178 Kapital 02 12 2010

IZVE[TAJOT OTKRIVA NOVI AKTERI VO AFERATA

PREDIZVICI ZA FINANISKISKIOT SISTEM

MO[E BAUM BIL “KOLATERALNA [TETA” NA KRIMINALOT VO SVEDMILK

KOMPANIITE BARAAT EVTINI KREDITI, BANKITE DOBRI BIZNIS-PLANOVI

STRANA 4

STRANA 2-3

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PETMINA MINISTRI VO SOFIJA POTPI[AA REGIONALEN DOGOVOR

BALKANSKITE ZEMJI DOGOVORIJA ENERGETSKA SORABOTKA – MAKEDONIJA JA NEMA IAKO POKANET, MINISTEROT ZA EKONOMIJA, BESIMI, ODLU^IL DA ISPRATI SAMO PISMO ZA PODDR[KA NA DEKLARACIJATA OD ENERGETSKIOT FORUM VO SOFIJA, A OSTANAL VO ZEMJAVA ZA DA GO BRANI ZAKONOT ZA ENERGETIKA

~etvrtok.2. dekamvri. 2010 | broj 178 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 11 NA ZATVORAWE, SREDA, 01.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,08% 0 0,03% 0 00,19%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 45,31 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

883,36 1,52%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.12) 2.255

MBI 10

2.253

2.251 2.249 2.247 2.245 2.243 2.241 2.239 26.11

28.11

30.11

SDSM tvrdi: Privatni firmi na VMRO }e gi kontroliraat fiskalnite aparati!

DR@AVATA MU PODARI TRI PARCELI NA SPORTSKIOT CENTAR BORIS TRAJKOVSKI

ZA ^ETIRI MESECI MAKEDONIJA ]E IMA ARENA ZA HOKEJ?!

SPISOKOT NA REFORMI E PODOLG OD MANTILOT NA BUJAR OSMANI STRANA 11

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

IMA NADE@?!

STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

NAJGOLEMIOT INVESTITOR STRANA 8

STRANA 11

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

Kamata od 7% najprivle~na za investitorite

MAKEDONIJA VO ENERGETSKI MRAK?!

STRANA 10

STRANA 2

STRANA 13

2 02.12.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 02 DEKEMVRI 2010

MAKEDONIJA VO ENERGETSKI MRAK?!

M

Makedonija preferira energetski da se izolira, dodeka zemjite od regionot “na golema vrata” ja dogovaraat idninata na energetskiot sektor vo Jugoisto~na Evropa. Vo Sofija, denovive, ministerite za energetika na Bugarija, Srbija, Grcija, Romanija i Turcija gi stavija na masa predizvicite na Balkanot vo najkriti~niot sektor – energetikata - vo slednite 10 godini. Na konferencijata prazno ostana samo stol~eto na makedonskiot minister, Fatmir Besimi.

Toj odlu~il, namesto za energetskata idnina na Balkanot, da se rasprava so makedonskite pratenici za famozniot Zakon za energetika, koj e najdolgo podgotvuvaniot zakon vo zemja i s$ u{te ne e usvoen. Iako ministerot go odbra Zakonot za energetika kako prioritet, {to do nekade i mo`e da se zeme kako logi~no opravduvawe, do`ivea totalen neuspeh. Na kraj, ostana i bez usvoen zakon, koj mora{e da go povle~e pod naletot na kritikite, a i ja isklu~i Makedonija od kreiraweto na energetskata slika vo Jugoisto~na Evropa. [to propu{ti Besimi?

Bugarija i Grcija tokmu na forumot vo Sofija se dogovorija zaedno da gradat gasovod, proekt vreden 120 milioni evra. Ministrite za energetika na dvete zemji den posle forumot gi stavija svoite potpisi na dogovor koj garantira deka do 2013 godina dvete zemji gasno

}e se povrzat.

No, energetskite strategii na zemjite od Jugoisto~na Evropa ne zastanaa tuka.

Srpskiot minister za energetika i negoviot bugarski kolega razgovaraa za mo`nosta Srbija da bide del od nuklearnata centrala Belene, a otvorija muabet i za gasno povrzuvawe me|u Srbija i Bugarija.

Samo makedonskata Vlada ili ne gleda ili ne saka da vidi deka kopjata vo energetikata vo idnina }e se kr{at tokmu vo Bugarija, zemja za koja e s$ posigurno deka }e gi diktira energetskite tekovi na Balkanot. Bugarija i Rusija re~isi se dogovorija deka zaedno }e ja gradat nuklearnata centrala Belene - formiraa zaedni~ka proektna kompanija, koja za polovina godina treba da go izraboti proektot za izgradbata na vtorata nuklearna elektrana vo Bugarija. Bugarija }e bide i zemja-tranzit na ruskiot gas preku proektot Ju`en potok.

Okolnite zemji ja pro~itaa ulogata na Bugarija vo ovie proekti.

Tie znaat deka od ovaa zemja zavisi bezbednosta na energetskite isporaki, energetskata infrastruktura, no i razvojot na nuklearnata energija.

Makedonija go propu{ti ovoj moment.

Makedonija ostana zaglavena vo dnevnopoliti~kite presmetki vo energetikata, od koi, koga }e se odvle~e linijata, izleguvaat ubavi sumi, no i golemi {teti za kompaniite i gra|anite.

Vo takvi uslovi, za Makedonija e irelevantno dali }e u~estvuva na vakvi energetski konferencii ili ne, dali }e uspee da vleze vo balkanskata energetska mre`a ili }e ostane pust ostrov.

Za kakva posvetenost vo energetskiot sektor ni zboruva toga{ Vla-

PREDIZVICI ZA FINANISKISKIOT SISTEM VO

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

data?! Nitu doma prezema seriozni aktivnosti za izgradba na energetski kapacitet, nitu, pak, raboti na toa da bideme del od nekoj golem regionalen energetski proekt. Realnosta e dokaz deka osven vo energetska izolacija, nema druga strategija {to ja vodi Makedonija. Zaludni se obidite na nadle`nite da ja ubedat javnosta deka zemjava ima alternativa na deficitarnoto doma{no proizvodstvo na elektri~na energija i na s$ poskapiot uzvoz na struja. A i iluziite na ministerot Stavreski deka gasot }e bide realnost za makedonskite semejstva do 2012 godina pa|aat vo voda.

Vladata go izgubi energetskiot kompas u{te koga ja utna rabotata so nekolku klu~ni tenderi za izgradba na energetski kapaciteti vo zemjava. Ne najde investitor, a zaludno potro{i iljadnici evra za dokumenti. Ne gi realizira ni proektite stari po 30 godini, a da ne zboruvame za nekoj nov. Se iznaslu{avme deka 20-godi{nata energetska agonija mora da prestane.

No, dodeka regionot ~ekori napred, Makedonija tapka vo mesto, zatvoraj}i se vo energetski mrak.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

KOMPANIITE BAR BANKITE DOBRI B

Klu~nite predizvici vo finansiskiot sistem na zemjava se zgolemuvawe na poddr{kata od bankite so krediti, namaluvawe na kamatite i disciplina vo pla}awata na obvrskite. So ova se soglasija i u~esnicite na v~era{nata debata na prviot den od otvoraweto na saemot za finansii, Finekspo 2010 SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

K

Klu~nite predizvici vo finansiskiot sistem na zemjava se zgolemuvawe na poddr{kata od bankite so krediti, namaluvawe na kamatite i dis-

DA SE DONESE ZAKON ZA FINANSISKA DISCIPLINA?!

Vo uslovi koga bankite se soo~uvaat so seriozni problemi pri naplatata na kreditite i poradi toa i dobrite proekti se osudeni na propast, bankarite baraat da se donese zakon za finansiska disciplina so koj }e se reguliraat rokovite na pla}awe na obvrskite. Od UJP velat deka imaat kapacitet da donesat vakov zakon, no prethodno e potrebna {iroka javna debata vo vrska so potrebata zakonski da se regulira dostasuvaweto na obvrskite. ciplina vo pla}awata na obvrskite, i od kompaniite i od dr`avata. Ova se zaklu~ocite od debatite na prviot den od otvoraweto na saemot za finansii, Finekspo 2010, koj se odr`uva na Skopski saem.

Biznismenite komentiraat deka bankite se odnesuvaat konzervativno, malku ja poddr`uvaat doma{nata ekonomija so krediti i odbivaat da prezemat pogolemi rizici. Bankarite, pak, kako i voobi~aeno, ostanuvaat na stavot deka za dobrite proekti pari sekoga{

ima. No, i tie priznavaat deka vo uslovi koga kreditnite portfolija se vlo{eni i lo{ite plasmani rastat, mnogu vnimatelno odlu~uvaat dali }e poddr`at odreden proekt, bidej}i, sepak, rabotat so pari koi gi pozajmile od svoite klienti kako depoziti.

Biznismenite velat deka makedonskata ekonomija e zalo`nik na nedovolnata doverba me|u dvete strani, pri {to kompaniite go nosat najgolemiot tovar.

“Vo Makedonija ne postoi nitu eden investiciski fond koj }e prepoznae {to zna~i dobra ideja koja zaslu`uva

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

2,9%

Iznesuva inflacijata vo noemvri godinava, odnosno za tolku porasnale tro{ocite za `ivot vo noemvri godinava sporedeno so istiot period lani.

Spored Zavodot za statistika, vo istiot period, indeksot na cenite na malo vo noemvri 2010 godina, vo sporedba so noemvri 2009 godina, bele`i porast od 3,4%. Porastot na tro{ocite za `ivot e rezultat na povisokite indeksi na zelen~ukot za 6,1%, jajcata za 1,2%, prerabotkite od meso za 1,1%.

Vo noemvri porast na indeksite na tro{ocite za `ivot e zabele`an i kaj komunalno-stanbenite uslugi i predmetite za doma}instvoto, kozmeti~kite proizvodi i kaj sredstvata za higiena i naftenite derivati.

Namaluvawe na indeksot na tro{ocite za `ivot vo noemvri 2010 godina, vo sporedba so prethodniot mesec, e zabele`ano kaj ovo{jeto za 6,2%, konditorskite proizvodi za 1,3% i preraboteniot zelen~uk za 0,2%.

Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za ishrana i pijalaci za edno ~etiri~leno doma}instvo iznesuva 12.212 denari i e povisoka za 0,9% vo odnos na prethodniot mesec.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KO^O AN\U[EV DIREKTOR NA EFT MAKEDONIJA “Kolku e dobro toa {to bankite imaat stranski sopstvenici, tolku stanuva i problem, zatoa {to dodeka proektot ~eka odobruvawe vo centralite vo Francija ili Avstrija, se gubi mnogu vreme i mnogu ~esto se menuvaat uslovite za kreditite. Se gleda deka bankite se konzervativni, zatoa {to isklu~ivo se davaat krediti koi podle`at na cvrsta hipoteka. Ovde nema rizik, no nema ni profit.”

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

KETRIN E[TON

d v~era po~na so rabota Evropskata slu`ba za nadvore{ni raboti, so {to Evropskata unija kone~no dobi pretstavnik pred me|unarodnata zaednica

O

NE IM BE[E DENOT

KRISTALINA GEORGIEVA

vrokomesarot za humanitarna pomo{ i upravuvawe so krizi e proglasena za “Evropeec na godinata” poradi anga`manot na humanitaren plan

E

NATA[A VALKANOVSKA

FATMIR BESIMI

rbija, Bugarija, Turcija i Grcija potpi{a dogovor za zaedni~ka energetska sorabotka, vo koj ja nema Makedonija, pa potoa se ~udime zo{to sme slepo crevo vo energetikata

S

amo {to po~na zimskata sezona, po~naa odronite i o{tetuvawata na pati{tata, koi Fondot za pati{ta o~igledno ne gi saniral navreme

S

O MAKEDONIJA

RAAT EVTINI KREDITI, BIZNIS-PLANOVI DR@AVATA PRIZNA DEKA DOCNELA SO POVRAT NA DDV

Direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, prizna deka vo uslovi koga ekonomijata se soo~i so golema nelikvidnost, koja, spored nego, bila ve{ta~ki kreirana poradi stravot od kulminacija na krizata i povlekuvawe na parite od finaniskite tekovi za “crni” denovi, dr`avata gi prolongirala rokovite za isplata na svoite obvrski, kako povratot na DDV, kon kompaniite. Toj tvrdi deka problemot sega e nadminat i zaklu~no so dekemvri danokot se vra}a soglasno zakonskiot rok od 30 dena.

“Najgolemo docnewe na povratot na DDV se slu~i godinava vo fevruari i mart, vo

kreditirawe, nitu, pak, vo bankite postoi stru~en kadar koj mo`e da prepoznae proekt {to e tehnolo{ki napreden i inovativen”, izjavi Antoni Pe{ev, pretstavnik na Stopanskata komora na Makedonija.

Stopanstvoto pobara novi finansiski uslugi koi }e bidat vo funkcija na potrebite na izvoznoorientiranite kompanii, kako bi mo`ele da bidat konkurentni so stranskite partneri. Kompaniite problemot go poso~ija i vo faktot {to periodot vo koj bankite odlu~uvaat za davawe kredit e premnogu dolg.

“Kolku e dobro toa {to bankite imaat stranski sopstvenici, tolku stanuva i problem, zatoa {to dodeka proektot ~eka odobruvawe vo centralite vo Francija ili Avstrija, se gubi mnogu vreme i mnogu ~esto se menuvaat uslovite za kreditite. Se gleda deka bankite se konzervativni, zatoa {to isklu~ivo se davaat krediti koi podle`at na cvrsta hipoteka. Ovde nema rizik, no nema ni profit”, veli Ko~o An|u{ev, direktor na EFT Makedonija.

Na direktnite obvinuvawa od stopanstvoto, bankarskiot sektor apelira{e da ne se tretira kako sprotivstavena strana, zatoa {to na pazarot i tie nastapuvaat so svoi interesi, koi ne retko se sovpa|aat so interesite na stopanstvoto.

“Nie sme partneri, a ne sprotivstaveni strani. Doverbata me|u nas e sega zagrozena. Fakt e deka

izvorite na finansirawe ne se namaleni, no se restriktivni.

Mora da se znae deka bankite imaat svoi produkti i baraat dobri klienti na koi }e gi prodadat svoite produkti, isto kako {to i kompaniite se borat za osvojuvawe na pazarot, odnosno za zgolemuvawe na izvoznite zdelki. Nie sakame da kreditirame dobri proekti, no mora da vnimavame i na sredstvata so koi rabotime, a vistinata e deka 10% od kreditite se te{ki za naplata”, veli Sr|an Krsti}, pretsedatel na Upravniot odbor na [parkase banka.

Site u~esnici na debatata zaklu~ija deka poseben segment na koj treba da se obrne vnimanie se “start ap” biznisite, iako iskustvoto poka`uva deka tie biznisi voop{to ne se finansiraat od bankarski izvori.

Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot s$ u{te nema model za promovirawe na bankarska politika kon ovoj biznis.

NEMA USLOVI ZA NAMALUVAWE NA KAMATITE?!

I pokraj baraweto na biznissektorot za namaluvawe na kamatite, sepak, ostanuva zaklu~okot deka cenata na kapitalot e odraz na rizikot {to postoi vo ekonomijata. Narodnata banka tvrdi deka monetarnata politika e dovolno olabavena, no bankite ne gi sledat nejzinite signali za namaluvawe na kamatite so isto tempo, bidej}i imaat seriozni problemi so naplatata na kreditite.

“Edna od glavnite pri~ini za nenamaluvawe na kamatite,

vreme koga UJP gi obrabotuva{e godi{nite dano~ni prijavi i toa be{e pri~ina da se prolongiraat rokovite. Vo uslovi koga krizata po~na da se odrazuva so namaluvawe na prihodite vo buxetot i se prodlabo~i nelikvidnosta, vo maj rokovite po~naa dopolnitelno da se pre~ekoruvaat.

Po 30 dena za mese~nite dano~ni obvrznici, po 90 dena za trimese~nite obvrznici i poradi toa duri dadovme i predlog ovie rokovi da se ozakonat. No, ministerot za finansii vedna{ ja otfrli idejata. Ve} e vo avgust i septemvri sostojbata po~na da se normalizira”, izjavi direktorot na UJP, Goran Trajkovski.

vsu{nost, e porastot na lo{ite plasmani. Lo{ite krediti so septemvriskite podatoci se zgolemija na 10,6%.

Toj trend prodol`uva, i do krajot na godinava mo`e da dostigne 11%, no o~ekuvawata na NBM se deka na po~etokot na idnata godina }e po~ne da se namaluva nivoto na lo{i krediti. Toa odi paralelno so za`ivuvaweto na ekonomijata. [tom se namalat rizicite so naplatata na kreditite, i bankite }e bidat pokomotni da go zgolemat kreditiraweto”, izjavi viceguvernerot na NBM, Dimitar Bogov.

Spored nego, monetarnata politika e postavena za da ja odr`i cenovnata stabilnost preku niska inflacija i stabilnost na kursot na denarot, no, sepak, postoi prostor vo koj mo`e da se manevrira i instrumentite na NBM da se stavat vo funkcija na stimulirawe na ekonomskata aktivnost. Spored poslednite podatoci, zaklu~no so oktomvri, kreditniot rast vo bankarskiot sektor iznesuva 8%, dodeka, pak, depozitite rastat so pozabrzano tempo od pove}e od 17%. Toa, spored ekonomistite, e dokaz deka doverbata na privatniot sektor kon bankite raste i e mnogu pogolema otkolku doverbata na bankite vo kompaniite.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka vo postkrizniot period niz koj minuva Makedonija klu~no

SR\AN KRSTI] PRETSEDATEL NA UO NA [PARKASE BANKA “Nie sme partneri, a ne sprotivstaveni strani.

Doverbata me|u nas e sega zagrozena. Fakt e deka izvorite na finansirawe ne se namaleni, no se restriktivni. Mora da se znae deka bankite imaat svoi produkti i baraat dobri klienti na koi }e gi prodadat svoite produkti, isto kako {to i kompaniite se borat za osvojuvawe na pazarot, odnosno za

zgolemuvawe na izvoznite zdelki.

Nie sakame da kreditirame dobri proekti, no mora da vnimavame i na sredstvata so koi rabotime, a vistinata e deka 10% od kreditite se te{ki za naplata.”

}e bide da se kreira postabilen finansiski sistem i najavi nekolku reformi vo oblasta na lizingot, investiciskite fondovi i voveduvawe na op{tinskite obvrznici, kako instrument za zgolemuvawe na likvidnosta.

“Vladata kontiniurano sproveduva strukturni reformi vo oblasta na finansiskiot sektor, celosno konzistentni so naporite na zemjata za vlez vo EU. Tie se vo nasoka na zajaknuvawe na stabilnosta i efikasnosta na finansiskiot sistem, preku obezbeduvawe podobra regulatorna ramka i sozdavawe preduslovi za razvoj na novi finansiski instrumenti i institucii, koi kako krajna cel imaat unapreduvawe na biznis-klimata i zabrzan ekonomski razvoj. Klu~na uloga vo razvojot na ekonomijata na sekoja dr`ava i vo sozdavaweto novi rabotni mesta e otvorawe na novi i razvoj na postojnite biznisi. Dostapnosta do evtin kapital e edna od najgolemite pre~ki so koi se soo~uvaat malite firmi i vo taa nasoka, osven bankite, kako alternativen na~in na finansirawe treba da se koristat i nebankarskite finansiski institucii”, pora~a Stavreski na otvoraweto na Finekspo 2010.

02.12.2010

IK POBEDNIK

3

E-LIDER

I

Iako samo skromni 10% od makedonskite gra|ani gi koristat 11-te elektronski uslugi koi gi nudat del od dr`avnite organi, sepak, za pofalba e inicijativata na USAID da sproveduva proekt koj turka reformi i transformacija na dr`avnata administracija.

Reformite se vo nasoka na pogolemo implementirawe na Internetot i informati~kata tehnologija za sozdavawe poefikasen i poprofesionalen servis za gra|anite.

Direktorkata na proektot na USAID, Elena Stamatoska, skromno veli deka ova e samo po~etok. Dokolku Vladata saka vistinski rezultati i reformi, ne treba da zastane tuka.

Naprotiv, treba da prodol`i so reformite, zatoa {to ima u{te mnogu rabota.

Da ne zaboravime, rabotata na Stamatoska voop{to ne e lesna. Taa e prvata koja gi probiva barierite, gi ru{i

ELENA STAMATOSKA predrasudite, gi prele`uva site detski b ole s ti na e-Vlada.

Makedonija denes mo`e da se pofali deka e lider vo regionot vo odnos na sproveduvaweto na konceptot elektronska vlada. So nego se olesnija del od dolgite i slo`eni proceduri pri prijavuvawe i odjavuvawe vraboteni lica, pri dobivawe uvozni i izvozni dozvoli i sli~no. Ako ovoj pristap zeme zamav, }e se zgolemi konkurentnosta na kompaniite i }e se namalat mo`nostite za korupcija vo instituciite. [est godini od sproveduvaweto na proektot, konstatira USAID, vo Makedonija se bele`i zna~itelno namaluvawe na korupcijata vo dr`avnite institucii i se zgolemi transparentnosta.

GUBITNIK

DR@AVNA TAJNA I ZA MINISTEROT

T

Treba{e da pominat pove}e od dve godini otkako ve}e ne e minister za odbrana, za Lazar Elenovski da doznae {to mu se slu~uvalo vo resorot. Qube Dukovski, funkcioner vo Ministerstvoto, neovlasteno, vo 2008 godina, sam podnel barawe za nabavka za potrebite na odbranata, sam odlu~il deka nabavkata e potrebna i sam naredil da bidat isplateni 640.625 evra na britanskata firma KIN KAM Servisis limited.

Naj~udno e kako vo Ministerstvoto, koe postojano kuburi so pari, dosega ne se zapra{ale kade oti{le pove}e od 250.000 evra (kolku {to dosega se isplateni spored dogovorot {to go sklu~il Dukovski so KIN KAM) sredstva od buxetot, a pritoa, sekoj ~ekor od nivniot pat do bankarskata smetka na bri-

LAZAR ELENOVSKI tanskata firma e sosema nelegalen.

Dukovski, iako nemal pravo, dogovorot go obele`al so “dr`avna tajna”, o~igledno, za da gi trgne od nego o~ite na qubopitnite, no za~uduva kako nikoj, pa nitu ministerot, ne bil “zaskokotkan” {to se nabavuva za suma pogolema od polovina mili-on evra, so tolku visok stepen na klasificiranost na informacijata. Pa, koj vo dr`avata treba da ima uvid vo dokumentite {to se odnesuvaat na odbranata, na koi stoi pe~atot “dr`avna tajna”, ako ne ministerot za odbrana?

MISLA NA DENOT BRENDOT ZA EDNA KOMPANIJA E ISTO ШTO I REPUTACIJATA ZA EDEN ^OVEK. REPUTACIJATA SE DOBIVA PRI OBIDOT DA GI SRABOTITE TEMELNO I NAJTE[KITE RABOTI

XEF BEZOS MEKSIKANSKI FINANSISKI ANALITI^AR

4 02.12.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

39

...POGLED NA DENOT...

IMA NADE@?!

IZVE[TAJOT OD [VEDSKATA VLADA OTKRIVA NOVI AKTERI TERI VO AFERATA

MO[E BAUM BIL “KOLATERALNA [TETA” NA KRIMINALOT VO SVEDMILK Spored izve{tajot za Svedmilk, Mo{e Baum bil kolateralna {teta i bil iskoristen za mlekarnicata da ja zeme Alon Barak i na kraj da se vrati kaj Ala Al Kafagi, po navodna cena od eden milion evra ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

o{e Baum, koj treba{e da bide “spasitel” na mlekarnicata Svedmilk, a zavr{i neslavno, bil samo edna kocka vo planot na Ala Al Kafagi i Alon Barak vo nivnata finansiska pronevera. Glavnite sodru`nici vo mlekarnicata, na ~elo so toga{niot zamenik-minister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, za da ja spasat propadnatata mlekarnica, a tie da ne bidat obvineti deka ja dovele do propast, go najdoa Mo{e Baum kako investitor koj }e gi re{i problemite.

No, spored izve{tajot za Svedmilk, nara~an od {vedskata Vlada, Mo{e Baum zavr{il kako kolateralna {teta vo ovoj proces i bil iskoristen samo za mlekarnicata da dojde vo racete na Alon Barak i na kraj da se vrati kaj Ala Al Kafagi, za navodna cena od eden milion evra.

