-60 milioni dolari, {to }e ja ostvarat godinava, }e ja iskoristat za reinvestirawe i pokrivawe na zagubite od minatite dve godini, koi bile mo{ne te{ki za metalur{kata industrija treba da se bide pretpazliv i deka recesijata ne e kompletno zavr{ena.

“Samo eden globalen nastan mo`e povtorno da ja turne ekonomijata vo bezdna. Zatoa treba da se vnimava da ne se povtori istata prikazna. No, sepak, so iskustvata steknati od ovaa kriza i imaj}i predvid deka istata ne e celosno zavr{ena, kako kompanija budno gi sledime globalnite ekonomski tekovi bez da se opu{tame, za{to samo taka mo`eme da se za{titime od eventualni novi ekonomski padovi. So kontinuirani investicii i tehnolo{ki napredok rabotime na toa da gi namalime tro{ocite za proizvodstvo, toa e “doma{na zada~a” {to mora da ja srabotime”, veli Daskalakis.

Eden od najrelevantnite indikatori za toa dali svetskata ekonomija e vo dobra kondicija se cenite na metalite. Koga ekonomijata e vo podem, nagore odat i cenite na metalite; {tom ekonomijata po~ne da pa|a, prvi po~nuvaat da pa|aat cenite na metalite.

“Glavnata pri~ina za golemata zaguba vo 2008 godina e globalnata kriza, koja dovede cenata na nikelot da padne do 8.000 dolari za ton, a koga svetskata ekonomija

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eni e vistinska uspe{na prikazna.

Celi 25 godini kompanijata bila soo~ena so mnogu problemi, postojano se otvorala i zatvarala, generiraj}i golemi zagubi i mnogumina ve}e ja imale otpi{ano kako staro `elezo.

Izminative {est godini, otkako sme del od Kuniko resursis, uspeavme da go zgolemime proizvodstvoto od 5.000 na 15.000 toni godi{no, - veli Konstantinos Daskalakis, generalen direktor na Feni Industri, vo intervjuto za izdanijata na Kapital Media Group.

Daskalakis, koj e na ~elo na kavadare~kiot kombinat za proizvodstvo na nikel ve}e {est godini, veli deka dobivkata od 55-60 milioni dolari, {to }e ja ostvarat godinava, }e ja iskoristat za reinvestirawe i pokrivawe na zagubite od minatite dve godini, koi bile mo{ne te{ki za metalur{kata industrija. Daskalakis e optimist deka i slednata godina }e bide dobra za metalur{kata industrija, no, sepak, tvrdi deka

F

be{e vo ekspanzija, cenata stigna i do 50.000 dolari za ton. Mo`ete sega da zamislite kolku e te{ko za edna kompanija kako Feni da pre`ivee vo vakvi okolnosti”, veli Daskalakis.

Toj ne o~ekuva svetskata berzanska cena na nikelot da se ka~i na nivoto od pred krizata, koga ton nikel dostignuval i 50 iljadi dolari, no veli deka bi bil zadovolen dokolku cenite se stabiliziraat do nekoe nivo kako ova denes, da re~eme od 2122.000 dolari, “otkolku da odat visoko, pa potoa da tresnat dolu”.

Vo celosnoto intervju so Daskalakis, koe }e bide objaveno vo utre{niot broj na nedelnikot "Kapital", }e mo`ete da pro~itate i za toa koi se najgolemite predizvici so koi se soo~uva

Feni kako golem izvoznik, zaedno so drugite kompanii od metalur{kiot sektor, koi obezbeduvaat lavovski del od makedonskiot bruto-doma{en proizvod. Isto taka gi pokrivme i temite koi se odnesuvaat na korporativnata op{testvena odgovornost i kako taa se ispolnuva vo Feni, kako i za naporite {to gi vlo`uva kompanijata za {to pomalo zagaduvawe na `ivotnata sredina.

POLOVINA OD PROMETOT OSTVAREN OD TRGUVAWETO SO OBVRZNICI rodol`uva dominacijata na obvrznicite vo ramkite na berzanskoto trguvawe. V~era polovina od berzanskiot promet, od 19,7 milioni denari, im otpadna na obvrznicite. Tie v~era{niot den go zavr{ija so promet od 9,9 milioni denari.

Ovoj promet e za 70% pomal vo odnos na prometot od 33,2 milioni denari koj be{e ostvaren so obvrznicite vo vtornikot.

Me|u niv povtorno najtrguvana, so promet od 9,6 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Kaj akciite, najgolem promet, od 3,8 milioni denari, be{e ostvaren so akcijata na Alkaloid. Promet od pove}e od milion denari be{e ostvaren i so akciite na Komercijalna banka i Toplifikacija. Tie v~era{niot den go zavr{ija so promet od 1,4 milioni denari i 1,1 milioni denari.

Prethodnite dva dena, dodeka svetskite berzanski indeksi bele`ea minusi na vrednosta kako rezultat na sudirot me|u dvete Korei, kaj nas indeksite

P

trguvaweto go zavr{ija vo plus. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 0,35%, dostignuvaj}i vrednost od 2.241,62 indeksni poeni.

Rast od 0,11%, po nekolkudneven pad, ima{e i kaj indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj se iska~i na vrednost od 2.400,20 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB zabele`a rast od 0,61%, taka {to dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go po~ne so vrednost od 113,85 indeksni poeni.

Pozitivnite dvi`ewa na vrednostite od indeksite rezultiraa so pogolem broj na hartii od vrednost kaj koi ima{e rast na cenata. Rast ima{e kaj vkupno 11 hartii od vrednost, a najgolem, od 3,68%, be{e registriran kaj obvrznicata od tretata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Vkupnata brojka na gubitnici, pak, iznesuva{e 4 hartii od vrednost. Niven predvodnik so pad od 2,29% be{e akcijata na Okta. Bez promena ostanaa cenite na 7 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

24.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.740.780,33

1,16%

-0,71%

-1,35%

-4,92%

-9,98%

23.11.2010

336.520

ILIRIKA GRP

29.991.071,36

1,06%

4,41%

6,75%

7,93%

7,06%

23.11.2010

1,59

479.503

Иново Статус Акции

18.397.232,13

2,49%

-4,39%

-6,87%

-16,63%

-26,21%

23.11.2010

505,77

1,15

885.597

KD Brik

25.432.734,73

0,92%

1,83%

6,82%

8,92%

9,75%

22.11.2010

3.196,14

1,14

1.134.628

KD Nova EU

24.527.347,71

2,05%

1,81%

-0,90%

-2,79%

-13,97%

22.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.685.220,61

-0,68%

-0,23%

-1,23%

-2,08%

-3,17%

23.11.2010

Износ (МКД)

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

670,00

2,92

20.100

КЈУБИ Македонија Скопје

470,00

2,84

23.975,15

Макпетрол Скопје Гранит Скопје Топлификација Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

24.11.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата ОКТА Скопје Бетон Скопје Макстил Скопје

%

Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

Износ (МКД)

1710

-2,29

8.550

6600

-2,22

66.000

165,59

-0,17

91.735

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

KMB (2009)

0

0,00

0,00

0

ХВ

0

0,00

0,00

0

ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

24.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

24.11.2010

24.11.2010

24.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.850,00

390,18

9,87

0,88

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

505,77

105,83

4,78

0,50

обични акции

2.014.067

3.199,79

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

0,67

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.975,15

/

/

3850

0,00

3.834.600

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

3199,79

0,14

1.446.304

SBT (2009)

389.779

2.630,00

211,39

12,44

0,60

STIL (2009)

3.196,14

1,14

1.134.628

14.622.943

165,59

0,11

1.497,47

2,31

Гранит Скопје

505,77

1,15

885.597

TPLF (2009)

450.000

3.196,14

61,42

52,04

0,94

Македонски Телеком Скопје

446,81

0,35

595.598

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

Топлификација Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

162.065

20

-70,00

обични акции

131.161

83

163,27

293.226

103

-50,30

27.495

17

1,89

28.601

19

1,81

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 24.11.2010)

10 25.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

PRICE WATERHOUSE COOPERS: MAKEDONIJA GO OLESNUVA NA^INOT NA PLA]AWE DANOCI

BERLINSKIOT SAEM MESSE OTVORI PRETSTAVNI[TVO ZA PORANE[NITE JU-DR@AVI

d vkupno 183 dr`avi vo svetot, Price Waterhouse Coopers ja rangira Makedonija na pettoto mesto spored toa koja zemja najmnogu go olesnila na~inot na pla} awe na danocite. Na sekoj Makedonec mu se potrebni po 119 ~asa godi{no za da gi plati danocite, poka`uva izve{tajot. Najmalku, 36 ~asa godi{no na biroktija se tro{i vo Katar, a najmnogu ili 666 ~asa godi{no vo Pakistan.

Vo izve{tajot na Price Water-

ompanijata MESSE-Berlin, koja vo Evropa prireduva golem broj svetski saemi, otvori pretstavni{tvo za svoite partneri od Jugoisto~na Evropa. Spored soop{tenieto od kompanijata MESSE Berlin, so svoeto me|unarodno aktivno pretprijatie, Saemski nastapi Miha ^ebuq SP, vospostavi pretstavni{tvo za Slovenija, Srbija, Makedonija i Crna Gora.

“Nie sme direkten sogovornik na site od Slovenija, Srbija,

O

house Coopers pi{uva deka Makedonija i Bugarija se edinstvenite balkanski zemji koi godinava najmnogu gi podobrile sistemite za pla}awe danoci.

Romanija, pak, e navedena kako raj za birokratijata.

“Makedonija ima implementirano golemi dano~ni reformi vo poslednite nekolku godini.

Vo 2007 godina vovede novi elektronski dano~ni uslugi, a vo 2008 godina go izmeni Zakonot za namaluvawe na danokot na dobivka so dano~na

stapka od 15% na 10%. I pokraj globalnata kriza, vo periodot od 2008-2009 godina brojot na registriranite dano~ni obvrznici vo Makedonija se zgolemi za 16%”, pi{uva vo izve{tajot.

Istra`uvaweto go analizira vremeto {to gra|anite vo razli~ni dr`avi go minuvaat po {alteri za da gi platat danocite.

Zemja koja postignala najgolem napredok vo nadminuvawe na birokratijata e Tunis.

K

Makedonija i Crna Gora koi se zainteresirani da u~estvuvaat na berlinskiot saem MESSE Berlin”, izjavi Miha ^ebuq, direktorot na Saemski nastapi.

MESSE Berlin, so okolu 215 milijardi evra prihodi vo 2010 godina, e edna od desette najgolemi saemski kompanii spored prihodite so sopstven izlo`ben prostor. Prireduva saemi kako {to se IFA - me|unarodniot saem za audio-video tehnologija i drugi aparati za doma}instvo; INNO Trans - me|unaroden

saem za `elezni~ka tehnologija i javen prevoz; Frut Logistik - me|unaroden saem za marketing na ovo{je i zelen~uk i Me|unarodna zelena nedelame|unaroden saem za prehranbena industrija, zemjodelstvo i hortikultura i drugi. Vo Germanija vo svojata lokacijam koja se nao|a vo centarot na gradotm raspolaga so 160 iljadi metri kvadratni izlo`ben prostor vo hali i 100 iljadi metri kvadratni nadvore{en izlo`ben prostor.

VLADATA PREDLAGA OP[TINITE SAMI DA IZDAVAAT OBVRZNICI

SDSM: VMRO-DPNME SAKA DA GI POKRIE DOLGOVITE NA SVOITE GRADONA^ALNICI Za da mo`at da izdavaat obvrznici, zadol`enite op{tini }e dobijat dr`aven zaem so koj }e gi odblokiraat svoite smetki. Zaemot }e go vra}aat vo rok od pet do deset godini Op{tinite sami da izdavaat obvrznici e ideja na Upravniot odbor na ZELS

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ladata }e ja unapreduva biznisklimata vo zemjava, ovozmo`uvaj}i im na op{tinite sami da izdavaat obvrznici i del od sobranite pari da gi vlo`uvaat vo novi proekti. Ova go predviduvaat izmenite na Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, koi ednoglasno v~era gi izglasaa pratenicite i od opozicijata i od vladeja~koto mnozinstvo.

Opozicijata obvinuva deka so novite ingerencii na op{tinite Vladata bara izgovor da im pomogne na op{tinite so blokirani smetki, ~ii gradona~alnici se od redovite na VMRODPMNE. "Za da mo`at da izdavaat obvrznici, zadol`enite op{tini }e dobijat dr`aven zaem so koj }e gi odblokiraat svoite smetki. Zaemot }e go vra}aat vo rok od pet do deset godini. No, obvrznicite }e zna~at u{te pogolemo zadol`uvawe za tie op{tini, a se otvora i golema mo`nost za zloupotreba od strana na gradona~alnicite", istakna preteni~kata na SDSM, Vesna Bendevska.

Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, podnositel na izmenite vo Zakonot, se kategori~ni deka mo`nosta sekoja op{tina da izdava obvrznici e garancija za pokvaliteten razvoj na lokalno nivo.

"Lokalnata vlast so pomo{ na pribranite sredstva }e finansira proekti, a toa }e go podobri kvalitetot na `iveewe na samite gra|ani.

Vo odnos na spomenatite mo`nosti za zloupotreba,

V

VESNA BENDEVSKA PRATENI^KA NA SDSM Za da mo`at da izdavaat obvrznici, zadol`enite op{tini }e dobijat dr`aven zaem so koj }e gi odblokiraat svoite smetki.

