176 Kapital 30 11 2010 by Kapital Media Group

DR@AVNITE MENAXERI SO EDEN KUP PRIVILEGI

[TO SUGERIRALE SAD KAKO KOMPROMIS ZA IMETO?

ZA DR@AVNITE DIREKTORI SE PLA]A I MENAXERSKO OSIGURUVAWE

SKOPJE DA SE OTKA@E OD REFERENDUM, ATINA OD MENUVAWE NA MAKEDONSKITE PASO[I!

STRANA 11

STRANA 5

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 29.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,30% 0 0,10% 0 00,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,50 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

86,13 8 1,53%

KAPITAL OTKRIVA DETALI ZA SVEDMILK OD IZVE[TAJ NA [VEDSKATA VLADA

PETOK, VO

KOJ E ALON BARAK? FOTOGRAFIRANO VO SKOPJE

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.11)

MBI 10 2.254 2.252

2.250 2.248 2.246 2.244 2.242

ALA AL KAFAGI

2.240 24.11

26.11

28.11

Dr`avata prodava pet lokacii za izgradba na benzinski pumpi STRANA 13

Energetskata efikasnost zaglavena vo ivni administrativni lavirinti

RAMKOVSKI DOBRO SORABOTUVAL SO AL KAFAGI I SO BARAK!? STRANA 6-7

STRANA 10

Se vra}aat li stranskite investitori na balkanskite berzi? STRANA 9

JAT leta vo propast STRANA 11

Gruevski i Berluskoni vo Tripoli baraa re{enie za svetskata ekonoms ekonomska kriza STRANA 11

Grcija r j go saka Balkano vo EU Balkanot do 2018, 2018 Brisel bara r ispolneti i kriteri kriteriumi STRANA A5

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV ZIKO Z

REKS!? STRANA A4

RAMKOVSKI:

KOLU KOLUMNA UMN NA D-R D R RUBI RU RUBIN IN ZARESKI ZA

GRUEVSKI SE REKLAMIRA[E ZA 5 MILIONI EVRA, A PLATI NA FAKTURA 370.000?!

STRANA 2-3

[PA [PANSKA KORIDA ILI KORI [PANSKO [PA SELO STR STRANA 8

VOVED VOVEDNIK D VERIC VERICA JORDANOVA

OD FORBS 500 FOR IRAN DO I STR STRANA 2

2 30.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 30 NOEMVRI 2010

OD FORBS 500 DO IRAN

Proektot “privlekuvawe investitori od redot na Forbs 500” otide vo istorijata. Se vide deka stranskite brend-investitori aber nemaat da ja stavat Makedonija ni na listata na potencijalni destinacii za oploduvawe na svojot kapital. Prikaznata deka golemite investitori, koi patuvaj}i od kontinent do kontinent, po svetskite hoteli na Si-En-En }e slu{nat za dano~niot raj vo Makedonija i }e se zainteresiraat za konkretni proekti, se poka`a kako prikazna za mali deca. Nitu investicii vidovme, nitu novi fabriki vo slobodnite ekonomski zoni stokmeni za niv so buxetski pari. E, sega, koga stana jasno kako bel den deka Makedonija ne e interesna za Forbs 500, stranski investicii po~navme da barame na drugi meredijani, koi prvi~no ne bea na vladinata ambiciozna agenda. Skandalozno i bombasti~na e informacijata deka slednata golema stranska investicija vo Bunarxik e od Iran?! Skandalot e do tolku pogolem zatoa {to taa se ~uva vo najgolema

tajnost, {to ukaùva deka ili “ne{to smrdi” ili deka Vladata se pla{i od eventualnite politi~kite posledici vrz zemjata, posebno odnosite so SAD, dokolku se dozvoli vlez na iranska kompanija? Promotorot na ovaa investicija, Kolin Xefri, prethodniot direktor na Xonson Meti, ve}e nekolku meseci vo uloga na prv ~ovek na Sovetot na stranski investitori najavuva golema investicija, drèj}i ja vo najgolema tajnost. Iako toj i noviot investitor minatata nedela pominale mnogu vreme vo vladiniot kabinet, i ottamu ne sakaa da se pofalat so noviot “golem uspeh”. Ako se zeme predvid dosega{nata praktika da se frlaat lopati, da se se~at lenti, da se potpi{uvaat memorandumi za sorabotka i da se slikaat i premierot i drugite funkcioneri zadolèni za investicii, toa sega izostanuva, {to dopolnitelno frla somne` ne samo na ovaa konkretna investicija, tuku i na celiot proekt. Ako vladata taktizira so (ne)objavuvawe na informacija deka vo Makedonija vleguva ili saka da vleze iransko-britanski konzorcium dali toa zna~i deka Vladata go menuva kursot? Dali od Forbs 500 se prefrla na drugi pazari? Ako e taka, javnosta treba da znae.

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

Na kraj na den, Agencijata za stranski investicii ima buxet od 5,6 milioni evra. Dvapati pogolem od onoj na MANU i dva i pol pati pogolem od Sekretarijatot za evropski pra{awa?! Plus minister za stranski investicii i armija ekonomski promotori {irum svetot. I povtorno makedonskiot prosek na stranski investicii e tri pati pomal po `itel od balkanskiot. Silnata vladina kampawa za privlekuvawe stranski investicii i opravdanosta na potro{enite pari povtorno se staveni na ispit. Badijala reklamiraweto vo 35 zemji, na 24 jazici, vo 50 vesnici so 9 milioni tira`, koga si ostanavme tamu kade {to i bevme, na samo dve pozna~ajni stranski investicii - Xonson Kontrols i Xonson Meti.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

NOVI OBVINUVAWA OD SOPSTVENIKOT NA A1 K

RAMKOVSKI: GRU RA[E ZA 5 MILI NA FAKTURA 370

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

Pravila }e sodr`i noviot Prakti~en prira~nik za Inkoterms 2010, koj v~era be{e promoviran vo Stopanskata komora na Makedonija. Inkoterms 2010, prvo oficijalno izdanie na makedonski jazik, gi sodr`i najnovite izmeni na me|unarodnite komercijalni termini koi stapuvaat na sila od 1 januari idnata godina. So nego se definirani pravilata za isporaka na stoka - koi tro{oci se na tovar na prodava~ot, koi na kupuva~ot, koj e momentot na preminuvawe na rizikot od prodava~ot na kupuva~ot, ~ija obvrska e izvoznoto i uvoznoto carinewe, koi se obvrskite pri obezbeduvaweto dokumentacija, prevoz, osiguruvawe na stokite za vreme na transportot.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Otkako javniot obvinitel go povika, Ramkovski veli deka ima dokazi i denovive }e gi dostavi go Obvinitelstvoto, Evropskata komisija, Sovetot za radiodifuzija i Sobranieto. Vladata gi otfrla obvinuvawata kako obid da se defokusira javnosta od kriminalot na Pero Nakov bb minutite i cenovnikot na A1, ALEKSANDAR JANEV se reklamirala za okolu pet janev@kapital.com.mk milioni evra. Toj mu odgovori na javniot obvinitel Qup~o [vrgovski deka ve}e se podgotvuva da gi odnese dokazite za zloupotrebata na parite od buxetot za partiski reklamni kampawi i za pla}aweto od Vladata vo gotovo. “]e gi dostavam dokazite do Javnoto obvinitelstvo, no i do Sovetot za radiodifuzija, do Velija Ramkovski, sopEvropskata komisija i do Sostvenikot na A1 televibranieto. Za finansirawe na zija, v~era objavi deka kampawite na VMRO-DPMNE partijata VMRO-DPMNE za poslednite tri izbori, za reklamni kampawi partijata na vlast za reza poslednite tri izklami na A1 na fakturi plati bori na A1 televizija na samo 370.000 evra, a spored fakturi & platila samo minutite i cenovnikot na A1 370.000 evra, a spored proizleguva deka Gruevski se reklamiral za okolu pet milioni evra”, izjavi Ramkovski za Alfa TV. Javnoto obvinitelstvo, pak, najavi deka pokrenuva postapka za otkrivawe na vistinata - dali Vladata so pari od buxetot finansirala partiski reklami i pritoa pla}ala na raka?! Obvinitelot Qup~o [vrgovski veli deka procedurata nalaga po slu`bena dol`nost da se analizira aferata {to ja obelodeni vo javnosta Ramkovski, bez ogled {to toj ne dostavil dokazi za navodniot kriminal na Vladata do

Javnoto obvinitelstvo. “Otkako gi slu{navme obvinuvawata deka Vladata so buxetski pari i vo ke{ pla}ala partiski kampawi, Javnoto obvinitelstvo postapuva po slu`bena dol`nost - }e otvori predmet i }e bara od Vladata informacii za na~inot na finansirawe na reklamite, od koi izvori poteknuvaat parite i kade zavr{uvale. Me|utoa, dobro bi bilo koga nekoj iznesuva vo javnosta te{ki obvinuvawa da dostavi soodvetni dokazi deka toa e navistina taka. Dokolku dobieme dokazi, nie }e gi razgledame i }e odlu~ime dali }e se pokrene postapka za storeno krivi~no delo”, izjavi za “Kapital” [vrgovski. Finansiskite eksperti {to gi konsultira{e “Kapital” velat deka postojat nekolku na~ini kako da se doka`e dali Vladata storila kriminal, kako {to tvrdi Ramkovski. “Za da se doka`e dali navistina pari od buxetot zavr{uvale za reklamirawe na partijata na vlast treba da se analizira prilivot na pari na smetkata na televizijata {to ja ima vo odredena banka. Na taa smetka ima detalni podatoci za prilivot na parite i od kade doa|aat. Dokolku se pla}alo vo ke{, mora da postoi kakov bilo dokaz, odnosno odredena faktura ili kasa primi. Vo sekoj slu~aj, treba da se ispitaat navodite {to gi iznese vo javnosta sopstvenikot

VMRO-DPMNE ]E GO TU@I RAMKOVSKI Od VMRO-DPMNE velat deka izjavite na SDSM se nara~ani od Ramkovski. Tie povtorno go obvinija Ramkovski deka la`e i poradi toa }e zavr{i na sud. SDSM, pak, go povika Javnoto obvinitelstvo da otvori soodvetna postapka i da gi ispita javno izre~enite tvrdewa za eventualniot kriminal na premierot Gruevski. “Ova e ogromna afera bez presedan. Dosega Gruevski i VMRO-DPMNE krieja kolku narodni pari i od koi buxetski stavki tro{at na sebereklamirawe. Po izjavite na Ramkovski, Gruevski ne mo`e pove}e da gi krie ovie podatoci”, izjavi Ana Pavlovska-Daneva, pretsedava~ na Centralniot odbor na SDSM.

NAVIGATOR

VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

FATMIR BESIMI

BRAJAN KAUEN

inisterstvoto za ekonomija kone~no se zafati so akcija za zgolemuvawe na energetskata efikasnost vo zemjava, a sega treba da gi donese i pravilnicite

rskiot premier, sepak, obezbedi 85 milijardi evra pomo{ od Evropskata unija, {to mu dade malku prostor da zdivne od finansiskata kriza vo koja padna zemjata

IVICA KONEVSKI

p{tina Aerodrom e vistinski primer za energetska neefikasnost - gi naredi svetilkite i elkite na pove}e od eden mesec pred Nova Godina

ANETA STEFANOSKA

amesto da rasprava za Izve{tajot na Evropskata Komisija, sobraniskata rasprava ja iskoristi za obvinuvawa za Tito Petkovski deka e gr~ki {pion

KON VLADATA

UEVSKI SE REKLAMIIONI EVRA, A PLATI 0.000?! ZORAN STAVRESKI

QUPÔ [VRGOVSKI JAVEN OBVINITEL “Otkako gi slu{navme obvinuvawata deka Vladata so buxetski pari i vo ke{ pla}ala partiski kampawi, Javnoto obvinitelstvo postapuva po slu`bena dol`nost - }e otvori predmet i }e bara od Vladata informacii za na~inot na finansirawe na reklamite, od koi izvori poteknuvaat parite i kade zavr{uvale. Me|utoa, dobro bi bilo koga nekoj iznesuva vo javnosta te{ki obvinuvawa da dostavi soodvetni dokazi deka toa e navistina taka. Dokolku dobieme dokazi, nie }e gi razgledame i }e odlu~ime dali }e pokreneme postapka za storeno krivi~no delo.” na A1, Ramkovski, bidej}i ako se dokaè deka Vladata navistina tro{ela narodni pari za reklami za svojata partija i zgora na toa pla}ala nezakonski, toa e neviden kriminal”, veli porane{en direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari. Informaciite deka Vladata tro{ela pari od buxetot za reklamirawe na svojata partija dojdoa kako kontraudar od Ramkovski otkako Upravata za javni prihodi i Finansiskata policija vlegoa vo kontrola na {est firmi koi se locirani na istata adresa kade {to se nao|a i A1, tragaj}i po finansiski kriminal i drugi malverzacii. Spored Ramkovski, parite {to policijata gi najde vo stan vo âir gi dobil od Vladata za reklami i mnogu od niv bile pla}ani vo ke{, a ne preku transakciska smetka. Skopskiot obvinitel Marko Zvrlevski veli deka ve}e se analizira potekloto na parite {to MVR gi pronajde vo vre}i vo âir. VLADATA GI OTFRLA OBVINUVAWATA NA RAMKOVSKI Vicepremierot Zoran Stavreski gi otfrla obvinuvawata na Ramkovski so objasnuvawe deka ova e neve{t obid preku laga i manipulacija da se defokusira javnosta od kriminalot {to go storil. “Se defokusiraat javnosta i dràvnite institucii od ona {to e klu~no vo ovaa afera, a toa e postoewe organiziran kriminal i finansiski malverzacii vo firmite koi se predmet na kontrola od dràvnite

institucii. Jas ja uveruvam makedonskata javnost deka nie }e opstoime vo taa nasoka da gi zavr{ime najstru~no i najprofesionalno kontrolite preku edna procedura koja e propi{ana so zakon, za da se doka`e dali tamu imalo golemi finansiski malverzacii i kriminal so koi e o{teten dr`avniot buxet, a indiciite se deka imalo. Ve}e se znae deka samo edna od firmite zataila danok od 1,5 milioni evra i toa ne e kone~niot ishod. Samata postapka na kriewe dokumenti i pari vo vre}i vo latinoamerikanski stil e dovolna indicija deka ima golem kriminal i finansiski malverzacii koi nekoj saka da gi sokrie. Nie }e odime do kraj

MINISTER ZA FINANSII “Ova e neve{t obid da se defokusiraat javnosta i dràvnite institucii od ona {to e klu~no vo ovaa afera, a toa e postoewe organiziran kriminal i finansiski malverzacii vo firmite koi se predmet na kontrola od dràvnite institucii. Jas ja uveruvam makedonskata javnost deka nie }e opstoime vo taa nasoka da gi zavr{ime najstru~no i najprofesionalno kontrolite preku edna procedura koja e propi{ana so zakon, za da se dokaè dali tamu imalo golemi finaniski malverzacii i kriminal so koi {to e o{teten dràvniot buxet, a indiciite se deka imalo. Ve}e se znae deka edna od firmite zataila danok od 1,5 milioni evra i toa ne e kone~niot ishod. Samata postapka na kriewe dokumenti i pari vo vre} i vo latinoamerikanski stil e dovolna indicija deka ima golem kriminal.”

2008 godina, kako i vrz osnova na dogovorite za reklamirawe sklu~eni vo 2009 godina, Vladata potro{ila pove}e od 23 milioni evra za reklamni kampawi. Iako ekspertite javno ja kritikuvaa ovaa vladina politika na agresiven marketing i na toj na~in bildawe na sopstveniot rejting, Vladata ne se otka`a od kampawite, koi spored mnogumina ne go dadoa nitu o~ekuvaniot efekt. Dr`avnata revizija vo eden od izve{taite duri obelodeni deka se tro{ele pari za zakup na reklamen prostor vo elektronski

i pe~ateni mediumi, a kampawite ne se pojavuvale nitu vo vesnicite, nitu na televizija.

30.11.2010

POBEDNIK

i }e doka`eme kakov kriminal e storen, kolku e o{tetena dr`avata i }e go naplatime toa”, izjavi Stavreski. ZA TRI GODINI, VLADATA POTRO[ILA POVE]E OD 23 MILIONI EVRA ZA REKLAMI Spored podatocite od revizorskite izve{tai za raboteweto na Vladata vo 2007 i

ISPRAVKA Vo tekstot so naslov “Dr`avnata kasa e prazna, ministerstvata docnat so pla}awata”, objaven vo dnevniot vesnik “Kapital” na 26 noemvri, e napravena nenamerna tehni~ka gre{ka. Vo delot kade {to se zboruva za isplatata na subvenciite za zemjodelstvoto namesto 2009 godina, treba da stoi 2010 godina. Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj tekovno gi ispla}a subvenciite za 2010 godina.

INVESTICII VO ENERGETIKATA

Energetskata strategija na Makedonija poleka po~nuva da zaìvuva. Dràvnata ELEM po~nuva da go realizira vetenoto - }e gi revitalizira i modernizira postoe~kite {est hidroelektrani, a najavi i deka naskoro }e po~nat da ja gradat i prvata veterna farma vo Bogdanci. I dvete investicii “teàt” 130 milioni evra. Energetskite eksperti vo zemjava postojano alarmiraat deka Makedonija mora da vleze vo energetski investiciski ciklus za da ne se soo~i so energetski kolaps i s$ pogolem odliv na devizi nameneti za skap uvoz na struja. Dràvnite elektrani od neodamna najavija deka pokraj izgradbata na prvata veternica kaj Bogdanci, od slednata godina planiraat da gi po~nat aktivnostite za izgradba na hidrocentralata

VLATKO ÎNGOSKI Bo{kov Most kaj Debar i na akumulacijata Lukovo pole. Pokraj sopstvenite pari, ELEM pregovara i so EBRD i so Svetska banka za da gi obezbedi potrebnite pari za izgradba na ovie zna~ajni hidrokapaciteti vo zemjava. So najavenite investicii, dràvnata kompanija planira da go zgolemi proizvodstvoto na elektri~na energija i da go zabrza ekonomskiot razvoj na Makedonija. Generalniot direktor na kompanijata, îngoski, najavi deka revitalizacijata na {este hidrocentrali vo zemjava i izgradbata na veternata farma ne se isklu~ok, tuku pravec na razvoj na dràvnata ELEM.

GUBITNIK

ZDRAVSTVOTO SE SRU[I

Makedonskoto bolno zdravstvo prodolùva da zema `rtvi. Vetrot koj v~era go sru{i pokrivot na gostivarskata bolnica, za àl, usmrti 16-godi{na studentka od Kosovo. Javnosta sega so pravo pra{uva {to u{te treba da se slu~i za Vladata i ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, da priznaat deka site najaveni, a neostvareni, reformi vo zdravstvoto se totalno fijasko. Vetrot vo Gostivar gi odnese vo nepovrat i najavite na ministerot Osmani za proveduvawe “reformi nad reformite”, vo koi edna od klu~nite be{e i golemata investicija - renovirawe na starite i izgradba na novi bolnici. Dali i sega, ministre, }e kaète deka prikaznite za propast za zdravstvoto se apokalipti~ni scenarija? Ili moèbi i ponatamu }e tvrdite deka pari ima, no gi ~uvate za noviot klini~ki centar, dodeka starite se raspa|aat i

BUJAR OSMANI bukvalno ubivaat pacienti. Toa e krajno neodgovoren, ne~ove~ki odnos. Ako se znae kolku dolgo traat tenderskite postapki vo Makedonija, se pra{uvame u{te kolku pacienti }e treba da zaginat vo ruiniranite objekti dodeka da se izgradat novite? Kako sega }e ja objasnite ovaa situacija? Kako nesre}en slu~aj? Kako odgovornost na direktorot na bolnicata? Ili kako va{a odgovornost, odgovornost na ministerot za zdravstvo, ~ija gri`a, me|u drugoto, e i bezbednosta na pacientite i personalot. Ministre, za vakvi nastani vo normalni zemji ministrite pod itno davaat ostavka!

MISLA NA DENOT

VELIJA RAMKOVSKI SOPSTVENIK NA A1 TELEVIZIJA “Za finansirawe na kampawite na VMRO-DPMNE za poslednite tri izbori, partijata na vlast za reklami na A1 na fakturi plati samo 370.000 evra, a spored minutite i cenovnikot na A1 proizleguva deka Gruevski se reklamiral za okolu pet milioni evra. ]e gi dostavam dokazite do Javnoto obvinitelstvo, no i do Sovetot za radiodifuzija, Evropskata komisija i do Sobranieto.”

BANKATA E MESTO KADE [TO ]E TI POZAJMAT ^ADOR VO FER VREMENSKI USLOVI I ]E TI GO BARAAT NAZAD KOGA ]E PO^NE DA VRNE

ROBERT FROST AMERIKANSKI POET

4 30.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

REKS!?

Velija v~era ne saka{e da odgovori na pra{awata na “Kapital”! Dobro! Od negovata televizija eden kolega, moj prijatel, me ukori deka sum bil lo{ so nivniot gazda, i so nivnata televizija! Sre}en sum {to prijatelov napravi distinkcija!? Mu odgovoriv deka imam aktiven stav okolu biznisite na Velija... moite stavovi za biznisite na nivniot gazda voop{to ne se isti so moite stavovi za profesionalnite kapaciteti na Mladen, ôm, Borjan, Iva, Goran... S$ u{te mislam deka stanuva zbor za golemi profesionalci vo svojot zanaet... Sepak, mislam deka prikaznata vo koja vlegoa vo ~etvrtokot voop{to ne e nivna... Nitu ja sozdavale, nitu nekoga{ }e ja raskaàt kako {to treba... Taa e malku pokomplicirana od {to tie razbiraat! Ne gi znaat detalite!? Eve, neka pro~itaat malku kakvo istraùvawe nara~ala {vedskata vlada!? A1 vo ~etvrtokot be{e “potro{ena” kako gorivo koe treba{e da go “zapali” rejtingot na Gruevski, koj, sekako, i bez ovaa budala{tina da se slu~e{e, “gori” poleka, no sigurno... No, Velija se obide da gi potro{i novinarite i urednicite!? Kako pesot Reks koga vo 1943 godina se frli vrz Tito na Sutjeska!? Pesot zagina, a Tito pomina so lesna rana na rakata (onaa poznata fotografija Tito ranet i so zavoj okolu vratot ja drì rakata, so gord pogled nekade vo prostorot... Gord na svojot pes koj odli~no “odrabotil za gazdata”! Umre!? Ova li e toa novinarstvo za koe treba da digame “vostanie”!? Prvo, dali e profi novinarstvo, reporterot vo dvorot na televizijata celi dva ~asa od (19 do 21 ~asot) da dezinformira i da ne ja kaùva vistinskata pri~ina zo{to policijata e vo dvorot (!?) – da veli “navistina ne znaeme {to se slu~uva”! A, vsu{nost, vo 21 ~asot dozna-

V FINANSISKATA POLICIJA JA OTVORI ZAPLENETATA DOKUMENTACIJA

NIKOJ NE ZNAE KADE SE UPRAVITELITE NA [ESTE FIRMI!

