175 Kapital 29 11 2010 by Kapital Media Group

SKANADALOZEN POTEG NA MINISTEROT KOWANOVSKI VSKI

PROPADNA OBIDOT ZA SOBIRAWE 13 MILIONI EVRA SVE@ KAPITAL

KASETNI BOMBI OD BOSNA NA ]E SE UNI[TUVAAT O NA KRIVOLAK ZATOA [TO BIH I SRBIJA ODBILE

KHV NE DOZVOLI DOKAPITALIZACIJA NA KOMERCIJALNA BANKA

STRANA 2-3

STRANA 10

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, SABOTA, 27.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 46,50 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

885,58 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.11) 2.260

MBI 10

2.255

TA^I: Gr~kata vlada ima uloga vo konfliktot od 2001

0,17% 0 0,00% 0 00,22%

2.250 2.245 2.240

"DELOTO" NA RAMKOVSKI VODI DO SVEDMILK?!

STRANA 5

ISTRAGATA ZA NAVODNITE NAV VODN NITE KRIMINALI NA FIRMITE NA VELIJA RAMKOVSKI PO^NALA OD KONTROVERZNATA FIRMA "MIA BEVERIXIS"

2.235 2.230 23.11

24.11

25.11

26.11

FIAT CANOSKI: Doma{nite investitori se pova`ni od stranskite STRANA 13

27.11

Za osum godini nad 350 milioni evra od Makedonija odneseni vo zemjitedano~ni raevi

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

OTIDE VELIJA SOSE LUJZA!? STRANA 5

STRANA 4

STRANA 10

Najmnogu transakcii se ostvareni so akcijata na Alkaloid STRANA 9

Trojca poznati biznismeni kupuvaat avion za iznajmuvawe STRANA 12

Strujniot udar }e gi zgolemi tro{ocite i krizata vo stopanstvoto STRANA 11

ALA AL KAFAGI

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

IZBEGAL VO GRCIJA!?

STRANA 8

I DANOK I VISTINA

SOPSTVENIKOT NA MIA BEVERIXIS,

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

MAKEDONIJA SE IZMA^UVA SO SOPSTVENATA NEMO]

NA GRUEVSKI MU SE SLU^UVA NAROD, A NA NARODOT MU SE SLU^UVA CRVENKOVSKI!?

STRANA 6-7

NOVITE MO@NOSTI NA M SUVERENITE S FONDOVI FOND F STRAN STRANA 8

VOVEDN VOVEDNIK D SPASIJ SPASIJKA JOVANOVA

BAHUS E BOG, E-BAHUS E-BAH REALNOST REALN STRAN STRANA 2

2 29.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 29 NOEMVRI 2010

BAHUS E BOG, E-BAHUS REALNOST

Sigurno e edno - deka Makedonija ne postoi vo elektronskiot registar na Evropskata komisija, E-Bahus, kako zemja koja ima za{titeno svoi vinski regioni i oznaki. Iako Makedonija se deklarira kako vinska zemja, nikoj od nadle`nite institucii, a pred s$ Ministerstvoto za zemjodelstvo, ne po~uvstvuvalo potreba da ja stavi zemjata na spisokot, na koj im e gordost na dràvite da figuriraat so svoite vinski regioni. Ovoj spisok ne e samo obvrska ili administrativna za{tita na vinoto, tuku i svoevidna besplatna reklama na nacionalnoto vino i na vinskite regioni na Internet. Sigurno e i deka Grcija na E-Bahus si go za{titila regionot Makedonija kako geografska oznaka za vinata {to gi izvezuva na pazarite vo Evropskata unija i sega e mirna. Iako ne moè da se deklarira kako vinska zemja, Grcija si ja zavr{ila zada~ata. Sega moè samo da frla iskri kon Makedonija, vo ramkite na sevkupnata politika za promena na imeto na dràvata, jazikot, identitetot, narodot..., i preku popre~uvawe na izvozot na makedonskite vina vo EU. S$ {to moè da napravi Makedonija sega e da registrira vinski regioni koi nema da & pre~at na gr~kata strana. Ne znam dali toa go znael porane{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, koga go smenil pravilnikot za geogra-

fskite oznaki na makedonski vina, pa predloìl da stojat nazivite “Makedonija” i “makedonsko”. Ubav poteg od Spasenovski, no zadocnet. Iako Grci ja ja pretrka Makedoni ja vo E-Bahus, nadle`nite vo zemjava s$ u{te gaat nad eì d eka }e uspeat vo evropskiot registar da go za{titat “Makedonskoto vino” ili “Vinata od Makedonija”. Sme{ni se ovie iluzii, zatoa {to kaj Grcija ne pominuvaat takvi evtini trikovi, a poznavaj}i ja evropskata politika dosega, nema da pominat ni vo Brisel. Tokmu toa zna~i i inertnosta na evropskite institucii za re{avawe na problemot so izvozot na makedonskoto vino, koj odedna{ se nametna pred izvesno vreme. Da bideme na~isto. Inertnosta na Brisel ne e toa {to nas n$ zagriùva. Evropskata komisija nema da razranuva rani ako Makedonija spie. A, o~igledno e deka i Ministerstvoto za zemjod els tvo i Sekretarijatot za evropski pra{awa i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti spijat. Site obidi na “Kapital”, pa i na pratenikot Nikola ]urk~iev na sednicata za prateni~ki pra{awa vo ~etvrtokot, ne gi pomrdnaa od mesto ministrite. Dobivme samo edno {turo i neseriozno objasnuvawe od ministerot Qup~o Dimovski deka go ~eka “zakaàniot sostanok vo Brisel”. A, za da go zaobikoli celiot problem, Dimovski se zapletka u{te pove}e obiduvaj}i se da izleze heroj so toa {to }e lobiral makedonskite vina pove}e da se izvezuvaat vo Rusija i vo Kina. Zo{to, ministre, sostanokot vo Brisel go drìte vo tajnost? Zatoa {to ni sami ne znaete {to da o~ekuvate od nego ili {to da barate od evropskite institucii?

SKANADALOZEN POTEG NA MINISTEROT ZA ODB

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Trgnuvaj}i od faktot deka ~ekate podatoci koi se javno dostapni na Internet, so pravo se somnevame deka ne znaete kako da ja terate rabotata, iako stanuva zbor za problem koj moè da im nanese seriozni {teti na vinskata industrija vo zemjava i na ekonomijata, voop{to. Zatoa i mol~ite. Zatoa cela nedela nikoj od Va{iot resor ne odgovara na pra{awata na “Kapital”: dali, koga i kako }e go re{ite problemot so izvozot na vinoto? Tolku ja uslo`nivte celata situacija {to ni na vinarskite vizbi ne im e jasno {to se slu~uva ili moèbi im e jasno, ama ne sakaat da ja digaat topkata visoko, zatoa {to znaat deka dràvata nema da im go re{i problemot. Zatoa e za o~ekuvawe, dokolku po 1 januari zemjite-~lenki na Evro pskata uni ja ja spu{tat rampata za vinata od Makedonija na koi stoi terminot “Makedonija” ili “makedonsko”, da gi smenat etiketite. Za niv toa e najlesno i najbezbolno. Mnogu vina na evropskite pazari se prisutni so etiketite na koi e poso~en samo vinskiot region. Toa }e bide slu~aj i so makedonskite.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Atraktivni lokacii za izgradba na delovnotrgovski kompleksi prodava dr`avata preku novoobjaveni tenderi. Se prodava zemji{te za izgradba na golemi trgovski i delovni edinici vo Gazi Baba, Gevgelija, Sveti Nikole, Strumnica i Probi{tip. Po~etnite ceni na naddavaweto se dvi`at od 1.000 do 5.400 denari za metar kvadraten. Vkupnata povr{ina na parcelite iznesuva pove}e od 50.000 kvadratni metri.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KASETNI BOMB ]E SE UNI[TUV ZATOA [TO BIH Otkako BiH i Srbija odbile, Ministerstvoto za odbrana na Makedonija samo se prijavilo da uni{ti kasetni bombi od Bosna, stari 20 godini, na voeniot poligon Krivolak. Vladata donela vakva odluka za da sobira politi~ki poeni vo NATO, no ekspertite smetaat deka ovoj poteg e skandalozen i mnogu {teten za Makedonija uni{tuvaweto kasetni bombi MAKSIM RISTESKI vo voeniot poligon Krivolak avtoritet, tuku naprotiv, osetno go namaluva, izjavi Markovski risteski@kapital.com.mk

Kasetni bombi stari 20 godini, ostanati na teritorijata na Bosna i Hercegovina od vremeto na Jugoslovenskata narodna armija, a proizvedeni vo Srbija, }e se uni{tuvaat na teritorijata na Makedonija. Otkako vlasta vo Belgrad i vo Saraevo odbila, Ministerstvoto za odbrana na Makedonija samo se prijavilo da gi uni{ti bombite na voeniot poligon Krivolak. Vladata donela vakva odluka za da sobira politi~ki poeni vo NATO, odnosno bez nikakvi drugi finansiski ili integrativni pridobivki za zemjava. Ekspertite smetaat deka ovoj poteg na Ministerstvoto za odbrana e skandalozen i mnogu {teten za Makedonija. Spored niv, od

Makedonija }e pretrpi golema {teta vo odnos na ìvotnata sredina. Tie gi poso~uvaat kako sosem neopravdani o~ekuvawata na ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, deka Makedonija so ovoj poteg }e dobie politi~ki poeni pred me|unarodnata zaednica. Blagoja Markovski, porane{en polkovnik vo ARM, veli deka kriteriumite spored koi zemjite dobivaat ~lenstvo vo NATO se mnogu jasni i deka Makedonija gre{i ako misli deka vaka }e moè da gi zaobikoli. Tragi~no e {to mislime deka }e dobieme poeni vo NATO so postavuvawe na makedonsko ìvo meso vo mirovnite misii i so uni{tuvawe na ìvotnata sredina. Nikoj ne moè da me ubedi deka uni{tuvaweto na kasetni bombi e ednakvo {tetno kako gorewe na 2-3 kubici drva. Samite voeni ve`bi i manevri ja zagaduvaat ìvotnata sredina, a kamoli uni{tuvaweto na kasetnite bombi. Morame da gi promenime politikata i odnosot kon NATO, kade {to se vleguva samo so razvoj na demokratijata i na sovremen odbranben sistem, {to ne moè da se postigne so vakvo kratewe na buxetot za odbranata. Podani~kiot d odnos kon Alijansata ne samo {t {to ne go zgolemuva na{iot

za Kapital. MAKEDONIJA SAMA SE PRIJAVILA Od Ministerstvoto za odbrana objasnuvaat deka Makedonija se obratila do vlasta vo BiH, izrazuvaj}i podgotvenost da go prezeme uni{tuvaweto na zalihite so kasetna municija od ovaa dràva vo makedonskite centri za uni{tuvawe. Pritoa, bilo podvle~eno deka proektot }e se realizira samo dokolku ne ja zagrozuva bezbednosta na makedonskite timovi za uni{tuvawe na bombite i dokolku akcijata nema negativno ekolo{ko vlijanie vrz ìvotnata sredina. Vo faza na formirawe e ekspertski tim, koj, vo sorabotka so stru~waci od BiH, }e napravi procenka na mo`nostite za realizirawe na proektot. Norve{ka, vo ~ij glaven grad, Oslo, vo 2008 godina be{e potpi{ana konvencijata za zabrana na upotreba na kasetna municija, izrazila podgotvenost finansiski da ja poddrì akcijata so okolu 100.000 evra, koi }e bidat potro{eni za transport na bombite do makedonskiot voen poligon. Kako {to prethodno izjavi ministerot Kowanovski, Makedonija }e nema finansiski benefit od ovoj proekt. Ministerstvoto soop{ti deka kasetnata municija {to

BLAGOJA MARKOVSKI BLA PORA PORANE[EN POLKOVNIK VO ARM “Tragi~no e {to mislime deka }e dobieme poeni vo NATO so “Tragi postavuvawe na makedonsko ìvo meso vo mirovnite misii i postav so uni uni{tuvawe na ìvotnata sredina. Nikoj ne moè da me ubedi deka uni{tuvaweto na kasetni bombi e ednakvo {tetno d kako gor gorewe na 2-3 kubici drva. Samite voeni ve`bi i manevri ja zagaduvaat zagad ìvotnata sredina, a kamoli uni{tuvaweto na kasetnite bombi. Morame da gi promenime politikata i kase odnosot kon NATO, kade {to se vleguva samo so razvoj na demokratijata i na sovremen odbranben sistem, {to ne moè da se postigne so vakvo kratewe na buxetot za odbranata. Podani~kiot odnos kon Alijansata ne samo {to ne go zgolemuva na{iot avtoritet, tuku naprotiv, osetno go namaluva.”

NAVIGATOR

PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

29.11.2010

IK POBEDNIK

ODGOVORNOST

REXEP TAIP ERDOGAN

urskiot premier predlo`i bliskoisto~en [engen vo arapskite zemji, so cel pogolema ekonomska sorabotka, so {to Turcija stanuva lider vo ovoj region

VLADIMIR PUTIN

a pridobi Angela Merkel na svoja strana za da lobira vo Brisel za usvojuvawe na spogodba za slobodna trgovija me|u Rusija i EU

ALEKSANDAR PETREVSKI

ivogradbite vo Sveti Naum }e ostanat zatoa {to ohridskiot gradona~alnik }e se nadmudruva so Vladata okolu zakonskite obvrski i parite

AKSEL VEBER

uvernerot na centralnata banka na Germanija go objavi “najlo{oto scenario” deka EU }e mora da go zgolemi fondot za spas, koj sega iznesuva 750 milijardi evra

BRANA ZORAN KOWANOVSKI

BI OD BOSNA VAAT NA KRIVOLAK H I SRBIJA ODBILE

}e se uni{tuva vo Krivolak ne sodrì radioaktivni komponenti, biolo{ki ili hemiski agensi. Procesot na uni{tuvawe prakti~no go objasnuvaat so primer {to ministerot Kowanovski dosega nekolku pati go upotrebi za ilustracija na {tetata - so uni{tuvawe na ovaa municija vkupno bi se oslobodile gasni materii po sostav i koli~estvo ednakvi na sogoruvawe na okolu 2-3 metri kubni ogrevno drvo. Od Ministerstvoto velat deka nivnite zalo`bi za za{tita i kontinuiran monitoring na ìvotnata sredina se reflektiraat i preku izrabotkata na elaborat za ìvotnata sredina na Krivolak, koj se podgotvuva vo partnerstvo so Slovenija. BOSNA I HERCEGOVINA ODBILA, IAKO IMALA NAJSOODVETNI POLIGONI Pratenikot na SDSM, Nikola ]urk~iev, e za~uden od faktot {to Makedonija go prifatila ona {to Bosna i Hercegovina bez razmisluvawe go odbila, iako BiH imala najmnogu

i najsoodvetni poligoni za uni{tuvawe municija. Iako re~isi site zemji vo regionot se potpisni~ki na konvencijata od Oslo, edinstveno Makedonija samata se prijavila za vo nejziniot lozarski kraj da bidat uni{tuvani kasetnite bombi od Bosna i Hercegovina. A tokmu Bosna izobiluva so poligoni za uni{tuvawe, no nitu taa, nitu Srbija prifa}aat kaj niv da se uni{tuvaat bombite, veli ]urk~iev. Partijata Demokratska obnova na Makedonija, kako zelena partija, koja e del od vladinata koalicija, nedvosmisleno e protiv idejata Makedonija da bide zemja koja drugi dr`avi }e ja koristat za da se oslobodat od zastarenata municija. Kasetnite bombi vo svojot sostav imaat nekolku elementi {to brzo se {irat niz vozduhot i pretstavuvaat seriozna zakana za civilnoto naselenie. Konvencijata od Oslo kompletno zabranuva upotreba, proizvodstvo i trgovija so kasetni bombi. Od 1 avgust 2010 godina zabranata stana obvrzuva~ka

SA[O DIMOV PORTPAROL NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA “Postapkata za uni{tuvawe na kasetnite bombi ne e itna i nema vremenska odrednica koga }e se slu~i. Makedonija e potpisni~ka na konvencijata od Oslo za zabrana na upotreba na kasetna municija, a toa podrazbira obvrska aktivno da bide vklu~ena vo modalitetite za uni{tuvawe na postoe~kite arsenali od istata.”

za site zemji-potpisni~ki, {to zna~i i za Makedonija. Zatoa, na{iot stav e mnogu kratok: toa {to e zabraneto, navistina e zabraneto, izjavi za Kapital portparolot na DOM, Toni Ristov. Direktorot na Upravata za `ivotna sredina, Filip Ivanov, zasega raspolaga samo so informacii za slu~ajot dobieni od javnite glasila. Institucijata {to ja rakovodi stru~no }e se proiznese koga }e dobie

egzaktni podatoci. “Vakov proekt ne moè da nema vlijanie vrz ìvotnata sredina. Za objektivni procenki na {tetata mora da se napravi posebna analiza, ~ie izveduvawe bi bilo ote`nato od faktot {to Krivolak e voen poligon i e zatvoren za javnosta”, smeta ekologot Marija Jankovska. Od Ministerstvoto za odbrana ne moàt da kaàt ni{to pokonkretno za vremenskata dinamika na proektot i velat deka proektot e vo faza na najava. Postapkata za uni{tuvawe na kasetnite bombi ne e itna i nema vremenska odrednica koga }e se slu~i. Makedonija e potpisni~ka na konvencijata od Oslo za zabrana na upotreba na kasetna municija, a toa podrazbira obvrska aktivno da bide vklu~ena vo modalitetite za uni{tuvawe na postoe~kite arsenali od istata, veli portparolot na Ministerstvoto za odbrana, Sa{o Dimov.

NEGOTINO I KAVADARCI NEINFORMIRANI o op{tinite koi se najzagrozeni od mo`nite Vzasega posledici na proektot, Negotino i Kavadarci, ne prezemaat ni{to, za{to, kako {to velat, nemaat konkretni informacii za planovite na Ministerstvoto za odbrana. “Nemame dobieno oficijalno izvestuvawe vo op{tinata i ne sum dovolno upaten, pa zatoa }e se vozdr`am od komentar”, izjavi gradona~alnikot na op{tina Negotino, Pane Trajkov, kade {to se nao|a poligonot Krivolak. Sli~en odgovor dobivme i od pretstavnik na op{tinata Kavadarci

VO OSLO, ZABRANATA ZA KASETNI BOMBI JA POTPI[AA 90 DR@AVI za upotreba na kasetnite bombi Zvodabranata vo Oslo ja potpi{aa 90 dr`avi. Glaven poza donesuvawe na ovaa konvencija e faktot {to duri 40% od eksplozivnoto polnewe na kasetnite bombi (koe se sostoi od pove}e pomali proektili so sopstven eksploziv, koi se aktiviraat pri kontakt so cvrsta pre~ka) ne eksplodira pri upotrebata na bombata i taka go pretvora vo minsko pole okolniot reon so povr{ina od pove}e od tri fudbalski igrali{ta. @rtvi na malite eksplozivi koi izgledaat bezopasno ~esto se decata, koi gi zamenuvaat so igra~ki.

Noviot direktor na prilepskata prehranbena kompanija Vitaminka, kratko po prezemaweto na kormiloto vo edna od najgolemite makedonski kompanii, napravi poteg koj e za pofalba i koj bi trebalo da bide primer i za ostanatite kompanii. Naumoski re{i za site svoi vraboteni, bez razlika na rabotnoto mesto, da upla}a 300 denari za dobrovolno dopolnitelno penzisko osiguruvawe. Toj pojasni deka 1% od dobivkata na kompanijata odi za ovaa namena, kako investicija vo podobra idnina na 500-te vraboteni vo Vitaminka. So vakviot poteg noviot direktor kreira imix na odgovoren menaxer, koj osven kon finansiskata kondicija na kompanijata, odgovorno se odnesuva i kon site onie koi ja kreiraat vrednosta vo Vitaminka ~ove~kiot potencijal. Osven za ovoj poteg na Nau-

SA[O NAUMOSKI moski, toj zaslu`uva pofalba i za zgolemeniot izvoz koj uspea da go postigne vo 2010 godina, i pokraj ekonomskata kriza i nepovolnite pazarni uslovi. Vitaminka }e uspee ovaa godina da ja zavr{i so 13% rast na izvozot. Sigurno deka ambicijata i vizijata na noviot prv ~ovek na kompanijata ne zastanuvaat ovde. Toj razmisluva kako da go zgolemi ne samo izvozot na postojnite pazari, tuku i kako da se pro{iri na drugi pazari. Ve}e slednata godina, so implementirawe na HALAL standardot proizvodite na Vitaminka }e mo`at da se probivaat i na isto~nite pazari. So vizija za pogolemo iskoristuvawe na kapacitetite, dobro planirawe i odgovorno rabotewe, Sa{o Naumoski ima dobra perspektiva pred sebe, koja ostanuva samo da ja realizira.

GUBITNIK

]E UNIШTUVA OPASNA MUNICIJA ZA DA SE DODVORI NA NATO

Ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, iako prvopovikan da ja sproveduva strategijata na Makedonija za vlez vo NATO vo delot na odbranata, pokaùva deka ne gi znae ni najosnovnite prioriteti za vrednuvawe na uspehot od strana na Alijansata. Najprvo dozvoli buxetot na negovoto Ministerstvo, klu~no vo NATOintegracijata, da bide skraten pod dozvoleniot minimum na koj Makedonija se obvrza vo dogovor so NATO. Na ovoj na~in go onevozmoì osovremenuvaweto na makedonskiot odbranben sistem, {to e eden od najjasnite NATO-kriteriumi. A potoa lo{o proceni deka ova moè da go kompenzira, prijavuvaj}i ja Makedonija da bide teritorija kade {to }e se uni{tuvaat opasnite kasetni bombi, zabraneti so konvencijata potpi{ana vo Oslo. So drugi

ZORAN ZORA AN KO KOWANOVSKI KOW WANOVSKI WAN WA zborovi, spored Kowanovski, Srbija (zemjata-proizvoditel na bombite) i Bosna i Hercegovina (dr`avata na ~ija teritorija se nao|aat), se naivni i ne znaat kako da sobiraat poeni kaj NATO, za{to odbile na nivna teritorija da se uni{tuva opasnata municija. Otkako se soo~i so reakcijata na javnosta, Kowanovski, obiduvaj}i se da go opravda svojot previd, napravi u{te eden golem gaf. Ekolo{kata {teta od uni{tuvaweto na bombite sosema nepromisleno ja sporedi so efektot od gorewe na 2-3 kubici ogrevno drvo, nasproti predupreduvawata na ekspertite za opasnostite {to gi nosi ovoj proekt.

MISLA NA DENOT BIZNISOT E NE[TO [TO LESNO SE DEFINIRA - TOA SE PARITE NA DRUGI LU\E

PITER DRAKER AVSTRISKI PISATEL I KONSULTANT PO MENAXMENT

4 29.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

OTIDE VELIJA SO SE LUJZA!? PROPADNA OBIDOT ZA SOBIRAWE 13 MILIONI EVRA SVE@ KAPITAL

KHV NE DOZVOLI DOKAPITALIZACIJA NA KOMERCIJALNA BANKA Nemaweto dokazi deka privatnata ponuda e nameneta za institucionalni investitori, kako {to nalaga Zakonot za hartii od vrednost, e pri~ina za odbivawe na baraweto za davawe odobrenie za zgolemuvawe na po~etniot kapital na bankata so emisija na obi~ni akcii po pat na privatna ponuda METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

10,6%

}e iznesuva{e sopstveni~kiot udel na East Capital Explorer Investments AB dokolku se realizira{e dokapitalizacijata

Komisijata za hartii od vrednost go odbi baraweto na Komercijalna banka za dokapitalizacija preku emisija na obi~ni akcii po pat na privatna ponuda za poznat kupuva~. Dokapitalizacijata be{e najavena so iznos od 13 milioni evra. Od KHV objasnuvaat deka baraweto go odbile zatoa {to bankata ne dostavila dokazi deka privatnata ponuda e nameneta za institucionalni investitori, kako {to nalaga Zakonot za hartii od vrednost. Ponudata na akciite be{e nameneta za dvata institucionalni investitori, East Capital Explorer Investments AB od Stokholm, [vedska, koj treba{e da otkupi akcii vo vrednost od 12 milioni evra, i Publikum holding d.o.o. od Slovenija, koj treba{e da go otkupi ostatokot od akciite.