Zaemot }e go vra} aat vo rok od pet do deset godini. Ova za op{tinite }e zna~i u{te pogolemo zadol`uvawe, a se otvora i golema mo`nost za zloupotreba od strana na gradona~alnicite. mo`am da ka`am samo deka dr`avata apsolutno gi garantira sredstvata vlo`eni od strana na penziskite fondovi", re~e Spiro Ristovski, zamenik-minister za trud i socijalna politika .

Pratenicite na opoziciskata SDSM potenciraa deka samiot fakt {to VMRO-DPMNE ima 54 gradona~alnici niz zemjava, a SDSM samo {est, otvora mo`nost za somne` za potegot na Vladata.

Od vladeja~kata partija, pak, vozvratija deka SDSM ja ima lokalnata vlast vo najatraktivnite op{tini.

SPIRO RISTOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA Lokalnate vlast so pomo{ na pribranite sredstva }e finansira proekti, a toa }e go podobri kvalitetot na `iveewe na samite gra|ani. Vo odnos na spomenatite mo`nosti za zloupotreba, mo`am da ka`am samo deka dr`avata apsolutno gi garantira sredstvata vlo`eni od strana na penziskite fondovi.

"Ohrid, Strumica i Kumanovo se poatraktivni od 15 op{tini ~ii gradona~alnici se od redovite na VMRODPMNE. Toa samo potvrduva deka su{tinata na zakonskite izmeni ne e vo partiskite podelbi, tuku vo pravec na podobruvawe na biznisklimata", veli zamenik-ministerot Ristovski.

Op{tinite sami da izdavaat obvrznici e poodamne{na ideja na Upravniot odbor na zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS).

[TO ZNA^I NOVATA OP[TINSKA INGERENCIJA ZA PROEKTOT - GASIFIKACIJA NA STRUMICA? Ja pozdravuvam inicijativata na Vladata za otvorawe mo`nost op{tinite sami da emituvaat obvrznici, no, za `al, nitu ova nema da go potturne proektot za gasifikacija na op{tina Strumica, zatoa {to Vladata apsolutno gi ignorira na{ite barawa. Celi 11 meseci ~ekavme odgovor za konkretniov proekt, a ako podneseme novo barawe, }e ~ekame u{te tolku. Toa zna~i deka ovaa nova ingerencija za na{ata op{tina pretstavuva gnil kur{um. Emitiraweto obvrznici od strana na samite op{tini pretstavuva dopolnitelen finansiski instrument za kapitalni proekti, no momentalno kreditnata linija na Svetska banka e poatraktivna, zatoa {to nudi mnogu pomali kamatni stapki.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,84%

3,91%

4,76%

5,59%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5019

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

45,5705

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,5301

Швајцарија

франк

46,1103

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,5698

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,6021

61,6

46,3

72,7

46,8

Извор: НБРМ

25.11.2010

11

17.03.2010 IAKO SO VONREDNI AUKCII SOBIRA PARI, STAVRESKI NE PRIZNAVA DEKA BUXETOT E PRAZEN

11

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

NAJPOZNATIOT SVETSKI HAKER, KEVIN MITNIK, DADE INTERVJU ZA "KAPITAL" ako da ja zgolemime svesnosta za opasnite tehniki na “socijalen i`enering”, preku koi mo`e da vi ukradat vredni podatoci od kompanijata, no i kako da se za{titite od niv, }e bide edna od temite na koja }e zboruva Kevin Mitnik, vistinska legenda vo svetskite hakerski krugovi, na negovoto predavawe vo Skopje. Agencijata Ozeha RZ go nosi Mitnik vo Makedonija na 15 dekemvri, a so nivna pomo{ Kapital Media

K

Group napravi i ekskluzivno intervju koe mo`ete da go pro~itate vo nedelnikot "Kapital" vo utre{niot broj.

Nekoga{ najbaraniot komputerski kriminalec, kogo nitu FBI ne mo`e{e dve godini da mu vleze vo traga, sega e sovetnik za bezbednost na mnogu kompanii koi sakaat da gi otkrijat bezbednosnite “dupki” vo svoite sistemi.

Mitnik, koj nekoga{ ne mo`e{e da `ivee bez da hakne nekoj sistem, i za {to odle`a nekolku godini

zatvor, sega zarabotuva od hakiraweto, no, kako {to veli, samo ako toa go pobaraat od nego.

Vsu{nost, svojot leb Mitnik denes go vadi taka {to gi sovetuva svoite klienti kako da gi za{titat podobro svoite skapoceni podatoci, taka {to prvo }e provali vo niv!

“Toa e na nekoj na~in interesno, zatoa {to hakiraweto e sposobnost {to mo`e da se iskoristi za kriminalni, no i za legalni

celi, i iako vo minatoto jas go pravev toa od qubopitnost, i vozbudata {to ja nose{e ~uvstvoto da proba{ od zabranetoto ovo{je, sega rabotam vo oblasta na bezbednosta na kompjuterskite mre`i, i odr`uvam predavawa na taa tema.

Lu|eto, vsu{nost, me anga`iraat da provalam vo nivnite sistemi za da gi lociram bezbednosnite propusti vo niv i da gi saniram pred da gi pronajdat lo{ite momci”, veli Mitnik.

FINANSISKI PROBLEMI VO DR@AVNATA KASA?!

Ekonomistite velat deka vonrednata aukcija e pokazatel deka buxetot se soo~uva so seriozna fiskalna kriza, no ministerot Stavreski negira i tvrdi deka buxetot e vo super kondicija i site pla}awa se vr{at navreme SOWA JOVANOVA

EVROPSKA POMO[ OD 1,3 MILIONI EVRA ZA NAMALUVAWE NA NEVRABOTENOSTA

s.jovanova@kapital.com.mk

ako Ministerstvoto za finansii, zav~era, preku vonredna aukcija na trimese~ni i {estmese~ni dr`avni zapisi sobra 21 milioni evra vo buxetot, ministerot Zoran Stavreski ne saka da priznae deka dr`avnata kasa ima finansiski problemi. Ministerstvoto, namesto da ja namali aukcijata na zapisi, kako {to najavija Stavreski i premierot Nikola Gruevski, so cel da ostavat pove}e pari vo ekonomijata, toa odi i so vonredni aukcii.

Ekonomistite velat deka vonrednata aukcija e pokazatel deka buxetot se soo~uva so seriozna fiskalna kriza, no ministerot Stavreski gi negira vakvite tvrdewa.

“Buxetot e vo super solidna kondicija i site pla}awa se vr{at navreme. Soglasno zakonot, Ministerstvoto za finansii mo`e vo koe bilo vreme da predvidi aukcii koi se navreme objaveni i za koi se informirani site u~esnici na pazarot. I vo buxetot se predvideni ovie dr`avni obvrznici”, dodade

I

Stavreski.

Stavreski v~era tvrde{e deka odr`uvaweto aukcii e operativna rabota na Ministerstvoto za finansii i e vo soglasnost so buxetot za slednata godina. Toj ne objasni na {to se temeli negovoto tvrdewe deka aukcijata e realizirana spored proekciite vo buxetot, koga taa ne be{e predvidena so planot na zadol`uvawe na Vladata.

“Aukcijata e vo soglasnost so planiranite sredstva koi se predvideni vo buxetot za dogodina, taka {to nema ni{to nevoobi~aeno vo toj del. Napravena e aukcija.

Operativno, toa }e se slu~uva

sekoga{ koga }e ima potreba da se realizira buxetot, taka kako {to e predlo`en vo momentot. Nie, vsu{nost, go realizirame buxetot koj go odobri Parlamentot”, veli ministerot za finansii.

Ministerstvoto za finansii na zav~era{nata aukcija planira{e da sobere 27 milioni evra, no uspea da pozajmi samo 21 milioni. Najgolem del od zapisite, odnosno 84%, kupija bankite, dodeka kompaniite u~estvuvaa so 16%.

Kamatata za trimese~nite zapisi iznesuva 4,5%, dodeka za {estmese~nite, koi se vrzani so devizna klauzula, kamatata iznesuva 4,3%.

Novoto zadol`uvawe na Vla-

data doa|a otkako ministerot Stavreski vo nekolku navrati im veti na biznismenite deka }e se svedat na minimum aukciite so koi se izvlekuvaat parite od ekonomijata.

VLADATA SE MISLI ZA ZAEM OD MMF Spored Stavreski i Gruevski, Vladata s$ u{te nema odlu~eno dali }e go prifati zaemot od 400 milioni evra od MMF, no istakna deka i izdavaweto evroobvrznica s$ u{te e vo igra.

“Izdavaweto evroobvrznica e mo`no re{enie i dokolku uslovite na pazarot go dozvoluvaat toa, Makedonija }e izdade. Koristeweto na parite od MMF, pak, e osiguruvawe

Evropskata unija & dodeli na Makedonija finansiska pomo{ od 1,3 milioni evra, grant od IPA programata za namaluvawe na nevrabotenosta. Agencijata za vrabotuvawe }e gi koristi parite za razvoj na ~ove~kite resursi.

Dogovorot v~era go potpi{aa ministerot za finansii, Zoran Stavreski i evroambasadorot, Ervan Fuere. Vo prvata faza od proektot, koj }e trae 15 meseci, }e bidat opfateni 8.000 nevraboteni, na koi }e im se dade mo`nost preku obuki, praktika i steknuvawe ve{tini da ja podobrat konkurentnosta na pazarot na trud.

Stanuva zbor za tri kategorii najranlivi grupi vo op{testvoto, za koi se predvideni posebni programi.

Toa se nevraboteni lica do 27 godini, nevraboteni `eni i dolgoro~no nevraboteni lica. Za prvata grupa }e se sproveduva praktikanstvo koe }e im pomogne za prvo vrabotuvawe. Za nevrabotenite `eni }e se organiziraat obuki za specijalni ve{tini, a za dogoro~no nevrabotenite na pazarot na trud }e se sproveduvaat pretkvalifikacii. Nevrabotenite }e se biraat na javen oglas. Ovoj grant e prv od IPA komponentata za razvoj na ~ove~ki resursi. Parite se del od operativnata programa za razvoj na ~ove~ki resursi 2007-2013, vo iznos od 39 milioni evra, koi se ve}e raspredeleni.

Za narednata godina se najavuva nova tran{a od 2,3 milioni evra. deka dokolku Vladata re{i da gi koristi tie pari, {to i da se slu~uva na pazarot na kapital, buxetot }e se realizira spored predvidenoto.

Zna~i, imame osiguruvawe od 400 milioni evra za eventu-

alno ako ne se dobri uslovite ili ako se pojavat nekoi nepredvideni {okovi, koi }e ja spre~at Makedonija po razumna cena da se zadol`i na pazarot na kapital”, dodade Stavreski.

12 25.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

PROPADNA PRODA@BATA NA PARCELATA KAJ GORICA 3 VO OHRID

FIRMA OD SKOPJE SO IZMAMA NE PLATILA 40.000 EVRA NA CARINA

{te edna{ propadna proda`bata na zemji{teto vo Ohrid kaj Gorica 3, na koe e predvidena izgradba na hotel so pet zvezdi. Kompanijata Kasa Gradba, koja pobedi na javnoto nadavawe, po istekot na 15-te dena ne gi uplati ponudenite pari.

“Najpovolniot ponuduva~ na javnoto naddavawe za otu|uvawe grade`no zemji{te za izgradba na hotel na Ohridskoto Ezero, Kasa gradba-Skopje, koja za zemji{teto so vkupna povr{ina

arinskata uprava podnese krivi~na prijava protiv firma od Skopje i odgovornoto lice pod somnenie deka izvr{ile krivi~no delo "carinska izmama", bidej}i vo tekot na 2009 i 2010 godina so prilo`uvawe la`ni fakturi izbegnale pla}awe na carinski i drugi dava~ki vo iznos od 2,37 milioni denari, odnosno okolu 38.700 iljadi evra.

So 25 carinski deklaracii

U

od 15.878 metri kvadratni ponudi cena od 1.444 denari, ne gi uplati sredstvata vo rokot od 15 dena od zavr{uvaweto na javnoto naddavawe i ne ja dostavi potrebnata bankarska garancija vo visina od 200 iljadi evra”, informiraat od Ministerstvoto.

Vo naredniot periot Ministerstvoto }e raspi{e nova licitacija za zemji{teto so po~etna cena od edno evro za metar kvadraten.

Investitorot Kasa gradba

najavuva{e deka za {est godini na atraktivnata lokacija }e izgradat hotel so pet zvezdi vo oblik na ezerski bran.

Od 2007 godina dosega ima{e nekolku neuspe{ni obidi za proda`ba na ovaa lokacija.

Prvo go kupi Soravija za eden milion evra i najavi izgradba na Hilton hotel, no i tie ne gi uplatija parite vo predvideniot rok. Potoa bea raspi{ani nekolku oglasi vo doma{nite i stranski mediumi, no ne se javi nitu eden zainteresiran.

C

tie uvozno ocarinile konditorski proizvodi so poteklo od Bugarija, za koi se podneseni fakturi so vkupna vrednost od 310.891 evra.

Poradi toa {to uvoznikot bil pravno lice protiv koe ve}e imalo podneseno krivi~ni prijavi od strana na Oddelenieto za istragi, izvr{ena e analiza na celokupniot uvoz, pri {to e konstatirano nesoglasuvawe na cenite i prika`anata vrednost na stokite na ve}e

uvezeni artikli od isti ili sli~ni tarifni broevi.

Fakturite se isprateni na proverka kaj bugarskata carinska slu`ba, od kade {to e dobien odgovor deka originalnite fakturi zna~itelno se razlikuvaat od prilo`enite, odnosno vistinskata vrednost na stokata iznesuvala 506.677 evra, vrz osnova na {to se izbegnati carinski i drugi dava~ki vo vkupen iznos od 2,37 milioni denari.