Finansiskata policija i MVR s$ u{te nemaat podneseno krivi~na prijava protiv nitu edno lice. MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o prostoriite na Upravata za finansiska policija, vo prisustvo na istra`en sudija od Osnovniot sud Skopje 1, v~era be{e otvorena zaplenetata i zape~atena dokumentacija od firmite na Pero Nakov bb. Iako upravitelite na firmite bile uredno pismeno izvesteni deka treba da prisustvuvaat, nikoj ne odgovoril na pokanata. Vo Upravata be{e prisutna samo advokatkata Luiza Stai}, koja se javuva kako polnomo{nik na nekolku od firmite, no i taa ne go do~eka vadeweto na plombata od prostorijata vo koja se nao|a{e dokumentacijata. “Vo na{ite prostorii dojde samo liceto Luiza Stai}, koja istakna deka upravitelite s$ u{te ne bile podgotveni i ne mo`at da se odzvat na pokanata. Odgovorot na advokatkata be{e mnogu nejasen”, izjavi direktorot na Finansiskata policija, Qup~o Stamatovski. Toj dodade deka Upravata }e pristapi kon dokumentirawe i klasificirawe

NIKOJ NE GO BARA ALA AL KAFAGI

Iako Ala al Kafagi, sopstvenikot na MIA Beverixis, spored UJP e izbegan vo Grcija, a protiv nego ima nekolku krivi~ni prijavi, za nego ne e raspi{ana poternica. Od MVR velat deka dosega Sudot ne pobaral protiv Al Kafagi da bide raspi{ana poternica. Izvori od Osnovniot sud Skopje 1, pak, velat deka MVR prvo treba da konstatira deka liceto ne e vo dr`avava za tie da pobaraat da bide raspi{ana poternica. Tokmu obidot na kompanijata MIA Beverixis da is~ezne od makedonskiot praven sistem i da ostavi zad sebe dolgovi od pet milioni evra bila po~etnata to~ka od koja trgnale inspektorite na Upravata za javni prihodi. na zaplenetiot materijal i bez nivno prisustvo. Stamatovski najavi deka dokolku se utvrdi odgovornost kaj ovie lica, }e pobaraat nivno sproveduvawe. Toj istakna deka se raboti za obemna dokumentacija i }e bidat potrebni nekolku dena taa da bide klasificirana i stru~no analizirana. “Vo zavisnost od toa {to }e proizleze od uvidot vo dokumentacijata, dokolku e potrebno. Normalno deka }e se pristapi kon proverki i vo drugi firmi dokolku se utvrdi kakov bilo dol`ni~ko-doveritelski odnos na firmite so ostanati pravni ili fizi~ki lica”, dodava Stamatovski. Istra`niot sudija od Krivi~niot sud, Vladimir Tufegxi}, pak, istakna

VO PLUS PRODUKCIJA VRABOTENI NA DIVO!

Dr`avniot inspektorat za trud vo firmata Plus produkcija zateknal 6 lica na rabota, od koi pet bez zasnovan raboten odnos. Firmata e dol`na za 15 dena da gi vraboti na neopredeleno vreme zateknatite rabotnici i da im isplati nadomest vo visina od tri prose~ni bruto-plati.

3 FAKTI ZA...

325 195 90

MILIONI EVRA IZNESUVA KREDITOT [TO I GO DADE EVROPSKATA INVESTICISKA BANKA NA SRBIJA ZA REALIZACIJA NA TRI PROEKTI MILIONI EVRA ]E SE POTRO[AT SAMO ZA IZGRADBA NA KORIDOROT 10

MILIONI EVRA ]E ^INI IZGRADBATA NA PRISTAPNA SOOBRA]AJNICA DO MOSTOT NA ADA

deka vo momentov se raboti na sproveduvawe pretkrivi~na, odnosno predistra`na postapk a. “Dosega ne e podnesena krivi~na prijava protiv niedno lice. Od druga strana, od javniot obvinitel do Sudot ne e dostaveno barawe za sproveduvawe istraga, i poradi toa vo ovoj moment od postapkata ne e potrebno prisustvoto na javen obvinitel”, istakna Tufegxi}. Toj pojasnuva deka od po~etokot na postapkata za pribirawe na dokumentacijata do Sudot bile dostaveni barawa za izdavawe nalozi za obezbeduvawe na potrebnata dokumentacija, koja inspektorite na UJP ne mo`ele da ja obezbedat na lice mesto. Site nalozi bile izdadeni vo rabotno vreme, osven eden - za pretres na stanot vo ^air, bidej}i imale soznanija deka se iznesuva i uni{tuva dokumentacija od prostoriite na Pero Nakov bb. Vo stanot be{e pronajdena i pogolema koli~ina pari vo vre}i.

PROCENKI... LERI FINK

osnova~ na najgolemiot svetski investiciski fond Black Rok

EVROTO ]E PADNE ZA U[TE NAJMALKU 10% eri Fink, osnova~ na Black Rock, najgolemiot investiciski fond vo svetot, predupredi deka evroto silno }e padne kako rezultat na eskalira~kata kriza vo evrozonata. Vo intervjuto za “Fajnen{l tajms” toj predviduva deka evroto, edinstvenata valuta na evrozonata, }e padne za dopolnitelni 10% od sega{nata vrednost i deka }e se razmenuva za 1,20 dolari. Sega edno evro se razmenuva za 1,32 dolari. Spored Fink, dol`ni~kite problemi od Irska }e se pro{irat na [panija i Portugalija.

...Ova so Velija Ramkovski se razviva vo prili~no rasipana prikaska... vame deka vo televizijata od utrinata imalo finansiska i dano~na inspekcija!? Ova, sekako, ne e profesionalno informirawe od strana na “stoèrot na makedonskata demokratija”... Sprotivnoto e! Vtoro, se pra{uvaat moite kolegi zo{to ne sme se solidarizirale so makite na nivniot gazda! Pa, ne edna{ sme napi{ale deka nivniot gazda ne moè da ja dobie na{ata podr{ka, zatoa {to nie od ovaa strana znaeme i ~uvstvuvame sekojdnevno vo biznisot so mediumi, kako raboti Velija? Isto taka, nemame kratko pametewe, pa }e kaème deka barem edna tretina od novinarite i urednicite na Velija, svoevremeno bea kandidati za vrabotuvawe vo Alfa TV! Pa, istite tie {to se “mavaa od zemja” vo ~etvrtokot, edno zboruvaa pred vonrednite izbori 2008 godina, koga Velija so site sredstva go poddrà Gruevski!!!? Zboruvaa pred mene li~no, bidej}i so mene pregovaraa za preminuvawe! A deneska drugo zboruvaat!? Pa, ova ne e fer!? Treto, gi upatuvam na intervjuto na Velija Ramkovski dadeno vo sopstveniot vesnik “Vreme” vo predve~erieto na vonrednite izbori vo 2008 godina, vo koe intervju ne {tede{e zborovi da go isfali Nikola Gruevski! Ej, samo pred dve godini!? [to li se slu~i vo me|uvreme...? Znaete li koga }e dozname {to se slu~i...? Koga }e zamine ovaa vlast, a }e dojde nekoja druga {to sega Velija ja “buta” napred! No, ne i toga{...! ]e doznaeme duri otkako Velija i so taa vlast }e se iskara i }e ja podrùva slednata... Ete, toga{ }e doznaeme!? êtvrto, na vakvo sli~no mesto pred mnogu vreme napi{av deka vo Makedonija ne se problem oligarsite! Problem se “onie koi sakaat da bidat toa”! Takov e Velija! Saka, a ne umee! Eve, i denovive se vide! Toj vr{i destrukcija na sistemot, sakaj}i da se nametne kaj centrite na politi~ka (vladeja~ka) mo}! Toj e podgotven vo ovoj moment da se dogovori so Gruevski i da go “zezne” Crvenkovski! Veruvajte mi vo ova... Takvite “jamb vo najava” oligarsi ~esto primenuvaat valkani metodi! Velija e model od knigi!? Na primer, televizijata na Velija be{e glavnata “ma{a” na propagandata na Gruevski koga vo 2008 godina se zatvora{e eden poznat avtopazar! Se se}avate? Sekoe utro novinarka (i taa mavta{e so kasetkite vo ~etvrtokot) na televizija na Velija izvr{uva{e valkani nara~ki na portparolot na VMRO-DPMNE – Bi~ikliski! Taa vise{e pred edna poznata {pedicija, i eden mnogu poznat hotel, i ~ekaa izjava od eden epten poznat direktor!? Kako “ludi mari” go brkaa direktorot s$ dodeka ne isprovociraa nervoza kaj nego! Bes! Vo koj bes mora{e da im sugerira “bolka vo ma{kiot polov organ” kako bi se smirile! No, vidi bogati – ne se smirija ... a taa re~enica vo televizijata - “stoèr na makedonskata demokratija” (!?) dolgo ne ja izvadija od programa – pa ja verglaa kade {to }e stignea! Kratko pametime neli? Kratko, kratko... a isto taka kratko pametat i site tie {to sega sesrdno go podrùvaat gazdata so {este firmi (ne mislam A1 i novinarite, ve molam), mislam na raznite politi~ari i intelektualci koi se redea vo ~etvrtokot!? Mnogu e rasipano, neli...!?

POLITIKA

VTORNIK

EVROPSKIOT SOVET DA NE GI ODLO@UVA PREGOVORITE ZA MAKEDONIJA!

R RASKOL VO DUI PRED NAJAVENATA I INTERPELACIJA ZA VLADATA!?

vropskiot sovet da ne go odlaga po~etokot na pregovorite so Makedonija i toj po~etok treba da bide vo najkratok mo`en rok. Ova e eden od zaklu~ocite zabele`ani vo draft-dokumentot podgotven za dvodnevniot sostanok na Me{ovitiot parlamentaren komitet EU–Makedonija. Na osmiot sostanok, koj po~na v~era, se razgovara za kriti~nite to~ki od Izve{tajot na Komisijata,

tkako stana jasno deka najavata na SDSM za podnesuvawe na interpelacija te za rabotata na V Vladata ne e blef, partiski i izvori brifiraat za raskol v DUI. Pred sostanokot na vo C Centralnoto pretsedatelstvo, k treba da se odr`i vo koj p prvata polovina na dekemv vri, partijata na Ahmeti e p podelena na dve krila vo o odnos na pozicioniraweto n partijata vo Parlamentot na o okolu interpelacijata.

odnosno za reformite vo sudstvoto, javnata administracija, policijata, me|uetni~kite odnosi, kako i slobodata na mediumite. Osven ovie to~ki, kopretsedava~ot, Jorgo [acimarkakis, preku soop{tenie objaveno na negovata veb-stranica najavi pokrenuvawe i na pra{aweto za slu~uvaweto vo A1, so cel da se ispita situacijata pred da se donese finalen zaklu~ok. Od Kabinetot na evrokomesarot,

[tefan File, pak, velat deka pretstavnikot na Evropskata komisija }e go prenese ve}e objaveniot stav deka postoi zagri`enost {to novinarite bea popre~eni da ja vr{at svojata rabota. O~ekuvawata na makedonskata delegacija se zaklu~ocite podgotveni od slu`bite vo Evropskiot parlament da bidat vo linija so izve{tajot na Evropskata komisija. Za niv }e se glasa denes pretpladne.

30.11.2010

“Ako DUI ja poddr`i inicijativata na SDSM, toa }e zna~i deka samata sebesi se posipuva so pepel, za{to Vladata ne e samo VMRO–DPMNE. Poddr{kata na takva inicijativa avtomatski }e zna~i crven karton za sopstvenata rabota. Od druga strana, dobro e poznato deka golem del od vidnite partiski funkcioneri smetaat deka partijata ve}e nema vreme za ~ekawe i deka dojden e krajot na zaedni~koto vladeewe so Gruevski. Najave-

na e silna rasprava za toa koj pat treba da go fati DUI na sledniot partiski sostanok”, veli izvor od rakovodstvoto za “Kapital”. Dvete krila se onie dobro poznatite, ona na intelektualcite i ona na takanare~enite “komandanti”, ovoj pat preslikani i kako “lu|eto so dosiejata”. Iako ne ja isklu~uvaat i ovaa varijanta, zasega vo DUI demantiraat bliski kontakti so SDSM i eventualen zaedni~ki dogovor.

[TO SUGERIRALE AMERIKANSKI DIPLOMATI KAKO KOMPROMIS ZA IMETO

SKOPJE DA SE OTKA@E OD REFERENDUM, ATINA OD MENUVAWE NA MAKEDONSKITE PASO[I! Vakviot predlog proizleguva od sredba me|u francuski i amerikanski diplomati, pi{uva londonskiot vesnik "Gardijan", povikuvaj}i se na zaklu~ok od tajna prepiska na amerikanskata administracija KATERINA SINADINOVSKA

NAJAVENITE DOKAZI ZA POVRZANOST NA DUI I GR^KITE SLU@BI SÈ U[TE GI NEMA NA VIKILIKS

sinadinovska@kapital.com.mk

ficijalnite dokumenti od Belata ku}a, liferuvani preku vebstranicata Vikiliks, otkrivaat razgovor me|u francuskiot diplomat @an Levit i amerikanskiot potsekretar vo Stejt departmentot, Filip Gordon. Izrazena e nade` deka so novoto politi~ko rakovodstvo vo Grcija, predvodeno od premierot Jorgos Papandreu, pozicijata na oficijalna Atina }e bide pofleksibilna od onaa vo vremeto na Kostas Karamanlis. Gordon vo prepiskata veli deka ako me|unarodnata zaednica ja ubedi Makedonija da se otka`e od idejata za organizirawe referendum na koj gra|anite treba da se izjasnat za eventualna promena na ustavnoto ime, a Grcija da se natera da ne insistira na promena na makedonskite paso{i, bi mo`elo da se obezbedi napredok vo sporot na dvete zemji za imeto. I dodeka celiot svet e {okiran od golemiot diplomatski skandal na Vikiliks, vo koj dokumentot za Makedonija e samo eden od 250-te iljadi tajni dokumenti od Stejt departmentot, koi se liferuvaa do nekolku eminentni svetski vensici, a vo koi se otkrivaat poziciite na amerikanskata diplomatija za najkrupnite svetski otvoreni pra{wa, vlasta vo

Makedonija nema komentar. Nitu Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, nitu kabinetot na premierot Nikola Gruevski ne izlegoa so stav za skandalot i osobeno za otkrivaweto na “igrite” okolu Makedonija. Vo MNR kratko rekoa deka samo ja sledat sostojbata i deka zasega ne nao|ale za potrebno da go komentiraat slu~ajot. Vladiniot portparol, pak, Martin Martinovski, re~e deka Vladata voop{to nema da izleguva so komentar. I vo VMRO– DPMNE ne gi komentiraa

pi{uvawata. Velat deka pozicijata na dràvata vo odnos na sporot za imeto e pove}e od jasna i deka nema potreba da se navleguva vo hakerski upad i vo dokumenti koi se liferuvani na toj na~in. Amerikanskiot sekretar, Filip Gordon, ima{e sredba so premierot Nikola Gruevski vo juni ovaa godina vo Hrvatska. Sredbata treba{e da se odrì vo Skopje, no Gruevski, koj be{e vo poseta na Maroko, ne moè{e da dojde doma, so objasnuvawe

deka aerodromot tamu e zatvoren poradi oblacite od ~ad koi toga{ ja zafatija Evropa. ^adot ne mu smeta{e na Gruevski da sleta vo Zagreb istiot den na neformalen Samit, pa Gordon od Skopje otide vo Hrvatska za da porazgovara so makedonskiot premier. Toga{ se pojavija informacii deka se raboti za mnogu va`na poraka od Belata ku}a {to treba da mu bide prenesena na Gruevski, {tom Gordon insistira na sredba. Od Vladata ne otkrivaat dali

mo`ebi tokmu ovoj “recept” mu bil soop{ten na premierot. Objavuvaweto na tajniot razgovor predizvika `estoki reakcii vo Atina, koja vakvite dokumenti gi oceni za {tetni po gr~kite pozicii. Neoficijalno, {efot na diplomatijata, Dimitris Drucas, mu vra~il protestna nota na amerikanskiot ambasador, Daniel Smiti i pobaral Va{ington da go spre~i objavuvaweto na informacii za makedonskogr~kite odnosi.

Ovie dokumenti od Stejt departmentot preku sajtot Vikiliks izleguvaat eden den otkako liderot na DPA, Menduh Ta~i, najavi deka Vikiliks }e izleze so dokumenti koi }e ja pokaàt povrzanosta na liderot na DUI, Ali Ahmeti i gr~kite tajni slu`bi za vreme na konfliktot vo Makedonija vo 2001 godina. Tie dokumenti ne se pojavija vo dene{nite 250.000 liferuvani, no od rakovodstvoto na DPA tvrdat deka ovaa afera }e prodolì vo narednite denovi. Od DUI se javija so ostra rekacija: “Ova e u{te eden falsifikat na DPA. Ovojpat otidoa podaleku od zdraviot razum. Vo ova ludilo, tie, se ~ini, ne moè da se vratat nazad, pa zatoa prodolùvaat da izmisluvaat prikazni, ulogi, scenarija. Od niv bi n$ iznenadilo nekoe razumno politi~ko odnesuvawe. Nerazumnosta za niv e normalna pojava”, veli portparolkata Ermira Mehmeti za “Kapital”.

OPOZICIJATA MU ZALEPI NOVA ETIKETA NA PREMIEROT

"GRUEVSKI VLADEE KAKO KALIGULA" MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski vladee kako Kaligula, koj postavuval kowi za senatori. Vo demokratski dr`avi premierot slu{a {to ima da ka`e i opozicijata. So ovie te{ki kvalifikacii, pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, go opi{a vladeeweto

na premierot, Nikola Gruevski, ~ie otsustvo na plenarnata sednica na koja se vode{e finalnata rasprava za Izve{tajot na EK za napredokot na Makedonija vo 2010 godina simboli~no go nadomesti postavuvaj} i negova fotografija na govornicata. "Gospodine premier, ova e fotografija od konferencijata na evropskite desni~arski partii kade

{to vie go predadovte imeto me|u svoite bra} a desni~ari, prifa}aj} i da u~estvuvate pod kratenkata FIROM", re~e Bu~kovski. Bu~kovski gi iskoristi i slu~uvawata vo televizijata A1: "So upadot vo A1, nie u{te na po~etokot na novata sezona pravime grubi fauli, kr{ej}i gi pravata na gra|anite, a osobeno slobodata na govorot. Vo 2006 godina mo`evte

da vidite {to e asistencija na policija – samo trojca po`arnikari", re~e Bu~kovski, koj kako premier taa godina se obide da go “ispita” raboteweto na Velija Ramkovski i negovite kompanii. Prateni~kata na SDSM, Radmila [e}erinska, vo kontekst na podelbata na patrioti i predavnici, gi sporedi Izve{taite na EK za Makedonija od 2005 i 2010 godina.

"Vo izve{tajot za 2010 godina na nitu edno mesto ne e spomenato "makedonski" ili "Makedonci". A vo izve{tajot od 2005 godina na 36 mesta se spomenuva "makedonski", a na 2 mesta "Makedonci”. Toa se rezultati na politika", re~e [e}erinska. Na govorot na vicepremierot Vasko Naumovski, koj go oceni Izve{tajot kako pozitiven, so ocenki za napredok vo site

poglavja, se priklu~i i pratenikot na VMRO-DPMNE, Petar Pop Arsov. Toj se sprotistavi na obvinuvawata na opozicijata: "Ako nekoj go {titi imeto, toa e VMRO-DPMNE so narodot. A i najgolemite bitki na evrointegraciite }e gi dobieme so reformite, koi se na{e najsilno oru`je, so koe EU stanuva del od makedonskiot `ivot", re~e Pop Arsov.

6 30.11.2010 FOKUS: KAPITAL OTKRIVA DETALI ZA SVEDMILK OD IZVE[TT

RAMKOVSKI DOBRO SORABOTUV

KOJ E ALON BARAK? FOTOGRAFIRANO VO SKOPJE

Spored Izve{tajot: “Iako oficijalno se vrtat imiwata na Velija-Ala-RoxerJosif, slu~ajot Svedmilk e mnogu profesionalen i sofisticiran kriminal i nema {ansi da rabotele sami ili da im teknalo idejata. Istragata na {vedskata vlada doveduva do imeto na Alon Barak, mnogu poznat kriminalec vo Evropa...”

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

pored Izve{tajot za rabotata na sopstvenicite na Svedmilk, {to neodamna go nara~ala {vedskata vlada, a do koi dojde “Kapital”, “otvoraweto na Svedmilk nema{e cel da gi re{i dolgogodi{nite problemi vo mle~niot biznis vo Makedonija i da proizveduva makedonsko mleko so {vedski standardi, tuku da se otvori edna golema peralnica preku koja nejzinite osnova~i i sopstvenici }e perat pari. Celiot slu~aj e edna golema finansiska izmama na edna privatna kompanija, od koja nekolku lica imaat li~na

Kapital dojde do delovi od Izve{taj koj go nara~ala {vedskata vlada za slu~ajot Svedmilk, kade detalno e opi{ana celata “kriminalna piramida”(!?) koja, kako {to stoi i vo vovedot na Izve{tajot, “od samoto osnovawe se tkaela okolu {vedskata mlekarnica”. Spored Izve{tajot, osven Ali Al Kafagi, Josif Sarxovski i Roxer Oskarson kako glavni igra~i, vo slu~uvawata vo Svedmilk se spomnuvaat Velija Ramkovski i avstriskiot biznismen Alon Barak (mnogu interesna li~nost), ~ovek koj ve}e e obvinet za mnogu golemi finansiski izmami vo ^e{ka!? pridobivka”. Ponatamu vo izve{tajot detalno e opi{ana celata “kriminalna piramida”(!?). Spored Izve{tajot, osven Ala Al Kafagi, Josif Sarxovski i Roxer Oskarson, kako glavni igra~i se spomnuvaat Velija Raamkovski i avstriskiot biznismen Alon

Barak, koj ve}e e obvinet za finansiski izmami vo ^e{ka. Spored Izve{tajot, finansiskata izmama koja e napravena vo Svedmilk se prpocenuva na 18 milioni evra! “Padot na Svedmilk stana simbol za nerazjasnet kriminal vo Makedonija, vo koj se vme{ani pove}e kom-

panii”, pi{uvaat ekspertite {to rabotele za {vadskata vlada. Instituciite koi gi konsultira{e “Kapital”, a koi se nadle`ni za slu~ajot “Svedmilk”, ne sakaa da komentiraat na navodite od dokumentot so obrazlo`enie deka slu~ajot e vo sudska procedura(!?).