Bankata za taa cel treba{e da izdade 228.470 obi~ni akcii so nominalna vrednost od 1.000 denari za akcija. Tie treba{e da bidat prodadeni po dogovorena cena od 3.500 denari za akcija. Ne se realiziraa o~ekuvawata na {vedskiot fond deka transakcijata }e se realizira do krajot na godinava. Po objavuvaweto na odlukata za dokapitalizacija na bankata, tie ne go krieja zadovolstvoto od ovaa investicija. “Nie sme sre}ni vo vrska so ovaa investicija i planirame da sorabotuvame so ostanatite sopstvenici, kako i so menaxmentot, za ponatamo{en razvoj na Komercijalna banka”, izjavi za “Kapital” Gert Tivas, glaven izvr{en direktor na East Capital Explorer Investments AB. Spored nego, pri~inite za investirawe vo Komercijalna banka se golemite mo`nosti za iden rast na

3 FAKTI ZA...

334 2,5% 0,9%

makedonskata ekonomija, a so toa i na bankarskiot sektor, so ogled na toa {to momentalnata pazarna penetracija vo ovoj sektor bila na mnogu nisko nivo. “Veruvame vo raste~kiot potencijal na makedonskata ekonomija. Komercijalna banka e mnogu dobro pozicionirana za da ima golem benefit od ovoj rast, kako i od ponatamo{nata ekspanzija na nejzinite proizvodi i uslugi, {to } e bide ovozmo`eno blagodarenie na noviot kapital”, veli Tivas. Dokolku se realizira{e ovaa transakcija, {vedskiot fond }e ima{e u~estvo od 10,6% vo akcionerskiot kapital na bankata, bidej}i toj indirektno, preku negovoto 50% u~estvo vo East Capital Bering Balkan Fund, ve}e poseduva okolu 1,4% od akcionerskiot kapital na Komercijalna banka. Komercijalna banka vo prvite devet meseci godinava ima{e najdobar finansiski rezultati vo odnos na drugite banki, ostvaruvaj}i dobivka od 12,7 milioni evra, {to pretstavuva porast od 10,3% vo odnos na istiot period lani. Sepak, od menaxmentot na bankata priznavaat deka efektite od krizata se ~uvstvuvaat i vo Komercijalna banka.

PROCENKI...

ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA minister za kultura

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA VO SEPTEMVRI

PORASNA PROSE^NATA NETO-PLATA VO SEPTEMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

PORASNA PROSE^NATA BRUTO-PLATA VO ISTIOT PERIOD

SITE DOGOVORI ZA “SKOPJE 2014” SE TRANSPARENTNI Voop{to ne mo`am da se soglasam so toa deka ne sakame da ja ka`eme sumata {to }e bide potro{ena za izgradba na proektite od “Skopje 2014”, kade {to e investitor Ministerstvoto za kultura. Site dogovori {to se sklu~eni od voto se nao|aat na Ministerstvoto tranicata na internet-stranicata Biroto za javni nabavki, izjavi ministerkata -Milevska, za za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, Radio Slobodna Evropa. Sporedd nea, Ministerstvoto za kultura nikoga{ne krielo ne{to, nitu ima namera da krie. “Ne se soglasuvam olitizirana. so tezata deka kulturata e politizirana. zira- na. Naprotiv, voop{to ne e politiziraaviv Za site direktori {to gi postaviv en i konkursot e mnogu transparenten uva sekoj ima mo`nost da u~estvuva na nego, a treba da dostavii programa i vizija za napredokott i razvojot na taa institucija”,, veli Kan~eska-Milevska.

obrooo! Se iznaplakavme vrz sudbinata na kolegite od A1! Sega se smirivme i nie, a kako {to gledam i tie! Da gi pogledneme, so ladni glavi, posledicite od sevo ova... Vo svoeto primitivno ekspoze pred svoite urednici vo petokot ve~erta Velija Ramkovski prizna dve raboti i tresna edna notorna glupost! Ajde prvo gluposta oti prili~no e va`na “...gord sum {to vie si ja odrabotivte rabotata...” (!?), im se obrati Ramkovski na svoite urednici! Molam? Da sum negov urednik, u{te istiot moment }e stanev i }e si zaminev! I }e go pluknev v lice toj jadnik, da mi prostite! ]e zaminev oti go potro{il i mojot novinarski kredibilitet i kredibilitetot na, spored niv, “stolbot na demokratijata” – samata televizija, koja ve~erta dojdoa da ja podr`at “kupi{ta jadnici politi~ari” bez tro{ka sovest i memorija za s$ {to napi{aa drugite mediumi vo mesecite {to pominaa!? Moi dragi kolegi od “sto`erot na demokratijata” }e go pra{av mojot gazda – slu{aj “lepotane”: od koi i kakvi izvori ti ja finansira{ svojata sedma firma (A1 TV)? Mili moi, novinarite i urednicite na eden medium sigurno treba da se zapra{aat kako se sozdavaat nivnite plati... Mene barem sekoga{ me interesiralo, a sega gledam deka i moite kolegi vo “Kapital”

...Da go analizirame malku Velija i negoviot al(a)...!? prili~no gi interesira, kako pravime pari...! Ova e su{tinata, koja ako malku pove}e se elaborira, }e ne dovede moèbi i do zaklu~okot deka A1 vo ~etvrtokot be{e zasekoga{ “potro{ena”, no za drugi celi... Za koi? Bliskata idnina }e pokaè... A, videte bogati, novinarite javno na televizija se pra{uvaa, a i nas ne pra{uvaa - zo{to mora novinarite da mu gi znaat site firmi na Velija!? Neka mi prostat kolegite od A1, no tokmu ovde nekade po~nuva urivaweto na slobodata na misleweto i govorot i toa ne samo kaj ovaa televizija, tuku i kaj ostanatite dve, taka neli, od onie pogledanite kaj nas!? Oti ako Velija javno prizna deka ima dogovori so Gruevski od nad 4 milioni evra, kolku li imaat tie!? Zatoa novinarite na A1 vo momentot koga pred celata makedonska javnost “se treskaa od zemja” moraa da znaat deka televizijata im se finansirala i od “crni fondovi”, proizvod na “sloènata pajakova mreà”, prikaàna na crteòt vo rakata na direktorot na UJP! Da se vratime i na Velija i negoviot al(a)!? Vsu{nost, mili moi, krunskiot svedok za navodnite kriminali vo firmite na ulica Pero Nakov bb e tokmu nivniot fakti~ki sopstvenik – Velija Ramkovski!? I toa so dve negovi prili~no neintelegentni izjavi – onaa deka “...pronajdenite pari bile sitni, od sitna “roba” (!?), od mali du}an~ina” (!?). Vtoroto svedo{tvo e koga re~e deka tie pari vsu{nost se pari od VMRODPMNE so koi mu gi pla}ale reklamite na televizijata (prethodno go obvini Gruevski deka so buxetski pari pla}al partiski reklami vo A1 (4 milioni evra), {to, ako se potvrdi, e te{ko obvinenie za zloupotreba na slu`benata dol`nost na premierot)!? No, da vidime...! Taka Velija, iako ne e formalen sopstvenik na {este firmi vo koi UJP izvr{i upad, i s$ u{te ne e pod istraga (zna~i moè da vlijae na istragata!!!), toj ve}e e del od ovaa prikazna! Glaven “stolb” okolu koj treba da odi istragata...!? Zgora {to i formalnata, a i su{tinska istraga na UJP, Finansiskata policija i MVR ve}e po~naa da gi davat prvite rezultati!? Zna~i brzo o~ekuvame energi~en odgovor od nadle`nite: Ima li kriminal ili nema? Rezultatot treba da go vidime site – gra|anite, kompaniite, pa i mediumite... Va`no e za biznis klimata i demokratskoto na~elo deka pred zakonite site sme isti! I na pazarot site sme isti – i “du}an~inata” na Velija, i drugite mediumi – elektronski i pe~ateni! Site pla}ame danoci i na site ni doa|aat kontroli! Ottuka, ako ima kriminal, molam i ova da vleze vo zapisnik – da se procesuira, a kriminalcite kako {to e redot – u }orka!? No, ako vlasta vleze vo dogovor so Velija i samata gi ignorira kriminalite vo {este firmi, a se fokusira na sedmata (A1 i nejzinoto informirawe za svoi potrebi), toga{ od ova na{evo dràva ne biduva, a novinarite na A1 slobodno neka se penzioniraat oti “hrabro odrabotile za jadniot im gazda”! Da prosledime mili moi... Sega na site ga}ite im se simnati!?

POLITIKA

PONEDELNIK

NEVLADINATA REALITETI STANA ALBANSKI SOJUZ! e formira{e nova partija vo albanskiot politi~ki blok – Albanski sojuz - predvodena od Vaqon Beqa, koj rakovode{e so nevladinata organizacija Realiteti. Spored prvi~nite informacii, neoficijalno, stanuva zbor za politi~ki subjekt koj }e se pozicionira blisku do DPA na Menduh Ta~i. “Na DPA mu treba silen ogranok vo Skopje, a toa go nema. Zatoa, planirano e

preku zaedni~ka sorabotka, a potoa i zaedni~ki nastap na izborite preku koalicija, Ta~i da gi zacvrsti svoite pozicii vo Skopje, kade {to realno e najslab. Celi 50% od partiskiot ogranok na DPA vo ^air e preminat vo novata partija, koja, vsu{nost, e transformacija na Realiteti", veli izvor za “Kapital”. Nevladinata Realiteti e poznata po `estokite napadi na vladinite politiki i

proekti, pred s$ na "Skopje 2014", i ocenkite deka DUI i Ali Ahmeti se samo kukli vo racete na Gruevski, koi ne znaat da se izborat za albanskite interesi.

29.11.2010

T TA^I: GR^KATA VLADA IMA ULOGA VVO KONFLIKTOT OD 2001 iderot na DPA, Menduh Ta~i, veli deka na internet-stranicata Vikilliks }e se pojavat dokumenti zza ulogata na gr~kata vlada vvo konfliktot vo Makedonija ood 2001 godina. ““Vikiliks objavuva stra{ni ddokumenti za sega{nata vvlada. Deneska gospodinot N Nikola Gruevski, Vladata i M MVR neka odat da gi apsat llu|eto koi rabotat tamu. Neka gi prisvojat kompjuterite na

Vikiliks i na CIA, pa potoa }e polemizirame. Amerikanskiot ambasador vo Atina v~era be{e kaj ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Dimitris Drucas. Mu objasni deka }e se pojavat mnogu to~ni informacii za ulogata na vlasta vo Atina vo vrska so konfliktot kaj nas, poto~no za ulogata na nekoi pretstavnici od albanskiot blok, normalno ne od DPA, vo vrska so sporot za imeto

na dvete dr`avi”, izjavi Menduh Ta~i.

DANO^NA PIRAMIDA NA PERO NAKOV BB?!

KRIMINALOT OD 7,5 MILIONI EVRA NA RAMKOVSKI VODI DO SVEDMILK?!

Otkrivaweto na kriminalot od 7,5 milioni evra, napraven od {est firmi registrirani na Pero Nakov bb, trgnalo od MIA Beverixis, sopstvenost na Ala al Kafagi. Toa ja dovelo UJP do Akstra trejd, do koja MIA Beverixis imala iljadnici besmisleni transakcii, a parite zavr{uvale vo stranski kompanii. UJP se somneva deka 7,5 milioni evra se del od kriminalot vo Svedmilk "te`ok" 30 milioni evra, kade Al Kafagi be{e akcioner, a Ramkovski dol`nik MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

oradi somnevawe deka 7,5 milioni evra bile odleani vo stranstvo preku {est firmi locirani na Pero Nakov bb, na koja se nao|a i A1 televizija i eden kup firmi na Velija Ramkovski, e sprovedena kontrolata na prostoriite i e zapleneta dokumentacija od Upravata za javni prihodi, Finansiskata policija i MVR. “Kontrolata be{e naso~ena kon pe~atnicata Misirkov, Plus produkcija, Sinim, Akstra trejd, AKS-stra i Vreme E^. Nivnite sopstvenici se turski i srpski dr`avjani, nedostapni za makedonskiot praven sistem, a kako polnomo{nik na pove}eto se javuva Lujza Stai}, advokatkata na A1 i bliska rodnina na Velija Ramkovski”, soop{ti Goran Trajkovski, direktor na UJP.

Kontrolata na finansiskite transakcii i otkrivaweto na kriminalot trgnale od firmata za proizvodstvo na sokovi MIA beverixis, sopstvenost na Ala al Kafagi. Toa dovelo do Akstra trejd, do koja MIA Beverixis imala iljadnici besmisleni transakcii, a parite zavr{uvale vo stranski kompanii. “MIA Beverixis be{e glaven distributer na mlekarnicata Svedmilk, koja propadna i ostavi dolgovi od 30 milioni evra. Postojat indicii deka 7,5 milioni evra, koi preku Akstra trejd se preleani vo dr`avite-dano~en raj, se del od 30 milioni od Svedmilk. Taa firma ima i neplaten DDV od 1,5 milioni evra. Dosega nitu edna od firmite direktno ne se povrzuva so Velija Ramkovski”, veli Trajkovski. Dano~nite inspektori do firmite na Pero Nakov bb gi dovela proda`bata na sedum vozila na MIA Beverixis na Plus Kom i Plus

Produkcija, koi imale eden vraboten. MIA nemala pravo da otu|uva vozila bidej}i UJP go zaplenila imotot za da naplati DDV. Trajkovski poso~i deka UJP vo ovie kompanii ne mo`ela da vleze 16 meseci, poradi {to morale da pobaraat asistencija od Finansiskata policija i sudski nalog za pretres i zaplenuvawe na elektronska oprema i registri. Pokraj 45 kompjuteri, eden mobilen i eden fiksen kompjuterski server i ogromna pismena dokumentacija, koi gi zaplenija UJP i Finansiskata policija, MVR od stan vo ^air, sopstvenost na eden od upravitelite na Plus Produkcija, \ulten Xemaili, pronajde i odzede 104.000 evra vo vre}i, kompjuteri i pismeni dokumenti, za koi se pretpostavuva deka bile izneseni od objektot na Pero Nakov bb na denot na kontrolata. Se pretpostavuva deka vo kriminalot se vme{ani najmalku 20 lica, no dosega

MVR nema podneseno krivi~na prijava. UJP nedelava }e pobara vo rok od 15 dena Akstra trejd da go plati danokot od 1,5 milioni evra, a vo sprotivno imotot }e & bide zaplenet i smetkata blokirana. Kaj drugite firmi zasega nema osnova za blokirawe na smetkata. Deneska, pak, Finansiskata policija i UJP, vo prisustvo na istra`en sudija, }e ja otvorat zaplenetata knigovodstvena dokumentacija vo hartiena forma. Zaplenetite kompjuteri od Pero Nakov bb i od stanot vo ^air se ve} e otvoreni i se pribiraat podatocite od niv. “Vo eden kompjuter na Plus produkcija se najdeni knigovodstva na nekolku kompanii, a Plus produkcija ne dava smetkovodstveni uslugi, {to e najsporno vo ovoj slu~aj”, velat izvori od UJP. Poradi obemnosta i konfuznosta na dokumentacijata, od UJP najavuvaat deka }e

ALA AL KAFAGI, SOPSTVENIKOT NA MIA BEVERIXIS, IZBEGAL VO GRCIJA!? Sopstvenikot na firmata za sokovi MIA Beverixis, Ala al Kafagi, izbega vo Grcija, tvrdat od UJP. Tokmu ovaa firma, koja bila dlaboko povrzana so biznisite na Velija Ramkovski, e po~etnata to~ka od koja trgnala kontrolata na firmite smesteni na Pero Nakov bb. Od MVR v~era ne odgovorija dali protiv Al Kafagi, koj doa|a od zemjite na Bliskiot Istok, e raspi{ana interna ili me|unarodna poternica. Softverskiot sistem na Upravata, koj raspolaga so filtri za rizik od koi se dobiva mese~na lista na dano~nite obvrznici spored stepenot na rizik, ja isfrlil MIA Beverxis kako rizi~na firma. Po~etnata kontrola po~nala vo ovaa kompanija i site {to se povrzani so ovoj brend: MIA Interne{nal SF, MIA Interne{nal, Media Elektroniks i Media Eksport. Otkako UJP utvrdila deka ovaa firma se obiduva da is~ezne od makedonskiot praven sistem i da ostavi dolg od pet milioni evra, pristapila kon zaplenuvawe na objektite, surovinite, ma{inite. Pritoa otkrila razni vidovi dano~na izmama, fiktivni zajmuvawa, potceneti transferni ceni, {to bilo indikator deka firmata saka da is~ezne od pazarot. UJP i na Upravata za spre~uvawe na perewe pari utvrdile deka golem broj fiktivni zdelki se fokusiraat kon Akstra trejd, ~ii osnova~i se turski dràvjani i eden polnomo{nik, gra|ansko lice, koe e vo rodninski vrski so gazdata na A1. Akstra trejd potoa & platila na kompanija vo stranstvo 7,5 milioni evra. UJP proveruva zo{to se isplateni tie pari i dali transferot bil legalen ili ne. Biznis-relaciite na Al Kafagi i Ramkovski datiraat od poodamna. Al Kafagi be{e akcioner vo Svedmilk, a MIA Beverixis glaven distributer na proizvodite na mlekarnicata. Del od proizvodite na Svedmilk se prodavaa i vo marketite Hedis na Ramkovski, no toj & ostana dolèn na mlekarnicata. Kako {to objavi “Kapital”, Ramkovski, pred nekolku meseci, otkako ne uspea da go prisvoi Svedmilk, vleze vo postapka za kupuvawe na MIA Beverixis, kade {to planiral da proizveduva mleko. Na licitacijata za proda`ba na imotot na MIA Beverxis, {to ja raspi{a NLB Tutunska banka, kade {to Al Kafagi dolì, se prijavi samo Ramkovski. primenat sovremen softver za da ja skratat postapkata za proverka. Prvi~nata

obrabotka na podatocite se o~ekuva da zavr{i do krajot na godinava.

VELIJA RAMKOVSKI GO OBVINI PREMIEROT GRUEVSKI ZA KRIMINAL

VLADATA Í PLA]A[E NA A1 ZA DA JA REKLAMIRA VMRO-DPMNE?! Ramkovski tvrdi deka Gruevski so pari od dr`avnata kasa mu pla}al za reklamite na partijata VMRO-DPMNE. Vladata tvrdi deka ovaa izjava na Ramkovski pretstavuva gruba laga i manipulacija MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

a tri godini A1 televizija nema dobieno pove} e od ~etiri milioni evra za reklami od Vladata, a se sozdava{e atmosfera deka se 25 milioni. Vo tie ~etiri milioni evra ima{e i pari od buxetot {to mi gi plati za partijata VMRO-DPMNE. Toa go znae i Gruevski. Ne pravam jas kriminal, tuku toj. Toj bor~i, odnosno partijata, a toj me zamoluva: "Ne mo`am da ti platam preku partijata, no mo`am preku fakturite od vladinite pari". Jas toga{

si rekov deka e neispravno, no premierot mi vika da mi plati od buxetot. E, pa, da mi plati, sum reklamiral", obvini sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski. Toa be{e negoviot kontraudar vrz premierot Nikola Gruevski, otkako pove}e dràvni institucii vlegoa vo finansiska kontrola na {est firmi registrirani na Pero Nakov bb, tragaj}i po dano~en kriminal "teòk" 7,5 milioni evra. Ramkovski veli deka parite {to gi pronajde MVR vo stan vo âir, toj gi dobil od VMRO-DPMNE za reklami i deka mnogu od reklamite

bile pla}ani na raka, a ne preku transakciska smetka. Vladata gi demantira{e tvrdewata na Ramkovski deka vladinite pari bile koristeni za pokrivawe tro{oci za partiski kampawi. "Toa tvrdewe na Ramkovski pretstavuva gruba laga i manipulacija i ima cel da napravi obid za ottrgnuvawe na vnimanieto na javnosta od ona {to e fakti~ka situacija, a toa e kontrolata na dr`avnite institucii na {est kompanii locirani na istata adresa kade {to se nao|a i A1 televizija i osnovaniot somne` deka tie imaat napraveno seriozno i

grubo prekr{uvawe na zakonite", reagira Vladata. SDSM, pak, pobara od Gruevski da dade odgovor na obvinuvawata od Ramkovski. “Toa e korupciski skandal dosega nezapameten vo istorijata na Makedonija. Nikola Gruevski go izbegna ovoj odgovor pred makedonskata javnost. Gra|anite so pravo o~ekuvaa namesto da odi vo Tripoli, da ka`e kolku od ~etirite milioni evra partiski reklami na VMRO-DPMNE gi platil na A1 televizija so pari od buxetot na Makedonija”, istakna sekretarot na SDSM, Andrej Petrov.

SELAMI: AKO SE POTVRDAT TVRDEWATA, STANUVA ZBOR ZA KRIMINAL! Dràvniot javen obvinitel, Qup~o [vrgovski, izjavi deka obvinitelite vedna{ reagirale na izjavata na Ramkovski i od ponedelnik seriozno }e gi ispituvaat vakvite navodi. Od Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata velat deka pred da go otvorat slu~ajot }e se koordiniraat so Javnoto obvinitelstvo dali tie navistina }e istraùvaat so cel da ne se duplirala rabotata. "Nie funkcionirame na princip na podnesuvawe inicijativi do Javnoto obvinitelstvo za otvorawe slu~aj. Tie najavija deka }e go razgledaat ovoj slu~aj. Iskreno se nadevame deka }e go storat toa, a ne kako za site drugi slu~ai dosega, koi se zabo{otuvaa", veli pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami i dodava deka ako se potvrdat tvrdewata, stanuva zbor za kriminal. Od UJP informiraat deka moè da sprovedat kontrola za finansiskoto rabotewe na A1 televizija i VMRO-DPMNE, so cel da gi proverat navodite na Ramkovski, no nemaat nadle`nost da go kontroliraat finansiskoto rabotewe na Vladata, bidej}i za toa e odgovoren Dràvniot zavod za revizija.

6 29.11.2010 FOKUS: MAKEDONIJA SE IZMA^UVA SO SOPSTVENATA NEMO]

NA GRUEVSKI MU SE SLUÛVA A NA NARODOT MU SE SLUÛV r me|uu dvete najgolemi j partii r vo makedonskiot blok,, VMRO–DPMNE D i SDSM, D Politi~kata presmetka po~na zabrzano da se prefrla na ulica! Spored pove}emina doma{ni i stranski poznava~i na makedonskite politi~ki sostojbi, ~ii razmisluvawa “Kapital” delumno gi prenesuva vo ovaa analiza – jasno e deka s$ poizvesni se izborite (!?), kako edno od mo`nite scenarija! Opoziciskata SDSM s$ poagresivno insistira na ova scenario, iako analiti~arite i ne moàt do kraj da procenat od kade logikata za vakov razvoj na nastanite vo zemjata vo narednite meseci! Pra{aweto e koj e na~inot na koj partijata na Branko Crvenkovski planira da gi predizvika... Vo me|uvreme, Makedonija prodolùva da gubi i vreme i pari. I lu|e, se razbira... e izjalovija procenkite na vladeja~kata VMRO –DPMNE deka najavite na najgolemata opoziciska partija SDSM za è{ka politi~ka esen i borba za vra}awe na vlast so site sredstva se samo obi~en politi~ki blef. Otkako pomina noemvri i dolgonajavuvaniot Samit na NATO vo Lisabon, site potezi na partijata na Branko Crvenkovski govorat deka SDSM nagolemo se podgotvuva za ne{to na {to ne se osmeluva{e ni da pomisli vo izminatite ~etiri godini od doa|aweto na vlast na premierot Nikola Gruevski – seriozen obid za urivawe na negovata vlast. MNEE, Site ~elnici na VMRO–DPM VMRO–DPMNE, ra{ ra {e {e so koi “Kapital” razgovara razgovara{e veela l at vo poslednite denovi, velat M za za deka idejata na SDSM lainterpelacija na VVladata, kako po~etok za za predvremeni izbo izbori ori sa amo (!?), }e ooss tane samo èlb lbb a ”. kako “pus ta èlba”. po po Dnevnopoliti~kii po-

eni! Sepak, serioznite analizi davaat prostor za zaklu~ok deka po 16 dekemvri SDSM definitivno ja stava na test rabotata na ovaa Vlada, pred pratenicite, no i pred makedonskata javnost. Mala analiza... Informaciite kaùvaat deka vo SDSM e aktivirana celata partiska ma{inerija. Razraboteni se site mo`ni scenarija i event ualni odgovori na Gruevski na nivnite provokacii i idni prezemeni ~ekori. Ona {to e tuka moèbi najva`no, deka pokraj site strategii na liderot Crvenkovski, se scenarijata okolu DUI i Ali Ahmeti. Kako }e odigra ovoj ~ovek? Priznale ili ne, bez b poddr{kata UI, kako najgolema n odd D DUI, albanska partija i koali koalicionen partn er na Gruev sner ki SDSM ima ki, malku, ako ne i m voop{to prosvo tor za seriozni pot potezi. Crvenkov kovski e svesen za zzna~eweto na hmeti! Od druA hme ga s t r a n a , e d e n pogolem del vo DUI svesni za “vazalse svesn skata” pozi pozicija na partijata vo Vlad Vladata! Ottuka, imaj}i ja predvid, pre sepak, cvrs cvr s tata pov povrz ano s t na “starite partne partneri” – Ahmeti Crvenkovski, “rozata” i Crvenkovs takverojatno najgolemata naj tika }e ja na naso~i kon pridobivawe na n poddr{kata od porane{niot porane{ koalicionen “drugar”. “dr SLOBODA NA GOVOR ILI SLOBODA ZZA KRIMINALOT!? Deka e “dojden “d e no` do koska koska” pokaà i odnesuvaweto odnesuvaw na SDSM celio skandal so vo celiot navodniot navodnio policiski teror vo A1 televizija. N ov ovinarite na ovaa tel televija silno obvinija deka stanuva zbor za upad vo nezavisnosta na novinezavisn narstvo i obid za narstvoto vr{ew pritisok i vr{ewe gasnewe na slobodata govoro Sepak, tie na govorot. moèbi i ne predvidoa Uprava deka Upravata za javni

prihodi (UJP) i Finansiskata policija, zaedno so MVR, u{te vo prviot moment otvoreno }e ja razotkrijat misterijata dali toa be{e upad vo televizijata ili inspek tor ski upad vo “du}an~iwata” na Ramkovski! Nadle`nite dràvni institucii i tret den po ova megaafera stojat na cvrstiot stav deka vo {este firmi na Ramkovski go b araat kriminalot (da po~ekame da vidime kako }e se razvie prikaznata vo narednite denovi)!? Vo sekoj slu~aj, ovaa, navidum lesna, policiska intervencija opozicijata ja iskoristi kako u{te eden adut vo borbata protiv vlasta za nejzino brzo zaminuvawe! Takvi se site politi~ki analizi vo poslednite denovi! Site go ~ekaat slednoto istraùvawe na javnoto mislewe za da go vidat rejtingot na Gruevski! Novinarite i urednicite na A1, kako i mnogumina prijateli na televizijata i na Velija Ramkovski od politi~kiot svet, i tri dena potoa s$ u{te ne moàt da razberat {to im se slu~i! Frapirani od toa {to policijata navodno maltretirala, direktno go obvinija premierot Gruevski deka ja ubiva demokratijata. Sepak, kako {to se odmotuva filmot okolu A1, zaklu~okot e deka ne }e da e tokmu taka... Od druga strana, argumentite na vlasta velat poinaku. Prviot ~ovek na UJP, Goran Trajkovski, izleze so suma od celi sedum milioni evra za kriminal vo firmite na Velija Ramkovski. Portparolot na MVR, Ivo Kotevski, gi otfrli kako gruba manipulacija tvrdewata na nekoi novinari deka vo celiot haos bile pretepani od policajci (!?), so dobro poznatata izjava deka tie postapuvale soglasno Ustavot i zakonite. Ministerkata Gordana Jankulovska, pak, veli deka tokmu nejzinite lu|e bile napadnati dodeka si ja vr{ele rabotata (!?). “Najverojatno stanuva{e obid za nesmasna manipulacija so javnosta, za {to potvrduva i faktot {to v~erave~er tokmu vo studioto na A1 televizija prodefiliraa ~lenovite na SDSM i na SOROS, so bezbroj besmisleni i neprincipielni fabrikuvani obvinenija”, konstatira Jankuloska. Sepak, del od analiti~arite so koi razgovaravme smetaat deka akcijata na vlasta vo firmite

