174 Kapital 26 11 2010 by Kapital Media Group

FINANSISKATA DUPKA VO FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE

PRETSEDATELOT NA SOVETOT NA STRANSKI INVESTITORI & KA@A NA VLADATA

]E NEMA PARI ZA PENZII VO MAKEDONIJA ZA 2-3 DECENII?!

XEFRI: ]E NEMA STRANSKI INVESTICII VO NAREDNITE TRI GODINI

STRANA 6-7

STRANA 4

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SKANDALOZNO:

PRAVILNIK ZA ZA[TITA NA MAKEDONSKOTO VINO TRI GODINI NE SE SPROVEDUVA

DIMOVSKI SE ^UDI [TO NIKOJ NE GO ZA[TITIL VINOTO, A TOJ E NADLE@EN

VO 2008, PORANE[NIOT MINISTER ZA ZEMJODELSTVO, SPASENOVSKI, DONEL PRAVILNIK ZA UPOTREBA NA NAZIVOT REGIONALNO VINO MAKEDONIJA ILI MAKEDONSKO REGIONALNO VINO, NO NIKOJ VO MINISTERSTVOTO I VO VLADATA NE PREZEL NI[TO ZA VINSKIOT REGION MAKEDONIJA DA GO ZA[TITI VO EU.

S STRANA 11

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 25.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,10% 0,06% 0 00,27%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 46,10 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

885,97 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (25.11) 2.247

MBI 10

2.242

2.237

2.232

2.227

2.222 18.11

20.11

22.11

24.11

MBI 10 padna za 18,45%, isto~noevropskite indeksi porasnaa za 44% STRANA 9

Vladata se podgotvuva da sprovede dano~na amnestija?! STRANA 10

NA KRAJOT OD GODINATA BUXETOT PUKA PO SITE [EVOVI

DR@AVNATA KASA E PRAZNA, MINISTERSTVATA DOCNAT SO PLA]AWATA

DENES, VO O

. ...POGLED D NA D DENOT... QUP^O ZIKOV Q

E EDNA KONKRETNA K VIZIJA! V STRANA 4

K KOLUMNA LEONID GRIGORIEV L

E EVROPA NE E MIRNA N AKO NEMA A RUSKI GAS R STRANA 8

I INTERVJU MARSEL BUKHORN M S SOPSTVENIK NA W WTI MAKEDONIJA

] PONUDIME ]E INOVATIVNI I PROIZVODI P SO DOBRI S CENI C STRANA 8

V VOVEDNIK A ALEKSANDRA SPASEVSKA S

STRANA 2-3

S DR@AVATA SO ]E BANKRO] TIRA I REJT T TINGOT STRANA 2

2 26.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 26 NOEMVRI 2010

SO DR@AVATA ]E BANKROTIRA I REJTINGOT

Vladata uporno negira deka dràvnata kasa ima problemi, iako gra|anite i biznis-zaednicata postojano alarmiraat deka dràvata docni so isplatata na subvenciite, dolgot za izvr{eni grade`ni raboti, povratot na DDV. I dodeka instituciite maka ma~at kako da gi platat dolgovite kon firmite i gra|anite, ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, uporno tvrdi deka buxetot ima pari i deka redovno se vr{at isplatite. No, toga{ zo{to Ministerstvoto za finansii nedelava, preku vonredna aukcija na dràvni zapisi, se zadolì so 21 milion, iako aukcijata ne be{e planirana so planot na zadolùvawe. Stavreski, pak, ne popu{ta, ne saka ni da ~ue deka dràvnata kasa bila prazna. Ne bilo simptomati~no nitu toa {to eden den po aukcijata na zapisi, Fondot za zdravstvo gi isplati boleduvawata za porodilno za septemvri, koi osigurenicite gi ~ekaat ve}e dva meseci. Opasnosta deka na dràvata & se zakanuva bankrot ne go

zagriùva nitu premierot, Nikola Gruevski. Za nego e sosema bezna~aen faktot {to nema pari za zdravstvoto i toa {to Fondot godinata }e ja zavr{i so dupka od 16 milioni evra. Za negoviot rejting se va`ni informaciite kolku se zgolemil buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo od koga tie se na vlast i koi reformi gi sproveduvaat, koi na krajot se pokaùva deka nemaat rezultati. Ako presmeta premierot kolku semejstva se pogodeni od negovoto neodgovorno tro{ewe, moèbi }e podrazmisli za odlukite koi gi donesuva. Najmalku po eden ~len vo sekoe semejstvo ~eka pari od buxetot, dali toa e za boleduvawe, dali za penzija ili za plata ili za lekovi. Ne moè da gi krie faktite, a na smetka na negoviot rejting da trpat gra|anite. Namesto toa, Vladata ima pova`ni raboti. Nekontrolirano se tro{at pari za spomenici od famozniot proekt “Skopje 2014”, se gradi triumfalna porta, fontani. Samo za primer, namesto 900 iljadi evra za 20 informativni punktovi, koi vo momentov i ne se od va`no zna~ewe za dràvata, tie moè da se prefrlat vo fondot za zdravstvo za boleduvawa. Ili, namesto da se krati listata na lekovi, moè da se skrati na nekoj spomenik. Efektot }e bide poinakov, a verojatno i rejtingot. Gruevski pove}e poeni }e sobere ako im doisplati

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

u{te 50 milioni evra koi im gi dolì na farmerite, namesto da gradi triumfalna kapija. Isto taka moè da napravi i so ì~arnicata do vodno, koja ne veruvam deka }e im bude od golema va`nost na gra|anite koi s$ u{te ne zele plata. Od druga strana, pak, stopanstvoto najmnogu go ~uvstvuva negovoto neodgovorno tro{ewe. Firmite se gu{at vo nelikvidniost, {to se zakanuva vrz nivnoto rabotewe, a seto toa povlekuva pad na celokupnata ekonomija. Treba da se zapra{a premierot do koga }e ja krie realnata situacija i dali moè u{te dolgo vreme da se krie zad izgradbata na spomenicite, negovite “kapitalni proekti”. Ako prodolì vaka, nitu buxetot, pa ni dràvata nema da izdràt u{te mnogu, a najmalku }e izdrì negoviot rejting.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

NA KRAJOT OD GODINATA BUXETOT PUKA PO SI

DR@AVNATA KA MINISTERSTVA SO PLA]AWATA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

95%

Od vkupniot izvoz na tekstilnite kompanii vo zemjava se lon-proizvodite. Ostanatite 5% od izvozot go kreiraat gotovite tekstilni proizvodi, objavuvaat od Zdru`enieto na tekstilci na Makedonija. Ottamu velat deka od den na den s$ pove}e se zgolemuva brojot na firmite koi proizveduvaat gotov proizvod, a del od niv ve}e promovirale i svoj brend, za razlika od minatoto, koga pove}e od 98% od proizvodstvoto vo tekstilnata industrija bilo lon. Od tekstilniot klaster dodavaat i deka ve}e nekolku godini so poddr{kata na GTZ i USAID, makedonskite tekstilni kompanii so sopstven proizvod i brend se pretstavuvaat na Saemot za tekstil vo Germanija.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE Se obiduvame da najdeme re{enie za smetkovoditelite, na koi pred dva dena im ka`av deka mo`am da im obezbeam sredstva za edna plata. No, klu~no e da se najde trajno re{enie, a ne samo efekt na kratok rok.

TONI DIMOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ Dosega se isplateni 60% od subvenciite za 2009 godina. Vo naredniot period }e ima pogolema realizacija, bidej}i }e se ispla}aat subvencii koi imaat pogolemi iznosi, kako {to se tie za govedarstvoto i ov~arstvoto. O~ekuvame vo naredniot period da ima pogolema dinamika vo ispla}aweto na parite za subvencii.

NIKOLA GRUEVSKI PRETSEDATEL NA VLADATA Fondot za zdravstvo dobi edna milijarda denari pove}e od minatata godina. Vo poslednite tri godini kontinuirano se zgolemuva buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo i na fondovite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe. Vo 2009 godina buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo be{e 655 milioni denari, vo 2010 godina e 2,4 milijardi denari, a za slednata godina e proektiran na tri milijardi de-nari. Vo 2010 godina vo buxetot na Fondot za zdravstvo bile predvideni 20,3 milioni denari, a za slednata godina se predvideni 21,7 milioni, vo koi se vklu~eni i transferite od Vladata, {to poka`uva deka ima pari vo zdravstvoto.

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Dràvnata kasa e prazna i sostojbata e alarmantna zatoa {to docni isplatata na plati, pridonesi i drugi socijalni dava~ki. Toa e dokaz deka centralniot buxet e vo finansiska kriza, koja se reflektira vrz ministerstvata i drugite dràvni institucii, koi s$ pove}e zaostanuvaat so pla}awe na obvrskite. Iako Vladata uporno negira deka buxetot na dràvata e prazen, ministerstvata maka ma~at kako da gi platat dolgovite kon firmite i gra|anite. Po nekolku meseci docnat parite za porodilno boleduvawe, tu|a nega od treto lice, subvencii za zemjodelcite i za plati. No, toa ne sakaat da go gledaat nitu premierot, Nikola Gruevski, nitu ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored Stavreski, buxetot e vo super kondicija i navreme se vr{at site pla}awa, a vonrednata aukcija na zapisi, so koja dràvata na po~etokot od nedelata sobra 21 milion evra, ne zna~ela deka na dràvata itno & trebaat pari. Ne e nitu simptomati~no {to eden den po aukcijata Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe gi isplati parite za osigurenicite za porodilno boleduvawe za septemvri. Najgolema e dupkata kaj Fondot za zdravstvo, spored reakciite i merkite {to gi bara rakovodstvoto, no ni drugite ministerstva ne stojat podobro. Ministerstvoto za zemjodelstvo docni so isplatata na subvenciite za 2009 godina. Na eden mesec pred krajot na godinata isplateni se samo 60% od predvidenite subvencii vo iznos od 100 milioni evra. Ministerstvoto za trud i socijalna politika docni so isplatata na pari za tu|a nega od treto lice, koi sekoj mesec im se ispla}aat na licata so invaliditet. Ministerstvoto za obrazovanie, pak, pet meseci ne isplatilo pari za plati za smetkovoditelite vo u~ili{tata. Seto toa pokaùva kolku e prazna dràvnata kasa i deka buxetot “puka po site {evovi”. “Soglasno zakonot, Ministerstvoto za finansii moè vo koe bilo vreme da predvidi aukcii koi se navreme objaveni i za koi se informirani

NAVIGATOR

PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

26.11.2010

IK POBEDNIK

GI OTVORI NAJGOLEMITE PROBLEMI

ERVAN FUERE

vropskata komisija odobri grant od 1,3 milioni evra za podobruvawe na kvalitetot na nevrabotenite, {to e eden od klu~nite problemi na makedonskata ekonomija

BORIS TADI]

ovtorno otide vo Hrvatska kaj pretsedatelot Ivo Josipovi}, so {to srpskohrvatskite odnosi stanuvaat u{te potopli

ZORAN STAVRESKI

aludni se site ubeduvawa deka buxetot e vo super kondicija koga od razni strani mu pla~at na ministerot za finansii deka ne dobivaat pari od dr`avata

BUJAR OSMANI

asproti site vakcini, potrebni i nepotrebni, koi gi nabavi Ministerstvoto za zdravstvo, sepak, mora{e da proglasi epidemija na morbili

ITE [EVOVI

ASA E PRAZNA, ATA DOCNAT A

Iako Vladata uporno negira deka buxetot na dr`avata e ispraznet, ministerstvata maka ma~at da gi platat obvrskite i dolgovite kon firmite i gra|anite. Docnat isplatite za boleduvawa, plati, subvencii. Nasproti ova, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, s$ u{te tvrdi deka buxetot e vo super kondicija i deka site pla}awa se vr{at redovno

900.000 EVRA ZA INFORMATIVNI PUNKTOVI Ministerstvoto za kultura sklu~i dogovor za izrabotka na 20 mali unificirani monta`ni objekti, koi }e sluàt kako informativni punktovi za turisti~kata i kulturnata ponuda na dràvata. Vkupnata nabavka iznesuva 54,8 milijardi denari, odnosno okolu 900.000 evra. Spored dogovorot, eden informativen punkt ~ini 44.000 evra. Rabotite }e gi izveduva tetovskata kompanija DGIP Euro proekt, a dogovorot bil sklu~en minatata nedela. site u~esnici na pazarot”, se brane{e Stavreski. Od druga strana, pak, Vladata i ministerstvata, namesto da gi pokrivaat finansiskite dupki, tro{at pari za reklami i spomenici. Ministerstvoto za kultura }e potro{i 900.000 evra za postavuvawe na 20 informativni punktovi niz dràvata! DOCNAT PLATITE I SOCIJALNITE TRANSFERI Od Ministerstvoto za obrazovanie potvrduvaat deka pari za plati za knigovoditelite od Bilans hit, koi im davaat smetkovodstveni uslugi na u~ili{tata, ne im se isplateni od maj, no deka im e predloèno re{enie i bi trebalo do krajot na godinata da gi dobijat parite. Ottamu informiraat deka pari za ovaa namena bile predvideni vo buxetot. “Ministerot ima{e sredba so vrabotenite koi protestiraa i

SOSTOJBATA VO FONDOT ZA ZDRAVSTVO NAJKRITI^NA Fondot za zdravstvo e najprazen.Toa go pokaùva i poslednata inicijativa na Fondot za kratewe na lekovite od pozitivnata lista, odnosno da se otstranat lekovite od listata po cena do 25 denari, a na nivno mesto da dojdat nekolku poskapi lekovi, {to implicira na faktot deka buxetot e prazen i nema pari za osigurenicite. Na ova reagira{e SDSM. Pratenikot Jani Makraduli v~era mu re~e na premierot Nikola Gruevski deka e prazna kasata na Fondot i deka zdravstvoto e vo kolaps. Toj go potseti Gruevski namesto da se tro{at pari za spomenici i triumfalni porti, da se popolni dupkata od 16 milioni evra, koi kako zaguba gi presmetal Fondot. Gruevski se brane{e deka ne e to~na informacijata deka buxetot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe e prazen i deka Vladata vo izminatite nekolku godini go zgolemila. im predloì re{enie. Tie sega treba da odlu~at dali e prifatlivo za niv ili ne”, objasnuvaat od pres-slu`bata na Ministerstvoto. “Trajnoto re{enie e tie da bidat vrateni na svoite rabotni mesta, od kade {to bile otpu{teni, i se nadevam deka do krajot na godinava toa }e moè da se re{i”, izjavi ministerot Nikola Todorov. Licata so invaliditet, pak, se àlat deka deset dena docni isplatata na pari za tu|a nega za treto lice. Vakva socijalna pomo{ dobivaat pove}e od 20.000 lica so invaliditet, a mese~no im se ispla}aat po 4.000 denari. “Parite obi~no se ispla}aat na 15, sega e 25 i s$ u{te nemame dobieno ni{to. Parite najmnogu ni trebaat za da si kupime lekovi”, veli eden od korisnicite na socijalna pomo{.

ISPLATENI SAMO 60% OD SUBVENCIITE ZA 2009 GODINA Najglasni se zemjodelcite, koi se `alat deka ne im se isplateni parite za subvencii za 2009 godina. Od Plate`nata agencija velat deka do krajot na godinata } e bidat isplateni parite i deka na krajot na godinata sekoga{ ima zasileno tempo na isplata. “Dosega se isplateni 60% od subvenciite za 2009 godina. Vo periodot {to pretstoi }e ima pogolema realizacija, bidej}i }e se ispla}aat subvencii koi imaat pogolemi iznosi, kako {to se tie za govedarstvoto, ov~arstvoto i za ruralen razvoj”, objasnuva Toni Dimovski, direktor na Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto.

“Fondot ima dobieno edna milijarda denari pove}e od minatata godina. Vo poslednite tri godini kontinuirano se zgolemuva buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo i na fondovite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe. Vo 2009 godina buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo be{e 655 milioni denari, vo 2010 godina e 2,4 milijardi denari, a za slednata e proektiran na tri milijardi denari. Vo 2010 godina vo buxetot na Fondot za zdravstvo bile predvideni 20,3 milioni denari, a za slednata godina se predvideni 21,7 milioni, vo koi se vklu~eni i transferite od Vladata, {to poka`uva deka ima pari vo zdravstvoto”, izjavi Gruevski. Direktorkata na Fondot za zdravstvo, Maja Parnaxieva-Zmejkova, veli deka istoriski, predlog-buxetot za 2011 godina na Fondot }e bide najvisok dosega i }e iznesuva 21,7 milijardi denari.

Vladata nema pari za lekovi za gra|anite, no bez problem ja gradi triumfalnata kapija na sramot i drugite spomenici od proektot “Skopje 2014”, izjavi pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, pred premierot, uka`uvaj}i deka buxetot e vo seriozna kriza. Makraduli, kako eden od najaktivnite pratenici na opozicijata vo debatite za najgolemite problemi vo makedonskata ekonomija, u{te edna{ ja iskoristi raspravata vo Sobranieto revnosno da ja predupredi Vladata deka im se zakanuva kolaps na nekolku klu~ni institucii, kako {to e Fondot za zdravstvo. Spored vnatre{en cirkularen dokument, do koj do{la opozicijata, vo kasata na Fondot se sozdala dupka od 16 mil-

JANI MAKRADULI ioni evra. Iako premierot tvrde{e deka stanuva zbor za star dokument od avgust, Makraduli so kontraargumenti deka dopisot od Fondot do Vladata e praten pred edna nedela. Osven za sostojbite vo zdravstvoto, Makraduli sekoga{ e eden do najglasnite kriti~ari i na buxetskata politika {to ja vodi Vladata. Toj postojano kritikuva deka vlasta tro{i prekumerno za tekovni potrebi, za plati na administrativcite i za privremeni vrabotuvawa, za stoki i uslugi, i sosema malku za zna~ajni infrastrukturni proekti, kako {to se investicii vo patnata i `elezni~kata infrastruktura i vo energetikata.

GUBITNIK

NON[ALANTNA POLITIKA

Dodeka izvozot na makedonskoto vino vo Evropskata unija “visi” na konec, ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, namesto da zasuka rakavi itno da najde re{enie, toj gordo, pred celata makedonska javnost se fali deka raboti na promocija na makedonskoto vino vo Ukraina i Rusija ?! I dodeka vinarnicite so meseci uka`uvaat na problemite koi gi imaat i predupreduvaat na pogolemite problemi koi doprva }e dojdat ako ne se najde re{enie za za{tita na geografskoto poteklo na vinata, ministerot i negovite sovetnici re{ile doprva od Brisel da baraat lista za za{titeni geografski oznaki, koja, patem, najtransparentno e objavena na internet-portalot Bahus. Na samo eden klik od ministerot. Kapak na s$ e i dokumentot koj {to izleze, a poka`uva deka prethodnikot na Dimovski, vsu{nost, ja po~nal

QUPÔ DIMOVSKI postapkata za registrirawe na potekloto na makedonskoto vino, koja zaglavila vo administrativnite lavirinti. Vakvite non{alantni izjavi i akcii na ministerot, ne samo {to odat na smetka na vinarnicite, tuku dopolnitelno & {tetat na ekonomijata, koja i taka maka ma~i so izvozot. Namesto da se napravat dopolnitelni merki koi }e go poddràt, pa duri i stimuliraat izvozot na stokite koi imaat potencijal na evropskite pazari, nie ~ekame problemite da se re{at vo 5 do 12. I potoa pak }e bide vinoven nekoj drug, vo slu~ajot Grcija, a ne na{ata nesposobna i neaùrna administracija.

MISLA NA DENOT

SEKOGA[ IMAJ NA UM DEKA TVOJATA LI^NA RE[ENOST DA USPEE[ E POVA@NA OD [TO BILO DRUGO

ABRAHAM LINKOLN PORANE[EN PRETSEDATEL NA SAD

4 26.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

PRETSEDATELOT NA SOVETOT NA STRANSKI INVESTITORI I KA`A NA VLADATA

XEFRI: ]E NEMA STRANSKI INVESTICII VO NAREDNITE TRI GODINI Stranskite investitori se soglasuvaat deka na zemjava & e potreben nov ekonomski model, kakov {to neodamna predloì Stopanskata komora, a koj predviduva merki za pottiknuvawe na proizvodstvoto, podobruvawe na biznis-sredinata i na efikasnosta na administracijata SOWA JOVNOVA vestiraweto ne e brza rabota, ne e ednostavno da se pobara od banka kredit od 100 milioni evra. Nema da kaàm vo koj sektor }e bidat investiciite. Nekoi }e bidat vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik, a nekoi nadvor. Generalno, te{ko e da se dade definitivna vremenska Vo Makedonija vo narednite linija koga }e se realiztri godini }e nema stran- ira investicijata, ama se ski investicii, prognozira nadevam deka godinava }e pretsedatelot na Sovetot potpi{eme memorandum za na stranski investitori razbirawe”, veli Xefri. vo zemjava, Kolin Xefri. Toj smeta deka toa {to Toj tvrdi deka sekoj proces Makedonija ne e ~lenka na na investirawe e dolga i Evropskata unija & dava sloèna procedura i trae prednost pred drugite evpodolgo vreme. Xefri otkri ropski dràvi koga stanuva deka denovive vo zemjava zbor za investiraweto, prestojuvala grupa zain- zatoa {to ima odvrzani teresirani stranski inves- race na stranskite intitori, koi ja razgleduvaat vestitori da im ponudi mo`nosta za vloùvawe vo golem broj povolnosti, Makedonija, no edinstveno kako dano~ni olesnuvawa, {to moèlo da se o~ekuva slobodni ekonomski zoni i od niv e do krajot na go- evtina rabotna sila. dinava da potpi{at memo- “Polska, Slova~ka i ê{ka randum za sorabotka. vovedoa zna~itelni pri“Jas ne o~ekuvam nekoi dobivki za da privle~at konkretni investicii vo na- stranski investitori, no rednite tri godini, no mora po vlezot vo EU im be{e da istaknam deka stran- daden grejs-period za da skite investitori koi ne gi otstranat tie prednosti se od zemjite od EU sakaat za investirawe”, dodade celosna doverba i deka Xefri ako se smeni politi~kata Iako spored nego Makesostojba, dràvata nema donija gi ima site karada gi nacionalizira. In- kteristiki i prednosti s.jovanova@kapital.com.mk

3 FAKTI ZA...

334 322 705

da bide raj za stranskite investicii, realnosta i brojkite pokaùvaat sosema razli~na slika, deka samo 97 milioni evra direktni stranski investicii vlegle vo Makedonija vo prvite osum meseci godinava. Osven doma{nite, i stranskite biznismeni se soglasni deka na zemjava & e potreben nov ekonomski model. Stopanskata komora u{te edna{ gi iznese svoite predlozi kako da se postigne pogolem ekonomski rast vo zemjava i da se otvorat novi rabotni mesta. Itno se potrebni merki za pottiknuvawe na proizvodstvoto, podobruvawe na biznis-sredinata i na efikasnosta na adiministracijata. “Klu~no e vo sekoj nareden buxet da ima za 40% pove} e pari za kapitalni investicii, no mnogu e va`no i tie da se realiziraat. Na stranskite investitori mora da im se garantira pravna sigurnost”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora. Barawata na doma{nite stopanstvenici da bidat isto tretirani i da podleàt na isti povolnosti kako i stranskite investitori vo slobodnite ekonomski zoni gi poddrà

i Sovetot na stranski investitori. Negovite ~lenovi istaknaa deka stranskite kompanii nema da dojdat vo Makedonija za da pristapat samo na makedonskiot pazar, tuku za da go iskoristat kako “otsko~na daska” za vo regionot. “Celta i na doma{nite kompanii e da izvezuvaat nadvor od Makeodnija, no se staveni vo nezavidna polo`ba i toa mora da se smeni. Sovetot na stranski investitori mora da bide sovet i na doma{nite investitori, koj }e im pomogne da gi otstranat pre~kite za investirawe”, istakna Xefri. Stranskite investitori baraat strogo odvojuvawe na privatniot i javniot sektor. Velat deka privatnite kompanii moè mnogu da postignat za razvojot na ekonomijata, no samo ako dràvata obezbedi soodvetni uslovi, kako izgradba na infrastruktura. “Postoi op{to mislewe deka privatniot sektor se griì samo za profit. Toa ne e to~no. Dràvata e taa koja se hrani od privatniot sektor, no mora da se vnimava na tro{eweto”, veli Ekselios Grigorijadi od tutunskiot kombinat Aliens one od Kavadarci.