PA\A BIZNISOT NA HOTELITE PORADI FINANSISKI PROBLEMI

TURISTITE SE [ETAAT VO MAKEDONIJA, A SPIJAT VO BUGARIJA Hotelierite se `alat deka rabotata ne im odi zatoa {to dr`avata ne saka da im pomogne vo vreme na kriza, nitu se trudi da obezbedi preduslovi za razvoj na turizmot, pred s$, dobra soobra}ajna infrastruktura MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

uristite koi do|aat od evropskite zemji za da ja posetat Makedonija se smestuvaat vo nekoj od hotelite locirani vo sosednite zemji. Preku den {etaat niz Makedonija, a ve~erta prespivaat vo druga zemja, naj~estvo vo hotel od svetski brend i so podobri uslovi od tie {to gi nudat makedonskite. Deka se namaluva brojot na no}evawa na stranski gosti vo zemjava poka`uvaat i podatocite od Zavodot za statistika, spored koi vo isto vreme raste brojot na stranskite turisti. Spored turisti~kite rabotnici, toa zna~i deka makedonskite hoteli ja gubat rabotata od stranskite.

“Poisplatlivo i poudobno im e na gostite da se smestat vo hotel so svetsko renome. Naj~esto, turoperatorite od evropskite zemji svoite turisti, ~ija destinacija im e Makedonija, gi smestuvaat vo hotelite na Hilton, [eraton ili Holidej in vo sosedstvoto, a gi nosat

T

na pro{etka vo zemjava.

Menaxerite na ovie hoteli imaat sklu~eno dogovori za popust so turoperatorite od celiot svet, so koj za odreden broj turisti dobivaat poniski ceni”, veli Angel Ivanov, pretsedatel na Turisti~kiot sojuz na grad Skopje i sopstvenik na turisti~kata agencija Adriatik Mavrovo.

Spored nego, vo vreme koga site se borat da privle~at turisti so konkurentni ceni i ponudi, ohridskite hotelieri so svoite aran`ani, koi ne se promeneti so godini ni vo ponudata, ni vo cenata, gi “brkaat gostite”.

OHRID I SKOPJE ZA EDNODNEVEN IZLET “Nie ne sme rabotnici, ne sakame predizvici. So ovie ceni ne mo`eme da bideme konkurentni. Vo vreme koga za 250 evra turisti~kite agencii nudat paket-aran`man so vklu~en ~arter-let za sedum dena vo [arm El [eik, kako mo`e da o~ekuvame deka nekoj }e privle~e turisti so cena od 45 evra za no}evawe i doru~ek vo nekoj od ohridskite hoteli. Vo agendata na stranskite turoperatori Ohrid i Skopje se popatni stanici i posetite se predvideni

kako ednodneveni izleti”, istaknuva Ivanov.

Hotelierite, pak, se `alat deka rabotata ne im odi zatoa {to dr`avata ne saka voop{to da im pomogne vo vreme na kriza, nitu, pak, se trudi da obezbedi preduslovi za razvoj na turizmot, kako {to e, pred s$, dobrata soobra}ajna infrastruktura.

Tie baraat Vladata da ja subevncionira ovaa granka i so toa da gi namali cenite na hotelskite uslugi.

Zdru`enieto na hotelieri pri Stopanskata komora, HOTAM, kade {to ~lenuvaat pove}e od 100 hoteli i restorani, pobara od Vladata da go priznae turizmot kako izvozna granka.

“Ako dr`avata n$ oslobodi od obvrskata da ne pla}ame danok na dodadena vrednost za aran`manite koi im gi prodavame na stranskite turisti, {to, vsu{nost, pretstavuva izvoz, postoi mo`nost u{te prvata godina da inkasira dopolnitelen devizen priliv, zatoa {to nie sigurno }e gi namalime cenite do 15% i }e staneme pokonkurentni.

No, o~igledno nema sluh od vlasta za da & se pomogne na ovaa granka da za`ivee”, veli Don~o Tanevski, pretsedatel na

HOTAM. ]E SE ZATVORAAT HOTELI Hotelierite predupreduvaat deka sostojbata vo nivniot biznis e zagri`uva~ka.

Deklarativnata zalo`ba za razvoj na turizmot dovede do toa del od hotelierite da stavat klu~ na vrata.

“Izvesno e deka }e se zatvorat del od hotelite vo Ohrid. Vo vreme na zimskiot period, koga e mrtva sezona, na sopstvenicite im e poisplatlivo da gi zatvorat hotelite, so {to bi gi izbegnale visokite re`iski tro{oci, a bi ostanale pari za

BROJOT NA TURISTI VO SEPTEMVRI ZGOLEMEN ZA 3,3%

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na turistite vo septemvri godinava, vo odnos na istiot period od minatata godina, e zgolemen za 3,3%, a brojot na no}evawata e namalen za 0,4%.

Spored Don~o Tanevski, vakviot trend se dol`i na zgolemenoto prijavuvawe gosti od privatnoto smestuvawe poradi zaostrenite kontroli. regulirawe na li~eniot dohod na vrabotenite”, veli Tanevski.

Toj priznava deka hotelierite ja gubat trkata so hotelite vo sosednite zemji.

“Ni nedostigaat investicii, a za toa e potrebno

bankite da ni ponudat dostapni dolgoro~ni krediti so poniski kamatni stapki.

Svesni sme deka samo so investicii i inovacii mo`eme da ja zbogatime ponudata i da im staneme konkurentni na sosedite”, istaknuva Tanevski.

INTERVJU

^ETVRTOK

25.11.2010

PROFESOR D-R RADMIL POLENAKOVI] RAKOVODITEL NA BIZNIS STARTAP CENTAROT PRI MA[INSKIOT FAKULTET NA UNIVERZITETOT SVETI KIRIL I METODIJ

IDNINATA NA MAKEDONIJA E VO RAZVOJOT NA KREATIVNI INDUSTRII "Iako li~no smetam deka sme mnoguu inovativna nacija, j , bidej}i j e umetnost u da se pre`ivee vo na{i uslovi so tolku nizok standard, standard sepak, sepak smetam deka glavnata gla pri~ina za niskata inovativnost vo biznisot e mentalitetot. Lu|eto s$ u{te `iveat po starite normi, vo nade` deka nekade }e se vrabotat i toa vrabotuvawe }e im obezbedi sigurnost s$ do penzionirawe. Ednostavno, ne se zamoruvaat da razmisluvaat inovativno i sami da si ja kreiraat idninata", veli professor Polenakovi}, koj, sepak, smeta deka rabotite poleka se menuvaat. Za da se pottikne inovativnosta me|u Makedoncite neophodna e poddr{ka i od dr`avata VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

acionalniot centar za razvoj i inovacii i pretpriemni~ko u~ewe vo maj slednata godina ja organizira 4-ta me|unarodna konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i regionalen razvoj. Vo fokusot }e bidat pretprima~koto u~ewe i obrazovanie kako preduslov za razvoj na inovativnoto razmisluvawe i rabotewe, kako i spojot me|u naukata i industrijata, va`en za zgolemuvawe na regionalniot razvoj.

Ve}e imame prijaveno pove}e od 200 u~esnici od celiot svet. Ja koristam ovaa mo`nost da gi pokanam i makedonskite nau~nici i prakti~ari da gi prenesat svoite razmisluvawa, istra`uvawa i iskustva. Rokot za prijavuvawe e do 10 dekemvri 2010 godina. Konferencijata prerasna vo zna~aen regionalen nastan kade {to mo`e da se prezentiraat i golem broj firmi koi go razvivaat svojot biznis vo regionot. Kako partneri na konferencijata se javuvaat brojni nau~ni institucii i biznisi, od koi, sekako, najzna~ajni se Evropskata akademija na naukite i umetnostite i Makedonskata

N

akademija na naukite i umetnostite, koi se patroni na ICEIRD 2011. Celata konferencija e pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na R. Makedonija, prof. d-r \or|e Ivanov.

Vo ramkite na konferencijata }e ima i natprevar za najdobar biznis-plan. Koja e idejata i celta na ovoj natprevar?

Vo ramkite na ICEIRD 2011 }e se odr`i ceremonija na dodeluvawe na nagradi za dva natprevari koi se vo organizacija na na{iot centar (www.ncdiel.mk): "Nacionalen natprevar za najdobar biznis-plan vo srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija" i "Natprevar za najinovativen biznisplan". Prviot natprevar se organizira 4-ta godina po red i go organizirame vo sorabotka so Biroto za razvoj na obrazovanieto pri Ministerstvoto za obrazovanie i sponzorstvo od strana na {tedilnicata Mo`nosti. Idejata za organizacija na natprevarot proizleze so voveduvaweto na zadol`itelniot predmet Biznis i pretpriemni{tvo vo site gimnazii i sredni umetni~ki u~ili{ta. So ovoj natprevar navistina se razviva pretpriema~kata svest kaj mladite u{te vo sredno{kolskite denovi i na u~enicite im se dava u{te edna mo`nost za karieren razvoj, a toa e pretpriemni{tvoto ili samovrabotuvaweto. Vo tek

e i organizacijata na "Natprevarot za najinovativen biznis-plan". Na po~etokot na noemvri ja otvorivme aplicikacijata za biznisidei, {to e prv ~ekor za u~estvo na natprevarot.

Site zainteresirani lica mo`at da prijavat svoja ideja na www.ncdiel.mk do 10 januari 2011 godina.

U~esnicite so najdobrite idei }e se zdobijat so pravo na u~estvo vo obukite za po~nuvawe sopstven biznis, a onie koi }e podgotvat najdobri biznis-planovi vleguvaat vo potesen krug i }e se natprevaruvaat za nagraden fond od 21.000 evra. Prvite 10 u~esnici, odnosno kandidatite so najinovativnite biznis-planovi, }e treba da gi po~nat svoite biznisi i da gi realiziraat svoite planovi. Pari~nite sredstva se grantovi od Avstriskata razvojna agencija, realizirani preku proektot za "Gradewe na kapacitetite za sozdavawe ekonomija bazirana na znaewe", preku koj dosega se nagradeni i funkcioniraat okolu 30-ina mali biznisi, otvoreni tokmu kako rezultat na natprevarot.

So ogled na toa deka inovaciite se vo fokusot na va{iot interes, kako generalno ja ocenuvate sostojbata so inovaciite vo makedonskata ekonomija?

Navistina ne mo`am da ka`am deka poddr{kata na inovaciite i na samite

inovatori vo Republika Makedonija e na nekoe zavidno nivo, no isto taka navistina e neblagodarno da re~eme i deka nema nikakva poddr{ka od soodvetnite dr`avni institucii.

Mo`ebi najsoodvetniot opis na sostojbata za poddr{ka na inovaciite e deka vo momentov se raboti na toa pole i deka mo`eme da o~ekuvame zabrzan podem.

Nie se nadevame deka naskoro }e bide formulirana Nacionalna inovaciska strategija, koja }e bide edna od pozna~ajnite strategii na na{ata dr`ava i navistina }e pridonese za pogolem ekonomski razvoj. Tokmu toa e i edna od osnovnite pri~ini za formirawe na Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriemni~ko u~ewe, ~ija osnovna cel e da ovozmo`i poddr{ka za doma{nite inovatori, odnosno da im pomogne pri komercijalizacijata na nivnite inovacii vo profitabilni biznisi. Sekako, edna od na{ite osnovni aktivnosti e i razvivawe na svesnosta za inovaciite i pretpriemni{tvoto so poseben fokus na mladata populacija ({to se gleda i od natprevarite koi gi organizirame), no i kaj kreatorite na politikite i strategiite za razvoj na dr`avata.

Kako ja definirate inovativnosta? Naj~esto so ovoj termin se misli na

tehnolo{ki inovacii?

Zborot inovacija doa|a od latinskiot innovatus, {to zna~i da se obnovi. Zatoa, na inovacijata mo`e da se gleda kako na proces koj obnovuva ne{to {to postoi, a ne kako {to voobi~aeno se misli, voveduvawe na ne{to sosema novo.

Inovacijata ne mora da podrazbira ne{to radikalno. Taa mo`e da se pojavi vo koe bilo pole i da se odnesuva ne samo na proizvod, tuku i na usluga, proces ili menaxmentproceduri. Isto taka, treba da se pravi razlika i me|u inventivnosta i inovativnosta. Invencijata e prvata pojava na ideja za nov proizvod ili proces, dodeka inovacija e prviot obid da se sprovede istata vo praktika, odnosno inovacijata e sposobnosta novite idei da se preto~at vo komercijalni rezultati preku novi proizvodi, procesi, uslugi...

Koi se drugite aktivnosti na Centarot koi gi rabotite?

Pokraj natprevarite i obukite za po~nuvawe sopstven biznis, koi gi organizirame ve}e nekolku godini, del od aktivnostite na Centarot se sproveduvaat i so poddr{ka na dr`avnite institucii, kako {to e Ministerstvoto za ekonomija, koe ja prepoznava povrzanosta na inovaciite so ekonomskiot razvoj i prosperitetot i poleka se vklu~uva so svoja poddr{ka

13

vo razvojot na inovativniot potencijal vo zemjata. Taka, vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija go po~navme proektot za "Implementacija na evropskata inovativna matrica vo R. Makedonija".