NIKOLA GRUEVSKI

PRETSEDATEL NA VLADATA I PRETSEDATEL NA VMRO-DPMNE

“Celata situac situacija so A1 e samo del od strategijata “Nade`” Crvenkovski, vo koja toj plati so pari od gra|anite na Branko Crv slovene~ki eks eksperti za da se bori protiv Vladata. Toa slika vo Makedonija, so dràvni pari da se e àlosna sli protivnikot. Toa e retkost.” unakaùva pro

na Velija Ramkovski i ne be{e “najdemokratski spakuvana”! înot deka neprirodno mnogu policija i “red” ima{e vo dvorot na A1 televizija, sekako, deka moè da se tolkuva i kako deka akcijata be{e sama po sebe kompromitirana. Se ostavi prostor i za razni zaklu~oci i politi~ki tolkuvawa(!?) Crvenkovski pobrza da go isprati celoto partisko rakovodstvo, pratenici i svoite politi~ki “sateliti” vo dvorot na televizijata, za vo stilot na Francuskata revolucija da se borat za “pravoto na demokratija, sloboda i ednakvost”! Pritoa, koristej} i go celiot skandal, stavot na zbunetite i indisponirani novinari na A1 pred sopstvenite kameri, za gradewe na sopstvenata partiska propaganda. Kade e tuka slobodnoto novinarstvo!? Crvenkovski, povikuvaj}i na nov miting na 4 dekemvri, lakonski oceni deka “Makedonija odamna ne e normalna dràva”. Mnogumina se soglasija so toj stav na liderot na SDSM! “Makedonija e definitivno kidnapirana dràva od eden ~ovek i negovata familija, a nie dva milioni gra|ani na ovaa zemja sme nivni zalo`nici”, re~e Crvenkovski. Premierot Gruevski, pak, mu pora~a deka celata “Bejrutsituacija” so A1 e samo del od strategijata “Nade`” na Crvenkovski, “so koja toj plati narodni pari na slovene~ki marketing-eksperti za da go urnat VMRO–DPMNE”. “@alno e da se tro{at parite na narodot za da se unakaè protivnikoto koja rvenkovskirmite na Velija Ramkovskiikacii vo VMRO-DPMNEasa~ko liv~e i golemi frejmovi od Crvenkovski i Gruievskievgelija i toa e retkost”, re~e Gruevski. Malku podocna smetkite na Gruevski oza “nade`ta” na Crvenkovski mu gi pobrka Ramkovski! ... Kako da se tolkuva izjavata (alo, javen obvinitele!!!) ako samiot premier, kako {to obznani Ramkovski... dal pari od dràvnata, a ne od partiskata kasa za reklami na A1 za VMRO-DPMNE... Premierot izgleda ne presmeta deka Velija Ramkovski vo celata panika }e po~ne da go vadi “valkaniot ve{“ na videlina, otkrivaj}i na koj na~in do v~era sorabotuval negoviot medium so vlasta, koja sega “mu go zagrozuva pravoto na govor”. Ova e golema tema... “Direktorot na UJP e ekspert za taa problematika i jas ne moàm da kaàm ni{to pove} e osven deka e va`no {to funkcioniraat instituciite na

sistemot”, istakna Gruevski. SCENARIJATA NA SDSM! [to po podnesenata interepelacija na SDSM vo Sobranieto!? Ima li voop{to {ansa taa da pomine? Koja e varijantata i igrata na opozicijata, ako DUI ne e podgotvena svoeto nezadovolstvo da go demonstrira vo praksa? Koi se matematikite na partiite i me|usebnite pazari? Do kade mo`e da eskalira celata tenzija? Ova se pra{awata {to ja tresat politi~kata scena po otvoraweto na problemot i po~etokot na otpletkuvaweto na klop~eto. Ako se sudi spored ona {to negovite lu|e go brifiraat, Crvenkovski mislel na s$. Otkako }e ja podnesat interpelacijata, od SDSM o~ekuvaat poddr{ka na nivnata inicijativa od site opoziciski politi~ki partii. “I LDP }e zastane zad nas. Jovan Manasijevski mo`e da go mrazi Crvenkovski kolku {to saka, no vo nikoj slu~aj nema da si dozvoli da se posipe so pepel i da nastapi provladino vo vakov klu~en moment. Duri i DPA na Menduh Ta~i }e se vrati vo Sobranie za da glasa protiv Vladata na Gruevski”, velat vo vrvot na SDSM. No, nitu Menduh Ta~i, nitu Jovan Manasijevski ne se klu~ni vo matematikite na S DS M . Poddr{kata od DUI, barem spored ona {to tie go velat, s$ u{te ne e sosema isklu~ena. Dvajcata lideri, Crvenkovski i Ahmeti, kako {to “Kapital” ekskluzivno objavi neodamna, imaa u{te edna tet-a tet sredba, ovojpat zad o~ite na javnosta, na koja ovie {emi i toa kako se razrabotuvale. Ni{to ne e dogovoreno! Doprva se o~ekuva da po~nat serioznite razgovori i obidi za dogovarawe na zaedni~ki nastap. No, duri i ako se zamisli edna

GORDAN GEORGIEV POTPRETSEDATEL NA SDSM

“Gruevski se pla{i od narodot. Navodno, vladee vo ime na narodot, no od nego bega kako od ~uma. I narodot mu se slu~uva. Nie nau~ivme deka }e go pobedime samo na ulica.”

PONEDELNIK

29.11.2010

A NAROD, VA CRVENKOVSKI! “Klu~niot problem e kako da im se objasni na nekoi lu|e deka ve}e nema da bidat pratenici. A toa nim im e ìvotnoto ostvaruvawe. Nie sme sovr{eno svesni deka }e osvoime 50-55 pratenici, i deka tie desetina {to }e mora da se otkaàt od foteljata }e bidat na{i. Ne moème da im kaème na na{ite partneri od pomalite zaednici deka }e ostanat bez niedno prateni~ko mesto. Tuka e sega niskata borba vo partijata za sopstveni interesi”, veli visok partiski izvor na VMRO–DPMNE Za “Kapital, vo SDSM brifiraa deka – imeto vo nieden slu~aj nema da im bide niven prioritet, dokolku se najdat vo situacija da pravat nova Vlada, barem vo prvata godina od doa|aweto na vlast hipoteti~ka situacija, vo koja Ahmeti vo klu~niot moment } e mu otkaè poslu{nost na Gruevski, za idejata na SDSM da pomine nedostigaat u{te rojca pratenici, koi }e se trojca baraat araat vo redovite na nezadovolnite ovolnite vo vladeja~kata oalicija. Likovi, kako likoalicija. erot na Demokratskiot sojuz, derot Pavle Trajanov, koj vo intervju a “Kapital” izrazi otvoreno za esoglasuvawe so pozicinesoglasuvawe ite te na Gruevski vo odnos na glavnoto lavnoto politi~ko pra{awe, na za imeto, no i seriozna ona razo~aranost od ekonomskite otezi na Vladata. Ili likovi potezi ako Liljana Popovska, liderkako ata na DOM, koja, barem kako kata {to neoficijalno se zboruva, goo deli stavot na Trajanov. Od SDSM velat deka ve}e rimaat odredeni signali, a primaat i tie isto takvi ispra}aat a formira awe na eden golem za formirawe

front. “Tokmu Tokmu toa i }e se lu~i ako ni uspee inicislu~i ativata. Formirawe na edna jativata. ltrakomplicirana {iroka ultrakomplicirana lada, vo koja }e bidat site vlada, rotiv Gruevski, eden front protiv a evroatlantski integracii za na a dràvata, koja po prezemaweto na vlasta vo prvite {est meseci }e se obide da gi rgne site {tetni elementi, cetrgne iot plevel od site strukturi liot na a dràvniot sistem i }e ja podgotvi odgotvi zemjata za vonredni zbori esenta 2011”, velat od izbori SDSM. A {to ako inicijativata ne spee? I najgolemite optimisti uspee? odd taborot na Crvenkovski elat deka realnosta pokaùva velat

oti ova, sepak, e povero jatnata opcija. Poznava~ite smetaat deka DUI, bez razlika na pritisokot i odvnatre i odnadvor, pa i od elektoratot, nema da napravi ~ekor na predavstvo na Gruevski, barem vo nikoj slu~aj predd popisot. “Pratenicite na DUI ili }e bidat vozdr`ani ili }e glasaat “za”, a onie najglasnite kriti~ari (Teu ta Arifi ili Ermira Mehmeti, na primer) verojatno mo`at i da ja napu{tat salata za vreme na glasaweto”, velat partiski izvori. emee Tuka treba da se zem zeme I s$ s$ predvid deka DUI a u { te go ~ e ka Centralnoto p r e tse d a -

telstvo, zakaàno za po~etokot na dekemvri, na koe }e se odlu~i za potezite ponatamu. Vo vakva situacija, SDSM veli deka nema da se razo~ara oti Gruevski vo sekoj slu~aj }e bide “razdrman”, a potoa igrata {to ja imaat }e bide poinakva. Obvinuvawata }e se dviàt vo pravec deka nositelot na celokupnata vlast vo dràvata bega od izbori, deka se

BRANKO CRVENKOVSKI C PRETSEDATEL NA SDSM

“Makedonija e definitivno kidnapirana dr`ava od eden ~ovek i od negovata familija, a nie dva milioni gra|ani na ovaa zemja sme nivni zalo`nici. Da bideme na 4 dekemvri site zaedno, da bideme edinstveni, da gi poka`eme na{ata volja i re{enost. Da ja odbranime idninata na ovaa zemja.”

krie od presmetka so oponentot i gra|anite, deka iako javno tvrdi deka e siguren vo pobeda, vsu{nost se pla{i. I, {to e najva`no, bez Albanci vo Vlada go gubi legitimitetot etot dobien ddob obie ob ien od principite na Ohridskiot Ohri Oh rii ds r d kiot ramkoven ddoo goo vor! So takva dogovor! t o r i ka S D S M r e to o~ ek uva Gruevski o~ekuva por ano ili podporano o c n a, sepak, da ocna, popu{ti i da raspi{e raspi{e izbori. A potoa...!?

[TO DA SE OÊKUVA OD IZBORITE? D eka Nikola Gruevski }e obezbedi silno mnozinstvo vo Parlamentot so pove}e od 60 pratenici na narednite izbori, koga i da se, ne se nadevaat i najgolemite VMRO-vci. Vo partijata se svesni deka rejtingot e padnat. Velat deka toa e normalno po tolku godini vladeewe i deka istoto se slu~uva so site vladi. No, ona {to neoficijalno ve}e se zboruva niz partiskite hodnici e deka vladee blaga panika. “Klu~niot problem e kako da im se objasni na nekoi lu|e deka ve}e nema da bidat pratenici. A toa nim im e ìvotnoto ostvaruvawe. Nie sme sovr{eno svesni deka }e osvoime 50-55 pratenici i deka tie desetina {to }e mora da se otkaàt od foteljata }e bidat na{i. Ne moème da im kaème na na{ite partneri od pomalite zaednici deka }e ostanat bez niedno prateni~ko mesto. Tuka e sega niskata borba vo partijata za sopstveni interesi”, veli visok partiski izvor na VMRO–DPMNE. Od SDSM se uvereni vo pobeda. Velat deka kone~no go na{le lekot protiv “fa{isti~koto vladeewe na Gruevski”. Namesto dosega{nata “fina” borba preku pres–konferencii i poraki preku mediumite, tie odlu~ija da izlezat na ulica. “Toj se pla{i od narodot. Navodno, vladee vo ime na narodot, no od nego bega kako od ~uma. I narodot mu se slu~uva. Nie nau~ivme deka }e go pobedime samo na ulica. Toj se pla{i od mo}ta na na{ite mitinzi, koga }e mu sobereme lu|e i tie }e mu kaàt deka nemaat {to da jadat i se prelaàni od nego”, veli potpretsedatelot

na SDSM, Gordan Georgiev. Od VMRO–DPMNE velat deka se svesni za ovie scenarija na SDSM, svesni se i za, spored niv, spregata so mediumite, otslikana, na primer, preku ru~ek na Crvenkovski so urednicite Aco Kabranov i Branko Gerovski, istiot den koga se slu~i skandalot vo A1. “Milionerot Velija treba da dade eden jasen odgovor. Dali pla}al danok? Dali preku negovite firmi se izvr{uvalo perewe pari na milionski sumi? I dali e toa sitna stoka i du}an~iwa, kako {to vika milionerot Ramkovski? Toa e glavna tema, a ne da se obiduva da politizira”, veli Ilija Dimovski.

ILIJA DIMOVSKI DIREKTOR NA CENTAROT ZA KOMUNIKACII VO VMRODPMNE

“Milionerot Velija treba da dade eden jasen odgovor. Dali pla}al danok? Dali preku negovite firmi se izvr{uvalo perewe pari na milionski sumi? I dali e toa sitna stoka i du}an~iwa, kako {to vika milionerot Ramkovski? Toa e glavna tema, a ne da se obiduva da politizira.”

POZICIJATA NA ME\UNARODNATA ZAEDNICA!

Visoki diplomatski izvori brifiraat deka vo ovoj moment me|unarodnata zaednica se postavuva isklu~ivo kako nabquduva~ na celata situacija. “Se raboti za mnogu ~uvstvitelen moment. Ona za {to strancite se zainteresirani e kako ovaa dràva da fati priklu~ok so tekot kon EU i NATO. Ko~nica za toa e sporot za imeto, pa, ottuka, re{avaweto na ovoj problem e na vrvot na prioritetite. Nitu Brisel, nitu Va{ington ne davaat nekoja posebna poddr{ka na ovaa ili onaa politi~ka opcija vo Makedonija, kako {to obi~no se {pekulira. Nie davame poddr{ka za re{enie. Apsolutno od strana }e gi sledime slu~uvawata. Nekolku pati se slu~ilo da se vme{ame vo daden moment, pa potoa 100 pati da zaàlime zo{to vetenoto ne e ispolneto”, veli evropski diplomat za “Kapital”. Poznava~ite doma ocenuvaat deka ve}e nema realni {ansi za o~ekuvawe kakov bilo napredok za imeto. Gruevski nema da go re{i ovoj spor, no i na izborite, {to sekako se bliàt, da pobedi Crvenkovski, toa }e zna~i dopolnitelno izgubeno vreme. Prvo, gubewe vreme na organizacija i sproveduvawe na izbori, a potoa i gradewe na pozicija na novata Vlada. Od SDSM vo edno se sigurni – imeto vo nieden slu~aj nema da im bide niven prioritet, barem vo prvata godina od doa|aweto na vlast.

8 29.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

I DANOK I VISTINA

Si postavuvam pra{awe, zo{to vo ovaa dràva inspekcijata moè da vleze sekade, vo site firmi i vo site mediumi, ama ne smee kaj Velija? ûdno, neli? Se gradi teza deka toa e nedemokratija, a jas mislam deka e bezzakonie

akav da ne pi{uvam na tema povrzana so nastanite na Pero Nakov bb, no znam deka ako go napravam toa vo momenti koga seto javno vnimanie e naso~eno kon raspletot na ovoj slu~aj, ednostavno }e presudam deka ovaa kolumna nema da bide pro~itana od zna~aen broj lu|e. Nema begawe od ovaa tema. Sakav da ne pi{uvam na ovaa tema za da pomognam dopolnitelno da ne se razgoruvaat strastite, koi nepotrebno se pojavija. Lu|eto, posebno onie od taa strana, s$ u{te nejasno ja gledaat vistinata. No, toa vo ovoj moment e nevozmo`no. A, sekako, imam stav po ovaa tema, no i u{te pove}e - javno i jasno go soop{tiv u{te prviot den koga se slu~ija neubavite sliki pred zgradata vo koja e smestena A1 televizija, zaedno so u{te najmalku ~etiriesetina drugi firmi. Javnosta odli~no ja proceni sostojbata vo momentot koga gi slu{na, uslovno ka`ano, dvete

strani, no, sepak, `alam {to mnogu javni li~nosti, politi~ari, intelektualci, akademici, eksperti i profesionalci odbraa tivko da go prosledat soo~uvaweto so zakonite na edna privatna {ema, koja o~igledno be{e tolerirana pove}e godini. Da se mol~i mo`ebi e pokomotno, bidej}i nema da se skaraat so nikogo, a posebno ne so nekoja televizija, no e krajno neodgovorno. Site onie koi pla}aat danok, i go pravat toa za najmali artikli kupeni vo prodavnica, imaat pravo da se buntuvaat i da se sprotistavat na dano~nata evazija {to se pravi vo eden centar, a zgora na toa, pod ucena so i pod kordon od novinari i novinarski prava. Na po~etok bi sakal da potenciram deka se nadevam na mo`nosta novinarite da bile zloupotrebeni i izmanipulirani. Se nadevam deka pogolem del od niv ne ni bea svesni deka kontrolite na UJP, vo slu`bena pridru`ba so policajci od MVR, ne se tamu zara-

di nivnata A1 televizija. No, i se nadevam deka ne bile svesni deka vo istata zgrada vo koja tie si ja izvr{uvaat svojata rabota funkcionirale u{te najmalku ~etiriesetina drugi firmi, od koi del o~igledno na rabot na zakonot. Se nadevam deka e slu~ajno toa {to novinarite na A1, obiduvaj}i se da najdat i da vidat kriminal sekade, onoj koj im bil vo ku}ata slu~ajno go proma{uvale celo vreme. Se nadevam deka samo panikata e vinovna za nekolku ~udni reakcii, kako onie za demek snimeniot materijal na neotpakuvani lenti i otporot kon re~isi zanemenite policajci. Nevozmo`no e da se prifatat tezite za zagrozuvawe na slobodata na mediumi vo situacija koga eden elektronski medium o~igledno e samo paravan i pancir-elek za za{tita od mo`nosta nekoga{ dr`avata da si dojde do naplata na svoite danoci. Zamislete ja mo`nosta vo koja sekoj prose~en biznismen, koj ima kriminogeni tendencii, bi

si otvoril nekoj miniinformativen portal so dvajca ili trojca novinari i bi gi smestil na istata adresa na koja ima i drugi firmi vo koi eventualno ne pla}a danok, vr{i perewe pari, proizveduva nezakonski, prepakuva i sli~no. Dali takviot veb-portal so dvajca ili trojca novinari }e bide dovolna za{tita za kriminal? Dali dvajca-trojca novinari kako kordon i pancir se dovolno za za{tita na mini-biznis na istiot onoj na~in na koj dvaesetina novinari bea staveni vo za{tita na krupen biznis. Ili, pak, za da bide pojasno, dali bi bilo vo red da se misli deka sekoja finansiska kontrola vo koja bilo firma stacionirana vo GTC vo Skopje e policiska tortura vrz site, sigurno pove}e od 1.000 vraboteni niz firmite vo GTC. Komedija. Zamislite edna vakva hipoteti~ka situacija. Zamislete dvaesetina vidni li~nosti od rakovodstvoto na VMRO-DPMNE

da si registriraat firmi na adresa na partijata. Ili, pak, zamislete deka toa go pravat funkcioneri na SDSM na adresa na nivnata partija. Dali vo taa situacija UJP ne }e mo`e da vr{i kontrola i dali kontrolata na firmite registrirani na ulica Makedonija ili na ulica Biha}ka bi bile udar protiv samostojnosta na partiite i nivnoto demokratsko pravo. No, bi postavil i obratno pra{awe. Dali, pak, registracijata na firmi na adresa na partiite ne bi bilo o~igleden obid da se iskoristat politi~kite emocii na lu|eto za da se zatskriva eventualniot kriminal. Taka i vo ovaa situacija. So koj pamet i so koja namera tokmu na istata adresa se registrirani ~etiriesetina firmi i dali nivnata registracija tokmu na taa adresa e o~igleden obid da se iskoristi televizijata i novinarite kako pancir i kordon od eventualniot uvid na instituciite vrz zakonitosta vo raboteweto?