Vo UJP, (Upravata za javni prihodi) koja dolgo vreme raboti na Svedmilk, ne zboruvaat mnogu za slu~ajot oti predmetot bil vo sudska procedura. “UJP vo ovoj moment ne mo`e nitu da gi potvrdi nitu da gi negira va{ite informacii bidej}i predmetot “Svedmilk” se

INSTITUCIITE NE Z

ako ima dokazi za kriminalot na Al Kafagi vo Svedmilk, toj ne e vo dr`avata da odgovora za storenite dela. Po nego ne e raspi{ana nitu poternica. Vo Izve{tajot od {vedskata vlada, pak, detalno se objasneti site kriminalni dejstvija na Al Kafagi. “Ala be{e edinstveniot ekskluziven distributer na mleko. Kompanijata distribuira{e maksimalni 30-35 toni mleko dnevno za mnogu kratok period. Mnogu interesen fakt, kako {to se veli vo Izve{tajot, e deka MIA Beverixis kupila mleko od fabrikata po cena od 24 do 27 denari za litar, a mlekoto od farmerite se kupuvalo za 28 do 30 denari (nelogi~no!!!). Tro{okot za prerabotka e 4 denari za litar, a za pakuvaweto e plus 8 denari. Vo Izve{tajot se veli “ne se

I ALA ALKAFAGI MVR: Iako ima dokazi za kriminalot na Alkafagi vo Svedmilk, toj ne e vo dr`avata da odgovora za storenite dela. Po nego ne e raspi{ana nitu poternica!

iznenaduvajte {to Svedmilk ima{e najskapo pakuvawe vo taa granka”!? “Zneme deka Josif i Roxer se porane{ni pretstvanici na Tetrapak, taka {to sebesi si prodavaa paket za 8 denari, a site drugi za istoto pla}aa 5 do 6 denari. Taka {to ako gi dodademe site fiksni tro{oci za proizvodstvo na litar mleko, }e dobieme cena od 42 denari po litar, fabri~ki tro{ok!? A mlekoto na ekskluziven distributer se prodava{e za 24 do 27 denari, {to pretstavuva ~ista zaguba”, otkrila {vedskata Vlada. Imalo situacija vo koja Ala gi infomiral partnerite deka saka da go izvezuva mlekoto vo rodnata zemja Irak i deka mlekoto e samo tri meseci pred rokot na istekuvawe. Toj napravil dogovor so Roxer za izvoz na dva milioni litri po niska cena od 17 denari za celata

TAJ NA [VEDSKATA VLADA

VTORNIK

30.11.2010

VAL SO AL KAFAGI I SO BARAK!?

nao|a vo sudska postapka”, velat od UJP. KRIMINALOT PO^NAL U[TE OD STARTOT NA IZGRADBATA NA FABRIKATA Vo analizata napravena za {vedskata vlada (koja indirektno e sopstvenik na eden del od Svedmilk) e opi{an celiot slu~aj, odnosno kako se “isprani” parite vo makedonskata mlekarnica!? Interesnoto e deka peralnata po~nala da raboti od samiot po~etok, odnosno u{te od fazata na izgradba na objektot!? [vedskite vladini konsultanti utvrdile deka cenata za izgradba na objektot e za fantasti~ni dva milioni evra povisoka od normalnata za takva izgradba! Postoi i dokaz deka na smetkite na partnerite vo Svedmilk se prefrleni pari nazad na nivnite

smetki po osnovaweto na firmata! Postoi traga deka 600.000 evra se preneseni od kompanija za grade`ni{tvo, koja gradela vo Svedmilk, na smetka na MIA Beverixis i Ala Al Kafagi!!!? Osven izgradbata, spored Izve{tajot, sli~na situacija se slu~uvala i so opremata i ma{inite! “Ma{inite i opremata se kupeni po poniska cena, a se prodadeni ili prijaveni na kompanijata, za druga cena, koja e za 30% povisoka od originalnata faktura!? Seto ova se izvr{i preku sestrinskite kompanii Svedmilk AD DOOEL vo Avstrija, Svedmilk vo Srbija, kompanija vo Germanija i direktno so snabduva~ite na ma{ini i opremata! Ponatamu, Izve{tajot otkriva deka celata faktura za fabrikata iznesuva 25 milioni evra. No, istraìtelite najmeni od {vadskata vlada napravile tri nezavisni procenki, vo koi frapantno dobile isti rezultati! Vo trite nezavisni procenki za fabrikata, argumentirani i od praven tim od Italija, se dobilo deka vrednosta na fabrikata e od 11 milioni do 13 milioni evra”, se veli vo Izve{tajot. Ponatamu naodite na Izve{tajot se zaprepastuva~ki! Se veli deka knigite se “{timale” u{te od prviot den koga fabrikata po~nala da raboti. “Kamioni za distribucija na mleko, friìderi za laktoza, celata oprema se kupila od nekade, pa se preprodala na fabrikata vo Skopje za mnogu povisoka cena!” BUXETOT O[TETEN ZA 600.000 EVRA!? Preku svoite proneveri igra~ite na najgolemata finansiska pronevera Svedmilk ja o{tetile dràvata za 600.000 evra, preku povrat na DDV. Bile falsifikuvani dokumenti za da se izbegne pla}awe na DDV i carina, a spomnata e vklu~enost i na drugi kompanii!? “Grupata be{e tolku bestra{na vo nivniot kriminal {to od dràvata ukradoa 600.000 evra preku povrat na DDV bidej}i se prijavi kako stranska investicija. Vo realnosta Svedmilk ne be{e stranska investicija(!?). Edinstvenata stranska investicija be{e po~etniot kapital od 175.000 evra i ne treba{e da imaat pravo da zemat od Vladata tolku mnogu pari”, se veli vo Izve{tajot. Ponatamu se potencira deka gru-

pacijata falsifikuvala dokumenti i primila golema suma na DDV! Parite vo dano~nata dokumentacija ne postoele!? I SPORED IZVE[TAJOT NA [VEDSKATA VLADA GLAVNITE IGRAÎ SE VELIJA I AL KAFAGI!? Spored analizite na “Kapital”, objaveni nekolku pati vo posledni dve godini, kriminalnata saga na Svedmilk zapo~na vo po~etokot na 2009 godina, koga Finansiskata policija vo sorabotka so MVR podnese krivi~ni prijavi protiv Oskarson, Sarxovski i Al Kafagi poradi osnovano somnenie deka storile krivi~ni dela za predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe, dano~no zatajuvawe i falsifikuvawe ili uni{tuvawe delovni knigi! Sepak vo Izve{tajot, koj e smesten vo vitrinite vo Stokholm, se veli deka na krajot vo poslednata faza postoi slu~aj protiv Velija Ramkovski i Ala Al Kafagi!? Informacijata od Finansiskata policija be{e deka Oskarson, Al Kafagi i Sarxovski od 2006 do fevruari 2008 godina so prekumerno zadolùvawe i nerazumno tro{ewe pari~ni sredstva predizvikale ste~aj na kompanijata. Konsultantite koi rabotele na analizata pokaùva deka grupacijata nikoga{ nemala namera da raboti i da ja razviva fabrikata. Celta na osnova~ite bila da gi zgolemat dolgovite i da zemaat kolku e mo`no pove} e kredit od treti stranki kako i ke{ od bankite. Vsu{nost, nivnata namera bila da ja bankrotiraat fabrikata, a potoa od likvidacijata da ja kupat nazad za pomalku od ~etiri milioni evra, pari koi ve}e gi zemala grupacijata. Dokaz za toa e i faktot {to fabrikata ne e fabrika na celosen ciklus, tuku ima samo te~na programa, a ne i proizvodstvo na pavlaka, sirewe i drugi proizvodi. “Nema fabrika za mleko vo svetot koja proizveduva samo te~na programa (mleko i jogurt). Site tie imaat i tvrdi programi (sirewe, feta), najmalku 60% od kapacitetot”, se veli vo obrazloènieto. Vo Izve{tajot se veli deka u{te od samiot po~etok kako nov sopstvenik na fabrikata se podgotvuval da stane li~no Velija Ramkovski. Poznato e deka Ramkovski ima otvoreni pretenzii da ja prezeme mlekarnicata otkako zapo~na ste~ajnata postapka za Svedmilk.

ZNAAT KADE E AL KAFAGI!? suma bidej}i ova }e odelo za izvoz. Isto taka sklu~ile dogovori za odredeni koli~ini na mleko koi trebalo da se prodavaat vo Kosovo i Albanija. No... “Ala gi napolnil kamionite i namesto da odi kon granica, go rastovaril mlekoto vo skladi{te vo Bitola za da go prodade po proda`na cena na lokalniot pazar. Po edna nedela na proda`ba na mlekoto, duri ja namali cenata na 12 denari po litar. Ova go uni{ti Svedmilk, kako i drugite proizvoditeli vo Makedonija. Ova be{e po~etok na krizata i dopolnitelno dodade 3.000.000 litri mleko vo skladi{teto samo od Svedmilk”, se veli vo Izve{tajot. VELIJA, SPASITELOT NA SVEDMILK? Vo celiot slu~aj Velija se pojavi

kako “spasitel” na Svedmilk. Toj vedna{ otkako eks direktorot na mlekarnicata Roxer Oskarson obelodeni deka Svedmilk e zaglavena vo dolgovi, silno be{e poso~en kako najgolem dol`nik na mlekarnicata. Ramkovski javno prizna deka & dol`i na mlekarnicata, no trgnuvaj}i od negovata kvazi-biznis logika, namesto da go vrati dolgot, ponudi recept kako Svedmilk da izleze od krizata!?? Receptot na Ramkovski e toj direktno da im gi prefrlil parite na farmerite, a za smetka na toa da ja dobie mlekarnicata i da prodol`i so proizvodstvo. No, negovata ponuda, spored Izve{tajot od {vedskata Vlada bil dogovor za proda`ba na 40 toni mleko na dnevna osnova ... “Ramkovski saka{e evtino

mleko. Mlekoto ne treba{e da e celosno pasterizirano, taka {to fabrikata kupi nova oprema za prerabotka. Po {est meseci, direktno zadol`uvaj}i ja fabrikata so 600.000 evra za mleko i prekinuvaj}i ja sorabotkata, Ramkovski ja ostavi fabrikata (periodot na pretsedatelskite izbori n.z.) so beskorisna oprema. Negovite mediumi gi iskoristi za da ja obvini Vladata za se, so namera da ja dobie fabrikata. Imajte predvid deka e finansiski vrzan za MIA Beverixis na Ala Al Kafagi i Barak Alon. Site reklami za golemata kampawa na Svedmilk bea mnogu skapi, dva ili tri pati pove}e od koj bilo drug mediumski kupuva~”, se veli vo Izve{tajot vo sopstvenost na {vedskata vlada!

“Na{ite izvori ne informiraa deka MIA Beverixis go prodade svojot dolg kon NLB na Velija Ramkovski, a Velija ja vrati kompanijata nazad na Ala Al Kafagi. Finansiskiot kriminal prodol`uva”, se veli vo Izve{tajot na {vedskata vlada.

CELATA IDEJA BILA NA ALON BARAK

Istragata na {vedskata vlada okolu slu~uvawata na zelenite poljani kraj Skopje vodi i do imeto na Alon Barak, mnogu poznat kriminalec vo Evropa, koj e vklu~en vo nekolku sli~ni finansiski kriminali vo ê{ka! Bil i osuden na zatvorska kazna! Ona {to e mnogu va`no e podatokot deka {vadskata vlada se povlekuva od mlekarnicata vo Skopje vo momentot koga slu{nale deka Alon Barak e vme{an vo proektot vo Skopje! Vo Izve{tajot se veli deka za da ja spasi od propa|awe mlekarnicata, Ala Al Kafagi go donese svojot dolgogodi{en prijatel Alon Barak finansiski da ja pomogne mlekarnicata, no otkako ova go slu{nale vo Svedfand, vedna{ se otkaàle od planovite vo Makedonija!? Ovaa informacija u{te vo 2009 godina ja demantira{e Al Kafagi! Toga{ tvrde{e deka Barak ne bil nikoga{ osuduvan. “Svedfand ({vadskata vlada n.z.) e mnogu mal fond za osnovawe na mlekarnicata. Ima vloèno samo 570.000 evra i nema{e namera da ja dokapitalizira fabrikata. Apsolutno ne e to~no deka poradi Barak ne se vloùvalo. To~no e deka Barak mi e dobar prijatel, no ne mi e partner vo firmata. Moèbi e gonet za ne{to, no nikoga{ ne e osuden”, izjavi toga{ Al Kafagi za mediumite. No, izjavata na Al Kafagi ja demantira{e privatnoto istraùvawe koe go napravi Svedfand. Rezultatite od istraùvaweto pokaàa koopreacija na Svedmilk so Alon Barak, po {to Svedfand vedna{ ja stopira{e cela poddr{ka i finansirawe za proektot vo Makedonija. Vo zaklu~okot od istraùvaweto na {vedskiot fond se veli deka “Svedfand ne treba da ima kakva bilo sorabotka so Alon Barak”. Ovoj Izve{taj se nao|a vo advokatskata kancelarija Kulevi vo Skopje, kako i vo kancelarijata na Svedfand, se veli vo Izve{tajot Koj e Alon Barak? Avstriecot Barak Alon (so evrejsko poteklo) preku negovata firma BCL Trejding, so sedi{te vo Avstrija, e osomni~en za pronevera vo koja Komercijalna banka vo ê{ka bila o{tetena za osum milijardi kruni (nad 250 milioni dolari). ê{kite mediumi pi{uvaat deka toa se pravelo preku kontroverznite zdelki i la`ni dogovori za kupoproda`ba na ìto i ~elik od Rusija, koi se sklu~uvani vo periodot od 1996 do 1999 godina, a koi bile navodno povrzani i so ruskata mafija, koi na toj na~in perele pari vo ê{ka. Vo celata pronevera imalo vklu~eni i visoki menaxeri od ~e{kata Komercijalna banka, koi gi finansirale biznisite na Barak Alon preku krediti, koi potoa ne bile vra}ani. Zaradi tie proneveri, ~e{kite vlasti moraa da prefrat stotici milioni krunni dràvni pari za da ja odràt stabilnosta na edna od najgolemite ~e{ki banki. Po osum meseci pominati vo pritvor Barak Alon bil osloboden vo 2003 godina, so objasnuvawe deka ne moè da vlijae na istragata i deka ne moè da pravi pove}e kriminalni aktivnosta zaradi slabata finansiska mo} na negovata firma BCL Trejding. ê{kite medium isto taka pi{uvaat deka Barak Alon se somni~i i za izmami i proneveri i vo Ungarija i Avstrija. Inaku, Barak Alon ima mnogu dobri vrski so Rusija. Negoviot tatko [lomo Alon i pomognal na Republika ê{ka vo prebivaweto na dolgot od Rusija. Spored nekoi neoficijalni informacii toj vo 1999 godina ja dogovoril sredba pome|u Rusite i êsite na koja prisustvuval i Evgenij Primakov, inaku li~en prijatel na [lomo Alon. Inaku, pred skandalot so Komercijalna banka, porane{niot minister za finansii na ê{ka Ivo Svoboda ima{e neuspe{en obid da go nazna~i Barak Alon za glaven pregovara~ na ê{ka so Rusija okolu vra}aweto na dolgot.

8 30.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VTORNIK

AGENDA 2018

GRCIJA GO SAKA BALKANOT VO EU DO 2018, BRISEL BARA ISPOLNETI KRITERIUMI Dodeka

{efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, uporno saka da se nametne kako lider vo regionot preku usvojuvawe agendi za vlez na Balkanot vo Unijata, oficijalen Brisel deciden deka Unijata ne postavuva vremenska ramka za ~lenstvo. Ekspertite i ovoj gr~ki poteg go tolkuvaat kako pritisok za pobrzo re{avawe na sporot za imeto GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

vropskata komisija ne vospostavuva fiksirani datumi odnapred za ~lenstvo, bidej}i podgotovkite za ~lenstvo se te{ki i te{ko e da see predvidi kako sekoja dràva }e uspee da gi sprovede ovie barawa. Nie go cenime politi~kiot pottik na zemjite-~lenki, kako i na zemjite-kandidati, da baraat da bidat del od pro{iruva~kiot proces, preku postavuvawe na targetdatumi koi moè da gi mobiliziraat potrebnite resursi za spravuvawe so site reformi potrebni pred zemjata da bide podgotvena da & se pridruì na Unijata", izjavi za "Kapital" Angela Filot, portparolka na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, neposredno po lansiraweto na idejata na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, site balkanski zemji da stanat ~lenki na Unijata do 2018 godina. Od Evropskata komisija go potenciraat dobropoznatiot stav deka site kandidati } e napreduvaat edinstveno spored zaslugite. "Klu~ni se stepenot na ispolnuvawe na kriteriumite za ~lenstvo, no i konstruktivnosta po pra{awata za regionalna sorabotka i dobrite odnosi so sosedite", potencira Filot. Otkako Agendata 2014 se vide nedosti`na za Grcija, koja

PRO[IRUVAWE SPORED INDIVIDUALNI ZASLUGI ILI KAKO PAKET? ez razlika kolku seriozno Brisel gleda na AgenBfiraat data 2014, sepak, diplomati od Unijata brideka vakvite inicijativi moè da otvorat diskusija kako ponatamu da se vodi politikata na pro{iruvawe - dali po individualna zasluga ili vlez na paket-zemji, prenesuva internet-portalot VacEUobzerver.Diplomatite se soglasuvaat deka paketpro{iruvaweto moè da go zabrza pro{iruvaweto na EU. Pritoa, kako prv paket se smetaat - Srbija, Makedonija i Crna Gora, a kako vtor paket - Kosovo, Bosna i Hercegovina i Albanija. Sepak, istite izvori brifiraat deka najsloènite pra{awa - pra{aweto za imeto i pra{aweto so Kosovo - ostanuvaat krucijalni vo politikata na pro{iruvawe na Unijata kon Zapaden Balkan. ve}e podolg period se trudi da se nametne kako lider i lokomotiva za pristapuvaweto na zemjite od Zapaden Balkan vo Evropskata unija, gr~kiot {ef na diplomatijata sledniot target-datum za vlez na Balkanot go locira vo 2018 godina. "Nie }e bideme sre}ni da

gi vidime site zemji od Zapaden Balkan {to e mo`no pobrzo vo EU. Veruvajte, ova e iskrena `elba na Grcija. Na{e ubeduvawe e deka najgolem del od otvorenite pra{awa vo regionot mo`at da se re{at so vistinski, korekten i uspe{en na~in pomognat od EU. Agendata

2018 e samo edna politi~ka inicijativa so koja sakame da formirame u{te eden moment i nova dinamika vo EU pro{iruvaweto vo odnos na Zapaden Balkan", re~e Drucas. Doma{nite eksperti smetaat deka vakvata inicijativa na Grcija ne e ni{to drugo osven u{te edna manipulacija za da se prikaè kako lider vo regionot. Objasnuvaat deka po vlezot na Bugarija i Romanija, dràvi koi imaa fiksiran datum za vlez, Unijata sfati deka zgre{i. Zatoa, pove} e ne ja poddrùva takvata politika. "EU ve}e ima napraveno presedan so davawe vremenska ramka za vlez na Romanija i Bugarija vo Unijata. Vo 2000 godina Unijata utvrdi fiksen datum - 01.01.2007 koga Bugarija i Romanija }e stanat ~lenki so dopolnuvawe deka toa }e bide taka ako ne zastanat so sproveduvaweto na reformite. Pri kraj se vide deka Romanija i Bugarija imaa mnogu problemi so odredeni poglavja, no, Unijata, za da ne go povle~e svojot zbor, im dade status polnopravno ~lenstvo na utvrdeniot datum. Ottoga{ vo Unijata ne se razgleduva idejata za davawe vremenska ramka koga odredena zemja ili region }e stane del od Unijata. Na Grcija & e jasno ova, no go pravat poradi idejata tie da si ja vratat liderskata pozicija vo regionot", veli univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski, koj ovaa inicijativa pove} e ja gleda kako politi~ka

propaganda, otkolku kako realna inicijativa. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, pak, Slobodan â{ule, veli deka tokmu dikcijata na Drucas potvrduva deka ne stanuva zbor za ni{to druga osven za ~ista manipulacija, so koja samo nametnuvaat ultimatum za re{avawe na sporot. "Smetam deka dikcijata na ministerot Drucas deka Skopje lae e besprimerna. Takva izjava ne e zabeleàna vo kanalite na demokratska evropa. Me za~uduva negovata drskost koga veli deka nie kolku i da laeme, toj }e ni gi pruì racete. [to zna~i toa? Deka }e n$ ostavi da se vikame taka kako {to sakame?! I, treto, veli deka }e bara od Unijata da se odredi datum koga zemjite od Zapaden Balkan }e stanat del od EU. So toa samo pokaùvaat deka u{te sega sakaat da ni postavat ultimatum do koga nie treba da go re{ime imeto. Taka, poradi ova, celata izjava na Drucas za mene e neprifatliva. So ova tie samo sakaat da ni dadat ultimatum so rok koga nie treba da odlu~ime dali }e prestaneme da bideme dràva so toa {to }e go smenime imeto ili }e prestaneme da bideme dràva so toa {to nema da go smeneme imeto i nema da staneme del od EU", veli â{ule. ZO[TO 2014 I 2018? Od gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti objasnuvaat deka 2014 e simboli~en datum koga se obeleùva

100-godi{ninata od po~etokot na Prvata svetska vojna. "Smetame deka 2014 treba da sluì kako simbol datum koga povtorno bi po~nal procesot na pro{iruvawe na Unijata, koga treba da se sozdade ovaa nova dinamika, ovoj nov moment. 2018, pak, e godi{ninata od zavr{uvaweto na Svetskata vojna, koja moè da bide target-datum za vlez na zemjite od Balkanot vo EU", velat ottamu. No, sepak, dodavaat deka iako target-datumite se ne{to {to moè da e korisno vo celiot proces, sepak, ne treba premnogu da se naglasi deka ova e konkreten datum so cel da ne se sozdadat premnogu o~ekuvawa, a so toa i razo~aruvawe ako ne uspeeme da ja dostigneme ovaa vremenska ramka. "Za nas, najbitno zasega e vistinski i seriozno povtorno da po~ne celiot proces na pro{iruvawe na Unijata". Deka seriozno ja ragleduvaat i zastapuvaat ovaa ideja pokaùva agendata na Grcija za vreme na pretsedatelstvuvaweto so Unijata vo 2014. Nivnata agenda e EU-Zapaden Balkan Samit- "Solun 2", kade {to se o~ekuva "usvojuvawe na politi~kite deklaracii za specifi~ni, abiciozni, no realni celi za kompletirawe na procesot na pristapuvawe na zemjite od Zapaden Balkan". Od Evropskata unija ja pozdravuvaaat vakvata inicijativa na Grcija, no, sepak, velat deka Evropskata unija ne postavuva fiksni datumi odnapred.

[PANSKA KORIDA ILI [PANSKO SELO Ve}e

podolgo vreme sme svedoci deka Fondot za zdravstvo i Ministerstvoto “duvaat vo razli~ni dupki”. Vtorite se obiduvaat da proizvedat razni strategii i inicijativi kako da se na norma

oga vo sega ve}e dale~nata 1992 godina se odr`aa Olimpiskite igri vo Barselona, nikoj ne be{e svesen deka denes }e se potvrdi edna od osnovnite lekcii za menaxmentot. Na onoj sportskiot, ekonomskiot, pa ako sakate i na politi~kiot. ]e po~nam od krajot. Najdobriot teniser vo svetot e [panec, evropski prvaci vo ko{arka se [pancite, evropski {ampion vo rakomet e {panski klub. [panija e svetski prvak vo fudbal, se nao|a vo svetskiot vrv na vaterpoloto, ima vrvni velosipedisti, motociklisti, atleti~ari, golferi, timovi. Ovie uspesi ne se slu~ajni. [panija ima strategija za razvoj na sportot i za postignuvawe vrvni rezultati, politiki koi uporno gi sproveduva pove}e od 20 godini. Postoi ideja, kontinuitet, finansiska poddr{ka i infrastruktura za razvoj. I {to e najva`no, proektot se razviva so isto tempo i poddr{ka ve}e dve decenii. Pribli`no isto kako i

na{ata nezavisnost. Na{ata percepcija i odnos kon rabotite dominantno se kratkoro~ni. ]e gi zemam kako primer politikite vo zdravstvoto. Procesite se kompleksni i se odnesuvaat na dva milioni pacienti. Pri~ina pove}e za da se postavat temeli koi samo } e se nadgraduvaat, a nema da se menuvaat na mese~no nivo. Svedoci sme deka samo vo izminatite dve godini bevme {okirani od “jojo politika” i kompletno polarizirani predlozi. Donesen be{e Zakon za namaluvawe na pridonesite za zdravstvo, a vo 2011 godina, namesto da se spu{time na nivoto od 6%, zafa}aweto od platite }e ostane na sega{noto povisoko nivo. Razbirliv e stravot deka ova e nu`no re{enie poradi mnogu niskoto nivo na prilivi vo FZOM. No, ova treba{e da se kalkulira u{te vo 2008 godina, koga se kreira{e novata politika vo zdravstvoto. Se se}avate na Gradski apteki, koi denes propa|aat i toa ne tolku otmeno? Bea

privatizirani vo najgolem del od Zdru`enieto na apteki na Makedonija (popularno nare~eno ZAM). Koga bi mo`elo, sigurno deka proektot bi bil lansiran povtorno, no so promenet koncept. Problem e {to javnoto zdravstvo ne se ni pomrdnuva od svojata pozicija. Osven {to gi gubi kadrite, koi sega zaminuvaat vo privatniot sektor za pogolema plata. Dogovorite na klinikite i medicinskite centri so FZOM nikako da se realiziraat, {to e razbirlivo, bidej}i vo toj slu~aj tie mora da vlezat vo proces na profitabilnost i da prifatat zgolemena kontrola. Ova ne im odgovara. Jasno deka idninata e vo privatniot sektor. Deka negoviot razvoj e direktno usloven od transferite od FZOM potvrduva i “pla~ot” na privatnite institucii za sklu~uvawe dogovor so Fondot. Ekonomski gledano, ova bara finansiski jak fond, koj mora da go finansira postojnoto javno zdravstvo i s$ pojakiot privaten sektor. Te{ko os-

tvarlivo so ogled na ve}e golemata dupka vo FZOM i otsustvoto na inicijativi za promena na deluvaweto na vtoriot i tretiot penziski stolb. Povtorno slu~aj na napu{tawe na bazi~niot koncept. Kontinuitet mora da se poka`e i vo odnos na politikata na gradewe na paketite na zdravstveni uslugi. Vetuvaweto za {iroko pokrivawe na site potrebi za site gra|ani denes se napu{ta. Sleduva nov koncept na namaluvawe na paketite. Pacientite nikako da se naviknat. Ist e slu~ajot i so vrabotenite vo zdravstveniot sektor. Klini~kiot centar eden mesec se deli, drug mesec se spojuva, tret mesec se preseluva, ~etvrtiot se investira. Kraj ne mo`e da se fati. I toa vo eden od najva`nite segmenti od op{testvoto, vo zdravstvoto. Ve}e podolgo vreme sme svedoci deka Fondot za zdravstvo i Ministerstvoto “duvaat vo razli~ni dupki”. Vtorite se obiduvaat da proizvedat razni strategii

i inicijativi kako da se na norma. Sistemot na DRG nikako da profunkcionira vo praktika. Nema volja kaj akterite, a FZOM nema pari za ova. Vtoriot “megdan” go gledame pri definiraweto na t.n. pozitivna lista na lekovi. Kreiraweto, koe od nelogi~ni pri~ini premina kaj Biroto za lekovi, sega e pod celosna kontrola na Ministerstvoto. Fondot treba da ja pomine listata na svojot UO, nemaj}i kalkulacija kolku taa }e go ~ini. Zatoa se slu~i vo momentot vo Makedonija da se realizira lista na koja ima 39 novi lekovi koi nemaat referentna cena, a FZOM mora da gi plati. Ova mo`e da zna~i nekolku milioni evra pove}e. Iznos, koj za da se pokrie se bara solidarnost od pacientite, koi do visina od 25, 50 i 100 denari za lek celosno }e ja pla}aat cenata. Idejata e dobra, no ovie za{tedi od 1,5 milioni evra nema da go re{at problemot so nedostigot od 10 milioni evra godi{no za lekovi. Slabostite na sistemot

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz niv erz r ite itetsk tskii prof tsk pprofesor rroffeso feso esorr

postoele otsekoga{ i ova ne e problem. Opservacijata e deka mnogu raboti ne se pomestuvaat, a koga ova }e se slu~i, toga{ nema kontinuitet vo planovite ni edna godina. Postojat brojni primeri. Ministerstvoto za zdravstvo donese odluka i se montiraa videokameri zaradi kontrola na JZU. Samo {to profunkcionira sistemot, kamerite bea izvadeni zaradi za{tita na privatnosta na pacientite. Se donese golem plan za investicii vo oprema, koj ne se realizira{e poradi nedostig od sredstva. Otkako referentnite ceni na lekovite se namalija so tenderot, sega postepeno, no sigurno, povtorno se zgolemuvaat. Sprotivno na zgolemuvaweto na kvotite za aptekite, koi podocna bea namaleni. Nakratko, nositelite na politikata se odnesuvaat kako vo {pansko selo. Celi se so pra{alnici za toa kako ponatamu.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.440 2.435 2.430 2.425 2.420 2.415 2.410 2.405 2.400 2.395

2.254 2.252 2.250 2.248 2.246 2.244 2.242 2.240 24/11/10

25/11/10

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

MBID

24/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

113,95 113,90 113,85 113,80 113,75 113,70 113,65 113,60 113,55 113,50 25/11/10

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

OMB

24/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

30.11.2010

VTORNIK

25/11/10

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

INVESTITORITE I KOMPANIITE NA ISTA MASA NA KONFERENCIJATA VO VIENA

SE VRA]AAT LI STRANSKITE INVESTITORI NA BALKANSKITE BERZI?