PROCENKI... \OR\E IVANOV

pretsedatel na dr`avata

EVRA IZNESUVALA PROSE^NATA NETO-PLATA VO MAKEDONIJA VO AVGUST GODINAVA

EVRA IZNESUVALA PROSE^NATA NETOPLATA VO SRBIJA VO OKTOMVRI

EVRA IZNESUVALA PROSE^NATA NETOPLATA VO HRVATSKA VO SEPTEMVRI

MAKEDONIJA NIKOGA[ PODOBRA VO SPROVEDUVAWE NA REFORMITE Pretsedatelot \or|e Ivanov smeta deka godina{niot izve{taj na EK dava realna ocenka na postignuvawata, no i na slabostite na dr`avata vo tekot na izminatata godina. “Objektivna ocenka e deka Makedonija nikoga{ ne bila podobra od denes vo pogled na sproveduvaweto na reformite i ispolnuvaweto na kriteriumite, i Makedonija, objektivno, denes e na ist stepen na ispolnetost na kriteriumite kako i drugi zemji-kandidati, dene{ni ~lenki, vo ovaa faza od procesot na integracija”, poso~i makedonskiot pretsedatel.

EDNA KONKRETNA VIZIJA!

red dve godini u~estvuvav na eden biznis-forum vo Belgrad i vo moeto izlagawe pred pove}emina srpski, slovene~ki i hrvatski biznismeni (salata za priemi na Hajat vo toj moment moèbi “teè{e” pove}e od 10 milijardi evra godi{en promet na kompaniite-u~esni~ki) i ministri vo srpskata Vlada, zboruvav za idninata na regionalnata balkanska ekonomska integracija! Poto~no, prezentirav stav deka za nekolku godini }e bideme svedoci deka tolku }e se obedini balkanskiot pazar, {to “}e se restavrira Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite”! Normalno, vo forma na silni ekonomii na ~ii pazari site }e se turkame da vlezeme! A vleguvaweto }e bide s$ pote{ko i pote{ko... Predizvikav, voshit, simpatii i nasmevki... Se razbira, na toj forum ne u~estvuva{e nitu edna makedonska firma, duri ni toga{nata ministerka za ekonomija ne dojde, iako be{e pokaneta. Go isprati nejziniot dràven sekretar, koj samo pro~ita eden tekst, do polovina na makedonski jazik, a otkako go predupredija deka nikoj ne razbira, prodolì na srpski... !? Potoa bega{e niz hodnicite da ne se sretneme!? I eve, bev vo pravo... V~era, Boris Tadi}, energi~niot srpski pretsedatel, vo samo eden mesec vtor pat ja poseti Hrvatska, i toa na ~elo na re~isi sto~lena srpska delegacija od

“...Slatko da si spieme... vpro~em, nikoga{ i ne se razbudivme...! biznismeni i investitori! I stotina hrvatski biznismeni kako doma}ini! “Ne postoi pove}e bratstvo i edinstvo, no ostanati se zaedni~kite interesi na dvete dràvi! Mnogu e va`no da gi sogledame zaedni~kite resursi i da gi iskoristime {ansite koi gi imame vo metalnata industrija, kako i golemite kapaciteti vo proizvodstvoto, vo odbranata”, izjavi Tadi}. Toj dodade deka se zaloùva za ekonomija koja e temelena na zgolemeno konkurentno proizvodstvo i izvoz. “Ne e lesno da se proizvede, prodade i da se izborite so konkurencijata, a toa e edna od hroni~nite bolesti i na Srbija i na Hrvatska”, veli toj. Neoficijalno, doznavam deka se zboruvalo i za pove}e mo`ni spojuvawa na kompanii i taka nastap na treti pazari! Golemo liderstvo na Tadi}! Manifestira{e vizionerstvo koga stanuva zbor za integriraweto na balkankite pazari i kompanii koi treba da se natprevaruvaat so namaluvawe na tro{ocite i visoka produkcija na kvalitetni proizvodi i uslugi! Vakvo nivo na vizionerstvo ne e prvo kaj srpskiot pretsedatel. Samo pred edna nedela toj vo Podgorica izleze so ideja za zaedni~ko koristewe na diplomatskite pretstavni{tva vo svetot od strana na site sukcesori od porane{na Jugoslavija. Duri se zaloì i za sozdavawe novi diplomatski pretstavni{tva, so cel namaluvawe na tro{ocite na rabotewe!? A posetata na Zagreb doa|a samo eden den otkako vo Belgrad, [tefan File, evrokomesar za pro{iruvawe, & ja vra~i knigata so {est iljadi pra{awa na Srbija, kako me|u~ekor do dobivawe kandidatski status i opredeluvawe datum za pregovori! File precizno ja pofali Srbija kako lider vo regionalnoto povrzuvawe na balkanskite dràvi i kako kontributor na stabilnost (ne{to {to Makedonija go ima{e kako karakteristika vo vremiwata {to pominaa)! Srpskite i hrvatskite, zaedno so slovene~kite, odamna se vo pohod na balkanski kompanii. Mnogu od niv, od koi dobar del i makedonski, vo poslednite godini stanaa cel na prezemawe. Ekonomskite eksperti vo Skopje nemo nabquduvaat, i analiziraat “so prstot vo usta”, deka dodeka slovene~kite i hrvatskite investitori pove}e napa|aa preku fondovite i berzata vo na{ite kompanii, srpskite investitori pove}e miluvaat konkretno prezemawe na kompaniite preku prezemawe na upravuvaweto! Kade e ovde makedonskata ekonomija i kompaniite!? Na{ite firmi odamna ne se zanimavaat so trgovija nadvor od granicata! Makedonskite investitori vo poslednite meseci menuvaat dejnost i s$ pove}e navleguvaat vo grade`ni{tvo, oti tamu Vladata prodava zemja za edno evro!!!? Porane{ni fabrikanti napu{taat proizvodstvo, a koga }e im kaète deka e sega vreme za zasilen izvoz na regionalnite pazari ve pra{uvaat dali ste tokmu so umot!? Na{ata biznis-zaednica, sose politi~kata vladeja~ka elita, taka fino, zakreposteni, spijat li spijat! Lokalni “liàv~iwa”! Ako, spijte, vpro~em, nikoga{ i ne se razbudivme...!?

POLITIKA

PETOK

26.11.2010

[ACIMARKAKIS: PREGOVORI BEZ RE[ENO IME, NI NA SON!

IGOR I POPOV - NOV AMBASADOR VO SLOVENIJA

vropskiot sovet ne mo`e da donese odluka za odreduvawe na datum za start na pristapnite pregovori so Makedonija bez re{enie na sporot za imeto. Toa nema da se promeni, dobro znaeme. Duri ne treba ni da se sonuva za toa, izjavi v~era evropratenikot so gr~ko poteklo, Jorgo [acimarkakis, na podgotvitelniot sostanok na delegacijata na Evropskiot parlament vo Me{ovitiot komitet EU-Makedonija. [acimarkakis, koj za vreme na

gor Popov, noviot vonreden i opolnomo{ten ambasador na Republika Makedonija vo Republika p Slovenija, v~era go odr`a zavr{niot za razgovor vo Ministerstvoto st za nadvore{ni raboti, pred stapuvaweto st na ovaa dol`nost. Soglasno S izvestuvaweto od Ministerstvoto, i vo zavr{niot razgovor v Popov najmnogu go akcentira zna~eweto z na me|usebnite odnosi, koi k se odraz na seriozno partnerstvo st i prijatelstvo me|u Slovenija i Makedonija, so poseben naglasok na n potrebata od prodlabo~uvawe

negovata posledna poseta vo Makedonija vo juni, veruva{e deka postoi verojatnost za brzo re{avawe na sporot za imeto, sega e mnogu povozdr`an i smeta deka za toa treba da se ~eka. "Sega treba da se ~eka. Site go znaat ova, i Atina i Skopje. Tie rizikuvaa da ja izgubat ovaa mo`nost i zatoa sega se nao|ame vo ovaa situacija", re~e toj. Vo me|uvreme, za vreme na v~era{nata poseta na Budimpe{ta, {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas,

pora~a deka Grcija e podgotvena vedna{ da go re{i pra{aweto za imeto. "Politi~koto rakovodstvo vo Skopje samo treba da poka`e ista takva volja i konstruktiven duh. Nie toa go nemame videno dosega. Vsu{tnost, nie ~estopati se soo~uvame so neprijatelska i negativna retorika od strana na Skopje. Grcija ne odgovara na ovie provokacii. Nie prezemame inicijativi vo pozitiven duh. Nie duri i iniciravme sredbi me|u dvajcata premieri", re~e Drucas.

na bilateralnata sorabotka vo site oblasti od zaedni~ki interes i zajaknuvawe na ekonomskite relacii me|u dvete dràvi. Vo zavr{niot zbor ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, mu posaka uspe{no izvr{uvawe na diplomatskata misija vo Republika Slovenija, zaklu~uvaj}i deka postojat {iroki mo`nosti za nadgraduvawe na sorabotkata so zemjata koja vaì za eden od najgolemite poddrùva~i na Republika Makedonija vo evrointegrativnite procesi.

SOVETI OD HRVATSKA ZA BORBATA SO ORGANIZIRANIOT KRIMINAL

RABOTETE 24/7 PROTIV KRIMINALCITE! Dodeka vo Hrvatska poleka se otpletkuvaat golemite kriminalni slu~ai kako “Fimi Medija”, “Podravka”, “Hipo –Grup”, vo koi bea pronevereni milionski sumi, makedonskite “Izgrev”, “Zmisko oko”, “Tajvanska milijarda” tapkaat vo mesto MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

valiteten krivi~en zakon i denono}na rabota, toa e s$ {to e potrebno za da uspeete vo borbata so organiziraniot kriminal, veli Dragan Novosel, zamenik-dr`aven javen obvinitel na Hrvatska, na v~era{nata rabotilnica "Borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata: Komparativen pregled Hrvatska – Makedonija". Toj objasnuva deka koga nivnoto obvinitelstvo najavilo deka agresivno } e se bori protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, sudiite se

smeele, a sega, sekoj obvinitel re{aval po 300 do 350 predmeti mese~no.

Novosel ne saka da komentira dali makedonskite obviniteli se a`urni ili ne,

no sovetuva tu|ite iskustva da se iskoristat, a ne da se preslikaat.

"Najlesno e da kaète deka ste gi donele site zakoni i ste gi ratifikuvale site konvencii. Agresivnosta vo goneweto na organiziraniot kriminal zna~i da se sluìte so site zakoni i metodite predvideni vo niv, da formirate uspe{en tim koj }e raboti na predmetot, da ja koordinirate rabotata na policijata i drugite tela", sovetuva Novosel. Vo momentov, obvinitelstvoto vo Hrvatska e fokusiano na 5-6 sloèni predmeti. ”Dokolku uspee da gi dokaè, glavniot dràven javen obvinitel, Mladen Baji}, }e bide slavna li~nost, no dokolku ne uspee, toj i site drugi obviniteli se podgotveni da se povle~at od svoite funkcii, bidej}i javnosta i taka }e gi proglasi za

mrtvi”, veli Novosel. Od makedonskoto Ministerstavo za pravda se obidoa da pariraat na uspe{nata prikazna na Hrvatot. Se pofalija deka zemjava gi usvoila i ratifikuvala site konvencii i protokoli na EU koi se odnesuvaat na ovaa oblast. No, javniot obvinitel, Jovan Ilievski, ne odgovori zo{to pove}eto obvinenija za slu~aite "Zmisko oko", "Izgrev", "Tajvanski krediti", "Rezervni tenkovski delovi" i drugi pa|aat pred povisokite sudovi. "Na{eto Obvinitelstvo poka`a deka ima dovolen kapacitet da postapuva, no o~igledno e deka ima i nekoi drugi uslovi koi treba da se ispolnat. Generalno, mora da se sozdade kriti~na masa", veli Ilievski. Porane{niot vicepremier i minister za ekonomija, Damir Polan~ec obvinet za pronevera na 55 milioni evra.

GOLEMITE HRVATSKI SLUÂI ancelarijata za spre~uvawe na korupcija i organiziran kriminal (USKOK) gi vodi golemite korupciski slu~ai vo Hrvatska, me|u koi i "Fimi medija", kriminal teòk okolu 7 milioni evra, pari izvle~eni od javniot sektor, koj za malku nemalo da bide dokaàn. "Ovoj predmet nema{e da bide vo nadle`nost na USKOK dokolku pokraj zloupotrebata na slu`benata polo`ba i

pereweto pari ne baravme i drug vid povrzanost na licata obvineti vo slu~ajot i dokolku ne go upotrebevme pravilno zakonot za da go doka`eme deloto", veli Novosel. Vo slu~ajot obvineti se porane{niot {ef na carina, Mladen Bari{i}, sopstveni~kata na Fimi medija, Nevena Jurak. Porane{niot direktor na HEP, Ivan Mravak, be{e osloboden od obvinenijata i e prv sorabotnik na policijata za

razre{uvawe na slu~ajot, koj bez drugo go vme{uva i Ivo Sanader. Slu~ajot “Podravka” tovari osum li~nosti, me|u koi i porane{niot vicepremier i minister za ekonomija, Damir Polan~ec, za malverzacii pri proda`bata na najgolemata prehranbena kompanija, so ot{teta od okolu 55 milioni evra. U{te eden od slu~aite za koi USKOK vodi istraga e i “Hipo Grup”, vo koj glaven akter e

porane{niot premier na Hrvatska, Ivo Sanader. Sanader e obvinet za potkup od 800 iljadi toga{ni germanski marki od biznismenot Miroslav Kutle, koj e eden od 50-te najbogati Hrvati, za da mu ovozmo`i kredit vo ovaa avstriska banka. Kako uspe{na regionalna sorabotka vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, Novosel go istakna slu~ajot so ubistvoto na novinarot i urednik na

"Nacional", Ivo Pukani}, slu~aj koj zavr{i so visoki kazni za storitelite, kako i slu~ajot protiv

direktorite na hrvatskata i srpskata `eleznica za zatajuvawe na nekolku milioni evra.

SERIJA OBVINUVAWA NA OPOZICIJATA ZA NEZAKONSKO RABOTEWE NA VLASTA

"TODOROVI] JA PREDVODI URBANATA MAFIJA VO CENTAR" MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

otpisot na gradona~alnikot na Centar, Vladimir Todorovi}, potvrden i od ministerot za transport, Mile Janakievski, ovozmo`i edna kompanija nezakonski da zaraboti 3,6 milioni evra, so prenamena na zgradi~ka vo op{tina Centar od 400 metri kvadratni so 4 kata, vo zgrada od 800 metri kvadratni so 10 kata, obvini opozicijata

na v~era{nata sednica za prateni~ki pra{awa. Premierot Gruevski, na kogo mu be{e postaveno pra{aweto, ne se po~uvstvuva povikan da odgovori, a od op{tina Centar i od Dr`avniot grade`en inspektorat samo kratko odgovorija deka – s$ rabotele spored Zakonot, so zapazuvawe na site urbanisti~ki parametri. Opozicijata pobara i objasnuvawe za vrabotuvawata vo javnata administracija na rodnini na funkcioneri od vlasta, spomnuvaj}i go posledniot

primer na vrabotuvawe na Vesna \urovska vo Ministerstvoto za kultura, sopruga na pratenikot na VMRO-DPMNE, Goran \urovski. Gruevski na ova odgovori so kontravobvinuvawe – Crvenkovski bil najgolem poddr`uva~ na nepotizmot vo negovo vreme. Za konkretnoto vrabotuvawe na \urovska premierot voop{to ne ~ul, no, duri i navistina da bila vrabotena, toa ne bilo ni{to nadvor od zakonot. Pratenikot na SDSM, Nikola ]urk~iev, go pra{a

ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, kakov }e bide benefitot na dr`avata od ekolo{ki opasnoto uni{tuvawe na kasetni bombi vo Krivolak, za {to Makedonija samata se prijavila, edinstvena od balkanskite zemji. Kowanovski, odgovori deka "{tetnite materii od uni{tuvaweto na kasetnata municija se isti kako od sogoruvaweto na 2-3 kubni metri drva". A {tetata bila isplatliva poradi “politi~kite poeni {to }e gi dobieme pred Alijansata so ovoj ~ekor”.

6 26.11.2010 FOKUS: FINANSISKATA DUPKA VO FONDOT ZA PENZISKO OSS

]E NEMA PARI ZA PENZII VO M VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o potro{eni deset godini za reformirawe na penziskiot sistem vo Makedonija, sega se nametnuva opasnosta od kriza vo isplatata na penziite. Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) e vo te{ka finansiska kriza i ne se znae dali }e ima pari za penzii za lu|eto {to }e se penzioniraat za nekolku decenii. Kontinuiranoto namaluvawe na pridonesite za penzisko osiguruvawe, {to go nametna Vladata pred dve godini kako antikrizna merka, rekordno visokata stapka na nevrabotenost vo zemjava, a so toa i niskoto nivo na prilivi vo socijalnite fondovi, s$ pove}e ja doveduvaat vo pra{awe finansiskata stabilnost na Fondot i mo`nosta redovno da ispla}a penzii. Ekspertite odamna alarmiraat deka finansiskata dupka vo ovaa institucija e ogromna, a zagriùva i faktot {to vrabotenite stravuvaat deka na stari godini } e ostanat bez osnovni primawa. Transferite od dràvnata kasa kon Fondot za penzisko osiguruvawe kontinuirano rastat, do toj stepen {to godinava dostignaa duri 30% od vkupniot buxet na Fondot. Transferite za narednata godina, spored predlog-buxetot, iznesuvaat 232,6 milioni evra i se povisoki za pove}e od polovina milion evra sporedeno so godinava. CENTRALNIOT BUXET NE E TORBA BEZ DNO Spored porane{niot direktor na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS), Zorica Apostolska, namaluvaweto na pridonesite bilo presudno za sostojbite da trgnat nadolu. Taa stravuva buxetskite transferi da ne dostignat do 40%, {to bi bilo seriozna opasnost za ovaa institucija. “Pritisikot {to nastana poslednive 2-3 godini vrz dràvniot penziski fond so namaluvaweto na stapkite na pridonesite po~na da gi potkopuva rezultatite i pridobivkite od reformata na penziskiot sistem. Vladata uvide deka dinamikata na namaluvawe be{e prebrza, pa so izmena na Zakonot intervenira{e da zapre namaluvaweto. Smetam deka so merkata namaluvawe na pridonesite, so cel da se rastovari stopanstvoto od dava~ki, navidum

Kontinuiranoto namaluvawe na pridonesite za penzisko osiguruvawe, rekordno visokata stapka na nevrabotenost vo zemjava, a so toa i maliot priliv vo socijalnite fondovi, ja doveduvaat vo pra{awe sposobnosta na Fondot za penzisko osiguruvawe redovno da ispla}a penzii. Problem so penziskiot sistem imaat site zemji vo Evropa i zatoa ja zgolemuvaat starosnata granica. Makedonija zasega ne prezema ni{to, pa duri odi i vo kontra nasoka so namaluvawe na stapkata na pridonesi. Toa u{te pove}e garantira deka za 20-30 godina }e nema penzii za toga{nite penzioneri izgleda korisno, no toa e samo edno miopi~no i kusogledo odnesuvawe, koe dolgoro~no }e kreira novi finansiski problemi vo sistemot”, veli Apostolska, potenciraj}i deka kako posledica na toa sega se namaluvaat prihodite na Fondot, a so toa se pojavuva i nedostig od sredstva za isplata na penziite. Taa predupreduva deka ako

prodol`i trendot na zgolemuvawe na buxetskite transferi, iznosot mo`e da dostigne i do 40% od buxetot na Fondot za penzisko, a toa pretstavuva visoka stavka vo prihodite. Poznava~ite tvrdat deka centralniot buxet ne e garancija deka pari za penzii sekoga{ }e ima. Velat, principot na buxetski transferi e krajno nesiguren i

mnogu rizi~en. “Centralniot buxet ne e torba bez dno. [to ako i tamu snema pari, ako zemjata bankrotira? Toa i ne e taka neverojatno. Najsve` primer e bankrotot na Grcija. Vo tie uslovi, dr`avata ne be{e mo}na da se pomesti od mrtva to~ka, a kamoli da misli na pari za penzii. No, Evropskata unija se solidarizira i na svo-

VRABOTENITE BARAAT ALTERNATIVEN NA^IN NA [TEDEWE ZA NA STARI GODINI Prehranbenata kompanija Vitaminka se za~leni vo Tretiot penziski KB fond i im otvori mo`nost na svoite vraboteni za pogolemi penzii, koi mo`at da gi podignat deset godini pred penzioniraweto. Za ova individualno alterna-

tivno {tedewe kompanijata na svoite vraboteni }e im pla}a po 300 denari mese~no. “Kako kompanija koja se gri`i za svoite vraboteni, odlu~ivme kolektivno da se za~lenime vo eden od dobrovolnite penziski fondovi.

Smetame deka na toj na~in na vrabotenite im ostavame pogolem izbor, a ovoj na~in pretstavuva eden vid individualno alternativno {tedewe”, istakna Sa{o Naumoski, generalen direktor na Vitaminka.

jata ~lenka & vbrizga finansiska injekcija od 11 milijardi evra. A Makedonija, spored pozicijata na evrointegrativniot pat, ne moè da smeta ni na takva pomo{. Vo slu~aj dràvnata kasa da kolabira ili samo da & se prepolovi mo} ta, na idnite penzioneri im nema spas”, veli za “Kapital” poznava~ na penziskiot sistem. Direktorot na NLB Nov penziski fond, Davor Vukadinovi}, pak, veli deka ako ne se naru{i patot na penziskata reforma, po 30-35 godini dràvniot penziski stolb treba da bide kompletno samofinansira~ki i apsolutno nezavisen od buxetot. “Reformata ima glavna cel - stabilizacija na prviot stolb na sreden do dolg rok, so namaluvawe na optovaruvaweto za isplata na penzii. Licata koi po 2003 godina za prv pat se vrabotuvaat, od start mora da se del od prviot i vtoriot

EVROPA JA ZGOLEMUV lobalnata kriza i deficitarnite buxeti na penziskite fondovi vo Evropa gi nateraa dràvite da gi zgolemat starosnite granici za penzionirawe. Spored ekspertite, samo Makedonija stravuva da ja zgolemi starosnata granica, zatoa {to toa direktno implicira gubewe politi~ki poeni i urivawe na rejtingot na vlasta. Starosnite granici za penzionirawe vo zemjava se 62 godini za èni i 64 godini za maì, a neodamna izvori od Ministerstvoto za trud i socijalna politika izjavija za “Kapital” deka narednite pet godini so sigurnost nema da se zgolemat. Vo drugite evropski zemji ne e taka. Masovnite protesti vo Pariz, kako reakcija na zgolemuvaweto na starosnata granica za penzionirawe od 60 na 62 godini, ne go omeknaa

stavot na francuskata vlast za ova pra{awe. Ministerot Erik Vert toga{ izjavi deka prodolùvaweto na rabotniot sta` e neizbe`no i deka zatoa toa go napravile pove} eto evropski dràvi. Germanija u{te pred ~etiri godini usvoi reforma koja predviduva postepeno prodolùvawe na starosnata granica od 65 na 67 godini vo periodot od 2012 do 2018 godina. Velika Britanija, pak, planira do 2016 godina da go prodolì rabotniot sta` do 66 godini, a za desetina godini granicata da ja poka~i i do 70 godini. Imaj}i ja predvid krizata vo koja potona Grcija periodov, vlasta be{e primorana vo merkite za {tedewe da ja prodolì starosnata granica za dve godini. Holandija neodamna najavi deka do 2025 godina }e ja zgolemi starosnata granica od 63

SIGURUVAWE GI JADE PARITE ZA PENZII

PETOK

26.11.2010

MAKEDONIJA ZA 2-3 DECENII?! VESNA BENDEVSKA PRATENI^KA NA SDSM I ^LEN NA SOBRANISKATA KOMISIJA ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA “Fondot za penzisko osiguruvawe so decenii ima{e mehanizam na samoodr`livost i moè{e da prodade samo 40% od vkupniot broj akcii koi gi poseduva vo kompaniite. Redovno zema{e i pari od dividenda, sredstva na koi ve} e ne moè da se smeta. Iskustvoto od poslednive godini, intenziviranata korupcija, kako i demontiraweto na dràvnite institucii od Vladata, vodat kon crno scenario za Fondot, koj, realno, vo momentov nema kapacitet da se nosi so ogromnata finansiska dupka.”