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

Siguren sum deka vo Makedonija i dosega se vr{ele kontroli vrz finansiskoto rabotewe na mediumite. Vpro~em, ovie denovi nekolku sopstvenici na mediumi i go potvrdija toa. Si postavuvam pra{awe, zo{to vo ovaa dràva inspekcijata moè da vleze sekade, vo site firmi i vo site mediumi, ama ne smee kaj Velija? ûdno, neli? Se gradi teza deka toa e nedemokratija, a jas mislam deka e bezzakonie. No, kako i da e, dovolen e faktot deka nitu eden medium, bez razlika dali e levo, desno ili na centar, nadvor od grupacijata na Velija ne dade poddr{ka na ovie obidi za iskrivuvawe na vistinata. Toa govori s$.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

NOVITE MO@NOSTI NA SUVERENITE FONDOVI Suverenite

fondovi imaat potencijal da go zgolemat globalnoto bogatstvo so toa {to }e pomognat da se reciklira vi{okot za{tedi vo nekoi dr`avi i }e se naso~at kon poproduktivni investicii vo zemjite vo razvoj

u verenite fondovi, koi se investiciski fondovi vo dràvna sopstvenost, vo momentov imaat na raspolagawe me|u 3.000 i 4.000 milijardi dolari. Iako suverenite investiciski fondovi postojat pove}e od 50 godini, tie po~naa da bidat izvor na neprijatnost vo del od finansiskite krugovi od pred nekolku godini. Pri~ina za toa be{e rastot na ekonomiite vo razvoj i vlijanieto na ovoj trend vrz investiciite na fondovite koi se vo sopstvenost na ovie zemji. Kako ilustracija, vo momentov sedum od 10 najgolemi suvereni fondovi se vo sopstvenost na zemjite vo razvoj, a duri tri fondovi se vo sopstvenost na Kina. Zagriènosta doa|a{e od dve izvori. Prvo, od toa kolkava }e bide ulogata na vladite vo upravu vaweto so ovie fondovi. Vtoro, od nivoto na transparentnost na investiciite. Vo vrska so prvoto, del od investiciskata javnost vo zapadnite ekonomii stravuva{e deka suverenite fondovi }e bidat koristeni za ostvaruvawe politi~ki i strate{ki celi, pa duri i deka preku niv }e se vovede nov vid dràvna sopstvenost vrz strate{kata aktiva na zapadnite ekonomii. Vo vrska so vtoroto, zagriènosta be{e bazirana na opasnost od po{iroko zloupotrebuvawe na pazarot. Ovoj argument vele{e deka ovie fondovi moè da ne bidat dovolno aktivni akcioneri, so {to }e se sozdade vakuum vo ko-

rporativnoto upravuvawe na kompaniite, a toa moè da bide negativno za pazarite. Del od ovie zagriènosti se nepotrebni, d el se hipokriti~ni. Vo vrska so ostvaruvaweto na politi~ki i drugi celi preku investicii vo strate{ki kompanii, treba da se ima na um deka efektite vo ovaa nasoka zasega ne se seriozni. Na primer, Kineskata investiciska korporacija ima politika na kupuvawe na ne pove}e od 10% vo edna kompanija, i toa samo so soglasnost na kompaniite i pritoa so izbegnuvawe na ~uvstvitelnite sektori, kako {to e odbranata. Od druga strana, vo vrska so "investiraweto so cel”, ne treba da se zaboravi deka toa ne e nepoznata i neligitimna nasoka i vo zapadnite investiciski praktiki. Na primer, fondot Kalpers na vrabotenite vo dràvnite slu`bi na Kalifornija, eden od najsilnite investiciski fondovi vo SAD, dolgo vreme nosi politi~ki odluki pri investiraweto, koi, pak, se vo najgolem del vo interes na sindikatite. Drugi se pra{awata koi treba da nosat zagriènost za suverenite fondovi i toa pred s$ za nivnite osnova~i. Istraùvawe na Univerzitetot Harvard i MIT (Institutot za tehnologija vo Masa~usets), koe opfati 2.662 investicii napraveni od 29 suvereni fondovi me|u 1984 i 2007 godina, ukaùva deka suverenite fondovi, vsu{nost, se vo sostojba na tr~awe po trendovite, a ne na nivno anticipirawe. Ova

istraùvawe pokaà deka suverenite fondovi investiraat vo doma{nata ekonomija koga cenite na akciite se povisoki i deka investiraat vo stranskite ekonomii koga, isto taka, cenite na akciite se povisoki. Kone~no, dokolku vo upravu vaweto so fondovite direktno se vklu~eni i politi~ari, fondot naj~esto kupuva poskapo, a prodava poevtino. Po ekonomskata kriza, fondovite go promenija svojot pristap vo pove}e nasoki. Tie go promenija na~inot kako upravuvaat so portfolioto na svoite investicii i kako upravuvaat so rizicite. Ovie dve promeni }e imaat dolgoro~ni efekti. Prvo, pred krizata najgolem broj suvereni fondovi imaa pristap na investirawe kako penziskite fondovi – “kupi i drì”. Toa zna~e{e investirawe na dolgi pateki i, vo osnova, bez sozdavawe dol`ni~ki obvrski. So doa|aweto na krizata, ovie fondovi po~naa da stanuvaat “fondovi za stabilizacija” i u~estvuvaa vo repatrijacijata na sredstvata vo momenti na korekcii na me|unarodnite pazari. Vtoro, vo tekot na krizata i po nea, del od suverenite fondovi po~naa da izdavaat obvrznici i drugi dol`ni~ki hartii od vrednost. Ova moè da dovede do namaluvawe na investiciskite horizonti vo sopstveni~kite hartii od vrednost vo sopstvenost na ovie fondovi, a so toa i da se promeni prirodata na nivnite investicii. Treta i najsu{tinska promena {to

dojde zaedno so krizata vo upravuvaweto so suverenite fondovi e koli~inata i serioznosta na rizikot koi fondovite se podgotoveni da go prezemat. Najgolem broj od suverenite fondovi odgovorija na krizata na na~in {to po~naa da prezemaat pogolemi rizici, koi tie moè da gi izdràt, osobeno poradi podolgoro~niot horizont na nivno investirawe. Taka, od investirawe vo supersigurni dràvni obvrznici, na primer, Investiciskiot fond na Norve{ka re{i posilno da vleze vo investicii vo akcii i so toa go promeni pristapot, spored koj, pla}a{e povisoki tro{oci za da dojde do likvidnost {to, vsu{nost, ne mu be{e potrebna. Za namaluvawe na del od zagriènosta na zemjite vo koi fondovite investiraat, no i za zasiluvawe na kvalitetot na nivnata rabota, pridonesuva i potpi{uvaweto na Principite od Santjago vo 2008 godina, koi pretstavuvaat 24 dobrovolni nasoki za najdobri praktiki po koi funkcioniraat ovie fondovi. Ovie principi bea predloèni vo 2008 godina od Me|unarodniot monetaren fond i Me|unarodnata rabotna grupa na suvereni fondovi, koja, vo me|uvreme, izrasna vo Me|unaroden forum na suvereni fondovi. Principite od Santjago vo momentov se prifateni od 23 zemji, vo koi se zna~itelno mnozinstvo suverenite fondovi. Ovie principi se osvrnuvaat i na korporativnoto upravuvawe na suverenite

fondovi, no i na principite na korporativno upravuvawe koi fondovite }e gi promoviraat pri svoite investicii. Principite baraat celite na fondovite da bidat jasno definirani i javno dostapni, zaedno so politikite, celite i aran`manite za pristap do sredstva i nivnoto tro{ewe. Ramkata na korporativnoto upravuvawe vo samite fondovi treba da bide kvalitetna i da obezbeduva jasna i efektivna podelba na ulogite i nadle`nostite za da se obezbedi odgovornost i operativna nezavisnost za menaxmentot na fondovite da mo`e da gi ostvaruva svoite celi. Principite baraat ~lenovite na organite na upravuvawe na fondovite, iako imenuvani od sopstvenikot t.e. vladite, da imaat soodvetni kompetencii i da bidat imenuvani na transparenten na~in. Kone~no, fondovite treba da izrabotuvaat godi{ni izve{tai vo soglasnost so me|unarodnite ili nacionalnite praktiki. Investiciskata politika na fondovite mora da bide jasna i usoglasena so definiranite celi, so strategijata na fondovite i vo linija so apetitot za rizici. Osobeno va`en e principot spored koj suverenite fondovi ja smetaat za{tita na akcionerskite prava kako fundamentalen element na nivnata dodadena vrednost. Svetskata banka, vo eden svoj izve{taj vo koj gi sporeduva trendovite na razvoj vo periodot po naftenata kriza vo 1970 godina i po poslednava

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo Maked Makedonija donijja

ekonomska kriza, zaklu~uva deka suverenite fondovi imaat potencijal da go zgolemat globalnoto bogatstvo me|u 2010 i 2020 godina so toa {to }e pomognat da se reciklira vi{okot na za{tedi vo nekoi dr`avi i nivno naso~uvawe kon poproduktivni investicii vo zemjite vo razvoj. Verojatno e deka suverenite fondovi s$ pomalku }e bidat pri~ina za zagri`enost, a s$ pove}e del od re{enijata. Isto taka e verojatno deka praktikite na korporativno upravuvawe, koi ovie fondovi }e gi po~ituvaat, }e se zasiluvaat. So toa, Principite od Santjago bi izrasnale od “meka implementacija na meko pravo”, kako {to gi narekuvaat vo momentov, vo relevantni nasoki koi imaat pove}e obvrzuva~ka sila.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.255

PONEDELNIK

MBI 10

MBID 114,10

29.11.2010

OMB

2.440 2.250

113,90

2.430 2.245

113,70

2.420

2.240

2.410

113,50

2.235

2.400

113,30

2.230

2.390

23/11/10

24/11/10

25/11/10

26/11/10

27/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

113,10

23/11/10

24/11/10

25/11/10

26/11/10

27/11/10

23/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/11/10

25/11/10

26/11/10

27/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KOI KOMPANII BEA NAJINTERESNI GODINAVA?

NAJMNOGU TRANSAKCII SE OSTVARENI SO AKCIJATA NA ALKALOID

17.03.2010 9

So akcijata na Alkaloid bea realizirani 3,073 transakcii, pri {to be{e ostvaren promet od 4,4 milioni evra. Najgolem promet godinava, od 35,3 milioni evra, be{e ostvaren so akcijata na Stopanska banka od Skopje METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

a Makedonskata berza godinava se trguva{e samo so 173 akcii od vkupno 457 kompanii. Duri so 284 akcii ne e izvr{ena niedna transakcija, odnosno tie ne bile atraktivni za investitorite, a i na stranata na ponudata verojatno nemalo golem interes. Akciite na kompaniite koi kotiraat na oficijalniot berzanski pazar, koj nametnuva najstrogi pravila vo odnos na transparentnosta na kompaniite, i ponatamu ostanuvaat najinteresni za investitorite. Na ovoj pazar godinava transakcii se ostvareni so akciite na site 34 kotirani kompanii. Na redovniot pazar se realizirani transakcii so akcii na 67 kompanii, a na slobodniot so 72 kompanii. Najgolem broj transakcii se ostvareni so akcijata na Alkaloid. Vkupno bea realizirani 3,073 transakcii, pri {to be{e ostvaren promet od 4,4 milioni evra. Po edna transakcija ima{e so akciite na 31 kompanija, od koi dve se od oficijalniot pazar, 11 od redovniot i 18 od slobodniot. Najgolem promet od 35,3 milioni evra be{e ostvaren so akcijata na Stopanska banka od Skopje, od koi okolu 35,1 milioni evra bea ostvareni preku dvojna

OSTVAREN PROMET OD DVA MILIONI EVRA NA MAKEDONSKATA BERZA

35,3

ove}e od dva milioni evra be{e prometot ostvaren na Makedonskata berza minatata nedela, {to moè da se kaè deka pretstavuva zna~itelen iznos ako se zeme predvid slabiot obem na berzansko trguvawe godinava. Od proda`bata na akcii na Fondot za penzisko osiguruvawe be{e ostvaren promet od 161.000 evra, preku prodadenite 15% od kapitalot na Debarski bawiCapa. Akciite bea kupeni od mnozinskiot akcioner na bawite, debarskiot biznismen Mexit Capa, so {to sega toj poseduva re~isi 80% od kapitalot na ovaa kompanija. Okolu 300.000 evra bea ostvareni vo trguvaweto so korporativnata obvrznica na NLB Tutunska banka. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 1,29% na vrednost od 2.254,46 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID se namali za 0,53% na vrednost od 2.436,87 indeksni poeni, a indeksot na obvrznicite OMB porasna za 0,65% na vrednost od 113,90 indeksni poeni. Vo regionot, berzata vo Zagreb zabeleà rast na prometot od 2,64 na iznos od 13,2 milioni evra, no berzanskiot indeks CROBEX padna za 3,12% na 1.784,91 indeksni poeni. Pad na prometot, no i na indeksite, ima{e i kaj Belgradskata berza. Prometot iznesuva{e 6,3 milioni evra po padot od 21% vo odnos na prethodnata nedela, a indeksot Belex15 se spu{ti za 0,38% na nivo od 639,46 indeksni poeni. Slu~uvawata na svetskite berzi, pak, bea pod silno vlijanie na voeniot sudir me|u dvete Korei, no i dol`ni~kata kriza na Irska. Osnovniot berzanski indeks na Wujor{kata berza, Dow Jones, na nedelno nivo zabeleà pad od 1% na 11.092 indeksni poeni, S&P 500 padna za 0,86% na 1.189,4 indeksni poeni, no Nasdaq zabeleà rast od 0,65% na 2.534,56 indeksni poeni. Panevropskiot indeks FTSEurofirst 300 na nedelno nivo ima{e pad od 1,4%, fini{iraj}i na 1.086,65 indeksni poeni. Japonskiot berzanski indeks Nikkei ima{e pad od 0,4% i se spu{ti na vrednost od 10.039,56 indeksni poeni.

milioni evra e najgolemiot promet so akcija koj e ostvaren dosega

kompanija imala samo po edna berzanska transakcija so nejzinite akcii godinava

blok-transakcija. Vkupno so akcijata na bankata bea realizirani 374 transakcii na redovniot pazar. Na oficijalniot pazar, pak, najgolem promet od 10,2 milioni evra e ostvaren so akcijata na Komercijalna banka, so koja se realizirani 2.236 transakcii. Ovaa akcija be{e predmet na trguvawe 218 dena. Najmnogu denovi be{e trguvana akcijata na Makedonski Telekom - 219 dena. Pritoa se ostvareni 2.066 transakcii i promet od 2,2 milioni evra. Trguvawe na akciite samo eden den ima{e kaj 51 kompanija. Na oficijalniot pazar toa be{e akcijata na Makoteks i na Stater banka. Momentalno, akciite na 123 kompanii se trguvaat na redovniot pazar. Od niv, golem interes kaj investi-

torite godinava ima{e i za akcijata na Tutunska banka, so koja e ostvaren promet od 1,6 milioni evra preku 961 transakcija. Na slobodniot pazar, pak, ima okolu 300 kompanii. Najmnogu transakcii (27) ima{e so akcijata na @AS Bus-Gostivar, pri {to be{e ostvaren promet od 88.000 evra. Najgolem promet od eden milion evra e ostvaren so akcijata na Industriski ladilnik od Tetovo. “Edna od pri~inite za slabiot interes za akciite na kompaniite {to ne kotiraat na oficijalniot pazar e toa {to pogolem del od niv imaat mnogu mala koli~ina slobodni akcii za trguvawe. Od druga strana, pak, akciite na kompaniite od oficijalniot pazar se poatraktivni za investitorite bidej}i se likvidni. Zatoa i najgolem

del od stranskite fondovi vlo`uvaa vo akciite koi se na berzanska kotacija, odnosno na oficijalniot pazar. Za vreme na krizata tie mo`ea vedna{ da gi prodadat bez nekoi te{kotii. Isto taka, problem e i nedovolnata educiranost na doma{nite investitori”, smeta Blagoj Mitrov od dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo status od Skopje. Kaj obvrznicite, najmnogu transakcii, vkupno 1.900, bea realizirani so obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. Pritoa e ostvaren promet od 8,7 milioni denari. Najgolem broj denovi, pak, (155), be{e trguvana osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija, pri {to be{e ostvaren promet od 1,8 milioni evra.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

31,00

3,33

202.213

Макошпед Скопје

204,00

30.396

Макстил Скопје

168,00

1,82

5.040

3.870,00

0,58

313.470

510,00

0,02

24.480

Име на компанијата Елмар Штип

Алкалоид Скопје Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

27.11.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.181.898,02

2,38%

0,35%

-3,07%

-3,51%

-4,96%

26.11.2010

ILIRIKA GRP

30.859.478,51

3,76%

6,03%

6,26%

10,32%

10,67%

26.11.2010

Иново Статус Акции

18.514.350,31

2,65%

-3,23%

-5,74%

-16,10%

-20,44%

26.11.2010

KD Brik

25.786.417,34

0,70%

4,42%

9,65%

9,93%

10,56%

25.11.2010

KD Nova EU

24.432.025,42

0,94%

1,93%

-0,69%

-3,23%

-9,27%

25.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.912.665,03

0,33%

0,88%

0,31%

-1,06%

-0,68%

26.11.2010

27.11.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Комерцијална банка Скопје

3180

Топлификација Скопје

Износ (МКД)

-0,48

279.840

3243,75

-0,37

103.800

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

27.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

27.11.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.870,00

390,18

9,92

0,88

54.562

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

510,00

105,83

4,82

0,51

обични акции

2.014.067

3.180,00

533,81

5,96

0,92

Вкупно Редовен пазар

112.382

24.000,00

0,67

3870

0,58

313.470

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

Комерцијална банка Скопје

3180

-0,48

279.840

SBT (2009)

389.779

2.810,25

211,39

13,29

0,64

31,00

3,33

202.213

STIL (2009)

14.622.943

168,00

0,11

1.519,27

2,35

450.000

3.243,75

61,42

52,82

0,95

271.602

1.950,00

0,26

Топлификација Скопје Макпетрол Скопје

3243,75

-0,37

103.800

TPLF (2009)

24000

0,00

96.000

ZPKO (2009)

27.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Алкалоид Скопје Елмар Штип

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

20.560

-3,86

обични акции

14.188

-75,89

34.747

-56,70

4.347

-58,76

4.347

-98,60

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 27.11.2010)

10 29.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

SÉ U[TE SE ODLEVAAT PARI VO ZEMJITE-DANO^NI RAEVI

ZA OSUM GODINI POVE]E OD 350 MILIONI EVRA SE IZVADENI OD MAKEDONIJA Podatocite od Narodnata banka poka`uvaat deka samo vo izminatite osum godini, od Makedonija vo zemjite koi va`at za dano~ni raevi se odleale pove}e od 350 milioni evra. Mnogu pove}e pari se odleani vo periodot od 1990 do 2000 godina, koga danocite vo Makedonija bea u{te povisoki, no za toa nema oficijalni podatoci od nadle`nite institucii ALEKSANDAR JANEV janev @kapital.com.mk

amaluvaweto na danocite i voveduvaweto drugi dano~ni olesnuvawa, so cel da se sozdade povolna biznis-klima i prostor za investicii vo Makedonija, sepak, ne se dovolni za da se spre~i odlevawe na kapitalot vo stranstvo. Podatocite od Narodnata banka pokaùvaat deka samo vo izminatite osum godini od Makedonija vo zemjite koi vaàt za dano~ni raevi se odleale pove}e od 350 milioni evra. Mnogu pove}e pari se odleani vo periodot od 1990 do 2000 godina, koga danocite vo Makedonija bea u{te povisoki, no za toa nema oficijalni podatoci od nadle`nite institucii. Tie pari, dokolku ne se steknati so kriminalni aktivnosti, bi trebalo da se vratat vo zemjava dokolku Vladata odlu~i da proglasi amnestija na kapitalot. Idejata ja dade direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, minatata nedela, no, spored na{ite informacii, zad nea stoi i Vladata. Parite vo izminatite osum godini zavr{ile na smetki vo zemjite koi nudat popovolni dano~ni olesnuvawa, odnosno vo zemji koi vaàt za dano~ni raevi i im nudat podobar tretman, pogolema sigurnost i anonimnost na biznismenite. Samo vo prvite {est meseci od godinava, 20,6 milioni evra se odleale vo Holandija, 18,6 milioni evra vo Luksemburg

KADE SE ODLEVAL MAKEDONSKI KAPITAL LIHTEN[TAJN

21,6 MILIONI EVRA

HOLANDSKI ANTILI

MILIONI EVRA

KIPAR

[VAJCARIJA

79,3

MILIONI EVRA

HOLANDIJA

SENT VISENT

MILIONI EVRA

100,2 5,6 MILIONI EVRA

i 16,4 milioni evra vo [vajcarija. Me|u najatraktivnite destinacii za makedonskiot kapital se i Sent Vinsent i Grenadini, Kajmanskite Ostrovi, Lihten{tajn, Britanskite Devstveni Ostrovi, Mar{alskite Ostrovi, Panama, Holandski Antili, Bahamski Ostrovi. Ekspertite komentiraat deka repatracijata na profitot i isplatata na dividenda vo mati~nite zemji na stranskite kompanii koi rabotat

MILIONI EVRA

vo Makedonija e legalno. Tie objasnuvaat deka ~esti se slu~aite koga makedonski biznismeni otvaraat of{orfirmi vo nekoi egzoti~ni ostrovi ili zemji koi va`at za dano~ni raevi, a potoa preku niv kupuvaat firmi vo Makedonija. Bidej}i go imaat prevezot na stranski investitor, makedonskite zakoni im dozvoluvaat profitot {to go ostvaruvaat da go repatriraat vo zemjata kade {to

se registrirani. Tokmu poradi odlivot na kapital od zemjava, kako i procenkite deka vo procesot na privatizacija duri okolu pet milijardi od op{testveniot kapital zavr{ile na smetki vo stranski banki, se pokrena inicijativata za voveduvawe dano~na amnestija. ZO[TO NI E POTREBNA DANO^NA AMNESTIJA Procesot na dano~na amnestija se sproveduva so

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,98%

3,93%

4,76%

5,60%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 10,40%

ЕМУ

евро

61,4988

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,5019

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,8055

Швајцарија

франк

46,4072

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,4772

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8405

61,6

46,3

72,7

46,8

Извор: НБРМ

cel da se legaliziraat site pari koi imaat formalno nelegaliziran status, odnosno ne se vo legalnite ekonomski tekovi na zemjata. Toa zna~i deka ne moàt da se koristat za investirawe vo ekonomijata ili drugi legalni biznisi. Dràvata go odano~uva toj kapital, no se obvrzuva deka nema krivi~no da gi goni sopstvenicite na parite. Doma{nite finansiski eksperti velat deka Makedonija apsolutno ima potreba od sproveduvawe na dano~na amnestija, bidej}i taka }e se ovozmoì parite koi se vo stranski banki da se investiraat vo makedonskata ekonomija. Ekonomistite smetaat deka ovaa radikalna reforma za Makedonija e duri i zadocneta, bidej}i najgolem del od zemjite vo Evropa ve}e se obidele na vakov na~in da go vratat kapitalot. “Makedonija ima kapacitet i mora da sprovede vakva radikalna reforma. Teraweto na pravdata vo procesot na privatizacija ne moè da se postigne. Toa e samo lov na ve{terki koj ne dava rezultat, a ekonomijata samo }e stagnira. Treba da gledame napred i da gi progoltame knedlite od minatoto. Amnestijata na kapitalot }e ovozmoì ogromen del od kapitalot {to se ~uva na smetki nadvor od zemjata da se vrati i da se investira vo razvojot na zemjata”, izjavi profesorot @ivko Atanasovski od Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Mnogu tranziciski ekonomii, koi kako i Makedonija pominaa niz proces na transformacija na op{testveniot

kapital vo privaten i odliv na parite od finansiskite kanali, imaat napraveno razli~ni obidi za vra}awe na nezakonski steknatiot kapital vo ekonomskite tekovi, preku posebni zakoni. Nekoi uspeaja da postignat golemi finansiski efekti, no vo nekoi legalizacijata na kapitalot zavr{i kako u{te eden obid za perewe na parite preku legalnite finansiski tekovi. VLADATA SE PODGOTVUVA DA SPROVEDE DANO^NA AMNESTIJA?! Kako {to objavi “Kapital”, Vladata seriozno ja razgleduvala mo`nosta da sprovede dano~na amnestija vo Makedonija, a idejata na Trajkovski ne bila slu~ajna i samo gi potvrduva informaciite deka Vladata go podgotvuva terenot za amnestija na kapitalot. Predlogot bil pretstaven duri i pred misijata na MMF, koja neodamna se sretna so vladini pretstavnici vo Skopje, a monetarcite od Va{ington na~elno nemale ni{to protiv. Spored na{ite informacii, mnogu oligarsi i politi~ari koi poseduvaat ogromen del od svojot kapital na smetki nadvor od zemjava ve}e poka`ale interes da gi vratat parite {to se odleale od zemjata vo tekot na privatizacijata. Toa bilo povod Upravata za spre~uvawe na perewe pari da izraboti precizna analiza za eventualnite pozitivni i negativni efekti od amnestirawe na kapitalot. Procenkite bile deka so sproveduvaweto na vakvata reforma mo`e da se priberat od 1,5 do najmnogu tri milijardi evra.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

jaglen i lignit so 10,5% pad. Metaloprerabotuva~kata industrija porasna za 20%, a tekstilnata za 13,4%Grade`ni{tvoto ima nezna~itelen pad od 0,1%. Na mese~no nivo vo oktomvri industriskoto proizvodstvo e ponisko za 1% sporedeno so septemvri. Podatocite poka`uvaat deka vo septemvri godinava industriskoto proizvodstvo se namalilo za re~isi 2%, sporedeno so septemvri 2009, a vo avgust

29.11.2010

ER LIFT SERVIS PRIZEMJEN PORADI DOLG KON M-NAV

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO OKTOMVRI PADNALO ZA 4,4% ret mesec po red pa|a industriskoto proizvodstvo vo Makedonija. Dr`avniot zavod za statistika izmeril deka vo oktomvri industriskoto proizvodstvo padna za 4,4%, sporedeno so istiot mesec lani. Najgolemiot pad e vo metalnata industrija od duri 60,4%. Potoa se proizvodstvoto na nafta i nafteni derivati so pad od 30%, vadeweto metalna ruda so 8% i vadeweto kamen-

PONEDELNIK

za 1,5 % na godi{no nivo. Najgolemite metalur{ki kompanii, koi se dvigateli na makedonskata ekonomija, ne se optimisti deka vo 2011 }e rabotat podobro. Problemite so nara~kite, namalenata likvidnost, skapite energensi go obremenuvaat nivnoto rabotewe. Ima mal prostor dogodina da go zgolemat proizvodstvoto, no proekciite ostanuvaat re~isi na godina{noto nivo.

vionite na Er lift servis se prizemjeni poradi dolg na aviokompanijata od 133.506 evra kon agencijata za vozduhoplovna navigacija M-NAV. Od M-NAV soop{tija deka obvrskite se odnesuvaat na periodot od 2009 godina do 15 noemvri 2010 godina. “Izvr{en e inspekciski nadzor na aerodromot Aleksandar Veliki poradi docnewe na letovite na ovaa aviokompanija, pri {to e konstatirano deka pri~ina

se dol`ni~ko-doveritelski odnosi me|u kompanijata Er lift servis i makedonskiot davatel na uslugi vo vozduhoplovnata navigacija, M-NAV”, informiraa od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. ACV gi informira patnicite na aviokompanijata deka soglasno Zakonot za obligacioni i stvarno pravni odnosi vo vozdu{niot soobra}aj i prezemenite evropski regulativi, avioprevoznicite imaat zakonska obvrska da gi informiraat patnicite

za nivnite prava i kade da se àlat. Site patnici, pak, koi imaat validna àlba protiv aviokompanijata, treba da ja podnesat do aviokompanijata {to operirala so toj let. Za taa cel moè da koristat formular na veb-stranicata na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Dokolku za {est nedeli aviokompanijata ne im odgovori ili dokolku ne se zadovolni od odgovorot, formularot treba da go ispratat do Agencijata za civilno vozduhoplovstvo.