“Mo{e Baum se najde vo sredina na opasnite vodi i trae{e samo 17 dena.

Problemite mu se zgolemija koga ja odbi ponudata od Alon Barak da ja otstapi mlekarnicata za eden milion evra. Isto taka se svrte protiv opasniot predlog na Velija. Baum ima{e {est milioni dolari od izraelski zemjodelski investiciski fond za

M

da investira vo Makedonija. Koga slu~ajot “Svedmilk” dobi mediumsko vnimanie i indikacii za izmama, Fondot se povle~e od investicijata i Mo{e ostana bez kakva bilo finansika poddr{ka”, pi{uva vo izve{tajot, koj go izrabotile eksperti za {vedskata Vlada.

Spored analizite na {vedskite eksperti, nemalo kriminal vo prezemaweto na mlekarnicata od Baum i deka toj e o{teten vo celata procedura.

“Vo na{ite analizi otkrivme deka toj od sopstveniot xeb potro{il 400.000 evra vo fabrikata i ja ostavil.

Nema{e kriminal od negova strana, bidej}i mlekoto i drugite proizvodi bile rasipani. Toj platil samo 30.000 erva za ~istewe”, se veli vo Izve{tajot.

Spored neoficijalni izvori na “Kapital”, koga Mo{e Baum do{ol vo Makedonija planiral da investira, odnosno sakal da ja kupi prilepskata fabrika Metalec. No, otkako se zdru`il so Ala Al Kafagi, re{il da ja prezeme toga{ ve}e propadnatata mlekarnica. Al Kafagi go ubedil Baum da ja zeme mlekarnicata, koja do gu{a bila zaglavena vo dolgovi, za samo edno evro.

Izvori na “Kapital”, koi se direktno involvirani vo slu~ajot “Svedmilk”, velat deka Al Kagafi zaedno so Roxer Oskarson i so toga{niot zamenikminister, Kristijan Delev, koj, kako {to se zboruva{e vo javnosta, go najde Mo{e Baum kako spasitel na

3 FAKTI ZA...

79.763 17.149 3.874

Svedmilk, kroele planovi kako da mu ja prodadat mlekarnicata bez da se otkrijat site kriminalni dejstva i finansiski proneveri koi bile praveni.

Kupoproda`bata be{e napravena, no za brzo vreme Baum izbega od Makedonija. Eden mesec podocna be{e proglasen ste~aj.

Posleden pat Mo{e Baum vo javnosta se pojavi na po~etokot na godinava, koga podnese `alba na odlukata na sudot za otvorawe ste~ajna postapka vo Svedmilk. Toj isprati pismo do javnosta vo koe pobara Svedmilk da prodol`i da raboti i da ne bide likvidirana.

“Bev edinstveniot zainteresiran da ja kupam fabrikata. Taa mi be{e ponudena, i ne dojdov specijalno za da ja kupam. Prezedov fabrika so problem, vleguvaj}i vo nekoi igri koi lu|eto gi igraat kaj vas, koi nemaat ni{to zaedni~ko so biznis i logiga”, pora~a Baum vo pismoto.

Spored nego, dr`avata treba da se zanimava so lu|eto koi ja dovedoa Svedmilk vo ovaa situacija, a ne so nego.

“Instituciite treba da se zanimavaat so lu|eto koi go donesoa Svedmilk do zaguba od 37,5 milioni evra. No, tie po~naa da se zanimavaat so mene, kako jas da gi napraviv tie dolgovi.

Jas ne zedov pari od Svedmilk, ne napraviv profit, tuku grupacijata izgubi pari vo Makedonija. Lu|eto {to napravija profit slobodno se dvi`at vo Makedonija i vo [vedska”, se veli vo pismoto.

PROCENKI...

OLI REN

evrokomesar za ekonomski i monetarni pra{awa

MILIONI NORMALNI METRI KUBNI GAS UVEZLA ZEMJAVA VO 2009 GODINA MILIONI NORMALNI METRI KUBNI GAS E NAJGOLEMA POTRO[UVA^KA NA GAS VO DEKEMVRI LANI MILIONI NORMALNI METRI KUBNI GAS E NAJMALOTO POTRO[ENO MESE^NO KOLI^ESTVO OD OVOJ ENERGENS LANI

EVROPSKATA EKONOMIJA ZAZDRAVUVA konomskoto zazdravuvawe vo Evropa e na dobar pat, a poslednite izve{tai na Evropskata komisija poka`uvaat deka posebno ohrabruva perspektivata za namaluvawe na brojot na nevrabotenite vo tekot na slednata godina.

“Iako rastot na bruto-doma{niot proizvod ne e ednakov me|u ~lenkite, se o~ekuva na nivo na EU ovaa godina da bide 1,7%, slednata 1,5%, za povtorno da zajakne na 2% vo 2012 godina. Istovremeno, i uslovite na pazarite na trudot {irum EU poka`uvaat znaci na umerena stabilizacija. Brojkite tuka mnogu }e se razlikuvaat od zemja do zemja”, najavi evrokomesarot za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren.

E

eka pravoto funkcionira i vo Turcija, kade {to operaciite na Velija funkcioniraat so godini, me|u drugoto i preku operaciite na negovata }erka (tamo{na snaa), doka`uvaat nekolku ne{ta! Prvo, turskite produkciski kompanii redovno fakturiraat za megaseriite {to “mega” Velija gi kupuva (a za toa turskite produkciski kompanii pla}aat danok redovno doma)!? Ne im teknuva da mrdnat levo-desno, oti kletvite na Ataturk }e gi stigne nemilosrdno...

Od druga strana, kolku pravoto i zakonite funkcioniraat vo Turcija mo`e da se vidi i od tekot na nastanite vo krajno `alnata balada - “Koga lisjata pa|aat”!?

Paralelno so dramite na Pero Nakov bb, drama se slu~uva i vo domot na Ali Riza Tekin!? Za malku dr`avata }e mu ja konfiskuva{e ku}ata zaradi neplateni rati za zemen kredit od bankata!? Kolku se samo sudbinski povrzani Velija i Ali Riza! Prosto e neverojatno – nasekade nepravda okolu makedonskiot mediski i du}anxiski mogul! Ah...

No, po~ituvani, da privr{am tuka so elaboraciite okolu alot na na{iot “tajkun vo najava”! Ajde malku za drugi mnogu va`ni ne{ta...

Koga na eden mesec pred Nova Godina na ista masa }e sednat biznismenite, bankarite i politi~arite, sekako deka ima nade` oti rabotite mo`e da trgnat na dobro dogodina, na primer! Makedonskata ekonomija, na istekot na ovaa godina e vo kriti~na to~ka – ili nagore ili nadolu!? Sekako, mo`e nagore, no ako postoi dovolno odgovornost i svesnost i kaj bankite i kaj kompaniite i osobeno kaj dr`avata!

A mo`eme i nadolu da trgneme, ako trite klu~ni faktori vo ekonomijata funkcioniraat kako rogovi vo vre}a (!?).

A rogovi kolku sakate...

Patokazite kade treba da odime bea poso~eni na v~era{nata tribina, organizirana od Skopski saem, a silno poddr`ana od Kapital. Patot e mnogu ednostaven...

Toa e pat vo samo eden pravec - Napred! ^uvme deka ekonomijata ni e vo isklu~itelno te{ka sostojba. Deka biznisot nema druga formula za izlez od krizata osven da pobara kreditna poddr{ka od bankite i discipliniran dr`aven buxet, vo koj ednakov prioritet }e imaat i prihodite i rashodite. Dobro e {to i bankarite i ministrite se soglasija so toa deka biznissektorot ne e nasaden segment od makedonskoto op{testvo vo vremeto na tranzicijata (i niz koj {to nekoj saka da gi prika`e site maani na ovoj proces vo zemjava).

“Kapital”, dragi moi, 11 godini ja tretira ovaa tema i se obiduva da gi povrze vo funkcionalna vrska biznisot - finansiskiot sektor - javniot sektor. Na{ite stavovi se jasni - ne mo`e bankite da bidat samo vo funkcija na {teda~ite, kako {to ne mo`e i dr`avata da bide samo vo funkcija na javnata administracija, a kompaniite vo funkcija na ostvaruvawe profit so koj }e se zadovoli edno semejstvo (tro{ewe za po doma).

Toa e premnogu mal prostor na koj treba da se doka`uvame koj e najmudar i najpameten. Kako ni odat rabotite vo dr`avava, konkurencijata e mnogu golema, no samo za izbor na proma{eni politiki, idei, re{enija, ~ekori...

Ima li volja da go pro{irime megdanot?! Sudej}i po v~era{nata kvalitetna i su{tinska rasprava, se ~ini ima. Ama... Stanuva zbor za potreba toa da se stavi na hartija, da se implementira vo eden dokument, koj potoa }e se prepoznae vo buxetot za 2011 godina, vo kreditnata politika na bankite, vo izvoznata strategija na dr`avata, vo politikata za stimulirawe na biznisot...

Mnogu institucii, politi~ki i ekonomski ~initeli, se odgovorni za da profunkcionira politikata za koja v~era site se soglasija deka e edinstvenoto izlezno re{enie za Makedonija. Taa politika se bazira na ~isti ekonomski principi, vo koi dr`avata ima isklu~itelno razvoen pridones.

Sega e vreme za konsenzus! Tolku spomenuvan, a tolku ignoriran! Ekonomijata bara konsenzus...

D

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

02.12.2010

CARINATA UTVRDI ZATAEN DANOK NA PERO NAKOV BB

GGRUEVSKI VO DRU[TVO NA AFRIKANSKITE LIDERI

rivi~na prijava poradi izdavawe la`ni fakturi zaraboti AKS –stra, edna od firmite locirani na Pero Nakov bb, informiraat izvori od Carinskata uprava.

Firmata AKS-stra, vo koja kako upravitel se javuva liceto Ramadan ^i~ek, turski dr`avjanin, nedostapen za makedonskite organi na progon, ima neplaten dolg po izvr{eni upravni re{enija vo visina od re~isi 39 iljadi evra.

Izvori od Carinata velat

remierot Nikola Gruevski, na marginite na samitot Afrika-EU ostvari sredba s so pretsedatelot na Zimbabve, Z Robert Gabriel Mugabe, M premierot na Centralnoafrikanskata ReC publika, Faustin Tudera, so p pretsedatelot na Tanzanija, p Jakaja Mir{o Kikvete, i so J premierot na Namibija, Nahas p Angula .

A Na N sostanokot so pretsedatelot l Mugabe razgledani se mo`nostite za sorabotka me|u m dvete zemji: d

K

deka kompanijata podnesuvala la`ni fakturi so cel da plati pomali carinski dava~ki. Dostavenite fakturi bile za uvoz na prehranbeni proizvodi.

Carinicite se posomnevale vo verodostojnosta na dokumentite, pa se obratile do svoite turski kolegi. Otkako gi dobile vistinskite fakturi, podnele krivi~na prijava, po {to vo prv stepen e donesena osuditelna presuda, velat od Carinskata uprava. Sega kompanijata mo`e da podnese

`alba do Apelacija.

Kontrolata na inspekciite be{e naso~ena kon {est firmi locirani na Pero Nakov bb, i toa kon: pe~atnicata Misirkov, Plus produkcija DOOEL Skopje, Sinim DOOEL Skopje, Akstra trejd DOOEL Skopje, AKS-stra DOOEL Skopje i Vreme E^ Skopje.

Inspektorite vlegoa vo prostoriite na ovie firmi otkako vo prethodnive 2 meseci go proveruvaa raboteweto na kompanijata za sokovi Mia Beverixis.

P

“Razgovaravme za sorabotka vo Afrikanskata unija, so evropskite zemji i, se razbira, celiot potencijal koj go imame da go iskoristime vo Zimbambve”, izjavil premierot Gruevski po sredbata.

Gruevski istaknal deka i pokraj toa {to Makedonija ne e ~len na EU i ne mo`e da odlu~uva za pra{awa koi ja zasegaat, smeta deka dijalogot me|u Zimbambve i Unijata treba da prodol`i za normalizacija na odnosite i ukinuvawe na nelegalnoto embargo.

5

Liderot na Zimbabve se `alel deka EU prodol`uva da gi {iri golemite kompromitira~ki sankcii za da se prekine dogovorot za partnerstvo koi gi vodi Afrikansko-karipskiotpacifi~ki blok i Evropa. “^lenovite na EU, isto taka go razo~araa Zimbambve so toa {to odbija da izdadat vizi za odredeni ~lenovi od ministerskata delegacija da prisustvuvaat na sostanocite vo Evropa, a del od niv gi pritvorija na aerodromite”, istaknal Mugabe.

KAKO GI CENI BRISEL POTEZITE NA VLADATA VO SKOPJE

MAKEDONIJA Í KA@A ZBOGUM NA UNIJATA! Sramniot napad na pratenikot Vlatko \or~ev vrz evroambasadorot Fuere srede Brisel go dokraj~i trpenieto na Unijata. Ottamu najotvoreno pora~aa deka nemaat namera da ja turkaat Makedonija vnatre, koga taa o~igledno preferira da ostane nadvor KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

edno vreme e Makedonija da bide iskrena, da si pogledne vo o~i i da priznae kade veli deka odi, a na kade, vsu{nost, se tera volanot. Vladata ne smee da si dozvoli da demonstrira diplomatska nepismenost i agresivnost so direkten napad na rabotata na evroambasadorot Ervan Fuere.

Podobro e da se izleze so jasen stav deka poradi postojanata nepravda od ju`niot sosed, zemjata e so godini blokirana i zatoa trpenieto e is~eznato, pa, ottuka, se gubi i `elbata za integracija”. So vakva ostra reakcija se javuvaat visoki diplomati vo Skopje, koi velat deka celiot diplomatski kor vo Makedonija e prosto {okiran od, kako

R

{to velat, “drskiot i bezobrazen odnos” na pratenikot na VMRO–DPMNE, Vlatko \or~ev, na sostanokot na Me{ovitiot parlamentaren komitet vo Brisel. \or~ev non{alantno go okvalifikuva Fuere deka raboti kako “sovetski ambasador vo zemja od var{avskiot pakt”, na {to dobi `estoka reakcija od evropskite ~elnici deka toa e nedozvoleno politi~ko odnesuvawe i deka Brisel e v~udoviden {to premierot Nikola Gruevski zastanal vo odbrana na stavovite na svojot pratenik.

Ona {to go brifiraat diplomatski izvori e deka vakviot nastap na \or~ev vo Brisel nemalo da zagri`uva ako toj ne e del od edna ve}e javna strategija na makedonskata Vlada, predvodena od VMRO– DPMNE i premierot Nikola Gruevski, koja vklu~uva postojani obidi za diskreditacija na celata Unija preku napadi na nejzinite ambasadori,

pratenici, izvestuva~i.

“Vo vakvi uslovi, nejasno e zo{to voop{to se davaat izjavi so zalo`bi za za~lenuvawe na Makedonija vo EU. [to o~ekuva va{ata Vlada? Deka nekoj na race }e ve zeme i }e ve vnese vnatre?

Ako celite na dr`avata ne se evroatlantskite strukturi, fer e toa da se ka`e javno.

KRIVI^NA PRIJAVA ZA VISOK FUNKCIONER NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA

TAJNO DOGOVORIL NABAVKI VREDNI POVE]E OD POLOVINA MILION EVRA! ddelot za organiziran kriminal, vo sorabotka so Upravata na finansiskata policija, v~era podnese krivi~na prijava protiv direktorot na Direktoratot za politika i planirawe, finansii i me|unarodna sorabotka vo Ministerstvoto za odbrana, Qube Dukovski, poradi postoewe na osnovano somnenie deka storil krivi~no delo - “zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe”.

Dukovski se tovari deka vo 2008 godina ja zloupotrebil slu`benata polo`ba i gi pre~ekoril granicite na svoite ovlastuvawa, sklu~uvaj}i dogovor so neposredna spogodba za nabavka na oprema vo vrednost od pove} e od polovina milion evra od firmata KIN KAM Services Limited od Velika Britanija.

Dogovorot bil ozna~en so “dr`avna tajna”, iako Dukovski nemal pismena soglasnost od ministerot za odbrana za sklu~uvawe dogovori so tolku visok stepen na klasifikacija, a nitu bila sprovedena voobi~aenata postapka za odreduvawe na potrebniot stepen na klasifikacija na

O

nabavkata. Nabavkata ne bila stavena vo godi{niot plan na Ministerstvoto za odbrana. Ne bila izvestena nitu Vladata. Pogre{en e duri i oddelot kade {to e sprovedena postapkata, koja trebalo da se izvr{i vo Sektorot za logistika, a bila izvr{ena vo Direktoratot za politika i planirawe, kade {to Dukovski e direktor.

Sklu~eniot dogovor se odnesuva na nabavka na 10 BGAN terminali so 10 SIM karti~ki i na aktivirawe na 5 aktivni i 5 pasivni satelitski linii i na nivno odr`uvawe, vo vkupna vrednost od 640.625 evra. Vremetraeweto na dogovorot e pet godini, so

mo`nost za prodol`uvawe.

Od Ministerstvoto za odbrana na dva pati (vo 2008 i vo 2009 godina) bila izvr{ena isplata so vkupen iznos od 259.850 evra na bankarskata smetka na britanskata firma.

Za da gi ovozmo`i pla}awata so koi e o{teten dr`avniot buxet Dukovski pred prvata isplata, na 27.06.2008, vo eden den, navodno, izgotvil i potpi{al barawe za nabavka na navedenata tehni~ka oprema i re{enie i naredba za isplata na 132.925 evra.

Istoto go napravil i pred vtoroto pla}awe, izvr{eno na 03.03.2009, so isplata na 126.925 evra.

Tuka se odi na niski udari i nekakvi somnitelni igri. Toa nema da se dozvoli”, velat na{ite sogovornici.

Vo kontekst na ovaa razo~aranost od Brisel e i stavot na pretsedatelot na Komitetot, Jorgos [acimarkakis, koj vo intervju, po skandalot so \or~ev, direktno pora~uva deka “Makedonija nikoj ne

ja tera so sila da stane ~lenka na EU” i deka i samiot toj ~estopati bil `rtva na zakani od vladeja~kata VMRO–DPMNE i obvinuvawa deka raboti vo interes na makedonskata opozicija.

Skandalozno, [acimarkakis ja obvinuva VMRO–DPMNE deka pobarala od stranski mediumi da napravat istraga

za da proverat dali toj zemal potkup od Grcite.

“Jasno e deka ovie provokacii doa|aat od VMRO–DPMNE. Ako nam, kako funkcioneri, ni se zakanuvaat, mo`ete slobodno da ka`ete zbogum na za~lenuvaweto...Ova me potsetuva na stilot od drugi delovi od Porane{na Jugoslavija, na lu|e koi na krajot zagubija sekakov kredibilitet i zavr{ija vo Hag. Soprete go ovoj konfrontira~ki ton!”, veli [acimarkakis.

Vo makedonskata Vlada v~era ostanaa nemi za ovoj dosega najseriozen napad od evropskite diplomati i funkcioneri za nivnata (ne) posvetenost na integraciite. Bez komentar se i vo Sekretarijatot za evropski pra{awa i vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

Iako najavija odgovor na obvinuvawata od [acimarkakis, i od vladeja~kata VMRO–DPMNE odlu~ija da mol~at.

6 02.12.2010 FOKUS: KRIZA BEZ GRANICI VO EVROPSKATA UNIJA

VIRUSOT NA BANKROT SE [IRI KO VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond se obiduvaat da ja spasat Irska i nejziniot finansiski sistem, otkako vladata vo ovaa zemja ve}e upotrebi dr`aven kapital za da im pomogne na bankite koi imaa golemi zagubi od krediti. Dali ova e edinstveniot problem na Brisel i na MMF? Dali virusot na bankrot, sepak, e izle~en i e spre~eno negovoto {irewe? Se ~ini ne. Portugalija go zgolemi buxetskiot deficit vo odnos na minatata godina, a [panija objavi deka kratkoro~niot dolg & e zna~itelno poskapen.

Za kogo postojat Mastri{kite kriteriumi, koi nametnuvaat strogi obvrski za finansiska disciplina na zemjite-~lenki na evrozonata, koga nikoj ne gi po~ituva?

Pazarot poleka stanuva svesen deka ovie sistemski problemi, koi baraat sistemski re{enija, ne se kratkoro~ni i ne va`at samo za edna zemja. “Finansiskiot crv” koj ve}e podolgo vreme gi jade Grcija i Irska, sega se prefrli i na Portugalija i [panija, a se najavuva i vo Belgija i Italija. Toa predizvikuva gubewe na doverbata kaj investitorite na ovie pazari i se zakanuva so {irewe vo okolnite.

Ovoj finansiski virus se {iri preku trgovskite vrski, ekonomskite sli~nosti i finansiskata povrzanost. Ekonomskata kriza vlijae na izvozot ili go namaluva prihodot od turizmot. Krahot na finansiite na edna zemja mo`e da vlijae vrz bankarskiot sektor na druga, ako bankite poseduvaat mnogu sredstva od pogodenata zemja. Ima i vtor izvor na zarazata. Portugalija, na primer, nema problemati~en bankarski sektor kako Irska, nitu buxetski deficit kako Grcija, no zatoa ima kombinacija koja gi zagri`uva investitorite - buxetski deficit, visok dr`aven dolg i nizok ekonomski rast. Tretiot izvor za prenesuvawe na virusot se investiciskite portfolija, koga padot na cenata vo eden sektor }e gi natera investitorite da po~nat so proda`ba na drugi sredstva.

So ogled na relativno malata golemina na ekonomiite na Grcija, Portugalija i Irska, spasuvaweto e izvodlivo, velat analiti~arite.

No, ako istoto se slu~i i so [panija, ~ii kamati tolku porasnaa {to zemjata ne mo`e da zeme kredit, mnogumina smetaat deka

E

Finansiskiot virus, koj predizvikuva bankrot vo zemjite od EU, se {iri preku trgovskite vrski, ekonomskite sli~nosti i finansiskata povrzanost.

Ekonomskata kriza mo`e da vlijae na izvozot ili da go namali prihodot od turizmot. Krahot na finansiite vlijae vrz bankarskiot sektor, ako bankite poseduvaat golema koli~ina hartii od vrednost od pogodenata zemja.

Mo`e da se ka`e deka se po~nuva so bum na pazarot na nedvi`nosti, koj potoa predizvikuva krah na finansiskiot sistem FINANSISKI POTREBI ZA PERIODOT 2011- 2013 Zemja Buxetski deficit Obvrznici Vkupno Irska 49,9 16 65,9 24,6 26,9 51,5 Portugalija 204,7 146,4 351 [panija Vo milijardi evra, spored HSBC spasuvaweto na zemjata bi bilo neprakti~no, a verojatno }e bide potrebno i restrukturirawe na dolgot, {to mnogu lo{o bi vlijaelo na sopstvenicite na {panski obvrznici, a toa se mnogu evropski banki. Preventivno, ve}e se prodavaat {panski, portugalski i italijanski obvrznici i se kupuva osiguruvawe protiv bankrot od ovie zemji.

Paktot za stabilnost i rast }e mora da se menuva za da ovozmo`i rano otkrivawe i korigirawe na ekonomskite neramnote`i i voveduvawe strogi sankcii za dr`avite koi ne gi sledat pravilata.

SÈ PO^NA OD GRCIJA Vo poslednata decenija Grcija stanuva{e s$ pozadol`ena zemja, s$ dodeka ne go dostigna dnoto ovaa godina. Taa ja isprovocira najgolemata kriza dosega vo evropskata zaednica. Vo dekemvri 2009 godina, premierot Jorgos Papandreu soop{ti deka negoviot prethodnik go prikrival vistinskiot buxetski deficit i po nekolku rundi kratewe na buxetot, vetuvawa i poddr{ka od evropskite partneri, Papandreu ne uspea da go sopre rastot na kamatnite stapki. Vo april formalno go pobara veteniot paket

ite zemji-~lenki na EU vo 2011 godina }e zabele`at pozitivni stapki na ekonomski rast, no dol`ni~kite i problemite so buxetskiot deficit i ponatamu }e ja pritiskaat Unijata, soop{ti Evropskata komisija vo prvite ekonomski prognozi za periodot do 2012 godina.

EU vleze vo recesija minatata godina, koga ekonomiite na blokot od 27 zemji vo prosek zabele`a pad na aktivnosta od 4,2%. Ovaa godina pogolem broj zemji }e zabele`at pozitivna stapka na rast, so isklu~ok na 5-6, dodeka Grcija i Portugalija }e imaat negativna stapka i vo 2011 godina.