1,3

vraboteni vo Makedonija obezbeduvaat edna penzija

stolb. Ovie lica, koga }e ostvarat pravo na penzija, od prviot stolb }e primaat penzija vo visina od maksimim 30% od nivnata prose~na plata vo tekot na rabotniot vek. A, lice koe sega odi vo penzija so poln sta`, prima penzija vo visina od 80% od prose~nata plata

vo tekot na rabotniot vek. Ova e zna~ajna razlika i zna~i namalen tovar za prviot stolb za pove}e od 30%”, veli toj. Spored nego, po triesetina godini tovarot na prviot stolb } e se namali za pove}e od 50%, a celta e prviot stolb toga{ da bide samofinasira~ki, bez nikakvi dotacii od buxetot. JALOVA PRODA@BATA NA AKCIITE NA PIOM?! Dopolnitelno zagri`uva i faktot {to ne se ostvarija o~ekuvawata na Vladata deka Fondot za penzisko osiguruvawe }e go rastovari centralniot buxet so proda`bata na akciite i udelite koi gi poseduva vo 476 firmi vo zemjava. Proda`bata e neuspe{na. Toa go potvrduva faktot deka vo prviot krug Fondot ne uspea

da prodade nitu 1% od ponudenite akcii i udeli na javnata berzanska aukcija, a se planira{e do krajot na godinava da se prodadat 70% od vkupniot broj akcii i udeli. Opoziciskite pratenici toga{ ostro ja osudija odlukata da se rasprodava celokupniot imot so koj raspolaga Fondot za penzisko osiguruvawe. Sega, velat, ova e edna od pri~inite poradi koi ovaa institucija go dopira dnoto. “Fondot so decenii ima{e mehanizam na samoodr`livost i mo`e{e da prodade samo 40% od vkupniot broj akcii koi gi poseduva vo kompaniite. Redovno zema{e i pari od dividenda, sredstva na koi ve}e nema da mo`e da se smeta. Iskustvoto od poslednive godini, intenziviranata korupcija, kako

DAVOR VUKADINOVI]

i demontiraweto na dr`avnite institucii od Vladata vodat kon crno scenario za Fondot, koj, realno, vo momentov nema kapacitet da se nosi so ogromnata finansiska dupka”, veli prateni~kata na SDSM i ~len na sobraniskata Komisija za trud i socijalna politika, Vesna Bendevska. Taa potencira deka ako evropskiot prosek e pet do sedum vraboteni da pokrivaat edna penzija, kaj nas toj soodnos e 1,3 vraboteni za edna penzija. Pratenicite na VMRO-DPMNE, pak, smetaat deka situacijata vo PIOM voop{to ne e alarmantna, a od buxetskite transferi ne treba da se pravi drama. “Transferite od buxetot se normalna rabota i ne gledam deka ima ne{to alarmantno i dramati~no vo ovoj del. A opozicijata, koga e opozicija samo kritikuva, a koga e na vlast ne raboti ni{to”, veli Ilija Kitanoski, pratenik na VMRO-DPMNE i pretsedatel na Komisijata za trud i socijalna politika. Porane{nata direktorka na MAPAS, Apostolska, apelira sekoja

vlada da vnimava so politikata vo penziskata oblast. “Smetam deka so reformata se najde formulata so koja mo`e da se obezbedi na dolg rok stabilen penziski sistem za site generacii, no sekoja vlast treba da vnimava so politikata vo penziskata oblast da ne gi uriva rezultatite od reformata, tuku s$ pove}e da gi zajaknuva”, veli taa. Vo 2008 godina prihodite na PIOM od pridonesite bea so stapka od 21,2%, vo 2009 godina so 19%, a vo 2010 godina treba{e da se pla}aat po stapka od 16,5%. No, Vladata lani vo dekemvri go izmeni Zakonot za socijalno osiguruvawe i ja poka~i stapkata na 18%. Iznosite {to se transferiraat od buxetot lani dostignaa do 33,7%, za razlika od 2008 godina koga u~estvoto be{e 27,1%. Porastot na transferiranite sredstva, spored poslednite podatoci, godinava se dvi`i okolu 35%.

ZORICA APOSTOLSKA

DIREKTOR NA NLB NOV PENZISKI FOND “Penziskata reforma ima glavna cel - stabilizacija na prviot stolb na sreden i dolg rok, so namaluvawe na optovaruvaweto za isplata na penzii. Za 30-35 godini tovarot na prviot stolb }e se namali za pove}e od 50%. Celta e prviot stolb toga{ da bide samofinasira~ki, bez nikavi dotacii od buxetot.”

PORANE[EN DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA SUPERVIZIJA NA KAPITALNO FINANSIRANO PENZISKO OSIGURUVAWE “Pritisokot {to nastana vo poslednive 2-3 godini vrz dr`avniot penziski fond so namaluvaweto na stapkite na pridonesite po~na da gi potkopuva rezultatite i pridobivkite od reformata na penziskiot sistem. Vladata uvide deka taa dinamika na namaluvawe be{e prebrza, pa so izmena na Zakonot intervenira{e da zapre namaluvaweto. Smetam deka so merkata namaluvawe na pridonesite, so cel da se rastovari stopanstvoto od dava~ki, navidum izgleda korisno, no toa e samo edno miopi~no i kusogledo odnesuvawe, koe dolgoro~no }e kreira novi finansiski problemi vo sistemot.”

VA STAROSNATA GRANICA ZA PENZIONIRAWE na 65 godini. [panija, pak, planira da ja golemi starosnata granica od 65 na 67 godini starost. Ungarskata vlada zav~era odobri zbir na merki so koi gi prisiluva Ungarcite da se vratat vo dr`avniot penziski fond i im se ote`nuva postoeweto

na privatnite penziski fondovi. Merkite imaat za cel da & pomognat na dr`avata da gi zadovoli strogite barawa na EU vo vrska so buxetskiot deficit. Tamo{niot minister za ekonomija, \or|i Matolcsi, predupredi deka ungarskite dr`avjani koi }e odlu~at da ne

SLOVENIJA TAKTIZIRA SO OSIGURENICITE Slovencite od po~etokot na slednata godina imaat pravo na isplata na sredstva koi gi upla}ale poslednite 10 godini za dopolnitelno penzisko osiguruvawe, no na isplateniot iznos mora da platat danok od 17% do 41%. Po deset godini uplatuvawe, osigurenicite od 1 januari 2011 godina imaat pravo da po~nat da go koristat toa {to go uplatile so isplata preku mese~ni rati ili ednokratno da go podignat celiot uplaten iznos, no postoi mo`nost dr`avata da go destimulira ova preku voveduvawe visok danok, koj mo`e da iznesuva i do 41%, objavi qubqanskiot vesnik “Delo”.

se prefrlat celosno od privatnite fondovi na dràvniot penziski fond }e go zagubat pravoto na del od dràvnata penzija. Ungarcite imaat rok do 31 januari 2011 godina da odlu~at dali }e se vratat na dràvniot penziski fond. ^lenovite na privatnite penziski fondovi koi sakaat da ostanat vo ramkite na nivnite sega{ni fondovi, treba go pobaraat toa, inaku avtomatski }e se vratat na dràvniot fond. Dràvniot penziski fond vo Ungarija e ureden taka {to vrabotenite samite si pla}aat pridonesi od bruto-platata, a postoi i dopolnitelen privaten penziski fond kako rezultat na reformite vo penziskiot sistem od 1997 godina. Ovozmoèno e i dobrovolno vloùvawe vo

NEREGULARNOTO RABOTEWE JA DOCEDI KASATA NA PIOM?! Dr`avna revizija utvrdi deka Fondot za penzisko osiguruvawe lani izdaval re{enija za penzija na lica koi ne gi ispolnuvaat uslovite, dodeluval fiktiven sta` na nevraboteni, so godini se ~uvale vo fioka barawa za starosna penzija so kompletna dokumentacija, se izdavale re{enija za zemjodelska penzija doneseni po nov zakon, pred da stapat na sila zakonskite izmeni. Evidentirana e i zloupotreba na slu`bena dol`nost kaj pogolem del od vrabotenite vo nekolku op{tini. Samo vo Skopje i vo Tetovo lani bile dodeleni okolu ~etiri milioni denari za penzii na lica koi ne gi ispolnuvale uslovite. Bile isplateni i pove}e od eden milion denari za penzii za koi ne bila obezbedena kompletna dokumentacija, {to, spored revizorite, vo pogolem del mo`e da zna~i neosnovano steknato pravo za penzija. privatnite penziski fondovi, no toa e zanemarlivo vo odnos na ostatokot od sistemot. Matolcsi istakna deka Vladata

}e gi iskoristi sredstvata koi & se vrateni na dr`avata za da gi isplati penziite za ovaa i narednata godina.

8 26.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

EVROPA NE E MIRNA AKO NEMA RUSKI GAS

Pobaruva~kata }e po~ne da raste koga dve raboti }e zaprat - nervoznata situacija i krizata. A po krizata, Evropa }e dojde vo Rusija i }e ka`e: “^ekaj, dali ste vie pak mrzelivi? Zo{to ne gradite novi gasovodi, zo{to ne n$ snabduvate so gas?”

ekoga{ me teraat da zboruvam za gasot, a ve}e ja mrazam taa tema. Da zboruvame za leopardot. Lu|eto pi{uvaat za Rusija deka e zemja samo so nafta, gas i Putin. I tolku e dosadno. Severno od Sor~nij, zatvor so visoko obezbeduvawe, imame ~etiri leopardi, dva ma{ki i dva ènski. Ma{kite leopardi se doneseni od Avganistan. A, popatno gi najdovme ènskite. Na{ite partneri sakaa tigri vo zamena. Vie zboruvate za nuklearnata centrala Bu{an, iranskata nuklearna programa i toa {to odbivme na Irak da mu go prodademe proektilot S200, a jas sakav da zboruvame za leopardi. Lu|eto ne moàt da sfatat deka nie toa rabotime, lovime leopardi i imame normalen ìvot. Nikoj ovde ne zboruva za gas. Ajde da zboruvame za gasot kako za li~na rabota. Ruskiot energetski sektor go formira{e mnogu nepoznata nacija, enigmati~na rasa na

sovetski lu|e, koi pred mnogu decenii go posetile ovoj region i go sozdale energetskiot sektor, ovaa energetska ma{inerija. Rusija sozdava 11,5% od svetskata primarna energija. Za da zboruvate za zemjite, treba da imate merka. Na primer, }e ja zemam Germanija. Taa tro{i 2,8% od svetskata globalna primarna energija, Kina tro{i 16,5%, SAD re~isi polovina. Sega videte deka Rusija proizveduva ~etiri pati pove}e od toa {to tro{i Germanija, polovina od proizvodstvoto go tro{i za sebe, a drugata polovina ja izvezuva. Ruskiot neto-izvoz na primarna energija, vklu~uvaj}i aluminium, |ubriva i drugi vidovi energija, iznesuva polovina od svetskiot obem. I ova e ednostavno neverojatno. Evropa glavno zboruva za gas, no ovde imame razli~ni mislewa i aspekti. Rusija izvezuva edna tretina od jaglenot {to go proizveduva, i toa glavno vo Evropa, preku balti~kite pristani{ta.

Rusija izvezuva i dve tretini od naftata (surova i rafinirana). Ova e okolu 500 milioni toni i glavno se izvezuva vo severnite delovi na Evropa. Ni trebaa nekolku decenii za da se sozdade sistemot za izvoz na gas. Osnovata se izgradi vo 80-te godini. Rusija proizveduva 600 milijardi kubni metri gas, a izvezuva 200 milijardi. Mnogu e va`no da se ka`e deka ruskiot buxet ne zavisi od gasot, tuku od naftata. Ova e va`no za gasot, bidej}i cenite vo Evropa zavisat od naftenite ceni i zatoa Rusija ne u~estvuva vo sozdavaweto na visoki nafteni ceni, nitu vo sozdavaweto na visoki ceni na gasot. Mnogu lu|e smetaat deka Gasprom e monopol, {to e to~no, bidej}i proizveduva pet {estini od koli~estvoto na gas i upravuva so glavnite ruski cevki za gas, a vo tajnata sovetska era se napravija 220.000 kilometri cevki za gas, koi sega treba da se odr`uvaat vo dobra forma. Rusija izvezuva{e gas za

Evropa vo 70-te godini, no glavniot sistem, koj ja vklu~uva{e Ukraina, se napravi vo 80-te godini, vo vrvot na Studenata vojna. Mora da razbereme deka ova ne be{e obi~na situacija, be{e vrvot na Studenata vojna. Vo toa vreme Evropejcite bea mnogu hrabri i ne se pla{ea od Sovetskiot Sojuz. Glavnata cel za gradewe na ovoj gasovod od Sovetskiot Sojuz ne be{e ekspanzija na sovetskiot gas, tuku poradi francuskite potrebi za gas. Francija pred toa izgradi mnogu nuklearni centrali i & treba{e gas i za da gi namali cenite na gasot od Al`ir i Norve{ka, koi bea previsoki. Ovoj gas se distribuira{e niz Evropa i koga se raspadna Sovetskiot Sojuz. Vo ovie 20 godini Evropa izgradi cevki za gas vo Belorusija i Polska, taka {to evropskata potro{uva~ka be{e mnogu golema na po~etokot na 21 vek. Pred tri godini evropskite partneri n$ pritiskaa da gi zgolemime

investiciite i nabavkite na gas. Potoa nastana kriza i pobaruva~kata zna~itelno se namali, a po~na i politi~kata kriza vo Ukraina. Poradi ova se promeni evropskata zagriènost, od strav od nedostig od ruski gas do zavisnost od ruskiot gas. Vo idnina, pobaruva~kata za gas }e se zgolemi. Sega sme vo sredina na krizata i se pra{uvame dali }e se zgolemi pobaruva~kata na gas vo Evropa, a ako ne se zgolemi, dali treba da go izgradime gasovodot Juèn potok. Sekako, evropskite zemji moè da izgradat nuklearni centrali, no za toa treba vreme, a odredeni zemji se i protiv toa. Na primer, Isto~na Eropa ne e tolku protiv nuklearnite centrali, no te{ko deka novi nuklearni centrali }e se gradat vo [vedska, Italija ili Germanija. A, sega, kako alternativa se gleda na centralite so veternici, no tie ne se zamena. [to se odnesuva do jagle-

LEONID GRIGORIEV pretsedatel na Institutot za energija i finansii na Rusija

not, toj i ponatamu e mnogu vaèn. No, Evropa e zagrièna za zagaduvaweto na vozduhot i ìvotnata sredina. Spored toa, gasot }e ja igra svojata uloga kako posrednik me|u jaglenot i naftata i obnovlivi izvori na energija, taka {to }e ima pobaruva~ka za gas vo slednive nekolku decenii. Pobaruva~kata }e po~ne da raste koga dve raboti }e zaprat - nervoznata situacija i krizata. A po krizata, Evropa }e dojde vo Rusija i }e kaè: “êkaj, dali ste vie pak mrzelivi? Zo{to ne gradite novi gasovodi, zo{to ne n$ snabduvate so gas”, i }e odi vo Katar da kupi katarski gas ako Rusija ne investira. Ova zna~i deka Rusija }e go izgubi pazarot, a toa e mnogu seriozno, toa e biznis.

VISTINSKI PROFESIONALEC

Mora da prifatime deka bez razlika so koi promeni, predizvici, uslovi i okolnosti se soo~uvame, odlukite koi gi nosime vo momentot koga se sre}avame so niv ja opredeluvaat na{ata li~nost

apra{ajte se: vo momentite koga pregovaram za golema zdelka, vo momentite koga najavuvam golemi strate{ki novosti pred celata kompani ja, vo momentite koga razgovaram so k lientot, vo momentite koga prijatno preraska`uvam slu~ka vo neformalno opkru`uvawe - kako da znam {to mislam bez da slu{nam {to zboruvam? Koga }e gi iskristalizirate Va{ite misli, go potvrduvate ona {to go ~uvstvuvate. Najgolemata pre~ka koja treba da se pomine za da stanete menaxerot i liderot koj ste sposobni da bidete e da prestanete da gi slu{ate mislewata na ostanatite i, namesto toa, navistina da ja slu{ate li~nosta koja

Ve poznava najmnogu - a toa ste Vie. Samodoverbata e na{eto najgolemo bogatstvo, a, sepak, naj~esto ja ostavame zakopana dlaboko vo nas, odbiraj}i da ne go pravime ona za {to sme sposobni. Strav od rizici. Strav od kritiki. Strav od neprifa}awe. Mora da odberete da go pravite ona {to ja gradi Va{ata samopo~it. Pravej}i go toa, go menuvame na{iot ìvot i ìvotot na ostanatite okolu nas. ivotot na na{ite vraboteni, na na{eto semejstvo i, op{to, ìvotot na lu|eto koi vo golema mera zavisat od nas. Mora prvo da se ocenite samite sebesi pred da po~nete da gi osuduvate drugite. Naj~esto mnogu brzo gi ocenuvame drugite, a

KOLIN TARNER – e eden od vode~kite svetski eksperti za efektiven menaxment, pretpriemni~ko liderstvo i biznis-uspeh. Kako pretpriema~ ima osnovano i prodadeno 9 multimilionski kompanii. Avtor e na 18 knigi koi se objaveni vo 45 zemji na 39 jazici, a za vreme na golemata recesija vo Japonija vo 90-te godini, 7 od niv bea na listata na top 100 najprodavani knigi, vklu~uvaj}i ja i "Roden za uspeh”, koja go dostigna prvoto mesto. Negovite programi imaat inspirirano pove}e od 2 milioni lu|e od celiot

nikoga{ nemame vreme da se ocenime samite sebesi. Li~nite menaxerski odluki, slabostite na na{ata kompanija, neizdr`anosta na na{ite ~ekori i na{ite vraboteni. Na{ata percepci ja, vis tinita ili pogre{na, sozdava predrasudi koi go iskrivuvaat na{eto mislewe, diktiraj}i gi na{ite o~ekuvawa i na~inot na koj reagirame kon drugite. A sekoga{ e polesno da se kritikuvaat drugite. Go sogleduvame samo ona na {to sme naviknale i go o~ekuvame, a go otfrlame seto toa {to ne se sovpa|a so na{ite o~ekuvawa. Naj~esto, energijata i vremeto se tro{at na ona {to mo`ebi }e se slu~i, namesto istata taa energija da se upotrebi vo obezbeduvawe pozitivno konto na

Va{ata smetka. Na primer: od su{tinsko zna~ewe e da se izbegne naj~estata opsesija da se ukaùva na slabosta namesto da se gradi silata. Vo akademskite i obrazovni ustanovi naj~esto se u~i "kako da se pomine” namesto "kako da se uspee” i efektivno da se sozdadat individui koi bi se sna{le na site poliwa vo ìvotot, vodeni od poznatata misla deka - dokolku ja otkrie{ slabosta kaj liceto, toa lice }e stane posilno; dokolku ja locira{ slabosta vo kompanijata, toga{ biznisot }e stane podobar. No, za àl, ovaa pretpostavka e pogre{na. Lociraweto na slabosta samo go stava liceto ili biznisot vo odredena prednost. Sovr{enstvoto moè

svet. Sega e po~esen profesor na Internacionalniot institut za menaxment (del od vode~kiot EDHEC), koj e rangiran kako broj 1 vo svetski ramki od strana na Financial Times, zazemaj}i go svojot primat pred London Business School i Harvard. Od strana na Times e opi{an kako vode~ki avtoritet za uspeh i biznis i najgolem prakti~ar na sovremenoto vreme so epitetite “Toa {to toj go zboruva – go primenuva i samiot!”. Momentalno raboti kako govornik na ekskluzivni menaxment-forumi i e mentor na top-menaxeri.

da se postigne samo so razvivawe i fokusirawe na silata i upravuvawe so taa slabost, a ne so eliminacija na istata. Treba da se promeni pristapot i na~inot na koj se vodat kompaniite. Ima itna potreba od kreativno menaxirawe za da se prebrodi i da se izleze pobednik vo ovaa turbulentna ekonomija. Potreben e nov tip na biznis-igra~i. Denes biznisot ima potreba od lu|e koi go cenat instinktot i intuicijata vo ista mera so analiti~nosta i racionalnosta, lica koi moàt da bidat ne`ni, no vo isto vreme i èstoki, fokusirani i prijatelski raspoloèni za da ja vodat kompanijata vo vistinskata nasoka. Mora da prifatime deka bez razlika so koi promeni, predizvici, uslovi i oko lnosti se soo~uvame, odlukite koi gi nosime vo momentot koga se sre}avame so niv ja opredeluvaat na{ata li~nost. Va{a odgovornost e postojano da se usovr{uvate i da vlijaete na ostanatite da go sledat Va{iot primer. Noviot biznis-igra~ vo novata ekonomija }e bide onoj koj gi ima glavnite sostojki za uspe{en razvoj. Samo ako imate verba i znaewe

KOLIN TARNER vrven pretpriema~, milioner i doka`an biznis-avtoritet

za razvivawe i vodewe na ostanatite vo kompanijata kon edna zaedni~ka cel, d elej}i go zaedni~kiot pristap, mo`ete da stanete vistinski profesionalec i uspe{en vo ona {to go rabotite.

avedenite govornici vo ovie kolumni se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od Triple S Group. Ovie isklu~itelni individui mo`e da stanat del i od Va{ata korporativna prikazna, preku prisustvo na Va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nadminuvaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na Va{ata kompanija i vraboteni. Ve interesira kako? Za pove}e informacii, posetete go www.csa-triples. com ili obratete se na contact@csa-triples.com .