17.03.2010 9

Stranskite investiciski fondovi koi u~estvuvaa na regionalnata konferencija za pazarite na kapital od dr`avite vo Jugoisto~na Evropa najavija vra}awe na nivniot interes za balkanskite berzi METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

BERZANSKOTO TRGUVAWE STARTUVA[E SLABO

stranski investitori u~estvuvaa na investitorskata konferencija vo Viena

a regionalnata konferencija za pazarite na kapital od dr`avite vo Jugoisto~na Evropa, koja neodamna se odr`a vo Viena, u~estvuvale 65 stranski investitori, koi najavile vra}awe na nivniot interes za balkanskite berzi. Do pred po~etokot na globalnata finansiska kriza, stranskite investiciski fondovi bea glavnite dvigateli na prometot i cenite na berzite vo regionot, pa i na Makedonskata. U~esnici na berzanskata konferencija vo Viena velat deka u~estvoto na stranskite investitori bilo zgolemeno za 50%. U~estvuvale 65 pretstavnici na investiciski fondovi, za razlika od minatata godina koga bile 40. “Navreme gi prepoznavme potencijalite na zemjite od Jugoisto~na Evropa, pa vo naredniot period }e gi intenzivirame aktivnostite vo ovoj region“, veli Mi{el Spajs, izvr{en direktor na Rajfajzen Centrobank. Organizatori na godina{nata regionalna konferencija be{e Makedonskata berza vo sorabotka so Rajfajzen

Centrobank. “Berzite, a so toa i pazarite na kapital, mora da nao|aat novi i razli~ni vidovi promocija. Ovaa konferencija, zaedno so najrazli~ni me|unarodni i regionalni road-{ou, se smeta za primaren na~in na promocija, no i za zapoznavawe so novitetite na postojnite i potencijalnite investitori. Vsu{nost, na ovoj na~in nie pravime animirawe na pobaruva~kata. Pogolemite berzi, na primer, ovoj na~in na promocija go pravat redovno”, veli Ivan [teriev, generalen izvr{en direktor na Makedonskata berza. Spored nego, stranskite investitori godinava sami poka`ale golem interes za da se zapoznaat so pazarite na kapital vo regionot, no i so raboteweto na kompaniite, koi so svoi prezentacii zedoa u~estvo na konferencijata. Na konferencijata u~estvuvaa 21 kompanija. Od Makedonija bea Komercijalna banka, Alkaloid i, za prvpat, Stopanska banka-Bitola. U~estvuvaa i

a Makedonska berza trguvaweto nedelava po~na so slab berzanski promet vo visina od 3,4 milioni denari i so pad na trite berzanski indeksi. V~era zavr{i i vtoriot krug od aukciskata proda`ba na akciite od Fondot za penzisko osiguruvawe, so koi be{e ostvaren promet od 20,3 milioni denari. Na v~era{noto berzansko trguvawe investitorite edinstveno bea zainteresirani za akciite na kompaniite. I pokraj toa, so niedna akcija ne e ostvaren promet od eden milion denari. Najblisku do toj iznos be{e akcijata na Alkaloid, so koja e ostvaren promet od 831.000 denari, a bea istrguvani 216 akcii. Na vtoro mesto po golemina na ostvareniot promet e akcijata na Skopski Pazar, so promet od 713.000 denari. Od Komercijalna banka, pak, bea istrguvani 195 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 618.000 denari. Na redovniot pazar, najgolem promet od 148.000 denari so istrguvani 80 akcii be{e ostvaren so akcijata na Rade Kon~ar. Obvrznicite re~isi napolno bea zanemareni od investitorite. Se trguva{e

N dve kompanii od Romanija (Trangas i Transelektrika), edna od Bugarija, ~etiri od Srbija i od Slovenija, tri od Hrvatska i po dve od Bosna i Hercegovina i od Crna Gora. “Ima{e dobar interes za na{ite kompanii. Tie imaat mo`ebi pove}e od 20 eden-naeden sredbi. Stopanska banka, koja za prv pat u~estvuva{e na edna vakva konferencija, isto taka pobudi silen interes kaj investitorite”, veli [teriev. Planirano e na idnata godi{na berzanska konferencija da bidat organizirani eden-na-eden sredbi me|u doma{ni kompanii i doma{ni investitori, dokolku ima interes za toa.

Izve{taite na Makedonskata berza za oktomvri poka`uvaat deka poleka raste u~estvoto na stranskite investitori vo trguvaweto. Na stranata na kupuvaweto tie u~estvuvaa so 42,69%. Najgolem del od niv, 35,37%, bile stranski pravni lica, a 7,32% fizi~ki. Na proda`nata strana, isto taka, ima{e pogolemo u~estvo na strancite, i toa od 57,23%. Pravnite stranski lica u~estvuvle so 48,73%, a fizi~kite so 8,50%. Eden mesec prethodno stranskite investitori na kupovnata strana u~estvuvaa so 25,76%, a na proda`nata so 39,86%. Sepak, i pokraj zgolemenoto prisustvo, vkupniot berzanski promet be{e za 2,81% ponizok vo odnos na septemvri.

samo obvrznicata od osmata emisija za denacionalizacija, so koja be{e ostvaren promet od 71.000 denari. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 po minatonedelniot rast v~era padna za 0,30%. Dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 2.247,77 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID bele`i pad od 0,10% na vrednost od 2.434,46 indeksni poeni. Najmal pad od 0,01% v~era ima{e kaj vrednosta na indeksot na obvrznici OMB, koj trguvaweto go zavr{i so vrednost od 113,89 indeksni poeni. Namaluvaweto na indeksnite vrednosti rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni zabele`aa pad. V~era bea devet. Najgolem pad od 2,96% ima{e kaj cenata na akcijata na Komuna od Skopje. Rast na cenata ima{e samo kaj ~etiri hartii od vrednost. Od niv, najgolem be{e rastot na akcijata na Makpetrol od 2,08%. Porasnaa i cenite na akciite na R@ Uslugi od 1,33%, Makedonija turist od 0,42% i Toplifikacija od 0,19%. Samo kaj {est hartii od vrednost nema{e cenovni promeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.265.725,80

2,36%

0,68%

-2,55%

-3,25%

-4,56%

28.11.2010

75.570

ILIRIKA GRP

31.168.950,02

3,84%

6,74%

7,60%

10,92%

12,79%

28.11.2010

0,42

48.000

Иново Статус Акции

18.513.295,48

2,43%

-3,08%

-6,22%

-16,11%

-22,17%

27.11.2010

3.250,00

0,19

32.500

KD Brik

25.747.068,24

0,81%

3,48%

4,82%

9,45%

12,22%

28.11.2010

0,00

KD Nova EU

24.302.040,45

-0,11%

1,35%

-1,20%

-3,75%

-8,11%

28.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.940.253,23

0,23%

0,76%

-0,49%

0,94%

-1,06%

27.11.2010

Макпетрол Скопје

24.499,92

2,08

293.999

РЖ Услуги Скопје

229,00

1,33

Македонијатурист Скопје

2.400,00

Топлификација Скопје 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Комуна Скопје

29.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

361

-2,96

62.814

6930

-2,39

713.790

Макстил Скопје

164,00

-2,38

24.600

Гранит Скопје

504,71

-1,04

202.388

Македонски Телеком Скопје

445,00

-0,89

31.150

Скопски Пазар Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

29.11.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

29.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

29.11.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.850,06

390,18

9,87

0,88

6.600,00

341,43

19,33

504,71

105,83

4,77

2.014.067

3.169,78

533,81

5,94

0,92

112.382

24.499,92

0,68

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

29.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции 2

-94,37

250,11

0,19

Вкупно Официјален пазар

50.829

46,28

0,50

обични акции

5.369

23,52

Вкупно Редовен пазар

5.369

23,52

-0,52

831.614

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

713.790

SBT (2009)

389.779

2.800,98

211,39

13,25

0,64

Комерцијална банка Скопје

3.169,78

-0,32

618.108

STIL (2009)

14.622.943

164,00

0,11

1.483,09

2,29

Макпетрол Скопје

24499,92

2,08

293.999

TPLF (2009)

450.000

3.250,00

61,42

52,92

0,95

504,71

-1,04

202.388

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

обврзници

% на промена

1.157

-2,39

Гранит Скопје

49.673

6930

Скопски Пазар Скопје

обични акции

3850,06

Алкалоид Скопје

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 29.11.2010)

10 30.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

ELEM ]E DOBIE 60 MILIONI EVRA ZA DVA ENERGETSKI PROEKTI o kredit od 60 milioni evra od germanskata banka KFV, dr`avnata kompanija ELEM }e gi revitalizira postoe~kite {est hidrocentrali vo zemjava, a }e ja gradi i prvata veternica vo Bogdanci. Del od parite, odnosno 27,1 milioni evra, ELEM }e vlo`i vo revitalizacija na hidroelektranite Globo~ica, Tikve{, Vrutok, Raven, Vrben i [piqe, a ostanatite 4,7

milioni evra ELEM }e gi obezbedi sama. Kreditot od 27,1 milioni evra ELEM go dobila so rok na otplata od 15 godini, grejs-period od pet godini i kamatna stapka koja vo momentov e pod 1%. So proektot se predviduva vo hidroelektranite da se zameni zastarenata i istro{ena hidromehani~ka, ma{inska i elektro oprema, da se intervenira vo grade`niot del, kako i da se modern-

MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA DA SE STIMULIRAAT SO SREDSTVA OD EU iziraat postoe~kite elektrani. So revitalizacijata, mo}nosta na hidroelektranite vo sistemot }e se zgolemi za 18,31 megavati, a proizvodstvoto na struja }e se zgolemi za okolu 50 gigavat-~asovi. Za izgradba na prvata veterna farma vo Bogdanci ELEM dogovori i kredit od KFV vo vrednost od 33 milioni evra, od potrebnite 75 milioni potrebni za da se realizira proektot.

ako malite i srednite pretprijatija so pove}e od 50% u~estvuvaat vo makedonskiot bruto-doma{en proizvod i vo nadvore{nata trgovija, sepak, ne se dovolno zastapeni vo makedonskata ekonomija, pora~aa ekspertite na forumot posveten na instrumentite na Evropskata unija za razvoj na malite i sredni pretprijatija. Pretsedatelot na Makedonsko-germanskata stopanska komora, Nikolaj Bejkers,

smeta deka za da se podobri negativniot trend, neophodno e pove}e da se koristi finansiskata i pravnata pomo{ od Evropskata unija. Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, malite i srednite pretprijatija se zna~aen segment za makedonskata ekonomija i vrabotuvaat pove}e od 80% od vkupniot broj vraboteni lica. "Imaj}i predvid deka ovie pretprijatija so~inuvaat 50%

od BDP, veruvam deka mo`at da pridonesat za odr`liv ekonomski rast na zemjava", istakna toj. Organizatorite na nastanot, fondacijata Konrad Adenauer i Makedonsko-germanskata stopanska komora, smetaat deka kompaniite mora da se zapoznaat so instrumentite od Evropskata unija, prioritetite i na~inot na finansirawe, no i da razmenat iskustva so evropskite zemji koi ve}e gi koristat ovie programi.

EKSPERTITE GO KRITIKUVAAT MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA

ENERGETSKATA EFIKASNOST ZAGLAVENA VO ADMINISTRATIVNI LAVIRINTI Ve}e edna godina Ministerstvoto za ekonomija ne go nosi Pravilnikot za energetska efikasnost, {to ja ko~i mo`nosta za racionalno tro{ewe na energijata vo zemjava KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

nergetskata efikasnost, kon koja se stremi Makedonija, e zaglavena vo ministerstvata za ekonomija i za transport i vrski, koi treba da donesat pravilnici {to }e definiraat koi objekti {tedat i racionalno tro{at energija, a koi ne. Od Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetruvawe pri Stopanskata komora na Makedonija tvrdat deka zasega energetskata efikasnost funkcionira samo na hartija. Jordan Vojneski, porane{en pretsedatel na Grupacijata, tvrdi deka Ministerstvoto na ekonomija ve}e edna godina ne go nosi Pravilnikot za energetska efikasnost vo objektite, poradi {to ne postojat precizni parametri vrz osnova na koi }e se utvrdi dali eden objekt e energetski efikasen ili ne. Vojneski objasnuva i deka doma}inskoto koristewe na energijata vo zemjava e onevozmoèno i poradi neusoglasenite zakonski i podzakonski akti. “Nie imame problem so regulativata, koja e donesena, no e nedovolna i ne e dokraj usoglasena so Evropskata unija. Ne moè dokraj da se implementira zakonot ako ne se doneseni podzakonskite akti. Zna~aen element e deka pri dobivawe dozvola za gradewe ne moè da se vidi vistinskata slika dali objektot za koj se izdava odobrenie e energetski efikasen ili ne. Nema podzakonski akti

i pravilnik za energetska efikasnost. Ima{e obidi za donesuvawe, no ne se napravi. Sega, kako da nema dokaz deka nekoj objekt e energetski efikasen. Site grade`ni dozvoli izdadeni od 2005 godina ne se usoglaseni so zakonot vo odnos na energetskata efikasnost”, veli Vojneski. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, ne dade jasen odgovor zo{to dosega ne e donesen Pravilnikot za energetska efikasnost. Objasnuva deka toj bil samo mal del od site dosega{ni proekti nameneti za racionalnoto iskoristuvawe na energijata. “Za energetskata efikasnost Ministerstvoto za ekonomija i drugi vladini institucii imaat pove}e proekti. Ima i strategija, a Pravilnikot e samo eden segment vo regulativata za zgradite {to se gradat. Vo zakonite ve}e ima takva odredba, a podzakonskite akti }e se donesat slednata godina”, veli Besimi. Vojneski smeta deka problem }e bide sproveduvaweto na podzakonskite akti. Spored nego, vo nacionalnata energetska strategija ne bil preciziran odnosot na dozvolenata godi{na potro{uva~ka na energija za metar kvadraten so predvidenata potro{uva~ka na samiot objekt. “Objektite vo zemjava godi{no za zagrevawe tro{at me|u 120 i 150 kilovat-~asovi energija po metar kvadraten, a vo Evropa me|u 35 i 50 kilovat-~asovi. Grejnata sezona kaj nas trae 180 dena, a vo Evropa 270. Ottuka proizleguva deka nie tro{ime duri pet pati pove}e energija na metar

kvadraten vo sporedba so razvienite zemji od Evropa. Energetskata efikasnost treba da se naso~i kon postoe~kite objekti koi tro{at duri 50% od vkupnata energija koja se tro{i vo cela Makedonija. Ako 50% od objektite vo zemjava stanat energetski efikasni, so potro{uva~ka od 35 kilovat-~asovi energija za metar kvadraten, godi{no }e za{tedime energija kolku {to dava edna termocentrala vo Bitola”, objasnuva Vojneski. Od Grupacijata objasnuvaat deka energetskata efikasnost vo zemjava ne se primenuva i poradi niskoto nivo na svesnost na gra|anite i na kompaniite.

[TIP PODGOTVUVA PETGODI[NA PROGRAMA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

Op{tina [tip ima nacrt-dokument za energetska efikasnost za objektite koi se vo nadle`nost na op{tinata. Petgodi{nata programa za energetska efikasnost opfa}a analizi i merki na koj na~in moè da se namalat tro{ocite za elektri~na enegija, osobeno za uli~noto osvetluvawe. Prvi~nite analizi na nacrt-dokumentot pokaàle deka [tip, dokolku go sanira uli~noto osvetluvawe i postavi {tedlivi svetilki, tro{ocite za elektri~na energija moè da gi namali duri za 60%. Vo okolnite zemji dràvata ja stimulira energetskata efikasnost preku subvencii i stimulacii. “Nie sme na po~etno nivo, kako i za mnogu drugi raboti, sporedeno so EU. Se pravat napori za odredeni stimulacii, kako {to be{e primerot so subvenciite za son~evite

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,89%

3,91%

4,74%

5,57%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,5066

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,8128

Швајцарија

франк

46,4119

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,4818

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8451

61,6

46,8

Извор: НБРМ

kolektori, no toa e neorganizirano i zavr{i relativno brzo. Nie se zalagame planski da se proektirat objektite vo nasoka na energetskata efikasnost. Germanija investira ogromni pari vo fasadite na objektite i nivnata obnova. Vo Slovenija

dr`avata pokriva 50%-60% od investicijata za solidno izoliranite objekti”, objasnuva Vojneski. Od Stopanskata komora dodavaat i deka Makedonija, iako ima na raspolagawe pari od evropskite fondovi za energetska efikasnost, ne gi koristi dovolno.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

30.11.2010

BIZNISMENI OD IZRAEL SAKAAT DA GRADAT HOTELSKI KAPACITETI VO STRUGA

GRUEVSKI I BERLUSKONI VO TRIPOLI BARAA RE[ENIE ZA SVETSKATA EKONOMSKA KRIZA

zraelski biznismeni se zainteresirani da gradat hotelski kompleks na desetina lokacii vo Struga. Od op{tina Struga velat deka na izraelskite investitori im ponudile mesta kade {to so Detalnite urbanisti~ki planovi se predvideni markici za gradba na turisti~ki kompleksi. Del od ponudenite povr{ini se vo sopstvenost na dr`avata, a nekolku se

akedonskiot premier, Nikola Gruevski i negoviot kolega od Italija, Silvio Berluskoni, od samitot na Evropskata unija i Afrika, koj se odr`uva vo Tripoli, najavija deka i dvajcata se podgotveni da gi nadminat site problemi predizvikani od svetskata ekonomska kriza. I dvajcata premieri najavija deka e neophodno i da se prezemaat ponatamo{nite ~ekori za dolgotrajno stabilizirawe na nacionalnite ekonomii, so

privatni parceli. “Mislam deka }e ima uspe{no re{enie. Se nadevam deka }e izgradat barem eden hotel na lokaciite koi im gi ponudivme. Gi vidoa lokaciite koi im gi nudi dr`avata za proda`ba, taka {to, od toa {to go vidoa i od moe li~no mislewe se zadovolni. Ni rekoa deka }e ispratat elektronsko pismo do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti

na Izrael, po {to }e se potpi{at dogovorite”, izjavi zamenik-direktorot na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, Vlado Sukloski. Toj najavi deka bizninsmenite od Izrael najavile deka povtorno }e dojdat vo Makedonija vo fevruari slednata godina, koga }e pobaraat i da se obnovat ~arter-letovite od Tel Aviv do Ohrid, koi se prekinale vo juni godinava.

{to }e se ovozmo`at i uslovi za nov ciklus na ekonomski rast i razvoj. Gruevski i Berluskoni se re~isi ednoglasni deka treba da se zgolemi obemot na trgovskata razmena me|u Makedonija i Italija, kako i da se zgolemi intenzitetot na sorabotkata me|u kompaniite od dvete zemji. Makedonskiot premier go informiral Berluskoni za reformite i modernizacijata koi se sproveduvaat vo Makedonija,

kako i za evroatlantskite integracii. Kako dobra mo`nost za ponatamo{no unapreduvawe na politi~kite i ekonomskite odnosi me|u dvete zemji Gruevski ja poso~il posetata na makedonskiot pretsedatel, Ivanov, na Italija, najavena za 15 dekemvri godinava. Na marginite na Samitot na EU i Afrika, premierot Nikola Gruevski se sretnal i so liderite na Centralnoafrikanskata Republika i na Tanzanija.

DR@AVEN SEKTOR - MENAXERITE SO KUP PRIVILEGII, NO NE I ODGOVORNOSTI

17.03.2010 11 ZA DR@AVNITE DIREKTORI SE PLA]A I MENAXERSKO OSIGURUVAWE Od osiguritelnite kompanii informiraat deka vakviot vid osiguruvawe ~ini od 50 do 1.000 evra mese~no. Dokolku vo tekot na godinata ne se aktivira polisata, zavisno od dogovorot za osiguruvawe, menaxerite del od sumata dobivaat kako nagrada od kompanijata VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

irektorite na dràvnite kompanii i institucii, pokraj menaxerska plata i dogovor, imaat i menaxersko osiguruvawe koe ~ini nekolku iljadi evra godi{no, doznava “Kapital”. Od osiguritelnite kompanii informiraat deka vakviot vid osiguruvawe ~ini od 50 do 1.000 evra mese~no. Dokolku vo tekot na godinata ne se aktivira polisata, zavisno od dogovorot za osiguruvawe, menaxerite del od sumata dobivaat kako nagrada od kompanijata. Spored na{ite informacii, so vakov vid osiguruvawe se pokrieni menaxerite na najgolemite dràvni kompanii, rektorite, prorektorite, dekanite i prodekanite na dràvnite univerziteti, a vo idnina i direktorite na Makedonskata radiotelevizija. MRTV denovive raspi{a tender za javni nabavki, preku koj bara osiguritelna kompanija

{to }e gi osiguri dvajcata izvr{ni direktori i zamenikot. OKOLU 1.500 EVRA ZA OSIGURUVAWE NA MENAXERITE VO MRTV Javniot servis, koj se finansira od parite na gra|anite i od dr`avniot buxet, mese~no }e plati za osiguruvawe na menaxerite okolu 1.500 evra. Na godi{no nivo, MRTV za ovaa nabavka }e plati pove}e od 17.000 evra. Od MRTV potvrdija deka }e bidat osigureni trojcata direktori. Velat deka glavniot tenderski kriterium bila cenata. "]e ja izbereme osiguritelnata kompanija koja }e ponudi najevtin paket. Drugo ne bi mo`el da komentiram", izjavi za "Kapital" izvr{niot direktor na MRTV, Petar Karanakov. Direktorot Eftim Ga{tov, pak, veli deka e redno vreme da bidat osigureni, zatoa {to dosega, kako {to veli, nemale mo`nost da go storat toa. Golem del od osiguritelnite kompanii velat deka ne se zainteresirani svoite uslugi da & gi ponudat na MRTV.