Vo 2012 godina site ~lenki na Unijata }e zabele`at pozitivni stapki na rast

S

finansiska pomo{ od 60 milijardi evra, narekuvaj}i ja negovata zemja “brod {to tone”.

Po tri meseci od istoriskata programa za spasuvawe na ekonomijata, vredna 110 milijardi evra, obezbedeni od EU i MMF, gr~kata Vlada se obide da gi skrati tro{ocite za da ja spasi sopstvenata zemja. No, toa predizvika otpor kaj naselenieto vo zemjata, kade {to sekoj tret e vraboten vo dr`avna slu`ba. Protestite poleka stivnuvaat, {to mo`ebi zna~i deka Grcite, iako se luti i nezadovolni, ne gledaat drug izbor za izlez osven “stegawe na

remenot”.

IRSKA - ZA SÈ SE VINOVNI NEDVI@NOSTITE S$ do septemvri 2008 godina Irska be{e visokokonkurentna ekonomija, nejzinite tekovni bilansi bea vo suficit, a ekonomskiot rast silen. I pokraj relativno niskite danoci, vo Irska postoe{e visoka fiskalna disciplina i buxetski suficit vo godinite pred globalnata ekonomska kriza. Dolgot vo odnos na bruto-doma{niot proizvod vo 2008 godina iznesuva{e 44%.

Glavniot problem nastana poradi ogromniot rast na pazarot na nedvi`nosti, sozdavaj}i balon, koj

EU I VO 2011 POD na BDP, koi }e se dvi`at od 0,8% vo Portugalija do 4,2% vo Polska, pod pretpostavka ~lenkite vo me|uvreme da ne ja promenat ekonomskata politika.

EU vo celina vo ovaa i idnata godina treba da

zabele`i stapka na rast od okolu 1,75%, dodeka vo 2012 godina taa treba da se dvi`i okolu 2%, procenuvaat od Brisel.

EVROZONATA GO ZAGROZUVA ZAZDRAVUVAWETO NA SVETSKATA EKONOMIJA “Aktuelnata finansiska kriza vo

XON LIPSKI PRV ZAMENIK-IZVR[EN DIREKTOR NA ME\UNARODNIOT MONETAREN FOND “Aktuelnata finansiska kriza vo mnogu zemji od evrozonata mo`e da go zagrozi po~natiot proces na zazdravuvawe na svetskata ekonomija.

Prisutnata tenzija na pazarot na obvrznici vo zonata na evroto vo Evropskata unija mo`e da se pro{iri vrz realnata ekonomija na celiot region, predizvikuvaj}i poskapuvawe na kreditite, vlo{uvawe na uslovite za zaemi i odlevawe na kapitalot.”

^ETVRTOK

ON JUGOT NA EVROPA! FONDOT ZA SPAS NA EVROZONATA NEMA DA BIDE DOVOLEN! Ekonomistite predupreduvaat deka fondot za pomo{ na zagrozenite ~lenki na evrozonata, vreden 750 milijardi evra, mo`ebi nema da bide dovolen za spas na {panskiot finansiski sektor. Evropa e vo panika deka {panskata ekonomija, koja e dva pati pogolema od gr~kata, irskata i portugalskata zaedno, ne e sposobna da go namali tretiot najgolem buxetski deficit vo evrozonata.

“Pra{aweto ne e dali }e bide potrebno spasuvawe na [panija, tuku koga?! Za `al, oficijalniot evropski fond za pomo{ na zagrozenite ~lenki nema da bide dovolen za spas na ovaa ekonomija”, predupreduva Nuriel Rubini, nobelovec i univerzitetski profesor od Wujork.

Toj prv ja predvide svetskata finansiska kriza, a sega [panija ja narekuva “golem slon vo sobata”. Sprotivno na toa, {panskiot minister za finansii, Elena Salgado, izjavi deka nejzinata “zemja nema namera da bara pomo{“.

I BELGIJA SLEDNA NA UDAR?!

Vo fokusot na vnimanieto se nao|a i Belgija. Javniot dolg na ovaa zemja iznesuva okolu 100% od BDP. Pokraj ovoj fakt, Belgija e bez vlada od izborite odr`ani vo juni poradi sporot me|u flamanskite i valonskite partii za pra{aweto za regionalnite reformi.

Belgija e kako [panija, Portugalija i Italija. Mnogu e ranliva, bidej}i ne e fiskalno zdrava. na krajot pridonese za vlo{uvawe na bilansite na irskite banki poradi hipotekarnite krediti. Bankarskiot sistem se najde pred kolaps, a dr`avata mora{e ne{to da prezeme.

Blagodarenie na nacionalizacijata na irskite banki, javniot dolg dostigna zagri`uva~ki visoko nivo od 98,5% od BDP vo 2010 godina, a prosekot na EU iznesuva{e 82%.

Za razlika od gr~kiot, irskiot javen dolg glavno pretstavuva posledica na poddr{kata na problemati~nite banki. No, toa ne ja namaluva potrebata od fleksibilna konsolidacija. Deficitot na dr`avniot buxet v godina }e dostigne 32% od BDP. Dr`avite-~lenki na Evropskata unija go odobrija planot za pomo{ na Irska, spored koj, za prvpat i privatniot sektor }e podnese del od tro{ocite. Me|unarodniot finansiski paket za Irska iznesuva 85 milijardi evra so kamata od 5,8%.

Od odobreniot iznos, 50 milijardi evra se za finansirawe na buxetot, 35 milijardi za bankite, od koi 10 milijardi za “itna rekapitalizacija” i 25 milijardi vo slu~aj na potreba.

Pomo{ta za izvlekuvawe na Irska treba da prati signal deka evrozonata mo`e da se spasi so pari od svoite zemji. No, so ovoj plan, “finansiskata bolka”, pokraj bankite, }e ja spodelat i kreditori od privatniot sektor, {to poka`uva deka dare`livosta na zemjite od EU nema da bide ve~na.

I vo Dablin se odr`aa masovni demonstracii protiv najavenite ostri merki za kratewe na buxetskata potro{uva~ka, {to gi najavi Vladata na premierot Brajan Kouen otkako se soglasi da primi finansiski zaem od EU i MMF. [PANSKA PAZARNA KONFUZIJA [panija se soo~uva so golemi problemi bidej}i praznite stanovi i ku}i izgradeni vo nekoga{niot “grade`en bum” ~ekaat nekoj da gi kupi. Vo momentot vo [panija vladee zbrka za odreduvaweto na vistinskite ceni na nedvi`nostite, pa zatoa mnogu investitori se povlekoa od pazarot. Analiti~arite na ovoj pazar, pretstavnicite na agenciite za nedvi`nosti i ekonomistite tvrdat deka vladinite podatoci za cenite, kako i statistikite na nekoi od kompaniite, poka`uvaat pad na cenite na nedvi`nostite. Toj fakt predizvikuva konfuzija i strav me|u investitorite koi bi mo`ele da im pomognat na bankite. [panskiot “stanben” bum svoevremeno gi naduva cenite na nedvi`nostite za pove}e od 100%, poka`uva analizata na Luis Garciona, profesor na London School of Economics. Na {panskiot pazar otpa|aat duri dve tretini od vkupno izgradenite stanovi i ku}i vo Evropa me|u 1999 i 2007 godina.

Ovaa konfuzija ja sledi i dilemata za vistinskata zaguba vo bilansite na bankite koga se vo pra{awe

PRITISOK mnogu zemji od evrozonata mo`e da go zagrozi po~natiot proces na zazdravuvawe na svetskata ekonomija”, izjavi prviot zamenik-izvr{en direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Xon Lipski.

Spored nego, prisutnata tenzija na pazarot na obvrznici vo zonata na evroto vo Evropskata unija mo`e da se pro{iri vrz realnata ekonomija na celiot region, predizvikuvaj}i poskapuvawe na kreditite, vlo{uvawe na uslovite za zaemi i odlevawe na kapitalot.

Razvojot na nastanite vo evrozonata poslednite denovi poka`a deka rakovodstvoto na EU i Vladata na Irska zasega uspevaat da se izborat so kriznite tendencii vo irskite banki. Poradi toa, i ponatamu e prisutna

opasnosta od nejzino {irewe vrz drugite zemji od evrozonata, vklu~uvaj}i gi i Portugalija i [panija, i sozdavawe sistemska kriza na finansikiot pazar na Evropskata unija.

Lipski izjavi deka MMF ima rezervi za pomo{ na Portugalija dokolku Lisabon toa go pobara, dodavaj}i deka zasega Portugalija ne pobarala finansiska pomo{. Komentiraj}i go razvojot na nastanite vo enomijata na Irska, Lipski naglasi deka irskata kriza “ne e golema i mo`e da se re{i”, imaj}i gi predvid dimenziite na zemjata vo sporedba so evrozonata.

Spored nego, krizata vo Grcija ja predizvikaa “serioznite dano~ni debalansi”, dodeka vo Irska “situacijata vo finansiskiot sektor na zemjata”.

02.12.2010

FERNAND TE[EIRA FERNANDO DOS SAN SANTOS MINISTER ZA FINANSII NA PORTUGALI PORTUGALIJA “EU ne mo`e da & nametne pomo{ na Po Portugalija, iako s$ po~esti se {p {pekulaciite deka na krajot }e mor mora da ja pobarame” Elena Salgado, minister za finansii na [panija “[panija nema namera da pobara finansiska pomo{.”

ITALIJA - RIZI^NA KAKO PORTUGALIJA, POOPASNA OD [PANIJA

BUXETSKI DEFICIT VO ZEMJITE OD EU Grcija Irska Velika Britanija [panija Letonija Portugalija Litvanija Romanija Slova~ka Francija Polska Belgija Kipar ^e{ka Slovenija Holandija Italija Bugarija Ungarija Malta Avstrija Germanija danska Finska Estonija [vedska Luksemburg

15,4 14,4 11,4 11,1 10,2 9,3 9,2 8,6 7,9 7,5 7,2 6 6 5,8 5,8 5,4 5,3 4,7 4,4 3,8 3,5 3 2,7 2,5 1,7 0,9 0,7

Izrazen vo procenti od BDP

vlo`uvawata vo nedvi`nosti.

Spored podatocite na centralnata banka na [panija, bankite dr`at okolu 60 milijardi evra vo nedvi`nosti. Toa mo`e da dovede do povisoki rezervacii za problemati~nite krediti vo idnite kvartali.

Stravot kaj evropskite investitori e deka [panija go gubi tloto pod nozete i deka naskoro }e mora da posegne po evropskiot fond za spas. Iako investitorite procenuvaat deka Portugalija e sledna na listata potencijalni korisnici na finansiska pomo{ od EU, [panija zadava mnogu pove}e glavobolki

Iako Italija, tretata po golemina evropska ekonomija, so svoite slabosti ne e sli~na so zasega problemati~nite Grcija i Irska, za `al, nalikuva na problemati~nata Portugalija, potvrduvaat analiti~arite.

Italija zasega go izbegna krahot na bankarskiot sektor i pazarot na nedvi`nosti od irsko-gr~ki razmeri, no e izlo`ena na zabaven rast i pad na buxetskite prihodi od danoci, koi mnogu lesno mo`e zemjata da ja dovedat do to~kata na insolventnost, odnosno nemo}nost za pla}awe na dolgot. U{te pogolem problem pretstavuva toa {to italijanskata ekonomija e za polovina pogolema od {panskata, pa u{te pogolema e i zakanata deka evropskiot fond za spas ednostavno ne bi bil vo sostojba da go finansira izlezot od bankrot na ovaa zemja. zaradi svojata golemina. So deficit od 9,3%, [panija, po Grcija i Irska, ima najgolem buxetski deficit vo evrozonata. [panskite banki }e mora da se borat za refinansirawe na okolu 85 milijardi evra dolg slednata godina, a tro{ocite za zadol`uvawe rapidno rastat, zaedno so gri`ite na Evropa deka na ~etvrtata najgolema ekonomija vo evrozonata }e & bide potreben krizen finansiski paket. Rastot na tro{ocite za zadol`uvawe na {panskite banki pretstavuva dopolnitelen tovar, bidej}i tie ve}e se pogodeni od rastot na rezervaciite za problemati~ni zaemi i od padot na prihodite.

PORTUGALIJA SO NELIKVIDNI BANKI Portugalskite banki se soo~eni so s$ poseriozni problemi vo likvidnosta, predupredi centralnata banka na ovaa zemja. Ako Vladata ne prezeme verodostojni i dolgoro~ni merki za da ja konsolidira sostojbata vo dr`avnite finansii, rizikot za bankite }e stane neizdr`liv. Bankite traba da gi namalat kreditnite plasmani, da go pottiknat {tedeweto i da pobaraat novi izvori na finansirawe. Centralnata banka na Portugalija predupreduva deka finansiraweto naskoro mo`e da bide neizbe`no.

Glavnite rizici za portugalskata ekonomija vklu~uvaat slab

MERKEL - KNIGOVODITEL NA EVROPA Dodeka evroskepticite tvrdat deka Germanija preskapo }e go plati spasuvaweto na evrozonata, vo Berlin se podgotveni da ja prifatat vode~kata uloga vo kreiraweto na evropskata idnina.

Vo prv plan izleguvaat brojkite od koi na prose~niot Germanec mo`e samo da mu se zavrti vo glavata: za spas na Irska treba da se odvojat 85 milijardi evra, pomo{ta za Portugalija }e iznesuva 50 milijardi evra, a finansiskata odbrana na [panija mo`e da ~ini pove} e od 300 milijardi evra, koi treba da padnat vrz negoviot grb.

No, za Germanija ostanuva klu~no pra{aweto kako “zarazenite” ~lenki od evrozonata }e se odnesuvaat i }e gi tro{at parite od fondot za spas. Tuka glavna uloga ima germanskiot kancelar, Angela Merkel, koja zaradi svoite tvrdi stavovi, stana cel na ostri kritiki.

No, tuka se pojavuva i eden nepobien fakt - deka bez Germanija i evroto, “zarazenite” dr`avi }e nemaat {ansa da pre`iveat.

rast, golem buxetski deficit i rast na prinosot na dr`avni obvrznici. Portugalskiot parlament minatata nedela go odobri predlogot-merki za {tedewe vo buxetot, ~ija cel e namaluvawe na deficitot od minatogodi{nite 9,4% na 4,3% vo 2011 godina.

Pove}eto zemji od evrozonata i Evropskata centralna banka vr{at pritisok vrz Portugalija da trgne po stapkite na Grcija i Irska i da pobara pomo{ za da spre~i i [panija da dojde vo situacija da mora da go stori istoto. Koga Portugalija bi pobarala pomo{ od Fondot, toa }e bide dobro i za [panija, bidej} i na ovaa ekonomija zna~ajno vlijae tokmu zadol`enosta na Portugalija.

Portugalskiot minister za finansii, Fernando Te{eira dos Santos, izjavi deka EU ne mo`e da & nametne pomo{ na negovata zemja, iako s$ po~esti se {pekulaciite deka Portugalija na krajot }e mora da ja pobara. Dos Santos istakna deka “postojat takvi koi mislat deka najdobar na~in za odr`uvawe na stabilnosta na evroto e da im se nametnuva pomo{ na zemjite koi vo ovoj moment se pove}e pod reflektori od drugite”. Portugalskiot minister izjavi deka na negovata zemja ne & e potrebna finansiska pomo{, bidej}i taa ne se nao|a vo tolku seriozna situacija kako Irska.

7

8 02.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

KONCEPTOT E-VLADA SLABO PRIMENLIV VO MAKEDONIJA

BEZ POLITI^KA VOLJA, XABE TEHNOLOGIJA!

Eliminiraweto na ~ove~kiot faktor vo odlu~uvaweto na administracijata }e ja namali korupcijata, no pred da profunkcionira tehnologijata, politi~kite eliti treba da odlu~at deka navistina se podgotveni za reformi GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

amo 10% od Makedoncite redovno gi koristat internetuslugite koi im gi nudi Vladata. Od vkupno 11 uslugi, koi se dostapni vo elektronska forma, najkoristena e aplikacijata za vrabotuvawe vo javnata administracija.

Drugite elektronski uslugi, kako elektronski javni nabavki, e-dano~ni prijavi i edno{alterskiot sistem za uvozni i izvozni dozvoli, s$ u{te slabo se koristat od strana na gra|anite i kompaniite.

Iako edna od osnovnite celi na proektot e-Vlada, poddr`an od USAID, e profesionalizacija i zgolemena efikasnost na administracijata, vpe~atok e deka i {est godini od negovoto lansirawe reformite tapkaat vo mesto.

Na v~era{nata konferencija "E-Vlada za zgolemena efikasnost i transparentnost", direktorot na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, istakna deka za efikasna i transparentna javna administracija neophodno e celosno implementirawe na konceptot

S

e-Vlada.

"Znaeme deka eden od naj~esto spomenuvanite problemi na biznis-zaednicata e politiziranata i neefikasna javna administracija. ^udnite proceduri i dolgoto ~ekawe gi zgolemuvaat tro{ocite na kompaniite i ja namaluvaat nivnata konkurentnost. Dosega bea prezemeni mnogu obidi za reforma na javnata administracija, no nitu edna ne e tolku efikasna kako voveduvaweto na elektronski javni uslugi. Vo dene{nata era na sovremena tehnologija, e-Vladata e vistinskiot odgovor za efikasna i transparentna administracija", poso~i Fric.

No, tehnologijata ne bi zna~ela ni{to ako otsustvuva politi~ka volja.

"Novite tehnologii }e igraat golema i va`na uloga vo reformata na javnata administracija. Samite informati~ki re{enija nosat beneficii i ja podobruvaat rabotata i efikasnosta na administracijata. Me|utoa, informatikata sama po sebe ne gi nosi rezultatite. Samite tehnologii i nivnata primena ne zna~i avtomatski efikasnost. Toa podrazbira mnogu promeni vo samite

institucii, podobruvawe na kapacitetite na instituciite, kako i potransparentno informirawe na gra|anite.

Iako ima aplikacii za koi sme lideri vo regionot, sepak, ima i takvi vo koi zaostanuvame, tokmu zatoa {to instituciite ne se podgotveni da gi implementiraat potrebnite re{enija", poso~i Bardil Ja{ari, direktor na fondacijata Metamorfozis.

Iako nikoga{ ne e docna koga se reformite vo pra{awe, sepak, Makedonija seriozno zaostanuva vo reformiraweto na javnata administracija.

Toa go priznava i dr`avniot sovetnik vo Agencijata za dr`avni slu`benici, Aleksandar Ugrinoski, koj smeta deka idejata za reformata na administracijata da bide pod kapa na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo pred sebe ima dolg pat koj treba da go istr~a, bidej}i dovolno odevme dosega.

Toj se slo`uva so Ja{ari deka politi~kata volja ima najgolema uloga vo ovaa seriozna reforma.

"Samo 20% od uspehot zavisi od informati~kata tehnologija, 70% od politi~kata volja, a samo 5% se povrzani so sre}a i splet na okolnosti",

Elektronskoto aplicirawe za vrabotuvawe vo javnata administracija e najkoristenata e-usluga rezimira Ugrinovski.

Proektot na Vladata go prezentira{e ministerot za transport i vrski, Mile Janakievski, koj veli deka konceptot e-Vlada gi obedinuva postoe~kite e-vladini politiki i strategii za uspe{na transformacija i

implementacija na noviot koncept za e-vladeewe.

"Usvoena e Nacionalna strategija za e-Vlada, koja gi postavuva vladinite strate{ki celi za iskoristuvawe na pridobivkite od informacisko-komunikaciskite tehnologii za integrirano,

efikasno i moderno rabotewe na dr`avnata administracija", poso~i Janakievski.

V~era, ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, vo Brisel go prezentira{e noviot vladin proekt za reforma na javnata administracija.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

NAJGOLEMIOT INVESTITOR ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI PIGON: Vo oktomvri 2009 godina Evropskata komisija go objavi ohrabruva~kiot izve{taj za podgotvenosta na Makedonija za ~lenstvo vo EU. Pro~itav deka za 2 ~asa bile prateni {est e-mejlovi od i do edna ambasada vo Skopje.

JAN^ESKI: ^ekaj malku.

Saka{ da mi ka`e{ deka preku Vikiliks se trudi{ da go razbere{ svetot?

Sekoga{ si mislev deka mnogu pove}e si zainteresiran za direktni kontakti so lu|eto i gradewe na prijatelstva, no ne vo politikata!

Ne{to te premislilo?

PIGON: Ne, ne sum se premislil. Dokumentot {to go ~itam e oficijalno objaven na veb-stranicata na kancelarijata na glavniot inspektor vo Stejt departmentot, koj, pokraj drugoto, sproveduva i evaluacija na rabotata na ambasadite i konzulatite na SAD vo svetot. Sekoga{ koga sum vo Skopje i koga }e go vidam kompleksot zgradi na “Amerikanskoto” kale sekoga{ se pra{uvam {to se slu~uva tamu. Ovoj izve{taj

ka`uva kolku mnogu lu|eto koi rabotat tamu pridonesuvaat za razvojot na Makedonija.

JAN^ESKI: Tie se prijateli na Makedonija!

Makedonija nema dilema za toa. Priznavaweto na ustavnoto ime, pomo{ta koja ja davaat na mnogu poliwa... Ne znam dali makedonskite diplomatskokonzularni pretstavni{tva vo svetot se evaluiraat?

Toa bi bilo ubava rabota, za da se znae {to i kako se raboti? Taka makedonskata javnost }e znae mnogu pove}e za aktivnostite na na{ite ambasadi, konzulati i misii niz svetot.

Sigurno ima na {to da se gordeeme!

PIGON: No, nekoi brojki koi se objaveni javno javnosta ne sekoga{ gi znae. Spored toj amerikanski izve{taj, vkupnata pomo{ na SAD za Makedonija vo 2009 godina bila okolu 23 milioni dolari.

Za 2011 godina se bara 31,6 milioni dolari. Ako se soberat sive ovie pari, da re~eme za 2-3 godini, mo`e da se vidi deka toa e mnogu pove}e otkolku site realni (ne pozajmeni pari) stranski direktni investicii vo Makedonija.

JAN^ESKI: Amerikanskata pomo{ e isklu~ivo va`na, osobeno vo poslednite dve “su{ni” godini na stranski investicii vo Makedonija.

Nekoi “gurua” za stran-

ski investicii velat deka nema da se slu~at golemi promeni na investiciskiot “veter” vo slednite 3 godini, iako nudat veter za koj ne ka`uvaat otvoreno od kaj }e duva. Sepak, kormiloto e vo na{i race, a za toa koj veter }e go iskoristime...? Onoj koj dosega pomaga{e vo na{eto dvi`ewe napred ili }e svrtime za da iskoristime nekoi drugi vetri{ta koi mo`at da n$ odnesat vo nevreme i da go rascepat brodot “Makedonija” na polovina.

Mislam, se razbirame.

PIGON: Tokmu taka. Vo vakvi vremiwa, tehni~kata pomo{ kako ovaa na USAID, za podobruvawe na konkurentnosta, obrazovnite standardi, demokratskite promeni, e od neprocenliva vrednost.

Ne deka sum opsednat od brojkite, tuku, za da bide jasno, amerikanskiot narod samo preku USAID investiral okolu 500 milioni dolari vo Makedonija od 1993 godina. Tie se definitivno najgolemiot investitor vo Makedonija.

Ovie polovina milijarda dolari se od amerikanskite dano~ni obvrznici i ne se dojdeni za da ja iskoristat prednosta na makedonskata evtina rabotna sila, tuku da & pomognat! 1.000 u~iteli bile sertificirani, 100 u~ili{ta bile renovi-

rani – ova se samo 2 od mnogute uspe{ni primeri.

Nie vo Polska se se}avame mnogu dobro kako vakov vid pomo{ ni pomogna za vreme na tranzicijata.

JAN^ESKI: Se se}avam koga mi zboruva{e za obrazovniot pridones i kako mnogu studenti i profesori bile pomognati vo Polska. I kolku od niv potoa se preselile vo politikata, konsultantstvoto i kako ova go podobrilo kvalitetot na `ivotot.

PIGON: Godinata {to ja pominav vo SAD preku stipendijata Fulbrajt be{e definitivno presvrt vo mojata profesionalna kariera. No, pove}e od ova e toa {to nau~iv mnogu za odnesuvaweto na amerikanskiot narod. Pred pove}e od 20 godini onie mnogu popularni zborovi “Da, nie mo`eme” gi nau~iv `iveej}i edna godina so amerikanska familija. Tie ne bea milioneri.