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

PETOK

2.455

2.242

2.445

2.237

2.435

MBID

26.11.2010

OMB 113,80 113,60

2.425 2.232

113,40 2.415

2.227

113,20

2.405

2.222

2.395

18/11/10

20/11/10

22/11/10

24/11/10

113,00

18/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

20/11/10

22/11/10

24/11/10

18/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

20/11/10

22/11/10

24/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

EFEKTI OD INTEGRIRANOSTA NA BERZITE VO REGIONOT

MAKEDONSKA BERZA

MBI 10 PADNA ZA 18,45%, ISTO^NOEVROPSKITE INDEKSI PORASNAA ZA 44%

17.03.2010 9

Grupacijata CEESEG, koja e sostavena od berzite vo Qubqana, Praga, Budimpe{ta i Viena, bele`i rast na indeksite godina za 44%, a glavniot indeks na Makedonskata berza padna za 18,45% METODI PENOVSKI

142,4

penovski@kapital.com.mk

milijardi evra iznesuva vkupnata kapitalizacija na grupacijata CEESEG

ntegriraweto na berzite vo regionot, pod vodstvo na edna pogolema i razviena berza, godinava se pokaà kako solidno re{enie za stabilnost i razvoj na pazarite na kapital, i pokraj ekonomskata kriza koja gi pogodi site evropski zemji. Dokaz za toa e rezultatot koj godinava go postigna grupacijata CEESEG, koja e sostavena od berzite vo Qubqana, Praga, Budimpe{ta i Viena, koja, vsu{nost, e sopstvenik na site ovie isto~noevropski berzi. Dvata osnovni indeksi na ovaa grupacija, CEETX, koj se odnesuva na 25 najtrguvani i najvisoko kapitalizirani akcii, i CEESEG, koj se odnesuva na osnovnite indeksi na berzite ~lenki na grupacijata, od nivnoto formirawe minatata godina dosega beleàt rast za okolu 440 indeksni poeni, odnosno za 44%. Za razlika od sostojbite na ovie berzi, na Makedonskata berza, koja pred krizata ne uspea da se prodade na nekoja pogolema berza, glavniot berzanski indeks MBI-10 godinava beleì pad od 18,45%.

Osnovnite indeksi na berzite od grupacijata CEESEG, pak, beleàt rast na vrednosta. Vienskiot osnoven berzanski indeks ATX porasna za 8,3%, indeksot BUX na berzata vo Budimpe{ta za 5%, a PX indeksot na berzata vo Praga za 2%. Isklu~ok e samo Qubqanskata berza, ~ij indeks SBITOP ima{e pad od 14,09%. Grupacijata CEESEG ima vkupna kapitalizacija od 142,4 miljardi evra, a godi{niot obrt, zaklu~no so noemvri, be{e 111,2 milijardi evra. Na mese~no nivo toj iznesuva 12,4 miljardi evra. Isto taka, vo ramkite na grupacijata kotiraat 259 kompanii, a trguvaweto moè da se vr{i preku 170 direktni u~esnici. Godinava vkupnata procentualna zastapenost na stranski investitori iznesuva{e 61,4%. Avstriskata grupacija Erste grup (Erste Group) vo svoeto najnovo istraùvawe ukaùva deka sostojbite na pazarite na kapital mnogu zavisat i od finansiskata sostojba na dràvata vo koja funkcioniraat. “Odnosot me|u zadolènosta na dràvite i cenovnite

BERZANSKIOT PROMET PADNA ZA 51% rometot na Makedonskata berza v~era padna za 51% vo odnos na sredata. Be{e ostvaren vkupen promet od 9,6 milioni denari, za razlika od 19,7 milioni denari ostvareni den prethodno. Za razlika od prethodnite denovi, v~era dominiraa akciite. Akcijata na Alkaloid be{e najinteresna za investitorite i so nea be{e ostvaren promet od 3,6 milioni denari, odnosno 37% od vkupniot berzanski promet. Promet od 1,85 milioni denari be{e realiziran so akciite na Komercijalna banka, a eden milion denari so akciite na Stopanska banka-Bitola. Na redovniot pazar najblisku do promet od eden milion denari be{e akcijata na Makedonski Telekom, so koja prometot iznesuva{e 863.000 denari. Prometot so obvrznici v~era be{e daleku pod prosekot. V~era iznesuva{e 880.000 denari. Najtrguvana, kako i prethodno, be{e obvrznicata od devet-

performansi na lokalnite pazari na kapital e o~igleden. Klu~nite dràvi od Centralna i Isto~na Evropa imaat ponisko nivo na zadolènost otkolku prosekot vo EU, poradi {to vlijanieto vrz berzata vo Viena }e bide malo i vo tekot na 2011 godina”, konstatira Fric Mostbuk, {ef na Erste grup risr~ (Erste Group Reserch). Poznava~ite na pazarot na kapital vo Makedonija se soglasuvaat deka sostojbite baraat itni promeni i noviteti. Spored niv, Makedonskata berza mora da se stane del od edna pogolema berzanska grupacija za da se razvie, odnosno da se zgolemi nejzinata likvidnost. Sekako, ne gi isklu~uvaat i vlijanijata od prilikite vo dràvata. “Denovive gledam deka berzata od Viena e zainteresirana

da ja kupi Belgradskata. Bi bilo ubavo i kaj nas da se slu~i ne{to takvo. Toa bi bilo nekakov znak za stabilnost. Vo toj slu~aj, ne samo avstriskite, tuku i drugi stranski investitori bi bile zainteresirani da investiraat povtorno vo Makedonija. Duri ne mora da bide kupena Makedonskata berza. Odli~no bi bilo koga nekoj golem igra~ bi vlegol na na{iot pazar. Na primer, Rajfajzen da kupi nekoja banka. I toa }e bide znak za nekoja stbilnost i perspektiva na pazarot na kapital. Mnogu e va`na i integracijata vo EU i NATO. Dokolku ne se promenat ovie sostojbi, n$ ~eka u{te polo{a 2011 godina i toa ne samo za Berzata, tuku i za rezultatite na kompaniite”, komentira Vasko Mitev, izvr{en direktor vo brokerskata ku}a Ilirika investments.

tata emisija za denacionalizacija so promet od 455.000 denari. Berzanskite indeksi, pak, prodol`ija da rastat. Pad ima{e edinstveno kaj indeksot na obvrznici OMB, 0,27%, spu{taj}i se na vrednost od 113,54 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 0,10%, dostignuvaj}i vrednost od 2.243,94 indeksni poeni. Ne{to pomal rast od 0,06% ima{e i kaj indeksot na javno poseduvani dru{tva MBID, koj se iska~i na vrednost od 2.401,66 indeksni poeni. Vakvata vrednost na indeksite v~era rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni ostanaa bez promena. Vkupno bea 10. Rast na cenata ima{e kaj {est hartii od vrednost. Najgolem dobitnik, so rast od 3,87%, be{e akcijata na Stopanska banka od Bitola. A, najgolem pad od 70% ima{e kaj akcijata na Solun 2001 od Gevgelija. Pad od 2,5% ima{e i kaj akcijata na Stopanska banka od Skopje.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

25.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Стопанска банка Битола Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

2.731,79

3,87

1.035.350

112,00

1,82

60.816

Македонски Телеком Скопје

449,68

0,64

863.380

3.420,00

0,59

10.260

775,00

0,52

7.750

Име на компанијата

Тутунска банка Скопје ТТК Банка АД Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.158.434,71

0,98%

0,97%

-0,53%

-3,58%

-8,40%

24.11.2010

ILIRIKA GRP

30.730.674,09

2,14%

6,69%

8,28%

10,37%

10,10%

24.11.2010

Иново Статус Акции

18.426.243,10

2,66%

-4,13%

-6,71%

-16,50%

-23,43%

24.11.2010

KD Brik

25.610.375,10

0,95%

3,67%

7,60%

9,27%

10,19%

24.11.2010

KD Nova EU

24.402.925,96

1,51%

1,85%

-1,35%

-3,32%

-11,71%

24.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.850.143,04

0,07%

0,60%

-0,26%

-1,34%

-1,54%

24.11.2010

25.10.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Солун 2001 Гевгелија Стопанска банка Скопје Макстил Скопје Гранит Скопје 0

Износ (МКД)

-70,00

1.560

195

-2,50

5.850

164,83

-0,46

593.400

503,49

-0,45

188.810

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

25.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3850,11

0,00

3.669.153

Комерцијална банка Скопје

3199,94

0,00

1.852.763

Име на компанијата

25.10.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

25.10.2010

25.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.850,11

390,18

9,87

0,88

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

14.318

122.874

-91,17 -6,32

137.192

-53,21

GRNT (2009)

3.071.377

503,49

105,83

4,76

0,50

обични акции

19.552

-28,89

KMB (2009)

2.014.067

3.199,94

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

19.552

-31,64

MPT (2009)

112.382

23.975,15

0,67

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

SBT (2009)

389.779

2.731,79

211,39

12,92

0,62

STIL (2009)

2.731,79

3,87

1.035.350

14.622.943

164,83

0,11

1.490,60

2,30

Македонски Телеком Скопје

449,68

0,64

863.380

TPLF (2009)

450.000

3.200,00

61,42

52,10

0,94

Макстил Скопје

164,83

-0,46

593.400

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Стопанска банка Битола

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 25.11.2010)

10 26.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

VITAMINKA GODINAVA GO ZGOLEMI IZVOZOT ZA 13% odinata }e ja zavr{ime so rast na izvozot od 13% i rast od 6% na doma{niot pazar. Iako ostvarenite finansiski rezultati ne se celosno vo ramkite na planiranoto, tie se zadovolitelni so ogled na ekonomskata situacija vo zemjata, - veli Sa{o Naumoski, generalen direktor na prehranbenata kompanija Vitaminka od Prilep. Ovaa kompanija idnata godina }e investira vo osovremenuvawe na postoe~kite

proizvodni linii, a vo slednite dve do tri godini nema planovi za novi investicii vo tehnolo{ki linii. Po godine{noto u~estvo na saem vo Dubai, menaxmentot na kompanijata seriozno razmisluva za voveduvawe na Halal standardot, so cel proizvodite na Vitaminka da se probijat na pazarite vo arapskite zemji, kade {to pobaruva~kata za slatki proizvodi e s$ u{te visoka. “Sekoga{ postoi mo`nost za

u{te podobri rezultati. Doma{niot pazar, iako e mal, sepak, za nas e dragocen i po nikoja cena nema da se otka`eme od nego. Sepak, za da se obezbedi pogolem rast, neophoden e i ponatamo{en anaga`man i na stranskite pazari”, veli Naumoski, koj o~ekuva po dobivaweto na Halal sertifikatot slednata godina da otvori novi izvozni pazari za proizvodite na Vitaminka. I prognozite na Vitaminka se sli~ni so svetskite

o~ekuvawa za ponatamo{en rast na cenite na hranata. Kakaoto so sigurnost }e poskapuva i vo idnina, dodeka cenite na {e}erot, spored Naumoski, sega rastat poradi pazarnite {pekulacii i za kratko vreme o~ekuva da se stabiliziraat. Sobranieto na akcioneri na Vitaminka na odr`anata sednica vo sredata izbra nov nadzoren odbor na kompanijata. Za nov ~len na ovoj odbor e izbrana Lidija Karanfilovska, koja poseduva

897 akcii od kompanijata, a povtorno e potvrden mandatot na Mihajlo Naumoski, koj poseduva 909 akcii na dru{tvoto, kako i na Liljana \or|ioska, koja e izbrana za nezavisen ~len i koja ne poseduva akcii od kompanijata. Vitaminka vo trite kvartali od ovaa godina ostvarila rast na operativnite prihodi od 7%. Najgolem rast ima kaj izvozot, koj vo odnos na lani porasnal za 10% i iznesuva okolu 5,65 milioni evra.

Dobivkata na kompanijata vo ovoj period e za 6% pomala od lani i iznesuva 417.000 evra.

Sa{o Naumoski

“KAPITAL” DOZNAVA DEKA IDEJATA NA GORAN TRAJKOVSKI NE E SLU^AJNA

VLADATA SE PODGOTVUVA DA SPROVEDE DANO^NA AMNESTIJA?! Vladata seriozno ja razgleduvala mo`nosta da sprovede dano~na amnestija vo Makedonija, doznava “Kapital”. Idejata bila pretstavena i pred misijata na MMF i monetarcite na~elno nemale protiv ovaa reforma. Faktot {to predlogot se aktuelizira{e vo javnosta direktno od direktorot na UJP, Goran Trajkovski, samo potvrduva deka Vladata go podgotvuva terenot za amnestija na kapitalot ALEKSANDAR JANEV janev @kapital.com.mk

ladata seriozno ja razgleduva mo`nosta da sprovede dano~na amnestija vo Makedonija, doznava “Kapital” od vladini izvori. Idejata bila pretstavena duri i pred misijata na MMF, koja neodamna se sretna so vladini pretstavnici vo Skopje, i monetarcite od Va{ington na~elno nemale ni{to protiv sproveduvaweto na vakva reforma. Faktot {to predlogot za dano~na amnestija se aktuelizira{e vo javnosta direktno od direktorot na Upravata za javni prihodi (UJP), Goran Trajkovski, samo gi potvrduva informaciite deka Vladata go podgotvuva terenot za amnestija na kapitalot. Duri i ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vedna{ potoa ne ja otfrli celosno idejata i izjavi deka Vladata }e razmisli dali da sprovede amnestija na kapitalot otkako }e gi konsultira ekspertite. Kako {to objavi “Kapital”, mo}ni oligarsi i politi~ari koi poseduvaat ogromen del od svojot kapital na smetki nadvor od zemjava ve}e poka`ale interes da gi vratat parite {to se odleale od zemjata vo tekot na privatizacijata. Toa bilo povod Upravata za spre~uvawe na perewe pari da izraboti precizna analiza za eventualnite pozitivni i negativni efekti od amnestirawe na kapitalot. Premierot Nikola Gruevski ja dobil analizata so procenki deka ovaa reforma mo`e vo zemjava da privle~e od 1,5 do najmnogu tri milijardi evra, koi se ~uvaat na smetki vo stranstvo.

Iako se procenuva{e deka vo transformacijata na op{testveniot kapital vo privaten okolu pet milijardi evra se izvadeni od finansiski kanali na zemjava, sepak, ekspertite velat deka dosega golem del od parite se ve}e vrateni vo zemjava, bidej}i sistemot za spre~uvawe na pereweto pari bil liberalen i ne moèl da ja spre~i taa pojava. Zagovornicite na idejata za legalizirawe na kapitalot velat deka so eventualen takov proces samo bi se ozakonilo ona {to sega se pravi bez zakon i bi se ovozmoìlo na onie koi gi ~uvaat parite vo stranski banki, namesto da gi nosat vo zemjava kako takanare~eni stranski investicii ili doznaki od iselenicite, legalno da gi evidentiraat vo makedonskata ekonomija. KAKO DA SE SPROVEDE DANO^NA AMNESTIJA?! Ekspertite nemaat dilemi deka Makedonija mora da sprovede dano~na amnestija. No, se postavuva pra{aweto kako da se sprovede taa za da ne naide na kritiki od me|unarodnata zaednica i da bide uspe{na? “Za da bide uspe{na, prvo mora da se postigne politi~ki konsenzus me|u site politi~ki partii, koj }e garantira deka koja bilo od niv da dojde na vlast nema da go povle~e toj zakon i da gi o{teti tie {to odlu~ile da gi vratat parite vo Makedonija. Osven toa, mnogu e va`no da se garantira anonimnosta vo procesot. Vo najgolem broj zemji koi uspe{no sprovedoa dano~na amnestija dràvata voop{to ne go znae identitetot na tie koi gi vratija parite vo legalnite finansiski tekovi. Vistin-

skiot identitet go znaat samo bankite, a upravite za javni prihodi gi dobivaat podatocite so {ifri. Sepak, moèbi najva`no e dràvata da garantira deka ovaa reforma }e ja sprovede sega i nikoga{ pove}e, za da dokaème deka ovoj proekt e opravdan”, veli porane{niot direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari, Vane Cvetanov. Spored nego, mnogu e va`no amnestijata na kapitalot da gi opfa}a i parite {to fizi~ki postojat vo zemjava, no ne se evidentirani vo legalnite kanali poradi stravot na gra|anite deka moàt da bidat krivi~no goneti. “Apsolutno e dobro za zemjata da se sprovede dano~na amnestija so koja bi se vratile parite {to se zarobeni nadvor i da se investiraat vo razvojot na na{ata ekonomija. No, treba vnimatelno da se osmisli sproveduvaweto na takvata reforma. Ima ~isti pari koi na{i biznismeni gi ~uvaat vo stranstvo bidej}i ne platile danok za niv vo Makedonija, no ima i kapital koj e steknat nelegalno. Amnestija na kapitalot ne treba da zna~i legalizirawe na valkanite pari od {verc, trgovija so droga i oru`je ili od kriminalna privatizacija”, veli Vlado Naumovski, porane{en direktor na Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari. Cvetanov, sepak, smeta deka mnogu e verojatno niz amnestijata da se provle~e kapital koj poteknuva od {verc so droga, tutun ili so nafta ili, pak, od drugi kriminali za koi ne postojat dokazi. No, toj e ubeden deka e krajno vreme da se povle~e crvena linija za da moè vo idnina da se vospostavi podobar sistem za spre~uvawe na pereweto

Idejata Makedonija da sprovede dano~na amnestija bila pretstavena i pred misijata na MMF i monetarcite na~elno nemale protiv ovaa reforma. pari. EVROPA SPROVEDUVA DANO^NA AMNESTIJA Razli~ni zemji vo Evropa dosega primenija razli~ni modeli na dano~na amnestija. Od site niv, Italija lani poka`a najgolem uspeh. Spored podatocite na Evrostat, Italija uspea da vrati okolu 80 milijardi evra od kapitalot {to italijanskite kompanii go ~uvale na smetki vo stranstvo. Uspe{ni modeli sprovedoa i Belgija i Rusija. Pretsedatelot Vladimir Putin vo 2002 godina gi povika ruskite biznismeni da gi vratat vo zemjata parite koi gi ~uvaat na tajni smetki vo stranski banki i koi bile izneseni nadvor od zemjata vo izminatata dekada na politi~ka nestabilnost i pregolemo odano~uvawe. Procenkite bea deka od Rusija se izneseni

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,84%

3,91%

4,76%

5,59%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,4932

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,1003

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,8765

Швајцарија

франк

46,3191

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,3623

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,1094

61,6

46,3

72,7

46,8

Извор: НБРМ

okolu 300 milijardi dolari. So predlogot za legalizacija na kapitalot se predviduva{e pla}awe edinstvena dano~na stapka od 13% na celiot iznos. Na sopstvenicite im se ostavi mo`nost 25% od iznosot da go zadr`at na smetkata, a 75% da vratat vo zemjata. Srpskata vlast napravi spisok na okolu 250 firmi na koi dano~nite slu`benici im presmetaa kolku danok treba da platat zatoa {to vo minatoto se steknale so kapital i ekstra profit na nezakonski na~in. Vo tekot na akcijata mnogu firmi i biznis-mo}nici, me|u koi i srpskiot milioner Bogoqub Kari}, bea prisileni na dr`avata da & platat milionski sumi. Na krajot od akcijata srpskata vlast sobraa 50 milioni evra, a prinudno naplatile u{te 72 milioni, {to e mnogu mala

suma vo sporedba so prvi~no utvrdeniot iznos od 727 milioni evra. No, denovive, srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, povtorno ja aktuelizira ovaa ideja, povikuvaj}i gi bogata{ite koi steknale ogromen kapital vo tekot na devedesettite da razmislat za vra}awe na del od parite vo Srbija i da ponesat del od tovarot od ekonomskata kriza. Srbija duri planira da vovede poseben danok na dobivka za kompaniite so koj }e se odano~uva prihodot {to se transferira vo of{or destinaciite popoznati kako dano~ni raevi. Germanija od 2003 godina do 2005 godina vo najradikalna forma, so izjavi za otka`uvawe od krivi~no gonewe, izvr{i amnestija. Amnestiraniot kapital se odano~uva{e so stapka od 25%.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ZK PELAGONIJA PRODAVA 16.800 OBI^NI AKCII K Pelagonija prodava akcii vo vrednost od 519.000 evra. Do krajot na godinata ovaa kompanija saka da prodade 16.800 obi~ni akcii, izdadeni od @ito Polog od Tetovo, a vo sopstvenost na ZK Pelagonija. Ovie akcii }e se priodavaat vo paket ili na delovi, vo ramkite na sekundarniot pazar na hartiii od vrednost na Makedonskata berza. Spored berzan-

skite informacii, 16.800 obi~ni akcii }e se prodavaat ne poevtino od 31 evro za akcija. Minatata nedela ZK Pelagonija otstapi od sodru`ni{tvo vo trgovskoto dru{tvo Pelagonija Polog od Skopje, prodavaj}i go svojot udel od 2.550 evra na drugiot sodru`nik vo dru{tvoto, @ito Polog od Tetovo. So toa, @ito Polog sega e edinstveniot osnova~ na Pelagonija Polog, po-

radi {to ova dru{tvo se transformira{e od DOO vo DOOEL.

PETOK

26.11.2010

WTI MAKEDONIJA, POKRAJ VO MOBILNATA, NAJAVI VLEZ I VO FIKSNATA TELEFONIJA rviot virtuelen mobilen operator, WTI Makedonija, svojot vlez na makedonskiot telekomunikaciski pazar go najavi za sredinata na slednata godina. Poevtini internacionalni razgovori i podobri inovativni re{enija najavi rakovodstvoto na noviot virtuelen mobilen operator, sopstvenost na globalniot provajder za telekomunikaciski uslugi, World teleconect International.

Johan Helmond, glaven izvr{en direktor na WTI Makedonija, najavi deka Makedonija ja gledaat kako centar na nivnata regionalna aktivnost na Balkanot, tokmu poradi liberalniot pazar, makedonskite zakoni i dobrata biznis-klima vo zemjava. Rakovodstvoto na WTI Makedonija ne precizira{e ~ija mre`a }e ja koristat od postoe~kite mobilni operatori vo zemjava. “Vo Makedonija ima tri

fantasti~ni operatori koi imaat odli~na reputacija za korporativnata odgovornost i fer igra. O~ekuvame deka na pazarot konkurencijata }e bide te{ka, no fer. Momentalno, WTI Makedonija raboti na modelot na cenite koi }e gi ponudime. Nie ne sme tuka da pravime profit prvata godina, tuku da investirame i da otvorime nova stranica vo mobilnata telefonija”, izjavi Helmond.

SKANDALOZNO: PRAVILNIK ZA ZA[TITA NA MAKEDONSKOTO VINO NE SE SPROVEDUVA

11 TOJ E NADLE@EN, NO DIMOVSKI 17.03.2010 SE ^UDI [TO NIKOJ NE GO ZA[TITIL VINOTO Vo 2008 godina porane{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, donel pravilnik za utvrduvawe na geografskite oblasti nasadeni so vinova loza, so cel za{tita na geografskoto poteklo na makedonskoto vino. So ovoj pravilnik za site vinski reoni se upotrebuva nazivot "Regionalno vino Makedonija" ili "Makedonsko regionalno vino". No, dosega nikoj vo Ministerstvoto i vo Vladata ne prezel ni{to za vinskiot region Makedonija da go za{titi vo registarot na Evropskata komisija. ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

o 2008 godina porane{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, donel pravilnik za utvrduvawe na geografskite oblasti nasadeni so vinova loza, so cel za{tita na geografskoto poteklo na makedonskoto vino. So ovoj pravilnik za site vinski reoni vo Makedonija se upotrebuva nazivot "Regionalno vino Makedonija" ili "Makedonsko regionalno vino". No, od 2008 godina dosega nikoj vo Ministerstvoto za zemjodelstvo i vo Vladata ne prezel ni{to za vrz osnova na ovoj pravilnik vinskiot region Makedonija da go registrira vo registarot na Evropskata komisija. Ovaa informacija v~era vo Sobranieto ja otkri pratenikot na SDSM, Nikola ]urk~iev, koj go poka`a pravilnikot na Spasenosvki, objaven vo Slu`ben vesnik na 27 oktomvri 2008 godina.

IZVOZOT NA VINO VO GERMANIJA POD ZNAK PRA[ALNIK

“Na 30 dena pred stapuvaweto na sila na zabranata na makedonski vina vo EU, nikoj nema odgovor kako }e reagira i koi ~ekori }e se prezemat za da se re{i ovoj problem”, istakna ]urk~iev. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, v~era povtorno ne odgovori zo{to ne prezema ni{to konkretno za da go re{i ovoj problem. Toj tvrdi deka Ministerstvoto }e napravi s$ za da se nadmine ovoj problem i o~ekuva zaka`aniot sostanok vo Brisel da gi ostrani pre~kite za izvoz na makedonskoto vino. Vinata za problemot toj ja prefrli vrz prethodnite vladi.