CENATA NA ELEKTRI^NATA ENERGIJA VO 2011 ]E BIDE POVISOKA ZA POVE]E OD 10%

STRUJNIOT UDAR ]E GI ZGOLEMI 17.03.2010 11 TRO[OCITE I KRIZATA VO STOPANSTVOTO Na najgolem “struen” udar se izlo`eni prerabotuva~kata, prehranbenata i tekstilnata industrija, kade {to firmite strujata ja koristat kako edinstven ili dominanten energens vo proizvodstvoto KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

d 1 januari elektri~nata energija vo zemjava }e poskapi za pove}e od 10% i toa seriozno }e gi zgolemi tro{ocite na kompaniite. Regulatornata komisija za energetika ve}e ja kroi novata cena na strujata, koja }e va`i za 2011 godina. Izvori od Komisijata za “Kapital” ne ja isklu~uvaat mo`nosta cenata da porasne mnogu pove}e od 10%, bidej}i s$ pove}e se zemal faktot deka Makedonija ima najniska cena na elektri~nata energija vo regionot. Od Regulatornata komisija velat deka s$ u{te ne mo`at da otkrijat za kolku to~no }e postapi strujata za gra|anite i za firmite, bidej}i s$ u{te gi pravele presmetkite. POSKAPATA STRUJA NAJOPASNA ZA TEKSTILNATA I PREHRANBENATA INDUSTRIJA Kompaniite se pla{at deka poskapuvaweto na strujata mnogu }e gi zgolemi nivnite

tro{oci. Na najgolem “struen” udar se izlo`eni prerabotuva~kata, prehranbenata i tekstilnata industrija, kade {to firmite strujata ja koristat kako edinstven ili dominanten energens vo proizvodstvoto. Analizite na Stopanskata komora na Makedonija poka`uvaaat deka u~estvoto na elektri~nata energija vo strukturata na cenata na proizvodite vo prehranbenata industrija e 10%, vo metalnata i elektroindustrijata e okolu 3%, a vo tekstilnata, drvnata i industrijata za hartija e okolu 2%. Del od prehranbenite kompanii najavuvaat neminovno poskapuvawe na krajnite proizvodi. “Premnogu sme zavisni od strujata. Vo na{eto proizvodstvo strujata u~estvuva so pove}e od 60% vo tro{ocite.

Od site ma{ini, samo edna proizvodna linija raboti na gas, taka {to sekoe

poskapuvawe na strujata e dopolnitelen problem.

]e bideme primorani da gi zgolemime cenite na proizvodite“, veli Sa{o Naumoski, generalen direktor na Vitaminka od Prilep. Za cenovniot {ok se podgotvuvat i tekstilnite kompanii. Alarmiraat deka tie ne moàt da gi zgolemat cenite na lon-proizvodite, bidej}i }e gi izgubat stranskite pazari. “Poskapuvaweto na strujata za nas e golem tro{ok. So povisoki ceni za 10% godinava, mese~nite tro{oci ni porasnaa za okolu 1.500 evra. Ova e neodr`livo na dolg rok, bidej}i nie rabotime lon-proizvodstvo i ne moème zgolemenite tro{oci od raboteweto da gi kalkulirame vo cenata na proizvodot. Konkurencijata na pazarot e golema, taka {to so poskap proizvod ne }e moème da sklu~ime dogovori so stranskite partneri. Ve}e cela godina rabotime so zaguba“, objasnuva Goran Georgievski, sopstvenik na {tipskata konfekcija Palteks.

]E POSKAPI I TRANSPORTOT

Od Stopanskata komora alarmiraat deka tro{kovniot udar od poka~uvaweto na cenata na elektri~nata enrgija }e se multiplicira, osobeno za industriite koi go koristat èlezni~kiot transport. “Relativno visokiot procent na u~estvo na elektri~nata energija, osobeno poradi faktot {to golem broj dizellokomotivi se na elektri~en pogon, vo sekoj slu~aj }e ja zgolemi cenata na èlezni~kiot transport”, veli Zorica Me{kova od Makedonskata energetska asocijacija. U[TE POVE]E SE ZGOLEMUVA NELIKVIDNOSTA Vo metaloprerabotuva~kata industruja potenciraat deka sekoj cenoven udar e dopolnitelen problem vo vreme na namalena likvidnost na kompaniite. Direktorot za investicii vo rudnikot za olovo-cinkova ruda, Sasa, Maksim Prohorov, veli deka e diskutabilno koj model }e go odbere dràvata koga e vo pra{awe poskapuvaweto na strujata. “I doma{nite i evropskite energetski eksperti velat deka strujata treba da poskapi, no zastapuvaat razli~ni tezi. Edni se za postepeno poskapuvawe, drugi za drasti~en skok na cenata. Mi se nametnuva

1.500

evra bile povisoki mese~nite tro{oci na nekoi kompanii godinava poradi poskapuvaweto na strujata za 10%

pra{aweto dali sega e vreme koga treba da poskapuva drasti~no strujata. Od druga strana, poskapuvaweto }e va`i od 1 januari, a se objavuva na 31 dekemvri. Toa e problem za kompanii koi sega gi planiraat tro{ocite, buxetite i sklu~uvaat dogovori za slednata godina. Smetam deka koja bilo korekcija na cenata na strujata mora porano da se najavi”, veli Prohorov.

12 29.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

TROJCA POZNATI BIZNISMENI KUPUVAAT AVION ZA IZNAJMUVAWE

DR@AVNITE INSTITUCII PO^NUVAAT KAMPAWA ZA [TEDEWE STRUJA od mototo "Vklu~i go mozokot, isklu~i ja strujata", Ministerstvoto za ekonomija i dvete dr`avni energetski kompanii, ELEM i MEPSO, po~nuvaat zaedni~ka kampawa za {tedewe elektri~na energija naslovena kako "[tedi struja". Celta na kampawata, {to }e se sproveduva vo slednite tri meseci, e da ja podigne javnata svest kaj gra|anite za potrebata od racionalno

odnesuvawe kon elektri~nata energija, kako i da se pottikne {irokata javnost za potrebite od prezemawe konkretni akcii za odgovorno koristewe na elektri~nata energija doma, no i na rabotnoto mesto. Kampawata gi poddrùva i obnovlivite izvori na energija, pritoa promoviraj}i ja idejata za za{tita na ìvotnata sredina. Pokraj video, radio i pe~atenite materijali, koi }e go poddràt implemen-

tiraweto na kampawata, }e bide organiziran i "Edukativen karavan" vo 13 gradovi niz Makedonija. Kampawata za {tedewe struja }e gi opfati i osnovnite u~ili{ta, kade {to za u~enicite }e se organiziraat interaktivni predavawa vo vremetraewe od eden u~ili{en ~as, a }e se organiziraat i tribini niz op{tinite na koi }e se debatira za na~inite i mo`nostite za {tedewe na energija.

iznis Er e prvata avio-taksi kompanija vo Makedonija, osnovana pred nekolku denovi od trojca poznati makedonski biznismeni. Sopstvenikot na Kanal 5 televizija, Emil Stojmenov, sopstvenikot na restoranot Kamnik, Ilija Malinovski i pretsedatelot na Aeroklubot Skopje, Dejan Sazdovski, so po~eten kapital od 6.000 evra ja osnovaa Biznis Er. Sakaat na makedonskite biznismeni

da im ponudat avioprevoz vo regionot. Eden od sopstvenicite za "Kapital" objasnuva deka planiraat naskoro da kupat nekolku avioni so najmnogu do pet sedi{ta, koi }e letaat vo radius od 1.500 kilometri od Makedonija. Sopstvenicite s$ u{te ne otkrivat koga oficijalno }e vlezat vo vozduhoplovstvoto. Velat deka s$ u{te ne pobarale dozvola

za letawe od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, procedura koja trae najmalku dva meseci. Sopstvenicite na Biznis Er s$ u{te ne znaat i po koi ceni }e gi iznajmuvaat avionite na makedonskite biznismeni. Zasega Biznis Er e prvata aviokompanija koja na makedonskite biznismeni }e im ovozmo`i da iznajmat avion za patuvawa vo regionot.

SLOVENIJA BARA 500 LEKARI OD BIV[ITE JU-PROSTORI

MAKEDONSKITE DOKTORI ]E BARAT RABOTA VO SLOVENE^KI BOLNICI Ponudata od slovene~kata Vlada e primamliva za makedonskite doktori, zatoa {to e olesneta procedurata za vrabotuvawe na lekari, a primawata se daleku povisoki od makedonskite. Lekar-specijalist vo Slovenija zarabotuva pove}e od 2.500 evra, a op{tite lekari od 1.500 do 1.800 evra VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

gromen e interesot na makedonskite doktori da zaminat na rabota vo Slovenija, neposredno po najavata na slovene~kata Vlada deka }e ja olesni procedurata za priem na 500 doktori od biv{ite jugoslovenski prostori. Procedurata za priem na lekari e skratena od ~etiri godini na eden mesec. Od prvi januari, sekoj zainteresiran specijalist mo`e da podnese aplikacija i za nepoln mesec da po~ne da raboti vo nekoja od slovene~kite kliniki za mese~na plata povisoka od 2.500 evra, velat za #Kapital# izvori od slovene~koto zdravstvo. Procedurata za priem na op{ti lekari }e trae od dva do tri meseci, a platata za niv se dvi`i od 1.500 do 1.800 evra. Poznava~ite na makedonskiot zdravstven sistem i samite lekari o~ekuvaat ogromen interes za rabota vo Slovenija kaj lekarite. Velat, ova e vistinski alarm deka situacijata vo makedonskoto zdravstvo e alarmantna. Profesorkata na Medicinskiot fakultet, Vesna Veli}-

Stefanovska, ja pozdravuva mo`nosta makedonskite lekari, osobeno onie nevrabotenite, da mo`at da se vrabotat vo zemja kako {to e Slovenija, no predupreduva deka makedonskoto javno zdravstvo }e izgubi kvalifikuvan kadar. "Ova e alarm za makedonskoto zdravstvo i predupreduvawe na nadle`nite deka treba da prezemat merki. Odlivot na kvalifikuvani kadri donekade ve}e i se slu~i so migracijata na lekarite od javnite vo privatnite kliniki", veli taa za "Kapital". Porane{niot zamenik-minister za zdravstvo, Vladimir Lazarevi}, smeta deka Slovenija e re{enie za site nevraboteni lekari vo Makedonija, ~ija brojka iznesuva okolu 400. Toj o~ekuva ogromen interes na lekarite za rabota vo Slovenija.

Pove}eto eksperti so koi razgovaravme smetaat deka eventualniot odliv na dobri lekari }e se slu~i kako rezultat na negri`ata i otsustvoto na vizija i strategija kaj nadle`nite institucii, koi ne se gri`at za kvalitetot, integritetot i standardot na doktorite. Direktorot vo ostavka na Fondot za zdravstvo na Makedonija, Slovenecot Janez Jelnikar, smeta deka so olesnuvaweto na procedurite za priem na lekari vo negovata zemja, }e se zgolemi interesot kaj makedonskite lekari. "Ova e odli~na mo`nost, pred s$ za pomladite lekari koi s$ u{te nemaat formirano familija. Na ovoj na~in tie }e se dokvalifikuvaat vo svojata oblast. Kaj op{tite lekari se otvora i golema mo`nost za specijalizacija koja tamu e

JANEZ JELNIKAR

VLADIMIR LAZAREVI]

VESNA VELISTEFANOVSKA

DIREKTOR VO OSTAVKA NA FZO Ova e odli~na mo`nost, pred s$ za pomladite lekari koi ovde s$ u{te nemaat formirano familija. Na ovoj na~in tie }e se dokvalifikuvaat vo svojata oblast, a kaj op{tite lekari se otvora i golema mo`nost za specijalizacija koja tamu e besplatna.

PORANE[EN ZAMENIKMINISTER ZA ZDRAVSTVO Spored mene, potragi~no e zaminuvaweto na lekarite vo privatnite kliniki, otkolku zaminuvaweto vo Slovenija. Vo celava nesre}a, sre}a e {to Slovenija e re{enie za site nevraboteni lekari vo Makedonija, okolu 400. Interesot na na{ite lekari za rabota vo Slovenija }e bide ogromen.

PROFESOR NA MEDICINSKIOT FAKULTET Ja pozdravuvam mo`nosta makedonskite lekari, osobeno onie nevrabotenite, da mo`at da se vrabotat vo zemja kako {to e Slovenija, no ova pretstavuva alarm za makedonskoto zdravstvo i predupreduvawe na nadle`nite deka treba da prezemat merki. Makedonskoto javno zdravstvo }e izgubi kvalifikuvan kadar {to donekade ve}e se slu~i so migracijata od javnite vo privatnite kliniki.

besplatna, a vo Makedonija ~ini pove}e od 15.000 evra", veli toj za "Kapital". Slovene~kiot minister za zdravstvo, Dorjan Maru{i}, za srpskite mediumi potvrduva

deka lekarite od drugite zemji, ~ii uslugi & se potrebni na Slovenija, }e dobijat licenca za rabota za nepoln mesec.

INTERVJU

PONEDELNIK

PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA SO NEPOVOLNI PROGNOZI ZA SLEDNIOT KVARTAL enaxerite na kompaniite vo prerabotuva~kata industrija, ekonomskata sostojba vo oktomvri ja ocenuvaat ponepovolna sporedeno so prethodniot mesec, a isti se i nivnite o~ekuvawa za narednite tri meseci. Sporedeno so oktomvri 2009 godina, sostojbata na pretprijatijata e popovolna. Spored anketata na Dr`avniot zavod za statistika, ocenkata na menaxerite za obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki,

e malku ponepovolna vo odnos na prethodniot mesec. Obemot na proizvodstvo na delovnite subjekti vo oktomvri 2010 godina bele`i mal pad vo sporedba so prethodniot mesec, o~ekuvawata za obemot na proizvodstvo vo narednite tri meseci se ponepovolni, kako i o~ekuvawata za brojot na vrabotenite. Vo oktomvri 2010 godina zalihite na surovini i repromaterijali, kako i sega{nite nabavki na surovini i repromaterijali, se

pod i okolu normalata. Spored ocenkata na rakovoditelite, vo naredniot period }e se namalat prose~nite nabavni ceni na inputite, kako i proda`nite ceni na gotovite proizvodi. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na obemot na proizvodstvoto imaat slednite nedovolnata stranska pobaruva~ka so 22,8%, nedovolnata doma{na pobaruva~ka so 16,4%, finansiskite problemi so 12,1% i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe so 10,9%.

otelskiot kompleks Princes, koj se nao|a vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodic, na makedonskogr~kata granica, vikendov be{e pu{ten vo upotreba. Investicijata e vredna 86 milioni evra. Vo ramkite na hotelskiot kompleks ima i kazino, {to zna~i deka biznisot so igri na sre}a u{te pove}e }e se razviva vo Gevgelija. Kompleksot e rasprostranet na povr{ina od 30.000 me-

BIZNISMEN I PRATENIK

DOMAлеNITE INVESTITORI SE POVA@NI OD STRANSKITE J vlo`uvam 60 milioni evra vo nov stanben Jas b kompleks i s$ {to }e zarabotam od taa investicija povtorno }e go vlo`am vo Makedonija, nema da gi iznesam parite nadvor. Tokmu zatoa, doma{nite investitori treba da dobijat poprivilegiran tretman od stranskite, a ne da bide obratno. igor@kapital.com.mk

iat Canovski na javnosta & e najpoznat kako sopstvenik na univerzitetot FON i aktuelen pratenik, no sega vleguva i vo golema investicija vo stanben prostor vo Skopje, vredna 60 milioni evra. Ka`ete ni pove}e detali za kompleksot Kosmos, ~ija izgradba }e ja finansirate? Kompletnata dokumentacija i dozvoli se ve}e obezbedeni, treba samo u{te da se platat komunaliite i za desetina dena po~nuvame so gradba. Kompleksot od dve zgradi

se nao|a pokraj Vardar, na granicata me|u op{tinite Aerodrom i Gazi Baba. ]e ima okolu 1.000 stanovi so kvadratura od 50-120 m2 i }e ~ini 60 milioni evra. Kompleksot }e bide od visoka klasa, ograden i so sopstveno obezbeduvawe, so pridru`ni objekti, kako detska gradinka, fitnescentri, bazen, a planirame gradba i na trgovski centar. Vo prvata zgrada ima okolu 600 stanovi i 100 delovni prostorii, a na 17 kat }e ima rotira~ki restoran, {to }e ima ubav panoramski pogled na Skopje. ]e vgradime centralen sistem za greewe i ladewe na stanovite, so koj kupuva~ite }e pla}aat za greewe kolku {to se cenite za parno vo gradov, so taa razlika {to }e ima 24 ~asa greewe za istite

pari i plus besplatno ladewe vo leto. Kako gi obezbedivte parite za ovaa investicija? Po koja cena }e se prodavaat stanovite i dali imate obezbedeno poddr{ka od nekoja od bankite za kreditirawe na nivnoto kupuvawe? Iako kvalitetot na gradbata }e bide vrven, stanovite }e se prodavaat po poniski ceni od onie {to se karakteristi~ni za prva klasa stanbeni objekti. Prvite 150 stanovi {to }e gi prodademe se po cena od 850-1.000 evra za m2, a potoa }e bidat ne{to poskapi, no ne pove}e od 1.200 evra za m2. Imame obezbedeno i poddr{ka od banka {to }e go kreditira kupuvaweto na stanovite, so kamata od

OTVOREN HOTELOT PRINCES VO GEVGELIJA

FIAT CANOSKI

IGOR PETROVSKI

29.11.2010

6%-7% i rok od 20 godini, kade {to procedurata za odobruvawe na kredit }e bide maksimalno olesneta. Obezbeduvaweto za bankata nema da bide golemo, zatoa {to i jas dopolnitelno u~estvuvam kako garant za kupuva~ite, a tie }e treba da deponiraat samo 15% od cenata, za razlika od voobi~aenite stanbeni krediti koi se so 30% u~estvo. Jas nema odedna{ da gi gradam dvete zgradi. Za prvata zgrada investicijata e okolu 30 milioni evra, od koi polovinata se moj sopstven kapital, a ostatokot e kredit od NLB Tutunska banka. Zna~i, finansiskata konstrukcija e zaokru`ena i nema da imame nikakov problem so gradeweto, nema da ~ekame kapar od kupuva~i za da

tri. Pokraj smestuva~kiot kapacitet od 130 sobi, raspolaga i so eden pretsedatelski i dva ekskluzivni apartmani, restorani, terasi, disko-bar, {oping-centri. Rakovoditelot na hotelot, Xingis Tekin, na otvoraweto na hotelot, pretstavuvaj}i go kompleksot, istakna deka Princes se profilira vo najgolem hotelski kompleks na jugot od zemjata. Se o~ekuva brojot na vraboteni od sega{nite 280 lica da dostigne 600 lica po

pu{taweto vo upotreba na site uslu`ni dopolnitelni aktivnosti. Noviot hotel e sedmi po red od nizata hotelsko-kazinski kompleksi na jugot od Makedonija.

moème da ja gradime. Toa e mnogu va`no, zatoa {to so toa garantirame deka zgradata }e bide zavr{ena vo rok od godina i polovina. Zatoa {to jas sum i investitor i izveduva~, nema da zavisam od podizveduva~i i planiram da se raboti dve smeni vo zimskiot period i tri smeni podocna. Po site onie grade`ni aferi, smetam deka na lu|eto im trebaat firmi od doverba, a povolna okolnost e {to Katastarot sega pravi predukniùvawe na stanovite so glavniot proekt, odnosno izdava predimoten list i se eliminira mo`nosta stanovite da bidat prodadeni na pove}e lica. Zo{to se odlu~uvte za investicija vo grade`niot sektor? Dali smetavte deka ponudata na stanovi e nedovolna, a stanbeniot kvadrat ne poevtinuva, pa so va{ata ponuda }e gi poevtinite stanovite, a }e ja zgolemite i pobaruva~kata? Jas sum cel ìvot vo grade`ni{tvoto. Vo Hvatska ìveev dolgo i so tatko mi imavme grade`na firma so koja izvedovme mnogu objekti. Mojata firma go grade{e i objektot na FON, a imam napraveno i nekolku zgradi vo Struga. Analizata na pazarot {to ja napraviv pokaà deka pobaruva~kata na stanovi vo Skopje poslednive godini bila okolu 5.000 stanovi godi{no. Prethodnive 3-4 godini ima{e pomala gradba vo Skopje i o~ekuvam interesot da bide golem sledniov period. Cenata mnogu zavisi od lokacijata i kolku e plateno zemji{teto. Nie sme vo centralna zona i komunaliite se isti kako da gradite na Vodno, {to zna~i 115 evra za kvadrat stanben prostor i okolu 150 evra za delovniot prostor. Toa se visoki komunalii i treba da se namalat za da poevtini i kone~nata cena na stanovite. Jas }e odam so poniski ceni za kvadrat zatoa {to zemji{teto mi e kupeno od porano i ne u~estvuva so tolku visok procent vo cenata na gradewe. Da se osvrneme malku i na va{ata prva golema investicija, univerzitetot FON. Univerzitetot se najde i me|u 200-te najgolemi delovni subjekti vo Makedonija spored ostvarenite prihodi. Na {to se dolì ovoj rezultat? Vo FON imam vloèno mnogu pari, kako vo glavniot objekt vo Skopje, taka i vo podru`nicite vo Struga, Gostivar i Strumica. Jas imam i drugi biznisi. Sopstvenik sum na Napredok, Agro servis, imam mnogu golem paket

vo Karpo{. FON ne go gledam kako proekt {to mora da nosi mnogu pari. Sekako deka sekoj raboti za dobivka, no od participaciite {to gi pla}aat studentite dovolno e da se pokrijat tro{ocite. No, nie ne ìveeme samo od {kolarinite, tuku rabotime i na mnogu proekti od koi {to ima dobra dobivka. Mojata cel e da ja razvivame u{te pove}e nau~nata baza na univerzitetot, zatoa {to so naukata se pravat mnogu proekti i se dobivaat mnogu sredstva. Za narednata godina imame mnogu dogovoreni proekti, od koi o~ekuvame 3-4 milioni evra prihod. ]e spomenam i eden proekt za arhitektura, kade {to e involvirana i poznatata dizajnerska ku}a od Italija, Xuxaro, za koja rabotat golem broj arhitekti. Tie bea vo poseta kaj nas i razgovaravme za partnerstvo. Planirame prvo da formirame zaedni~ka firma vo Makedonija za dizajn i arhitektura, a potoa del stru~wacite od nea da bidat profesori na noviot fakultet za arhitektura {to planiram da go otvorime pri FON. Planirame i drugi biznisi so niv, kako, na primer, fabrika za ekskluzivni kujni, zatoa {to tie proizveduvaat i mebel i imaat golem plasman nadvor. Jas imam dovolno slobodni industriski hali kade {to moè da se organizira proizvodstvo na mebel. Kako biznismen, no i kako politi~ar, pratenik vo Parlamentot, kako ja ocenuvate momentalnata biznisklima vo zemjava? Jas, iako sum ~len na vladeja~kata koalicija, ne mora so s$ da se soglasuvam. Na primer, so vrabotuvawata vo javnata administracija. Ne se razviva taka ekonomijata. Treba da se investira vo infrastruktura i da im se ovozmoùva na doma{nite investitori i na biznismenite od dijasporata da otvoraat fabriki. Ne treba da se forsiraat samo stranskite investitori, koi i taka gi nema, a doma{nite da nemaat dovolna poddr{ka. Doma{nite investitori treba da ja namalat armijata nevraboteni, a ne so polnewe na javnata administracija, koja mora da se namali za 50-60.000 lu|e. Koga }e se stimuliraat biznisite, }e ima i pove}e pari za danoci i buxetot, koj sega e prazen zaradi neproduktivnite tro{ewa. Nema da se popolnuva so parite {to dràvata gi pozajmuva od bankite sekoja nedela, namesto tie da se plasiraat vo ekonomijata.