Vo Dejvis, Kalifornija, kade {to prestojuvav, nekolku `eni od sosedstvoto sozdadoa {ema za sobirawe stari vesnici.

Edna{ nedelno edna od niv gi prodava{e kako hartija za reciklirawe.

So parite koi gi zarabotuvaa kupuvaa hrana za gladnite deca od Nikaragva.

JAN^ESKI: No, ne site funkcioniraat po amerikanskata filozofija. Nekoi evropski dr`avi imaat

polesen pristap – na primer, se finansira proekt od 400 iljadi evra vo koj 80%-90% od buxetot odi na konsultantski tro{oci za eden “super ekspert”.

Filozofijata na amerikanskite programi za tehni~ka pomo{ ima razvojno vlijanie.

PIGON: Da, taka e. Se opfa}aat mnogu sektori.

Se pomaga vo praveweto javni privatni partnerstva. Gi ~itav dokumentite na proektot “Razvoj na investiciite i poddr{ka za unapreduvawe na izvozot” (IDEAS) na USAID Makedonija, za koj e vo tek tenderskata procedura.

Komponentite na proektot pokrivaat razli~ni centri na donesuvawe odluka i razli~ni aspekti, ne samo edna institucija. I povtorno, ovoj proekt zna~i 5 milioni dolari za Makedonija od amerikanskiot narod!

JAN^ESKI: Ova e golema poddr{ka za glavnite dvi`e~ki sili, investiciite i izvozot, na edna dr`ava. Ima {to da nau~i Makedonija od SAD. Mo} ta i vlijanieto na SAD vo svetot se pri~inite zo{to tolku mnogu denovive celiot svet e “zapalen” po Vikiliks.

PIGON: Se pla{am deka Vikiliks “treskata” e dvojno pogolema zatoa {to lu|eto sakaat da znaat i {to drugite ambasadi in-

STANISLAV STAN ST ANIS AN ISLA IS LAVV PI LA PIGON PIGO GON GO N formirale za odredena tema, a dosega ne bilo ukradeno od nekoj haker.

Ako golema internacionalna kompanija donese pari preku stranska direktna investicija, dali e taa neutralna?

Tie ne pravat pritisok i ne vlijaat na ekonomskata odluka na Vladata? Se se}avam, edna golema avtomobilska kompanija pregovara{e proekt istovremeno vo Polska i ^e{ka. Vo Praga }e liferuvaa {to e polskata ponuda, a vo Var{ava velat kolku e dobra ~e{kata ponuda.

Vaka gi dobivaa najdobrite uslovi.

JAN^ESKI: Mo`e da se re~e sli~en slu~aj imame denovive i vo Skopje so eden stranski investitor. Den pred da imaat sredba vo Vladata, be{e objavena “tajna” vest za golem investitor. Bea objaveni i nekoi “uslovi” za Vladata. No, den po razgovorite “prote~e” informacija za golemiot investitor. Kolku i da e “taen” toj investitor, daleku e zad najgolemiot investitor vo Makedonija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.260

MBI 10

MBID

114,60

2.438 2.433

2.255

9

02.12.2010

^ETVRTOK

OMB

114,40

2.428 2.250

114,20

2.423 2.418

2.245

114,00

2.413 2.240

113,80

2.408 2.235

2.403

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

01/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

113,60

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

01/12/10

26/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

01/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

ODR@LIVIOT RAZVOJ E ZAEDNI^KA ODGOVORNOST NA KOMPANIITE I OP[TESTVOTO

MAKEDONSKITE KOMPANII STANUVAAT SÉ POODGOVORNI

17.03.2010 9

Vo izminatite tri godini 180 kompanii podnele aplikacija do Koordinativnoto telo za op{testvena odgovornost za dobivawe nagradi od oblasta na op{testvenata odgovornost, a okolu 50 doma{ni kompanii ve}e gi prifatile desette principi za dobro korporativno upravuvawe na Globalniot dogovor na Obedinetite nacii METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

TRETINA PROMET SO EDNA OBVRZNICA

akedonskite kompanii stanuvaat s$ posvesni za svojata uloga vo odr`liviot razvoj na ekonomijata i op{testvoto vo koe rabotat, poka`uvaat podatocite na Koordinativnoto telo za op{estvena odgovornost.

Goran Lazarevski, pretsedatel na Kooordinativnoto telo, veli deka vo izminatite tri godini do ova telo pristignale pove}e od 180 aplikacii na kompanii za dobivawe nagradi od oblasta na op{testvenata odgovornost, a okolu 50 doma{ni kompanii ve}e gi imaat i prifateno desette principi na Globalniot dogovor na Obedinetite Nacii, koj se odnesuva na pribli`uvawe na principite na biznis-zaednicata so onie na ON. Ovie podatoci bea soop{teni na Prviot partnerski forum, koj se odr`a v~era vo Centarot za edukativen razvoj na M6, pod pokrovitelstvo na Globalniot dogovor, a vo organizacija na cementarnica Usje.

“Minato e vremeto koga za kompaniite be{e va`no samo dobro da rabotat. Denes se vrednuvaat i mnogu drugi raboti pokraj uspehot vo biznisot, a toa e sozdavawe dobra klima za rabota, po~ituvawe na

M

~era ima{e silen pad na trguvaweto na Makedonska berza vo odnos na vtornikot. Milionski promet be{e ostvaren samo so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Berzata v~era zatvori so ostvaren promet od 3,4 milioni denari, re~isi identi~no kako i vo ponedelnikot.

Najgolem promet, pak, kaj akciite, od 530.000 denari, e ostvaren so akcijata na grade`nata kompanija Granit.

Akcijata na Alkaloid, koja vo vtornikot be{e vo centarot na interes na investitorite, ostvaruvaj}i promet od 3,7 milioni denari, den potoa zavr{i so promet od skromni 106.000 denari i istrguvani 28 akcii. Akcijata, pak, na Komercijalna banka trguvaweto go zavr{i so pogolem promet od 356.000 denari i istrguvani 112 akcii. Na redovniot pazar na akcii najinteresna za investitorite be{e akcijata na Makedonski Telekom. Taa denot go zavr{i so ostvaren promet od 377.000 denari i istrguvani 838 akcii. Kaj slobodniot pazar na akcii, pak, najtrguvana, so

V vrabotenite, gri`a za `ivotnata sredina i za zaednicata, voop{to. Nie vo cementarnica USJE insistirame i na dvata segmenti”, izjavi Antoni Nikolopulos, glaven izvr{en direktor na USJE, kompanija koja pred dve godini se vklu~i vo Globalniot dogovor na ON, a koja vo ramkite na Forumot go promovira{e prviot izve{taj na makedonska kompanija koj se odnesuva na korporativnata op{testvena odgovornost i odr`liviot razvoj.

Iskustvoto na svetskite kompanii poka`uva deka investiraweto na kompaniite vo op{testvenata odgovornost e mnogu zna~ajno, posebno vo vreme na kriza. “Vo uslovi na kriza, edna od najte{kite raboti za edna kompanija e da uspee da zadr`i svoite najdobri kadri i klientite. Najdobar na~in za da se napravi toa e tokmu preku aktivnosta

na menaxmentot za razvoj na op{testvenata odgovornost. Zatoa, menaxerite mora da bidat svesni za nejzinoto zna~ewe, bidej}i na ovoj na~in ne dobivaat samo lojalni rabotnici, tuku i dostavuva~i i klienti, {to im ovozmo`uva polesen plasman na proizvodite, no i podobruvawe na `ivotniot standard,” veli Lazarevski.

No, op{testvenata odgovornost ne se odnesuva samo na golemite kompanii.

“Principite na op{testvena odgovornost se mnogu va`ni i treba da se primenuvaat i od malite firmi. Ako nekoja kompanija saka da bide uspe{na, mora da vodi gri`a za svoite vraboteni, dostavuva~ite, sredinata vo koja raboti, kako i za krajnite klienti”, veli Lazarevski.

Spored Marjan \or~ev, gradona~alnik na op{tina Kisela Voda, me|u op{tinite

i biznis-zaednicata mora da se sozdade novo partnerstvo koe }e pridonese za pogolem ekonomski razvoj “Dijalogot na lu|eto od op{tinite i onie od biznissektorot bi trebalo da dade odgovor na toa kako }e funkcionira ekonomskiot sistem na op{tinsko nivo pri izmeneto organizirawe na ekonomskata aktivnost, odnosno otfrlawe na egoizmot i besmislenata trka za ostvaruvawe profiti.

Op{tinite se odgovorni za definirawe na celite, a biznis-zaednicata za nivna tehni~ko-ekonomska realizacija”, veli \or~ev, spored kogo tokmu zajaknatata svest za potrebata od humanost vo ekonomskite aktivnosti e podloga za postojan dijalog me|u op{tinite i kompaniite, kako {to e slu~aj so op{tina Kisela Voda i cementarnicata USJE.

ostvaren promet od 212.000 denari, be{e akcijata na Zlatara Rubin.

Kaj berzanskite indeksi pad na vrednosta ima{e edinstveno kaj osnovniot berzanski indeks MBI-10. Toj se lizna za 1,87% na 2.239,96 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, po nekolkudneven pad v~era zabele`a nezna~itelen rast na vrednosta od 0,03% na 2.405,57 indeksni poeni.

Rast, vtor den po red ima{e i kaj indeksot na obvrznici OMB. Negovata vrednost se zgolemi za 0,19% na 114,49 indeksni poeni.

Sepak, rastot kaj indeksite ne rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni bele`at rast. Vkupniot niven broj v~era iznesuva{e {est hartii od vrednost, za razlika od sedumte kaj koi ima{e pad na cenata.

Najgolem pad na cenata od 10% v~era ima{e kaj akcijata na osiguritelnata kompanija Vardar osiguruvawe, dodeka, pak, najgolem rast od 100% ima kaj akcijata na Zlatara Rubin. Bez promena na cenata ostanaa {est hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

01.12.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

30.332.465,05

2,57%

0,96%

-2,37%

-3,03%

-4,57%

29.11.2010

ILIRIKA GRP

32.041.612,85

3,74%

7,46%

7,43%

10,84%

11,93%

29.11.2010

Иново Статус Акции

18.464.843,09

2,60%

-2,95%

-8,09%

-16,33%

-20,87%

30.11.2010

61.750

KD Brik

25.878.390,19

1,23%

4,60%

5,78%

9,82%

12,85%

30.11.2010

24.010

KD Nova EU

24.452.758,90

-0,79%

1,19%

-1,46%

-4,01%

-9,19%

30.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.750.603,80

-0,51%

0,44%

-1,12%

-1,79%

-1,30%

30.11.2010

%

3.120,00

100

212.160

Бетон Штип

950,00

18,75

9.500

Македонски Телеком Скопје

450,00

0,3

377.100

Топлификација Скопје

3.250,00

0,19

Македонијатурист Скопје

2.401,00

0,04

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Вардар осигурување Скопје

01.12.2010 Просечна цена (МКД)

Благој Ѓорев Велес Макошпед Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје

%

Износ (МКД)

9000

-10,00

36.000

680

-2,86

6.800

200,00

-1,96

77.000

504,11

-0,20

530.320

3.800,00

-0,19

106.400

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Гранит Скопје Македонски Телеком Скопје Комерцијална банка Скопје Фершпед Скопје Златара Рубин Скопје

01.12.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Златара Рубин Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

01.12.2010

р

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

01.12.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.800,00

390,18

9,74

0,87

6.600,00

341,43

19,33

504,11

105,83

4,76

2.014.067

3.179,96

533,81

5,96

0,92 0,68

у

ј

,

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

01.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

16.441

8

-86,52

обични акции

28.140

33

-80,27

0,19

Вкупно Официјален пазар

44.581

41

-83,15

0,50

обични акции

11.919

19

-71,99

Вкупно Редовен пазар

11.919

19

-71,99

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

24.500,00

/

/

504,11

-0,20

530.320

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

450

0,30

377.100

SBT (2009)

389.779

2.769,29

211,39

13,10

0,63

3.179,96

-0,13

356.155

STIL (2009)

14.622.943

163,00

0,11

1.474,05

2,28

41800

-0,12

334.400

TPLF (2009)

450.000

3.250,00

61,42

52,92

0,95

3120

100,00

212.160

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 01.12.2010)

10 02.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

VIP GI NAMALI CENITE NA ME\UNARODNITE POVICI KON 15 ZEMJI obilniot operator VIP, vo presret na novogodi{nite praznici gi namali cenite na povicite kon stranstvo.

“Novite i postojnite VIP pripejd-korisnici }e imaat mo`nost da zboruvaat po 9,9 denari za minuta kon top 15 destinacii. So ovaa najpovolna ponuda za me|unarodni razgovori, VIP pripejd-korisnicite slobodno mo`at da gi spodelat prazni~nite radosti so

M

svoite najbliski i vo stranstvo”, velat od Vip. Kako {to informiraat od kompanijata, aktiviraweto na ovaa usluga e so ispra}awe na prazna SMS-poraka na 144 300, so {to avtomatski od pripejdsmetkata se odbiva mese~en nadomest od 150 denari so vklu~en DDV i se dobiva period za koristewe na ponudata za evtini me|unarodni razgovori vo period od 30 dena.

POR[E-MAKEDONIJA GO PROSLAVI PETTIOT RODENDEN

Cenata na vospostavuvawe povik e 3,5 denari so vklu~en DDV. “Dopolnitelno, site novi pripejd i postpejd-korisnici, kako i site postoe~ki korisnici koi }e go prodol`at dogovorot, dobivaat podarok muzi~ko CD so prazni~na muzika. Na ovoj na~in, VIP operator saka da ja spodeli radosta na prazni~nite denovi so site svoi korisnici”, informiraat od VIP.

or{e-Makedonija proslavi pet godini od svoeto postoewe. Na sve~enosta, koja v~era se odr`a vo Metropolis arenata, so mototo “Brzina na uspehot”, Por{e-Makedonija, uvoznik za brendovite Folksvagen, Audi, [koda i Folksvagen Komercijalni vozila, u{te edna{ potvrdi deka e kompanija koja znae kako svojata vizija da ja pretvori vo realnost.

Prvata hala na Skopski saem be{e preuredena vo gradskourbana sredina. Centralno

P

mesto vo nea zazedoa yvezdite na ve~erta, dvata najnovi modeli: super noviot Audi A7 i novata verzija na eden od najuspe{nite modeli na Folksvagen – Passat. Sekako, tuka bea i ostanatite modeli koi go napravija vpe~atokot kompleten.

"Nie ja nau~ivme najva`nata lekcija - deka edinstvoto e na{ata sila. Zaedno so vas }e do`iveeme u{te mnogu uspe{ni jubilei i na{eto semejstvo postojano }e se zgolemuva, a vrskata me|u

nas }e stanuva s$ pocvrsta", izjavi generalniot menaxer na Por{e-Makedonija, Zlatko Mucunski. Proslavata be{e zbogatena so guda~kiot kvartet Alektik od Novi Sad, scenski dopolneti so vodenoto {ou od Akvaskript, a potoa sleduvaa Er Strings so nivnite prekrasni izvedbi na poznati hitovi, kako i Ana so dixej Aleksandar Miskovski, koi so svoite nastapi gi voodu{evija prisutnite i ja napravija celata atmosfera podinami~na.

INVESTICISKI I PENZISKI FONDOVI SE ZAINTERESIRANI ZA OP[TINSKITE OBVRZNICI

KAMATA OD 7% - NAJPRIVLE^NA ZA INVESTITORITE Investitorite ocenuvaat deka kamatata na op{tinskite obvrznici treba da se dvi`i me|u kamatata na dr`avnite obvrznici i korporativnite obvrznici METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

amatata po koja }e se nudat op{tinskite obvrznici e presudna dali emisijata }e bide uspe{na, ocenuvaat finansiskite eksperti po najavata deka op{tinite bi mo`ele da izdavaat obvrznici na pazarot na kapital. Tie za "Kapital" objasnuvaat deka ako kamatnata stapka ne bide atraktivna, nikoj nema da bide zainteresiran da investira vo ovie hartii od vrednost.

Prvi~nite analizi na USAID poka`uvaat deka investitorite se zainteresirani da prodavaat op{tinski obvrznici, no samo ako se ponudat so kamatna stapka povisoka duri i za eden procenten poen sporedeno so kamatata na blagajni~kite zapisi. Tie ocenuvaat deka kamata koja }e se dvi`i me|u 5% i 6% bi bila atraktivna za potencijalnite investitori.

Investitorite, pak, imaat poinakov stav. Smetaat deka kamatnata stapka za op{tinskite obvrznici treba da se dvi`i me|u kamatata na dr`avnite obvrznici i korporativnite obvrznici.

“Iskreno se nadevame deka nekoja op{tina }e se odlu~i na vakov ~ekor za finansirawe po pat na emisija na obvrznici.

Toa }e bide dobredojdeno i za idnite planovi na na{eto dru{tvo, bidej}i planirame da se formira obvrzni~ki i pari~en fond. Dokolku nekoja od op{tinite po~ne da iz-

K

GORAN MARKOVSKI

JANKO TRENKOVSKI

IZVR[EN DIREKTOR NA KB PUBLIKUM INVEST Dokolku nekoja od op{tinite po~ne da izdava obvrznica, toa }e gi pro{iri na{ite investicii vo Makedonija.

GENERALEN DIREKTOR NA KB PRV PENZISKI FOND Zainteresirani sme da investirame vo op{tinski obvrznici, no toa zavisi od nivnata atraktivnost, odnosno od kamatnata stapka po koja tie }e se nudat.

Smetam deka kamatna stapka me|u 5,5% i 7,5% bi bila privle~na za vlo`uvawe vo op{tinskite obvrznici.

dava obvrznica, toa }e gi pro{iri na{ite investicii vo Makedonija.

Atraktivnosta na tie obvrznici, pak, najmnogu }e zavisi od kamatnite stapki koi }e bidat ponudeni. Moja ocenka e deka tie bi bile atraktivni dokolku kamatnata stapka iznesuva me|u 7% i 8%”, veli Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje.

Osven kaj investiciskite fondovi, za op{tinskite obvrznici interes ima i kaj dru{tvata za upravuvawe so zadol`itelnite i dobrovolnite penziski fondovi.

“Sekako deka sme zainteresirani da investirame vo op{tinski obvrznici. No, toa zavisi

od nivnata atraktivnost, odnosno od kamatnata stapka po koja tie }e se nudat. Smetam deka kamatna stapka od 5,5% do 7,5% bi bila privle~na za vlo`uvawe vo op{tinskite obvrznici”, veli Janko Trenkovski, generalniot direktor na KB Prv penziski fond.

Brokerskite ku}i vo zemjava, pak, velat deka pove}e od potrebno e na pazarot na kapital da se plasira nova obvrznica.

“Pazarot ve}e e zasiten od trguvawe so sega{nite dr`avni obvrznici. Vo takva okolnost, ako se

emituvaat op{tinskite obvrznici, smetam deka }e ima golem interes, bidej}i ovie obvrznici zakonski mo`at da gi kupuvaat i institucionalnite investitori, kako i osiguritelnite ku}i. Brokerskite ku}i se podgotveni vedna{ da trguvaat so ovie obvrznici, bidej}i ve}e kontaktirame so mo`nite kupuva~i.

Sepak, proda`bata najmnogu }e zavisi od nivnata kamatna stapka, koja ne treba da bide i premnogu visoka, bidej}i vo toj slu~aj nikoja od op{tinite ne bi se odlu~ila da izdade

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,91%

3,96%

4,76%

5,59%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,90%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5036

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

47,3177

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

73,4240

Швајцарија

франк

47,3469

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,2225

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,2399

61,6

47,5

73,5

47,5

Извор: НБРМ

obvrznica”, veli Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments.

Finansiskite eksperti vo zemjava ocenuvaat deka kamatata od 5,5% do 8% za op{tinskite obvrznici za op{tinite }e bide skapo zadol`uvawe, so ogled na toa {to zaemite od Svetska banka se mnogu popovolen na~in na finansirawe.

I gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, smeta deka emitiraweto obvrznici od strana na op{tinite e dopolnitelen finansiski instrument za kapitalni proekti.

Toj dodava i deka momentalno kreditnata linija na Svetska banka e poatraktivna od op{tinskite obvrznici, zatoa {to nudi mnogu pomali kamatni stapki.

Op{tinite Skopje, Ilinden, Kisela Voda, Ko~ani, Bogdanci, [tip i Veles ve}e po~naa da koristat zaemi od Svetska banka. Kamatata na {estmese~niot Libor iznesuva 0,6%, so tri godini grejs-period i rok na odplata od 10 godini.

Vkupniot iznos na nivniot zaem, spored podatocite na USAID, iznesuva 13,3 milioni evra.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

02.12.2010

11

SDSM: PRIVATNI FIRMI NA VMRO ]E GI KONTROLIRAAT FISKALNITE APARATI! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

otalen haos predizvikaa izmenite na Zakonot za registrirawe na gotovinski pla}awa, so koi treba da se stavi red vo prometot na stoki i uslugi, kaj koi pla}aweto ne se vr{i po bankarski pat.

So ovie izmeni e predvideno site dano~ni obvrznici ovie transakcii

T

da gi registriraat preku fiskalni aparati. No, predlog–izmenite se mnogu konfuzni.

Opozicijata veli deka so niv isto taka se predviduva namesto dr`avata, kako {to be{e praktika dosega, privatni pravni lica da vr{at dopolnitelna kontrola na fiskalniot sistem.

Glavniot problem e {to nikoj ne znae kolku pari }e ~ini nivnata usluga.

Ako dosega kontrolata

na eden fiskalen aparat ~ine{e 50 evra, sega ostaven e prazen prostor, pa istoto zna~i deka mo`e da bide i pomalku, no i mnogu pove}e od toa.

Opozicijata tvrdi deka ovie izmeni }e donesat edinstveno novi dava~ki na tovar na sopstvencite na fiskalnite kasi, pottiknati so cel da se popolni s$ pogolemata dupka vo buxetot.

SDSM gi potencira

mnogute nejasnotii od predlogot za izmeni - ne e definirano dali tie }e se odnesuvaat samo na novite aparati, ne se jasno istaknati uslovite koi }e treba da gi ispolnat sopstvenicite na kasite, nepoznato e kolku }e ~ini proverkata na funkcionalnotehni~kite karakteristiki na fiskalniot sistem i dali ima dovolen broj pravni lica koi bi ja vr{ele proverkata za

javniot tender da dobie smisla.

"Po aferata so patriotskite fiskalni smetki, sega ste na prag na nova afera so koja sakate da vnesete u{te nekoj milion vo buxetot.

Ima li laboratorija koja }e gi vr{i ovie ispituvawa, osven taa {to postoi na nekoj od fakultetite, za da se javi na javniot tender?

Ili }e & dadete biznis na nekoja va{a firma

formirana po ovoj povod?", pra{a pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov.

Zamenik-ministerot, Nedim Ramizi, gi otfrli obvinuvawata.

Tvrdi deka izmenite ne se odnesuvaat na korisnicite na fiskalnite aparati, koi nema da imaat dopolnitelni dava~ki, tuku samo na proizvoditelite i na uvoznicite na fiskalnite aparati.

PETMINA MINISTRI VO SOFIJA POTPI[AA REGIONALEN DOGOVOR

17.03.2010 BALKANOT DOGOVORI ENERGETSKA SORABOTKA – MAKEDONIJA JA NEMA

11

Iako pokanet, ministerot za ekonomija, Besimi, odlu~il da isprati samo pismo za poddr{ka na deklaracijata od energetskiot forum vo Sofija, a ostanal vo zemjava za da go brani Zakonot za energetika KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

odeka zemjite od regionot ja kroeja energetskata idnina na Jugoisto~na Evropa, Makedonija re{i da ne se pojavi na me|uministerskata konferencija za energetika vo Sofija, odr`ana pred dva dena. Ministrite za energetika na Bugarija, Srbija, Grcija, Turcija i Romanija potpi{aa i usvoija deklaracija za zaedni~ka sorabotka na energetski proekti vo slednite 10 godini.

Iako pokanet, makedonskiot minister za ekonomija, vo ~ij resor e i energetikata, Fatmir Besimi, ne se pojavi vo Sofija. Od negoviot kabinet velat deka ministerot re{il da ostane vo zemjava zatoa {to imal drugi prioriteti, a zamenik-ministerot bil na forum vo Tbilisi, Gruzija, posveten na reformite vo biznis-klimata. Zatoa ja ispu{tile raspravata na koja se re{ava{e za balkanskata energetska idnina.