“Pove}e pati imame razgovarano na ovaa tema, no eve i vo ovaa prigoda se ~udam kako nikoj dosega od 1989 godina ne dobil informacija deka Republika Grcija vo 2000 godina go ima registrirano regionot Makedonija vo registarot za vinski regioni E BAHUS. Ova navistina zagri`uva, no Ministerstvoto za zemjodelstvo i Vladata intenzivno rabotat na re{avawe na problemot”, veli Dimovski. Toj dodade deka, od praven aspekt, poziciite na Makedonija vo vrska so ova pra{awe se utvrdeni i toa bilo vo soglasnost so Dogovorot za stabilizacija i aso-

cijacija i Protokolot za vino, koj trebalo da bide obnoven. No, istakna deka postojat politi~ki implikacii koi bile pri~ina za problemot. Dimovski u{te se fale{e pred pratenicite vo Sobranieto deka do krajot na godinata }e se re{at ovie problemi. “Sakam da ka`am deka vodej}i smetka za interesite na na{ata vinska industrija, ve} e se prezemeni konkretni aktivnosti za izvoz na makedonsko vino na pazarite vo Ukraina i vo Rusija, i momentalno rabotime na prezentacija na na{eto vino vo ovie zemji. Sakame i so ovie zemji da imame realni

"Dokolku po toj rok Makedonija ja nema na taa lista, uvoznicite od Germanija i drugite zemji }e nemaat pravo uvezenoto vino da go deklariraat kako vino so za{titeno geografsko poteklo, kako {to e slu~ajot sega. Dokolku se slu~i ova, vo pra{awe }e dojde celokupniot izvoz na vino od Makedonija vo Germanija i vo EU. Se raboti za tehni~ko pra{awe koe mo`e da ima nesogledliva {teta, posebno za pazarot koj edinstveno funkcionira – germanskiot”, veli za Doj~e Vele, Ko~o Mocan, rakovoditel na Tehnometal GMBh od Frankfurt na Majna, koj plasira golem del od makedonskoto vino vo Germanija. zdelki za izvoz”, zaklu~i Dimovski. Grcija u{te vo 1989 godina vo registarot na Evropskata komisija ja ima prijaveno geografskata oznaka Makedonija, so {to prakti~no go za{titila svoeto vino so ovoj naziv. Toa zna~i deka dokolku vo 2008 godina Makedonija pobarala da go za{titi vinskiot region Makedonija, mo`ebi }e imala problemi. No, toa ne e sigurno, zatoa {to vo nekoi slu~ai se dozvoleni homonimi. Sigurno e samo deka dokolku Makedonija reagirala

navreme, sega problemot }e be{e re{en i izvozot na makedonsko vino vo zemjite od EU }e ode{e bez problem. Poznava~ite na vinskite priliki se pla{at deka {tetite od eventualnata zabrana za plasman na na{eto vino vo EU bi iznesuvale okolu 60 milioni evra. Izvozot na vino vo EU te`i okolu 30 milioni evra godi{no i e edna od najgolemite izvozni granki vo zemjodelstvoto. Pove}e od 85% od vinoto vo zemjava se izvezuva, od koi okolu 70% zaminuva na pazarite vo EU.

12 26.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

GRADOT SKOPJE POTSETUVA DA SE PLATI DANOKOT NA IMOT

MAKEDONSKITE TEKSTILCI ]E SE PROBIVAAT NA EVROPSKIOT PAZAR akedonskite tekstilci }e go osvojuvaat evropskiot pazar preku za~lenuvawe vo Evropskata organizacija za tekstil i obleka (EURATEKS), so sedi{te vo Brisel, istakna pretsedatelot na makedonskiot tekstilen klaster, Marijana Perkovska. Direktorot na EURATEKS, Fran~esko Mar~i, oceni deka e neophodno makedonskite tekstilci da se doobu~at, da se podobri kvalitetot na proizvodstvoto i pakuvaweto na

proizvodite, kako i da se podobri logistikata. Mar~i uveruva deka Makedonija nabrzo }e stane del od Organizacija koja zastapuva industrija so pove} e od dva milioni rabotnici i gi promovira interesite na pove}e od 50 ~lenki preku sozdavawe uslovi za razvoj na tekstilot. Perkovska, pak, alarmira deka neevidentiraniot uvoz, nelojalnata konkurencija, niskite carinski stapki za uvoz na tekstilna stoka od Kina od

samo ~etiri evra po kilogram i nedovolno obrazovaniot kadar se najgolemite problemi so koi se soo~uvaat makedonskite tekstilci. "Povrzuvaweto i za~lenuvaweto vo EURATEKS za nas pretstavuva golema prednost, bidej}i }e dobivame mnogu informacii za s$ {to se slu~uva vo Evropa i na svetskite pazari", veli Perkovski, potenciraj}i deka i pokraj s$, tekstilnata granka vo Makedonija s$ u{te funkcionira.

radot Skopje v~era gi potseti gra|anite da si go platat danokot na imot za 2010 godina. Zakonskiot rok istekuval do krajot na godinava. â&#x20AC;&#x153;Gra|anite koi steknale nov nedvi`en imot ili imaat izmeni na postojnite objekti vo tekot na ovaa kalendarska godina, treba da gi prijavat najdocna do 31 januari 2011 godina. Dokolku dano~nite obrznici od koi bilo pri~ini

nemaat dobieno re{enie za danokot na imot za 2010 godina, treba da se obratat vo Grad Skopjeâ&#x20AC;?, velat od Gradot. Danokot na imot e zna~itelen izvor za polnewe na op{tinskite kasi. Op{tinite Demir Hisar, Karbinci, Plasnica, Lipkovo, Mavrovo i Rostu{e, Ara~inovo, Staro Nagori~ane, Gradsko i Studeni~ani do fevruari 2011 godina }

e ja a`uriraat bazata na site dano~ni obvrznici za danok na imot. Ova se pravi so poddr{ka na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID). Vo Demir Hisar ima 3.199 dano~ni obvrznici, od koi 31 se firmi. Do po~etokot na idnata godina se predviduva brojot da se zgolemi na 4.040, od koi 4.000 se fizi~ki dano~ni obvrznici.

MARIJAN JOVANOV SI PODNESE OSTAVKA

BIZNIS - INTERESITE POSILNI OD PARTISKITE?! Vladata ja prifati ostavkata na direktorot na Direkcijata za zadol`itelni nafteni derivati, otkako toj minatata nedela na javna licitacija kupi atraktivno dr`avno zemji{te po 40 evra za metar kvadraten KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o nekolkudnevnite kontroverzii koi ja tresea javnosta, Marijan Jovanov, prviot ~ovek na Direkcijata za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati, si podnese ostavka. Vladata zav~era docna ve~erta ja prifati ostavkata na Jovanov koj vo direktorskata fotelja sedna pred samo dva meseci. Nikoj ne gi otkriva pri~inite zo{to toj si podnel ostavka. Jovanov vo tekot na v~era{niot den ne odgovara{e na negoviot slu`ben telefon. Oficijalno obrazloènie nemaat ni vo Vladata. Anonimni vladini izvori velat deka ostavkata e posledica na nastanot od pred 10-ina dena, koga Jovanov za 40 evra za metar kvadraten kupi atraktivno dràvno zemji{te pod Kale, kade {to planira da gradi hotel - slu~aj {to ja krena na noze javnosta, antikorupcionerite, pa duri i vlasta.

Od Direkcijata za zadolìtelni rezervi na nafta, pak, velat deka s$ u{te ne go dobile re{enieto od Vladata, kade {to i oficijalno treba da stoi datumot do koga Jovanov }e rakovodi so Direkcijata. Vo otsustvo na izjava na razre{eniot direktor na Direkcijata za zadolìtelni nafteni rezervi, se otvoraat dilemite za moralnata odgovornost na Jovanov vo ovoj slu~aj. Dali toj ja zloupotrebi direktorskata pozicija za da kupi atraktivna dràvna parcela so po~etna cena od edno evro za metar kvadraten i dali Vladata pobarala toj da ja napu{ti funkcijata koja neodamna mu ja doveri? Neposredno po kupoproda`bata na parcelata pod Kale, Jovanov javno izjavi deka ne planira da si dade ostavka, objasnuvaj}i deka ne gleda konflikt na interesi vo negoviot slu~aj. "Site funkcioneri, kogo i da pra{ate, imale nekakov semeen biznis pred da stapat na funkcija. Jas eden den }e ostanam bez ovaa funkcija i }e prodolàm da go vodam

mojot semeen biznis. Ne sum gi iskoristil nitu Vladata, nitu Ministerstvoto za transport, za da ja dobijam parcelata. ]e si zaminam od Direkcijata samo dokolku Vladata go pobara toa od mene", re~e Jovanov minatata nedela. Toj dodade i deka na smetkata na Ministerstvoto za transport i vrski ve}e uplatil pogolem del od vkupnata suma za parcelata, vredna 358.400 evra. Negira{e deka ja zloupotrebil direktorskata pozicija za da go kupi atraktivnoto zemji{te nasproti gradskata pla`a na kejot na Vardar. Izvori me|u prisutnite na naddavaweto otkrivaat deka pokraj Jovanov, na licitacijata se prijavil i negoviot brat, \ore Jovanov, koj ne se pojavil na konkursot otkako videl deka za parcelata se prijavile devet zainteresirani investitori. Se {pekulira deka dvajcata bra}a se prijavile da naddavaat za parcelata pod Kale dokolku nema drugi zainteresirani naddava~i za atraktivnata parcela. Simptomati~no e i {to ostavkata na Jovanov

DOBRINKA ]ULAFKOVSKA ]E GO NASLEDI MARIJAN JOVANOV

Od Vladata edinstveno potvrduvaat deka na zav~era{nata sednica ja prifatile ostavkata na Marijan Jovanov i na negovo mesto ja nazna~ile Dobrinka ]ulafkovska, vrabotena vo Direkcijata. Izvori od Direkcijata za "Kapital" otkrivaat deka ]ulavkovska ima u{te re~isi edna godina do penzionirawe. Taa dolgi godini rabotela vo Biroto za stokovi rezervi, a okolu edna godina rabotela vo Direkcijata vo sektorot za nafta. doa|a edna nedela otkako ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, najavi deka }e ja preispituva kupoproda`bata na atraktivnata lokaciija

pod Kale, sopstvenost na Marijan Jovanov. "Ministerstvoto pred dva dena do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata i do

Dr`avnoto pravobranitelstvo gi dostavi site dokumenti i o~ekuvame ovie institucii da se proiznesat za slu~ajot", izjavi neodamna Janakieski.

INTERVJU

PETOK

26.11.2010

MARSEL BUKHORN SOPSTVENIK NA WTI MAKEDONIJA

]E PONUDIME INOVATIVNI PROIZVODI SO DOBRI CENI

Gi analiziravme site pazari vo regionot i zaklu~ivme deka Makedonija e najdobra od aspekt na konkurencijata, zrelosta na pazarot, legislativata. Makedonskiot pazar e najliberalniot pazar vo regionot i ne se soglasuvam so postojnite mobilni operatori koi velat deka nema prostor za dopolnitelna konkurencija. Vo na{iot biznisinteres e celiot Balkan, so Makedonija kako centar na na{ata regionalna rabota o{to se re{ivte da vlezete na pazarot na mobilna telefonija vo Makedonija? Makedonija vaì za mal pazar, na koj, spored konkurentnite, nema mesto za u{te eden igra~. Koi se va{ite biznis - procenki za makedonskiot pazar? Ja srabotivme doma{nata rabota! Detalno gi studiravme site pazari vo regionot, konkurencijata, legislativata, infrastrukturata i zrelosta na pazarot, i Makedonija dobi najmnogu bodovi vo odnos na site odrednici. Pomaga {to imame partneri vo zemjata koi mnogu dobro go poznavaat pazarot i koi moèa brzo da n$ vodat. Sekako, ne se soglasuvame so na{ite kolegi od T-Mobile i One, koi najglasno go iskaùvaat svojot stav deka nema prostor za dopolnitelna konkurencija. Mislam deka ako gi poglednete najcenetite pazari vo Evropa, }e vidite deka imaat mnogu operatori, na primer Holandija ima pove}e od 50, vklu~uvaj}i gi i MVNO. Klu~ot e vo toa da se razbere segmentacijata na pazarot. Veruvame deka se odamna pominati denovite koga eden operator be{e re{enie za site. Idninata e vo fokusot! Fokus vrz potro{uva~ot, fokus vrz kvalitetot na uslugata, fokus vrz kreativnosta. Poglednete go, na primer, Apple i ona {to toj go napravi vo eden pazar so golema konkurencija, kade {to pronajde unikatna to~ka po koja se razlikuva i ja prenese svojata poraka na ogromen broj potro{uva~i na globalno nivo. Ako nekoga{ postoel primer za toa {to se slu~uva koga }e go

pogledne{ biznisot od strana na potro{uva~ot, a ne od tehnolo{ka strana, toga{ toa e Apple. Ona {to mnogumina ne znaat e deka Makedonija tro{i vo prosek pove}e od 200 evra po ~ovek na telekomunikaciski uslugi i deka za sekoj ma`, èna i dete vo Makedonija ima pove}e od 60 evra dobien profit od telekomunikacii vo godinata, samo vo Makedonija. Veruvame deka moème da im ponudime primamliva ponuda na potro{uva~ite so profit koj e poskromen. Vo ovoj moment sakam da potenciram deka vo na{iot biznis-interes e celiot Balkan, so Makedonija kako centar na na{ata regionalna rabota. So na{ite operatori na svetsko nivo (carrier backbone) moème da staneme eden od glavnite igra~i vo takanare~eniot ethnic traffic sektor (soobra}aj po etni~ka komunikacija) me|u dijasporata i zemjata vo koja {to ìveat nivnite bliski. Balkanskiot region ima golem procent na vakov tip soobra}aj, a nie sme idealno pozicionirani za da gi usluìme tie potro{uva~i. Ima mnogu poznat termin - globalno selo - i dolgoro~no gledano, imame namera da pridoneseme da se ostvari, taka {to }e im ovozmoìme na pretplatnicite da komuniciraat so nivnite sakani bez razlika kade se vo svetot, kako da se vo sosednata uli~ka, so odli~en kvalitet i odli~ni ceni. Kakva kompanija e WTI? Od koga postoi, so {to se zanimava, koi se finansiskite rezultati vo raboteweto...? Vo svojata osnova, WTI e brzoraste~ki globalen telekomunikaciski operator, koj ostvaruva milioni minuti

razgovor sekoj mesec za nekoi od najgolemite telekomunikaciski kompanii vo svetot. Na nivo na holding imame namera da staneme eden od prvite deset globalni carriers vo narednite tri godini. Za taa cel, sega agresivno ja razvivame na{ata rabota koja e direktno vrzana so pretplatnicite. Vo po~etokot na godinava re{ivme deka e vreme da vlezeme na pazarot so direktni pretplatnici i Makedonija e prva vo taa strategija. Prednosta na toa {to imame globalen skelet (backbone) e toa {to moème da dostavime visokokvalitetni uslugi za mnogu dobri ceni za na{ite potro{uva~i. Makedonskata javnost mnogu malku znae za toa {to e virtuelen mobilen operator. [to zna~i virtuelen mobilen operator i kako planirate da rabotite? Pretpostavuvam deka pove}eto Makedonci dosega videle mnogu transmiciski kuli i bazni stanici na planini i zgradi i znaat deka tie se mre`nata infrastruktura na mobilnite operatori. Niz Evropa ima{e raste~ki pritisok da se namali izgradbata na istite i ova gi natera novite igra~i da napravat dogovori so postojnite operatori za da ja koristat nivnata infrastruktura mesto da gradat nova. Na postojnite operatori ova im ovozmoùva da ja iskoristat poefikasno svojata mreà i, sekako, da ja zgolemat svojata profitabilnost. A za novite operatori, pak, toa zna~i deka moè da vlezat na pazarot pobrzo, investiraj}i pomalku vo kuli, a pove}e vo dopolnitelna vrednost za svoite pretplatnici. Taka,

krajnite pobednici se pretplatnicite, zatoa {to imaat pogolem izbor, po~esto podobra usluga i podobri ceni. Golemite brendovi, kako Virgin mobile, Tesco mobile itn., se MVNO i s$ po~esto mreàta {to ja koristat im obezbeduva celosno re{enie - ne samo pristap do mreà, tuku i mre`na platforma, biling i platforma za menaxirawe na pretplatnicite i uslugite, taka {to MVNO prakti~no gi realizira uslugite za marketing i za pretplatnicite. WTI e malku poinakov, zatoa {to investira vo s$, osven vo radiomreàta. Toa zna~i deka }e investirame zna~itelno pove}e od tipi~en MVNO i }e imame celosna kontrola na uslugite i na menaxiraweto na pretplatnicite. ]e imame podobra kontrola na kvalitetot na uslugata i pogolema fleksibilnost. Koi se va{ite o~ekuvawa od vlezot vo Makedonija? WTI Makedonija }e nudi isti uslugi kako postojnite operatori, no so tek na vreme planira da stane inovaciski lider. Imame fantasti~en tim od lu|e koi se mnogu iskusni vo telekomunikaciskiot pazar i moète da o~ekuvate nekoi interesni raboti od nas vo idnina. Makedonskiot pazar e najliberalniot vo regionot i, mnogu za~uduva~ki, eden od najliberalnite koi sme gi videle. Mnogu pozitivno sme iznenadeni od nivoto na poddr{ka od Ministerstvoto za transport i vrski, na primer. Ministerot Mile Janakievski aktivno n$ poddrùva, a timot od Agencijata za elektronski komunikacii be{e navistina fantasti~en kon nas. So ~etiri

mobilni operatori na pazarot, o~ekuvame konkurencijata da bide mnogu te{ka, no fer. Mora da bidam iskren deka so ogled na toa deka Vladata ima akcii vo Makedonski Telekomunikacii, imavme odredena zagriènost za toa kolku }e bideme prifateni, no site so koi {to kontaktiravme n$ ubedija deka nema za {to da se griìme. [to se odnesuva do planovite za idnina, o~ekuvame rapiden rast vo regionot. Sakame da bideme operatorot kogo }e go izberat onie koi imaat nekoj sakan ili biznis-partneri von zemjata vo koja ìveat. Kako planirate da pridobiete novi korisnici? [to }e im ponudite na korisnicite pove}e od postojnite konkurenti? Dobra usluga, dobri ceni i fundamentalni inovacii vo proizvodite i uslugite Vie ste eden od najuspe{nite biznismeni vo Holandija, imate interesi vo {irok spektar od razli~ni sektori. Kako odbirate kade i vo {to da investirate? Sekoja kompanija vo koja investiram treba da ima konkurentna prednost, treba da ima unikaten proizvod ili biznis-model, patent, licenca ili silen brend. So toa e zabavno da se raboti, a samo koga se zabavuvate ili imate strast kon kompanijata moète da ja investirate energijata {to taa ja zasluùva ili & e potrebna. Vtoro, kompanijata treba da profitira od glavnite trendovi {to se vo zadninata, na primer, mobilnosta, rastot na internetskiot prostor, zgolemenata potreba za zdravstvena grià itn.. Na

krajot, mojot tim i jas mora da imame mo`nost zna~itelno da go zgolemime biznisot vo koj investirame, preku akvizicii, vleguvawe vo novi pazari, nudewe novi produkti ili inovacii i sli~no. [to, spored Vas, ja pravi investicijata uspe{na? S$ po~nuva so vistinski menaxment. Ako kompanijata nema vistinski menaxment, jas go voveduvam. Odli~noto upravuvawe moè obi~niot biznis da go napravi isklu~itelen. Nekoja investicija mora da ima o~igleden potencijal za da se vrati, no jas ja smetam za uspe{na ako sum uspeal da & dodadam vrednost. Ne sum fokusiran vrz izlezite. Nemam fiksen investiciski horizont. Ako kompanijata e uspe{na, }e ja zadràm. Kako vlegovte vo svetot na investiciite? - Rabotev za Deloitte & Touche, kade {to stanav najmlad partner dotoga{. No, ne sakav da rabotam za kompanija so stotina upravnici. ûvstvuvav strast za pretpriemni{tvoto i stanav nezavisen sovetnik za spojuvawa i prezemawa. Mojata prva investicija za malku }e mi be{e i posledna. Napraviv mnogu gre{ki, no imav sre}a da imam prijateli koi veruvaa vo mene i mi pomagaa vo te{kite vremiwa. Potoa, investirav vo mnogu kompanii {to imaa dominantni pozicii vo specifi~ni segmenti, koi gi sledea strategiite kupi-i-nadgradi i so toa sozdavaa lideri na pazarot. Tie kompanii sekoga{ privlekuvaa kupuva~i i mi se dopa|a{e toa {to go pravev, pa prodolìv da go pravam. Poslednite nekolku godini se fokusirav vrz inovaciite pove}e od koga i da e prethodno. Na primer, imam zaedni~ki biznis so Danone, koj }e prezentira unikatna, patentirana vending-ma{ina za sve` milk{ejk, a sopstvenik sum i na kompanija {to gi gradi najdobrite simulatori za letovi vo civilnata avijacija i na kompanija {to se fokusira vrz transferite na pari i pari~nite pratki preku mobilen telefon. Vaìte za bogat ~ovek i ima mnogu pretpostavki za toa... Ne zboruvam za svoeto bogatstvo. Toa ne e toa {to me pottiknuva. Nagrada mi e toa {to gradam dobar biznis. Te{ko e da se kaè koja e zaedni~kata vrednost na moite tekovni kompanii, no ubeden sum deka nekoi od niv }e ostvarat zarabotka barem kolku {to profitirav od dogovorot so Telfort. Poseduvate i fudbalski klub, vesnik i drugi investicii vo {irok spektar na drugi oblasti. Kako gi upravuvate ovie biznisi? Fudbalskiot klub NEC ne e moj klub, no investirav vo nego zatoa {to navivam za nego od detstvoto. Sopstvenik sum na zoolo{ka gradina, Ouwehands Zoo, najubavata vo Holandija, {to navistina mi e golema strast. Se nadevam deka eden den }e moàm da donesam pandi vo nea i tokmu sega rabotam na toa. Drugite moi kompanii po priroda se â&#x20AC;&#x153;poprofesionalniâ&#x20AC;?. Edinstveniot na~in da upravuvam so tolku razli~ni kompanii e da sorabotuvam so odli~ni lu|e koi ja imaat istata strast za biznisot kako i jas i na koi stoprocentno im veruvam. Prenesuvaweto na rabotni obvrski bara mnogu doverba i prifa}awe deka lu|eto pravat gre{ki. Mnogu vreme im posvetuvam na moite biznisi, no menaxerite mora da gi realiziraat strategiskite planovi {to gi pravime zaedno.