Ovoj proekt ja opfa}a fazata na prepoznavawe na inovaciite i nivnoto merewe spored ve}e razvieni indikatori od strana na evropski eksperti. Vo proektot se sproveduva istra`uvawe na pove}e od 2.000 kompanii, reprezentativen i statisti~ki relevanten primerok od celata zemja. Preku odgovori na odnapred definiran pra{alnik }e se dobijat informacii za nivoto na inovativnosta na makedonskite kompanii i toa potoa sumarno }e se izrazi vo t.n. inovaciski indeks, so {to }e mo`eme da ja pozicionirame Makedonija vo odnos na drugite zemji od Evropa. Ovie indikatori za merewe na inovativnosta ne samo {to }e ja poka`at momentalnata sostojba na inovaciskata kultura vo Makedonija, tuku i od strana na eksperti od Evropskata unija }e bidat dadeni preporaki za razvoj na inovaciite, kako i odredeni instrumenti za poddr{ka na inovatorite.

Interesna aktivnost koja se sprovede ovaa godina be{e istra`uvaweto za `eni-pretpriema~i, ~ija cel be{e da se otkrie momentalnata sostojba na ova pole vo Makedonija. Vo tek se i obukite za po~nuvawe sopstven biznis za `eni Romki.

Zo{to e va`no za edna ekonomija da se razvivaat i implementiraat inovacii i pretpriemni~kiot duh i {to pravite Vie vo ovaa nasoka?

Inovaciite i pretpriemni{tvoto se ona {to gi pridvi`uva ekonomiite vo svetot kon odr`liv razvoj. Samo so razvojot na novi proizvodi, novi uslugi i osnovaweto na novi biznisi mo`eme da obezbedime realno namaluvawe na stapkata na nevrabotenost i da pottikneme realen razvoj na makedonskata ekonomija.

Site na{i aktivnosti se vo ovaa nasoka. Natprevarite imaat za cel da gi motiviraat mladite lu|e vo zemjata i da ja zgolemat vkupnata svesnost za pretpriemni{tvoto i mo`nostite koi gi nudi.

Istra`uvawata koi intenzivno gi rabotime imaat za cel da gi pottiknat i istovremeno da im pomognat na glavnite akteri koi mo`at da donesuvaat odluki na ova pole, da kreiraat soodvetni politiki i strategii koi bi im pomognale na istra`uva~ite i prakti~arite vo ovie poliwa da rabotat vo soodvetni ramki i infrastruktura.

Smetam deka idninata na Makedonija e vo razvojot na kreativnite industrii (industriskiot dizajn, onlajn-marketingot, 3D-modeliraweto, animaciite i dr.), kade {to ne se potrebni golemi vlo`uvawa (kompjuterska oprema i soodveten softver), tuku treba inovativno razmisluvawe i rabota, a mo`nostite se ogromni.

O~ekuvam deka vo narednite 10-ina godini vo na{ata dr`ava }e se otvorat stotici firmi koi }e rabotat za svetskiot pazar vo spomenatite industrii.

14 25.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

ZAEDNI^KI ENERGETSKI PROEKT

CRNA GORA I ITALIJA INSTALIRAAT PODVODEN KABEL VREDEN 700 MILIONI EVRA Godi{niot prihod na Crna Gora od kabelot za prenos na elektri~na energija }e iznesuva okolu 40 milioni evra, pod uslov kapacitetot na kabelot da se koristi do 80%. Kabelot }e ovozmo`i direktno povrzuvawe na Crna Gora so pazarot na elektri~na energija vo EU ELENA JOVANOVSKA retstavnici na crnogorskata Vlada i italijanskata dr`avna kompanija Terna potpi{aa dogovor za izgradba na podvoden 1.000-megavaten kabel me|u Crna Gora i Italija, vreden pove}e od 700 milioni evra.

Ova e najgolem infrastrukturen proekt {to }e se realizira vo Crna Gora vo poslednite tri decenii.

Dogovorot predviduva italijanskata strana vo potpolnost da ja finansira izgradbata na kabelot, a za vozvrat Terna }e go dokapitalizira Crnogorskiot elektroprenosen sistem (CGES) so 34 milioni evra i so toa }e stekne 22% od akciite na taa dr`avna firma. Dr`avata vo CGES }e ostane so 55% akcii.

Elektri~nata interkonekcija me|u Italija i Crna Gora e dolga okolu 450 kilometri, od koi okolu 375 e podvoden kabel koj }e gi povrzuva dvete strani na Jadranskoto More i okolu 75 kilometri kopnena interkonekcija. So proektot dr`avata se obvrzuva deka

P

K

O

M

E

R

najprvo }e izgradi trafostanica kaj Tivat i 400-kilovaten dalnovod od Tivat do Pqevaqa, {to e investicija od okolu 70 milioni evra. Osven postavuvawe na podvoden kabel, dogovorot predviduva i izgradba na sistem dalnovodi kon sosednite dr`avi.

Zaedno so Terna, CGES }e ja finansira i izrabotkata na 400-kilovaten dalnovod kon Srbija i Bosna i Hercegovina, so {to Crna Gora }e dobie elektroenergetski prsten. Postoeweto na ovoj prsten dopolnitelno bi ja stabiliziralo crnogorskata mre`a i bi ovozmo`ilo da se planiraat novi energetski objekti koi bez nikakvi problemi bi mo`ele da se priklu~at vo mre`ata.

Izgradbata na dalnovodot Tivat–Pqevaqa isto taka }e pridonese za postabilno napojuvawe na crnogorskoto primorje, bidej}i so pristignuvaweto na 400-kilovaten napon bi se neutraliziral rizikot prenosnata mre`a da bide tesno grlo za razvoj na toj del od Crna Gora. CGES ve}e poseduva 400-kilovaten dalnovod kon Kosovo, a vo tek e izgradba na prenosen C

I

J

A

L

E

N

dalnovod kon Albanija.

Mestoto i lokacijata za podvodniot kabel }e se odredat za desetina dena. Predvideno e rabotata da bide zavr{ena do 2015 godina, a edna godina podocna ovoj energetski objekt da bide vo upotreba.

PRIDOBIVKI ZA CRNA GORA Zaedni~kiot proekt so Italijancite mnogu pozitivno }e se odrazi na buxetot na Crna Gora. Dogovorot predviduva na crnogorskata strana da & O

G

L

A

S

pripadnat 20% od kapacitetot na podvodniot kabel, no isto tolku od prihodite, koi se procenuvaat na okolu 40 milioni evra godi{no, pod uslov kapacitetot na kabelot da se koristi do 80%. Osven toa, postoeweto na ovoj kabel }e ovozmo`i direktno povrzuvawe na Crna Gora so pazarot na elektri~na energija vo EU. Toj }e pridonese za ispra}awe na signal za vlo`uvawe vo novi izvori na elektri~na energija, os-

obeno za obnovlivi izvori, potoa za polesen pristap do evropskite fondovi za razvoj na elektroenergetskiot sistem, a }e ima i pozitivno vlijanie na cenata na akciite na CGES. Ne treba da se zanemari i faktot deka Italija e zemja koja poradi nedostig od sopstveni energetski kapaciteti ima izrazen deficit na elektri~na energija.

Toa prakti~no zna~i deka site vi{oci na struja Crna Gora po kabelot }e mo`e da

gi izvezuva vo Italija i so toa da ostvari milionska zarabotka. Prakti~na korist za gra|anite na Crna Gora e i toa {to }e dobijat stabilna elektromre`a i stabilen napon.

Proektot podvoden kabel ne e edinstven od toj tip vo Evropa. Do krajot na 2011 godina kompanijata Alkatel-Lu~enca }e postavi podvoden kabel na relacija Albanija-Italija, dodeka vo Grcija ve}e postojat sli~ni podvodni kabli koi gi povrzuvaat gr~kite ostrovi so ostatokot od zemjata i so Italija.

“Crna Gora }e stane stolb vo regionot, zatoa {to }e bide edinstvena direktna vrska so Evropa. Cenata na kabelot iznesuva edna tretina od crnogorskiot bruto-doma{en proizvod (BDP). Negovata izgradba }e pottikne otvorawe na mnogu pomali firmi, }e vraboti mnogu lu|e...

Toa }e pottikne pozitiven ekonomski bran”, veli Flavio Kataneo, izvr{en direktor na Terna i zaklu~uva deka izgradbata na ovaa mre`a }e gi zacvrsti i odnosite na Crna Gora so stanatite dr`avi od Balkanot.

KATAR ERVEJS NE JA KUPUVA ADRIA ERVEJS viokompanijata Katar ervejs ja demantira{e zainteresiranosta za kupuvawe na slovene~kiot avioprevoznik, kompanijata Adria ervejs.

Otkako slovene~kata ekonomska delegacija go poseti Katar na sredinata na ovoj mesec, pretsedatelot na upravniot odbor na Adria ervejs, Maks Tajnikar, izjavi deka kompanijata od Katar se zainteresira-

A

la za kupuvawe na Adria ervejs.

Mediumite naveduvaat deka katarskata kompanija ne planira kupuvawe na drugi avioprevoznici, dodavaj}i deka zasega ne e zainteresirana za formirawe na novo pretprijatie za avioprevoz, tuku se fokusira na rast i {irewe na svojata mre`a i flota.

SVETSKA BANKA: HRVATSKA ZAZDRAVUVA POBAVNO OD O^EKUVANOTO azdravuvaweto na hrvatskata ekonomija i ponatamu e krevko i pobavno od o~ekuvanoto, zaklu~i Svetska banka vo posebniot dodatok posveten na Hrvatska vo ramkite na redovniot ekonomski izve{taj za desette novi ~lenki na Evropskata unija (EU10).

“Zazdravuvaweto zavisi od nadvore{nata pobaruva~ka i e soo~eno so niza rizici, od koi najva`en e slaboto zazdravuvawe vo Evropa, zatoa {to izgledite za izvoz, krediti i rabotni mesta vo najgolem del zavisat od silno zazdravuvawe vo 15-te stari ~lenki na EU”, ocenuvaat od Svetska banka. “S$ u{te nema doverba vo zazdravuvaweto, pa potencijalnite investitori begaat od rizik. Zatoa ne

Z

se namaluva i brojot na nevraboteni, a privatnite vlo`uvawa pa|aat na dvocifrena stapka, i pokraj toa {to padot na aktivnosta go dopre dnoto”, predupreduva Svetska banka.

Brzoto sproveduvawe na vladinata programa za ekonomsko zazdravuvawe od Svetska banka go smetaat za neophodno.

Programata opfa}a reformi za konsolidacija na dr`avnite finansii preku reformi vo sektorite za socijalna gri`a, dr`avna pomo{ i dr`avna uprava, a vklu~uva i seopfatna programa za pottiknuvawe na rastot na privatniot sektor po pat na privatizacija i podobruvawe na klimata za investirawe, kako i reformi na pazarot na trud.

TADI] VO HRVATSKA SO LIDERITE NA 70 SRPSKI KOMPANII

a pomalku od mesec dena, srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, ve}e po vtor pat e vo oficijalna poseta na Hrvatska. Denes, na vtoriot den od posetata, pretsedatelite na Srbija i Hrvatska }e se obratat pred u~esnicite na biznisforumot vo Hrvatskata stopanska komora, kade {to }e u~estvuvaat pretstavnici od 120 kompanii, od koi 50 od Hrvatska i 70 od Srbija.

Od Srbija najzastapeni se kompaniite od tekstilniot, grade`niot i prehranbeniot sektor (Galenika, Mekken erikson, Kotrugli biznis-u~ili{teto Matos, Imlek i drugi).

Tadi} i Josipovi} i nadvor od Srbija i

Z

Hrvatska se do`ivuvaat kako politi~ari na "novata generacija”, na koi ne im e problem vrz sebe da go prezemat ispravuvaweto na gre{kite na srpskite i hrvatskite politi~ki eliti od minatoto, ponekoga{ i po cena na svojata politi~ka nepopularnost, za da gi postavat novite vrednosni standardi vo regionot.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

25.11.2010

15

SRBIJA PODGOTVUVA DANO^NI REFORMI ZA IZLEZ OD KRIZATA

BOGATITE DA PLA]AAT NOVI I POGOLEMI DANOCI

So niza zakonski promeni Srbija voveduva novi danoci i odano~uvawe na site onie finansiski tekovi koi dosega bile nadvor od sistemot. Celta e bogatite i finansiski mo}nite da ponesat del od tovarot na krizata VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskata Vlada podgotvuva izmeni na danokot na imot i danokot na dobivka na pretprijatijata so cel da se odano~at imotnite gra|ani i pretprijatija registrirani vo of{or-destinaciite. Srpskiot minister za finansii, Dijana Dragutinovi}, o~ekuva deka do krajot na prviot kvartal od 2011 godina ovie zakoni }e bidat usvoeni i dodade deka zakonite ne se naso~eni protiv nikoj, tuku stanuva zbor za odano~uvawe na imotite so pogolema vrednost.

“Ministerstvoto za finansii go stavi vo procedura Zakonot za danok na imot, koj na poinakov na~in ja tretira sopstvenosta i pravi zakonska osnova sopstvenosta so pogolema vrednost da bide odano~uvana proporcionalno so vrednosta”, izjavi Dragutinovi}.

Toa }e ja promeni dosega{nata praktika na ista dano~na stapka, bez razlika na vrednosta na imotot. Kako {to navede Dragutinovi}, so

S

TOP 100

TADI]: TIE [TO SE ZBOGATIJA VO 90 DA GO VRATAT BOGATSTVOTO Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, im pora~a na onie koi go steknale bogatstvoto vo tekot na devedesetite godini da razmisluvaat za vra}awe na del od svojot kola~. Toj pobara od srpskata Vlada da najde na~in, preku zakoni i danoci, najbogatite lu|e vo Srbija da go ponesat tovarot od ekonomskata kriza i eden del od nivnoto bogatstvo da bide vklu~eno vo sozdavawe novi {ansi za gra|anite.