14 29.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

Bugarija, Romanija i Hrvatska napreduvaa najmnogu vo reformite. Na{ata analiza, koja gi sledi predizvicite vo sektorskite reformi, poka`a deka i ponatamu postojat golemi predizvici, kako {to se transportot, lokalnata infrastruktura, energetskata odr`livost i delovi od finansiskiot sistem

PITER SENFI GLAVEN EKONOMIST NA EBRD ZA JUGOISTO^NA EVROPA

BUGARIJA, ROMANIJA I HRVATSKA NAJNAPREDNI VO REGIONOT Evropa najmnogu napreduva{e? Bugarija i Romanija Romanija, kako ~lenki na EU, i Hrvatska, koja e mnogu blisku do zavr{uvawe na pregovorite, napreduvaa najmnogu vo reformite od ostanatite zemji. Me|utoa, duri i vo ovie tri dr`avi postoi potreba od zna~ajni reformi vo idniot period. Na{ata analiza, koja gi sledi predizvicite vo sektorskite reformi, vo godina{niot izve{taj poka`a deka i ponatamu postojat golemi prediz-

vropskata r banka za obnova i rrazvoj detektira k slabosti vo zemjite od Jugoisto~na Evropa, pred s$ vo spravuvaweto so ekonomskata kriza. Piter Senfi, glaven ekonomist na EBRD za Jugoisto~na Evropa, vo intervjuto za hrvatskiot vesnik "Poslovni dnevnik" veli deka kolku pove}e se odi kon istok vo regionot, tolku pove}e dr`avite se soo~uvaat so tranziciski problemi. Koja dr`ava od Jugoisto~na

vici, kako {to se transr portot, r lokalnata inf frastruktura, k energetskata k odr`livost i delovi od finansiskiot sistem. Koja dràva ima najgolemi problemi? Kolku pove}e odime kon istok, tolku pove}e dràvite se soo~uvaat so tranziciski problemi, osobeno koga stanuva zbor za dràvi od centralna Azija i Kavkaz. Nivoto na tranzicija i razvoj na Hrvatska e mnogu sli~no na ona vo dràvite na Sredna Evropa. O

Kako gi komentirate najnovite najavi deka Ungarija i Polska imaat namera da zemat sredstva od vtoriot penziski stolb? Postoi golema zagri`enost vo mnogu dr`avi, vklu~uvaj}i gi i onie nadvor od reonot na EBRD, za kapitaliziranoto penzisko {tedewe, so ogled na problemite na pazarot na akcii i svetskata kriza. Toj problem osobeno e izrazen vo na{iot region. Izbrzanite odluki bi trebalo da se izbegnuvaat i tie bi trebalo da se

te temelat vrz koordinirana ra rabota me|u EU, vladite i os ostanatite zainteresirani st strani, za da se izbegna nat potencijalno serioz oznite posledici, osobeno ak ako iskoristuvaweto na pe penziskite fondovi moè da ja naru{i celta za ra razvoj na lokalniot pazar na kapital. Me|utoa, vo op op{tata procenka mora da se zemat predvid proble lemite koi se specifi~ni za sekoja dràva, zatoa {t {to nekoi pri~ini za za zagriènost se racionaln lni (visoki nadomestoci i relativno mali prinosi si), no pove}eto ne se opravdani. Koi se slabostite na zemjite od Jugoisto~na Evropa? Glavnite slabosti na finansiskiot sektor, koi dojdoa do izraz pod vlijanie na svetskata kriza, vo pove}e zemji se odrazija so toa {to se odobruvani krediti vo stranski valuti na klienti koi ne go osigurale valutniot rizik, a tokmu tie se najdoa vo golemi problemi

so otpla}aweto koga dojde do ekonomski pad. Vo nekoi slu~ai dojde i do zna~itelna deprecijacija na valutata. Poradi toa, EBRD, zaedno so ostanatite me|unarodni finansiski institucii i so dr`avnite vlasti, aktivno raboti na razvoj na pazarot na kapital vo lokalni valuti, kako del od novata programa za razvoj na posilen i posiguren rast. Hrvatskiot finansiski sistem, pred i za vreme na krizata, be{e relativno dobro reguliran, {to rezultira{e so toa bankite da bidat dobro kapitalizirani i likvidni. Osobeno se va`ni ~ekorite koi gi prezede centralnata banka vo kontrola na preteranoto kreditirawe vo godinite pred krizata, {to be{e va`no za ograni~uvawe na opsegot na kreditniot bum vo Hrvatska. Razgovarame so vlastite i ponatamu da go razvivame lokalniot pazar na kapital, kako del od po{irokata programa {to ja spomenav.

VO DEKEMVRI PRISTIGNUVA BALKANSKIOT PIKPEJ

o sredinata na dekemvri ovaa godina kompanijata Pik d.o.o. }e go pu{ti vo rabota servisot za bezbedno pla}awe i naplata preku Internet za site pravni i fizi~ki lica. Servisot svoite uslugi prvo }e gi ponudi na gra|anite na Bosna i Hercegovina (BiH), a potoa e planirano {irewe na zemjite vo regionot, Hrvatska, Srbija i Crna Gora. Emir Pilavxi}, koosnova~ na proektot, izjavi deka PikPej e edinstven bosanski servis koj }e nudi mo`nost za pla} awe i onlajn-naplata na site fizi~ki i pravni lica od teritorijata na BiH, a dopolnitelno i na korisnicite od Srbija, Hrvatska i Crna Gora. Sistemot }e bide odvoen na del za pravni i fizi~ki lica. Site korisnici preku registriran nalog }e dobijat virtuelna pripejd-

karti~ka, a po verifikacijata }e dobijat mo`nost za pora~uvawe na fizi~ka pripejd Masterkard karti~ka. Dvete karti~ki }e mo`at da se koristat za onlajn-naplata i pla}awe, no podignuvaweto pari od bankomat }e bide dostapno samo preku fizi~ka karti~ka. Dopolnuvaweto na PikPej korisnicite }e go vr{at na tri na~ini: onlajn-uplata preku druga debitna ili kreditna karti~ka, uplatnica preku lokalna po{ta ili banka i prefrluvawe od drug PikPej. PikPej karti~kata nema regionalni ograni~uvawa i mo`e da se koristi nasekade vo svetot na site VISA/MasterCard plate`ni mesta (restorani, {oping-centri itn.). Pilavxik izjavi deka spored neoficijalni podatoci, na PejPal i sli~ni platni sistemi voop{to ne im e vo

interes da se vpu{tat vo biznis na Balkanot poradi lo{ite zakonski vrednosti. Toj veruva deka PikPej }e dobie golem broj korisnici poradi toa {to }e bide edinstven servis koj na gra|anite na BiH, Hrvatska, Srbija i Crna Gora }e im nudi mo`nost za brza i bezbedna naplata na stoki ili uslugi preku Internet. Pilavxi} dodade deka dopolnitelni prednosti na PikPej se poniskata provizija, za razlika od PejPal i drugite servisi, mo`nosta za pla}awe so VISA/MasterCard i podignuvawe pari od bankomat. â&#x20AC;&#x153;Prednosta na ovoj servis najmnogu doa|a do izraz koga e vo pra{awe pra}aweto i transportot na pari (pra}awe pari od dijaspora, bezbedno kupuvaweâ&#x20AC;&#x201C;prodavawe na artikli preku onlajnoglasi)â&#x20AC;?, izjavi Pilavxi}.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

JAPONSKI GIGANT ZA PROIZVODSTVO NA PIVO “FRLI OKO” NA TURSKI EFES

aponskiot gigant za proizvodstvo na pivo i bezalkoholni pijalaci Asahi se podgotvuva da go kupi turskiot lider vo proizvodstvo na pivo, Anadolu Efes, koj ima pove}e od 500 milioni potro{uva~i {irum svetot. “Zainteresirani sme za navleguvawe na turskiot pazar i sakame da go pretvorime vo centar preku koj }e dopreme do Sredniot Istok, Kavkaz

i Evropa”, izjavi Sakuoki Higa{i, glavniot sovetnik vo aziskata kompanija. Pivarata Asahi, najgolemiot proizvoditel i snabduva~ so pijalaci vo Japonija, vo dekemvri minatata godina ima{e godi{en obrt od 15,7 milijardi dolari. Grupacijata ima pove}e od 16.000 vraboteni. Asahi na turskiot pazar }e mu ponudi mno{tvo proizvodi, koi vklu~uvaat

pivo, viski, rakija, vina, bezalkoholni pijalaci, kafe i zelen ~aj. Japonskata kompanija se podotvuva da go prezeme i Dimes, eden od vode~kite proizvoditeli na sokovi vo Turcija, so godi{en kapacitet na proizvodstvo od 300 iljadi toni sok, 120 iljadi toni mle~ni proizvodi i 80 iljadi toni preraboteno ovo{je.

29.11.2010

SLOVENE^KO DELO NA PRODA@BA ajgolemata slovene~ka izdava~ka ku}a, Delo, soop{ti deka utre }e objavi me|unaroden tender za proda`ba na 100% svoi akcii. Ponudite }e se primaat do krajot na januari 2011 godina, a proda`bata bi trebalo da zavr{i vo april ili najdocna do po~etokot na letoto. Sopstvenikot na Delo, kompanijata Pivara La{ko, vo oktomvri najavi

deka }e ja prodava taa izdava~ka ku}a vo ramkite na strate{kiot plan da se povle~e od mediumskiot sektor i da se fokusira na glavniot biznis – proizvodstvo i proda`ba na pijalaci. Delo gi izdava istoimeniot dneven vesnik i najprodavaniot slovene~ki tabloid “Slovenske novice”, nedelnikot “Nedelo” i kulturniot magazin “Pogledi”.

TRO[KI OD SUBVENCII

SAMO POLOVINA OD PROIZVEDENOTO MLEKO VO SRBIJA SE OTKUPUVA

Najgolemi problemi vo srpskata mle~na industrija se diskriminacijata na malite proizvoditeli i nedovolnite subvencii, koi vo prethodniot period ne bile isplateni na farmerite so status pravno lice ZA DEVET PATI SE NAMALENI SUBVENCIITE ZA MLEKO VO POSLEDNIVE [EST GODINI VO SRBIJA

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ràvnite subvencii za proizvoditelite na mleko vo Srbija ovaa godina bea devet pati pomali otkolku pred {est godini. Od 34 milioni evra, koi bea isplateni vo 2004 godina, ovaa godina se namalija na samo ~etiri milioni evra. Vo Srbija pove}e od polovina od proizvedenoto mleko ne se plasira na pazarot, tuku proizveduva~ite go prodavaat na zelenite pazari, pravat mle~ni proizvodi (kajmak, sirewe) ili so nego ja hranat stokata. Vojislav Stankovi}, istraùva~ od Centarot za nau~no-istraùva~ka rabota vo Stopanskata komora na Srbija, objasnuva deka najgolemi problemi vo mle~nata industrija vo Srbija se diskriminacijata na malite proizvoditeli i nedovolnite subvencii, koi vo prethodniot period ne bile isplateni na farmerite so status pravno lice. Momentalno, subvenciite iznesuvaat 1,5 dinari (0,014 centi) po litar, no najaveno e deka naskoro }e dojde do zgolemuvawe na tri dinari (0,027 centi), iako proizveduva~ite baraat najmalku pet dinari (0,46 centi). "So tolku mali subvencii, na ve~nite proizvoditeli ne im e isplatlivo da proizveduvaat mleko za pazarot. Imeno, me|u 700

Me|u 700 i 800 milioni litri mleko otkupuvaat mlekarnicite, dodeka u{te tolku mleko, koe poteknuva od malite proizvoditeli, od koi 80% se so pet ili pomalku kravi, zavr{uva nadvor od prometot.

]E SE ZGOLEMAT PREMIITE ZA MLEKO Ministerstvoto za zemjodelstvo minatata nedela najavi deka }e gi zgolemi premiite za mleko. Iznosot na premiite }e zavisi od dopolnitelnite sredstva koi na Ministerstvoto za zemjodelstvo }e mu bidat dodeleni so rebalansot na ovogodine{niot buxet. Ovaa merka za pottiknuvawe bi mo`ela da bide primeneta vedna{ po usvojuvaweto na rebalansot na buxetot za ovaa godina, spored koj za zemjodelstvoto }e bidat izdvoeni {est milioni evra, iako prethodno se najavuva{e deka }e bidat izdvoeni devet milioni evra. Ministerstvoto, isto taka o~ekuva agrarniot buxet za 2011 godina da bide zgolemen, bidej}i na toj na~in }e bide ovozmo`eno dopolnitelno investirawe vo sektorot na zemjodelstvoto i sto~arstvoto. Kako {to prethodno najavija pretstavnicite od Ministerstvoto za zemjodelstvo, sredstvata dobieni od rebalansot na buxetot pred s$ }e bidat nameneti za sto~arstvoto, so cel da se nadmine mle~nata kriza koja vladee vo Srbija. i 800 milioni litri mleko otkupuvaat mlekarnicite, a u{te tolku mleko, koe poteknuva od malite proizvoditeli, od koi 80% se so pet ili pomalku

kravi, zavr{uva nadvor od prometot. Tie od mlekoto proizveduvaat sirewe, kajmak, go prodavaat surovo na zelenite pazari ili ja hranat stokata", objasnuva

Stankovi}. Toj istakna deka ima i mali prerabotuva~i koi preku posrednici kupuvaat mleko, pa vo ovaa oblast se pojavuva siva ekonomija

i poso~i deka problemot ne e kaj proizvoditelite, tuku kaj dràvata. “Sitnite proizvoditeli so~inuvaat 80%, {to ne zna~i deka treba da se diskriminiraat i da se otfrlat. Naprotiv, tie treba postepeno da se pretvoraat vo golemi proizvoditeli i dobro da se organiziraat. Sekoj selanec bi se zanimaval so proizvodstvo na mleko koga vo toa bi videl interes. Zadrugite mora da im ovozmoàt na selanite da go podignat standardot za molzewe, ishrana i nabavuvawe na repromaterijali”, istakna Stankovi}. DA SE ZEME PRIMER OD EVROPA Spored analizata na Stopanskata komora na Srbija, ovoj problem moè da se re{i. “Vo Evropskata unija (EU) postojat 955.000 proizvoditeli na surovo mleko. Od niv 62% se mali proizvoditeli so godi{no

proizvodstvo pomalo od 100.000 litri godi{no, a 52% od otkupot na surovoto mleko se izvr{uva preku zadrugi. Spored toa, nie ne treba da pravime dupka na saksija, bidej}i taa postoi, nie treba samo da ja koristime”, navede Stankovi}. Spored nego, subvenciite za proizvoditelite treba da imaat i socijalen karakter. “Dodeka dràvata gi kontrolira{e otkupnite ceni na mlekoto i dava{e pogolemi subvencii, proizvodstvoto se pla}a{e pove}e vo ridskoplaninskiot region i vo pograni~nite regioni, za da se zadràt ìtelite koi rabotat tamu. Subvenciite i agrarnata politika mora vo sebe da sodràt i merki od socijalen karakter, bidej}i ako na proizvoditelite ne im se sozdadat uslovi da go prodadat proizvodot, toj }e go napu{ti zemjodelstvoto i }e bara vo gradovite kancelariska rabota”, izjavi Stankovi}.

16 29.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

SITIGRUP: DVE MILIJARDI EVRA ZA SPAS NA EVROZONATA vropa ja o~ekuvaat niza dràvni bankrotirawa vo narednite pet godini, a za spre~uvawe na takviot negativen razvoj vo evrozonata se potrebni okolu 2 milijardi evra, ocenuvaat amerikanski eksperti od Siti grupacijata. Tie, potenciraat deka kako rezultat na toa }e bankrotiraat pove}e dràvi i deka nestabilnosta na valutite }e ovozmoì nadminuvawe na evroto nad

dolarot. Mnogu te{ko deka “perifernite dr`avi” na EU - Portugalija, [panija, Italija, Grcija i Irska }e uspeat da se izvle~at od krizata. Spored ekonomistite od {kotskata Rojal Bank (RBS) spasot od krizata e zaostrenata buxetska politika za koja kaj dr`avite otsustvuva politi~ka volja. Sepak, od RBS velat deka i ostrata politika ne bi go spasila rastot na kamatite {irum

ON: ZA 40 GODINI DVOJNO SE ZGOLEMI BROJOT NA SIROMA[NI DR@AVI VO SVETOT bankite. Od Sitigrup smetaat deka 750 milijardi evra odvoeni za evropskiot stabilizaciski fond se nedovolni za neophodnata pomo{ na dr`avite-~lenki. Za stabilizacija na krizata potrebni se dve milijardi evra. Spored podatocite na Bankata za internacionalna spogodba, vkupnite dolgovi na Portugalija, Irska, Italija, [panija i Grcija iznesuvaat pove}e od 4,1 milijardi dolari.

rojot na dràvi koi spa|aat vo kategorijata “mnogu siroma{ni” i brojot na lu|e koi ìveat vo “krajna siroma{tija” dvojno se zgolemil za 40 godini, predupredija Obedinetite nacii (ON). Vo izve{tajot za 2010 godina za najmalku razvienite dràvi vo svetot (LDC) na Konferencijata na ON za trgovija i razvoj (UNKTAD) se ocenuva deka “ovie zemji imaat propadnat

SE INTENZIVIRA TRGOVIJATA VO NACIONALNI VALUTI

KINESKIOT JUAN IZLEGUVA OD SVOITE GRANICI! Minatata nedela, Kina, najbrzoraste~kata ekonomija na svetot, ja internacionalizira{e svojata valuta so odobruvawe na trgovskata razmena vo rubqi i juani. Naskoro se o~ekuva istoto da se slu~i i so Turcija, koja ve}e ima trgovska razmena vo nacionalni valuti so Rusija i so Iran VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

tkako Rusija i Kina go otfrlija dolarot od upotreba i po~naa da gi koristat svoite valuti vo me|usebnata trgovska razmena, sledna na listata koja planira da go isfrli dolarot od upotreba vo me|unarodnata trovija e Turcija. Spored ekspertite, juanot ve}e go zazema primatot, {to najmnogu se pripi{uva slabeewe na vrednosta na dolarot. "Naskoro mo`e da po~ne blateralna trgovska razmena vo juani me|u Turcija i Kina", izjavi Ri~ard Braun, {efot na oddelot za Aziskopacifi~kiot region od bankata Wujork Melon (Bank of New York Mellon), koja e edna od vode~kite banki za upravuvawe so

sredstva i hartii od vrednost. Ovaa banka izvr{uva transferi od 1,6 iljadi milijardi dolari dnevno. “Trgovijata vo juani pretstavuva komplicirano pra{awe, no toa mo`e da se slu~i naskoro me|u Kina i ostanatite aziski zemji”, izjavi Braun. Spored nego, trgovijata so razli~nite valuti, vo koi ne spa|a dolarot, se stava na agenda odvremenavreme, no ovie dogovori generalno izbleduvaat. "No, kako i da e, trgovskata razmena vo juani mo`e da stane realnost dokolku Kinezite privle~at pogolemo vnimanie so ova pra{awe”, smeta Braun. U{te minatiot mesec

KRAJ ZA MANIPULACIJATA NA JUANOT?! Minatata nedela, Kina, najbrzoraste~kata ekonomija na svetot, ja internacionali-zira{e svojata valuta so odobruvawe na trgovskata razmena vo nacionalnite valuti me|u Rusija i Kina, a minatata sreda i formalno be{e prekinata dolgata vrska me|u Kina, Rusija i dolarot. So ruskata rubqa ve}e se trguva na kineskata berza, a se o~ekuva vo sredinata na dekemvri da po~ne trguvaweto vo juani na moskovskata berza. Ovoj poteg na Kina i Rusija nema namera da go predizvikuva SAD, tuku pretstavuva merka za zaedni~ka za{tita na ovie dve golemi ekonomii. Spored analiti~arite, ovaa trgovska razmena me|u Rusija i Kina e o~ekuvan poteg, bidej}i i SAD saka juanot da izleze od svoite granici i da stane vistinska valuta so koja }e se trguva, namesto nejzinoto dvi`ewe da bide manipulirano od strana na kineskata Vlada.

odnosite me|u Peking i Moskva. Od druga strana, pak, turskata trgovska razmena so

Turcija odlu~i svojata trgovska razmena so Iran i Kina da ja izvr{uva vo sopstvenata valuta, so {to }e ja namali zavisnosta od amerikanskiot dolar i evroto za okolu 20%. Od druga strana, pretsedatelot na Turcija, Abdula \ul, za vreme na negovata poseta na Moskva, vo fevruari ovaa godina, dogovori trgovskata razmena me|u ovie dve zemji da se odviva vo nacionalnite valuti, kako rezultat na slabeeweto na vrednosta na dolarot. Minatata nedela vlasta na Rusija i na Kina odlu~ija da go otfrlat dolarot od upotreba i da po~nat da gi upotrebuvaat svoite valuti vo me|usebnata trgovska razmena. Kineskite eksperti velat deka so ovoj poteg nastanuva zbli`uvawe na

ZEMJITE OD EVROZONATA INSISTIRAAT PORTUGALIJA DA POBARA POMO[ OD FONDOT NA EU r`avite na evrozonata i nejzinata Centralna banka pritiskaat Portugalija da pobara finansiska pomo{ od evropskiot fond za pomo{ na dr`avite, objavi germanskiot vesnik "Fajnen{el tajms Doj~land". Vesnikot, ne naveduvaj}i izvori, objavi deka pove}eto zemji od evrozonata i Everopskata centralna banka vr{at pritisok vrz Portugalija da trgne po

stapkite na Grcija i Irska i da pobara pomo{, za na toj na~in da spre~i i [panija da dojde vo situacija da mora da go stori istoto. “Koga Portugalija bi pobarala pomo{ od Fondot, toa }e bide dobro i za [panija, bidej}i na ovaa petta po golemina ekonomija vo EU zna~ajno vlijae tokmu zadol`enosta na Portugalija", citira vesnikot izvor od germanskoto Minister-

stvo za finansii. Vo napisot se sugerira deka liderite na evrozonata, i pokraj toa {to javno iskaùvaat samouverenost, sepak, se zagrièni za toa deka dol`ni~kata kriza moè da zafati u{te pogolem broj nivni ~lenki. Analiti~arite smetaat deka Portugalija }e bide slednata dràva {to }e pobara pomo{ od Fondot na EU za pomo{ na ~lenkite, “teòk” 750 milijardi evra.

Rusija, Iran i Kina iznesuva 65 milijardi dolari godi{no, a Rusija pretstavuva najgolem trgovski partner za Turcija. Britanskiot vesnik "Independent" (The Independent), u{te na po~etokot na oktomvri soop{ti deka ruski oficijalni pretstavnici odr`uvaat “tajni sostanoci” so arapskite dr`avi, Kina, Francija i Turcija za stavawe kraj na upotrebata na amerikanskiot dolar vo me|unarodnata naftena razmena. Ovie zemji, navodno, baraat da ja prefrlat razmenata od dolari vo drugi nacionalni valuti, kako {to se evroto, japonskiot jen, kineskiot juan, vo zlato ili vo nekoja nova i unificirana valuta na vode~kite arapski zemji koi proizveduvaat nafta. Od vesnikot naveduvaat deka ovie sredbi bile potvrdeni od strana na kineskite i arapskite bankarski izvori, no ruskite oficijalni pretstavnici go negirale tvrdeweto.

model za razvoj” i deka e potrebna itna promena na istiot. “Vo ovoj slu~aj, tradicionalniot model za razvoj ne uspea”, izjavi generalniot sekretar na UNKTAD, Supa~i Panti~pakdi. “Vo period od 30 do 40 godini, od 25 dràvi vo 1971 godina, denes ima 40 mnogu siroma{ni dràvi”, {to pokaùva deka kaj najosetlivite dràvi sostojbata e drasti~no vlo{ena.

Vo kategorijata “krajna siroma{tija”, za periodot od 2002 do 2007 godina, se vbrojuvaat 421 milioni lu|e, brojka koja e dvojno pogolema od 1980 godina, a vkupno 53% od ìtelite na ovie dràvi potpa|aat na kategorijata “krajna siroma{tija”. Ottuka, uvozot na hrana vo ovie dràvi ostvaril porast od 9 milijardi dolari vo 2002 godina na 23 milijardi vo 2008 godina.

DVA, TRI ZBORA

“Sekako deka ne mo`eme da ~ekame do 2012 godina za da ja vratime na{ata zemja vo vistinskata nasoka. Treba da po~neme sega, preku izbirawe na silni lideri koi ne se pla{at da ja protresat i zauzdaat federalnata vlada. Ja razgleduvam opcijata da se kandidiram za pretsedatel na izborite vo 2012.” SARA PEJLIN

porane{en guverner na Aljaska i kandidat za potpretsedatel na izborite vo 2008

“Se pla{am deka kriti~nata {ansa koja se pojavi s$ pove}e i pove}e se namali. Zagri`en sum deka politi~kata klima vo Kipar vo vtoriot kvartal od 2011 godina verojatno nema da bide pogodna za konstruktivni pregovori. Mirovnite pregovori bi mo`ele potpolno da propadnat ako nema zna~aen dogovor.” BAN KI MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

“Arapite i Turcite, iako zboruvaat na razli~ni jazici, imaat zaedni~ka istorija i kultura. Lesno mo`eme da go pretvorime na{eto dobrososedstvo vo odnosi za zaedno da sozdademe edna podobra idnina. Turcija se stremi kon mir, procut i stabilnost vo regionot.” REXEP TAIP ERDOGAN

premier na Turcija

[KODA IZBRANA ZA NAJDOBRA ^E[KA KOMPANIJA ajgolemiot ~e{ki proizvoditel na avtomobili, [koda Auto, povtorno e izbrana za najdobra kompanija vo ^e{ka spored anketata Top 100, vo koja menaxeri, ekonomski eksperti i pretstavnici na sindikatot gi izbiraat najuspe{nite pretprijatija vo zemjata. Spored anketata vo koja se rangiraat fir-

mi so pove}e od 20 vraboteni i godi{na zarabotuva~ka pogolema od 1,5 milioni evra, a koi pla}aat danok vo ê{ka, na vtoro mesto e elektroenergetskiot gigant ÊZ. Tretoto mesto mu pripadna na Agrofert holding, zdruènie od 230 pretprijatija koi se zanimavaat so zemjodelstvo, prehranbena i hemiska industrija.