14 26.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

ISTRA@UVAWE VO SRBIJA

PROSE^EN BOGATA[ “TE@I” 14 MILIONI EVRA

Srpskiot bogata{ ima ku}a od najmalku dva milioni evra na Dediwe ili Sewak. Ima dve vozila, obi~no xip i eden pomal gradski avtomobil, koi zaedno vredat najmalku 100.000 evra. Najmnogu vredi negovata firma, barem 10 milioni evra ELENA JOVANOVSKA

rose~niot srpski bogata{ ima kapital vreden okolu 14 milioni evra, pokaùva istraùvaweto na srpski "Pres". Sogovornicite od svetot na biznisot, koi insistirale na anonimnost, za "Pres" otkrivaat {to s$ poseduva eden prose~en biznismen, koj ne pripa|a vo biznis-elitata so enormno bogatstvo. Bogata{ vo Srbija ima ku}a vo eliten del od gradot, kako Dediwe i Sewak. Negovata ku}a vredi okolu dva milioni evra pa nagore, prostorna e i komforno e uredena. Ako se zeme predvid deka prose~en biznismen ima dve vozila, obi~no xip i eden pomal gradski avtomobil, vo garaàta ima barem 100.000 evra. No, ona {to najmnogu vredi vo celokupniot imot na eden prose~en bogata{ e negovata firma, koja ~ini barem 10 milioni evra. “Takva kompanija godi{no nosi zarabotka od 1,2 milioni evra, a bogata{ot za sebe i familijata godi{no tro{i

PROFIL NA PROSE^EN SRPSKI BIZNISMEN

Ku}a (Dediwe ili Sewak) – okolu 2.000.000 evra Avtomobil (xip ili pomal gradski avtomobil) – 100.000 evra Firma – 10 milioni evra Godi{no tro{i – 200 do 300.000 evra Godi{na zarabotka na firmata – pove}e od 1,5 milioni evra Za{teda – do 500.000 evra Danok na imot i zarabotka – najmnogu 30.000 evra

me|u 200.000 i 300.000 evra”, velat sogovornicite od svetot na biznisot. Se pretpostavuva deka uspe{nite biznismeni koi rabotat pove}e od pet godini na deviznata smetka vo banka ili vo sef ~uvaat okolu 500.000 evra. Ovoj biznismen godi{no za danok na svoeto bogatstvo pla}a najmnogu do 30.000 evra. Interesno e i toa deka pokraj avtomobilite, ovoj sloj posebno vnimanie mu obrnuva na fizi~kiot izgled. “Tokmu poradi toa se bira brendirana, C

skapa i upadliva garderoba. Bode o~i i koga nekoj za edna ve~er tro{i 50 ili 100 iljadi dinari (467–935 evra) na piewe i muzika”, dodavaat biznismenite. ANALITI^ARITE “ZA”, BIZNISMENITE VOZDR@ANI Izminative denovi javnosta vo Srbija be{e razbranuvana po najavata za voveduvawe na danok za bogata{ite. Imeno, spored predlogot na noviot Zakon za imot, sopstvenicite O

na skapi nedvi`nosti }e nemaat pravo na nikakvi beneficii pri pla}aweto danok. Dosega, blagodarenie na olesnuvawata, iznosot na danokot i za najekskluzivnite nedvi`nosti be{e ponizok i do 70%. Spored novite pravila, samo sopstvenicite na najskromni stanovi i ku}i }e imaat olesnuvawa, i toa do 40%. I dodeka analiti~arite vakviot ~ekor go ocenuvaat za pozitiven, biznismenite se povozdr`ani po ova pra{awe. Retko koj od

niv i gi komentira vakvite najavi. Srpskite biznismeni naveduvaat deka najavite za poostro odano~uvawe na bogatite lu|e samo gi razgoruvaat strastite vo zemjata vo koja ne se problem bogatite, tuku siroma{nite lu|e. Spored sopstvenikot na Todor, Mirko Todorovi}, samata najava za donesuvawe na takov zakon e negativna i ne pra}a pozitivna poraka na potencijalnite investitori. Toj veli deka “pra{awe e koi lu|e vo Srbija se bogati”. Todorovi} naveduva deka prvo s$ treba da se stavi na hartija i ne treba vedna{ da se zboruva za odano~uvawe. Prethodno treba da se napravat

dve raboti – da se preispita dali bogatstvoto e steknato na legalen na~in i vo soglasnost so vaè~kite propisi i dali postoi validna dokumentacija za toa deka platile danok za toa {to go poseduvaat. “Ako ovde sum vloùval pari i platil danok na dobivka 10%, za koj se sloùvam deka e nizok, a potoa od dividenda sum kupil ku}a i "mercedes", koi dràvata sega }e mi gi odano~i, toga{ toa e opasno. Kako toga{ strancite }e & veruvaat na vladata koja im veli deka im nudi beneficii za vloùvawe vo Srbija, a edna od niv e i niska stapka na danok na dobivka”, veli Todorovi}.

DENES ISTEKUVA ROKOT ZA KUPUVA^ITE NA TELEKOM SRBIJA

okot za kupuvawe na dokumentacija za u~estvo na tenderot za kupuvawe na 51% od akciite na Telekom Srbija istekuva denes. Dokumentacijata ja otkupija Telekom Avstrija, Doj~e Telekom i Frans Telekom. Ministerstvoto za finansii na Srbija na 20 oktomvri objavi tender za proda`ba na 51% od akciite, ~ija vkupna vrednost e proceneta na 2,43 milijardi evra. Vladata na Srbija poseduva 80% od akciite na Telekomot, a ostanatite 20% gi poseduva gr~ki OTE, vo koj Doj~e Telekom ima 30% udel. Telekom Srbija vo 2009 godina ostvari

profit od 120 milioni evra i be{e kompanija so najgolema neto-dobivka na srpskiot pazar.

SLOVENIJA ZATVORENA ZA INVESTICII oviot ambasador na Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD) vo Slovenija, Xozef Musomeli, izjavi deka Slovenija ne e otvorena za stranski investicii. Musomeli izjavi deka negovata prioritetna zada~a e zasiluvawe na ekonomskite odnosi me|u dvete zemji. Toj dodade deka vo Slovenija ne moè da ima mnogu stranski investicii, nitu trgovska razmena, dodeka sistemot ne bide posloboden. “Pred stranskite investitori vo Slovenija ima pove}e pre~ki, me|u koi se i nedostigot od transparentnost i kompliciranite birokratski proceduri koi traat mnogu dolgo”, izjavi Musomeli. Potencijalnite amerikanski investitori mnogu pre~ki gledaat i vo oblastite na slovene~kata dano~na polit ika i pazarot na trud. “Dokolku dràvata ne vovede golemi

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

promeni vo tie oblasti, i ponatamu }e gi gubi investitorite”, izjavi amerikanskiot ambasador. Spored nego, slovene~kata Vlada bi morala da napravi reformi so koi slovene~kata ekonomija }e privle~e pove}e investitori.

VEBER ]E GRADI U[TE TRI FABRIKI VO TURCIJA

ompanijata za hemikalii {to se koristat vo grade`ni{tvo, Sen Goben Veber, planira da go udvoi brojot na fabriki {to gi poseduva vo Turcija od tri na {est, objavija od kompanijata. Generalniot direktor na Veber Turcija, Levent Gok~e, izjavi deka do 2015 godina planiraat da imaat {est fabriki vo Turcija. “Dosega imame investirano pove}e od 60 milioni evra vo Turcija”, veli toj.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

26.11.2010

SRPSKIOT PRETSEDATEL, BORIS TADI], VO VTORA OFICIJALNA POSETA NA HRVATSKA

SRPSKITE I HRVATSKITE KOMPANII GI ZAJAKNUVAAT BIZNIS-RELACIITE

Intenziviraweto na ekonomsko-politi~kata sorabotka be{e vo fokusot na hrvatsko-srpskiot biznisforum vo Zagreb, na koj prisustvuvaat 70 biznismeni od Srbija. Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka vo poslednite 20 godini vo Zagreb odedna{ ne do{le tolku mnogu biznismeni VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

olitikata pove}e nema da ja popre~uva ekonomskata sorabotka me|u Srbija i Hrvatska. Politikata na opstrukcija, predrasudi i stravovi e minato za dvete zemji, istakna hrvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, na otvoraweto na hrvatsko-srpskiot biznisforum, kade {to denovive prisustvuva{e i srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}. Za nepoln mesec ova e negova vtora oficijalna poseta na Hrvatska. Tadi}, pridru`uvan od srpskata biznis-elita, na biznisforumot gi istakna nasokite, celite i problemite so koi se soo~uvaat srpskite biznismeni koi sakaat da rabotat ili ve}e rabotat na hrvatskiot pazar. Sozdavaweto na nov vid ekonomska i politi~ka sorabotka be{e vo fokusot na hrvatsko-srpskiot biznisforum, na koj prisustvuvaa pretstavnici na pove}e od 120 kompanii, i toa pedesetina od Hrvatska, a 70 od Srbija. Kako {to pi{uva

Hrvatska se stremi kon sorabotka so Srbija vo energetikata, farmacijata, metalnata industrija i zemjodelstvoto. hrvatski "Globus", nikoga{ dosega vo poslednive 20 godini vo Zagreb odedna{ ne do{le tolku mnogu biznismeni zainteresirani za biznis vo Hrvatska. Na otvoraweto na biznisforumot Tadi} istakna deka dokolku se to~ni zabele{kite na srpskite biznismeni deka nemaat ist tretman vo Hrvatska kakov {to imaat

hrvatskite kompanii vo Srbija, o~ekuva taa sostojba naskoro da se promeni. Me|u Srbija i Hrvatska, kako {to istakna Tadi}, ne postoi pove}e bratstvo i edinstvo, no ostanati se zaedni~kite interesi na dvete dr`avi. “Isto taka, mnogu e va`no da gi sogledame zaedni~kite resursi i da gi iskoristime {ansite koi gi imame vo

metalnata industrija, kako i politikata koja pravi afera rabotodava~i na Srbija, golemite kapaciteti vo pro- od sekoja sorabotka. izjavi deka srpskata Vlada izvodstvoto vo odbranata”, “Golemite ekonomii imaat ne napravila mnogu za plasizjavi Tadi}. Toj dodade deka posilna infrastruktura, po- manot na srpskiot kapital se zaloùva za ekonomija ko- moderni se i imaat posilna vo Hrvatska. ja e temelena na ekonomija politika”, izjavi Josipovi}, “So godini toj proces se i proizvodstvo. povtoruvaj}i deka Srbija i odviva{e vo ramkite na “Ne e lesno da se proizvede, Hrvatska treba da imaat prazna retorika i pove}e prodade i da se izborite sorabotka. Toj sorabot- si prefrlavme otkolku {to so konkurencijata, a toa e kata na Hrvatska so Srbija rabotevme na ekonomska edna od hroni~nite bolesti ja gleda vo energetikata, sorabotka”, izjavi Raji}. i na Srbija i na Hrvatska”, farmacevtskata industrija, Toj smeta deka vo posledno istakna Tadi}. metalnata industrija i zem- vreme Vladata vo Zagreb i jodelstvoto. pretsedatelot Ivo JosipoDISKRIMINACIJA NA Vo Srbija rabotat pove}e od vi} se otvoreni za ekonomSRPSKITE KOMPANII 200 hrvatski kompanii, a vo ska sorabotka i deka poseVO HRVATSKA Josipovi} gi negira{e na- Hrvatska se prisutni samo tata na Boris Tadi} e signal deka rabotite vodite na medise dviàt kon umite deka inOd hrvatska strana prisustpodobro. Raji} se vesticiite od Srvuvaa Adris, Kon~ar, Pliva, zaloùva za eden bija ne se doPodravka, Vindija, Sardina vid zaedni~ki bredojdeni vo pazar i napomHrvatska, no poti mnogu drugi. Me|u srpskite deka srpskiot vrdi deka imalo kompanii najzastapeni se onie ena i hrvatskiot se diskriminacija od tekstilnata, grade`nata i mali pazari i na srpskite kompanii vo Hrvatsprehranbenata industrija, me|u {ansite da bidat konkurentni ka. Toj na prekoi Galenika, Ar~elor Mital se mnogu pogolemi tsedatelot Tadi} Srbija, SP Lasta, MekKen Er- ako zaedno plamu dal lista na hrvatski komsiraat pogolema ikson Grup, Imlek i drugi. panii koi bile koli~ina stoka na diskriminirani pazarot na Evropvo Srbija. desetina pretstavni{tva skata unija (EU), no i Rusija Toj ukaà deka e neophodno na srpski kompanii. Drago- so koja Srbija ima dogovor da se ottrgnat ostatocite od qub Raji}, od Unijata na za slobodna trgovija.

TOP 100K

ROMANIJA: AVTOMOBILSKIOT DANOK ]E PORASNE ZA 50% OD PRVI JANUARI omanskiot minister za `ivotna sredina i {umi, Lazlo Borbeli, soop{ti deka od prvi januari 2011 godina danokot za avtomobili }e porasne za 25% do 50%, za da se spre~i uvezuvaweto na polovni vozila koi ja zagaduvaat okolinata vo Romanija, izvestuva Mediafaks. Na sredbata vo Kluj, Borbeli izrazi nade` deka itniot nalog vo vrska so novata avtomobilska taksa }e bide gotov za dve do tri nedeli. “Ne mo`eme da si dozvolime da pla} ame po 160 evra za otstranuvawe na polovnite vozila koi doa|aat od sekade i so toa Romanija se polni so avtomobili so visok stepen na zagaduvawe, od

koi drugite zemji se obiduvaat da se oslobodat”, izjavi ministerot. Spored nego, izminatata godina vo Romanija bile uvezeni 120.000 polovni avtomobili, a golem del od niv bile postari od 10 godini. Mo`no e sopstvenicite na avtomobili vo 2011 godina da pla}aat danok za za{tita na `ivotnata sredina, koj }e dvi`i od 32.000 evra za registracija na vozila postari od 20 godini, koi ne se spored Euro standardite i imaat zafatnina na motor od 3,2 litri, do 91 evro za novi vozila, spored Euro 5 standardi, so zafatnina na motorot od 1,1 litri, koi vo momentov se oslobodeni od danok.

NAJMO]NITE @ENI VO HRVATSKA “VRTAT” 32 MILIJARDI EVRA redni{tvoto na hrvatskiot nedelnik “Lider” izbra 300 najmo}ni èni vo biznisot. Kriteriumite im bea upravuva~kata mo} i nivnoto vlijanie na biznisot, voop{to – na dostavuva~i, kupuva~i i vraboteni. Na listata se nao|aat 100 najmo}ni pretsedateli na upravi, 150 ~lenki na upravi i 50 ~lenki na nadzorni odbori. Spored istraùvaweto na "Lider" i Poslovna.hr, 300 najmo}ni èni vo Hrvatska upravuvaat so 32 milijardi evra, {to e rast od 35% vo odnos na

minatata godina. Na prvo mesto e izvr{niot direktor na Agrokor, Qerka Puli}, koja pred edna nedela osvoi nagrada za menaxer na godinata. Na vtoro mesto e Sne`ana Pauk, ~len na Upravata na Hrvatska elektroprivreda (HEP), koja e nova na listata, a od listata ja isturka sestrata na splitskiot gradona~alnik i biznismen @eqko Kerum, Nevenka Be~i}, koja sega e treta. Na ~etvrto mesto e Gordana Kova~evi} od Erikson Nikola Tesla, a na petto mesto e Irena Joli}[imovi} od Hrvatski Telekom.

BRITANCITE TREBA DA VLO@AT NAJMALKU 222 MILIONI EVRA VO VALDANOS ovetot za privatizacija na Crna Gora dade soglasnost zalivot Valdanos da se dade pod zakup od 30 godini, so mo`nost za prodol`uvawe, na britanskata kompanija Kubus Leks, soop{tuvaat od toa vladino telo. Sovetot go prifati predlog-dogovorot za izdavawe pod zakup na lokalitetot Valdanos na prvorangiraniot ponuduva~, Kubus Leks od Velika Britanija, so obvrska da izgradat ekskluziven turisti~ki kompleks na nivo od 4 plus i 5 yvezdi~ki. So predlog-dogovorot e definirano

lokacijata Valdanos da im se otstapi na Britancite na 30 godini, so mo`nost za prodol`uvawe, za minimalen iznos na investicija od 222 milioni evra. Spored dogovorot, vo prvite tri godini se o~ekuva otvorawe na najmalku 400 rabotni mesta, dodeka so stavaweto vo funkcija na kompletniot turisti~ki kompleks bi se otvorile u{te tolku novi rabotni mesta. So predlo`enata dokumentacija e predvideno deka ne smee da se uni{ti nitu edno steblo na maslinki koi se nao|aat na Valdanos.

16 26.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

MITSUBISHI MOTORS JA DOSTIGNA BROJKATA OD 5.000 PROIZVEDENI I-MIEV aponskiot proizvoditel na avtomobili, Mitsubishi Motors, izjavi deka zaklu~no so 23 noemvri ja dostigna brojkata od 5.000 proizvedeni edinici i-MiEV, elektri~no vozilo od novata generacija, proizvedeno vo fabrikata Mizu{ima. Vo juni 2009 godina Mitsubishi Motors be{e prv vo svetot po masovnoto proizvodstvo na elektri~nite vozila

i-MiEV. Eden mesec podocna, Mitsubishi Motors go pretstavi i-MiEV na japonskiot pazar, na koj dosega se prodadeni okolu 3.000 edinici na poedinci i biznisi {irum celata zemja. Vo oktomvri 2010 g odina kompanijata po~na so proizvodstvo na i-MiEV vozilata po evropski specifikacii - so volan od levata strana i e vo postojana promocija na

vozila na globalno nivo. Vo fiskalnata 2011 godina, vo obid da ja ra{iri proizvodnata linija so po~nuvawe na proizvodstvo na i-MiEV spored severnoamerikanski specifikacii, Mitsubishi Motors planira da go prenaso~i proizvodstvoto na i-MiEV od dosega{nite vozila za komercijalna upotreba vo proizvodna linija za mini-vozila, kako {to se eK Wagon i i.

NEMA OPASNOST OD KOLAPS NA EVROTO?! irektorot na Fondot na EU za finansiska pomo{ na dr`avite~lenki, Klaus Regling, v~era izjavi deka ne postoi opasnost dol`ni~kata kriza da predizvika kolaps na zaedni~kata evopska valuta, duri i ako drugi zemji, kako na primer Portugalija, trgnat po stapkite na Grcija i Irska i pobaraat finansiska pomo{. Regling za germanskiot vesnik "Bild" izjavil deka iako evroto bi mo`elo

KINA PO^NA BERZANSKO TRGUVAWE VO RUSKI RUBQI Ruskata rubqa stana sedma valuta vo valutniot trgovski sistem na Kina, a po~etokot na trguvaweto vo kineskite juani vo Rusija se planira za sredinata na dekemvri celeska@kapital.com.mk

lasta na Rusija i Kina odlu~i da go otfrlat dolarot od upotreba i da po~nat da gi upotrebuvaat svoite valuti vo me|usebnata trgovska razmena. Kineskite eksperti velat deka so ova se zatopluvaat i prili`uvaat odnosite me|u Peking i Moskva. Spored ruskite mediumi, ovoj poteg ne e naso~en protiv dolarot, tuku negova cel e za{tita na doma{nata ekonomija. Valutniot trgovski sistem na Kina (China Foreign Exchange Trade System, CFETS) ja registrira prvata transakcija

juan/rubqa, vo vrednost od eden milion juani po kurs od 4,6711 rubqi za juan, me|u Bankata na Kina i Industriskata i komercijalna banka na Kina. Vo soop{tenieto na Valutniot trgovski sistem na Kina se istaknuva deka na ovoj na~in ruskata rubqa se priklu~uva na ostanatite valuti so koi se vr{at berzanski transakcii - amerikanskiot dolar, hongkon{kiot dolar, japonskiot jen, evroto, britanskata funta i maleziskiot ringit. Dogovorot za neophodnata organizacija na berzantskata trgovija vo juani i rubqi Rusija i Kina go postignaa proletta ovaa godina. Zamenikot na guvernerot na ruska-

NA KOGO MU TREBA DOLAROT?!

sepak, se soglasuva so germanskiot kancelar, Angela Merkel, oti Evropa e “vo mnogu seriozna situacija koga stanuva zbor za evroto”.

DVA, TRI ZBORA

DOLAROT ODI VO ISTORIJA

VASE CELESKA

da zagubi od vrednosta, sepak, problemite so koi se soo~uvaat ekonomski najslabite zemji na 16~lenata evrozona ne moàt da ja dovedat vo opasnost nivnata zaedni~ka valuta. “Ne postoi nikakva opasnost. Nitu edna dràva nema dobrovolno da se otkaè od evroto. Za poslabite zemji toa bi bilo ekonomsko samoubistvo, a istoto vaì i za pojakite ekonomii”, istaknal Regling, dodavaj}i deka,

ta Centralna banka, Viktor Meqnikov, toga{ istakna deka zaradi zgolemenoto interesirawe na trgovskite subjekti za trguvawe vo rubqi i juani, neophodno e da se garantira juanskata likvidnost i pazarniot kurs so dnevni kotacii, za bankite i ostanatite trgovski subjekti da bidat izlo`eni na minimalni rizici. Iako toga{ toj ocenil deka ruskata strana tehnolo{ki, normativno i organizaciski e popodgotvena od

Premierot na Rusija, Vladimir Putin i negoviot kineski kolega, Ven Xiabao, vo Sent Peterburg ja soop{tija odlukata za otfrlawe na dolarot vo trgovskata razmena me|u dvete zemji. Na negovo mesto }e se upotrebuvaat nacionalnite valuti na dvete zemji. “Vo trgovskite odnosi odlu~ivme da gi koristime na{ite sopstveni valuti”, soop{ti Putin na pres-konferencija. Dvete zemji dosega koristea drugi valuti, posebno dolarot, vo me|usebanta trgovska razmena. Od finansiskata kriza navamu liderite na dvete dràvi po~nale da gi istraùvaat i drugite mo`nosti. “Juanot po~na da se razmenuva za ruskata rubqa na kineskiot bankarski pazar, a kineskite pari naskoro }e moàt da izlezat pred rubqata vo Rusija”, soop{ti Putin.

“Pro{iruvaweto na re`imot za tranzit na tehnika na NATO preku ruska teritorija za Avganistan, }e opfati i oklopni vozila so zasilena za{tita protiv mini. Toa e del od dogovorot postignat za vreme na sredbata na vrvot na Rusija i NATO vo Lisabon.” SERGEJ LAVROV

minister za nadvore{ni raboti na Rusija

kineskata, Kina go napravi prviot odlu~uva~ki ~ekor vo toj pravec, prenesuva ruskata agencija Finmarket. Pretsedatelot na Moskovskata me|ubankarska valutna berza (MMVB), Sergej Savicki, minatata nedela izjavil deka trguvaweto so rubqa/dolar }e po~ne vo sredinata na dekemvri, naglasuvaj}i deka za takvoto trguvawe se zainteresirani bankite vo pograni~nata teritorija, firmite koi trguvaat so Kina, kako i golemite ruski banki podgotveni da ja prezemat ulogata na “market mejkeri”. Za trguvawe vo rubqi/ juani zainteresirani se okolu 30 do 50 banki, a me|u pogolemite se VTB (Vwe{torgoviw bank) i Zenit. Ovoj dogovor nema da vlijae na deviznite kursevi na dvete nacionalni valuti.

“Nasilstvoto vrz ènite verojatno e najra{ireniot vid kr{ewe na ~ovekovite prava vo na{evo vreme. Sekoja godina milioni èni se negovi `rtvi, bez ogled na vozrasta, op{testveno-ekonomskata sostojba, nivoto na obrazovanie ili granicite, i nasilstvata vrz ènite se prisutni vo site op{testva.” KETRIN E[TON

visok pretstavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost

“Vladata na Irska predviduva 40% od paketotmerki, koi treba da donesat {est milijardi evra, da se realiziraat u{te vo 2011 godina. So ova samoobvrzuvawe }e bideme poverodostojni vo zemjata i vo stranstvo. Dr`avnite dava~ki vo izminatite deset godini se zgolemija dvapati.” BRAJAN LENIHEN

minister za finansii na Irska

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

26.11.2010

SVET

0-24

...VO NEAPOL

...SERIJA TESTOVI

...VO STUDENTSKI PROTESTI

Mo`no izbuvnuvawe na epidemija

Indija si igra so atomski raketi

Sedumnaeset lica se povredeni vo London

ekarite od Italija predupreduvaat na opasnost od izbuvnuvawe na epidemija vo Neapol, na ~ii ulici ima pove} e od 3.000 toni smet. Na vonredna sednica donesena e odluka za formirawe na specijalna grupa za kontrola na smetot.

ako del od voenite ve`bi vo Indija, v~era uspe{no bil testiran balisti~ki proektil od tipot “Agni 1”, koj mo`e da nosi nuklearni boevi glavi. Prethodnoto testirawe na ovaa raketa be{e napraveno na krajot na mart.

sedumnaeset lica se povredeni, me|u koi i nekolVvo kupno kumina policajci, a 65 se uapseni, vo studentskite protesti London. Vo demonstraciite u~estvuvaa 10.000 studenti, koi

protestiraa protiv tripati poskapenata {kolarina.