50-1.000

evra mo`e da ~ini menaxerskoto osiguruvawe za edno lice mese~no

MENAXERSKITE POLISI OSIGURUVAAT OD:

smrt od bolest; smrt od posledici na nesre}en slu~aj; tro{oci za lekuvawe od posledici od nezgoda; preodna nesposobnost za rabota; traen invaliditet od posledici od nesre}en slu~aj.

"Znaej}i vo kolkavi dolgovi pliva ovaa mediumska ku} a, ne bi sakale da rizikuvame. Nema ni koj da ni garantira deka }e bideme uredno isplateni dokolku po~neme sorabotka", velat od edna od najgolemite osiguritelni kompanii vo zemjava. BONUS ZA “DOBRO ZDRAVJE” Interesno e {to kaj menaxerskite osiguritelni polisi za direktorite na dr`avnite kompanii stoela klauzula deka dokolku osigurenicite ne ja aktiviraat polisata, odnosno gi slu`i

zdravjeto, na krajot na godinata gi dobivaat parite od polisata kako nagrada. "Odredena dr`avna kompanija sekoj mesec upla}a odredena suma za menaxersko osiguruvawe. Po istekot na prvata godina, dokolku na osigurenikot ne mu se slu~ilo ni{to, 80% od uplatenite sredstva mu se vra}aat kako bonus. Duri i ako za odredena povreda se iskoristi samo del od sumata, na primer, za skr{en prst se isplatat 500 evra, a na menaxerot trebalo da mu se vratat 1.000,

MRTV, koja se finansira od parite na gra|anite i od dr`avniot buxet, za osiguruvawe na menaxerite godi{no }e pla}a pove}e od 17.000 evra. gi dobiva i ostanatite 500 evra kako doplata. Na ovoj na~in, menaxerite }arat iljadnici evra. Tokmu za-

toa baraat kompaniite so koi upravuvaat odnapred da imaat izdvoen buxet za osiguruvawe", veli izvor od osiguritelnite kompanii.

12 30.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

VO [TIP IMA POVE]E OD 5.200 DIVOGRADBI

FABRIKATA VORI OD GEVGELIJA INVESTIRA 800.000 EVRA

radona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, otkriva deka vo ovaa op{tina oficijalno ima poveE} od 5.200 divogradbi. No, za nego ohrabruva faktot {to 90% od nivnite sopstvenici sami gi prijavile divogradbite vo op{tinata. Aleksov najavuva deka }e go odlo`i rokot za samoinicijativnoto prijavuvawe na divogradbite, na dogradbite i nagradbite na stanbenite objekti do

abrikata za prerabotka na zemjodelski i ovo{ni proizvodi, VORI od Gevgelija, godinava vlo`i 800.000 evra sopstvena investicija za da gi pro{iri svoite kapaciteti. Investicijata opfa}a nov magacinski prostor so povr{ina od 3.000 metri kvadratni, vedna{ do avtopatot E-75, neposredno pred vlezot na naselenoto mesto Prdejci. Vo kompleksot e sodr`an i ladilnik so tri komori od po 200

krajot na godinata. “Akcijata treba{e da zavr{i utre, no denovive imame golema navalica od strana na gra|anite i zatoa mora da go prodol`ime rokot za prijavuvawe i vo tekot na naredniot mesec. Kolku podetalni informacii imame za brojot na divogradbite i kade se tie izgradeni, tolku polesno }e mo`e op{tinata da napravi analiza kade }e treba da se izgradi nova infrastruktura, otkako

}e se donese zakonot za legalizacija na nelegalno izgradenite objekti”, izjavi gradona~alnikot Aleksov. Op{tina [tip e prva op{tina koja gi evidentira{e divogradbite, dogradbite i nadgradbite na objektite. Spored prvi~nite presmetki na Vladata, po donesuvaweto na zakonot za legalizirawe na bespravno izgradenite objekti vo buxetot treba da se sleat pove}e od 10 milioni evra.

metri kvadratni, kade {to sezonava se skladira{e vi{okot piperka. Spored sopstvenikot na VORI, \or|i Pro{ev, ovie 800.000 evra mu ovozmo`ile porast na godi{noto proizvodstvo od osum na devet milioni edinici zemjodelski prerabotki, od koi {est milioni edinici se samo za prerabotenata crvenata piperka. “So novata investicija go prodol`ivme vremeto na proizvodstvo od 60 na 80 denovi, {to e mnogu pogodno

za nas, bidej}i vo sezonata na crvenata piperka, iako rabotevme vo tri smeni, ne mo`e{e da se postigne sekojdneven dotur na 100.000 kilogrami surovina", veli sopstvenikot na VORI“, veli Pro{ev. Toj dodava deka poradi nemo`nosta da uvezuvaat piperka, odlu~il da investira za da nema zastoj vo rabotata. Pro{ev najavuva i deka planira da po~ne da gradi i nova proizvodna hala vo Gevgelija.

MO@NO LI E SRPSKO SCENARIO NA MAKEDONSKITE FARMI?

SAMO INVESTICIITE VO KVALITET SE SPAS ZA MAKEDONSKITE MLEKARI Za da ne propadnat makedonskite mali mlekoproizvoditeli, ekspertite predlagaat promena na modelot na stimulirawe. Subvencioniraweto po grlo }e gi stimulira farmerite da go zgolemat kapacitetot na farmata, da ja podobrat tehnologijata i kvalitetot ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

ajgolem del od srpskite mali mlekoproizvoditeli nemaat plasman za proizvedenoto mleko. Toa zavr{uva na zelenite pazari, preraboteno vo kajmak i sirewe. Se `alat na drasti~no namalenite subvencii vo izminatite {est godini i, kako {to tie obvinuvaat, diskriminatorskiot odnos kon niv. Dali vakvo scenario mo`e da im se slu~i i na makedonskite farmeri? Za da ne se slu~i srpskoto scenario kaj nas, pove}eto eksperti predlagaat promena na modelot na subvencionirawe, odnosno preminuvawe od subvencionirawe po litar otkupeno mleko na subvencionirawe po grlo dobitok. Samo so vakov pristap pomalite farmeri }e stanat pogolemi i pokonkurentni. Dekanot na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, profesor d-r Dragi Dimitrievski, veli deka politikata na subvencionirawe na proizvodstvoto na

mleko vo naredniot period treba da se naso~i kon modernizacija na proizvodstvoto. Do toa moè da dojde edinstveno ako proizvoditelite dobivaat dràvna poddr{ka samo po grlo dobitok. "Politikata za poddr{ka na mlekoproizvodstvoto treba da se naso~i kon nabavka na oprema i modernizirawe na proizvodstvoto, {to }e dovede do pokonkurentni, poevtini i pokvalitetni proizvodi”, veli professor Dimitrievski. Vakviot pristap go poddrùva i profesorot d-r Boris Anakiev, koj tvrdi deka so poddr{kata po grlo farmerite }e bidat stimulirani da go zgolemat kapacitetot na farmata i obemot na proizvodstvoto. Generalniot direktor na bitolskata mlekarnica IMB, Roko Vodopija, smeta deka subvenciite po litar mleko ne se dovolni za unapreduvawe na mlekoproizvodstvoto vo zemjata. “Osven pogolemi subvencii za proizvodstvo na mleko, treba da se vovedat subvencii za kupuvawe kravi, da se dodelat pogolemi zemjodelski povr{ini za farmerite i da se pos-

115

milioni evra za zemjodelski subvencii vo 2011 godina

namesto 2,5 denari po litar mleko baraat farmerite

veti pogolemo vnimanie na sovetuvawa za pouspe{no menaxirawe so farmite”, sovetuva Vodopija. Za proizvoditelite, pak, od klu~no zna~ewe e iznosot na subvenciite. Tie odamna predupreduvaat deka cenata na sto~nata hrana raste i proizvodstvoto na mleko stanuva neisplatlivo. Vo poslednite godini se zabele`uva i namaluvawe na sto~niot fond i pad na koli~inite na surovo mleko za proizvodstvo. Za dve godini sto~niot fond e namalen za 30%, a koli~inite na mleko se namalile za okolu 10%. Farmerite velat deka subvenciite od 2,5 denari

za litar mleko ve}e ne se dovolni za farmerite da gi pokrijat tro{ocite za proizvodstvo. Pretsedatelot na Sojuzot na zemjodelcite, Veqo Tantarov, veli deka }e baraat dvojno zgolemuvawe na premiite za mleko od 2,5 na pet denari za litar

otkupeno mleko. Sojuzot bara vo programata za subvencionirawe da se vklu~at i ov~oto i kozjoto mleko i isplatata da bide vo tekovnata godina, kako {to nalagaat pravilata na Evropskata unija. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i

vodostopanstvo velat deka se raboti na programata za poddr{ka na zemjodelstvoto za 2011 godina, bez da dadat detali za planiranite subvencii za mlekoto. Za site zemjodelski subvencii vo 2011 godina se planirani 115 milioni evra.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

pletno renovirawe na objektot. Toa }e zna~i obnova na restorantskiot del, revitalizacija na smestuva~kite kapaciteti, nova elektri~na i vodovodna instalacija. Sloboda e del od imotot na porane{niot zemjodelsko-industriski kombinat Izvorski, {to otide vo ste~aj pred 16 godini. Stopiraweto na dejnosta ja ostavi

NACIONALNATA AGENCIJA ZA NUKLEARNI TEHNOLOGII SO NOV DIREKTOR

HOLANDSKI INVESTITOR GO KUPI RESTORANOT SLOBODA VO BOGDANCI olandskiot investitor Aleks Karman e noviot sopstvenik na restoranot Sloboda vo Bogdanci. So kupoproda`niot dogovor, vo iznos od 4.650.000 denari, op{tina Bogdanci kako prodava~ ja realizira{e prvata stranska investicija za godinava. Investitorot se obvrza da vlo`i i dopolnitelni 500.000 evra za kom-

30.11.2010

vo nezavidna polo`ba samata gradba, koja ve}e tri godini be{e nadvor od elektroenergetskiot sistem. Noviot investitor, pokraj renoviraweto, }e ima mo`nost i za dogradba na delovniot prostor. So dogovorot za proda`ba predvideno e investitorot da gi vrati na rabota desetminata vraboteni.

latko Dim~evski, univerzitetski profesor po nuklearna fizika i biomedicina na univerzitetite vo Grenobl, @eneva, Lozana, Lion, kako i vo Skopje, e noviot direktor na Nacionalnata agencija za nuklearni tehnologii. Vo slednite ~etiri godini Dim~evski }e upravuva so ovaa Agencija formirana od Vladata. Pokraj direktor, Vladata pred dve nedeli imenuvala i pet ~lenovi na Upravniot odbor na

ovaa Agencija. Stanuva zbor za elektroinènerite Goce Ilievski i Goran Spasev, diplomiraniot informati~ar Miha Labrovski, pravnikot Stojan~o Stojkovski, kako i akademikot Alajdin Abazi. Osnovaweto na Nacionalnata agencija za nuklearni tehnologii }e ovozmoì potesna sorabotka na Makedonija so evropskata organizacija za nuklearni istraùvawa, CERN, so koja Vladata ima potpi{ano spogodba za sorabotka. Ovaa

Agencija treba da razviva tehnologii i da istra`uva vo oblasta na nuklearnata tehnologija i fizikata na elementarni ~esti~ki. Pred dve nedeli Vladata nazna~i i direktor na Upravata za sigurnost vo `elezni~kiot sistem. Vo slednite ~etiri godini so ovaa Uprava, koja raboti vo ramkite na Ministerstvoto za transport i vrski, }e upravuva Jovica Stra{evski, po profesija diplomiran pravnik.

INTENZIVNO SE RASPRODAVAAT GRADE@NITE PARCELI

DR@AVATA PRODAVA PET LOKACII ZA IZGRADBA NA BENZINSKI PUMPI V~era{nata ponuda za proda`ba na pet lokacii nameneti za benzinski pumpi doa|a po vikend-ponudata na 14 parceli za izgradba na trgovski centri i delovni objekti {irum Makedonija. Po~etnata cena na ovie lokacii ne e edno evro za metar kvadraten, zatoa {to ovaa cena va`i samo za izgradba na industriski i stopanski objekti SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ovi pet lokacii za izgradba na benzinski pumpi v~era ponudi na proda`ba Ministerstvoto za transport i vrski. Parcelite dr`avno zemji{te se nao|aat vo op{tinite Novaci, Lozovo, [tip, Struga i Rankovce, so razli~ni po~etni ceni za metar kvadraten. Vo op{tina Lozovo zemji{teto so povr{ina od 6.723 metri kvadratni se prodava po cena od 250 denari za metar kvadraten, vo [tip parcela od 1.525 metri kvadratni se prodava po cena od 850 denari od metar kvadraten. Vo Struga, lokacija so povr{ina od 17.286 metri kvadratni se prodava po po~etna cena od 400 denari po metar kvadraten, dodeka vo Rankovce povr{inata od 51.732 metri kvadratni se prodava po najniska cena od 130 denari za metar kvadraten. Vo Novaci lokacija nameneta za izgradba na benzinska pumpa od 1.099 metri kvadratni se prodava po cena od 250 denari od metar kvadraten. Vo me|uvreme, Gradot Skopje na golemo planira izgradba na

katna garaà vo blizina na policiskata stanica Beko, na ulica Dame Gruev vo Skopje. â&#x20AC;&#x153;Grad Skopje v~era raspi{a javen povik so koj bara firma koja treba go izraboti idejniot proekt, dodeka samata izgradba na katnata garaà }e bide finansisrana od gradot so krediti od doma{ni finansiski instituciiâ&#x20AC;?, veli Nedel~o Krstevski, portparol vo Grad Skopje Vikendot, pak, Ministerstvoto za transport i vrski raspi{a u{te 14 javni objavi za otu|uvawe na grade`no zemji{te na nekolku lokacii niz Makedonija. Stanuva zbor za dràvno neizgradeno zemji{te na koe e predvideno da se gradat golemi trgovski centri i delovni objekti. Za ovie lokacii po~etnata cena ne iznesuva edno evro za metar kvadraten zatoa {to ovaa merka vaì samo za izgradba na industriski i stopanski objekti vo koi spa|aat hoteli, no ne i trgovski centri. Vo op{tina Gazi Baba se prodavaat dve parceli, kaj Kinoto Maxari i vo Hipodrom, so po~etna cena od 5.400 denari po metar kvadraten. Se prodava i zemji{te vo Gevgelija za izgradba na trgovski centar na grani~niot premin Bogorodica. Parcelata od 31.849 metri kvadratni e so

po~etna cena od 1.000 denari za metar kvadraten. "Po prv pat se objavuva zemji{teto po po~etna cena od 1.000 denari za metar kvadraten. Prethodno, duri dva pati se objavuva{e po po~etna cena od 2.000 denari za metar kvadraten, no ne uspea da se prodade. Ovojpat se nadevame deka }e ima interes. Duri trojca zainteresirani u{te deneska mi se javija da pra{aat za zemji{teto. Toa e atraktivna lokacija koja }e pretstavuva dopolnuvawe na celiot turisti~ki kompleks", veli Ivan Frangov, gradona~alnik na Gevgelija. Za izgradba na trgovski centar vo Sveti Nikole se prodava parcela od 4.393 metri kvadratni i po~etna cena na javnoto naddavawe od 2.400 denari. Osven trgovski centri, ostanatite objavi se odnesuvaat na izgradba na delovni objekti. Stanuva zbor za devet grade`ni parceli vo op{tina [tip i edna vo Probi{tip. Za lokaciite vo [tip po~etnata cena iznesuva 2.800 denari za metar kvadraten, dodeka vo Probi{tip po~etnata cena e 2.400 denari za metar kvadraten. DEL OD INVESTITORITE SE OTKA@UVAAT OD GRADEWE Inaku, neodamna propadna

Op{tinite Novaci, Lozovo, [tip, Struga i Rankovce }e dobijat pet novi benzinski pumpi. investicijata za izgradba na luksuzen hotel vo Ohrid, vo blizina na plaàta Gorica. Skopskata firma Kasa gradba, koja za dràvnoto zemji{te plati samo 1,5 evra za metar kvadraten, treba{e da uplati re~isi 24.000 evra za celata parcela, no do predvideniot rok ne gi uplati parite, po {to celosno se povle~e od investicijata. Vo Ohrid na atraktivnata lokacija treba{e da se izgradi luksuzen hotel so 5 yvezdi vo forma na ezerski bran. Sporna e i investicijata koja treba da ja realizira sega ve}e porane{niot direktor na Upravata za zadolìtelni

rezervi na nafta i nafteni derivati, Marjan Jovanov, koj dodeka be{e na pozicijata direktor si kupi dr`avna parcela po cena od 40 evra za metar kvadraten za izgradba na hotel na atraktivna lokacija vo gradskiot park. Slu~ajot stigna i do Antikorupciskata komisija, a Jovanov si podnese ostavka od funkcijata, no nema informacija dali gi uplatil parite i kako planira da ja realizira investicijata. Vo poslednite devet meseci se slu~ija nekolku proda`bi na dr`avno zemji{te koga na javnite naddavawa u~estvuvaa semejno povrzani firmi. Ko{arkarot Pece Naumovski

naddava{e zaedno so svojot tatko za parceli za sala i akvapark pokraj Vardar vo Aerodrom. Potoa, Mite Jovanovski, sopstvenikot na Makoil, se natprevaruva{e so svojot sin za katna gara`a kaj noviot Vero. Tokmu od ovie pri~ini Ministerstvoto za transport ja pravda{e odlukata za promena na uredbata so koja se dozvoli i so samo eden u~esnik javnoto naddavawe da bide uspe{no. Ovie izmeni ostro gi osudi ekspertskata javnost, narekuvaj}i gi mo`nost za proda`ba na dr`avno zemji{te vo "~etiri o~i". Ministerstvoto za transport gi otfrli vakvite obvinuvawa.

14 30.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

NIKAKO DA I SE POSRE]I NA CRNA GORA SO “BIZNISOT NA STOLETIETO”

SE POVLE^E U[TE EDEN INVESTITOR OD AVTOPATOT BAR-BOQARE

Propadnaa pregovorite me|u Crna Gora i Evropskata investiciska banka za finansirawe na izgradbata na avtopatot Bar-Boqare, so {to povtorno se otvora {ansa za vra}awe na hrvatskata grade`na kompanija Konstruktor VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ropadnaa pregovorite na Crna Gora so Evropskata investiciska banka (EIB) za finansirawe na izgradbata na avtopatot od Bar do Boqare. Potpretsedatelot na crnogorskata Vlada i minister za finansii, Igor Luk{i}, izjavi deka Evropskata investiciska banka ne e edinstveniot kreditor na ovoj proekt i deka toj, sepak, }e se realizira. “U~estvoto na EIB mo`e da ni pomogne, no, sepak, ne e presudno za Crna Gora. Izgradbata na avtopatot ne zavisi samo od kreditot od EIB, bidej}i postoi interes i od drugi investitori”, izjavi Luk{i}. Interes za finansirawe na takanare~eniot “biznis na stoletiteto” vo Crna Gora, vreden 2,8 milijardi evra, poka`aa nekolku golemi kineski banki, a povtorno se spomenuva i hrvatskata grade`na kompanija Konstruktor, koja prethodno ja izgubi

2,8

milijardi evra }e ~ini izgradbata na avtopatot Bar-Boqare

koncesijata za izgradbata na ovoj avtopat. Konstruktor, koj prethodno go dobi tenderot za izgradba na avtopatot, ima{e problemi so obezbeduvaweto bankarski garancii i izleze od igra. Crnogorskata Vlada, otkako go raskina dogovorot so hrvatskiot konzorcium Konstruktor, IGM i Tehnika, C

po~na pregovori so gr~koizraelskiot Aktor–HCH za izgradba na avtopatot. No, i ovoj investitor ne uspea vo predvideniot rok, koj iste~e na 29 oktomvri, da gi dostavi potrebnite finansiski garancii za izgradba na avtopatot. Minatata nedela crnogorskiot Sovet za izgradba na avtopatot go O

prodol`i rokot za dostavuvawe na bankarski garancii do 10 dekemvri. “Nie sakame ovoj proekt da zavr{i brzo, no mora da razbereme deka ne e ednostavno i vo vreme na ekonomska kriza finansiskite partneri sakaat da gi napravat site potrebni proverki pred da dadat zeleno svetlo za real-

izacija na proektot”, izjavi crnogorskiot pretsedatel, Milo \ukanovi}. Toj ne se somneva deka avtopatot }e se gradi, no o~ekuva javnosta da prifati deka toa ne e ednostavna rabota, bidej}i stanuva zbor za investicija vredna okolu tri milijardi evra, kolku {to iznesuva bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Crna Gora. “Od izraelskata kompanija dobivme ubedliva poraka deka se podgotveni za izvedba na ovoj proekt”, izjavi crnogorskiot minister za soobra}aj i telekomunikacii, Andrija Lompar. Avtopatot treba da go povrzuva primorskiot del na Crna Gora so nejzinite severni delovi i da prodol`i kon Srbija. Ova e samo edna od delnicite od koridorot Vc, koj }e se protega od crnogor-

skoto pristani{te Bar do Belgrad. Isto taka, ovaa delnica treba da pomogne za rastovaruvawe na t.n. Jadransko-jonska magistrala, koja gi povrzuva Hrvatska, Crna Gora i Albanija. Dol`inata na crnogorskiot del od avtopatot e 170 kilometri i pominuva niz mnogu te`ok teren, {to zna~itelno ja poskapuva izgradbata. Spored ekspertite, eden kilometar }e ~ini od 10-12 milioni evra, {to e za 10 pati pove}e od izgradbata na eden kilometer vo normalni uslovi. Na ovaa delnica }e bidat probieni 50 tuneli, a }e treba da se izgradat i 90 mostovi. Crnogorskiot del od avtopatot e podelen na dva dela. Prvata delnica od Podgorica do Mate{evo po~na da se gradi minatiot oktomvri i treba da bide zavr{ena vo narednite ~etiri godini, a celata delnica od Bar do Boqare treba da bide zavr{ena za sedum godini. So izgradbata na ovoj avtopat za tri pati se skratuva vremeto za patuvawe od Bar do Boqare.

VO 2009 GODINA SE INVESTIRANI 10,5 MILIJARDI EVRA VO SLOVENIJA

trancite vo Slovenija investirale 10,5 milijardi evra vo 2009 godina, a vkupnata vrednost na stranskite investicii e namalena za 6,6%. Ova e prv pad na investiciite od 2001 godina, a padna i vrednosta na slovene~kite investicii vo stranstvo, poka`uvaat podatocite na slovene~kata centralna banka. Od 10,5 milijardi evra neposredni stranski investicii, 49,1% se odnesuvaat na investitorite od Avstrija, a stranskite investitori imaat udel vo samo 4,7% od slovene~kite kompanii. Nekoi slovene~ki ekonomisti smetaat deka povlekuvaweto na stranskite investitori e normalna pojava vo vreme na

ekonomska kriza, dodeka drugi predupreduvaat na tradicionalnata konzervativnost i zatvorenost koja postoi vo Slovenija kon stranskiot kapital, osobeno vo bankarskiot sektor.