PRIORITET BIL ZAKONOT ZA ENERGETIKA “Ministerot ovaa nedela ima

D

zakoni vo Sobranieto. Go delegira{e zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov, no toj zamina na druga konferencija, taka {to ne mo`e{e da prisustvuva vo Sofija. Inaku, tamu ima{e pretstavnik od Makedonija, na{iot ambasador vo Sofija.

Ministerot Besimi prati oficijalno pismo vo Sofija za poddr{ka na deklaracijata “, izjavi Selvet Baruti, portparol na Ministerstvoto za ekonomija.

Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, koj go pokriva i sektorot energetika, ne odgovori zo{to vo Bugarija nemalo vladin pretstavnik.

Drugite ministri vo Sofija debatiraa za bezbednosta na energetskite isporaki vo regionot, infrastrukturata, mo`nosta za razvoj na nuklearna energetika, kako i za novite izvori na energija.

Srpskiot minister za energetika i turizam, Petar [kundri}, smeta deka zemjite od Jugoisto~na Evropa treba najbrzo {to mo`at da izrabotat regionalna energetska strategija, koja }e bide patokaz za proektite koi mora zaedno da se realizirat.

Energetskite eksperti vo zem-

java velat deka e pogre{na politikata na ignorirawe na vakvite regionalni, evropski, pa i svetski forumi, kade {to se debatira za pra{awa koi se od isklu~itelna va`nost za Makedonija, me|u koi i mo`nosta za u~estvo vo nuklearnata centrala Belene.

SRBIJA, GRCIJA I BUGARIJA DOGOVORIJA KONKRETNI PROEKTI Nejasno e dali Makedonija }e bide vklu~ena vo regionalnite proekti i strate{kite energetski kapaciteti, za koi se dogovorija ministrite vo Sofija. Grcija, Srbija i Bugarija dogovorija konkretni zaedni~ki energetski proekti.

Bugarija i Grcija se soglasija do 2013 godina zaedno da izgradat gasovod so kapacitet od 3-5 milijardi metri kubni gas godi{no, vreden 120 milioni evra. Zav~era vo Sofija dvajcata ministri za energetika go potpi{ale dogovorot za izgradba na gasovodot, proekt za koj dobile 45 milioni evra od Evropskata komisija, pi{uvaat bugarskite mediumi.

Bugarskiot energetski holding BEV i gr~ko-italijanskata kompanija IGI se dogovorile Bugarija vo proektot da

u~estvuva so 50%. Bugarskiot minister za energetika i turizam, Traj~o Trajkov, izjavi deka izgradbata na gasovodot, koj }e gi povrze so Grcija, e del od merkite na Vladata za zgolemuvawe na izvorite na energetski rezervi.

Srpskiot minister, [kundri}, pak, na bugarskiot kolega, Traj~ov, mu ka`a deka Srbija e seriozno zainteresirana da u~estvuva vo proektot “Belene” i gi pobara site detali za izgradbata na bugarskata nuklearna centrala.

“Izgradbata na nuklearnata centrala Belene }e bide od ogromno zna~ewe i za Bugarija i za Srbija, a dokolku na{ata zemja u~estvuva vo ovoj proekt, toa }e bide prv primer na uspe{en zaedni~ki proekt vo zemjite od Jugoisto~na Evropa, {to zna~itelno }e pridonese za energetskata stabilnost na regionot”, izjavi [kundri}.

Srpskiot i bugarskiot minister razgovarale i za gasno povrzuvawe na relacija Dupnica-Sofija-

Dimitrovgrad-Ni{.

Ministrite od pette zemji se re~isi ednoglasni deka treba pointenzivno da sorabotuvaat na regionalni proekti koi }e ja zgolemat energetskata stabilnost i da izgotvat plan i strategija za nepre~eno dostavuvawe gas kon drugite evropski zemji. Tie razgovarale i za predlogot na Bugarija preku zaedni~ka inicijativa da se izraboti desetgodi{en plan za razvoj na gasna i elektroenergetska infrastruktura vo regionot.

12 02.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

ROMANSKI BIZNISMENI ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO GRADE@NI[TVO I ENERGETIKA

USTAVEN SUD: DA ZAPRAT NADGRADBITE PREDVIDENI SO DUP!

rade`ni{tvoto i energetikata se oblastite vo koi kompaniite od Makedonija i Romanija gledaat najgolema mo`nost za sorabotka.

Nivnoto podobro zapoznavawe i sozdavaweto zaedni~ki firmi se osnova za unapreduvawe na trgovskata razmena i za realizirawe na investicii. Ova e zaklu~okot od makedonsko-romanskiot biznis-forum koj v~era se odr`a vo Stopanskata komora na Makedonija. Po direktnite

ove}e od 2.000 nadgradbi i dogradbi predvideni so dr`avna i lokalna planska dokumentacija treba da bidat zapreni.

Ustavniot sud povede postapka za delovi od 4 ~lena od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe so koe se predviduva deka mo`e da se vr{i promena na ve}e donesen urbanisti~ki plan, i toa po odluka na Komisija formirana od gradona~alnikot i trojca

G

sredbi i razgovori, Regionalnata komora i Trgovskoindustriskata komora na Bukure{t potpi{aa dogovor za sorabotka.

Romanskata biznis-zaednica ima interes i `elba da investira vo Makedonija.

Potrebni & se samo pari, za{to s$ u{te se soo~uva so recesijata, smetaat romanskite biznismeni.

Spored Mihaj Anrditou od Trgovsko-industriskata komora na Bukure{t Romanija

se stremi da sorabotuva so zemji koi ne se ~lenki na EU, kako {to e Makedonija.

"Dogovorot za sorabotka {to go potpi{avme deneska vo Stopanskata komora na Makedonija silno }e gi zacvrsti ekonomskite odnosi me|u dvete zemji", napomena Anrditou.

Makedonskite biznismeni, pak, smetaat deka romanskite i doma{nite kompanii mo`e da napravat ~udo vo investiciite ako ja intenziviraat sorabotkata.

P

arhitekti-eksperti koi }e odlu~at dali }e se dozvoli otstapuvawe na objektot od predvidenoto vo Detalniot urbanisti~ki plan.

Spored sudot, voveduvaweto na vakvata mo`nost vo Zakonot sozdava paralelen sistem za ista materija vo koja se isklu~eni drugite gra|ani i eksperti.

I spored podnositelot na ovaa inicijativa, arhitektot Miroslav Gr~ev, ovaa odredba vo Zakonot ovozmo`uvala

ne samo grubo me{awe vo ve}e donesenite urbanisti~ki planovi, tuku i mo`nost za u{te eden izvor na korupcija.

"Po podnesuvaweto na mojata inicijativa, povtorno be{e napravena u{te edna izmena so koja se voveduva javna rasprava i za izmeni so lokalnata planska dokumentacija, no jas se nadevam deka Ustavniot sud }e go prepoznae kriminalot vo ovoj Zakon i }e go ukine", veli Gr~ev.

OD MINISTEROT ZA ZDRAVSTVO SE ^EKA SAMO U[TE OSTAVKA

SPISOKOT NA REFORMI E PODOLG OD MANTILOT NA BUJAR OSMANI Zaedno so pokrivite na bolnicite, veter gi odnese i “proektite” i “reformite” na ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, koi gi ima mnogu na broj – nov klini~ki centar vreden polovina milijarda evra, elektronski zdravstveni karti~ki, novi moderni aparati...

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

nvesticija vo zdravstvoto od pove}e od 68 milioni evra, dva novi aparati za kompjuterska tomografija, {est aparati za magnetna rezonanca, pet angiografski sistemi, pet novi sistemi za mamografija, akcelerator i PET-skener, koj mo`e da otkrie i edna kletka na rak vo organizmot. Vaka izgleda virtuelnata realnost na makedonskoto zdravstvo {to sekoja ve~er se prika`uva na MRTV. No, vo realniot svet, koj sigurno ne saka da go vidi ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, zatoa {to izmisleniot mu e poubav, rabotite se mnogu posurovi, `alni, o~ajni i skandalozni.

Sru{eni pokrivi na dve bolnici vo rok od dva dena i smrt na edna devojka, pacienti koi sekojdnevno umiraat po bolnicite poradi nedostig od oprema i lekari ili po ulicite, zatoa {to ne ni mo`at da stignat do bolnica, nedostig od lekovi, deficit na osnovni zdravstveni materijali vo bolnicite (takanare~eni

I

klini~ki centri), provev vo bolni~kite sobi od koj i zdrav }e se razboli, deponii okolu zdravstvenite objekti, kolabirano zdravstvo, za koe se stravuva deka vo sekoj moment mo`e da bankrotira.

Zaedno so pokrivite na bolnicite, vetrot gi odnese i mnogubrojnite “proekti” i “reformi” na ministerot za zdravstvo noviot klini~ki centar, vreden re~isi polovina milijarda evra so ednokrevetni sobi, luksuzni ~ekalni i prostrani parkinzi, elektronski zdravstveni karti~ki, novi sovremeni aparati, stru~ni doktori, evtini lekovi, efikasna preventiva.

Osmani ne im veruva na kritikite, koi za nego se samo “lagi koi imaat za cel da gi naru{at harmonijata vo zdravstvoto i spokojstvoto na pacientite". Zborot “reformi” i ponatamu ne izostanuva vo izjavite na ministerot, samo ne se znae u{te {to mu ostana da reformira.

"Pravime s$ {to e vo na{a mo} za da go modernizirame zdravstvoto. Nema pri~ina da se naru{uva spokojstvoto kaj zdravstvenite rabotnici, pacientite i gra|anite.

Iako se najavuvaat razli~ni apokalipti~ni scenarija i prikazni za propa|awe na zdravstvoto, su{tinskite promeni, odnosno reformite vo zdravstvoto, se sproveduvaat

DEL OD "PRIORITETITE" NA OSMANI:

nova medicinska oprema vredna pove}e od 100 milioni evra; voveduvawe elektronski zdravstveni karti~ki, namesto zdravstvenite kni{ki; izgradba na nov klini~ki centar vo Bardovci; novi modeli na finansirawe na zdravstveniot sistem (definirawe na zdravstvenite paketi); izgradba na 17 novi ambulanti vo ruralnite podra~ja; transformacija na Voenata bolnica vo op{ta bolnica; formirawe mre`a na zdravstveni ustanovi, vo koja prednost }e imaat dr`avnite kliniki; voveduvawe skrining za rano otkrivawe rak na dojkata i kolorektalen karcinom; voveduvawe elektronski registar za zdravstveni rabotnici.

i nikoj ne mo`e da gi prekine, bidej}i tie se za dobroto na pacientite", istakna toj.

SITE, OSVEN MINISTEROT, SE SKEPTI^NI?!

Dodeka Osmani na sekojdnevnite pres-konferencii najavuva novi i novi proekti, negovite kolegi od sosednite zemji se ~udat kakva e taa kondicija za sekojdnevno defilirawe pred objektivite.

"Edna reforma vo zdravstvoto, koja vo evropskite zemji se podgotvuva 10 godini i ~ini 10 milioni evra, Makedonija }e ja realizira za edna godina i }e potro{i samo dva milioni evra. No, potoa }e ja oprava u{te {est pati i }e frli dvojporane{en minister za zdravstvo no pove}e pari Postojniot klini~ki centar ne li~i na od ostanatite", zdravstvena institucija, tuku na Bit-pazar. veli poznava~ Vrvulica od lu|e, dupki po patot, konna sostojbite tejneri polni so |ubre, pa duri i so na zdravstvoto ~ove~ki organi. Taka izgleda na{ata vo regionot. Toj klini~ka zona. Vratata kade {to potencira deka rabotam ne e smeneta od 1948 dodina. mnogute najaveni Ako nekoja rabota se popravi, se rareformi se konsipuvaat dve. Vo takvi uslovi i zdravfuzni i se najaite se razboluvaat. vuvaat oddelno, kako vo praktika

\OR\I OROV^ANEC

NAMESTO ISTORISKI ^IN, NAJAVENATA OPREMA STANA ISTORISKA Za vreme na potpi{uvaweto na dogovorot za novata medicinska oprema, vo fevruari godinava, ministerot Osmani tvrde{e deka opremata }e bide vo bolnicite za tri do {est meseci. Od aparatite, pa duri i od tie koi bea najaveni u{te pred nekolku godini, s$ u{te nema ni traga.

"Dr`avnite zdravstveni ustanovi za tri do {est meseci }e dobijat nova sovremena oprema, so koja treba da se skratat listite na ~ekawe, da se rastovarat skopskite kliniki, no i da se zgolemi kvalitetot na uslugite.

So realizacija na dogovorite, na{eto zdravstvo }e bide lider vo regionot so oprema za navremeno dijagnosticirawe na bolestite", re~e Osmani.

Premierot Nikola Gruevski potpi{uvaweto na dogovorot go oceni kako istoriski ~in.

"Spored mnogu aspekti, ovaa nabavka ima istorisko zna~ewe.

Zaedno so lanskata nabavka od okolu pet milioni evra, ovaa nabavka i onaa {to sleduva, za novata gradska bolnica i

za oftalmolo{kite oddelenija vo zemjata, }e ~ini me|u 90 i 100 milioni evra”, istakna Gruevski. Na ministerot Osmani ne mu ostana ni{to drugo osven da si podnese ostavka od funkcijata.

da ne zavisat edni od drugi.

I doma{nite eksperti ne go odobruvaat na~inot na koj vo momentov (ne) funkcionira zdravstveniot sistem vo zemjava. Spored niv, na Makedonija ne & se potrebni luksuzni, tuku funkcionalni objekti.

Porane{niot minister za zdravstvo, \or|i Orov~anec, veli deka vo postojnata klini~ka zona vo Skopje i tie {to se zdravi }e se razbolat.

"Postojniot klini~ki centar ne li~i na zdravstvena institucija, tuku na Bit-pazar. Vrvulica od lu|e, dupki po patot, kontejneri polni so |ubre, pa i so ~ove~ki organi.

Taka izgleda na{ata klini~ka minister za zdravstvo zona. Vratata Pravime s$ {to e vo na{a mo} za da go kade {to rabotam modernizirame zdravstvoto. Nema pri~ina ne e smeneta od da se naru{uva spokojstvoto kaj zdravst1948 godina. Ako venite rabotnici, pacientite i gra|anite. nekoja rabota se Iako se najavuvaat razli~ni apokalipti~ni popravi, se ra- scenarija i prikazni za propa|awe na sipuvaat dve. Vo zdravstvoto, su{tinskite promeni, odnosno takvi uslovi i reformite vo zdravstvoto, se sproveduvaat zdravite se raz- i nikoj ne mo`e da gi prekine, bidej}i tie boluvaat", re~e se za dobroto na pacientite. toj.

BUJAR OSMANI

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

02.12.2010

DOM: SON^EVITE KOLEKTORI SE SPAS ZA MAKEDONIJA

DR@AVNATA LOTARIJA PROMOVIRA NOV LOZ

akedonija ima odli~ni uslovi za koristewe na obnovlivite izvori na energija, osobeno onaa od sonceto. Dokolku se opredelime isklu~ivo za son~eva energija, dovolno e da se pokrijat samo 160 kvadratni kilometri so son~evi kolektori za da bidat zadovoleni vkupnite potrebi za energija i so toa zemjata da se oslobodi od uvoznata zavisnost na energijata. Ova e zaklu~okot na profesorot Uve Hartman, nuklearen fizi~ar i pretsedatel na Germanskoto

r`avnata lotarija na Makedonija go promovira{e noviot loz, Kalinka, koj od v~era im e dostapen na vqubenicite vo igrite na sre}a vo zemjava po cena od 30 denari. “Lozot koj go promovirame go nosi imeto Kalinka, kako asocijacija na bogata berba za igra~ite“, izjavi Jovan Siqanoski, generalniot direktor na Lotarija na Makedonija.

Toj dodade deka ova e prviot instant-loz na Dr`avnata lo-

M

dru{tvo za son~eva energija, na v~era{nata tribina organizirana od DOM. Spored nego, dr`avata treba da obezbedi politi~ka, odnosno zakonska ramka za poddr{ka na koristeweto na obnovlivite izvori.

Toj, poso~uvaj}i gi germanskite iskustva vo koristeweto na obnovlivata energija, re~e deka za samo 15 godini Germanija, kako pioner vo ovaa oblast vo evropski ramki, uspeala da se dobli`i do kvotata od 20% u~estvo na obnovlivata

energija vo sevkupnoto proizvodstvo na energija, {to e procent koj treba da go dostignat site zemji-potpisni~ki na Kjoto protokolot do 2020 godina.

Proekciite velat deka dotoga{ Germanija }e go dostigne procentot od 50% obnovliva energija.

Kako nuklearen fizi~ar, Hartman istakna deka samo 6% od vkupnoto svetsko proizvodstvo na energija e od nuklearnite elektrani i re~isi vo cel svet e vo tek postapnoto zatvorawe na nuklearnite centrali.

D

tarija na Makedonija koj nudi samo pari~ni dobivki. Vkupniot fond na dobivki na instant-lozot iznesuva 9.000.000 denari, a poedine~nata najgolema dobivka e 500.000 denari. Od kompanijata velat deka vo prosek sekoj 2,6-ti loz Kalinka }e bide dobiten. Siqanovski najavi i deka dolgoo~ekuvanoto Gala TV Bingo }e po~ne da se emituva za pretstojnite novogodi{ni i bo`i}ni praznici.

Dr`avnata lotarija na Makedonija, spored Siqanoski, vo izminatite osum meseci postig-

13

nala golem uspeh, pred s$ zaradi efikasnosta vo isplatata i dodeluvaweto na dobivkite.

Po osnova na dobivki za Novo Loto 7/34, Dr`avnata lotarija na Makedonija dosega isplatila 19.000.000 denari, od {to najgolemata poedine~na dobivka iznesuvala 415.432 denari.

Dr`avnata lotarija planira da se vklu~i i vo najavenata regionalna igra na sre}a, TV Bingo na Jugoisto~na Evropa, no otkako potrebnite izmeni na Zakonot za igri na sre}a }e pominat vo Sobranieto.

DR@AVATA MU PODARI TRI PARCELI NA SPORTSKIOT CENTAR BORIS TRAJKOVSKI

ZA ^ETIRI MESECI MAKEDONIJA ]E IMA ARENA ZA HOKEJ?!

Vo mart, vo blizina na sportskiot centar Boris Trajkovski, }e nikne arena za hokej, ~ija izgradba }e ~ini 350.000 evra, doznava "Kapital" VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a nepolni ~etiri meseci, vo blizina na sportskiot centar Boris Trajkovski, }e nikne arena za hokej, ~ija izgradba }e ~ini 350.000 evra, doznava "Kapital". Zemji{teto na koe }e se gradi ova igrali{te, locirano vo op{tina Karpo{, neodamna dr`avata mu go dodeli na sportskiot centar.

Vo tek e javnata nabavka, preku koja se bara firma {to }e go realizira ovoj proekt, finansiran od dr`avniot buxet. Na povr{ina od 8.000 metri kvadratni }e se postavuva monta`en laminaten panel, koj }e proizveduva ve{ta~ki mraz.

Igrali{teto se planira da ima dimenzii od 26h56 kvadratni metri.

Rakovodstvoto na salata Boris Trajkovski veli deka krajnata cel im e za nekoja godina Makedonija da ima sopstvena produkcija na kadri od ovoj profil.

"Po~nuvame od nula, no planirame arenata da bide gotova i pu{tena vo

Z

8.000

metri kvadratni }e zafa}a arenata za hokej, vo koja }e se postavi monta`en laminaten panel, koj }e proizveduva ve{ta~ki mraz

upotreba vo mart godinava. Vo pregovori sme so ~etvorica vrvni treneri po hokej od Rusija i dvajca treneri za umetni~ko lizgawe. Vo celokupnata programa {to }e ja ponudi ovaa arena }e mo`e da se vklu~at deca od minimum {est godini i, spored vozrasta, }e bidat podeleni vo ~etiri grupi.

Arenata za hokej }e bide gradena po standardi na Internacionalnata hokearska federacija", objasnuva za "Kapital" Ratko Kapu{evski, direktor na sportskiot centar Boris Trajkovski.

Spored informaciite do koi dojde "Kapital", trenerite so koi se pregovara vo momentov na po~etokot }e bidat pla}ani od 500 do 1.000 evra mese~no, no s$ u{te ne se znae dali tie pari }e gi obezbeduva Vladata ili trenerite }e se vodat kako vrabo-

RATKO KAPU[EVSKI

teni vo sportskiot centar, koj e samofinansira~ko telo.Spored potatocite od Slu`ben vesnik, dr`avata na sportskiot centar Boris Trajkovski mu otstapi i zemji{te so povr{ina od 24.000 metri kvadratni.

Od centarot informiraat deka stanuva zbor za parking-placot, koj i sega

funkcionira, no poradi toa {to i sopstvenik i korisnik bila dr`avata, ne mo`ele da napla}aat za parking-uslugite. Ova zna~i deka za sekoj sleden muzi~ki nastan vo prostoriite na Boris Trajkovski parkingot ve}e nema da bide besplaten.

"Parking nema da se pla}

a za vreme na sportski nastani, a ovie uslugi ostanuvaat besplatni i za onie koi vo tekot na nedelata sportuvaat vo na{ite prostorii", veli Kapu{evski. Neodamna centarot dobi u{te dr`avna parcela, na koja najavi deka }e gradi karting-pateka.

DIREKTOR NA SPORTSKIOT CENTAR BORIS TRAJKOVSKI Planirame arenata da bide gotova i pu{tena vo upotreba vo mart godinava. Vo pregovori sme so ~etvorica vrvni treneri po hokej od Rusija i dvajca treneri za umetni~ko lizgawe.

Vo celokupnata programa {to }e ja ponudi ovaa arena }e mo`e da se vklu~at deca od minimum {est godini i, spored vozrasta, }e bidat podeleni vo ~etiri grupi. Arenata za hokej }e bide gradena po standardi na Internacionalnata hokearska federacija.

14 02.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

RACIONALIZACIJA NA DR@AVNATA KASA

SRBIJA ]E GO PREPOLOVI BROJOT NA MINISTERSTVA I PRATENICI?!

Idealen broj na ministerstva za dr`ava kako Srbija bi bil me|u 10 i 15, a brojot na pratenicite bi trebalo da se dvi`i me|u 100 i 150. Vo Srbija sega ima 24 ministerstva i 250 pratenici VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

redlogot na pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, zemjata da ima vlada so 10-15 ministerstva i brojot na pratenici vo Parlamentot da se namali na 100 do 150 naide na nepodelena poddr{ka i vo vladeja~kata koalicija i vo opozicijata. Vo Srbija sega ima 24 ministerstva i 250 pratenici.

“Se pra{uvam dali e ova mo`no, no jas nema da otstapam, bidej}i toa e

P

moja obvrska kon gra|anite.

Ne sum siguren dali imam sila da ja sprovedam taa racionalizacija”, izjavi Tadi}. Toj dodade deka ova nema da go namali brojot na vraboteni vo dr`avnata uprava.

Vicepremierot i minister za policija, Ivica Da~i}, izjavi deka Socijalisti~kata partija na Srbija (SPS) sigurno }e ja poddr`i racionalizacijata na dr`avnite tro{oci.

Od druga strana, pak, ~lenot na Glavniot odbor na Srpskata napredna stranka (SNS), Marko \uri}, izjavi deka go poddr`uvaat namaluvaweto na tro{ocite na dr`avata, no go obvini Tadi} za evtin politi~ki marketing.

“S$ {to poka`a ovoj re`im izminatiov period ne e dobro, pa ne e realno da se

RASIM QAJI]

MINISTER ZA ^OVE^KI I MALCINSKI PRAVA Mislam deka vladata bi trebalo da ima maksimum 15 ~lena.

Vo mojot plan nema nikakvi nelogi~nosti, bidej}i ve}e imavme ministerstva koi bea vaka postaveni.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

o~ekuva najavenata reforma na dr`avnata uprava da bide dosledno sprovedena.

Izjavata na Tadi} za reforma na dr`avnata uprava e samo evtin politi~ki marketing.

Vladeja~kata koalicija nema kapacitet da ja reformira dr`avata”, izjavi \uri}.

Predlogot na Tadi} celosno go poddr`a i ministerot za ~ove~ki i malcinski prava, Rasim Qaji}, koj za srpskiot vesnik "Pres" ponudi svoj koncept za izgledot na vladata. Spored negoviot predlog, vladata treba da ima dvojno pomalku ministerstva.