“Vie koi steknavte golem kapital vo tekot na devedesettite godini sega mora sami ne{to da prezemete i da poka`ete odgovornost, kako {to pravat bogatite lu|e vo svetot”, izjavi Tadi}. zakonskite izmeni }e se ograni~at i brojnite dano~ni olesnuvawa.

NASKORO DANOK NA DOBIVKA I ZA OF[OR-RABOTEWETO Drug zakon koj go podgotvuva srpskata Vlada e Zakonot za danok na dobivka, i toa vo onoj del koj se odnesuva na of{or-dejnosta. Dragutinovi} dodade deka izbegnuvaweto na odano~uvaweto na dobivkata ne e edinstvena pri~ina za ovoj Zakon.

Idejata e vo postoe~kiot Zakon za danok na dobivka da se dodade del koj precizno }e definira {to e cenK

O

M

tarot na delovniot interes i na toj na~in da bide odano~en zna~itelen del od prihodot koj se odleva na drugi mesta.

“Vo novite zakoni }e bidat vgradeni najdobrite evropski iskustva koi dale rezultati vo zemjite kade {to ima kompanii registrirani vo dano~nite raevi”, izjavi Dragutinovi}. Vo Srbija, 13% do 15% od kompaniite se registrirani vo of{ordestinacii, takanare~eni dano~ni raevi.

“Toa e problem so koj se soo~uvaat golem broj evropski zemji. Tie vo legislatiE

R

C

I

J

A

odnata banka na Srbija, kompaniite koi rabotat vo Srbija od januari do septemvri ovaa godina transferirale 226,6 milioni evra vo of{or delovnite zoni.

Vo kabinetot na srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, ne se zapoznaeni so mo`nite izmeni na dano~nite zakoni, no velat deka namesto dopol-

vata otidoa ~ekor ponapred i taa pravna ramka gi zgolemi prihodite od danokot na dobivka. Toa }e go storime i nie. Zakonot za danok na dobivka e regularen zakon ~ii promeni }e va`at od momentot na donesuvaweto na toj Zakon, a ne retroaktivno”, izjavi ministerkata za finansii.

Spored podatocite na NarL

E

N

O

G

L

A

S

nitelno odano~uvawe, podobro e bogatite da se vklu~at vo razvojni proekti.

“Mojot vpe~atok e deka bogatite lu|e vo Srbija sakaat toa da go napravat i da bidat pretstaveni kako normalni biznismeni vo Srbija, i vo taa smisla bi bil dobredojden razgovor so niv”, izjavi Jurij Bajec, sovetnik na srpskiot premier.

16 25.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

OPEL O^EKUVA ZAGUBA OD 1,4 MILIJARDI EVRA VO 2010 GODINA ermanskiot proizvoditel na avtomobili, Opel, o~ekuva zaguba od 1,4 milijardi evra ovaa godina, izjavi direktorot na kompanijata, Nik Reli.

Vakvata zaguba e rezultat na restrukturiraweto koe be{e sprovedeno neodamna, potseti Reli.

Pred nekolku meseci Xeneral Motors (GM) go po~na procesot na restrukturirawe na Opel, koj opfati otpu{tawe na

G

8.000 rabotnici od vkupno 46.000 {irum Evropa. Ovaa ~lenka na amerikanskata grupacija GM, zaklu~no so septemvri godinava, ostvari neto-zaguba od 1,2 milijardi evra. Pozitiven profit o~ekuvaat duri vo 2012 godina. Za rekonstruktivnata merka koja po~na pred nekolku meseci, GM }e potro{i edna milijarda evra ovaa godina i dopolnitelni 500 milioni evra narednata godina. Pod

NOV PREDLOG-BUXET NA EU NAJDOCNA DO 1 DEKEMVRI brendot Vaukshal, Opel e prisuten i na britanskiot pazar.

Kompanijata e vo krizna sostojba godini nanazad, a nejzinite akcii bele`ea kontinuiran pad na pazarot. Nasproti toa, nejzinata mati~na kompanija GM minatata nedela se vrati na pazarot na akcii, samo 18 meseci po proglaseniot ste~aj, i se o~ekuva da ostvari pozitiven prihod, za prv pat po 1994 godina.

ova verzija na predlog-buxetot na EU }e bide prezentirana najdocna do 1 dekemvri, velat komesarite, iniciraj}i kone~en obid za spogodba me|u Evropskiot parlament i Sovetot na ministri, pred zavr{okot na 2010 godina.

Herv @uan`an, pretsedatel na oddelot za buxetski politiki na EK, gi izvesti evroparlamentarcite deka noviot predlog-buxet }e

N

bide zgolemen za 2,9% vo odnos na buxetot od 2010 godina. “Na{a namera e da go osigurame usvojuvaweto na predlog-buxetot najdocna do 1 dekemvri“, veli @uan`an. Isto taka, toj potencira{e deka nova runda pregovori i brzo legislativno usvojuvawe od strana na dr`avite-~lenki e s$ u{te “prakti~no vozmo`no” pred 31 dekemvri. So vakvata merka }e se izbegne

implementiraweto na mese~niot “iten buxet” za 2011 godina.

Vo momentov, pregovorite za buxetot na EU za 2011 godina se vo }orsokak, bidej}i vladite na zemjite-~lenki na EU ne mo`at da se dogovorat so Evropskiot parlament, koj, blagodarenie na dogovorot od Lisabon, sega ima mo`nost da go blokira donesuvaweto na buxetot.

DVA, TRI ZBORA

ANALIZA NA SOSIETE @ENERAL

CENATA NA BLAGORODNITE METALI ]E RASTE I V GODINA

“Ju`na Koreja e na{ sojuznik i toa e taka u{te od Korejskata vojna. Silno ja potvrduvame na{ata posvetenost na odbrana na Ju`na Koreja vo ramkite na toa sojuzni{tvo.”

BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

Procenkite na svetski uglednite analiti~ari se deka zemjodelskite proizvodi narednata godina nema da imaat golem potencijal i rast na cenite, bidej}i ponudata zna~itelno }e porasne. Kaj blagorodnite metali prikaznata e obratna BORO MIR^ESKI

naliti~arite na Sosiete @eneral na investitorite im prepora~uvaat slednata godina da ostanat koncentrirani na blagorodnite metali ~ija cena }e prodol`i da raste.

Vrednosta na zlatoto mo`e da se zgolemi za 11%, poradi beneficiite koi centralnite banki gi izdvojuvaat kako del od stimulativnite paketi i poradi o~ekuvanoto slabeewe na dolarot, izjavil Fridrih Laser, predvodnik na istra`uvaweto za proizvodite.

Cenata na paladiumot mo`e da porasne za 21%, a na srebroto za 19%. Poradi s$ pomalata vrednost na valutite i golemata gri`a za stabilnosta na odredeni prezadol`eni ekonomii, zlatoto, upotrebuvano kako alternativa od investitorite, go dostigna svojot rekord ovoj mesec.

“Mo`e da se slu~i povtorno zgolemuvawe na vrednosta na zlatoto poradi stravuvaweto od novi “suvereni” zadol`uvawa i poradi nestabilnosta na valutite, kade {to momentalno dola-

“Iran vlijae na Bliskiot Istok preku libanskite i palestinskite sojuznici, Hezbolah i Hamasm i edinstven na~in da se ograni~i toa vlijanie e postignuvaweto na mir.”

A

FRANKO FRATINI

minister za nadvore{ni raboti vo Italija

11%

19%

21%

}e se zgolemi cenata na zlatoto vo 2011 godina

}e se zgolemi cenata na srebroto vo 2011 godina

}e se zgolemi cenata na paladiumot vo 2011 godina

rot bele`i rast vo odnos na vrednosta na evroto”, izjavi toj.

Od druga strana, se o~ekuva vrednosta na `itarkite da porasne za samo1% vo narednite 12 meseci, dodeka vrednosta na suroviot {e}er mo`e da padne za duri za 33%.

Inaku, trgovijata so zla-

to, koja dostigna rekordni 1.424.60 dolari za unca na 9 noemvri, se zgolemi za 24% ovaa godina. Paladiumot, koj denovive se trguva za 714 dolari za unca, se zgolemi za dopolnitelni 75%, dodeka cenata na srebroto se zgolemi za 64% i dostigna vrednost od 27.8925 dolari

za unca.

“Blagorodnite metali }e produciraat najdobar povrat slednata godina”, smetaat i od Goldman Saks Grup, dodeka spored germanskata banka AG Global "blagorodnite metali se del od dolgoro~no najsigurnite pozicii na pazarot koi mo`e da postojat".

“Prisutnata tenzija na pazarot na obvrznici na zonata na evroto vo EU mo`e da se pro{iri vrz realnata ekonomija na celiot region, predizvikuvaj}i poskapuvawe na kreditite, vlo{uvawe na uslovite za zaemi i odlevawe na kapitalot.”

XON LIPSKI

zamenik-izvr{en direktor na MMF

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

25.11.2010

SVET

17

0-24

...SUDIROT ME\U DVETE KOREI

...VO RUDNIKOT VO NOV ZELAND

...PROVOKACIJA ZA PALESTINCITE

Raste brojot na `rtvi

Zaginaa site rudari

Izrael so plan za razvoj na Yidot na pla~ot

ela na dvajca civili se otkrieni na ostrovot Joenpjeong, so {to brojot na zaginati se iska~i na ~etiri lica. Dvete tela se otkrieni pri prebaruvawe na urnatite ku}i od granatite ispukani od Severna Koreja.

o rudnikot vo Nov Zeland, kade {to bea zatrupani 29 rudari po eksplozijata vo petokot, v~era se slu~i u{te edna eksplozija. Spored policijata, eksplozijata bila tolku silna {to ne veruvaat deka nekoj pre`iveal.

zrael go odobri, a Palestina go osudi petgodi{niot plan i I 23-te milioni dolari za razvoj na podra~jeto okolu Yidot na pla~ot, edno od najsvetite mesta vo judizmot, nad koe se

T

V

EU PROMOVIRA NOV AKCIONEN PLAN

STAPKATA NA VRABOTENOST DO 2020 ]E PORASNE NA 75% VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a da odgovori na predizvicite na pazarot na trud i stapkata na vrabotenost da dostigne 75% do 2020 godina, Evropskata komisija promovira{e “Agenda za novi ve{tini i rabotni mesta”. Vo nea se postaveni 13 klu~ni aktivnosti za reforma na pazarite na trud, podobruvawe na ve{tinite na rabotnicite i nivno soodvetstvuvawe so pobaruva~kata na pazarot, s$ so cel da se zajaknat mo`nostite za vrabotuvawe, da se podobrat rabotnite uslovi i kvalitetot na rabotnoto mesto, kako i da se sozdadat novi rabotni

Z

Pazarite na trud vo EU treba da se reformiraat preku unapreduvawe na ve{tinite i znaeweto, predlaga Laslo Andor, evropskiot komesar za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i inkluzivnost mesta.

Momentalno, vo EU se bez rabota 23 milioni lu|e, a toa pretstavuva 10% od aktivnata populacija na EU, so {to nastanuvaat seriozni posledici za ekonomskiot rast i sistemot za socijalna pomo{.

Istovremeno, i rabotodavcite se `alat deka naiduvaat na te{kotii pri regrutiraweto rabotnici, posebno za rabotni mesta za koi se potrebni posofisticirani ve{tini.

Se uka`uva na nedostig od

rabotna sila vo IKT-sektorot i vo zdravstveniot sektor.

Samo vo IKT-sektorot do 2015 godina }e nedostigaat 700.000 specijalisti, a do 2025 godina }e nedostigaat eden milion istra`uva~i.

Laslo Andor, komesarot za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i inkluzivnost, veli deka prioritet na EU e da se nateraat lu|eto da rabotat.

Pazarite na trud vo EU treba da se reformiraat za da funkcioniraat podobro,

pa zatoa e potrebno da se fokusirame na unapreduvawe na ve{tinite i nivno usoglasuvawe so pazarite na trud, veli Laslo Andor.

Vo agendata stoi deka ekonomskata kriza go izbri{ala i napredokot od minatoto na ova pole, pa zatoa e potrebno itno da se reformira pazarot na trud i da se obezbedat ve{tini koi se soodvetni na pobaruva~kata na pazarot na trud i uslovite za rabota.

Komesarot za obrazovanie, kultura, multijazi~nost i

nao|a xamijata koja e treta po zna~ewe vo islamot. mladina, Andrula Vasiliou, veli deka “denes, pove}e od koga bilo e potrebno site gra|ani da dobijat visokokvalitetno obrazovanie i trening za da najdat rabota.

Do`ivotnoto u~ewe mora da stane realnost vo Evropa.

Za da se slu~i toa, potreben e eden zaedni~ki napor na site partneri - vladite, rabotodava~ite, sindikatite i gra|anite. Ova e od su{tinsko zna~ewe.”

13 ^EKORI ZA PODOBAR PAZAR NA TRUD Kako del od strategijata "Evropa 2020" za pameten, odr`liv i inkluziven rast, odr` "Agendata za novi ve{tini i "Agen "A rabotni mesta" pretstavuva rabo pridones na Komisijata za prid stapkata na vrabotuvawe na stapk ma`ite i `enite (na godi{na ma`i vozrast od 20 do 64) vo EU da vozra dostigne 75%. Vo strategijata, dosti isto taka, se naglasuvaat celite na EU za namaluvawe celi na sstapkata na napu{tawe na uu~ili{teto na pomalku od 110%, kako i zgolemuvawe na bbrojot na mladi lu|e vo visokoto obrazovanie ili ekvivalentnoto stru~no obrazovanie na najmalku 40%.

Vrabotuvaweto na pogolem broj lu|e pretstavuva klu~ za odr`uvawe na socijalniot model na Evropa i sistemite za socijalna pomo{, bidej}i rabotosposobnoto naselenie vo EU naskoro }e po~ne da se namaluva.