GRCIJA DO 2021 GODINA ]E GO VRA]A DOLGOT rcija do 2021 godina }e treba da go vrati dolgot od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), koj iznesuva 110 milijardi evra, izjavi gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu. Za vozvrat, Grcija }e treba da plati povisoka fiksna kamatna stapka od 5,8% od predvidenite 5,5%, dodade Papakonstatinu. “Otpla}aweto koe treba{e da bide do 2015 godina, a sega e do 2021 godina, }e ima grejs-period vo traewe od ~etiri godini i period na otpla}awe od sedum godini”, izjavi gr~kiot minister za finansii. Toj dodade deka odlukata e mnogu va`na i go otvora patot za vra}awe na pazarite porano od o~ekuvanoto.

I AMERIKANCITE ZAINTERESIRANI ZA TELEKOM SRBIJA ompanijata Amerikan mobajl, ~ij sopstvenik e najbogatiot ~ovek na svetot, Karlos Slim, ja otkupi tenderskata dokumentacija za u~estvo na tenderot. Den po odlukata na Vladata na Srbija da go prodol`i rokot za otkup na tenderska dokumentacija za kupuvawe na 51% od kapitalot na Telekom Srbija, svoja prijava dade i kompanijata Amerikan mobajl i so toa stekna status na potencijalen kupuva~ na srpskiot operator. Eden od sopstvenicite na amerikanskata kompanija e Meksikanecot Karlos Slim, koj e eden od najbogatite lu|e na svetot.

Negoviot imot se procenuva na 83 milijardi dolari.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

30.11.2010

SRPSKIOT NACIONALEN AVIOPREVOZNIK VO TE[KA FINANSISKA KRIZA

JAT LETA VO PROPAST

Srpskata aviokompanija JAT tone vo dolgovi. Jordan se zakani deka }e zabrani JAT da leta negova teritorija, a Obedinetite Arapski Emirati }e go zaplenat prviot avion na JAT {to }e sleta vo Dubai ELENA JOVANOVSKA

rpskata aviokompanija JAT go dopre dnoto so ogromni finansiski problemi. Vozduhoplovnata vlast na Jordan se zakani deka na avionite na JAT }e im zabranat preletuvawe preku teritorijata na taa zemja zatoa {to ne se plateni uslugite za kontrolata na letawe. Sudskata vlast na Obedinetite Arapski Emirati se zakanuva deka }e go zapleni prviot avion na JAT {to }e sleta vo Dubai zatoa {to ne se servisirani pobaruvawata na agentite za proda`ba na bileti. Lufthanza tehnika, pak, koja izvr{uva{e remont na motori za avionite "boing 737" zadr`a dva motori, isto taka, poradi neregulirani pobaruvawa. “Kompanijata e vo tolku lo{a sostojba {to ve}e ne pla}a za ni{to, osven za gorivo i uslugi na PR agencijata, na {to insistira nekoj od menaxmentot. Ne se plateni duri ni sekojdnevnite propagandni tekstovi po pe~atenite mediumi i ~itaweto na redot na letawe po televiziite. Za dolgovite na Ketering i JAT tehnika da ne zboruvame”, veli anonimen sogovornik od JAT za vesnikot “Poli-

BRITI[ ERVEJS GI UKINA LETOVITE OD BELGRAD Aviokompanijata Briti{ ervejs najavi deka od utre }e gi stopira letovite na linijata Belgrad-London, zatoa {to ne e profitabilna. Britanskata kompanija dosega sedum pati nedelno leta{e me|u Belgrad i London. tika”. Spored nego, neservisiranite dolgovi ne se edinstven problem na srpskiot nacionalen avioprevoznik. Na pilotite im e veteno zgolemuvawe na platite, koe, vo zavisnost od stru~nosta na

leta~ot, mo`e da iznesuva i do 25%. So toa zgolemuvawe osnovicata za kapetanot bi iznesuvala 346.000 dinari (3.230 evra). “Zgolemuvaweto na platite na pilotite treba{e da bide pokrieno so pari od kredi-

FARMAS ]E INVESTIRA 11 MILIONI EVRA VO SRBIJA

armaS, hrvatskata farmacevtska kompanija za proizvodstvo i proda`ba na generi~ki lekovi, vo sopstvenost na hrvatskiot biznismen Luka Raji}, ja prezede srpskata kompanija Ni Medika, so {to }e investira 11 milioni evra vo Srbija. Investicijata opfa}a i prezemawe na pretprijatieto za distribucija na lekovi In Med i vlo`uvawe vo razvojot. Firmata, koja glavno ja vodat porane{ni vraboteni vo Pliva, do 2015 godina planira vo Hrvatska da stigne do devettata pozicija na pazarot so prihod pogolem od 200 milioni kuni (27 milioni evra). Vo dosega{nite aktivnosti se

vlo`eni 150 od planiranite 300 milioni kuni (20-40 milioni evra). Izgradbata na fabrikata vo Popova~a, kade {to }e bide sedi{teto na firmata, e pri kraj, a oficijalno }e se otvori naprolet slednata godina. Ve}e po~naa aktivnostite za {irewe na kompanijata vo BiH, kade {to vo tek e registracija na 6 lekovi. Ni Medika vo Srbija ima 9 registrirani lekovi, a vo 2011 godina se planirani da se registriraat 20 novi lekovi. FarmaS vo momentov ima okolu 100 vraboteni vo Hrvatska i regionot, a po proda`bata nivniot broj bi trebalo da se zgolemi na 150.

TURCITE ZAINTERESIRANI ZA INVESTIRAWE VO HRVATSKA

urskite biznismeni se zaintresirani za investirawe vo Hrvatska, a eden od proektite e i aerodromot vo Zagreb, izjavi hrvatskiot premier, Jadranka Kosor. “Turskite biznismeni se zainteresirani za investirawe vo turizmot, infrastrukturata i energetskite proekti vo Hrvatska”, izjavi Kosor, koja be{e vo oficijalna poseta na Turcija. Taa na turskite investitori im go pretstavila vladiniot ekonomski plan za zazdravuvawe i 30 golemi investiciski proekti. Inaku, hrvatskata Vlada predvide porast

na bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo narednata godina za 1,35%, a Kosor smeta deka rastot }e bide pogolem koga }e po~nat da se realiziraat i proektite koi im bile prezentirani na Turcite.

PERUTNINA PTUJ SAKA DA GO KUPI SRPSKI AGRO@IV lovene~kata firma Perutnina Ptuj e podgotvena da go kupi Agroìv zatoa {to so toa prezemawe }e go zaokruì proizvodstvoto vo Srbija, izjavi slovene~kiot proizveduva~ na ìvinarsko meso. Agroìv vo ste~aj ve}e dolgo vreme se obiduva da go prodade imotot i da gi otplati dolgovite. Aktivata na Agroìv, koja ste~ajniot upravnik ja procenuva na 3,7 milijardi dinari (35,4 milioni evra), na 2 dekemvri na javno nadavawe }e bide ponudena na potencijalnite kupuva~i. Dolgovite na Agroìv denes dostignuvaat 1,5 milijardi dinari (re~isi 14 milioni evra). Grupata Perutnina Ptuj e me|u desette najgolemi slovene~ki investitori vo Srbija, a nejzinata firma-}erka Topiko go prezede primatot na srpskiot pazar vo segmentot na ìvinsko meso.

evra za osposobuvawe na flotata, a dva milioni evra za nabavka na dva novi avioni. No, poradi golemoto nezadovolstvo na pilotite, koi znaat deka preku transformacija na kompanijata duri stotina od niv }e bidat vi{ok, menaxmentot kupuva mir so toa zgolemuvawe na platite”, objasnuva izvorot od JAT. Spored izvori bliski do kompanijata, JAT ovaa godina }e preveze pomalku patnici

tite od Sosiete `eneral i Unikredit banka. JAT od tie banki zede zaem od 51,5 milioni evra. Dr`avata dade garancii za toj zaem, pri {to 40 milioni evra se nameneti za revitalizacija na kompanijata, 9,5 milioni K

od lani. Poradi lo{ata organizacija i promenite vo soobra}ajot, oddelni linii apsolutno potfrlile, kako taa za Qubqana, na koja prose~no ima po 20 patnici. Patnicite lo{o reagirale i na popatnoto me|usletuvawe vo Portoro` na linijata za Rim. “Vo kompanijata se zboruva deka generalniot direktor ve}e napi{al ostavka i so netrpenie se o~ekuva sednicata na Upravniot odbor. Imame vetuvawe deka poradi porazitelnite rezultati, Upravniot odbor }e go smeni aktuelniot menaxment, no se ~eka nekoj od mediumite da ja otvori taa tema. Mediumite, pak, ne sakaat da se zanimavaat so taa tema, zatoa {to se nadevaat deka }e si gi naplatat nebuloznite reklami za najavi za proda`ba na biletite vo po{tite”, velat od JAT ervejs. No, toa i ne im e tolku va`no na vrabotenite vo JAT. Pova`no im e vo kakvi uslovi }e rabotat ponatamu, zatoa {to svojata delovna zgrada JAT mu ja prodade na Telekom Srbija. Ottoga{ se probieni site rokovi za iseluvawe, poradi {to se zboruva i za pla}awe penali. Preselbata docni zatoa {to na aerodromot nema mesto za site. O

16 30.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

SVET

0-24

...IZBORI VO HAITI

...BRAZILSKA NARKO AKCIJA

...PO DOLGOGODI[NI PODGOTOVKI

Iljadnici demonstranti baraat poni{tuvawe

Zapleneti 40 toni marihuana

Iran ja startuva nuklearnata centrala

ekolku iljadi demonstranti se sobraa v~era vo Porto-Prens, glavniot grad na Haiti, baraj}i poni{tuvawe na rezultatite od pretsedatelskite izbori. Od opoziciskite partii obvinuvaat deka izborite bile namesteni.

razilskata policija v~era zaplenila 40 toni marihuana vo kvartot Alemao, poznat kako bastion na {vercerite na droga vo severniot del na Rio da @aneiro. Vo akcijata protiv narkokartelot zaginale 35 lu|e.

ran ja pu{ti vo upotreba nuklearnata centrala po dolgi I godini ~ekawe. Rakovodstvoto na Iran veli deka ne sakaat da privle~at golemo vnimanie i da pravat golema rabota od

toa. Poradi toa i datumot na otvorawe bil vo tajnost.

DVA, TRI ZBORA

ZEMJITE OD EU POSTIGNAA SOGLASNOST

IRSKA DOBI 85 MILIJARDI EVRA ZA DA IZLEZE OD BANKROT

Za paketot finansiska pomo{ za Irska e dogovorena fleksibilna kamatna stapka od prose~no 5,8% godi{no. Toa e pove}e od kamatata {to ja pla}a Grcija (5,2%), koja vakva pomo{ dobi pred samo {est meseci

“Evropskata unija ne mo`e da nametne pomo{ na negovata zemja, iako s$ po~esti se {pekulaciite deka Portugalija na kraj }e mora da bara pomo{. Nekoi mislat deka najdobar na~in za odr`uvawe na stabilnosta na evroto e da se nametnuva pomo{ na zemji koi vo ovoj moment se nao|aat pod reflektori pove}e od drugite.” FERNANDO TEISER DOS SANTOS

minister za finansii na Portugalija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

emjite-~lenki na Evropskata unija docna ve~erta vo nedelata go odobrija planot za pomo{ na Irska, spored koj za prvpat nekoi od doveritelite od privatniot sektor bi moèle da podnesat del od tro{ocite. Ministrite za finansii na zemjite od EU odobrija finansiski paket za Irska od 85 milijardi evra so kamata od 5,8%. Okolu 50 milijardi evra se nameneti za finansirawe na irskiot buxet, 35 milijardi za bankite, od koi 10 milijardi za “itna rekapitalizacija” i 25 milijardi }e bidat na raspolagawe vo slu~aj na potreba. Prethodno, planot na Evropskata unija i na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za finansiska pomo{ na Irska go odobrija ministrite za finansii od evrozonata. Pomo{ta za izvlekuvawe na Irska od finansiskata kriza i spas za nejzinite banki treba da prati signal deka evrozonata moè da se spasi so sredstva od svoite zemji. No, so ovoj plan “finansiskata bolka”, pokraj bankite, }e ja spodelat i ostanatite kreditori od privatniot sektor, {to pokaùva deka dare`livosta na zemjite od EU nema da bide ve~na. Irska e vtorata zemja vo evrozonata koja dobiva finansiska pomo{, {est meseci po Grcija. Planot za Irska predviduva vnesuvawe sveì

“Izrael mo`e da prezeme voena operacija protiv Iran bez pomo{ta na SAD, duri i bez garancija za uspeh. Konvencionalen napad od koja i da bilo strana samo }e gi zabavi nuklearnite planovi na Iran za tri godini, no }e go sploti iranskoto naselenie zasekoga{ protiv napa|a~ot.” ROBERT GEJTS

minister za odbrana vo Amerika

pari vo irskite banki, koi se vo dolgovi. Site ministri se soglasuvaat deka zaemot za Irska pretstavuva edinstven na~in da se so~uva finansiskata stabilnost na evrozonata i na EU vo celina. Finansiskata poddr{ka e odobrena vrz osnova na programata koja ja dogovorija irskata Vlada, Evropskata komisija, MMF i Evropskata centralna banka (ECB). Vo odobreniot iznos Irska u~estvuva so 17,5 milijardi evra. Vo ostatokot so dve tretini u~estvuva EU, a MMF so 22,5 milijardi. Velika Britanija }e dade 3,8 milijardi, [vedska 0,6, a Danska 0,4 milijardi evra. Kako uslov za pomo{ta, irskata

Vlada mora{e da donese ~etirigodi{na programa za drasti~no kratewe na tro{ocite i {tedewe, za golemiot buxetski deficit od 32% da go namali na dozvolenite 3% do 2015 godina. Merkite za {tedewe, koi irskata Vlada gi objavi minatata nedela, predviduvaat namaluvawe na buxetot za 15 milijardi evra i poka~uvawe na danocite do 2014 godina. So merkite se predviduva i namaluvawe na nadomestocite za nevrabotenite, penzionerite i minimalnite plati, dodeka 25.000 rabotni mesta }e bidat ukinati. Izminatiov vikend vo Dablin se odr`aa masovni demonstracii protiv najavenite

RUSITE TRO[AT 20 MILIJARDI DOLARI ONLAJN upuvaj}i preku Internet, Rusite }e potro{at 20 milijardi dolari ovaa godina, a do 2012 godian se o~ekuva rast na 800 milijardi. S$ pogolem e brojot na Rusi koi se odlu~uvaat na onlajn-kupuvawe, a ovoj proces ne bil spre~en nitu od ekonomskata kriza. Dodeka klasi~nite prodava~i gi sumiraa zagubite, zarabotkata na onlajn-prodavnicite dvojno se zgolemi, blagodarenie na probivaweto na Inter-

netot vo ruskite regioni, kako i poradi porastot na ìtelite. Na internet-kupuvaweto Rusite s$ u{te gledaat kako ne{to me|u zabava i lotarija, dodeka vo svetot elektronskata trgovija pridonesuva vo dobar del za dràvnata ekonomija. Na primer, vo Britanija, internet-trgovijata u~estvuva so 7% vo bruto-doma{niot proizvod, dodeka vo Rusija samo so 0,5%. Sporedeno so zapadnite dràvi, vo Rusija preku onlajn-

proda`ba se kupuva samo 8% od potrebnite proizvodi, dodeka vo SAD - 70%. Niskiot procent na kupuvawe preku Internet vo Rusija analiti~arite go pravdaat so nedoverbata koja postoi kaj gra|anite, propa|aweto na finansiskite sredstva itn.. Poradi toa, preku Internet naj~esto se kupuvaat avionski bileti, se uplatuva pretplata na internetstranici i se nabavuvaat samo evtini proizvodi, kako knigi i muzi~ki cedea.

ostri merki za kratewe na buxetskata potro{uva~ka i na dava~kite za socijalni potrebi, koi gi najavi Vladata na premierot Brajan Kouen otkako se soglasi da primi finansiski zaem od EU i MMF. Irskata ekonomska i finansiska kriza predizvika golemi problemi za Vladata vo Dablin, vrz koja se vr{i pritisok da se povle~e i da raspi{e predvremeni izbori. Premierot Kouen ve}e najavi deka izborite namesto vo 2012 godina mo`e da se odr`at na krajot od januari idnata godina, no insistira da raspi{e parlamentarni izbori duri otkako noviot buxet na zemjata }e pomine vo Parlamentot.

“Jas sum zakoraven optimist i veruvam deka situacijata so krizata so |ubreto vo Neapol mo`e da se re{i za dve nedeli. Vi nosam poraka na optimizam, zatoa {to vetuvam deka ovoj pat }e uspeeme da go re{ime problemot vo kratki rokovi. Krizata }e se re{i so pomo{ na drugite regioni na Italija.” SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija

HJUNDAI NAJGOLEM AZISKI SNABDUVA^ SO AVTOMOBILI VOpacijata, EVROPA avtomobili vo Evropa ovaa ajgolemiot ju`nokorejvo ~ii ramki pri-

ski proizvoditel na avtomobili, Hjundai, stana najgolemiot aziski snabduva~ na avtomobili vo Evropa vo 2010 godina, za prv pat nadminuvaj}i ja japonskata Tojota, ~ija proda`ba zna~itelno opadna poradi masovnoto povlekuvawe na odredeni modeli od pazarot. Spored najnovite podatoci na Zdru`enieto na evropski proizvoditeli na avtomobili, proda`bata na Hjundai gru-

pa|a i Kia, se zgolemila za 4% vo Evropa vo izminatite deset meseci od godinava i dostignala okolu 522.000 avtomobili. Hjundai i Kia se dvata najgolemi proizvoditeli na avtomobili vo Ju`na Koreja. Konkurentskata Tojota (vklu~uvaj}i go i “leksusot”) vo istiot period ja namalila proda`bata za 17%, odnosno na 512.000 avtomobili. Hjundai uspea da ja ubla`i namalenata pobaruva~ka na

godina i sega se obiduva da privle~e kupuva~i so ponuda na modelite na “i30” i sportskiot terenec “ih35”. Grupacijata Hjundai, koja e ~etvrti proizvoditel na avtomobili vo svetot, uspea da prezeme i del od amerikanskiot pazar na Tojota, koga japonskiot gigant povle~e osum milioni vozila poradi problemi so pedalite i nagloto zabrzuvawe na voziloto samo po sebe.

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

30.11.2010

TAJNITE RAZGOVORI NA AMERIKANSKITE DIPLOMATI IZLEGOA NA VIDELINA

WIKILEAKS OTKRI KAKO SAD SE “SPRAVUVAAT” SO KINA, RUSIJA, IRAN Dopisite na 270 ambasadi i konzulati so Stejt departmentot na SAD sodr`at 250.000 doverlivi diplomatski telegrami, koi davaat uvid bez presedan vo slu~uvawata vo ambasadite niz svetot, se razotkrivaat brutalno iskreni stavovi za stranskite lideri, a se naveduvaat i otvoreni procenki za nuklearnite i teroristi~kite zakani VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

overlivi dokumenti za razgovori na amerikanski diplomati {irum svetot, vo koi se zboruva za mnogu va`ni i aktuelni pra{awa, problemi i li~nosti, vikendov objavi londonskiot vesnik “Gardijan”, koi gi dobi od internet-stranicata WikiLeaks, so {to predizvika vistinska mediumska bomba na globalno nivo. Objavenite dokumenti vklu~uvaat 243.270 diplomatski telegrami koi amerikanskite ambasadi gi upatile do Stejt departmentot i 8.017 upatstva i nasoki koi Stejt departmentot im gi pratil na svoite ambasadi niz svetot. Doverlivite dokumenti ne bea objaveni na WikiLeaks, bidej} i takanare~eniot DDOS cyber napad na ovaa veb-stranica gi napravi nedostapni za korisnicite. No, tie prethodno stignaa do pet svetski mediumi “Wujork tajms”, “Gardijan”, francuskiot “Le mond”, {panskiot “El pais” i germanskiot “Der {pigel”.

“Telegramite koi gi objavi WikiLeaks gi osvetlija tajnite diplomatski kanali”, e naslovot na statijata vo "Wujork tajms" vo koja se istaknuva deka dopisite na 270 ambasadi i konzulati so Stejt departmentot na SAD sodr`at 250.000 doverlivi diplomatski telegrami koi davaat uvid bez presedan vo slu~uvawata vo ambasadite niz svetot, se razotkrivaat brutalno iskreni stavovi za stranskite lideri, a se naveduvaat i otvoreni procenki za nuklearnite i teroristi~kite zakani. “Wujork tajms” ocenuva deka re~isi edna decenija po teroristi~kite napadi od 11 septemvri dokumentite poka`uvaat deka “dlabokata senka na terorizmot i ponatamu dominira vo odnosite na SAD so svetot”. Dokumentite zboruvaat za naporite na administracijata na Obama da ja spre~i nuklearnata programa na Iran i mo`niot napad na Izrael vrz Iran, da pronajde siguren partner vo Pakistan za borba so Al Kaeda, kako da se “nosi” so rastot na Kina

i povlekuvaweto na Rusija od demokratijata. Vesnikot spomenuva i kako amerikanskite diplomati vr{ele pritisok vrz Slovenija da zeme zatvorenici od Gvantanamo ako saka sostanok so pretsedatelot Barak Obama. “Der {pigel” naveduva kako gledi{teto na amerikanskite diplomati za zemjite vo koi

GM SO REKORDNO IPO VO SVETSKI RAMKI o~etnata javna ponuda na detroitskiot proizvoditel na avtomobili, Xeneral Motors, ja nadmina dosega{nata rekordna javna ponuda na kineskata Agrikal~aral bank koja go dopolni kapitalot so novi 22,1 milijardi dolari. Amerikanskiot avtomobilski gigant soop{ti deka vkupnata vrednost na akciite, prodadeni po pat na po~etna javna ponuda (IPO), dostignala 23,1 milijardi dolari. Bankite predvodeni od Morgan Stenli, JP Morgan ^ejs, Bank of Amerika i Sitigrup gi iskoristija dopolnitelnite opcii i kupija u{te 71,7 milioni akcii na GM so vkupna vrednost od 2,37 mili-

jardi dolari. Isto taka, bankite kupija 13 milioni prioritetni akcii ~ij iznos dostigna 650 milioni dolari, prenesuva Rojters. Inaku, vo tretoto trimese~je od 2010 godina kompanijata ostvari dobivka pogolema od dve milijardi dolari, nasproti trigodi{nata zaguba od 82 milijardi dolari vo periodot od 2005 do 2008 godina. Prethodnata najgolema vrednost na javna ponuda vo amerikanskata istorija se slu~i vo 2008 godina od Viza, koja dostigna vrednost od 15,77 milijardi dolari preku proda`ba na 478 milioni obi~ni akcii i 87 milioni prioritetni akcii.

ZABRZANO RASTE CENATA NA NEDVI@NOSTITE VO PARIZ a tri meseci, zaklu~no so septemvri, cenata za kvadraten metar do`ivea rast na rekordni 7.030 evra, a prose~nata cena na stanovite vo Pariz se zgolemi za 13,8% sporedeno so istiot period minatata godina. Vo odnos na prethodniot kvartal cenite se zgolemeni za 5,1%, izjavuvaat od pariskata Notarska komora. Blagodarenie na niskite kreditni kamati, potro{uva~ite aktivno kupuvaat nedvi`nosti vo francuskata prestolnina, poradi {to i cenite dostignaa najvisoko nivo vo istorijata na pazarot na nedvi`nosti vo Francija. Naj~esto, nedvi`nosti vo Francija kupuvaat Itali-

janci i Britanci, no zgolemen e brojot i na kineski kupuva~i, izjavi pretsedatelot na francuskata Komora, Kristijan Lefevr. Analiti~arite procenuvaat deka do krajot na 2010 godina cenite na nedvi`nostite vo Francija moè da porasnat za 15%. Porastot na cenite moè i ponatamu da bide pottiknat od niskite kreditni kamatni stapki i zgolemenoto interesirawe na stranskite dràvjani. Cenite na nedvi`nostite vo Francija vo vtoroto trimese~je od 2010 godina dostignaa rekordna visina, bez ogled na ekonomskata kriza, recesijata i dolgovite na francuskata Vlada.