“FISKALNIOT CRV” VO BANKARSKIOT SEKTOR

IRSKITE BANKI SE PRODAVAAT, [PANSKITE I PORTUGALSKITE SE [TITAT Finansiskata pomo{ od Evropskata unija za Irska treba{e da ja namali zagri`enosta na evropskite pazari, no, sepak, me|u investitorite postoi strav za prelevawe na krizata i vo drugite rizi~ni zemji skata Vlada saka da ja izbegne potpolnata nacionalizacija na Bank of Ireland, so ogled na visinata na sredstvata koi }e bidat injektirani vo ovaa banka, Vladata }e stane mnozinski sopstvenik.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ako Irska v~era go objavi ~etirigodi{niot plan za {tedewe, so koj treba da bidat za{tedeni 15 milijardi evra, guvernerot na Centralnata banka na ovaa zemja, Patrik Honohan, veli deka irskite banki }e se stavat na proda`ba. “Ako se pra{uvam jas, tie site se za proda`ba”, veli Honohan i naglasuva deka toj ve}e nekolku godini e pobornik malite zemji kako Irska da imaat stranski sopstvenici na bankite. Vlasta od Dablin ve}e soop{ti deka }e ja intenziviraat reformata na bankite i deka }e gi otfrlat aktivnostite koi se vi{ok, za da gi namalat dolgovite i da gi odviknat od finansiraweto na Evropskata centralna banka. Dablin momentalno e vo potraga po kupuva~ za bankata EBS, dodeka bankata Kardinal o~ekuva injektirawe na 600 milioni evra so koi }e mo`e ponatamu da prodol`i so rabota. Analiti~arite smetaat deka

postoi mo`nost golemite banki da prodadat ograni~en obem na imot, a sekoja nivna proda`ba da bide so popust. Od druga strana, ovie banki baraat od Vladata da go zapre rastot na potencijalnite zagubi. Holandskiot minister za finansii, Jan Kis de Jager, predupreduva deka neizbe`na e bolkata pri sekoja konsolidacija. “Akcionerite i onie

koi imaat subordinirani obvrznici vo irskite banki }e “prokrvarat” vo procesot na rekonstrukcija”, veli toj. Nekoi od irskite banki ve}e prodadoa del od svoite sredstva vo Polska i vo SAD, dodeka, minatata nedela, zaradi namalen interes, ja prekinaa proda`bata na svoite biznisi vo Velika Britanija. Iako se zboruva{e deka ir-

[PANIJA GI BRANI SVOITE BANKI [panskite oficijalni pretstavnici po~naa agresivna kampawa za razbivawe na stravot deka “fiskalniot crv” koj gi zagriza Grcija i Irska, a pretstavuva opasna zakana za Portugalija, }e dopre do nivnata dr`avna kasa. Od nivnite redovi neodamna stignaa golem broj pozitivni komentari za napredokot na fiskalnite reformi i stabilnosta na {panskiot bankarski sektor. Su{tinata na ovie komentari be{e deka “[panija ne e Irska”. “Blagodarenie na merkite koi gi prezedovme, se nao|ame vo podobra pozicija od pogolemiot broj drugi zemji i vo podobra situacija od onaa vo maj”, izjavi Karlos Osana, zamenik-minister za finansii za buxet. Guvernerot na [panskata centralna banka i ~len na upravniot od-

bor na Evropskata centralna banka, Migel Anhel Fernardes Ordowez, tvrdi deka bankarskiot sektor na [panija e relativno zdrav i deka “ne treba da se sporeduva” so bankarskite sektori vo drugite evropski dràvi. I pokraj naporite da se smiri pazarot, cenata na obvrznicite na perifernite dràvi od evrozonata i ponatamu raste. Investitorite i ponatamu se ubedeni deka zadolènite dràvi tonat vo problemite s$ podlaboko. No, problemite vo Portugalija moè lo{o da vlijaat na {panskiot bankarski sektor. Spored Bankata za internacionalni spogodbi, {panskite banki poseduvaat 108 milijardi dolari od potugalskiot dolg. Najizloèni se bankite BBVA, Santander i golemata {tedna banka La Kaiksa. [panija vo svoite banki injektirala 11 milijardi evra preku svojot Fond za redovno bankarsko restrukturirawe, zaradi {to mnogu od analiti~arite se pra{uvaat dali {panskite banki gi prepoz-

navaat svoite zagubi. PA\AAT AKCIITE NA PORTUGALSKITE BANKI Dodeka Portugalija se ma~i da gi ubedi finansiskite pazari deka nema potreba od internacionalna finansiska pomo{, akciite na glavnite portugalski banki po~naa da pa|aat na po~etokot od ovaa nedela, so samoto prifa}awe na finansiskata pomo{ nameneta za Irska, koja ima za cel da go restrukturira dolgot na irskite banki. So pa|aweto na ovie akcii, propadna i namerata na EU da se razubedat investitorite deka dol`ni~kata kriza nema da se prelee vo ostanatite zemji-dol`ni~ki. Ministerot za finansii na Portugalija, Fernando Teikseira dos Santos, v~era se sretna so izvr{nite menaxeri na najgolemite banki vo Protugalija za da ja diskutiraat nivnata sudbina. Isto kako i na irskite banki, kriti~nata slabost na portugalskite e likvidnosta. Dr`avniot dolg na Potugalija virtuelno gi “zmrzna” ovie banki i gi ostavi nadvor od internacioanlite pazari na kapital, prinuduvaj}i gi da stanat zavisni od ECB.

18 26.11.2010

FEQTON

PETOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

LEKCIJA ZA KOKA-KOLA B PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

elgija u{te se zakrepnuva{e od stravot za “kravjo ludilo” i od vestite deka kancerogeniot dioksin bil nevnimatelno staven vo hranata za ìvotni, koga odedna{ “pukna” u{te edna zdravstvena kriza. Na 8 i 9 juni 1999 godina pove}e od 230 u~enici vo Belgija tvrdea deka se razbolele po pieweto “koka-kola”. Vo tekot na narednite denovi se pojavija i àlbi na drugi potro{uva~i. Zgora na toa, u{te 80 lu|e vo Francija se poàlija na sli~ni simptomi. Glavnite simptomi vklu~uvaa gadewe, vrtoglavica i glavobolka. Na krajot, vo mart 2000 godina, rezultatite od nezavisnata istraga {to ja sprovede Visokiot sovet za higiena od Belgija, po barawe na vlasta, obelodenija deka pogolemiot del od lu|eto kaj koi se pojavija simptomite stradaat od masovni sociogeni bolesti ili poednostavno kaàno “masovna histerija”. Ona {to na videlina izleze od Belgija be{e kompanija nesposobna da se spravi so javnata percepcija vo kriza. Dodeka Koka-Kola traga{e po fakti - koi te{ko se ustanovuvaat vo masovna histerija - propu{ti da ja adresira povrzanosta me|u akcionerite i svojata reputacija. GADEWE OD “KOKA-KOLA”? Utroto na 8 juni, nekoe dete od Bornem, selo vo provincijata Antverpen, Belgija, koe ispilo dve {i{iwa od po 200 mililitri “koka-kola” i “koka-kola lajt” se poàlilo na simptomite. Klasniot rakovoditel vedna{ prijavil vo pretstavni{tvoto na Koka-Kola vo Belgija, a kompanijata po~na

ROBERT

BRUKS, soBRUKS, pstvenikot na Hooters of America Po doa|aweto na ~elo na kompanijata, Robert Bruks, koj po~ina vo 2006 godina, uspea da go pro{iri biznisot vo pove}e od 425 lokacii {irum Amerika, no i vo svetski ramki.

Vo 1999 godina kompanijata Koka-Kola povle~e od proda`ba 30 milioni limenki i {i{iwa od bezalkoholniot pijalak, otkako belgiskoto Ministerstvo za zdravstvo proglasi zabrana za pijalacite za koi ima{e somnenie deka izminatite denovi predizvikale boleduvawe kaj pove}e od 200 u~enici. Problemot ja {okira{e cela Belgija, no ne samo poradi somnevawata, tuku osobeno poradi faktot deka Koka-Kola Kompani be{e doverliva korporacija

Vrtoglavici i glavobolki od najgolemiot brend? Ne{to mora da e gre{ka... visokoprioritetna istraga za mo`na povrzanost me|u bolesta i nivniot proizvod. Za kratko vreme be{e identifikuvana “nevoobi~aena” serija na “koka-kola” proizvedena vo Antverpen. Pri~inata za gadeweto od ovaa serija bil slabokvalitetniot jaglerod dioksid proizveden vo Belgija, koj vlijael na vkusot i mirisot od pijalacite vo {i{iwa, koj organizmot mnogu i ne go podnesuva. Popladneto istiot den, Koka-Kola pobara povlekuvawe na proiz-

vodite so brojka od taa serija i do krajot na sledniot den site {i{iwa bea povle~eni od proda`nite polici. Pre-tpostaveniot za proda`ba od kompanijata duri gi poseti i tie koi bea vo bolnica za da ja proveri nivnata zdravstvena sostojba. Dotuka dobro, za najgolemiot brend vo svetot. No, na denot na incidentot, flamanskata komercijalna televizija VTM za vreme na udarniot termin objavi vest deka 37 osnovci se razbolele piej}i od limenki “koka-kola”. Kompanijata se javila vo televizijata da pobara korekcija deka se rabotelo za {i{iwa i pobarala

korekcijata da se po~ituva vo posledovate-lniot bilten. I za ~udo, sledniot den, drugi u~enici, a vpro~em i vozrasni niz Flandrija, izjavile deka i tie isto taka stradaat od istite simptomi i poradi istata pri~ina, no, sepak, slu~aite se odnesuvale na limenkite (proizvedeni vo francuskiot grad Dunkerk), a ne na serijata {i{iwa od fabrikata vo Antverpen. Vsu{nost, podocna se poka`a deka 49% od prijavenite voop{to ne doprele produkt od KokaKola i deka simptomite bile posledica na masovna histerija. Razbirlivo, Koka-Kola ne mo`e{e da ja pronajde gre{kata {to gi predizvikala novoobjavenite slu~ai.

LO[ TAJMING - VLADA VO PANIKA Od 10 juni, i pogre{no, kompanijata zazede s$ pove}e i pove}e centraliziran pristap kon nivniot odgovor od kancelarijata za komunikacii - so pregolema vme{anost od kancelariite na sedi{teto vo Atlanta. Za ~etiri dena porakata od kompanijata ostana na toa deka ni{to drugo osven lo{ata aroma ne go predizvikuva gadeweto i drugite sporedni efekti, no deka nema rizik za javnoto zdravje. Kako merka za za{tita be{e povle~ena serijata proizvodi so defekt, no bez dokaz za gre{ka povrzana so limenkite, nema{e pri~ina za pogolemo, pa duri i totalno povlekuvawe.

Sepak, kako posledica na kompaniskata “utka” da obezbedi jasno obrazloènie, belgiskiot minister za zdravstvo nara~al Koka-Kola da gi otstrani site proizvodi za koi Ministerstvoto dobilo àlbi. Na 14 juni, den po op{tite izbori vo koi vladata na Belgija doìvea poraz poradi navodnata zloupotreba na otkritieto na karcinogen dioksin vo asortimanot na meso, jajca i mle~ni proizvodi, ministerot naredi totalno povlekuvawe na site proizvodi na Koka-Kola. Tro{ocite od gre{kata na Koka-Kola bea enormni. Sledstveno na povlekuvaweto na 30 milioni limenki i {i{iwa “koka-kola”, koe be{e najgolemoto povlekuvawe {to go napravila kompanijata za vreme na nejzinata toga{ 113-godi{na istorija, na krajot od godinata kompanijata objavi 31% pad vo profitot. So gubeweto na mediumskata mo`nost da ja uveri publikata koga krizata po~na da se rasprostranuva, Koka-Kola mora{e da lansira poskapa, postkrizna advertajzing i promocionalna kampawa. Potoa, rivalite ja iskoristija mo`nosta da gi ispolnat mestata na policite {to gi ostavi prazni “koka-kola” i go predizvikaa 49-procentniot udel na kompanijata {to go ima{e na pazarot. Totalnite tro{oci na kompanijata iznesuvaa 103 milioni dolari, {to e pribli`no dvojno pove}e od originalnite presmetki. Na kraj, golem del od mediumskoto pokrivawe na ovaa kriza za Koka-Kola se odnesuva{e kako za kompanija koja “se bori za reizgradba na svojata reputacija”. Iako pomina re~isi edna nedela bez kompletno soop{tenie od kompanijata, den po povlekuvaweto, studeni, nau~ni pressoop{tenija bea postirani na vebsajtot na kompanijata, koi propu{tija da ja zemat predvid emocionalnata dinamika na situacijata. Onie koi stradaa i po{irokata publika ova go po~uvstvuvaa

PRIKAZNI OD WALL STREET

HOOTERS GO NAJ Kompanijata zainteresirana za negovo prezemawe pregovorite gi po~nala u{te pred edna godina preku kompanijata North Point Advisors. Finansiskite uslovi pod koi bi bilo napraveno prezemaweto ne gi otkriva nikoj od dvete strani

ompanijata Wellspring Capital Partners e vo zavr{ni pregovori za prezemawe na Hooters, koj ima pove}e od 400 lokali {irum svetot. Glavna ponuda na menito na restoranite se ladnoto pivo, pile{kite krilca, no i atraktivnite devojki oble~eni vo tesnite mai~ki i `e{ki pantalon~iwa. Kako {to objavi magazinot Fortune, ovie pregovori bile

po~nati u{te pred edna godina so kompanijata North Point Advisors, kako zastapnici na Wellspring Capital Partners, so sedi{te vo Atlanta. Sega zasega i od dvete strani ne se dadeni nikakvi podatoci za finansiskite uslovi pod koi bi bilo napraveno vakvoto prezemawe. Spored poslednite izve{tai i analizi, se pretpostavuva deka Hooters ima godi{ni prihodi vo iznos od 1 milijarda dolari.“Veruvajte

deka ova prezemawe e mnogu delikatna zdelka. Ne velam deka ne e izvodlivo, no ne e i samo prese~i i zemi”, tvrdi eden od investitorite koj pred izvesno vreme be{e zainteresiran da bide del od prezemaweto na Hooters. Najgolemata komplikacija vo odnos na mo`nosta za postignuvawe na lesen dogovor za prezemawe na Hooters of America e {to kompanijata ne e direkten sopstvenik, odnosno

FEQTON

PETOK

26.11.2010

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Dodeka KokaKola o~ajni~ki se obiduva{e da gi identifikuva pri~inite za vidlivite anomalii na potro{uva~kata {ema, belgiskiot minister be{e izgoren od `elba da ~ue {to trgnalo naopaku direktno od kompanijata, ne od mediumite. Vo toj kontekst, Koka-Kola ne be{e otvorena za faktite {to ne gi znae kako otfrlawe na prezemaweto korporativna odgovornost, {irej}i gnev naokolu i javna zagri`enost, evide-ntirana od lavinata povici do belgiskite centri za truewe 900 povici vo eden den. Nastrana od ova, eden belgiski profesor, priznat avtoritet za vakvi raboti, vo televizisko intervju dade hipoteza deka se raboti za masovna histerija, bez prethodna proverka na pacientite. Ova be{e nesfatliva navreda za roditelite, pa kredibilitetot na ovaa hipoteza vedna{ be{e naru{en. I

Izvr{niot direktor, Daglas

Ajvester, se pojavi vo Belgija i gi popravi rabotite

Koka-Kola se povlekuva od be-

lgiskite prodavnici, vest {to se najde vo site evropski i svetski mediumi kako {to faktite izlegoa od kontrola, Koka-Kola prekina da komunicira so javnosta, dodeka o~ajni~ki bara{e objasnuvawe

koe }e go ponudi na ministerot za zdravstvo. “[EFOT ZNAE SÉ” SINDROM Otkako belgiskata i

francuskata vlada izdejstvuvaa povlekuvawe na proizvodite, kompanijata finalno go mobilizira{e pretsedatelot i izvr{en direktor, Daglas Ajvester, da ja poseti Evropa i da pomogne vo menaxiraweto na krizata, so cel da se do nejzin kraj. Koka Kola prezede pravilni ~ekori so prvi~noto povlekuvawe na kontaminiranite serii, no ja zagubi superiornosta koga po~na da se buni protiv totalnoto povlekuvawe na proizvodite. Kako i da e, najgolemata gre{ka na Koka-Kola be{e toa {to ne gi pottikna lokalnite belgiski i francuski menaxmenti da prezemat grià za nivnite sopstveni komunikaciski kancelarii i nivniot odgovor. Nazad vo Atlanta, na lu|eto od korporativnata komunikaciska kancelarija te{ko deka }e im teknelo deka belgiskata vlada, (kako i sekoja vlada vo predizborie) i samata bila vo kriza poradi kritikite za na~inot na koj se spravila so simultaniot strav po zdravjeto, poradi hranata so dioksin. Vladata bila zagrièna da mu dokaè na elektoratot deka seriozno gi prezela potrebnite merki za bezbednost na hranata i ja zgrap~ila {ansata so toa {to ja prisilila Koka-Kola da gi povle~e site proizvodi od nivniot pazar. Vo Francija, vladata ednakvo bila zagrièna da pokaè vloùvawe po pra{aweto

za bezbednost na hranata i vedna{ trgnala po koritoto na belgiskite vodi. Taka, vladite izgledale kako “dobrite momci”, a Koka-Kola definitivno - “lo{oto dete”. Nekomuniciraweto ne e opcija, komentira Majkl Rexester, ekspert po krizen menaxment. Ako kompanijata nema {to da kaè, toga{ treba da go objasni toa i da ja kaè pri~inata, a isto taka treba da dodade deka koga }e ima informacii, mediumite treba da gi o~ekuvaat. Dodeka Koka-Kola o~ajni~ki se obiduva{e da gi identifikuva pri~inite za vidlivite anomalii na potro{uva~kata {ema, belgiskiot minister be{e izgoren od èlba da ~ue {to trgnalo naopaku direktno od kompanijata, ne od mediumite. Vo toj kontekst, Koka-Kola ne be{e otvorena za faktite {to ne gi znae. Se ~ine{e re~isi nezamislivo deka najgolemiot brend vo svetot, godinava procenet na 70 milijardi amerikanski dolari, ne reagira{e navremeno i so pove}e obyir za za{tita na nivniot najskapocen kapital - nivniot brend. Spored Rexester, korenot na celiot nesoodveten odgovor leì vo ona {to go vikame sindromot “{efot znae s$” i vo premnogu internaliziranite perspektivi za krizata, {to na kompanijata & se nao|aa pri raka. Globalnite organizacii se kako

oktopod - site operacii se na krajot na pipalata i tamu leì najgolemiot potencijal za ne{tata da trgnat na lo{o. Centarot na oktopodot mora da go trenira i zasili menaxmentot na krajot na pipalata, za da moè da prezeme pravilni odluki i pravilno da odgovori, bidej}i tie najdobro ja znaat lokalnata scena. Po problemot so belgiskata kontaminacija, noviot izvr{en direktor na KokaKola ja reorganizira{e kompanijata nadvor od nejzinata centralizirana struktura i pretstavi soodveten balans me|u lokalnata avtonomija i globalnata koordinacija. Denes Koka-Kola ima sistem so koj moè da se osigura deka site kancelarii se podgotveni da se spravat so kriza vo nivnite lokacii, kako i sistem koj nudi interno rasprostranuvawe na informaciite so cel da im ovozmoì na drugite pazari da se spravat so koi bilo posledici vo nivnite zemji. Zgora na toa, drug klu~en princip sega e da se menaxiraat krizite na na~in na koj tie se percepiraat odnadvor. Taa percepcija e realnosta {to }e ja snajde kompanijata, tvrdi PR ekspertot Roxester. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako odgovori kompanijata Brixstoun koga kulminiraa lo{ite vesti za nivnite avtomobilski gumi

JDE IZLEZOT OD KRIZATA?! pod negova kontrola ne se golem broj lokacii. Golem broj vakvi mali lokacii, vklu~uvaj}i i edna na Menhetan, se vo sopstvenost na Hooters Inc, kompanija so sedi{te vo Klirvoter na Florida. Toa se odnesuva i na istoimeniot hotel i kazino vo Las Vegas. Druga pri~ina e {to na stranata na proda`bata nema individualen investitor ili finansiski sponzor, tuku sopstvenici so osporeni imoti. Hooters of America b e { e formirana vo 1984 godina koga Robert Bruks gi kupi pravata za fran{iza od osnova~ot na kompanijata bazirana vo Klirvoter Florida. Po ovoj negov poteg, novata kompanija za brzo vreme se

pro{iruva na globalno nivo, pretvoraj}i se vo vistinsko opu{teno mesto za ishrana. “Dobrata hrana, ladnoto pivo i ubavite devojki se sekoga{ vo moda”, izjavil Robert Bruks za Fortune vo 2003 godina. Prethodno, vo tekot na 2002 godina, Bruks stanuva mnozinski sopstvenik vo kompanijata, so {to se imenuva sebesi za nejzin pretsedatel. Na kompanijata, od koja prethodno gi kupi pravata za fran{iza, pokraj Menheten i Las Vegas, pod upravuvawe & gi ostavi i lokaciite vo oblasta na Tampa Bej i ^ikago. Ostatokot od lokaciite ostanaa vo sopstvenost na Bruks, odnosno Hooters of America, pri {to mu be{e otstapeno i pravoto za prodavawe na

fran{izata vo ramkite na SAD, no i vo internacionalni ramki. Po doa|aweto na ~elo na kompanijata, Bruks uspea da go pro{iri svojot biznis vo pove}e od 425 lokacii {irum Amerika, no i vo svetski ramki. Za `al, vo 2006 godina umira od srcev udar. Vedna{ po negovata smrt po~nuvaat i raspraviite za negovata imperija i imot. Na edna strana se nao|a negovata sopruga Tami, koja prethodno odbi da zeme 20 milioni dolari koi Bruks & gi ostavil vo svojot testament, insistiraj}i na toa da dobie edna tretina od imotot, tvrdej}i deka & bil skraten pristapot do kakva bilo

informacija za negovata vrednost, no i deka & bile ukinati mese~nite primawa. Pred tri godini be{e proceneto deka imotot na kompanijata na Bruks vredi okolu 130, odnosno 160 milioni dolari, so servisirani dolgovi i obvrski kon potencijalnite dostavuva~i. Na drugata strana, pak, se nao|a Kodi, sinot na Bruks od prethodniot brak, koj po smrtta na negoviot tatko e postaven za eden od administratorite na imotot na kompanijata, no i za nejzin glaven izvr{en direktor. Kodi, pak, tvrdi deka i tie 20 milioni dolari trebalo da & bidat skrateni na Tami, bidej}i izminatite nekolku godini, s$ do smrtta na ne-

Dobra hrana, ladno pivo i zgodni

kelnerki se dobitnata kombinacija na Hooters goviot tatko, taa voop{to ne `iveela so nego. Razvrskata na ovoj spor trae s$ u{te i e edna od pre~kite za proda`ba na kompanijata. Sepak, dokolku dojde do toa

s$ u{te ostanuva nejasno dali Wellspring, kompanijata koja planira da go prezeme Hooters, na ovaa pozicija }e go zadr`i Kodi ili }e donese svoj menaxerski tim.