Za podobro da funkcioniraat evropskite pazari na trud, Komisijata predlaga 13 konkretni akcii koi mo`at da pomognat.

Da se napravi reforma na pazarot na trud vo Evropa, treba da se podobri fleksibilnosta i sigurn-

osta na pazarite za trud.

Na primer, eden konkreten predlog e da se pro{iri upotrebata na otvorenite dogovorni aran`mani, so ovozmo`uvawe dovolno dolg period za probna rabota i postepeno zgolemuvawe na za{titata na pravata, pristap do obuki, do`ivotno u~ewe i upravuvawe so karierata na site vraboteni. So ova }e se namalat postojanite podelbi me|u onie koi imaat privremeni i postojani dogovori.

Za da im se ovozmo`i na lu|eto i biznisite da prezemat vistinski inicijativi i da investiraat vo obuka za kontinuirana nadgradba na ve{tinite na lu|eto, soglasno potrebite na pazarot na trud, Komisijata naskoro }e ja lansira programata “EU- panorama na ve{tini”, preku koja }e se predviduvaat ve{tinite potrebni vo idnina na pazarot na trud. So ovaa programa na lu|eto }e im se obezbedi pravo na miks od ve{tini i poznavawa, kako, na primer, stranskite jazici ili ve{tinite za IKT, so {to }e se zgolemat nivnite izgledi za novi rabotni pozicii i nivna prilagodlivost.

Bidej}i krizata po~na da vlijae na pazarot na trud od 2008 godina, vo Evropa ottoga{ bea zagubeni 5,6 milioni rabotni mesta.

Ako pretpostavime deka pazarot na trud }e se stabilizira vo 2011 godina, za da se postigne stapka na vrabotuvawe od 75% do 2020 godina, }e bide potrebno prose~nata stapka na vrabotuvawe godi{no da raste pove}e od 1%.

18 25.11.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

4

BUBA^KITE NA PENTIUM

be{e uspe{na tehnolo{ka prikazna vo 90-te godini. gogoski@kapital.com.mk KOGA “GOLEMIOT BRAT” ]E PRITISNE ekoja kompanija No, prvata reakcija na do`ivuva kriza Intel vo odnos na sagata porano ili podizgleda{e pove}e na ~ekor ocna. Klu~no e nanazad. Kompanijata u{te kako }e odgovori od start gi otfrli obvinui }e ja prifati odgovorvawata, bidej}i spored niv nosta”, veli direktorot na propustot bil bez zna~ewe, Centarot za krizen menaxza pogolemiot del od ment pri Univerzitetot na kompjuterskite korisnici da Ju`na Kalifornija, Jan se gri`at za toa. Podocna, Mitrof, koj dodava deka koga javnosta i mediumite “Intel toa ne go napravi pritisnaa, tie na kliendobro”. Da, navistina, tite im ponudija zamena na Intel, kompanijata koja ~ipovite, no samo dokolku denes e rangirana na doka`at deka napravile 62-to mesto na listata na operacii vrz koi vlijaela 500 najuspe{ni spored gre{kata. magazinot “For~n”, vo Kako i da e, po eden mesec 1994 godina ne se snajde gigantot IBM ja pritisna dobro. kompanijata so izjavata deka Taa godina be{e mnogu gre{kite bile polo{i od posebna za Intel. Proiztoa {to ka`uvale. Po kratvodstvoto na nivniot ko, IBM gi suspendira{e procesor Pentium be{e site pratki so IT-proizvodi vo poln obem. Ova be{e koi sodr`at Pentium mikroi glaven anga`man na procesori. kompanijata vo toa vreme.

Spored urednik na vode~ki Intel upotrebi silen kompjuterski magazin vo advertajzing so cel da go Velika Britanija, od IBM privle~e vnimanieto na ednostavno si ja {titele kupuva~ite na kompjuteri. svojata reputacija kako No, vo noemvri istata kvalitetni snabduva~i godina izvr{niot direki deka celosno bile vo tor na kompanijata, Endi pravo koga govorele deka S. Grouv, za vreme na s$ u{te ne se znae mnogu za negovata poseta na biznisgre{kata. {kolata na Univerzitetot Za Intel be{e vreme za Stenford, dobi telefonski povlekuvawe, pa kompanijata povik od prepostavenata finalno se soglasi deka vo kancelarijata za komusekoj koj ima ma{ina ba Kompanijata koja podzaboravi deka postojat milioni korisnici koi se podobri nikacii, koja pobara itno zirana na Pentium }e dobie da zboruva so nego. Taa nov procesor. Tro{ocite sudii za kvalitetot saka{e da mu ka`e deka dostignaa 306 milini ekipa`ot na Si-En-En bil dolari.

“BAG” VO PENTIUM na pat za Intel. Slu{nale operacija edno utro vo juni telefoni toj ne ~ul za obpazar na personalni kompjuKOJA E LEKCIJATA [TO JA ^IPOVITE za postoeweto maana vo 1994 godina. Toj sekoga{ jasnenie ili priznanie deka teri so glavno internacioNAU^I INTEL? Univerzitetskiot profesor procesorite Pentium i preferiral da napravi gre{kata, vsu{nost, postoi. nalna advertajzing-kampawa, Vo Silikonskata Dolina po matematika Tomas Najsli, dvojna proverka na iznosakale da dobijat dopolTaka, profesorot go promoviraj}i gi raznovidnema{e somne` deka nitelni informacii za da koj predaval na kolexot sot, i toa ra~no, no poradi napravil ona {to bi go nite mo`nosti za edukaIntel ja izgubi bitkata Lin~burg vo Virxinija, otja napravat prikaznata. nekoi pri~ini ovojpat ne{to napravil sekoj matemati~ar tivna, rekreacionalna i bi- vo odnosite so javnosta.

Taka po~naa dramati~nite kri “bag” (buba~ka) vo ~ipo- ne “{timalo” u{te na prv koj ima samopo~it, pa pokznis-upotreba na eden perMediumskiot i industriskiot vite na Pentium. Negoviot nastani koi do krajot na pogled. Najsli se javil vo renal alarm za internetsonalen smeta~ koj sodr`i pritisok ja prisilija kom1994 godina rezultiraa so moment na slava do{ol Intel, a od slu`bata za korisnicite. Otkril deka ne ~ipovi na Intel. Pentium panijata na skapo svrtuvawe zaedno so komplepovlekuvawe na celata tehni~ka poddr{ka dobil bil sam i deka definitivno be{e Inteloviot najnov i vo obratna nasoka, {to ja tiraweto na serija ~ipovi Penodgovor deka tie nikoga{ ne postoi gre{ka vo ~ipovite najbrz ~ip, a kampawata naru{i nejzinata zlatna kompleksnata slu{nale za takva rabota. tium, tro{ok koj na Pentium, pa otkritieto be{e naso~ena direktno kon reputacija. Toa be{e realna matemati~ka za da go pokrie Mu vetile deka }e razgostana vest. Za Intel, tajpotro{uva~ite od biznislekcija za toa kako ignokompanijata varaat so in`enerskata mingot na pojavuvaweto na zaednicata, koi sega kupuvaa riraweto na objavite mo`e mora{e da grupa i deka podocna }e ovaa vest ne mo`el da bide kompjuteri za doma. Intel brzo da prerasne vo kriza. odvoi 420 mu se javat za odgovor. polo{. Taa godina kompani- stanuva{e kompanija posProfesorot Kevin Keler milioni Spored Najsli, i po {est jata ima{e odlu~eno da go vetena na potro{uva~ite, od Univerzitetot Stenford dolari vo dena aktivno pra{uvawe po targetira profitabilniot a nejzinata transformacija zaklu~uva deka Intel se rezerva.

PETAR GOGOSKI

S

Vo 1994 godina, eden univerzitetski profesor po matematika otkri deka personalnite kompjuteri koi rabotat so inteloviot Pentium procesor, ne davaat to~ni podatoci pri slo`eni procesi. Po objavuvaweto na alarmot na internet, otkritieto stana vest, a Intel po~na da ja gubi doverbata kaj potro{uva~ite

PRIKAZNI OD WALL STREET

LEO APOTEKER: H Posledniot kvartal HP prijavi profit i proda`bi koi gi nadminaa o~ekuvawata na analiti~arite od Vol Strit. Pri~ina za toa e zgolemenata proda`ba na PC i serveri

LEO APOTEKER, glavniot izvr{en direktor na HP:

“Vrabotenite vo kompanijata se visokokompetitivna grupa lu|e koi sakaat da ostvaruvaat pobedi.

Zasega toa i go pravat. Od druga strana, tie sakaat da bidat i nagradeni za vakvite nivni rezultati.”

o nazna~uvaweto za glaven izvr{en direktor na HP, Leo Apoteker kone~no se pojavi vo javnosta so negovo sogleduvawe za sostojbata, no i za idninata na kompanijata. Toj vo ponedelnikot izjavi deka na kompanijata & pretstoi svetla idnina, pa zatoa vo plan e da bide zgolemeno investiraweto vo istra`uvawe i razvoj, kako i vo pogled na zgolemuvaweto na platite na

P

vrabotenite.

Apoteker, vo periodot od negovo nazna~uvawe pa dosega, zaklu~il deka kompanijata ima impresivna sposobnost da gi zadovoli i najprebirlivite potrebi na klientite i potro{uva~ite.

Vo tekot na posledniot kvartal od godinata kompanijata prijavi zgolemuvawe od 2,4% na napravenite tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo odnos na prihodite od ovoj kvartal, kako i rast od

2,3% vo odnos na minatata godina.

“Mo`e slobodno da o~ekuvate deka ovoj trend i ponatamu }e prodol`i”, veli Apoteker.

Porane{niot, pak, izvr{en direktor, Mark Hrd, za vreme na procesot na kratewe na tro{ocite gi namali sumite izdvoeni za istra`uvawe i razvoj za celi 4,1%. Vakviot poteg be{e pozdraven od strana na investitorite, no od strana na analiti~arite be{e kritikuvan kako lo{o,

FEQTON

^ETVRTOK

25.11.2010

19

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii.

Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Koga izvr{niot direktor dobi povik od PR slu`bata vo kompanijata, i be{e predupreden deka ekipata na Sien-en e na pat kon Intel, ne mo`e{e ni da pret~uvstvuva kako }e zavr{at dramati~nite nastani koi vo po~etokot na 95-tata rezultiraa so povlekuvawe na celata serija Pentium ~ipovi.

Za da go pokrie tro{okot, kompanijata mora{e da odvoi 420 milioni dolari vo rezerva poka`ale nedovetni vo klu~nite ~ekori, navremenost i iskrenost, so koi mo`e da se izbegne krizata. Koga od strana na mediumite be{e zapra{an kolku {teta & nanel incidentot na kompanijata, Endi Grouv prizna deka kompanijata propu{tila da

Izvr{niot direktor na Intel vo

krizata - ENDI GROUV

Matemati~arot TOMAS NAJSLI koj go

otkri “bagot” vo Pentium ja razbere psihologijata na pazarot. Iako Intel be{e poznat po kvalitetot i sigurnosta, direktorot izjavi deka ja preminale granicata koga go prespale faktot deka postojat milioni korisnici koi se podobri sudii za kvalitetot otkolku kompanijata, koja na nekoj na~in e ~uvstvitelna po takvi pra{awa. No, ajde nastanite da gi analizirame hronolo{ki. Vo toa vreme koga be{e prinudena da go priznae problemot, kompanijata soop{ti deka {ansite gre{kata da sozdade problemi za prose~nite korisnici na kompjuteri se preterano retki - edna{ vo 27 iljadi godini. Lo{ poteg, velat ekspertite po krizen menaxment. Statistikite se klasi~na odbrana vo vakva situacija, no neubedlivi vo

najdobar slu~aj ili neiskreni i la`ni vo najlo{ slu~aj. Spored Jan Mitrof, direktorot na Centarot za krizen menaxment pri Univerzitetot na Ju`na Kalfornija, mo`nostite treba sekoga{ da se izbegnuvaat, kako {to e primerot so Ekson Valdez, za kogo nekoi veruvaa deka takva nesre}a mo`e da se slu~i samo edna{ vo 250 godini.

Taka po~na vojnata so izjavi me|u Intel i IBM. Stru~wacite od dvete kompanii rabotea na toa kade mo`e da vlijae novata “buba~ka”, no isto taka se otvori i pra{aweto za navodna politika na IBM koja vo toa vreme gleda{e mo`nost i za drug pazar {to bi go ostvarila pri sorabotka so Epl. Izjavite na Intel ve}e bea somnitelni koga pristigna i

Dali gre{kata otkriena vo ova

par~e tehnologija navistina }e gi zasegne{e prose~nite komjuterxii? zaklu~okot od IBM deka korisnicite na Pentium mo`at da se soo~at so problemot mnogu po~esto.

Edna{ na sekoi 24 dena.

Eden od ekspertite na IBM pronajde i mo`nost gre{kata da vlijae na kompjuterskite igri.

So tekot na nastanite, Intel ponudi zamena na ~ipovite samo vo slu~ai vo koi }e gi uverat deka gre{kata mo`e da napravi problem, {to e klasi~en slu~aj na pobrzo fokusirawe na kratkoro~nite

problemi predizvikani od krizata, otkolku koncentrirawe na pova`nite dolgoro~nite problemi.“Tie treba{e da gi vratat ~ipovite bez pra{awe”, veli Lari Kamer, izvr{en direktor na edna kompanija za odnosi so javnosta od San Francisko. “ Imaa dobra, solidna reputacija za koja potro{ija milioni dolari i godini da ja razvijat. Toa be{e kapitalot koj treba{e da go za{titat”. Debaklot na Pentium e primer za

klasi~na PR katastrofa, kako {to opi{uva Dejvid Umanski, ekspert za krizen menaxment vo Baltimor.