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

29.11.2010

SVET

0-24

...VREVAXII OD KLUPATA

...KOLUMBIJA VO AKCIJA

...USPE[NA MISIJA

Rasprava vo Evropskiot parlament

Borba protiv narkobiznisot

Amerikansko-ruskiot “Sojuz” bezbedno sleta

aspravata vo Evropskiot parlament za planiraniot paketpomo{ za Irska be{e povod za Godfri Blum, pratenik na pratijata za nezavisnost na Velika Britanija, nacisti~ki da go prekine govorot na Martin [ulc.

o poslednite tri dena kolumbiskata policija privela 987 lica za upotreba, proizvodstvo i {verc na zabraneti narkoti~ni preparati. Vo ramkite na akcijata se konfiskuvani 2,3 toni narkoti~ni materijali.

selenskata kapsula “Sojuz”, so eden ruski i dva amerikanski VFedor astronauti, bezbedno se prizemji vo kazahstanskata stepa. Jur~ikin, Daglas Vilik i [enon Volker prestojuvaa

na Me|unarodnata vselenska stanica od 18 juni.

RUSIJA PREDLAGA MODEL ZA POBLISKA EKONOMSKA SORABOTKA SO EU

PUTIN BARA SLOBODNA TRGOVSKA ZONA OD LISABON DO VLADIVOSTOK?! Misleweto na Vladimir Putin e deka Rusija i EU mora da gi konsolidiraat svoite “strate{ki alijansi”, a odgovorot na finansiskata kriza treba da se pronajde vo “formirawe zaedni~ki kontinentalen pazar”, osobeno vo te{kata industrija i energetskiot sektor VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inatata nedela, premierot na Rusija, Vladimir Putin, predloì pobliska ekonomska sorabotka me|u Evrospskata unija i Rusija, {to eventualno moè da dovede do formirawe na slobodna trgovska zona “od Lisabon do Vladisvostok”. Odgovorot na finansiskata kriza treba da se pronajde vo “formirawe zaedni~ki kontinentalen pazar”, osobeno vo te{kata industrija i energetskiot sektor, pi{uva Putin vo komentarot objaven vo germanskiot vesnik "Zidoj~e cajtung". Putin vo petokot ja poseti Germanija i na ovaa tematika razgovara{e so kancelarot Angela Merkel i biznis-liderite od “ekonomskiot motor” na EU. Merkel izjavi deka pod odredeni uslovi }e go poddrì predlogot na ruskiot premier, Vladimir Putin, za sozdavawe slobodna trgovska zona me|u Rusija i Evropskata unija. Taa istakna deka zonata na slobodna trgovija, kakva {to predlaga Putin, }e bide vo interes na EU.

Kancelarot na ekonomski najsilnata zemja vo Unijata napomena deka Rusija prvo treba da go kompletira svojot pristap kon Svetskata trgovska organizacija. Spored Merkel, nekoi najnovi ~ekori od ruska strana ne odat vo prilog na sozdavaweto na zonata na slobodna trgovija so EU, uka`uvaj}i na neodamne{nite trgovski spogodbi na Rusija so Belorusija i Kazahstan. Spored planot na ruskiot premier, {irokata ekonomska sorabotka bi se odvivala vo fazi, na podolg vremenski period, iako toj gleda na odnosite me|u Rusija i EU kako lek na slabostite na te{kata industrija vo Unijata i unapreduvawe na proizvodstvoto na visoka tehnologija. “EU i ruskite lideri treba da razmisluvaat 20 do 30, duri i 50 godini nanapred”, izjavi Putin. Toj smeta deka ovie inicijalni ~ekori }e & go ras~istat patot na Rusija za ~lenstvo vo Svetskata trgovska organizacija (STO) i vospostavuvawe na bezvizen re`im me|u Rusija i EU. ENERGETSKA KRIZA Eden den pred sredbata PutinMerkel, germanskiot kancelar vo Berlin soop{ti deka, i pokraj toa {to na ovoj pred-

log gleda so golem interes, sepak, postoi doza somne` za negovoto ostvaruvawe, zaradi trgovskite dogovori na Rusija so Belorusija i Kazahstan, zaradi {to se ote`nuva formiraweto na slobodnata trgovska zona so EU. Merkel smeta deka pogolema te{kotija pretstavuva toa {to, za razlika od Rusija, ovie dve zemji se daleku od ~lenstvoto vo STO i naglasuva deka ruskiot protekcionizam nema da pomogne mnogu vo toa. Misleweto na Putin e deka Rusija i EU mora da gi konsolidiraat svoite “strate{ki alijansi” vo oblastite

kako brodskiot transport, vozduhoplovstvoto i avtomobilskata industrija, kako i farmacevtskite i energetskite sektori, duri i da se promovira rastot na te{kata industrija. Putin gi kritizira{e naporite na EU da vovede “otvoren natprevar” na pazarite za energetika i priroden gas, baraj}i od zemjite-~lenki da go podobrat pristapot do prenosnite mre`i preku svoite kompanii. Toj smeta deka ovoj proces podrazbira novi infrastrukturni investicii koi mo`e da predizvikaat deregulatorna spirala, sli~na

na finansiskata kriza. “Denes, so novite ekonomski uslovi, imame {ansa da izgradime zaedni~ka i uspe{na Evropa”, pi{uva vo pismoto na Putin isprateno do Merkel. EKONOMSKA MODERNIZACIJA NA RUSIJA Pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, mnogu ~esto zboruva za potrebata na ekonomska modernizacija vo Rusija i pobliski vrski so stranskite partneri, no mnogu retko mo`e da se slu{nat vakvi razmisluvawa od strana na Putin. EU e najgolem trgovski parner

na Rusija, kade {to pripa|a edna polovina od ruskata nadvore{na trgovska razmena. Spored Federalnata carinska agencija, vkupnata razmena me|u Rusija i Kina vo prvata polovina od ovaa godina iznesuva 141,9 milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 43%. Zemjite od evropskiot blok dolgo vreme se `alat na ruskite tarifi na izvozot na drva, kako i na nadomestocite za transsibirskite letovi. Vo me|uvreme, Rusija, Kazahstan i Belorusija formiraa Carinska unija so inicijativa da se priklu~at vo STO. Rusija e edinstvenata golema ekonomska sila koja s$ u{te ne e integrirana vo sistemot na STO. Rusija i EU neodamna gi zavr{ija pregovorite po site pra{awa za pristapuvaweto na ruskata federacija vo STO. Be{e potpi{an dogovor za ukinuvawe na izvozni carini za nekoi surovini. So potpi{uvaweto na ovoj dogovor, EU otstapi od blokadata za priklu~uvawe na Rusija vo STO. Rusija ve}e pregovara 15 godini za pristapuvawe vo ovaa organizacija, a Moska si postavi cel da se priklu~i vo STO vo 2011 godina.

18 29.11.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

SMRTONOSNITE GUMI NA BRIXSTOUN PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

aponskata kompanija Brixstoun u{te vo 1998 godina po~na da dobiva àlbi za avtomobilskite gumi {to gi proizveduva{e nivnata amerikanska podru`nica Fajrstoun (Fireston), za koi potro{uva~ite tvrdea deka se oddeluvaat od trkalata, a ~esto rezultatot bil uàsni soobra}ajni nesre}i. No, kompanijata odbiva{e da priznae deka postoi realen problem duri dve godini, koga Amerikanskata agencija za bezbednost vo soobra} ajot po~na istraga od pogolemi razmeri. Po mnogu prepukuvawa vo mediumite, Brixstoun najposle ja prifati vinata i na 9 avgust 2000 godina objavi deka od proda`ba se povlekuvaat 6,5 milioni avtomobilski gumi, vtoroto najgolemo povlekuvawe vo istorijata na SAD. Spored Si-bi-Es Wuz (CBS News), Agencijata objavila deka pribli`no 200 slu~ai na smrt i pove}e od 700 povredi bile predizvikani od neispravnite avtomobilski gumi. Toga{, “Volstrit ùrnal” izvestuva{e deka Brixstoun, kako {to izgleda, gi ignorirala sovetite za odnosi so javnosta za hrabro popravawe na problemite prethodno, koga kon celata rabota trebalo vnimatelno da se pristapi so pomo{ na advokatite. Ova se pokaà kako vistinska katastrofa za kompanijata, koja zavr{i so finansiski posledici i naru{ena reputacija. DE@A VU-KATASTROFA Od dene{en aspekt, koga rabotite moàt da se analiziraat so site najnovi podatoci od istragite, analizite i reviziite na slu~ajot, polesno e da se dojde do jasna slika za

PIKARD:

“[emata na Мadof nema{e da se slu~i dokolku bankata ne odlu~e{e da gleda vo druga nasoka i da se pravi deka navistina garantira za sredstvata na fondot i trguvaweto.”

no ne gi naduvale gumite. Potoa, kompaniite, koi do v~era sorabotuvaa, po~naa da se obvinuvaat edni so drugi. Ford obvinuva{e za neispravnite gumi, a Brixstoun za proma{eniot dizajn na voziloto. Vsu{nost, toa be{e komplicirana situacija, bidej}i bea vme{ani dve kompanii i dvete treba{e da reagiraat. Za Ford ova moè{e da vlijae edinstveno na mo`nosta da prodadat avtomobil so gumi od Fajrstoun. No, za Brixstoun be{e pra{awe na ìvot. Za nesre}a na Brixstoun, Ford prv im se umilkuva{e na klientite i ponudi zamena na gumite. Od druga strana, japonskata kompanija vo najmala raka be{e bavna, ako ne i zakoravena vo odgovor na monta`nite dokazi ili neispravnite gumi. Sledstveno na toa, za problemot gi obvini Ford i klientite, naveduvaj}i go nesoodvetniot pritisok i odrùvawe na gumite kako pri~ina za kineweto. Dvete kompanii gi iskoristija prednostite na mnogu alatki za da gi pro{irat informaciite vo javnosta, vklu~itelno i upotrebata na korporativnite veb-sajtovi, pres-soop{tenija i besplatni telefoni za informacii. I pokraj toa, Brixstoun zaostana zad Ford so nejziniot odgovor. Taka, po 3 meseci, na 9 avgust, Brixstoun objavi Pove}e od deset godini Brixstoun ne dava{e informacii za ispravnosta na dobrovolno povlekuvawe nivnite avtomobilski gumi na proizvodite, koe be{e predvodeno od izjavata deka “bezbednosta na nastanite povrzani so ovaa istoto ime. vo SAD za svoite proizvodi. dali se bezbedni odredeni e prvoto katastrofa. Vo 1990 godina, Ford go Sepak, ovojpat tu`bata be{e serii od brendot Fajrstoun potro{uva~ite ne{to za koe e zagrièna Pred s$, treba da kaème lansira{e modelot “ekadresirana kon mati~nata (seriite ATX i Wilderness). deka kompanijata Fajrstoun splorer”, koj stana najprokompanija, Brixstoun, Ova predizvika zagriènost kompanijata”. Od proda`ba bea povle~eni vo 1978 godina doìvea davanoto vozilo vo SAD. koja, od druga strana, se i, vsu{nost, kriza vo 6,5 milioni gumi koi ja debakl otkako se pro{irija Slednata godina, “eksplornadeva{e deka partnerstkompanijata Ford, koja gi ~inea 350 milioni dolari. lo{ite vesti deka nivnite er” kako standardna oprema voto so Ford e posilno i instalira{e gumite kako Cenata na akciite na koavtomobilski gumi ne se gi dobi avtomobilskite gumi od lo{ata reputacija na originalna oprema za mpanijata samo eden mesec ispravni. Od proda`ba od Fajrstoun, a samo edna Fajrstoun. nivniot najprodavan xip. po povlekuvaweto padna za bea povle~eni 14,5 milioni godina potoa, vo 1992, se Taka rabotite ostanaa na I toga{ rabotite po~naa 50,97%. gumi. Toa tolku mnogu ja ostvarija stravuvawata na status kvo s$ do maj 2000 da se zgusnuvaat. Vestite Po eden mesec, na 11 zaslabna kompanijata {to nekoi analiti~ari koi ne godina, koga Amerikanskata od dràvnata agencija ne septemvri, Fajrstoun ja najposle vo 1988 godina taa gi bea zaboravile nasagencija za bezbednost vo izgledaa rozovo. firmata za odnosi & pripadna na Brixstoun, tanite od 1978 godina, pa soobra}ajot, poradi golemiot Kako za{tita od lo{a repu- promeni so javnosta, a potoa zamina no prodolì da operira snabduva~ot za gumite Fajr- broj sudski postapki, pokre- tacija, Brixstoun gi obvinija i nivniot izvr{en direkkako nejzina podru`nica so stoun ja dobi prvata tu`ba na istraga po pra{aweto potro{uva~ite deka pravil-

Japonskata kompanija Brixstoun najposle ja prifati vinata za koja ja obvini Amerikanskata agencija za bezbednost vo soobra}ajot i na 9 avgust 2000 godina objavi deka od proda`ba se povlekuvaat 6,5 milioni avtomobilski gumi, vtoroto najgolemo povlekuvawe vo istorijata na SAD. Spored Agencijata, pribli`no 200 slu~ai na smrt i pove}e od 700 povredi vo soobra}ajot bile predizvikani poradi nivnite neispravni avtomobilski gumi

PRIKAZNI OD WALL STREET

POVERENIKOT NA ZA 2 MILIJARDI D Irving Pikard, poverenik na osudeniot investiciski izmamnik Bernard Madof, ja obvinuva UBS deka ja pomagala Madofovata Poncieva {ema preku sponzorirawe i administrirawe na dvata fonda, Luxalpha SICAV i Groupement Financier

rving Pikard, poverenikot na Bernard Madof, koj odle`uva zatvorska kazna poradi svojata izmama preku dobro poznatata vo investiciskiot svet Poncieva {ema, trgna vo bitka so golemite banki. Celta e dvegodi{niot skap proces naso~en kon obezbeduvawe na barem del od sredstvata

koi bea pronevereni i istite da im bidat isplateni kako ot{teta na izmamenite investitori. Pikard denovive podnese prijava vo Federalniot sud za bankrotstvo protiv {vajcarskata banka UBS. Vo prijavata toj ja obvinuva bankata za izmama i nepravilno donesuvawe {to dovelo do sozdavawe na Pon-

cievata {ema. Spored ovaa prijava, toj bara ot{teta vo iznos od 2 milijardi dolari. Spored informaciite koi toj gi objavi vo javnosta, UBS se obvineti deka aktivno ja pomagale Madofovata Poncieva {ema preku sponzorirawe i administrirawe na dvata fonda, Luxalpha SICAV

FEQTON

PONEDELNIK

29.11.2010

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Spored sli~nosta na nastanite za koi ekspertite velat deka imale “de`a vu” karakter, izgleda deka Fajrstoun, odnosno Brixstoun, ne nau~i ni{to od krizata i povlekuvaweto Izvr{niot direktor na Ford i od 1978 goizvr{niot direktor na Brixstoun dina. Tie na soslu{uvaweto pred Kongresot proma{ija da gi upotrebat efektivnite praktiki za da se za{titat od identi~na kriza koja bi se javila vo idnina, a isto taka utnaa da napravat plan ili da se podgotvat za mo`nosta za povtoruvawe na ist takov nastan tor. Katastrofata ja dobi svojata kulminacija. GRE[KITE NA BRIXSTOUN Spored sli~nosta na nastanite, za koi ekspertite

velat deka imale “de`a vu” karakter, izgleda deka Fajrstoun, odnosno Brixstoun, ne nau~i ni{to od krizata i povlekuvaweto

od 1978 godina. Tie proma{ija da gi upotrebat efektivnite praktiki za da se za{titat od identi~na kriza koja bi se javila vo

Za da se dodvoruva kaj potro{uva~ite, Ford vedna{ po

nudi zamena za neispravnite gumi od Brixstoun

idnina, a isto taka utnaa da napravat plan ili da se podgotvat za mo`nosta za povtoruvawe na ist takov nastan. Fijaskoto {to & se slu~i na kompanijata Brixstoun nekoi go stavaat na vrvot na listata za najlo{o menaxirani krizi vo ponovata istorija. Sepak, glavniot problem be{e deka Brixstoun ne komunicira{e otvoreno ili iskreno so javnosta. Isto taka, dvete korporacii ja impliciraa svojata negri`a kon klientite koga gi ignoriraa smrtnite slu~ai i povredite na nivnite potro{uva~i za da go za{titat svojot profit. Vo odgovorot kon krizata tie se otu|ija od svoite mu{terii i nanesoa

zna~ajni {teti vrz nivniot imix. Ponatamo{noto svedo~ewe otkri deka od Fajrstoun znaele za nevoobi~aeno visokiot broj na obvinenija za garancijata, {tetata i povredite {est meseci pred povlekuvaweto, no ni{to ne napravile. Vo prilog na toa, nekoj ~ovek od vnatre{nosta na Ford potvrdil deka kompanijata prethodno bila nere{itelna da pobara povlekuvawe na proizvodite vo Saudiska Arabija, od strav deka za toa }e bide informirana Amerikanskata agencija za bezbednost vo soobra}ajot. Namesto toa, Ford vo Sredniot Istok po~nal tivka kampawa za zamena

na gumite, bez nikogo da predupredi. No, kaj zgre{i Brixstoun? Spored ekspertite, tie ne ja postavija na prvo mesto bezbednosta i potrebite na potro{uva~ite. Gi prikrivaa bezbednosnite defekti pove}e od 10 godini. Ne napravija itno povlekuvawe na proizvodot vedna{ {tom toj po~na da pokaùva gre{ki. Vo nekoi od u~ebnicite po krizen menaxment se spomenuva i gre{kata {to tie nemaa podgotven komunikaciski plan za kriza. Duri i koga situacijata prodolì da privlekuva nacionalno i internacionalno vnimanie, tie se drèa nastrana vo sekoj plan. Sepak, se pokaà deka Ford izleze najdobro od krizata, bidej}i vinata celosno ja prefrli na svojot partner. Spored avstraliskata PR agencija Orurk, vo odredeno vreme od krizata Centarot za komunikacija i krizi vo Ford direktno vrabotil 500 lu|e na celiot 11 i 12 kat od sedi{teto vo Mi~igen, a u{te 5.000 lu|e bile indirektno vme{ani so PR strategiite. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako pomina Filip Moris koga objavi deka smrtnite slu~ai povrzani so pu{eweto imaat “pozitivni efekti”

MADOF GI TU@I UBS DOLARI i Groupement Financier. Kako dokaz za ova negovo tvrdewe Pikard gi koristi informaciite do koi do{la samata banka za vreme na proverkata na fondovite, a spored koi bilo dojdeno do zaklu~ok deka postojat indicii za pronevera. I pokraj vakvite indicii, bankata i ponatamu ostavila Bernard Madof da bide podupravitel na ovie fondovi, so {to mu se dozvolilo da vr{i razni operativni aktivnosti bez nikakvi proverki i sugestii. Ona {to go napravila bankata, veli Pikard, e deka dozvolila edinstven nejzin izvor za informacii za sos-

tojbata na ovie fondovi da bide Bernard Madof. Vo prijavata do sudot Pikard pojasnuva deka vo period od 6 godini pred da propadnat fondovite, bankata UBS izvlekla sredstva vo iznos od 1,2 milijardi dolari. Vedna{ po ovie nastani fondovite propa|aat i vrz niv se proglasuva bankrot, kako edinstven potencijalen na~in za obnovuvawe na ovie fondovi. Isto taka, spored nego, bankata, kako i nekoi nejzini pridru`ni firmi, ostvarile prihodi od provizii na iznos od 80 milioni dolari. “Obvinuvawata za nepravil-

no rabotewe, objaveni vo soop{enieto za javnosta od strana na poverenikot, se kompletno bez osnova i zna~ewe. Nie `alime {to poverenikot ja podnese ovaa prijava bez nikakvi relevantni dokazi, poradi {to nie }e gi prezememe site neophodni ~ekori za da doka`eme deka obvinuvawata se la`ni”, se veli vo soop{tenieto na UBS. Advokatot na Pikard, Dejvid [ihan, vo svoeto soop{tenie za javnosta pojasni deka negoviot klient ve}e podolgo vreme vodi borba so bankata vo vrska so informaciite povrzani so investiciite vo

akcii na Bernard Madof. “[emata na Madof nema{e da se slu~i dokolku bankata ne odlu~e{e da gleda vo druga nasoka i da se pravi deka navistina garantira za sredstvata na fondot i trguvaweto so niv, koga, vsu{nost, navistina toa i ne be{e praveno od nivna strana”, veli [ihan. Dosega Pikard uspea da vrati okolu 1,5 milijardi dolari, no najgolemiot del od tie pari pretstavuvaat ostatok od sredstvata koi ostanaa vo fondovite na Madof vo momentot na proglasuvawe bankrot. Najgolema dobivka

Bankata se pravda deka obvinuva-

wata za nepravilno rabotewe se kompletno bez osnova i zna~ewe. vo celata ovaa prikazna ima{e kompanijata na Pikard, Baker Hostetler, koja zaraboti okolu 85 milioni dolari na ime provizija za nejzinoto rabotewe naso~eno kon obes{tetuvawe na izmamenite investitori. Pikard i negoviot advokat [ihan smetaat deka se nao|aat

na vistinskiot pat. “Bez poddr{kata na UBS, vo oblik na promoterstvo, kastodijan, menaxment i administrirawe na ovie fondovi od Madof, toj }e be{e spre~en da pravi investicii izrazeni vo milijardi dolari, pa i negovata izmama }e be{e onevozmo`ena”, veli [ihan.

20 29.11.2010

PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.11.2010 Matriks raspi{uva oglas za slednoto rabotno mesto: 1.Komercijalist Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo va{iot tim, prijavite so CV ispratete gi najdocna do 30 Noemvri na slednata adresa: Matriks, ul.Ka~ani~ki Pat bb, p.fah 1157, 1000 Skopje ili na e-mail:automatrix@matrix.com.mk MENAXMENT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010-30.11.2010 Dom-Dizajn objavuva oglas za rabota na rabotno mesto: menaxer na kancelarija. Zainteresiranite kandidati da ispratat. Pismo za interes, Biografija i Preporaki na: kovaceva@dom-design.com.mk, najdocna do 30.11.2010. OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er

Objaveno: 24.11.2010 Evropski Univerzitet-Republika Makedonija, raspi{uva konkurs za izbor/reizbor na nastavnici i sorabotnici: 1.Fakultet za ekonomski nauki 2.Fakultet za informatika Konkursot trae 5(pet) dena zaklu~no so 29.11.2010. Prijavite i dokumentacijata po konkursot kandidatite da gi dostavat li~no na Evropski Univerzitet-Republika Makedonija bul.â&#x20AC;&#x17E;Sv.Kliment Ohridskiâ&#x20AC;? br.68, Skopje OSIGURUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Dru{tvoto za osiguruvawe ALBSIG AD SkopjeGeneralna Direkcija Skopje, ima potreba od: -Dipl.pravnik so polo`en pravosuden ispit Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: info@albsig.com.mk ili po po{ta na adresa ul.\uro \akovi} br.46, Skopje, najkasno do 01.12.2010 godina. PROIZVODSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Xonson Kontrols, vrabotuva lu|e na slednoto rabotno mesto: Operator na proizvodna linija Aplikaciite treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p.fah 518,1000 Skopje, ili na e-mail: AG-EUR-MK-Jobs@jci.com. Oglasot trae do 30.11.2010 JAVEN SEKTOR Izvor: Vreme

Objaveno: 24.11.2010 Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj raspi{uva javen oglas za vrabotuvawe na samostoen referent za odr`uvawe na vozen park. Javniot oglas trae pet dena od denot na objavuvawe. Site zainteresirani kandidati da gi dostavat slednite dokumenti:kratka biografija(CV), kopija od voza~ka dozvola B-kategorija i dokaz za baranoto rabotno iskustvo na slednata adresa: ul.Skupi br3a, 1000 Skopje, so naznaka za oglas za vrabotuvawe.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / MENAXMENT / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PONEDELNIK

29.11.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se! Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost Noemvri 2010 Sinergija Plus Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT

sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Besplatno predavawe za metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10 Primeko

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10 Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10 Triple S Learning

Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

22 29.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / BIZNIS PLAN / HR

PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KOSMO Inovativen Centar

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Obuka na tema Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Oblast: Know-how programa Termin: 4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com. mk/Upravuvanje%20so%20znaenje%20i%20upravuvanje%20so%20promeni.html Opis na obukata Dali va{iot personal e podgotven za promeni? Ili, u{te pova`no,

dali menaxerite se podgotveni da go vodat procesot na promeni? Za mnogu organizacii, znaeweto e nivniot proizvod. Za drugi, znaeweto go pridruùva proizvodot kako usluga i dodadena vrednost. So zna~itelno izmenetite potrebi na potro{uva~ite, samo organizaciite koi raspolagaat so personal so znaewe, fleksibilni procesi i adaptibilni tehnologii moàt da poddràt promeni potrebni za adaptacija, opstanok i napredok.

Celi na obukata Programata na seminarot Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni e

nameneta za podgotovka na menaxerite za upravuvawe so promeni niz u~ewe i upravuvawe so znaeweto vo organizaciite. So zavr{uvawe na seminarot kandidatite }e mo`at: da upravuvaat so vrabotenite vo uslovi na promeni vo organizacijata da objasnat zo{to e potrebno da se napravat promeni vo organizacijata da go isplaniraat procesot na promeni da gi vodat timovite niz periodot na promena da razvijat model na promeni niz u~ewe i niz novoto znaewe da se prepoznaat

efektite na promenite kaj poedincite i vo organizacijata da ja struktuiraat komunikacijata vo organizacijata {to }e ja poddr`i promenata da gi prepoznaat barierite kon promenite i da podgotvat strategija za sovladuvawe na otporot kon promeni da upotrebat razli~ni tehniki i alatki za prezentirawe, vodewe i sledewe na promenite da se spravat so konflikti pri promenite KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

KONFERENCII I SAEMI

PONEDELNIK

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci).