JU@NA KOREJA SE ZAKANI: SEVERNA KOREJA ]E SI JA PLATI CENATA! evernokorejskiot napad na spornata morska granica, vo koj zaginaa ~etvorica, pretsedatelot na Ju`na Koreja go nare~e “ne~ove~ki zlo~in” i se zakani deka “Severna Koreja }e ja plati cenata vo slu~aj na povtorni provokacii”. Ju`nokorejskiot pretsedatel, Li Mjung-bak izjavi deka se ~uvstvuva odgovoren zatoa {to ne gi za{titil dràvjanite na sopstvenata dràva koi stradale vo napadot od Severna Koreja minatata sedmica i ja predupredi Severna Koreja deka negovata dràva nema da trpi novi provokacii. Pjongjang za svojata strana predupredi deka Korejskiot Poluostrov e na “rabot na vojnata” poradi vozdu{nite

i morskite manevri koi se organiziraat od Va{ington i Seul. “Ne moàm da se vozdràm, a da ne go izrazam besot za surovosta na severniot reìm”, izjavi ju`nokorejskiot pretsedatel vo televiziskoto obra}awe na narodot. “]e se pogriàm severot da ja plati cenata za sekoja provokacija”, dodade Li. “Ovojpat, provokacijata od sever ja nadmina prethodnata”, naglasi vo intervjuto. Za potsetuvawe, Severna Koreja minatiot vtornik go bombardira{e ju`nokorejskiot ostrov Jonpjeong. Na ostrovot padnaa 80 granati. Ostrovot se nao|a vo neposredna blizina na osporenata morska granica na ovie dve dràvi.

se akreditirani “povremeno e neverojatno mra~no”. Turcija, na primer, spored izve{taite od ambasadata vo Ankara, tone vo nestabilen islamizam, vodena od vladata so ograni~en vidokrug na premierot Rexep Erdogan, koj se “potpira vrz grupa nekompetentni sovetnici”. Se prognozira deka najverojatno K

Turcija ne ja ~eka idnina vo EU. Ambasadorot na SAD vo dokumentite od Moskva go opi{uva rivalstvoto me|u dvajcata lideri, pretsedatelot Dmitrij Medvedev i premierot Vladimir Putin, opi{uvaj} i go prviot kako “bled i neodlu~en”, a vtoriot “beskrupulozen”. Za germanskiot C

kancelar, Angela Merkel, se zboruva deka izbegnuva rizik i deka “retko koga e kreativna”. Dokumentite isto taka poka`uvaat deka ~lenovite na germanskata koaliciska vlada gi ogovarale svoite kolegi vo razgovor so amerikanskiot ambasador, Filip Marfi. Dr`avniot sekretar, Hilari Klinton, doznala od posebniot “nabquduva~ na Iran” vo glavniot grad na Azerbejxan, Baku, za karanicata na sostanokot na iranskiot Vrhoven sovet za nacionalna sigurnost, kade {to gnevniot na~alnik na general-{tabot, Mohamed Ali Xafari, navodno mu udril {lakanica na Mahmud Ahmadinexad, bidej}i glavno konzervativniot pretsedatel iznenaduva~ki se zalagal za sloboda na pe~atot. Belata ku}a najostro ja osuduva objavata na dokumentite na WikiLeaks kako “neovlasteno otkrivawe klasificirani dokumenti i osetlivi podatoci za nacionalna sigurnost". Nikoga{ porano vo istorijata na edna velesila ne e izgubena kontrola nad vakva ogromna koli~ina tajni informacii. O

18 30.11.2010

FEQTON

VTORNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

KOGA GIGANTITE ]E PRETERAAT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

obako-industrijata koristi razli~ni PR strategii za da prodolì da gi prodava svoite proizvodi i pokraj raste~kata zagriènost deka tie predizvikuvaat bolesti i smrt kaj konzumentite. Ovie tehniki ~esto se prisvoeni i od drugite industrii koi proizveduvaat ili upotrebuvaat biznis-praktiki {to se {tetni za zdravjeto ili okolinata. Najkarakteristi~na e PR praktikata so donacii vo humanitarni celi, pri {to kaj javnosta se sozdava slika deka na nekoj na~in tobako-industrijata se griì za zdravjeto na lu|eto. No, moè li da pokrenete pozitiven spin za smrtnite slu~ai predizvikani od pu{ewe? Od Filip Moris vo 2001 godina mislea taka koga gi objavija rezultatite od studijata sprovedena vo ê{ka, koja dokaùva deka smrtta na pu{a~ite ima “pozitivni finansiski efekti” za ~e{kata Vlada. Tobako-gigantot ja sprovede studijata kako odgovor za argumentite od ~e{kata Vlada, koja smeta{e deka finansiskite tro{oci od pu{eweto gi nadminuvaat dobivkite od nego. Ne e taka, re~e Filip Moris. Pu{eweto, vsu{nost, rezultira so vkupna dobivka od okolu 147 milioni dolari, vklu~itelno i za{tedata “me|u 943 milioni i 1,2 milijardi ~e{ki kruni (okolu 24 do 30 milioni dolari) za zdravstvena za{tita, penzii i tro{oci za javniot stanben fond, koi moàt da se preskoknat poradi ranata smrt na pu{a~ite”. Se razbira, kompanijata se soo~i so silna reakcija od javnosta kako

SERXIO

MARKIONE, glavniot izvr{en direktor na Krajsler: “Uspe{noto IPO na GM e pove}e od odli~na vest za nas. So nego GM uspeaja da go otvorat pazarot za nas. Sega pred nas postoi mo`nosta da pomineme u{te podobro so eventualnoto na{e IPO IPO”

mladite, koi za kompanijata bea idni potencijalni potro{uva~i. Ova be{e na{iroko kritikuvano od golem broj zdravstveni organizacii, pa zatoa i bea frlani tolku golemi pari. Toga{, Filip Moris pora~a istraùvawe koe be{e sprovedeno kako del od naporite na kompanijata da lobira protiv strogite zdravstveni regulativi za cigarite {to gi vovede ~e{kata Vlada. Studijata ja napravi istraùva~kata kompanija Artur Litl Interne{enal, a nejziniot zaklu~ok be{e deka finansiskiot benefit za Vladata na ê{kata Republika od dol`nostite i taksite {to gi pla}aat potro{uva~ite, uvoznicite i tobako-biznisite gi nadminuva tro{ocite za zdravstvena za{tita, zagubeni rabotni denovi i poàri predizvikani od cigari. Vsu{nost, kako {to tvrdi istraùvaweto koe Filip Moris go prezentira{e na 28 noemvri 2000 godina, pu{eweto moèlo da za{tedi 147 milioni dolari godi{no, pari koi dràvata ne }e mora da gi plati za pu{a~ite koi }e umrat pred da treba da se ispolnat dava~kite za zdravstvena za{tita, penzii i domuvawe. Otkako rezultatite bea objaveni vo “Volstrit ùrnal”, kolumnistite i televiziskite tok-{ou programi na{iroko ja komentiraa ovaa studija kako izmamni~ka. Vesnicite niz svetot objavija skandalozna prikazna - “Pu{eweto gi krati tro{ocite za starite lica, no i starite lica!”. Incidentot gi povredi namerite na kompanijata da ja podobri svojata reputacija. Moè li pu{eweto da go spasi dràvniot buxet? Po odredeno vreme molk, Filip Moris izleze so odbrana na istraùvaweto rezultat na objavata koja s$ u{te be{e vo preta me|u glavnite to~ki na po~na so rasfrlawe pari be{e dadena so namera da pristapni pregovori so razgleduvawe bea danocite za svojot korporativen imix. kako ednostavna “klasi~na ekonomska studija” koja “}e kreira pozitivni odnosi so Evropskata unija. Brojot na koi Vladata }e treba da gi Samo vo periodot od 1998 dade dopolnitelni podatoci javnosta za ovaa industrija. pu{a~i vo zemjata be{e sprovede me|u tobako-indus- do 1999 godina nejzinite vo debatata za prihodite i Si-Bi-Es Wuz (CBS News) nad prose~niot, pa Vladata triite. tro{oci za reklamirawe danocite od cigarite”. izvestija deka kompanijata mora{e da usvoi nekoi Taa godina, tobako-giganbile zgolemeni za 800%, No, javnosta ne be{e zadopodocna gi otkaà planoantipu{a~ki zakoni za tot Filip Moris, proiza vo prvata polovina od volna. Anti-tobako grupite vite {to gi imala za da ob- da vleze vo dru{tvoto na voditelot na “marlboro”, 2000 godina kompanijata izlegoa so stav deka studijta javi vakvi studii vo drugite Evropejcite. Toga{ nagokontrolira{e 80% od potro{ila 142 milioni bila navredliva, bidej}i zemji. lemo se otvori diskusija za pazarot so cigari vo ê{ka. dolari za korporativen sugerirala deka penzionna~inite na koi }e bidat Spored podatocite, dve goadvertajzing. Kampawata BESMISLENATA STUDIJA iranite lu|e nemaat vredvovedeni ovie regulativi, dini prethodno kompanijata najmnogu be{e nameneta za Vo 2001 godina ê{ka

Moè li da pokrenete pozitiven “spin” za smrtnite slu~ai predizvikani od pu{ewe? Od Filip Moris vo 2001 godina mislea taka koga gi objavija rezultatite od studijata sprovedena vo ê{ka, koja dokaùva deka smrtta na pu{a~ite ima “pozitivni finansiski efekti” za ~e{kata Vlada

PRIKAZNI OD WALL STREET

KRAJSLER SE NADE KAMBEK NA SVETS Tretiot po golemina proizvoditel na avtomobili vo SAD, Krajsler, se nadeva deka e na patot na povtorno za`ivuvawe

s p e { n o t o IPO n a Xeneral Motors (GM), koe gi nadmina o~ekuvawata na site ekspertski predviduvawa dostignuvaj}i vrednost od okolu 23 milijardi dolari, vlea nade` kaj rivalot Krajsler deka i tie mo`at da o~ekuvaat sli~en efekt dokolku, se razbira, se odlu~at na toj ~ekor. Krajsler, koj vo amerikanskata javnost e percipiran

kako kompanija koja e najslaba i koja se soo~uva so najgolemi problemi od trite najgolemi avtomobilski kompanii vo SAD, isto taka ima dolg koj treba da go isplati na dano~nite obvrznici po odlukata na amerikanskiot establi{ment i na ovaa kompanija da & se dadat pari za nejzin izlez od bankrot. No, za razlika od GM, pred Krajsler postojat mnogu drugi pre~ki koi mora da bidat

nadminati za kompanijata da se nadeva na kakva bilo pomo{ od felata na Vol Strit (Wall Street). I pokraj vakvata situacija, Krajsler izminatite meseci prijavi rast na proda`bite i, najbitno, pad na tro{ocite na kompanijata. Ako na toa se dodade i zgolemeniot interes na investitorite za avtomobilskiot sektor, toga{ sosema e jasen optimizmot koj se javuva vo izjavite na Serxio

FEQTON

VTORNIK

30.11.2010

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Reklamite koi izlegoa na celi stranici po vode~kite amerikanski vesnici, vklu~itelno i “Wujork tajms”, pokaàa zgadenost od skapoto {minkawe. Po edna nedela, Filip Moris oficijalno se izvini za ovoj “nesre}en incident” nost za op{testvoto. A i ~e{koto Ministerstvo za zdravstvo izleze so negativen stav kon studijata, iako nekoi od politi~arite vo zemjata bea pomalku kriti~ni. Toga{niot premier na dràvata, Milo{ Zeman, na {ega duri izjavi deka toj pu{el za da go zgolemi dràvniot buxet so pla}aweto taksi, no i so {ansata deka moè da umre pred da odi vo penzija, pa dràvata ne }e mora i za toa da dava pari. Finalen udar bea reklamite pora~ani od orga-

Del od PR kampawata za podobruvawe na imixot - filmot

“Te sakam Filip Moris” i donacija od 500 iljadi dolari za Centarot za ekonomski istra`uvawa vo ^e{ka.

Reklamata {to izleze vo vode~kite

vesnici vo SAD, a koja ja kritikuva{e “zlobnata” kampawa na Filip Moris.

Чешкиот пrетsедател Vацлав Клаus

на отвоrањето на нова фабrика од Филип Моrиs

nizaciite {to se borat protiv pu{eweto, a koi izlegoa na celi stranici po vode~kite amerikanski vesnici, vklu~itelno i “Wujork tajms”. Reklamite pokaàa zgadenost od skapoto {minkawe, so prikaz na le{ na koj stoi iznosot “so koj mrtov pu{a~ pridonesuva vo dràvniot buxet”. Taka, vo juli 2001 godina, koga kulminira{e pritisokot na javnosta, tobakogigantot i oficijalno se izvini za studijata. Be{e isprateno oficijalno izvinuvawe vo koe se vele{e deka go razbiraat zlostorstvoto {to be{e napraveno i deka iskreno àlat za “ovoj isklu~itelno nesre}en incident”. Kako odgovor kompanijata gi otkaà planovite za sli~ni studii koi planira{e da napravi i objavi vo Polska, Slova~ka, Ungarija i Slovenija. Sepak, ovaa PR katastrofa ne vlijae{e vrz profitot na kompanijata, koja taa godina povtorno zabeleà porast od 5,4%. No, po objavuvaweto na studijata, akciite na Filip Moris padnaa za 1%. Dokolku se presmetaat tro{ocite

koi podocna gi isplati kompanijata za da go vrati naru{eniot imix, pari koi zaminaa vo advertajzing i PR, (zamislete samo kolku pari otidoa za filmot “Te sakam, Filip Moris”, so Xim Keri vo glavnata uloga), toga{ nesomneno e deka ovaa gre{ka mnogu skapo go ~ine{e tobakogigantot. KAKO PONATAMU? Otkako vo juni 2001 godina Filip Moris se izvini za svojot udel vo studijata, bidej}i kompanijata {to ja sprovede jasno nazna~i deka tobako-industrijata celosno gi otkupila pravata za nea, avgustovskiot broj na magazinot “PR Vik” (PR Week) objavi soveti koi gi ponudija ekspertite za gigantot. Vo niv bea vklu~eni slednive: bi bilo mudro kompanijata da sprovede pove} e reklami so koi }e laska so filantropski aktivnosti od strana na nejzinite ~e{ki podru`nici najpametno ne{to {to treba da napravat e da go minimiziraat svojot javen profil da sklu~i partnerstvo so novinarite da gi otpu{ti site koi

bile vme{ani vo prifa}aweto na studijata i da pobara doverlivi izjavi od sekogo od niv poedine~no izvr{niot direktor da se vozdr`i od davawe intervjua, zatoa {to sekoe intervju na ovaa tema bi bilo dokaz deka kompanijata ja zagubila bitkata so mediumite. Vo 2002 godina, otkako potro{i pove}e od 250 milioni dolari na reklamnite kampawi koi bea so cel da go podobri imeto i reputacijata, kompanijata nenadejno ja promeni politikata. Mislej}i deka }e se zaboravi, go promena imeto od Filip Moris vo Altria Group,Inc. Vedna{ potoa vesnicite povtorno se pojavija so kritiki vo koi se spomnuva{e debaklot po objavenata studija vo ^e{ka, a antitobako organizaciite, do dene{en den budno o~ekuvaat da go ulovat gigantot vo nova gre{ka. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete za PR katastrofata na kompanijata Abercrombie & Fitch, koja dvapati gi prezre moralnite vrednosti na svoite potro{uva~i

EVA DEKA ЌE NAPRAVI SKATA CENA Markione, glavniot izvr{en direktor na Krajsler, no i na Fiat. “Uspe{noto IPO na GM e pove}e od odli~na vest za nas. So nego GM uspeaja da go otvorat pazarot za nas. Sega pred nas postoi mo`nosta da pomineme u{te podobro so eventulanoto na{e IPO”, izjavi Markione za MSNBC. Sepak, i pokraj vakvite ubeduvawa od strana na Markione, kaj mnogu investitori postoi golem skepticizam vo vrska so toa dali na pazarot na avtomobili vo SAD ima mesto za Krajsler, osobeno koga se znae deka toj daleku zaostanuva, ne

samo zad svoite ve~ni rivali GM i Ford, tuku vo posledno vreme i od Tojota. Pri~ina za toa e kvalitetot na vozilata koi kompanijata gi proizveduva. Posledniot model na kompanijata be{e ocenet kako najlo{o vozilo koe mo`e da se najde momentalno na pazarot vo SAD. Vo vrska so toa, Dejvid ^empion, glavniot urednik na Konsjumer reports (Consumer Reports), veli deka Krajsler i ponatamu ostanuva edinstvenata oblast od doma{nata industrija kaj koja nema ama nikakvi podobruvawa. “Na{a vina e. Potpolno gi

razbiram site {to n$ kritikuvaat. Ovaa industrija ima golema istorija zad sebe povrzana so silni vetuvawa deka rabotite }e odat na podobro, za podocna istite da ne se ostvarat”, iskren e Markione. Najgolem problem, spored analiti~arite, e {to kompanijata nema strategija za presvrt vo vodeweto na biznisot, a dokolku ja ima, taa e daleku polo{a od onaa koja ja primenuvaat rivalite na Krajsler. Vakvata sostojba vo golema mera se dol`i na naporite na Markione da gi spoi liniite na avtomobi-

lite na Krajsler so onie na Fiat. Taka, na primer, Krajsleroviot “sebring” (Sebring) vo idnina }e bide razvivan vrz platforma napravena vo italijanskata fabrika. Od druga strana, pak, vo plan e modelite i platformite na nekoi vozila na Krajsler da bidat iskoristeni za novite modeli na “lan~ia” (Lancia) i “alfa romeo” (Alfa Romeo). Vo plan e sportskata verzija na noviot “gran ~iroki” (Grand Cherokee) da bide bazirana na novata linija na Maserati (Maserati).

Postoi golem skepticizam vo vrska

so toa dali na pazarot na avtomobili vo SAD ima mesto za Krajsler. I pokraj silnite napori na dvete kompanii, se o~ekuva novite modeli da izlezat na pazarot duri pri krajot na narednata godina. Toa, sepak, ne zna~i deka menaxmentot na kompanijata vo me|uvreme stoi so skrsteni race. Na po~etokot od ovoj mesec golem broj novinari i reporteri imaa mo`nost da

isprobaat desetina unapredeni modeli na vozila od Krajsler, no i Dox (Dodge). Me|u tie vozila se nao|a{e i noviot model “krajsler 200”, koj vo su{tina e momentalna zamena na stariot “sebring” s$ dodeka na pazarot ne bide promoviran noviot model na “sebring” baziran na platformite na Fiat.

20 30.11.2010

VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.11.2010 Matriks raspi{uva oglas za slednoto rabotno mesto: 1.Komercijalist Vo kolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi i imate `elba za rabota vo va{iot tim, prijavite so CV ispratete gi najdocna do 30 Noemvri na slednata adresa: Matriks, ul.Ka~ani~ki Pat bb, p.fah 1157, 1000 Skopje ili na e-mail:automatrix@matrix.com.mk MENAXMENT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.11.2010-30.11.2010 Dom-Dizajn objavuva oglas za rabota na rabotno mesto: Menaxer na kancelarija. Zainteresiranite kandidati da ispratat pismo za interes, Biografija i Preporaki na: kovaceva@dom-design.com.mk, najdocna do 30.11.2010. OSIGURUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Dru{tvoto za osiguruvawe ALBSIG AD SkopjeGeneralna Direkcija Skopje, ima potreba od: -Dipl.pravnik so polo`en pravosuden ispit Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: info@albsig.com.mk ili po po{ta na adresa ul.\uro \akovi} br.46, Skopje, najkasno do 01.12.2010 godina. PROIZVODSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Xonson Kontrols, vrabotuva lu|e na slednoto rabotno mesto: Operator na proizvodna linija Aplikaciite treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p.fah 518,1000 Skopje, ili na e-mail: AG-EUR-MK-Jobs@jci.com. Oglasot trae do 30.11.2010 PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 04.12.2010 Kancelarijata na Izvr{itelot An|elka Efkoska ima potreba od 2 rabotnika (stru~ni sorabotnici) so slednive kvalifikacii: Zavr{en praven fakultet i min.2 god. rabotno iskustvo na pravni raboti. Adresa za aplicirawe: angjelka_efkoska@ yahoo.com Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 07.12.2010 KRKA-FARM DOOEL Skopje objavuva oglas za Marketing Menaxer za Farmacija. Detlnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / MENAXMENT / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / KNIGOVODSTVO

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

VTORNIK

30.11.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Business & Personal Coaching Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Nau~i i zbogati se! Noemvri 2010

Sinergija Plus Creative communication (Tailor Made Training) Noemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Osnovi na finansiska pismenost Noemvri 2010 Sinergija Plus Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT

sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10 Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global

Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10 Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10 Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko

Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

22 30.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / PROEKTI

VTORNIK

KOSMO Inovativen Centar

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektivenmenadzment/

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Obuka na tema Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni

Oblast: Know-how programa Termin: 4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/ Upravuvanje%20so%20znaenje%20i%20upravuvanje%20so%20promeni.html Opis na obukata

Dali va{iot personal e podgotven za promeni? Ili, u{te pova`no, dali menaxerite se podgotveni da go vodat procesot na promeni? Za mnogu organizacii, znaeweto e nivniot proizvod. Za drugi, znaeweto go pridruùva proizvodot kako usluga i dodadena vrednost. So zna~itelno izmenetite potrebi na potro{uva~ite, samo organizaciite koi raspolagaat so personal so znaewe, fleksibilni procesi i adaptibilni tehnologii moàt da poddràt promeni potrebni za adaptacija, opstanok i napredok. Celi na obukata

Programata na seminarot Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni e nameneta za podgotovka na menaxerite za upravuvawe so promeni niz u~ewe i upravuvawe so znaeweto vo organizaciite.

So zavr{uvawe na seminarot kandidatite }e mo`at:

da upravuvaat so vrabotenite vo uslovi na promeni vo organizacijata da objasnat zo{to e potrebno da se napravat promeni vo organizacijata da go isplaniraat procesot na promeni da gi vodat timovite niz periodot na promena da razvijat model na promeni niz u~ewe i niz novoto znaewe da se prepoznaat efektite na promenite kaj poedincite i vo organizacijata da ja struktuiraat komunikacijata vo organizacijata {to }e ja poddr`i promenata da gi prepoznaat barierite kon promenite i da podgotvat strategija za sovladuvawe na otporot kon promeni da upotrebat razli~ni tehniki i alatki za prezentirawe, vodewe i sledewe na promenite da se spravat so konflikti pri promenite KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

KONFERENCII I SAEMI

VTORNIK

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci).