“Negovata” vlada bi imala premier i potpretsedatel zadol`en za evropski integracii i Kosovo, kako i 13 ministerstva. Nepromeneti bi ostanale ministerstvata za nadvore{ni raboti, finansii, vnatre{ni raboti i odbrana, a nekoi ministerstva bi bile spoeni.

“Mislam deka vladata bi trebalo da ima maksimum 15 ~lena. Vo mojot plan nema nikakvi nelogi~nosti, bidej}i ve}e imavme ministerstva koi bea vaka postaveni. Vo vakvata vlada s$ bi bilo pokrieno na osnova na realni potrebi, a ne spored partiskite kalkulacii”, obO

G

L

A

S

Kakvi i kolku ministerstva ima edna zemja, sepak, zavisi od sostojbite vo nejzinata ekonomija i politika. jasni Qaji}.

Politi~kiot analiti~ar Milan Nikoli} izjavi deka reorganizacijata na vladata bi trebalo da se napravi vo soglasnost so potrebite na dr`avata i nejzinite problemi, objasnuvaj}i deka vo svetot ne postojat nekoi ministerstva koi postojat vo

Srbija. Kakvi i kolku ministerstva ima nekoja zemja, sepak, zavisi od sostojbata vo nejzinata ekonomija i politika.

“Zatoa, ne treba da se pravat sporedbi me|u Srbija i drugite dr`avi, bidej}i sekoja go re{ava brojot na ministerstvata spored svoite

potrebi. Taka, na primer, nikade ne postoi ministerstvo za soobra}aj, no postoi Ministerstvo za infrastruktura, koe vklu~uva aviosoobra}aj, `eleznica, Internet. Srbija ima seriozen odliv na mozoci i zatoa ni e neophodno ministerstvo za mladina”, istakna Nikoli}.

]E SE GRADI TRET AERODROM VO ISTANBUL urskiot minister za transport i komunikacii, Binali Jildirim, potvrdi deka }e se gradi tret aerodrom vo isto~niot del na Istanbul.

“Noviot aerodrom }e ima godi{en kapacitet od 60 milioni patnici i dve oddelni avionski pisti. Proektot }e bide od tipot “izgradba-upravuvawe-transfer”. Ova e biznismodel spored koj na grade`nite pretpriema~i im se dava pravo da upravuvaat so noviot objekt na odredeno vreme, a potoa da & ja predadat upravata na vladata”, izjavi Jildirim.

To~nata lokacija na proektot, vreden pet milijardi dolari,

T

treba doprva da se utvrdi, me|utoa, gradona~alnikot na Istanbul, Kadir Topba{, prethodno za dnevniot vesnik "Huriet" izjavi deka aerodromot }e se gradi vo Silivri, vo severnata periferija na gradot.

POSTIGNAT E RUSKO-BUGARSKI DOGOVOR ZA IZGRADBA NA BELENE ugarija i Rusija potpi{aa dogovor za odmrznuvawe na proektot za izgradba na nuklearnata centrala Belene. Memorandumot za osnovawe na nova kompanija koja }e izgradi proekt za izgradba be{e potpi{an na marginite na regionalniot ekonomski forum vo Sofija.

Dokumentot go potpi{aa {efot na ruskata dr`avna kompanija za nuklearna energija, Sergej Kirijenko i {efot na bugarskata kompanija za elektri~na energija, Krasimir Parvanov.

Realizacijata na proektot be{e blokirana poradi sporot za tro{ocite za gradba i povlekuvaweto na strate{kiot investi-

B

tor, germanskiot energetski gigant RVE, koj treba{e da ima sopstveni~ki udel od 49%.

MERKATOR S OTVORA U[TE 12 MARKETI VO SRBIJA

erkator S do krajot na godinava }e otvori novi 12 marketi Roda vo Srbija, a do krajot na mart e predvideno da otvori u{te deset. Vkupnata investicija za ovie objekti iznesuva okolu devet milioni evra.

Na ovoj na~in, brojot na proda`ni objekti koi rabotat vo ramkite na trgovskoto dru{tvo Merkator S e zgolemen za 22 objekti, odnosno za novi 12.300 kvadratni metri trgovska povr{ina. So ovaa investicija udelot na Merkator S na maloproda`niot pazar vo Srbija se zgolemuva na okolu 8% i so toa slovene~kiot magnat se zacvrsti na vtoro mesto na najgolemi trgovci na srpskiot pazar.

M

Potro{uva~ite vo marketite Roda }e imaat mo`nost za odlo`eno pla}awe so ~ekovi.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

15

02.12.2010

IMA LI SUDIR NA INTERESI?

EKONOMSKIOT SOVETNIK NA KOSOR JA SPASUVA INGRA

Hrvatskata grade`no–proektantska firma Ingra vo prvite devet meseci ostvari zaguba od okolu pet milioni evra. Peri} treba finansiski da ja konsolidira firmata, a potoa da sprovede dokapitalizacija i rekonstrukcija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

konomskiot sovetnik na hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, @eqko Peri}, dobi nov, ednogodi{en konsultantski anga`man vo Ingra, edna od najgolemite hrvatski grade`no–proektantski firmi. Negovata zada~a e prvo finansiski da ja konsolidira i stabilizira firmata, a potoa da sprovede dokapitalizacija i rekonstrukcija na kompanijata. Pri~ina za vakviot poteg e namalenata investiciska aktivnost na kompanijata, {to se odrazi i na nejzinite finansiski rezultati.

Peri}, koj svoite prvi delovni ~ekori gi napravil tokmu vo Ingra, rakovodej}i golemi investiciski proekti na Bliskiot Istok i vo Afrika, zaedno so ostanatite menaxeri ima zada~a da ja zajakne pozicijata na kompanijata vo segmentite energetika i grade`ni{tvo.

E

I STJEPAN MESI] VO INGRA Vo juli godinava, porane{niot hrvatski pretsedatel, Stjepan Mesi}, be{e imenuvan za ~len na Nadzorniot odbor na Ingra. Objasnuvaweto od Ingra toga{ be{e deka pri~ina za ova e cvrstiot stav na Mesi} deka izvozot e glavna nasoka na hrvatskata ekonomija, {to go poka`uval vo tekot na svojata politi~ka kariera, kako i poradi negovoto iskustvo, vrskite i poznavaweto na sostojbite na izvoznite pazari na Ingra. Sporno be{e dali kaj Mesi} ima sudir na interesi zatoa {to stanal ~len na NO na Ingra pred da mu iste~e {estmese~niot mandat na porane{en pretsedatel, {to kako pozicija e predvideno spored hrvatskite zakoni.

Peri}, koj ovaa ponuda ja dobil od konsultantskata ku}a koja raboti za Ingra, izjavi deka }e razgovara so Kosor i ako taa smeta deka negovoto vleguvawe vo upravata na Ingra e sudir na interesi so negovata funkcija na sovetnik, toga{ }e se povle~e od ovaa zada~a.

“Mora od ne{to da se `ivee, a nie sovetnicite svojot del od rabotata go zavr{ivme so izrabotka na programi za ekonomsko zazdravuvawe. Sega ve}e i ne sme tolku aktivni”,

veli Peri}.

Interesen e podatokot deka konsultantskata ku}a Kaper, koja raboti za Ingra, vsu{nost, e vo sopstvenost na samiot Peri}. Dogovorot me|u Kaper i Ingra za finansiska konsolidacija i redefinirawe na delovnata strategija na Ingra predviduva Peri} da vleze vo upravata na kompanijata.

Ingra, poradi ekonomskata kriza i recesijata, se soo~i so seriozni problemi, poradi {to vo prvite devet meseci od godinava ima zaguba od okolu pet

AGROKOR, NAJGOLEM TRGOVSKI SINXIR VO REGIONOT rvatskata kompanija Agrokor e najgolemiot trgovski sinxir spored minatogodi{nite prihodi od 2,7 milijardi evra vo Adria regionot, poka`a istra`uvaweto na revizorskata ku}a Dilojt. Na vtoroto mesto se nao|a slovene~ki Merkator so prihod od 2,6 milijardi evra, a na tretoto mesto se nao|a srpskata kompanija Delta Maksi, koja ostvarila prihod od 1,1 milijardi evra.

Polovina od ovie sinxiri se regionalni, dodeka ostanatite poteknuvaat od Germanija i Avstrija.

H

Me|u prvite 10 trgovski sinxiri se [par, Engrotu{, Metro, Lidl, Plodine, Kauflend, Bila i drugi.

POTPI[AN DOGOVOR OD 37 MILIONI EVRA ZA SVETI STEFAN

ompanijata Adriatik propertis i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) potpi{aa dogovor za kreditirawe, vreden 37 milioni evra, namenet za obnova na hotelskiot kompleks na Sveti Stefan. Kreditot koj go obezbedi EBRD }e bide upotreben za investirawe vo crnogorskiot turizam.

Vo tekot na narednata godina treba da po~ne ru{eweto na stariot i izgradbata na noviot hotel Kraqi~na pla`a, koj }e raspolaga so 60 luksuzno opremeni sobi i 60 apartmani.

Vkupnata investicija vo rekonstrukcijata

K

i obnovata na hotelskiot kompleks na Sveti Stefan i okolinata }e iznesuva okolu 100 milioni evra.

LIBIJA VLO@UVA 30 MILIONI EVRA VO SLOVENE^KI STO@ICE lovene~kiot premier, Borut Pahor, dobi pismena garancija od Libija deka }e investiraat 30 milioni evra vo sportsko-trgovskiot kompleks Sto`ice.

Pahor, na samitot na EU vo Tripoli, od libiskiot kolega Bagdadi al Muhamad dobi slu`ben dopis na koj so svojot potpis ja garantira investicijata na libiskiot dr`aven fond za zavr{uvawe na Sto`ice, prenesuva B92. Pahor vo Tripoli razgovaral i so Moamer Gadafi, koj isto taka se zalo`il za prodol`uvawe na odli~nite bilateralni odnosi i jaknewe na ekonomskata sorabotka. Kako prv ~ekor Gadafi go potvrdil vlo`uvaweto na dr`avniot

S

fond Libijan Investment Autoriti vo zavr{uvaweto na Sto`ice, vo visina od 30 milioni evra. Od dogovorot za izgradba na golem trgovski centar vo ramkite na sportskiot park Sto`ice, svoevremeno, poradi nepla}awe na dogovorenite rati, se otka`a srpskiot Delta holding.

Planot predviduva osnovniot kapital na Ingra da se namali od 40,4 milioni evra na 20,2 milioni evra, so prenos na sredstva dobieni so namaluvawe vo rezervite na kapital, bez isplata na akcionerite. Potoa, osnovniot kapital bi se zgolemil na 60,6 milioni evra, delumno preku izdavawe novi akcii. Taka, doveritelite na Ingra bi imale

milioni evra. Pretsedatelot na Upravata na Ingra, Igor Openhajm, vo prvata polovina na noemvri najavi deka Ingra finansiski }e se restrukturira vo dva ~ekori.

Prviot e namaluvawe na osnovniot kapital, a vtoriot dokapitalizacija.

Dokapitalizacijata }e se sprovede na toj na~in {to 11 doveriteli svoite pobaruvawa }e gi pretvorat vo udeli vo Ingra.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

mo`nost svoite pobaruvawa da gi zamenat za sopstveni~ki udeli.

Peri} bi bil nekoj vid krizen menaxer na firmata.

Peri} be{e i ~len na upravata i glaven finansiski direktor na Pliva, kako i pretsedatel na upravata na mlekarnicata Lura, vo koja rabote{e na nejzinoto restrukturirawe i redefinirawe na razvojnata strategija.

O

G

L

A

S

16 02.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

PO^NA SO RABOTA EVROPSKATA SLU@BA ZA NADVORE[NI RABOTI

TOJOTA GI TU@I XENERAL MOTORS PORADI PRODA@BA NA FABRIKA

vropskata slu`ba za nadvore{ni raboti od v~era po~na so rabota.

Soglasno Lisabonskiot dogovor, ovaa slu`ba oficijalno be{e formirana na 26 juli, so prethodno odobruvawe od Evropskiot parlament.

Glavna zada~a na ova evropsko telo e da go podobri pretstavuvaweto na EU vo svetot. Taa ima okolu {est iljadi slu`-

aponskata Tojota, najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo svetot, soop{ti deka pred amerikanskiot sud pokrenala tu`ba protiv Xeneral Motors (GM) poradi {tetata napravena od proda`bata na nedvi`nosti po zatvoraweto na nivnata zaedni~ka fabrika vo Kalifornija.

Tojota bara edna od filijalite na GM, koja be{e

E

benici, diplomati, eksperti i ~inovnici. Tie rabotat vo Brisel, vo ambasadite vo svetot, kako i vo drugi pretstavni{tva vo stranstvo.

Visokiot pretstavnik na Evropskata unija za zaedni~ka nadvore{na politika i bezbednost, Ketrin E{ton, na 15 septemvri gi nazna~i rakovoditelite na 30 novi evropski diplomatski misii.

Na 25 oktomvri min-

istrite za nadvore{ni raboti na zemjite od EU odobrija paket-dokumenti koi izvestuvaat za funkcioniraweto na Slu`bata i vklu~uvaat finansiski izve{taj, izve{taj za personalot i za izmenite vo buxetot. Na istiot sostanok za generalen direktor na Slu`bata e odobren Dejvid O’Salivan od Irska, a za izvr{en generalen sekretar Pjer Vimon od Francija.

J

pred propa|awe, kompanijata MLC - zadol`ena za sproveduvawe na ste~ajnata postapka, da plati 73 milioni dolari po povod kr{ewe na dogovorot potpi{an me|u porane{niot GM i Tojota, poradi zatvorawe na pogonot NUMMI (New United Motor Manufacturing) ovaa godina.

Portparolot na Tojota, Pol Nolasko, objasni deka se bara nadomest

na {tetata nastanata so zapiraweto na proizvodstvoto na eden od modelite na GM vo zaedni~kiot pogon vo Kalifornija.

GM odlu~i da go zapre proizvodstvoto na modelot “pontijak vajn” vo pogonot NUMMI, vo koj Tojota vlo`i desetina milioni dolari. Tojota tvrdi deka & e nanesena {teta od 73 milioni dolari, koja ne mo`ela da ja nadomesti od ste~ajnata masa.

MODEL ZA EKONOMSKI RAST

DVA, TRI ZBORA

VO KOMPANIITE LE@AT 700 MILIJARDI DOLARI ZA AKVIZICII?!

“Dokolku bidat otfrleni predlozite na Rusija, a se pojavat novi zakani dol` nejzinite granici, toga{ Rusija }e mora da ja obezbedi svojata sopstvena bezbednost. ] e bidat postaveni novi raketni, nuklearni tehnologii. Rusija ne saka toa da se slu~i i ne mu se zakanuva na Zapadot.”

Najgolemite evropski kompanii, koi godinava gi stopiraa akviziciite zaradi stravot od dol`ni~kata kriza, sega se pod pritisok od investitorite svoite rezervi vo 2011 godina da gi iskoristat za rast na evropskite akcii, koi se na najnisko nivo ovaa decenija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

lednata godina }e bide godina na akvizicii i spojuvawa, godina na otkup na sopstvenite akcii i porast na dividendite, predviduva Klaudia Panseri, direktor vo bankata Societe @eneral.

Vakvoto tvrdewe se bazira na faktot {to evropskite kompanii }e vlezat vo 2011 godina so duri 700 milijardi dolari gotovina. Toa go zgolemuva pritisokot vrz ~lenovi na nivnite upravi da napravat novi akvizicii, da gi zgolemat dividendite i da ispla}aat pogolemi bonusi.

Vkupnata suma pari koja ja sobrale 466 kompanii vo Evropa na krajot od septemvri iznesuvala 691 milioni dolari, odnosno 16% pove}e otkolku {to imale vo 2007 godina, koga po~na finansiskata kriza, prenesuva Blumberg.

Se procenuva deka Nestle ima najgolemi rezervi od okolu 30 milijardi dolari vo ke{.

Najgolemite evropski kompanii, koi godinava gi stopiraa akviziciite zaradi stra-

S

Najmnogu rezervi vo Evropa ima kompanijata Nestle, 30 milijardi dolari vo ke{ vot od dol`ni~kata kriza, sega se pod pritisok od investitorite koi od niv baraat site svoi rezervi vo 2011 godina da gi stavat na raspolagawe, a so toa da go pottiknat rastot na evropskite akcii koi se na najnisko nivo ovaa decenija.

Nestle, Total, Simens i Dajmler se nao|aat me|u 12 kompanii od koi sekoja raspolaga so najmalku 10 milijardi dolari, odnosno pet milijardi pove}e vo odnos na 2007 godina.

Vo odnos na akviziciite, evropskite direktori bile povnimatelni vo odnos na nivnite amerikanski kolegi.

Zapadnoevropskite kompanii najavija 4.374 avizicii ovaa godina, a 83 od niv vredat pomalku od milijarda dolari poedine~no. Amerikanskite kompanii, pak, dosega najavija 7.078 akvizicii, a 135 od niv ja probija granicata od milijarda dolari.

Vkupnata vrednost na site planirani prezemawa vo Evropa iznesuva 427 milijardi dolari, dodeka najavenite akvizicii vo SAD dostignuvaat vrednost od 616 milijardi dolari.

RAST NA DOBIVKATA Me|u kompaniite koi po~naa da gi otvoraat svoite kasi zasega e i Simens. Kompani-

jata so sedi{te vo Minhen soop{ti deka }e ja zgolemi svojata dividenda za 69% za 2010 godina, po trigodi{niot stabilen rast. Na krajot od svojata fiskalna godina Simens na svojata smetka ima{e pove}e od 19 milijardi dolari, bidej}i poslednite tri godini se vozdr`uva{e od golemi akvizicii.

Po objavuvaweto na povisokata dividenda, glavniot finansiski direktor na Simens, Xo Kajser, soop{ti deka vi{okot kapital pretstavuva “luksuzen problem”.

“Kompaniite, kako, na primer, Nestle, koi postojano ~uvaat golemi sumi ke{, imaat prednost so koja mo`at da gi apsorbiraat zagubite i da ostanat podolgo na pote{kite pazari, dodeka nivnite rivali se otka`uvaat”, veli Tomas Ruso, analiti~ar i partner vo kompanijata Gartner-Ruso od Pensilvanija, SAD. Kompaniite gi sobiraat parite ne samo od vozdr`uvawe od akviziciite i pogolemite dividendi. Rastot na dobivkata, isto taka, pridonel za rast od 31% po akcija kaj 329 kompanii, od 600 koi kotiraat na evropsakta berza vo Stoxx Europe 600 Index.

VLADIMIR PUTIN

premier na Rusija

“Dali e toa neprijatno? Da. Dali e toa neobi~no?

Da. Mislam deka se poprili~no skromni posledicite vrz nadvore{nata politika na SAD po objavata na Vikiliks.

Nekoi vladi imaat rabota so nas zatoa {to ni se pla{at, nekoi zatoa {to n$ po~ituvaat, a pove}eto od niv bidej}i sme im potrebni.”

ROBERT GEJTS

minister za odbrana na SAD

“Kako generalen sekretar, no i li~no, smetam deka Sovetot za bezbednost treba da se pro{iri za da odgovori na predizvicite na 21 vek. Toa e ona za {to se zalagaat pove}eto ~lenki na Obedinetite nacii. No, pro{iruvaweto treba da bide napraveno na potransparenten i podemokratski na~in.”

BAN KI MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

17

02.12.2010

SVET

0-24

...[TRAJK SO GLAD

...PROBLEMI SO GASNATA MRE@A

...NEVREME VO MAROKO

Belgradskite studenti vtora no} pred Vladata

Serija eksplozii vo polskite doma}instva

Poplavite gi odnesoa prvite `rtvi

ekolku desetici studenti od Belgradskiot univerzitet i ponatamu {trajkuvaat so glad pred Vladata na Srbija vo Belgrad. Tie baraat dr`avata da im go plati {koluvaweto na akademcite koi imaat pove}e od 48 boda.

dno lice zagina, osum se povredeni, a 6.500 lu|e se evakuirani po nizata eksplozii na gas vo doma}instva vo zapadna Polska. Eksploziite se slu~ile poradi tehni~ki problemi so gasnata mre`a.

vaeset i ~etiri lica zaginaa koga nivniot avtobus be{e poplaven od nadojdenata reka vo blizina na gradot Buznika D na atlantskoto krajbre`je, ju`no od Rabat.

N

E

PO SAMITOT VO TRIPOLI

GADAFI NE POMINUVA BEZ SKANDAL

AFRIKANSKITE LIDERI BARAAT POVE]E INVESTICII I TRGOVIJA

Na po~etokot na samitot vo Tripoli, libiskiot pretsedatel, Muamar Gadafi, pobara Evropskata unija da & dava 5 milijardi evra godi{no na Afrika za spre~uvawe na migraciskite branovi od Afrika kon Mediteranot. Toj pobara Evropa da go re{i problemot koj sama go sozdade, obvinuvaj}i ja za kolonizacija na afrikanskiot kontinent i nesoodvetno koristewe na nejzinite prirodni resursi. “"Hristijansko-belata Evropa” mora da dodeli pogolema finansiska pomo{, inaku rizikuva da stane “crna”", potencira{e Gadafi pred liderite na pove}e od 80 dr`avi prisutni vo Tripoli.

Evropa treba da gi iskoristi ponudenite mo`nosti za investirawe vo afrikanskata infrastruktura, zemjodelstvo i energija. Afrikanskite lideri se ednoglasni deka samo so investicii i ekonomski rast mo`at da se spravat so siroma{tijata BORO MIR^ESKI vropa }e ja zgolemi finansiskata pomo{ za Afrika do 2015 godina. Za taa namena EU }e odvoi 0,7% od bruto-doma{niot proizvod na Unijata. Samo vo narednite tri godini evropskata pomo{ za Afrika }e iznesuva 50 milioni evra. Ova e ishodot od {totuku zavr{eniot Samit EU- Afrika, vo ~ij fokus be{e potrebata od pove}e investicii i zgolemen obem

E

na trgovija, koi }e pridonesat za zgolemuvawe na vrabotenosta i ekonomskiot rast na Afrika.

Poradi stabilniot ekonomski rast na afrikanskite zemji od 5%, @oze Manuel Baroso, pretsedatelot na Evropskata komisija, potencira{e deka “Evropa mo`e da ima ogromni pridobivki dokolku go podigne na povisoko nivoto na investirawe na ovoj kontinentot”. Evropa treba da gi iskoristi ponudenite sektorite od Afrika i da investira za razvoj na

infrastrukturata, zemjodelstvoto i energijata, posebno obnovlivite izvori so koi raspolaga Afrika.

Vode~kiot afrikanski donator, Evropa, se zalaga za odr`uvawe na nivoto na finansiska pomo{ i pokraj finansiskite problemi vo Unijata.

“Pomo{ta e klu~na, no taa sama po sebe nema da ni pomogne da gi nadmineme na{ite problem”, re~e pretsedatelot na komisijata na Afrikanskata unija, @an Ping.

Soglasno ~l.25 i 29 od Statutot na AD Sovremen Dom-Prilep a vrz osnova na Zapisnikot br.02-447 od 01.12.2010 god. i Predlog-Odlukata br. 02-448 od 01.12.2010 Odborot na Direktori na AD Sovremen Dom-Prilep- objavuva:

JAVEN POVIK

ZA ODR@UVAWE NA SOBRANIE NA AKCIONERI NA DEN 24.12 .2010 GOD (PETOK) SO POЧETOK VO 07 ЧASOT NA UL. ROMANIJA BB VO SKOPJE SOBRANIETO ]E RABOTI PO SLEDNIOT:

DNEVEN RED PROCEDURALEN RED: OTVORAWE NA SEDNICATA IZBOR NA PRETSEDAVAЧ IZBOR NA ZAPISNIЧAR IZBOR NA BROJAЧ NA GLASOVI RABOTEN DEL: 1. PO ZAPISNIK BR.02-447 OD 01.12.2010 GOD. –I PREDLOG ODLUKA ZA PRODA@BA NA NEDVI@EN IMOT SOPSTVENOST NA AD SOVREMEN DOM - PRILEP BR.02-448 OD 01.12.2010 GOD. NA ODBOR NA DIREKTORI:

DELOVNI PROSTORII – KOMPLEKS SOVREMEN DOM-PRILEP PO IL BR. 35482 KO PRILEP, UL.MO[A PIJADE–BB KP BR. 23853 - POVR[INA 32172 m2

DELOVEN PROSTOR – STAR POGON PO IL.35482 ZA KO-PRILEP NA UL.MAR[AL TITO-BB KP. BR. 12473 – POVR[INA OD 2013 M2.