Toj veli deka krizata po~nala so iznenaduvawe, se razvila vo atmosfera na insuficiencija od podatoci, za da rezultira so zgolemen broj nastani, gubewe na kontrolata, psihi~ki pritisok, intenziven kriti~ki pogled odnadvor i kratkoro~en fokus. Negoviot sovet veli deka koga kompanijata ne e otvorena za javnosta, im ostava prostor na mediumite da ka`at {to e problemot i {to treba da se napravi za da se re{i.

Kako i da e, lekcijata za Intel be{e kratka i jasna.

Potro{uva~ot e sekoga{ vo pravo, a korporaciskata arogancija sekoga{ e pogre{na. A deka Intel ja nau~i lekcijata govori i slednava zanimlivost. Vo po~etokot na 1996 godina, koga Intel be{e obvinet za predizvikuvawe zabuna kaj potro{uva~ite so toa {to reklamira neprecizna brzina za procesiraweto {to go pravi nivniot posleden Pentium mikroprocesor, kompanijata ekstremno brzo napravi javno izvinuvawe i gi promeni promotivnite materijali.

Vo vikend-izdanieto na “Kapital” }e doznaete za lekcijata {to ja nau~i Koka-Kola otkako 230 belgiski deca se po`alija na bolki po pieweto na vrvniot brend na pijalak

HP GO ^EKA ROZOVA IDNINA kratkoro~no re{enie.

Kraen rezultat od vakviot poteg na Hrd be{e rast na profitnata margina na kompanijata, koja pomogna za lesno prebroduvawe na krizata, no od druga strana, ja stavi vo rizik idninata na kompanijata za smetka na takviot kratkoro~en rezultat.

Hrd, isto taka, vo tekot na 2008 godina naredi zamrznuvawe na primawata na vrabotenite. Apoteker godinava planira da ja poni{ti ovaa odluka i da dozvoli rast na nivnite plati.

“Vrabotenite vo kompanijata se visokokompetitivna grupa lu|e koi sakaat da ostvaruvaat pobedi. Zasega

toa i go pravat. Od druga strana, tie sakaat da bidat i nagradeni za vakvite nivni rezultati. Zatoa, nie odlu~ivme povtorno da go dozvolime rastot na platite”, veli Apoteker.

Akcionerite, pak, bea najmnogu zainteresirani za toa kako Apoteker planira da go vodi raboteweto na HP. Sepak, Apoteker ne gi udostoi so takvi informacii. So sli~en problem se soo~uva i kompanijata Orakl (Oracle), koja nikako ne mo`e da stigne do nego za da mu ja predade sudskata pokana vo sporot koj go imaat so porane{niot negov rabotodava~, SAP. Posledniot kvartal HP pri-

javi profit i proda`bi koi gi nadminaa o~ekuvawata na analiti~arite od Vol Strit (Wall Street). Pri~ina za toa e zgolemenata proda`ba na PC i serveri.

Dobivkata na kompanijata vo ~etvrtiot kvartal od ovaa godina, koj zavr{i na 31 oktomvri, iznesuva okolu 2,5 milijardi dolari ili 1,10 dolari od akcija. Ovaa dobivka e za 5% pogolema vo odnos na rezultatot od minatata godina.

Proda`bata, pak, porasna za 8% na vrednost od 33,3 milijardi dolari, dodeka prognozite na analiti~arite velea deka taa }e iznesuva 32,8 milijardi dolari.

Za idniot kvartal od HP

o~ekuvaat zarabotkata da se dvi`i me|u 1,28 i 1,30 dolari za akcija, a proda`bata da se dvi`i od 32,8 do 33 milijardi dolari.

Analiti~arite predviduvaat deka taa }e iznesuva 32,7 milijardi dolari, a deka dobivkata bi bila okolu 1,22 dolari od akcija.

HP i ponatamu ostanuva glavniot lider vo proizvodstvo na PC, iako izminative nekolku meseci se soo~ija so prili~no te{ki problemi.

Nivniot glaven konkurent, Del (Dell), od druga strana, pak, prijavi zgolemena proda`ba i dobivka. Sepak, HP i ponatamu prodava pogolem broj kompjuteri vo odnos na Del.

Vo tekot na posledniot kvartal od

godinata, HP prijavi zgolemuvawe od 2,4% na napravenite tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo odnos na prihodite od ovoj kvartal.

Akciite na kompanijata vo tekot na ovaa nedela porasnaa za 2%. No, na godi{no nivo tie bele`at pad od

celi 16%, osobeno vo periodot koga od kompanijata, poradi skandal, si zamina Mark Hrd.

20 25.11.2010

^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi. Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 19.11.2010 Renomirana banka od Republika Makedonija za svoite potrebi objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Interen revizor Zainteresiranite kandidati da ispratat pismo za interes i kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, zaedno so edna fotografija, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot, na slednata adresa: P.fah 564,1000 Skopje,Republika Makedonija.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.11.2010 Matriks raspi{uva oglas za slednoto rabotno mesto: 1.Komercijalist Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo va{iot tim, prijavite so CV ispratete gi najdocna do 30 Noemvri na slednata adresa: Matriks, ul.Ka~ani~ki Pat bbv, p.fah 1157, 1000 Skopje ili na e-mail:automatrix@matrix.com.mk MENAXMENT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010-30.11.2010 Dom-Dizajn objavuva oglas za rabota na rabotno mesto: menaxer na kancelarija. Zainteresiranite kandidati da ispratat Pismo za interes, Biografija i Preporaki na: kovaceva@dom-design.com.mk, najdocna do 30.11.2010.

OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er

Objaveno: 24.11.2010 Evropski Univerzitet-Republika Makedonija, raspi{uva konkurs zza izbor/reizbor na nastavnici i sorabotnici: 1.Fakultet za ekonomski nauki 2.Fakultet za informatika Konkursot trae 5(pet) dena zaklu~no so 29.11.2010. Prijavite i dokumentacijata po konkursot kandidatite da gi dostavat li~no na Evropski Univerzitet-Republika Makedonija bul.„Sv.Kliment Ohridski� br.68, Skopje OSIGURUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Dru{tvoto za osiguruvawe ALBSIG AD SkopjeGeneralna Direkcija Skopje, ima potreba od: -Dipl.pravnik so polo`en pravosuden ispit Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: info@albsig.com.mk ili po po{ta na adresa ul.\uro \akovi} br.46, Skopje, najkasno do 01.12.2010 godina.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / MENAXMENT / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

^ETVRTOK

25.11.2010

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

LICE ZA KONTAKT:

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

21

22 25.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / BIZNIS PLAN / HR / PR

^ETVRTOK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Opis na obukata:

Upisot e vo tek.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi.

Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Pridobivki:

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KORPORATIVNO UPRAVUVAWE / DELOVNA KOMUNIKACIJA

^ETVRTOK

25.11.2010

23

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWEVO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

SAMO VO

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105

ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se!

Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost Noemvri 2010 Sinergija Plus Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar

Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni

27.11.10 Kosmo Inovativen Centar Prezentaciski ve{tini 27.11.10 CS Global Besplatno predavawe za metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i

obvrznici) 03.12 - 04.12.10 Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko

Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 25.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci).

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot.

Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci).

Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici.

Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe.

Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok).

Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT:

KONTAKT:

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

25.11.2010

25

TELEVIZIJA PINK 15

EUFORI^NA ZABAVA SO BALKANSKITE YVEZDI

Sve~eniot koktel i zabavata po povod startot na Pink 15 vo vtornikot nave~er gi sobra na edno mesto doma{nata estradna i biznis-elita i balkanskiot mejnstrim na muzi~kiot “entertejnment” Bejbi Petru{evska, Vlatko Ilievski, Natalija Grubovi}, potoa, prvite lu|e na vode~kite advejtajzing i PR agencii...

Me|u dvaesetinata ekskluzivni gosti prisutni na zabavata bea i poznatite estradni imiwa od porane{nite ju-prostori, predvodeni od Aca Lukas, @eqko Samarxi} i Tijana Dap~evi}, potoa ekskluzivcite na Grand produkcija, me|u koi bea Rada Manojlovi}, Darko Lazi}, Bane Moji~evi}, Sa{a Kova~evi}...

Gostite vo nivniot dobro poznat stil gi razveselija prisutnite koi bea vo ogromen broj. Celokupniot event be{e zbogaten so gosti od makedonskata estrada i javen `ivot i od sosedna Srbija.

Malku neobi~no za na{i uslovi, a sosema vo duhot na Pink zabavata, i nejziniot prv ~ovek, @eqko Mitrovi}, vo eden moment ja zede

o minatonedelnoto oficijalizirawe na vlezot na srpskata televizija Pink na makedonskiot pazar so kupuvawe na televizijata K-15, vo eterot po~na da se emituva noviot makedonski televiziski brend Pink 15, a po~etokot vo vtornikot ve~erta se proslavi so sve~en koktel vo hotelot Holidej In i eufori~nata “after-parti” vo klubot Midnajt.

Sopstvenikot na biznisimperijata Pink, @eqko Mitrovi}, kako sekoj dobar doma}in, li~no gi pre~ekuva{e gostite na sve~enosta po povod startot na Pink 15. Politi~ari, voditeli, akteri, novinari i del od doma{nata biznis-elita bea gostite na Pink 15. Me|u niv i Sa{o Mijalkov, direktor na UBK, Orce Kam~ev (Sistina), @arko Lukovski (T-Mobile), Daniel Voinovski (Euroimpeks), Bo`idar Jankovski (Dajners klub), Esma Rexepova, Vesna-

P

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

gitarata v race za da zasviri so odli~niot kaver-bend. Vpro~em, kako {to izjavi minatata nedela vo ekskluzivnoto intervju za “Kapital”, toj e “basist od ra|awe”, student na xez-akademijata vo Berkli, SAD, a pri krajot na zabavata i zapea ramo do ramo so Aca Lukas. Iako mnogumina javno go negiraat turbo-folkot, za koj Mitrovi} izjavi deka poleka stanuva eden vid mejnstrim vo balkanskata muzika, kako i drugite muzi~ki `anrovi prethodno, sepak, pesnite od biv{ite juprostori bea glavnata pri~ina za odli~nata zabava. Mnogumina smetaat deka Pink 15 za iznenaduva~ki brzo vreme mo`e da stane edna od najgledanite makedonski televizii.

Kako {to najavija na prvata pres-konferencija, prioritet }e im bide makedonskata tradicionalna i nacionalna kultura, 60% od programite O

G

L

A

S

K-15 - Redok primer za izvoz

}e bidat na makedonski jazik, a 40% }e otpa|aat na realnite {oua, a standardnite programi na Pink }e bidat titluvani ili sinhronizirani na makedonski jazik, ili, pak, }e imaat makedonski voditel.Za po~etok, kako novitet na Pink 15 se pojavi na{ata Tijana Dap~evi} so nejzinata avtorska emisija naslovena “Tijana Makedonska”.

Nejzinite gosti Vlatko Ilievski i bliznacite od Nekst Tajm minatata nedela snimile i nekolku drugi emisii vo Belgrad za novata programska {ema na Pink 15.

Na novata televizija odi i klasi~nata brend-emisija so naslov “Siti”, koja se prika`uva na site Pink televizii vo regionot, ~ij voditel e manekenot Marjan Ka~urkov.

Kako {to velat od Pink 15, vo narednite dve nedeli }e bidat

K

O

M

Mitrovi} (levo) - zabava vo Pink fazon oficijalizirani i eventualnite transferi na drugi poznati voditeli i novinari, a od 13 dekemvri startuva i informativnata programa na Pink 15. Me|utoa, mo`ebi pobitna novina e toa {to ekipata na K-15 - Mile Panika, To{o Malerot i Cacko Konopi{ki

E

R

C

I

J

A

L

E

– ve}e po~nala so izrabotka na scenarija za nivnite novi ske~evi, koi }e bidat plasirani niz mre`ata na televiziite na Pink vo Srbija, BiH, Slovenija i Crna Gora, {to bi pretstavuvalo redok primer na izvoz na makedonski televiziski proizvod vo regionot.

N

O

G

L

A

S

26 25.11.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

10 FASCINANTNI FAKTI ZA DOLAROT

POINAKVA PRIZMA NA DOLARITE

Rabotime za niv, gi posakuvame, gi {tedime, gi tro{ime, gi gubime, a najva`no od s$, potrebni ni se. Da, parite navistina go vrtat svetot, a amerikanskata valuta, dolarot, e mo`ebi edna od najfrekventnite banknoti

arite se sekojdnevna i neprekinata tema na razmisluvawe, posakuvawe i zagri`uvawe. Opkru`eni sme so niv, sakale ili ne, pomalku ili pove}e, no pove}e vo smisla na toa kako da gi imame vo {to pogolema koli~ina. No, dali ste se pra{ale kako se pravat? Od {to? Zo{to tokmu tie simboli se nao|aat na banknotite i sli~no. Eden od najpoznatite i mo`ebi najposaku-

P

vanite e zeleniot amerikanski dolar. Vo svojata istorija od okolu 200 godini ovaa banknota smenila mnogu formi, golema i mala, hartija i moneti, promena na dizajnot i sli~no. Denes, pari~kite koi tropkaat vo xebovite i stojat vo pari~nicite se mnogu poinakvi od onie koi se prizveduvale vo 1700 godini.