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina. PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

KONTAKT: Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

30.11.2010

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

24 30.11.2010

TENDERI

VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JU Dom za stari lica Zafir Sajto Kumanovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

nabavka na uslugi za privremeni vrabotuvawa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=84bd20f3-2488-4aad-b671b09f0ff343d8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Centralen registar na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na usluga za Popravka i odr`uvawe na

informati~ka oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=316e6edc-2096-45fe-be71fe5ebbc6c756&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na aviobileti i hotelsko smestuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6fa82cd1-1023-430a-ab7bae3a78375913&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: SOU,,Goce Del~ev,, Valandovo

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka i transport na 30.000 litri nafta za greewe EL Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e8a0ae1c-868f-479a-bda0-5f13f87380fa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Reagensi i testovi ekvivalentni na aparatot ,,Immulite,, Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d69ea413-fe8d-464c-b0e1f14950248368&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na 6 KV elektro oprema, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

Odr`uvawe i servisirawe na vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=74e78470-0758-4010-b172a87bf234f6b1&Level=2

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b922dabc-b0fe-4e48-8123889c952a45e3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP NISKOGRADBA OHRID - OHRID

DOGOVOREN ORGAN 1. ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na branobran za C.S. Kaneo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=7bad42d5-6638-4545-a9d8-19a7da5fdee7&Level=2

Nabavka na softver Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=00c6abae-cf7e-40b8-b281f3ab763419fe&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na infrastruktura (vodovodna,fekalna mre`a)

za splavovi i pla`a, Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fb4163fd-75e5-4c57-bab1-437d3a5966b8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: EVN Makedonija AD- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na 20/0,4 kV/kV Betonski kompaktni trafostanici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e864d1e0-a53d-4c40-96921ef9d3e16600&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

SKLUЧUVAWE NA RAMKOVNA SPOGODBA SO POVE]E EKONOMSKI OPERATORI BEZ POVTORNO PRIBIRAWE NA PONUDI ZA NABAVKA NA REZERVNI DELOVI OD PROIZVODNATA PROGRAMA NA TAM-MARIBOR ZA POTREBITE NA AD ELEM

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7a408b12-5cc6-4dec-abe5c691c9ce9884&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Popravka i servisirawe na vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c11aeb57a051-495c-8d78-6aa1b0e64568&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Neregistrirani lekovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c361ba678193-4f88-9031-35dd98a0802d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Promet preku pos terminali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1dd95248-3cde-4c7a-ad18c1ad22ca420a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultantski uslugi za vr{ewe Nadzor nad Izvedba na elektri~ni instalacii za osvetluvawe, svetlosna signalizacija, vertikalna i horizontalna signalizacija na povr{inska krstosnica “Zduwe” koja se nao|a na presekot so magistralniot pat M-4, delnica Gostivar – Ki~evo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e4f7624d-8248 -4c8a-b5f9-f6e6a4a7ef07&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, isporaka i monta`a za prenos na podatoci od galerija na brana do Ovation Control System vo HEC “[pilje” i nabavka i isporaka na instrument za merewe na nivo na podzemna voda vo piezometri vo HEC “Globo~ica” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurmentIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7445f3f7-1a0e-439d-8cfb-1354f932838d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od mobilen telefonski operator Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=28ebabba-eff7-43d0-b3f5dff6b7d1e96f&Level=2

FUN BUSINESS

VTORNIK

30.11.2010

[OPING

ONLAJN-PRIKAZNA VREDNA MILIONI

Amerikanskite kompanii me|usebno se natprevaruvaat so popustite i rasproda`bite so cel da dobijat pove}e kupuva~i. Se nudat namaluvawa od 40% do 80%, a kupuva~ite, pak, u`ivaat vo {opingot, posebno vo onoj preku Internet

ADRIJANA ATANASOVA Amerikanskata federacija atanasova@kapital.com.mk za maloproda`ba e objaveno deka pred praznicite, red novovogodi{nite poto~no na “crn petok”, koga i bo`i}nite prazni- site se izlezeni vo {oci vladee vistinska ping, se o~ekuva 138 milioni euforija po prodavnicite Amerikanci da bidat trgnati i {oping-centrite. Toa vo “akcija”, a toa se 4 mise denovi koga lu|eto se lioni pove}e od lani. Isto relaksirani i ednostavno taka, se o~ekuva i porast povedeni od atmosfera- na proda`bata za 3,2%, {to ta znaat da go odvrzat vo prevod bi do{lo 41,2 }eseto i da se zaboravat milijardi dolari. vo {opingot. Predvod- Amerikanskite kompanii nici na novogodi{noto me|usebno se natprevaruvaat “ludilo” se, koj drug, ako so popustite i rasproda`bite ne Amerikancite. Spored so cel da dobijat povenajnovite podatoci na }e kupuva~i. Se nudat nacomScore, amerikanskite maluvawa od 40% do 80%. potro{uva~i nema prem- O~ekuvawata za zgolemuvawenogu da se nerviraat za to na prometot od “crniot ekonomskata kriza koja petok” (tokmu minatiot pevladee. Vo tie denovi tok, koga be{e specijalniot na radost i veselbi sa- den za golemite popusti vo kaat da zaboravat na bo`i}nata {oping-sezona) se site problemi i edno- ostvarija, me|utoa, vo posstavno da ja po~uvstvuvaat ledno vreme s$ poagresivna novogodi{nata magija. Se i poaktuelna e tokmu onlajno~ekuva tie da potro{at proda`bata. Prose~nata 32,4 milijardi dolari vrednost na nara~kite popreku onlajn-{opingot. rasnala za 14%, odnosno Dokolku navistina se na 182,74 dolari, objavila ispolnat vakvite prog- firmata Kormetriks. nozi, toa }e bide zgole- So ogled na toa deka so muvawe od 11% vo od- rabotnite obvrski sekoj denos na minatogodi{nata loven ~ovek stana rob na prazni~na sezona. Ameri- vremeto, ne mu ostanuva drug kanskite onlajn-prodavnici izbor osven onlajn-{opingot. do po~etokot na noem- I toa si ima svoja prikazna, vri ovaa godina ostavr- koja po~nala vo predgradieto le vkupen promet od 119 na Wujork, Maunt Vernon. milijardi dolari. Od Lilijan Vernon, denes osum-

deset i ednogodi{na èna, vo dale~nata 1951 godina, koga imala samo 22 godini, odlu~ila da po~ne so nova ìvotna prikazna. Po napu{taweto na Univerzitetot Wujork, se omaìla, me|utoa, se na{la vo edna ne mnogu povolna situacija. Kako mlada trudnica, sekoj den go gledala svojot soprug kako odi na rabota kade {to dobival plata od 75 dolari nedelno. Koga sfatila deka so taa zarabotka nema da moè da obezbedi idnina na svoeto dete, doma}inkata Lilijan Hokberg iskoristila 2.000 dolari koi gi dobila kako svadben podarok i po~nala so eden mal biznis - nara~ki preku po{ta. Proektot go imenuvala po predgradieto Maunt Vernon vo Wujork, kade {to ìveela so svojot soprug. Imeto na korporacijata, koe bukvalno se rodilo na rabotnata masa vo kunata, stanalo Lilijan Vernon. Po mnogu ~asovi pominati vo prou~uvawe na oglasite vo magazinite kako “Vog” i “Seventin”, Lilijan odlu~ila da prodava torbi i ~anti za tinejxerki koi moèle da se personaliziraat so inicijali. Po~nala so oglas vo “Seventin” od 495 dolari (za toa vreme mnogu skapo), a ostanatiot del od parite gi vloìla vo rabotite koi

Onlajn-pla}aweto pozabavno sakala da gi prodava. Po edna nedela imala okolu 50 nara~ki. Toa & dozvolilo da go pro{iri biznisot i samo po edna godina se zabele`ani 32.000 proda`bi. Vo 2003 godina, koga se prodavala korporacijata

Lilijan Vernon, nejzinoto bogatstvo bilo proceneto na pove}e od 238 milioni dolari. Vo dene{no vreme, godi{niot prihod na kompanijata e 300 milioni dolari, ima pove}e od 400-500 vraboteni i e edna od vode~kite kompanii

za katalo{ka i onlajnproda`ba. Ovaa kompanija imala golemo vlijanie i vrz pop-kulturata, zatoa {to nekoi od poznatite amerikanski manekeni svojata kariera ja po~nale tokmu so pozirawe na katalozite za Lilijan Vernon.

26 30.11.2010

FUN BUSINESS

VTORNIK

PODGOTOVKI ZA EVROVIZIJA 2011

SMENI NA ^ELNITE MESTA I PRESMETKI ZA POBEDA

[est meseci do Evrovizija 2011, a ve}e se raboti so polna parea. Izvr{niot supervizor, Svante Stokselius, glavniot “neprijatel” na Makedonija, se povle~e, a na Lena Maer ne & be{e dovolna pobedata od lani, pa }e se natprevaruva povtorno SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ako ima u{te okolu {est meseci do izborot za pesna na Evrovizija, vo Evropa poleka po~nuva sezonata na podgotovki, presmetki, predviduvawa i smena na pozicii. Na Makedonija moèbi kone~no }e & trgne na ovoj izbor, bidej}i mnogumina veruvaa deka glavnata pre~ka poradi koja ne moème da vlezeme vo finaleto ve}e tri godini be{e izvr{niot supervizor, Svante Stokselius. Toj se povlekol od pozicijata po osum godini i na negovo mesto doa|a Norveànecot Jon Ola Sand, koj funkcijata }e ja prezeme od 1 januari. {vedskiot Od {vedsk Stoknovinar St pokraj selius, i pok dobro ja toa {to dobr izvr{uval ssvorabota jata rab kako supervizor pervi na Evrovizirovi Maja, M ja kedoke SVANTE STOKSELIUS, za nni j ae

koj se veruva{e deka ja bojkotira Makedonija, se povle~e od funkcijata izvr{en supervizor

REVOLUCIONERNI PROMENI VO MAKEDONSKIOT SOSTAV Godinava se slu~ija revolucionerni promeni vo ~elnite odlu~uva~ki pozicii za izborot na pesna kaj nas. Poznatiot klavijaturist i ~len na grupata Leb i Sol, Kokan Dimu{evski, e noviot umetni~ki direktor na Skopskiot festival, kade {to Makedonija go izbira pretstavnikot, a ima promena i kaj {efot na delegacijata. Dosega na ovaa funkcija dve godini be{e Gordana Andra{evska. Javnosta ne be{e zadovolna od rezultatite. Na nejzino mesto e Qup~o Stojanovski, koj e urednik na Zabavnata redakcija vo nacionalniot servis. S$ u{te ne se poznati detalite za toa kako }e se izbira makedonskiot pretstavnik za slednata godina, no konkursot za pesni e ve}e objaven. Moèbi na Makedonija kone~no }e & se nasmevne sre}ata po promenite na glavnite pozicii na samiot Evrosong i kaj nas. moè da se pofali deka }e ima dobri spomeni. Vo javnosta se {pekulira{e deka ima gr~ki koreni, pa poradi toa so godini se obiduval da ja bojkotira Makedonija i gi koristel site sredstva i mo}ta koja ja imal od funkcijata za na{ata zemja da ne vleze vo finaleto. Negoviot zamenik, Sand, e odbran od 40 kandidati, a se pretpostavuva deka funkcijata ja dobil poradi bliskite odnosi so Stokselius. Rezultatite od sledniot izbor za pesna na Evrovizija 2011, koj }e se odrì vo Dizeldorf, Germanija, }e pokaàt dali navistina ova imalo nekakva vrska ili, sepak, problemot e vo nas. [to se odnesuva do ostanatite slu~uvawa okolu ovoj festival, Germancite ve}e go odbraa svojot pretstavnik. Na golemo ~udewe od strana na evropskata javnost, toa }e bide minatogodi{nata pobedni~ka vo Oslo, Lena Maer. Taa povtorno }e ja pretstavuva Ger-

manija, a ve}e po~naa komentarite deka nejzinoto povtorno u~estvo e me~ so dve ostrici. Dobrata strana e toa {to taa e s$ u{te popularna i Evropa be{e zadovolna od izborot na pobednikot i za prv pat po dolgo vreme ne se slu~ija skandali za navodni mestewa za pobeda. No, mnogu e poverojatno da se slu~i lo{ata strana. Po Xoni Logan nikoj nema pobedeno dva pati na Evrovizija i mo`no e publikata da go sfati povtornoto u~estvo kako sebi~na `elba za pobeda i da dade lo{i rezultati. Nejzinata pesna be{e hit i te{ko e da se napravi u{te edna pobedni~ka pesna za

istiot ~ovek dve godini po red. Evropskite zemji mnogu te{ko }e dozvolat edna zemja da pobedi dva pati ednopodrugo. Statistikata poka`ala deka povtornoto u~estvo bilo “kobno” za nekoi izveduva~i. Takov be{e slu~ajot so gr~kiot peja~ Sakis Ruvas, koj so prvoto u~estvo na Evrovizija go osvoi tretoto mesto i stekna ogromna popularnost {irum Evropa. No, pet godini podocna, Grcija re{i povtorno da go prati, ubedeni deka }e ja dobie pobedata. Se slu~i sprotivnoto - Ruvas se plasira{e edvaj na sedmata pozicija, najmnogu poradi “starata slava”. Vakvi primeri imalo i kaj u{te nekolku peja~i, a vo ponovata istorija samo kaj eden dosega povtornoto u~estvo vrodilo so plod. Ruskiot pretstavnik Dima Bilan be{e najgolem favorit za 2006 godina i ne pobedi, a toa be{e kritikuvano od javnosta, bidej}i pobedi rok-metal bend od Finska, koj pomina vo senka i ve}e e vo zaborav. Zatoa, vo 2008 godina Bilan se vrati na evroviziskata scena vo Belgrad i so kampawa vredna 10 milioni evra, so neverojaten scenski nastap i najpoznatite artisti so nego na scena ja dobi pobedata. Najverojatno Grcite mislele deka istoto }e se slu~i i kaj

niv, pa zatoa go sledea nivniot primer, no ne investiraa tolku vo Sakis i nemaa takva kampawa kako negovata. Sepak, ne mo`e da se zboruva za nekoi pravila kaj povtornoto u~estvuvawe. Uspehot zavisi od pove}e faktori, a na krajot na krai{tata, sekoja zemja i peja~ imaat pravo da odberat koj }e gi pretstavuva i dali sakaat povtorno da nastapuvaat, a narodot go dava posledn i o t zbor.

LENA MAER povtorno na Evrovizija kako me~ so dve ostrici

INTERNET I TELEVIZIJA

GUGL - DVE VO EDNO o krajot na godinata, internetskiot gigant Gugl vo SAD }e lansira u{te eden od svoite novi proekti. Ovojpat se raboti za platformata nare~ena Gugl TV, koja }e se pro{iri vo ostanatiot del od svetot na po~etokot od 2011 godina. Celta na proektot e da se donese internet-mreàta vo dnevnite sobi. Izvr{niot direktor na ovaa kompanija, Erik [mit, objasnuva deka stanuva zbor za platforma koja }e gi prikaùva site internet-uslugi na Gugl na televizor. Na toj na~in korisnicite }e moàt da “surfaat” na Internet preku televiziskiot ekran na istiot na~in kako {to pravele so nivnite kompjuteri. Toa }e bide ovozmoèno preku specijalen navigator osnovan na operativniot sistem Hrom. Za upravuvawe }e se koristi poseben upravuva~ od kompanijata Loxitek,

Na prezentacijata na noviot Gugl TV koja isto taka go sozdade glasovniot upravuva~ki sistem. Glavna cel bilo da se sozdade “lesna” tehnologija koja }e im koristi na site. Ku}i{teto na Gugl TV ne e proizvedeno vo oblik na ku}i{teto na Epl TV, no }e bide direktno vgradlivo vo televizorite, kako na primer vo “blu rej” ~ita~ite. Prviot model vo proda`ba }e go

pu{ti kompanijata Soni. Ovaa ideja ne e nova. Mnogu drugi kompanii se obidele da gi spojat Internetot i televizijata vo edno. Jutjub ve}e ima verzija za “golemi ekrani”, a spored “Wujork tajms”, softverot na Gugl }e vnese ogromni promeni vo izgledot, ne samo kaj Jutjub, tuku i kaj site drugi internet-mre`i.

GADGETS

BEZ@I^NO RE[ENIE IE ZA AVTOMOBILITE {te edna novost od kompanijata Epl, ovojpat izmislena za vo avtomobilite. Posveteno e na site qubiteli na muzikata i na nivnite Ajpodi koi ne moàt da gi slu{aat vo avtomobilite. So novata tehnologija na Epl, napravata nare~ena Foto Fest (Photo Fast) preku bezì~en Internet (Wi-Fi) se povrzuva so Ajpodot. Na toj na~in moète da gi slu{ate va{ite omileni pesni, a so samoto vleguvawe vo avtomobilot avtomatski po~nuva procedurata. Zvukot koj se proizveduva e so neverojaten kvalitet, a ovaa naprava e kompatibilna i so Ajped, Ajpod i Ajfon. Zasega, Foto Fest e dostapen samo vo Japonija, a naskoro }e se pojavi i vo svetot i }e ~ini 300 dolari.

SPORT

VTORNIK

30.11.2010

RO@E FEDERER po petti pat vo karierata go osvoi finalniot turnir na sezonata

SPORT FIFA

PIRINEITE OSTANAA BEZ AZISKATA PODDR[KA

TENIS

NOVA KRUNA ZA KRALOT FEDERER Sezonata be{e mnogu te{ka i razo~aruva~ka za mene. Imav katastrofalen rezultat na zemjenite tereni, a ne napraviv ni{to osobeno nitu na treva. Go smeniv na~inot na trenirawe i toa vrodi so plod. Ete, na krajot uspeav da se dvi`am mnogu podobro, odnosno da ja igram svojata igra - veli Federer SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

retsedatelot na aziskata federacija na fudbalski asocijacii, a voedno i predvodnik na kandidaturata na Katar za dobivawe na organizacijata za svetskoto prvenstvo vo 2022 godina, negira{e kakov bilo skrien “dil” so [pancite i Portugalcite, koi, pak, se nadevaat na zaedni~ka organizacija na Mundijalot vo 2018 godina. “^etvoricata delegati od Azija }e glasaat spored sopstvenoto ubeduvawe, a navodnite {pekulacii za konekciite so [panija i Portugalija se namerni obidi da & se na{teti na katarskata kandidatura”, izjavi Bin Haman. Minatiot mesec na videlina izlegoa nekolku aferi povrzani so ilegalnoto kupuvawe glasovi na delegatite, koi nedelava }e treba da gi odlu~at doma}inite na dvete svetski prvenstva. Me|u serijata obvinuvawa be{e javeno i za navodnata vrska me|u odborite na [panija/ K

Pretsedatelot na aziskata federacija, Mohamed bin Haman, ja negira{e povrzanosta so [panija i Portugalija

Portugalija i Katar, spored koja bi trebalo da se preleat glasovite od ednite kaj drugite vo glasaweto za 2018 i 2022 godina. “Va{ata blagorodna ideja, kako {to od po~etok vi istaknav, naiduva na golem broj neprijateli {irum svetot”, im pora~a Bin Haman na lu|eto od organizacijata na zaemnata kandidatura na [panija i Portugalija. Inaku, vo presret na glasaweto zaka`ano za v ~etvrtok, objaveno e deka ju`noamerikanskite glasovi }e ja poddr`at kandidaturata na zemjite od Pirinejskiot Poluostrov. L

o pobedata vo London, Ro`e Federer dostigna u{te eden rekord vo karierata. “Kralot na tenisot” po petti pat triumfira{e na finaleto od ATP sezonata, turnir koj svoevremeno se narekuva{e i finalen Masters turnir. Edinstvenite teniseri koi zasega stojat vo ista re~enica so [vajcarecot se velikanite na “beliot sport”, Pit Sampras i Ivan Lendel, koi svoevremeno po pet pati triumfiraa na najzna~ajniot Masters turnir. Sepak, pobitno od izramnu-

vaweto so biv{ite {ampioni za Federer e faktot deka vo finaleto na ATP fajnals go sovlada aktuelniot lider na ma{kiot tenis, [panecot Rafael Nadal. Malkumina pred po~etokot na prvenstvoto mo`ea da poveruvaat deka Nadal }e propu{ti odli~nata sezona da ja krunisa so triumf vo London. “Se obidov na site na~ini, no Ro`e ednostavno be{e presilen”, izjavi Nadal po krajot na sredbata. Tajnata na odli~nata forma na Federer, kako {to samiot veli, e vo toa {to toj uspeal da ja vrati samodoverbata. “Sezonata be{e mnogu te{ka i razo~aruva~ka za mene. Imav katastrofalen rezultat na zemjenite tereni, a ne napraviv ni{to osobeno

nitu na treva. Go smeniv na~inot na trenirawe i toa vrodi so plod. Ete, na krajot uspeav da se dvi`am mnogu podobro, odnosno da ja igram svojata igra”, veli Federer, koj na sve~enata ceremonija vo London na {ega mu se izvini na Nadal za toa {to po izvonrednata sezona mu go podrasipal odmorot. Inaku, pred samiot start na US Open vo oktomvri, biv{iot trener na Pit Sampras, Amerikanecot Pol Anakon, ja po~na sorabotkata so Federer, koj po problemati~niot prv mesec od zaemnata sorabotka po~na odli~na serija koja vo momentov iznesuva 39 pobedi i samo ~etiri porazi. Ro`e, po posledniot uspeh inkasira{e dopolnitelni 1,6 milioni evra, dodeka Nadal

1,6

milioni evra dobi [vajcarecot za svojot triumf vo London, dvojno pove}e od finalistot Rafael Nadal

mora{e da se “zadovoli” so dvojno pomalku. Ova e 15ta pobeda za [vajcarecot vo 22 me~ odigran protiv [panecot. Ro`e Federer e najtrofejniot teniser vo istorijata na ovoj sport, a negovite rekordi, barem vo momentov, se ~inat nedosti`ni za koj bilo aktiven teniser, vklu~uvaj}i go tuka i aktuelniot svetski reket broj eden, Rafael Nadal.

PREMIER LIGA

SO LIDERSKATA POZICIJA DOJDE I NOV SPONZOR ZA JUNAJTED

o posledniot kiks na ^elzi, odnosno nere{eniot ishod od gostuvaweto vo Wukasl, ekipata na Man~ester Junajted za prv pat sezonava ja zazede liderskata pozicija vo angliskata Premier liga. Iako “crvenite |avoli” se daleku od nekakva bleskava forma, sepak, “crnata” serija na ^elzi, izrazena so nekolku posledovatelni natprevari bez pobeda, e glavniot “vinovnik” za vodstvoto na timot od Man~ester. “Premnogu me nerviraat poslednite ~etiri sredbi. Postignavme samo eden gol na gosti, a toa e premalku”, izjavi trenerot na “sinite”, Karlo An~eloti. Inaku, Junajted dojde vo golem stil na ~elnata pozicija od Premier ligata, otkako so bleskavi 7:1 go sovlada timot na Blekburn. Ovoj natprevar dolgo }e go pameti i bugarskiot internacionalec, Dimitar Berbatov, koj be{e strelec na duri pet gola. “Site znaeme deka pet gola na eden me~ e golema rabota. Se

Man~ester Junajted vo Epson dobi nov platinest sponzor nadevam adevam deka vo idnina toj }e postigne u{te mnogu golovi za nas”, veli soigra~ot na Bugarinot, Majkl Kerik. Tokmu napadot na Junajted be{e najslabata alka na timot poslednite dva meseci. Berbatov se vrati so pet gola, no toa se prvi negovi pogodoci po het-trikot so Liverpul, natprevar odigran pred pove}e od dva meseci. Golemi problemi na me-

naxerot Aleks Ferguson mu predizvika povredata, no i l{ata forma na Vejn Runi, predizvkana od vonbra~niot izlet na angliskiot reprezentativec. Kako i da e, Man~ester Junajted e najgolemiot fudbalski brend vo svetot, a toa e dovolno za da se pronao|aat sponzori i koga sezonata e ve}e po~nata. Japonskata kompanija Epson, vo svetot

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

poznata po svoite pe~ata~i, odvoi suma od tri milioni evra, so {to stana eden od t.n. platinesti sponzori na ekipata. Toa zna~i deka Epson vo svoite video ili pe~ateni reklami }e mo`e da go koristi logoto na Junajted, kako i pravoto da gi anga`ira fudbalerite vo svoite promotivni kampawi. Epson isto taka }e bide i eden od sponzorite na Old Traford. Inaku, zlatniot sponzor na Man~ester Junajted, AON, za privilegijata da se najde na dresovite na igra~ite mora{e da izdvoi 24 milioni evra, {to e rekordna suma vo internacionalniot fudbal.

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BRENDOVI

PRIVATE LABELS - KOLKU I ZO[TO TRGOVCITE IMAAT INTERES ZA VOVEDUVAWE VAKOV TIP NA STOKOVI MARKI? KAKVA E POBARUVA^KATA ZA OVIE PROZVODI I NIVNATA POTRO[UVA^KA VO ODNOS NA DRUGITE BRENDOVI VO TAA KATEGORIJA? BRENDIRAWETO I PAZARNOTO POZICIONIRAWE ULOGATA NA MOBILNITE UREDI, NOVITE TEHNOLOGII I INTERNETOT VO GRADEWETO NA BRENDOT

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BRENDOVI KOJ KE IZLEZE NA 03 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100