DELOVEN PROSTOR – RESEN UL.TA[E MILO[ESKI–BB IL BR. 7563 KO-RESEN NA KP 3919 POVR[INA OD 194 M2.

DELOVEN PROSTOR – NEGOTINO UL.JANE SANDANSKI-BB IL.BR.6250 KO NEGOTINO NA KP 10676 POVR[INA OD 121 M2.

DELOVEN PROSTOR - KAVADARCI UL.ILINDENSKA BR. 115 IL.BR.10581 ZA KO KAVADARCI NA KP BR. 11627 POVR[INA OD 158 M2.

DELOVEN PROSTOR – STRUGA UL.PARTIZANSKA–BB (IL-VO POSTAPKA NA VADEWE) DELOVEN PROSTOR – SKOPJE UL.VELKO VLAHOVI]-22 IL.BR. 25775 SE POVIKUVAAT AKCIONERITE ODNOSNO NIVNITE ZAKONSKI ZASTAPNICI DA UЧESTVUVAAT NA SOBRANIETO. AKCIONERITE SE DOL@NI SVOETO UЧESTVO DA GO PRIJAVAT NAJDOCNA PRED POЧETOKOT NA SEDNICATA NA SOBRANIETO. SEKOJ AKCIONER MO@E DA OVLASTI SO POLNOMO[NO ZAVERENO KAJ NOTAR SVOJ POLNOMO[NIK ZA UЧESTVO NA SOBRANIETO. GLASAWETO E JAVNO I ODLUKITE SE DONESUVAAT SO POTREBNO MNOZINSTVO GLASOVI .

UVID VO MATERIJALITE SEKOJ RABOTEN DEN OD 12-13 ЧASOT.

AD SOVREMEN DOM-PRILEP

deka uslovite od ovoj dogovor se premnogu strogi, odnosno nametnuvaat tarifi i taksi pri izvoz vo Evropa, {to prakti~no go onevozmo`uva plasmanot na afrikanskite kompanii na evropskiot pazar.

Dosega Kina ima investirano milijardi dolari vo nekolku industrii vo

Na samitot, povtorno, po 10-godi{na pauza, bea otvoreni diskusiite za uslovite predvideni vo Dogovorot za ekonomsko partnerstvo (EPA) me|u Evropa i AFrika. Afrikanskite eksperti komentiraa K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Afrika. Momentalno, kineskite investitori poseduvaat 2,6% od afrikanskite akcii, dodeka Evropa poseduva 6%.

Tripoli deklaracijata, so koja zavr{i Samitot na koj {to u~estvuvaa 80 dr`avi, povika na zasileni relacii me|u kontinentite i pogolemo partnerstvo me|u niv.

O

G

L

A

S

18 02.12.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

9

NIKOGA[ NE GI IGNORIRAJTE PREDUPREDUVAWATA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ako prethodnite studii od 2000 godina sugestiraa deka lekot protiv bolki “vajoks” (Vioxx) pretstavuva potencijalen rizik za zdravjeto na srceto, izvr{nite direktori vo farmacevtskiot gigant Merk izbraa da ne prodol`at so ponatamo{nite studii. ^etiri godini podocna, Merk be{e prisilen da go povle~e lekot od proda`ba poradi dokazite deka toj mo`e da predizvika srcev udar i smrt na srceto kaj iljadnicite negovi konzumenti. Povlekuvaweto se pretvori vo masiven skandal otkako izlegoa novinarski izve{tai deka Merk znaela za seriozniot rizik i povtorno prodol`ila da go promovira lekot.

Kompanijata se soo~i so mno{tvo istragi od dr`avnite i svetskite agenciii i iljadnici tu`bi kako rezultat na nivnite postapki. Spored “Volstrit `urnal”, skandalot kone~no stivna minatata godina, koga Merk isplati 80 milioni dolari za parnicite.

NAPAD OD ILJADNICI STUDII Vo 1999 godina Amerikanskata agencija za hrana i lekovi go prifati “vajoks”, nov lek namenet za tretman na akutni bolki vo osteoartritis. Se smeta{e deka “vajoks” e poefektiven i podobro se tolerira od pacientite otkolku drugite lekovi za artritis. I mediumite go pozdravija kako izvonreden lek za celosno olesnuvawe na bolkata, pa do 2001 godina lekot zabele`a rekordna svetska

I

Sagata za “vajoks” po~na koga kompanijata Merk, proizvoditelot na lekot, dobrovolno gi povle~e lekovite otkako se pojavi studija koja go povrzuva{e “vajoks” so zgolemenata rasprostranetost na srcevi napadi i infarkti. Vo toa vreme, okolu 2 milioni lu|e vo svetot go upotrebuvaa lekot

Dali kompanijata znae{e deka “vajoks” e {teten

po zdravjeto? proda`ba od 3,5 milijardi dolari.

Vo 2003 godina, Evropskiot komitet za

licencirani medicinski proizvodi soop{ti deka pridobivkite od “vajoks” gi nadminuvaat rizic-

ite od sporednite efekti.

Sepak, Komitetot prepora~a posilni predupreduvawa za kardiovaskularnite rizici povrzani so lekot.

Sagata za “vajoks” po~na koga kompanijata Merk, proizvoditelot na lekot, dobrovolno gi povle~e lekovite otkako se pojavi studija koja go povrzuva{e “vajoks” so zgolemenata rasprostranetost na srcevi napadi i infarkti. Vo toa vreme, okolu 2 milioni lu|e vo svetot go upotrebuvaa lekot.

Istiot den koga kompanijata objavi za povlekuvaweto, nejzinite akcii padnaa za 26,78%.

Kompanijata izjavi deka ja prezela akcijata “bidej}i toa bilo vo najdobar interes na pacientite”.

Evropskata agencija za evaluacija na lekovi odlu~i da sprovede ispituvawe na bezbednosta na pet drugi lekovi za artritis, za koi postoe{e somenenie deka go zgolemuvaat rizikot za srcevi napadi i infarkti.

Akciite na Merk i ponatamu pa|aa, pa otkako “Volstrit `urnal” objavi prikazna vo koja se vele{e deka firmata gi ignorira problemite za eden od svoite lekovi, akciite padnaa u{te za 10% vo noemvri. Vesnikot navede interen e-mejl dopis vo kompanijata so eden od oficijalnite lica kade {to se veli deka kardiovaskularnite problemi “tuka - se jasni”.

I toga{ po~naa kritikite na javnosta. Istiot mesec, edna studija objavena vo medicinskiot magazin “Lanset” (The Lancet) vele{e deka “vajoks” trebalo da bide povle~en od prodavnicite edna godina pred toa da se slu~i. Ri~ard Horton, urednikot na magazinot, re~e deka Agencijata za hrana i lekovi i kompanijata Merk reagirale so “bezdu{en, kratkoviden i neodgovoren sebeinteres... licenciraweto na “vajoks” i prodol`uvaweto na negovata

upotreba vo o~i nedvosmislenite dokazi za {tetnost bile katastrofa za javnoto zdravstvo”.

I anketata na Senatot na SAD poka`a deka Agencijata za hrana i lekovi e vinovna za “apsolutna regulatorna gre{ka“ za “vajoks”. Rejmond Gilmartin, izvr{niot direktor na Merk, be{e ka`al deka veruva vo “vajoks” i deka gi sledel vistinskite proceduri. Anketata ne vlijae{e na cenata na akciite na negovata kompanija.

Vo dekemvri, Amerikanskiot nacionalen institut za kancer sprovede studija za Fajzer (Pfizer), proizvoditelot na drug sli~en lek, “celebreks” (Celebrex), koja zaklu~i deka kaj pacientite koi go koristat toj lek postoi tripati pogolem rizik za kardiovaskularni bolesti otkolku kaj tie {to zemaat plasibo. Po studijata, institutot ja suspendira upotrebata na “celebreks”, {to gi pogodi akciite na Fajzer. Kompanijata izjavi deka ne planira da go povle~e lekot od aptekite.

Studijata ja pottikna Britanskata regulatorna agencija za lekovi i zdravstvena gri`a da gi sovetuva pacientite koi go zemaat lekot prethodno da kontaktiraat so svojot mati~en lekar.

Slednata godina vo januari, Amerikanskata agencija za lekovi objavi studija vo magazinot “Lanset”, koja dava{e sugestija deka “vajoks” e mo`en pri~initel na 140 iljadi slu~ai na srcevi zaboluvawa vo SAD. Merk odgovori so izjava deka postojat mnogu faktori na rizik i deka izve{tajot ne poka`uva deka celata vina e vo lekot. Istra`uva~kiot centar za borba so artritis ja nare~e studijata “{okantna”.

Vo fevruari, studijata na eden avstraliski nau~nik, koja be{e objavena vo Arhivite na internata medicina (Archives of Internal

PRIKAZNI OD WALL STREET

TRI PRI^INI Z Dali 5,3 milijardi amerikanski dolari se astronomska suma za da se poseduva popularen proda`en vebsajt? Vsu{nost, ne. Pro~itajte zo{to

ko ponudata na Gugl od 5,3 milijardi dolari pomine kako {to se pretpostavuva{e kon krajot na minatata nedela, toa mo`e da bide sre}niot den na Grupon (Groupon). Ne tolku sre} a be{e navistina potrebna za proda`niot vebsajt koj raboti na principot “po eden dogovor dnevno” (kade {to ponudata za proizvodite va`i samo 24 ~asa), koj nudi dnevni popusti i dogovori za lokalnite

A Otkako ENDRJU MEJSON go lansira{e vo noemvri

2008 godina, Grupon za kratko vreme profitira{e od trendovite kako mobilnost, brza proda`ba i socijalno kupuvawe.

biznismeni, pa i za 30-te milioni korisnici niz 500 prodavnici vo 30 dr`avi.

Otkako Endrju Mejson go lansira{e vo noemvri 2008 godina, Grupon za kratko vreme stana lider vo lokalnite zdelki, profitiraj}i od trendovite kako mobilnost, brza proda`ba i socijalno kupuvawe.

No, dali vredi tolku pari?

Sekako deka Gugl misli taka, a i analiti~arite se soglasuvaat. Postojat tri golemi pri~ini zo{to e toa taka.

Prva pri~ina e golemiot broj korisnici. Iako Gugl ne e nov za prostorot na sosedite (se misli na Gugl plejses (Google Places), ni pribli`no ja nema prisutnosta {to ja ima Grupon vo taa oblast. Gugl ima solidna maping-tehnologija i gi optimizira lokalnite rezultati za vreme na prebaruvaweto, no ja nema silata za lokalna proda`ba {to ja ima Grupon. Namesto da treba da se spravuva so glavobolki vrzani so gradeweto na konkurentni

FEQTON

^ETVRTOK

02.12.2010

19

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Kompanijata se soo~i so mno{tvo istragi od dr`avnite i svetskite agencii i iljadnici tu`bi kako rezultat na nivnite postapki.

Spored “Volstrit `urnal”, skandalot kone~no stivna minatata godina, koga Merk isplati 80 milioni dolari vo sudskite sporovi Medicine), potvrdi deka inhibitorot koj se koristi vo lekovite kako “vajoks” i “celebreks” predizvikuva visok krven pritisok, za razlika od drugite analgetici. Istiot den, Agencijata za hrana i lekovi najavi deka }e kreira nezavisna komisija za nadzor na bezbednosta na lekovi, so {to bi se zajaknale nejzinite proceduri. Amerikanskiot sekretar po socijalni pra{awa, Majk Levit pak, veti “nova kultura na

Izvr{niot direktor, Rejmond Gilmart,

na soslu{uvawe vo eden od sudskite slu~ai za “vajoks” Povlekuvaweto be{e vode~ka vest vo SAD

otvorenost” i so toa gi povika farmacevtskite kompanii da bidat pootvoreni kon mediumite i javnosta.

Nekolku denovi podocna, Evropskata agencija za lekovi soop{ti deka lu|eto koi pre`iveale srcevi bolesti ili infarkt ne treba da gi zemaat tie inhibitori i deka doktorite treba da bidat vnimatelni koga gi prepi{uvaat. Edna od zdravstvenite organizacii,

godina sudot vo Teksas ja proglasi kompanijata Merk za vinovna za nemarnost, so {to kompanijata treba{e da isplati 253,4 milioni dolari za ot{teta na semejstvoto na nekoj po~inat od srcev udar. Ova be{e prvata zakonska kazna {to ja pretrpe Merk za “vajoks”, a analiti~arite predvidoa deka kompanijata mo`e da zavr{i so pla}awe na suma od okolu 18 milijardi dolari kako kazna. Spored kompanijata, Ri~ard Klark “Volstrit `urnal”, kompanibe{e imenuvan kako nov jata naplati samo 80 milizvr{en direktor, koj dojde ioni.Sepak, za da se vrati na mestoto na Gilmartin. na pazarot i vo o~evidniot Kako i da e, prikaznata ne napor povtorno da ja oszavr{i tuka. Vo juni taa voi prethodnata pozicija, godina, “Briti{ medikal Merk ja dovede PR komap`urnal” (British Medical Jour- nijata Barson –Marsteler nal) izleze so studija koja (Burson-Marsteller) da im ja pretpostavuva{e deka site reizgradi nivnata reputalekovi kako “vajoks” se pov- cija, kako {to objavi “PR rzani so zgolemenata stapka Vik” (PR Week) vo brojot od na srcevi udari. Slednata 19 avgust 2001 godina. Od godina, Svetskata zdravstPR agencijata ne sakaa da vena organizacija povika komentiraat za sorabotkata, za poostra registracija no Merk tvrde{e deka korna sudewata povrzani so porativnata kampawa bila klini~kite lekovi, so {to vo razvoj dolgo pred padot pak, izleze so barawe vo negativnite otkritija ne na “vajoks”. “Pretrpe te`ok koe se naveduva{e deka bi ostanale vo tajnost. Od udar i nejzinata reputacija ““Vajoks” be{e povle~en druga strana, vo septemvri s$ u{te strada”, citira{e poradi ovoj rizik” i deka 2006 godina, Evropskata “PR Vik”. “Za kompanija e vreme “da se povle~at agencija za lekovi soop{ti koja nekoga{ poseduva{e site takvi vidovi lekovi”. tolku golema doverlivost, Kratko potoa, Agencijata za deka }e ja ispita kardiovaskularnata bezbednost na sega hrana i lekovi podvle~e ovie lekovi. }e bide te{ko da ja vrati. deka treba da se dozvoli KAKO REAGIRA[E MERK? Pro~itavme vo vesnicpovtorna proda`ba na ite deka “vajoks” bil “vajoks”, kako i “celebreks”. Vo me|uvreme, sudskite sporovi povrzani so Merk povle~en pred da se ka`e Toga{ akciite na Merk se vo SAD po~naa brzo da se pri~inata. Toa be{e {ok”. ka~ija za 13%, a vo obid razvivaat. Vo april 2005 Spored ekspertot Spinks, da se zaokru`i krizata vo

nemalo konkretni doktori koi mo`at toa da go vratat nazad. “Sekoga{ imalo krizi po bezbednosta, duri od vremeto koga lekovi bile prodavani od pajtoni”, izjavi farmacevstskiot analiti~ar Endrju Xek, koj dodade deka “i Merk }e zazdravi, no }e mora da gi postavi rabotite malku poinaku”. “Vo odnos na PR za farmacevtskata industrija, kompanijata glavno ne prezema mnogu za da go podobri svojot imix”, rasprava{e Xek. “Ako Merk be{e poznat po programi vo razvieniot svet ili preku kampawite vo koi se promovira zdrav stil na `iveewe, }e bide lesno da se raboti na zazdravuvaweto”.Po edna godina od nastanot, portparolot izjavi deka kompanijata odlu~ila da bide pootvorena. Generalnoto ~uvstvo kaj PR i novinarite be{e deka lu|eto }e prodol`at da gi koristat lekovite od Merk, kolku i da stradalo imeto na kompanijata, no, sepak, site se slo`ija deka kompanijata nikoga{ ne }e mo`e celosno da izbega od “vajoks”.

Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za “golemata trojka” , Krajsler, Ford i General Motors, i nivnata PR katastrofa koga pobaraa pomo{ od Kongresot, a odletaa sekoj posebno so privatni avioni

ZO[TO GUGL GO SAKA GRUPON servisi od po~etok - infrastruktura, personal, promocija, privlekuvawe novi korisnici - mo`e da go izbere Grupon, koj momentalno raspolaga so 30 milioni registrirani korisnici, broj {to se zgolemuva sekoja nedela za dopolnitelni eden milion novi korisnici. So odbiraweto na Grupon tie dobivaat direkten pristap do prosperitetnata baza na korisnici, geografski segmentirani vo nekoj vid “geo-socijalni grafi”.

“Pomislete na Gugl edvords (Gugl Adwords)... ako tie imaa lokalni biznisi, na primer”, objasnuva britanskiot menaxer na Grupon, Kris Mur, za “Telegraf”,

“}e go vnesevte zborot “BAR” na Gugl i }e pronajdevte bar vo va{ata oblast. Toga{ Gugl }e go otvore{e prozor~eto vo koe se veli deka ova e biznisot i ova e adresata”.

Analiti~arot na Barklis Kapital, Daglas Anmut, poednostavuva. “Grupon mo`e da mu ovozmo`i na Gugl direkten pristap do trgovcite niz celiot svet i da go promeni na~inot na koj mo`e da se odvivaat lokalnite zdelki”, veli Anmut.

Vtora pri~ina {to davaat tolku e mo`nosta za blokirawe na konkurencijata. Iako, navodno, Jahu ne uspea da go dobie Grupon vo tekot na minatiot oktomvri, so neformalno nadd-

avawe me|u 3 i 4 milijardi dolari, vo sekoj slu~aj, toa ne zna~i deka konkurencijata }e se otka`e vo svoite nameri, isto taka, - barem vo slu~ajov nagradata e dovolno privle~na. Majkrosoft mo`e nenadejno tukutaka da upadne i da go upotrebi Grupon za da gi zacvrsti targetiranite reklami na svojot prebaruva~ Bing. Za da gi pro{iri svoite sopstveni lokalni ponudi i Fejsbuk mo`e da go upotrebi beskrajniot direktorium so trgovci na Grupon.

No, so kupuvaweto na Grupon, Gugl }e }ari mo}no oru`je vo bitkata za vebnadmo}nost protiv Fejsbuk, koj o~igledno raboti “loka-

lno” po pretstavuvaweto na aplikacijata Fejsbuk plejsis (Facebook Places) vo avgust godinava, kako i so Fejsbuk dils (Facebook Deals), koj im ovozmo`uva na biznisite da ponudat dogovori koga klientite proveruvaat preku Fejsbuk plejsis. Vklopuvaweto mo`e da bide u{te podobro od toa {to be{e so prekinatata akvizicija na Jelp (Yelp) od strana na Gugl, vo toa {to Grupon ne raboti mngou naporno da razvie sopstvena detalna lokalna baza na podatoci kako {to prave{e Jelp, tuku ednostavno se gri`i za kompaniite i klientite koi go koristat. No, ako Gugl mo`e da gi zeme podatocite za korisnicite i lokalnite

biznisi i gi kombinira so nivnite opse`ni lokalni informacii, toga{ kone~no }e im bide ovozmo`eno da gi otkrijat vrednostite na nivnite lokalni napori.

I treto - }e imaat instantna dobivka. Iako porasna so zdravi 170 milioni dolari so finansirawe od investitorite kako Aksel partners (Accel Partners), Bateri ven~urs (Battery Ventures) i DST Global (DST Global), sajtot i sam si funkcionira dobro.

Vsu{nost, pove}e od dobro.

Grupon, navodno, povlekuva 50 milioni dolari mese~no od proda`bata, a na krajot od 2010 godina analiti~arite o~ekuvaat vkupnite prihodi da preminat

600 milioni dolari. A so 95% zadovolnost od strana na trgovcite, fer e da se ka`e deka dogovorite }e prodol`at, a verojatno i proda`bite. Iako prihodot nema da bide golem rez vo bilansnata sostojba na Gugl, nema da bide ni gre{ka vo zaokru`uvaweto, isto taka.

I Grupon porasna so plameno tempo, pa Gugl verojatno ~uvstvuva deka e vo solidna pozicija blagodarenie na sopstveniot molskavi~en rast koj go zabele`a edna dekada prethodno, pa sega saka da mu pomogne na maliot zabaven sajt da ja odvede svojata igra na slednoto nivo. A rizikuvaj}i so gabaritniot vlog, tie samo mo`at da dobijat.

20 02.12.2010

^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE / ZDRAVSTVO

SEKOJ DEN VO

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 04.12.2010 Kancelarijata na Izvr{itelot An|elka Efkoska ima potreba od 2 rabotnika (stru~ni sorabotnici) so slednive kvalifikacii: Zavr{en praven fakultet i min.2 god. rabotno iskustvo na pravni raboti. Adresa za aplicirawe: angjelka_efkoska@ yahoo.com Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 07.12.2010 KRKA-FARM DOOEL Skopje objavuva oglas za Marketing Menaxer za Farmacija.

Detlnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto.

JAVEN SEKTOR

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Izvor: Ve~er

Objaveno: 30.11.2010 Agencijata za dr`avni slu`benici objavuva javen oglas za vrabotuvawe na (2) dr`avni slu`benici vo op{tina VINICA za slednite rabotni mesta: 1.Pomo{nik rakovoditel na sektor za urbanizam, za{tita na `ivotnata sredina, komunalni dejnosti i lokalen ekonomski razvoj 1 izvr{itel 2.Vi{ sorabotnik za razvoj na informaciskiot sistem 1 izvr{itel Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat prijava preku pisarnica na adresa Agencija za dr`avni slu`benici Ul.Jurij Gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 193/2010) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za dr`avni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk OBRAZOVANIE Izvor: Vest

Objaveno: 30.11.2010 Zakon za visoko obrazovanie Tehni~ki fakultet -Bitola objavuva Konkurs za izbor na nastavnonau~ni zvawa i sorabotni~ko zvawe Prijavite se podnesuvaat preku po{ta na adresa: Tehni~ki Fakultet -Bitola, ul.„Ivo Lola Ribar” bb, ili vo arhivata na Tehni~ki fakultet –Bitola ZDRAVSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 30.11.2010 Ministerstvoto za zdravstvo so organite vo sostav raspi{uva: javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na pove}e rabotni mesta Oglasite traat 5(pet) rabotni dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so potrebnite dokumenti da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo (Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi), ul:50-ta divizija br.6, Skopje, ili vo Arhivata na ministerstvoto za zdravstvo od 08.30-16,30 ~asot.

FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 27.11.2010 Feniks farma Skopje ima potreba od kontrolor za naplata na pobaruvawa stru~en sorabotnik Rokot za prijavuvawe e 10 dena od datumot na objavuvawe na oglasot. Dokolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi, pratete ja svojata prijava na e-mail: personal@phoenixpharma.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

^ETVRTOK

02.12.2010

21

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10

Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema

Smetkovodstvo Oblast: Finansii Termin: 15 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html Opis na obukata

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10 Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10

Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Vistinski izbor na kadar

11.12 - 12.12.10 CS Global Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent

15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

22 02.12.2010

OBUKI / MENAXMENT / PROEKTI

^ETVRTOK

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni Oblast: Know-how programa Termin: 4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com. mk/Upravuvanje%20so%20znaenje%20i%20upravuvanje%20so%20promeni.html

Opis na obukata

Dali va{iot personal e podgotven za promeni? Ili, u{te pova`no, dali menaxerite se podgotveni da go vodat procesot na promeni?

Za mnogu organizacii, znaeweto e nivniot proizvod. Za drugi, znaeweto go pridru`uva proizvodot kako usluga i dodadena vrednost.

So zna~itelno izmenetite potrebi na potro{uva~ite, samo organizaciite koi raspolagaat so personal so znaewe, fleksibilni procesi i adaptibilni tehnologii mo`at da poddr`at promeni potrebni za adaptacija, opstanok i napredok.

Celi na obukata

Programata na seminarot Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni e nameneta za podgotovka na menaxerite za upravuvawe so promeni niz u~ewe i upravuvawe so znaeweto vo organizaciite.