Amerikanskata valuta zazema dve formi: hartija (koja se pe~ati vo Amerikanskoto biro za gravirawe i pe~atewe, r r U.S. Bureau of Engraving and Printing-BEP) i moneti (koi se pravat vo Amerikanskata kova~nica (U.S. Mint). Mo`ebi ne ste zapoznaeni so nekoi fakti za dolarot, pa vi gi pretstavuvame 10-te najpostavuvani pra{awa za nego, zaedno se odgovorite koi }e ve fasciniraat.

Kolku e (hartieniot) `ivotniot vek na dolarot?

Toa zavisi od oznakata na banknotata. Parite sekojdnevno izbleduvaaat i se o{tetuvaat, pa se povlekuvaat od cirkulacija i se zamenuvaat so novi.

Dodeka, pak, dolgortajnosta vo slu~ajot so monetite e poinakva. Tie mo`at da

“pre`iveat” duri i do 25 godini.

Sleduvaat nekolku podatoci za dolgove~nosta na hartienite pari, spored U.S. BEP (Biroto za gravirawe i pe~atewe): 1 dolar trae okolu ..........................22 meseci, 5 dolari..........16 meseci, 10 dolari.........18 meseci, 20 dolari........24 meseci, 50 dolari........55 meseci, 100 dolari.......89 meseci, Kolku, vo procenti, se pe~atat banknotite od 1 dolar?

U.S. U BEP objavuva deka malku pomalku od polovina ood vkupnite banknoti koi gi pe~atat, odnosno 42,3% (vo 2009 godina), pripa|aat na banknotite pripa od 1 dolar.

Dali nekoga{ se poD javil portret na `ena ja na n amerikanskiot dolar? d

2

3

1

Marta Va{ington (prvata Prva dama na SAD) e edinstvenata `ena ~ij edins portret se pojavil na portr amerikanska banknota. ameri Nejziniot lik se pojavil Nejzin eden dolar koj bil na ed srebren sertifikat od srebr 1886 i 1891 godina i na zadnata strana na sertifikatot vo 1896 godina.

Dali nekoga{ se pojavil Afroamerikanec na amerikanska banknota?

Nikoga{ dosega nemalo portret od Afroamerikanec na amerikanskata banknota,

4

no vo 1940 godina bile napraveni komemorativni moneti so slikite na Xorx Va{ington Karver i Buker T. Va{ington, a podocna i moneta na Xeki Robinson. Hartienite pari bile ispi{ani so potpisi od ~etiri Afroamerikanci koi bile slu`benici na registrite na dr`avata (Blan~ K. Brus, Xadson V. Lions, Vilijam T. Vernon, Xejms S. Naper) i edna Afroamerikanka koja bila blagajnik na SAD (Azi Tejlor Morton).

Koja e najgolemata vrednost na banknota koja dosega bila ispe~atena?

5

da gleda s$” i koe sedi na vrvot na piramidataa e odraz na bo`jata pro-la. Ova ne misla. biloo edinstvenata ija koja bila opcija ena predvid zemena za da se zadovolii posakuata cel. vanata Se diskutiraloo i za `nosta mo`nosta za opis na decata od Izrael vo pustina. ov vid hartija Kakov oristi za se koristi atewe na parite? pe~atewe Za mnogumina ova znenaduvawe. e iznenaduvawe. {nost, za proizVsu{nost, stvo na hartievodstvo nitee banknoti ne se isti hartija, tuku koristi uk (75%) i lenen pamuk erijal so svilematerijal ni vlakna niz nego %) Koga K b bile b (25%). bi napraveni od hartija, so prvoto zaboravawe vo xebot ma{inata za perewe celosno bi gi uni{tila.

Kolku e izdr`liva hartijata na banknotata?

Kako {to ka`avme, nesre}i se slu~uvaat. Za sre}a, hartijata e pravena za da mo`e da izdr`i pove}e “udari”. U.S. BEP velat deka se potrebni okolu 4.000 dvojni previtkuvawa pred da po~ne da se kine banknotata.

Dali skinata banknota s$ u{te vredi

8

Najgolemata banknota koja dosega e ispe~atena ima vrednost od 100 iljadi dolari. Toa e zlaten sertifikat koj bil izdaden vo 1934 godina. Ovie banknoti bile upotrebuvani za transakcii me|u federalnite rezervi na bankite i ne bile pu{teni za cirkulacija vo pazarot.

Pretsedatelot Vudrou e prika`an na ovaa banknota.

Kolku e {iroka Amerika presmetano vo moneti?

Za da se napravi eden kilometar od moneti naredeni edna do druga potrebni se 844.80 dolari.

Spored toa, Amerika e {iroka okolu 2,5 milioni dolari. [to zna~i ~udnoto oko na banknotata od eden dolar?

6 7

9

10

ne{to?

Spored U.S. BEP, parite se vredni duri i toga{.

Amerikanskoto biro za gravirawe i pe~atewe gi zamenuva delumno ili lo{o o{tetenite banknoti.

Sekoja godina dobivaat okolu 30 iljadi poplaki i barawa za zameni, a toa e proceneto na vrednost od 30 milioni dolari.

Ekspertite gi pregleduvaat o{tetenite banknoti i odobruvaat nivna zamena otkako }e gi pregledaat i }e utvrdat deka mo`e da se smenat.

Takanare~enoto “oko {to

GADGETS

SANEKSPRES, PODVI@EN SKENER a imate ate podvi`en skener sekade kaj {to }e odite mo`e da bide mnogu korisna na rabota koga vi treba da kopirate stranici so napi{an {an tekst i da gi pretvorate vo digitalen format. at.

No, pove}etoo podvi`ni skeneri ne ovozmo`uvaat uvaat prikaz na diigitaliziranata kopija.

SanEkspres S40 mo`ebi e edinstvenata napravaa od vakov vidd koja ja nudi ovaa opcija.

Toj ima LCDDekran od 2,44 in~i in~i, koj ovozmo`uva celosen pregled na skeniranite dokumenti i sliki.

Mo`e da skenira golemi dokumenti so golemina od 8h11 in~i, do pomali od 3h5 in~i. Korisna alatka koja, sekako, }e vi za{tedi mnogu vreme.

D

SPORT

^ETVRTOK

SPORT ZELENITE KONTRA IGRITE VO MINHEN

SPECIJALNIOT POVTORNO JA RU[I TRADICIJATA

Portugalecot u{te edna{ ja potvrdi svojata stru~nost i kompetentnost, koga so nekolku rezervni fudbaleri uspea da go “rasturi” Ajaks, i toa pred negovite eufori~ni naviva~i. “Kralskiot” klub so golema lesnotija go potrdi plasmanot vo osminafinalnata faza od {ampionskata liga SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

olemiot Ajaks, najtrofejniot holandski tim, vo godinata koga se o~ekuva{e vra}awet na ovoj klub na “golema vrata” vo evropskiot fudbal, go do`ivea najsramniot poraz vo evrokupovite, vo svojata 100-godi{na istorija. Na arenata Ajaks vo Amsterdam, “kaznenata ekspedicija” na @oze Muriwo, trenerot na Real Madrid, triumfira{e so 4:0 vo pettoto kolo od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal.

Portugalecot u{te edna{ ja potvrdi svojata stru~nost i kompetentnost, koga so nekolku rezervni fudbaleri uspea da go “rasturi” Ajaks, i toa pred negovite eufori~ni naviva~i. “Kralskiot” klub so golema lesnotija go potrdi plasmanot vo osminafinalnata faza od {ampionskata liga,

G

Partijata na zelenite vo Germanija smeta deka Olimiskite igri se krajno {tetni za ekosistemot

B

K

O

M

E

R

C

I

J

A

za{tita na `ivotnata sredina propi{ani od Internacionalniot olimpiski komitet.

Smetam deka nikakva {teta po okolinata nema da proizleze od Igrite”, soop{tija od Odborot, koj ja pokrena kandidaturata za organizacija na ZOI 2018.

Sepak, i pokraj ovie problemi so opoziciskata partija, odgovornite za minhenskata kandidatura smetaat deka toa nema mnogu da gi namali {ansite za dobivawe na organizacijata.

Glavni konkurenti na Minhen vo bitkata za ZOI 2018 se francuskiot Ansi i ju`nokorejskiot Pjong~ang.

L

E

N

O

G

27

LIGA NA [AMPIONI

ZOI

avarskata metropola Minhen e eden od najserioznite kandidati za organizacija na Zimskite olimpiski igri (ZOI) vo 2018 godina, u`ivaj}i vo ulogata najgolem i najbogat grad vo odnos na konkurencijata. Sepak, i pokraj internacionalnite priznanija, gradskite tatkovci se soo~uvaat so opstrukcija na nacionalno nivo, otkako Partijata na zelenite na Germanija gi proglasi ZOI za neekolo{ki.

Tretata po golemina partija vo Germanija smeta deka posetata na iljadnici sportisti i naviva~i na padinite na Bavarskite Alpi mo`e da mu nanese seriozna {teta na ekosistemot. Dopolnitelen problem }e sozdava i najavenata izgradba na infrastrukturni objekti, planirani da se podignat na predeli nasadeni so {uma.

“Nie gi sledime striktnite protokoli za

25.11.2010

L

A

S

dodeka za Ajaks evropskata fudbalska prolet }e zna~i nastap vo “ute{nata” Liga Evropa.

“Mnogu me pravi sre}en {to dobiv satisfakcija od odlukata vo igra da gi vmetnam Diara, Arlbeloa, Albiol i Benzema, koi, iako ne se regularni vo startniot sostav, navistina odli~no si ja zavr{ija rabotata. Ima{e nekolku novi igra~i vo ekipata, a timot, sepak, funkcionira{e izvonredno. Toa e odli~na vest za Real Madrid”, izjavi harizmati~niot Muriwo, na kogo nitu dvata crveni kartoni dodeleni na negovite fudbaleri ne mo`ea da mu go rasipat raspolo`enieto.

Iako “specijalniot” tvrdi deka bi mo`el da se natprevaruva so site fudbaleri od rosterot, sepak, priznava deka za pretstojnoto derbi so Barselona, vo ramkite od {panskoto prvenstvo, }e izleze so ona {to vo momentov go ima kako najdobro.

“Za duelot so Barselona va`at drugi pravila, bidej}i za ovoj me~ ne ni treba dopolnitelna motivacija. Natprevarot }e go po~neme so standardniot sostav, a potoa treba da po~ekame dali taa moja odluka }e ni donese pozitiven rezultat”, dodava Muriwo.

Vo istata G grupa Milan ostvari pobeda na gosti na sredbata so Okser. Milanezite go iskoristija porazot na Ajaks za da go osiguraat mestoto vo eliminaciskata faza od natprevaruvaweto.

Ekipata

na Roma vo dramati~na zavr{nica go sovlada Baern od Minhen so 3:2, iako Bavarcite po prvoto poluvreme vodea so 2:0.

Golema katastrofa do`ivea Arsenal, ~ii fudbaleri do`iveaja neo~ekuvan poraz od 2:0 od tretoklasniot tim na Braga.

@OZE MURIWO e zadovolen od eksperimentot so rezervnite fudbaleri

NBA

NEIZBE@EN [TRAJKOT NA KO[ARKARITE! So svoite lo{i odluki, sopstvenicite gi napravija finansiskite dupki i sega od ko{arkarite se bara da gi popravat nivnite gluposti. Igra~ite treba da se podgotvat za {trajkot, bidej}i vo negovoto vremetraewe tie nema da primat plata. Primorani se da {tedat pove}e tkako Unijata na profesionalni ko{arkari ne uspea da postigne dogovor so sopstvenicite na NBA timovite za visinata na platite za narednata sezona, ve}e so sigurnost mo`e da se potvrdi deka idnoto prvenstvo vo severnoamerikanskata liga nema da po~ne navreme.

Ko{arkarite ne mo`at da se soglasat so baraweto na gazdite nivnite plati da se skratat za ogromni 40%, iako se prognozira rast na prihodite od 3% do 5%.

“Vo momentov, {trajkot na ko{arkarite e neizbe`en. Bi rekol deka so 99% sigurnost, vo juli n$ o~ekuva “lokaut”, izjavi izvr{niot direktor na Unijata, Bili Hanter.

Dosega, site napori na komesarot na NBA, Dejvid [tern, da go re{i problemot me|u igra~ite

O

i sopstvenicite ne vrodija so plod. Pretstavnicite na ko{arkarite ne mo`at da se soglasat so faktot deka i pokraj toa {to parite od sponzorite pristignuvaat, od niv se bara da zarabotuvaat pomalku.

“Sopstvenicite gi napravija finansiskite dupki so svoite lo{i odluki i sega od ko{arkarite se bara da gi popravat nivnite gluposti. Igra~ite treba da se podgotvat za {trajkot, bidej}i vo negovoto vremetraewe tie nema da primat plata. Primorani se da {tedat pove}e”, dodava Hanter.

Pretsedatelot na Unijata, ko{arkarot na LA Lejkers, Derik Fi{er, ve}e po~nal so soveti kon svoite kolegi, so cel da se odbegne bankroti- Komesarot na NBA ligata, Dejvid [tern, go o~ekuva `e{ko leto rawe. Vo serija publikacii toj gi povikal ko{arkarite da investiraat vo sigurni frlaweto so pari. i mnogu pomalku luksuzni biznisi i da go namalat ras- “Rentawe na ku}i i stanovi avtomobili” e mototo na flaerot so koj Fi{er im se obrati na ko{arkarite od NBA ligata.

I n a k u, v o 19 98 go d i n a “lokautot” na ligata trae{e polovina od sezonata, a za vreme na pauzata golem del DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, od NBA yvezdite zaigraa za NE E SAMO BRZINA evropskite ekipi.

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK

TOP 100

TOP 100

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S