20 26.11.2010

PETOK

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.11.2010 Matriks raspi{uva oglas za slednoto rabotno mesto: 1.Komercijalist Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo va{iot tim, prijavite so CV ispratete gi najdocna do 30 Noemvri na slednata adresa: Matriks, ul.Ka~ani~ki Pat bbv, p.fah 1157, 1000 Skopje ili na e-mail:automatrix@matrix.com.mk MENAXMENT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010-30.11.2010 Dom-Dizajn objavuva oglas za rabota na rabotno mesto: menaxer na kancelarija. Zainteresiranite kandidati da ispratat Pismo za interes, Biografija i Preporaki na: kovaceva@dom-design.com.mk, najdocna do 30.11.2010. OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er

Objaveno: 24.11.2010 Evropski Univerzitet-Republika Makedonija, raspi{uva konkurs zza izbor/reizbor na nastavnici i sorabotnici: 1.Fakultet za ekonomski nauki 2.Fakultet za informatika Konkursot trae 5(pet) dena zaklu~no so 29.11.2010. Prijavite i dokumentacijata po konkursot kandidatite da gi dostavat li~no na Evropski Univerzitet-Republika Makedonija bul.â&#x20AC;&#x17E;Sv.Kliment Ohridskiâ&#x20AC;? br.68, Skopje OSIGURUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Dru{tvoto za osiguruvawe ALBSIG AD SkopjeGeneralna Direkcija Skopje, ima potreba od: -Dipl.pravnik so polo`en pravosuden ispit Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: info@albsig.com.mk ili po po{ta na adresa ul.\uro \akovi} br.46, Skopje, najkasno do 01.12.2010 godina. PROIZVODSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Xonson Kontrols, vrabotuva lu|e na slednoto rabotno mesto: Operator na proizvodna linija Aplikaciite treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p.fah 518,1000 Skopje, ili na e-mail: AG-EUR-MK-Jobs@jci.com. Oglasot trae do 30.11.2010 JAVEN SEKTOR Izvor: Vreme

Objaveno: 24.11.2010 Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj raspi{uva javen oglas za vrabotuvawe na samostoen referent za odr`uvawe na vozen park Javniot oglas trae pet dena od denot na objavuvawe. Site zainteresirani kandidati da gi dostavat slednite dokumenti:kratka biografija(CV), kopija od voza~ka dozvola B-kategorija i dokaz za baranoto rabotno iskustvo na slednata adresa: ul.Skupi br3a, 1000 Skopje, so nzanaka za oglas za vrabotuvawe.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / MENAXMENT / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PETOK

SEKOJ DEN VO OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

LICE ZA KONTAKT:

26.11.2010

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 26.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / BIZNIS PLAN / HR

PETOK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Upravuvawe so promeni Oblast: Know-how programa Termin: 27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 56 ~asa (4 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html Opis na obukata Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata

idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Celi na obukata Upravuvaweto so promeni e upravuvawe so turbulentna, neuredna, haoti~na

struktura, koja ne mo`e da se menaxira vistinski, odnosno toa e pove}e liderska sposobnost otkolku menaxerska ve{tina. Celta na obukata e podgotovka na odgovornite za upravuvawe so promenite vo organizacijata. Zada~ata na upravuvaweto so promeni e da se stavi red na haoti~na situacija, a ne situacijata da se tretira so isplanirani i organizirani proceduri.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Celna grupa Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo

svojata organizacija: pretpriema~i od mali i sredni pretprijatija, pretstavnici na proizvodni i trgovski pretprijatija, pretstavnici na korporativniot i izvr{niot menaxment i rakovoditeli na timovi na kompanii, javni ustanovi, finansiski i drugi vidovi organizacii. KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KORPORATIVNO UPRAVUVAWE / DELOVNA KOMUNIKACIJA

PETOK

26.11.2010

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWEVO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

SAMO VO

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105

ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se! Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost Noemvri 2010 Sinergija Plus Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar

Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Besplatno predavawe za metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmoàt: Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odrùvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odrùvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk

ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10 Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF

08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment

10.12 - 11.12.10 Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10 Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 26.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

FUN BUSINESS

PETOK

26.11.2010

MEDIUMSKI NATPREVAR

MURDOK I BRENSON VO TRKA ZA IT PUBLIKA

Koj }e bide prorokot na novite digitalni vesnici? Murdok zapo~nuva so dneven vesnik namenet za iPad, no i Brenson ne zaostanuva so viziite za osvojuvawe na tehnolo{kata publika

upert Murdok, star qubitel na pe~atenite mediumi, se samoproglasi sebesi za spasitel na digitalnite vesnici. Toj vo momentov e posveten na izgradbata na “Dejli”(“The Daily”), vesnik namenet za Ajpad (iPad), koj treba da se pojavi na po~etokot na slednata godina. Stanuva zbor za investicija od 30 milioni dolari i personal od okolu 100-ina lu|e. Ova }e bide prviot vesnik od vakov tip, bogat so novosti i fotografii, napraveni tokmu za Ajpad. Za Rupert Murdok ova e neverojatno vozbudliv proekt, zatoa {to vesnicite sekojdnevno se trudat da zemat {to e mo`no pogolem del od vestite preku Internet, me|utoa, ima i podobra mo`nost so tabletite i drugite mobilni uredi, za koi korisnicite se ve}e nau~eni da pla}aat za odredena sodr`ina. Murdokoviot Wuz korporej{n (News Corporation) gleda na Ajpad kako na~in za vra} awe na vlogot na korisnicite nazad vo objavuvaweto na vestite, delumno poradi postignatiot dogovor na

kompanijata so Epl (Apple). Potro{uva~ite koi ja prezemaat aplikacijata na “Vol Strit ùrnal” (Wall Street Journal) za Ajpad se pretplatuvaat kaj Dau Xons (Dow Jones) (berzanskiot indeks). “Ekonomist” (The Economist) od neodamna najavi sli~en pristap, zatoa {to isto kako i “Vol Strit ùrnal”, i tie go naplatuvaat onlajn-koristeweto na informaciite. Drugite izdava~i, pak, se poàlile na faktot {to se isfrleni od proda`bata i se ostaveni na toa da prodavaat poedine~ni izdanija. Minatoto leto Rupert Murdok se soglasil i mu dozvolil na Epl da gi prodade site {oua na Foks TV (Fox TV) na Ajtjuns (iTunes) (programa za pristap na Ajpad ) za 99 centi i pokraj protivewata na nekoi od menaxerite na Wuz korporej{n. Od juli godinava, “London tajms” (London Times) i negovoto nedelno “Sandej tajms” (Sunday Times), i dvete vo sopstvenost na Wuz korporej{n, po~naa so pretplati na nivnoto elektronsko izdanie, i ve}e I

imaat 100.000 korisni~ki uplati za prvite ~etiri meseci, a polovina od niv bea za pove}ekratno kupuvawe na wuz-uslugite. Brojot na korisnicite koi pla}aat informacii preku elektronska po{ta moè da varira od nekolku desetici do iljadnici, a spored istraùva~kata firma Komskor, tie se samo del od {este milioni ~itateli koi go posetuvaat sajtovite na “Tajms”. So proektot Dejli, Wuz korporej{n vleguva vo biznisot so digitalni vesti na proizvodot koj ne e besplaten na Internet, no za format koj lesno se pla}a. Zna~i, koga “surfate” i }e naidete na sodrìna koja treba da se plati, vedna{ se povlekuvate, osven ako ne e ne{to {to mora da go pro~itate ili vidite. No, toga{ odite vo internet-prodavnicata za aplikacii za Ajpad, a ve}e ste vo komercijalnata sredina: pritiskaweto na kop~eto za tro{ewe na malku pari na ne{to koe go posakuvate ili vi pretstavuva zabava i ne e tolku pogre{en ~ekor. No, O

na Murdokoviot stav deka uredot na Stiv Xobs e svoevidno magi~no carstvo na vestite, mu se sprotivstavuva realnosta. Bidej}i, kolku i da izgleda inovativen, “Dejli” }e bide samo vesnik, iako vo moderen format. ]e se proizveduva nave~er, a potoa }e se pe~ati negovoto utrinsko izdanie. Delumno i }e se a`urira, no ne so brzinata na internet-vestite. Za nekoi }e bide prili~no ~udno da gi prenesat starite naviki vo nov format, bidej}i ~itatelite koi imaat ili planiraat da kupat Ajpad, go koristat kako internet-prebaruva~ za vesti, a ne kako vesnik, makar i elektronski, zaedno so negovite urednici. No, Murdok se nadeva deka vo prvite pet godini }e se preplatat barem polovina milion korisnici, {to bi pretstavuvalo re~isi 5% od brojkata na momentalnite korisnici na tableturedite, ili, okolu 100.000 godi{no. No, i brojkata

RUPERT MURDOK – stariot lisec vo novi mediumi od 100.000 korisnici izgleda neverojatno, bidej}i profitot od nivnite preplati bi bil re~isi 20 milioni dolari godi{no. Zatoa, preovladuva prognozata deka “Dejli” }e bide kako i drugite vesnici na Murdok, odnosno }e zavisi od profitot na Foks TV i tabloidot “San” (The Sun). Kako i da e, Murdok nema da bide sam vo ovaa avantura. Sopstvenikot na Virxin, ser Ri~ard Branson, koj sekoga{ sakal da bide me|u biznis-inovatorite, za slednata nedela najavi pretstavu-

vawe na negovo Ajpad spisanie! Ve}e kru`at insajderskite informacii deka toa spisanie delumno }e nalikuva na “Vajerd” (Wired), omilena kaj informati~arite, no se o~ekuva da gi tretira i temite na biznisot, patuvawata, kulturata i zabavata. Avionskata kompanija Virxin atlantik na Brenson ve}e izdava dva klasi~ni magazini nameneti za patnicite, pa zatoa nekoi o~ekuvaat samo nivno “reformatirawe” vo internetpublikacija.

26 26.11.2010

FUN BUSINESS

PETOK

NAJBOGATITE TURSKI SEMEJSTVA

NEPRIKOSNOVENOSTA NA SEMEJSTVOTO KO^

Na spisokot na najbogatite 100 turski semejstva spored magazinot “Ekonomist”, prvoto mesto ve}e {est godini go dr`i edno od najbogatite i najmo}nite semejstva vo Turcija, Ko~. Nivnoto bogatstvo e proceneto na pove}e od 10 milijardi dolari, a imeto Ko~ ne e nepoznato nitu na makedonskiot pazar. Vo 2005 godina go otvorija prviot trgovski centar Ramstor vo Makedonija, investiraj}i 20 milioni evra

agazinot “Ekonomist” ja objavi listata na najbogatite 100 semejstva vo Turcija. Na prvoto mesto na listata se najde poznatoto tursko semejstvo Ko~. Po odlukata na magazinot za procenka na bogatstvoto na semejstvoto [abanxi, koe spored poedine~nite aktivnosti na ~lenovite vo semejstvoto treba poinaku da se rangira, semejstvoto [ahenk se najde na vtoroto mesto. Na listata na najbogatite dominiraat semejstvata koi poseduvaat banki. Vo poslednoto izdanie na nedelniot magazin “Ekonomist”, semejstvoto Ko~, ~ie bogatstvo e prijaveno deka iznesuva pove}e od 10

milijardi dolari, go dobi prvoto mesto na listata na 100 turski najbogati semejstva. “Ekonomist” ova istra`uvawe go sproveduva sekoja godina od 2004 godina, a istra`uvaweto go sproveduva so sre}avawe so bankari, sovetuvaj}i se so eksperti za upravuvawe so bogatstvo i presmetuvaj}i gi vkupnite vrednosti na kompanijata na Istanbulskata berza (ISE). Semejstvoto Ko~ e na vrvot na listata vo poslednite {est godini. Poznato e po toa {to e najaktivno vo avtomobilskiot, energetskiot, finansiskiot, petrohemiskiot, pretpriema~kiot i prehranbeniot sektor. Ova semejstvo e poznato i

Ramstor e prviot trgovski {oping-centar vo Makedonija, investicija na Ko~ Holding od 2005 godina

vo Makedonija po toa {to vo 2005 godina go otvori prviot golem internacionalen trgovski {opingcentar vo Skopje, Ramstor. Ko~ vo dr`avata vleze so toj proekt i investicija od 20 milioni evra. Ovoj trgovski centar spa|a vo AD Migros Turk, koi se del od Ko~ Holding, najgolemata turska korporacija so najgolemi prihodi. Ko~ minatata godina ostvari promet od 44,8 milijardi turski liri i vrabotile 68.514 lu|e (100 turski liri = 68 dolari). Ferit [ahenk, sopstvenik na Dogu{ grup, go zazema vtoroto mesto na listata, so bogatstvo koe isto taka vredi pove}e od 10 milijardi dolari. Ulker grup se rangirani na treto mesto so bogatstvo koe iznesuva me|u 7 i 8 milijardi dolari. Semejstvoto [ahenk, koe e aktivno vo oblasta na finansiite, grade`ni{tvoto, mediumite i turizmot, prijavilo deka ostvaruva promet od 7,9 milijardi liri i vrabotuva 28 iljadi lu|e, dodeka [abanxi Holding, koj e najaktiven vo oblasta na finansiite, maloproda`bata, avtomobilskite gumi, energijata i cementot, prijavil promet od pove}e od 18,9 milijardi liri minatata godina. Kompanijata vrabotila pove}e od 55.200 lica. Spored sovetnicite za upravuvawe so bogatstvo, semejstvoto [abanxi bi trebalo da se ocenuva i smesti vo drugi vakvi listi, bidej}i odredeni ~lenovi na semejstvoto

Del od ~lenovite na semejstvoto KO^

ZGOLEMUVAWE NA VREDNOSTA NA ISE orastot na vrednosta na sredstvata na kompaniite na ISE (Istanbulskata berza), P isto taka, vlijael vrz bogatstvoto na brojni kompanii. Sopstvenicite na kompaniite pridobivaat od ovie rastewa, spored brojot na akciite koi gi poseduvaat. Odredeni semejstva koi poseduvaat banki po~uvstvuvale porast vo nivnoto bogatstvo od 50%. Semejstvoto [ahenk, partner na Garanti grupata; semejstvoto [abanki, partner vo Akbank; semejstvoto Ko~, partner na bankata Japi Kredi; semejstvoto ôlakoglu, partner na bankata Turska ekonomija i sopstvenik na bankata Tekstil Turgut Jilmaz se del od onie semejstva koi zabeleàle seriozni porasti na nivnoto bogatstvo. Bumot vo rudarstvoto, energijata i grade`ni{tvoto, isto taka, pokaà porast na vrednostite na kompaniite na berzata. Spored prethodnite istraùvawa za distribucijata na prihodot, sprovedeni od Turskiot statisti~ki institut ili Turkstat, semejstvata na vrvot od piramidata na prihodi zarabotuvaat re~isi 0,3% od celosniot turski prihod, javuva “Ekonomist”. Turskiot bruto-doma{en proizvod verojatno }e dostigne 1,1 trilioni liri ovaa godina, predviduva “Ekonomist”, dodeka godi{niot prihod na 2.200 najbogati semejstva iznesuva 3,3 milijardi liri, spored magazinot. Sepak, pri padovite i porastite vo bogatstvoto na “turskite najbogati”, kaj lu|eto vlijaat i nivnite naviki na potro{uva~ka. Za vreme na ekonomskata kriza, bogatite lu|e izbegnuvaa da se pojavuvaat vo luksuzni prodavnici, preferiraa {oping vo stranstvo, objavil ekskluzivniot konsultant na “Ekonomist”, Ozlem Gusar. Isto taka se zgolemila i onlajn-proda`bata na internet-prodavnici za luksuzni raboti, zaklu~il Gusar. “Vo odredeni zemji, kako {to e Indija, Kina, Rusija i Turcija, lu|eto se obiduvaat da ja dokaàt svojata mo} i status so kupuvawe luksuzni brendovi. Moème da vidime kolku e va`na Turcija za luksuzniot pazar so brojni novi butici koi se otvoraat eden po drug”, veli Gusar. po~nale da se fokusiraat na sopstveni biznisi. Taka, moèbi poprecizno bi bilo da se podelat ~lenovite na semejstvoto vo posebni grupi, namesto zaedni~ko da se grupiraat. Poistaknati od ova semejstvo se Erol [abanxi i negoviot tatko [evket

[abanxi. Sopstvenikot na ^ukurova Holding, Mehmet Emin Karamehmet; sopstvenikot na Enka Holding, [arik Tara; potoa semejstvoto Dogan; sopstvenikot na Esas Holding (koe e vo sopstvenost na [efket [abanxi i negovoto semejstvo); sopstvenikot na

GADGETS

SVETKAV VELOSIPED o ogled na faktot deka vo posledno vreme se obrnuva golemo vnimanie na ekolo{kata svest, s$ po~esto moème da zabeleìme lu|e koi gi zamenuvaat svoite skapi avtomobili so velosiped. Barem toa e slu~aj so pogolemite evropski zemji. Od bezbednosni pri~ini, sekoga{ e dobro da imate full oprema na va{eto prevozno sredstvo, pa taka e i so velosipedot. Kako dodatok moè da se koristi SpokeLit, ured koj se stava na {picite od trkalata, koj moè da sveti konstantno dodeka vrtite na pedalite ili, pak, samo da trepka. Na toj na~in }e bidete zabeleàni od ostanatite voza~i i nema da dojde do nesakani nezgodi. Bateriite na SpokeLit traat dolgo, a svetlata moè da bidat crveni, sini ili zeleni.

[abanxi Holding, Erol [abanxi i semejstvoto; Turkan [abanxi i semejstvoto; Omer [abanxi i negovoto semejstvo i semejstvata Eza~iba{i i Jazi~i se me|u 12 najbogati turski semejstva i zaedno poseduvaat bogatstvo pogolemo od 5 milijardi dolari.

SPORT

PETOK

SPORT

26.11.2010

LIGA NA [AMPIONI

FUDBAL

KOREJSKITE MUNDIJALSKI NADE@I PORASNAA SO BOMBARDIRAWETO!?

PANDEV OD TRAGI^AR PRERASNA VO JUNAK NA INTER!

Pandev, zaedno so ostanatite igra~i koi go sovladaa Tvente, se zaslu`ni i za obezbeduvawe na trenerskata pozicija na Rafael f Benitez,, kojj najverojatno j r j }e }e se soo~e{e so otkaz vo slu~aj slu~aj na poraz GORAN PANDEV kone~no ja osvoi blagonaklonetosta na kritikata

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ktuelniot evropski {ampion, ekipata na Inter, uspea da go sovlada holandskiot pretstavnik Tvente vo pettoto kolo od Ligata na evropskite {ampioni so 1:0 i da obezbedi plasman vo eliminaciskata faza od natprevaruvaweto. Makedonskiot reprezentativec, otkako site negovi kolegi se povredeni ili kazneti, ostana edinstveniot napa|a~ vo timot i gi osvoi priznanieto na publikata i kritikata. “Igra~ na natprevarot” e na{iot Pandev, proglasen od vlijatelniot sportski portal Gol, kade {to vo opisot na negovata igra e navedeno deka uspeal zna~itelno da ja podigne sopstvenata forma, i toa vo momentite koga mu bilo najpotrebno na Inter. Interesno, no istata internet-stranica od Pandev napravi tragi~ar

pokraj toa {to tenzijata me|u dvete Korei, Severna i Ju`na, denovive e na najvisokoto mo`no nivo, osobeno otkako ~etiri lica na ju`niot del od polustrovot go zagubija ìvotot vo nenadejniot napad na silite od severot, sepak, mnogumina smetaat deka i ponatamu se golemi {ansite svetskoto prvenstvo vo fudbal vo 2022 godina da se odrì vo toj del od svetot. Toa go potvrdija i od kandidatskiot odbor na Ju`na Koreja, od kade {to smetaat deka {ampionatot bi moèl da go donese tolku posakuvaniot mir na nacijata, podelena po gra|anskata vojna, koja iako ne e oficijalno zavr{ena, sepak, e vo primirje od 1953 godina. “Ne mislam deka neodamne{niot incident frla senka vrz na{iot obid da go organizirame mundijalot. Naprotiv, nemilite

Svetskoto fudbalsko prvenstvo bi mo`elo da donese mir na korejskiot poluostrov

sceni pokaàa kolku ni e potreben mirot, a fudbalot moè da proizvede sostojba koga tenzijata se kanalizira vo natprevar”, izjavi Hio Xin An, eden od rakovodnite lica vo organizaciskiot odbor na Koreja 2022. Inaku, Koreja e eden od najgolemite kandidati za dobivawe na organizacijata na mundijalot za 12 godini, a {ansite na Korejcite porasnaa otkako bea ostraneti delegatite za koi be{e obelodeneto deka gi prodale svoite glasovi na drugi zemji. Glasaweto za doma}inite na SP vo 2018 i 2022 godina }e se odrì na vtori dekemvri. L

na poslednite dve sredbi, na onaa so Totenhem od Ligata na {ampionite i pretposlednata protiv Kievo, vo koi {ampionot dvapati, sosema neo~ekuvano, do`ivea poraz. Pandev, zaedno so ostanatite igra~i koi go sovzaslu ladaa Tvente, se zaslu`ni i za obezbeduvawe naa trenerskata pozicija na aRafael Benitez, koj na nae{e jverojatno }e se soo~e soo~e{e n so otkaz vo slu~aj na poraz poraz. “Re{iv da ne ~itam {to vesnic e napi{ano vo vesnicite, bidej}i znaev deka ja imam o celosnata poddr{ka od igra~ite i rakovodstv rakovodstvoto. na Najbitno e {to na natTve prevarot so Tvente de poka`avme deka poseduvame golem

Spaseno stol~eto stol~et na Rafael Rafa f Benitez Benitez!

IGRA^ NA NATPREVAROT T e na{iot Pandev, proglasen od vlijatelniot sportski portal Gol, kade {to vo opisot na negovata igra e navedeno deka uspeal zna~itelno da ja podigne sopstvenata forma i toa vo momentite koga mu bilo najpotrebno na Inter karakter. Najbitno e da se izdr`i periodot koga golem del od igra~ite se povredeni”, izjavi Benitez. Deka rabotata na [panecot e osigurena potvrdi i pretsedatelot na Inter, Masimo Morati. “Po natprevarot i dvajcata imavme golema nasmevka i se rakuvavme od srce. Mislam deka toj gest govori mnogu pove}e od iljada zborovi. Site znaeme deka Benitez e golem trener”, zaklu~i Morati. Od tragi~arska uloga se vrati i Vejn Runi, koj po pauza od dva meseci be{e starter za Man~ester Junajted, no i strelec na edinstveniot gol na me~ot odigran vo Glazgov protiv

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

{kotskiot {ampion Renxers. Pobedonosniot gol za “|avolite” Runi go postigna od penal. “Potrebna e golema hrabrost da se izvede penalot, vo uslovi koga Runi ima{e mnogu te{ka ve~er. Proma{i nekolku udari, no na krajot sobra hrabrost da go re{i natprevarot. Vo momentov negovata forma ne e najdobra, no se gleda napredok”, izjavi menaxerot na Junajted, Aleks Ferguson. Do prvata pobeda godinava dojde timot na Hapoel od Tel Aviv, ~ii fudbaleri so 2:0 ja sovladaa Benfika. Barselona potvrdi deka e vo dobra forma otkako so 3:0 slave{e na natprevarot vo Atina, protiv gr~kiot tim na Panatenaikos. Dobra partija imaa i fudbalerite na [alke 04, koi isto taka go sovladaa lanskiot polufinalist, timot na Lion, so 3:0.

TOP 100