So zavr{uvawe na seminarot kandidatite }e mo`at:

da upravuvaat so vrabotenite vo uslovi na promeni vo organizacijata da objasnat zo{to e potrebno da se napravat promeni vo organizacijata da go isplaniraat procesot na promeni da gi vodat timovite niz periodot na promena da razvijat model na promeni niz u~ewe i niz novoto znaewe da se prepoznaat efektite na promenite kaj poedincite i vo organizacijata da ja struktuiraat komunikacijata vo organizacijata {to }e ja poddr`i promenata da gi prepoznaat barierite kon promenite i da podgotvat strategija za sovladuvawe na otporot kon promeni da upotrebat razli~ni tehniki i alatki za prezentirawe, vodewe i sledewe na promenite da se spravat so konflikti pri promenite KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik;

PRETPLATETE SE NA OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

02.12.2010

23

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

24 02.12.2010

TENDERI

^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija i adaptacija na I kat - Nastaven centar Kavadarci Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=e8900438d98b-4135-9f0f-30d3e52e06a4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinska oprema - Audiometar so timpanometar i Endoskop za nos Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3f2d8b96-a559-4076-b73cca77a2967931&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Sobranie na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na aviobileti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e9cb56b6-64d6-4ac6-a1bb-94cbff5cae68&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na siten inventar,alati i drugi materijali za odr`uvawe na barakite (elektrika, vodovod, odvod, sanitarija,bravarija) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f47c8d3b-18e8-4856-8c2b-6c52ebc48b89&Level=2

Vr{ewe na stru~en nadzor pri izvedba i pri postavuvawe na soodvetni lokacii niz Republika Makedonija, na 20 unificirani, reprezentativni , mali monta`ni objekti so funkcija na informativni punktovi za turisti~ka i kulturna ponuda na Republika Makedonija i za proda`ba na suveniri, kako urbana oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=15448121-953d-4e7c-87ff-1f3de4187a01&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na prehranbeni proizvodi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=dd331909-9d50-4279-802d-4f9f0e08d11f&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7a1b9fbc-80b6-49c8-b40fb91e3f8c06f0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet “ Sv. Kiril i Metodi “ - Filolo{ki fakultet “ Bla`e Koneski “ - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervacija i nabavka na avio bileti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=09dfe8db-c12f-419c-a7ffe47c12589628&Level=2

USLUGI ZA SERVISIRAWE NA HIDRAULIЧNI

KOMPONENTI I HIDROSPOJKI PO POVIK Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8bc5dc29-b269-4d1e-9dd2f2db31b5795c&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na DUP del od zapadna industriska

zona - [arplaninska B3 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3d3bfd4-25c34423-9f60-27deef2095b7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mesing - profili, bronza, aluminium i bakar, ~elik i lieno `elezo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=e0419b60-1e4a-43f1-a559-82a120a607f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tekovno odr`uvawe na barakite, prostoriite na Grad Skopje, vila Vodno i odmorali{te Mavrovi Anovi (molerisuvawe, popravka, stolarija, elektri~na instalacija, elektri~ni aparati, vodovodna i odvodna instalacija, toplovod) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=b556346b-2cdc-4998-9193-86bfb03c6922&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na reagensi za hematolo{ki broja~ model ERMA i model NIHON KOHDEN Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f0a9d8db-ee71-43d3-a541-8ef6b0ef57dc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kisela Voda PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na mehanizacija za odr`uvawe na pati{ta i ulici vo zimski uslovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fc4aa296-868b-4d41-98b2f6550721e077&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na infrastruktura (vodovodna, fekalna

mre`a) za splavovi i pla`a, Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurement-

Integration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fb4163fd-75e5-4c57-bab1-437d3a5966b8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ilinden PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na goriva i masla za motorni vozila za potrebite na Op{tina Ilinden Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=9ca785d8-11db-439d-b548-80b97470579e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Дopolnitelna IT oprema ( rabotni stanici so monitor, prenosni rabotni stanici, laserski pe~atari, pasbuk matri~ni pe~atari, svi~ovi i ruter) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=28ef7494-e7ce-4969-ada9b03b6685d05c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, isporaka i monta`a za prenos na podatoci od galerija na brana do Ovation Control System vo HEC “[pilje” i nabavka i isporaka na instrument za merewe na nivo na podzemna voda vo piezometri vo HEC “Globo~ica” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurmentIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7445f3f7-1a0e-439d-8cfb-1354f932838d&Level=2

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

02.12.2010

25

(NE)SLAVNO MINATO

EROTSKIOT FILM NA STALONE PRODADEN PREKU I-BEJ

Vo vremeto na snimaweto na filmot, Stalone bil besku}nik i imal al o~ajna potreba od pari. Honorarot za ulogata vo erotskiot film lm iznesuval edvaj 200 dolari, {to “zvu~i” sme{no vo sporedba so 20 milioni dolari zaraboteni za ulogata vo filmot “D-toks”

abavata kaj Kiti i Stad” e niskobuxeten erotski film snimen vo 1970 godina, koj verojatno bi bil potpolno zaboraven od publikata dokolku vo nego svoeto aktersko debi ne go ostvari poznatata holivudska yvezda Silverster Stalone.

Tokmu inspirirani od slavata na Stalone, kolekcionerite na vredni originalni snimki, preku virtuelnata aukciska ku}a i-Bej, pred nekolku dena se naddavaa za “Zabavata kaj Kiti i Stad”, a po nekolku~asovnite ponudi videoto be{e prodadeno za ogromni 412.000 dolari.

Sopstvenikot na erotskiot film zasega e nepoznat, iako mogumina se somnevaat deka Stalone samiot go kupil, ne sakaj}i da dozvoli ova video da

se najde vo eterot.

Ovaa suma nekolkukratno go nadminuva buxetot so koj e snimen ovoj film, a sekako deka e i mnogu pove}e od vkupnata suma zarabotena pri negovoto emituvawe vo seks-kinata ili preku proda`ba, odnosno negovo iznajmuvawe na VHS lenti.

Vo vremeto na snimaweto na filmot, Stalone bil besku}nik i imal o~ajna potreba od pari.

Honorarot za ulogata vo erotskiot film iznesuval edvaj 200 dolari, {to “zvu~i” sme{no vo sporedba so 20 milioni dolari zaraboteni za ulogata vo filmot “D-toks”.

I pokraj “skeletite vo ormanot”, Stalone uspea da se nametne vo svetot na filmot kako edna od najgolemite akciski yvezdi. Serijalite “Roki” i “Rambo” mu ja donesoa svetskata slava i od nego napravija holivudska ikona.

Iako va`i za “snaga-

Z

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

412 200

iljadi dolari e sumata koja be{e dostignata pri licitacijata na i-Bej za proda`bata na originalnata snimka na erotskiot film na Stalone

tor” od filmskoto platno, so oskarot za najdobar film, dobien za prvoto prodol`enie od storijata za bokserot “Roki”, toj dobi i etiketa na golem filmski umetnik, bidej}i vo snimaweto na filmot za “Italijanski pastuv” (Italian stallion) toj e potpi{an kako re`iser, scenarist i producent.

Ne e poznato dali poradi ulogata vo erotski film ili poradi golemite muskuli, Stalone u`iva vo slavata na golem holivudski qubovnik. Italijanskoto poteklo i impozantnata gradba na teloto, spored golem broj lajfstajl kriti~ari, od nego pravat

O

G

L

A

S

dolari iznesuval honnorarot na amerikanskiot iot akter za uloga vo erotskiskiot film “Zabavata kaj aj Kiti i Stad”

ina, ultimativna seks-ma{ina, omen posakuvana od od ogromen broj slavni i uspe{nii `eni.

Dosega, popularniot red Slaj tri pati be{e pred mati~ar. a{a So prvata sopruga Sa{a Zak se razvede po 11 godini brak, otkako be{e obelodeneto deka e voo strastvena vrska so akn. terkata Brixit Nilsen. ilsen Bra~nata vrska so Nilsen ne trae{e pove}e od dve godini.

Vo momentov Stalone e kata vo zaednica so akterkata Xenifer Flavin, koja ja to na zapozna pri snimaweto pettoto prodol`enie na “Roki”. ca.

Toj e tatko na pet deca.

K

O

M

E

R

SILVERSTER STALONE povtorno se soo~uva so svoeto neslavno debi na filmskoto platno C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

26 02.12.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

SLADOK BIZNIS

KOLA^I VREDNI MILIONI

Kako od “obi~na” doma}inka se stanuva uspe{na delovna `ena?

Debi Filds e primer za toa kako od skromen po~etok mo`e da se stigne do yvezdite i da se `ivee `ivotniot son. So dobra ideja i uporna rabota do milionski biznis

ladata majka Debi Filds, pred tri decenii, celosno bez rabotno iskustvo, otvorila prodavnica za kola~i i slatko

M

im se nasmevnuvala sekoj den na onie koi ja percipirale kako “obi~na i o~ajna”doma}inka. Nejzinoto moto e Sekoga{ mo`e podobro (Good enough never is), a celokupnata delovna strate-

gija denes e prou~uvana vo studijata za rabotnata delotvornost na Univerzitetot Harvard.

Debi Filds znae kako se raboti, pa na nekoj na~in si go isplati svojot trud i zanaet. Taa e avtor i na nekolku knigi tokmu za nejziniot probiv na pazarot. Edna od pova`nite e “Gotva~ot na g-|a Filдs”, kade {to ima 100 recepti od kujnata na Debi Filds.

Stanuva zbor za eden gotvarski prira~nik koj se iska~i na vrvot od listata na “Wujork tajms” za bestseleri. Rasprodaden e vo pove}e od 1,8 milioni primeroci.Kako, vsu{nost, po~na s$? Zamislete samo koi pregovara~ki sposobnosti gi imala Debi {tom uspeala na dvaesetgodi{na vozrast da ja ubedi bankata da & dade pari~en zaem.

Devojkata koja se oma`ila so diplomatot Stenford Rendi Filds na samo 19godi{na vozrast, za vreme na socijalnite dru`ewa so prijatelite i sorabotnicite na svojot soprug se soo~ila so potsmev od nivna strana

koga im ka`la deka e “samo” doma}inka. Toga{ nikoj ne pretpostavuval deka }e im ja zatvori ustata na site onie koi se somnevale vo nea, a posebno vo nejzinite kulinarski sposobnosti.

Rodena e na 18 septemvri 1956 godina. Tvrdi deka kako najmlada od pette sestri nikoga{ ne bila ne{to posebno nadarena ili talentirana, no so svojata upornost i `elba za rabota uspeala da postigne solidni rezultati. Na samo 13 godini ja dobila svojata prva rabota, kade {to dobivala plata od 5 dolari nedelno, a tie pari odlu~ila da gi investira vo sostojkite koi & se potrebni za pravewe kola~i.

Dolar po dolar, vo 1977 godina, koga imala samo 20 godini, ja otvorila svojata prva prodavnica za slatki ~okoladni zadovolstva vo Palo Alto, Kalifornija.

Koga videla deka nikoj ne doa|a da kupuva od nejzinite kola~iwa, re{ila da izleze na ulica i da im gi podari na slu~ajnite minuva~i, {to vo prv moment pre-

dizvikalo ~udewe, me|utoa, se poka`alo kako odli~en deloven poteg so koj Filds doka`ala deka ima cvrsta namera da ostane vo ovoj biznis. Naskoro slatkarnicata bila preplavena od kupuva~i koi barale pove} e i pove}e od izvonrednite kola~i. Podocna, imeto na kompanijata se promenilo vo “Kola~ite na g-|a Filds” (Mrs. Fields Cookies), zatoa {to po~nala so pravewe i na drugi kola~i koi ne bile isklu~ivo od ~okolado.

Po 1990 godina po~nuva so {irewe na biznis-konceptot, za vo 1993 godina s$ da prodade na akcionerite i da se posveti na maj~instvoto.

Po toj period povtorno &

se vra}a na rabotata i ja dobiva nagradata Golden Gavel, koja sekoja godina se dodeluva na poedinci koi poka`uvaat deka vo tekot na godinata najmnogu rabotele na sebe, na uspehot i na liderstvoto kako osobina.

Denes, kompanijata osnovana od g-|ata Filds ima pove}e od 650 mali pekari vo SAD, kako i u{te drugi 80 niz 11 zemji vo svetot. Iako Debi Filds ja prodala kompanijata, taa s$ u{te raboti kako nejzin PR. Taa znae {to zna~i i kako da go `ivee `ivotniot son: da se po~ne mnogu skromno i da se bide nagraden za svojata uporna i vredna rabota.

MAKEDONSKA OPERA I BALET

SUDBINATA KAKO MO]NA OPERA Doma}inkata koja napravi milioni od kola~iwa

Operata

“Mo}ta na sudbinata” na Verdi e edna od najintrigantnite i najdinami~nite spored nejzinoto dejstvo i zapletite vo libretoto

nteresot na publikata za novata operska pretstava na Makedonskata opera i balet, “Mo}ta na sudbinata” od Xuzepe Verdi, i ponatamu prodol`uva. Taka, utre{nata pretstava (petok, 3 dekemvri, 20 ~asot) }e bide u{te edna mo`nost za obo`avatelite na operata da u`ivaat vo muzikata na izvonredniot italijanski kompozitor.

Solisti vo pretstavata se Vesna \inovska–Ilkova kako Leonora di Vargas, potoa gostinot od Bugarija, Niko Isakov, vo ulogata na Don Karlo di Vargas, Don Alvaro e Cvetan Stojanovski, Igor Durlovski e Padre Guardiano, dodeka, pak, vo ulogata na Pre-

I

ciozila se javuva Irena Kavkaleska.

Operskata pretstava “Mo}ta na sudbinata” se odviva vo tri ~ina. Dejstvoto se slu~uva vo Sevilja, {panskiot manastir na Frawevcite, Italija vo sredinata na 18 vek. Operata na Verdi e edna od najintrigantnite i najdinami~nite spored nejzinoto dejstvo i zapletite vo storijata.

Leonora, }erkata na blagorodnikot Di Kalatrava, go zasakala peruanskiot melez Alvaro, potomok na starata kralska loza na Inkite. Nejziniot tatko se sprotivstavuva na nivnata qubov i so splet na okolnosti i eden nesre}en slu~aj Alvaro go ubiva blagordnikot, pri {to bega zaedno so Leonora, koja e

prepravena vo ma{ko. Sinot na ubieniot blagorodnik Don Karlos vetuva deka }e se odmazdi po sekoja cena za smrtta na tatko mu. Otkako im se razdeluvaat pati{tata, taa gubi sekakva nade` deka }e go pronajde svojot sakan. Zatoa zaminuva vo manastirot kade {to saka da ja skrie i za~uva svojata tajna.

Vo vtoriot ~in, Don Alvaro, po dolgo barawe na `ivotnata qubov, misli deka taa zaginala, pa baraj}i ja smrtta dobrovolno se prijavuva vo italijanskata armija i se poka`uva kako eden od najhrabrite oficeri. Vo edna prigoda se sre}ava so Don Karlos i mu go spasuva `ivotot, pa stanuvaat najdobri prijateli.

Otkako se razotkriva koj e

GADGETS MP3 NAO^ARI ZA SONCE ao~arite za sonce, osven {to n$ {titat i ni slu`at za imix, dobija i prakti~na pri~ina. Ovie bez`i~ni MP3 nao~ari go spojuvaat sonceto i muzikata. Nao~arite se mnogu udobni i doa|aat so kvalitetni slu{alki. Kontrolite za muzikata se vgradeni vo ramkite, a doa|aat so prisposoblivi sini stakla i filtriraat do 100% od {tetnite son~evi UV-zraci. Isto taka, so niv doa|a i polutvrda futrola i USB-kabel, koj samo so priklu~uvawe za kompjuter ovozmo`uva polnewe na memorijata od 2 GB so va{ata omilena muzika. Mo`ete da gi polnite so obi~en polna~ ili vo avtomobil, {to }e vi ovozmo`i slu{awe muzika i do 5 ~asa. Zatoa, nao~arite na vas i vedna{ na pro{etka.

N ДЕRVИШОТ И SМRТТА (ДRАМА) гоsтuвање на Nаrодно позоrиште Белгrад 05.12.2010 Почеток:18:00 чаsoт

XUZEPE VERDI – mo}ni likovi i sudbinski zapleti koj, Don Karlos go napa|a Alvaro, pri {to e uapsen za napad na oficer.

Potresen od slu~uvawata, Don Alvaro zaminuva vo manastir. Ve}e vo tretiot ~in se raspletuva celata prikazna. Se odigruva dvoboj vo manastirot, blizu skrivali{teto na Leonora.

Koga taa se pojavuva brza nakaj brata si, me|utoa, toj razgneven ja proboduva. Taa umira, a Alvaro ostanuva o~aen.

Dirigent na pretstavata e gostinot od Italija, Xezepe Marota, a re`iser gostinot od Bugarija, Rumen Nejkov.

SPORT

^ETVRTOK

SPORT

BLAGORODNICI, POLITI^ARI I YVEZDI SE NADDAVAAT ZA MUNDIJALOT

MURIWO PO^NA DA SE DAVI VO PROBLEMI

@iveeme

vo svet ispolnet so |avoli, a del od tie |avoli se najdoa i vo FIFA, izjavi pretsedatelot Sep Blater, koj, sepak, ne se soglasi glasaweto da bide odlo`eno pod pritisok na korupciskiot skandal SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

emjite-organizatori na svetskite fudbalski prvenstva vo 2018 i 2022 godina }e bidat poznati deneska po 16 ~asot, otkako 22 delegati na izvr{niot odbor na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) }e gi odberat pobednicite.

Zasega e sigurno deka mundijalot vo 2018 }e se odr`i na evropsko tlo, bidej}i kandidati se Rusija, Anglija, [panija/ Portugalija i Belgija/ Holandija, dodeka za ~etiri godini podocna se kandidiraa zemji od Okeanija, Azija i Severna Amerika, odnosno Avstralija, Katar, Ju`na Koreja, Japonija i SAD. Prezentacijata na kandidatite i samiot ~in na glasawe se o~ekuva da pomine vo dlaboka senka na golemiot korupciski skandal {to podolgo vreme ja trese FIFA, za~inet so neodamne{nite obvinuvawa izre~eni vo eden dokumentaren film na Bi-Bi-Si, vo koj se naveduva deka

Z

Trenerot na Real Madrid e kaznet so dva me~a zabrana za vodewe na klubot vo me~evite od Ligata na evropskite {ampioni

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

samo vo naredniot me~ so Okser, koj e bez nikakvo zna~ewe za plasmanot na “kralskata” ekipa.

Po xebot se “udreni” i Alonso i Ramos, no i golmanite Iker Kasiqas i Jir`i Dudek, koi bea obvineti deka ja prenele porakata od trenerot do soigra~ite, so koja na dvajcata fudbaleri im bilo naredeno da ja odol`uvaat igrata.

Inaku, pred edno kolo, Muriwo na sli~en na~in be{e kaznet od disciplinskata komisija na {panskata liga, no toga{ poradi verbalen napad vrz sudiskata organizacija na prvenstvoto.

L

E

N

O

G

27

VO CIRIH SE GLASA ZA DOMA]INI NA SP VO 2018 I 2022

FUDBAL

amo eden den po katastrofalniot poraz od Barselona od 5:0 vo derbi-duelot od {panskoto fudbalsko prvenstvo, “kormilarot” na Real Madrid, @oze Muriwo, e kaznet so dva me~a zabrana za vodewe na klubot vo me~evite od Ligata na evropskite {ampioni. Ovaa sankcija kon Portugalecot e reakcija na Disciplinskata komisija na UEFA na crvenite kartoni na negovite fudbaleri ^abi Alonso i Serhio Ramos, koi na posledniot duel so Ajaks namerno go odlo`uvaa izveduvaweto na slobodnite udari so cel da “pocrvenat”, za da mo`at bez `olti kartoni da vlezat vo eliminaciskata faza od Ligata.

UEFA dodeli i serija pari~ni kazni, od koi najmnogu “boli” onaa izre~ena kon klubot vo iznos od 120.000 evra. Muriwo e dopolnitelno kaznet so 40.000 evra, a olesnitelna okolnost vo odlukata na Disciplinskata komisija e {to vtoriot me~ od kaznata e usloven, po {to izgleda deka toj nema da bide na klupata na Real

02.12.2010

L

A

S

trojca od aktuelnite delegati na izvr{niot odbor pove}e godini primale mito za svojata naklonetost.

Imeno, vo emisijata na britanskiot nacionalen servis se naveduva deka pretsedatelot na Ju`noamerikanskata fudbalska asocijacija, Nikolaz Leoz, kako i prviot operativec na Afrikanskata federacija, Isa Hajatou, preku somnitelni smetki na banki od Lihten{tajn nekolku pati bile ispla}ani od “fantomski”

Teksteira, organizatorot na {ampionatot vo 2014 godina, kako i vo porane{niot prv ~ovek na FIFA i negov sonarodnik, @oao Avelan`.

Da potsetime deka pred eden mesec, poradi prodavawe na glasovite od FIFA, bea otstraneti Amos Adamu i Rejnald Telmari. “@iveeme vo svet ispolnet so |avoli, a del od tie |avoli se najdoa i vo FIFA”, izjavi pretsedatelot Sep Blater, koj, sepak, ne se soglasi glasaweto da bide

Vo tekot na finalnite prezentacii na zemjite-kandidati, vo sedi{teto na FIFA vo Cirih na edno mesto }e se najde sportskopoliti~ko-blagorodni~kiot krem na svetot firmi. Zasega, identitetot na tretiot delegat na FIFA e nepoznat, no, zatoa, avtorite na dokumentarniot film se posomnevaa vo pretsedatelot na Brazilskata federacija, Rikardo

Agli~anite se nadevaat deka {armot na princot Vilijam }e uspee da gi odobrovoli delegatite na FIFA

odlo`eno pod pritisok na korupciskiot skandal.

Inaku, vo tekot na finalnite prezentacii na zemjite-kandidati, vo sedi{teto na FIFA vo Cirih na

Vladimir Putin ja predvodi delegacijata na Rusija, koja se nadeva deka za prv pat }e uspee da organizira edno svetsko prvenstvo

OKEANIJA OSTANA BEZ SVOJOT GLAS Avstraliskata kandidatura za organizacija na svetskoto prvenstvo vo 2022 godina e dovedena vo pra{awe otkako Fudbalskata federacija na Okeanija (FFO) ostana bez pravo na glas.

Otkako od izvr{niot odbor na FIFA be{e otstranet Rejnard Telmari, korumpiraniot pretsedatel na FFO, ovaa organizacija za v.d. pretsedatel go nazna~i Dejvid ^ang, na kogo, sepak, nema da mu bide dozvoleno da go dade glasot na regionot {to go zastapuva. Ovaa odluka se temeli na toa deka istragata na FIFA za korupciskiot skandal, vo koj be{e vovle~ena Okeanija, s$ u{te ne e zavr{ena, pa }e mora da se proveri aktivnosta i na kompletnoto rakovodstvo na ~elnite lu|e od FFO. Avstralija i taka va`e{e za autsajder vo trkata za doma}in na svetskoto prvenstvo vo 2022 godina, no po poslednata odluka na FIFA go zagubi i edinstveniot siguren glas.

edno mesto }e se najde sportsko-politi~koblagorodni~kiot krem na svetot.

Anglija vo svojata delegacija gi vbrojuva Dejvid Bekam i prestolonaslednikot, princot Vilijam.

Premierot na ruskata federacija, Vladimir Putin, }e ja predvodi svojata zemja vo obidot da dojde do prva organizacija na edno svetsko prvenstvo. Belgija i Holandija }e ja pretstavuva legendarniot fubaler Rud Gulit, dodeka SAD vo svojata “ekipa” go ima i porane{niot pretsedatel Bil Klinton, koj se poka`a kako vistinski vqubenik vo fudbalot.

Vo presret na glasaweto, kako glaven favorit za prvenstvoto vo 2018 godina e zaedni~kata kandidatura na [panija i Portugalija. Ve}e “prostrui” {pekulacijata deka iberiskata kandidatura mo`e da se nadeva na osum “sigurni” glasa, {to najverojatno }e bide predmet na nova istraga vo ramkite na disciplinskata komisija na FIFA. [to se odnesuva, pak, do Mundijalot vo 2022 godina, najmnogu {ansi dobiva Ju`na Koreja.

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BRENDOVI

PRIVATE LABELS - KOLKU I ZO[TO TRGOVCITE IMAAT INTERES ZA VOVEDUVAWE VAKOV TIP NA STOKOVI MARKI? KAKVA E POBARUVA^KATA ZA OVIE PROZVODI I NIVNATA POTRO[UVA^KA VO ODNOS NA DRUGITE BRENDOVI VO TAA KATEGORIJA? BRENDIRAWETO I PAZARNOTO POZICIONIRAWE ULOGATA NA MOBILNITE UREDI, NOVITE TEHNOLOGII I INTERNETOT VO GRADEWETO NA BRENDOT

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BRENDOVI KOJ KE IZLEZE NA 03 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100