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina. PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT: Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

29.11.2010

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

24 29.11.2010

TENDERI

PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, isporaka i monta`a za prenos na podatoci od galerija na brana do Ovation Control System vo HEC “[pilje” i nabavka i isporaka na instrument za merewe na nivo na podzemna voda vo piezometri vo HEC “Globo~ica” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurmentIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7445f3f7-1a0e-439d-8cfb-1354f932838d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Operativni terenski geodetski raboti i geodetski

raboti za posebni nameni koi se od vlijanie za odr`uvawe na premerot i katastarot na nedvi`nostite Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=eff4a851-0e7d-45dd-a413-2be6d1bb4959&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

SKLUЧUVAWE NA RAMKOVNA SPOGODBA SO POVE]E EKONOMSKI OPERATORI BEZ POVTORNO PRIBIRAWE NA PONUDI ZA NABAVKA NA REZERVNI DELOVI OD PROIZVODNATA PROGRAMA NA TAM-MARIBOR ZA POTREBITE NA AD ELEM

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7a408b12-5cc6-4dec-abe5c691c9ce9884&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izrabotka na tehni~ka dokumentacija na nivo na

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za izdavawe pod naem na satelitski vrski Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

Ideen, Osnoven i Izvedben proekt za grade`na jama za Objekt-katna gara`a na ul.”Dame Gruev”-Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=aefc704d-b6c3-4d0e-81f4-5fec4e043809&Level=2

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f0d7a4ae-8f61-43a8-a048f62e6f3462b9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA menaxersko osiguruvawe https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=1c41574c5bcf-4f98-b770-93b417ba9494&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Neregistrirani lekovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c361ba67-8193-4f88-903135dd98a0802d&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi od referentna i komercijalna lista Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7c5bd40d-2591-4a0e-961a-18a1cde540bd&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Isar - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA GOTOV BETON po vtor pat Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurmentIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=aae9bb979992-42c8-b7fd-860604d5001c&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA obrazovni uslugi i uslugi za stru~no usovr{uvawe na vrabotenite za nivni razvoj i unapreduvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5aedcb43-36ac-442a-b8cf-70094712d428&Level=2c6df3af3e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: EVN Makedonija AD- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na 20/0,4 kV/kV Betonski kompaktni trafostanici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e864d1e0-a53d-4c40-96921ef9d3e16600&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalna higiena Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za iznajmuvawe na specijalni komunalni vozila za sobirawe i transportirawe na otpad od ruralni sredini Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ded0b9a2-3ed5-405a-87c7-2aaac13e27d7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Popravka i servisirawe na vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c11aeb57a051-495c-8d78-6aa1b0e64568&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet “Sv.Kliment Ohridski” Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA digestor za isparlivi gasovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=62de26eb-c99a-4e64-93a4-5fa51d3434e5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Promet preku pos terminali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1dd95248-3cde-4c7a-ad18c1ad22ca420a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultantski uslugi za vr{ewe Nadzor nad Izvedba na elektri~ni instalacii za osvetluvawe, svetlosna signalizacija, vertikalna i horizontalna signalizacija na povr{inska krstosnica “Zduwe” koja se nao|a na presekot so magistralniot pat M-4, delnica Gostivar – Ki~evo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e4f7624d-8248 -4c8a-b5f9-f6e6a4a7ef07&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Gradski Trgovski Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ukrasuvawe na G.T.C. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=45d14d59-6ae3-4254-85d7-7c421544f28a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od mobilen telefonski operator Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=28ebabba-eff7-43d0-b3f5dff6b7d1e96f&Level=2

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

29.11.2010

DOJ^E BANK OTVORA KAZINO VO LAS VEGAS

HAZARDOT KAKO BANKARSKA INVESTICIJA

Germanskiot bankarski simbol Doj~e Bank kon sredinata na dekemvri }e vleze vo kazino-biznisot vo Las Vegas. Kolku me|usebno }e si korespondiraat dvete biznis-filozofii – bankarskata i kockarskata? Dali }e imaat idili~na “bra~na idila”?

Soba vo Metropoliten stilski uredena, ogromna terasa i odli~en pogled {te eden hotel so pet yvezdi }e blesne vo amerikanskata sojuzna dr`ava Nevada, poznata po kockata, {opingot, luksuznite ve~eri i zabava. Gradot tolerira najrazli~ni formi zabava za vozrasni, pa, taka, mnogu ~esto go narekuvaat i Sin Siti (gradot na grevot). Toj izobiluva so svetle~ki reklami i koga bi se nabquduval od vselenata toa bi bil najsvetliot grad na planetata Zemja. Dokolku im poveruvame na reklamite za Kosmopoliten, najnoviot hotel vo Las Vegas, vo koj Doj~e Bank ve}e ima investirano 4 milijardi dolari, toj treba da bide eden od najskapite proekti vo istorijata na Las Vegas. Kosmopoliten raspolaga so 3.000 sobi i e mesto {to poseduva neviden luksuz. BANKROT ILI PROFIT? Hotelskiot kompleks e investicija na Doj~e Bank. Vo ulogata na investitor, bankata mu dodelila zaem od 1 milijarda dolari na prvi~niot avtor na proektot, Ian Brus Ajhner, no, toj, vsu{nost, vo tekot na 2008 godina ne uspeal da se spravi so upravuvaweto na istiot, dodeka, pak, bankata od druga strana, ne uspeala da najde nov partner. Taka, Doj~e Bank mora{e da dodade u{te 3 milijardi dolari za da go zavr{i proektot sama. Taka se pojavuva noviot Kosmopoliten, hotelski i igran kompleks so staklena fasada, so 3.000 sobi i povr{ina od 8,7 hektari na poznatata centralna ulica vo Las Vegas – Strip. Toa be{e i ostanuva rizi~na investicija, izjavil bankarskiot ekspert Martin Rukes za Doj~e Vele. Toj dodal deka vakvata situacija e ednakva na bankrot za investitorot, koj ve}e ima zemeno zaem i ne e ve}e vo sostojba da go vra}a. Navodno, seto toa li~i na akcija ~ija cel e da se minimizira {tetata, dodal Rukes. Ona {to ima smisla od celokupnata situacija e ako bankata ima za cel da pridobie imot, koj

ponatamu bi go prodala za da dobie pogolem prihod, zaklu~il bankarskiot ekspert. Fakt e deka Las Vegas se bori protiv trendot na namaluvawe na popularnosta kako grad na kazinata i “prestolnina na rizikot”. Vo ramkite na poslednite nekolku godini kockarskata industrija na Las Vegas registrira pad vo prihodite i brojot na klie-ntite. Spored [eldon Adelson, izvr{niot direktor na Las Vegas Sends, sopstvenik na kazinata Palaco i Veni{an, nema razumna varijanta za razvoj na Kosmopoliten. DIZAJN I USLUGA I pokraj site negoduvawa, bankata e ubedena deka }e uspee da se spravi so novata situacija. Spored izvr{niot direktor na Kosmopoliten, Xon Januin, koj, voedno, momentalno ja napu{ta svojata pozicija na glaven menaxer na Sizors Palas, kazinoto e od ogromna va`nost i interes za site potencijalni posetiteli. Site klienti, koi se tradicionalno vo golem broj, imaat interesi od ovoj kompleks. Spored presmetkite, na Doj~e Bank }e & bide potrebna najmalku edna godina za da ja vrati investicijata vo novoto kazino, a vratite oficijalno }e gi otvori na 15 dekemvri. Duri i na kraj da ispadne deka ovaa investicija bila rizi~na, deka bila te{ka za isplatuvawe, toa nema da ja zagrozi finansiskata sostojba na Doj~e Bank, veli bankarskiot ekspert Rukes. Vo samata investicija vleguvaat zemjata i edna supermoderna zgrada koja }e gi namali zagubite. Pokraj toa, kazinata, sepak, se investicii so relativno nizok rizik. Kolku }e odi podobro rabotata na kazinoto, kolku }e bide pouspe{no, tolku podobro za Doj~e Bank, zatoa {to vo pokratok rok }e se vrati na voobi~aenata bankarska dejnost. Inaku, kompleksot Kosmopoliten e navistina unikatno delo na 52 kata. Se razlikuva od ostanatite hoteli vo Las Vegas po dizajnot i uslugata. Site 3.000 sobi }e bidat stilski uredeni, so ogromni terasi i odli~en pogled od kade {to }e mo`e da se vidi bukvalno sekoja peda vo Las Vegas. Samoto kazino mo`e da se

KOSMOPOLITEN - luksuz neviden i za Las Vegas pofali so 100.000 kvadratni metri, kako i najnapredni igri i tehnologii. Vo restoranot }e bidat sobrani site najpoznati gotva~i, dosega neprisutni vo Las Vegas, koi }e se vpu{tat vo najekstravagantnite kulinarski avanturi. Sekako, dobroto raspolo`enie i relaksacijata }e bidat na nivo so golemiot spa-centar. Las Vegas poleka go popolnuva mozaikot od hoteli i kazina, koi voedno se i negovite glavni ekonomski dvigateli. Turizmot go dvi`at igrite na sre}ata i konvenciite, restora-nite i industriite na nedvi`nosti. Najgolemite atrakcii se hotel-kazinata koi se smesteni na glavniot bulevar vo Las Vegas, popoznat kako Las Vegas Strip. Mira`, Veni{an, Flamingo, Palm, Luksor... se samo del od mozaikot nare~en Las Vegas. Me|utoa, vo Frimont Strit Ekspiriens, stariot del od gradot, isto taka se smesteni nekoi od najpoznatite hoteli. Vo gradot se smesteni sedi{tata na dvete najgolemite kockarski kompanii, Haras Entertejnment i MGM Mira`. Isto taka ima i nekolku kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo na elektri~ni ma{ini za igrite vo kazinata, t.e. slot-ma{ini. Kako i da e, 6 decenii po “osnovaweto” na Las Vegas od strana na mafija{kite bosovi Benxamin-Bagzi Sigel i Majer Lanski, gradot na kockata i ostanatite sedum grevovi e pred predizvicite na novata biznis-era.

26 29.11.2010

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

INTERNET-BIZNIS

DOMINACIJA NA TRITE NAJPOPULARNI SOCIALNI MRE@I

Svetot e zarazen so ~udoto nare~eno socijalni mre`i. Onie koi go nudat toa socijalno dru`ewe zarabotuvaat sumi izrazeni vo milijardi dolari. Sekoj od niv ima svoi problemi, karakteristiki, politiki i sfa}awa. No, zaedni~ko kaj Fejsbuk, Tviter i Skajp e toa {to tie u{te dolgo }e vladeat vo ovoj svet vo koj go preobrazija zna~eweto na zborot komunikacija SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

oslednive godini dru{tvenite mreì se razvija so neverojatna brzina na popularnost vo celiot svet. Milijardi lu|e sekojdnevno se priklu~uvaat na nekoja od socijalnite mreì, od koi bukvalno se zavisni vo sekoj pogled. Na smetka na taa zavisnost se sozdade bitka me|u vladeja~kite mreì za privlekuvawe na {to pogolem broj korisnici. Vistinskata borba, vsu{nost, e borbata za pari i presti`. Vo momentov, takanare~eni vladeja~ki “strukturi” na Internet se trite najmo} ni mreì: Fejsbuk (Facebook), Tviter (Twitter) i Skajp (Skype). Tie teàt milijardi dolari, imaat bezbroj korisnici, za niv se nudat ogromni sumi... Pri~ina za toa najverojatno e zabavata koja se nudi na ovie profili. Na lu|eto im e zdosadeno od sekojdnevnite problemi, pa tuka nao|aat nekoj vid begstvo od realnosta, pred s$ poradi mo`nosta za povrzuvawe so najbliskite, no i zapoznavawe na novi lu|e, a

potoa preku postirawe fotografii, pesni, informacii, testovi, bukvalno s$ na {to mo`ete da se setite.

“DIJASPORA” ZA ZA[TITA NA PRIVATNOSTA (FACE)BOOK PATENT ZA SITE KONKURENTI Site ovie mre`i se i mnogu zagrozeni, bidej}i mnogumina se obiduvaat da zarabotat na nivna smetka, i toa najmnogu preku upotrebuvawe na nekoi osobenosti koi se tipi~ni za nivniot brend. Problemot koj go ima Fejsbuk so upotrebata na zborot “face” (fejs) go re{i na ednostaven na~in. Na kompanijata Fejsbuk & se zdosadilo da gi moli internetstranicite koi poslednive godini vo svoite imiwa go vmetnale zborot “fejs” (so cel zgolemuvawe na posetenosta i profitot), pa zatoa ednostavno go patentirale. Amerikanskoto biro za patentirawe ja prifatilo molbata, iako

inatata nedela ~etiri nezadovolni korisnici M na Fejsbuk, studenti od Wujork, poradi problemite so za~uvuvaweto na privatnosta krenale svoj proekt na “otvorena” dru{tvena mreà, nare~ena Dijaspora (Diaspora). Dosega imaat sobrano okolu 200 iljadi dolari od donacii od lu|eto {irum svetot, a interesno e toa {to vo ovaa nova dru{tvena mreà investiral i Mark Cukerberg, osnova~ot na Fejsbuk. Ovaa mreà vetuva deka }e ja zgolemi kontrolata na privatnosta i sigurnosta na informaciite. S$ u{te e vo faza na razvivawe, a vedna{ se postavi pra{aweto dali ako ovoj proekt stane uspe{en }e mu stane seriozna konkurencija na Fejsbuk. Dosega{nite analizi na ekspertite velat deka e navistina te{ko nekoj da gi prezeme korisnicite na Fejsbuk, no vremeto }e pokaè. za mnogumina patentiraweto na obi~en zbor kako “fejs” (lice) bilo ~udno. Od Biroto za patentirawe velat deka pred kompanijata Fejsbuk da go dobie patentot za zborot, prvo }e mora da go registrira zborot “Face” kako niven za{titen trgovski znak, {to ne bi trebalo da pretstavuva problem za kompanija kako {to e Fejsbuk, bidej}i, spored poslednite procenki, vredi okolu 35 milijardi dolari. No, ovoj patent vaì samo za

internet-stranicite, dru{tvenite mre`i, telekomunikaciite i sli~nite grupi. Obi~nite gra|ani nema da dobijat tu`ba pri upotrebata na ovoj zbor.

TVITER PROTIV “NEMORALNITE” PONUDI Tviter, pak, denovive gi razre{i dilemite za glasinite koi se pojavile vo javnosta deka }e se prodade kompanijata. Koosnova~ot na ovaa soci-

jalna mreà, Biz Stoun, kategori~no negira deka Tviter }e se prodava: “Nema da prodavame ni za ponuda od 4 do 5 milijardi dolari”, veli toj. Toj veli deka Tviter ima obvrska kon svoite investitori da predloùva novi ponudi za prezemawe i vloùvawe. Spored nego, Tviter s$ u{te e vo svojata po~etna faza i doprva }e se razviva, pa zatoa se podgotveni da gi odbijat site “nemoralni” ponudi za negova proda`ba. Tviter s$ u{te e vo faza na testirawe na razli~nite mo`nosti na oglasuvawe, reklamirawe i sponzorirawe. Tehnolo{kite analiti~ari o~ekuvaat deka vo bliska idnina Tviter }e ja objavi novata reklamna platforma, kako {to e onaa na Gugl, EdVords (AdWords). Vo momentov Tviter ima pove}e od 160 milioni korisnici vo svetot. Vo Makedonija ovaa dru{tvena mreà ne e tolku popularna kako vo svetot, bidej}i Fejsbuk s$ u{te “vladee” me|u korisnicite. Od neodamna, na mestoto izvr{en direktor, koj go vr{el koosnova~ot Ev Vilijams, dojde Dik Kostolo, za koj insajderite vo kompanijata velat deka e daleku pofokusiran na finansiskata strana na ovaa popularna mreà.

tite, objavi nov rekord vo razgovarawe vo isto vreme. Popularniot internettelefonski operator objavil deka Skajp go koristele duri 25 milioni korisnici vo isto vreme. Toa e podatok koj dosega e neviden. Me|u drugoto, kompanijata objavi u{te nekolku interesni podatoci. Vo 2009 godina korisnicite na Skajp me|usebe razgovarale pove}e od 113 milijardi minuti, a vo prvite {est meseci od ovaa godina duri 40% od site razgovori bile vodeni so video “~et”. Skajp e osnovana od Niklas Zenstrom i Janus Fris, koi vo 2005 godina go prodadoa Ibej (eBay) za 2,6 milijardi dolari. Ibej vo letoto 2009 godina go prodade Skajp na grupa investitori koi bile na ~elo na poznata amerikanska investiciska kompanija. Proda`bata na ovoj internet-operator ~inela 2 milijardi amerikanski dolari. Od neodamna, Skajp gi razveseli svoite korisnici so integracijata so Fejsbuk, no pak gi razo~ara svoite sorabotnici i korisnici koga najavi odlo`uvawe na dolgo o~ekuvanoto IPO za 2011 godina.

SKAJP RU[I REKORDI Dodeka Fejsbuk i Tviter patentiraat i se razvivaat, tretata najpopularna mre`a Skajp, koja se razlikuva od niv po toa {to na nekoj na~in e prozorec na kontak-

GADGETS

3D-SNIMAWETO NA DOFAT ega vie ste na red. Snimaweto na ZD D imixi sega e lesno so novata ra~na 3D-kamera Panasonik HDC-SDT750K, T750K, koja celosno go izvlekuva kvalitetot od novite 3D-le}i. Imixite na levoto i desnoto oko istovremeno meno se snimaat so dve le}i. Duri i bez ovie le}i ima brojni na~ini za iskoristuvawe na SDT750. Taa ima mnogu sofisticirani funkcii, kako {to e podobrenata tehnologija za namaluvawe na {umot, opti~ki stabilizator na slikata, kako i mnogu ra~ni kontroli. Ovaa ra~na kamera pravi revolucioneren ~ekor vo odnos na mnogute drugi modeli na Panasonik. Kako prva ra~na kamera od ovoj vid, raspolaga so ograni~ena rezolucija i efekekti, taka {to i ne se nadevajte deka vedna{ a{ bi bile vo mo`nost da snimate prodol`eniee na Avatar, no so sigurnost pretstavuva revolucionerna rna novina.

SPORT

PONEDELNIK

SPORT

EL KLASIKO E SLIKA ZA [PANSKOTO OP[TESTVO

LAZEVSKI NA NI[AN NA TRABZONSPOR

1,5 milioni evra e ponudata upatena kon srpskiot {ampion za otkupuvawe na uslugite na makedonskiot reprezentativec

svojot sega{en klub, od januari }e nastapuva vo mo{ne silnata liga na Turcija. Zasega se {pekulira za suma od 1,5 milioni evra koja turskata strana bi & ja isplatila na srpskata, no ne postoi nikakov podatok za eventualnata plata na Lazevski vo Trabzon. Inaku, na{iot reprezentativec vo Trabzonspor e podgotuvan kako zamena za hrvatskiot internacionalec Hrvoe ^ale, koj vo zimskiot preoden rok ve}e sigurno }e ja menuva sredinata. A

LA LIGA

FUDBAL

enomiraniot turski prvoliga{, ekipata na Trabzonspor, ispratila oficijalna ponuda do belgradski Partizan za otkupuvawe na dogovorot na makedonskiot reprezentativec Aleksandar Lazevski, tvrdat pove}e mediumi od Srbija. Pretstavnicite od klubot od Trabzon vo ìvo go gledale Lazevski za vreme na posledniot me~ od Ligata na evropskite {ampioni, vo koj Partizan pred svojata publika ubedlivo be{e sovladan od [ahtjor. Sepak, i pokraj toa {to odbranata na “crno-belite” im dozvoli na Ukraincite da postignat tri gola vo mreàta na Partizan, turskite skauti bile zadovolni od prikaànata igra na makedonskiot defanzivec, koj dokolku ne naide na pre~ka vo

29.11.2010

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

l Klasiko, kako {to popularno se narekuvaat duelite me|u fudbalskite velikani na Real Madrid i Barselona, e mnogu pove}e od eden sportski natprevar. Samiot podatok deka vo eden den ne moè da ima i izbori i derbi, po {to natprevarot e zakaàn za vo ponedlnik, e odli~en pokazatel za grandioznosta na ovie me~evi. Vo presret na sredbata, Real Madrid e lider na tabelata vo {panskoto prvenstvo so 31 bod, eden pove}e od Barselona. Barem dosega i dvete ekipi se bez konkurencija niz ligata vo [panija, po {to i ishodot od ve~era{niot natprevar moè da bide re{ava~ki i vo borbata za {ampionskiot trofej. Ova e duel na dvete najskapi ekipi vo svetot. Sostavot na Barselona e procenet na 527 milioni evra, dodeka onoj na Real e samo deset milioni “poevtin” i iznesuva 517 milioni. To~no e i deka dvete ekipi svojot bleskav i skap roster vo golema mera go dolàt na bankarskite krediti i prekumernoto zadolùvawe, no mora de se potencira i deka se me|u najprofitabilnite fudbalski klubovi na “stariot kontinent”. Sudirot na “kralskiot” i katalonskiot klub vo sebe krie i mnogu silna politi~ka dimenzija. Real e unionisti~ki tim, za kogo e privrzana aristokratijata i patriotskiot element na ovaa zemja. Od druga strana, Barselona e gordosta na Katalonija, no i na dvièweto za nezavisnost na ovaa {panska provincija. So sigurnost moème da o~ekuvame zgolemen politi~ki naboj na sredbata, kako rezultat na {totuku zavr{enata kampawa za lokalnite izbori

Sudirot na “kralskiot” i katalonskiot klub vo sebe krie i mnogu silna politi~ka dimenzija. Real e unionisti~ki tim, za kogo e privrzana aristokratijata i patriotskiot element na ovaa zemja. Od druga strana, Barselona e gordosta na Katalonija, no i na dvi`eweto za nezavisnost na ovaa {panska provincija LIONEL MESI dosega be{e edinstveniot gospodar na La Liga

KRISTIJANO RONALDO }e se obide kone~no da go doka`e svojot talent na {panskoto tlo

Z Znam deka k me ~ekaat k navredi. Fanovite na Barsa ne moàt da mi prostat za pobedite nad nivniot tim dodeka bev na klupata na êlzi i Inter. No, najva`no od s$ e deka po ponedelnik, bez razlika dli }e pobedime ili zagubime, }e dojde vtornik, a toa zna~i deka }e prodolìme naporno da rabotime, no i da uìvame vo ovoj sport - izjavi @oze Muriwo vo Katalonija. Tenzija i brojni navredi na svoja smetka moè da o~ekuva i trenerot na madridskiot tim, @oze Muriwo, koj za naviva~ite na Barselona }e ostane samo preveduva~. “Znam deka me ~ekaat navredi. Fanovite na Barsa ne moàt da mi

517 527 milioni evra vredat fudbalerite na Real

milioni evra e vrednosta na igra~ite na Barselona

prostat za pobedite nad nivniot tim dodeka bev na klupata na ^elzi i Inter.

No, najva`no od s$ e deka po ponedelnik, bez razlika dali }e pobedime ili zagubime, }e dojde vtornik, a toa zna~i deka nie }e prodolìme naporno da rabotime, no i da uìvame vo ovoj sport”, izjavi @oze Muriwo, koj vo tekot na svojata kariera navistina be{e preveduva~ vo timot od Barselona. Natprevarot na Nou Kamp moèbi }e dade odgovor na najpostavuvanoto fudbalsko pra{awe vo momentov: koj e podobar, Mesi ili Ronaldo? Argentinecot e apsoluten gospodar na La Liga vo poslednite pet godini, dodeka, pak, Portugalecot s$ u{te se nema dokaàno na {panskata po~va, barem ne vo mera so uspehot koj go postigna Kristijano Ronaldo vo godinite koga nastapuva{e vo angliskata Premier liga.

UEFA: MURIWO POD ISTRAGA, ZAEDNO SO ÊTVORICA IGRAÎ NA REAL! Od sedi{teto na Unijata na evropski fudbalski asocijacii (UEFA) e potvrdena informacijata deka e povedena disciplinska istraga protiv trenerot na Real Madrid, @oze Muriwo i ~etvorica negovi fudbaleri. Vo rabotnite tela na UEFA ima osnovano somnenie deka po naredba na Muriwo, âbi Alonso i Serhio Ramos namerno ja odolgovlekuvale igrata za da dobijat crven karton na posledniot me~ so Ajaks od pettoto kolo od Ligata na {ampionite. Se pretpostavuva deka igra~ite na Real sakale bez òlti kartoni da vlezat vo eliminaciskata faza od naprevaruvaweto, so {to edinsteno bi go propu{tile sosema neva`niot me~ protiv Okser, vo ramkite od poslednoto kolo od natprevarite po grupi. Osomni~eni za posreduvawe na naredbite na trenerot se i dvajcata golmani na “kralskiot klub”, Iker Kasiqas i Jirì Dudek.

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

TOP 100